leto 1878.
99
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 12. aprila 1878.
m
Postava od 18. februvarja 1878,
o razlastitvi v napravo železnih cest in za vzdržavanje vožnje po njih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5:
§• 1.
Vsakemu železnocestnemu podjetju pristoji zvršfevanje pravice na razlastitev (raz8vojitev) po polnem v §. 365 občnega grajanskega (državljanskega, civilnega) zakonika dopuščenem razsežaji v toliko in tedaj, v kolikor in kadar je prisojno državno uprastveno oblastvo priznalo, da je podjetje obče-koristno.
1.	Predmet in obseg razlastitve.
§. 2.
Pravica do razlastitve sme se za vsegdar ali za nekaj časa samo v toliko zvrŠevati, kolikor je to neogibno potrebno za napravo železnice in za njeno vozno 8lužbo.
Ona obsega zlasti pravico :
1.	na odstop zemljišč;
2.	na prepuŠčenje studencev in drugih privatnih vodâ;
3.	na dovolitev služnosti in drugih stvarnih (realnih) pravic na premičninah, 111 pa na odstop, utesnitev ali odpravo v to vrsto idočih in takšnih pravic, ka-^erih zvrševanje je navezano na določen kraj ;
4.	na to, da lastnik mora trpeti take naredbe, katere mu utesnjavajo zvrši-^ev lastninske pravice ali kake druge pravice na zemljišči ali rudniku.
Pravica razlastitve sme se zvrševati tudi z ozirom na priteklino razlastitvi
Pripadajočega predmeta.
(8loY*niieh.)	20
§• 3.
Pod uvetora v §. 2 izrečenim sme stanovitni ali časni (prehodni) odstop zemljišč zahtevati se v toliko, v kolikor ga je potreba za napravo železnice, kolodvorov, poslopij, ki se na železnici in kolodvorih postavijo zarad železnocestne službe, ali za druge naprave, železnocestnemu podjetju naložene, potem za pre-spravo zemlje in sipa, ki se nakoplje in nabere pri delanji železnice, naposled za dobavo robe k posipanju ceste potrebne in pa sirovega kamenja.
Pravica, zahtevati odstop zemljišča v časno porabo, ne seza na poslopja in stanišča, niti taka zemljišča, katerih podstat ali substancija bi se po namenjeni rabi j>re vidama v bistvu in za vsegdar premenila.
Lastnik zemljišča v časno porabo prepuščenega ima pravico, tedaj zahtevati, da železnocestno podjetje zemljišče kupi, kadar bi poraba trpela čez šest mesecev po začeti vožnji, ali, — če se je zemljišče v porabo odstopilo stoprv (še le) po začeti vožnji, — čez dve leti.
II. Predmet in obseg odškodbe.
§• 4.
v
Zeleznocestnega podjetja dolžnost je, razlaščencu za vso imovinsko-pravno škodo, ki mu jo naredi razlastitev, dati odmeno tak<5, da ga po §. 365 občnega grajanskega zakonika primemo odškoduje.
Za razlaščenca naj se šteje tist, ki je gospodar razlaščenega predmeta, ah kateremu na razlaščenem predmetu pristoji stvarna, z lastjo drugega predmeta zvezana pravica.
§• 5.
Določujoč odškodbo ozirati se je tudi na tisto škodo, ki jo po razlastitvi trp^ uživavci, rabniki, rabokupniki in katerim je razlaščenec dolžan povračilo, v kolikor vsota, ki se dâ kot povračilo za razlaščeni predmet, ni namenjena v izpla* čilo odškodbe, ki komu od razlaščenca pristoji.
§. 6.
Ako se samo nekaj zemljiškega posestva razlasti, treba je, določujoč odško-dovanje, ozirati se ne samo na vrednost zemljišča, kar se ga odstopi, nego tudi na to, za koliko bode ostanek posestva manj vreden.
§• 7.
Določujoč odškodbo ni se ozirati na tiste obstojnosti, gledč katerih je ra#' vidno, da jih je kdo napravil s to namero, da bi, opiraje se na-nje, mogel zalite* vati vočje odškodbe.
Na vrednost posebne priljubljenosti, in na to, koliko v vrednosti poskok razlaščeni predmet po prihodnji železnici, ne gleda se pri računu odškodbe.
§• 8.
Odškodbo je opravljati v gotovem denarji. Daje se ona za stanovitno razlastitev s tem, da se plača neki kapital, a za časno razlastitev s tem, da se plačuje neka letnina (renta).
Ako se pa vsled časne razlastitve vrednost zmanjša, na kar se pri določanji letnine ni mislilo, mora se za to po prestanku časne razlastitve dati povračilo s tem, da se plača neki kapital.
§• 9.
Ako se vsota dotičnega kapitala ne da popolnem izračuniti, ker ni moči naprej določiti škode, katero bi bilo preceniti, tedaj ima vsaka stranka pravico, v primernih razdobjih najmanj enega leta zahtevati ustanovitev odškodbe pri-stoječe ji za škodo, kakor se je pokazala v času vmes preteklem.
Kadar izteče doba treh let, računjena od časa, ko je bila zvršena stanovitna razlastitev, oziroma kadar nehd časna razlastitev, sme se zahtevati dokončna ustanovitev kapitala, kar ga bode plačati.
§. 10.
Zeleznocestnega podjetja dolžnost je, za vse odškodbe, ki jih mora opra-viti po zvršeni razlastitvi (§§. 8, 9), varnost dati, če tako zahteva tist, kateri ima pravico do odškodbe.
Od državne blagajnice (erarja) ne more se zahtevati varščina.
Na zahtev ene stranke določi sodišče za ustanavljanje odškodeb pristojno, dovprašavši obe stranki, s čim da je varščino dati in koliko. Predno stvar reši, sme sodišče povprašati zvedenih mož.
Je li varnost dovoljna ali ni, to sodi sodišče po svoji sprevidnosti.
IH. Razlastitveni postopek.
A. Ustanovitev predmeta in obsežnosti razlastitve.
§• H-
Predmet in obseg razlastitve ustanavlja se na podlogi za-njo merodavnih djanstvenih razmerov ali obstojnosti in z ozirom na izhod tistih komisijskih po-izvedeb, ki se opravijo v pretres podrobnega projekta, kažočega napravo nove ^eleznice (politični obhod).
§. 12.
Podjetje železnocestno ima dolžnost, pred trgovinsko ministerstvo položiti razen podrobnega projekta še od vsake katastralne občine posebej sestavljene Crteže zemljišncga nakupa in pa kazala ali spiske zemljišč in pravic, ki jih
zahteva.
V teh spiskih naj se na znanje dajö okrajna sodišča, v okoliši katerih dotične Pečine ležč, in vse katasterske številke in mere površja tistih parcčl, ki se jih Irua dotakniti razlastitev, in pa koliko površine se zahteva od vsake parcele. Trgovinsko ministerstvo pregleda in pretrese najpred ta projekt in če najde, a se dd izvesti (izpeljati), ukaže politični obhod železne ceste.
§• 13.
Komisija, kateri se izroči politični obhod, sestoji iz enega zastopnika političnega deželnega oblastva, kateri komisijo vodi, iz enega zastopnika glavnega nadzorstva avstrijskih železnic in enega zastopnika političnega okrajnega oblastva. Povabiti je deželni odbor, da koga v komisijo pošlje.
Tudi se pridržuje trgovinskemu ministerstvu, da sme komisijo z ozirom na javne namene, ki potrebujejo pomišljanja, primerno pomnožiti.
K tej komisiji naj se povabijo železnocestno podjetje in pa župani tistih občin, katerih se bode železnica dotikala.
§• 14.
Predno se razpiše politični obhod, mora železnocestno podjetje političnemu deželnemu oblastvu izročiti spisek imen in stanovalisč od vsakega izmed razlaščencev (§. 4), oziroma njihovih zastopnikov. Ako so zemljišča, katerih razlastitev se zahteva, vpisana v zemljiško knjigo, treba je v spisku navesti tudi vložke zemljiško-knjižne.
Ta spisek, in pa črteži o nakupu zemljišč ter spiski, ki se po §. 12 predlagajo, morajo najmanj 14 dni predno pride obhodna komisija, v dotični občin1 razpoloženi biti, da jih vsakdo lahko pregleda.
Ob enem je s posebnim v občini nabitim in po navadi tistega kraja oglaše-nim oznanilom dati na znanje, kje bodo razpoloženi v pregled, od katerega dne počenši se smejo pregledavati, in do kdaj sme vsak, kogar se tiče, pri političnem okrajnem oblastvu kak vgovor zoper zahtevano razlastitev ali ustno povedati ah pismeno vpoložiti.
Določbe Časa, obsežene v teh oglasih, treba je z naznambo katasterskih občin, katerih se bode namenjena železnica dotikala, razglasiti v izroku (ediktu)? ki naj se enkrat vvrsti v deželni, za uradne oglase določeni, časnik.
§• 15.
Dan, katerega se poizvedovanje v kaki občini previdoma začne, naj dohkh komisije voditelj ter po občini razglasiti dâ, kakor je v katerem kraji navada-Med tem razglasom in začetkom poizvedovanja mora preteči najmanj osem dtd;
Tiste, kateri so pri političnem okrajnem oblastvu za pravega časa kaj vgovarjali, treba je h komisiji posebej povabiti.
Vsakemu dotičniku stoji na voljo, priti k ovedovanju ter povedati svoj® vgovore proti zahtevani razlastitvi.
Na vgovore, podane po tem, ko so v kaki občini poizvedbe končane 111 sklenjene, ne bode se gledalo.
§• 16.
Komisije voditelj naj si, kolikor more, prizadeva, da so med strankami d°' seže sporazum.
Ako se zahtev razlastitve nazaj vzame ali če razlaščenec izreče, da v olj fin, zahtevano razlastitev dopustiti, naj se to v zapisniku, pisanem o razpraVl’ poistini (konstatira).
Obstojnosti, merodavne za razsod o zahtevani razlastitvi, treba je vsakakor ovediti, ter na zapisnik zapisati, kak izhod so imele poizvedbe, s pristavkom, katere podloge so se pri tem porabile.
V pretres odskodbe, ki jo bode vsled razlastitve opraviti, ni se spuščati pri tem poizvedovanji.
Poizvedbe, kolikor segajo na več katasterskih občin, morajo se za vsako katastersko občino posebej sklepati (završevati) ter polagati pod politično (ježelno °blastvo.	,
§. 17.
Politično deželno oblastvo naj, pretehtavši predložene mu spise, ustanovi predmet in obseg razlastitve s tem, da stvori eno ali več razlastitvenih razsodil.
Kolikor je določitev zavisna od tega kakö reši trgovinsko ministerstvo po oblasti njemu pristoječi vprašanje katero, treba je odložiti določitev dotle, dokler Se ne izve dokončna rešitev predloga.
§. 18.
Razlastitvena razsodila je vročati železnocestnemu podjetju in razlaščencem, oziroma tistim osebam, za katere je uradoma znano, da je pravica, ki se ima razlastiti, prešla nanje.
Razlastitveno razsodilo smejo samo tisti razlaščenci, ki so o pravem času Ogovore proti razlastitvi podali, ali njihovi pravonasledniki (§§. 14, 15), in pa ^eleznocestno podjetje z utečajem (rekursdm) pobijati v toliko, kolikor razsodilo dalo mesta temu, kar je zahtevala stranka, poprijemša se utečaja.
Utečaj se podaje pri političnem deželnem obla-dvu ter ima odložno moč. ■O'Ok utečaju postavljen je na osem dni.
O utečaji določa ministerstvo notranjih reči dogovorno s trgovinskim mini-sterstvom in drugimi upravnimi ministerstvi, katerih področja se dotikajo vpra-®anja, ki jih je rešiti.
Ni dopuščeno nastopati poti civilne pravde o vprašanji, kateri predmet in v katerem obsegu ali razsežaji se ima razlastiti.
§• 19.
Ko razsodilo o razlastitvi postane pravokrepno, imajo tiste osebe, proti ka-teriin razlastitev velja, dolžnost, zdrževati se vsaktere premembe razlaščenega Plednieta, ki bi presegala nadaljšnje redno gospodarstvo, ako ni dogovorjeno rugaČe, ali v kolikor ne gre za take naredbe, ki so za obrambo razlaščenega Pfedmeta neogibno potrebne ter se odlagati ne dadö.
§• 20.
, Ako je razlastitvi podvrženo zemljišče vpisano v zemljiško knjigo (gruntn e Kve)? Iiaj politično deželno oblastvo, katero te reči na prvi stopinji razsoja, j^ttdjiško-knjižno sodišče — po tem ko je razlastitveno razsodilo postalo pravo-l<‘pn°, — prosi za zabeležbo (anotacijo) razlastitve, priobčivši mu pomočke za entifikacijo zemljišča potrebne, katere mora, če je treba, od železnocestnega P<)(*jetja zahtevati.
ZemljiŠno-knjižno sodišče naj zabeležbo opravi v dotičnem vložku (dotični °£i) zemljiške knjige.
Moč take zabeležbe je ta, da se nihče tistih, ki pozneje kak vpis izprosijo, ne more izgovarjati, da mu razlastitev ni bila znana.
§• 21.
Ako zunaj slučaja politične obhoje postane potrebna posebna ali poznejša razprava v določbo predmeta, ki se ima za nekaj časa ali stanovitno razlastiti, naj železnocestno podjetje to prosi tistega političnega okrajnega oblastva, v okraji katerega leži dotični v razlastitev namenjeni predme!, ter naj mu naznani predmet in lastnika, pridâ pomočke za identifikacijo predmeta potrebne ter razloži, čemu ga potrebuje.
Politično oblastvo prve stopinje naj o tem postavi razpravo ter obe stranki k njej pokliče.
Za nadaljšnji postopek veljajo določila §§fov 16 do 20.
B. Določitev odškodbe.
§• 22.
Odškodba vsled razlastitve dolžna naj se sodno ustanovi, ako se ne določi p° dopuščenem dogovoru med železnocestnim podjetjem in razlaščencem.
Da je dopuščen, šteje naj se takšen dogovor samo tedaj, kadar ni tret jih oseb, ki smejo na podlogi svojih stvarnih (realnih) pravic zahtevati iz odškodbe kako plačilo, ali če so te osebe svojo privolitev v dogovor izrekle v javni ali legalizirani listini.
Izrecila te pidvolitve tedaj ni potreba, kadar gre za delovit (delen) odstop zemljišno-knjižnega telesa in če hipoteka — tudi po odstopu — ohrani postavno. §fu 1374 občnega grajanskega zakonika primerno varnost, a druge stvarne pravice očitno ne morejo priti v nikako nevarnost.
Zemljišno-knjižnega sodišča delo je, na zahtev ene stranke, — prepriča^1 se o tem z opravljenim preiskovanjem — obstanek potrebne varnosti potrditi-
§• 23.
Odškodba se sodno ustanavlja na prošnjo železnocestnega podjetja; venda1 ima tudi razlaščenec pravico, to prositi, ako železnocestno podjetje take prošnji’ ne poda leto dni po tem, ko seje razlastitveno razsodilo upravokrepilo.
Ustanoviti odškodbo pristojno je okrajno sodišče, v okoliši katerega se imil kaj razlastiti.
Prošnji za ustanovitev odškodbe priložiti je razlastilno razsodilo in pa p°' magala za identifikacijo razlaščenega predmeta potrebna.
Prošnja ta se sme zastran vseh predmetov razlastitve, kateri ležč v okoln ene katastralne občine, v eni sami vlogi podati.
§. 24.
Sodišče mora vse za ustanovitev odškodbe merodavne okolnosti na saine*1) mestu s pripomočjo treh zvedenih m6ž poizvediti po načelih postopka zn,lilJ pravd.
Zvedene« naj sodišče izvoli iz imenika za razlastitve namenjenih zvedéncev, ki ga višje deželno sodišče, dovprašavši politično deželno oblastvo, vsako leto stanovi in razglasi, ter naj enega izmed njih postavi za prvomestnika.
Stranke smejo do časa, ko se začne poizvedovanje, vgovarjati zoper kate-rega bodi zvedenca, da ni dober za to delo. Na te vgovore je treba uradoma gledati, ako se sodišču zdi, da so vere vredni.
§• 25.
Sodnik naj reče zvedenim možem, da, ogledavši predmet razlastitve, povedö svoje mnenje o odškodbi, katero bi bilo dati.
Vsak zvedenec ima dolžnost, povedati djanstvene obstojnosti, na katere se upira njegovo mnenje, in druge podloge njegovega računa vrednosti.
Sosebno morajo zvedenci tedaj, kadar se razlaščuje samo neki del zemljiš-llega posestva, posebej povedati, kako so izračunih tisto vsoto, katero bode pla-uati kot povračilp za to, kar je ostalo posestvo na svoji vrednosti izgubilo.
Kadar odškodba razlaščencem določena sega tudi na povračilo take škode, jo bodo trpele tretje osebe, katerih iskovine se ne izplačajo iz povračila uolznega za razlaščeno zemljišče (8. 5), treba je posebej naznaniti vsoto, ki pride na povračilo le-te škode.
Kadar nastane prepir zarad djanstvenih obstojnosti, katere eden ali drugi Zvedenec v podlogo vzame, treba je, ako stranka tako zahteva, na podlogi vsake 1Zlned teh prepirnih podlog, oddati posebno mnenje o dolžni odškodbi.
§. 26.
Ako obe stranki takö hočeta, sme se ustanovitev odŠkodbe raztegniti tudi na take stvari, ki niso predmet razlastilnega razsoda, kadar sta obe stranki " lvolili? te stvari podvreči razlaščevanju.
§.27.
Ako železnocestno podjetje meni, da bi se po tem, ako izmed naprav, katere r®!ti ono ni dolžno, izvede eno ali drugo, sme si podjetje pridržati izbor iz načinov, kako se ta naprava izvesti dâ, ter zahtevati, da se ustanovi z ozirom na vsak izmed načinov izvoda, katere je na znanje dalo.
Vex
°^kodba
§. 28.
žel ^0(^elj poizvedeb mora v vsakem slučaji, kjer razlaščenec kaj zahteva ali uznocestno podjetje kaj ponuja, le-to v zapisnik djati ; dalje zapisati dati va-nj jo ( uje zvedenih mož, djanstvene obstojnosti, katere je kdo vzel, da so, in pod-8^c,^a katere mu se mnenje opira, kakor tudi kake opomnje in vgovore dotičnih
k®d.
§. 29.
Ako ae železnocestno podjetje in razlaščenec zedinita o odškodbi. katero
'pušč ^acatb uaj se ta doiuemba postavi v zapisnik, «če so izpolnjeni uveti do-
;enega dogovora, omenjeni v §. 22.
Âko se uveti v §. 22 omenjeni ne izpolnijo, sme se dogovor samo tedaj v zapisnik postaviti, kadar dogovorjena vsota ni manja od tiste, katero zvedenci trdijo ali ki je v slučaji različnih mnenj srednja izmed povedanih vsot.
Dogovor, postavljen v zapisnik po izpolnitvi zgornjih določil, ima moc sodne nagodbe (poravnave, glihenge).
§. 30.
Ako se^tranki ne poravnata, naj sodišče, ne navezano na kaka dokazna pravila, razsodi, koliko bode dati odškodbe, ter tedaj, kadar se prigodi, kar je v §. 25, odstavku 4, rečeno, posebej določi vsoto, ki prihaja na povračilo škode tretjim osebam.
Ta razsod ne more se izpodbijati z drugim nego z utečajem (rekursom).
Rok utečaju je postavljen na štirnajst dni.
Utečaj je podati v dvojnem izdatku. En izdatek naj se vroči pritožnikovemu nasprotniku, kateremu je dopuščeno, svoje izustilo v štirnajst dnevih podati. to izustilo pride, oziroma ko določeni mu štirnajstdnevni rok preteče ter se izustilo ne poda, treba je spise uradoma položiti pred višje deželno sodišče.
Zgornja določila veljajo tudi za izpodbijanje razsodila višjega deželnega sodišča.
Ni dopuščeno poprijemati se redne pravde v obveljavo iskovin, o katerih se je v postopku s to postavo uravnanem razsodilo v določbo odškodovanja.
§• 31.
Ako katera stranka meni, da se o poizvedovanji opravljenem po §. djanstvene za ustanovitev odškodovanja merodavne obstojnosti niso popolne1^ ali prav razložile, sme ona, predno izteče rok, postavljen za utečaj proti sodu1 določbi odškodbe, za ogled prositi pri tistem sodišči, katero je ukazalo poizve' do vanj e.
V prošnjo je privoliti, če je v njej na tanko povedano, kateri čin ali stan se ima v čisto djati.
Ogled je treba po določilih o dokazovanji na večni spomin ukazovati opravljati.
Ako se prošnja ta podâ pred iztekom osmih dni po vročbi razsodila odškodb0 določujočega, sme sodišče na zaprosbo naročiti posestniku stvari, katera se boû ogledovala, da naj se do tega časa, dokler se ne dovrši ogled, zdrži vsake take premene, po kateri bi so ogled otežil.
Utečaj zoper zaukazan ogled ali zoper gori omenjeno naročilo nima ložne moči.
§•32. ‘	I
Ako se železnocestno podjetje poprime pravice pridržane mu v §. 27, k vati raznovrsten izvod kake naprave, tedaj mora sodišče razsoditi o odšk° zastran vsakega izmed predloženih načinov izvoda, ter železnocestnemu podjety
pridržati izbor. Ako železnocestno podjetje v treh mesecih po vročbi tega razsodba sodišču ne poda izrecila, za kateri način izvoda se je odločilo, to sme razlaščenec zahtevati, da se železnocestnemu podjetju nasproti vzame, da se je odločilo za tist način izvoda, zastran katerega se je izracunila največja vsota odškodbe.
Sodišče naj na zaprosbo ene stranke odlokoma izreče, kako se je izšel izbor, in koliko bode plačati odškodbe.
§. 33.
Sodno ustanovljena odškodba mora se, če obstoji v kapitalu, plačati predno se razlastitev zvrsi, kolikor ne nastopi poznejša oprava po določilu §fa 9.
Ako železnocestno podjetje kapital, ki ga mora v odskodbo opraviti, plača po štirnajstih dnevih od časa, ko se je nagodba (poravnava) sklenila, oziroma ko je vročen sodni razsod, določujoči odškodbo, dolžno je plačati postavne zamudne obresti od dne sklenjene nagodbe, oziroma vročenega razsodila. Ako se je pa podjetje poprijelo pi’avice, pridržane mu po §. 27, tedaj ima vsakakor dolžnost, Povrniti zamudne obresti od dne vročenega razsodila, katero določa odškodbo pod pridržkom izbora.
§. 34.
Odškodnina se tudi zunaj slučajev, omenjenih v §. 1425 občnega grajan-skega zakonika, opravlja s tem, da se dh v sodno shrambo, kadar in kolikor je 0(lškodnina namenjena v izplačilo pravic, katere tretjim osebam na podlogi stvarnih pravic pristoje. Ali tedaj ni treba, dajati ničesar v sodno shrambo, kadar 8e propisom §fa 22 primerno dokaže, da stvarne pravice pristoječe tem tretjim °sebam z razlastitvijo nikakor v nevarnost ne prihajajo.
Pravicam teh tretjih oseb se zadovoljuje po določilih o razdelitvi kupščine Pri posilni prodaji na dražbi dosežene. V shrambo dana odškodnina mora se kradoma knjižno zabeležiti, če gre za predmet javne knjige.
Tej zabeležbi (anotaciji) pristoje moči, ki so zvezane z zabeležbo zvršene P°8ilne prodaje na dražbi.
IV. Zvrševanje razlastitve.
Pravice in dolžnosti železnocestnega podjetja in razlaščenca.
§. 35.
fosilno zvršilo razlastitve, ustanovljene bodi s pravokrepno razsodbo, bodi Ogovorom pod §. 26 narejenim, pristoji političnemu okrajnemu oblastvu.
1 To zvršilo mora se na zaprosbo železnocestnega podjetja tedaj dovoliti, a,lar ono izkaže, da je izpolnilo dolžnosti, katere ima glede oprave ali zavaro-Vauja odškodbe in ki jih jo izpolniti pred razlastitvijo.
(®oveiU»ch.)
L
Zvršilu razlastitve ni na poti ta okolnost, da je nje predmet s tega, proti komur se je bilo razlaščevanje začelo, prešlo na koga dragega, ali da so se zastran tega predmeta prigodile druge pravne premembe.
Tudi to ne more opovirati posilnega zvršila, da se z utečajem izpodbija tisti razsod, kateri odškodbo ustanavlja ali dolžno varščino določa.
§. 36.
Ako železnocestno podjetje odškodbe, ustanovljene z nagodbo ali sodnim izrekom ali varščine sodno določene ne opravi v Štirnajst dnevih po sklenjeni na-godbi, oziroma po tem, ko se sodni izrek upravokrepi, tedaj sme razlaščenec z zvršilom (eksekucijo) po propisih postopka v pravdah primorati železnocestno podjetje, da mu plača odškodbo in zamudne obresti, oziroma da mu dâ varnost-
§. 37.
Dokler razlastitev ni zvršena ali odškodba ni ustanovljena bodi z nagodbo, bodi z izrekom sodnim, to ima železnocestno podjetje v enem letu po nastop11 pravokrepnosti razlastilnega razsoda, a razlaščenec po izteku tega roka pravico, zahtevati preklic razlastilnega razsoda pri tistem deželnem oblastvu, katero ga je stvorilo.
Te pravice se ne more več poprijeti tista stranka, katera je že zaprosila 2a sodno ustanovitev odškodbe.
Y zahtev preklica razlastilne razsodbe je privoliti, kadar so izpolnjeni uveti, v zgornjih odstavkih stoječi.
Razsod političnega deželnega oblastva smeta obe stranki z utečajem pob1' jati. Določila §fa 18, odstavkov 3 in 4, uporabljajo se tudi na ta utečaj. Ko se to razsodilo upravokrepi, naj politično deželno oblastvo napravi po zemljišo0' knjižnem sodišči, da se po §. 20 izprošena zemljišno-knjižna zabeležba razlastil111 razsodbe izbriše.
§. 38.
Železnocestno podjetje ima dolžnost, povrniti škodo, ki nastane odtod, razlastitve ni dala zvršiti.
Za povračilo te škode lahko sc prime z redno pravdo.
V. Postopek v slučaji motenja železnocestne vožnje ali službe.
§. 39.
Kadar je na železnici v službi stoječi v odpravo ali odvračilo motenja vož-nj0 potreba silnih naredeb, za katerih del jo razlastitev neogibna, tedaj sme predsezajoč v določbo trgovinskega ministerstva gledé dokončnih naredeb nastopiti okrajšan postopek po naslednjih določilih.
§• 40.
Za vvod ali napotbo razprave v namenu, da se ustanovi predmet in obseg razlastitve, prositi je pri političnem deželnem oblastvu, držeč se propisov §fa 21.
To oblastvo določi voditelja razpravi, h kateri naj se privzameta tudi obe stranki. Voditelj ta naj neposrednje po končani razpravi izreče razlastitveni razsod.
Proti temu razsodu podan utečaj nima odložne moči.
§• 41.
Železnocestno podjetje sme, — izkazavsi napotbo razprave v §. 40 omejene, — pri pristojnem okrajnem sodišči prositi za ustanovitev odškodbe.
Poizvedbe, ki jih je treba po §. 24, naj se napravijo tako, da bodo, ako se 4â., lahko tist dan, kateri je za razpravo o predmetu in obsegu razlastitve postavljen, in sicer neposrednje po stvorjenem razlastilnem razsodu.
Postavljaje zvedence, sodišče ni da bi se moralo držati imenika v §. 24 °menj enega.
TI. Pripremna dela.
§• 42.
Dovolitev, poprijeti se pripremnih ab začetnih del za napravo železne ceste, flaje pravico, stopiti na tuja zemljišča ter na njih vršiti tehnična dela, potrebna v pripravo projekta za železnocestno delo.
Ako osebe, ki so jim izročena ta dela, hočejo stopiti v poslopja, ali ograjene Prostore, ali odvrniti zadržke, delo ovirajoče, in če kdo izmed dotičnih proti temu Rovarja, določa politično okrajno oblastvo, so li namenjena dela neogibno posebna in dopustna.
Na zaprosbo enega udeleženca določi politično okrajno oblastvo, katero varnost ima železnocestno podjetje dati za škodo, ki jo napravijo pripremna (začetna) dela.
Vsoto za to dolžne odškodbe določuje na zapros ene izmed obeh strank poučno okrajno oblastvo, a pridržana je razsodba v redni pravdi.
VII. Koneéna določila.
§. 43.
Kazsodki stvorjeni v razlastilnem postopku (§§. 18, 37) vročajo se po pro-pisih, ki so merodavni za sodne vročbe v svoje roke.
Kadar se v postopku pred upravnimi oblastvi pokaže potreba, kateri stranki p'1 skrbnika (kuratorja), da jo bode zastopal, to naj na zapros katerega izmed aeležencev ali na zahtev upravnega oblastva pristojno sodišče postavi skrbnika.
§. 44.
naj plačuje troske razlastilnega postopka in sodne kolikor niso nastali iz neopravičene zaprošnje ene
^eloznocostno podjetje stanovitve odškodovanja, stranko.
§• 45.
Izročitev denarjev sodišču v hrambo danih po zaukazu te postave prosta je položnine (pristojbine za hranitev).
§• 46.
S to postavo je vzeta moč vsem ukazom, kolikor se tičejo predmetov te postave ter so z njo uravnani.
Na tekoče razprave uporabljajo se določila te postave v toliko, kolikor ne gre za zvršbo ukazov, danih v navod postopka, predno se je začela moč te postave.
§. 47.
Ako se uživanje razlastilne pravice po §. 1 te postave podeli podjetju konjske železnice (tramway), naj se železnica, ki jo naredi to podjetje, ne šteje za tako železnico, katero bi po §. 1 postave od 19. maja 1874 (Drž. zak. Št. 70) bilo sprejeti v železnocestne knjige.
Določila te postave niso uporabna na železnice, za katerih napravo in vozno službo pristoji komu razlastilna pravica na temelji občne rudarske postave.
§. 48.
Zvršitev te postave je naročena ministrom za trgovino, notranje reči, polj®' delstvo, pravosodje in finance.
Na Dunaji, dne 18. meseca februvarja 1878.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Lasser s. r. Glaser s. r. Cliluiiiecky s. r-Pretiš s. r.	Jflaiinsfeld s. r.
31.
Postava od 18. marcija 1878,
o zastarevanji neposrednjih (direktnih) davkov, merovin in rudoslednin, potrošnin, taks. štempljev in neposrednjih pristojbin ali davščin.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
O zastarevanji v naslednjem imenovanih državnih davščin, namreč: nep°' srednjih (premili, direktnih) davkov, merovin in rudoslednin, potrošnin, taks, p° tem štempeljskih in neposrednjih pristojbin naj veljajo nasjednja določila:
Zastsrevanje pravice, komu davščino odmeriti.
§. D
Pravica državna, davščine na določen čas ali za določen čin odmerjati, zasta' reva praviloma v štirih letih, a pri štempljih in neposrednjih pristojbinah v petit1 letih. Zastarcvanje se začenja z iztekom tistega upravnega leta, v katerem je
stranka izpolnila svojo dolžnost, reč naznaniti, oziroma dati podloge odmeri ali pripisilu, ali, če stranka takšne dolžnosti nima, z iztekom upravnega leta, v katerem je dotični dolg davščine nastal.
§• 2.
Ako se vsled tega, ker je stranka zamudila svojo dolžnost, davščina celo ali deloma ni odmerila ali pristojbina, ki se vplačuje brez uradnega odmerjanja, celo ali deloma ni opravila, začenja se tek v §. 1 ustanovljenih rokov zastarelosti stoprv (še le) po tistem upravnem letu, v katerem je oblastvu postalo mogoče, davščino komu odmeriti ali pripisati.
Pri listinah, pismih ali drugih pomagalih, podvrženih štemplju, ki se pa Jzdado brez pristojbine po propisu opravljene, začenja v §. 1 postavljeni rok zastarelosti teči stoprv po tistem upravnem letu, v katerem je finančno oblastvo zvedelo za takšno pismo, ali v katerem se je pismo uradno porabilo.
Ako je vendar, — predno bode oblastvu mogoče, davščino komu odmeriti ali pripisati, — preteklo trideset let po tistem upravnem letu, v katerem je dotični dolg nastal, ne more se odmerila pravica več zvrševati, razen tega, ko bi se štemplju podvržen spis uradno porabil, kajti v takem slučaji naj se odmerja tista stempeljska pristojbina, ki jo je bilo o času izdatbc pisma plačati.
§• 3.
Pravica, odmerjati komu vsoto, za kolikor se mu je vsled nepravšne odmere bilo premalo odmerilo, zastareva praviloma v dveh letih, a pri štempljih in ne-posrednjih pristojbinah v treh letih po izteku tistega upravnega leta, v katerem Je bila prvotno odmerjena davščina dotekla (dospela).
§• 4.
Zastarevanje se v slučajih §§f0’ 1 do vštevno 3 pretrguje z uradnimi djanji, se zvršijo zarad odmere ter stranki naznanjajo. Z iztekom upravnega leta, v katerem se je poslednje uradno delo te vrste opravilo, začenja teči nov rok
zastarelosti.
Zastarevanje pravice, doteklc davščine tirjati.
§• 5.
Pravica državna, tirjati doteklc (dospele) davščine, zastareva v šestih letih po lzteku tistega upravnega leta, v katerem je bila davščina za plačilo dotekla.
§. 6.
, Pretrguje so zastarevanje doteklih davščin z vročbo plačilnega naročila, ^ nega, davščino dolžnemu človeku, s pogonom ali začetkom zvršila (eksekucije) 1 z dovoljenjem plačilnega roka.
Po izteku tistega upravnega leta, v katerem je bil poslednji plačilni nalog t v.Cctl’ poslednji zvršilni čin izpolnjen, poslednji plačilni rok iztekel, začenja e 1 nov rok zastarelosti.
§• 7.
Kadar so dotelde davščine zavarovane z ročno zastavo, tedaj se uporabljajo določila §ra 1483 ob. gr. zak.
Ako so dotekle davščine zavarovane z vpisom v javno knjigo ali z zabeležbo hranilnega urada, no more se trideset let po opravljenem vpisu ali opravljeni za-beležbi ugovarjati pozneje dopolnjena zastarelost proti izvodu s tem zadobljene pravice.
Skupna določila.
§• 8.
Ta postava se ne dotika zakonitih določil o zastarevanji kazni, naloženih na prestope davkovnih in pristojbinskih postav in drugih škodljivih nasledkov.
§■ 9.
Ta postava pride v moč 1. dne januvarja 1879.
Gledé tistih davščin, do katerih je državi obveljala pravica predno je ta postava v moč prišla, začenja se zastarelost, — ako ji ta postava ne določa poznejšega začetka, — s tem dnem, katerega le-ta postava moč zadobode.
§• io.
Mojima ministroma za finance in poljedelstvo naročena je zvršitev te postave.
Na Dunaji, 18. dne marcija 1878.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	l»relis s. r.	JVIannsIel«! s. r.
33.
Ukaz pravosodnega ininisterstva od 2. aprila 1878,
s katerim se določa, da je postavo od 1. aprila 1872 (Drž. zak. št. 43), o zvrševanji kazni na prostosti v samotnem zaporu, uporabljati v Pelzenjski moški kaznovalnici.
Na podlogi §fn 16 postavo od 1. aprila 1872 (Drž. zak. št. 43), o zvrševanji prostostnih kazni in o komisijah za zvršovanjo kazni, ukazuje pravosodno mi111' sterstvo, da se imajo določila te postave v Pelzenjski moški kaznovalnici začel1 izpolnjevati tist dan, katerega so ta kaznovalnica odpre.
Glaser s. r.
33.
Razglas trgovinskega ministerstva od 2. aprila 1878,
o premeni nekih določil, stoječih dopustnem pismu c. kr. priv. Praško-Duhcovske železnice.
S premeno §fa 8 dopustnice od 25. junija 1870 (Drž. zak. št. 97), in §. 4 dopustnice od 4. septembra 1872 (Drž. zak. št. 142), za proge c. kr. priv. železnice Praško-Duhcovske naj na podlogi postave od 15. julija 1877 (Drž. zak. “t. 64), o maksimalnih tarifah za vožnjo ljudi po železnicah, in vsled Najvišje odloke namesto dotičnih določil, zadevajočih vožnjo ljudi počenši od 15. maja 1878 pridejo v moč naslednja določila:
1.	Kot maksimalna tarifa za vožnjo ljudi postavlja se, namreč:
od osebe in kilometra
za I. razred............................. .4*8 krajcarjev,
n II. „	..................•...........3-6	„ '
n ni. „	. ............................2-4	„
av8tr. veljave v srebru.
2.	Pri brzovlakih smejo se ti tarifni postavki za 20 odstotkov povišati, če Ü vlaki nimajo samo vôz ali vagonov I. razreda in če se (vštevši pomudo na Postajah) vozijo s tako srednjo brzino (hitrostjo), da po tistih mestih, kjer ni klan-Cev ali vzdigov od 15 pro mille ali večjih, najmanj po 37 kilometrov, a kodar se Cesta vzdiguje za 15 pro mille in več, najmanj po 24 kilometrov v eni uri
Projdejo.
3.	Pri meševitih vlakih je zgornje tarife za 20 odstotkov znižati.
Iznime, ki pa smejo biti samo za kose, po katerih se kretajo zgolj meševiti riki, potrebujejo izrecnega privoljenja c. kr. trgovinskega ministerstva.
T 4. Dokler se drugače ne ukaže, odvezana je družba dolžnosti, imevati • razred vozov (vozove za stoječe).
Ako bi se pa pokazala potreba še večjega znižanja ter bi v takem slučaji °znocestna družba ne mogla dodeliti primernega olajšila vlil. razredu, dolžna 0cle, po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva na železnocestnih kosih, katere °1!0 določi, vnovič vvesti IV. razred (voz za stoječe), v katerem bode veljala tarifa 1'0 krajcarja avstr, veljave v srebru za osebo in kilometer.
Na eni in isti progi, ob vožnji v isto mer in pod enakšnimi uveti skupni ‘Sai prevožnje za kako bližjo postajo ne smejo biti večji, nego so za oddaljenejšo.
d. Tarifne postavke za svežnje ali prtljajo, vozove in žive živali, ki se z ljudmi . °oein vozijo, in vsa pritična določila za vožnjo ljudi naj c. kr. trgovinsko •sterstvo dovprašavši železnocestno družbo ustanovi.

Za vsak cel vozni listek (biljet) ustanovlja se 25 kilogramov in za vsak polovični listek 12 kilogramov proste teže.
7.	Družba ima dolžnost, vse nove tarife in vsak preklic ali vsako premeno že veljajočih tarif najmanj 14 dni, predno dotične tarifne naredbe v moč pridejo, po zaukazih c. kr. trgovinskega ministerstva javno razglasiti.
8.	Določila za vožnjo vojaških oseb po pričujoči postavi niso zadeta.
Chlumecky s. r.
.....«...
/ Control-/	Stempel	«
J der Bahn j 5	Prigledni	;
\ pečat železne y \ ceste. /
V. X

Der Wagen — Voz
št. I.......
Eigenth. ) Last. J" JW )
s*. !.......
Eigentli. (
Last.
Itor
Fracht-
karte
•y j.
St. j
Vozne karte j p”*' j
E i I f r a c h t b r i e f. Brzovozni list.
Stempel der Empfangs-Station. Pečat prejemne postaje.
An
îî-
Station
Postaja
der
Etwaige Angabe des
( Eisenbahn. \ železnice.
Frankatur-Ver merk des Absenders. Pošiljateljev pripis o plačani voznini
! Baar-ç, i Vorschuss: S \ Gotova pona-"« "£ ! predscina:
s ss
•S © J nach Jss S£ / Eingang:
Po dohodu:
Specification
obiger
Nachnahme
Nadrobno
našteti
povzetek
tt.
gift.
kr.
kr.
Transportweges
Naznanilo poti ako bi bilo treba.
.
•Sie empfangen die nachstehend verzeichneten Güter auf Grund der in den Betriebs-Reglements und Tarifen der betreffenden Bahnen bezw. Verkehre enthaltenen Bestimmungen, welche für diese Sendung in Anwendung kommen.
Tu zdolaj zaznamenano blago prevzemate na podlogi določil, obseženih v voznih (kretnih) pravilnikih in tarifah dotične železnice, ozir. občenja, ki se uporabljajo na to poslatev.
Zeichen und Nummer Znamenje in številka	Anzahl Množina	A r 1 der Verpackung Kako je kaj vloženo	Inhalt Vsebin a	Wirkliches Brutto- Gewicht: Resnična kosmata teža : Kilogramm Kilogr.	Abgerundetes zur Berechnung zu ziehendes Gewicht: Zaokrogljena teža, po kateri je račun iti : Kilogramm Kilogr.	Declarir-ter Werth der einzelnen Positionen Vpovedana vrednost posameznih pozicij
							
				•••:			
						
						
						
						
							
						
						
Erklärung wegen der etwaigen zoll- und steuerämtlichen Behandlung, Mittelsperson, Bezeichnungder betr. Documente und sonstigen Beilagen incl. Bleiverschlüsse.— Sonstige gesetzlich oder reglementarisch zulässige Erklärungen.
Izrecllo o kakem colnijskem in davkovno-uradnem postopanji, posredniku, ozna-menilo dot. listin in drugih prilog s svinčenimi pečatki vred. —
Di uga po postavi ali pravilniku dopuščena izročila.
	
	

Die dcclarirte Gesummt-Worthsumme , betrügt	1 ï
Vpovedanc celokupne vsote vrednosti jc f * -
)ja £
Die dcclarirte Summ« des Interesses an ( ä .£ der rechtzeitigen Lieferung betrügt Ä Vpovedann vsota koristi združene s pravo-časno izročitvijo je	;


Stempel der AbgangU-Stalinu. IWat odhodne postaje.
Wiege-Stempel, 'm
Tehtničnl pečat.


den {
"’dne j
Unterschrift des Absenders Posiljateljer podpis:
Fraukirt
Plačano
I
NOTH — OPOMNJA
Frachtsatz
für
100 Kilogr. Vozninski postavek za 100 kilogr.
Nachnahme
Povzetek
l Baar-Vorschuss t ' naprej dan )
!
Provision Provizija Fracht bis ( Vožnja do j
i nach Eingang i f po dohodu j
Zuschlag für Priklad k voznini
Wcrthdeclaration	(
vpovedana vrednost	j
Intcressedeclaration	I
vpovedaun korist pravočasnosti}
Fracht bis ) Vožnja do j
Zuschlag für I Werthdeclaration ; vpovedana vrednost Priklad k voz-1 ]ntercssedeclaration
1.
Fracht bis j Vožnja do j
Zuschlag für \ Werthdcclaration
; vpovedana vrednost Priklad k voz- j Intcressedeclaration
nini	\ vpovedana korist pravočasnostih
Zu erheben Vzame se
a.
gl d.
kr.
kr.
A’B. JJieUeb ergangs-Stempei sind der Keihenfolge nach auf die llüekseite der Note auf zudrtjeken Op. Prehodne pečate je po rrsti udarjati na zadnjo stran opom nje.
Papier-Breite: 37 cm. Širina papirja: 37 cm.
H
as-
29 cm.
t «&■/
..**•**»»
Control-
/ Stempel *» der Bahn •
« Prigledni ;
\ pečat železne j \ ceste. /
Der Wagen — Voz
JW \
št.}.....
Eigenth.
Last.
f,}
Eigenth.
Last.
Fracht- \ x0 \ karte
St.
Vozne karte
Pos. j Poz.
Frachtbrief. Vozni list.
Stempel der Empfangs-Station. Pečat prejemne postaje.
An

Station ) Postaja]
der
l Eisenbahn. \ železnice.
Etwaige Angabe des
Transportweges.
Naznanilo poti ako bi bilo treba.
Ver-
Sie empfangen die nachstehend verzciehneten Güter auf Grund der in den Betriebs-Keglements und Tarifen der betreffenden Bahnen bezw. kehre enthaltenen Bestimmungen, welche für diese Sendung in Anwendung kommen.
Tu zdolaj zaznainenano blago prevzemate na podlogi določil, obseženih v voznih (kretnih) pravilnikih in tarifah dotične železnice, ozir. občenja, ki se uporabljajo na to poslatev.
Die dcclarirte Gesanimt* IVerthsumme betrügt
Vpovcdane celokupne vsote vrednosti je
Die declarirte Summe des Interesses an/ g.| der rechtzeitigen Lieferung beträgt 1 £ “
Vpovedana vsota koristi združene spravo-časno izročitvijo je	/

Frankatur-Vermerk des Absenders. ( Pošiljateljev pripis o plačani voznini (
! Baar-^ i Vorschuss:
S "£ \ Gotova poua-Ü 'S ) pvodšcina :
= k
» e
« p.
sc
nach
Eingang:
Po dohodu:
Betrag — Iznos
Specification , obiger / Nachnahme '
Nadrobno ■ našteti V povzetek !
Zeichen und Nummer Znamenje in številka	Anzahl Množina	Art der Verpackung Kako je kaj vloženo	I n h a 1 t Vsebina	Wirkliches Brutto- Gcwicht: Resnična kosmata teža : Kilogramm Kilogr.	Abgerundetes zur Berechnung zu ziehendes Gewicht: Zaokrogljena teža, po kateri je računiti : Kilogramm Kilogr.	Declarir-ter Werth der einzelnen Positionen Vpovedana vrednost posameznih pozicij	Erklärung wegen der etwaigen zoll- und öteuerämtlichen Behandlung, Mittelsperson, Bezeichnung der betr. Documente und sonstigen Beilagen incl. Bleiverschlüsse.— Sonstige gesetzlich oder reglementarisch zulässige Erklärungen. Tzrecilo o kakem colnijskem in davkovno-uradnem postopanji, posredniku, ozna-menilo dot. listin in drugih prilog s svinčenimi pečatki vred. — Druga po postavi ali pravilniku dopuščena izrecila.
							
							
							
							
							
							
							
							
	1						
Stempel der Abgangs-Station. Pečat odhodne postaje.
Wiege-Stempel. Tehtnidnl pečat.
den
'dne
Unterschrift des Absenders: Pošiljateljev podpis:
Frankirt
Plačano
		fl. gld.	kr. kr.		
				
				
					
				
VOTK — OPOMVJA
Frachtsatz für 100 K il o gr. Voznlnski postavek za 100 kilogr.
Nachnahme
Povzetek
Provision i Provizija ( Fracht bis | Vožnja do j
I Baar-Vorscbuss I ' naprej dan (
j nach Eingang ( ( po dohodu j
(Werthdeclaration	(
/uschlag fur \ vp8vedana vrednosf	)
I liki ad k v o z— y Interessedeclaration (
( vpovedana korist pravočasnosti)
nini
Fracht bis | Vožnja do j
Zuschlag für 1 Werthdeclaration	,
' vpovedana vrednost	(
Priklad k voz- j Interessedeclaration	/
nini	1 ! vpovedanakoristpravocasnosti.
Fracht bis | Vožnja do j
Zuschlag für	l	Werlhdeclaration	i
l	vpovedana vrednost	\
I rikladkvoz-i	Interessedeclaration	\
v	vpovedana korist pravočasnosti j
nini
Zu erbeben Vzame se
i
fl.	kr.
gld. I kr.
NB. Die ZJebevgtitiflS-Stempei bind tier Beihenfolge nach auf die I!ückseile der Note aufzudrücken. Op. Prehodne pečate )e po vrsti udarjati na zadnjo stran opomnje.
Papior-Breite : 37 cm. Širina papirja: 37 cm.
S”
||