ki 'i a lian) IT-1* PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir ;t u Leto XXVI. Št. 228 (7722) TRST, sobota, 10. oktobra 1970 Ob petdesetletnici plebiscitu na Koroškem V letih 1919 in 1920 se je Koroškem končal s tragič-P®1 neuspehom za Slovence “°i za pridružitev tedaj še so-razmemo sklenjeno s Slovenci npseljenega severozahodnega slovenskega ozemlja k osvobodi domovini, boj, ki v tihih °blikah vsakdanjega življenja “V prenehal, odkar se je bil sedemdeset let pc-prej, *®tu marčne revolucije. Pomeli* Prelomnice, ki se je pred M stoletja bližala s koroškim j ^^piseitom, so se najbrž zave-I Qa“ na obeh straneh. Dunajski Jobi* 953, x>ni h. <*- so tedaj sodili, da bd “lla izguba južne Tirolske za Avstrijo manj nevarna kakor •zguba južne Koroške. Med-d ko bi južni Tirolci — po “rJ sodbi — «še čez stoletje obranili zvestobo svoji narod-bi Slovenci Korošce \sic!) absorbirali v eni ali /chtt' uveh generacijah)). Zgodovin-og»J potrdilo je dobila ta sodba, antei jo je pred dobrim poldru-na 4 pni letom izkopal Rudolf Neck kstj ^dunajskih arhivov, s hitrim Fnanjšanjem nemškega vpliva !? niočd na slovenskem Štajer-aKetn po 1918 in prav tako di rf j. osuplosti koroških Nemcev >reži< ho so po okupaciji Meti $ «ske doline naleteli na njeno ^vensko podobo in na zelo ret skromno znanje nemščine tudi v * Pri starejših ljudeh. Pa tudi Ph Slovencih je 1919. v nekem rofe* gojeni članku v Ljubljanskem je v\ zvonu povedal podobno sodbo lv» knton Melik: «Ako izgubimo vije® Oaties Primorje in Kras, smo c«!Rubili to zemlje le za nekaj ie f' Naši Primorci, Goričani- "" J? Kraševci so nacionalno tako Prebujeni in zavedni..., da je N*" fPpolnoma gotovo, da se pod 1 °l j, (iansko vlado ne bodo po-:t 't pijančevali, vsaj nekaj gene-kor3 ne, razen deloma v me- sa ’ *uh Trstu, Gorici etc ... Ako v pJP* danes izgubimo Koroško... j° s 16111 izgubili za vedno. ) b»2>nemčevanje je na tem ozemlju im*??dnji čas napredovalo zelo hi-ie V ,‘P; nimamo pa nikakega raz-> prf *®ga pričakovati, da bi se raz-000'bkrodovanje v doglednem ča-1,1 Ustavilo.« 13 Sedemdeset let poprej je bil ‘rfl Pptareč narodnostni položaj na 'f»1 h roSkem še bistveno manj 00 a "Ublematičen. Res je sicer za-iL1 ?sal koroški slovenski pisatelj ° užbald Gutsmann že 1777 v *'■ J v:°ji slovnici slovenskega jezi-, I i ■ «nekateri neredko misli-vl0;’? ih govorijo«, da bi sloven-«zaradi svoje majhne -ar5 SWW zaslužil, da bi ga morda oze' jutro pozabili in odpravili iz S?žele». Pa vendar ta težnja >v) , znotraj slovenskega ozemlja na knJ , °roškem, do narodnostne meje • p. kakršna se je izoblikovala iei w d° 15. stoletja, vsaj do 1846 čili j ^dosegla upoštevanja vrednih „, ^zuitatov. Po kritičnem pretre- 1 " “P Podrobnih podatkov le za Ko-no *Pšk0 ohranjenega pramate-taa 2?la Czoemigovega «etnograf-ač r “*ega štetja« se kaže 1846 Kolih, f°ška vzhodno od Šmohorja P* ^ južno od Beljaka, Osoj-psj ?ih Tur, Gospe Svete, Mag-zja' genske gore in Svinške pl a-i Pf rbe §e kot povsem slovenska in $ r^la z nad 89 odst. Sloveniti ’ S* (okr. 118.000 Slovencev, iševit “kr. 14000 Nemcev, od tega Okr. 6.000 v Celovcu, okr. la <* j«°0 v Kanalski dolini, okr. kj^^OO med okr. 12.000 Slovenci nje«! Pasu severno od Celovca do ih i c^bdnostne meje, drugi pa so .^tresenl na drugem področij v nekaj krajih med blizu iča/ 7'000 Slovenci). •Ja . ^ukšna narodnostna struktu-' Lii t« na Koroškem sredi 19. st. „« J* dopuščala nikakršnega dvo-Pfjj 3 da je treba prištevati o-’ ’» do slovensko - nemške a ii likovne meje slovenskemu et-ozemlju, katerega ob-slIH f!8 Je bil dvignjen z idejami i:ahcoske revolucije v temeljni h5lterij politično - teritorial-,rT £ Ureditve, s tem pa tudi v , • i kriterij za zahteve slo- 81 i revolucionarnega pro- ;e Z rama 1848, tj. za obseg zahtev !aS i Si družitvi strnjeno naseljenih n«11! »Vencev v «zedinjeni Slove-aeSj 51*». Zahteva po združitvi slo-w a, vaškega ozemlja v skupno pr' rUutično pokrajino — «zedi-Jetio Slovenijo« — Je bila J {jjeg tega zapisana v obliki hiP' rednega programa prvič ja. p rUv v Celovcu po koroškem rnUl h!°vencu Matiji Maj ar ju, že ■ koncem marca 1848. Obe-ve i* se je med koncem 18. Saj 2 koncem 19. stol. prepletel ti * Krprrnn na nekdanjo etnično ^Upnost Karantancev in njiho-,° »kraljestvo« kar najtesneje |e s* s, samospoznavanjem sloven-jsoP; h7e8a naroda pri Linhartu ter Sa1 Jugovim množičnim osvešče-tobr' ‘ton med 1848 ln «tabor», i SP i^o da sta Krnski grad in rcl* Z°sPa Sveta kljub današnjemu rnd* hjjUčnemu značaju njune oko-simbolično povezana ne io 4 qKs Karantanci, marveč tudi z ajšf »Plojem današnjega slovenske-jj 4 naroda. Res nam ob teh .noCi ^bbolih ni treba nič misliti w Premikanje meja kot ho-Sjtoskim romarjem v miinstr-mostno hišo, kjer Je bila 'rojena samostojna Nizozemska; zato pa je vendar zahteva raziskovalca poti «od reči do niča«, naj pozabimo nanje (ker so ostali pač zunaj naših državnih meja), le preveč na orwellovsko »ministrstvo resnice« spominjajoča amputacija resnične preteklosti, vgrajena v naša samospoznan j e. Prav je, da nas to samospoznanje tudi danes, po težkih spremembah na Koroškem med 1848 in 1920, po tragičnem neuspehu 1920 ter po novih spremembah, ki jih je Anton Melik napovedal že pred 1920 za naslednja desetletja, spominja na dolg svobodnega dela slovenskega naroda do Slovencev, ki so tudi po 1945 ostali zunaj meja Slovenije, čeprav samo pri vsestranskem podpiranju njihovih vsakdanjih naporov, da ostanejo Slovenci in sestavni del skupnega slovenskega kulturnega prostora. Odkar je prvi pojav slovenskega gibanja na Koroškem 1848 — in še bolj po njegovem uveljavljanju na »taborih« 1870 — pokazal, da koroških Slovencev ni mogoče ločiti od razvoja slovenske narodne skupnosti, so hoteli vladajoči sloji nemške večine v deželi zavarovati «nedeljivost» dežele pod svojo oblastjo z vztrajnim in širokim delom za čim-večjo krepitev nemštva v slovenski tretjini dežele in za ponemčenje čimvečjega dela slovenskih tal na Koroškem. Na Koroškem drugače kakor v drugih deželah Slovencem ni uspelo, da bi ustvarili vsaj začetke svojega meščanstva. Tako je novi gospodarski razvoj s krepitvijo meščanstva krepil tudi nemštvo na južnem Koroškem, v okolišu Celovca premaknil mejo strnjenega nemškega ozemlja z Gosposvetskega polja na jug od mesta in počasi, a nepretrgoma širil mešano ozemlje na škodo čistega slovenskega ozemlja na Koroškem. Povezovanje slovenskega delavstva le po nemški so-cialnodemokratsV^i stranki pa je zaviralo razvoj narodne zavesti tudi pri tem delu slovenskega prebivalstva na Koroškem, tako da je ostalo slovensko politično organizirano delo omejeno le na konservativno kmečko stranko. Tudi če pustimo vnemar premik etnične meje v okolišu Celovca, se je znotraj preostalega slovenskega ozemlja (v mejah ozemlja dvojezičnih šol po uredbi koroške vlade iz leta 1945, ki je dejansko priznala za to ozemlje dvojezičnost prebivalstva) pod vplivi teh mehanizmov zgodovinskega razvoja med 1846 in 1910 povečal delež nemškega prebivalstva od 2,5 odst. na gotovo čez 10 odst. (po uradnem štetju 1910 celo na 32,3 odstotka). Analiza u-radniih štetij sicer dokazuje, da so bila že v stari Avstriji na BOGO GRAFENAUER (Iz «Naših razgledov» št. 19., 9. oktobra 1970) (Nadaljevanje na 6. strani) VELIKA ZMAGA JE SAD STRPNOSTI IN STRNJENOSTI LAIČNIH^ SIL Senat je s 164 glasovi proti 150 odobril Fortunov zakon o razporoki Zbornica, kjer imajo laične stranke trdno večino, bo zakon ratificirala v najkrajšem času - Zavrnjen predlog KD, ki bi zakon pogojeval s spremembo konkordata po pogajanjih z Vatikanom - Izjava predsednika senata Fanfanija RIM, 9. — Malo po 22. uri so senatorji s poimenskim glasovanjem odobrili zakon o razporoki. Vzdržal se ni nihče, za zakon je glasovalo 164, proti pa 150 senatorjev. S tem je zaključeno najtežavnejše obdobje bitke za uveljavitev te norme, ki poudarja človeško svobodo in pravico razveze zakonske vezi, ki dejansko ne obstaja več. Obenem pa je glasovanje, kot ves potek razprave, dokazalo, da so strpni politični odnosi med večino in manjšino predpogoj za politično stabilnost, ki bi jo vsak frontalni spopad sprevrgel v hudo vladno krizo. Za razporoko so glasovali predstavniki »laične fronte«, od komunistov do liberalcev, proti pa demokristjani in misovci. Ko je prebral rezultat glasovanja je Fanfani izjavil, da čuti dolžnost izraziti upanje, da bosta vlada in parlament sprejela čimprej korenite ukrepe za spremembo pogojev (stanovanja, zdravstvo, delo, vzgoja, blagostanje) družin, tako «da jim bo zajamčeno zdravo, delovno, vedro življenje ob strnjenosti v sladkem ljubezenskem objemu«. Misovec Nenoioni je poudaril, da je zanj zakonska razveza zabloda, medtem ko je psiupovec Valori bil mnenja, da bo »radija z razporoko zelo različna od sedanje Italije: o-staja pa vprašanje jamstev za družinsko strjenost.« Poudaril je zato, da se bo PSIUP zavzemal za take socialne in gospodarske spremembe, ki bi družinam jamčile pogoje uravnovešenega življenja. Predstavnica neocivisne levice Tul-lia Carrettoni je dejala, da je Fortunov zakon dober in pravičen, ker jamči osnovno človeško svobodo prekiniti vez ko je ta postala nevzdržna. V glasovalni izjavi je senator MmiitiimiiiimiiiiiiiimiiiitiiiiumimiuimiiHHiiii Pompidou je sledil vzletu dveh «kozmosov» z baze v Bajkonuru NOVOSIBIRSK, 9. — Predsednik francoske republike Pompidou je v spremstvu tajnika KP SZ Brežnje-va, predsednika sovjetske vlade Ko-sigina in predsednika vrhovnega sovjeta Podgomega prisostvoval izstrelitvi dveh «kozmosov» z rakt-nega vzletišča v Bajkonuru, sredi kazaških step. Takoj za tem se je Pompidou z letalom vrnil v Novosibirsk, kjer si je v spremstvu ostalih članov delegacije ogledal «mesto znanosti« Akadeimgordok. V letalu je nadaljeval pogovore s sovjetskimi voditelji. TASS je pozneje poudarila, da so politična stališča sogovornikov zelo blizu, ko je šei pogovor o Vietnamu in Srednjem vzhodu. Glede Ni-xonove pobude o Indokini pa so si bili francoski državnik in sovjetski voditelji soglasni v tem, da «niso presenetile nikogar«. Sodeč po zdravici, ki jo je med uradnim kosilom izrekel Podgami, bo Francija sodelovala s SZ pri izkoriščanju naravnih bogastev Sibirije. niiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimmiiiiniiiimimiiiiiiiiimiiinimiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii R0GERS 0 REAKCIJAH NA NIX0N0VE PREDLOGE Zfl 1ND0KIN0 V ZDA so zadovoljni s komentarji v svetu Državni sekretar je izključil možnost, da bi se kamboški princ Sihanuk udeležit mednarodne mirovne konference VVASHINGTON, 9. - Ameriška vlada je zelo zadovoljna z reakcijami, na katere je naletel Nizonov načrt o Indokini v ZDA in v tujini. Tako se je izrazil danes na tiskovni konferenci ameriški državni sekretar William Rogers. Glede komentarjev v ZDA je Rogers dejal, da so »soglasno pozitivni«, kar bi moralo po njegovem mnenju prepričati Severni Vietnam in FNO, da ne moreta več računat: na podporo, ki jim je prihajala v preteklosti zaradi deljenosti ameriškega javnega mnenja. Tudi mednarodni komentarji so »zelo spodbudni« ter bi morali privesti nasprotnika do tega, da spremeni svoje stališče. »Predloga predsednika Nixona — je dejal šef ameriške diplomacije — ne kaže jemati kot nekaj, kar je treba v celoti sprejeti ali odbiti, pač pa kot osnovo za resna in plodna pogajanja.« »Če bomo lanno uresničili predlagano prekinitev ognja — je nadaljeval Rogers — bomo lahko rekli, da po koncu vojne v Nigeriji in po začetku premirja na Bližnjem vzhodu bo svet prvič v petindvajsetih letih poznal obdobje miru.« Državni sekretar je izrazil upanje, da bo tudi nasprotna stran sprevidela nekoristnost dolge in krvave vojne ter da bo končno tudi v lastnem interesu pristala na razpravo na podlagi predlogov Bele hiše. V tej zvezi je Rogers poudaril, da ZDA ne pričakujejo javnega pri Stanka na Nixonove predloge, pač pa je napovedal možnost dolgotrajnih tajnih pogajanj. Sicer pa je Rogers potrdil domnevo, da si VVashington povsem instrumentalno zamišlja predlagano mednarodno konferenco o Indokini. Šef državnega departmaja se ni hotel izraziti o morebitnih udeležencih te konference, na točno vprašanje nekega časnikarja pa je izključil možnost, da bi bil prisoten na konferenci tudi kamboški državni poglavar princ Sihanuk. Kambodža odslej republika PHNOM PENH, 9. - Kamboška nacionalna skupščina in senat sta proglasila danes republiko ter določila za prvega predsednika Cheng Henga. Geslo nove republike, kot je povedal predsednik skupščine In Tam, bo »svoboda, enakost, bratstvo, blagostanje in sreča«. Cheng Heng, ki bo predsednik re publike do novih volitev, je tako. po seji parlamenta odpotoval v New York, kjer se bo udeležil jubilejnega zasedanja generalne skupščine OZN. Terracini (KPI) priznal nasprotnikom razporoke doslednost in zaslugo, da so pripadniki laične skupine izboljšali zakon v mirnem vzdušju, ko sta večina in manjšina pogojevali druga drugo in s tem uveljavljali najvišje načelo parla mentarnega sistema. Socialist Pieraccini je tudi pouda ril, da je sedanji zakon sad dialoga in razprave med katoličani in laiki. Prepričan sem, je dejal, da smo konsolidirali državljanske ustanove in da predstavlja današnje glasovanje skupno zmago demokracije. Za Fortunov zakon sta se izrekla tudi socialdemokrat Janelli in liberalec Veronesi. Omembe vredna je tudi izjava člana vodstva PSI Silvana Labriole, ki je dejal, da predstavlja položaj, nastal v senatu, politično zmago sil, ki so se borile za razp>oroko, obe nem pa ne pozabljajo in ne zanemarjajo bitke za uresničitev velikih socialnih reform. Senat je v teku dneva odobril s številnimi tehničnimi popravki člene 4, 5, 6, 6 bis, 7, 8, 9, 10 in 11 zakona Fortuna - Baslini - Spagnolli. Gre za člene, ki določajo in urejajo sodnijsko proceduro razp»roke Poleg tega določajo nekateri členi stvarna in pravna jamstva za de-co, ki bi jo ločitev prizadela, kakor tudi gospodarske pravice žena. Postopjek za razporoko se začenja s prošnjo enega izmed zakoncev na sodnika, v kraju rezidence, ki bo px>klica] predse oba zakonca in ju skušal pomiriti. Če mu to ne bo uspelo bo predal zadevo drugemu sodniku, ki bo odločal o pjogo-jih razveze in se pri tem, če bo treba, prislužil tudi razgovorov z otroci, ki so starejši od štirinajstih let. Ko sodnik ugotovi, da obstajajo pogoji- za zakonsko razvezo, jo proglasi. Žena ohrani dekliški priimek, sodnik pa določi kdo izmed zakoncev mora skrbeti za otroke. Lahko imenuje sodnega varuha in postavi zakoncema piogoje o ekonomskih jamstvih do otrok. Sodnik lahko določi, da mora bogatejši med dvema zakoncema plačevati drugemu alimente, dokler se ta ne prroči v drugo. Proti razsodbi lahko vložita zakonca priziv, p>a tudi javni tožilec, če se mu zdi, da so stvarna rm-stva do dece nezadostna. Glede stvarnih jamstev velja o-meniti tudi razdelitev pokojnine po prvem možu med prvo in drugo, o-ziroma ostalimi ženami. Sodnik ohrani nadzorstvo nad izvajanjem starševskih dolžnosti ta obveznosti do otrok. Pri glasovanju o zadnjem, se pravi 11. členu zakona so demokristjani predložili pripravek, p»o katerem naj bi zakon o razporoki stop«! v veljavo samo px> reviziji lateranskih dogovorov med Italijo in Vatikanom, ta sicer dve leti p» objavi v uradnem listu. Eno leto praneje .iaj bi vlada izdala ustrezna navodila za izvajanje ptosameznih zakonskih norm. Vendar p« so senatorji ta popravek odločno zavrnili. Takoj po zaključku razprave ta glasovanju o razporoki bodo senatorji nadaljevali sejo tudi ponoči in glasovali o pripravkih k vladnemu dekertu o konjunkturi, še prej je minister Restivo pnročal o položaju v poplavljeni Liguriji. Pozneje se je izvedelo, da se niso udeležili glasovanja o razpnroki, prilog predsednika Fanfanija, niti senatorji Brugger (SVP), Balbo in Massobrio (PLI), Donatii in Segni (KD) ter Mamilo (neodvisna levica). Proti zakonu je torej glasova- 01 134 demokristjanov, 11 misovccv, 2 monarhista, južni Tirolec Volger, dosmrtni senator Gronehi in liberalec Finizzi. Za zakon se je izreklo 76 komuni stov, 35 socialistov, 11 socialdemokratov, 14 socialproletarcev, 13 liberalcev, 11 levih neodvisnežev, 2 republikanca ter dosmrtna senatorja Merzagora ta Montale. PRAGA, 9. (Tanjug) - Po doslej še nepotrjenih vesteh nal bi se v češkoslovaški prestolnici začel 15. oktobra politični proces proti bivšemu šahovskemu prvaku Pachmanu in osmim intelektualcem, ki so ob toženi »protivladne ta protisovjetske dejavnosti«. Poleg Pachmana, ki je že dalj časa zaprt, naj bi morali >jred so dišče tudi pisatelj Vaculik Havel, inženir Batek, filozof Kohout, dva časnikarja ta Jan Tesar. Prizor Iz Tolstojeve drame »Moč teme« med vajo na odru Kulturnega doma iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuniiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiim PO ZAKLJUČKU TRIDNEVNEGA OBISKA V BELGIJI TITO V LUKSEMBURGU Objavljeno uradno sporočile o jugoslovansko-belgijskih razgovorih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Predsednik republike maršal Tito s soprogo in ostalimi člani spremstva je prispel danes dopoldne na dvodnevni uradni obisk v Luksemburg. Na letališču so visokega gosta pozdravili veliki vojvoda Jean in vojvodinja Josephine Charlotte, predsednik parlamenta, predsednik vlade, člani vlade in številni ugledni zastopniki političnega, kulturnega in javnega življenja Luksemburga. Po izkazanih najvišjih časteh ta seznanjenja z visokimi osebnostmi Luksemburga se je predsednik Tito s soprogo v spremstvu velikega vojvode ta vojvodinje odpeljal v kraljevsko palačo, kjer bo njegova rezidenca med bivanjem v Luksemburgu. Opoldne sta veliki vojvoda in vojvodinja priredila v čast predsednika Tita in njegove soproge intimno kosilo. Belgijski kralj je podobno kot pri prihodu odstopil od običajnega protokola, po katerem belgijski vla dar tuje državnike pozdravlja in j se od njih poslavlja v kraljevski j palači. Balduta in Fabiola sta namreč okrog 10. ure dopoldne prišla v rezidenco predsednika Jugoslavije in ga spremljala na letališče, kjer sta se prisrčno poslovila od svojega gosta ta njegove soproge. Poslovitev na letališču je bila prijateljska in prisrčna. Kralj Balduin se je na letališču poslovil tudi od Jugoslovanov, ki so prišli na letališče se poslovit od svojega predsednika ta jim rekel: »Mi smo zelo srečni zaradi obiska vašega predsednika v naši deželi. To je velik dogodek za Belgijo. Predsednik Tito je velika zgodovinska o-sebnost«. Uradno sporočilo, ki je bilo objavljeno o obisku danes dopoldne v Bruslju, ugotavlja, da so razgovori predsednika Tita in njegovih sodelavcev s predsednikom belgijske vlade Eyskensom o mednarodnih vprašanjih in jugoslovansko -belgijskih odnosih potekali v ozračju prisrčnosti in razumevanja. V razgovorih je jugoslovanska stran med drugim prikazala rezultate mednarodne konference neuvrščenih na vrhu v Lusaki. Obe strani sta pozorno proučili pomen tega sestanka in željo neuvrščenih, da se poveča dejavnost OZN. Proučili so tudi probleme Srednjega vzhoda in pri tem sta obe strani izrazili željo, da se kriza reši v skladu z resolucijo varnostnega sveta. V razgovorih je bila posvečena posebna pozornost evropskim vprašanjem, posebno morebitni evropski konferenci o varnosti. Ugotovljeno je bilo, da bi taka konferenca, dobro pripravljena, morala brez dvoma prispevati k popuščanju napetosti in zagotovitvi mirnega sodelovanja med evropskimi državami. Obe strani bosta vložili napore, tako na multilateralnem kot na dvostranskem področju, da bi se ustvarilo ugodno ozračje za tako konferenco. Obisk maršala Tita, se ugotavlja v poročilu, je omogočil, da se ugotovijo izredni odnosi in plodno sodelovanje na vseh področjih med obema državama. Srečanje, do katerega je prišlo v času povečanih naporov za izboljšanje položaja v Evropi, poudarja povečano željo o-beh držav, da bi prenehala razdeljenost v Evropi. Maršal Tito je povabil kralja Balucjma in kraljico Fabiolo na obisk v Jugoslavijo. V brzojavki, ki jo je poslal predsednik Tito pri preletu belgijske meje kralju Balduinu, predsednik Jugoslavije izraža prepričanje, da bo njegov obisk nova pobuda k razvoju vsestranskega in dvostranskega sodelovanja in h krepitvi prijateljstva med narodi Jugoslavije in Belgije. B. 3. Kardelj na Jesenicah (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 9. - član sveta federacije Jugoslavije Edvard Kardelj jt danes obiskal Jesenice kjer se je sestal s predstavniki samoupravnih teles in uprave združenega podjetja Slovenskih železarn. V teku daljšega pogovora, v katerem so sodelovali tudi predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Popit in predsednik izvršnega sveta Slovenile Stane Kavčič, so posebno pozornost posvetili vprašanjem nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v zvezi i pripravami na bližnji kongres jugoslovanskih samoupravljavcev. Edvard Kardelj je v svojem govoru obravnaval današnjo stopnjo razvoja samoupravnih odnosov v jugo slovanskem gospodarstvu ta med drugim poudaril, da je samoupravljanje znotraj gospodarskih organizacij v glavnem ustaljeno, toda o-stali so odprti predvsem problemi združevanja gospodarskih odnosov, vprašanja integrao;je in drugih oblik združevanja gospodarstva. Edvard Kardelj se je v svojem go vord dotaknil tudi problematike razvoja črne metalurgije v Sloveniji ta v Jugoslaviji. Popoldne pa je Edvard Kardelj imel pogovore s predstavniki političnega življenja na Jesenicah. D. K. PARIZ, 9. - Preteklo noč .ie u-mrl za srčno kapjo francoski minister za kulturo Edmond Michelet. Star je bil 71 let. liiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiuiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiin Delegacija vrhovnega sovjeta v Beogradu Gostje iz SZ so se razgovarjali s predstavniki zvezne skupščine (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — V palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu so se pričeli sinoči razgovor ri med delegacijo vrhovnega sovjeta ZSSR, ki je gost zvezne skupščine, ta delegacijo zvezne skupščine. Med razgovori so se člani delegacijo vrhovnega sovjeta zanimali za Skupščinski sistem ta za razvoj jugoslovanskega družbenogospodarskega sistema ter s svoje strani obvestili člane jugoslovanske delegacije o rezultatih gospodarskega razvoda Sovjetske zveze. Po razgovorih je predsednik zveznega izvršnega sveta zvezne skupščine Milentije Popovič priredil večerjo v čast sovjetske delegacije. Popovič je v svoji zdravici med drugim izrazil prepričanje, da bo obisk prispeval k medsebojnemu boljšemu razumevanju, zaupanju in krepitvi prijateljskih odnosov med obema državama. Popovič je poudaril, da Jugoslavija kot neodvisna socialistična in neuvrščena država razvija enakopravno sodelovanje z vsemi državami, ki so pripravljene za tako sodelovanje na načelih spoštovanja suverenosti, integritete, nevmešavamja ta medsebojnega spoštovanja. Jugoslavija je po besedah Popoviča zainteresirana za sodelovanje s Sovjetsko zvezo na vseh področjih. Morebitne razlike v pogledih ne bi smele biti ovira takemu sodelovanju. Vodja sovjetske delegacije, član prezl-diuma vrhovnega sovjeta Piotr Ma- šerov, so Je v odgovoru na zdravico pridružil mišljenju Popoviča, da različnost pogledov na nekatera vprašanja ne smejo kaliti to, kar združuje narode obeh držav od oktobrske revolucije sem. Borba za mir ta graditev socializma, je poudaril Mašerov, je sedanja osnova nadaljnjega razvoja jugo-slovansfavsovjetskdh odnosov. Delegacija vrhovnega sovjeta ZSSR je tekom današnjega dne obiskala kmetijski kombinat Beograd in mestno skupčdno. b. a. Kongres časnikarjev proti ^apolitičnosti in zaprtosti stroke SALERNO, 9. — Kongres časnikarskega združenja Je odobril dve resolucijd, ki poudarjata političen pomen svobode tiska in kritizira vlogo RIA-TV. Zavrnjena je bila resolucija, po kateri naj bi sindikat časnikarjev bil apolitičen in ozko strokovnega značaja. V razpravo so posegli, med drugimi Donat Cattin, ki je poudaril negativno oceno koncentracije dnevnikov in nujnost, da se podprejo manjše izdaje ter predsednik AGIRT Botteri, ki je časnikarsko združenje kritiziral, da ni bilo dovolj občutljivo med velikimi delavskimi boji za socialne reforme. V novo sezono SG Drevi se bodo odprla vrata Kulturnega doma za novo sezono Slovenskega gledališča, petindvajseto od tistega decembrskega dne 1945, ko je naš slovenski hlapec Jernej, zmagovito, nič več kot hlapec, prižgal plamenico v gledališču Femce in s svetlobo njenega žara pregnal temo, ki nas je obdajala četrt stoletja. Praznik torej, ko je vse lepo in radostno, ko se po poletnem premoru spet začenjamo predajati čarom umetniške besede in utripom odrske podobe življenja od časov klasike do naših dni, v katerih vrtincu smo subjekt in objekt. 25 let katerega koli gledališča je lep jubilej, našega še posebno. Lahko bi ga izmerili v številkah, v tolikih in tolikih premierah, v tolikih in tolikih predstavah, v tolikih in tolikih krstnih izvedbah domačih novitet. Res bi dobili podobo in obseg opravljenega dela, a bi tak način obračuna bil le ena, morda celo manj pomembna plat tega jubileja, kajti bistvo njegovo je v duhovnih vrednotah, še več, bistvo njegovo je v tem, kaj nam je in kaj nam naše gledališče pomeni v iskanju in zorenju nas samih, ljudi, skupnosti, ki nam pravijo, da smo manjšina, pa smo v resnici povsem enakopravni soustvarjalci in obenem souživalci našega časa, smo lahko v enaki meri njegov kvas kot usedlina, kakor pač čutimo v sebi osveščenost in težo nas samih. In za to gre! Dolgo let se že vodi pravda o tem, kakšno naj bo to naše Slovensko gledališče v Trstu: gledališče manjšine ali narodno gledališče z vsemi atributi osveščene narodne skupnosti v srcu Evrope, v zobčevju družbenih presnavljanj; za gledališče, ki naj idealizira patriarhalnost slovenskega ambienta, njegovo zaprtost v ozke meje narodnega prostora, ali za gledališče, ki bodi živo, strastno razglabljajoča, iskajoča, angažirana umetniška ambicija, ki bodi gledališče analize in sporočila? V iskanju poti med tema osnovnima izbirama je bilo v 25 letih mnogo nihanj in odločnejših nagibanj zdaj k eni, zdaj k drugi. Gotovo je bilo to nihanje tudi odraz naše družbene manjšinske razčlenjenosti. Toda kljub temu nihanju in mogoče tudi prav zaradi tega nihanja si je naše gledališče vendarle dajalo, ne brez muk in težav, svoj lastni obraz, svojo lastno u-metniško izkaznico, ki mu danes odmerja ugledno mesto med poklicnimi slovenskimi gledališči, utemeljuje uporno obstojnost in kljubovanje često neprijaznim vetrovom, a kar je najvažnejše, odpira mu pot k ljudem, zaradi katerih je in brez katerih bi ne imelo smisla, da bi bilo. Kajti prodiranje v srca ljudi, v razumsko dojemanje vseh plasti našega ljudstva, razplamte-vanje čustev in razmišljanj, to je in to mora biti še naprej in še bolj kot doslej gibalo umetniškega poslanstva našega gledališča; potem se nevarnosti, da bi se v nihanjih izgubil umetniški potencial in razblinila vloga gledališča, ne bo treba bati. Ko nas v uvodu v jubilejno sezono zaposlujejo taka razmišljanja je to zato, ker se zavedamo, kako pomembno ustanovo predstavlja za našo narodno skupnost in za vse Slovence Slovensko gledališče v Trstu, in ker je naša živa želja, da bi pomembnost našega gledališča dobila enkrat za vselej ustrezno težo tudi pri tistih dejavnikih, od katerih sta obstoj in rast take ustanove odvisna. Ne gre pri tem samo za težo, ki jo pričakujemo od slovenske javnosti, od vsakega člana naše narodne skupnosti, da mu bo gledališče kulturna potreba; gre tudi in predvsem za težo pri tistih, ki upravljajo družbena sredstva in katerim je družbena skupnost zaupalo, pravično in nepristransko upravljanje in razdeljevanje dobrin. Naše gledališče doslej take pravičnosti in nepristranosti ni bilo deležno. Še vedno so pred njim skriti viri, iz katerih se napajajo druge kulturne institucije, še vedno se stvari rešujejo s počasnostjo, za katero ne more biti opravičila. Da bi se tudi to spremenilo, čimprej in čim temeljiteje, je želja, ki spremlja prejšnja razmišljanja, da bi namreč v sezoni, ki je pred nami, z gledaliških desk Kulturnega doma in iz drugih naših dvoran, zrlo v nas življenje, takšno kot je, brez lažnih idealiziranj, v vseh strojih brezštevilno raznolikih podobah, z vsem spoštovanjem do tradidicije in novih snovanj in nas skozi sito umetniškega prečiščevanja vodilo k plemenitejšemu, k lepšemu, pravičnejšemu. Jože Koren MeNamara obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 9. — Na vabilo zveznega izvršnega sveta bo v nedeljo prispel na petdnevni poslovni obisk v Jugoslavijo predsednik Mednarodne banke za obnovo in razvoj Robert McNamara skupno z izvršilnim ravnateljem svetovne banke Lieftlinckom in drugimi bančnimi funkcionarji. Med bivanjem v Beogradu se bo McNamara razgo-varjal s predsednikom zveznega izvršnega sveta Mitjem Ribičičem, SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o zakonskem osnutku o izrednih posegih v gospodarstvu Opozicija odločno kritizira zakon in zahteva preiskavo v finančni družbi «Friulia» Včeraj se je začela v deželnem svetu razprava o zakonskem osnutku o izrednih deželnih posegih na nekaterih odsekih deželnega gospodarstva. K razpravi se .je pri javilo 18 svetovalcev in včeraj jih je spregovorilo pet Gre za skupno 6.830 milijonov lir deželnega prispevna v letih 1970 do 1975. Predvsem gre za zvišanje glavnice deželne finančne družbe »Friulia* za 3 milijarde lir; za 2 milijardi lir isti družbi za njen posebni rezervni sklad za kritje mo rehitnih izgub; za 900 milijonov lir družbi Friulia - Lis, ki se ukvarja s tako imenovanim oddajanjem tovarn v najem, čemu pravijo z an gleško besedo »leasing*, kar je no va oblika industrijske dejavnosti; za 900 milijonov prispevka za ponovne finansiranje zakona št. 26 iz leta 1967, ki se tiče ustanavljanja trgovinskih centrov, proizvodnih sre dišč in centrov za zbiranje kmetijskih pridelkov, ter končno za 50 milijonov lir za tehnično pomoč tovarnam, ki izdelujejo stole. V bistvu gre levji delež določene vsote za deželno firančno družbo »Friulia* in se je zato tudi razprava tako najprej v pristojni komisiji kakor sedaj v deželnem svetu sukala predvsem okrog položaja v tej družbi, ki je po mnenju nekaterih skupin nereden in ceio nezakonit. Kot je znano, podpira ta družba številna industrijska podjetja, ne sme pa imeti v njih več Kot 49 odstotkov delnic, kar pomeni, da nima odločilne besede. Med drugim je ta družba vložila veliko denarja v ladjedelnico Navalgiuliano v Miljah, s čimer jo je pravzaprav re-šila. Toda čeprav z raznih strani kritizirajo položaj v družbi Friulia, pni tem ne obsojajo pomoči, ki jo je dala omenjeni ladjedelnici, saj bi sicer bilo ob delo na stotine delavcev. Seveda pa zahteva levica, naj preide ladjedelnica iz zasebnih v javne roke, ko jo je že enkrat rešil javni denar in ko je sedaj že drugič zabredla v hudo stisko. Pravzaprav je bila ladjedelnica prvič še last družbe Felszegy in jo je potem prevzela družba Navalgiuliano. Že med razpravo v pristojni ko misiji so zahtevali komunistični člani te komisije, naj se razpravljanje začasno prekine, dokler ne bo predsednik družbe Friulia poročal o položaju v njej. Toda večina članov komisije je to resolucijo zavrnila. Poročilo o zakonskem osnutku je pripravil demokristjan inž. Colautti, ki je orisal stališča rSžftih strank v komisiji ter člene zakonskega o-snutka in na koncu izrekel upanje, da bo deželni svet odobril ta osnutek, da se z njim podpre deželno gospodarstvo in še posebno industrija. V razpravi je prvi spregovoril misovec Gefter Wondrich. ki je o- bravnaval nekatere pravne plati družbe Friulia, oziroma njenega delovanja, ter oč:tal da to delovanje ni bilo vedno zakonito. Za njim je spregovoril komunist Zorzenon, ki .je predvsem kritiziral vso gospodarsko politiko deželne u-prave, ko daje prispevke za spod bujanje zasebne industrijske dejavnosti, to je za naložbe v zasebni kapital, ter zanemarja naložbe socialne sektorje. Rekel je, da je ta sistem spodbujanja (stimulansov) zgrešen, saj črpajo iz tega koristi ie zasebni industrijci. Rekel je, da bi morali ustanoviti en sam deželni spodbujevalni center, ki ne bi bil avtonomen kakor je družba Friulia in ki bi lahko imel v novih indu s tri js kih podjetjih vedno delnic ter bi s tem lahko odločal. Dejal je tudi, da vsa podjetja, ki dobivajo pomoč od družbe Friulia. slabo ra vrvajo z delavci, saj lahko vzdržijo v odporu proti njihovim stavkovnim borbam ravno s pomočjo javnega denarja. Zorzenon je v začetku svojega govora zahteval, naj se ustanovi posebna komis;ja, ki bi izvedla preiskavo v družbi Friulia, pri čemer naj bi se začelo pri zadevi ladjedelnice Navalgiuliano. Rekel pa je, da je treba vprašanje te ladjedelnice ločiti od splošne razprave o zakonu. Poudaril .je, da se komuni sti zavzemajo za nadaljevanje dejavnosti ladjedelnice Navalgiuliano, v kateri pa mora imeti večino javni kapital, tako da se zagotovi nadzorstvo nad njenim delovanjem in se ne bodo več ponavljala škandalozna dejstva. Kritično .je ocenil zakonski osnutek svetovalec Furlanskega gibanja di Caporiacco. Rekel je, da na primer finansiranje raznih podjetij, ki ga opravlja družba Friulia, ne rodi nobenih koristi, saj se dejansko s tem meče proč denar. Ostro je kritiziral zakonski osnu tek psiupovec Bettoli. Pri tem je poudaril, da ves denar, ki ga da jejo industrijcem, ne pomaga k zvi šanju števila zaposlenih, čeprav se trdi da je namen prispevkov ravno tem. Tako je bilo leta 1965 v deželi zaposlenih v štirih glavnih vejah industrije 189.100 delavcev in u adrvkov, konec leta 1968 pa samo 175.000, to je za 14.000. oziroma za 7,5 odst. manj. Deželna uprava nima toliko moči. da bi industrializirala deželo in povečala zaposlitev. Zato je treba menjati način stimuliranja. Rekel .je tudi. da bi morali, ali neposredno odločati v podjetjih, ali pa skrbeti predvsem za razvoj infrastruktur, tudi socialnih, za katere se industrijci sploh ne zmerijo. Omenil je primere in-dustrijcev, ki dobivajo deželne podpore in ki se potem hvalijo, da so porabili po 50 milijonov lir samo za ograje svojih razkošnih vil. So tudi industrijci, ki dobivajo od dežele denar za svoja podjetja, svoj denar pa tihotapijo v tujino. »•liiiiliiiaiuiimainni natiiiiimiaiii POMEMBNA PRIDOBITEV ZA UNIVERZO KMALU BO DOGRAJEN NOV ŠTUDENTSKI DOM Prvi del že marca vseljiv? • Povečana kapaciteta menze Na tržaški univerzi neprenehoma gradijo nova poslopja in pripravljanj načrte za nadaljnje gradnje. Predvsem za študente sta zelo važna novi dijaški dom in povečanje univerzitetne menze. Sedanji dijaški dom ima komaj 133 mest, kar je povsem premalo za tržaško univerzo, v kateri je vpisanih več tisoč študentov, ki niso iz Trsta. Sedaj je že v gradnji prvi del novega dijaškega doma, ki bo dokončan po predvidevanjih v prihodnjem marcu, tako da bo za prihodnje akademsko leto na razpolago nadaljnjih 260 mest. Druga dva dela poslopja pa sta sedaj šele v načrtu, vendar domnevajo, da ju bodo začeli graditi čez nekaj mesecev. Ko bo dokončan ves novi dijaški dom, bo na rapzolago 619 mest, kar bi moralo zadoščati potrebam študentom. Čeprav bosta druga dva dela dokončana čez precej časa, je zelo važno, da bo čimprej dokončan prvi del, ker bodo v njem poleg stanovanja za študente tudi študijske sobe in velika dvorana za zborovanja z nad 400 kv. m. površine. Stanovanja bodo urejena po sodobnem načelu «celic», po katerem bi imel vsak študent na razpolago eno sobo, po dve sobi pa bosta imeli skupne sanitarije. Univerzitetno menzo pa bodo povečali že med letošnjim akademskim letom. Zgradili bodo novo dvorano s površino 452 kv. m. in pri tem bodo seveda tudi povečali ku-e. V tej novi dvorani bo pro štora za 350 mest, tako da bo v vsej menzi 720 mest. S tem povečanjem bo lahko menza razdeljevala približno 5.000 obrokov na dan. Interpelacija svetovalcev KPI o preureditvi pomorstva Deželni svetovalcu KPI so naslovili na predsednika deželnega sveta Interpelacijo, v kateri pravijo, da opozarjajo sindikalne organizacije na namen Finmare, da bi preuredili pomorske službe PIN, tako da U ukinili nekatere proge iz Trata, zaradi česar bi bilo tržaško gospodarstvo hudo prizadeto. Zvedelo se Je, da nameravajo k letu oelo raz-ladji Tržaškega Lloyda to «Viotoria». Finmare se pri tem Izgovarja, da se je skrčilo število potnikov, v resnici pa gre za skrčenje javnega posega v plovnih družbah. Se leta 1938 Je od vsega ladjevja odpadlo na državne družbe PIN 48 odstotkov ladjevja, sedaj pa ga odopade samo še 10 odstotkov. Spričo te zgrešene usmeritve Finmare vprašujejo svetovalci predsednika deželnega odbora, ali ne namerava v Imenu dežele protestirati proti namenom Finmare, ki jih podpira vlada, In zahtevati ukinitev vsakršnega ukrepa, ki se tiče pomorskih služb PIN. Poleg tega naj se takoj skliče tako imenovana »konferenca o morju*, da se organsko načnejo vsa vprašanja pomorskih zvez in prevozov, gradnje ladij In splošne pomorske politike. Podobno vprašanje sta predložila v senatu senator Paolo Šema ln v poslanski zbornici poslanec Albin Skeric, medtem ko Je vodje skupine v tržaški občini Gdorgio Rosset-tl skupno z drugimi svetovalci predložil vprašande tržaškemu županu. Kot je znano, Je bil predsednik Berzantl že v Rimu skupno z drugimi tržaškimi predstavniki ln se pogovarjal s pristojnim ministrom ln višjimi funkcionarji o zadevi. Vsekakor pripada deželi tudi po statutu pravica, da se Izreče o vseh vprašanjih prevozov, pri katerih Je dežela prizadeta. Stavke v tovarnah oblačilne stroke in obutve Sindikati oblačilne stroke so napovedali 12 ur stavke za obnovitev delovne pogodbe uslužbencev tovarn čevljev. Predvčerajšnjim so v tovarni Lucky Shoe stavkali 4 ure, včeraj pa so stavkali 8 ur. Obakrat je bila stavka popolna. Dvanajst ur so stavkali tudi v tovarni pletenin in nogavic, in sicer v podjetjih Calza Bloch in v pletllnici Marco Polo. V sredo je bila v podjetju Bloch enotna skupščina, na kateri so orisali spor. Predvčerajšnjim so stavkali v o-m en jeni h tovarnah 4 ure, včeraj pa 8 ur. Tudi v teh podjetjih je bila stavka stoodstotna. Zadnji je spregovoril demokristjan Urli, ki je dejal, da opravlja finančna družba Friulia koristno delo za pospeševanje industrijskega razvoja in s tem za povečanje zaposlitve. V sedanjem resnem gospodarskem položaju je bil prispevek družbe Friulia odločilnega pomena za utrditev položaja raznih podjetij, ki so morala delovati na ze!r> nerednem tržišču. Dosedanjih 12 milijard lir investicij je razen v nekaterih primerih pripomoglo, da so industrijci prebrodili trenutnt težave. V nekaterih primerih pa .je bilo treba samo rešiti podjetja, kar je pomenilo pravzaprav socialne posege. Rezultati delovanja družbe Friulia so brli torej na splošno u-spešnii, čeprav je bilo izjemno tudi nekaj nedoslednosti. Za to bo treba uidi s časom uvesti tudi nekatere spremembe, oziroma izboljšave. SINOČI V KKIZU Otvoritev proslav 25-letnice osvoboditve V Prosvetnem domu «A. Sirk* v Križu je bila sinoči otvoritev razstave o nacističnih taboriščih. Nato so predvajali film «Kaplan Martin Čedermac*. S tem so se začele pri reditve za proslavo 25. obletnice osvoboditve, ki jo prirejajo presvet no društvo »Vesna*, kriška sekcija ANPI in združenje b;vših deportirancev ANED. Prireditve se bodo zaključile v nedeljo v Ljudskem domu z nastopom godbe »Vesna* in govori. Razstavo je odprl predsednik prosvetnega društva »Vesna* Vojko Devetak, ki je pripomnil, da je prosvetno društvo poskrbelo za to razstavo z namenom, da bi si jo ogledali zlasti mladi vaščani, ki so imeli srečo, da niso pretrpeli taka gorja in uživajo sadove svobode, za katero so se borili in padli tudi številni Križani. (Križ šteje 56 padlih za svobodo). Prisotni so z enominutnim molkom počastili spomin padlih v boju in v taboriščih. Nato je b;vši interniranec Viktor Bogateč, ki je preživel strahote taborišča Buchenwald, v svojem kratkem in občutenem nagovoru poudaril pomen in namen razstave o grozotah v nacističnih taboriščih. Prebral je iiiimiiiiiutniiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniMiimniiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiitiNiuM SEJA DEŽELNEGA ODBORA DEŽELNI PRORAČUN ZA 1971 ZNAŠA 60 MILIJARD LIR Odbor je odobril tudi obračun za leto 1969, ki znaša 67 milijard lir Deželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom dr. Berzantija, je o-dobril dva zakonska,osnutka, ki se tičeta splošnega obračuna dežele za finančno leto 1969 in proračuna za finančno leto 1971. Dokumenta je pripravilo odbomištvo za finance pod vodstvom cdbomika Tripa-nija, ki je podal uvodno poročilo in orisal odbornikom vsebino ukre- pov. Splošni preračun za prihodnje leto znaša 60 milijard lir, t. j. 7 milijard več kot letošnji. Obračun za leto 1969 pa se je zaključil s 67 milijardami in pol izdatkov, od katerih 16, ki so ostali iz prejšnjih finančnih let. Na predlog odbornika za prosveto in kulturne dejavnosti Giusta je odbor zatem odobril prispevke za širjenje kulture in ljudskih izročil v Furlaniji - Julijski krajini tudi izven tega ozetn lja. Desetini" Ustanovam bodo podelili skupno 20 milijonov lir, in sicer na podlagi deželnega zakona štev. 11 iz lanskega leta. Skupno so v letošnjem finančnem letu razdelili v kulturne namene 1.100 milijonov lir. Kot je znano, so namenih 550 milijonov za razvoj univerze, 400 milijonov v prid kulturnim ustanovam, 80 milijonov muzejem, arhivom in knjižnicam, 30,milijonov za restavriranje umetnin, 10 milijonov za nakup umetnin, 10 milijonov deželnemu gledališču. Na predlog odbornika za urbanistiko De Carli ja je odbor sklenil, da ustanovi tečaj urbanistike za ,avne upravljalce. Gre za zelo koristno pobudo. Sestanek odbora trgovinske zbornice Sinoči se .ie sestal vodilni odbor trgovinske zbornice, kateremu je predsednik ustanove dr. Caidassi med drugim prikazal sodelovanje tržaških gospodarskih krogov na jesenskem mednarodnem veleseimu v Gradcu. Kakor znano, je na tem sejmu pripravil poseben paviljon tržaški odbor za enotno gospodarsko propagando. Paviljon je s številnimi fotografskimi posnetki velikega formata prikazal predvsem tržaške industrijske in pristaniške zmogljivosti ter nekatere turistične zam mivosti iz naše dežele. Otvoritve velesejma se je udeležilo večje od poslanstvo tržaških gospodarstvenikov, ki so se med svojim bivanjem v Avstriji sestali tudi z nekaterimi predstavniki štajerskih poslovnih krogov. Avstrijci so pokazali veliko zanimanje zlasti za cestne zveze med našo deželo 'n avstrijskimi središči. Odbornik Florit je na koncu poročal o poteku X. salona pohištva. se je pred dnevi zaključil v Milanu in na katerem so sodelovali tudi nekateri obrtniki iz Furlanije • Julijske krajine. Poslovilni sprejem gen. konzula SFRJ inž. Tepine in soproge Oslale vrsti Iz tržaške kronik«- to-ril«- na 6. Mirani Ob svojem odhodu iz Trsta sta ugoslovanski generalni konzul inž. Marjan Tepina ln njegova soproga priredila sinoči v prostorih generalnega konzulata sprejem, katerega so se udeležili številni ugledni pred- stavniki deželnih, pokrajinskih in mestnih oblasti ter številne osebnosti slovenskega in italijanskega po litičnega, kulturnega, gospodarskega ;n javnega življenja. Med drugimi smo opazili predsednika deželnega sveta dr. Ribezzija, podpred sednika deželnega sveta Pittonija, vladnega komisarja prefekta Ir. Cappellinija, slovenskega poslanca v rimskem parlamentu Albina Šker-ka, predsedn:ka pokrajinskega sve ta dr. Zanetti.ja, deželna svetovalca dr. Štoko in Dušana Lovriho, po krajinskega odbornika Lucijana Volka, občinska odbornika Hreščaka in dr. Dolharja, predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Gorazda Vesela, župane slovenskih ob čin na Tržaškem in Goriškem in še druge ugledne slovenske ;n italijanske osebnosti. Večer je potekel v prisrčnem vzdušju in odhajajoči gen. konzul inž. Tepina in njegova soproga sta bila deležna številnih voščil in želja za uspeh na novem delovnem me stu v Ljubljani in za srečo in zadovoljstvo v zasebnem iMjenju. Tem željam se pridružuje tudi Pri morski dnevnik. Mauthausensko prisego in dejal, da je še vedno aktualna, ker se jc treba še boriti za mirno sožitje med narodi in uveljavitev idealov narodnoosvobodilnega boja. Med drugim je omenil svoje do živetje s transportom iz Buchenwal-da \ neko podružnico tega taborišča. V skupini je bilo približno 500 internirancev, med katerimi 120 Slovencev. Med temi so bili tudi štirje Kr žani. Od Križanov je ostal pri življenju on sam, od vse skupine 500 internirancev pa jih je bilo ob koncu vojne živih samo še 15. Razstava bo odprta do nedelje 18. oktobra, vsak dan od 20. do 22. ure. Spored štafete «0d spomenika do spomenika* V okviru proslav 25. obletnice o-srobodtttve v Križu bo v nedeljo štafeta »Od spomenika do sporne niika», ln sicer lz Križa skozi Nabrežino, Sempotej, Salež, Zgonik, Prosek, Kantove!, Križ. Objavljamo razpored štafete; Ob 9. odhod izpred hiše Josipa Verginelie, ob 9.10 ob spominski plošči «Fri barakah«, 9.20 menjava »Pri stebrih*, 9.30 pred spomenikom na trgu v Nabrežini, 10. menjava pri železniškem prehodu (Na-brežšna-Sempolaj), 10.15 pri spomeniku padlih v šempolaju, 10.35 prt spomeniku padlim v Praprotu, 10.45 menjava »Pri Subanu*, 11.15 pri spomeniku padlim v Saležu, 11.45 menjava pri vojašnici med Sale-žem in Zgonikom, 12. pri spomeniku padlim v Zgoniku, 12.30 menjava na mostu Zgonik - Gabrovec, 12.45 menjava na križišču Prosek-Križ-Zgonik, 13. Prosek, 13.30 pri spomeniku na Kontovelu, 14.10 menjava prt «Vettldh ogradah*, 14.30 prihod pred pokopališče v Križu. Izpred pokopališča bo sprevod z godbo v Ljudski dom, kjer bosta govorila Vladimir Kenda in Arturo Calabria. V Saležu, Zgoniku, na Proseku, Kontovelu in v Križu bodo ob prihodu štafete nastopili pevski zbori. Vabimo vaščane, da se ob določeni uri zberejo na mestu in pozdravijo štafeto. Prireditelji priporočajo vsem točnost Danes se poročita JAN GODNIČ in MIŠKA RADOSAVLJEVIČ Družini in prijatelji iz Trsta in Beograda jima iskreno čestitajo želeč,, jima obilo sreče, in zadovoljstva v skupnem živ l jen ju. Čestitkam se pridružu je Primorski dnevnik. V IV. NADSTROPJU HIŠE ŠT. 4 V UL. PARINI PRILETNA ŽENSKA 12 DNI MRTVA V SVOJEM STANOVANJU Svakinja je poklicala policijske agente, ki so našli razpadajoče truplo pokojnice Včeraj so policista agenti našli mrtvo v svojem stanovanju v četrtem nadstropju Ul. Parinl 4 upokojenko Floro Sleiko, ki se je rodila v našem mestu pred 67 leti. Priletna ženska je ležala na tleh v spalnici, njeno truplo pa Je bilo že v močnem razpadajočem stanju. Policijo Je obvestila, da nekaj ni v redu s Sleikovo, njena svakinja, ki jo je pred štirimi dnevi obiskala. Ker na zvooenje ni nihče odprl, je menila, da je šla Sletkova po opravkih. Vseeno Jd Je napisala sporočilo na listku, ki ga je pustila pod vratmi. klicala policijske agente, ki pa m poklicali na pomoč gasilce, ld so jim odprli vrata. Na kraj je prišel tudi zdravnik Rdečega križa, ki ni mogel ugotoviti vzrokov smrti, kar bo moč storiti z obdukcijo, pač pa je bil mnenja, da Je Sletkova ležala mrtva v svojem stanovanju prav gotovo 10 do 12 dni. Ljudska prosveta Včeraj se Je zopet vrnila v Ul. Parinl in opazila listek na Istem mestu. Tedaj se Je resno zbala za Sleikovo. Spomnila se Je namreč, da ji Je Sleikova pred 10 ali 12 dnevi v razgovoru rekla, da se počuti slabo. Brez oklevanja Je po- BANCA Dl CREOITO Dl TRIEBTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulica F. Pllzl it. 10 Tal 38101/38045 opravila vte bančna posla kupuje tujo valuto Včarajinjl odkupni davlznl tačajli Ameriški dolar Kanadski dolar Brit Itarling švlc. frank Frane frank 8elg frank Hol florlnt Nemške marka Avst. šiling 620.— 590,- 1480,— 144,— 110,- 12»— 172,- 170,— 2380,— V NEDELJO, DNE U. OKTOBRA 1910 OB U. URI BO OTVORITEV NOVEGA ŠPORTNEGA IGRIŠČA V BAZOVICI Ob 14J0 bo prijateljska tekma med »Zarjo* tn »Bregom*. VABIMO VSE PRIJATELJE IN LJUBITELJE ŠPORTA, DA NAS PODASTE S SVOJO PRISOTNOSTJO. NA SVIDENJE I Odbor Prosvetno društvo Fraace Prešeren v Boljuncu obvešča vse člane širšega odbora, da bo v ponedeljek. U. t. m. ob 20,30 zadnja seja pred četrtim rednim občnim zborom društva, Ki bo v četrtek 15. t. m. Zaradi na. vedene važnosti Je obvezna udeležba vseh članov, , OSNOVNA SOLA CER&NO SPOMENIK NOB 271- 1972' BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, VSI DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANU -Prispevajte v sklad za Izgradnjo šole-spomenlka NOB v Cerknem! Prispevki ae • Trstu na hirajo: * uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. MonteochJ 1/11., na sedežu Slovenske prosvet ne cveze. Ul. Oeppa »/11.. ns sedežu Kmečke zveze, Ul. Ueppa », pritličje. v Tržaški knjigarni. Ul. e? Frančiška Žil In na sedežih prosvetnih dru štev, včlanjenih v Slovenski prosvetni tvezi V Gorici se nabirajo prtapev kž na eedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseb prosvetnih društev aa Goriškem. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1970-71 LEV N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Kostumi: ANJA DOLENČEVA Scena: SVETA JOVANOVIČ Glasba: IGNACIJ OTA Režija: JOŽE BABIC Osebe: Pjotr - Silvij Kobal; Anisja - Bogdana Bratuževa; A-kulina - Miranda Caharijeva; Argjutka - Mira Lampetova; Nikita AMmdč - Anton Petje; Akfai - Rado Nalsrst; Matrjo-na - Leli Naikrstova; Marina - Mira Sardočeva; Marta ■ Maria Oficija; Mitrič - Jožko Lukeš; Botra - Zlata Rodoškova; Snubač - Stane Raztresen; Semjon Matvejevič - Alojz Milič; Načelnik policije - Stane Starešinič; Voznik - Livdj Bogateč; Starosta - Danilo Turk; - Dekle - Omela čuk. DANES, 10. oktobra ob 21. uri V nedeljo, 11. oktobra ob 16. url (PREMIERSKI ABONMA) (RED V sredo, 14. oktobra ob 20. uri V četrtek, 15. oktobra ob 20. uri B — NEDELJSKI POPOLDANSKI) (ABONMA MLADINSKI V SREDO) (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) Prodaja vstopnic od četrtka, 8. t. m. dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaje dobite vsak delavnik od 10. do 14. ure v KULTURNEM DOMU v Trstu. Pri poverjenikih Slovenskega gledališča lahko dvignete premierske abonmaje še danes, za ostale predstave pa do 17. t. m. Uprava Slovenskega gledališča v Trstu obvešča ceno', premierske abonente, ki še niso prejeli abonmajskih izkaznic, da te lahko dvignejo danes zvečer pri blagajni v Kulturnem domu. GLASBENA MATICA — TRST V soboto, 17. oktobra ob 21. uri SOLISTIČNI KONCERT ZLATA OGNJANOVIČ - sopran BORIS ČAMPA - flavta MARJAN LIPOVŠEK - klavir Izvajali bodo skladbe Friedricha Velikega, Schuberta, Gau-berta, Lipovška, Kogoja, Rous-sela, Caselie in Novaka. Mala dvorana Kulturnega doma Slovensko gledališče v Trstu V torek, 13. oktobra ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Op- činah Jaka Steka MOČ UNIFORME Slov. prosv. društvo TABOR priredi v Prosvetnem domu na Opčinah RAZSTAVO SLIK ATILIJA KRALJA Otvoritev bo danes, 10. t. m., ob 20.30. — Razstava bo odprta vsak dan do 19. oktobra 1970, od 19 do 21. ure. Vljudno vabljeni 1 ANPI SEKCIJA KRI2 — PD VESNA - 25-LETNICA OSVOBODITVE Program: Danes, 10.10. Ob 16. uri predvajanje filma za mladino v dvorani »A. »Sirk* Ob 20 uri v Ljudskem domu: Enodejanka «MATI» (avtor Mile Klopčič), Igra dramska skupina PD Vesna. Pevski zbor »Vesna* — Recitacije — Govor Vstopnina: odrasli 300 lir, otroci In dijaki 100 lir. Nedelja, 11.10. Ob 9 url odhod štafete «Od spomenika do spomenika* iz Krila izpred Mše Josipe Verginelie, skozi Nabrežino, Sem-podaj, Salež, Zgonik, Proeek-Kontovel, s prihodom v Križ pred pokopališče ob 14.30 — Zaključek v Ljudskem domu: Nastop godbe »Vesna*, govorila bosta: Vladimir Kenda ln Arturo Calabria. Vljudno vabljeni I V Kulturnem domu v Trstu bo od 10. do 31. oktobra razstava NASA ZGODOVINA V POŠTI DO POŽIGA NARODNEGA DOMA Razstavo je pripravil znani slovenski filatelist dr. Fran Juriševič. Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu obvešča, da zaradi stav-Ke šoferjev avtobusov odpade napovedani Izlet v Kobarid, Bovec in dolino Trente. SPDT organizira 11. okt, avtobusni izlet v zapadne Julijce v vzponom (po Izbiri) na Polovnlk ali na Pol-dašnjo špico, združenim s srečanjem planincev lz Slovenije. Izlet priporočamo posebn > mladini ln najmlajšim, posebno pa onim, ki bodo oblskova. II smučarski tečaj. Možnost vzpona na Vlšarje z žičnico. Odhod ob 5.45 s Trga Oberdan. ob 6. url s Proseka. Se nekaj mest prostih. Včeraj - danes Danci, SOBOTA lf. oktobra DANIJEL Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 17.30 — Dolžina dneva 11.16 — Lu-na vzide ob 15.26 In zatone ob 0.14. Jutri, NEDELJA U. oktobra SAMO Slov. prosv. društvo Tabor - Opčine — priredi v nedeljo, 18. t. m.. Izlet v bolnico Franja. Potujemo preko Postojne Idrije. Po ogledu bol-niče Franja, kosilo v Mostu na So. čl Po kosilu še ogled Tolminskih korit, nato preko Kobarida ln Čedada na Opčine. Vpisovanje v Prosvetnem domu od 20.30 do 21.30. Darovi in prispevki Za spomenik padlim v Nabrežini darujejo: S. Oblak 2500 lir; M Va-tovec 1.500, V. Batič 500, J. Ličen 500, gostilna Jadran 1.000. S. Verč 500 II., V spomin pok. Kudolla Kralja iz Gabrovca daruje Dominik Strekelj 1.500 lir za spomenik padlim na Proseku. Illll lil MIIIHTFTSEJ' I m AVDITORIJ Danes zvečer ob 21. uri bo v A' ditoriju peti in zadnji koncert jesti ske simfonične sezone orkestra J* dališča Verdi. Dirigent Helns Fricke, ki bo vi# dll koncert, je glavni glasbeni din tor Nemške državne opere iz Vzhi^ nega Berlina ln je že dirigiral ^ilne simfonične koncerte in oper* predstave tako v Evropi kot v Alt' riki. Violinist Cristiano Bossi je e# najbolj uveljavljenih koncertistov ve generacije. Star je 23 let in .. osvojil že številne nagrade in prlzfl* Zg< nja. fva ri Spored obsega Mozartovo uvertlega : ro iz «Carobne piščali*, Brahms* tem Koncert za violino ln orkester 77 in Beethovnovo Osmo simfonij Pri blagajni Avditorija se nalj ljuje prodaja vstopnic. ----------------------------------Jlo£ al dl ega i Nazionale 16.00 «Tora! Tora! Tort* obč (Napad na Pearl Harbour). Jolkom Eden 15.30 W, ® . P k 110 nun MILJE osti Alberto Sordi, Monica chnicolor. S Verdi 17.00 «Quel maledetto ispetllo sj =***•» re Novak*, Yu! Brinner. TecWHvraA color. & aCi -KS KINO »IRIS* PR0S[f'i.:‘ danes ob 19.30 Cinemasoop* | barvni vojni film: 1 LUNGHI GIORNI DELLE AQUILE ^0, s Igrajo: Ourt Jurgens, Christo Janju61 pher Plummer, Susanne Yorit- f- ^ KINO NA OPČINAH! sob Danes ob 18. uri westem avan- J^Pai turistični Cinemascocpe film: S H A L A K O Igrajo: Sean Connery — Brl- Utia/r gitte Bardot. le^ 8 tvesti Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovsk«8ta(., u »hničnonn muniln ■'Vina ,7nir_ fšt* ^ k tehničnega zavoda »Žiga Zois* - 3^.; dl Guardiella 13-1 sporoča, da se iv, -začelo vpisovanje za dveletni te"-5*0 srbohrvaščine in da bo trajalo do ]i.48be oktobra. Vpisovanja sprejema štvo zavoda vsako sredo In petek 18 do 20. ure In po telefonu na Wlta . 95-326 l Namesto cvetja na grob pokojnega Miroslava Legiše daruje osebje državne srednje šole »Igo Gruden* v Nabrežini 15.OOO lir za šolsko bla. gajno. Namesto cvetja na grob pok. Emilije Lipovec daruje Angel 2erjal 1.000 lir za Prosv. društvo Skedenj Namesto cvetja na grob pok. Emilij« Lipovec daruje družina Rosner 5.000 Ur za Dijaško matico. Ob isti priliki daruje Nadja Pahor 1.000 lir za Rod modrega vala. Havnateljstvo državnega trgovsK« tehničnega zavoda »Žiga Zois* obvf^^^vo vse profesorje, ki bi želeli poučevjr’ Ust srbohrvaščino, naj vložijo ustr^1*? od< prošnjo do 17 oktobra na Konz<)rT^ine za strokovno Izobraževanje - PIs^Brav, Ts Nja della Borsa 14 tel 61-377. SOŽALJE Prosvetno društvo v Skednju "'»erov reka ob smrti *abe]P Stu Emilije Tigliani-Lipove"9 globoko občuteno sožalje prizadej družini. Vreme včeraj: najvlšja dnevna temperatura 21,4, najnižja 15,3, ob 19. uri 19 stopinj, zračni tlak 1022,2 rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 85-od-stotna, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 20.3 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9. oktobra 1970 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. Umrli so: 86-letna Joslpina Regenti vd. Kralj. 70-letnl Raffaele Snider-slch, 61-letna Adalglsa Bertetlch por Tedesco, 65-letna Antonia Greblo pot. Zonta, Sl.letnl Rlccardn Tur-ra, 61-letna Annunzlata Laterza por-Coletta, 59-letna Augustlna Požar vd. Mllazzt, 73-letna Elvira Breslch vd Plppan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od IS. do II. uro) Vlelmetti, Borzni trg 12; Centauro Ul Rossettl 33: Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna Erta SanfAnna 10. , NOČNA SLUŽBA LEKARN (od ll.SI do I.M) Blasoletto, Ul. Roma 18; Davanzo Ul. Bernlnl 4; Al Castoro, Ul. Cava na 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (K» Jan). Dne 7. oktobra Je v Ljubljani umrla naša droga EMILIJA LIPOVEC (TIGLIANI) Pogreb bo v nedeljo, 11. t. m. ob 11. uri lz mrtvaške ka police na pckopaMšču pri Sv. Ani v Trstu. Žalostno vest sporočajo mož Pepi hčerka Neva, zet dr. Bon* Zidarič vnuka Bojan in Nadja ter drug«, sorodstvo Trat, Ljubljana, Madrid, 10. oktobra 1970. L 13- SEJE OBČINSKEGA SVETA V ZGONIKU Izvolili so člane raznih komisij SPOROČILO TRGOVINSKE ZRORNICE Gorica naj bi postala sedež in predstavnike občine v konzorcijih mednarodnega velesejma treh dežel Počastitev spomina Franceta Bevka * Porazdelitev funkcij v odboru - Izjave podžupana in vodij svetovalskih skupin jriztuV Zgoniku je bila v četrtek zvečer h’a redna seja zgorviškega občin-verttega sveta po izvolitvi župana in Ifl** se je začelo .jesensko zase-med katerim bodo razprav-tudi o občinskem proračunu za , rtpje leto. .Zupan je ob otvoritvi seje pozdra-občinske svetovalce in nato pre-■P dnevni red. Na pobudo občin-svetovalca VladLmira Rebule roral občinski svet z enominutnim jo&om počastil spomin pokojnega mofanceta Bevka. Nato je sprego-/' podžupan dr. Ivo Godnič, ki Pripomnil, da .je to prva redna Pei?la Po upravnih volitvah 7. junija, jtiv 80 imele velik političen pomen vso državo in so prikazale znana P° Premik na levo. Rekel je, da center izgubil vsako veljav-womtet, da viacja preživlja krizo, de-GjL®a uprava pa ne daie konkretnih tte K? 29 zaščito pravic Slovencev. ’ ^tovno je ocenil odobritev dežel-U», ^^zakona glede Slovencev, o ka s. ®no te dni obširno poročali, ■izrazil zadovoljstvo v imenu zgo-aff^ke občinske uprave v upanju, da ler pr^ korak k reševanju pro-se tičejo Slovencev v — i ~ um j r#' “ mer; norice 4 primeri (od katerih izven občine); nalezljivo vnetje priušesne slinavke 1 primer; garje 5 primerov (od katerih 2 izven občine) nalezljivo vnetje jeter 4 primeri (od katerih 1 izven občine) od katerih je bil eden smrten. Na sestanku v Novi Gorici so se pogovorili o izvedbi cestne povezave in gradnje obmejnih postaj M. zgoniške občine je dejal, >od £ W bo po zmagi na volitvah u-*avliala levica, ki bo vztrajno de-.i*3 za izvedbo svojega progra-n p|a’Pri tem pa vabi na sodelovanje Pozicijo, da bi s skupnimi napori kP®e uspehe. . °dja ve&nske skupine (KPI) Al-•ia I/11' Hrovatin se .je zahvalil voliv-recn^n zgoniške občine in poudaril, da » skupina vložila vse sile vanje problemov zgoniške . delk^Jiia opozicije Vladimir Rebula ori je v imenu svoje skupine po-®avU izvoljene svetovalce in po one »oajil, da bo njegova skupina v Rafi*cinskem svetu vodila konkretno rontE«0- da Pripravljena scdelo-Cicl^.z večino in da ne mara delati racije zaradi same opozicije. Ta-J' bomo tudi v naprei sodelovali, °n ! dajali konkretne predloge utarntLu bizirali napake. Rekel je, da ti r» zavračali blatenje domačinov, , r ie to za vse škodljivo, saj «bo-r morali verjetno v bližnji prihod-J*1* skupno nastopati, da ohrani-slovenski značai naše občine*. ’ .iSu^eal je trditve, da so na zad-j7 volitvah glasovali za njegovo —T** tudi demokristjani ter zaželel jg® občinski upravi uspešno delo- —" iriUiPan 'Je PO teh političnih nago-x>pe j h sporočil porazdelitev funkci j Lanskem odboru. Dr. Ivo God-c ie podžupan in odgovarja za Novo skladišče v pristanišču V neposredni bližin' pomola štev. «0» v stari luki je neka družba iz skupine ENI (Ente Nazionale 1-drocarburi) zgradila dve veliki lopi iz pripravljenih sestavnih delov. V teh lopah nameravajo spravljati nadomestne dele, pritikline ter posebne tehnične naprave, ki jih družba uporablja za izvajanje raznih raziskovalnih del v tujini, in ki jih začasno skladišča v Italiji med enim •iili»liiiininmiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiHiiiiniiiiiiiM**MtiMumtniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin>iiiiii**iiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM LETO DNI ZAPORA ZA CIGANKO ZARADI KRAJE 47 TISOČ LIR Obsojena ženska, ki so jo zalotili s 101 zavojčkom jugoslovanskih cigaret in drugim opravilom. Formalnosti za ponoven izvoz spravljenih naprav so minimalne, prevoz materialov pa je seveda oproščen vsake carine. Lopi sta zgrajeni tako, da se dotikata in tvorita skupno 850 kv. metrov pokritega skladiščnega prostora. Njuno nosilno ogrodje in stene so iz jekla. Upravni svet avtonomnega zavoda za ljudska stanovanja (IACP) je razpisal na svoji zadnji seji 15. julija natečaj za mesto funkcionarja «A» (inženirja ali arhitekta). Prošnje morajo biti napisane na kolkovanem papirju za 600 lir in morajo dospeti s priporočenim pismom najkasneje do 18. ure 15. novembra na sedež zavoda — Seneni trg 6 v Trstu. Vsa pojasnila lahko dobite vsak delovni dan — razen sobote — od 9. do 12. ure na uradu za splošne zadeve IACP. pfa&Un ter splošne zadeve in kul-Srečko Orel odgovarja za jav-,.n ? dela, urbarvstiko in vodovod, r^ilo Milič za kmetijstvo in javno P** itd,, Anton Furlan pa za ----V126111, industrijo, trgovino, razsta- ____O itd. Župan odgovarja tudi za ali v* >n matični urad. Obfrnski od-QH J* se sestaja redno in ima seje ----« sobotcb ob 12. uri. ,an- bfbPan je nato navedel vladne pri-ilnu £,vke za javna dela v okviru gos-P^asklh načrtov od leta 1966 na-'i in pripomnil, da vladni komi-t dodeli zgoniški občini vsako ____4,- 8 milijonov lir za javna dela J!:,.glede na to, da draginja na-■»i*63 in da so vedno večje potrebe. j« občinski svet. da .je pri-,v.iX?,*0lski avtobus, ki bo že te dni S*voziti vse otroke v solo. ,sl&d'le so volitve raznih komisu. .8*0 so izvolili volilno komisijo, Bri- i se d°'T.^beno komisijo, trgovinsko ko-1 zastopnike zgoniške občine v :teK Zn^bbčinskem konzorri iu za zdrav-" li? in živinozdravnika. v tehnic-jT1 konzorciju, trošarinskem kon-jvskC^i.iu in V konzorciju za krasni obv'rt70vod ter odbor občinske podpor-uče*»* ustanove. Pred zakiučkom seje streCfc°d°brili tudi sklep o jamstvu za posojilo, ki ga bo najela jSJjVa kraškega vodovoda za raz-.^v in okrepitev vodovodnega o- ? Tržaški občinski zdravstveni , (j ^rionar je sporočil število pri-2^.r°v nalezljivih bolezni, ki so jih ^beležili od 28. septembra do 4. {^bra: škarlatinka 1 primer; ti-USt1a in paratifusna vročina 1 pri- tzadf* Pred tržaškim kazenskim sodiščem (pred. Edel, tož. Borracetti, zapisnioarka Federici) se je včeraj morala zagovarjati 29-letna ciganka Nerina Levacovich iz nomadskega taborišča v Ul. dei Macelli, ki je bila obtožena tatvine. Do dogodka, ki je pripeljal žensko pred sodišče, je prišlo 3. julija letos okrog 12.40, ko je lastnik znane pekarne in slaščičarne »Dudine«, 78-letni Nicolo Dudine iz Ul. Castaldi 5, telefonsko obvestil agente letečega oddelka kvesture, naj nemudoma prihitijo v laboratorij njegove pekarne, v Ul. Traversale al Bosco, kjer je opazil dve ciganki, ki sta kradli. Ko so agenti prihiteli v slaščičarno so prav na vhodnih vratih lokala naleteli na Levacovichevo in njeno 12-letno hčerko Marijo ter na Dudina, ki ju je zadržal. Moški je povedal možem postave, da sta ciganki vstopili v lokal in zaprosili za miloščino potem pa se neopazno splazili V sam laboratorij, kjer sta iz nekega hlačnega žepa izmaknili 47 tisoč lir. Ko so ju agenti pregledali, niso našli na njiju nobenega denarja, kljub temu, da je bil Dudine prepričan o izvršeni tatvini. Svoje upravičene sume je potešil nekaj dni pozneje, ko je osebje pekarne našlo čisto slučajno za nekim krožnikom položenim blizu police, kjer je zmanjkal denar, 2.500 lir. Agentom se je zdej zdelo povsem jasno, da sta omenjeno vsoto izmaknili prav ciganki. Ko sta opazili Dudine sta se v naglici skušah iznebiti dela denarja in tako položili 2.500 lir pod krožnik. Tožilec je na včerajšnji razpravi predlagal za ciganko, ki so jo sodili v odsotnosti, 2 leti in 6 mesecev zapora ter 70 tisoč lir denarne kazni, branilec odv. Borgne pa o prostitev znradi pomanjkanja do kazoc. Sodniki so jo obsodili na 1 leto zapora in 80 tisoč lir denarne kazni. ^ * Isti sodniki so včeraj sodili 50 letno Roso Zdarzil por. Millo iz Ul. E. Toti 3, ki je bila obtožena tihotapstva. Finančni stražniki so jo 25. maja letos zalotili na pragu vhodnih vrat v pokriti trg, v Carduccijevi ulici, kako se je nekaj časa pogajala ■ neko žensko, potem pa v naglici vtaknila v veliko torbo blago sumljivega izvora. Ko so se ji finančniki približali, ja ta dejala, da ima le nekaj zavojčkov jugoslovanskih cigaret, pretihotapljenih jugoslovanskih ciga-Povabili so jo na centralni urad finance in po pregledu torbe ugotovili, da je imela 101 zavojček pretihotapljenih jugoslovanskih cigaret ali 2,020 kg. Na včerajšnji razpravi je ženska dejala, da je plačala za vsak za- vojček 120 lir ter si s tem hotela oekaj malega prislužiti. Tožilec dr. Borracetti je predlagal za obtoženko 4 mesece pripora ter 215 tisoč lir globe, uradni branilec odv. Carretti pa se je potegoval za najnižjo kazen. Sodniki so s 'i žensko za krivo pripisane j ,žba in jo obsodili na 1 mesec pripora ter 128 tisoč lir globe. • Vladni komisar prefekt Cappel- lini je včeraj zjutraj sprejel angleškega veleposlanika v Rimu Patricka Hanococka, katerega je sprejel pozneje tudi deželni predsednik Berzanti. Nato je sprejel še dr. Umberta Nordia, novega pooblaščenega upravnika Tržaškega Uoy-da. Končno pa je prisostvoval otvoritveni svečanosti šestega državnega kongresa združenja ladijskih zdravnikov. 28. aktohra ob 10. uri bo na tržaški prefekturi dTažba za tiskanje, razdajanje in prodajanje «List a pravnih naznanil tržaške pokrajine)) od 1. januarja 1971 do 31. decembra 1973. Razpis natečaja je bil objavljen v omenjenem listu v števlild 53 z dne 9. oktobra ln je na ogledu na prefekturi ln v vseh občinah pofcrajdne. Nadaljnja pojasnila lahko dobite v sobi št. 64 v drugem nadstropju prefekture. Prejšnji dan je imel odbor trgovinske zbornice v Gorici posebno sejo na kateri so odborniki najprej obravnavali problem, kako ključih Gorico v sklop mest, ki imajo svoje mednarodne sejme. Pri tem so ugotovili najprej, da je treba poiskati možnost, za dosego tega cilja in ustanoviti posebno ve-lesejmsko ustanovo. Podrobno so proučili razne možnosti za realizacijo take pobude in se sporazumeli, da je treba organizirati specializirano razstavo, ki naj bi do-egla vsaj tri namene: da bi valorizirala krajevne proizvode, da bi postala središče zanimanja vseh treh obmejnih dežel (Jul. krajina, Slovenija in Koroška) in da bi spravila Gorico v skupino mest z mednarodnim pomenom, upoštevajoč pri tem vlogo Gorice kot važno prometno vozlišče med Vzhodom in Za-padom. Na osnovi teh ugotovitev je odbor poveril predsedniku trgovinske zbornice nalogo naj stopi v stik s priznanimi strokovnjaki v teh zadevah, ki naj bi proučili vse podrobnosti o izvedbi tega načrta ter proučili tudi mednarodno tržišče, ki bi lahko prišlo v poštev. Na zečetku seje je predsednik Lupieri poročal o sestanku, ki so ga imeli pretekli torek v Novi Gorici na povabilo predstavnikov tega mesta. Poleg Lupierija so bili tam iz Gorice odborniki TOI Caselgran-di, dr. Scarano, Tacchino, podtajnik dr. De Rocco; dalje je gori-ško občino zastopal inž. Pontella s sekcije za javna dela. Z jugoslovanske strani so bili prisotni predsednik občinske skupščine inž. Šimac, poslanca Eržen in Vižintin, direktor urbanističnega zavoda inž. Vuga, direktor zavoda za ekonomske vede iz Ljubljane inž. Kržišnik s sodelavcema inž Kerensem in Švigeljem. Na sestanku so proučili probleme, ki zanimajo obe mesti in ki se tičejo cestnih povezav med obema mejnima področjema ter izvedbe postaj na meji, za katere so že izdelani načrti. Predsednik Lupieri je poročal o poteku del na italijanski strani ter Izrazil željo, da bi vzporedno s temi deli opravili podobno delo tudi na jugoslovanski strani, da bi ne bilo kakšnih zamud. Predsednik šimac iz Nove Gorice je dal zagotovilo, da kar se tiče gradnje nove obmejne postaje in av-toporta, bodo začeli z deli čimprej, ker sp že zaključili načrtovalna in pripravljalna dela in so dobili tudi zagotovilo za njihovo finansiranje. V pričakovanju gradnje avtoceste Postojna (Razdrto) — Nova Gorica, bodo uredili začasno cestno poveza- vo med novo postajo na meji in že obstoječim cestnim omrežjem na jugoslovanski strani. Občni zbor obrtnikov Z današnjim dnem, 10 oktobra _; pokrajinska bolniška blagajna obrtnikov izstavila svoje razglase na razglasnih deskah po občinah na Goriškem in na svojem sedežu, s katerim sklicuje krajevne občne zbore obrtnikov na Katerih bodo izvolili delegate, ki bodo sodelovali pri izvolitvi članov splošnega občnega zbora te blagajne, ki bo dne 25. oktobra letos. V proglasu so navedeni volilni kolegiji, njih sestava in lokacija, dalje število delegatov, ki jih je treba izvoliti v vsakem kolegiju; določen je tudi čas volitev. Volilna potrdila bodo poslali obrtnikom po občinskih slih. Za izgubljena ah pokvarjena potrdila lahko zahtevajo prizadeti duplikate zadnje tri dni pred volitvami. Goriški župan v Celovcu ob 50-letnici plebiscita Goriška delegacija, ki jo vodi župan Martina je odšla na povabilo celovškega župana na obisk v Celovec, kjer se bo udeležila proslav ob 5(Hetnici koroškega plebiscita od 10. oktobra 1920. Ta dogodek bodo proslavili s svečano sejo mestnega in pokrajinskega sveta v Celovcu in z raznimi folklorističnimi in drugimi predstavami. Z goriškim županom sta v delegaciji tudi odbornika Rovis in Agati. P. D. «JE1ER0» IN A N Pl V DOBERDOBU PRIR EJATA teden proslav 25-letnice NOB OD SOBOTE, 10. DO SOBOTE, 17. OKTOBRA Prog ram: V soboto, 10. t. m. ob 19.30 slovesnost pred spomenikom padlih: govori župan Andrej Jarc; sledi petje in polaganje vencev in prižig ognja. Ob 20.30: Otvoritev razstave NOB, govori predsednik SPZ dr. Hlavaty in predstavniki ANPI Videm, ki bodo predvajali ploščo s posnetki partizanskih pesmi zbora «Jezero.). V nedeljo, 11. t. m.: Ob 9130 začetek mednarodne baJincar- ske tekme. Ob 9. uri sprejem športnikov na sedežu društva «Jezero«. Ob 15.: Tekmovanje v odbojki. Ob 20. Nagrajevanje na sedežu PD «Jezero» — Ves dan odprta razstava NOB. V ponedeljek, 12. t. m. Zaključek razstave NOB. V torek, 13. t. m.: Ob 19.30 K omemoraedja F. Bevka — sledi film «Kaplan Martin Cede rmac«. V sredo, 14. t. m.: Ob 19.30 ponovitev filma «K.M. Čedermac«. V četrtek, 15. t. m.: Ob 19.30 predavatelj iz Jugoslavije bo govoril o NOB; sledijo recitacije učencev Iz Doberdoba. V petek, 16. t. m. ob 19.30: E nodejanka «Mati», izvaja dram- ska skupina iz Križa — Nastop «Briškega okteta«. V soboto, 17. t. m.: Ob 19.30 na trgu govor predsednika SKGZ G. Vesela. Sodelujejo godba na pihala in pevski zbori. VABLJENI! umu—M*iM«nMummnniHtn»inntHwmnmwnnnm»mi»imm»ni«nnH*nin»nm IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI ....................i.i.im......................ki««*........................ V ponedeljek splošna stavka zdravnikov po bolnišnicah Šest mesecev zapora za ženo ki so jo v Standi obdolžili ropa Žena iz Novega mesta, mati treh majhnih otrok, je zanikala krivdo in izjavila, da je hotela plačati blago v skupni vrednosti 11.600 lir - Na sodišču potreben tolmač za slovenščino Kot prva se je morala včeraj dopoldne zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Gorici 39-letna Antonija Deželan por. Gornik iz Novega me sta, Ulica herojev 9. Sodnik je prečita] obtožnico, v kateri je rečeno, da je obtoženka skušala odnesti iz veleblagovnice Standa v Gorici nekaj oblačil v skupni vrednosti 11.600 lir brez plačila in da je, ko so jo nekatere prodajalke ustavile, zagrozila z nožem, če .je ne izpustijo. To se je zgodilo dne 19. septembra letos in vodstvo Stande je poklicalo policijo, ki je ženo aretirala ter jo odpeljala v goriške zapore, kjer je morala počakati do včerajšnjega procesa. Ko so jo zaslišali je obtoženka zanikala, da bd nameravala krasti in je nameravala vse blago redno plačati. Ker ni sama imela dovolj denarja, je hotela ven, da bi po iskala svoje sopotnike iz Novega mesta, da M ji posodili kar ji jo manjkalo. Na vratih pa sta jo ustavili dve prodajalki ter jo odpeljali v neki zaprt prostor; ti sta pokli cali še dve prodajalki in vse sku- to je predlagal branilec tudi naj paj so ji odvzele blago, čeprav je jo podvržejo zdravniškemu pre J *_J. 1_______1 »žnln ICa« no CP miiiniiiMimimiiiiiiuiiiiiiMii SINDIKALNE VESTI Priletna upokojenka podlegla poškodbi Včeraj sredi popoldneva Je 80-let-na upokojenka Valeria Vogrig vd. Tomicich iz Ul. F. Severo 80 podlegla poškodbam, do katerih je prišla med padcem v stanovanju. 13. avgusta si je namreč zlomila stegnenico desne noge ln ko se j« štiri dni kasneje zatekla v bolnišnico, so jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer je včeraj umrla. Neroden padec mladega fanta Med tekanjem po cesti nedaleč od doma pri Sv. Barbari št. 60 je 11-letnl Livio Fon ta not včeraj prod večeru nerodno padel ln se močno poškodoval po desni roki. Oče ln mati sta fantka spremila v otroško bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma podlahtnlce pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. ) «Maj 1970 bo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Jugoslovanskega športa* JUGOSLOVANSKI KOŠARKARJI SO TEDAJ POSTALI SVETOVNI PRVAKI Celoten potek tekmovanja v črnobelih In barvnih posnetkih, intervjuji, zanimivosti In ozadje prireditve — vse to vam posredujemo v bogato opremljeni knjigi ZLATO NAŠE Priložena ]• GRAMOFONSKA PLOŠČA, na kateri so posneti vtisi novih prvakov s tekmovanja! DRAGOCENO ZA LJUBITELJE ŠPORTA UiaiiiA Trst • Ul. sv. Frančiška 20 • tel. 61 792 Z motornim kolesom v odprta vrata taksija Med vožnjo z motornim kolesom po Trgu Ponterosso se je 26-letm Paolo Uaetano iz Ul. Franca nepričakovano znašel pred odprtimi vrati taksija. Šofer, 60-letni Mario Pa^ gani iz Ul. F. Severo. se namreč ni zavedel Gaetana in je hotel izstopih. Motociklist, ki se je precej udaril v roko, se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga po prvi zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 8 dneh. STAVKA IN ZBOROVANJE USLUŽBENCEV STANDE Zahteva, da se napravi konec izkoriščanju in pritisku na uslužbence v podjetju - Nekatere izboljšave v tovarni «La Giulia» Dvoje trčenj Nekaj minut po poldnevu so morali nuditi zdravniško pomoč 21-letni študentki Gaii Capponijevi iz Grljana 264. Dekle, ki bo okrevala v 10 dneh, je pojasnilo, da se je poškodovala med prometno nesrečo, ki jo je doletela v Ul. Rossetti. kjer je hotela z motornim kolesom zaviti na levo v Ul. Ginnastico. Prav tedaj je z nasprotne strani privozil z avtom bianchi 27-letni Ludvik Skodler iz Šempolaja 27, s katerim sta trčila. Nekaj ur kasneje pa je v Ul. Baiamonti prišlo do trčenja med gilero, ki jo je upravljal 16-letni dijak Claudio Krisciak iz Ul. Grego in avtom NSU prinz, s katerim je 21-letni Umberto Drioli iz Ul. Pia-nazzi 10 v Miljah privozil z leve strani Ker se je Krisciak potolkel, se je z zasebnim avtom zatekel v bolniš nico, od koder so ga po nudeni zdravniški hpomoči odslovili. Okreval bo v 10 dneh. V tem tednu smo imeli na Goriškem precej intenzivno sindikalno gibanje. Zborovanja in po dveume stavke so imeli po vseh tovarnah, deloviščih in po večjih trgovinah. Pokrajinski sindikati so se namreč sporazumeli v tem, da bodo obvestili delavce o potoku in razvoju srečanj in pogovorov med sindikati in vlado v Rimu o reformah ter prt tem ponovno poudarili enotno stališče vseh treh sindikatov v zvezi z odlokom vlade, ki je znan pod imenom «d*cretone» ter nalaga nova davčna bremena državljanom. V sredo, 7. t.m., so v goriški podružnici veleblagovnice Standa u-službenci izvedli dveumo protestno stavko, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije ter se je je udeležilo 97 od sto uslužbencev. Vodstvo je bilo zato prisiljeno zapreti trgovino že ob 17. uri. Nameščenci so zapustili trgovino ter so kompaktno odšli na pokrajinski sedež CGIL, kjer so imeli zborovanje. Ob tej priliki so proučili in prikazali ne samo probleme sploš nega značaja, ampak so poudarili in pojasnili tudi druge probleme ki jih je treba rešiti. Tako je n.pr. znano, da so šele pred kratkim v tem podjetju ustanovili notranjo komisijo in je bila to edina podružnica tega podjetja v Italiji, kjer se je vodstvo do zad; njega protivilo ustanovitvi. Tudi drugače se uslužbenci pritožujejo o notranjem pritisku in izkoriščanju in vse te probleme nameravajo postopoma rešiti prav s pomočjo svoje notranje komisije in ob sodelovanju vseh treh sindikatov, da se napravi konec izkoriščanju, neupoštevanju določb delovne pogodbe in pritisku na uslužbence od strani nekaterih elementov. Tudi v slaščičarskem podjetju «La Giulia« so imeli delavci In delavke v sredo, 7. t m., v prostorih pod jetja zborovanje od 11. do 12. ure, kjer so razpravljali o splošnih sindikalnih in posebnih problemih podjetja. Ob tej priliki je sindikalni zastopnik sporočil, da je bil parafiran sporazum med pokrajinskimi sindikati in vodstvom te tovarne glede na nekatere probleme: s tem sporazumom so znižali dobo vajen stva na eno leto in avtomatičen prehod vajencev druge in tretje ka tegorije; nadalje je vodstvo priznalo 65 lir dodatka kot odškodnino za menzo ter 3-odstotni povišek osnovne plače kot odškodnino in na domestek za akordno delo. izjavila, da bo plačala. Kar pa se noža tiče je na njihove očitke, da je kradla, z nožem v roki, ki ga vzela na bližnji polici izjavila, da se rajši ubije, kot pa da bi ostala kot tatica sama v Gorici. Tudi tri prodajalke, ki so jih zaslišali, niso trdile, da bi jim žena grozila z nožem in predstavnik Stande je izjavil, da oni obračunavali: dinarje za prodano blago po 40 lir za 100 din, ker da jih tako odku pujejo banke. (Zagovornik odv. Sfiligoj je predložil bančno potrdilo, kjer je razvidno da plačujejo di narje najmanj po 0.43, drugi trgovci pa jih za blago obračunavajo po 0.45 in tudi po 0j>0 Ur. Očividno se nakupovanje za dinarje v Gorici pri Standi Jugoslovanom ne izplača). Po zaslišanju obtoženk#, in prič je uradni zagovornik odv. Sfiligoj, potem ko je državni.,tožite?,- dr. Marši predlagal za obtoženko i6 mesecev zapora in 80 tisoč lir globe, obrazložil kako so ,se stvari raz vijale. Povedal je, da se je obtoženka tistega dne pripeljala z avtobusom iz Novega mesta z večjo skupino, v kateri so bile tudi otroške vrtnarice, ki so si hotele ogledati take šole na Goriškem. Obtoženka je bila postrežnica v nekem otroškem vrtcu v Novem mestu. Ker je bila na skupnem potnem listu skupine ter je že prišel čas odhoda, se je bala, da bi ne odšli brez nje ter je hotela poiskati skupino, ko sta jo ustavili dve prodajalki pri izhodu iz trgovine. Poudaril je nadalje, da ne more biti govora o grožnji i nožem, ker se je prodajalke niso ustrašile in ker so že prej odvzele ženi vse blago, tudi ni moglo biti govora o ropu, saj so imele takrat ženo brez blaga v zaprtem prostoru ter so jo stražile kar v štirih. To je dokaz, da je žena hotela upo rabiti nož le proti sebi; iz zdrav niškega dokumenta bolnišnice v Novem mestu, ki ga je odv. Sfiligoj predložil sodnemu dvoru, je razvid no, da je žena v zdravljenju za psihopatijo in da je bila še preteklega marca v bolnišnici. Omenjen) dokument priporoča tudi nadaljnje zdravljenje in postopno uvajanje bolnice v normalno življenje. Za gledu, kar pa je sodišče zavrnilo. Ob zaključku je branilec še povedal, da živi žena v težkih družinskih razmerah s tremi majhnimi o-troki in možem invalidom, ki je več po bobvšnicah kot doma ter nosi ona vse breme za vzdrževanje dru žine. Po polurnem posvetu je sodni dvor obsodil ženo na šest mesecev zapora zaradi poskusa ropa ter na plačilo globe 80 tisoč lir. Kazen ni pogojna in zato bo morala žena še nadalje ostati v zaporu. V skladu s sklepom in navodili deželnega sveta združenja zdravnikov po bolnišnicah, ki je odredil stavko zdravnikov in asistentov po i bolnišnicah, je tudi pokrajinska zve-i za ANAAO v Gorici proglasila stavko zdravnikov po bolnišnicah v ponedeljek 12. t. m. Od 13. t. m. dalje pa bodo vsi zdravniki izvajali 30-umi delovni tednik vključno z dežurstvom. Sklep v tem smislu so sprejeli na pokrajinskem zborovanju združenja v četrtek 8. t. m. Med stavko bodo zajamčili nujno pomoč, nujno zdravljenje in vse druge zakonske obveze. Ogenj v poltovornjaku Včeraj doplodne nekaj pred 10. uro so poklicali gasilce iz Tržiča na doberdobsko cesto pri Selcah, kjer se je pripetila okvara pri motorju poltovornjaka ford, ki je last Anbina Antonia. Gasilci so ogenj kmalu pogasili, vendar je povzročil okrog 100 tisoč lir škode. Domnevajo da je bil vzrok okvare na motorju povratni plamen iz cilindra. KONEC DOLGE OBČINSKE KRIZE? Upanja za dokončni sporazum med KD ia PSI v Tržiču Vti tržižki dorotejci prestopili v morotejsko strujo - Versa- ce naj bi bil župan, Semola pa podžupan - Protesti PSU Po zadnjih vesteh, ki jih imamo, sta se sinoči sestali predstavništvi KD in PSI v Tržiču, da bi sestavi-skupni program s katerim se bosta predstavili na seji občinskega sveta, ki bo 16. oktobra letos. Sporazum je baje možen, ker je celotna desničarska skupina v KD, ki se zbira okrog bivšega župana Ro-manija in kateri pripada tudi sedanji župan Versace, prestopila v drugo strujo, v strujo cmorotejcev«. Ker so, po tem pristopu, tržižki de mokristjani zbrani tako v morotaj ski kot v levičarski struji, je sode lovanje s socialisti mogoče. V tržiških političnih ktughi trdi Jo, da bo sedanji župan Versace zopet zasedel župansko mesto, da bodo socialisti kot podžupana predlagal Setnolo, da bo socialistom pripadlo šc eno mesto v odboru. Sestanki med demokristjani in socialisti in sestanki vodstev cbeh strank so bili v teh dneh zelo po gosti. Na njih je bilo ; recej razprave o programu, 5e več pa o politični »glavi« programa. Socialisti zahtevajo, da se v politično poročilo vnese točka o popolni prenovitvi tržlškoga političnega življenja, demokristjani pa s svoje strani ho čejo, da bi socialisti zahtevali od Ob tem procesu, ki mu je z zanimanjem sledilo precej občinstva, ki je očividno sočustvovalo z nesrečno ieno, se je marsikdo vpra šal, kako da med tolikimi drugimi večjimi in manjšimi trgovinami v iiorici le v Standi pride tako po-gostoma do aretacij kupcev z druge srtrtmi mi je. In vendar hodijo isti ‘jugoslovanski kubci nakupovat tudi v druge trgovine. Poleg tega so ugotovili težavo sporazumevanja z uradnim tolmačem, ki je govoril neko hrvaško mešanico in ga je obtoženka le deloma in s težavo razumela ter zato ni mogla slediti razpravi, krkor bi bilo potrebno. To te še en dokaz več, da bi na sodišču nujno potrebovali tolmača za slovenščino, ki bi moral biti popolnoma zmožen tega jezika. Tudi prodajalka, ki je obtoženko ustavila na vratih, je sicer izjavila, da nekoliko razume slovenščino, da pa se je ni nikoli učila v šoli. Očividno torej se tudi ona ni mogla dobro razumeti z že no, ko jo je ustavila. Zaprta cesta ob zborovanju letalcev V zvezi z drugim zborovanjem letalskih pitotov-akrobatov, ki bo danes popoldne na gortiSkem letališču ob Tržaški cesti, predvidevajo, da bo na cesti Gorica Dol velik promet vojaških vozil. Zato je goriški prefekt izdal odlok za zaporo odseka državne oe-ste od gostilne Pavletič v Gabrjah do križišča s cesto pri Standrežu, ki pelje v industrijsko cono. Zapora velja od 15.30 do 17. ure. Vozila bodo v obeh smereh usmerjena po cesti Standrež - Sovodnje - gostilna Pavletič v Gabrjah. Zapora ne velja za vozila Jd so namenjena k svečanosti na letališče. Enosmcrn« ceste v Gorici Goriški župan je s posebnim odlokom odredil naslednje prometne spremembe v Gorici, ki so stopile v veljavo v torek, 6. t.m. Ulica Garibaldi postane enosmerna od Korza Verdi proti Trgu Mu-nicipio. V njej bo dovoljeno parkiranje vozil na desni strani ter pošev pred hotelom »Pošta«. Ulica Cascino je enosmerna od Ulice Sauro proti Korzu Italija. Dovoljeno je parkiranje vozil na obeh straneh. VERDI 17.00: «Io non scappo... fuggo«, A. Noschese in E. Montesano, Italijanski klnemaskDpe v barvah. CORSO 17.15—22.: «La ballata deli* cdtta senza notne«, Cl. Easton ln J. Seberg. Kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO 17.30—22.00: »Slogan«, S. Gainsbourg ln J. Birktn. Francoski barvni film. VITTORIA 17.00: «Germania sette donne a testa«. Italijanski dokumentarec v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.30—21.30: »Prima ti perdooo e pol fammazszo«, R. Harrisom, E. Blanch. ital.-španska koproducija v barvah. Iršič AZZURRO 17.30 «Due maggiolini piii matti del mondo», F. Franchi in C. Ingrassia ter P. Sandri. Barvni film. EXCELS!OR 17.30: »Sel dannati ln cerca di gloria«, J. Mitchum Jr. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE 17.30: «Chisum», J Wayne in J. Ducher. S. MICHELE 18.30: nArciere delle mille e una notte«, T. Hunter in R. Podesta; kinemaskopski film v barvah. Sledi barvna slikanica. Voivi horicu SOČA «Pravica do rojstva«, mehiški barvni film — ob 18. tn 20. SVOBODA »Divje srce«, mehiški barvni film — ob 18 in 20. DESKLE «Pesek Iwo Jime«, ameriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS iiBandolero«, ameriški barvni film — ob 20. uri. KANAL «Ločitev na ameriški način«, ameriški barvni film — ob 20. uri. svojih tovarišev v okoliških občinah pristop k levemu centru. Kljub takim nasprotstvom pa se zdi, da bo sporazum končno sprejet. S svoje strani pa so socialdemokrati zelo užaljeni, in to popolnoma razumljivo, ker sta jih dve omenjeni stranki odstranili iz večine tržiškem občinskem svetu. Poseb na delegacija PSU je bila pred dne vi v Rimu pri vsedržavnem tajniku te stranke. V sredo je bil v Tr žiču izredni sestanek krajevnega vodstva PSU, ki mu je prisostvoval tudi deželni tajnik Lonza. Socialdemokrati so zelo zaskrbljeni nad predvidenim odborom KD - PSI in grozijo s posledicami tudi v drugih krajih. Baje zahtevajo tržiški socialdemokrati, da bi njihovi strankini tovariši prešli v opozicijo tako na Tržaškem kot v vseh drugih ' riih Goriške. Zdi se pa, da iz te moke ne bo kruha. Značilno pa je, da je na ponedeljkovi seji občinskega sve ta v Gorici socialdemokratski "Tvak Zucalli govoril o lepih časih, ko so bili socialdemokrati v opoziciji. Sicer pa socialdemokrati napoveduje jo vrsto novih sestankov za prihod nji teden, ko se bo dokončno vecl» io ali bo sporazum med KD in PSI dokončno podpisan. RENČE «Pridi, pirdi, draga moja«, zapadnonemški barvni film — ob 20. uri. Moped trčil v avto »'SM r & i zssvznt v Gorici 18-letnemu Sergiju Bres sanu iz Ločnika, Ulica Campagna bassa 40, ki se je ponesrečil z mopedom pri trčenju v ustavljen avto. Zdravniki so mu ugotovili številne praske po obrazu, vendar je odklo nil zdravljenje v bolnišnici. Bressan se je malo prej peljal po Ulici Vittorio Veneta, ko je iz Ulice Grabizio prihajal neki avto. Čeprav se je ta ustavil, se je mopedist ustrašil, da bi trčil ter je naglo zavil v Ulico Veniero. Pri tem pa je trčil v ustavljen avto, last Maria Scarcellija, ki stanuje v isti ulici, padel in dobil omenjene poškodbe. Cestna policija je ugotovila precej škode na Searcellijevem av tomobilu. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57 — tel. 28-79. V TRŽIČU V Tržiču je ves dan in ponoči dežurna lekarna CENTRALE, Fitz Ln Enneri, Trg republike 26, tel. 72341 DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija 34, tel. 53-71. V NEDELJO, 11. OKTOBRA OB 17. URI V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI VOKALNI KONCERT MOŠKIH ZBOROV IZ MIRNA IN VRTOJBE Na sporedu so predvsem skladbe slovenskih komponistov. VABLJENI I PRlMi PRED NOCOJŠNJO OTVORITVENO PREDSTAVO RAZGOVOR Z NOVIMA ČLANOMA SG ANTCriOM PETJETOM IN BOGDANO BRATUZEVO Oba sta našemu občinstvu že znana: prvega smo spoznali lani v vlogi Jupitra v «Amfitrionu», Bratuževa pa je še zelo mlada prvič nastopila na odru našega gledališča 'U® cimo dalj časa zasledovali in gledali televizijske drame na zahod-nanemški TV, ki so bile na žeto visoki ravni. To je vsemu ansamblu zelo koristilo, prišlo je do koristnih in plodovitih debat in tudi uspeh ni izostal. Upam, da bo tudi v osrčju tržaškega gledališča prišlo do takih iskanj po sodobnejšem gledališkem izrazu... V Trstu ste z vlogo Marije nastopili v prvi slovenski noviteti na tržaškem odru v Tavčarjevi «Pri-hočtno nedeljo*. Ste imeli še kako podobno priložnost v mariborskem gledališču in kaj ste pri tem občuti1!? Menite, da je pozitivno to, da mora vsaka slovenska gledališka hiša čimbolj stremeti po uprizarjanju novih slovenskih tekstov? Nastopati v slovenski noviteti pomeni vedno nekaj prijetnega, skorajda tajinstvenega. Čutiš, da si prvi, ki izražaš avtorjeve misli in se zaito tudi čimbolj potrudiš. Gle- Komaj nekaj ur manjka, da se zastor na odru Kulturnega doma, po več kot trimesečni zagmjeno-sti, znova vzdigne. Z nocojšnjo otvoritveno predstavo mogočne ljudske drame v petih dejanjih Leva N. Tolstoja «Moč teme* se bo tržaško Slovensko gledališče spet predstavilo svojemu zvestemu občinstvu in mu v letošnji 25. sezoni neprekinjenega gledališkega delovanja prikazalo kar sedem del iz domače in tuje gledališke zakladnice. Z odra našega Talijtne-ga hrama bodo spet zazveneli glasovi naših igralcev, ljudje, tisti zvesti, ki jim gledališče pomeni več kot samo dveumo zabavico, pa bodo spet ugibali, razpravljali, ocenjevali, hvalili in grajali umetniške dosežke našega gledališkega ansambla. Slednjega so v letošnji sezoni zaradi dopolnjene delovne dobe zapustili trije člani, istočasno pa je vodstvo SG angažiralo tri nove člane, gledališko amaterko iz Idrije Miro Lamnpeto-vo ter znana mariborska igralca, goriško rojakinjo Bogdano Bratuže vo ter prvaka mariborske Drame Antona Petjeta. S slednjima smo se na njunem domu, v zatišnem predelu pri Sv. Vidu, tudi pogovarjali. Anton Pet-ie, ki ga je tržaško občinstvo imelo’ priložnost spoznati že lani v vlogi Jupitra v Plautovem »Am-fitriomu», je tako odgovarjal na naša vprašanja. Včeraj Maribor, danes Trst. Kako gledate kot slovenski igralec na ta selitveni binom? Današnja kulturna situacija in raznolikost v slovenskem kulturnem prostoru narekujeta slovenskemu igralcu igrati kjerkoli. Mislim. da je vseeno, kje si. Lahko nastopaš na odru zakotne vasice aji pa na bleščečih se deskah slovenske prestolnice. V vsakem primeru služiš enemu in istemu cilju — gledališču. Minulo leto vam je prineslo nekaj vrednih sadov vašega daljšega umetniškega zorenja. Prejeti sle kar tri nagrade Prešernovega sklada za leto 1970: za podobo življenjskega iztirjenca v igri Tennesseeja Wiliiamsa «Noči iguane*, za vlogo ljudskega tribunu v Kozakovi tLegendi o svetem Che* ter za vlogo Jupitra v Plautovem tAmjitrionu», ki jo je odlikovalo požlahtnjeno stilizirano komedijan-stvo. Kako si razlagate to, da ste istočasno znali umetniško uskladiti tri tako različne vloge? Mislim, da gre v tem primeru resno govoriti o profesionalizmu. Priznanje samo me je seveda močno razveselilo, vendar pa menim, da to nd nič posebnega. Tudi slikar, če hočemo, že primerjati, dd v enem obdobju najboljše, kar ima v sebi, potem za nekaj časa nič in tako dalje. Zdaj se mi samo po sebi vsiljuje vprašanje o vaših prvih spodbudah, gledališki mladosti, o vasem gledališkem šolanju in vaših prvih učiteljih. Gledališče sem vzljubil že kot otrok. Z amaterizmom pa sem se ukvarjal na gimnaziji v Ljubljani, kjer smo imeli tudi svoj gledališki krožek. Tu mo je sestra prof. Koblarja svetovala, naj se vpišem na Akademijo. Pa na Akademijo še nisem šel. Tri leta sem študiral medicino, potem pa, ne da bi o tem doma sploh kaj vedeli, zapus.il fakulteto. Uspešno sem o-pravil sprejemni izpit za vpis na Akademijo in tako rekoč pmcel svojo igralsko pot. Pri tem se s hvaležnostjo spominjam svoje velike pedagoginje, velike slovenske igralke Vide Juvanove. Po angažmaju v Celju, kjer sem prvič nastopil v vlogi grofa Hohenwar-ta v Kreftovih »Kranjskih komedijantih*, sem se vključil v mariborski ansambel. Tu sem ostal deset sezon, odigral p« sem kakih 70 vlog. Nastopal sem tudi v nekaj filmih, igral sem oficirja v Bevkovem »Čedermacu*, pred kratkim pa sem dokončal s snemanjem dveh televizijskih filmov: Anoulho-ve drame <šoia za očete* in Pu-glave igre »Splavljena*. Kako oblikujete vlogo? Vaš pristop k delu ,vaša tehnika dela? Najprej se seznanim z vsebino dela nato razčlenim posamezne odnose in se spustim v sam značaj osebe, ki jo moram igralsko podati. Kar pa me najbolj privlačuje pri študiju vloge, je vneto in nebrzdano iskanje skorajda medicinskih, patoloških komponent, ki opredeljujejo značaj osebe, ki jo bom igral. Katero vlogo ste najraje igrali, katere si zdaj najbolj želite? Izredno ustvarjalno vzdušje me je zajelo zlasti pri študiju vloge Lawrenca Shanona v Williamsovi «Noči iguane*. Sicer pa nimam posebnih želja. Mogoče me edino privlačuje Richard III. Vaše današnje gledanje na gledališče in sodobno slovensko dramatiko. V gledališču se pojavljajo novi tokovi, hipijevske in bitmiške vrste. Skratka gre za odpor proti konvencionalizmu, odpor, ki pomeni iskanje novih smeri, čeprav se je to iskanje pričeto že od Moliera dalje. Vsekakor bo čas pokazal, kaj je bilo pravilno, slabo pa 1» že tako in tako samo po sebi odpadlo. S tem v zvezi mislim, da tudi Slovenci ne smemo zaostajati za novimi tokovi, ki se pojavljajo v gleda išču. Premalo zasledujemo, kaj se dogaja po svetu, o slovenskih dramah pa se sploh premalo piše ali skoraj nič. Menim, da je to zelo škodljivo za razvoj našega gledališča. Pred časom ste izjavili: profesionalizem pri igralstvu je — talent in garanje. Kakšen je torej po vašem danes položaj slovenskega igralca v slovenskem kulturnem prostoru? Slovenci smo pač vezani na jezik. Vendar pa, če si sposoben, lahko povsod ustvarjaš in se s svojo umetnostjo uveljaviš. Kar zadeva sam talent pri igralcu, pa pomeni to prav toliko kot nič. Poznati je treba in ljubiti z vsem srcem to obrt, zelo krepko garanje pa združiti s talentom. Kakšen je danes položaj slovenskega igralca pri nas? Prvi pogoj za uspešno delo in za popolno predanost temu poklicu je kajpada v prvi vrsti urejenost življenjskilj. razmer. Te pa niso, žal, povsod še dovolj urejene, čeprav že kaže na neke izboljšave... Kaj igrate v nocojšnji premieri Tolstojeve drame »Moč terne*? Igram vlogo Nikite Akimiča. Prvič se srečujem s tako vrsto vloge in to mi zelo prija. Navdušuje me zlasti ta kontakt s primitivizmom v l;udeh, ki ima svoje korenine v zemlji, v družbi... Želite kaj povedati SG v Trstu in njegovemu občinstvu? Gledališču, naj bi še tako naprej uspešno delovalo, občinstvu pa, naj nas v čimvečjem številu obiskuje. Le tako lahko govorimo o res živem teatru... Goriška rojakinja, igralka Bogdana Bratuževa in žena Antona Petjeta se po desetih letih odsotnosti spet vrača v Trst, kjer je debuttrala še zelo mlada konec leta 1957. Kakšni občutki vas navdajajo ob tem prihodu? Zeto prijetni občutki povratka domov. V mesto, kd sem ga vzlju- bila, med ljudi in kolege, ki jih poznam. Kako gledate na svoje tržaško igralsko obdobje in kako na mariborsko? Tržaško obdobje je bito začetniško. Prišla sem komaj z Akademije, človek pa potrebuje nekaj let, da lahko gradi uspehe na svoji lastni osebnosti. V Mariboru sem na srečo imela zelo veliko možnosti igranja različnih vlog To md je pomagalo, da sem dozorevala, kajti stagnacija je za igralca smrt. Pot, ki ste si jo pred tolikimi leti izbrali, prav gotovo ni bila posuta s cvetjem. Ko bi morali še enkrat pričeti znova, bi se spet lotili izbranega poklica? Da. Vsekakor, kajti ta poklic zahteva celega človeka In nikoli ne nudi priložnosti za dolgčas. Gledališka igralka ste in poročeni ste z gledališkim igralcem. Ima to svojo težo, oz. vpliv pri oblikovanju vloge? Prav gotovo. Medsebojna pomoč tu zelo mnogo pomeni. Saj pravijo, da dva vedno več vesta kot eden. Z Antonom si svetujeva, si pomagava, če je eden v zadregi. mu drugi priskoči na pomoč in podobno. Seveda tudi polemik ne manjka... Vprašanje se mi spet zasuče na Trst in Maribor. Menite, da obstaja kaka bistvena razlika med našim in mariborskim gledališkim izrazom ali pa smo Slovenci že dosegli raven enotnega slovenskega gledališkega izraza? Nedvomno. Vsekakor pa se tak gledališki izraz izkaže le v medsebojnem skupnem iskanju igralca in režiserja. V Mariboru smo re- dališče, ki ne raste na domačih tleh, je mrtvo gledališče. V Mariboru sem igrala Žmavca, Kamenika in Bora. Katero vlogo ste najraje igrali in katere si zdaj najbolj želite? Doslej sem najraje igrala v Brechtovem »Dobrem človeku iz Sečuana*. Genetovih »Služkinjah* ter Albeejevem »Vrtu*. Trenutno imam vse želje potešene, ker sem že marsikaj igrala. Kaj igrate v Tolstojevi Moči teme*? Igram .negativno’ vlogo Anisje. Zmeraj me je mikalo iskati vzroke te negativnosti, ki so tako oprijemljivi. Želite kaj povedati SG v Trstu in njegovemu občinstvu? Slovenskemu gledališču ob svoji 25-letnici čestitam z najboljšimi željami za prihodnost, občinstvu pa naj nas ima rado, mi pa se bomo potrudili, da ga bomo zadovoljili. s. v. Tudi Dubrovnik univerzitetni center Že v tem mesecu bo v Dubrovniku začel delovati odsek zagrebške ekonomske fakultete. To je samo prvi korak postopne rasti tega mesta z bogato kulturno tradicijo v nov univerzitetni center. To je rezultat sodelovanja zagrebške univerze in skupščine dubrovniške občine, tako da se pričakuje, da bodo v začetku prihodnjega leta odprli prvo fakulteto. Po sedanjem načrtu bo pouk dubrovniške gospodarske fakultete prvi dve leti isti kakor v Zagrebu. Zatem p«a se bodo študenti lahko odločili za študij ekonomike turizma in zunanje trgovL ne v Dubrovniku ali pa za druga področja gospodarskih ved v Zagrebu. V načrtu so tudi podiplomske študije s področja ekonomike turizma in književnosti, pozneje pa tudi iz domače zgodovine, zgodovine umetnosti in z nekaterih področij medicine. Podiplomska študija je predvidena tudi za tuje študente. SEVNICA, 9. — Ob zaključku arheoloških del v Vranju pri Sevnici je arheološka skupina Narodnega muzeja v sodelovanju z nemškimi strokovnjaki odkrila ostanke starokrščanske bazilike. Že pred tem so izkopavali ostanke poznoantične trdnjave. RiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiuiuiuiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiHii1111*11111111111111 UGODJE IN VARNOST NA CESTI KAKO DELUJE GLASBA NA AVTOMOBILISTE Različne vrste glasbe in različni vozniki - Živahna glasba šoferja poživlja Nekoč je bil kult glasbe privilegij izbrancev. Taka miselnost je trajala dolgo v zgodovini, od Rimljanov pa do srednjega veka, ko so sinovi plemenitašev dobivali obvezno glasbeno vzgojo. Taka tradicija je trajala skoraj do naše dobe. Z začetkom industrijske revolucije, s propadom aristokracije in z uveljavitvijo drugačne družbe in predvsem z odkritjem komunikacijskih sredstev, se je glasba zelo razširila in postala last širokih množic. Temu razvoju glasbe se ni mogel izogniti avtomobil. Tehnologija je sedaj dovolila vsem, da lahko poslušajo glasbo tudi medtem ko vozijo, bodisi po radiu, ali tudi glasbo z magnetofona in gramofona. Bencinske črpalke so se celo dogovorile z družbami, ki izdelujejo gramofonske plošče, da bodo prodajale zabojčke za magnetofon s posnetimi popevkami. Ker se je glasba razširila tudi na druga področja, tako v zdravstvu kot v kmetijstvu, se nam postavlja vprašanje, kakšen je odnos glasba — avtomobilist in kako bi glasbo najbolje izkoristili za vožnjo. Znano je, da glasba vpliva na poslušalca in ga pogojuje, znano pa je tudi, da glasba še posebej vpliva na šoferja, predvsem ko je sam. Prav zaradi tega moramo le ugotoviti, če je to pogojevanje glasbe na avtomobilista pozitivno, to se pravi, ali glasba avtomobilista spodbuja ali vsrka del avtomobilistove prožnosti, tako da je šofer manj pazljiv pri vožnji. Ne smemo pozabiti, da v nekaterih primerih glasba vpliva u- •MiiimiiiiiniiittiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiOHutniiitiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) S trmo ne boste prišli nikamor, še najmanj vam bo koristila v sedanjih razmerah. Čemu ste ljubosumni? BIK (od 21.4. do 20.5.) Imeli boste priložnost, da pokažete svoje sposobnosti. Spremenili boste mnenje o neki osebi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Razmere sicer niso povoljne, toda uspeh je zagotovljen. Nekoliko neprijetno vam bo v novi družbi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Kar se dela ali postov tiče, bo šlo vse kot namazano. V družini majhen, ven dar neprijeten spor. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne iščite izgovorov niti stranskih poti. Nastopiti morate odločno. Ljubosumnost moti splošno razpoloženje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V finančnih zadevah se vam ni treba danes bati ničesar. Čaka vas presenečenje čustvenega značaja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Imeli boste uspeh v organizacijskem delu, ki vam bo poverjeno. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Sprejeli boste ukrepe, zadevajoče potrebno finančno utrditev. Bodite bolj taktični z ljudmi. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nepredvideni dogodki v m bodo prinesli dokajšnje koristi. S svojo radoživostjo boste spravili vse v dobro voljo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prišlo bo do spora med vami in predstojniki. Ogibajte se nepotrebnih diskusij. VODNAR (od 21.1. od 19.2.) Jutro je primemo za nakup nekaterih potrebnih predmetov. V zvezi s čustvenimi vprašanji bo sreča na vaši strani. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pospravili boste plodove v preteklosti vloženih naporov. Obstaja nevarnost, da boste morali spremeniti neki j načrt. spavajoče in povzroča včasih^ tragične posledice, o katerih časo-pisje vsak dan piše. Prav zaradi tega nastaja problem, katera glasba poživljajoče deluje na šoferja, to pa pomeni, da pozitivno deluje le dotočen tip glasbe. Jasno je, da če obstajajo različne vrste glasbe, različno delujejo na šoferja. Zamislimo si, da šofer posluša komorno glasbo iz XVII. stoletja in da mora v trenutku najbolj počasne in resne glasbe izvršiti tvegan manever z vozilom. Nedvomno v tem trenutku ne bo v najboljših pogojih Toda tak primer ni utemeljen, če ga vzamemo v absolutnem smislu. Vse je pogojeno še od drugih faktorjev: ne gre le za vrsto glasbe, pač pa tudi za vrsto šoferja. Vrsta glasbe, ki smo jo prej opisali, bo nedvomno poživila nekatere avtomobiliste, predvsem v primeru, da so glasbo sami izbrali in jo poslušajo z magnetofona ali gramofona, toda nedvomno se za tako glasbo navdušujejo le redki. Zamislimo si, da posluša tako glasbo šofer tovornjaka med nočnim potovanjem. Prepričani smo lahko, da ga bo uspevala in da bo imel manj možnosti, da zapelje s cestišča, če bo ugasil radio. S tem nočemo reči, da bo Wagnerjev »Tannhauser* ali Beethovnova »Pastoralna simfonija* uspavala vse voznike tovornjakov, [»udariti hočemo le dejstvo, da ima vsakdo na področju glasbe svojo lastno preferenco. Kljub tej trditvi, pa ne moremo reči, da je neka glasba boljša od druge, pač pa lahko rečemo, da različnost glasbe narekuje pri posameznikih različne preference. V glavnem pa drži, da glasba z močno poudarjenim ritmom, katere zvok se velikokrat menjuje, povzroči, da so šoferji bolj pripravljeni na različne situacije in v splošnem bolj živahno vozijo, refleksi jim bolje delujejo, kot pa če bi poslušali glasbo, pri kateri so takti daljši in kompozicija lagodnejša. Če bi torej vsak avtomobilist proučil, katera glasba ga najbolj poživi, bi mogli reči, da bi bila v tem primeru vožnja varnejša. Tudi radio bi mogel v tem primeru veliko storiti. Že sedaj obstajajo posebne oddaje za avtomobiliste, v glavnem govornega značaja s podatki, nasveti, vremenskimi poročili, toda na splošno bi lahko rekli, da bi radijski sporedi naredili lahko nekaj več za avtomobiliste. Lahko bi ustanovili poseben program za avtomobili ste, ki bi bil obširnejši, v njem naj bi bile informacije, toda tudi poživljajoča glasba. Če bi eventualno tak program ustanovili, bi moral biti posebno dobro zamišljen za nočne ure. Moral bi biti živahen z mnogimi prekinitvami in predvsem z živahno glasbo. Ko govorimo o radiu, ne smemo pozabiti tudi na vesti in vremenska potočila, ta navadno preberejo ponoči moški napovedovalci, ki imajo nizek in umirjen glas, ravno pravšnji za uspavanje šoferja. Torej ni le naključje, da tuje radijske postaje zaupajo branje poročil ponoči ženskam katerih glas je živahnejši. Ugotovili smo torej, da stvari, ki so bile nekoč le komfort, postajajo zadeva vsakdanje uporabe, kot n.pr. glasba, ki pripomore k boljši vožnji. SOBOTA, 10. OKTOBRA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi: 11.50 Veseli motivi; 12.10 O človeški prehrani; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetne melodije; 16.45 Ansambel »Dalmacija*; 17.00 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Stare pesmi; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.20 Jazz; 19.45 Komorni zbor; 20.00 Šport; 20.50 Nenavadne in skrivnostne zgodbe; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabav- Pampanini; 20.10 Dostojevski: »Be na glasba. KOPER 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.30 Popevke; 16.10 Koncert. TRST 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Furlanske pesmi; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.30 Pianist Ramsey Lewis; 10.45 Plošče Rifi; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 V ritmu z mladimi; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije: 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester Spier; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Fran- MNOGO PREJ, KAKOR SE JE NAPOVEDOVALO Prvi zvezek de Gaullovih spominov N V prvem zvezku objavlja bivši francoski predsednik več do sedaj neznanih izjav ter govori o nekaterih domačih in tujih še živih državnikih ca Valeri; 15.35 Srečanje z znanostjo; 16.30 Glasba iz filmov; 17.10 Veliki variete; 19.30 Luna park; 20.20 Jazz! 21.05 Glasbena medigra; 22.10 Sodobna italijanska glasba. II. PROGRAM 8.30, 10.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Pianist Curzon; 9.00 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Spored z Ginom Bra-mierijem; 11.35 Zbori z vsega sveta; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.15 Sobota je tu; 18.00 Glasbeni aperitivi; 19.00 Spored s Silvano si»: 21.00 Canzonissima 70; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 12.20 Ital. resna glasba; 13.00 Medigra; 13.45 Koncert; 14.30 R. Strauss; »Capric-cio»; 17.20 Schubert; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.45 Gledališki tednik; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simf. koncert; 23.10 Radijska priredba. FIL '‘DIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Haendlovi koncerti; 9.30 Od gotike do baroka; 9.50 Sodobna ital. glasba; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Simf. glasba; 13.20 Cimarosa: »R mercato di Malmantile*; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Od vasi do vasi; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Malo prej, kakor se je napovedovalo, so se pojavili v pariških knjigarnah »Spomini upanja* bivšega francoskega predsednika de Gaulla. Prvi zvezek nadaljevanja spominov ima naslov »Spomlad*. V tem piše de Gaulle spomine iz razdobja 1958 do 1962 »Spomlad* je nadaljevanje svoj čas objavljenih de Gaullovih »vojnih spominov*. Druga dva zvezka, ki bosta zajela razdobje ori 1962 do 1969, ko je general dokončno zapustil politično pozorišče, lx>sta i-mela naslov »Napor* in »Konec*. «Spomine upanja« so pričakovali z izrednim zanimanjem spričo dejstva, da so v njih objavljene mnoge do sedaj neznane izjave in ocene. Eno važnih poglavij prvega zvezka je «Al žir« z zgodovino o-svobodilne vojne alžirskega ljudstva In s težko privolitvijo Francije, da mu konec koncev prizna pravico do samostojnosti. Tu našteva general do sedaj mnogo neznanih podatkov tudi o dejanjih francoskih ultrasov in, kakor pravi, «o krvavi aktivnosti OAS«. Pri tem opisuje glavne akterje ((francoskega Alžira«. To poglavje se končuje z neuspelim a-tentatom na de Gaulla 22. avgust^ 1962. «Nihče od nas ni zadet,« pravi general in dodajal «De Gaulle torej nadaljuje svojo pot in svoje poslanstvo«. Posebno poglavje posveča de Gaulle tudi francoskemu gospodarstvu poudarjajoč, da je »zastavil polovico svojega dela, da hi Francija postala industrijsko konkurenčna«, želel je prav tako, da bi Franciji zagotovil «vzoren frank« in zaradi tega obsoja razvrednotenje francoskega denarja, ki so ga izvedli po njegovem odhodu z oblasti. Posebno so privlačna zunanjepolitična poglavja de Gaullovih spominov, ki se izrecno nanašajo na Evropo in svet. Na tem področju je, kakor piše de Gaulle, sklenil, da Franciji zagotovi «prvorazredno mednarodno vlogo v skladu z njenim genijem, v njeno korist, skladno z njenimi možnostmi«. Uresničevanje te i-deje pojasnjuje de Gaulle s svojimi razgovori s številnimi tujimi državniki začenši od zahodnonem- škega kanclerja Adenauerja. Pri tem opisuje svoje prijateljstvo z njim kot »tandem starega Francoza in tega zelo starega Nemca«. Mnogo prostora posveča de Gaulle svoječasnemu britanskemu ministrskemu predsedniku Mac MUlanu, kd mu je ob prvem srečanju rekel, d« -((skupno tržišče predstavlja celinski blok in da ga Anglija kot takega ne sprejema«. Mac Mi lian je istočasno postavil kandidaturo Velike Britanije za članstvo v evropskem skupnem tržišču tn Je prepričeval de Gaulla, da ((Anglija ni več tista iz časov kraljice Viktorije, britanskega Imperija in sijajne izoliranosti«. Zanimivi so podatki o še neobjavljenem pogovoru de Gaulla s Hruščovom, katerega je obve-til, da so neresnične trditve, da je Churchill ob njunem zadnjem srečanju bil »svetloba, ki ugaša«, in da so ob tej priložnosti bile njegove zadnje besede: »živela Francija«. O Kennedyju pravi de Gaulle, da je »še hodil s počasnim korakom«. Veliko aktualnost pa 1-ma tudi danes nasvet ,ki ga je de Gaulle dal ameriškemu predsedniku v zvezi z Indokitajsko: «Za vas ho Intervencija na tem področju neskončna dogodivščina. Napovedujem vam, da boste polagoma zašli v neskončno vojno in politično mlako:.) Zanimiva je tudi Kennedyjeva izjava de Gaullu, da je pripravljen uporabiti atomsko orožje, da bi preprečil «padec zahodne Evrope v roke Sovjetov«. De Gaulle je tudi Ben Guriona svaril pred izraelsko ekspanzijo na arabsko ozemlje. Prvi zvezek svojih spominov zaključuje s podatki Iz svojega intimnega predsedniškega življenja. Drugi zvezek se bo pojavil prihodnje leto. Prav de Gaullova knjiga iz te zaključene vrste spominov bo po mnenju političnih analitikov izzvala številne komentarje. Predvsem zaradi tega, ker de Gaulle, mimo vsakega običaja, karakterizira še žive domače !n tuje državnike. Dalje zaradi tega, ker Iz te knjige izhaja, čeprav u-merjen, njegov ugovor nadaljevalcem njegove pete republdke. Pa tudi sam naslov ((Spomini upanja« ni niti najmanj slučajen. De Gaulle je baje hotel reči: «Ne pišem za današnji čas marveč samo za prihodnje generacije«. Spričo dejstva, da še živi in glede na to, da se je nezadovoljen u-mafcnil z oblasti, so njegovi spomini zelo aktualni. Verjetno mu ne bodo ostali dolžni niti časnikarji, ker jih brezobzirno napada in označuje tisk za ((zlonamernega deformatorja stvarnosti«. Ekip« ka, Ulica Mazzini 32. Slikarja ® meo Daneo in Talleri ter Jer# Pred Montenero, Brossi in Bambič,J začelo so jih ocenjevali, niso imeli 1$ Borovi IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Razstava slik II. ex tempore v Dolini 11. ex tempore slikarsko tekmovanje v Dolini, ki ga je preteklo nedeljo priredil mladinski kulturni krožek «11 Carso*, je privabilo 129 slikarjev. Do 15. oktobra vise sedaj nagrajene in druge boljše slike na razstavi v prostorih krož- naloge. Preveč je bilo uspelih & ijajo .... - - - — ’ i pob*;, £ hedelj. to kolajno dežele in 100.000 ,1 vi*!1!*1 mnoge, rrevec je ono uspeitn » yajo, j in večkrat so si bila po kokompon^m enakovredna. Bilo pa je takoj s!j> nedeljo njeno podeliti prvo nagrado, simbolično dovršeni sliki Darffl Pisanija. Oklevali pa so pri do> mla.i e litvi druge, srebrne kolajne 1 50.000 lir, ki jo je prejel GiovaU , en Babuder. S tretjo nagrado brat “J0 I sto odličje in 25.000 lir, pa torn do sedaj malo znani a dobri t krajinar Burger, v ospredje * vih vrst likovnikov. Večkratni zmagovalec na talf, . ^ prireditvah, Bruno Ponte, pd j rume, t to pot prejel četrto nagrado, p T^kih pa že priletni Antonio Coceari J " Pošl Sobo Doka 13.31 Mast Vidma, a šesto mladi Simič1 sedmo N e'da Stravisi, osmo tro Grassi za svoj triptihon, veto Giaiotto, deseto Gironcoli,J iz Gorice, enajsto Giovanni Milia Giorgio pa dvanajsto, čet no sta se ta dva letos druf uspešneje odrezala. _ I Prvič se nagrajujeta Saraciu Chrevatin s trinajsto in štiri* sto nagrado. Vse te nagrade • obstajale iz lepih zlatih in srd nih odličij ter srebrnih kup, so jih prispevale razne ustim* in tvrdke. Nagradi za najrtM sto prejela še Spinelli in Gril* dijeva. Da niso nekateri sicer J spesni tekmovalci dosegli bof P0ka uvrstitve, je pripisati prevladuj* 15.0( izenačenosti kakovostne ravni Prim movanja, ki bi zahtevalo večje ! vilo nagrad. Zato je pač bilo uti no podeliti še nekaterim pohuuj diplome. Prejeli so jih Ljuba * /a, ki se je letos uspešno p* storila v Piranu in Ljubljani * kmalu še v Mariboru, Zagrebu Beogradu z razstavo revije risco*, Deziderij Švara, Palmerf Fabiani, Zabotto in PredonzarUl va. Poleg prrih dveh, sta še j od naših sikarjev Tone Mihd in lanskoletni zmagovalec na W tovelskem tekmovanju Boris » Ijan. Novo ime pa je neki Hrvu* ki dobro opazuje in podaja stif nost narave, a manj nje bar* MILKO BAMBIČ iiiutiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMtiiiiiiimiiMumiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiuiiiiiiii1 tor n 18.01 Sode Ned 1. a 15.0 torri PRVO LETO NA UNIVERZI 2. a Pfirr Mezzosopranistka Dana Ročniko-va in baritonist Marcel Ostašev-ski; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli zvoki s pihalnimi orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena pravljica; 14.25 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.40 V ritmu koračnice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.45 Pevka Lidija Kodrič; 18.15 »Rad imam glasbo*; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča; 20.00 Večer z Borutom Mencingerjem; 20.30 Zabavna radijska igra; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.06 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 15.00 Como: kolesarstvo; 18.00 Spored za otroke; 19.05 Izžrebanje loterije; 19.10 Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Can zonissima 70»; 22.15 Jutri bo nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Tisoč in en večer*; 22.30 G. Greene: »Konec pustolovščine*; 23.25 Sedem dni v parlamentu. JUG TELEVIZIJA 20.00, 23.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne Izobrazbe; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 14.00 Ekipno atletsko prvenstvo; 17.40 Obzornik; 17.50 Narodna glasba; 18.20 V senci zvezd; 19.20 S kamero po svetu; 20.30 Opatija 70; 22.05 Skrivnosti morja; 22.30 Nepremagljivi — ser, film; 23.30 Opatija 70. Ljubljanski bruci in njihove težave Pok: 9.30 Prij; 'H.; «UVl Večna problema: stanovanje in štipendija Nekaj koristnih nasvetov in naslovov Včeraj smo nekoliko opisali, kakšen je položaj na srednjih šolah v Sloveniji. Oglejmo si sedaj nekoliko, kaj se dogaja s tistimi, ki srednjo šolo dokončajo in postanejo bruci. Zanje se začenja nekaj novega, kar ni mogoče razumeti, še posebno če ne hodijo na predavanja. Veliko brucov pride v Ljubljano iz drugih krajev, naenkrat imajo pred seboj mnogo prostega časa, ne vedo, kam bi šli, ne znajdejo se, toda sram jih je vprašati, ker so pač bruci. Prav zaradi tega se je tednik »Mladina* odtočil, da bo napisal nekaj besed o krajih, ki v Ljubljani zanimajo bruce. Nekateri, ki so bolj iznajdljivi, si takoj dobijo stanovanje v študentskem naselju. Dobiti sobo je nedvomno ena izmed največjih težav novega študenta. Toda najti primeren prostor, ni tako enostavno. Zasebnih sob ni veliko, pa še te so drage, posebno ko gospodar ali gospodinja zavohata, da jima bo novi študent lahko prinesel devize. Ostane torej nekaj študentskih domov in študentsko naselje. V tem dobijo sobo predvsem študentje, ki niso iz Ljubljane. Tudi tu ne gre vse po olju. Lani so na primer študentje plačevali le del najemnine, ostalo pa je prispevala Republiška izobraževalna skupnost. Na tak način so lani mogli popraviti precej objektov in nakupiti več opreme kot doslej. Letos pa je prišlo glede financiranja do večjih sprememb; študentje bodo v bodoče plačevali vso stanarino. To pomeni, da republiška izobraževalna skupnost ne bo več plačevala dela najemnine, pač pa bo ustrezni znesek dajala študentom samim v obliki povečanih štipendij in posojil. Študentov je v študentskem naselju 1580, letos pa so sprejeli še 739 novih prosilcev. S tem so napolnili vse sobe, toda nekateri bruci bodo morali še nekoliko počakati z vselitvijo, kajti študentje, ki se nameravajo izseliti iz študentskega naselja, tega še niso storili. Toda nove študente čakajo še druga presenečenja. V novem šolskem letu bo študentsko naselje poslovalo po drugačnih cenah zaradi mnogih podražitev. Kosilo v študentski menzi bo stalo 550 din, večerja 350, stanarina pa glede na kakovost zgradbe od 12.500 do 17.200 din. V naselju bodo do poletja zgradili še dve stolpnici, v načrtu pa je tudi gradnja telovadnice. V bližini študentskega naselja je park Tivoli. Poleg športne dvorane so tu mnoga sprehajališča s klopcami. Od tu pridemo na Cankarjevo ulico, kjer sta dve Operi: prava in bar Opera, gneča je seveda le v slednji; še nekaj korakov in pridemo do Petrička, to je do slaščičarne Tivoli, na- tori 9.0C tod ^.... sproti katere je program kinefrii tografov. Od tu je najbližji Slo® ček, malo dlje pa univerza, ** morebitne informacije. Če sl želite Ljubljano ogledal z visokega, se lahko povzpne11 na nebotičnik, kjer v baru lal# P tudi kaj popijete, in na Ljubi/ ski grad. Železniška in avtobU® na postaja sta na severnem ko® cu mesta. Seveda tja ne bos" odhajali vsak dan, toda prav / da veste zanju, če boste mof^ domov po denar. Pa še nekaj n»’ slovov si je vredno zapomni na Trgu revolucije 11 je univ*f za, narodna in univerzitetna kr/ R w mca, ali krajše NUK, je v Tuf 1 jaški 1, centralna tehnična kn/ l'1?3 i.pa v. Tomšičevi 7. Kar fakultet tiče je biotehnična kulieta na Krekovem trgu 1, tik poleg tržnice, ekonomska f* kul beta v Gregorčičevi 27, f'1? zofska fakulteta v Aškerčevi medicinska fakulteta na Vra*® Cui Ro Co Rr $A Ra Sa hic vem trgu 2. pravna fakulteta o* , Ja Tr^ evolucije 11, fakulteta arhitekturo, gradbeništvo in g«* dezijo v Jamovi 2, fakulteta * elektrotehniko na Tržaški 25, # kulteta za naravoslovje in teh# togijo v Aškerčevi 5/a, v AšWr cevi 16 je fakulteta za strojništvo najdlje pa je fakulteta za soci® togijo, politične vede in novinu1* stvo, t.j. na Titovi 102, še prej od stadiona. Zveza študentu* Jugoslavije in uredruštvo Tribun* sta na Trgu revolucija 1, stud«*1’ ski servis je na Borštnikove'1’ trgu 1, študentski dom na Iliri11! 2, študentsko naselje pa na Ve#1 poti 31. Okuženi Ren Poslabšanje v biosferi je sed®1 svetovni problem. Ogromne ko1*' čine zastrup.jajočih telesc so r»*' pršene v zraku in v vodi. Re^ prinašajo v oceane neverjetne V hcine sredstev za uničevanje (& česa in težkih kovin, kakor 5(1 živo srebro in arzenik. Reu na primer prinaša v®®1 mesec v Severno morje 8000 ^ logramov živega srebra, 90.9^ kg arzenika in 900 kg sredstu* proti miče.yj. Evropski ' urad mednarod# zdravstvene organizacije pnpravj lja prednostni program za p<&. janje vseh onesnaženja v Evro?1 v naslednjih desetih letih. PREJELI SMO PROTEUS 1970-1971 štev. 1. Izdui* Prirodoslovno društvo Sloveni/ GIORNALE DELLA LIBREfl^ Supplemento al numero di set te1*! bre 1970. Organo ufficiale dfi l’Associaztone italiana editofi- H lin Sl S & PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT t 10. oktobra 1970 GOSTOVANJE BORA V DOLENJSKI METROPOLI I Nastop v Novem mestu priložnost za mlade Ekipa bo nastopila brez Ambrožiča, Starca, Fabjana in Lakoviča 1 j Pred prvenstvom D liige, ki se bo a aa{®lo 1. novembra in za katero se ji j*>rovi košarkarji vestno priprav-^ ^io, bodo «plavi» odigrali še tri ul Pomembnejša srečanja. Danes in v jt Iledeljo se bodo udeležili medna-j *° ' ' ' ■ : Milan Cudicini; Anquilletti, Trapattoni; Nosato, Schnellinger, Biasiolo; £ombin, Benetti, Villa, Rivera, Prati. SAMPDORIA Pattara; Rossinelli (Sabatini), Sabadini; Sabatini (Comi), Spa-1*o, Lippi; Comi (Salvi), Lodet-1Cristin, Suarez, Francesconi. ' Dorino C&stellini; Poletti, Fossati; Puiia, „ . ^reser, Agroppi; Sala, Ferrmi, fa ; strini, Madde, Puliti. ti Uzio f«' “Ulfaro (Moriggi); Wilson, Le-fili' ?naro; Govemato, Polentes, Mar-°hesi; Massa, Mazzola (Morro-1®), Chinaglia, Morrone, Fortu- ijjato (Dolso). Koma Ginulfi (De Min); Scaratti, Pe-Jfelli; Salvori, Bet, Santarind; Pappellini, Del Sol, Žigoni, Cor-*°va, Amarildo. V- R. VICENZA Pianta; Volpato, Cisco; Faloppa, Carantini, Calosi; Damiani, Sca-la, Maraschi, Cinesinho, Fac-chin. ■ CAGLIARI Albertosi; Martiradonna, Mancini Nenč, Niccolai, Cera; Do-menghini, Brughera, Gori, Great-ti, Riva. VARESE Carmignani; Perego, Rimbano; Sogliano, Dellagiovanna, Morinii; Carelli, Tamborini, Braida, Bo-nati, Nuti. ■ BOLOGNA Vavassori; Roversi, Fedele; Cre-sci, Janich (Battisodo), Liguori; Scala, Rizzo, Savoldi, Bulgarel-li, Pace. INTER Vieri; Burgnich, Facchetti; Fab-bian, Giubertoni, Cella; Pellizza-ro, Mazzola, Boninsegna, Frusta-lupi (Bertini), Cono. ■ NAPOLI Zoff; Monticolo, Pogliani; Zurli-ni, Panzanato, Bianchi; Hamrin, Juliano, Sprmanii, Altafini, Ghio. FOGGIA Trentin-i; Fumagalli, Colla; Pi-razzini, Lenzi, Montefusco; Sal-tutti, Garzelli (Bigon), Bigon (Mola), Villa (Re Ceccooi), Ma-joli. ■ CATANIA Rado; Strucchi, Limena; Reggia-ni, Buzzacchera, Bemardis; Ca-vazzoni, Fogli, Baisi, Pereni, Bonfanti. FIORENTINA Superchi; Stanzial, Botti; Merlo, Ferrante, Brizi; Mariani, Gen-nari (Pellegrini), Vitali, De Si-sti, Chiarugi. ■ VERONA Pizzaballa; Nanni, Sirena; Ferrari, Batistom, Ma-scalai-to; Mo-shcmo, Clerici, Mujesan, Ma-scetti. JUVENTUS Tancredi; Spinosi, Furino; Cuc-curdedu, Morini, Salvadore; Hal-ler, Marchetti, Anastasi, Capel-lo, Bettega. vsem njen grad in napravili krajši izlet po Krasu do Redipuglie. Ob 14.30 bo na igrišču v Štandre-žu nogometna tekma med gosti In ekipo Juventine. Ob tej priliki, pred pričetkom tekme, bo domače društvo s spominsko plaketo izrazilo priznanje za dolgoletno udejstvovanje v nogometu svojima članoma Mirku Paškuhnu in Iviču Ferfolji. Naj še omenimo, da je Audax Canitea lani nastopala v II. amaterski kategoriji, kjer si je ob koncu prvenstva delila I. mesto, z enakim številom točk, z neko drugo ekipo, s katero se je morala trikrat pomeriti, preden je klonila in tako izgubila možnost za vstop v višjo kategorijo- V njenih vrstah igra tudi Nervo, ki je že igral z juniorjl Fiorentine prav ko so dve leti zaporedoma osvojili državno prvenstvo juniorjev. Igral je tudi v državni jundorski reprezentanci, nato pa še s Pratom in Catanio. V vrstah gostov sta še Nenoi in Viti, ki sta že igrala v D ligi. ATLETIKA Mladi slovenski metalec diska in letošnji .jugoslovanski prvak Zdravko Pečar je odpotoval v ZDA. V Provu, v zvezni državi Utah, bo' študiral na tamkajšnji univerzi in se istočasno izpopolnjeval tudi v svoji atletski disciplini, študij v ZDA mu je omogočila štipendija ki mu jo podeljuje univerza v Provu. , ,.j=r= NATEČAJ ŠT. 7 Bologna — Inier 1 X 2 Cagliari — V are se 1 Catania — Fiorentina 1 X Milan — Sampdoria 1 Napoti — Foggia 1 Roma — Vicenza 1 Torino — Lazio 1 X Verona — Juventus 2 Como — Catanzaro 1 Perugia — Mantova X Taranto — Modena 1 X 2 Genoa — Imperia 1 Prato — Rimini 1 X == dT I 'ii d m IS e M H j * 1 L. — prvi 1 2 drugi 2 1 2. — prvi 1 1 drugi 1 X 3. — prvi 2 1 drugi 1 1 4. — prvi 1 drugi 1 5. — prvi 1 1 2 drugi 2 X 1 6. — prvi 1 drugi 2 Savi. Stoletja se je umiralo JUTRI OB 11. URI OTVORITVENA SLOVESNOST Novo igrišče v Bazovici med najlepšimi v okolici Še do pred kratkim je vladala v zamejskem slovenskem nogometu velika stiska z igrišči. V kratkem času pa je ta huda kriza minila, saj so zrasle nove i-gralne površine v Križu, Padri-čah, na Proseku, zdaj pa še v Bazovici. Jutri ob 11. uri bodo namreč v bližini Bazovice predali njegovemu namenu novo igrišče, ki ga je zgradilo domače športno društvo Zarja. Pri gradnji je sodelovala vsa vas: ta je pomagal s prispevki, oni z delom, mnogi pa kar z obojim. Ob igrišču so zgradili tudi stavbo s slačilnicami, ki je urejena izredno prijetno in v skladu z vsemi veljavnimi predpisi (na sliki). Novo igrišče v Bazovici sodi med najlepše na našem ozemlju. Krog in krog je obdano z zelenjem, kljub temu pa je lahko dostopno, saj vodi tik ob njem asfaltirana cesta (proti Jezeru). Igrišče predstavlja za Bazovico vsekakor veliko pridobitev. Glede na to, da vlada v Trstu z nogometnimi igrišči velika stiska pa lahko predvidevamo, da bo predstavljalo pridobitev za ves tržaški nogomet sploh . w i' >«?. v, •iiiuiHiinHiiiaBuiuimiiiiiiiiiiiiMmiiiiiimiiimmiiminiaiimiiiiBiimaiiinmuiitiiammmiiiiiiiimmimiiiimuiiimiiiaimimiuiiiiiaiiiiimiiiiiiiBiMaiimiiMiiiM ATLETIKA RIM, 9. — Italijanska ekipa, ki se bo udeležila finalnega dela tekmovanja v hoji za Trofejo Lugana, ki bo v Eschbomu, je odpotovala iz Rima. Jutri bo najprej na sporedu hoja na 20 km, potem pa še na 50 km. KOLESARSTVO ZAHODNI BERLIN, 9. - Rudy Altig, nekdanji svetovni prvak v cestni vožnji, je izjavil, da v prihodnji sezoni ne bo več tekmoval v cestnih dirkah in da se namerava oddaljiti od aktivnega športa po 35. letu starosti. mEmmmm MADRID, 9. — Predsednik španske boksarske zveze je izjavil vče raj,^ da bodo prepovedali sleherno srečanje Urtaina pred njegovim matchom s Cooperjem, ki bo veljal za evropski naslov boksarske težke kategorije. kveni oratorij - Devin. Dres: Rdeče - moder. Predsednik: dr. Legiša Dragomir. Trener: Tinta Danilo. Igrišče: Nabrežina. Vratarji: Valenti, Mujesan. Branilci: Benvenuto G., Amadel, Benvenuto F., Pitignacco. Krilci: Braida, Kenda, Marcioli in Ravena. Napadalci: Beltramini. Koinz, Legiša, Mareuzzi, Mervič, Pahor, Pa-rentin, Salvori. Colja. OLIMPIJA Naslov: «ŠD OLIMPIJA* - Gabrovec št. 24. Dres: Sinje-bel. Predsednik: Ščuka Anton. Trener: Husu Alojz. Igrišče: Prosek. Vratarji: Batistutta, Ciacchi, Kante. Branilci: Germani, Husu, Starc in Trampuš. Krilci: Feriat, Košuta, Metelko in Rebula. Napadalci: Blazina, Furlan, Kante, Lo Casto, Milič, Nanut, Perisutti, Persi, Sk"Hf>. T»vrpr. PRIMOREC Naslov: «ŠZ PRIMOREC* - Trebče št. 25. Dres: Belo - rdeč. Predsednik: Kralj Marčel. Trener: Kralj Leonard. Igrišče: Padriče. Vratarji: Čuk L., Kralj V. Branilci: Kralj E., Milkovič, Papa-tico, Rismondo, Sosič, Sluga. Krilci: Čuk B., Možina V., Kralj M., Kralj R. Napadalci: čuk H.. Čuk L., Gomi-zelj, Juriševič, Kralj P., Možina D., Saina, šuber. PRIMORJE Naslov: «FC PRIMORJE* - Prosek 306, tel. 225-398 in 229-150. Dres: Rdeče - rumen. Predsednik: štrekelj Miro. Trener: Pescatori. Igrišče: Prosek. Vratarji: Canciani, Furlan, Olivle-ri, Štoka D. Branilci: Bukavec, Bucavelli, Fer-luga, Hervatič, Paoietti, Sedmak, Soave, Štoka M., Štoka M., Krilci: Bezin, Del Bene, Fontanot, Malusa, Pertot, Pressi, Sardoč, Trampuš, žužič. Napadalci: Barnaba, čemjava, Daneu, Germani, I.ippot, Puntar, Prašelj, Rustja, Ukmar, Vergi-neila, Visintin. španger, Živec. UNION Naslov: «ŠZ UNION* - Trst, Ulica F. Severe 2/5, tel. 35-921. Dres: Modre - rumen. Predsednik: Čok Aljoša. Trener: Maver Doro. igrišče: «1. maj*. Vratarji: BaMe, Pavatič, Suplina. Branilci: Appolonio, Gombač, Kra-mesteter, Liessi, Lombardo, Tru-ant, Strisovich. Krilci: Anzolin, Čok, Morin, NadU-šek. Napadalci: Dazzara, Dodich, For-tezza, Križmančič, Mamillo, Po-ropat. VESNA Naslov: «ŠD VESNA* - Sv. Križ 352, tel. 225-230. Dres: Moder. Predsednik: Košuta Feliks. Trener: Mandanicci. Igrišče: Sv. Križ. Vratarji: Bogateč Ž., Farra, Tence R., Tretjak. Branilci: Antončič, Bogateč I., Botti, Finotto, Mongardini, Sulčič C., Sulčič E., Sulčič F. Krilci: Caharija, Caravagnia, Car-meli, Primi, Ridolfi, Skrem, Ver-zier. Napadalci: Barbiani, Casson, Chio-dini, Codemo, Degrassi, Della Ve-dova, Dnnini, Košuta R., Košuta Z., Milič, Svah, Tcnce B. ZARJA Naslov: «ŠD ZARJA* - Bazovica 95. Dres: Rdeče - bel. Predsednik: Bras Ivan. Trener: Scavuzzo. Igrišče: Bazovica. Vratarji: Babuder, Turk. Branilci: Bernetič, Križmančič M., Križmančič S., Križmančič V., Metlika, Rozza. Krilci: Baldasin, Komar, Nicolodi, Pasqua!is, Primožič. Napadalci: Grgič, Kalc, Marc, Žagar. B. R. MLADEN OLJAČAi 9«. KOIARA v Prevedel: Severin Šali ■ Spomnil se Je knjig, katere Je bral, in zdelo se mu Je, J'1 se to ni zgodilo nekoč davno, v minulih stoletjih, ampak J^bes, ta trenutek, pred njegovimi očmi Stoletja so ljudje Mau za mesteca, ki niso bila vredna niti pol pipe tobaka. 1565 se Je na nebu prikazala krvava zvezda: proti Hrvat l1 je šel veliki vezir Mehmed paša Sokolovič, naše gore list. pa 1566 so Turki zasedli Kostajndco in Krupo na Und. Na petu je našel smrt Nikola Zrinjski, ki so mu odsekali glavo. Rogovega sma Mihajla so ujeli Turki pri Banjaluki in v Jakovec je prišla odsekana glava hrvatskega bana. Bojeval b Je Hrvat za tujca, brat Je ubijal brata. Pred cerkvijo v P*bici se je Matija Gubec predal Alapiču, da bi rešil bedne janke svojih kmetov. «Vsakemu odrežite nos in levi uhelj, j nosijo ta znamenja drugim za strah,» je ukazal Alaplč, bbca pa Je odpeljal v Zagreb. Tu so mu z razbeljenimi kle-^itii trgali meso, nazadnje pa mu živemu nataknili na glavo ^beljeno krono... Kaj je zgodovina drugega kot zgodba o krvavem nizu ^hja, smrti, solz in pogrebov? 2 bridkostjo je gledal procesije ujetnikov, ki so odhajale okrog teh mestec in teh rek, povsod, kamor je stopila vojaška noga, toda ko se človek vpraša, zakaj se je to dogajalo, ostane zmeden in brez odgovora. Pobijalo se je brez vzroka, kakor se je dihalo. Ljudje so se rodili, da padejo na bojišču, ne da bi se vprašali, zakaj to počno, tako kot raste in propada rastlinje. In kar je najbolj čudno, vse do danes se ni nič spremenilo: ljudje se roddjo in umirajo na isti način, brez cilja, tako, kakor pada dež in buči veter... V vrtincu prahu, ko se je bližal mestecu, se mu Je od nekod prikazal materin lik. Objokane oči, zaskrbljen pogled, preplašen obraz: «Ivan, sin moj, ne igraj se z glavo. Kam drviš? Zakaj se ne pomiriš? Vzemi knjigo in se uči, to je zate. Ne vtikaj se v politiko. Cas se Je spridil. Samo norci mislijo na odpor.« Ivan je seveda ni ubogal, tudi nikoli ni resno premislil njenih nasvetov, saj Jih je bil že vnaprej zavrnil. Preplašene duše je treba pomilovati, je govoril kasneje in brez pomisleka je med te preplašene duše prištei tudi svojo mater. Potem je od Jože zvedel,da je umrla. To ga je strlo, zla stl še, ko mu je Jožo rekel, da je mati umrla zaradi njega, Ivana, uničena od strahu in žalosti... Kako mehka je materina beseda, toda otroci je ne ubogajo, je mislil in upiral pogled na cesto, po kateri je njegov kamion poskakoval ln se stresal, vozeč ga v Dubioo. Vem, da me bodo ubili, je vzdihnil. Komisarja ne bodo odpeljali v taborišče. Komisarja bodo zmrcvarili ali zadavili, njegovo truplo pa vrgli v Uno ali v kako jamo, brez groba... Kar koli se bo zgodilo, je mislil, ko se je bližal mestecu z nizkimi in rdečimi strehami, ne bo ga presenetilo, tudi ni ničesar, kar bi ga lahko preplašilo. Ubili ga bodo drugo tudi ne pričakuje. Smrt je ničeva, v tem primeru Je podobna rešitvi. Ne bojim se smrti, ampak si jo želim, kakor Peter Zrinjski, ki je pred obglavljenjem rekel rabljem: Na vekoma] ilvi, kdor umre pošteno. Ta in ona smrt je torej le imela smisel, ker se je spremenila v zastavo In kažipot. Taka bo tudi moja smrt, si Je mislil, prepričan, da se bori za svetle in poštene cilje in da ni živel zaman. Stlačili so ga na kamion in tako je bil vsaj rešen, da bi se mučil peš, se spotikal, padal, vstajal in taval po trdi cesti kakor toliko drugih, ki trpijo že dneve in dneve. S kamiona, ko je sedel na deskah, Je lahko videl bolje in dlje: pogled mu je segal do gorskih obronkov, do gozdov, ki jih je obsevalo sonce. Z globoko bolestjo se je poslavljal od teh obronke/ in gozdov, ob katerih je križaril malone leto dni nasmejan in srečen, s puško na rami, in preživljal tam najlepše dneve svojega življenja. Potem je pogledal Andjelijo, katero je bil skoraj pozabil. Sedela je zvezana kakor on, s skuštranimi lasmi, divjim pogledom in mračnim obrazom. Brez pasu in orožja je ostala v uniformi nemškega vojaka, katero je bila dobila pred nekaj meseci po napadu na vlak (ko je oklofutala tistega partizana). Jezna, togotna in huda, kot je bila zmeraj, je pri tem napadu naletela na partizana, ki je vojaku sezuval čevlje. Zavpila mu je, naj ne dela tega, ampak naj ujetnika pelje na zbirališče. Namesto da bi jo bil ubogal, se je partizan razjezil in ji zabrusil, da je ustašinja, nakar je Andjelija skočila k njemu in ga udarila. Partizan je zgrabil puško in obrnil cev v Andjelijo, Ivan pa Je zavpil: «Ne streljaj, to je voditeljica Skoja!« Potem so govorili, da bi Andjelija namesto dela z mladino uspešnejše poveljevala bataljonu... Izgubila bi glavo, če bi ne bilo mene; gledal je dekle, katere je spoštoval ln Jo občudoval. Kajti ko gre moški na vojno in postane celo junak, ne glede na priznanje, ki ga zasluži, opravlja vendar samo svojo vojaško dolžnost. Toda kadar se gre bojevat ženska, tako mlada, tako rekoč še učenka ln deklica... Spomin ga je vrnil na sestanek, kjer Je ob Andjeliji ln Lazarjevem nečaku jtoslušal vaške fante, ko so govorili o borbah in vojnih naporih. Eden je priznal, da ponoči ne gre rad sam čez pokopališče, ker se boji mrličev: «V detinstvu sem velikokrat poslušal pripovedovanja kuma Bogdana o mrličih ki po sončnem zatonu vstanejo iz grobov in se potikajo kot peklenske pošasti med križi vse do polnočnih petelinov. Vem, da je to bajka, saj ni boga, kakor ni volkodlakov, toda] vrag si ga vedi, kadar me ponoči nanese pot mimo pokopališča, buljim po križih in spomenikih in čakam, da se bo pokazal iz kakega groba volkodlak ali sam peklenšček.« — <>Saj imaš pušico pa poči vanj,« je pripomnil drug mladenič. »Vraga, saj se ne bo sprožila,« je nadaljeval prvi. «Na pe-klensčka se puška ne sproži. Kum Bogdan je pripovedoval, kako je nekoč zgratail pištolo in pritisnil petelina, toda zaman: strela ni bilo slišati, ker se orožje na volkodlaka ne sproži. Zato je najbolj pametno, da ne izzavaš peklenske moči, ampak se le lepo pretihotapiš mimo, vendar ne smeš obrniti glave ne steči, kajti peklenšček se zapodi za tistim, ki beži.« Tedaj je Andjelija skočila na noge in zgrabila fanta za prsi: «KaJ pa blebetaš, tovariš? Verjameš v vraže? Nisi razčistil z religijo? Ali sme skojevec verjeti v boga?« Fant se je branil, toda zaman. Andjelija ga je spodila s sestanka, kar Je pomenilo, da ga je vrgla iz Skoja. Drugič spet je nekdo Andjeliji oponesel, ker nosi nove škornje, nove hlače in nov plašč. Na nji je vse bilo čisto, zmeraj je bila oblečena brezhibno. «Biti tako oblečen,« so ji rekli, «je malomeščansko, to je ločevanje od množic!« Andjelija ni razumela, da se tovariši šalijo, vestna in resna je vzela nož in škornje razrezala, nato je razparala še hlače in plašč pa oboje zašila z belim sukancem in starimi krpami. Ko so jo napadli zaradi te neumnosti, je bila videti presenečena in malone besna: «Hetela sem se približati množicam. Razrezala sem škornje in prišila krpe in plašč, ker je večina kmetov strgana in zakrpana, bosa aii v raztrganih opankih.« (NaOaljevanje sledi) TRST Ul. Monteech! 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv, Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnapre|, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, lajna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 20 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/| Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 154 finančno - upt avni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi« 50® beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri uprs'l Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitž Italians' Stran 6 10. oktobra 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-1B —■» 50-letnica plebiscita na Koroškem (Nadaljevanje s 1. strani Koroškem izrazito politično vprašanje kot orožje zoper morebitno nevarnost ziahteve po združitvi slovenskega ozemlja v zedinjeno Slovenijo, ločeno od starih dežel po narodnostni meji. Toda obseg slovenskega ozemlja na Koroškem in njegovo vprašanje tudi za tujca nista bila več tako jasna kot sredi 19. stoletja, ne le zaradi vse večje popačenosti statističnih podatkov, marveč tudi zaradi širjenja znanja nemščine s pomočjo utrakvistične šole in zaradi s tem uveljavljenega običaja, da je treba — razen z duhovnikom in domačinom — govoriti z izobražencem in tujcem če le mogoče v nemščini. Vse to je počasi pripravljalo cela desetletja rezultat plebiscita 1920, ki pa je kot določilo senžermenske mirovne pogodbe rezultat dovolj kompleksnega diplomatskega boja med prvo svetovno vojno in na pariški mirovni konferenci in hkratnega boja za Koroško na terenu samem. Zgodovinske krivde za neuspeh slovenskega boja za ta del slovenskih tal si ne delita le tedanja Italija, ki je poskušala vse, da bi preprečila nastanek jugoslovanske države ali jo vsaj čimbolj oslabila, ter spretna in uspela koroškonemška režija usodne Milesove misije, marveč tudi Pašičeva velikosrbska stališča prav v zadnjih mesecih vojne, ki bi mogla brez 29. oktobra 1918 zaigrati za jugoslovansko državo celo vse razen Bosne in Hercegovine z delom južne Dalmacije, in seveda plašnost in naivnost tedanje slovenske vlade, ki ni upala in znala ustvarjati na slovenskem Koroškem takšnega položaja, kakršnega je ustvaril odločni Maistrov nastop v prav tako težkih razmerah na slovenskem štajerskem. Tako je plebiscit postavil državno mejo med koroške Slovence in Slovence v Jugoslaviji ter prvič po nastanku «karantanskega kraljestva« oboje postavil v bistveno različen položaj. Medsebojne zveze so postale težje, nemški nacionalistični pritisk pa se Je močno povečal in je že v prvi republiki pripravil poskus genocida med drugo svetovno vojno. V obeh obdobjih so odločali o nemški politiki do koroških Slovencev Isti ljudje. Pod raznovrstnimi pritiski se je nedvomno povečala notranja narodna izvotlenost slovenskega ozemlja, pri čemer se je pač uveljavljal tudi občutek obupne osamljenosti na mrtvi straži, prav tako pa tudi posledice socialne nerazvitosti zavednega dela slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Poskus osvoboditve, že delno uresničen med drugo svetovno vojno — med katero je pokazala ta zatirana manjšina daleč največ v boju zoper nasilje, ki je uničilo Avstrijo — in neposredno po koncu vojne, je v sledečem diplomatskem boju izpodletel. Tako je meja ostala, čeprav se je njena propustnost v modernem svetu močno povečala. Tudi za takšno mejo se danes nadaljuje ger-manizaoijski pritisk, čeprav uporablja drugačna — pa ne manj učinkovita ali teritorialno bolj omenjena — sredstva kot v nacistični dobi. Dokazujejo ga rezultati štetij in način njihovega izvajanja («vindišar-ji» kot neposredna dediščina nacističnega štetja iz leta 1939!) šolska politika in raznovrstne oblike vsakdanjega življenja, pa celo javno delo organizacij, ki bi po določbah mednarodne pogodbe o vzpo-stavistvi Avstrije morale biti prepovedane (npr. Heimat-dienst). V sedanjih razmerah je seveda zamenjal nekdanjo zahtevo po zedinjeni Slovenili program kulturne povezanosti vsega slovenskega naroda. Odprta meja ga omogoča, vendar ne brez odločnosti in dela za koroška vpraSanta, zvezana z avstrijsko državo pogodbo, ki to je podpisala tudi Jugoslavija. »Mislim, da bi se morali ne samo koroški Slovenci, ampak predvsem mi vsi, Slovenita in Jugoslaviia. zavedati, da v narodnopolitičnih vprašanjih prav nič ne pomeniio lene b°«ede in geste in da je v5=° odvisno le od aktivnosti, odločnosti in borbenosti, ki se more nate včasih uveljaviti tudi hrp’ večf,h konfliktov«. (Pran Zwitter, 1969). V Kranju 3. sejem opreme in obrti KRANJ, 9. — V prostorih delav-kega doma v Kranju bodo jutri dprli 3. sejem obrti 'n opreme. Ja skupni površini 2100 kv. metrov e bo predstavilo 71 razstavljavcev, eč proizvodnih in trgovskih podje-ij iz raznih delov Slovenije in Ju-oslav,-je. Letošnje novosti tega sejna, ki vse bolj prerašča v gorenj-ki obrtni sejem, bo razstava o lelu poklicnih šol na Gorenjskem. Ijen namen je usmerjati mladino r obrtne poklice. Razstavo 1» premljalo tudi predvajanje filmov i predavanji o poklicni izbiri. D. K. PO HUDEM NEURJU V LIGURIJI GOSPODARSTVO UTRPELO 133 MILIJARD ŠKODE ŽRTEV NAJ BI BILO 15, POGREŠANIH PA 12 Nekateri kraji so še popolnoma izolirani in ni znano, koliko je mrtvih ali ranjenih - Študentje in dijaki pomagajo gasilcem in reševalnim skupinam Razdejanje na genovskih ulicah GENOVA, 9. — Gasilci, policijski j agenti, vojaki, bolnčarji in genov- sko prebivalstvo so se danes ves dan trudili, da bi omilili razdejanje, ki ga je voda povzročila v zadnjih dveh dneh. Najbolj so se potrudili študentje in dijaki', ki danes niso obiskali šol, temveč so si zavezali bel robec okoli leve nadlakti — to je namreč bil znak vseh »nepoklicnih* reševalcev — in se podali skupaj z gasilci na ulice, križišča, med podrtije, kjer so čistili blato, urejali promet ali/ prestavljali pokvarjene in skoraj uničene avtomobile Podatki, ki jih je posredovala genovska kvestura so še vedno zelo nepopolni. Žrtev naj bi bilo petnajst, pogrešanih pa 12. Ranjencev je v bolnišnicah 50, prvo pomoč pa so bolničarji nudili preko 100 osebam. Ti podatki pa veljajo samo za Genovo, kajti v Voltriju naj bi bilo še 16 žrtev, katerih trupel pa še niso našli. Dve žrtvi naj bi bile dalje v kraju Acquasanta, ni pa znano če so vštete med genovske žrtve. V Genovi in ostalih prizadetih krajih se od časa do časa poruši kako poslopje ali kak zid. ki jih je voda zmajala. ACI (Automobile Club) je genov-čanom dal na razpolago precej svojih vozil in osebje iz sosednjih krajev, ki pomaga gasilcem pri čiščenju cest in vzpostavljanju vsaj zasilnega reda. Genovska trgovinska zbornica je danes naredila prvi seznam škode, ki jo je utrpelo ligursko gospodarstvo. Škoda naj bi znašala približno 133 milijard lir, tako razdelje nih: 80 milijard so utrpela velika in majhna podjetja, zasebne industrije in tiste z državno soudeležbo, obrt 10 milijard, trgovinska podjetja in hotelirstvo 32 milijard, javne ustanove 2 milijardi, prevozna podjetja 6 milijard, kmetijstvo pa 3 milijarde Ur. Precej hudo je stanje krajev v ligurskem zaledju. Vasi Serra Ric-co, Mainetto, Mele in Masone so popolnoma izolirane. Ni znano, koliko je žrtev in ranjencev, če potrebujejo hrane, zdravil ali oblačil. Vse zveze so popolnoma prekinjene zaradi usadov, ki so prekinili poti in poškodovali telefonske in električne napeljave. TORTONA (Alessandria), 9. — Tudi v Piemontu je neurje terjalo svoje žrtve, katerih točno število do sedaj ni znano. Gasilci skušajo, kolikor je v njihovih močeh pomagati poplavi jene em, vendar je nekaj krajev zaradi usadov izoliranih. Po ugrabitvi izraelskega letala Sodišče opravičuje uboj zračnega gusarja LONDON, 9. — V Londonu se je danes zaključila pred sodnikom iz Uxbridiga preiskava v»zvezi s smrtjo palestinskega gverilca Patricka Josepha Arguella ,ki je skupaj z Leilo Khaled skušal 6. septembra preusmeriti izraelsko letalo vrste «boeing 707» družbe «E1 Al«. Policija je preiskala okoliščine, v katerih je bil mladenič smrtno ranjen, pregledala je izjave Khale- dove in poslušala pričevanja nekaterih potnikov. Ko je letalo pristalo na londonskem- letališču, je policija našla Arguella, ko je že umiral. Mladenič je dejansko izdihnil med prevozom v bolnišnico. Streli so ga zadeli v prsii, trebuh in nogo. Verjetno so ga dvakrat ustrelili z razdalje približno 30 centimetrov, enkrat pa iz neposredne bližine, kajti rana je bila nekoliko užgana. Policijski izvedenec je ugotovil, da sta na letalu bili uporabljeni dve pištoli, samo z eno pa so streljali na Arguella, Policija izključuje možnost, da bi bili mladeniča prej zvezali in potem streljali vanj. Govor je bil tudi o «stewardu», ki je bil na istem letalu hudo ranjen. Dve krogli sta ga zadeli v trebuh, po ena pa v nogo, ramo In glavo, vendar so ga pravočasno operirali in mu rešili življenje. Bolničarka Elizabeth Dyer, ki le sedela v reševalnem avtu s Kha-ledovo in umirajočim Arguellom, Je izjavila, da je Leila Khaled med prevozom v bolnišnico krčevito za Jokala. Policijski funkcionar je nato prebral izjave Khaledove, v katerih dekle trdi, da nista s Arguel-lom imela namena uničila letala ali škodovati potnikom. Dalje opisuje Khaledova, kako so se odvijali dogodki. Potniki so skočili k njej in jo zvezali, medtem pa so jo tudi pretepali. Slišala je strele, vendar mi mogla videti, kdo je streljal, tudi ne ve, koliko strelov je počilo. Sodišče iz Uxbridga je ob zaključku preiskave izreklo svojo oceno: uboj je bdi upravičen. Sodnik je odločno zavrnil izjavo Leile Khaled ob prvem policijskem zasliševanju, češ da je bilo izraelsko letalo vojaški objekt. Na obravnavi so bili navzoči tudi Arguellovi starši in brat Robert, ki je vprašal, če je policija ugotovila, kdo je morilec njegovega brata. Odgovorili so mu, da tega niso «mogli» ugotoviti, ker policija ni imela oblasti, da bi prisilila agente «E1 Al», naj bd stopili z letala. Takoj po razsodbi je Patrickova mati Kathleen Arguel-lo izjavila tudi v moževem imenu, da nd resnična vest, po kateri naj bi bila izjavila, da se sramujeta Patricka. »Ponosna svž nanj«, je zaključila. PO SKLEPU EVROPSKEGA ODBORA ZA JEDRSKE RAZISKAVE Adamsov načrt spodmaknil tla doberdobskmu protosinhrotronu Za novi načrt, ki je cenejši in hitreje izvedljiv, bodo verjetno izkoristili naprave v Meyrinu Včasih znanost napreduje hitreje kot politika. Tako se je zgodilo, da je spor za evropski sinhrotron od 300 Gev, ki je razdvajal zainteresirane države več let in onemo gočil vsakršen sporazum, zastarel spričo najnovejših odkritij. V tem primeru gre le za nov tehničen postopek, ki pa omogoča precejšen prihranek in skrči tempo uresničitve načrta. Tako bo mogoče pridobiti izgubljeni čas zaradi spora o kraju, kjer nai bi zgradili veliki stroj. Kot je znano, ta stroj izkorišča pospešenje jedrskih delcev ter omogoča preučevanje strukture materije in sil, ki gibljejo vesoljstvo. Novi načrt je včeraj odobril Evropski svet za jedrske raziskave, ki ima svoj sedež v Ženevi. To pomeni, da so šli po vodi italijanski upi za gradnjo protosinhro-trona v Doberdobu. Res, da bo o tem dokončno sklepal Evropski svet za jedrske raziskave 17. in 18. decembra letos, ker je italijanski predstavnik Smoquina sicer odobril novi načrt, toda se je vseeno bil vsemi svojimi silami za ohranitev italijanske kandidature. Toda ta boj je skoraj gotovo izgubljen že od vsega začetka. Novi načrt nudi preveč ugodnosti v primerjavi s prejšnjim, da bi ga odbili. Toda poglejmo, zakaj gre: najnovejše odkritje je v tem, da se lahko uporabi že obstoječi stroj za pospeševanje, ki je last evropskega odbora in ki se nahaja v Meyri-nu na francosko - švicarski meji blizu Ženeve. Že obstoječi pospeševalec bo lahko deloval kot »vbrizgovalec* (injek-tor) bodočega stroja, in sicer z iz- koriščanjem načela takoimenovane »raztegljivosti energije«, z uporabo posebne tehnike «manjkajočega magneta*. Načrt je pripravila znanstvena ekipa, ki jo je vodil angleški fizik J. Adams. Gre za samouka, ki pa je izredno genialen. Pri pripravljanju načrta so izkoristili tudi izkušnje učenjakov v ZDA pri načrtovanju in, gradnji laboratorija za pospeševalnik od 400 Gev v Ba-tavii pri Chicagu. Novi načrt evropskega pospeše-valnika, ki so ga nazvali «načrt B», sta podrobno opisala v poročilu — dnevniku J. Adams in E. J. N. Wil-son. Načrt je znan tudi pod kratico: EOJR 70-6. Osrednja zamisel tega načrta je ta: naj se takoj začne graditi veliki krožni predor, toda naj se pustijo ob krogu prazni prostori, ki bi jih napolnili pozneje, tako da bi bilo omogočeno postopno financiranje pobude. Od tu tudi naziv sistema z manjkajočim magnetom. To pomeni praktično, da se bo zelo pridobilo na času v primerjavi s prejšnjim načrtom, če se bo izkoristil že obstoječi pospeševalnik v Meyrinu (ki je bil že preizkušen večkrat od skupnih organov mednarodne agencije). Stroj bodo začeli graditi prihodnje leto ter bo lahko začel delovati 1. 1975, a s polno zmogljivostjo 300 Gev pa naslednje leto (prvotni načrt je predvideval dosego tega cilja šele dve leti pozneje). Protosinhrotron v Meyrinu bo meril v premeru 2.200 m, proti 1.800 m prvotnega načrta. Načrt predvideva namreč povečanje jakosti stroja do 900 Gev. Glede financiranja pa novi na- ni«RiiiiiiiiRiiRiifiiiiiRiiiii«iiiiiiiiiiiiiiaiiii«i«iiiiiviiiiiiiiivaiiiiiiiaii9iiiioiiiiiaiiaillialai,,i,l,,i,iaailvllIlrvlai,i,,ivvti,lliailllglllliaaiialailllllllllllllllllllllulliailllliailllllllllllliailiaiailll|lvailllllaiaitlyaill|Ilvrrvillllllllilllilll,lliill,iil,llllll|lil,llillli>ilai,R«iRiaifiiMaBiRaiiMiiiiRRii*iiaaiaii«gB V OKVIRU SPECIALIZIRANE PRIREDITVE V BOLOGNI Zavzeta razprava o skupnem nastopu italijanskih turističnih delavcev Pri okrogli mizi operaterji iz dežel Marche in Emilia ■ Romagna ter iz Treh Beneiij - V prihodnjem desetletju se bo razvil zlasti masovni turizem V okviru Mednarodnega salona o prehrani, ki je bil pred kratkim v Bologni in ki ga je organizirala tamkajšnja ustanova za velesejme, je bila med drugimi spremnimi prireditvami tudi zanimiva okrogla miza o »Turistični sezoni 1970 na jadranski rivieri*. Srečanje, ki so ga organizirale hotelirske zveze iz o-brežnih krajev dežel Marche in K-mdlia - Romagna ter iz Treh Bene-čij, so se udeležili številni predstavni turističnega potenciala prizadetih področij. Ob okrogli mizi je prišla med drugim do izraza tud sedanja zmogljivost turistične mreže na o-brežnem loku, ki gre od naše dežele do dežele Marche: gre za lok, ki razpolaga s 600 km plaž in na katerem je v letošnji sezoni letovalo okoli 2,200.000 Italijanov in 1 mliijon 700.000 tujcev. Skupno število nočitev je doseglo skoraj 50 mi lijonov; od tega je na italijanske turiste odpadlo 30 milijonov, preostalih dvajset milijonov pa so vrgli tujci. Skupna vrednost obstoječih hotelov, kolonij, počitniških domov in drugih podobnih objektov se ceni na okoli 500 milijard lir, vrednost pomožnih obratov, (med katere so- dijo zlasti bari, restavracije, trgovine z raznim blagom, kineniato-grafske dvorane in podobno) pa znaša okoli 450 milijard lir. Na področju, ki ga obravnava anketa, se s turizmom posredno ali neposredno bavi okoli 500.000ljudi; skupna vrednost vseh poslov, povezan;h s turizmom, se ceni na 1.130 milijard lir, valutni doprinos turizma pa znaša po zadnjih cenitvah 200 milijard lir. Strokovnjaki, ki so se udeležili razprave, so poudarili, da prihajajo turisti, ki obiskujejo jadransko riviero, pa naj gre za domačine ali za turiste iz tuj’h držav, v ogromni večini iz slojev nameščencev tistih družb in tovarn, ki pošiljajo svoje osebje na poletne počitnice v rednih, znatno vnaprej določenih razdobji. Večina hotelirjev in drugih turističnih delavcev na obravnava nem področju se ravna pri svo.jem poslovanju predvsem po dveh pokazateljih : po verjetnosti denarne zmogljivosti posameznih gostov in po omejenem številu dni njihovih dejanskih počitnic. Na to verjetnostno povpraševanje reagira poprečen hotelir oziroma turistični delavec tako. da nudi o uiaiiiaaiiaiiaiaiaiaiiaiaaaiiaaiiaiaiaaiiiaaiiaiiaiiiiiiiiiiaiaiaiaiiaiiiiaiiaiiataiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiaaiiiiiiiiaiaaaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaaaiiaiiiiiiiiaiiiaaaiiaiiaiiiiii TRŽAŠKI DNEVNIK Odobritev zakonskega osnutka o hitri cestni pomoči Včeraj je tretja deželna komisija odobrila zakonski osnutek, ki predvideva okrepitev službe hitre cestne pomoči. Seje se Je udeležil tudi odbornik za zdravstvo in higieno Devetag. Poročevalec Martinis (KD) in odbornik sta orisala članom komisije ukrep in povedala, da je služba za hitro pomoč posegla v 3.511 nesrečah. Da bd se ta služba Izboljšala, Je deželni odbor pripravil zakonski osnutek za povezavo vseh 18 centrov hitre potno« z radiom. V ta namen bodo dali vsem centrom posebne aparate ter postavili primerne naprave tudi ob cestah. Svetovalec di Caporlacco (MF) Je predlagal, naj bi za uskladitev službe kupili tudi helikopter. Odbornik mu je odgovoril, da stvar proučujejo in da kaže, da bo stvar kmalu ugodno rešena. Na koncu so soglasno odobrili ukrep. V otroški bolnišnici »Burlo Garo-folo» se je včeraj začel šesti vsedržavni kongres ladijskih zdravnikov, katerega se udeležuje kakih 100 zdravnikov iz vse države. Na kongresu bodo predvsem razpravljali o modernem načinu zdravljenja opeklin in transfuzij krvi. O tem je imel včeraj referat primarij tržaškega transfuzijskega cen tia prof Kuna to Niccoiini. Posredovanje CISL pri deželni upravi za gradnjo stanovanj Deželni odbor CISL sporoča delavcem, da deželni odbor ni sprejel zahtev sindikalnih organizacij glede vprašanj o posegih za gradnjo stanovanj. Tudi peta deželna komisija ni upoštevala zahtev sindikatov. Zaradi tega je zahtevala sestanek s predsednikom deželnega sveta Ribezzijem, da bi seznanila deželni svet s temi zahtevami. Zavrnjen popravek sen. Seme o bencinu Tiskovni urad KPI sporoča, da so prejšnjo noč glasovali v senatu o popravku vladnega odloka o novih bremenih, ki ga Je predložil senator Šema ta ki se Je tikal dodelitve določene količine bencina po znižani ceni Trstu. Vladne stranke pa so popravek zavrnile. Zanj so glasovali vsi komunistični senatorji ta senatorji drugih opozicijskih skupita. Poročilo pravi, da kaže to glasovanje dvoumnost ta protislovja levosredinskih stranic, ki zahtevajo v Trstu dodelitev kontingenta bencina po znižani ceni, v Rimu pa glasujejo proti. Univerzitetni študentje iz Frankfurta v pristanišču Skupina trideset slušateljev ' gospodarsko - geografske fakultete iz frankfurtske univerze »J. W. Go-ethe», na študijskem potovanju skozi našo deželo, si je včeraj ogledala trgovinske in industrijske naprave v luki. Skupino, ki jo je vodil dekan fakultete prof. Mat-znetter, je sprejel glavni ravnatelj Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče ing. Colautti. Na ogledu pristaniških naprav in industrijskih obratov je nemške študente spremljalo tudi nekaj funkcionarjev pristaniške ustanove, ki so jim razlagali osnovne značilnosti luke ta njenega prometa, obstoječe in napovedane prometne zveze z zaledjem, s posebnim poudarkom na zveze Trst - Južna Nemčija. Mednarodni mladinski ex tempore v Piranu Danes se v Piranu začne 1. mednarodni mladinski ex tempore, na katerem bo sodelovalo tudi 150 otrok s Tržaškega in z Goriškega, vseh udeležencev pa bo 400. Tekmovanje se bo zaključilo v nedeljo popoldne, v ponedeljek ob 17. uri pa bo v mestni galeriji v Piranu otvoritev slikarske razstave tega prvega mednarodnega mladinskega ex tempore, ki se bo verjtno ponavljal vsaki dve leti. biskovalcem svoje storitve kolikor mogoče «vse zaračunano*, da skuša urediti stvari tako. da bo bivanje turista na tem področju kar se da pestro, in da daje svoje sto ritve na razpolago po zmernih cenah. Lahko po drugi strani opazi mo na tem področju tudi nekaj nevšečnosti: predvsem to. da je povsod nekam preveč trgovin, da se s turističnimi dejavnostmi ukvarja tudi veliko število nekvalificiranih operaterjev in da se turistični delavci obnašajo vse preveč individualno. Na Jadranu manjkajo nadalje dobre cestne zveze, parkirnih prostorov, higiensko - sanitarnih naprav in ponekod celo vode. Predvsem pa bodo morali v pri hodnjem desetletju poskrbeti za primeren razvoj infrastruktur, ki bodo pri meme za tako imenovani masovni turizem, sicer se bodo množice do mačih in tujih turistov začele preusmerjati na španske, jugoslovanske in romunske plaze. Na koncu zasedanja so zbrani turistični delavci izrazili potrebo po ustanovitvi meddeželnega odbora strokovnjakov iz dežel Marche, Emilia Romagna, Veneto, Tridentinska in Furlanija -Julijska krajina, ki naj se redno sestaja in obravnava probleme, ki so skupni vsem turističnim organizacijam iz omenjenih dežel, in predvsem 7000 hotelirjev, kolikor jih šteje turistični potencial tega področja. Osmo srečanje o bodočnosti Berlina BONN, 9. — Danes je bilo v zahodnem Berlinu 8. srečanje štirih velesil na katerem so razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo bivšo nemško prestolnico. Seja je bila na sedežu bivšega m edzavezndške-ga sveta, trajala pa Je tri ure in pol. Po seji Je bilo sporočeno samo, da bo prihodnje srečanje prve dni novembra. Na srečanju so bili navzoči veleposlaniki: Rush (ZDA), Jekling (Velika Britanija), Sauvagnargues (Francija) ta sovjetski veleposla-nik Abrasimov. Po seji Je predsed- nik Abrasdmov povabil svoje zahod- ^ ne kolege na kosilo v svojo rezi- ] desničarskimi krogi, verjetno PRVI DAN PROCESA PROTI UREDNIKU «L0TTA C0NTINUA» Pinellijeva smrt v osredju obravnave Obramba bo skušala dokazati, da je komisar Calabresi umoril Pinellija - Ploskanje v sodni dvorani po izjavah obtoženca denoo v vzhodnem Berlinu. Danes Je zahodmonemški zunanji minister Scheel izjavil v Bundesta-gu, da so ga zelo zadovoljile Pom-pldoujeve Izjave v Moskvi glede evropske integracije ta zbliževanja med Vzhodom ta Zahodom. MILAN, 9. — Danes se je začel proces proti Piu Baldelbju, odgovornemu uredniku tednika «Lat.ta continua«, Id ga je tožil komisar milanske politične poMcdje dr. Lui-gi Calabresi zaradi člankov, ki jih je objavil tednik in v katerih je bilo pisano, da so dr. Calabresi in njegovi sodelavci vrgli skozi okno anarhista Pinellija med zasliševanjem na milanski kvesturi. Ker je Pinelli pri padcu umrl, so o njem pisali, da je morilec. Branilca Baldetldja, odv. Gentili in Guddetti, sta tudi na prvem zasedanju potrdila to verzijo: «Mi nameravamo dokazati, da je dr. Oalbresi umoril Pinellija.« Ta in podobne izjave, ld jih je dal sam Pio BaldelM so sprožile v dvorani ploskanje, ker so bili pripadniki študentskega gibanja ta lzvenparlamentamega gibanja «Lot-ta continua«. Sodnjlska palača Je bila seveda močno zastražena in poliedja Je tudi posegla, da je odstranila več desetin simpatizerjev Baidelllija, ki so na hodnikih sodne palače vzklikali: ((Calabresi morilec!«. Branilci in tožilec dr. Guicdardi so predložili seznam prič, ld Jih hočejo zasliševati. Med temi so branilci hoteli, naj sodišče zaslišuje več časnikarjev, prijateljev ta tovarišev Pinellija /ter dr. Guido, ki je bil kvestor za časa milanskih atentatov. Tožilec pa je predložil imena mnogih policistov In karabinjerjev, med katerimi so tudi nekateri, ki so bUd prisotni na zasliševanju Pinellija. Tožilec je nato priznal, da imajo na tem procesu politična vprašanja osrednjo vlogo in da je bil Ptaelli dober človek, fcl ni Imel nobene zveze z atentati. Calabresajev odvetnik pa Je predlagal, naj se ne zaslišuje dr. Gul-da, ker bo proti njemu proces zaradi obrekovanja Pinellija. Dr. Gui-da Je namreč takoj po smrti anarhista dejal, da je priznal krivdo in da je zato naredil samomor. Zadnji Je spregovoril sam Pio Baldelli, ki je izjavil, da se je strinjal z obtoženimi članki, čeprav Jih ni sam napisal. Milanske atentate so zakrivili po njegovem mnenju ljudje, ki so bili povezani z Je FRIBURG, 9. — Na procesu proti Sylvii Sahl, ki jo dolžijo, da je umorila pred dvema letoma svojega ljubimca Wolfganga Hartmanna, je danes prišlo do presenetljivega odkritja. Sylvia je umorila ljubimca, ker jo je k temu prisilil mož. Ko je ta odkril, da ga 19-letna žena vara, jo je prisilil, da je ljubimca ustrelil«. imela prste vmes tudi CIA. S tem kriminalnim dejanjem so hoteli oslabiti boj delavcev ln vseh naprednih sil. Proces se bo nadaljeval 14. oktobra. Slovesnost v Metliki METLIKA, 9. — V prostorih občinske skupščine v Metliki je bila včeraj prisrčna slovesnost, ki so jo podpredsednik občinske skupšči ne Ivan Kastelic in člani predsed stva obč. odbora Zveze združenj borcev priredili na čast Giovanniju Cucchiju. Cucchi je bil italijanski vojak in se je januarja 1943. leta z vso posadko bunkerja na Dobra-vicah pri Metliki prostovoljno priključil partizanom. Pozneje .je bil borec Tomšičeve brigade in kornan dant IV. bataljona šercerjeve brigade ter inštruktor za streljanje z minometi pri štabu VII. korpusa Na slovesnosti so Cucchi ja imenovali za častnega člana občinskega odbora Zveze združenj borcev Metlika. D. K. MADRID, 9. — Včeraj se je začel pred sodiščem za javno varnost proces proti petim osebam, ki jih dolžijo, da so ustanovile v Barceloni odsek tajne delavske organizacije »Comissiones obreras*. Med obtoženci je tudi duhovnik. Javni tožilec je zahteval, naj jih obsodijo na dve leti zapora zaradi protizakonitega združevanja in propagande. črt predvideva strošek 1150 m® nov švicarskih frankov (pribl® 170 milijard lir) nasproti 1902 t lijardama frankov (več kot 382 ® lijard lir) prvotnega načrta. Včerajšnje glasovanje na seji/ ropskega odbora je glede politi® posledic zelo zgovorno: delegati' soglasno odobrili načrt, vštevši N lijo in Zahodno Nemčijo, ki sta' li obe upravičeni, da se upira1 prva, ker bi šla po vodi dober® ska kandidatura, druga pa (kot. znano, je prišlo svoj čas do os[ polemike med obema država®1 ker je postavljala kot pogoj) svoje finančno sodelovanje zahodnonemškega kraja Drenst® wurst. Poleg tega pa se je pojavila ® nost povratka Velike Britanije.! se je svoj čas umaknila (Smoq® je postavil kot pogoj za ®. janskd pristanek nujnost, da bi: Angleži premislili). V novih ra® rah pa je angleško sodelovanje j lo verjetno še zato, ker je trir" angleških učenjakov s prof. Bi pom iz londonskega »Unive Collegea* v svojem pismu listu mes* pozvalo angleško vlado, «z vsemi svojimi močmi podpre . misel protosinhrotrona spričo nosti, ki jih nudi načrt Adams, j Na kraju je treba še omeniti.] bo Evropa lahko tekmovala s J jim protosinhrotronom od 300 Gj z ZDA, ki gradijo, kot smo že j kli, pospeševalnik v Batavii *®j SZ, kjer blizu Šebuhova pri Mo®1 že deluje pospeševalnik od 60 $ J Mario De zmfW; Verjetno zelo blizu izpustitev ugrabljenega študenta Sergia Gadolle »j GENOVA, 9. - Neurje v Lig® * je priklicalo nase vso pozornost1 nikarjev in kronistov, ki so sl® -ugrabitvi 19-letnega študenta S®* . Gadolle. Dejansko do včeraj ni ’ *“ nobene pomembnejše vesti, pa je Aldo Tasca, svak Rose 1 dolle, telefoniral tiskovni ag® ANSA, naj vsem časopisom P® duje njegovo izjavo, kajti ko ta objavjena na časopisih, bod® grabitelji izpustili Ser®a: »S®! dovoljuje izpustitev Sergia Gad®, te se ci bč ta Ždi ne UU*UIJUJC lZ.|/UOUt^V CU*'- , Ital ki naj se vrne domov čil in zd®. Iz tega naj bi torej sledilo, da ^ Jj ugrabitelji Opustili mladeniča. ^ ■ Ve bodo izšli časopisi. Družina joj ■» milijonov že izročila ugrabite# Čil t dobje. Davi so zapustili svoje lj S? VIDEM, 9. — »Operacija AtL, ^ da* je stopila v svoje drugo vodno bivališče na dnu jezera vazzo trije mladeniči, katere 08 menjala ekipa njihovih tovarn Po Pod vodo je ostal skupaj z no'j bi prišleki 26-letni študent Anton® Pc lero. | Se Raziskovalci jezerskega dr®, Pa večkrat zapustili kontejner ter Ist ziskovali okolico s posebno pod1/ &a nico. Jutri bodo trije mladenič*! potovali v Trst, kjer bodo na 1 polago profesorjem medicinske kul tete. .................i....................mn..................................mi® VPRAŠANJA IN ODGOVORI Pri določitvi višine pokojni upoštevajo samo celotno plač Stalno prebiram v Primorskem dnevniku vse članke o socialnem zavarovanju — nam piše čitatelj Anton R. — ker me ti problemi še posebej zanimajo, saj bom šel čez nekaj mesecev sam v pokoj in mi seveda ni vseeno, kakšna bo višina moje pokojnine. Sedaj pa sem se odločil da sam vprašam za pojasnilo za primer, ki me osebno zadeva. Zadnji pokojninski zakon pravi, da se pokojnina zaračuna v določenem odstotku na srednjo plačo zadnjih petih let delovnega razmerja in sicer, da se jemljejo v po-št/u fri leta najvišje plače v zadnjih petih letih. Ko sem začel pregledovati svoje osebne dohodke zadnjih petih let, sem ugotovil, da nisem bil zaposlen niti dve leti s polno plačo, ker sem v daljših ali krajših presledkih bil večinoma bolan. Vse kaže, da bom iz tega razloga, to je zaradi bolezni, ki me je doletela, bil izredno prikrajšan pri pokojnim. Prosil bi vas, če bi mi lahko dali nasvet, kaj naj naredim. Problem našega čitatelja je zelo pereč ali bolje je bil zelo pereč do pred štirimi meseci, ko je ministrstvo za delo in socialno varstvo izdalo okrožnico, v kateri je rečeno. da se ne jemljejo v poštev pri določitvi višine pokojnine plače, ki jih je uslužbenec prejemal v razdobju bolezni, začasne odpustitve ali nezgode pri delu. To pomeni v primeru našega čitatelja, da bodo vzeli v poštev v zadnjih pet® tih samo tisto skoraj dvoleti®, bo, med katero je bil v dejai>®| J kr Iti m« Vh da •to tei lat de tel se sti ob bo A* tnvu ivauciv jt: uit v uejo^j delovnem razmerju in zato d<® tudi višjo plačo. V dopolnitev kajočih mesečnih plač (kajti ® je izračunali srednjo plačo trt/ delovnega razmerja) pa bodo ’ v poštev delovno dobo pred ® njenimi petimi leti, dokler ®e. bodo dopolnila omenjena tri • Primer našega čitatelja je J z zadnjo okrožnico Ministrstva J. stvu več ali manj ugodno obstaja pa problem — ker se jemale v poštev plače za prertj nazaj — če se mu izplača jitev po starem pokojninske® stemu ali po novem. Zato sv®| mo našemu čitotelju, da se 2** točna pojasnila obrne na k® Patronat (in tu bi rad zopet , nil, da imamo Slovenci v Kmečke zveze svoj lastni Pa®. INAC), kjer bodo točno ugo®, kaj se mu najbolj izplača. Zelo važno za čitatelje, ki / upokojeni, pa je dejstvo, da. omenjena okrožnica retroakj značaj. To pomeni, da vsi, ® šli po 1. maju 1968. leta v po®" novem pokojninskem sistemu ® jim bile všete v prid določit^ šine pokojnine nižje mesečne ? zaradi bolezni ali drugih p®/ menjenih razlogov, lahko zap® za ponoven obračun pokojni!®', katerem bodo prišle v poštev / plače dejanskega delovnega merja. p. ha «e jat Cie Ko *h: 1 bo bj: br Pr že Ji Ve So. Ce ha Sti st. v Že tič Pr da sk sil hc bd •o: th