^'mmm!!!!!)!!!!!!)!!:!!!))!))!:!!)!!!!:)!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!)!!!!!!!!^
Poštni urad 9020 Ceiovec § Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt E
E	izhaja v Celovcu	E
Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E
]	P. b. b.	[
rutm)nin)!))H!imi)ini:]!)!)im!)tmou):it)m<numnnimnimn!:
LETHtK XXXi.
CELOVEC, PETEK, 16. JULiJ 1976
ŠTEV. 29 (1770)
Vodstvo SR Slovenije zagotavlja:
Vsestransko podporo boju koroških Slovencev za njihove pravice
V petek 9. juiijg 1976 je v Ljubijoni predsednik Predsedstva SR Stovenije Sergej Kraigher sprejet predstavnike osrednjih organizacij koroških Sioventev — Zveze sioven-
podpredsednik izvršnega sveta Rudi Čačinovič, predsed-nik Komisije za mednarodne odnose Skupščine SRS Edo Brajnik, predsednik Komisije CK ZKS za mednarodna eko-
Bratska solidarnost Slovencev v Italiji
Siovenska kuiturno gospodarska zveza v Trstu kot osrednja organizacija siovenske narodne skupnosti v itaiiji je sprejeta izjavo, v kateri pravi, da je avstrijski partament skienii preštevanje koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov z namenom, da bi s pomočjo manipuiiranih števiik omejevati in krčiti vsako pravico v Avstriji živečih narodnih manjšin. Temu sktepu, ki je povsem navzkriž s podpisanimi mednarodnimi obveznostmi, predvsem pa s sedmim čtenom pogodbe o avstrijski neodvisnosti — je rečeno v izjavi SKGZ — so se Siovenci na Koroškem upravičeno uprti in se obračajo na mednarodno javnost po zaščito, ki je doma ne morejo najti zaradi vpiiva, ki ga na avstrijske obtasti še vedno imajo nemškonacionatistične skupine.
,.V tem resnem trenutku izraža Siovenska kutturno gospodarska zveza koroškim Siovencem vso svojo soiidarnost. Prepričani smo, da bodo koroški Siovenci v zavesti, da jih podpira široka demokratična javnost izven avstrijskih meja, pa tudi v Avstriji sami, v svojem nastopu enotni in odtočni. Podpiramo njihov skiep, da pritisku avstrijskih obiasti odgovorijo z bojkotom napovedanega jezikovnega preštevanja. Rojakom na Koroškem žetimo, da bi njihov nastop ob podpori matičnega naroda vendarte prišiti! Avstrijo, da bo spoštovata sprejete obveznosti gtede enakopravnosti narodnih manjšin, kar je končno merito njene demokratičnosti."
Množijo se obsodbe
protimanjšinske politike Avstrije
skih organizacij na Koroškem in Harodnega sveta koroških Stovencev — s predsednikoma dr. Francijem Zwittrom in dr. Matevžem Griicem na čeiu. Sprejema so se udetežiti tudi predsednik izvršnega sveta Skupščine SRS Andrej Marinc, predsednik Repubtiške konference SZDL Stovenije Mitja Ribičič, čtanica Predsedstva SRS in predsednica Re-pubiiškega sveta za mednarodne odnose Vida Tomšič,
nomska in poiitična vprašanja Radko Močivnik, čtan tz-vršnega sveta in repubiiški sekretar za mednarodno so-detovanje Marjan Osoinik in generatni sekretar Predsed-stva SRS Zvone Zatar. V deiegaciji koroških Stovencev pa so biti še častni predsednik MSKS dr. Joško Tischter, podpredsednik ZSO dr. Avguštin Matte, tajnik ZSO dipi. ini. Fetiks Wieser in osrednji tajnik MSKS Fiiip Warasch.
Predstavniki koroških Slovencev so predsednika Kraigherja in prisotne predstavnike SR Slovenije seznanili z najnovejšim položajem slovenske narodne manjšine v Avstriji po izglasovanju novele zakona o preštevanju, zakona o narodnostnih skupinah in novele zakona o sedanji rešitvi manjšinskega šolstva. Koroški Slovenci, kakor tudi gradiščanski Hrvati, so zakone ocenili kot grobo kršitev zaščitnih dotočil Pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije in kot nadaljnje bistveno poslabšanje položaja manjšin ter zoževa-nja njihovih pravic v nasprotju z določili obstoječih mednarodnih konvencij o odpravi rasne diskriminacije ter o človečanskih pravicah. Predstavniki koroških Slovencev so opozorili, da je republika Avstrija že s posameznimi tako imenovanimi manjšinskimi zakoni leta 1959 poskušala pogojevati manjšinske pravice s preštevanjem, vendar doslej nobena avstrijska vlada ni poskušala tega uresničevati, ker se je zavedala, da s tem krši določila državne pogodbe in da prizadeti manjšini temu upravičeno nasprotujeta.
Hkrati so predstavniki koroških Slovencev poudarili, da je naselitveno področje manjšin dobro znano, tako avstrijskim oblastem, kakor je bilo to znano v času nacizma in druge svetovne vojne tudi khtlerju, ki je skušal s preseljevanjem ter drugimi oblikami zatiranja, ob pomoči koroških ter drugih avstrijskih velikonemških nacionalističnih elementov, fizično likvidirati slovensko manjšino. Pa tudi tvorci in podpisniki državne pogodbe niso glede manjšinskih pravic in zaščite postavili nikakršnih številčnih oli procentualnih omejitev, saj so
danes tudi mednarodno-pravno nesprejemljive in nezdružljive z demokratičnim urejanjem položaja in zaščite manjšin.
Nadalj so predstavniki koroških Slovencev opozorili, da v avstrijskem parlamentu sprejeti zakoni in novele zakonov niso upoštevali konstruktivnih ter praktičnih predlogov koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov za sporazumno urejanje vseh vprašanj in da zato predstavljajo diktat manjšini. Sprejeti zakonski ukrepi ne prispevajo k vzdušju sožitja, razumevanju in sodelovanju med večinskim narodom in manjšinama, temveč nasprotno s preštevanjem in drugimi ukrepi
uveljavljajo oblike pritiska na manjšino in raznarodovanje. Iz vseh teh razlogov so se koroški Slovenci kakor tudi gradiščanski Hrvati opredelili za odločno borbo proti kršenju osnovnih pravic, ki jim gredo po državni pogodbi in mednarodnem pravu. Takšno opredelitev od njih pričakuje vse njihovo članstvo in vsi narodno zavedni Slovenci in Hrvati v Avstriji, ki so globoko prepričani, da gre za najhujši napad na njihove pravice po letu 1945, za poskus direktnega ogrožanja njihovega obstoja kot narodne skupnosti. Izrazili so svoje globoko prepričanje, da bo-
('Dg/jc ?M #. sfrdM:')
S položajem, ki je nastal po izglasovanju obeh protimanjšinskih zakonov v Avstriji, se je prejšnji teden izčrpno bavila tudi skupščina SR Slovenije. Na skupni seji vseh zborov je oceno položaja podat podpredsednik izvršnega sveta Rudi Čačinovič, ki je opozoril na več kot dvajsetletno neizpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki jih Avstriji nalaga državna pogodba. Posebno kritično pa je osvetlil ozadje in bistvo najnovejših ukrepov avstrijskih oblasti ter poudaril, da sedanja zakona ne pomenita le podlage za statistični genocid, ampak tudi očitno revizijo državne pogodbe. .Gre za dogovorjeni diktat vseh treh v avstrijskem parlamentu zastopanih strank, ki si uzurpirajo za svojo pravico nekaj, kar je mednarodno uzakonjeno v avstrijski državni pogodbi, to je v aktu, na katerem temelji avstrijska državnost in neodvisnost. Vsekakor gre za poskus Avstrije, da bi realizirata revizijo pogodbe, na kateri slonita
mir in varnost v tem delu Evrope."
Skupščina je na podlagi temeljite ocene sprejela stališča, s katerimi prav tako opozarja na nesprejemljive ukrepe današnje avstrijske politike, v posebni točki pa zagotavlja: .Skupščina SR Stovenije pozdravlja odločnost slovenske in hrvaške manjšine, da vztrajata pri svojih pravicah in izraža vso podporo in solidarnost z njunim narodnostnim bojem. Zavezuje se, da bo SR Slovenija še naprej izpolnjevala ustavno obveznost dolžne skrbi za zamejske Slovence in da si bo v smislu sklepov konference o evropski varnosti in sodelovanju prizadevala in podpirala napore demokratičnih sil v Evropi za uresničitev pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Samoupravna socialistična Jugoslavija bo storila v prihodnje vse potrebne korake za to, da bi Avstrija uresničevala obveznosti iz državne pogodbe."
Svojo podporo in solidarnost z bojem slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji še naprej izražajo najrazličnejši forumi in posamezniki fu-di v ostalih jugoslovanskih republikah. Tako so na skupni seji vseh zborov skupščine SR Bosne in Hercegovine ugotovili, da je sprejetje obeh zakonov enostranska revizija določil državne pogodbe, z namenom, da omeji pravice in zaščito slovenske in hrvaške manjšine. S tem pa avstrijska vlada krši mednarodne obveznosti, ki jih določa državna pogodba. Proti zakonu o preštevanju manjšin je odločno protestiral tudi družbeno politični zbor skupščine SR Črne gore. Izrazili so zaskrbljenost zaradi neizpodbitnih dejstev, da velikonemške šovinistične sile povečujejo pritisk na slovensko in hrvaško manjšino ter usmerjajo avstrijsko zunanjo politiko, ki ima protijugoslovanski značaj. Svet zveze sindikatov Makedonije pa je v posebnem sporočilu zapisal, da se pridružuje splošnim protestom celotnega delavskega razreda ter vseh narodov in narodnosti Jugoslavije ter najostreje obsoja najnovejše protimanjšinske ukrepe, ki so jih sprejeli v Avstriji.
Jugoslavija ne more privoliti
v revizijo avstrijske državne pogodbe
Zvezni izvršni svet SFR Jugostavije je v ponedeijek na seji, ki jo je vodii predsednik Džemat Bijedič, v zvezi s sprejemom manjšinskih zakonov v avstrijskem pariamentu sprejet izjavo, v kateri jugosiovanska viada ugotavtja, .da 21 iet od tedaj, ko je začeta vetjati državna pogodba, avstrijski pariament sprejema zakone, ki predvsem omejujejo pravice manjšin, namesto da bi uresničevati popotno zaščito manjšin, kot doioča 7. čten državne pogodbe". Oba zakona pomenita, kot poudarja jugosiovanska vtada, kršenje jasnih in natančnih dotočit državne pogodbe ter poskus, da bi to pogodbo enostransko revidirati.
.V tej zvezi — je rečeno v izjavi jugosiovanske vtade — so nepojmtjive izjave najbot) odgovornih avstrijskih osebnosti, izrečene ob sprejetju omenjenih zakonov, da s tema zakonoma ,končno in popotno izpotnjujejo državno pogodbo' in da ,ni nobena država v Evropi daia manjšinam zaščite na tako visoki ravni'. Meutemetjenost takšnih trditev demantira predvsem potožaj siovenske tn hrvaške manjšine, ki kot najbotj neposredno zainteresirani strani ne spre-
jemata omenjenih zakonov, ker v njiju vidita sredstva za denacionatizacijo in asimitacijo."
Madatje je v izjavi poudarjeno, da Jugostavija kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe ne more privotiti v nikakršno oddaijevanje ati revizijo obveznosti, ki stede iz te pogodbe in se nanašajo na vprašanja v zvezi s pravicami in zaščito siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Zato si jugostovanska viada pridržuje pravico, da se odtoči za vse potrebne korake, da bi jasne in natančne mednarodne obveznost) Avstrije iz državne pogodbe povsem in brez odiašanja izpotnitt. Pri tem odtočno podpira zahteve in staiišča stovenske in hrvaške manjšine ter daje vso podporo njunemu pravičnemu boja za pravice in zaščito, ki jima jih zagotavtja državna pogodba.
Končno jugostovanska vtada poudarja, .da bo odgovornost za tako samovotjno kršenje dotočit državne pogodbe tn poskus enostranske revizije teh dotočit, kar ne more ostati brez posiedic za jugostovan-sko-avstrijske odnose, nosita zgotj avstrijska vtada."
.Tragičen trenutek'
za demokracijo v Avstriji
Kakor smo kratko poročati že v zadnji številki našega lista, je avstrijski parlament prejšnji teden — dne 7. julija 1976 — izglasoval tako imenovani .manjšinski paket": novelizacijo zakona o ljudskih štetjih v tem smislu, da je zdaj možno tudi posebno ljudsko a!i jezikovno štetje (beri: ugotavljanje manjšine), poleg tega pa še tako imenovani zakon o narodnostnih skupinah, ki je bil prvotno predviden kot zakon za pospeševanje manjšin, vendar so ga tekom pogajanj prekrstili, ker je pač preveč očitno, da takšen, kakršen je, ne bo mogel služiti pospeševanju manjšin, ampak nasprotno bo še dosedanje malenkostne pravice zožil oziroma bodo le-te odvisne od predhodnega štetja in potem od določenega števila pripadnikov manjšine, ker predstavlja flagrantno kršenje državne pogodbe.
Tega se odgovorni politični dejavniki brez dvoma zavedajo. Temu primerne so bile njihove izjave v parlamentu, kjer pa še tako glasno sklicevanje na .manjšinam naklonjeno rešitev" ni moglo prikriti resnice, da gre pri tem .paketu" za ukrepe, ki jih je rodila popolna kapitulacija strank in vlade pred nemškimi nacionalisti. Tisto .soglasje", o katerem je bilo slišati, je pač samo soglasje večine, je demonstracija moči, je diktat, ki ga je večina oktroirala manjšini — kajti na pomisleke in argumente neposredno prizadetih se pri tej .rešitvi" niso ozirali. Da zato takšna .rešitev" za manjšino ni sprejemljiva, je jasno vsakomur, najbolj pa tistim predstavnikom treh parlamentarnih strank, ki so se tudi ob tej priložnosti trudili, da bi pri manjšinah uveljavili staro geslo avstrijske politike .deli in vladaj".
Ravno poskusi vnašanja neenotnosti v vrste manjšin pa so najboljši dokaz, da na merodajnih mestih prav dobro vedo, da s sedanjo .rešitvijo" manjšinsko vprašanje nikakor ni rešeno. Nasprotno: vprašanje je slej ko prej odprto in bo ostalo nerešeno tako dolgo, dokler Avstrija ne bo v celoti po črki in duhu izpolnila svoje obveznosti, in sicer v sodelovanju in sporazumno s prizadetimi manjšinami. Dokler pa tega ne bo napravila, tako dolgo bo znotraj države in bo tudi na mednarodni pozornici vedno spet opozorjena na njen dolg. Opozorilo na neizpolnjeni dolg pa pomeni khrati spričeva'o pogodbene
verodostojnosti oz. nezanesljivosti.
V takšnem odnosu do pogodbenih obveznosti pa se predvsem zrcali tudi dvoličnost avstrijske manjšinske politike. Kot vedno doslej, tudi pri izglasovanju sedanjega .paketa" avstrijska politika ni upoštevala mnenj in stališč prizadete manjšine, marveč je nasprotno sprejela oba zakona brez soglasja in proti izrecni volji manjšine. To pa ista Avstrija, ki je svoječasno na južnotirolski paket pristala samo
GRADIŠČANSKI HRVAT):
To je kršitev
mednarodnih obveznosti
Tudi gradiščanski Hrvati vidijo v izgiasovanju zakona o ugotavijanju manjšin ..jasno revizijo državne pogodbe in kršitev mednarodnopravnih obveznosti Avstrije". Ta skiep ni nič drugega kot pa nedvoumna kapituiacija vseh treh avstrijskih pariamentarnih strank pred čedaije močnejšimi nemškonacionainimi in protisiovenskimi siiami v Avstriji, je rečeno v izjavi, ki so jo objaviti gradiščanski Hrvati v svojem biitenu za tisk, kjer tudi poudarjajo, da državna pogodba, ki je priznata Avstriji svobodo in neodvisnost, po črki in duhu, ziasti pa po zgodovini svojega nastanka odkianja vsako ugotavijanje manjšine.
Gradiščanski Hrvati opozarjajo, da so se vedno truditi za rešitev probtema znotraj Avstrije. „S sedanjo ža-iostno kapituiacijo pred proti-hrvaškimi in nemškonacionainimi siiami pa sta pariament in zvezna vtada jasno poka-zata, da nočeta takšne manjšinske ureditve, ki bi odgovarjata državni pogodbi. Če zvezna vtada tudi v biižnji prihodnosti ne bo pripravtje-na, da bi obveznosti iz državne pogodbe izpoiniia v sodeiovanju s Hrvati, potem bomo prisiijeni, da spravimo probiem pred svetovno javnost in ga internacionaiizira-mo."
pod pogojem, da ga bo sprejela manjšina. Ali ni to dvolična morala, ki ji je težko najti primere?!
Tudi tega se pristojni dejavniki dobro zavedajo. Njihovo zagotavljanje, da se Avstriji .ni treba bati internacionalizacije", nikogar ne more prepričati. Je vse preveč podobno samohvali in samodopadlji-vosti, za katero odgovorni politiki skušajo prikriti slabo vest zaradi svojega ravnanja, s katerim so se pred domačo in mednarodno javnostjo razkrinkali kot poslušno orodje tistih mračnih sil, ki so Avstrijo že enkrat privedle v objem fašizma in njegovega nasilja.
Zato ni se treba čuditi, če je uzakonitev protimanjšinskih ukrepov tudi v avstrijski javnosti zapustila zelo deljena mnenja. V avstrijskem tisku — če izvzamemo koroške liste, ki s proslavljanjem .zmage" tudi v tem primeru kažejo svoje .domovini zvesto" zagamano duhovno obzorje — nikakor ni govora le o zadovoljstvu in o uspehu, marveč nasprotno zelo veliko tudi o drugi plati. Ugotovitev, da pomeni sklenitev obeh zakonov .tragičen trenutek" za demokracijo v Avstriji, je le eden izmed primerov, ko znani avstrijski novinarji opozarjajo na resnost položaja, ki je nastal, ker uradna Avstrija rešitve manjšinskega vprašanja ni našla v sodelovanju s prizadeto manjšino, marveč se je pod pritiskom nemških nacionalistov odločila za .rešitev" mimo in proti manjšini.
Deloma zelo kritični komentarji vodilnih avstrijskih, pa tudi inozemskih listov, veljajo po eni strani problematiki na znotraj: kako bo po tej poti šlo naprej, če bo manjšina štetje bojkotirala; veljajo pa prav tako tudi posledicam v iuči mednarodne situacije: kako bo v primeru internacionalizacije. Kajti zavedajo se, da uzakonitev preštevanja kot pogoja za reševanje manjšinskih vprašanj ne pomeni samo kršenje manjšinsko varstvenih določil, zapisanih v državni pogodbi, temveč je tudi v neskladju z mednarodnimi normami, ki jih je današnji svet osvojil in jih uveljavlja pri reševanju manjšinske problematike. Glavno načelo take sodobne manjšinske politike pa je brez dvoma to, da se odprta vprašanja ne smejo reševati mimo in proti manjšini, marveč v sodelovanju in sporazumno z njo.
To načelo bo morala prej ali slej osvojiti tudi Avstrija!
Hjub prepovedi v državni pogodbi se v Avstriji spet širi nacistično močvirje
Odgovorni aw:r:j$B;' JfjauM:B: feJno spet zatrjajejo, Ja v zlustnj; n; ož/f/jaMja nac/sf/čne w:se/Mo$t:, Ja n; MeofMCisPČnc Je;aw;ost;. 7*oJa Jfjanja tc/jt^jo wnogo več Bot :'z;aw se taBo v/soBZB prctčstgvM;^ov,' Jejanja JoBazajejo, Ja se v zlvstnjt že spet nevarno str: na-ctstrčno močvtrje — B/jaB terna, Ja se ;e /Ivstrtja v Jr-žavn: pogojit ZzrfCHO oBveza/a, Ja takega razvoja ne Bo JopastJd.
Bo/j Bot tzjdve tega a/: onega po/;t;Ba Jomačo :n tneJ-naroJno javnost preprtea Jejstvo, Ja se v zlvstr/j: ntno-žtjo srečanja :n pr:teJ:tt:e Hajraz/ZČHfjŠZB organtzactj tn zJraženj, An so neposreJno a/t vsaj posreJno povezana s startnt: tn novtntt naetst: ter njtBovo rntse/nostjo. /Vaj-novejšt prttner — srečanje ..nems^tB te/ovaJcev" v $a/z-Barga — je /e eJen tzntej č/enov te vertge. Čeprav so organtzatorjt v svojem propaganJnem graJtva Jo-vo/j jasno poveJa/t, Ja prt ta/zBatiBcw srečanja ne Bo s/o /e za šport, marveč preJvsem faJt za „v:Jno prt-znavanje B mtse/no vezan: stvar: nemšBe te/ovaJBe", oJgovorne oB/ast: B/jaB protestom tn poztvom Jemo-Brattčne javnost: ntso Bote/e aBrepatt. ^ tem so očttno Bršt/e Jo/oč:7a Jržavne pogoJBe/
/zjave tn zagotovt/a po/tt/Bov postav/ja na /až ta J: oJnos, B; ga avstrtjsBe oB/ast: Bažejo Jo BtvštB naet-sttčn/B z/o<r:ncfv. 7*ozaJevnr proces: so prava sramota za Jržavo, B; se trna za svoj oBstoj zaBva/ttt eJtno/e
ogromntm žrtvam, B; so j:B tfoBoJo/jaBn: naroJ: Evrope Joprtnes/t v Boja prot: jaštzma.
V ta oBvtr pa neJvomno spaja taJ: že naravnost :z-z/fa/^o pr/zaJevanje oB/ast/, Ja B: opra/e vsaBe oseBne BrtvJe /jaJt, B: so neBJaj prtpaJa/t najBo/j z/og/asn/m eJ/n/cam nac:st:'čnega režZma. FBO-jevsBZ preJseJntB Peter (B: je B:7 č/an prav tZste S$-ovsBe eJZntce, za Ba-tero je JoBazano, Ja je soJe/ova/a pr: množZčnem po-BZjanja neJo/žnZB /jaJ: v zaseJenZB Ježe/aB) Zn BZvšZ ce/ovšBZ Bavarnar EercB (B; je B:7 najožjZ soJe/avec z/o-g/asnega SS-ovsBega genera/a C/oBocnZBa, pove/jnZBa še Bo/j z/og/asne „E:wMtzBowwat;Jo", BZ je zapast:7a Br-vave s/eJove najprej na Po/jsBem Zn potem še v Prsta) sta /e Jva prtmera Zz najnovejše JoBe, Bo je Jržavno pravJnZštvo z vZJnZm o/ajšanjem :rB;n;7o preZsBavo z rrteme/jZtvZjo, Ja nZ noBenZB JoBazov o oseBnem soJe-/ovanjtt.
5Zcer pa je na tej ,,/ZnZjZ" sp/oB ce/otno oBravnavanje vprašanja nacZzma Zn neonaetzma. 3aj so prtstojne av-strZjsBe oB/ast: s/epe Zn g/rtBe za vse neštete prtmere očZt-nega ožZv/janja Zn štrjenja nacZstZčne mZse/nostZ — Bajt:.* naetst je po /ogZBZ Bran:7cev avstrtjsBe zaBonZtostZ samo tZstZ, BZ je JoBazano č/an NSDztP; Ber pa stranBe s tem Zmenom Janes v zlvstrZjZ n:', taJ: ne more BZtZ govora o nacZsttB, ne o nacZstZčn: mZse/nost Zn JejavnostZ.
Pes eJZnstven prZmer /Zcemerstva, s BaterZm sBttša ztv-strZja oBZt; HfJfoatHMa Jo/oč/a Jržavne pogoJBe/
Protestiramo proti politiki nasprotni mednarodnemu sožitju
člani sveta republike SR S!ovenije so na seji dne 7. julija razpravljali o izpolnjevanju avstrijske državne pogodbe predvsem giede pravic koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov ter v zvezi s sprejemom
kateri poudarjajo:	^	^ ^	*
#	da sta oba zakona v bistvenem nasprotju z doiočiii, kakor jih predvideva avstrijska državna pogodba za varstvo omenjenih skupnosti;
#	da je Avstrija s tema zakonoma, ob stopnjevanem pritisku na narodni manjšini, oktroiraia stanje, ki je nesprejemljivo, ker še posiabšuje že doslej nezadovoijivi potožaj in manjšinske pravice;
#	to je poskus enostranske revizije avstrijske državne pogodbe, torej mednarodne obveznosti, a tudi neupoštevanje človekovih pravic, za katere obvezuje Avstrijo članstvo v OZN, še posebej pa črka in duh heisinške konference;
#	končno leto ne vznemirja !e siovenske in jugosiovanske javnosti, temveč postaja čedaije večja ovtra prizadevanjem SFRJ za uveijavijanje dobrososedskih odnosov.
..Zaradi vsega tega čiani sveta repubiike protestiramo proti poiitiki, nasprotni mednarodnemu sožitju, podiožni nacionaino šovinističnim skupinam v sosednji državi in se pridružujemo protestom deiovnih ijudi vseh narodov in narodnosti Jugosiavije. Z odobravanjem sprejemamo dejavnost Skupščine SFRJ in njenih organov ter predsednika SFRJ Josipa Broza Tita pri vsestranski podpori koroškim in štajerskim Siovencem ter gradiščanskim Hrvatom."
To je očitno popuščanje nacionalističnim silam
Vso podporo pravičnemu boju slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji je ponovno izrazil v imenu vseh delovnih ljudi Jugoslavije svet Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je hkrati najodločneje protestiral proti sprejetju obeh zakonov, ki sta v nasprotju s pravicami in svoboščinami človeka in določili državne pogodbe.
S sprejetjem teh zakonov — je rečeno v izjavi — so ustvarili tla za to, da bi s preštevanjem narodnostnih manjšin nadaljevali, okrepili in poostrili pritisk na narodnostni manjšini v Avstriji, omejevati njune pravice in svoboščine. „To je koncesija nacionalšovinističnim silam, ki s svojimi pojmovanji in politiko spominjajo na tiste mračnjaške sile, ki so v še ne tako davni preteklosti počele krvave zločine nad vsemi naprednimi in demokratičnimi silami in ljudmi Evrope."
Svet ZSJ sodi, da je odnos do urejanja manjšinskega vprašanja v Avstriji sestavni del odnosa do nadajnjega razvoja demokracije v Avstriji, ki je prvi pogoj za obstoj in delovanje avstrijskega delavskega, s tem pa tudi sindikalnega gibanja. Zato izraza svet ZSJ prepričanje, da bodo stališča delovnih ljudi Jugoslavije našla razumevanje pri avstrijskih sindikatih, ki so se že doslej izrekli za spoštovanje pravic narodnostnih manjšin.
Podobno je tudi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije prizadeto in odločno protestiral proti ukrepom v Avstriji, češ, „saj je vsej demokratični javnosti Evrope popolnoma jasno, da gre za očitno popuščanje in za kompromis z nacionalistično-šovinističnimi silami". V izjavi je poudarjeno, da delovni ljudje socialistične samoupravne Jugos'avije in SR Slovenije z veliko ogorčenostjo in iskrenimi čustvi vnovič izražajo svojo neomajno solidarnost slovenski in hrvaški narodnostni skupnosti v Avstriji in njihovemu boju, „ki ni te boj za manjšinske pravice, temveč boj za celovito osebno in socialno svobodo človeka in naroda".
Avstrija krši obveznosti iz mednarodne pogodbe
Položaj slovenske in hrvaške manjšine v luči obveznosti Avstrije iz državne pogodbe tn v zvezi s sprejetima zakonoma o štetju in o narodnostnih skupinah je pod predsedstvom Eda Brajnika obravnavala tudi komisija za mednarodne odnose skupščine SR Sloventje.
Komisija je ugotovila, da republika Avstrija s sprejetima zakonoma krši obveznosti tz državne pogodbe. Opozorila je, da sta bila zakona sprejeta kljub nasprotovanju obeh manjšin, ki sta ocenili, da zakona bistveno poslabšujeta njun položaj in omejujeta mednarodno zagotovljene manjšinske pravice; pa tudi kljub uradnim opozorilom jugoslovanske vlade, da zakona predstavljata kršitev državne pogodbe.
..Komisija izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da je sprejetje obeh zakonov posledica pritiskov velikonemških šovinističnih sil, katerih dejavnost je Avstrija dolžna na osnovi 9. člena državne pogodbe prepovedati. Te sile, ki so okrepile pritisk na slovensko manjšino in imajo protijugoslovanski karakter, dajejo osnovni ton avstrijski manjšinski politiki."
Vso podporo manjšini v boju za izpoinitev čtena 7
V	zvezi z izrazitimi protimanjšinskimi sklepi avstrijskega parlamenta je najostreje protestirala tudi jugoslovanska mladina. V izjavi konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije je med drugim rečeno, da sprejeti ukrepi pomenijo ne le revizijo državne pogodbe, ampak da gre za očitno kršitev pravic človeka, sprejetih v ustanovni listini OZN, in za kršitev duha helsinške konference.
Jugoslovanska mladina opozarja, da sta slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji vedno izražali pripravljenost, da na pogovorih s političnimi predstavniki Avstrije prispevata k ureditvi tega pomembnega vprašanja. Zato sprejetje obeh zakonov upravičuje zaskrbljenost In ogorčenost, ker v Avstriji popolnoma zapostavljajo stališča manjšin. „To, da ne kažejo prav nobene pripravljenost! za pravično ureditev manjšinskega vprašanja, brezobzirno demonstrira politiko s pozicij večine in oblasti, kar nevarno ogroža progresivna prizadevanja v Evropi in na svetu za zboljšanje mednarodnih odnosov in ustvarjalne napore za večjo enakopravnost narodov in narodnosti."
V	izjavi, ki jo je v tej zvezi objavil sekretariat predsedstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, pa je naglašeno, da mladina Slovenije ravnanje avstrijskih političnih dejavnikov ocenjuje kot nespoštovanje meddržavnih pogodb, s tem pa reviztjo državne pogodbe. „Kljub stalnim protestom avstrijske demokratične in celotne jugoslovanske miselnosti so svojo premoč v parlamentu izbojevale neonacisttčne site, ki so nekoč v zgodovini že pripeljale Avstrijo v propad," poudarja mladina Slovenije ter zagotavlja, da bo tudi v bodoče podpirala boj slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji za popolno uresntčitev določb 7. člena državne pogodbe.
Avstrija dejansko izvaja asimilacijsko politiko
Napraviti pravice slovenske in hrvaške manjšino v Avstriji odvisne od predhodnega štetja in ugotavljanja teh manjšin, pomoni nov poskus uradno Avstrije, da bi slovenski in hrvaški manjšini odvzela tudi še zadnjo pravice in zaščito ter na ta način olajšala in pospeševala asimilacijsko politiko, ki jo v Avstriji dejansko izvajajo ze več kot dvajset let. Tako jo rečeno v skupni izjavi Socialistično zvoze delovnoga ljudstva ter Zvezo sindikatov Bosne i" Hercegovine ob zadnjih protimanjšinskih sklepih v Avstriji.
Nadalje vsebuje izjava zahtevo, da mora avstrijska vtada v celoti izpolniti vso svoje obveznosti iz državno pogodbe, zlasti določila člona 7, kor jo to edina pot, da so slovenski in hrvaški manjšini zagotovijo popolna enakopravnost ter vsi politični, gospodarski in drugi pogoji, brez katorih svobodni razvoj manjšin ni mogoč. SZDL in sindikati tor vsi dolovni ljudje i" občani Bosno in Hercegovine zagotavljajo slovonski in hrvaški manjšini v Avstriji tudi v bodoče vso podporo v njunom pravičnem boju.
V KOSTANJEVtC) NA KRKI:
Stalna galerija Božidarja Jakca
dopoinjena z razstavo otj in pasteiov
Kostanjevica na Krki je doživela v soboto 3. julija znova veliko kulturno slavje. V prostorih nekdanjega samostana je bila ob prisotnosti številnih ljubiteljev umetnosti odprta razstava olj in pastelov akademika prot. Božidarja Jakca. Stalnim razstavam Jožeta Gorjupa, Toneta Kralja ter veliki zbirki grafik Božidarja Jakca so se sedaj pridružila še njegova olja in pasteli.
Čeprav je razstavljen le majhen izbor iz šestdesetletnega ustvarjanja, je nazorno prikazan širok lok umetnikovega zanimanja in snovanja ter nenehnega dela. V čudovitem ambientu obnovljene dvorane nas prevzame nad sto olj in pastelov, ki jih je mojster podaril Kostanjevici. Portreti očeta in matere, washingtonski avtoportret, ameriške
Svojo živo povezanost in zavzetost za usodo koroških Slovencev pa je izpričal prof. Božidar Jakac tudi ob zadnjem navalu na naše pravice. Takole je izrazil svoje mnenje:
„Kocka je padla! je bilo rečeno v poročiiih o glasovanju na Dunaju, ko so sprejeli zakon, ki ne izpolnjuje državne pogodbe, marveč pomeni surov etnocid za vso našo manjšino. Siovenske predstavnike je Kreisky imenovat za prenapete-že. Njihovo giasovanje pa najzgovorneje kaže, da so prenapeteži oni sami, ker nikakor ne žeiijo iz-poiniti mednarodnih obveznosti do našega naroda, kar bi pomeniio mirno, pošteno in tvorno sožitje s slovensko manjšino v popoini enakopravnosti. Trdovratno in sentimentalno so ostaii zvesti prepotentni cesarsko-kraijevi miseinosti, ki se ji je pridružita še nacistična iz časov grozodejstev zadnje vojne, ki je biia prežeta z biazno vero v nadraso. Pozabiti pa so, da Slovenci niso nikakršni pritepenci na Koroškem, marveč so biii tam že stoietja poprej z razvito iastno državnostjo, torej predno so začeii udirati tjakaj Nemci in naš živeij sistematično germanizirati. Za vsako ceno hočejo to zdaj nadaijevati, kar je posmeh pravici in sramota zadnje poiovice 20. stoietja, ko se prebujajo najboij zaostati narodi Afrike in Azije, v srcu Evrope pa se moramo Stovenci boriti za več kot 1300 iet stara krajevna imena! Zalo rad verjamem, da Slovenci v Avstriji ne dovotjujejo preštevanja, ker bi leto pomeniio odštevanje in btisanje in smrt Siovencev na Ko-'oškem"
krajine, norveški zalivi, saharske oaze, svetovljanski Pariz, zgodovinska .Baza 20" in vedno spet idilična Dolenjska in slovenski kozolci. Vsa dela dihajo globoko sočutje in spoštovanje do sočloveka in tiho, a neizmerno ljubezen do rodne slovenske zemlje.
Z izbranimi besedami je označil umetnikovo delo univ. prof. dr. Jože Kastelic, s prisrčnimi besedami na umetnika pa je razstavo odprl predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marjan Brecelj. Prireditelj — Dolenjski kulturni festival — se je z izbranim programom oddolžil svečani priložnosti in spoštovanemu mojstru. Koncert Slovenskega okteta pa je dokazal skupne korenine umetnosti. Umetnik sam je ob vsem proslavljanju njemu na čast skromno pribil: .Dal sem samo to, kolikor sem lahko, a rad bi še veliko več in občutek imam, da glavnega sploh še nisem dal .. ."
Spoštovanemu mojstru, katerega stvaritve smo pred meseci lahko občudovali tudi v naši galeriji .avla slovenica" v Celovcu, želimo, da bi se mu izpolnila tudi ta želja!
Vjp/jv mračni s;7
R7 j;7i zgodovina ni izučiia
V mestu Koeszek v Železni županiji (Madžarska) je bi! prejšnji teden mednarodni kuiturno zgodovinski simpozij, na katerem so strokovnjaki iz Madžarske, Jugoslavije in Avstrije razpravijaii o šoistvu in izobraževanju v panonskem prostoru.
Otvoritvene seje so se udeležili tudi politični in kulturni predstavniki obmejnih pokrajin treh držav, tako npr. iz Gradiščanske deželni glavar dr. Theodor Kery, iz Slovenije pa podpredsednik izvršnega sveta Rudi Čačinovič in rektor mariborske univerze dr. Vladimir Bračič.
Podpredsednik Čačinovič je v govoru na otvoritveni slovesnosti poudaril potrebo po strpnosti in upoštevanju narodne enakopravnosti ter opozoril na tozadevni prispevek Slovenije. Ob tej pritožnosti pa je Čačinovič tudi poudaril, da .majhen narod toliko bolj boli, če mora še danes ugotavljati, da niso odmrie in da ni bil odstranjen in onemogočen vpliv mračnih sii, ki si zastavljajo za svoje cilje asimilacijo s preštevanjem, ne pa mirno in tvorno sožitje z našimi rojaki, ki hočejo biti iojalni državljani države, kjer živijo." Čačinovič je dejai, da so se iz zgodovine naučili le tisti, ki so z revolucionarnimi družbenimi spremembami začeli graditi nove odnose med ljudmi, med narodi in narodnostmi; očitno pa zgodovina ni naučila nekaj gospodujočih, da ni moč začeti ponovno po starem.
Potrebne ugotovitve ob nekem „kupu črepin"
Tarnanje o nezanesljivem partnerju in grožnje z odstopom — to je tisti .kup črepin", za katerim bi odgovorni funkcionarji Avstrijsko-jugoslovanskega društva na Koroškem zdaj radi skrili svoje neodgovorno ravnanje, ki edino je vzrok, da je za minuti petek v Beljaku na-
120-letnica rojstva Nikote Tesle
Po vsew sfera, zlasti pa v roJnl Jugoslaviji zn v njegov;' Jrag! Jowovln! AzncrlAl, so se prejšnji teden spominjali velikega znanstvenica In Camanlsta Nikole Tesle, C; je M pred 720 let; rojen v vas; Smiljan Cllza Gosplča v PICI. Spominjali so se človeCa, Caterega Jelo je Mo taCo ogromno In taCo pomembno, Ja sl Crez njega današnje civilizacije sploC ni mogoče preJstav-Ijatl.
NICola Tesla je CII genij na poJročja eleCtroteCnlCe. Moč In pomen njegov!!? 7000 oJCrltlj, za Catere je JoCll priznani!? 700 patentov, je tollCšna, Ja Cl, Cot je svoje-časno zapisal neC amerlšCl znanstveni časopis, postale naše nllce temne, vsa Colesja v naš;!? tovarna!? Cl oC-stala, ves naš sistem električne energije C; neka! Jelovatl, množice električni!? In mehanični!? Jelavcev ki ostale krez Jela, naš! radijski aparat! C! okmolknlll, naša elektronska InJastrlja pa Izginila, če C! se Teslln prispevek C civilizacij! nenaJoma nmaCnll — SO odstotkov svetovne InJastrlje C! okstalo In celo Cogaia Amerika C; postala na mah siromašna . . .
Te ugotovitve nikakor niso pretirane. Me J Tesllna odkritja soj; npr. večjazn! Izmenični toh, C! je posta! gospoJar elehtrarn, njegov večjazn! motor pa je osnovna energetska naprava v tovarnah. Drag velik Teslln
Joprlnos civilizacij! so Jela, s haterlml je atemeljl! Kpo-rako vlsokojrekvenčnega toha v raJlotelegraJlj! In raJlo-Jonljl. Zato ga znanstven! zgoJovlnarj! Imenujejo očeta radijske teknlke, raJarja, brezžičnega prenosa energije, brezžične telegrajlje, praočeta robota ItJ.
Veliki znanstvenih Nikola Tesla pa je bi! prav taCo hamanlst. To je Izpriča! ta J! leta 7942, taCrat živeč v Ameriki, Co se je brez prUržCov opreJe!!! za osvoko-Jlln! boj jugoslovanski!? naroJov ter svoje prepričanje taCole IzpoveJal; „!z te vojne, največje oJCar obstaja zgoJovlna, se mora roJltl nov svet, C1 bo opraviči! žrtve, C! jih prenaša človeštvo. Ta novi svet mora bit! svet, v Caterem ne bo IzCorlščanja šlbCega s stran! močnega, Jobrega s stran! zlega, Cjer ne bo poniževanja siromašnega oJ sitega In bogatega — Cjer boJo Jela ama, znanost! In umetnost; slažlla celoti za olepšanje In olajšanje življenja, ne pa posameznlCom za prlJoblva-nje bogastva. Nov! svet ne bo svet poteptanih In ponižanih, marveč svoboJnlh IjaJl In naroJov, enaClh v dostojanstva In spoštovanja človeka."
Ob 720-letnlcl Tesllnega rojstva je bila vellCa slovesnost tad! v njegovem rojstnem Smiljana, Cjer je preJ-seJnlC Tito pon Jari!, Ja je lahCo srečen In ponosen na-roJ, C! Ima taCe sinove.
povedani .večer srečanja" minil brez načrtovanega sodelovanja folklornih skupin in uradnih predstavnikov iz Slovenije.
Organizatorji tega večera so si namreč zastavili cilj (ki so ga potem tudi z najrazličnejšimi sredstvi skušali uresničiti), da na beljaški prireditvi razpnejo lok .prijateljskega in dobrososedskega sožitja", ki naj bi po njihovi zamisli segal od skupin iz Slovenije preko koroškega slovenskega ansambla vse tja do plesne skupine Karntner Landsmannschatt.
Ta zamisel le dva dni po izglasovanju obeh protimanjšinskih zakonov in s tem popolne kapitulacije vlade in strank pred koroškim Hei-matdienstom ter izpolnitvi njegove zahteve po ugotavljanju manjšine je — milo povedano — brezprimer-na neokusnost. Kajti vsakdo ve, da Karntner Landsmannschaft, ki jo vodi nekdanji SS-Oberscharfuhrer, HJ-Gefolgscha(fsfuhrer in član NSDAP Franz Koschier, ni le eden izmed treh ustanoviteljev današnjega Heimatdiensta, marveč slej ko prej tudi eden njegovih glavnih opornikov in zastopnikov njegove miselnosti.
Da je ob tej miselnosti težko graditi mostove prijateljstva, bi morali vedeti tudi tisti, ki zdaj pretakajo krokodilove solze ob .kupu črepin" svojih lastnih napak.
*OROŠK!	.PRASTRAH"	—	ENKRAT	Z	DRUGE	STRAN!
TONE FERENC:	6
Spomenice o nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji leta 1940
Maier Kaibitsch je 1. avgusta pisat zunanjemu ministrstvu, da mu bo odstej sproti ponujat vsa poročita o Jugostaviji in je neko tozadevno pismo zunanjega ministrstva popravit v totiko, da ga niso opozoriti, naj zanimiva Poročita, ki jih dobiva in ki jih je posredovat Ze vtadnemu predsedniku, gestapu in varnostni ^fuzbi, pošitja tudi zunanjemu ministrstvu. Na koncu pisma je pripisat vprašanje, ati so že ^prejeli njegovi spomenici o Mežiški dotini in Jeseniškem trikotniku. V gradivu je res nekaj Maier Kaibitschevih obveščevalnih poročit o razmerah južno od državne meje.^
Pobuda za izdetavo spomenice z zahtevo Po priključitvi stovenskih predetov k Nemčiji torej prišta v Ceiovec in Gradec v začetku jutija 1940. Upravičeno je vprašanje, zakaj ravno v tem času. Nemška stran je že precej Y?a, vsaj nekaj mesecev, zagotavljata itatijan-skt, da je Jugostavija italijansko vptivno ob-tttočje; Če bi šlo samo za natančnejšo razmeji-tev njunih vptivnih območij, bi to tahko storili ^ Ptej, ztasti pa tedaj, ko je bit napad Ita-'J^ na Jugoslavijo (maj 1940) samo še vprašanje nekaj dni. Zakaj se je pa sedaj, ko je Hitter odvračat Mussolinija od njegovega namena „re-,'tt jugostovansko vprašanje", tako žeto mudi-da so morati spomenice odposlati kar brez P*nog in so morali v Gradcu zemljevide risati ^eto ponoči, da bi jih postati za besediti? Zato Prašujem, ati ni morda spodbuda za izdetavo
spomenice povezana s širšo Hitlerjevo strategijo v tistem času. Po Hittgruberjevih raziskavah razvoja Hitterjeve strategije v letih 1940 in 1941,23 je Hitter, ki je nenehno zasledovat citj uničiti Sovjetsko zvezo, še več kot mesec dni po zavzetju Francije, Belgije, Nizozemske in Luxemburga naivno pričakovat, da bo Velika Britanija v bližnji prihodnosti pripravljena skteniti mir z Nemčijo, in sicer tako, da bo priznata Nemčiji pravico do gospostva v ce-iinskem detu Evrope, medtem ko bi ji Nemčija priznata pravico do imperija, ki bi si ga tahko četo povečata s francoskimi kolonijami. Naslonjena na hrbet Vetike Britanije, ki bi imela pogted uprt čez oceane, naj bi Nemčija Čimprej začela svoj pohod proti Sovjetski zvezi, čeprav jo je že skoraj teto dni z njo vezat pakt o prijateljstvu in nenapadanju. Ravno konec junija in začetek jutija 1940 naj bi Hitter pričakovat, da bo Vetika Britanija pritrdit-no odgovorita na njegova pričakovanja za sklenitev miru in v teh pričakovanjih je četo odto-žit svoj govor v reichstagu za več kot deset dni (z 8. na 19. jutij 1940). V tem smistu je tudi razumeti tisti det Hitterjevega pogovora s Cia-nom 7. jutija 1940, v katerem je odgovarjat na Cianovo razlago italijanske osvajalne poti-tike v jugovzhodni Evropi, ko je dejat, da ne vidi nobenega probtema, če bi bita Angtija ztomtjena ati če bi bit z njo sktenjen mir, do-kter pa to ni doseženo, tahko zaradi spora na
Balkanu pride do velikih problemov, ko bi Angtija in Rusija tahko odkrili njune skupne interese. Na drugi strani pa si je Hitter ravno takrat začet prizadevati, da bi zavrt dejavnost Sovjetske zveze in širjenje njenega vptiva v jugovzhodni Evropi, kar dokazujejo njegovi pogovori z državniki jugovzhodne Evrope (10. 7. Madžarska, 26. 7. Romunija, 27. 7. Bolgarija), ki so, kot smo videti iz pisma urada šefa varnostne policije in varnostne službe, vzbuditi pri Nemcih v Sloveniji upanje na priključitev k rajhu), prizadevanja, da bi izgtadit njihova nasprotja zaradi ozemeljskih zahtev itd. Ravno tisti Čas je začet uresničevati namen, da vključi v nemško vptivno območje vso jugovzhodno Evropo, kotikor njen zahodni det ni bit že v itatijanski vptivni coni in da postavi Sovjetsko zvezo pod izvršeno dejstvo, ktjub zvezi in posvetu, ki ga je predvidevata določba pakta o nenapadanju in prijateljstvu med Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Tukaj ne moremo razpravljati o nadaljnjem razvoju Hitlerjevih strateških zamisli, ki so gtede vojne s Sovjetsko zvezo do 10. avgusta 1940 prešle še kar dve fazi, pač pa naj opozorimo še na nek dokument, ki tahko tudi priča, da so spomenice v Celovcu in Gradcu na-state v okviru nekih širših zamisli. Dne 27. junija 1940 je vodja VotksmittelsteHe, ustanove, ki je imela natogo skrbeti za nemštvo v inozemstvu, esesovski generat Werner Lorenz iz-detat pet strani dolg .zapisek o nemški narodni skupnosti v Jugostaviji" in ga posta) nemškemu zunanjemu ministrstvu. Potem ko je predstavit to narodno skupino, je v poglavju .morebitne možnosti za rešitev" napisal:
.Če bi Jugostavija ktjub nasprotnemu pričakovanju stopita v vojno na strani naših na-
sprotnikov, za kar pa do sedaj ni bito nobenih znamenj, bi lahko z nacionatnega stališča postavili tete cilje:
1.	Območje ob meji Koroške in Štajerske, ki ga, kot to prikazujeta priložena zemtjevida, pretežno ati občutno naseljujejo Nemci (primerjaj pritožena zemtjevida), naj bi bito spet vktjuČeno v rajh ztasti pa območje Maribora in Karavank.
2.	Nemške jezikovne otoke, ki težijo južno od tu, bi le težko priključiti k rajhu, ker bi te predete v primeru vojne najbrž zahtevala Ita-tija za svoje vptivno območje. V nacionalnem pogtedu bi tahko iskati rešitev v preselitvi.
3.	Nemško narodno ozemlje Vojvodine (Baranja, Bačka in Banat) s priktjučujočimi se naselbinami v Srenu in Stavoniji se v zemljepisnem pogtedu nadaljuje za nemškim narodnim ozemljem v južni Madžarski in romunskem Banatu. To nepretrgano ozemlje so po koncu svetovne vojne razdeliti med tri države, Madžarsko, Romunijo in Jugostavijo. V primeru potitične preureditve bi pričakovati, da bo za vso tam nasetjeno narodno skupino sprejeta enotna rešitev."23
(Dalje v prlkodnj! številki)
24PAAABonn, Pol. Xi), Bd. 7, italien, MaierKai-bitschevipismil. 8. 1940.
25	Andreas Hillgruber: Hitlers Strategie. Politik und Kriegfuhrung 1940—1941. Frankfurt am Main 1965, str. 144—277.
26	PAAA Bonn inland II g, Bd. 256, Kult. 2121 g, Lo-renzov zapisek 27. 4. 1940; pr. Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika, str. 109. Zemljevida, ki )u omenja Lorenz v prvi točki svojega sklepa, sta zemljevida „S0dkarnten" in ..Unterstelermark" iz skupine zemljevidov „DeutschesVolkstumjenseits der Grenzen", ki jo je izdal A. H. Ziegfeld. K svojemu zapisku je Lorenz priložil tudi članke o Kranjski, Kočevski, Bački in Banatu iz „Handwdrterbucn des Grenz- und Auslandsdeutschtums". Nationai Archives Washington, mikrofilm 1-120, navitek 1504, posn. 488977-982.
MiTr/avčevo; Občani se niso zmeniii za 7000-ieinico i^orošbe
To je pokazala slaba udeležba ob praznovanju .tisočletne Koroške" v obliki javne slavnostne seje občinskega sveta občine Zitara vas, v sredo 7. julija v Miklavčevem.
Le okoli 60 oseb z občinskimi odborniki vred se je zbralo v .Haus der Heimat", da se pokloni 1000-letnici Koroške. Ako bi to praznovanje občanom pomenilo res tisto, kar nam skušajo dopovedati deželni politiki, potem bi se to moralo izražati tudi v udeležbi. Tako pa si dobil le vtis, da ljudem oziroma žitrajskim občanom ni do tega praznovanja, ki ga smatrajo za neko tujo ali umetno skonstruirano zadevo.
Zastopniki občinske skupnosti, Jože Golavčnik, Martin Hribernik in Jože Urh so torej ravnali čisto v smislu občanov, ko so v svojem pismu županu Posodu obrazložili, da ne vidijo — kakor tudi znani zgodovinarji — povoda in potrebe za takšno praznovanje, ki naj bi zamolčalo delež Slovencev v več kot
tisočletni zgodovini Koroške, da se zategadelj tudi ne bodo udeležili seje. Slavnostno sejo je otvoril župan sam. Podal je tudi nekaj svojih pogledov na koroško zgodovino. Trdil je, da je Koroška .južna trdnjava republike" in dostavil, da praznovanje ni usmerjeno proti nobeni narodni skupnosti. Na prošnjo mandatarjev Občinske skupnosti, je župan prebral tudi njihovo pismo in tako dal poslušalcem možnost, da zvejo za argumentacijo slovenskih občinskih odbornikov. Ta županova poteza je bila brez dvoma korektna.
Da imajo Slovenci prav, če rečejo, da je Koroška kot politična enota mnogo starejša, je drugi govornik na slavnostni seji dr. Leifner z deželnega muzeja v Celovcu, jasno potrdil. Prav on kot zgodovinar ni mogel iti mimo karantanske, se pravi slovenske kneževine, ki je prišla šele v teku časa v odvisnost bavarskih vladarjev. Trditev o tisočletni samostojnosti Koroške pa tudi
še z drugega vidika ni utemeljena. Proti koncu 10. stoletja je namreč vojvodina Koroška padla zopet za nekaj časa v odvisnost Bavarske. Tako je dejal dr. Leitner, ki je v svojem govoru drugače največ besed posvetil zgodovini arhitekture in umetnosti na Koroškem. Njegov zgodovinski prikaz je pomenil bolj golo naštevanje letnic, kakor je človek že navajen iz Ljudske šole, politično bolj kočljivih dogajanj v koroški zgodovini je samo površno omenil. Nasploh pa se ni dotaknil globljih socialnih in nacionalnih vprašanj. Verjetno mu tega ni dopuščalo lastno pojmovanje .objektivnosti". Zupan je ob koncu seje obžaloval, da udeležba ni bila boljša. Če bi manj poslušal strankine ter .domovinske" svetovalce in ukazovatce in bolj upošteval mnenje svojih občanov, mu ne bi bilo treba ničesar obžalovati.
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje društva na izletna
PSiHSKI VRH, 1577 m
Zbirališče v nedeljo 18. julija 1976 ob 7. uri zjutraj v gostilni Feliks Wieser pd. pri Šašelnu v Slovenjem Plajberku. Z vrha se bomo preko Strugarjev vrnili k izhodiščni točki.
Bitčovs
V nedeljo 11. julija je naše domače prosvetno društvo SPD „Bilka" pri Miklavžu v Bilčovsu priredilo lep uspel koncert slovenske pesmi, katerega so se poleg številnih domačinov od blizu in daleč udeležili tudi gostje, ki letujejo v naših krajih. Slišali smo kvalitetno slovensko pesem, ki jo je podal pevski zbor Jakob Cal-lus-Petelin, po drugi strani pa smo imeli tudi lepo priložnost tuje goste seznaniti z lepoto naše pesmi, katero so nekateri slišali šele prvič. Večina tujih gostov se je lahko na lastne oči in ušesa prepričala, da Slovenci na Koroškem nismo ekstremisti in teroristi, kakor to radi trdijo avstrijski mediji ki s tem zavestno pačijo pravo sliko, marveč ljudje z globoko srčno kulturo, ki jo čustveno izražamo v lepi slovenski pesmi.
Da pevsko društvo „Jakob Gallus-Petelin" uživa sloves izvrstnega pevskega zbora ne samo v naši ožji domovini temveč tudi preko nje, ni treba posebej poudarjati. Prav zato se tudi ne čudimo, da se je v nedeljo zbralo toliko ljubiteljev pevske kulture, da prisluhnejo izvajanjem pevcev tega dobro vodenega zbora.
Že kar pri prvih zapetih pesmih smo bili prijetno iznenadeni ob melodijah, ki so privrele iz grl izkušenih pevcev in pevk. Tudi živahni pevovodja prof. Joško Kovačič je dal nastopu svojo pravo smer, tako se je navdušenje stopnjevalo od pesmi do
pesmi. Navdušeni aplavz je jasno pričal o dobrem sprejemu koncerta.
Bilčovščani smo se za lepi večer in užitek, ki smo ga bili deležni, oddolžili s šopkom nageljnov. Podpredsednik prosvetnega društva .Bilka" Hašpi Ogris je ob tej priložnosti med drugim izrazit tudi željo, da bi nas pevski zbor Gallus kmalu spet razveselil s svojim obiskom.
izletna
PSiHSKI VRH, 1577 m
Zbiraiišče v nedeljo 18. ju-iija 1976 ob 7. uri zjutraj v gostiini Feiiks Wie:er pd. pri Sašeinu v Siove-njem Piajberku. Z vrha ;e bomo preko Strugarjev vrniii k izhodiščni točki.
Prisrčno vak/jeni/
Šmarjeta pri Pliberku
Od zadnjih volitev je preteklo že več kot tri leta, torej nad polovico mandatne dobe in Smarješčani in drugi okoličani še sedaj nimamo ceste, katere gradnjo je predlagala slovenska občinska lista. Le-ta je zahtevala, da se to cesto astaltira. Vsi ki poznajo to cesto, ki se z doline vije na Smarjeto, so soglasnega mnenja, da je ta prometna povezava v obupnem stanju. Nekateri so upali, da se bo novi župan bolj potrudil in nam šel na roke, vendar je cesta še v slabšem položaju kot je bila pod socialističnim županom. Je že tako, da za nas ni denarja, pa je kakor hoče. Voziti se moramo pač še naprej po takšni cesti, kot drugod pred 30 leti. Obsojeni smo na čakanje, da bodo najprej uredili in asfaltirali vse ce-
Ponoven protest ^roti prireditvi brambovcev v Št. Jakobu
Odgovor na odločni protest slovenskih odbornikov in zaupnikov 21. junija v Št. Jakobu v Rožu, s katerega so odposlali protestno pismo naslovljeno na zveznega kanclerja, deželnega glavarja in šentjakobskega župana, v katerem protestirajo proti nameravani blagoslovitvi brambovskega (Kameradschaftsbund) prapora, ki naj bi bila 1. avgusta t. I. je bit ta, da je beljaški okrajni glavar pred dnevi ob navzočnosti župana Gref)la imel razgovor s tremi slovenskimi odborniki v Št. Jakobu v Rožu.
Slovenski odborniki so v smislu protestne resolucije ostro nastopili oziroma zahtevali prepoved omenjene prireditve, češ da je naperjena proti slovenski narodni skupnosti in avstrijskim demokratičnim silam, ki so za mirno sožitje v deželi in da je namen teh in podobnih prireditev (Vernberk, Kotmara vas) ustvariti na Koroškem primerno vzdušje (strahovanje Slovencev) za preštevanje posebne vrste. Ob tej priložnosti so občinski odborniki osvetlili vlogo, ki jo igra prireditelj Kamerad-schattsbund, član Karntner Heimatdiensta, h kateremu spada tudi zloglasna .Kameradschaft IV", ki jo sestavljajo nekdanji pripadniki SS enot. Ta SS Kameradschaft je imela lansko leto v Krivi Vrbi in na Šent-urški gori (Ulrichsberg) srečanje z udeleženci ZRN. Na obeh prireditvah so bile zastopane tudi uradne osebnosti Koroške, kar samo potrjuje, da je v Avstriji globoko zakoreninjena nacistična in neonacistična miselnost.
Kljub tem tehtnim argumentom ni bilo mogoče preprečiti nameravane prireditve. Okrajni glavar je sicer obljubil, da bo skrbel, da ne bo prišlo do protislovenskih izgredov, vendar med besedami in dejanji je pri nas na Koroškem žal globok prepad. Res radovedni smo ali bo med nameravano prireditvijo v Št. Jakobu in prejšnjima v Vern-berku in Kotmari vasi sploh kakšna razlika.
Naj še omenimo, da so o nameravani blagoslovitvi brambovske bandere občinski odborniki v Št. Jakobu že razpravljali meseca aprila. Čeprav so odborniki vedeli, da je takšna prireditev zelo kočljiva, so se za izvedbo izrekli vsi, razen 3 slovenskih in 1 komunističnega mandatarja.
ste v mestu in v dolini. Nekateri naši ljudje pa so celo mnenja, da odgovorni občinski možje v dolini mislijo, da se bomo Šmarješčani in sosednji vaščani izselili iz naših krajev, tako da ne bi bilo več potrebno graditi ceste v Šmarjeto. In ker hočemo tudi v prihodnje ostati v naših krajih pričakujemo od naše občine, da bo imela v bodoče več posluha za naše težnje, kot jih je imela do sedaj.
Čeprav je bilo obljubljeno, da bodo asfaltirali vseh 8 km ceste, pa bo sedaj asfaltiranega komaj dober kilometer cestišča, iz česar sledi, da se je vsako leto načrt skrče-val, tako da smo se že bali, da se bo ob letošnji „suši" posuši) tudi tisti denar, ki ga je še občina imela predvidenega za našo cesto. Če bi pa še eno leto odlašali bi pa morda bilo res tako.
Odbornike Enotne liste in vse ostale prosimo, da bi za v bodoče vložili več pritiska za izgradnjo šmarješke ceste. Nadalje zahtevamo, da se zgradi vso cesto in ne samo rep ceste. Končno smo, saj mislimo tako, enakopravni z drugimi občani in zato naj se z nami podobno postopa kot z občani v dolini ali v mestu. Tudi tam ne gradijo cest po koščkih kot vzorec, da vidimo kakšna naj bi bila, pač pa jo zgradijo v celi dolžini! Upravičeno se sprašujemo, ali je to pravica.
Slovensko prosvetno društvo ..Trta v Žitari vasi vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMt tN FOLKLORE
v nedeljo 18. julija 1976 ob 20. url pri Rutarju v Žitari vasi.
Sodelujejo: Ženski pevski oktet z Oblrskega, moški in mešani pevski zbor ter folklorna skupina SPD ..Zarja" iz Železne Kaple in domači pevci.
Prisrčno vak/jeni/
Nepričakovano nas je zapustil
2c n prejšnji številki našega /ista smo kratko poročali, Ja je v 54. leta starosti amr/ gosli/ničiir in trgovec /oško Nal/e iz Brodi. Vest o njegovi smrti, /h g ti je sredi življenja popolnoma nepričakovano iztrgala iz naše srede, je glokoko odjeknila in žalostno pretresla vso široko javnost. Fko-ro neverjetna se je zdela vest, ki se je Bliskovito razširiia po našik krajik ta in onstran meje, Ja /oškota Nalleja ni več. Z njegovo smrtjo smo zgakili človeka, katerega asoda je kila neločljivo povezana z BroJmi pa taJi z ožjo in širšo domovino. Z vso močjo je po vojni na svoji rodni domači zemiji začel graditi novo koljšo pri-kodnost. ki/ je človek, ki je vedel, Ja je v dela in ustvarjanja sreča in zadovoljnost in Ja se pri tem moreš zanesti samo na lastne si/e. VeJe/ je Ja je skrivnost napreJka in razvoja č/oveštva, fizično in amsko astvar-janje. Njegova izgaka ni samo ve/ik aJarec za Jražino, temveč taJi za vse koroške .Slovence, saj smo z njim zga-ki/i oJ/ičnega gospoJarstvenika, nav-Jašenega prosvetaša, zaveJnega k/o-venca in č/oveka, ki se je prizaJeva/, Ja ki se oJnosi meJ okema narodo-ma izko/jša/i.
Pogreka v torek 6. ja/ija na Joma-čem pokopa/išča cerkve sv. Lenarta se je aJe/eži/a ogromna množica Jjn-Ji, meJ njimi preJseJnik Zveze s/o-venskik organizacij na Koroškem Jr.
Pranci Zwitter, Jvorni svetnik Jr. /oško Fisckler, Jomači in oko/iški žapani ter v/Jni preJstavniki gospo-Jarskik in ka/tarnik organizacij iz k/ižnje in Ja/jne oko/ice.
Pogrekne okreJe je opravi/ Jomači žapnik /ančar, asistira/ pa ma je korove/jski kap/an O/ip, ki je taJi spregovori/ v s/ovo. Ok oJprtem gro-ka se je oJ pokojnika v imena do-mačega prosvetnega Jraštva pos/o-vi/ tajnik ZPO Jip/. inž. Fe/iks Wio-ser, ki je orisa/ živ/jenje in /ik pokojnika. Tako je meJ Jragim poveJa/, Ja je /oško (tako so ga povsod klicali) nazorno pokaza/, Ja je ki/o mnenje tistik, ki so zapasti!/ krikovite Brodi, češ, Ja tam ni prave možnosti zas/ažka, zmotno, Ja meje meJ Jr-žavami ne /očijo, temveč so povezo-va/ni č/en in Ja k/jak težavam, ki jik je ime/ z ok/astmi, ni okapa/ in posta/ Ja/eč naoko/i najko/j pomem-ken in najko/j trJen gospoJarski faktor. Ok tek aspekik pa je osta/ zvest Jomačinom, Jomačim navajam in Jomači graji. Prav posekno je tovariš Wieser v svojem govora poada-ri/, Ja je pokojni, vsem pritiskom navk/jak, katerim smo izpostav/jeni koroški Slovenci, na svojem novem pos/opja namesti/ Jvojezični napis in s tem poači/ tiste, ki že več kot 30 /et po Jragi svetovni vojni še veJno zapirajo oči in trmasto tiščijo nazaj v tisto pretek/ost, ki nokenema ni prines/a kaj Jokrega. Zak/jačno ;e tovariš Wieser v imena ZFO in SPD „Vrtača" g/okoko prizaJeti ženi, otrokom in svojcem izreke/ iskreno soža/je.
Pokojnega /oškota Nalleja komo orani/i v nepozaknem spomina kot izreJno Jokrega gospoJarstvenika, poštenega in vestnega Jražinskega očeta in kot č/oveka, ki se je oJ-/očno in prizaJevno kori/ taJi za naše naroJnostne pravice. Naj ma ko Jomača zem/ja /akka.
To smo mi - zaključna prireditev dijaškega doma SŠD v Celovcu
V ponedeljek 5. julija, smo se učenci dijaškega doma SŠD v Celovcu predstavili staršem in prijateljem mladine s pestrim kulturnim sporedom, ki se je odvijal pod geslom „To smo mi". Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je bil najlepši dokaz, da je zanimanje za naše delovanje v domu zelo veliko. Program, ki smo ga izvajali na tej prireditvi, smo pripravljali ravno v tem času, ko smo se trudili, da bi tudi v šoli dosegli najboljše uspehe. Veliko dobre volje in samopremagovanja je bilo potrebno, zlasti v teh vročih dneh, da smo lahko uresničili naše zadane naloge.
Po pozdravu učenca Marjana Velika so učenke in učenci nižjih razredov prebrali svoje spise z vsebino — „Kako smo se privadili življenju v dijaškem domu". Seveda je bilo na programu še mnogo drugih točk. Tako so učenci z vokalno-instrumen-talnim izvajanjem popestrili spored. Pela so dekleta, na klavirju pa jih je spremljala Hafner Sabina. Nadalje je imel velik aplavz Kumer Toni, ki je v Leder-Lisičjakovih ..Nedeljskih jagrih" pokazal svoje sposobnosti. Živo in duhovito sta Kernjak Joži in Umek Karli zaigrala ^Siamskega muca in smetiščnega mačka". Nadalje so dijaki recitirali ..Blatničane" in zaigrali igrico „Smeh v šolskih klopeh". Pesem „Učna ura", ki jo je prebrala I. Vavti in ki so jo spesnile dijakinje, je zelo dobro vžgala. Prav posrečena je bila ..domska kronika", ki jo je prebrala Kuhar Sonja. V njej učenci opisujejo življenje v dijaškem domu. V vseh teh spisih se odraža ljubezen do doma in borba za obstoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Med posameznimi točkami obširnega sporeda je zapel naš domski zbor pod vodstvom požrtvovalnega prof. Franceta Demšarja. Kot nekaka posebnost sporeda pa so bile ritmične vaje, ki jih je z našimi dekleti izvajala prof. Maja Kupper. In ker je v domovih tovarištvo še posebno pomemben činitelj, saj beseda tovarištvo ni prazna beseda, marveč širok pojm, je pesmico „Kaj pomeni tovarištvo" lepo podala Maja Ha-derlap.
Na zaključku prireditve so dijaki, ki so se prav posebno izkazali v tovarištvu in v nesebičnem uresničevanju dejavnosti domovske skupnosti, prejeli še posebno pohvalo. Lep obisk naših starsev in prijateljev mladine, je bila najlepša nagrada za naš trud, ki nam hkrati daje pogum in voljo za bodoče delo v našem dijaškem domu.
TVaderlap Maja m Padi Benetik
Turska
avtocesta raste
Vpete<(?2. jK/tjdsoJd/is/ofcsMO v promet MaJn/jnji odsek Turske avtoceste med GiMMudom in Lieserkof-nom. fo/eg grudite/jfv in številnik domačinov so sc slovesnosti udeleži// tadi zvezni minister zn gradnje Naser, Ježe/n/ glavar Wagner, namestnik deželnega glavarja Frakkaaer /n števi/n/ zastopniki javnega in kulturnega življenja.
Novi cestni odsek, ki so ga otvo-ri/i, je Jo/g /0 km, o J tega pa je cesta speljana kar 3,6 km preko mostov, med njimi tadi preko tistega, ki se je lansko /eto zruši/ in pod se-koj pokopa/ 70 ljudi. Prav zato jc ime/a slovesnost tadi grenak priokas te tragične nesreče.
Skapna dolžina Farske avto ceste, ki ko povezovala Sa/zkarg z Fe/jakom, ko Jo/ga 7## km. OJ tega je 3 otvoritvijo omenjenega odseka gotove oziroma v prometa 703 km te ceste, ki že sedaj predstavlja veliko olajšavo pri vožnji preko zl/p. Cesta pa ko ime/a še večji pomen, ko ko zgrajena taJi cesta skozi Karavanke in tako povezovala srednjo Fv-ropo z naftnimi vrelci na Bližnje?" vzkoJa.
Z dograditvijo Farske avto ceste in ceste pod Karavankami — slednja so trenatno še edina ersna ovira na tej medkoutinenta/ni cestni povezav? — ko Evropa Joki/a najkrajšo i" najkitrejšo zvezo med okema omc-rjenima področjema, kar ko ogromnega gospodarskega pomena, ne samo za Zvstrijo in /agos/avijo, temveč za vso Fvropo.
Poletna noč v Žetezni Kapli
valo dobre kapljice.
„Poletno noč" je otvoril predsednik SPD „Z'arja" inž. Kuhar Peter, ki je ob tej priložnosti pozdravil številno množico, med njimi prav posebno tretjega prezidenta deželnega zbora Josela Guttenbrunner-ja in domačega župana in deželnega poslanca Jožeta Lubasa. Po pozdravnih besedah je moški zbor SPD „Zarje" zapet dve pesmi, slovensko in nemško In tako izrekel v pesmi dobrodošlico zbranemu ljudstvu. Na prireditvi je seveda sodelovala tudi znana kapelška tol-klorna skupina, ki je med gledalci izzvala veliko navdušenje. Za dobro razpoloženje je skrbet mladi
ansambel „The Spiders". Dolgo v noč se je slišalo veselo vriskanje in petje. Prireditev ^poletna noč" je izredno lepo uspela, tako da so prišli vsi na svoj račun. Sploh je prevladovalo enotno mnenje, da se tudi drugo teto vsi srečajo na tej družabni prireditvi. Vsekakor je bil trud, ki so ga Kapelčani vložili v to prireditev bogato poplačan z obilnim obiskom in pa tudi z dejstvom, da so se vsi dobro počutili v prijetni domači družabnosti. Za pro-svetaše SPD „Zarja" je to veliko priznanje in hkrati pobuda, da prihodnje leto spet priredijo „potetno noč", ki uživa sloves prave kapel-ške posebnosti.
Tovariško srečanje
PISMO BRALCA
McMzumufjbar
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli je tudi letos spet vabilo na tradicionalno prireditev .poletna noč", ki je bila v soboto 10. julija zvečer pri Brunerju v Lobniku.
Čeprav so se na nebu zgrinjali temni oblaki, ki so obetali slabo vreme, pa k sreči do tega ni prišlo, tako da se je napovedana prireditev odvijala v izredno prijetnem hladnem poletnem večeru. V tej prijetni poletni noči se je pri Brunerju zbrala velika množica ljudi, ki je prišla od blizu in daleč, da se udeleži te nadvse priljubljene in privlačne prireditve. Med gosti je bilo tudi mnogo tujcev, ki vsako leto prihajajo k nam na dopust in jim je .poletna noč" kapelških prosveta-šev postala prava družabna atrakcija, katero si seveda velja ogledati oz. obiskati.
Priprave za to prireditev so seveda zahtevale mnogo truda in prizadevanj, saj so morali člani društva in njihovi prijatelji pošteno pljuniti v roke, da so zgradili kolibo, kjer so prodajali jedače in pijače, postavili plesni oder in razpostavili klopi in mize. Obiskovalcem te prireditve so postregli z izvrstnimi specialitetami — čevapčiči, domačimi krapi ter s prašičem na ražnju. Seveda tudi ni primanjko-
Na osnovi pritožbe društva .Kulturnega doma" je ustavno sodišče po dne 28. 6. 1976 izvršeni javni ustmeni razpravi in po predavanju poročevalca in iznašanjih zastopnikov pritožnikov, odvetnikov dr. Francija Zwitterja in dr. Ernsta Zornlaiba ter zastopnika koroške deželne vlade dr. Heyma Skudnig-ga sklenilo, da uradno preveri zakonitost prostorskega načrta presto-lice Celovec odnosno odredbo občinskega sveta prestolice Celovec z dne 4. junija 1975, štev. 4729/73, ki je bila odobrena v smislu § 7, odst. 3 zakona o občinskem prostorskem načrtovanju 1970 z odločbo koroške deželne vlade z dne 7. julija 1975, štev. Ro 4811/75 objavljeno v uradnem listu Karntner Landeszeitung z dne 11. julija 1975 la strani 6.
Pritožbeni postopek je v smislu § 32 poslovnega reda ustavnega sodišča, zvezni zakonski list štev. 102/1946, prekinjen; nadaljeval se
Zopet smo se radi odzvali povabilu Zveze združenj borcev narodno osvobodilne vojne iz Vojnika pri Celju. V Vojniku so 20. junija slovesno opravili svoj krajevni praznik v počastitev žrtev, ki so padle v partizanih ali prišle v smrt v raznih taboriščih in zaporih.
Med Zvezo koroških partizanov v Celovcu in Zvezo združenj borcev iz Vojnika obstojajo že dalj časa tesni tovariški stiki, ki so dosegli svoj višek v pobratenju med obema borčevskima organizacijama. Naša veččlan-
bo po odločitvi v postopku o preveritvi odredbe.
V utemeljitvi tega sklepa izraža sodišče mnenje, da kaže, da občinski prostorski načrt ni bil v redu objavljen, da torej obstojajo for-malno-pravni pomisleki glede objave. V materialnem oziru pa so nastali tudi pri ustavnem sodišču pomisleki glede dne 4. junija 1975 izvedene spremembe občinskega prostorskega načrta, kakor so jih iznašali pritožniki.
Za razčistitev teh pomislekov je ustavno sodišče sklenilo uradno preveriti zakonitost odredbe občinskega sveta prestolice Celovec z dne 4. junija 1975. Ta sklep pomeni zgolj pravdno-vodstveno odredbo. Če in v koliko so zgoraj omenjeni pomisleki upravičeni in vprašanje, če so dane procesne predpostavke, bo razčiščeno v postopku o preveritvi odredbe. Do odločbe v tem postopku je postopek prekinjen.
ska delegacija pod vodstvom Lipeja Kolenika se je seveda z največjim veseljem odzvala povabilu in preživela nekaj prijetnih ur s štajerskimi partizani.
Praznovanje se je odvijalo na domu Dobrotinškove družine, ki je dala v zadnji vojni šest članov za svobodo. Usoda te družine je bila zelo pretresljiva. Uprla se je fašistom in že takoj od začetka sodelovala s partizani. Trije člani družine so padli v partizanih, ostali trije pa so zgubili življenje v taboriščih. Veliko ljudi se je zbralo na tem v vojni tako prizadetemu domu, da se oddolžijo spominu teh junaških ljudi. V okviru zelo pestrega in obširnega sporeda z govori, petjem in deklamacijami šolskih otrok, sta spregovorila oziroma imela slavnostne govore tov. Ivo in tov. predsednik Jurij Bojanovič. Za oficielnim delom je sledilo tovariško srečanje med našimi in tamošnjimi borci. Prav prisrčno je bilo potem, ko nas je tovariš Bojanovič skupno s predstavniki ZB Vojnika povabil v svojo zidanico, kjer smo poskušali njegovo pristno domačo vinsko kapljico. S tega kraja se nam je nudil čudovit pogled na delček Štajerske s svojimi prijaznimi ljudmi in na okoliške hribe posejane z vinsko trto in belimi zidanicami.
Tem potom se ponovno zahvaljujemo Zvezi borcev Vojnika in še posebno tovarišu Bojanoviču za povabilo in prisrčen tovariški sprejem ter vam kličemo nasvidenje na Koroškem.
RAZSTAVA SLIK
Še danes :i lahko ogledate razstavo slik Karla Vovka v klubu KDZ v Mohorjevi hiši, od 13. do 16.30 ure.
Prisrčno fg/d/eMi/
Die Leiden A/Znder^eitsgesetze sind fon den Pi3r/%7nfntsp%rtfien einshm-wig ffrd^scZnedet worden. Und t/Zes o/?ne ZMStimTnKng der A/Zrtder^eit, a/so gegen d/e AfZnderZ;eZf. Dam/t ist a/*er dieses Pro/?/ent nic/?f ge/ost, im Gegentei/, e/ne Posang ist nnr im EZnferne/?men mit den Vertretern der ^/otoenenfer^ande mdg/ici?. Waren die pr%g?7MtischfM Ver^and/nngen, die for IVoc^en Zn einem angenef?-men K/ima gejd^rf w%rden, MocE Afonate Jortgesetzt toorden, dann ware man zn einer Posnng ge^om-men nnd man /difte sic/? die Afinder-AeifenzaNMng erspart. zl/?er gerade das wo//ten die ^onserfatifen Par-teien (aac/t die 5PO ist mit ZArer ge-gentfiirtigeH Einste/Z^ng ZmcEstens a/s Z?essere EoMserf%tive Partei z% /*e-zeic/men) nic/?t erreic^fM, wei/ dann die Ver^eMgnng /dr die #0.000 Unfer-sc^ri/ten (fie/e /?ere%en Z?ente, da/? sie dama/s nnterscEZe/?en/ des NE/D weg-ge/a/Zen ware nnd die Waidspe^%/a-tionen, die Znerzn/ande ja am f orran-gigsten sind (anc/? wenn a//es Zn ^c^er/pen /a//t), toieder Z?dcZ?ste P/d-ten trei^en wdrde, Eztf. an/ Kosten der Vernan/t, VfMMttfort/icE^eit and 5ZcPerPeZt gePen. Und toaPrend nan das Tromme/jeaer der ParteZen Z?e-ginnt, tfo man die AfinderPeit fon iPren Ver/?anden, Vertretern (die man a/s /a/scPe PatgePer %7!sc/wiirzf/ za Zso/Zeren fersacPt, am sie /dr die A/inder/?eiten/estste//ang ge/dgig za macPen, was einem Podesartei/ der Vo/^sgrappe g/eicEAž????, „/a//en" sogenannte Prominente am, am ZPre „P/rande and ZEr zlnse/ren" wieder „aa/zapo/Zeren". IVaPrend Kienz/ and Gmoser sicP fon der A/inderEfit distanzierten, wei/ diese fon ZPren 5taat fer/assen, za /Prem A/atterfo/^ nac/? /Mgos/%wifn /aPren, am Tito za der /angst /a//igen /nterffMfion Z?ei den VereZnZgten Nationen za ersa-c/;en (a/?er nicPt tfie Urangstforge-Z*ende propagifren.' am Zn OsterreZc/r finzMfMarscEiereH/, damit der g/eicEe Er/o/g aac/? /imen Z*esc/n'eden ware, toie er seinerzeit Padtiro/ gewaErt tfarde, a/s sie/? OsterreicP, a/s A/at-terfo/^, an die UNO wandte, wei/ sicp die 5adtiro/er nicPt mePr nac/j Pom, sondern nad) IVZen PegaPen. zlac/? der am die ZUZnderPeZt anPe-stritten ferdiewstfo//e A/ann, Prasi-dent Gatten^ranner /iej? sicP aas an-/?e^annter Ursac/se „^ewegen" oder „ferwenden" Zn einer PV-Dis^assion mit einem Z?estec/?end argamentieren-den dr. /nzEo, die A/ZnderPeit aa/-za/ordern, die A/ZnderPeZtenzaP/ang d/?er sie/? ergePen za /assen, weZ/ diese ja Gesetz getoorden ist. Nan, Ge-setz war ja a a eh das Ortsta/e/gesetz 7972, and einer Getoa/f, die den Osterreichischen 5taatsfertrag nicht er/a//en wo//te, gah man nach, in-dem man dieses Gesetz sistierte,
jetzt gar exehatierte and dieser Ge-wa/t noch den hrata/sten Wansch er-/a//te, die A/inderheiten/estste//ang, das wirEsamste zlssimi/ierangsmitte/. 5chon aas diesen GrZZnden ist dieses Gesetz einer Afinderheit and aach einem /ried/iehenden Osterreich nicht zamathar. /ch hann es ein/ach nicht g/aahen, das es Prasident Gatten-hranner nottoendig hat, da^ dies Zhm heate g/eichga/tig sein hann. 7m /n-teresse des Eriedens Zn Narnten ho//t aher jeder haman denhende Oster-reicher, da/? die 5/owenenferhande geeint and gemeinsam sich gegen die Existenzhedrohang der A/inderheit stemmen (mit demohraiischen and ge-setz/ichen A/itte/n/, die UNO sich Eon//ZEt/dsend einscha/tet and gena-gend fie/e Osterreieher, ega/ toe/cher A/attersprache, sich am Poyhott der A7ZnderheZten/estste//ang hetei/Zgen. Da/? sich aher nicht jeder fon seiner Partei „amdrehen" /a'/?t, oder sich „h/agerweise heraasha/tet" and dem man daher sagt, er so// die Nonse-^aenzen ziehen, am seiner Partei aa/ ihrem Weg za den „Wah/er/o/gsidea-
OBVESTILO
V soboto 17. julija 1976 bo ob 17.H uti v ljubljanski televiziji oddaja
„NE DAMO SE PREŠTEVAT)"
/en" nicht im Wege za stehen, hetoies ich, Zndem Zch mein GP-A/andat za-rach/egte. Das tat Zch aher, ahrigens ohne Gro// aa/ meine Partei, aach desha/h, wei/ mir diese sagte, mich ferstehe doch heiner and aa/?erdem sei ich za einseZtig. Diese Worte er-Znnerten mich, zlgnostiher, an die /lassagen einer hatho/Zschen Zeit-schri/t zam Ea// zl. /agerstatter /ei-nen Wehrdienstferweigerer im ferhre-eherischen E/Zt/erhrieg, der /ar seine Uherzeagang darch das Ea//heZ/ star/?/.* Das Peispie/ wirht desha/h so sehr a/s TPeraas/orderang, wei/ wir heate mehr den je Zn Ge/ahr sind, ans manipa/Zeren za /assen and Zn der Vermassang antergehen. Er toird so za einem Afahner /ar den einze/nen, seinem eigenen Getoissen za /o/gen and eigene Entscheidangen za wa-gen. zlher.* A/ahner sind anangenehm, wei/ sie heanrahigen, wei/ sie zam Uherdenhen der eigenen E/a/tang heraas/ordern, wei/ sie einem fie/-/eicht za hewa/?tsein hringen, da/? man se/her dies and jenes nicht wa-gen warde, da/? man /eig ist.
Udo AEanner
Ustavno sodišče prekiniio pritožbeni postopek društva „Ku!turni dom"
'VAN CANKAR	17
Martin Kačur
Življenjepis idealista
Ni se okrenil in je hitel dalje; obnošena, ohlapna, suknja je frfotala okoli njega in veter se je igral z dolgimi škrici.
„Bog mu odpusti!" je pomislil. „Kaj ve on, mladič! Nima žene, ne otrok. Da bi nikoli ne izkusil, kaj se pravi pokonci stati, če ima človek križ na rami in se mu kolena tresejo . .. V gnezdo sem prišel, v toplo; zdaj se bom kar lepo v kot stisnil!"
Smehljal se je predse in je mežikal v sonce, ki mu je sijalo žarko naravnost v lica.
„Težko je takole ... iz noči naravnost v prevelik dan ..
Stopil je v svetlo, prostorno vežo; visoka steklena vrata so bila pred njim in za vratmi ni bilo nikogar; odpreti se ni upal in ni vedel, kam bi potrkal. Iz nizkih stranskih duri, morda iz kleti, je stopila dekla s košem in steklenicami v
rokah.
„Ali je doma gospod župan?" je prašal plaho Kačur.
„Doma so!" je odgovorila dekla osorno in je odpahnila <luri v stekleno pregrajo.
„Kaj pa bi radi?" se je okrenila med durmi.
„Učitelj sem —"
„Bom že povedala hišni!"
Zapahnila je duri in je šla; Kačur je čakat.
Kako gosposko je vse tukaj!" se je ozrl po veži.
Začul je korake iti se je zravnal. Od one strani pregraje je stopil v vežo slok, črnobradat mož in je odprl duri.
..Stopite no bliže!" se je nasrpehnil Kačurju, ki je stal s klobukom v roki in se priklanjal.
„Pa pokrijte se!"
„Gospod župan ... moje ime je Martin Kačur, učitelj...
šele včeraj sem prišel v ta lepi kraj ... in trudil se bom, da mu ... ne bom delal sramote ..."
Zupan se je zasmejal in mu je segel v roko.
„Zakaj pa bi mu delali sramoto? ... Vi ste šaljivec, se mi zdi!"
„Ne!" se je prestrašil Kačur. „Nisem šaljivec... Resno, gospod župan ... in vestno . . . bom izpolnjeval svoje svete dolžnosti... in ne bom se ukvarjal s stvarmi, ki... ki ne sodijo v delokrog ... ne s politiko .. ."
Z županovega obraza in iz njegovih črnih oči je izginil nasmeh in pogledal je na Kačurja resno in trdo izpod košatih obrvi.
„Kaj pa to mene briga? Kaj mislite, da sem špijon? Učitelj je prav tako svoboden človek, kakor vsakdo drugi; počnite, kar se vam zdi, da je prav! . . . Klečeplazci niso najboljši ljudje!"
Segel mu je v roko, umaknil jo je hitro in je šel.
Potrt in ves nemiren se je vračal Kačur proti domu. K tlom ga je tiščala poldanska svetloba, oči so ga bolele, če se je ozrl na polje, vse prepleteno s svetlimi, nemirnimi žarki, kakor da seje sonce zlata in srebrna zrna nanj. Na fari je zazvQnilo poldne in iz daljave, brenče in monotono, so se oglasile podružnice.
Bolestno in plaho je bilo Kačurju pri srcu.
„Župnik je rekel, da bi bil tujec, zaničevan in smešen, če bi se napotil zdaj, ob prepozni uri, v svetlejše kraje .. ."
In zgodilo se je tedaj, da si je Kačur, z grozo in bolečino v srcu, zaželel Blatnega dola . . . Tistih vlažnih, zadehlih senc . . . kjer je človek spal ... in je bil miren, se ni ganil . . . kakor v raki...
„Kaj si že spet pijan?" ga je pozdravila žena.
Otroci so gledali nanj z velikimi, prestrašenimi očmi, kakor so gledali nanj v tistih časih, ko je prihaja) domov brez klobuka, omahujoč in blaten.
Sedel je za mizo in je uprl glavo v roke.
„Tukaj je svet ves drugačen, žena!"
Prinesla mu je kosilo na mizo.
„Seveda je drugačen, hvala Bogu!"
Kačur je vzdignil obraz In se je začudil ženi; lepša je bila nego kdaj poprej, bujna, kipeča, in oči so se ji svetile.
„Kaj si nič ne želiš v Blatni dol?" se je nasmehnil Kačur trpko, skoro očitaje.
„Ti si morda celo želiš? Ni tukaj pač takih bratcev zate, da bi popival z njimi!"
„0 Tončka, ti... zakaj govorim s tabo, ko je, kakor da bi govoril kamnu!"
„Glej, si že spet siten, pa se še napil nisi! . . . Veš kaj, Kačur, za obleko bo pa treba kar precej skrbeti! Dve nedelji ne pojdem taka v cerkev, kakor sem! Tukaj se nosijo vse drugače, tako da me je sram!"
„Kje bomo pa jemali?"
„Saj ni terba vsak dan mesa!"
„Hitro si se udomačila, Tončka! Hitro si pozabila na Blatni dol! Tam ni bilo treba Žide!"
„Kdo pa je zmerom silil stran? Pa kdo je bil tisti, ki je rekel, da bom gospa? Lepa gospa! Lep gospod!"
Kačur je umolknil. Z vso žarko močjo je sijalo sonce v izbo in ta svetloba ga je dušila; bal se je je, kakor se je bal nekoč tistih senc v Blatnem dolu. Čutil se je v tej svetlobi tujca, slabotnega, plahega in tujca pred svojo ženo, ki je pila luč v polnih požirkih, tako da ji je sijala iz lic in iz oči. ..
Zvečer se je napotil h Gašperinu.
Ko je stopil v krčmo, je bila izba že zakajena in velika družba je sedela za mizo; par mladih uradnikov, zaspani praktikant med njimi, obadva učitelja, Matilda v koketni obleki s kratkimi čipkastimi rokavi, druga učiteljica, mlado, suho in plaho dekle z velikimi očmi in starkava, klepetava ekspedito-rica. Glasno so pozdravli Kačurja in so ga posadili med zaspanega praktikanta in plaho učiteljico.
V težkem gostilniškem vzduhu, v tobakovem dimu in dremotni luči se je čutil Kačur takoj bolj domačega. Pokusil je vino in vino je bilo dobro nato se je ozrl po družbi.
Nasproti mu je sede! visok, lep fant s pšeničnimi, kodrastimi lasmi, zelo nežno poltjo in nelepim izrazom okoli ustnic; gledal je na Kačurja s čudnim, vodenim pogledom in je ^ umeknil oči, ko se je Kačur ozrl nanj.
Martinček
V	vas je prišel nov učitelj. Kot vsakega doslej, so tudi tega sprva gledali nezaupljivo in se vpraševali: Bo? Kako bo učil?
Pričel je s poukom. Franček, Mirko, Julka in Alenka so se spogledali in zaključili: Bo.
Na koncu pouka jih je nekaj zadržalo v razredu. Najbrž radovednost. Učitelj jih je poklical k sebi.
.Imate popoldne kaj časa?"
.Imamo, imamo, gospod učitelj."
.Potem mi boste pomagali ujeti martinčka."
Otroci so odprli usta.
O
Prihodnji dan so bili prvi v razredu. Nestrpno so pričakovali začetek pouka. Včerajšnji dogodek jih je tako težil, da se niso mogli sproščeno pogovarjati. Radi bi si še enkrat pripovedovali, kaj so včeraj doživeli, a jim je obljuba, dana učitelju, da ne bodo nikomur povedali, hromila pogovor.
V	razredu je bil pred poukom običajen hrup. Razgrajači so bili to jutro še posebno glasni in nebrzdani. Naši prijatelji so jih mirili.
Slednjič se je le prikazal učitelj s skrivnostno nasmejanim obrazom. Razred se še vedno ni pomiril. Učitelj je začel sredi hrupa:
.Včeraj popoldne, ko ste bili že doma, smo se zbrali: Franček, Mirko, Julka in Alenka ter krenili nad ribnikom v sončno reber. Sprva nam je beseda tekla veselo in hitro, čimbolj pa smo prihajali v klanec, čimbolj se je pot stiskala pod reber in postajala ožja, tembolj kratkobesedni in pozorni smo postajali. Čakala nas je težka naloga."
V	razredu se je že popolnoma pomirilo. Še največji razgrajači so prisluhnili. Učitelj pa je nadaljeval:
.Ozka pot nas je prisilila, da smo stopili v kolono po eden. S seboj smo imeli suknje. Kolona se je tiho pomikala po poti, kar se je v travi, ki se je vzpenjala visoko v grmovje, nekaj zganilo. Obstali smo in prisluhnili. Tedaj je Franček stopil na suho vejo, da je počila. Srce nam je bilo visoko v grlu. Spogledali smo se. Medtem pa je pod grmom nekaj šinilo. Kaj?"
V	razredu je nastala grobna tišina. Učitelj je govoril šepetaje. Še največji razgrajači so odprli usta. Naši štirje prijatelji pa so se naslonili na komolec in s široko odprtimi očmi zrli v učitelja. Zdelo se jim je, da zgodbo prvič slišijo.
.Kaj je bilo?"
.Martinček!" je zašepetal Slavko v prvi klopi. Vsem je zaigral na licih rahel nasmeh, poln pričakovanja.
.Kot se je prikazal, tako je izginil," je nadaljeval učitelj. .Mi pa za njim v reber. Mar-tiček je bil hitrejši. Nismo ga več uzrli."
.Pojdimo v drugi hrib," je predlagala Alenka, .tam je nekaj kamenja in na njem se gotovo grejejo."
In kolona je krenila skozi gozd in čez travnike v nasprotni hrib.
.Glej ga!" je pritajeno vzkliknil Mirko. Obstali smo, se sklonili in iskali z očmi v tisto smer, kamor je pokazal Mirko. In res. V ilovnatem prahu sta se grela dva martinčka. Komaj pa smo se malo premaknili, sta že zbežala. Poparjeno smo se spogledali.
.Glej, tam je še eden," je zašepetala Alenka. In res. Za bližnjo skalo je čepel in vzdigoval glavo. .Kam le gleda tako zamišljeno?" Na skali smo opazili hrošča. Mhm, smo si mislili, po pečenki ga skomina, nas pa po tebi. Tiho smo slekli jopiče in jih naravnali predse, kot ščite. Franček pa je poveljeval: .Mirko na desno, Julka na levo, ti tja, jaz sem. Obkolili ga bomo in ko bom rekel: vrzi, se vsi poženemo nanj."
Kolona je sklonjena in po prstih obkoljevala martinčka. Dih ji je zastajal, roke so se ji tresle, oči pa so videle samo martinčka. Junaki so prežali na martinčka, martinček na hrošča. Tedaj zavpije Franček z vso silo svojega glasu: .Vrzi!" In že so se pognali nadenj. Spogledovali so se in se vpraševali: Si ga ti? Ga imaš ti? Pretipali so ves prostor pod suknjami.
.Kako lep je bil!" si je mislil Franček. Po hrbtu je bil zelenkast, spodnja stran pa je izgle-dala, kot bi bila pokrita s svetlimi luskinami. Pa kakšne oči in kremplje je imel. In rep. Zdelo se mu je, da ni še nikoli videl martinčka s tako dolgim repom. Poglejte, otroci, kakšen je bil."
Učitelj je pričel risati na tablo martinčka in razlagati njegov ustroj.
.Kaj ga niste ujeli?" je učitelja nestrpno in boječe prekinil Radovan.
.Takoj vam povem: Ko niso ničesar našli pod suknjiči, so poparjeno obsedeli na svojih mestih in objeli svoja kolena, le Franček je še držal roko na suknjiču.
.Gremo," se je oglasila Julka.
Vstajali so. Tedaj se je pod Frančkovo roko nekaj premaknilo.
.Miga, miga!" se je zadrl.
Priskočili smo in se sklonili nad njegovo roko. Franček pa je počasi privzdignil suknjič. Ped za pedjo.
.Repi" smo nenadoma vzkliknili ostali. In res. Bil je martinčkov rep. Lep, dolg, zalen-kastorjav.
.Primi!"
„Ti primi!"
.Kaj boste vi!" se je nahudoval Franček in zgrabil z desnico za rep, z levico pa spustil. Hotel je dvigniti martinčka v zrak, da bi ga spustil v steklenico, ki jo je držala pripravljeno Julka, a glejte — v roki mu je ostal rep, samo rep, a martinčka ni bilo nikjer. Debelo smo se spogledali. V tem pa je izpod suknjiča, na drugi strani smuknil martinček, res pravi martinček, a brez repa. Ne lažem. Brez repa.
Niso mogli verjeti svojim očem. Martinčkov rep, ki ga je držal Franček v roki, je pričal, da je to resnica, gola resnica. Martinček je pobegnil brez repa in ga pustil našim junakom za spomin. Poglejte ga."
In učitelj ga je kazal od klopi do klopi, otroci pa so gledali z odprtimi usti in se niso mogli načuditi. Nato je stopil k tabli in razlagal : .Martinčku služi rep za obrambo pred sovražniki. Lahko ga odvrže, če ga kdo zgrabi zanj in zbeži. Nato mu zraste nov."
.Pa niste šli za njim?" se je oglasil največji pretepač v razredu.
„Da, za njim smo šli in dobili dva. Prav tistega brez repa, ki nam je ušel in še enega, rjavega in manjšega."
.Kako pa to? Nikoli še nisem videla rjavega martinčka."
.Tudi rjavi so. Rjave so samice, zeleni pa samci."
O dobrem mojstru brivcu
Duško :e ni in ni pustit striči. Lani mu je neki brivec oprasnit uho in Duško se boji, da mu ne bi posiej kak brivec odstrigei aii tevega ati desnega ušesa.
Od takrat so Dušku tasje že močno porasti in očka hoče, da se Duško ostriže. Prijet je Duška za roko in š!a sta od brivca do brivca. Toda Duško ni popustit. Jokat je, otresat z gtavo in siiii s stota.
Tako sta z očkom prišia do brivnice dobrega mojstra brivca.
Dobri brivec je prosi) Duška, naj mu dovoti, da ga ostriže. Prigovarja) mu je, da je to potrebno in da on res ne zbira otroških ušes: Duško pa ne in ne. Tedaj je dobri mojster stopii za zastor, da bi razmisiit, kako in kaj. Ko pa se je spet prikazat, je predtagat Dušku, da bi se igrata brivca. Rekei je:
„Mo, Duško, ti si brivec, pa me ostrizi!"
Ko je dobri mojster v resnici sedei na stot, se je Dušku zazdeta stvar imenitna. Prijet je za škarje in pričet strici
redke črne iase.
Potem je brivec rekei: .Odtično, Duško! Zdaj sem pa jaz na vrsti."
Dušku je biia igra všeč in je sedei na stot.
tn tako je nekaj časa Duško strige) brivca, nekaj časa brivec Duška, vse dottej, do-kier ni bii Duško tepo in spodobno ostrižen, kakor je že-iei očka.
Ko pa sta očka in Duško stopita iz brivnice, je dobr: mojster brivec snet z gtave nespretno ostriženo — ia-suijo.
aMHMMMHHHnaaMMMMMaHMHHHMHMaaMHMaMMtmHHMMHManmmHHMMMaHHM aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaat
Po7ef/e
Bom stopinje poM%Mjd poletje, m: !^rj%nč&% m v žitn cvetje, prinaša Brezt^rBni SOMCni Jan,' pobarva neBo tnodro ^ot lan, zariše na večer v nebesni oBo^ mavrico, &i jo razpne čez log.
Vse m velijo intetje, poklanja ^KŠtravo poletje.
.Franček, ali veš, kaj je samec?"
Franček je tiho vstal in povesil oči.
.Kdo pa ve?"
V razredu je nastala zopet tišina.
„Ne veste. Ti, Anica, Zinka, Peter?"
Tedaj se je zagnal pokoncu Matjaž iz zadnje klopi in rekel: .Samec je to, kot petelin."
.Samica pa kura," so se oglašali drugi.
.Kje pa imate martinčka?"
Učitelj je izvlekel iz žepa steklenico, v kateri je bilo nekaj vejic, med njimi pa dva martinčka. Učenci so stopili na klopi, da bi bolje videli.
.Sta mrtva?" se je žalostno oglasila Marjanca.
.Ne, nista mrtva, samo otrpnila sta." Učitelj je med tem odmašil steklenico in ju stresel na prvo klop, nato pa ju vzel v pest.
.Martinček ima nestalno toplo kri," je nadaljeval. „Na soncu, ko se mu ogreje, postane živ, na mrzlem pa se mu ohladi in otrpne."
Medtem sta se martinčka v učiteljevi roki ogrela in oživela.
.Glejte, glejte, gospod učitelj, rjavi je oživel."
Učitelj ju je postavil na okno, ki je bilo polno sonca. Ozirala sta se v razred in pod svobodno nebo, pomežiknila z očmi in že ju ni bilo več.
„Ho, jo," je zavreščalo po razredb in že so bili vsi na oknih.
Martinčka pa sta že plezala v hrib in se veselila sonca.
Učitelju Jerinu se je poznalo na krepkem, ukazovalnem ] glasu, da je že nekoliko pil; tudi Matilda se je smejala z razposajenim glasom in motnimi očmi; praktikant je spal.
.O vas smo govorili, gospod Kačur, revolucionar v pokoju!" se je zasmejala Matilda. .Kod pa ste se potikali, da ste se tako pohujšali?"
.Postaral sem se, postaral!" se je smehljal Kačur in je pil. .Postara se človek, pa spozna druge skrbi in nadlege in se mu neče več, da bi uganjal neumnosti..."
.Ali bi vam nekaj povedala, Kačur? Pusti ste, zelo pusti in dolgočasni!"
Okrenila se je k Jerinu.
.Ali verjamete, da so preganjali tega človeka? Zato ker se je upiral gosposkam? Ker se je pečal s politiko, prirejal shode in hujskal narod? ..."
Kačur je stresal z glavo in je odmigaval z obema rokama.
.Ne, ne, ne! Kaj bi tisto? Nič nisem hujskal! Nič prirejal! Nikoli se nisem pečal s politiko in se ne bom! . .. Ne maram, da bi me takole . .. ujeli... da bi se igrali z mano ... na mojo škodo ... Za nobeno stvar se ne brigam, prav za nobeno!"
.Fej!" je zaklical Jerin. .Ali ste ga slišali? Boji se, da bi ga mi... o ti prokleta šleva! Kaj smo špijoni? Kaj pa bi se dalo špijonirati ob takemle bojazljivcu? Saj se še usekniti ne upa, če je nadzornik blizu! — Tega da so preganjali?"
Matildi se je zasmilil.
.Drugačni časi so bili!"
.Kaj tisto, drugačni časi!" je klical Jerin razjarjen. .Če je videl, da pošteno več ne more živeti, naj bi se bil obesil! Dovolj jih je bilo, ki so se obesili! — Tako pa živi, sebi v sramoto, drugim v nečast!"
Kačur je pil hitro, smehljaj mu ni izginil z ustnic.
.Le dajte ... ne boste me! Ne bom se prepiral... nič jeze!... Deset let ječe... človek ne krade več... ponižen je . .. oprezen!"
Ozrl se je preko mize in je opazil, da lepega fanta s pšeničnimi kodri ni bilo več. Matilda je gledala zlovoljno in zamišljeno; suho učiteljico ob Kačurjevi strani je zabaval šepetaje kozobrad uradnik z zaljubljenimi zgodbami in smehljala
se je in zardevala; praktikant je bil naslonil glavo ob mizo in je smrčal; ekspeditorica je pripovedovala dolgo povest, ki je ni poslušal nihče.
.Kako, vraga, pa živite, če nimate smisla za prav nobeno stvar na svetu?" je prašal Jerin.
„2eno imam in otroke ... in vino!"
.O žalost!" je vzdihnil Jerin.
Kačurja je kljuvalo v srcu, tresla se mu je roka, kadar je vzdignil kozarec. Vino ga je omamilo, gledal je v meglo in je videl v megli Jerinov obraz — ki se mu je zdel znan izza davnih časov. Iztegnil je roko, pokazal je nanj s kazalcem in se je smejal polglasno, od srca.
.Tudi ta . .. tudi ta se ne bo obesil!"
Jerin je bil pijan in je vzkipel.
.Kaj? Razložite!"
Prešerni učitelj, ki je bil pijan že od začetka in je gledal kakor v sanjah z izbuljenimi očmi, se je nenadoma zdramil in se je izkušal vzdigniti.
.Razložite!"
Kačur je zmajeval z glavo in z rokami.
.Ne!... Ne bom se prepiral!... Za nobeno ceno!... Kar sem videl, sem videl... Drugega ne rečem nič!"
.Klečeplazec!" je zaklical hripavo in polrazumljivo prešerni učitelj in se je zvrnil na stol.
Jerin je pomislil, nato je prijel steklenico z vodo, omočil si je čelo in je molčal.
Kačur se je nagnil mimo spečega praktikanta k Matildi in je položil narahlo svojo roko na njeno.
.Gospodična Matilda .. . nekoč, ob tistih časih ..."
.Saj si pijan, starec!" ga je prekinila Matilda in mu je odtegnila roko.
Kačur se je obrnil v stran in je napravil teman, užaljen obraz; pol ga je bilo upijanilo vino, pol nezavedna, skrita bridkost — ki se je bila rodila daleč od tega večera in daleč od teh obrazov. Prijel se je z rokama za glavo.
.Ne mara me več!"
In takoj je pozabil, kdo ga več ne mara; najprej je mislil na suho učiteljico, nato na Matildo, nato na svojo ženo in
nenadoma so se mu ustavile misli pred Minke belim obrazom in črnimi očmi.
Vzdignil je obraz in se je ozrl po omizju. Vstal je počasi, zibaje se, z motnimi, izbuljenimi očmi in je iztegnil roko.
.Kdo izmed vas, ki sedite tukaj . .. kdo izmed vas je tako ljubil? ..."
Ugledal je same neznane obraze, pijane, strmeče, in je utihnil.
Jerin je stopil k njemu in ga je potrkal po rami.
„No ... saj je dobro ... Zdaj se že razumeva!"
„Pa zapojmo!"
.Bomo že peli; ne nocoj!"
Prinesel mu je suknjo in mu je posadil klobuk na glavo ...
Noč je bila hladna; nebo je bilo vse posuto z zvezdami in čisto blizu so bile. Cesta se je svetila kakor podnevi.
Kačur je postal, zibal se je in gledal proti nebu.
.Kam sem zašel? V kakšno deželo?"
Mislil je naporno in se je domislil.
„Ne! . . . Ne bodo me sprejeli! Otroke imam in ženo! . .."
Mislil je polglasno, nato je kričal in se je opotekal po
cesti.
.Otroke imam in ženo! ... Zadosti ste mi dali!... Ne maram več! .. . Pustite me na miru! ... Sam zase! ..."
Postal je, poizkušal je glas in je zapel:
.Ljubca moja, kaj si st'rila, da ti drujga ljubit greš .. ."
Umolknil je in je bil nenadoma ves žalosten.
.Težko meni! Zdaj bo že jesen, bo že zima — kakšna je moja suknja? ... Kakšno je to življenje? Čemu? ..."
Prišel je do doma; od okna se je spustila senca.
.Hej, ti!" je vzkliknil Kačur in je stopil hitreje, omaho-vaje. Ropotoma in žvenketaje se je zaprlo okno.
Senca je postala.
fDalje v prihodnji številki)
16. julij 1976	VESTIMK
Za prijatelje smo vedno imeli in imamo odprte roke,	mednarodnih organizacijah in drugo, dokazujejo, kako
sovražnik pa mora vedeti, da svojo svobodo, neodvisnost	močan je obojestranski interes za dobre sosedske odnose.
in sadove socialistične revolucije znamo in smo jih pri-Pravljenj braniti. Za takšna načela se zavzemamo tudi v	Toda te dobre odnose kalijo sile, ki jim tak razvoj od-
odnosih s sosedi, s katerimi nas veže veliko skupnih in-	nosov ni povšeči, ki so del mednarodne reakcije in ki
teresov. Le ti zahtevajo sodelovanje v medsebojnih in	svojo politično taktiko prilagajajo razvoju notranjih odno-
mednarodnih odnosih. Prav hitrejši razvoj teh obmejnih	sov v posameznih državah, odnosom med njimi in med-
krajev je v marsičem odvisen od urejenosti odnosov z Av-	narodnim političnim razmeram. Te sile so v odnose med
strijo. Vrsta urejenih problemov, ki zadevajo dvolast-	Avstrijo in Jugoslavijo uspele vplesti vprašanje položaja
ništvo, ceste in mejne prehode, mostove, vodovje Drave	slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Štajerskem in
in Mure, gospodarsko sodelovanje, skupno nastopanje v	Gradiščanskem.
Tako je poudari) sekretar republiške konference SZDL Slovenije Milan Kučan, ko je — kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista — govoril na proslavi ob 35-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in ob prazniku mariborske občine. Velik del svojega govora je posvetil prav najnovejšemu razvoju manjšinskega vprašanja v Avstriji in v tej zvezi dejal:
Prav tu blizu, za vrhovi bližnjih gričev, ki si podajajo roke nad Pesnico, so kraji, v katerih se danes del našega narodovega telesa v neenakopravnem boju še bori za temeljne pravice, za svoj jezik, kulturo, zgodovino in prihodnost. Bori se, ker hoče živeti in preživeti, ker v svoji domovini noče biti tujec! Tako smo se Slovenci borili od pamtiveka.
Na tem prelepem delu sveta, ki je naša domovina, kjer se križajo prometni, politični in gospodarski tokovi in kjer se stikajo velike evropske družine narodov, smo morali vselej znova z bojem in uporom dokazovati, da
vse tesnejšega prepletanja in sodelovanja narodov in ljudstev. Pozdravili smo osimski sporazum tudi zato, ker omogoča demokratičnim silam Italije, da zagotovijo popolno varstvo slovenske narodnosti pred asimilacijo na celovitem narodnostnem področju, na Tržaškem, Goriškem in Benečiji. Izid zadnjih volitev je pokazal, da so se te sile močno okrepile v vsej Italiji in tudi v samem Trstu.
Z republiko Avstrijo po drugi svetovni vojni nismo imeli spornih mejnih vprašanj. Z državno pogodbo, s katero ji države podpisnice jamčijo neodvisnost in demokratično ureditev v mejah iz leta 1938, prevzema obveznosti, da ne bo dovoljevala nobenega delovanja zoper svobodo, človeštvo in demokracijo, da bo prepovedala organizacije, ki bi oživljale fašizem in preprečila delovanje silam, ki bi manjšini jemale njen narodnostni značaj in pravice ter da bo zagotovila svoboden razvoj in enakopravnost vsem, na njenem ozemlju živečim manjšinam,
no. Takšno je stališče mednarodnih znanstvenih sestankov v Trstu, v Ohridu in v Ljubljani o tem vprašanju; to je stališče avstrijske demokratične javnosti; to je tudi naše stališče. Taka rešitev v bistvu pomeni vezati pravico do življenja pripadnikov nekega naroda na njihovo število, to število pa napraviti odvisno od ukrepov administracije in policije v vzdušju šovinističnega sovraštva in nestrpnosti, prastrahu in nenehno se ponavljajočega plebiscita.
Taka rešitev pomeni sprenevedajoče se spraševati, ali Siovenci na avstrijskem Koroškem sploh so. Oni pa tam so, so biii in bodo ostati. Njihova navzočnost je mednarodnopravno zago-tovijena, niso neznanka, ki bi jo bito šele potrebno ugotavijati! Sicer pa to dobro ve tudi sam gospod kancler in njegov policijski aparat. Iz drugačnih razlogov sta tiste, ki se kljub vsemu upajo opredeliti kot Slovenci in ki iz sinov slovenskih mater niso postali ne Vindišarji in ne Nemci, preštela in identificirala. Sicer bi bila odvečna iz-
Avstrija je prva evropska država, ki flagrantno krši duha in črko helsinških dokumentov
'smo tu in braniti pravico, da tu tudi ostanemo. Veliki boj, ki smo ga skupaj z bratskimi narodi in narodnostmi borili proti najbolj mračnim silam človeštva v drugi svetovni vojni na strani sit svobode, človečnosti in demokracijo, nam je te pravice v socialistični in samoupravni Jugoslavij tudi zagotovil. Nihče nam jih ne more vzeti in nikomur jih nismo pripravljeni dati.
Ali je na podlagi take naše zgodovinske izkušnje potemtakem čudno, da jV znal pesnik našo skupno misel premi v neodgovorjeno vprašanje; .Kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, A^aribor, Gorica, Trst .. .?" Neizbrisna jo resnica, da so v času, ko so povsod P° izmučeni in krvaveči Evropi utihnili lopovi, ki so najdlje trgali človeška te-'osa prav na naših tleh, na vseh teh mejnikih stali slovenski in jugoslovanski partizani, da si je svobodo v teh krajih priboril tu živeči narod in s tem Pravico, da sam odloča o tem, kje in jr kakšnih družbenih odnosih bo živel. Panes je del slovenske nacionalne države v Jugoslaviji le Maribor, tz Celovca, Gorice in Trsta so se naši bor-umaknili zaradi krivičnih določii mi-'ovne pogodbe, zaradi računa velikih *n, umaknili so se zavestno, v interesu *"'ru, prepričani, da bodo sile napredka in demokracije našim ljudem, ki so ostali za mejo v Italiji in Avstriji, zago-jovile pravice, ki so si jih priborili kot borci protifašističnega boja, ki se ni končal takrat, ampak traja še danes.
Z Italijo smo naše odnose, vprašanje meje in položaja ter pravic manjšin no podlagi določil ustav obeh držav oosledno uredili s sporazumom v Osi-*nu, ki čaka le še formalne potrditve 'r rimskem parlamentu. Ta sporazum sprejemamo, ker ukinja negotovost na *nsji, razrešuje takoimenovano tržaško vprašanje ter na mešanem narodnostnem področju ustvarja pogoje za go-spodarski in kulturni napredek, za ures-Jnčenje tiste znane Kardelje misli, da "odo meje postopoma izginjale zaradi
pri čemer sta slovenska in hrvaška manjšina neposredno omenjeni.
Toda danes so v Avstriji na delu sile, ki želijo državno pogodbo spremeniti le v arhivski papir, ker morda neprijetno spominja na nekatera manj slavna dejstva iz avstrijske polpretekle zgodovine. Kako naj sicer drugače razumemo, kar se sedaj dogaja na avstrijskem Koroškem, ne le ob tolerantnosti, ampak celo pod okriljem dunajske vlade! Ko! njeno nemoč, nepripravljenost, sprenevedanje ali nesposobnost! Posebej nas skrbi, da to počne socialistična stranka in socialistična vlada, ki korak za korakom ne le popušča, ampak sprejema politična stališča sil, ki hočejo obnavljati nacizem in protidemokratično ureditev, ki delujejo proti interesom podpisnic avstrijske državne pogodbe in proti interesom ter ozemeljski integriteti sosednje in prijateljske Jugoslavije, sopodpisnice pogodbe in članice OZN. Plošča na zidovih gradu v Gradcu nas na to le preživo opozarja.
Dejstvo je, da je do sedanjih sklepov o preštevanju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji prišlo na podlagi zahtev nemških nacionalistov in da je to kapitulacija pred njimi. Formalno sicer gre za predlog političnih strank, toda sprejele so stališča tistih sil, ki so vprašanje Slovencev na Koroškem že reševale s krvavim nasiljem in izseljevanjem s področja, kjer žive skoraj trinajst stoletij in za katere so vedeli takrat povsem natančno, brez preštevanja, kot vedo tudi danes. V preštevanju manjšine v kakršnikoli obliki, tudi če gre za takoimenovani jezikovni popis, kar naj bi bilo pogoj za izpolnitev z državno pogodbo zelo nedvoumno opredeljenih obveznosti avstrijske vlade glede pravic in zaščite slovenske in hrvaške narodnostne manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, vidijo te sile priložnost, da legalizirajo početje, ki je sicer z avstrijsko državno pogodbo prepoveda-
java o tem, da v resnici itak vedo, koliko je Slovencev.
Očitno je, da avstrijska vlada in parlamentarne stranke slejkoprej vodijo v bistvu raznarodovalno politiko, politiko, s katero v polni meri prevzemajo pred svojo in svetovno javnostjo odgovornost za enostransko in samovoljno zanikanje in revidiranje določil državne pogodbe. Se več, prevzemajo tudi odgovornost za to, da je Avstrija prva evropska država, ki flagrantno krši duha in črko sklepnega dokumenta o varnosti in sodelovanju v Evropi, ne glede na to, da se sicer prav rada veliko sklicuje na helsinški dokument. Ves ta dokument pa je grajen na veljavnosti sprejetih mednarodnih obveznosti, do katerih je prišlo po zmagi nad fašizmom in nacizmom. Razkorak med besedami in dejanjem! Toda tega smo — vsaj kar zadeva Avstrijo in njeno sedanje vodstvo — itak vajeni. Vajeni smo tega zlasti takrat, kadar gre za popuščanje pred nacionalističnimi, šovinističnimi in neonacističnimi silami, ki jim je štetje prijazno darilo za tisočletnico nemške Koroške. Proslavljajo jo, kakor da Koroška poprej ni imela svoje slovenske in pozneje skupne zgodovine, na primer boja za protinacistično in demokratično Avstrijo. Ta pranemški prizvok ne le pači zgodovino, ampak jemlje koroškim Slovencem domovino. Posledice so znane. Vse večje nasilje večine nad manjšino, posebno neonacističnih grupacij, je postalo, kot kaže, trajen dejavnik, s katerim morajo računati koroški Slovenci.
Pred nasiljem Slovenci nismo klonili nikdar, ne med NOB, ko smo se uprli nemškemu nacističnemu nasilju, ne danes. Tisti, ki se poslužuje nasilja, pa mora vedeti, da nasilje poraja spontan odpor. Narod, ki mu jemljejo pravico do življenja, ima vso pravico, da se bori za svoje življenje. Imenovati to pravico za banditizem, vse preveč spominja na izraze, ki jih je Hitlerjeva
soldateska in njeni hlapci uporabljala za to, da je opravičevala pokole in grozodejstva nad našimi partizani, te-renci, aktivisti OF in nedolžnim prebivalstvom. Tudi danes ni mogoče z bando odpraviti dejstva, da sredi demokratične in kulturne Evrope obstoja narod, ki se mora boriti za svoj obstoj. Če je na Koroškem odletela v zrak pred kratkim postavljena kamnita glava nekega koroškega nacista, potem je potrebno povedati — ne glede na to, da je resnica za koga lahko neprijetna — da so davno pred tem na Koroškem leteli v zrak partizanski spomeniki, da so bili premazani s kljukastimi križi in da so v uničevalnem pohodu, ob toleranci policije, bili prav tam odstranjeni dvojezični napisi.
Zažigalna vrvica na Koroškem tli dolgo časa. Eno pa je gotovo: prižgala je ni slovenska roka. In če je danes razmišljanje za red in mir odgovornih ljudi v Avstriji obrnjeno predvsem k Slovencem, potem je očitno, da ne marajo videti prave resnice, da ne marajo videti neonacističnega pohoda, ki jim kali nekako namišljeno koroško pa tudi avstrijsko idilo in da jih kaj malo skrbi usoda Slovencev v državi, ki je tudi njihova država. Ta usoda pa skrbi koroške Slovence in nas. Poznamo jo iz časov pred drugo svetovno vojno, iz razmer, ki so bile podobne sedanjim in ki so povzročile usodne posledice za nas in ves napredni svet!
Naše odklonilno stališče do strankarske politikantske rabote na račun manjšine smo večkrat opredelili, nazadnje v izjavah zveznega sekretariata za zunanje zadeve 17. junija in v spomenici jugoslovanske vlade 1. julija letos. Do teh stališč in do naših predlogov je avstrijska vlada ostajala gluha. Gluha je ostajala do pobud, formuliranih na razgovorih našega predsednika Tita s kanclerjem Kreiskym na Brdu. Gluha je končno ostajala tudi do konstruktivnih predlogov in pobud slovenske in hrvaške manjšine, ki sta biti pripravljeni sprejeti vsako rešitev, ki bi vodila k vsaj postopnemu izpolnjevanju trajnih določil pogodbe. Očitno je torej da manjšina ni želela in ne želi konfrontacije. Če pa ji jo žetijo vsiliti drugi, jo bodo — kot so pred nedavnim izjavili njeni predstavniki — sprejeli ter ukrenili vse, da informirajo narodno in mednarodno javnost o svojem boju za njihove pravice. Ta boj teče zdaj v pogojih, ki jih je vsilita odkrita bojna napoved manjšini in vsem tistim, ki jim je obstoj Siovencev na Koroškem pri srcu, v pogojih zastraševanja, zasliševanj, hišnih preiskav, ki niso več stvar heimatdienstovskih iz-prevržencev, ampak vladnih ustanov, kar vse ustvarja vzdušje strahu, v katerem naj bi potekalo to štetje posebne vrste.
In vseboli je več kot očitno, da bo šlo res za štetje prav posebne vrste. Zato je razumljiva želja naše manjšine, da si zaščito poišče pri mednarodnih dejavnikih, ker je ne morejo dobiti doma, v lastni državi. Tudi zakon o narodnostnih skupnostih namreč ne rešuje ničesar. V bistvu ščiti večino pred manjšino. Med neposredno izvršljive obveznosti, ki jih določa pogodba in pravice manjšin se sedaj postavlja avstrijski zakonodajalec. Z izvedbenim in neustavnim predpisom pogojuje pravice, ki so v izvršitev zapadle že pred 21 leti. Usodo njihovega uresničevanja prepušča deželi, ki jo vodijo ljudje, ki se v javnosti ponašajo s svojo hitlerjugendsko preteklostjo. Taka želja naše manjšine je naletela na polno podporo in pomoč naše države, države matičnega naroda, ki je z razpravo v zvezni skupščini 30. junija letos povzela splošno razpoloženje delovnih ljudi Jugoslavije.
Ne moremo upoštevati težav avstrijske vlade in pokazati razumevanja zanje. Ne moremo razumeti, česar ne more razumeti in sprejeti naša manjšina. Avstrijske zakone lahko razumemo in tolmačimo le tako, kot jih tolmači naša manjšina, kot jih totmači avstrijski tisk in kot jih na Koroškem to!-mači Heimatdienst.
To bo gotovo omajalo sloves Avstrije in njen demokratični nimbus. Sloves uživa kot branilka zapadne civilizacije in demokracije pred komunizmom. Mi ga, žal, predobro poznamo kot izgovor za dejanje zatočišča vsemu protijugoslovanskemu, ne le političnemu, ampak tudi fizičnemu delovanju. Ne moremo se strinjati z očitkom, da je taka naša podpora manjšini vmešavanje v notranje zadeve Avstrije. Gre konec koncev za kršitev državne pogodbe. Za izpolnjevanje je kot njena sopodpisnica odgovorna tudi Jugoslavija. Gre za našo manjšino, nad katero želijo avstrijske oblasti izpeljati pravni genocid. In pri tem smo vsi v Jugoslaviji enotni, enako občutljivi in enako odločni. Gre za naše narodno telo, za naše ljudi, za naš jezik in kulturo, gre za del našega boja.
Koroški Slovenci upravičeno pričakujejo, da jih bodo v njihovih zahtevah podprle tudi napredne sile republike Avstrije, zlasti avstrijski proletariat, zvest misli, da delavski razred enega naroda ne more biti svoboden, dokier ta narod izkorišča drugi narod.
Glasovi
//'sJra
Jr pro/jman/šjnsJrjm za Jr on om
7zg/ayofzaM;e p/of:zMaM;š:M-f^:/z a/repov v atvtr/JZ:c//: pa/Za/MCMfa Ma/efe/o Ma Ma;-cvfrcjšo o/z^o J/zo f we/M ;ago-JofaMf^e/M f/s^a. P g f^J: Je/ aMfr:)'f^ega f:'$^a je o/z s^/e-M:fu: o/ze za^OMov :zraz:7 res-Me pOTHzs/e^e g/eJe fa^ŠMega „/*ešcfzaM;a" /MaM;š:Mf^ega fpra-ŠaM;a.
$ BORZM v BeograJa je zap:sa/a, Ja pos^as zlfsJrjje, Ja Ja /J rezJJrra/a JržavMo pogojno, tez oJ/oČM: oJpor Aoro-š^:/z 5/oveMce-o :M graJ/ščaM-s&r/? /Jzvafco prof: fej Ma/Mer: Me povzročajo /e zas^rJ/jeMost, /Marveč za/zfevajo faJ: po/MO pojporo ce/ofMe po/;t:ČMc jav-Mosf:	/agos/av:'je pravrČMe/MK
/zo;a o/zeZz MarojMOsfM:'/? s^ap:M za svoj o/zsfoj. 7*o je posta/o Meo/z/zoJMO pofre/zMo z/aff: po seJaMj: ^ap:fa/ac:;: prej Ma-c:'oMa/:7f: :M Jaš:'ff:'. ,,/VajMMMj, &ar /Morejo zJaj sforrJ:', je za-gotovJev, Ja stoj: ce/ofMa /a-goJav:ja za MMMjsrMO :M Ja Bo MjeMo vprasaMje ta^o Jo/go oj-prfo, JoB/er Me /zo rlvsfrrja :z-po/M:/a vse z JržavMo pogojno prevzefe o/zvezMosf:," poa-Jarja Bor/za :M v fej zvez: o/Mf-Mja z/asf: faJ: fozaJevMo za-gofov:7o, B: ga je preJsfavM;*-Zso/M Bo/ošZJ/z /JovcMcev Ja/ preJseJM:^ 7rfo.
# 5v4Z.ZBLTRGE,R NrlCH-B/C//7*E/V Zzraža reseM Jvo/M, Ja /z/ s sprejef:?Ma zaBoMo/Ma aspe/o reš/t: MMMjs:Ms^o vpra-saaje — Me sa/MO zafo, Ber je Jtzo/M/pvo, Ja je sa/Mo z zaBo/z; /Mogoče oJsfraM/f: Mefo/eraMco :M Meraza/MevaMje, a/MpaZ faJ: zafo, ^er M: /Mogoče verjef:, Ja sfa o/za za^oMa pr:'/MerMa, Ja /z: z Mj:/Ma Joseg/:' Ma/MeM. Z/ast: pa /:'st Bnf/ČMo oceMjaje govor-jeMje o JosežeMe/M „sog/asja" :M „s^apM: reš/fv:" fer agofav-/ja, Ja so pr: fe/M poza/z:/: pove Jaf:, Ja gre za s^apMo res:-fev sawo več;Me. Tast zavrača frj/fve, po Bafer:Zz /zaje M: /z:-/o /Mogoče Joseč: faJ: sog/asja /MaMjš/Me, čes Ja /e-ta M:Z?Jar M: zaJovo/jMa. Pr: fe/M /:sf opozarja, Ja je v4vsfr:ja svoječasMO ZzrecMo :zjav:7a, Ja /zo Ma jaž-Mot:ro/sZJ sporaza/M pr:'sfa/a /e feJaj, če /zoJo Ja/: MaMj sog/as-je taJ: jaŽM: 7*:'ro/c:. „ČM Ma jaŽMe/M Xoro%e/M fo MaeM&rat Me /z/ ve/ja/o?" vprašaje /:'sf :M /z^raf: po/z/ja frj/fve, Ja preJ-stavM:ZJ Zzoroš^:7z 5/oveMcev M:-so /zofe/: soJe/ovaf: pr: poga-jaMj:Zz. $a/z/zarger ZVac/zr:c/zfeM MasprofMo opozarja, Ja so /z:7: š/oveMc: v pr:/Mera prag/Maf;č-Me reš/fve /zrez prešfevaMja pr:-prav/jeM: ce/o Ma Jo/očeMe ^OM-ces/je. NaJa/je /;sf faJ: o/MeMja sta/Zšča voJ:/M:Zz po/:f:^ov, so pr:'zMa/:', Ja agofav/jaMje sp/o/z M: pofre/zMO, ^er je sp/oš-Mo ZMaMo, Zzjc ž:v:jo 5/oveMC:; zafo „M; MevreJMo Jejsfvo ago-fav/jaMja /MaMjšzMe /zof fa/zo, /Marveč Ja/z, /z: f:č: za fe/M". Pose/zej pa /:sf opozarja faJ: Ma pos/eJ:ce, j:Zz /zoJo t: a/re-p: :/Me/: za rlvsfr/jo Ma /MeJMa-roJMe/M poJročja fer poaJarja, Ja so :/Me/: zaMaMjepo/:f:ČMo :z-^ašeM: po/:f:/z: v v/aJ: :M opo-z:c:j:	ze/o te/zfMe po/M:s/e&e
prof: fa&ŠMe/Ma reševaMja /MaMj-š:Ms^ega vprašaMja.
$ POP/77Xrl v BeograJa agofav/ja, Ja je ZzJa v rlvsfr/j: poMovMO /zrezo/zz:rMO Je/MOM-sfr/raMa po/:f:'/za s sfa/;šča ve-č/ae :M v/aJe, :M fo o/z sveča-M:Zz zagofov;/;//, Ja je zlvsfr/ja strpMa :M ve/:^oJaŠMa Mapra/M /MaMjš:Ma/M.

8 — $tev. 29 (1770)
Celovec, petek, 16. julij 1976
Vsestransko podporo boju koroških Slovencev za njihove pravice
Tudi večinski narod
podpira naš boj proti štetju
Odpor koroških Stovencev in gradiščanskih Hrvatov proti nakanam nemških nacionatistov in njihovih pomočnikov v v!adi in pariamentarnih strankah, da bi nas r oktroiranim preštevanjem ogotjufati še ra zadnje pravice, je de-ieien razumevanja in podpore tudi med pripadniki večinskega naroda, ki se prav tako zavedajo, da takšno ..reševanje" manjšinskega vprašanja Avstriji ne koristi, marveč nasprotno samo škoduje.
Sicer doiivijamo, da so posamezniki pripravtjeni podpreti naš boj te
zavo ^Toda postavtjanje ?akih pogojev je tudi v avstrijski javnosH^deteino odpora, saj prav Avstrija sama v primeru Južne Tirotske najbotj prepričtjivo demonstrira, kako se mora matična država boriti za svojo manjšino! Poteg tega pa živa povezava med narodom in njegovimi deti v drugih državah ter neovirani redni stiki med manjšinami in njihovimi matičnimi državami sodijo k osnovnim načetom sodobne manjšinsko potitike. Zato je tudi težko verovati v iskrenost sotidarnosti, za katero bi morati ptačati takšno ..ceno".
Totiko botj smo veseti podpore, ki nam jo nudijo pripadniki večinskega naroda brez takih neosnovanih in nesprejemtjivih pogojev.
#	Tako je npr. dunajski Sotidarnostni komite za pravice koroških Stovencev v trenutku, ko so v partamentu sktepati o ugotavtjanju manjšine, na raznih krajih Dunaja izvedet protestno akcijo, ki je vzbudita med Dunajčani precej zanimanja. Z tetaki in transparenti ter preko zvočnikov in v diskusiji so ctani komiteja opozoriti na protimanjšinsko bistvo obeh ..manjšinskih" zakonov. Mnogi tjudje so izraziti protest proti nedemokratični manjšinski poiitiki in se izrekii proti ugotavtjanju manjšine.
#	V okviru borbe proti ugotavtjanju manjšine, proti šovinizmu in za enakopravnost manjšin v Avstriji je sodit tudi drugi ..nastop" stovenskih tova rišev in prijatetjev Komunistične zveze Dunaj v zasedenem kutturnem in mta-dinskemu centru ..Arena". Zadnjo soboto so ponovno nastopiti s partizansko pesmijo in povedati, da je ta pesem spremtjata siovenske borce za svobodo v njihovem boju proti fašizmu. Ta pesem pa je aktuatna tudi danes, ko se je treba štej ko prej boriti proti šovinizmu in nacionatizmu, proti diskriminaciji — za popotno enakopravnost Stovencev in vseh manjšin v Avstriji.
#	Viden izraz sotidarnosti z manjšinami v boju za njihove pravice pa so nedvoumno biti tudi tetaki, s katerimi je bi! prejšnji teden ktjub najstrožji zastraženosti partamenta med ..manjšinsko debato" izražen protest proti ugotavtjanju manjšine.
Občni zbor mešanega pevskega zbora ,,Rož"
(NdJd/jevcHje $ 7. 6tr<zn;')
do v tej borbi imeli polno razumevanje in vso podporo matičnih narodov in SFR Jugoslavije kot podpisnice državne pogodbe, kakor tudi demokratične in napredne javnosti v sami Avstriji in v svetu.
Ob tej priložnosti so predstavniki ZSO in NSKS izrazili zadovoljstvo koroških Slovencev ob podpori njihovemu boju za narodnostne pravice, ki jo slovensko ljudstvo, njegove družbenopolitične organizacije in organi tako dosledno izražajo, kakor tudi za razumevanje in podporo vseh narodov in narodnosti SFRJ, kar je še posebej bilo izraženo ob nedavnem sprejemu predstavnikov koroških Slovencev pri predsedniku SFRJ Titu.
Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je v svojem odgovoru poudaril, da ustava SFRJ
Čarovniški triki avstrijske dipiomacije
7'<2^o ;wt'no-LWi;
je prejŠnjr žeJen ;zg/<Mo-v<3/	piZr/arneMf, je — ŠMŠ:or
pove že ;we — ce/ot<z; z/%st; pa je Zu-/o weJ preJ/roJn/fn; pogajanj: pre<7-Jn/^ov strani :n predvsem 7^Ji s stran: ^anc/erja A"rejskega veJno spet ponJcr/eno, Ju more jnt: sprejeta no-ve/:zac;ja zagona o /;MJ<T;/: štetji /e te^aj, če Ao Mrat: sprejet 7;<J; za^on o naro^nostn:7? s^ap:naA oz:ron:a obratno. To torej pomen:, Ja sta o&a zagona najtesneje povezana :n meJ-se^ojno oJvtsna. Z Jrag:m: AeseJam: pa to pomen;, Ja Je/a ^4vstr;ja ares-n;č;tev manjs:ns/:;7: prav;e oJv/sno oJ preJ/:oJnega preštevanja ;'n oJ Jo/o-čenega oJstot^a (pr/^jžno četrt;na, ^ot je rečeno v zagona) manjš;ns^;A pr;paJn;^ov.
7*o ;n samo to je resn/ca/
^ Na tej resn/c; prav n;č ne spremen/jo tzjave v par/amenta, /ejer so govorn;^; posamezn:T strani to resn;-co zavestno postav/ja/; na g/avo, jo torej sprem/nja/; v neresn/co, &o so s^aša/; Jo^azovat:, Ja pravice manj-šZne nZso oJvZsne oj njene števZ/čne moč;. Ta^e Zzjave v Zstem trenat&a, ^o g/asajejo o zagona, katerega R;-stvo je prav takšno pogojevanje pra-vZc s štetjem, so vse^a&or eJZnstven prZmer spreneveJanja.
^ Na tej resnZcZ prav ta&o nZč ne tpremenZjo Zzjave zananjega mZnZstra TZe/^e, če trJ;, Ja „pop;s gotovo n: v protZs/ovja z Jržavno pogojno, Jo-^/er Zz tega ne /<Z Aote/; ZzvajatZ a^re-pov v š^oJo manjšZn, tega pa v/aJa zanes/jZvo ne namerava". Ta JZ to je zavestno spreneveJanje, &ajtZ v/aJa Zn za njo par/ament sta že spreje/a Zn Zzg/asova/a a^repe, Z:Z pomenZjo ocZtno kršenje Jržavne pogojne: namreč štetje Zn števZ/čno moč manj-šZne ^ot pogoj Zn poJ/ago za prZzna-nje manjš;nsZ?;T pravZc Zn s tem za Zzpo/nZtev Jo/oč;7 č/ena 7.
Samozavest, ^Z jo na Dana ja zJaj Z^žejo, ^o pravZjo, Ja se prav nZč ne Z^ojZjo ZnternaeZona/ZzacZje, je samo navZJezna. Za&aj mora potem Z:anc-/er Nre;s^y pos/at; svojega osebnega ojpos/anca Jr. PaZ?ra v ZšeograJ? VenJar očZtno samo z na/ogo, Ja A; jagos/ovans^Zm JržavmTom „pojas-n;7" raz/Z^o meJ resnZco Zn neresnZ-co.- Ja Z?Z j;T preprtča/, Ja je v z)v-strZj; „resn;ca" samo tZsto, Z;ar oJ-govorn; po/ZtZ^Z neoJgovorno Zzjav-/jajo (Ja štetje nZ pogoj za Zzpo/-nZtev č/ena 7) Zn Ja je „neresn;ca" vse tZsto, ^ar v rlvstr;;; s^/epata v/aJa Zn par/ament (Ja je Zzpo/nZtev manjšZns^ZA pravZc oJvZsna oj preštevanja). Dragače sZ namreč njegovega pos/anstva ne moremo preJ-stav/jatZ Zn smo raJoveJnZ, &aj AoJo v ReograJa re^/Z na takšne čarov-nZš^e trZ^e avstrZjs^e JZp/omacZje.
ter še posebej ustava SR Slovenije obvezuje vse njene organe, da .izpolnjujejo dolžno skrb in se zavzemajo za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini". Izrazil je vso podporo in solidarnost ljudi v Sloveniji in Jugoslaviji s težkim bojem koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov za njihove pravice. .Današnja socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija je tudi sposobna, da se odtočno zavzema za zaščito pravic de ov svojih narodov, ki žive v drugih državah, še posebej v takšnem primeru, ko gre za pravice, ki so izrecno potrjene v veljavnem mednarodnem pravnem dokumentu, kakršen je državna pogodba. Ta določila so, med drugim, sad skupne borbe in žrtev v antifašističnem boju, ki je zajel ves slovenski živelj, na vseh območjih, kjer živi in naši de-
Ker je rožeška občina lastniku znanega živalskega vrta dr. Reutju predpisala, da mora letos plačati veselični davek (Vergnijgungs-steuer), katerega šest let obstoja živalskega parka, ni zahtevala, se je dr. Reuf) odločil, da si raje poišče drug kraj oziroma občino za svoje živali, kjer ne bodo od njega zahtevali davek.
Rožeška občina, ki ima le malo dohodkov, je zaradi te .grožnje" v zelo neprijetnem položaju. Po eni strani je zainteresirana, da ostane živalski vrt še naprej v Rožeku, saj privabi ogromno ljudi v ta kraj, po drugi strani pa je spet upravičena, da se posluži pravic, ki ji gredo kot občina, tako tudi s pobiranjem veseličnega davka.
Lastnik živalskega vrta v Rožeku
lovni ljudje nikakor ne bodo dopustili, da bi nam krojili pravice, ki smo si jih izborili s toliko žrtvami. SFR Jugoslavija bo prav gotovo storila vse potrebno in tudi pod-vzela ustrezne ukrepe in korake, da podpre in zaščiti pravice, ki ji gredo kot sopodpisnici državne pogodbe in na osnovah mednarodnega prava. Kar tiče Jugoslavijo, tudi vnaprej priznava kot edino veljavna tista določila manjšinske zaščite, ki so v državni pogodbi."
V	nadaljevanju pogovorov so predstavniki koroških Slovencev opozorili na nadaljevanje dejavnosti velikonemških šovinističnih organizacij na Koroškem, kakor tudi neonacističnih sil, katerih dejavnost je nasprotna obstoju neodvisne in demokratične Avstrije ter bi morala biti po določilih državne pogodbe onemogočena. Predsednik Kraigher je v zvezi s tem dejal, da slovenska in jugoslovanska javnost odločno obsojata takšne pojave ob mejah, ki jih upravičeno, glede na izkušnje v preteklosti, smatramo ne samo za ogrožanje obstoja manjšine, temveč tudi miru ter varnosti v tem delu sveta kot razvoja sodelovanja med obema deželama.
V	izčrpnih in prijateljskih pogovorih so bili širše obravnavani mednarodni vidiki sedanjega dogajanja na Koroškem in v Avstriji, kakor tudi možnosti za poglabljanje kulturno-prosvetnega in gospodarskega sodelovanja matičnega naroda s slovensko narodno skupnostjo v Avstriji.
dr. Reufj opravičuje svoj korak s tem, da v ostalih dveh njegovih živalskih parkih, na Tirolskem in v Zgornji Avstriji, ne zahtevajo od njega omenjenga davka. Vodstvo parka tudi ugotavlja, da se je obisk zmanjšal in da je Lichtenstein zvišal najemnino zemljišča, na katerem se nahajajo živali, od 170.000 na 200.000 šilingov ter da so se podražila tudi krmila za živali in da so v živalskem parku zaposlene štiri osebe. Vsekakor je položaj takšen, da dr. Reuf; sedaj išče novo zemljišče. Nameščenci živalskega vrta pravijo, da ima dr. Reufj že večjo izbiro krajev oziroma občin, ki so pripravljene, brez zgoraj omenjenega davka, sprejeti živali.
Res radovedni smo, kako se bo končal ta spor, ki ima lahko zelo neprijetne posledice.
Minulo soboto je mešani pevski zbor „Rož" imel v gostilni ..Podgrad" v Št. Jakobu svoj redni občni zbor. Poleg lepega števila pevcev, so se ga udeležili še razni vabljeni gostje. Za KKZ je prišel Nužej Tolmajer, SPZ pa je zastopal Hanzi Weiss. Za slovensko občinsko listo sta bila navzoča odbornika Antonič in Gabriel, Jo-zej Sticker pa se je odzval vabilu kot predsednik SPD „Rož". Pozdravnim besedam predsednika Slavka Stickra so sledila razna poročila. Delovno poročilo je pokazalo pridno in uspešno delovanje zbora. Zabeleženih ima 18 samostojnih nastopov, dva delna koncerta in 11 nastopov, ter večkratna radijska in televizijska snemanja. Tajniško poročilo (Franc Serajnik) se je v glavnem nanašalo na „politiko zbora": . . . Prepričan sem, da bo naš zbor utiral svojo pravo pot, ko bo tudi vnaprej priznaval vse koristne faktorje na koroškem kulturnem polju in medsebojno sodelovanje še poglabljal in ojačeval.
Pereč problem zbora je vsekakor finančno vprašanje. Čeprav je zbor vso sezono varčeval in so pevci dostikrat kaj pripomogli iz lastnega žepa, je blagajniško poročilo izpadlo dokaj neugodno za blagajno. Zaprosili smo seveda tudi pri javnih ustanovah za podporo, tako pri občini kot tudi pri deželni vladi. Značilno
za koroški pojem o enakopravnosti je dejstvo, da naš zbor niti odgovora ni dobil, medtem ko nemška društva podpirajo iz polnih rok. Znano je, kako nesramno je šentjakobski župan našo prošnjo zavrnil. Apeliramo na deželno vlado in na občino, da končno uvidijo, da slovenska kultura ni manjvredna navlaka, temveč bogato ljudsko blago, ki je zraslo in nastalo prav tu na koroških tleh. Skrbeli bomo, da bo raslo tudi vnaprej. Delo zbora je torej zaslužno delo, ki je v skladu z interesi šentjakobskega prebivalstva. Če bi bilo to delo v nasprotju z interesi predstavnikov občine, potem pa so oni na napačni poti in ne mi. In še nekaj — za 1. avgust pripravljajo v Št. Jakobu hujskaško prireditev. Tudi naš zbor so povabili, da sodeluje. Ker tega seveda ne bo storil, se morda izpostavlja nevarnosti, da mu občina tudi v prihodnjih letih ne bo odgovarjala na prošnje po podpori. Bomo videli.
Zborovodja Milisavljevič je v svojem poročilu razlagal zamisel koncerta v pripravi, to je ..Ziljska oh-cet" in tudi že novega koncertnega programa. Treba bo veliko pridnosti in požrtvovalnosti, če bomo hoteli v doglednem času izpeljati te načrte. Z ..Ziljsko ohcetjo" se bomo predstavili že kar jeseni. Kot nenavadno je zborovodja označil tudi dejstvo, da zboru primanjkuje ženskih glasov, medtem ko se je število moških kar popravilo.
Na sporedu so bile še razne druge točke. Stari odbor je bil potrjen z malenkostno spremembo. Zastopnika obeh osrednjih kulturnih organizacij in vsi pevci so se pevovodji zahvalili za ves njegov trud in idealizem, in to ne samo pri delu z zborom, temveč predvsem pri zbiranju narodnega blaga — starih pesmi.
Naj zaključimo: Zbor bo nadaljeval svojo pot. Skrbel bo za našo domačo kulturo, za kulturo, ki je zrasla iz te naše zemlje, za kulturo, ki je plod žuljavih rok. Branil jo bo, kadar bo tarča nekulturnih razgrajačev in širil jo bo, dobro mislečim v zabavo, užitek in osveščanje, slabo hotečim pa v opomin, da smo in bomo, ker hočemo hiti!
POTOVANJE <N ROMANJE
v Pariz, Li:ieux, Nevers Ar: in Einsiedetn od petka M. avgusta do sobote 28. avgusta 1976 z modernim omnibusom podjetja Sienčnik. Cena: 3.600 ML
Prijave sprejema Dušnopastir-ski urad do 7. avgusta 1976. Tet.: (0 42 22) 85 3 48
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glovnt urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: MR* Klagenfurt - Celovec, Gosometergasse 10' tel. 32-5-SO —Tiska: Založniška In tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
ŠPORTNI VESTNIK
ŠPORTNI VESTNIK
NK Oiimpija Ljubijana in Siovenski atietski kiub
sta skieniia pobratenje
Jzhajajoč iz tesnih prijateijskih vezi med obema kiuboma podpisujeta NK Oiimpija iz Ljubijane in Siovenski atietski kiub iz Ceiovca iistino pobratenja in se obvezujeta, da bosta kot pobratena kiuba nenehno širiia in pogiabijaia deiovne, športne in tovariške vezi ter tako potrjevaia in razvijata tesne pri-jateijske odnose med kiuboma."
Tako se giasi besediio iistine, ki sta jo v nedeijo 11. 7. 1976 podpisaia v Ljubijani tamkajšnji NK Oiimpija in Siovenski atietski kiub iz Ceiovca. Do tega pomembnega dogodka je prišio ob priioinosti zadnje in odiočiine prvenstvene tekme v jugo-siovanski 1. diviziji, ko je bita na sporedu tekma Partizan : NK Oiimpija.
2e med deiovnim ietom 1975-76 je prišio med obema kiuboma do medsebojnih obiskov in informacij o potoiajukiubov. iz tega se je razvi! tesen prijateijski odnos, ki je bi) zdaj kronan s pobratenjem, katerega giavna pobudnika in reaiizatorja
Zastopnik! obeh ktubov ter kapetana mtadtnskth moštev so ob navdušenem aptavzu mnogih ttsočev gtedatcev svečano obtju-bttt bratstvo in tesno sodotovanje.
sta bita podpredsednik NK Oiimpije Bogo šest in sedanji predsednik SAK Franci Šmid.
Ob priiiki pobratenja je miadinsko moštvo SAK v predtekmi nastopito proti pionirjem Oiimpije. SAK ni mogei nastopiti v svoji najmočnejši postavi, kajti zadržana sta biia najboijši igraiec Justin Poianšek ter Marjan Tschertou. Pionirji Oiimpije pa so igraii odiičen nogomet in so tudi visoko, vendar zasiu-ieno zmagati z 9:1 (3:0). častni goi za SAK je dosege! Marjan Vetik iz prostega streia.
Edinstveno doživetje za čiane in zveste sodeiavce SAK, ki so biii gostje NK Oiimpija, pa je biia tekma Partizan : Oiimpija. izredno iepa in napeta igra je ostaia neodiočena vse do zadnje sekunde, ko je Partizanu uspeio doseči odiočiini goi; z re-zuitatom 1:0 si je pribori! nasiov jugosiovanskega prvaka.
Po tekmi so se zastopniki Oiimpije srečati s čiani SAK še v prijetni družabnosti, kjer je biio ziasti tudi govora o sodeiova-nju v bodočnosti.
1. mednarodni turnir
Stovenskega attetskega kiuba
SAK prltoja Sl. julija In 1. avgusta 1*76 na Igtlššu KAC v Celovcu svoj p:vl mednarodni nogometni turnir. Sodelovala bodo moštva MK Olimpija Is Ljubljane, NK Maribor. Austrla Celovec In 1. moštvo SAK.
Turnir se bo saiel v soboto Sl. julija ob 1S.S0 url. TeKme bodo vsak dan ob H.4S In 17.SO url. V soboto Igrata v prvi tekmi MK Olimpija In SAK, v drugi tekmi pa MK Maribor In Austrla Celovec v nedeljo se v prvi tekmi sroiata moštvi, ki sta v soboto sgublll; v drugi tekmi pa smagovalca.
Prireditev bo — gotovo ne le sa ljubitelje nogometa — pravi užitek, ki ga ne smemo samudltll
Rožek