Poštnina plačana ▼ eo+ovtal.
Ufo IX stev. 196,
v Ljubljani, v sredo 31. avgusta mi.
Cena Din F
Izhaja vsak <\ao popoldne, IzvzemiJ nedelje Id praznike. — Inserad do 30 petH a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din« večji tnserac petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,   reklame,   preklici   beseda   2.— Din.
Popust pc dogovora Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din
Upravništvo: Knaflova ulica št 5« pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Teleion 2034.
Vel h utis izključitve $. Vukifevićo
Radikalski glavni odbor je izključil g. Vukičcvića in vse njegove kandidate. — Seja se danes nadaljuje. — Prekrižani volilni načrti vladnih radikalov.
Beograd, 30. avgusta. Seji glavnega odbora radikalne stranke, ki je danes zjutraj trajala do 1. po polnoči in se nadaljevala tudi danes dopoldne, se pripisuje v vsej politični javnosti največja važnost. S sklepi te seje je stopil boj med pašičevci in g. Vukičevičem v zaključno fazo in je tudi oficijelno izvršen razcep radikalne stranke.
Seja glavnega odbora se je sestala pod predsedstvom Marka Trifkovića. Odsotni podpredsednik Aca Stanojevič se je pismeno opravičil in izjavil, da se strinja z vsemi sklepi odbora. Seje se ni udeležil niti en član Vukičevičeve skupine in tudi ne zastopniki radikalnega centruma, ki pa baje tudi soglaša z akcijo proti g. Vukičeviću. Volilni proglas je bil včeraj po daljši debati odobren.
Ostali del sinoćnje seje jc bil posve* čen razpravi o vladnih kandidaturah, glavni odbor razveljavil vse vladne ka Udeleženci so po seji izjavljali, da je glavni odbor razveljavil vse vladne kandidature, tako da je smatrati gosp. Vukičeviča, vse njegove ministre in kandidate za izključene iz radikalne stranke.
Danes dopoldne jc glavni odbor definitivno sprejel in redigiral proglas stranke, na popoldanski seji pa bo se* stavljen komunike za javnost. Proglas stranke bo objavljen danes popoldne.
V političnih krogih je napravila se* ja glavnega odbora radikalne stranke globok utis, ker znači popolen preokret v notranji politiki. Splošno se sodi, da je s tem usoda g. Vukičeviča detinitiv* no zapečatena in da so njegovi izgledi
Pred prckiiin rosi
Napetost med Parizom in Moskvo narašča radi komunistične propagande v francoski armadi. — Francija se pridružuje angleški protisovjetski politiki. — PosL Herbette bo odpoklican.
I na uspeh pri volitvah tako minimalni, da o njegovem nadaljnem obstanku na vladi ne more biti več niti govora.
Pašičevci nastopajo zelo samozas \i stno in naglasajo, da je njihova zmaga pri volitvah nad g. Vukičevičem popolnoma sigurna. Prepričani pa so, da bo tudi večina onih radikalov, ki bodo izvoljeni na listah g. Vukičeviča, takoj po volitvah prešla v njihov tabor, tako da bo g. Vukičevič z g. Korošcem ostal popolnoma osamljen, V vladnih krogih je opažati radi sklepov glavnega odbora radikalne stranke veliko konsternacijo. Včeraj se je vršila dolgotrajna konferenca radi* kalskih ministrov pri g. Vukičeviču. Po seji so bili ministri zelo rezervirani. Če tudi kažejo na zunaj popolno ravs nodušnost in skušajo ironizirati glavni odbor, je vendar le opažati, da jih mori velika skrb. ker se zavedajo, da bodo imeli pašičevci po teh sklepih v narodu velik prestiž in da so njihove šan-ce spričo strnjenega odpora celokupne opozicije minimalne.
Beograd, 30. avgusta. Vsi politični šefi se posvečajo zadnje dni pred volitvami volilni agitaciji. Ljuba Davido-vič odpotuje danes v Južno Srbijo, kjer bo posetil predvsen. Štip, Veles in Stru-mico. Tudi ministrski predsednik namerava jutri odpotovati na agitacijsko turnejo v Bosansko Gradiško in od tam v Južno Srbijo. Svetozar Pribićević se je danes vrnil s svoje agitacijske turneje po Sremu in potuje zvečer v Slunj, od koder krene na agitacijo v Bosno in Dalmacijo. Tudi ostali politiki se mude v svojih volilnih okrožjih
fgv
— Riga. 30. avgusta. Glasom zauouilj poročil iz Moskve je opažali, da v zadnjem času napetost med Parizom in Moskvo vidno narašča. Komunistična propaganda v Franciji, zlasti pa v francoski armadi in mornarici, je ustvarila v Franciji veliko nerazpoloženje do sovjetske Rusije, ki se je po prelomu diplomatskih odnošajev med Rusijo in Anglijo še stopnjevalo, ker se zavzemajo izvestni francoski krogi za to, da tudi Francija pre-\zame angleško tezo v ruski politiki. V zvezi s tem se poroča iz Moskve, da se je te dni sestal komisar za zunanje zadeve Čicerin s francoskim poslanikom v Moskvi g. Herbei-tom in imel z njim daljši razgovor. Listi poročajo, da je Čičerin pri tej priliki izrazil francoskemu poslaniku svoje ogorčenje radi kampanje, ki jo vodi velik del francoskega tiska proti sovjetski Rusiji in ki od dne do dne narašča. Čičerin je v svojem razgovoru naglasil, da mu je dobro znano, da se zavze-
ma večina sedanje francoske vlade za očiten prelom z Rusijo po vzgledu Londona in da si prizadeva umetnim potom izkonstruirati povod za tak korak. Naglasil pa je, da vse do-llej, dokler vlada v Franciji napram sovjetski Rusiji tako razpoloženje, ne more biti govora o plačilu predvojnih ruskih dolgov, še manj pa seveda o kakih drugih koncesijah Zato je Cicerin zahteval, naj se francosko ruska pogajanja, ki se vrše že čez leto dni v Parizu, odgode do prihodnjega leta. V Moskvi prevladuje prepričanje, da bo francoski poslanik Herbette v kratkem odpoklican V diplomatskih krogih vlada radi te napetosti med Francijo in Rusijo veliko vznemirjenje. Domneva se, da se je Londonu končno vendarle posrečilo pridobiti Francijo za svojo protirusko fronto, ker lahko rodi zlasti v vzhodni Evropi dalekosežne posledice.
Hindenburg poseti London
— Berlin. 30. avgusta. Kakor se doznava v tukajšnjih dobro poučenih krogih, so v teku razgovori med Londonom in Berlinom glede oficijelnega poseta predsednika nemške republike maršala Hinden. ourga na angleškem dvoru. Definitivno bo dogovorjen poset o priliki sestanka med Chamberiainom in dr. Stresemannom v Ženevi pri zasedanju Društva narodov. Po -vsej priliki se bo vršil poset koncem septembra ali začetkom oktobra. V političnih krogih se pripisuje temu posetu velika važnost.
ZUNANJI MINISTER NA POTU NA BLED
— Beograd, 30. avgusta. Zunanji mini« ster dr. Marinkovič odpotuje jutri zvečer na Bled v avdijenco, nakar bo takoj nadaljeval potovanje v Ženevo na zasedanje Društva narodov. V njegovem spremstvu potuje šef dopisnega urada ministrstva za zunanje zadeve g. Hažigjorgjevič, dočim odpotuje ostala delegacija šele 2. septem« bra iz Beograda.
ROPARJI OPLENILI VLAK
— Tokio. 30. avgusta Vzhod/no od Tokia so preteklo soboto banditi napadli osebni vlak, postrelili strojevodjo in vse vlakospremno osobje ter tudi one rojnike, ki -o sc zoperstavljali, ostale pa ^f^hli in do golega stekli Po napadu so povezali petdeset potnikov in jih odgnali neznano kam. Vlada ie odposlala močne vojaške oddelke in več letal, da zasledujejo bandite.
SOVJETSKI ŠPIJONI V GALICIJI
— Lvot. 29. avgusta. Politična policija je odkrila široko zasnovano špijonsko organiza cijo v vzhodni Galiciji, kateri pripada več višjih oficirjev in uglednih predstavnikov javnega življenja. Dokazano je, da je ta organizacija vršila špijonažo v korist sovjetski Rusiji. V Lvovu je bilo v zvezi s tem aretiranih več oficirjev in podoficirjev. Številne aretacije so bile izvršene tudi v Stanislavom in drugih vzhodnogaliških mestih. Najdeni so bili prepisi važnih vojaških dokumentov in mobilizacijskega načrta poljske armade. Odkritje te organizacije je povzročilo v po! skih vojaških krogih veliko vznemirjenje.
PROMETNE NESREČE V FRANCIJI
— Pariz, 29. avgusta. Po vesteh časopisja je neka lokomotiva trčila v vlak iz Pariza pri postaji Laroche. 35 potnikov je bilo lažje ranjenih. — V okolici Pariza je avtomobil zadel ob cestno železnico. Dva potnika sta obležala mrtva, trije pa ranjeni. — Na križišču ceste v Saint - Ger-mainu en Laye so zadeli drug v drugega štirje avtomobili. En potnik je na dobljenih poškodbah umrl; deset jih je težje in lažje ranjenih.
PONESREČEN EKSPRES
—Newyork, 30. avgusta. Ekspresni vlak Cchicago - Newyork je skočil s tira blizu Altoona v Pensvlvaniji. Dva potnika sta mrtva, sedem pa težko ranjenih.
Dnevi letalskih senzacij
Povratek naših letalcev iz Curiha in Varšave. — Danes postaneta v Beogradu Američana, ki hočeta obleteti svet. — Pustolovščina bankirja Levinea. — Nov višinski rekord.
— Zagreb, 30. avgusta. Danes zjutraj so dospeli na tukajšnje letališče jugoslovenski letalci, ki so se udeležili mednarodnih le* talskih tekem v Cu-rihu. Iz Curiha so pole= teli najprej v Inomost, kjer so morali radi goste megle in deževnega vremena pristati. Čakali pa so tudi dva dni na poročila o usodi pogrešanih letalcev Petroviča in Pa* jeviča. Včeraj so odleteli iz Inomosta v Gradec, kjer so znova pristali, da bi po* čakali na oba pogrešanca. Ker pa še vedno niso dobili nikakih vesti o njiju usodi, so danes zjutraj odleteli iz Thalerhofa v Za* greb, kjer ostanejo do jutri, nakar se vrne* jo v Novi Sad in od tam v Beograd, kjer jim pripravljajo svečan sprejem.
Tekmovalci Male antante so se s pole* ta v Varšavo vrnili včeraj popoldne od dveh do štirih. Najboljši čas je dosegel j u gosi. podporočnik Striževski, drugo me* sto pa Poljak Žvirko.
— Beograd, 30. avgusva. Beograjski Ae* roklub je sprejel brzojavno poročilo, da sta danes zjutraj ob 5.30 odletela iz Monako* vega ameriška letalca, ki letita okrog sve* ta ter da dospeta tekom današnjega dne v Beograd. Ker so se razširile tekom dopol* dne vesti, da ne nameravata pristati v Beo* gradu, je izdalo opoldne ameriško poslani* štvo komunike, v katerem sporoča, da ima uradno poročilo, da letalca na vsak način pristaneta na beograjskem letališču. Tako ameriško poslaništvo kakor beograjski Ae* roklub pripravljata ameriškim letalcem sve* čan sprejem.
— Pariz, 30. avgusta. Po včerajšnjem nenadnem odhodu Levineja je nastalo včeraj na pariškem letališču veliko raz* burjenje, ki je trajalo tudi še ves popoL dne. Drouchin, s katerim je sklenil Levine pogodbo glede povratnega poleta iz Pa* *iza v Ameriko, je radi tega koraka Levi* neja zelo ogorčen ter je včeraj izjavil, da je le dobro, da je Levine tako daleč od njega, sicer bi ga zadavil. Domneva, da hoče Levine sedaj uresničiti svojo že dol* go negovano željo, da proda letalo «Co* lumbiaio nekemu angleškemu konzorciju. Včeraj je prispela na pariško letališke ka*
nadska milijarderka Boli, ki je nameravala skupno z Levinejem poleteti nazaj v Ame» riko. Bila je nad njegovim postopkom prav tako ogorčena kakor Drouchin in se je ž njim dogovorila, da nabavi novo letalo, slično «Columbiji» ter da se vrneta v naj* krajšem času. Proti večeru se je razširila v Parizu vest, da namerava Levine v družbi angleškega pilota Runcliffea poleteti iz Londona v Newyork. Drouhin naglasa, da si je Levine šele med poletom v Evropo pridobil nekoliko letalskih spretnosti, da pa je sicer velik ignorant. Drouhin je dal zapečatiti vse rezervne dele, ki so spravlje* ni v velikem kovčeku in ki so bili name* njeni za polet iz Evrope v Ameriko, razen tega pa namerava Levinea tožiti za odškod* nino radi kršitve sklenjene pogodbe.
— London, 30. avgusta. Znanj Chamber-linov spremljevalec Levine je z letalom »Columbia«, včeraj pobegnil s pariškega letališča in pristal popoldne na crovdon-skem letališču Londona. Novinarjem je izjavil, da bo nadaljeval polet v Ameriko v spremstvu kakega ameriškega ali kanadskega pilota še pred nastopom običajne jesenske megle. Njegov nenadni polet ie zbudi! tem večjo senzacijo, ker je znano, da je v ravnanju z letalom še le začetnik.
— London, 30. avgusta. Prihod Levina v Crovdon je povzročil veliko senzacijo zlasti ker mu manjkajo letalske izkušnje v letanju nad nepoznanimi kraji. Levine ni hotel na vprašanja o namenu svojega poleta datj nobenih izjav.
— London, 30. avgusta. Kanadska letalca, ki sta včeraj startala k prekoocean-skemu poletu na Ontariu, sta se po dveur-nem poletu radi goste megle in hudega deževja vrnila na tetališče in sta definitivno opustila izvedbo svojega načrta za letošnje leto. Polet se bo izvršil prihodnjo pomlad ob nastopu ugodnejšega vremena.
— Pariz, 30. avgusta. Po vesteh časopisja je Francoz Collizo dosegel z letalom visočino 13.000 m in s tem potolkel dosedanji svetovni repord.
Odmevi ameriške justifikacije
Nevarna eksplozija v Kafifor-
niji. — Bojkot v Franciji.
— Berkeley (Kalifornija), 30. avgusta. Sinoči je eksplodirala bomba v veži bakte* reološkega zavoda tukajšnje univerze. Učiš nek bombe je bil strahovit. Ambulatorij je popolnoma razdejan. V mestu je zavladala velika panika, ker so se radi eksplozije razbile v ambulatoriju številne steklenice z zelo nevarnimi bacili, ki so seveda radi tega našli prosto pot. Oblasti so ukrenile takoj vse potrebno, da preprečijo nadaljne napade. Domneva se, da gre za maščevalni napad radi justifikacije Sacca in Vanzet* tija,
— Pariz, 30. avgusta. Bojkotna akcija proti ameriškemu blagu, ki jo je uvedla zveza francoskih sindikalnih organizacij, se je začela vedno bolj uveljavljati in postaja po zatrdilu trgovcev vedno občutnejša. — Včeraj so delavci v Cherboirrškem pristanišču odklonili iztovorenje ameriškega par* nika, ki je pripeljal veliko zalogo različne* ga ameriškega blaga. Pristaniški delavci so zabranili vsem drugim delavcem dostop v luko in so izjavili, da bodo za vsako ceno preprečili iztovorenje ameriškega blaga. — Parnik je nato odphil v neko angleško pri« stan išče.
— Boston, 30. avgusta. Mestno sodišče je obsodilo go. Donoowan, tajnico komiteja za obrambo Sacca in Vanzertija, na 1 leto ječe, ker ie hnjskala množico in širila anarhistične brošure. Ko je položila kavcijo, so jo izpustili.
DEMISIJA LORDA CECILA
— Berlin, 90. avgusta. Dočim se v angleških krogih zatrjuje, da bo lord Robert Cecil kljub svoji demisiji, ki jo je podal radi nesoglasja v vladi glede zunanje politike, na jesenskem zasedanju Društva narodov še zasipal Anglijo, je izjavil lord Ceeil dopisni ku berlinskega »Tageblatta<, da se nanaša njegova ostavka tudi na zastopstvo Anglije v Društvu narodov, ker ne more zagovarjati politike, s katero se ne strinja.
BETHLEN GRE V POKOJ
— Budimpešta. 30. avgusta. V poučenih vladnih krogih se zatrjuje da namerava ministrski predsednik grof Bethlen odstopiti in se umakniti iz političnega življenja. Ta korak se utemeljuje z zdravstvenimi razlogi. Domneva pa se, da ima odstop grofa Bethlena globlje vzroke političnega značaja. Kot njegov naslednik se imenuje sedanji zunanji minister grof Klebelsberg.
Nova ofenziva lorda Rother-merea
— London. 30 avgusta »Dailv Mail« objavlja nov Članek lorda Rothermerea o madžarskem vprašanju. Članek, ki izide istočasno v 70 drugih, od Madžarov ali Rothermerea pridobljenih listih, razpravlja na podlagi zemljevida o madžarskem problemu Rothermere kritizira stališče Ce_ škoslovaške. češ da se mora CSR zahvaliti za svojo neodvisnost predvsem Franciji in Angliji. Češkoslovaški krogi se morajo zavedati, da položaj ČSR v današnjih mejah ni ta^o siguren, kakor si domišljajo ter da tvori danes Češkoslovaška, združujoč tako različne elemente in narodnosti, pravo ognjišče bodočih nemirov in nesoglasij v Evropi. Češkoslovaška naj dobro prevdari, ali hoče vztrajati na trianonski mirovni pogodbi ali pa raje priznati plebiscit v ozemlju, kjer prebivajo Madžari. V nadaljnih izvajanjih govori Rothermere o gospodarskem položaju ter stvari ameriške in angleške kapitaliste, češ naj se zavedajo rizika pri vlaganju svojega kapitala v Češkoslovaški in v Rumundji. (Jugoslavijo je tokrat g. Rothermere par-doniral)! čut pravičnosti mu nalaga, končuje članek Rothermerea, da se zavzema za Madžarsko, ki se j i godi največja krivica, ker ie sedanje stanje v srednji Evropi žalitev hrabrega in plemenitega madžarskega naroda ki je naraven zaveznik Anglije, Francije in Italije v srednji Evropi in ki bo, ko se popravijo krivice tri-anonske mirovne pogodbe, postal tudi lojalen prijatelj ameriškega naroda, če mu bo ameriški narod nudil roko v boju za njegove pravice.
REDUKCIJA ČET V POREN JU
— Bruselj. 30. avgusta. Glasom poročila belgijskega službenega dopisnega urada je bil med Londonom, Parizom In Bruseljem dosežen sporazum glede redukcije okupacijske armade v Porenju. Po doseženem ključu bo Francija reducirala svoje Čete za 8500, Anglija za 900 in Belgija z 600 moi.
EKSKURZIJA GOSPODARSKIH KROGOV PO JADRANU
— Zagreb, 30. avgusta. Inozemski udele* ženci proslave 751etnice zagrebške zborni* ce za trgovino, obrt in industrijo so odpo* tovali danes s posebnm vlakom pod vod* s tvom dr. Čuvaja na Sušak, od koder kre* ne jo v luksuznem parniku v Dalmacijo ter bodo posetili vse važnejše kraje naše dal* matinske rivijere.
Radikaiska lista za ljubljanske občinske voliive
Pri velikem žuoanu je bila danes ob 13. vložena za občinske volitve v Ljubljani kot četrta kandidatna lista «Na-predna in gospodarska lista». Nosilec je dr. Vladimir Ravnihar. na drugem mestu pa kandidira bivši veliki župan dr. Friderik Lukan: dalje se nahajajo na listi še naslednji kandidati: sobni slikar Anton Malga.i, računski svetnik I. Pater-nost, inž. Miiller - Petrič, tesarski mojster Fran Ravnihar, finančni uradnik Mihael Aman in instalater Jakob Babnik
Nova vremenska katastrofa na Japonskem. — 500 mrtvih.
— London, .SO. avgusta. Glasom brez. žičnih vc*ti iz Tokija je razsajal včeraj v pokrajinah Nagasaki in Kuhi. zlasti pa v okolici mesta Sikaku strahovit vihar, nazvan tajfun. Vihar je bil tako silen, da Je porušil preko 4000 hiš in podr! več mostov.
Po dosedanjih ugotovitvah je zahtevala katastrofa 500 mrtvih, Število ranjencev pa znaša več tisoč. Podrobnosti o katastrofi še niso znane, ker so porušene vse brzojavne in telefonske zveze. Službeno se poroča, du znaša Škoda po dosedanjih ugotovitvah preko 2 milijona jenov.
iz pestre ljubljanske kronike
Tatvine koles so še vedno na d nevnem redu. Vlomilska družba pod ključem.
V Igriški ulici stanujoči inženjer Henrik Čopič je včeraj popoldne lelefonično obvestil policijsko ravnateljstvo, da mu jc neznan tat iz.pred elektrotehničnega instituta v Aškerčevi ulici odpeljal popolnoma novo, črnopleskano in 3500 Din vredno kolo angleške znamke BCA s tovarniško številko 6470. V soboto popoldne pa je kolesarski tat odpeljal v Udmatu stanujočemu ključavničarju Jerneju Gostiču 1300 Din vredno, črnopleskano kolo, znamke »Styria«. Kolo je Gostič postavil v vežo OUZD na Miklošičevi cestj ter je šel po opravkih k nekemu uradniku. Ko je opravil svoje posle, je bil presenečen, da kolesa ni več v veži. Tatvine koles se zopet ponavljajo in zato opozarjamo kolesarje, naj bodo previdni.
Od sobote do včeraj je policija prišla na sled mladi, dobro organizirani vlomilski in tatinski družbi. V Ljubljani je aretirala že nekatere člane te družbe, ki so zadnji čas izvršili več vlomov in tatvin. Ker policija zasleduje še druge člane vlomilske tolpe in ker preiskava še ni končana ni umestno poročati o podrobnostih delovanja drznih svedrovcev. Od sobote na nedeljo ponoči je neki član te vlomilske dtužbe izvršil drzen vlom v leseno delavnico čevljarskega mojstra Antona Brajerja, kj stoji tik Opekarskega mostu na Prulah. Vlomilec je najpreje z železnim drogom odmakni' lesene oknice, nato razbil šipo in odprl okna, na kar je zlezel v delavnico, kjer je vse prebrskal in Si končo prilastil gotovino 200 Din. Zalogo usnja in čevliev je vlomilec, ki je poznal razmere v delavnici, pustil nedotaknjeno. Vlomilec je sicer za enkrat srečno odnesel pete ter pobegnil iz Ljubljane. Vlom je v nedeljo ob 5. zjutraj prva zapazila neka služkinja, ki ie šla v cerkev, ter o tem obvestila v bližini službujočega stražnika.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize (V oklepajih zaključki): Berlin 13.513—13.543 (13.52, 13.53), Curih 10.035—10.965 (10.95), Dunaj 7.99—80-2 (8.005), Newyork 56.75 bi, Pariz 223.3 deu, Praga 168.5 bi, Milan 307.025-309.625 (308625).
Efekti: Celjska po«*. 197, 199, Ljubljanska kred. 140 d, MerkantiLua 9*) bi.. °rašle-dicna 850 d, Kreditni zav>d 160 d, Vevče 135 d, Ruše 260—270, Kranjska ind. dr. 383 bi, Stavbna 56 d, Šešir 104 d.
Lesni trg: Tendenca nejzpremenjena. Zaključen^) 31 vagonov in sicer 30 vagonov bukovih drv. 1 m dolgih. 10 odstofkov okroglic, fr. vag. nakj. post. a 22.
Deže|lni pridelki. Tendenca uc-izpremenjena.  Zaključkov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: London 275.85—276.65, Nevv-york 56.656—56.856, Pariz 22235—224.25, Milan 308.50—310.50, Curih 10.935— 10i>65. Berlin 13.515—13.545. Dunaj 799-^02. Praga 68.10—68.90.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, London 35.21V«, Newyork 518%, Pariz 20.33, Milan 38.21, Berim 123.41. Beograd 9L3, Praga
856865
78
29
Krotbovidnost dr. Koroščeve politike
Z izključitvijo VtikiĆevića iz radikalne stranke je postal doktor Korošcev prijateljski pakt z njim brezpomemben.
Včeraj te je sestal v Beogradu glavni odbor radikalne stranke, ki je razveljavil vse Vuki će viceve kandidatne liste, s čimer je Vu-kidevica dejansko izključil iz radikalne stranke. Ob enem je glavni odbor odobril oficijelni volilni proglas, ki proglasa Vel j o Vukićevića sa škodljivca radikalne stranke.
Seja glavnega odbora se je vršila pod predsedstvom Marko Trifkoviča, I. podpredsednik NRS Aca StanojeviĆ je svojo odsotnost opravičil s posebnim pismom, v katerem izjavlja, da se strinja z vsemi sklepi, )< bodo storjeni, kar je dokaz, da so bi!« sklepi že vnaprej dogovorjeni.
S temi sklepi je postal prelom med vodstvom radikalne stranke ter med min. predsednikom Voljo Vukićevičem in njegovimi ožjimi pristaši popoln. Velja Vukičevic ni veJS upravičen govoriti v imenu radikalne stranke, to more samo še storiti v svojem lastnem imenu.
V tem tiči tudi vsa vrednost prijateljskega pakta, ki ga je sklenil dr. Korošec z Vukice-vicem. Ta pakt ni dogovor med klerikalno in radikalno stranko, ampak samo dogovor med klerikalno stranko in g. Vukićevićem, Čegar ■lava v vlogi min. predsednika bo prenehala prve dni po volitvah.
Ni res, kar govori dr. Korošec na svojih shodih, da ima sklenjen sporazum z radikalno stranko, pač pa je resnica, da obstoja ta sporazum samo z g. Vukićevićem, ki je dejansko izključen iz radikalne stranke in ki predstavlja samo vladno oblast — do 11. septembra.
Po 11. septembru bo imel morebti Vuk ćević okoli sebe malo skupinico radikalnih dieidentov, jasno pa je da ta skupina t nobenem slučaju ne bo tako močna, da bi mogla tvoriti temelj bodoče parlamentarne večine ter nuditi kroni jamstvo, da bi poverila g. Vukieeriću sestavo parlamentarne vlade.
Že samo dejstvo, da bodo radikali, vladni in p roti vladni, vsled svoje razcepljenosti izšli iz volilnega boja močno oslabljeni in da bodo po sodbi vseh poučenih političnih krogov najmanj za polovico reducirani, dokazuje, da je dr. Korošcev politični račun na podlagi prijateljskega pakta z g. Vukičevićem
radi sodelovanja v bodoči parlamentarni vladi zasnovan na slabem temelju, izključitev V. Vukićevića iz radikalne stranke ter razveljavi jen je njegovih kandidatur kot radikalnih pa je ta temelj še bolj omajala.
Tako je edino klerikalno geslo ob sedanjih volitvah, da bo klerikalna stranka vstopila po volitvah v Vnkitevieevo vlado, izgubilo sedaj vsako resnost, kajti jasno je, da se vpliv Velje Vukićevića na radikalne volil-ce ne more* primerjati z vplivom Marka Trifkoviča in Ace Stanojeviča, za katera se bo brez dvoma odločila večina radikalnih pristašev tako v Srbiji kakor v prečanskih krajih.
Razvoj razmer v radikalni stranki je dokazal, da se je dr. Korošec zopet izkaial kot kratkoviden politik, ko je sklenil svoj prijateljski pakt z V. Vukićevićem. Na eni strani mora nositi vso odgovornost za dela sedanje vlade, kajti V. Vukičevic sam izjavlja, da jih brezpogojno odobrava, na dragi strani pa nimata niti on in niti V. Vukićević nobenega jamstva, da se bodo obveznosti tega pakta mogle po volitvah uresničiti in da bo dr. Korošec s svojimi tovariši dobil nagrado v obliki ministrskih portieljev. Obenem si je dr. Korošec izvil s paktom sam iz rok možnost dogovora z ostalim strankami v svrho sestave parlamentarne in vladne večine, kajti po lastnem priznanju je vezan, deliti usodo z g. Vukićevićem v sreči in nesreči. Kakor kaže razvoj dogodkov, bo delil z njim malo sreče, zato pa več nesreče.
Danes Velja Vukićević ni ničesar druge-oa, kakor predsednik volilne vlade, za seboj nima nikogar razen par ožjih pristašev, ki se boje njegove moči. Za njim ne stoji nobena stranka in ko so gotovim sedanjim Vukicevi-ćevim pristašem po volitvah ne bo treba več bati vladnega policijskega aparata, ga bodo še ti zapustili, kakor je že navada ljudi, ki vežejo svojo usodo z vsakoletno večino in vlado.
Dr. Korošec pa bo obsedel med dvema stoloma, kakor je že večkrat; račun za kratkovidnost njegove politike bo zopet plačevalo slovensko ljudstvo, kakor ga je že večkrat, — če bo zopet nasedlo praznim klerikalnim predvolilnim obljubam.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Originalen samomorilec. — Težka avtomobilska nesreča pri Karlovcu. — Razbojniški napad na seljaka.
V nedeljo je v Subotici izvršil Marko Erzin, uradnik blagajne za zavarovanje delavcev, v svojem stanovanju samomor. Pognal si je iz starega samokresa tri krogle v glavo, vendar mu ni nobena prebila lobanje in je ostal živ. Sosedje, ki so slišali strele, so takoj pozvali policijo. Ko je Erzin opazil policaje, je zbežal v kuhinjo in si hotel prerezati žile.
Policaji so pravočasno preprečili njegovo namero. Nato je policija preiskala uradnikovo stanovanje in našla 30 poslovilnih pisem. Pisma so bila med drugim naslovljena tudi na predsednika vlade g. Vukićevića, na Stepana Radića, na ministra pravde dr. Subotića, na Ljubo Davidovića, na poslance Grola, dr, Trumbića, Svetozara Pribićevića, dr. Spaha, dr. Korošca, Joco Jovano-vića, dr. Vojo Marinkovića, Aco Stanojeviča in druge politike, eno pismo pa na uredništvo «Jutranjega Lista*. Vsebina pisem je zelo zamotana in se vidi, da jih je pisal abnormalen človek. Erzin piše med drugim, da gre v smrt, ker mu nihče ne da kruha. Pred leti je bil še bogat trgovec v Subotici. Uničila ga je velika afera s cigaretnimi papirčki v Osijeku. Pri Erzinu so svoječasno našli večjo zalogo papirčkov s ponarejenrm monopolskim ovojem. Moral je prodati trgovino, da je poravnal veliko denarno globo, na katero je bil obsojen. Postal je uradnik in poizkusil že preje enkrat samomor. Zato je bil odslovljen iz službe in je stradal že 6 mesecev z družino vred. Pomanjkanje ga je spravilo iz duševnega ravnotežja. Lahko ranjenega so ga prepeljali v bolnico.
V soboto dopoldne se je vračal neki avtomobil iz Ozlja v Karlovac. V vozu so sedeli komisar mesta Karlovac Fran Kosina s soprogo, profesor Josip Mar-tinić s soprogo in Vladimir Gašparac, 141etni dijak in bratranec ge. Kosine. Okoli 10.15 je avto pridrvel do Ilovača pri Karlovcu, kjer je železniška čuvajnica in kjer železniška proga vodi preko državne ceste. Avto je vozil z brzino 25 km na uro. Ker zatvornice niso bile spuščene, je avto zavozil na tračnice v trenutku, ko je pridrvel vlak, ki je avto vrgel z vso silo v jarek na eno stran, potnike pa na drugo. Profesor Martinić si je zlomil kost v rami, njegova soproga, Kosina in soproga so lahko ranjeni. Najtežje poškodbe je dobil 141etni dijak Gašparac. Polomil si je roke in noge, rebra, tilnik itd. Med nesrečo je privo-zil v avtu dr. Banković iz Jaške in prepeljal ranjence v mestno bolnico. Ranjenci so mnogo trpeli, težko ranjeni Gašparac je pa od bolečin strahovito stokal. Primarij mestne bolnice je dijaka pregledal in takoj izjavil, da mu ni pomoči. Popoldne ob drugi uri je res v velikih mukah izdihnil. Vladimir Gašparac je bil edini sin sodnika Gašparca v Garešnici. Bil je na počitnicah pri sorodnikih v Karlovcu. Železniški čuvaj, ki zatvornic ni pravočasno spustil in zakrivil nesrečo, je po nesreči zbežal in ga je policija še pred zoro prijela. Na istem kraju se je dogodilo že več nesreč.
Pred dnevi so razbojniki napadli na cesti med Maljevcem in Jagrovcem v srezu Slunj dva kmeta, ki sta se vračala
domov. Bilo je okoli 10. ure zvečer. Seljaka Bosirić in Uzelac, oba iz občine Cetingrad sta se napotila iz vasi Ja-grovca proti domu. Bila sta že skoro v vasi, ko so skočili iz zasede trije oboroženi razbojniki in z revolverji prisilili kmeta, da sta jim izročila ves denar, katerega sta imela pri sebi. Bo snić je izročil razbojniku 1000 Din, Uzelac pa 400. Vsi trije razbojniki so tako nenadoma in tiho izginili v noč, kakor so se pojavili. Seljaka sta med trojico spoznala le enega in sicer znanega razbojnika D. Martinovica iz Krstinje, ki ie nedavno pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi in so ga oblasti zaman iskale. Drugih dveh tolovajev oropana kmeta nista mogla spoznati. RazbojniŠtvo so prijavili orožnikom, ki iščejo vse tri razbojnike, zlasti pa Martinovica, ki gotovo ne bo miroval in bo še nadalje ropal po okolici.
Pravijo, da ni terorja...
15 težko ranjenih pa priča o nasprotnem.
Iz Sarajeva poročajo:
Chn bolj se bližajo volitve, tem hujši pritisk vrše oblasti na opozicijonalne vo-lilce, zlasti v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Samostojnim demokratom in zemljoradnikom je v Bosni zadnje dni popolnoma onemogočena vsaka agitacija, ker vladni radikalni krogi dobro čutijo, da jih volilci vedno bolj zapuščajo in se pridružujejo drudim političnim strankam. Dogodki, ki so se odigrali ob priliki nedeljskih volilnih shodov, da dokazujejo, da vlada v južnih pokrajinah teror, kakoršnega doslej nihče ne pomni.
Za nedeljo ie bil sklican skupni shod SDS in zemlloradnikov, ki imajo v sarajevskem srezu skupno kar.dMaturno listo, v Kalinovflc, kamor sta se odpeljala iz Sarajeva z avtomobilom dr. Ostojič kot zastopnik zemljoradnikov in inž. BlagojeviČ kot zastopnik SDS. Sredi pota ju je ustavil cestar in jima pokazal brzojavko, z obvestilom, da je most pri kilometru 58, porušen in vsak promet nemogoč. Poslanca sta neka} časa oklevala, potem pa sta vseeno nadaljevala Pot. Ko sta prišla do označenega mesta, sta videla, da je most v najlepšem redu in da je bila omenjena brzojavko le nesramen trik radikalov, ki so hoteli na ta način preprečiti nasprotni politični shod.
Ob 11. sta dospela v Kalinovik, kjer se je na trgu zbralo okrog 1100 Hudi, ki so oba govornika navdušeno pozdravljali. Se predno Je bil shod otvorjen, Je prispel na zborovaHšče tudi radikalskl oblastni poslanec ždrale s tamburaši in začel pozivati radfkale, naj dvignejo roke.
Ker setemu pozivu ni nihče odzval, je začel psovati vse po vrsti. Med tem je bil shod otvorjen in je prvi govoril dT. Ostojič. Ker ga je 2drale z neprestanimi medklici motil, je dr. Ostojič zahteval od navzočega vladnega komisarja, naj kri-čača odstrani ln zasigura miren potek zborovanja. Komisar pa tega nI storil, marveč je v očividcem dogovoru ironično odgovarjal, češ če ne morete zborovati, pa pojdite domov.
Ko so radikali uvideli, da s takimi medklici nič ne dosežejo, so nenadoma navalili na govorniški oder In začeli govornike obmetavati s kamenjem. Sedaj pa je tudi mirnim zborovakem zavrela kri. Ogorčeni so navalili na Izzivače in jih par pošteno premlatili. Nastal je splošen pretep, v katerega je poseglo končno tudi orožništvo, ki je oddalo salvo v zrak. Vladni komisar je nato prekinil zborovanje. Orožniki so na njegovo povelje navalili na samostojne demokrate in zemljoradnike in jih začeli pretepati s puškinimi kopiti. Po daljšem prerivanju so orožniki končno razgnali zbo-rovalce, toda na zborovališču ie ostalo — 15 težko ranjenih!
Toda tega še nI bilo dovolj. Radikali so med tem zahtevali pomoč vojske in res je prišla četa vojakov pod poveljstvom n.iadega poročnika, ki je vpil nad demokrati, češ da bo vse postrelial, če v treh minutah ne zapuste Kalinovika. Iz Kalinovika sta dr. Ostojič in inž. Blagojević odšla v sosedno selo Trnovo, kjer je bil napovedan shod v gostilni srezkega kandidata Vlade Aškre-be. Gostilna je bila nabito polna pristašev
SDS in zem^radnikov. Tik pred shodom je prišel tudi pop Plavšič z dveou seila-koma. Ko je začel govoriti dr. Ostojič, mu je pop neprestano segal v besedo. Na zahtevo govornika, naj vladni komisar odstrani razgrajaja, je komisar shod razpustil in dal po oronikih izpraznili gostilno. Pozneje je dovolil zaupni sestanek, toda pred gostilno ie postavil dve močni orož-niški patrulji, ki nista nikogar pustili v gostilno, tako da so ostali y nji oba govorka in gostilničar sami.
To nečuveno postopanje radikalov in njihovih uradnih eksponentov je vzbud'Io med ljudstvom v? iko »gorčerje. Ko 5*a dr. Ostojič in inž. 3Iaqrjjev'.č zapuščala vas, so ju seljaki pričakovali daleč izven vasi in jima prirejali navdu>5ue ovacije. Med njimi je bilo tud: več polenih radika i/v, ki so bili nad :emi posipanjem svolih voditeljev tako ogorčeni, da so odkrito na-glašali, da nočejo s temi ljudmi imeti nobenega opravka več in da za poštene ljudi v radikalni stranki ni mesta.
G. Korošec In Vukičevic bosta seveda še nadalje trobila v svet, da nI terorja...
Sokol
Odhodnica bratom udeležencem IV. prednjačkega tečaja JSS
V soboto je bil zaključen IV. prednj. tečaj JSS, ki je trajal štiri tedne in ki se ga je udeležilo 27 bratov prednjakov iz raznih krajev naše države. Tečaj je uspel jako dobro in so bratje tečajniki mnogo pridobili v tehničnem in idejno - teoretskem pogledu. Z uspehom so zadovoljni vs'; sa-: vezni načelnik br. dr. V. Murnik kot vodja tečaja, predavatelji in udeleženci tečaja. Vrnili se bodo bratje tečajniki v svoje kraje širom naše domovine in uspešno porabili pridobljeno znanje v svo.Ih sokolskih društvih. Izpopolnjevali se bodo in postali najboljši delavci za sokolsko stvar.
Za odhodnico in bratsko slovo bratom tečajnikom je organiziral JSS včeraj celodnevni izlet v naravo. Izleta so se udeležili tečajniki m precejšnje število č'ans'va ljubljanskih sokolskih društev, tako da je bilo vseh izletnikov do 150. — Ob S. dop. smo odkorakali v smeri proti Podutiku in se spustili na križišču ceste, ki vodi na Dobravo, po lepi poti navzdo* ter kmaiu dospeli na Miklavovo sonožet. kjer smo se ustavili in kampirali ves dan. Svež, čist zrak, okoli nas Šuma, nad nami vedrno nebo, med nami intimno, orarsko razpoloženje! Bilo je petja, sviranja na uarmonlko, veselega rajanja, bili smo bratje in sestre med seboj, kar je resnič/io edino v Sokol-stvu. Brat RaČič je dokazal svoje velike kuharske sposobnosti z go'ažem. ji-ncem na ražnju, kavo itd. Bratska mu hvaTa! In je izpregovoril naš pesnik sokolski, naš starosta JSS brat Gangl. Prisrčne in bratske so bile njegove besede Sokolom - tečajnikom v slovo. Poslovil se je od njih brat Kajzelj, starosta matičnega ljubljanskega društva, v čigar prostorih se je vršil tečaj. Odgovorili so bratje tečajniki iz Bosne, Srbije, Hrvatske in dr.; zahvalili so se načelniku dr. Murniku in Ganglu in vsem predavateljem za njihove sokolske nauke in trud.
Predno je nastopil mrak, smo se poslovili od lepega Mflđavovega prostora in se vrnili z nočjo veseli In zadovoljni v Ljub-
uccavice:
Z zn ctmko in ziaom
■iLJ vkr
mjbohsc,najirpGžnG|se. zato *K3jcencjšc
Hugo Bettauer:
44
— Saj bi prav rad, seveda, saj bi bil srečen, toda veš, ravno zdaj... slika mis Cissy 0'Grady še ni dovršena...
Franci se je zadovoljno nasmehnila.
— Ti si tepček! Zakaj pa ne poveš kar odkrito, da si zateleban v Cissy! Kaj, ali sem zadela? O ti neumni, mali dečko, ti, saj si zardel kakor petnajstletno dekle, ki prvič izda svojo tajnost. Rolferl, ostani tu in glej, da si jo pridobiš. Iz vsega srca se bom veselila tvoje sreče.
Rolf je samo še navidezno ugovarjal.
Fred se je prisrčno poslovil od Franci, ko pa se je poslavljal od Dore, mu je postalo tesno pri srcu.
— Dora, naj se zgodi karkoli in če se pripeti kaj nepredvidenega, saj veste, da sem in ostanem vaš prijatelj. Ne jokajte! Tega ne prenesem, ker se lahko zgodi, da začnem sam tuliti ko mlad psiček.
Garrick je poljubil svojo ženo s pritajeno resnostjo, orjaška ladja se je začela polagoma premikati iz pristanišča in ladijska godba je zasvirala ono znano: Oj zdaj gremo, oj, zdaj gremo... Robci so zaplapolali v zraku, Franci se je zgrudila v naročje svoje prijateljice in tiho molila v srcu;
— Ljubi Bog, daj, da pride moj mož kmalu, kmalu za menoj!
5. poglavje. Poslovilno pismo.
Prvi dnevi na Dunaju so minuli v nekaki omotici. Franci se je nastanila z Doro v hotelu »Bristol«, kjer je svojčas stanoval tudi Fred in vedno znova se je vpraševala, ali je vse to.kar doživlja, tudi resnica, ali je mala neznatna šivilja lutk, ki je še pred dvema letoma stanovala v podstrešju predmestne hiše, res bogata Američanka, ali je ta Dunaj, ki ga je sedaj spoznavala s hotelske perspektive, res oni Dunaj, v katerem je svoj čas delala in stradala.
Njena prva pot je bila v proletarsko hišo v Ottakringu. Hormanovim stari-šem je najprej sporočila pozdrave in darila Rolfa, ki je redno pošiljal znatne zneske na Dunaj. Z utripajočim srcem je stopila na to v malo stanovanje, v katerem je prebila svoja otroška in mladostna leta in v katerem je stanovala sedaj delavska rodbina. Mož je bil brez dela, žena slabotna in zdelana, izmed številnih otrok pa še vsi navezani na domačo skledo. Glad. obup in pomanjkanje je zrlo iz slehernega kota kuhinje in tesne sobice.
Kakor rešilni angel j se je dozdevala tej rodbini Franci, ki je stisnila bledi ženi najprej v roko bankov : za 1 milijon kron. Od vseh strani so vreli skupaj prebivalci, ki so poznali Franci se kot ma-
lo dekle m pozneej kot pridno i pošteno šiviljo lutk.
Franci je bila oblečena popolnoma priprosto in je obzirno molčala o svojem bogastvu. Pripovedovala je radovednim znancem Ie o velikanskih hišah in o Življenskem vrvenju v Newyorku. Ko je povedala, da ima tam vsakdo, kdor dela, tudi dovolj jesti in da brezposelnim ni treba obupavati, ker nudi velika dežela tisoč možnosti zaslužka, je postalo popolnoma tiho v nabito napolnjeni sobici. Slišalo se je le pritajeno vzdihovanje očetov in mater, ki niso vedeli nobenega izhoda iz bede in siromaštva.
Franci je kmalu uvidela, da je vse, kar je doslej storila, da ublaži pomanjkanje in bedo, le kapljica na razbeljeno kamenje. Dajala je s polnimi rokami,, pomagala tu, pomagala tam, oblačila otroke, reševala obupance, a ko je čez dan pomagala stoterim, se jih je zvečer oglasilo še tisočero, ki jim je prav tako slaba predla. Predno sta minula dva tedna, je porabila Franci že polovico svojega velikanskega imetja, ki je bilo na njeno razpolago pri največji dunajski banki, toda beda in pomanjkanje na Dunaju se s tem nista zmanjšala niti za las.
Dora ji je stala ves čas zvesto ob strani. Letala je ž njo v siromašnih predmestjih po stopnicah iz nadstropja v nadstropje, izpod strehe v klet, zabe-leževala, pregledovala pisma prosilcev, a kmalu sta obe uvideli, da tukaj ne more pomagati posameznik,  četudi bi
bil še tako bogat in voljan, marveč da je bila potrebna velikopotezna akcija, da bi sploh kaj zaleglo.
Franci je brzojavno obvestila svojega moža o svojem srečnem prihodu na Dunaj. Garrick ji je poslal brzojavni odgovor, v katerem ji je le kratko sporočil, da je tudi on čil in zdrav. Potem pa je mineval dan za dnem, ne da bi prejela od njega le kako pismo. Po preteku prvega tedna jo je začelo resno skrbeti, radi česar mu je znova brzoja-vila in je nato prejela le lakoničen brzojavni odgovor: »Pismo sledi!«
Šele, ko je minulo že štirinajst dni, je dobila končno težko pričakovano pismo. Dolgo je obračala pismo v rokah in H ga ni upala odpreti. Čudna slutnja ji je stiskala srce. Končno ga je vendarle odprla, razgrnila in čitala, med tem ko so ji strme, trdne črke, ki so razodevale samovoljnost in energijo, plesale pred očmi:
»Ljuba Frances!
Ko boš prejela to pismo, se je že mnogo spremenilo. Nisem več najbogatejši mož na svetu, kakor so me še do nedavno nazivali, nisem več niti bogat, marveč popoln siromak. Špekulacija, o kateri sem ti pripovedoval pred tvojim odhodom, se mi je ponesrečila. Izgubil sem vse svoje premoženje in se prav kar pripravljam, da likvidiram vse, kar imam ter da se umaknem kot skromen mož v zasebno življenje.
S tem te oproščam vseh vezi in te le prosim, ne vračaj se več v Ameriko.
liano. V neizbrisnem spominu ostane nam vsem zaključek IV. prednj. iečaja. — Zdravo, Sokoli!
žBeiežmca
KOLEDAR Dane3: Torek, 30. avgusta 1927: katoli* čani: Roza; pravoslavni:  17. avgusta: Mi* ron.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «Zaročnik št. 6».
DE2URNE LEKARNE. D&nes: Piccoli. Dunajska cestt. Bakar« čič, Sv. Jakoba trg._
Sp
ort
Lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo države
V soboto in nedeljo so se vršila v Za*
grebu lahkoatletska tekmovanja za prven* stvo države. Udeležba je bila precej velika, tekmovanja sama pa niso dosegla pričako« vanega uspeha. Postavljena sta bila dva nova jugoslovenska rekorda, in sicer v teku na 5000 metrov (Slapničar) ter v skoku ob palici. Rezultati so nastopni:
100 rrt: 1. dr. Perpar (Primorje) 11.2, 2. Helebrandt (Hašk), 3. Stepisnik (Ilirija).
200 m: 1. dr. Perpar (P) 23.6; 2. Jamnicki (H). 3. Rezek (T).
400 m: Rittig (H.) 54. 2. Krajaeič U. (ASK). 3. Butković (ASK).
800 m: 1. Krajačič (ASK) 2:06, 2. Furlan (P), 3. Schneller (H).
1500 m: 1. Kumer (Marathon) 4:23.0, 2. Predanic (A), 3. Thaler (H).
5000 m: 1. Slapničar (P) 16:40.2 (nov ju» gosi. rekord!), 2. Koren (Gradjanski1), 3. Vedrvš (H).
110 m zapreke: 1. Kallay I 18.6. 2. Kallav II, 3. Jamnicki (vsi trije Hašk).
Štafeta 4 X 100 m: 1. Hašk 45.6. 2. Ilirija 3. ASK.
Švedska štafeta 400 in 300 in 200 in U0 m: 1. Hašk 2:07.6. 2. ASK. 3. Ilirija.
Met kopja: 1. Messner (H) 55.59, 2. Ga* špar (ASK) 51.29, 3. Helebrandt (H) 51/»4 Messnerjev uspeh ne bo priznan, ker je bii dosežen z vetrom.
Met diska: 1. Gašpar (ASK) 35.26, 2. Mes sner (H) 34.78, 3. Slamič (P) 32.925
Met krogle: 1. GaJpar 11.53. 2. Kraiačić 11.06, 3. Leandrov 10.74 (vsi trije ASK>.
Skok ob patici: 1. Ferkovič (H) 3.52 (nov jugosl. rekord!), 2. Plavšić (Soraborski Sp, K.) 3.21, 3. Telesko (Pančevački Sp. K.V
Skok v višino; 1. ing. Zgaga (M). 2. Ja-kupic (H), 3. Kallav (H) vsi trije 173 cm.
Skok v daljavo: 1. Telesko (Pančt\<o 6.41. 2. Kallay (H) 6.29, 3. Leandrov (ASK> 6.12.
Troskok: 1. Jakupič (H) 13.03. 2. Rezek (T) 12.865, 3. Ferković (H) 12.42
Met kladiva: 1. Gašpar (ASK) 33-20, 2. Ferković (H) 31.41. 3. Leandrov  (AV
Končni plasma je sledeči: Hašk (.9 točk. ASK 39 točk. Primorje 19 točk, Ilirija 14 točk. Maraton 10 točk. Pančevo 6 točk. Grabjanski in Somborski ŠU po 3 točke
— Službeno iz LHP. Danes ob 30. sli* upravnega odbora v damski sobi kavarn« «tmona». — Tajnik.
Šahovski furnir v Karlovcu
Pire — šahovski mojster.
Včeraj se je v Karlovcu zaključil nacionalni šahovski turnir. Kot zmagovalec \r, turnirja Je izšel mladi Mariborčan VatJa Pire, k: je v XV. kolih dosegel 11 in točke, torej nad 80 odstotkov in si ^ tem pribori! naslov šahovskega mojstra .Jugoslavije. Porazil je v zadnji oarti.ii Torbi. Dr. Simsrer ie po zmagi nad Ruonikom zasedel drugo mesto. BoŠan, ki je porn.^ Kurdjakova, tretje. Ostale partije so končale takole: Vidmar je zmagal nad Abrahamom žlidiovec te poraril Agapjejev.i, Acimović pa Pritra. Nadaljevani partiji Ropnik—Jonke ta Fritz—Kurdjakov -ta končali remis.
Končni nlasma ie sledeč: 1. Vasi a Pire (Maribor) 11 in pol točk 2. dr. Sinjer (Za. greb) 11 točk, 3. Bo San (Subotica) 10 in pol točk. 4. Filipčič (Zagreb). Vedjelkovič (Beograd) S in doI tofik. Oba si delit, 4. in 5. nagrado. 5. Jonke (Karlovac). Ciril Vidmar (Ljubljana) po 8 točk (oba delita šesto in sedmo nagrado). 6. Acimovič (Beograd:, Agaojeiev (Zagreb:, Toth (Vršac) in 2idovec (Karlovac) po 7 in pol točk (vsi si dele osmo nagrado). Nato slede Abraham (Karlovac), inž. Fritz (Su^a'rO -i Kurdlakov (Slsek) do 5 in pel točk. Rup_ rrik (Ljubljana) 4 in pol točke in Oren. carski 3 točke.
Amerika in ti — to sta itak dva različna pojma, ki se bosta težko kedaj dala združiti. K sreči sem Ti dal na pot prav znatno premoženje, tako da boš lahko brezskrbno živela v svojem rodnem mestu. Ko bo ločitev najinega zakona izvršena, se boš omožila s svojim prijateljem in upam, da boš v drugem zakonu našla ono srečo, ki Ti je jaz kljub svojemu bogastvu nisem mogel dati. Vem, da sem že davno izgubil Tvojo ljubezen, bržkone po svoji lastni krivdi, ker nisem umel Tvoje posesti ceniti nad lovom za bogastvom in slavo. Ko sem opazil nevarnost v Upton Warringu, sem ga znal odstraniti, ko mi je pretila nesreča, da Te izgubim po Douglasu, sem ga mogel razkrinkati kot lopova. — napram Tvoji mladinski ljubezni pa sem brez moči. Ohrani name vsaj dober spomin, kakor Te bom imel tudi jaz vedno le v najlepšem spominu. Ameriški konzulat na Dunaju bo ukrenil potrebne korake za ločitev zakona. Zadnja prošnja, ki jo imam do Tebe, je, da napram nikomur ne govoriš o mojem finančnem polomu, ker bi mi bilo sicer nemogoče, da se častno umaknem iz javnega življenja. Predčasna vest o mojem bankrotu bi lahko imela zame nedogled ne posledice.
Sedaj pa: Z Bogom! Stopaj vesela v bodočnost ob strani moža. ki se ima Tebi zahvaliti za svojo eksistenco in ki bo znal bolje ceniti Tvojo lepoto in dobroto kakor sem jo storil iaz.«
6996
«
Dnevne vesti.
Vi Ljubljani, dne 30. avgusta 1927.
— Bivši griki kralj zapustil Bled. Gosta fiašega kralja in kraljice na Bledu sta bila fri tedne bivši grški kralj Jurij in njegova loproga Olga. Snoči sta zapustila Bled ter se i posebnim salonskim vlakom odpeljala i/ Ljubljne v Bukarešto.
_ Prosvetni minister na Bledu. Z jutra-
Djiir. beogradskim brzovlakom je prispel da-Janes v Ljubljano prosvetni minister dr. Ninko Perić. V Ljubljani na glavnem kolodvoru je ostal samo toliko časa, da ;e bil ran-iiran gorenjski brzovlak, s katerim se je nato odpeljal na Bled. Popoldne sprejme kralj prosvetnega ministra v daljgi avdijenei. Minister predloži kralju velik ukaz glede imenovanja, napredovanja in namestitve učiteljev na osnovnih, meščanskih in srednjih šolali. Velike izpremembe v učiteljski službi se izvrše zlasti v ljubljanski in mariborski oblasti.
— lzprememba pri reparacijski komisiji v Berlinu. V kratkem bo upokojen dosedanji načelnik naše reparacijake komisije v Berlinu Milan Kapetanovič. Na njegovo mesto pride bivši narodni poslanec in pomočnik prosvetnega ministra 2ika Vidaković.
* — Milijonsko posojilo mesta Splita. Splitski veliki župan je dovolil mestni občini v Splitu, da sme najeti investicijsko posojilo v znesku 50 milijonov Din. Posojilo se uporabi v prvi vrsti za olepšavo mesta, tlakovanje uho in napravo nekaterih javnih institucij.
_ Iz srednješolske službe. Profesor na gimnaziji v Požegi g. Boris Jaklič je imenovan za profesorja francoščine na srednjeteh-nični šoli v Ljubljani.
_ Mednarodni zoološki kongres t Budimpešti. Prosvetno ministrstvo je določilo prof. na zagrebški univerzi, Ljubljančana g. dr. Borisa Zamika za delegata naje države na mednarodnem zoološkem kongresu v Budimpešti.
— Naša grafika na mednarodni razstavi
v Firenci. V Firenci je otvor jena II. velika mednarodna razstava moderne grafike, na kateri je zastopanih 23 držav, med njimi Kitajska, Japonska in Rusija. Tudi naša država je dostojno reprezentirana po naših najboljših umetnikih-grafikih Na tej razstavi so izložena dela sledečih naših umetnikov: Lj. Babic, M. Cl. Crnčić, M. G j urić, E. Justin, B. Jakac, Lj. Ivanovič, T. Kralj, D. Kokotovič, VI. Kirin, M. Kren, T. Krizman, A. Krizma-nić-Pavlić, M. Kraljević, M. Maleš, I. Me*-trović, K. Mijič, P. Orlic, F. Stiplovšek, S. šantel, B. Senoa, R. Šlik, Zl. Sulentič, M. Trepše. Jugoslovenski oddelek je dobro reprezentiran v posebni dvorani s skupno 10(i deli ter dosega simpatično priznanje italijanskega in ostalega tiska. Komisar za našo državo je bil g. Tomislav Krizman. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je tudi ta prireditev v inozemstvu izvršena brez vsakršne pomoči od strani vlade, čeprav je bila zato zaprošena in vkljub temu, da je znano, da se s takim nastopom v tujini najbolje in — najceneje reprezentira naša nacija.
— Upokojiter t poštni službi. Poštni uradnik v Sarajevu, gorenjski rojak Anton čebašek je stalno upokojen.
— Reaktiviranje upokojenih uradnikov. Na podlagi sklepa državnega 6veta se upokojeni uradniki ne morejo več na lastno prošnjo vrniti na ona mesta, ki so jih zavzemali pred upokojitvijo, ako nimajo za to zadostne strokovne izobrazbe, kakor to sedaj uradniški zakon določa.
— Peronske karte. Generalna direkcija državnih železnic je sklenila postaviti na vseh večjih kolodvorih posebne avtomate za peronske karte. Ta naredba je nedvomno umestna, ker se občinstvu ne bo več treba dren jat i ob vhodu na peron in čakati, kdaj dobi peronske karte.
— Sprejem v višje pedagoške šole. Takoj po razpisu sprejema v višji pedagoški šoli v Beogradu in Zagrebu so začele prihajati mnogoštevilne prošnje iz vseh krajev države za sprejem. Mnogo prosilcev bo odklonjenih. Prošnje sprejema višja pedagoška šola v Beogradu še do 10. septembra, v Zagrebu pa do 20, septembra.
— Predrznost italijanskega komisarja. Z Rakeka nam poročajo: V nedeljo zvečer se je na tukajšnjem kolodvoru odigral prav značilen incident, ki kaze v polni luči veliko predrznost italijanskega obmejnega funkcijo-narja. Iz Postojne proti Rakeku se je z večernim potniškim vlakom vozil neki mlad funkcijonar italijanskega obmejnega komisa-rijata v Postojni. Sprevodnik je prišel v dotični kupe I. razreda ter zahteval od Italijana vozni listek odnosno druge dokumente. Možakar ga je nahrulil in mu ni hotel povedati niti imena niti stanu. Na kolodvoru v Rakeku je začel oholi Italijan javno groziti sprevodniku, da mu bo že pokazal, kdo da je, kadar se zopet prikaže v Postojni. Potrebno bi bilo, da naši merodajni faktorji pouče tega Italijana, kako se mora vesti na tujih tleh.
— Zaplenjen govor dr. Trumbiča. Voditelj hrvatskega bloka dr. Trumbić je priredil v nedeljo shod v Osijeku, kjer je imel daljši politični govor. V Osijeku izhajajoči tednik >Hrvatski list« je objavil ta govor v posebni izdaji. Državni pravdnik je list zaplenil z motivacijo, da vsebuje Trumbičev govor odstavke, ki hujskajo ter podžigajo plemenski razdor in sovraštvo proti državi kot celoti. Trumbičev govor je bil zlasti zaplenjen radi odstavkov, ki govore o hegemoniji Srbov, o neenakopravnosti in o izkoriščanju hrvatskega naroda, Hrvatje da morajo zahtevati revizijo ustave in ustanovitev federativne države.
— Mnogo rib se je pojavilo v Dalmaciji. Zadnje dni so pritisnile v zalive ob dalmatinskih otokih velike množine sardel. V koni-škem zalivu na otoku Visu in na Balunu pod Biševom so ujeli v dveh nočeh 180 kvintalov sardel. V noči od srede na četrtek 6o jih ujeli 95 kvintalov. To je prava sreča za K±> nižo, kajti pridelek grozdja in sadja bo letos razmeroma slab. Koniža je mahoma oživela. Vsi prebivalci so zaposleni   z ribolovom.
Tvornice sardel plačujejo sardele po 9 Din kilogram. Kako je z ribolovom v Visu, Hvaru, Bolu, Jelši in drugih krajih, ni znano. Najbrž so tudi v te zalive pritisnile sardele, ker je vreme zadnje dni hladno.
— Občinske volitve v Vojvodini. Sredi novembra se bodo vršile v Vojvodini občinske volitve, ki bodo razpisane v prihodnjih dneh.
— Beda v Crni gori. V Crni gori se pojavlja glad. V risanaki občini se je dogodil že prvi smrtni slučaj zaradi lakote. Ker se glad pojavlja sedaj v času žetve, se je bati še mnogo hujšega.
— Aretacija treh komunističnih agitatorjev. V Selcih na otoku Braču je policija aretirala tri delavce, pri katerih je našla kompromitujoče tiskovine. Baje je policija našla pri njih komunistične letake iz Rusije ter denar ruskega izvora. Izročila jih je sodišču.
— Razpuščena radikal s ka shoda. V Mo-
starju se je v nedeljo vršilo cerkveno prosče-nje. To priliko sta izkoristila oba radikalna kandidata Pera Ivanišević in dr. Laza Mar-kovič. Ivaniševič je došel pred cerkev okoli 3. popoldne in med tem ko je govoril njegov sreski kandidat, je došel njegov protikandidat dr. Laza Marković, ki je pričel govoriti na drugi strani cerkve. Zastopnik sreskega poglavarstva je nato razpustil oba shoda.
— Strela ubila seljaka. V Garesnici je včeraj popoldne ubila strela 451etnega seljaka Stjepana Kovača, očeta treh otrok, ki se je mudil na polju, da bi nakosil koruze za živino. Nebo je bilo le malo oblačno, dež ni padal, ko je nenadoma treščilo in ubilo ljaka.
— Epidemija legarja v Beogradu. Kakor poročajo, se v Beogradu vedno bolj širi epidemija legarja. Nanovo je obolelo več otrok,
ki so jih tekom včerajšnjega dne pripeljali v bolnico.
Iz Ljubljane
—lj Sestanek volilcev >Združene slovenske gospodarske lietec se vrši v sredo 31. t. m. ob 8. zvečer v gostilni Sokolskega doma na Viču. Poročata: srezki kandidat g. Jakob Kušar, posestnik iz Notranjih goric, in delegat centrale g. dr. Dinko Puc.
—lj Živahno vrvenje na irgu. Dočim kaže Vodnikov irg dopoldne običajno tržno sliko, je zadnje dneve povsem oživel Mestni trg. kjer drugače prodajajo kmetje krompir in druge pridelke na debelo. Pričel se je tradicionalni >študentovsUj trg*. Mladi dijaki ponujajo >stare špehe< za prvo in drugo in tako dalje po raznih cenah. Kn,ige, zlasti atlasi so precej dragi. Povpraševanje je veliko, a pc-nudb malo. Letos pa nudi ta knjižni trg Še drugo rariteto. Postavljena je lepa tehtnica, na kater' lahko erecizno stehia vsak lijaček svojega rojstva kosti. Plača samo en dinar v korist »Društvu za narodovo zdravje<. Lepak veli, da morajo moški tehtali loliko kilogramov, za kolikor centimetrov so nad 1 m visoki, dočim velja za ženske te pravilo 5e le od 103 c naprej.
—g Propadanje našega vinogradništva. K tozadevnemu našemu članku, ki se bavi s konkurenco dalmatinskih vin, nam sporoča predsedik oblastnega odbora in podnačelnik SLS g. Marko Natlačen, da ni več član uprav *\ega niti nadzornega sveta »Centralne vi-narne< v Ljubljani, kar lojalno beležimo.š
—lj Vreme. Snoči ob 21. je kazal barometer 766, termometer 4- 17.2 st. C, danes ob 7. zjutraj barometer 765, termometer + 10.5 st. C, opoldne barometer 763, termometer + 22 st. C. Najvišja temperatura je bila včeraj + 22.6 st. C. Danes dopoldne lepo in jasno.
—lj V glasbeni šoli operne pevke profesor Jarmile Lily Gerbičeve prične pouk z dnem 1. oktobra. Natančni datum vpisovanja bo pravočasno objavljen v dnevnih listih.
—lj Na obrtni veselici, ki se je vršila preteklo nedeljo povodom 201etnice Obrtniškega društva v Ljubljani v prostorih Narodnega doma, je vzbujala posebno zanimanje izredno velika salama, ki jo Jo izdelal g. Rudolf Pušnik, konjski mesar na Rimski cesti. Zadel jo je starosta našega obrtništva g. Ivan Rebek iz Celja. Ko so jo pa pričeli posetniki veselice pokušati, so ifAjKeliko začudenje ugotovili, da vsebuj e po^^okusnega mesa tudi sprehajalno palico, kar je vzbujalo v dvorani veliko smeha in zabave.
—lj Strojepisni pouk, učna ura 4 Din. Christofov zavod, Domobranska 7/1. Vpisovanje vsak dan do 8. zvečer. 649-n
—lj Dunajske bluze in otroško oblekee. KristohČ-Bucar. Stari trg. Cene nizke. 68-L
—lj Bazne tatvine. Pri stavbi nove frančiškanske cerkve v šiški zaposlenemu delavcu Mate Mi jo vicu, ki p^locuje v baraki poleg cerkve, je neznan tat ukradel 210 D gotovine. Ž njim so v baraki prenočevali štirje potepuhi, ki eo se v barako ponoči najavljeni priplazili. Pri obnavljanju stolne cerkve zaposlenemu tesarju Josipu Cernivcu je neki uzmovič ukradel iz suknjiča bankovec za 100 Din ter izginil. — Posestnik France Žitnik na TfrmttTH cesti je policijskemu stražniku naznanil, da so začeli kopalci, ki se kopljejo v mestnem kopališču ob Ljubljanici, odnašati z njegove v bližini se nahajajoče njive koruzne storže. Odnesli so Je 36 lepih storitev, vrednih 36 Din. — V Hundsdorfu na Nižje Avstrijskem rojenemu slaščičarju Jožetu Kemeterju je njegov prodajalec sladoleda poneveril 93 Din. Pustil je Kemeterjev voziček s sladoledom v Mostah ter pobegnil z izkupičkom.
—lj Drobiž policijske kronike. Policija je vtaknila v zapore štiri osebe, med temi dve vlačugi, enega berača in nekega dalmatinskega krošnjarja. Snoči je bil v policijski h zaporih grozovit kraval. Neka ženšcina, ki je bila prijeta radi vlačuganja, je venomer kričala: >Zlati moj Mirko!« Alarmirala je vso policijo in končno so jo prenesli iz dvoriščnega zapora v klet, kjer je utihnila in so imeli stanovalci okrog policije potem mir. Prijavljenih je pot večjih in manjših tatvin
in ena poneverba. Štirje razgrajači so se pretepali v neki predmestni gostilni, a 3 ponočnjaki to kalili nočni mr. Danes ni prijavljen noben voznik odnosno kolesar radi eostoopo-licijskega reda.
M. U. Dr. Fran Virant
Miklošičeva cesta 18/11
ordinira zopet redno ol 1.—3. za notranje, kožne in spolne bolezni.
198*
Iz Celja
—c Porota. Fran Kozole je bil radi uboja in težke telesne poškodbe obsojen na 10 mesecev težke ječe. — Anton Mlakar je bil radi posilstva obsojen na eno leto težke ječe. — O obeh slučajih smo poročali včeraj obširneje.
—c Tečaj za ruski jesik priredi na splošno željo Kolo jugoslov. sester pod vodstvom g. okr. sodnika Antipina. Za sedaj bo ena tedenska ura, in sicer v torek od 6. do 7. uro zvečer. Tečaj se prične v drugi polovici septembra. Prijave sprejema tajnica društva Ana Zupančič, Gregorčičeva ulica 5, II. nad.
—c Osrednje društvo nižjih poštnih in brzoj, uslužbencev, krajevna skupina Celje, priredi dne 4. septembra t. 1. ob 3. uri pop. na Dečkovem trgu pred Narodnim domom veliko javno tombolo z mnogobrojnimi krasnimi dobitki, kateri so že v izložbi trgovine Josek, Glavni trg. Tombolske karte po 3 Din se dobijo pri vseh pismonoših in raznih trafikah. 647-n
Iz Maribora
—m Dr. Korošcev shod.   V ponedeljek
zvečer je počastil Mariborčane g. Korošec, ki je prišel reševat potaplajoeo se kleroradi-kalno barko v Mariboru. Z veliko agitacijo so klerikalni zaupniki vabili na shod v Zadružno gospodarsko banko in res se je zbralo nekaj pristašev, največ pa radovednežev in članov drugi^ strank, tako da je bila mala dvoranica v zadnjem delu banke res polna. »Slovenec« sicer piše o »največjem shodiK v Mariboru, toda kdor pozna prostore in ve, da gre v to dvorano kvečjemu 200 ljudi, si lahko o tem >največjem« shodu napravi jasno sliko. Včasih so klerikalci zborovali v Gotzo-vi dvorani, kjer ima res prostora kakih 2000 do 3000 ljudi, sedaj pa se najraje zatekajo v male prostore klerikalne banke, ki imajo tudi naslov >dvorane<, tako da bi nepoučeni ljudje res mislili, da je že ves Maribor v klerikalnem taboru. Pa je slabo znamenje, če se mora dr. Korošec zatekati v tako male prostore. Poleg dr. Korošca je razlagal klerikalni evangelij tudi poslanec Žebot. Navzoči socijalisti so s krepkimi medklici spraviii oba govornika v nemalo zadrego, iz katere eo jih rešili poprej naročeni in poučeni p rigali jači.
— Punt proti priključitvi občine Krčevina k mariborski mestni občini. Dočim se je občinski svet in veČina prebivalcev ob priliki plebiscita izjavila za priključitev, se je našlo sedaj več puntarjev, ki so proti temu sklepu vložili priziv in zahtevajo ponovno glasovanje. Mod temi so po veČini ona podjetja, ki so že pred vojno pobegnila s svojimi tovarniškimi obrati na periferijo mesta, da se na ta način izognejo višjim mestnim dajatvam. Ker bi priključitev te račune prekrižala, so se sedaj nekateri podjetniki pritožili. Ni pa dvoma, da je priključitev v velikem interesu veČine krčevinskih občanov in da bo zato pristojna oblast potrdila tozadevni predlog, stavljen s strani mariborske in krče vinske občine.
—m Nevaren tat koles pod ključem Mariborska policija je včeraj prijela nekega Ivana Zupanca, doma pri Sv. Emi v Slov. gor. Pri zasliševanju na policiji so ugotovili, da so napravili prav dober plen. Zupane je nam-teč izvršil vse tatvine koles, ki s » bile v zadnjem Času v Mariboru na dnevnem redu. Da je kolesa lažje prodajal, je vlomil v ptujsko okrajno glavarstvo in ukradel tam štampili-ko, s katero je nato falzificiral potrdila o lastnini koles, ki jih je prvlajal večinoma na Hrvatsko.
Šolstvo
— Začetek šolskega leta na trgovski akademiji v Ljubljani. P ona vi jalni izpiti se vrše 5., 6. in 7. septembra, vsakokrat ob 8. uri in po razporedu, ki je javljen na uradni deski. Vpisovanje domaČih učencev (učenk) in učencev (učenk) z drugih trgovskih akademij v II. do IV. letnik bo 9. septembra od 9. do 12. Pouk se prične 12. septembra ob 8. uri.
— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da se vrši vpisovanje vajencev ▼ I. letnik grem. šolo dne 1. in S. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. uro popoldne v gromi jalni pisarni. Palača Zbornice, Beethovnova ulica 10. šolnina vsakega vajenca znaša 950 Din, sprejemnimi 25 Din. Po določenem terminu se vajencev ne bo več sprejemalo v šolo. Vpisovanje vajencev v II. in UJ. letnik se vr5i dne 5. septembra t. 1. od 1. do 3. ure popoldne v šoli na Ledini, pritličje, levo. Istočasno plača tudi vsak vajenec šolnino v znesku 250 Din. Brez plačala šolnine so ne bo vpisalo nobenega vajenca v šolo. Oni vajenci, ki me rajo biti izprašani še iz enega ali več predmetov za preteklo šolsko leto, naj se zglase dne 6. septembra ob 2. uri popoldne na Ledini. V času rednega pouka se vajencev ne bo več izpraševalo in bodo morali razred ponavljati. Začetek rednega pouka bo na G remi jalni šoli v ponedeljek dne 12. septembra ob 2. uri popoldne na Ledini. Načelstvo.
— Pouk v 4. razreda dršavne realke v Ljubljani. V informacijo staršev sporočam, da se bo vršil pouk v 1. do 4. razredu državne realke v Ljubljani tudi v šolskem letu 1927 — 1928 po istem učnem načrtu kot na obeh drž. realnih gimnazijah v Ljubljani. Na humanističnih gimnazijah (I- drž. v Ljubljani in škofijska v St. Vidu) kakor tudi v 5. do 7. razredu državne realke v Ljubljani se bo vršil posk povsem po dosedanjem učnem načrtu (odlok ministrstva S. N. br. 24.781, 18. & 1927.).
Velike gospodarske svečanosti v Zagrebu
Proslava 75letnice zagrebške trgovsko - obrtniške zbornice. — Pomembni govori in čestitke. —  VHI. zagrebški velesejem.
Proslava 751ctnicc zagrebško Trgovske in obrtniške zbornice sc jo izvršila včeraj na nsj svečane j si način. Ze prisotnost mini' stra trgovine in industrije drja. Mehmeda Spaha ter šestih ministrov in poslanikov iz Beograda je najbolje dokazala, koliko ugled vživa zagrebška zbornica v domačem in tujem svetu. Kralja je na proslavi zastopal genral Srećković. Ko je stopil kraljev za* stopnik v nabito polno zbornično posvetovalnico, je godba zaigrala državno himno, prisotni pa so priredili živahne ovacije kra* lju in vladarski rodbini.
Svečano sejo je otvoril predsednik zbor« niče g. Arko. Desno poleg njega jc zavzel prostor minister trgovine in industrije, dr. Spaho, levo pa generalni zbornični tajnik dr. Čuvaj. V loži na levi strani so sedeli češkoslovaški poslanik Jan Seba, španski poslanik Don Fcrnando Alcala Galliano Conde de Torijos, svetnik francoske dele* gacijc Maxime Dauhail. avstrijski poslanik Max Hoffingcr. nemški poslanik dr. Fr. Olshauscn, angleški poslanik H. W. Ken* nard in italijanski poslanik A. Bodrero.
Pred predsedniško tribuno so sedeli brv« ši in sedanji predsedniki in podpredsedniki ter načelniki posameznih zborničnih sek* cij, zastopniki raznih civilnih in vojaških oblasti, zagrebški konzularni zbor, trgov« ski atašeji Francije, Češkoslovaške in Ita* lije, zastopniki inozemskih zbornic iz Kato* vic. Krakova. Prage, Plznji, Opave, Olomu* ca. Kraljevega Hradca. Banske Bistrice. Bratislave, Brna. Budjcjevic, Gradca, Dunaja, Monakovega. Reke. Trsta. Genove. Benetk. Napolja, Anconc. Sofije, Bukarešte, Stock* holma in Aten. Zastopnik napoljskc trgov* ske zbornice Borriello Viagio jc zastopal tudi zvezo italijanskih trgovskih zbornic, mednarodno trgovsko zbornico pa jc zastopal Vasa Jovanović.
Poleg predstavnikov naših trgovskih zbornic in gospodarskih ustanov sta zastopala ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo generalni tajnik dr. Fran \Vindischer in tajnik ljubljanske borze, do* ktor Dobrila.
Predsednik Arko je v svojem otvoritve* nem govoru pozdravil predvsem zastopnika kralja in pozval prisotne, naj vzkliknejo «Živio» kralju, kraljici in prestolonaslednik ku, nakar je pozdravil ministra trgovine in industrije dr. Spaha ter vse ostale odlič* ne goste. Očrtal je nato na kratko zgodo* vino zagrebške zbornice in naglašal razmah narodnega gospodarstva v zborničnem pod* ročju. odkar živimo v lastni narodni državi.
Minister dr Spaho je za tem čestital zbornici k jubileju ter ji želel tudi za bo* doče uspešno delo, v imenu finančnega mi* nistra je pozdravil zbornico pomočnik generalnega direktorja davkov Vojislav Ka» tunac. v imenu ministra za šume in rudni* kc pa inspektor ing. Marinovič.
V imenu mednarodne trgovske zbornice v Parizu je pozdravil zagrebško zbornico Vasa Jovanovič, ki je naglašal, da je za« grebška zbornica prva izmed jugosloven* skih stopila v zvezo z mednarodno trgov* sko zbornico in največ pripomogla, da se je ta mednarodna ustanova tudi pri nas po« pularizirala. Za tem je govoril predsednik praško trgovske in obrtniške zbornice, ki je naglašal važne gospodarske zveze med Češkoslovaško in Jugoslavijo in potrebo nadaljnega sistematičnega dela obeh brat* skih narodov na gospodarskem polju.
Zastopnik napoljske zbornice Borriclo Viagio je navedel v svojem govoru par sta* tističnih podatkov, iz katerih je razvidno, da je Italija največ interesirana v naši zu* nanji trgovini, podpredsednik monakovske zbornice dr. Jodelbacher jc naglašal, da Bavarska že dolgo časa vzdržuje trgovske zveze s Hrvatsko in sedaj z vso našo drža* vo, ter je izrazil upanje, da se bodo po ratifikaciji trgovinske pVjgodbe med Jugo* slavijo in Nemčijo gospodarski stiki med obema državama še poglobili.
V imenu poljskih zbornic je govoril inž. Peros iz Krakova, podpredsednik bukareške zbornice Staikovici jo naglašal pomen Za* gieba kot gospodarskega središča Jugosla* vije, podpredsednik dunajske zbornice Len* hart je konstatira! velik napredek Zagreba
in Jugoslavije, generalni tajnik sofijske zbornice dr. Zlatarov jc naglašal, da je bila zagrebška zbornice vedno v najtesnej* ših zvezah s sofijsko, gerent švicarskega konzulata v Zagrebu g. Weber je čestital k jubileju v imenu svojega poslaništva v Beogradu, konzulata v Zagrebu in zbornic v Basi u in Be*nu, grški konzul Vladimir Cuk jc pozdravil navzoče v imenu grškega poslaništva v Beogradu ter zbornic v A te* nah in Solunu, nakar so govorili šc mnogi drugi zastopniki tujih in domačih trgov« skih zbornic ter gospodarskih ustanov.
Po vseh teh govorih sc je predsednik Arko zahvali za čestitke, zlasti trgovskim zbornicam v Pragi, Monakovem, Osijeku. Ljubljani in v Beogradu, ki so ob priliki 751etnega jubileja poklonile zagrebški zbornici dragocena in pomembna darila.
Godba jc nato ponovno zaigrala državno himno, nakar je bila slavnostna seja zaključena.
V veliki dvorani za sprejemanjo je po končani seji v prisotnosti zastopnika kralja generala Srećkovića, velikega župana drja. Stoparja in ostalih predstavnikov oblasti in gospodarskih ustanov, izročil minister za trgovino in industrijo dr. Spaho red Belega orla V. razreda zborničnemu predsedniku Vladlmirju Arku ter dolgoletnemu tajniku Milanu Krešiću.
Za tem »o se zbrali zbornični svetniki ter se je podpredsednik Carnelutti zahvalil predsedniku Arku za velik trud, da je čim svečanejše uspela pomembna proslava, ter mu v znak priznanja izročil posebno spo* minsko plaketo. Predsednik Arko je v svo* jem odgovoru izjavil, da gre zasluga a* utpelo   proslavo   predvsem zborničnemu
uradništvu z generalnim tajnikom dr jem. Čuvajem na čelu.
Ob 2. popoldne sc je vršil v hotelu «E*planade» slavnostni banket, ki so se ga poleg ministra za trgovino in industrijo dr. Spaha udeležili vsi zastopniki zbornic in gospodarskih ustanov iz Jugoslavije in inozemstva. Na banketu je predsednik Ar* ko nazdravil kralju in vladarskemu domu.
Ob proslavi 75 letnice -so poklonile zagrebški zbornici praska zbornica zlato plaketo in veliko diplomo, monakovska zbornica spominski spis o svoji 50ictnici, beograjska zbornica veliko pirotsko pre« progo, beograjska obrtniška zbornica uro na marmorju, osiješke zbornica zlato veria žico z emblemi trgovine, obrti in industri« jc, ljubljanska zbornica sliko Bleda, sara* jevska zbornica umetniško izdelano kladivo kot simbol složnega sodelovanja obrti, trgovine in industrije, splitska zbornica pa sliko Splita.
Ob pol 5. popoldne SO *i vsi gostje skup« no z ministrom dr. Spahom ogledali raz* stavne prostore Zagrebškega Zbora.
VIII. zagrebški velesejem
V nedeljo dopoldne jc bil otvorjen Vili. Zagrebški zbor, ki traja do 5. septembra. Zc pni dan je bil poset vsled boljše rekla* me in ugodnega vremena večji kakor prej* šnja leta. Došlo je tudi žc v prvih dneh do večjih kupčijskih zaključkov, ker se je ob proslavi 75 letnice zagrebške zbornice zbralo te dni v Zagrebu mnogo predstav* rikov  raznih gospodarskih krogov.
Ra/stava zagrebškega velesejma ima naslednje oddelke: 1. Usnje in proizvodi iz usnja; 2. pletarstvo, vrvarstvo in ščetkar* stvo; 3. lesni izdelki in pohištvo; 4. tekstil* no blago, obleke, narodno vezivo, okraski, draguljarstvo in rezbarstvo; 5. zdravniško orodje, medicina, optika; 6. steklo in por« eelan; 7. papir, grafika; 8. kmetijski proiz« vodi, živila; 9. industrijski in kemijski pro* izvodi; 10. stavbarstvo, 11. elektrotehnika, mehanika; 12. ključavničarstvo, kovinar« stvo, kleparstvo; 13. vozovi, avtomobili: 14. klavirji, razno.
Razstavljalccv je nad 700, in sicer v poljedelski skupini 50, v tekstilni 80, izmed katerih jo samo 6 tujih, v kovinski 60 inozemskih in 60 domaČih, živila je razstavilo 50 tvrdk, med njimi 46 domačih, v elektro* tehniki je 50 razstavljalcev, med njimi 34 tujih, v kemični skupini 40, med njimi 29 domačih in 11 tujih, steklovino je razsta« vilo 6 domačih tvrdk, stavbarstvo zastopa 22 razstavljalcev, med njimi 18 domačih, avtomobile je razstavilo 50 tvrdk.
Domačih razstavljalcev je nekaj manj kot dve tretjini. Inozemskih razstavljalcev jc iz Nemčije 70, in Avstrije 50, iz Ame« rike 20, iz Švice 18, iz Francije 18, iz Čc» škoslovaškc 15, iz Madžarske 13. iz Anglije 12, iz Italije 11, iz Švedske 9 itd.
Opaža se. da je domača industrija pre« ccj močno zastopana, inozemska pa slabej* šc. Francoski, ueškosIovaSki in belgijski paviljon so zasedli domači razstavljaici. — Manjša udeležba tujih inozemskih razstav* Ijalcev dokazuje, da izgublja tuja indu* strija interes na našem trgu. Dasi so sc ab* stinirali tudi nekateri domači industrijci, je ves razstavni prostor Zagrebškega zbora zaseden.
Poeebna pozornost je leto« posvečena kmetijskemu oddelku,  v  katerem  so ra**
stavljeni vsakovrstni gospodarski stroji m razna umetna gnojila. V industrijskem oddelku je zlasti bogato zastopana domača tekstilna industrija, ki se lepo razvija vsled ugodne carinske tarife. Usnjarska industri* ja je slabše zastopana, kar tolmačijo « tera, da je precej zaposlena z naročili iz Polj* ske in Nemčije, vsled česar ji ni bilo treba letos razstavljati.
Množico privlačujejo demonstratorji raz* nih patentov, ker se pri njih more tudi za« stonj zabavati. Vsekakor jc gotovo, da le« tošnji Zagrebški zbor v ničemer nc zaosta« ja za prejšnjimi prireditvami.
Novice iz Splita
Sptit, 28. avgusta.
Strašna tragedija na morju i* zad&r* skem zalivu. Na Veliki šmaren jc vozil parnik Jadranske plovidbe «Majdan» na progi Sibenik*Venecija, Pasiral je zadarski kanal, ko je nastala strašna nevihta. Ka» pitan je opazil raz stolpa v bližini prevrnje* no jadrnico, ki so jo premetavali razburka* td valovi, okrog nje pa jc videl več ljudi, ki so se borili s strašnim elementom. Odre* dil je takoj reševanje nesrečnih žrtev mor* ja. S smrtjo so jc borilo pet deklet in trijs mladeniči, ki so bili žc tako izmučeni, da so jih mornarji le s težavo potegnili iz morja. Imeli niso niti toliko moči. da bi sc oprijeli rešilnih pasov in vrvi, ki so jim jih metali rešitelji. Na patniku so sc od prestanh grozot onesvestUi in so jih lc s težavo in umetnim dihanjem spravili zopet k življenju. — Rešeni so pripovedovali o strašnih prizorih nesreče. Na praznik je navada v okolici Zadra, da hodijo ljudje na božjo pot v bližino Zadra. Tudi iz E>u« gega otoka iz vasi Varoš se je odpravila v mali jadrnici družba petnajstih romarjev. Zajela jih je sredi Zadarskega kanala straš« na nevihta, ki je prevrnila ladjico in po« vrročila katastrofo, ki je zahtevala sedem človeških žrtev, med njimi tudi mater z majhnim detetom. Nesrečna mati je držala otroka v naročju in plavala, hoteč rešiti sobi in otroku življenje. Močni udarci va# lov so ubili dete, in ko je nesrečna mati videla mrtvo deto v svojih rokah, sc jc tu* di ona udala strašnemu elementu in utoni* la. Poleg nje je utonila ena /ena v blago* slovljenem stanu, en mladenič star 24 let in tri deklice stare okrog 20 let. Strašna nc* sreča je vzbudila globoko sočutje in žalost v vsej okolici. Rešitelj je pomorski kapitan g. Silvester VlŠkovlč.
Admiral Priča v Splitu. Na admiralski jahti «VUa» jo prispel sem vrhovni poveljnik naše mornarice, admiral Priča. Z nj»m je prispelo veo bojnih edinic in križark« •Dalmacija*
Zagonetna smrt igralke Forgacsove
V letoviSču Atillstatt je nenadoma umrla madžarska igralka Forgacs, — Umor ali nesreča? - Umora je osumljen njen mož.
- Mak) koroško letovišče Millstatt, ki to omilje.no zlasti Dunajčanom in Madžarom je falio te dni prizorišče zagonetne drame ali tragedije. Pretekli teden je vzbudila senzacijo nenavadna in nagla Smrt budimpeštanske igralke Ase For-
tas. ki je že več tednov gostovala v letovišču. Sprva so bile razširjene vest!, da je igralka na izletu v bližnjo oko-Meo treščila v prepad in podlegla poškodbam, kasneje pa sta se razširili dve verziji: ena, da je Forgacsova izvršila samomor, a druga, da je postala žrtev zločina. O ntisterijozinem dogodku poročajo inozemski listi nastopno:
Igralka Ana Forgacs je pred dobrim mesecem prispela v spremstvu svojega moža, tvorničarja dr. Erdelvja in njegovega prijatelja dr. Ferdinanda Galdija v Millstatt. Trojica se je nastanila v hotel »Lindenhof« in zdelo se je, da so si najboljši prijatelji, kajti tičali so noč in dan skupaj. Pretekli pondeljek so se z avtomobilom odpeljali na izlet v bližnjo okolico, na takozvano Kanzel. Je to lepa, a strma izletniška točka.
Okoli 19.30 se je avto ustavil pred hotelom, dr. Erdelv je skočil z voza in razburjen je hitel pripovedovati, da se je njegova žena ponesrečila in da je padla v globok prepad. Nato je pomagal svoji ženi, ki ni bila videti težko poškodovana, iz avtomobila in jo odnesel v sobo. Znani zdravnik dr. Pichler je ugotovil, da ima igralka praske in poškodbe na hrbtu, da pa se ni bati za njeno usodo.
Čez dva dni pa je Forgacsova umrla. Dr. Pichler je preiskal truplo in je bil mnenja, da so morda notranje krvavitve povzročile njeno nenadno smrt. O smrti madžarske igralke so bili nato obveščeni njeni roditelji, a v četrtek je bila nesrečnica pokopana.
Toda že drugi dan je policija v Celovcu prejela anonimno pismo, na podlagi katerega je državno pravdništvo odredilo ekshumacijo trupla. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na pokopališču v Millstattu in obducirano. Želodec je bil poslan sodišču v Celovcu. Istočasno sta bila dr. Erdely in dr. Galdi zaslišana na policiji, vendar pa kasneje izpuščena.
Umor radi zavarovalnine?
Obdukcija trupla je pokazala, da Forgacsova ni podlegla poškodbam, ki jih je zadobila pri padcu, marveč, da je umrla vsled zastrupljenja. V želodcu
so se nahajali ostanki veronala. Ker se je med tem dr. Erdely vrnil v Budimpešto, je državno pravdništvo v Celovcu izdalo za njim tiralico.
Ko je dr. Erdelv na kolodvoru v Budimpešti izstopil, so ga obkolili detektivi in odpeljali na policijo. Ž njim vred je moral tudi njegov prijatelj dr. Galdi. Oba sta bila dosedaj večkrat zaslišana, vendar dr. Erdelv zanika, da bi zakrivil smrt svoje žene. Čeprav ni direktnih dokazov o njegovi krivdi, vendar kažejo gotove indicije, da gre za preračunjen zločin.
Anna Forgacs je bila članica bu-dimpeštanskega gledališča ter se je letos v februarju poročila z dr. Belom Erdelvjem, ki je bil zaposlen v tvornici svojega očeta. Že nekaj tednov po poroki pa je mlada igralka skušala izvršiti samomor, vendar so ji v sanatoriju rešili življenje. Njeni svojci so takrat zatrjevali, da gre zgolj za nesrečen slučaj in da je igralka zavžila premočno količino nekega uspavalnega sredstva. V aprilu t. 1. pa je dr. Erdely svojo ženo zavaroval za 10.000 dolarjev. Obstoji torej upravičen sum, da se je dr. Erdely svoje žene iznebil zato, da lahko dvigne zavarovalnino. Ta sum utemeljuje tudi dejstvo, da je dr. Erdely zašel v plačilne težkoče in da vobče njegov položaj ni bil rožnat. V hotelu Lindenhof ni mogel poravnati stroškov svojega bivanja in je izjavil, da mu je bila denarnica ukradena. Denarnico so kasneje našli pod staro lipo pred hotelom, v njej Pa razen dveh vizitk ni bilo ničesar. Pač pa je dr. Erdely portirju hotela izstavil ček, glaseč se na 33 milijonov aK, rekoč, da nima nobene gotovine pri sebi.
Vse to in poleg tega tudi dejstvo, da zakonca nista živela v harmoniji, kajti dr. Erdely je bil velik razuzdanec in je bil tudi v zakonu stalen gost budimpeštanskih nočnih lokalov, vzbuja upravičen sum, da gre za rafiniran zločin. Preiskava bo dognala, koliko je resnice na teh domnevah.
★
Zanimivo je, da se je pred dvema letoma v Millstattu odigral popolnoma sli-čen primer. Na jezeru se je namreč prevrnil čoln, v katerem sta se vozila češki inženjer Hinek in njegova žena. Mož se je rešil, a žena je utonila. Ker je bila žena visoko zavarovana, je sodišče uvedlo preiskavo, ki pa je izpadla negativno. Hinek je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen.
Levine s „Columbijo„ pobegnil
O sporu med ameriškim letalcem Levinom in francoskim avijatikom Drouhinom smo že opetovano poročali. Spor je zavzel tako velike dimenzije, da sta se nasprotnika javno zmerjala in psovala z najgrširni priimki. Končno sta se vendar pomirila in sklenjeno je bilo, da Drouhin poleti s »Columbio« preko oceana v smeri Pariz—Newyork, za kar mu Levine plača 25.000 dolarjev, to pa samo v primeru, da ga ne prehiti kak drug letalec.
Ta sporazum je bil bolj formalnega značaja, na tihem pa sta letalca še vedno rovarila drug proti drugemu. Levine je skušal večkrat startati s »Columbio«, toda Drouhin je bil vedno na preži in če se je »Columbia« dvignila v zrak, potem je bil Drouhin gotovo poleg. Sedaj pa je Levine svojega nasprotnika temeljito ukanil in mu jo takorekoč popihal izpred nosa. Iz Pariza namreč poročajo, da jo je Levine včeraj pobrisal v London.
Levine se je včeraj opoldne pojavil na letališču iie Bourget pri Parizu. Potegnil je letalo iz hangarja, rekel pa je, Drouhinovemu mehaniku, ki je čuval letalo, da hoče preizkusiti samo motor. Nato je nekaj časa prav nizko krožil nad
letališčem, ko pa se je opoldne dvignilo poštno letalo »Giliath«, ki vozi na progi Pariz—London, je Levine hipoma pognal svoj motor ter sledil poštnemu letalu. Kasneje so opazili, da leti »Columbia« v zapadni smeri.
Vest o begu »Columbije« se je bliskoma raznesla in za beguncem so se takoj pognala vojaška letala. Pozneje sta startala tudi Drouhin in inž. Mathis ter pričela z zasledovanjem »Colum-bije«.
Kakor pa javljajo iz Londona je Levine že pristal na letališču v Londonu. Kako bo končala sedaj afera Levine-Drouhin še ni znano. Zaninrvo je pri tem, da Levine ni letalec, a je kljub temu dokazal, da se ne boji nevarnosti izletov po zraku.
Prava tragedija na odru
Prava življenska tragedija se je odigrala te dni na odru gledališča v Thor-nu na Poljskem. Pri zadnjem dejanju se je igralec Pisarszki onesvestil in so morali predstavo prekiniti. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela kap.
Njegov prijatelj Leosansky je nato stopil pred zastor, da publiki javi žalostno vest. Nesrečnež pa je od tuge in žalosti zblaznel, potegnil je iz žepa samokres ter pričel streljati med občin-
stvo. V gledališču je nastala strahovita panika, vse je drvelo k izhodu.
Takoj nato je igralec Popovič ves okrvavljen pobegnil iz gledališča. Spotoma je pa zašel v Visk) in utonil. Tako je prozaična drama zahtevala kar tri človeške žrtve.
Nekaj a poljubu
Poljub, ki spada med največje slad* kosti in pikantnosti, je v prejšnjih ča* sih igral veliko večjo vlogo kot dan« danes. O tem priča zgodovina. Tako je bil v preteklih stoletjih v Franciji poljub zahteva bontona in vsak gost, ki je bil na dvoru Ludovika XIII. pred* stavljen kaki dami, jo je moral polju* biti. Poetično so nazivali poljub »bal* zam ljubezni«, hudomušneži so pa za* trjevali, da je poljub izumil neki gra* šcak, čigar žena in hčerka sta ga radi »žehtali.«. Zato je vedno, kadar je pri* šel domov, obe krepko poljubil. Po« ljubu je baje sledila palica, če sta žen* ski dišali po alkoholu.
Običaj poljubovanja je bil v 18. stoletju tudi zelo razširjen v Angliji. Poljub ni igral važne vloge samo v za* sebnem. marveč tudi v javnem in poli* tičnem življenju. Tako pripovedujejo o sloviti lepotici Georgiani, vojvodinji Devonshire, da je 1. 1784 na rafiniran način posegla v volilno borbo in lovila pristaše za svojega kandidata Charlesa Jamesa Fosca. Čarom njenih ustnic je namreč podlegel marsikateri volilec in vojvodinji je celo uspelo, da je pre* motila nekega mesarja, ki je bil doslej zagrizen pristaš nasprotne stranke. To* da ženske ustnice so omajale tudi to grčo...
Neprijeten doživljaj je imel angle* ški kralj Viljem IV. Še kot vojvoda Clarenski je potoval po Ameriki, pre* koračil je kanadsko mejo in dospel v mak) ameriško mestece Vermont. Sto* pil je v lokal nekega brivca in se dal obriti. 2e je hotel brivnico zapustiti, ko je vstopila mlada brivčeva žena. Vojvoda je pristopil in jo prisrčno po* ljubil, rekoč:
— Tako, zdaj lahko svojim roja* kom poveste, da je sin angleškega kra= Ija poljubil ženo ameriškega brivca.
Če se je čutila žena brivca s tem počaščeno, ni znano. Njen mož vseka* kor to ni smatral za posebno čast. Po* grabil je vojvodo za vTat, ga pošteno namlatil in ga postavil pod kap z bese* dami:
— Tako, zdaj pa lahko vašim roja* kom poveste, da je ameriški brivec si* na angleškega kralja kraljevsko premi* kastil.
Bolj zadovoljivo se je končala slič* na afera, ki se je pred meseci dogodila v Sydneyu v Avstraliiji. Neki gospod je v kupe ju šiloma poljubil neko mla* denko in zato je bil obsojen na visoko denarno globo. O aferi so poročali vsi dnevniki in potom časopisja je izve* del za njo tudi odvetnik, ki je že dolga
leta iskal dediča bogatega veleposest* nika, ki je umrl brez oporoke, v žrtvi ukradenega poljuba je spoznal pravo dedinjo, ki je postala tako čez noč milijonarka.
Gospodarstvo
Pokrajinska razstava „Ljubljana v jeseni"
2c pred leti si je nadela uprava Ljub*
ljanskega velesejma važno nak^go, s svoji* mi razstavnimi prireditvami podpirati ne samo razvoj naše industrije, obrti in trgo* vine, marveč celokupnega narodnega gospo* darstva, zlasti kmetijstva, kakor tudi umet» nosti, higijene, sporta itd. Zato prireja po* leg svojih običajnih vzorčnih velesejmov pokrajinske razstave pod devizo ^Ljubljana v jeseni*, ki se letos vrši od 17. do 26. septembra. Razstava bo zavzela ves prostor obsežnega sejmišča Ljubljanskega vel esej« ma in nudila zaokroženo in zanimivo sliko.
Prednjači pa zlasti kmetijstvo, ki se bo letos prikazalo v trgovskem pravcu. Tako bo na sadni razsta\*I obiskovalcem omogo* čen ugoden nakup najboljšega, izbranega sadja v zabojih po 20 kg. Zelenjadni odde* tek bo nudil različno vrtno zelenjad, isto* časno pa prikazal, da je naša sočivna hra* na zelo raznolična. Mlekarski oddelek bo obsegal naše domače izdelke sira in suro* vega masla in jih nudil v nakup. Čebelarji bodo razstavili letošnji med in vosek, vin* ska razstava pa. bo obsegala najboljša sortna vina v buteljkah. Kmetijskoustrojni odde* tek bo obsegal cel paviljon in bo prikazal
kmetijskemu prebivalstvu vse vrste kmetij* skega orodja in strojev, ki jih rabimo pri poljedelstvu in travništvu, pri živinoreji in mlekarstvu, pri sadjarstvu, vrtnarstvu, vi« nogradnistvu, kletarstvu itd.
Ljubitelje cvetja in dekorativnega rast* linstva bo vzradostila obsežna in enotno prirejena vrtnarska razstava, katero prirede priznani ljubljanski trgovci in umetni vrt* nar j i.
Razstavo plemenskih konj v zvezi z ve* liko jahalno in dirkalno dirko priredi Kolo jahačev in vozačev v zvezi s konjerejskim društvom v Ljubljani.
Novost bo vsekakor kulturna razstava ^Zgodovinski razvoj slovenskega gledali* ščaj>. Slovenci take razstave, ki bo prika* zala, da ima tudi skromno slovensko gleda« iišče svojo tradicijo in primeren umetniški nivo, še nikdar nismo imeli. Dekorirala pa bodo to razstavo umetniška dela naših naj; boljših slovenskih upodabljajočih umetni* kov.
Higijenska razstava pod vodstvom zdrav* nika*strokovnjaka, bo preurejena in nudila novih zanimivosti.
Radiosrazstavo amaterjev bo priredil Radioskiub v Ljubljani. Razstava bo prika* zala najnovejše tehnične novosti, istočasno pa bo tudi revija od amaterjev sestavljenih aparatov. Določene so številne denarne in blagovne nagrade.
V kolikor bo ostalo razpoložljivega pro* štora v paviljonskih zgradbah, se bo name* stilo razstavljale«, ki razstavijo industrij: ske in obrtne izdelke onih panog, za katero pride jesenska se zija v poštev
Na vinskem oddelku pa bo nameščen veselični park z raznimi vrtiljaki, hipodro*
ORCO
99
Standard švicarskih sirov    Kvaliteta neprimerljiva. Tvorničarji: 0. Rotn & Co., A, G., Uster.
ZastODn ki:
FR. SROAR & CO., ZAGREB. GJ. DEŽELICA PRILAZ 81.
1ss1
Makulaturni papir
kg d Din 4' prodaja uorava ..Slov. Naroda**
mi. tobogani itd. Deviza «po delu zibava* naj obvelja tudi na Pokrajinski razstavi.
Uprava Ljubljanskega velesejma upa, da bo s temi prireditvami pestre vsebine vzbudila zanimanje pri \ seh slojih našega prebivalstva. Razstava naj služi v procvit našega narodnega gospodarstva, povzdigo kulture in higijene in koncem tudi v za» bavo.
—g Graški velesejem. Od 3.—11. septembra 1927 se vrši v Gradcu vzorčni velese* jem, ki bo vsekakor zanimiv tudi za obiskovalce iz naše države. Razstavljeni bodo razni kuhinjski  predmeti, elektrotehnika,
usnjarstvo, lesna industrija, umetnostna cbrt. oblačilna industrija, pisarniške potreb^ ščine, potne potrebščine, živilska industri\i stavbarstvo, stroji in orodje ter poljedeKk. stroji. Obiskovalci uživajo s sejmsko legitimacijo, ki velja Din 40.— 30odstotni popust voznine na jugoslovenskih in 25od< stotni   popust   na   avstrijskih železnicah
V potnem listu ni potrebnega nobenega vizuma, ker  zadostuje sejmska legitimacija graškega velesejma, katero  prodaja vele sejmski urad v Ljubljani, tujsko*prometr> društva in večji denarni zavodi.
—g Xaš izvoz v juliju. Generalna direk cija carin objavlja statistiko našega izvoji v juliju, ki je znašal 376.546 ton v vredno sti 485.029.oSS Din in je bil za 7.45 % večr kot izvoz v juliju lanskega leta. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo iz\ žili 2311.490 ton v vrednosti 3490,8 mili* >onov dinarjev, lani v istem času pa 2 m" lijona 964.035 ton v vrednosti 4390.3 mil. dinarjev,   tako  da   znaša   primanjkljaj po količini 15.3, po vrednosti pa 20.4 rc. Na* zadovanje   izvoza  jc  najboljše  merilo za splošni gospodarski položaj naše države.
—g Stanje Narodne banke dne 22. t. m.
V postavki aktiva izkazuje Narodna banka v primeri s stanjem 15. t. m. prirastek 5,744 mil, pri kovinski podlagi, 31.450 mil. pri posojilih in 10 mil. pri računu začasne razmenjave. Saldo raznih računov se je znižal za 38,433 mil. Obtok novčanic se je zrn* žal za 37.203 mil., državne terjatve so na* rastle za 87,676 mil., razne obveznosti w i sc znižale za 51.110 mil.
—g Finančni zakon za prihodnje leto
V finančnem ministrstvu zbirajo materijal za novi finančni zakon. Osnutek novega finančnega zakona bo sestavljen istočasno z osnutkom državnega proračuna.
—g Sov način plačevanja davkov. Direkcija Poštne hranilnice namerava sta\ I finančnemu ministrstvu predlog, naj bi *>e davki v bodoče plačevali pri njenih bi a« gajnah. S tem bi bila procedura plačevanja davkov znatno olajšana in tudi državna blagajna bi imela veliko korist. Te dni M bo vršil konferenca, na kateri se bosta finančni minister in direktor Poštne hranilnice posvetovala o tem predlogu.
—g Nazadovanje državnih dohodko\\ Generalna direkcija državnega računovodstva je objavila podatke o državnih dohodkih in izdatkih za februar tekočega leta in za dobo od aprila 1926 do februarja 1^27.
V februarju 1927 so znašali državni dohod« ki 796,034.412.30 Din. od aprila 1926 do fc bruarja 1927 pa 9.949,114.938.67 Din. Za to razdobje jc bilo določeno v proračunu 11.462,000.000 Din. tako da znaša primanjkljaj 1.512,885.061.33 Din.
—g Najnovija sveska v Bankarstva*. Vr -mili smo najnoviju svesku (september 1927 ^Bankarstva« ekonomskog časopisa Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca i nalazimo u njoj sledeči aktuelni sadržaj: Ljubomir St. Kosier: Jedinstvo Balkanskih Naroda. Dr. Djuro Šurmin: Revizija ustava, Dr. Laza Bajić: Verovnici i Dužnici Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Dr. Matej Pret« ner: Kreditni zavodi v Italiji z ozirom na nove odredbe v zaščiti njih upnikov, prof. Bran. B. Todorović: Novi zajam uprave Državnih monopola, ing. Konstantin Čutu* ković: Društvo kao mehanizam i organi* zam, dr. Vidan O. Blagojevič: Pravni značaj i tehnika naših finasijskih zakona, Mirko Kus*Nikolajev: Obnova narodne umetnosti za obrt i industriju. Ing. Relja Ara-nitović: Trgovina Francuske, Dragan O. Blagojevič: Problem Obezbedjenja mira. — Pored toga ova sveska im ade stručnu hro* niku i nekoliko odličnih karikatura i crteža fRoosevelt. Milan Krešič. Dragotin Hribar. Vladimir Arko), iz pera poznatih grafičara prof. M. D. Gjurića, Sergija Mironovića, i F. Marčićeve. — List izlazi stalno mesečno a godišnja pretplata stoji 250 dinara. — M.
Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni
Narodna tiskarna v Ljubljani
Trifazni motor
docela nov, prvovrstni berlin* ski fabrikat, z drse Čemi kole* si, trajno 3 KS 2.3 KW, 380 volt, 5 amper, 220 volt 8.6 am» per, 1420 okretajev, 50 period, 0.75 cos, S. z jermenico, traČ» nicami in orodjem, popusti pri polni obremenitvi. Din 2500.
1926
SBBBHBBBHB
Na prostovoljni javni dražbi
se bo prodajala dne 2. septem* bra 1927 ob 10. uri dopoldne v pisarni g. notarja Hudovernika, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 6: Novozidana hiša v Ljub* tjani, Ilovica št. 37 s ca. 5000 kvadr. m velikim zemljiščem, gospodarskim poslopjem in šu* po. — Izklicna cena Din 60.000. Interesenti vabljeni. 1974
Za dom!
Za šivilje, krojače, čevljarje itd najbolj priporočljiv je le
STOEVVER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja entls (obšiva), veze (stika), krpa p©« rilo in nogavice. Brez vsakega preroinjanja plošč in drugo je stroj; v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih za# vzema šivalni stroj STOENVER.
je tudi najcenejši. Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to izrednost pri
Lnd. Baraga,
Ljubljana,   Šelenburgova 611.
Brezplačen pouk v vezenju, ra* bi aparatov itd. —- Usodni plačilni pogoji — 151 etno Jamstva
lUUIIIHI
Spominjajte se Tabora!
Staro železo in kovine
kupuje Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. 1969
Angažira se pianist
za večerne ure. — Naslov po* ve uprava «S1. Naroda*. 1980
Sostanovalec
se sprejme. — Poljska cesta št. 25 1960
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo iššče mirna in snažna stranka. — Ponudbe pud »Oktober 1984» na upiavt) »Slov. Naroda*. ^
Slaščičar
starejša moč — išče službo v večjem hotelu ali slaščičarni.
— Ponudbe pod Slaščičar/1983 na upravo «SIov. Naroda*.
Kupujemo zlato,
srebro ter zlat in srebrn denar.
— Tovarna za ločen je dragih kovin, Ljubljana * Šiška, Jerneja cesta 8. 95/L
Odda se zastopstvo
prvorazredne firme za prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke z najvišjo fiksno plačo in provizijo ter še po« sebne premije. — Prospekti % največjimi ugodnostmi. — Pod »Reelna Firma* na Publicitas. Zagreb, Gundulićeva 11. 1982
Šolske knjige
za use srednje, meščanske In osnoune šole
dobite
v knjigarni Tiskovne Zadruge
Ljubljana, Prešernoua ul. 54
(nasproti glasne poŠte.)
Urejaj«: Josip Zuptnttč.     Z« eNmrodno tiskamo*: Fria Jezeiiek. — Z« op«w> in toet«tai del liou; Oton Christof. — V« y Wublj«ai.
i;
20