ka kšna usoda nas čaka Senatorka Blažina in poslanec Rosato zelo kritično o deželni vladi Primorski Gorica pred pomembnimi odločitvami Danjel Radetič Gorica leta 2013: brez porodnišnice, brez zdravstvenega podjetja, brez pokrajinske uprave. Goričani se bodo prihodnje leto res morali sprijazniti z ošibljeno vlogo svojega mesta na deželni ravni? Odgovor na to vprašanje je odvisen od odločitev deželne vlade. Če jih bo sprejemala na podlagi kriterijev politične in predvolilne preračunljivosti, bi lahko Gorica ohranila delček svoje skrhane samostojnosti, če bodo na prvem mestu kriteriji finančne in tehnične narave, se bo krčenje zelo kmalu začelo z zaprtjem goriškega porodniškega oddelka. Zanj bo usodno prenizko število rojstev; v Gorici se letno rodi nekaj več kot tristo otrok, kar je precej manj od 500 porodov, ki so določeni kot limit za zagotavljanje varnosti mamic in novorojenčkov. Če bodo zaprli goriško porodnišnico, bo preživela tržiška, in ravno v prisotnosti dveh skoraj enakovrednih urbanih središč tiči velik del težav goriške pokrajine. Tako Tržič kot Gorica sta si v preteklih letih uspela izboriti vsak svojo bolnišnico, v katerih se je marsikateri oddelek podvajal. Zaradi tega imamo v goriški pokrajini dve mali bolnišnici brez specializiranih oddelkov, tako da se je treba za večje zdravstvene težave odpraviti v Trst in Videm, kar postavlja v dvom tudi smiselnost obstoja goriškega zdravstvenega podjetja. O njegovi ukinitvi je razmišljal že bivši predsednik deželne vlade Riccardo Illy, zdaj je pred podobno potezo Renzo Ton-do. Jasno je, da goriško zdravstveno podjetje zaradi svojih dveh malih bolnišnic in omejenega števila oskrbovancev nima prave vloge, po drugi strani pa ga je doslej politika pustila pri življenju, ker bi njegova ukinitev na Goriškem povzročila preveč slabe krvi. Podobno je tudi s pokrajinami. Čeprav je njihova vloga vse prej kot jasna, se politika doslej ni lotila njihovega ukinjanja. Morda pa smo danes le pred krčenjem njihovega števila, pri čemer je spet pod udarom ravno goriška pokrajina. Če bi jo res ukinili, kam bi priključili njeno ozemlje? Njen severni del teži proti Furlanji, Tržič in Kras sta navezana na Trst. Kaj pa Gorica? Spogleduje se s Furlanijo in navezuje stike s slovenskimi sosedi, za kar bi potrebovala dodatno injekcijo dinamičnosti in odločnosti; čezmejno povezovanje je namreč edini adut, ki lahko celotnemu goriškemu prostoru zagotovi razvoj in pomembnejšo vlogo tako na krajevni kot mednarodni ravni. In to tudi na področju zdravstva, ki je v zadnjih časih na Goriškem posebno pod udarom. dnevnik PETEK, 10. AVGUSTA 2012_ Št. 188 (20.511) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € gospodarstvo - Mesečno poročilo Evropske centralne banke Mnogim italijanskim podjetjem grozi plačilna nesposobnost ECB tudi napoveduje večji padec BDP od prej napovedanega goriška - Škoda zaradi suše se veča iz dneva v dan Potoki usihajo, trte hirajo V Vipavi pri Sovodnjah izmerili rekordno visoko temperaturo vode 27 stopinj Celzija GORIŠKA - Škoda zaradi suše se v goriški pokrajini veča iz dneva v dan. Na kmetijskih območjih, ki niso namakana, bo izpad pridelka izredno velik, kar začenja veljati tudi za briške vinograde. Čeprav imajo zelo globoke korenine, tu- di trtam zmanjkuje vode. Kar nekaj briških potokov je skoraj izsušenih, tako da je bilo za rešitev ribjega življa v prejšnjih dneh potrebnih več posegov ribiških čuvajev. Za odlov rib so že poskrbeli na Idriji med Krminom in Bračanom in na Grojnici, v kratkem bo po vsej verjetnosti na vrsti Pevmica. Zelo nizek vodostaj ima tudi Vipava, v kateri so izmerili rekordno visoko temperaturo vode - 27 stopinj Celzija. Na 14. strani FRANKFURT - Gospodarstvo območja evra se bo letos skrčilo za 0,6 odstotka, potem ko naj bi se po predhodni napovedi za 0,2 odstotka, izhaja iz raziskave, ki je objavljena v avgustovskem mesečnem biltenu ECB. Kar zadeva brezposelnost, bo ta v območju evra letos 11,2-odstotna, prihodnje leto 11,4-odstotna, v letu 2017 pa naj bi bil delež brezposelnih med delovno aktivnimi pri 9,2 odstotka. V svojem mesečnem poročilu pa ECB opozarja tudi, da mnogim italijanskim podjetjem grozi plačilna nesprosobnost, medtem ko je na primer položaj nemških in nizozemskih precej manj zaskrbljujoč. Na 2. strani V Križu pogrešajo dvojezičnost Na 4. strani Sorazmerno pozitiven prvi obračun poletnih razprodaj v Trstu Na 6. strani Razstava o nekdanji industrijski šoli ob sv. Roku v Nabrežini Na 6. strani Poveljniku gasilcev opomin zaradi gašenja Na 15. strani Plaža v Marini Julii ponovno privlačna Na 15. strani MANJŠINA - Sen. Blažina meni drugače Dežela pravi, da ne more anticipirati prispevkov TRST - Deželna uprava še ni v stanju, da bi v obliki predujma izplačala državne prispevke slovenskim organizacijam, ker rimska vlada še ni formalno zavezala teh sredstev. Pravzaprav ni niti še znan točen obseg sredstev, saj nad vse visi meč proračunskih rezov. To pomeni, da Dežela kljub posebni normi, ki jo je na predlog Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča deželni svet vključil v proračunski zakon, nima pravno-proračunske utemeljitve, da lahko vnaprej izplača prispevke. Tako je včeraj deželna odbornica Sandra Savino pojasnila deželnemu svetniku SSk Gabrovcu. Senatorka Tamara Blažina je glede tega precej drugačnega mnenja. V proračunskem skladu zaščitnega zakona za slovensko manjšino je trenutno 6.902.062 evrov, od katerih 2.808.000 evrov za letošnje prispevke manjšinskim ustanovam, pojasnjuje zastopnica Demokratske stranke. Ta denar bi lahko deželna vlada takoj anticipirala slovenskim organizacijam in ne čakala na zaostritev finančne krize, ki bo jeseni, če ne bo novosti, še bolj udarila na manjšinske ustanove. Parlamentarka Demokratske stranke je informacije v zvezi z denarjem za Slovence neposredno dobila od pristojnega rimskega ministrstva in je začudena, da teh podatkov ni v teh dneh pridobila tudi deželna uprava. Na 4. strani OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU Sanjski uspeh Usaina Bolta Jamajčan Usain Bolt je na olimpijskih igrah kot prvi v zgodovini dvakrat zapored zmagal bodisi v teku na 100 bodisi na 200 metrov ansa 2 Petek, 10. avgusta 2012 ITALIJA, SVET / evrsko gospodarstvo - Napoved Evropske centralne banke Letos občutnejši padec BDP od prej napovedovanega V Frankfurtu opozarjajo tudi na težak finančni položaj italijanskih podjetij FRANKFURT - Gospodarstvo območja evra se bo letos skrčilo za 0,6 odstotka, potem ko naj bi se po predhodni napovedi za 0,2 odstotka, izhaja iz četrtletne raziskave med 50 poklicnimi napovedovalci iz finančnih in nefinančnih ustanov v EU, ki jo je izvedla Evropska centralna banka (ECB). Iz raziskave, ki je objavljena v avgustovskem mesečnem biltenu ECB, letos obstaja 44,9-odstotna možnost za gibanje gospodarske dejavnosti območja evra v intervalu od -0,5 do -0,1 odstotka, kar pomeni srednjo pričakovano vrednost -0,3 odstotka. Občutno je znižana tudi napoved gospodarske rasti za območje s skupno evropsko valuto za prihodnje leto. Navzdol jo je revidirala za 0,4 odstotne točke na 0,6 odstotka. Gospodarstvo evropske monetarne unije naj bi tako leta 2013 okrevalo občutno počasneje, kot je bilo pričakovano pred tem. Znižanje gospodarske napovedi za letos in prihodnje leto je sicer posledica bolj intenzivne finančne konsolidacije v nekaterih evrskih državah in večje nego- tovosti glede razreševanja dolžniške krize območja evra. Dolgoročna rast območja evra (2017) bo medtem po napovedih poklicnih napovedovalcev znašala 1,8 odstotka. Omenjeni analitiki napovedujejo 29-odstotno možnost za dolgoročno rast v intervalu od 1,5 in 1,9 odstotka. Dolgoročna napoved sicer ostaja na ravni njihove zadnje četrtletne napovedi. Glede inflacije strokovnjaki za letos napovedujejo 2,3-odstotno zvišanje splošne ravni cen, za leto 2013 pa 1,7-odstotno zvišanje. Dolgoročna inflacija (2017) naj bi medtem znašala dva odstotka. Kar zadeva brezposelnost, bo ta po njihovi oceni v območju evra letos 11,2-odstotna, prihodnje leto 11,4-odstotna, v letu 2017 pa naj bi bil delež brezposelnih med delovno aktivnimi pri 9,2 odstotka. V svojem mesečnem poročilu pa ECB opozarja tudi, da mnogim italijanskim podjetjem grozi insolvenca, medtem ko je na primer položaj nemških in nizozemskih precej manj zaskrbljujoč. Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi ansa italija - Priprave na parlamentarne volitve Alfano ponuja roko Ligi Premier Mario Monti za jesen napoveduje še odločnejše ukrepe na področju klestenja državnih izdatkov Vodja Ljudstva svobode Angelino Alfano znova razmišlja o volilnem zavezništvu s Severno ligo ansa RIM - Ljudstvo svobode (LS) spet ponuja roko Severni ligi v pričakovanju parlamentarnih volitev, ki bodo skoraj gotovo prihodnjo pomlad. Da je zavezništvo z Ligo nujno potrebno za zajezitev leve sredine je prepričan Angelino Alfano, čigar poziv k zavezništvu je sicer takoj zavrnil evropski poslanec SL Matteo Salvini, ki velja za tesnega sodelavca ligaškega vodje Robrta Maronija. Salvini je prepričan, da bodo ligaši sami šli na volitve ne glede na volilna pravila. Alfano ne vidi večjih možnosti za zavezništvo s Casi-nijevo UDC, ker je prepričan, da je ta stranka že izbrala sodelovanje z levo sredino, kar po mnenju vodje LS pomeni zavezništvo s sindikalno organizacijo CGIL. Alfano je še vedno mnenja, da bo Silvio Berlusconi znova kandidiral za predsednika vlade, v nasprotnem primeru bo treba v stranki izvesti primarne volitve za izbiro vladnega kandidata. Medtem ko Alfano »snubi« ligaše se ministrski predsednik Mario Monti pripravlja na dodatno klestenje javnih izdatkov. Jesenski varčevalni manever naj bi predvideval prodajo »odvečnega« državnega nepremičninskega premoženja, vlada pa izključuje nove davke in nove varčevalne posege na področju socialne države, ki bi jih zlasti Demokratska stranka, da ne govorimo o sindikatih, zelo težko »prebavila«. Demokrati so prepričani, da je bilo varčevalnih ukrepov doslej več kot dovolj in da je treba sedaj ubrati pot ukrepov za razvoj, s katerimi Montijeva vlada resnici na ljubo precej zamuja. avstrija - Domnevna korupcija Obtožnica proti bivšemu evropskemu poslancu Ernstu Strasserju DUNAJ - Nekdanji avstrijski notranji minister in evropski poslanec iz Avstrije Ernst Strasser je obtožen sprejemanja podkupnin, je včeraj na Dunaju sporočilo avstrijsko tožilstvo za gospodarstvo in korupcijo. Strasser sicer očitke zanika. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do deset let zapora. Leta 2009 je bil izvoljen v Evropski parlament, a je marca lani odstopil s položaja evropskega poslanca. Za to se je odločil po izbruhu korupcijske afere, ki jo je razkril britanski časnik Sunday Times. Novinarji so se pod krinko lobistov z določenimi poslanci Evropskega parlamenta dogovorili, da bodo ti v zameno za denar poskrbeli za sprejetje določenih dopolnil k evropski zakonodaji na področju financ. Svoje navedbe je časnik podkrepil tudi z na skrivaj narejenimi video posnetki. Iz njih izhaja, da je danes 56-letni Strasser novinarjem, ki so se izdajali za lobiste, ponudil, da lahko za 100.000 evrov letnega honorarja vplivajo na njegove odločitve pri sprejemanju evropske zakonodaje. Vpletenosti v afero so bili poleg Strasserja osumljeni še trije evropski poslanci - Slovenec Zoran Thaler, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain. Thaler in Strasser sta, ko je zadeva prišla na dan, kot evropska poslanca odstopila. Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) v okviru preiskave primera Thalerja ni našel dokazov o nepravilnostih, na podlagi katerih bi lahko uvedli disciplinski ali kazenski postopek. Preiskavo je Olaf zaključil 22. decembra lani. (STA) sirija - Delni umik upornikov Odločilna bitka za Alep se nadaljuje DAMASK - Boj med vladnimi silami in uporniki za nadzor nad sirskim mestom Alep se je nadaljeval tudi včeraj. Drugo največje sirsko mesto je zelo pomembno, saj bi lahko rezultat spopada odločil o usodi predsednika Bašarja al Asada. A sirska vojska je včeraj v srditem napadu upornike prisilila v delen umik iz strateško pomembne mestne četrti Salahedin. Delni umik sil Svobodne sirske vojske (FSA) iz Salahedina je potrdil eden izmed njihovih poveljnikov Hosam Abu Mohamed. Po njegovih besedah se uporniki sedaj umikajo proti predelu Su-kari, kjer se pripravljajo na protinapad. Dodal je, da sirska vojska nadaljuje silovito obstreljevanje in bombardiranje. Pri tem je bilo ubitih večje število civilistov in okoli 40 upornikov, prav tako je bilo uničenih 40 zgradb. Sirska vojska je v sredo sprožila ofenzivo, da bi osvojila predele Alepa, ki so v rokah upornikov. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je samo v sredo v nasilju po Siriji umrlo 167 ljudi, od tega 95 civilistov, 54 vojakov režimskih sil in 18 upornikov. Samo v Alepu jih je bilo ubitih 33, od tega 24 civilistov in devet upornikov. Po navedbah arabskih medijev pa je na stran upornikov prestopil še en viden predstavnik al Asadovega režima. Šef sirskega protokola Mohe-din Muslimani naj bi se sicer še vedno nahajal v Siriji, so sporočili iz FSA, ki naj bi mu pomagal pri pobegu iz Damaska. Turčija pa je sporočila, da se je število sirskih beguncev na turških tleh zaradi stopnjevanja nasilja še zlasti v Alepu povečalo na 50.227, potem ko je v zadnjem tednu tja pribežalo več kot 5000 Sircev. Sirski predsednik Bašar al Asad je včeraj za novega premierja imenoval ministra za zdravje Vaela al Halkija. Ta bo na položaju nasledil Rija-da Hidžaba, ki je v ponedeljek prestopil na stran opozicije in se zdaj nahaja v Jordaniji. Do včeraj je dolžnosti premierja opravljal dosedanji Hidža-bov namestnik Omar Galavandži. V Siriji imajo sicer predsedniški sistem, kar pomeni, da ima vlada bolj tehničen kot političen značaj. Hidžab je v ponedeljek sporočil, da je na stran opozicije prestopil iz protesta proti "genocidu", ki ga Asad izvaja nad svojim lastnim ljudstvom. "Danes oznanjam svoj prestop od režima ubijanja in terorja k revolucionarni strani," je Hid-žab tedaj zapisal v sporočilu za javnost. (STA) ZDA in Vietnam začela V» V V I II t II čiščenje "agenta orange" HANOI - ZDA in Vietnam sta včeraj končno začela s čiščenjem herbicida "agent orange", s katerim so ameriška vojaška letala med vietnamsko vojno škropila tropske gozdove na jugu Vietnama, da bi iz njih pregnali borce Vietkonga. Pri čiščenju bodo uporabili postopek segrevanja onesnažene zemlje na temperaturo, na kateri dioksin, glavna sestavina tega strupa, razpade na neškodljive snovi. Ameriška letala so s strupom, zaradi katerega je z rastlin odpadlo listje, poškropila tropske gozdove na jugu Vietnama, da bi komunistični borci ostali brez zavetja in hrane. Tamkajšnji prebivalci trdijo, da je "agent orange" kriv za deformacije novorojenčkov in rakava obolenja pri starejših. "Med vojno, ko smo živeli neposredno ob pisti, smo si morali ponoči včasih zakrivati usta zaradi čudnega smradu," je povedala prebivalka Dananga, 78-letna Nguyen Thi Binh. Trije od njenih petih otrok so resno duševno in fizično prizadeti. Dolga leta je mislila, da je to kazen za grehe, ki jih je zagrešila v preteklem življenju, zdaj pa meni, da bi bil lahko vzrok, ker sta bila s pokojnim soprogom izpostavljena dioksinu. Washington sicer še vedno trdi, da povezava med dioksinom in zdravstvenimi težavami ni dokazana. Ameriški veleposlanik David Shear je na slovesnosti ob začetku čiščenja kljub temu dejal, da gre za "zgodovinski mejnik". "Počistili bomo to godljo," je zagotovil in dodal, da bodo v prihodnje pripravili okoljsko oceno še za eno onesnaženo območje, letalsko bazo Bien Hoa. Vlada v Hanoiju navaja, da so bili temu strupu izpostavljeni trije milijoni ljudi. Danes ima hude zdravstvene težave še milijon ljudi, od tega je najmanj 150.000 otrok, ki so se rodili z določenimi okvarami. Medvedjev jezen po neuspešni izstrelitvi satelitov MOSKVA - Ruski premier Dmitrij Medvedjev je včeraj ocenil, da je ponedeljkova neuspešna izstrelitev dveh satelitov škodovala ugledu Rusije ter da je treba kaznovati odgovorne zanjo. Kot je dejal, se bo naslednji teden pod njegovim vodstvom sestala vlada, ki bo preučila primer in našla krivce. Dodal je še, da je morda za vse kriva "tradicionalna površnost". Ruska vesoljska agencija Roskozmos je v ponedeljek z izstrelišča v Kazah-stanu izstrelila nosilno raketo Proton-M z dvema telekomunikacijskima satelita Express MD2 in Telkom-3. Izstrelitev se je ponesrečila in satelita sta ušla izpod nadzora. Verjetno bosta sedaj še nekaj tednov krožila okrog Zemlje, nato pa strmoglavila. Uradna preiskava poteka. ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 42.294,71 € +128,13 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 93,63 $ +0,28 ■ EVRO 1,2301 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. avgusta 2012 valute evro (povprečni tečaj) 9.8. 8.8. ameriški dolar 1,2301 1,2336 japonski jen 96,53 96,68 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,135 25,1 73 danska krona 7,4424 7,4438 britanski funt 0,78710 0,78880 madžarski forint 276,79 277,93 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6960 0,6963 poljski zlot 4,0678 4,0905 romunski lev 4,5443 4,5499 švedska kroan 8,2669 8,2770 švicarski frank 1,2010 1,2012 norveška krona 7,2955 7,3040 hrvaška kuna 7,5025 7,4970 ruski rubel 38,9790 39,2460 turška lira 2,1959 2,2094 avstralski dolar 1,1639 1,1704 braziljski real 2,4913 2,5103 kanadski dolar 1,2230 1,2309 kitajski juan 7,8226 7,8473 indijska rupija 68,0180 68,3600 južnoafriški rand 9,9548 10,1532 Sobota, 11.8.2012 17.00 Odprtje razstav ter vinskih in kulinaričnih kioskov 18.00 Glasbeni aperitiv v Kavarni Gruden 18.00 Turnir v briškoli na igrišču društva Sokol 19.30 Uradno odprtje z nastopom pihalnega orkestra "Mestska hudba F. Kmocha" iz mesta Kolin (češka) 20.30 Ples s skupino Domači zvoki Nedelja, 12.8.2012 17.00 19.00 20.30 21.30 Igrišče društva Sokol: demonstracijski turnir v odbojki na mivki Literarno srečanje "Boris Pahor in ženski svet" na dvorišču pri Štropovih ob pivnici BunkervNabrežini. Z avtorjem se bo pogovarjala literarna kritičarka Tatjana Roje. Večer v sodelovanju s Tržaško knjigarno Ples s skupino Kraški ovčarji Tombola v organizaciji SK Devin Ponedeljek, 13.8.2012 17.00 Obrtna cona v Nabrežini: tekma z rolerji. Dogodek prireja SK Devin v sodelovanju s Smučarskim klubom Snežnik iz Ilirske Bistrice 20.30 Ples s skupino Souvenir 20.30 Glasbeni dj-večer za mlade na igrišču društva Sokol Torek, 14.8.2012 18.30 Turnir v metanju skrl na igrišču društva Sokol 20.30 Ples z ansamblom Marko Manin in njegovi muzikanti Večer bo popestril kabaretni nastop Irene Pahor in Tatjane Malalan Sreda, 15.8.2012 20.30 Ples s skupino Vitezi Celjski, ki ga prireja Slovensko kulturno društvo Igo Gruden 21.30 Tombola v organizaciji SK Devin Četrtek, 16.8.2012 19.30 Nastop folklorne skupine Kraški šopek (Sežana) 20.30 Ples s skupino Alter ego Nedelja, 19.8.2012 10.00 Sveta maša in procesija ob prazniku zavetnika. Prireja nabrežinska župnija sv. Roka. Sledi običajna pogostitev v Martinčevi hiši na pobudo Jus "Nabresina Gemeinde" Urnik prireditev se lahko spremeni. Torek, 28. avgusta 2012 ob 21 Mednarodni Festival Antične Glasbe v Avditoriju Jadranskega Zavoda Združenega Sveta v Devinu SERENISSIMA WRATISLAWIA (Poljska) PLES PAVANA Ples na evropskih dvorih v obdobju pozne renesanse Praznik sv. Roka (Dii iun ttadiciie P-H tPoaied fui moue I—J 11.-16. avgusta Devin Nabrežina Na Trgu sv. Roka v Nabrežini JAMA PEJCA V LASCU Vodeni ogled ene od najlepših jam tržaškega Krasa je možen vsak dan. Ob 17.50 je predviden odhod Agribusa s trga svetega Roka. Skupina lahko šteje največ 20 ljudi. Obisk stane 6 euro, informacije dobite na številki 338/3515876 Priporočajo se primerna obačila in obutev 4* bo predvajan dokumentarni film o obdelavi lesa, ki ga je posnela produkcijska hiša Fabrizia Plisca Concos Production • Razstava "RENATO'S ARTWORKS". Kompozicije umetnika Renata Ventoruzza iz kraja Terracina Kavarna Gruden Razstava del SONJE TROBEC M SEJMI Župnijska dvorana sv. Roka v Nabrežini Fotografska razstava o obnovi cerkve sv. Roka in starih fotografskih posnetkov 11.-12.-14.-15. avgust OBRTNIŠKI SEJEM IN SEJEM RABLJENIH PREDMETOV prireja društvo Associazione artistica e culturale "Una s'cinca e un boton" SEJEM RABLJENIH IGRAČ IN KNJIG TER ROČNIHDEL prireja Združenje staršev učencev osnovne šole V. Šček Nabrežina Grudnova hiša v Nabrežini: SEJEM RABLJENIH KNJIG (PROSTOVOLJNI PRISPEVKI) Z izkupičkom bomo kupili nove knjige za občinsko knjižnico Nade Pertot v Nabrežini VINO IN KULINARIKA Od 18.00 do 24.00 Vsak dan bogata ponudba hrane in pijače v kioskih SK DEVIN, Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden, krajevnih proizvajalcev in društev. Degustacija kraških vin ZOP v Kavarni Gruden Kiosk bo deloval tudi na igrišču društva Sokol RAZSTAVLJAJO: SRECELOV ZA OTROKE 11.,12.in15. avgusta v organizaciji Združenja staršev učencev osnovne šole V. Šček Nabrežina LOTERIJA Žrebanje bo potekalo vsak dan. Loterijo prireja SK DEVIN, del izkupička bo namenjen žrtvam potresa v Emiliji -Romanji RAZSTAVE Razstave bodo na ogled med 18. in 22. uro. Grudnova hiša v Nabrežini • Dvorana v prvem nadstropju: Fotografska razstava del Janka Kovačiča "Morje in Kras" • Razstava ročnih umetniških del krožka Včerajšnja dekleta Sodelujejo: Vida Pertot, Nerina Ferfoglia, Bety Stare, Raffaella Krečič, Maria Guglielmo, Donatella Iseppi. Na sedežu Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden - Nabrežina • Dvorana Igo Gruden: Zgodovinska razstava "Nekoč je bila „.industrijska šola" • Mala dvorana Sergij Radovič: LILJANA JELEN - ročna dela, EZIO GIORGI - miniaturke ladij, ALEK DANEO -rastlinske mandale • Dvorana v drugem nadstropju: Umetniška razstava. MARJAN MIKLAVEC - kraški akvareli • Razstava "Dal Mare al Carso - Od morja do Krasa", Dela slikarke Luisie Comelli Luis in fotografinje Lucie Lalovich Toscano • Razstava "Sinuosita - Zaobljenost". Leseni kipi gospoda Marca Bevilacque (izdelani na stružnici). Med razstavo Občina Devin Nabrežina Kmetija Gabriel Pertot (Nabrežina) Kmetija Caharija Vladimir (Nabrežina) Kmetija Pire Sonja (Cerovlje) Kmetija Ušaj (Nabrežina) Kmetija Jakne (Štivan) Kmetija Radovič Vedrana (Nabrežina) Kmetija Pernarcich Darja (Vižovlje) Kmetija Košuta Silvano (Nabrežina) Jus "Nabresina Gemeinde" Godbeno društvo »Nabrežina« Društvo "Donne Impresa" - Coldiretti Associazione Genitori degli alunni della Scuola Elem. V. Šček Združenje staršev otrok osnovne šole V. Šček v Nabrežini Slovensko kulturno društvo "Igo Gruden" SK Devin AŠD Sokol Associazione artistica e culturale "Una s'cinca e un boton" Bar Aurisina Občina Komen Občina Ilirska Bistrica INFORMACIJE: Služba za javno šolstvo, kulturo, šport, mladino, turizem, UOJ in evropske projekte Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina (Trst) tel: 040/2017372 fax: 040/201307 e-mail: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it www.comune.duino-aurisina.ts.it Praznik nabrežinskega zavetnika sv. Roka je v zadnjih letih postal najbolj ugledna prireditev na območju naše občine. To priznanje je sad vztrajnega in dolgoletnega dela ter iz leta v leto večjega števila zanimivih prireditev v sklopu praznovanj v čast svetniku, kateremu je bila leta 1604 posvečena nabrežinska cerkev. Spored letošnjega praznika je izredno pester in ponuja ob zanimivih pričevanjih o zgodovini naše skupnosti tudi umetniške in kulturne dogodke. v Prireditve na trgu bodo priložnost za naše pridelovalce, da se predstavijo s svojimi kakovostnimi pridelki in proizvodi. Še posebno se veselimo prisotnosti prijateljev iz pobratenih slovenskih občin. V zvezi s tem praznikom naše skupnosti pa naj ob koncu izraziva še željo, da bi se v bodočnosti dogajanje razširilo s trga na zgodovinsko jedro Nabrežine, ki si zaradi svojih značilnosti zasluži primerno ovrednotenje. v Vladimir Kukanja Župan Občine Devin Nabrežina Marija Doroteja Brecelj Odbornica za kulturo 4 Petek, 10. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu POLITIKA - Demokratska stranka zelo kritična do desne sredine »Tonda sploh ne briga pristanišče, zanima ga le predsednica Monassi« Senatorka Blažina in poslanec Rosato: Deželna vlada odpovedala na vsej črti Katastrofa na vsej črti. Demokratska stranka takole ocenjuje politiko deželne vlade Renza Tonda, vključno z njenim odnosom do tržaške stvarnosti. Senatorka Tamara Blažina in poslanec Ettore Rosato sta pred novinarji zelo negativno ocenila delo deželne des-nosredinske koalicije, češ da ne samo zelo slabo dela, temveč tudi v Rimu ne zna učinkovito braniti deželne avtonomije. »Upam, da bodo meseci, ki nas ločujejo do volitev, minili čim hitreje,« je dejal Rosato. Tonda in njegovo upravo je obtožil, da se v teh štirih letih nista nikoli resno zanimala za stanje v tržaškem pristanišču, z izjemo takrat, ko je bilo treba na hitro za predsednico pristanišča imenovati Marino Monassi. »FJK brez mednarodne vloge« Naša dežela vse manj pomeni v Rimu, vse manj pa tudi na mednarodnem prizorišču, je prepričana senatorka Bla-žina. Navedla je primer evroregije, medtem ko je Rosato omenil zadnjo Tondovo »potegavščino« v zvezi s t.i. makroregijo, pri čemer naj bi se FJK povezala z Lombardijo in njenim predsednikom Robertom Formigonijem. Demokratsko stranko moti, da je deželna vlada, ko je bil na oblasti Silvio Berlusconi, sprejemala vse rimske varčevalne ukrepe, sedaj se z Montijevijem pritožuje, da je v Rimu ne poslušajo. Demokratom je na državni ravni vse težje zagovarjati stališča naše dežele, čeprav verjamejo v prihodnost FJK kot avtonomne upravne enote. Namesto globalne vizije o prihodnosti prihaja Ton-do v Rim vsakič s snopičem popravkov, ki naj bi jih parlamentarci iz FJK na raznih področjih in ob raznih priložnostih predlagali vladi. Način, s katerim se je Tondo finančno lotil gradnje tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke, se Ro-satu zdi zelo škodljiv za deželne blagajne. »Serracchiani odprta za dialog« Blažina in Rosato sta bila glede deželnih in državnih volilnih zavezništev precej previdna. Kandidatka "in pecto-re" za predsednico Dežele Debora Ser-racchiani se bo v kratkem srečala z voditelji Italije vrednot in stranke SEL, da preveri možnosti volilnega zavezništva, iskala bo tudi dialog s Casinijevo UDC. Obstajajo torej možnosti široke- Ettore Rosato in Tamara Blažina: Tondova deželna vlada je odpovedala na vsej črti kroma ga dogovarjanja, kakšna koalicija bo na koncu podprla Serracchianijevo pa bo jasno v začetku naslednjega leta. Slovenska senatorka meni, da obstajajo pogoji za nov državni volilni zakon, tudi zato, ker bi s tem zakonom (t.i. porcellum) ljudi še dodatno odvrnili od volišč in od politike nasploh. Rosato je bolj pesimist, saj je prepričan, da desna sredina hoče na volitve s sedanjimi volilnimi pravili in da ji ni do širokega parlamentarnega dogovarjanja. Gottardo: To je le propaganda Demokratska stranka je predčasno pričela volilno kampanjo za državne in deželne volitve, Tondo in Blažina hočeta očitno znova v Rim, so novinarsko konferenco demokratov pikro komentirali v Ljudstvu svobode. Deželni koordinator stranke Isidoro Gottardo seveda brani Tonda in njegov odbor, parlamentarca DS obtožuje, da v Rimu njuna stranka stalno diskreditira našo deželo s tem, da blati delovanje FJK. »Do volitev bodo oni vztrajali pri retoriki in propagandi, mi pa na reformah in predvsem na vztrajnem delu,« napoveduje poslanec Gottardo. S.T. sandra savino »Dežela še ne more pomagati Slovencem« Deželna uprava še ni v stanju, da bi v obliki predujma izplačala državne prispevke slovenskim organizacijam, ker rimska vlada še ni formalno zavezala teh sredstev. Pravzaprav ni niti še znan točen obseg sredstev, saj nad vse visi meč proračunskih rezov. To pomeni, da Dežela kljub posebni normi, ki jo je na predlog Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča deželni svet vključil v proračunski zakon, nima pravno-proračunske utemeljitve, da lahko vnaprej izplača prispevke. Tako je včeraj deželna odbornica Sandra Savino razložila deželnemu svetniku SSk Ga-brovcu, ki jo je prosil za pojasnila glede zamud pri izplačevanju prispevkov. Gabrovec je Savinovi prikazal težko stanje v organizacijah in ustanovah slovenske narodne skupnosti, ki že osmi mesec čakajo na sredstva za tekoče finančno leto. Odbornica za proračun v Tondovi vladi je tudi zagotovila, da so z Dežele že posegli v Rimu, saj se zavedajo, da vladne zamude, negotovosti in počasnost vsestransko oškodujejo delovanje pomembnih slovenskih ustanov. »Pomembno in potrebno je, da kljub počitniškemu času z vseh strani pritisnemo na italijansko vlado, da odmrzne zakonsko predvidena sredstva in da jih, po možnosti, mimogrede ne oklesti,« je stvar komentiral Gabrovec. ZAŠČITNI ZAKON - Izjava senatorke Tamare Blažina »Deželna vlada bi lahko manjšini takoj anticipirala 2,8 milijona evrov« V proračunskem skladu zaščitnega zakona za slovensko manjšino je trenutno 6.902.062 evrov, od katerih 2.808.000 evrov za letošnje prispevke manjšinskim ustanovam. Ta denar bi lahko deželna vlada po mnenju senatorke Tamare Blažina takoj anticipirala slovenskim organizacijam in ne čakala na zaostritev finančne krize, ki bo jeseni, če ne bo novosti, še bolj udarila na manjšinske ustanove. Parlamentarka Demokratske stranke je informacije v zvezi z denarjem za Slovence neposredno dobila od pristojnega rimskega ministrstva in je začudena, da teh podatkov ni v teh dneh pridobila tudi deželna uprava. Deželni svet je, kot znano, pooblastil odbor, da lahko Slovencem antici-pira največ tri milijone evrov, 200 tisoč evrov nižja vsota, ki je na razpolago v Rimu, ne bi smela predstavljati problema. Žal pa očitno ni tako. Prispevek 2,8 milijona evrov je za slovenske ustanove življenjskega pomena, a kaj ko Dežela zavlačuje in se spreneveda, je poudarila slovenske senatorka. »V igri« je vsekakor še dodatnih 2,5 milijona evrov, saj v državnem proračunu piše, da znašajo prispevki 2012 za manjšinske kulturne ustanove (16-člen zaščitnega zakona) nekaj manj kot 5,3 milijona evrov, ki jih je sicer tedanji minister Giulio Tremonti malo pred padcem Berlusconijeve vlade znižal za 400 tisoč evrov. »Pri vsem tem bi morala odločilno vlogo odigrati deželna uprava, ki iz svojega proračuna ne prispeva skoraj ničesar za slovensko manjšino, ko gre za zaščito upravne avtonomije pa se v Rimu sklicuje na navzočnost narodnih in jezikovnih skupnosti,« je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila senatorka Bla-žina. Soglaša z oceno Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, da je finančni položaj manjšine zelo hud, zato bi morali zahtevati, da bo to eno glavnih vprašanj na prvi seji delovnega omizja vlada-slovenska manjšina, ki bo po njenih informacijah sklicana v prvih dneh prihodnjega meseca. ZAHODNI KRAS - Opozorilo bralca Križ pogreša dvojezičnost Podjetje Acegas Aps dosledno »pozablja« na slovenščino, kar velja tudi za občinsko upravo Bralec iz Križa nam je poslal fotografijo table, ki jo je podjetje Acegas Aps pred kratkim postavilo v Križu. Vse je v italijanščini, medtem ko bi morali biti napisi dvojezični. Bralec za tablo sicer krivi tržaško občinsko upravo župana Roberta Cosolinija, v resnici pa je v tem primeru odgovorna servisna družba. To je sicer le formalnost, saj bi moral tudi Acegas Aps spoštovati dvo-jezičnost, kar ne dela. Taisti bralec je pred nekaj meseci lastnoročno izdelal dvojezično tablo, ki je naznanjala krajšo zaporo ceste, ob kateri gradi hišo. Dvojezičnost se mu zdi normalna in samoumevna, enako bi morali razmišljati tudi v javnih upravah, pravi, kar se žal ne dogaja. Občina Trst je pred nekaj tedni v bližini cerkvice Sv. Roka v Križu po-mazani enojezični (v italijanščini) smerokaz nadomestila z dvojezičnim. A to je doslej edini primer. Vsi smerokazi v Križu, ki jih je namestila prejšnja uprava župana Roberta Dipiazze, so še vedno enojezični. Fotografija iz Križa, ki nam jo je poslal bralec Silvano Sedmak Pri Fernetičih aretirali dva tatova na begu Redne kontrole obmejne policije so spet obrodile sadove. V bližini mejnega prehoda pri Fernetičih so v sredo tržaški agentje spet ustavili linijski avtobus, namenjen v Romunijo. Pri kontroli dokumentov in ustreznem preverjanju so ugotovili, da ima 26-letni romunski državljan T. I. R. težave z italijansko pravico. Fant je sedel na linijskem avtobusu, s katerim je hotel pobegniti v domovino, v resnici pa bi moral sedeti v zaporu: sodišče v Genovi ga je namreč zaradi raznih tatvin obsodilo na 25-mesečno zaporno kazen in globo v višini 800 evrov. Tržaški agentje so ga odpeljali v koronejski zapor. Drugo aretacijo pa so prav tako pri Fernetičih izvedli karabinjerji iz nabrežin-ske operativne enote. Tudi v tem primeru je šlo za romunskega državljana; 32-letnik je sedel v avtomobilu z nekaterimi sonarodnjaki, med kontrolo pa so ka-rabinjerji ugotovili, da ga avstrijske oblasti iščejo zaradi vloma in tatvin. Odpeljali so ga v tržaški zapor, kjer čaka na izročitev avstrijskim oblastem. Starejšemu paru tatici izmaknili 500€ Policija ponovno opozarja prebivalstvo, v prvi vrsti starejše osebe, naj ne nasedajo nepridipravom, ki pozvonijo na njihova vrata. Večkrat gre namreč za ljudi, ki jih s takim ali drugačnim izgovorom zmedejo in jih nato okradejo. V prejšnjih dneh sta jo skupila starejša občana, ki stanujeta nedaleč od glavne tržaške bolnišnice. Na njuna vrata sta potrkali ženski in medtem ko jima je ena začela ponujati razno blago, je druga smuknila v spalnico in iz nočne omarice izmaknila okrog petsto evrov. Nato sta na vrat na nos zapustili stanovanje, kar je v paru vzbudilo sum. Ko sta ugotovila, da sta bila okradena, sta poklicala policijo, agentom pa kljub iskanju ni uspelo izslediti tatic. Neznanci ukradli srečke »izbriši in zadeni« V prodajalni v Carduccijevi ulici je v sredo popoldne izginil blok srečk priljubljene loterije Izbriši in zadeni. Njihova skupna vrednost znaša okrog 600€. Primer preiskuje tržaška policija. / TRST Četrtek, 9. avgusta 2012 5 zelenjavna tržnica - Predstavitev kodeksa proti potrati 100 županov za bolj smotrno uporabo hrane Pobuda bo stekla med prireditvijo Trieste Next, ki bo posvečena varčevanju z živili V soboto, 29. septembra, bo iz Trsta štartala hvalevredna pobuda Nordest spreco zero proti potrati hrane, ki si jo je zamislilo spin-off podjetje Last Minute Market iz Bologne pod vodstvom Tržačana Andree Segreja. Pobuda bo stekla med tridnevnim evropskim salonom inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next. Na omenjeni dan se bo v Trst pripeljalo kakih 100 županov oz. upraviteljev iz tega severo-vzhodnega konca Italije, da bi podpisali kodeks proti potrati. S podpisom se bodo obvezali za bolj smotrno, skrbno in previdno uporabo hrane. »Vsak dan odvržemo v smeti ogromno hrane, s tem pa romajo na odpad tudi bajne vsote denarja in pa energije oz. vode, ki smo jih vložili v kmetijsko pridelavo živil, nato še v distribucijo in nenazadnje tudi v odva-žanje na odpad. Tu pa hrana lahko še škodi okolju, saj se pretvori v pepel ali pa plin,« je prisotne novinarje v prostorih tržnice na debelo nagovoril Se-gre. Lokacije za tiskovno konferenco niso izbrali po naključju - tržaška tržnica na debelo velja namreč za svetel zgled omejene potrate hrane. Mimo tržnice gre letno 500 tisoč stotov zelenjave in sadja, je povedal predsednik grosistov Massimo Vitale, delež zavržene hrane pa je res minimalen. Potrata hrane predstavlja veliko ekonomsko škodo za teritorij, zato se je v Bologni rodil Last Minute Market. Njegovi člani so januarja letos obiskali Evropski parlament, kjer so predstavili študijo o potrati hrane vseh bogatejših evropskih držav. Parlament je posledično osvojil resolucijo, s katero se obvezuje, da si bodo države članice v prihodnjih letih prizadevale za zvišanje produkcije prehrambnih izdelkov za 70 odstotkov in zmanjšale količino zavržene hrane, ki se danes suče okrog tretjine vse pridelane hrane oz. milijarde ton živil. Samo na tak način se bo lahko zagotovilo zadostno količino hrane za prebivalce sveta, ki jih bo leta 2050 kar 9 milijard. Kodeks proti potrati ne zahteva od podpisnikov radikalnih izbir, pač pa le nekoliko več pozornosti do tega, kar imamo. Pri tem se velja zamisliti, da milijarda ljudi na svetu trpi za lakoto ali podhranjenostjo. Na to je in še bo pozorna Občina Trst, ki že snuje vrsto ukrepov za odgovorno in smotrno porabo živil. Župan Roberto Cosolini je včeraj potrdil, da kodeks niso le prazne besede, pač pa izziv in hkrati odgovornost za občinsko upravo, ki je pripra- Na včerajšnji predstavitvi: z leve odbornica Antonella Grim, Andrea Segre, ravnatelj Trieste Next Filiberto Zovico, župan Roberto Cosolini, odbornici Laura Famulari in Elena Pellaschiar ter Massimo Vitale kroma vljena na »bitko za kakovostnejše življenje občanov.« Kodeks med drugim predvideva podporo združenjem, ki neprodano hrano darujejo pomoči potrebnim, kakor tudi trgovcem, ki jo podarjajo socialnim institucijam, kamor se zatekajo ljudje v stiski. Obenem velja zabeležiti snovanje programov in tečajev za pre-hrambno vzgojo, tako da bodo potrošniki spoznali, kako ravnati s hrano, da ne bo pretirane izgube. Svoj pristop k pobudi sta včeraj pisno potrdila tudi predsednika Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo in Dežele Veneto Luca Zaia. Tondo je potrdil, da bo njegova uprava v bitki proti potrati hrane v prvi liniji. »V času hude ekonomske krize, ki je prizadela Evropo, Italijo in tudi našo deželo, si namreč ne moremo dovoliti, da bi bili brezbrižni. Ciljati moramo na ravnovesje, ki bi preprečilo nepotrebne stroške in postavilo smernice za rast in razvoj.« Nobenega dvoma o etičnosti pobude nima Zaia. Sodelovanje je ocenil kot politično in ekonomsko strateško potezo, »ki bo pripomogla k bolj uravnovešeni svetovni proizvodnji, k humanizaciji ekonomije, ki je žal spregledala poglavitne nematerialne aspekte življenja.« Kodeks bodo slovesno podpisali, kot rečeno, 29. septembra, in sicer ob 12. uri v mali dvorani Verdijevega gledališča v Trstu. (sas) trieste next - Od 28. do 30. septembra Salon znanstvenega sodelovanja in inovacije Trst bo od petka, 28., do nedelje, 30. septembra, prvič gostil prireditev Trieste Next - evropski salon inovacije in znanstvenega raziskovanja, ki ga prirejajo Občina Trst, Univerza v Trstu in Nordesteuropa Editore. Pobuda bo tokrat posvečena varčevanju s hrano Save the food oz. srečanjem, simpozijem, seminarjem in delavnicam na temo hrane - med tradicijo in inovacijo. To pa še ni vse, saj bo beseda tekla tudi o du- ševnem zdravju, klimatskih spremembah, ženskah in raziskovanju ali znanstvenem založništvu. Med uglednimi gosti velja zabeležiti Nobelovca Carla Rubbio, Riccarda Luno, Marca Paolinija, Ilario Capua in Edoar-da Boncinellija. Organizatorji bodo posebno veseli sodelovanja šolske mladine in njihovih profesorjev, za katere so poskrbeli vrsto delavnic in pobud. Program še snujejo in v kratkem ga bomo predstavili tudi mi. (sas) 50 milijonov evrov za čistilno napravo Deželna uprava bo dala na razpolago denar za gradnjo nove tržaške čistilne naprave. Govori se o prispevku v višini 50 milijonov evrov. Novico je občilom posredoval deželni svetnik Ljudstva svobode Piero Camber, ki je prepričan, da bodo Tržačani z novo čistilno napravo plačevali nižje račune za vodo. Camber tudi ocenjuje, da je ta pomembna finančna investicija odraz velike pozornosti, ki jo deželni odbor predsednika Renza Tonda namenja tržaški realnosti. Občina Trst išče 26 delavcev Na spletni strani tržaške občine (www.retecivica.trieste.it) je objavljen javni razpis za selekcijo šestindvajsetih t.i. družbeno-koristnih delavcev (LSU). Zaposlili naj bi jih za dobo enega leta s 36-urnim delovnim urnikom. Prijave zbirajo do 24. avgusta. Na Tabru tudi koncert ljubljanskega zbora Val V okviru praznovanj ob petstoletnici cerkve na Tabru bo v prihodnjih dneh v župniji Repentabor zelo živahno. Uvod v večdnevno praznovanje bo nedeljski koncert Vokalne akademije Ljubljana, ki jo vodi maestro Stojan Kuret. Uveljavljeni zbor se bo predstavil z izborom slovenskih narodnih pesmi v priredbi sodobnih slovenskih skladateljev ter svetovne zborovske klasike. Koncert v cerkvici na Tabru se bo pričel ob 20. uri. V Morskem muzeju nocoj o sardonih V Morskem muzeju bo nocoj večer, posvečen barkovljanskim sardonom. O teh malih ribicah in njihovem ulovu bo spregovoril Marco Costantini (WWF). Pričetek ob 21. uri. Komemoracija Nazaria Saura Danes poteka 96 let od smrti Nazaria Saura. Osrednja spominska prireditev bo ob 10.30 v spominskem parku na griču Sv.Justa, ob 18.45 bo maša v cerkvi del Rosario, uro kasneje pa se bodo Saura spomnili še ob njegovem kipu na nabrežju, kjer bo mestno upravo zastopala odbornica Antonella Grimm. Glavni pobudnik prireditev je združenje Ve-nezia Giulia-Dalmazia (ANVGD). Izbor za Miss Italije V kopališču Sticco pri Miramaru bo nocoj zadnje predtekmovanje, na katerem bodo izbirali tržaške udeleženke deželnega izbora za Miss Italije. Na večeru bodo izbrali pet finalistk, ki se bodo 13. avgusta pomerile na deželnem finalu v Barcisu. repen - Drevi predstavitev V Kraški hiši na ogled fotografije Maria Magajne Zadruga Naš Kras, Odsek za zgodovino pri NŠK in Inštitut za etnologijo vabijo na odprtje fotografske razstave Portfolio našega pokojnega foto-reporterja Maria Magajne, ki bo drevi ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu. O Magajnovih fotografijah bo spregovoril umetnostni zgodovinar in fotograf Andrej Furlan, glavni pobudnik Portofolia. Glasbeno kuliso večera bosta prispevala saksofonist Tomaž Nedoh in harmonikar Štefan Bembi. Razstava bo na ogled do 16. septembra ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki od 11.00 do 12.30 ter od 15.00 do 17.00). krožek miani Danes shod za zaprtje železarne Krožek Ercole Miani se že dolgo časa bori za zaprtje škedenjske železarne in bo to svojo zahtevo znova potrdil na današnjem sprevodu, ki bo ob 18. uri krenil izpred županstva na Velikem trgu. Krožek Miani prireja današnji protest skupaj z drugimi krožki in društvi, ki zahtevajo zaprtje plavža, češ da onesnažuje, pristojne oblasti pa nemo spremljajo tok dogajanj. Da ima škedenjska železarna prihodnost so nasprotno prepričani sindikati. Zveza za delo UGL v tiskovnem sporočilu podčrtuje, da lahko železarna brez večjih težav sobiva z okoljem in s prebivalstvom, ki tam živi. Dejansko je mogoče zajamčiti pravice delavcev do dela in hkrati prebivalcev do zdravja in čistega okolja. UGL spet poziva politike različnih barv in strank, naj ne izkoristijo težav ške-denjskega obrata in naj postavijo na prvo mesto interese Trsta, kjer - ponavljajo - je možno sobivanje med železarno in čistim zrakom. milje - Zanimiva zgodba Družina Verhage »živi« na kolesih V teh dneh je vzbudila zanimanje Miljčanov štiričlanska avstralska družina nizozemskega rodu. To je družina Verhage, ki jo ob 50-letnih popotnikih Ciski in Michaelu sestavljata še 15-letni Jesse in 13-letni Sammy. Od marca kolesarijo po Evropi: mimo Trsta so želeli nadaljevati pot proti Sloveniji in Hrvaški, a so se ba- je zaljubili v beneško mestece in njegove prebivalce. Pravijo, da so v Miljah želeli le prenočiti, po petih dneh pa so še tu: vse kaže, da bodo v mestecu preživeli tudi naslednji vikend, ko se bo zgodil Praznik prijateljstva. Več informacij o družini Verhage lahko izbrskate v spletnem dnevniku www.crazyguyonabike.com. 6 Četrtek, 9. avgusta 2012 TRST / trgovina - Po podatkih podpredsednika Confcommercia Franca Riguttija Obisk poletnih razprodaj je bil doslej sorazmerno dober Pri Godini so zadovoljni, v nekaterih drugih trgovinah pa računajo na večji promet v avgustu Mesec avgust ni le mesec ležernega poležavanja na plažah in dopustova-nja v tujih krajih, je namreč tudi čas, ko lastniki različnih trgovin začenjajo potegovati črto pod iztekajočo se spomla-dansko-poletno sezono. Posezonske razprodaje so se začele pred dobrim mesecem, mi pa smo se v teh vročih dneh napotili v nekatere tržaške trgovine in povprašali, če so trgovci zadovoljni s potekom razprodaj. Obisk poletnih razprodaj je bil doslej relativno dober, nam je povedal podpredsednik tržaškega Confcommercia Franco Rigutti, ki je tudi dejal, da kljub nekaterim črnogledim napovedim tržaške trgovine v prvem mesecu razprodaj niso zabeležile večjega upada prometa. Po Riguttijevem mnenju se je obrestovalo tistim trgovcem, ki so s popusti začeli, ko so se uradno začele razprodaje, tiste trgovine, ki so pred uradnim začetkom razprodaj že ponujale blago po znižanih cenah, pa so pretekli mesec delale slabše, meni Franco Rigutti. Naj spomnimo tudi, da so se letošnje posezonske razprodaje začele teden dni kasneje kot lani, kar se je na koncu tudi poznalo. Po Riguttijevih besedah v času razprodaj najbolje delajo trgovine z oblačili in obutvijo, nekoliko manj pa tiste, ki imajo druge artikle, ob tem pa je naš sogovornik tudi izpostavil, da so bile že od nekdaj razprodaje povezane predvsem z modo in modnimi izdelki. Kaj pa Franco Rigutti meni o odstotkih znižanja? Kot je dejal, je v njegovi trgovini mogoče dobiti znižanja v razponu od 10 do 50 odstotkov, ne strinja pa se s previsokimi popusti, kot je na primer 70-odstotni popust, ki si ga, kot je dejal Rigutti, lahko privoščijo le modne verige, ki so neposredne lastnice trgovin Kupci na razprodajah kupujejo zelo premišljeno, odločajo se za večne, klasične kose oblačil kroma in dobaviteljice blaga. Slišali smo tudi, da kupci na razprodajah kupujejo zelo premišljeno, odločajo se za večne, klasične kose oblačil, in ne za tisto, kar bo čez leto ali dve iz mode. S Francom Riguttijem smo se dotaknili tudi podaljšanega odpiralnega časa ob četrtkih zvečer (trgovine naj bi bile odprte do 23. ure). Žal se ta pobuda ni prijela, je povedal Rigutti, in dodal, da bi bilo po njegovem mnenju veliko bolj smiselno načrtovati podaljšano odprtje trgovin ob koncu sezone, ko bi se trgovine rade znebile svojih zalog. Za to priložnost bi stanovska združenja v sodelovanju z Občino Trst lahko priredila še zaključno Noč razprodaj z vsemi spremljevalnimi dogodki, le tako bi ljudje bolj množično zašli v trgovine, meni Rigutti. Še bolj smiselno pa bi bilo, da bi tržaški trgovci začeli trgovine odpirati tudi ob ponedeljkih, je še pristavil podpredsednik tržaškega Confcommercia in dodal, da bo ta predlog na točki dnevnega reda letos jeseni. S potekom razprodaj so zadovoljni tudi v sloviti tržaški trgovini Godina, kjer nam je njen lastnik Giuseppe Go-dina povedal, da so meseca julija zabeležili zelo rahel upad prometa v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na splošno gledano pa smo zadovoljni, je dejal naš sogovornik, ki je še dodal, da so dobro delali na vseh oddelkih. Na vprašanje, ali so razprodaje sploh še smiselne glede na to, da nas v prodajalne z oblačili in obutvijo in podobnim vabijo že maja in junija s številnimi popusti, pa pravi, da še vedno zelo velik odstotek potrošnikov čaka uradni začetek razprodaj. Pozitiven potek razprodaj beležijo tudi v nekaterih manjših tržaških prodajalnah, naleteli pa smo tudi na trgovine, ki s prvim mesecem razprodaj nikakor ne morejo biti zadovoljne. Njihovi lastniki niso izgubili upanja, saj se tolažijo s tem, da imajo na zalogi še vedno veliko blaga, ki bi ga lahko prodali meseca avgusta in tako ta mesec zabeležili porast prometa v primerjavi z istim lanskim obdobjem. (sč) milje - Praznik Jutri zvečer prva pustna Evropovorka V Miljah se danes v sklopu Praznika prijateljstva začenja poletni Evrokarneval, ki velja za enega vrhuncev miljskega poletja. Od danes do velikega šmarna se bo miljski Mandrač v večernih urah spremenil v velik prireditveni prostor. Vzdolž por-tiča se bodo raztezale stojnice s kulinaričnimi dobrotami (od istrskega pršuta do furlanskega frika), vsak večer, z začetkom ob 20.30, pa bo stari portič prizorišče koncertov godb iz različnih koncev Evroregije. V ponedeljek je tako na primer predviden slovenski večer, ki ga bosta izoblikovala Kraška pihalna godba Sežana in God-beno društvo Nabrežina. Sklepno dejanje bo na sporedu 15. avgusta, ko bo nastopila GuggenBand Muja, zastavonoša miljskega karnevala v Evropi in svetu. Mandrač bo vsak večer med 20. in 23. uro zaprt za promet, na Trgu Cali-terna pa bo urejeno brezplačno parkirišče. Jutri bodo na svoj račun prišli ljubitelji pusta. Ob 19.30 bo namreč iz marine San Rocco krenil sprevod, v katerem bodo stopale skupine miljskih in tržaških pustarjev. V nedeljo pa bo na sporedu prireditev Vogadamata -tekmovanje med skupinami milj-skega karnevala, ki se bodo pomerili na posebnih za to priložnost pripravljenih plovilih. Prijavilo se je enajst posadk, med katerimi je tudi 36-članska posadka iz Hrvatinov. Pričetek ob 19.30. Nedeljski pisani spored bo zaključil priljubljeni glasbenik Lorenzo Pilat, ki bo svoj koncert začel ob 21. uri. Več o pestrem miljskem poletnem programu lahko preberete na spletni strani www.benve-nutiamuggia.eu. nabrežina - Tudi letos vrsta pobud ob praznovanju krajevnega zavetnika sv. Roka SKD Igo Gruden je za letošnji praznik pripravil razstavo o nekdanji industrijski šoli (»avviamentu«) Program praznovanja Razstava o nabrežinski industrijski šoli je samo eden od dogodkov, ki bodo zaznamovali letošnje praznovanje vaškega zavetnika. Pa tudi le ena od razstav, ki bodo v prihodnjih dneh na ogled v Nabreži-ni (vsak dan med 18. in 22. uro). V Grudnovi hiši si bo na primer mogoče ogledati fotografsko razstavo Janka Kovačiča Morje in Kras ter ročna umetniška dela krožka Včerajšnja dekleta, na sedežu SKD Igo Gruden pa ročna dela, slike in fotografije številnih umetnikov. Praznovanje se začenja jutri ob 17. uri, ko bodo odprli omenjene razstave in kioske domačih proizvajalcev ter vaških društev na nabrežin-skem Placu. Uradno odprtje bo ob 19.30 z nastopom pihalnega orkestra iz češkega mesta Kolin, sledil bo ples s skupino Domači zvoki. V nedeljo velja izpostaviti literarno srečanje Boris Pahor in ženski svet, ki bo ob 19. uri na dvorišču pri Štropovih ob pivnici Bunker. S pisateljem se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Sledila bosta ples s Kraškimi ovčarji in tombola v organizaciji SKD Devin. Od 11. do 15. avgusta bodo v Na-brežini potekali tudi nekateri sejmi (na primer obrtniških izdelkov, rabljenih igrač in knjig), možen pa bo tudi ogled jame Pejca v Lascu (odhod Agribusa ob 17.50). Veselo bo v večernih urah tudi prihodnji teden, v nedeljo, 19. avgusta, pa bodo zavetnika počastili tudi z mašo in procesijo. Pred državno šolsko reformo iz leta 1963 je pouk za šoloobvezne otroke in druge potekal drugače kot ga poznamo v zadnjih desetletjih. Mnogi pripadniki srednje in mlajše generacije so prav gotovo od svojih staršev doma slišali, kako so v povojnem obdobju obiskovali t.i. »avvia-mento«. Šlo je za poklicne tečaje in šole, z obiskovanjem katerih so mladi, ob splošnih predmetih, pridobivali poklicne veščine iz različnih strok. Takratne družbene razmere so bile namreč zelo različne od današnjih: v kolikor je bilo potrebno spraviti v zagon povojno ekonomijo, so s tovrstnimi industrijskimi šolami nudili možnost mladim, da pridobijo čim prej ročne spretnosti in razno poklicno znanje. Da bi nekoliko obudili spomin na delovanje tovrstne šole v Nabrežini, bo raznoliko ponudbo v okviru Praznika Koordinator prof. Zvonko Legiša in dva utrinka z razstave mc sv. Roka - Okusov tradicije med 11. in 16. avgustom obogatila razstava, na kateri si bo mogoče ogledati fotografije in ročne izdelke učencev, ki so na-brežinski »avviamento« obiskovali od leta 1946 do 1962. »S tem bomo tudi današnji mladini prikazali koristnost opravljanja ročnih del,« je dodal koordinator pobude, ki je nastala v okviru delovanja SKD Igo Gruden, prof. Zvonko Legiša. Omenjeno šolo, ki je takrat v Nabrežini delovala na osrednjem vaškem trgu, so v glavnem obiskovali otroci iz devinsko-nabrežinskega konca, a tudi iz Križa in vasi zgoni-ške občine. Prvotni dvoletni poklicni tečaj je leta 1952 postal triletni in se hkrati preimenoval v industrijsko šolo. Ob tradicionalnem pouku v dopoldanskem času so popoldne učenci dvanajst ur tedensko delali v delavnicah: medtem ko so dečki pridobivali izkušnje iz mizarstva, kamno-seštva in mehanike, so deklice šivale, vezale, kuhale ter se učile voditi gospodinjsko bilanco. Kdor se bo v naslednjih dneh v popoldanskih in večernih urah podal v društvene prostore, si bo poleg raznega fotografskega gradiva lahko ogledal mizarsko, mehansko in kamnoseško orodje, ki so ga uporabljali učenci te šole, ter izdelke, ki so jih uresničili med potekom delavnic. Medtem ko so dečki izdelovali šahovnice in skrinjice, klesali kamen, spoznavali različne vrste kraških kamnov in dreves, so punce postavljale temelje svojemu znanju iz kuhanja, pletenja in vezanja. Nekatere še danes, po tolikih letih, pred marsikatero peko rade pogledajo v svoje takratne beležke z recepti. Razstavo, ki poteka v znamenju kontinuitete z lanskoletnim prikazom, ki je bil vedno ob praznovanju sv. Roka posvečen osvetlitvi delovanja slovenske osnovne šole v Nabrežini v prvih povojnih letih, si bo mogoče ogledati tudi ob skorajšnjem pričetku novega šolskega leta. Če bo povpraševanje, pravijo kulturni delavci SKD Igo Gruden, bodo vrata razstave rade volje izrecno odprli mladim, ki obiskujejo bližnje in bolj oddaljene šole. M.Caharija TRST Petek, 10. avgusta 2012 7 Zadruga Naš Kras, Odsek za zgodovino pri NŠK in Inštitut za etnologijo vabijo na odprtje fotografske razstave Maria Magajne "PORTfOLIO" o izboru in delih bo spregovoril Andrej Furlan glasbeni uvod: saksofonist Tomaž Nedoh in harmonikar Stefano Bembi danes, 10. avgusta ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dežela FJK - Pokrajina Trst - Občina Repentabor Včeraj danes Danes, PETEK, 10. avgusta 2012 LOVRENC Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.21 - Luna vzide ob 0.12 in zatone ob 14.49 Jutri, SOBOTA, 11. avgusta 2012 SUZANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,6 stopinje C, zračni tlak 1020,2 mb ustaljen, vlaga 37-odstotna, veter 27 km na uro se-vero-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 6. avgusta, do sobote, 11. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Loterija 9. avgusta 2012 Bari 82 35 43 59 69 Cagliari 23 6 75 56 46 Firence 67 53 73 1 70 Genova 38 23 44 47 62 Milan 67 1 64 54 20 Neapelj 76 79 53 64 41 Palermo 80 6 23 21 41 Rim 85 90 7 33 64 Turin 24 32 4 54 40 Benetke 28 23 44 74 14 Nazionale 64 40 17 68 38 Super Enalotto Št. 95 19 30 32 39 47 71 jolly35 Nagradni sklad 1.839.337,07 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 7.139.410,82 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 30.655,62 € 775 dobitnikov s 4 točkami 359,12 € 32.790 dobitnikov s 3 točkami 16,90 € Superstar 42 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 35.912,00 € 151 dobitnikov s 3 točkami 1.690,00 € 2.244 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.563 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.825 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ™cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 I. nadstropje-TRST Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino TPK SIRENA^' prireja tradicionalno KARAmALADO od 10. do 12. avgusta 2012 DANES, 10. avgusta: ples z ansamblom "ALTER EG0" V SOBOTO, 11. avgusta: ples z ansamblom "0LD STARS" V NEDELJO, 12. avgusta: ples z ansamblom "0LD STARS" Odprtje kioskov ob 19.00 uri, ples začne ob 20.30. 211119) sporoča, da bo tajništvo v četrtek, 16. in v petek, 17. avgusta, zaprto. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. S Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na potovanje v Lourdes. Odhod 24. avgusta. Še nekaj prostih mest. Prijave na tel. št.: 00386-31372632 (Metka). ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri kro-žišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. Ü3 Obvestila AMBASCIATORI - 16.15, 20.15 »La congiu-ra della pietra nera«; 18.00, 22.00 »The Way Back«. ARISTON - 18.45, 20.00 »Singolarita di una ragazza bionda«; Poletna arena: 21.00 »Molto forte, incredibilmente vicino«. CINECITY - 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »The Amazing Spider-Man«; 18.30, 21.10 »The Amazing Spider-Man 3D«; 16.40 »Lorax - Il guardiano della fo-resta«; 16.30, 19.05, 21.40 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.20 »La leggenda del caccia-tore di vampiri 3D«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bed time«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Dream house«; 16.40, 20.00, 22.05 »Nudi e felici«. FELLINI - 16.50 »Lorax - Il guardiano della foresta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 22.00 »Contraband«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Nudi e felici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 20.45 »I colori della passione«; 16.30, 19.25, 22.20 »L'estate di Giacomo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Dream house«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 15.10, 17.20 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30, 23.20 »Neverjetni Spider Man 3D«; 20.40, 23.50 »Vzpon viteza teme«; 16.00, 18.30, 20.50, 23.10 »Ted«; 15.00, 17.10, 18.10, 19.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 19.30, 21.50, 23.59 »Vroči Mike«; 21.30 »Neverjetni Spider Man«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 15.55, 18.25, 21.00, 23.30 »Popolni spomin«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Le idi di marzo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30 »Dia-rio di una schiappa 3 - Vita da cani«; 18.20, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vam-piri«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cacciatore«; 19.00, 20.40, 22.15 »Bed time«; Dvorana 3: 16.10, 20.25, 22.15 »La memoria del cuore«; 18.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.10, 20.00 »The Amazing Spider-Man«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta 13. in 14. avgusta. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah ter v torek, 14. in petek, 17. avgusta. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH (Nanoški trg 2, tel. 040- ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. KMEČKA ZVEZA zbira podpise proti uresničitvi načrta hitre železnice Ronke-Trst na sedežu v Trstu do danes, 10. avgusta. TPK SIRENA prireja tradicionalno »Kara-malado« od danes, 10. do 12. avgusta. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. Toplo vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja vaško šagro na B'lancu od sobote, 11. do srede, 15. avgusta. Poskrbljeno bo s speciali-tetami na žaru, zabavali vas bodo ansambli Souvenir, Le mitiche pirie in Trio Turn. V nedeljo, 12. avgusta, bo nastopala godba Salež. Poskrbljeno bo tudi za godbeno presenečenje. MLADI, POZOR!!! Na šagri v Bazovici, v exo-tičnem kiosku, bo konec tedna in za Veliki Šmaren kar pestro dogajanje: sobota 11. avgusta, »Back To 90« (najboljši hiti iz devetdesetih let), nedelja 12. avgusta, »Fiesta Latina«, 14. in 15. avgusta, »Ferragosto party!«. Začenjamo že ob 18. uri. Pričakujemo vas polnoštevilne, pridite ne bo vam žal! OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leo-nardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo« 11. in 18. avgusta, na kmečkem turizmu v Pra-protu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini bo od 11. do 19. avgusta, odprta fotografska razstava o obnovi cerkve Sv. Roka. Na ogled bodo tudi stari fotografski posnetki Na-brežine. Urnik: od 18. do 20. ure. TOPLO VABLJENI na praznovanje sv. Lovrenca na Jezeru, v nedeljo, 12. avgusta, ob 18.30. Po sv. maši, ki jo bo vodil msgr. Franc Vončina, bo srečolov in zakuska. Vabi župnija Boršt in vaščani na Jezeru! VELIKI ŠMAREN na Repentabru in 500. obletnica cerkve: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20. uri v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v ponedeljek, 13. avgusta, ob 20. uri otvoritev razstave Branke Sul-čič »Picolomini v naših krajih« in predstavitev knjige Majde Artač »Mozaik v kovčku«; v torek, 14. avgusta, ob 18. uri na Poti pesnikov na Krasu recitacije poezij v sodelovanju s Skupino 85, ob 21. uri koncert iz niza Med zvoki krajev; v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri bo g. nadškof G. Crepal-di ob 500-letnici cerkve razglasil repenta-brsko Marijino cerkev za svetišče; romarski shod ob 10. uri; v četrtek, 16. avgusta, sv. Rok - ob 18.30 otvoritev romarske poti, ob 19.00 večerno bogoslužje, ob 20.30 na Tabru koncert godbenega društva Na- brežina. Sodelujeta občina Repentabor in Tržaška pokrajina. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi v Trstu zaprti od 13. do 17. avgusta. KRU.T obvešča, da bo pisarna društva zaprta od 13. do 17. avgusta. Po 18. avgustu pa bo delovala s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. Vsem lepe počitnice! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo od ponedeljka, 13., do petka, 24. avgusta, zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICAV SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta od 13. do 24. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT -SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča javnost, da bodo občinski uradi zaprti 15. in 16 avgusta, zaradi praznovanj Velikega Šmarna in vaškega patrona Sv. Roka. V petek, 17. avgusta, pa bodo delovali z navadnim delovnim in službenim urnikom sledeči uradi: protokol, anagrafski urad, pokopališka služba in občinska policija. SV. MARIJA NA PEČAH vabi na praznik Vnebovzetja v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši. Odhod iz trga v Boljuncu (Gorica) ob 15.45. Zdrav duh, v zdravem telesu! KRIŽ župnijska skupnost vabi na praznovanje drugega zavetnika kriške fare sv. Roka. Slovesna maša bo v četrtek, 16. avgusta, ob 19. uri, ob cerkvici sv. Roka v Križu (saj je cerkvica še nedostopna). Slovesno somaševanje bo vodil upokojeni tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. V slučaju neprimernega vremena bo obred v župnijski cerkvi. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Donizet-tijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt do petka, 17. avgusta. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« sporoča, da je še nekaj prostih mest za vpis v projekt »Šolski zvonec že zvoni«, ki je namenjen otrokom osnovnih šol. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo deželni urad na Ul. Donizetti 3 v Trstu zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ek-spresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. 13 Prireditve ZADRUGA NAŠ KRAS, Odsek za zgodovino pri NŠK in Inštitut za etnologijo vabijo danes, 10. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Maria Magajne »Portfolio«. O izboru in delih bo spregovoril umetnostni zgodovinar Andrej Furlan. Glasbeno kuliso večera bosta ustvarila saksofonist Tomaž Nedoh in harmonikar Stefano Bem-bi. Prisrčno vabljeni! Postavitev bo na ogled do 16. septembra ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.00-12.30/15.00-17.00). OBČINA REPENTABOR v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo Repentabor in ob podpori Pokrajine Trst, v počastitev 500 letnice cerkve na Tabru, in ob praznovanju Velikega šmarna, prireja: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20.00 v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v torek, 14. avgusta, ob 18.00 na Poti pesnikov na Krasu - Col recitacije poezij v sodelovanju s K D Kraški dom in Skupino 85; ob 21.00 v cerkvi na Tabru koncert iz niza »Med zvoki krajev«; v četrtek, 16. avgusta, ob 20.30 na Tabru koncert godbe-nega društva Nabrežina. Vabljeni! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. Danes v Dolini praznuje 90 let dragi Romano Želimo mu, da bi bil še dolgo med nami zdrav in vesel sin Germino, vnuk Mauro in Angela Ei Turistične kmetije Id Osmice DEAN ima odprto osmico na Kontove-lu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040-231975. Toplo vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK ima odprto osmico na Konto-velu. Tel. št.: 040-225305. MITJA ZOBEC je v Zabrežcu št. 10 odprl osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040-229180. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Ce-rovljah 30. OSMICO so odprli Batkovi na Rovniku, Repen 230. Nudimo domačo kapljico in narezke. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmica. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni. 0 Mali oglasi MLADI FANT išče delo kot vrtnar v avgustu in septembru. Tel. 349-8406057. MOTOR APRILIA RS 125, letnik 2009, 10.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Pokličite ob večernih urah na tel. št. 334-3174852. PODARJAMO male mucke. Prosim kličite v popoldanskih urah na tel. št. 040229191. POMAGAM pri učenju angleščine, slovenščine, italijanščine ter višješolcem pri učenju za izpite. Tel. št.: 3403753876 (od 11. do 18. ure). PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu, 1.156 kv. m. Tel. št.: 346-3019102. Prispevki Namesto cvetja na grob Jolande Glavi-na darujeta Lidia in Bianka 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju. Prijatelji VZPI- ANPI darujejo 50,00 evrov za potresence v Emiliji. Ob težki izgubi drage mame in none JOLANDE DOBRINJA vd. GLAVINA izrekajo iskreno sožalje Majdi in Lari SKD Lonjer-Katinara MePZ Tončka Čok Zadruga Lonjer-Katinara KK Adria Ob bridki izgubi drage MAME izrekamo profesorici Luisi Gregori in svojcem občuteno sožalje vsi na šoli Sv. Cirila in Metoda i i 8 Sobota, 11. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik atletika - Med sprinterji na olimpijskih igrah Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Bolt kot nihče doslej Kenijec David Lekota Rudisha je s svetovnim rekordom (le tehnično) zasenčil zgodovinsko zmago Usaina Bolta na 200 metrov, Fabrizio Donato (spodaj) pa je osrečil italijansko odpravo z bronastim odličjem v troskoku ansa A A t h KOLAJNE Država Z S B Skupno 1. ZDA 39 25 26 90 2. Kitajska 37 23 19 79 3. Vel. Britanija 25 13 14 52 4. Rusija 12 21 23 56 5. J.Koreja 12 7 6 25 6. Nemčija 10 16 11 37 7. Francija 8 9 12 29 8. Madžarska 8 4 3 15 9. Italija 7 6 6 19 10. Avstralija 6 13 10 29 11. Kazahstan 6 0 3 9 1 2. Japonska 5 14 14 33 1 3. Nizozemska 5 5 6 16 14. Iran 4 4 1 9 1 5. S. Koreja 4 0 1 5 34. Slovenija 1 1 2 4 Pridruži se nam /i nafacebooku 8-J Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! www.facebook.com/OlimpijskiPrimorskiDnevnik LONDON - Jamajški rekorder Usain Bolt je kot prvi v zgodovini dvakrat zapored osvojil olimpijsko zlato tako v teku na 100 metrov kot tudi v teku na 200 metrov, vendar je v 7. dnevu atletskega tekmovanja v Londonu njegov uspeh, ki bo medijsko najbolj odmeven, tehnično celo zasenčil Kenijec David Rudisha, ki je v teku na 800 metrov zmagal v času novega svetovnega rekorda 1:40,91. S tem je za desetinko izboljšal svoj rekord, ki ga je dosegel 29. avgusta 2010 v Rietiju (1:41,01), v zadnjih 300 metrih pa tekel kot strela. Izjemen dan je doživel tudi Italijan Fabrizio Donato, ki je na zatonu kariere osvojil bron v troskoku (17,48) in zaostal le za Američanoma Taylorjem in Cleyjem. Potem ko je bil lani evropski prvak, je v disciplini, ki je doživela generacijsko zamenjavo, sodil sicer med favorite, vendar je bila kolajna vse prej gotova. Tek na 200 metrov je postregel s popolnim slavjem Jamajke. Za Boltom (19,32) se je uvrstil Yohan Blake (19,44), tretji pa je bil niti 23-letni Warren Weir. Bolt je zmago proslavljal v svojem slogu, med samo tekmo pa mu je bil zelo blizu tudi Blake, ki v zadnjih metrih le ni zdržal ritma, tako da je Bolt lahko v zadnjih metrih celo upočasnil tek, sicer bi morda dosegel čas blizu svetovnega rekorda 19,19. Tekel je vsekakor s povprečno hitrostjo 3751 km na uro. To je skupaj že njegova peta zlata olimpijska medalja - v Pekingu je poleg teka na 100 in 200 metrov slavil še z ja-majško štafeto 4 x 100 metrov. Ta disciplina ga v Londonu še čaka. Zelo dobro se je na olimpijskem stadionu odrezala tudi edina Slovenka. Mateja Ratej je namreč v metu kopja osvojila zelo do- daljinsko plavanje Policistka Grimaldi priplavala »bron« bro 7. mesto (61,69). Ratejeva je med slovenskimi atleti in atletinjami 23. z uvrstitvijo med prvih deset na olimpijskih igrah, vendrar je bila v metu kopja zdaj že pokojna Nataša Urbančič leta 1972 v Munchnu peta. Premočno je zmagala Čehinja Barbora Špotakova (69,55), ki je dosegla kar pet najboljših metov tekme! Prvak v deseteroboju je Američan Ashton Eton (8869). Martina Ratej ansa Fabrizio Donato 44 let po Giuseppeju Gentileju Troskok je za sklepe na nogah izjemno obremenjujoč šport, zato je bronasta kolajna, ki jo je veteran italijanskih atletov Fabrizio Donato osvojil pri skoraj 37 letih starosti, pravzaprav velik podvig. Med drugim je to prva italijanska medalja v tej disciplini po letu 12968, ko je prav tako 3. mesto osvojil Giuseppe Gentile. Po svoje še bolj presenetljivo in spodbudno pa je 4. mesto Danieleja Greca. Ima namreč kar trinajst let manj od Donata. On je morda šele na začetku uspešne poti. LONDON - Stara je 23 let. Plava, a ne v bazenu. Zmaguje, je namreč evropska in svetovna prvakinja, a je, za razliko od Pellegrinijeve, ne vabijo velike firme, da bi se pojavljala v televizijskih oglasih. Zdaj ima tudi olimpijsko kolajno, vendar se zaradi tega njeno življenje najbrž ne bo bistveno spremenilo. Ostala bo policistka. Martina Grimaldi je z osvojitvijo brona na 10 kilometrov dolgi preizkušnji v umetnem jezeru Serpentine lake v znamenitem londonskem Hyde Parku rešila majavo čast italijanskega plavanja, ostala pa bo v senci velikanov v bazenu. Zanimivo, v parku v središču Londona, se je zbralo veliko več gledalcev kot za Phelpsa v Aquatic Centru. Ob lepem vremenu so prišli navijat za favorizirano domačinko Keri-Anne Payne, ki pa je potonila in bila le četrta. Italijanka, konstantna kot dizel, je lepo pospeševala, v cilj pred spomenikom v spomin na princeso Diano pa je po več kot poldrugi uri plavanja priplavala s tremi sekundami zaostanka za vodilno dvojico. Zmagovalko, Mad- Martina Grimaldi ansa žarko Evo Risztov sta od drugo uvrščene Američanke Haley Andre-son ločile le dve desetinke sekunde. Italijansko bero kolajn v daljinskem plavanju bi danes lahko v moški konkurenci obogatil še Valerio Cleri. Tudi on je v London do-potoval po kolajno. Kot Grimaldi-jeva. OLIMPIJSKI MONITOR Doodlesko zasvojeni Brez najbolj uporabljenega svetovnega spletnega brskalnika res ne gre. Prav tako velja, da je Google postal skoraj božja resnica, saj ima odgovor za skoraj katerokoli vprašanje. V zadnjem času verjetno barvani brskalnik odgovarja največ na olimpijska vprašanja, vendar si pri tem lasti še večji delež našega dragocenega časa. To počne po zaslugi svojih informatikov, ki za časa londonskih iger oblikujejo interaktivne olimpijske doodle oz. grafične priredbe loga družbe iz kalifornijskega Mountain Viewa. Slednji so dan za dnem postali bolj zanimivi. Nekega lepega olimpijskega dne pa so celo zaživeli in privabili uporabnike Googlovih storitev, da se preizkusijo najprej v premagovanju ovir, nato v košarkarskih prostih metih, nazadnje smo se lahko vsi prelevili v Petra Kauzerja ali Furlana Danieleja Molmentija in se preizkusili v rečnem slalomu. Ustvarila se je tako prava tek- movalna spletna mrzlica, nekateri so celo začeli objavljati izide na socialna spletna omrežja, kar je vzbudilo pravo doodle-manio. Končni rezultat potegavščine je za Goo-glov prestiž enkraten. Če posebne tržne analize ne bodo zabeležile minimalnega padca produktivnosti, bodo na dnevnem redu vsaj kronične zamude na zmenkih, saj pretirano internetno brskanje za časa Londona 2012 povzroči pravo igralno zasvojenost. K sreči pa »izguba časa po nepotrebnem« še ni postala olimpijska panoga, drugače bi bila pot do zlate kolajne res strma.Z Googlom ali brez. (mar) Primorski LONDON 2012 Petek, 10. avgusta 2012 9 naš pogovor - Športni komentator na TV Koper-Capodistria Sergio Tavčar »Ruski selektor je genij, Kitajec Sun Yang kot poezija« »Rusija, Španija, ZDA in Argentina so zasluženo v polfinalu. Mogoče bi v to skupino spadala tudi Francija, ki pa je v četrt-finalu naletela na močno Španijo in tako izpadla. Četrtfinalni izid so popolnoma pravični,« pravi Sergio Tavčar - športni novinar na televiziji Koper-Capodistria - ki na svoji spletni strani www.sergiotavcar.com vsak dan piše svoj olimpijski blog. V včerajšnjem ste napisali, da sodniki včasih »pozabijo« kaznovati ameriške košarkarje (koraki itd). Resnici na ljubo sojenje ni tako slabo. Na srečo se ni še zgodilo, da bi katera ekipa zmagala s pomočjo sodnikov. Res pa je, da sodniki preveč spoštujejo ameriške »NBA-jevce«. Ali je reprezentanca ZDA nepremagljiva? Na teh OI so nepremagljivi, toda ne za to, ker so tako močni, ampak ker so drugi slabši. Španija izpred štirih oziroma šestih let je bila neprimerno boljša in bi lahko premagala ZDA. Nekaj bi dodal. Prosim. Nekoč smo gledali bistveno boljšo in lepšo košarko. Od nekdanje igre znanja, se je košarka spremenila v šport prerivanja, skoka in teka. Če želim občudovati te gibalne elemente raje spremljam atletiko. V vašem blogu ste pohvalili rusko »zbornajo komando«. Selektor David Blatt je daleč najboljši trener na teh olimpijskih igrah. To je dokazal na tekmi proti Španiji, ko je Rusija nekaj sekund pred koncem vodila za tri točke. Rusi so zablokirali play-makerja Rodri-gueza in pustili popolnoma samega Marka Gasola. Center ni bil pripravljen, da bo sprejel žogo in tekma se je končala. Odlična poteza trenerja Blatta, ki si je to genialno potezo izmislil med minuto odmora. Doma sem skočil s kavča in mu začel ploskati. Podobno deluje in razmišlja tudi genij Željko Obradovič. To je košarka, vse drugo je neumen skok v višino z žogo. Tudi drugi ekipni športi zahtevajo »delovanje« možganov. Vsi ekipni športi. To je lepo prišlo do izraza v moški odbojki: Italija je na tekmi proti Bolgariji igrala slabo, brez glave, medtem ko so nato proti ZDA vklopili možgane in zmleli Američane. Vrnimo se h košarki. Koga bomo poleg Američanov videli v finalu? Po vseh pravilih bi to morali biti Španci, ampak Rusi igrajo boljše. Bojim pa se, da bodo nato zmagali Američani. Kateri športi so vam še pri srcu? Še od časa zamejskih športnih iger mi je zelo pri srcu plavanje, pri katerem sem dosegel vse svoje največje športne uspehe. Pla- Ruski adut Timofej Mozgov, na sliki zgoraj športni komentator Sergio Tavčar ansa/kroma vanje je zame individualni šport številka 0, ne številka 1. Bazična športa sta še atletika in gimnastika. Ženske gimnastike pa ne spremljam več, ker jih pač skoraj umetno držijo kot neke večne punčke oziroma člo-vek-bonsaj. Moški telovadci pa me še vedno navdušujejo. Ali ste videli Nizozemca Ep-keja Zonderlanda, ki je na bradlji navdušil ne samo občinstvo, ampak tudi nasprotnike, ki so mu ploskali. To so tisti užitki, ki jih lahko doživiš samo na olimpijskih igrah. Kateri dogodek vam bo ostal v spominu od letošnjih olimpijskih iger, čeprav se niso še končale? Nedvomno svetovni rekord kitajskega plavalca Sun Yanga v disciplini 1500 m prosto (čas 14:31,02),. On je najboljši plavalec zadnjih pet let. Američan Michael Phelps je sicer razred zase, pravi genij. Kitajec pa je prava poezija. Kaj pa 16-letna Kitajka Ye Shiwen, ki je v določenih odsekih plavala hitreje od Phelpsa in Lochteja. Vsi dobro vedo, da je ta punca naravni talent in je že zmagala na lanskem svetovnem prvenstvu. Nesramno je, ker jo neutemeljeno napadajo in jo krivijo uživanja prepovedanih živil. Kaj pa 15-letna Litvan-ka Ruta Meilutyte? ekipni športi Ženske: ZDA prve v nogometu in vaterpolu LONDON - Ženski ameriški ekipni šport je na igra osvojil včeraj dve zlati kolajni, vsaj še ena pa ga še čaka. Pozno sinoči je nogometna reprezentanca ZDA v finalu za olimpijski naslov z 2:1 premagala Japonsko. Oba gola je dosegla Carli Lloyd v 8. in 54. minuti, zaostanek pa je za Japonsko zmanjšala Yuki Ogimi v 63. minuti. Kanada je v tekmi za bron z 1:0 odpravila Francijo. ZDA so zmagale tudi med vaterpo-listkam. V finalu so z 8:5 premagale Španijo, bron pa je pripadel Avstraliji, ki je s 13:11 odpravila Madžarsko. Ameriške vaterpolistke so v finalu olimpijskih iger nastopile tudi v Sydneyju leta 2000 in Pekingu leta 2008, obe tekmi pa so izgubile. Tretje zlato se ZDA obeta v košarki. V finalu pred finalom so s 86:73 (43:47) premagale Avstralijo. Košarkarice iz ZDA so imele v prvem polčasu gromozanske težave z motiviranimi tekmicami iz «dežele tam spodaj», v drugem polčasu pa so šestkratne olimpijske prvakinje iz Los Angelesa leta 1984, Seula leta 1988, Atlante leta 1996, Sydneyja leta 2000, Aten leta 2004 in Pekinga leta 2008 zagospodarile pod obema obročema. Z dobro obrambo in večjo izbiro kakovostnih igralk so zlomile avstralski odpor in na koncu prepričljivo premagale osmoljenke finalnega olimpijskega obračuna v Pekingu. Tina Charles je bila s 14 točkami in desetimi skoki najbolj učinkovita ameriška igralka. Diana Taurasi je dosegla 14, Sylvia Fowles pa 13 točk. V vaterpolu so v polfinalu kar tri reprezentance držav iz nekdanje Jugoslavije (Črna gora, Hrvaška in Srbija, ki bo v današnjem polfinalu igrala proti Italiji). Vaterpolo, ki je zelo plemenit šport, je na žalost postal regionalni šport. Svetovni vaterpolo je Jadransko morje. Nekaj očitno ne gre. Črna gora ima v polfinalu ženske rokometašice in moške vaterpoliste. Če jo primerjamo številu prebivalstva, je manjša od Slovenije. Odgovor je enostaven: Črnogorci so izjemno talentiran narod in imajo zelo dobre naravne genske lastnosti. Veliko bolj kot Slovenci. Zaustavlja jih le lenoba. Žal se v Sloveniji trenira in dela vedno slabše v vseh ekipnih športih, pa ne samo ekipnih. Postavil vam bom jaz vprašanje: kolikšna je povprečna starost slovenskih zmagovalcev olimpijskih kolajn? Zelo visoka. Na oder so stopili starejši športniki. Mladih na nivoju ni. Sergio Tavčar bo po TVKoper-Capo-distria v živo komentiral nocojšnjo drugopol-finalno košarkarsko tekmo med Argentino in Zda (neposredni prenos od 22.30 dalje). Jan Grgič skoki v vodo - Trst (najbrž) brez kolajne Batkijeva na 6. mestu Do četrtega skoka se je v finalu dalj časa spogledovala z bronom LONDON - Trst bo na letošnjih igrah najbrž ostal brez kolajne, potem ko se je z dvema bronastima pred štirimi leti v Pekingu lahko ponašala sabljačica Margherita Granbassi. S kolajno se je v finalu tekmovanja v skokih v vodo z ženskega stolpa kar nekaj časa spogledovala Noemi Batki. Na Madžarskem rojena športnica, ki na klubski ravni tekmuje za društvo Trie-stina nuoto, in redno vadi v tržaškem bazenu Bianchi, je v sinočnjem finalu precej časa tekmovala za bron, naposled pa se je morala z izidom 350,05 točke zadovoljiti šele z 8. mestom. Zmagala je nepremagljiva Kitajka Ruolin Chen (422,30) pred Bri-tanko Brittay Broben (366,50) in Malezij-ka Rinong Pandelela Pamg (359,20). Batkijevi se je po odličnem začetku ponesrečil predzadnji skok, pa tudi v zadnjem, ki je bil po tehnični vrednosti njen najlažji, ni zablestela. Štirindvajsetletna evropska prvakinja iz leta 2001 v Turinu je na olimpijskih igrah prvič nastopila med posameznicami, pred štirimi leti je namreč, skupaj s Francesco Dallape, tekmo- vala v sinhronih skokih s trimetrske deske in zasedla končno 6. mesto. Tržaške nastope v Londonu bo jutri v jadralnem razredu 470 sklenila Giovan-na Micol (skupaj z Giulio Conti). Uvrstila se je v finalno regato za kolajne, a njene možnosti, da bi prišla do odličja so res zgolj teoretične. Skratka, kolajne v Trstu ne bo... »Balkanboy« Taekwondojist Ivan Trajko-vič, ki bo na olimpijskih igrah v Londonu nastopil jutri, je, kot pravi sam zase, pravi "Bal-kanac". Mariborčan, ki zdaj živi v Slovenski Bistrici, se je namreč rodil v Zagrebu materi Hrvatici. Njegov oče je pol Slovenec in pol Srb, družina pa se je tri tedne po njegovem rojstvu preselila v Slovenijo. Marljiv študent matematike ima v Londonu visoke cilje, kljub dejstvu, da mu je žreb že v prvem krogu namenil olimpijskega prvaka iz Pekinga. LONDONSKI DNEVNIK Večerja pri Johnu Mario Gerjevič Včeraj smo šli na večerjo. Poklical sem nekaj ljudi, ki so mi v Londonu na tak ali drugačen način pomagali. Zato sem se želel nekako oddolžiti. Zbrani smo z vseh vetrov. Dve punci, ki delata v založništvu, fant, ki je profesionalni šofer, prostovoljka iz olimpijskega parka, ki ima prosto, prijatelj iz Zagreba in jaz. Ker nismo preveč načrtovali, se je seveda zastavilo vprašanje, kam iti. Vsak svoj predlog in potem debata. Ena restavracija je predaleč, druga ni v redu, ker je slaba hrana itd... Končno se vsi strinjamo, da je grška restavracija v bližini najboljša izbira. Polurni sprehod ob Temzi hitro mine. Pridemo pred neopazno dvonadstropno hišo, luči skoraj, da ni. Verjetno je zaprto, kar ne bi bilo nič čudnega. V času Olimpijskih iger namreč v Londonu ni nikogar. Celo po televiziji so obveščali, da je promet v mestu padel za več kot 40%, domačini so dali petam vetra. Odpremo vrata in pridemo v prostor restavracije Orfej (to sem prebral na napisu nad vhodom, ko smo šli ven). Približno dvajset miz, majhen pult, okoli vse polno različnih buteljk vina, na stenah ogromno krožnikov z grškimi zgodovinskimi motivi, na stropu visi nekaj pletenih košar, na mizah svečke, ki gorijo, grška muzika iz zvočnikov dokaj tiho igra, vzdušje prijetno. Nobenega gosta, slab znak, če si edini v gostilni. Hitro se zmenimo in damo mize skupaj. Postreže nam majhna, nasmejana gospa Marijana (kot smo potem izvedli soproga lastnika). Naročimo vino in nekaj za predjed, prinesejo različne namaze s še vročimi kruhki. Res dobro. Nekaj spijemo, nekaj pojemo, pogovor o različnih stvareh, prijeten večer. Obrnjen sem proti pultu, za katerim je okno, skozi katerega vnašajo hrano v jedilnico in skozi to luknjo vsakih nekaj minut porine glavo starejši moški, da preveri, kaj se dogaja in hitro izgine nazaj. Marijano vprašam, če je to kuhar? Da, pokima ona. Ker smo pri koncu, rečem, naj ga povabi k mizi na pijačo, ker je bil janček, ki smo ga jedli, res odličen. Ven pride John, kuhar, lastnik in Marijanin soprog, Grk s Cipra. Malo višji je od nje, nasmejan, poten, očitno zadovoljen, da smo ga povabili v družbo. Pogovor teče naprej, Johnu je videti, da lahko navezuje stike, zaplete se z nami v razgovor. Čez nekaj časa prinese še eno buteljko na račun hiše. Spijemo, prinese še eno in tudi ta konča na isti način. Marijana nas pozdravi in se odpravi domov, tako da ostanemo v restavraciji mi, John in pomočnik v kuhinji (Ukrajinec, ki je v Anglijo prišel s ponarejenim litovskim potnim listom). Čez nekaj časa John, ki je sedel zraven mene, pove svojo življenjsko zgodbo. V London je prišel pred štiridesetimi leti in začel delati kot kuhar v restavraciji nedaleč od te, kjer smo zdaj. Po nekaj letih dela zve, da je restavracija, v kateri smo mi na večerji, naprodaj. Odpravi se na banko za kredit, s katerim bi kupil gostilno in začel sam. En mesec sem vsak dan molil, da bi mi kredit odobrili, reče in poklekne, da pokaže, kako je molil. Čez nekaj časa so mu kredit odobrili. Restavracijo je odprl, delala je zelo dobro in bančni uslužbenec, ki je omogočil odobritev kredita, je še dolgo jedel pri njem na račun hiše. Ob eni priliki bančnik reče - zdaj, ko ti gre tako dobro, lahko kupiš lep velik avto, kredit ne bo problem. John ga pogleda in odgovori - ali ti misliš, da sem jaz budala, boljše bo, če kupim stanovanje nad restavracijo. Danes ima John pri petinšestdesetih štiri hiše in enajst stanovanj v Londonu ter dve hiši na Cipru. Večino oddaja, toda še vedno vsak dan ob šestih odpre restavracijo, kuha svojim gostom do poznega in gre spat ob treh zjutraj. Na koncu dobimo še kavo, spet na račun hiše, ker smo tako dobra družba in se odpravimo domov. Vzamemo svoje stvari in stopimo ven. John za nami zaklene z zunanje strani. Pride avto z njegovim kuharskim pomočnikom, John še enkrat vse pozdravi, sede na sovoznikovo mesto in odide. Še vedno nima avta. Mi pa na taksi. Čudovita noč v bleščeče osvetljenem Londonu. Batkijeva med skokom s stolpa ansa 1G Petek, 1G. avgusta 2G12 LONDON 2012 Q5B3BM' NAJPREJ ZLATO, NATO ŠE STANOVANJE Južnokorejsko gradbeno podjetje SM Group Woobang bo tamkajšnjemu športnemu junaku Yang Hak-seonu, ki je Južni Koreji v Londonu priboril prvi olimpijski naslov na preskoku, podarilo stanovanje. Devetnajstletni Yang, ki je odraščal v revščini, je novinarjem po zmagi povedal, da želi staršem s pomočjo športnih nagrad zagotoviti dostojno streho nad glavo. Podjetje SM Group Woobang jim je ponudilo 116 kvadratnih metrov veliko stanovanje v mestu Gwangju na jugozahodu države, vredno 230 milijonov vonov (164.500 evrov). VRNIL PIŠTOLO IN IZKAZNICO BOLOGNA - Alex Schwazer je včeraj prišel h karabinjerjem v Bologno, kjer je bil v službi v športni ekipi V. brigade. Juž-notirolski hitrohodec jim je simbolično vrnil pištolo ter izkaznico. Schwazer ne bo več oblekel uniforme karabinjerjev, čeprav ga državno vodstvo ni izključilo iz odreda, ampak zgolj suspendiralo, čakajoč na razčiščenje dopinškega primera. Schwazer pa je že na novinarski konferenci napovedal, da si bo poiskal novo zaposlitev v domačem kraju in popolnoma spremenil stil življenja. ŠE ZADNJIČ SKUPAJ NA MIVKI Tretja zaporedna zlata kolajna odbojkaric na mivki Misty May-Treanor in Kerri Walsh Jennings je bila tudi zadnja skupna tekma za ta tandem. May-Treanorjeva se bo namreč upokojila, medtem ko bo Walsh Jenningsova nadaljevala svojo športno kariero. Pred zadnjo tekmo je sicer Walsh Jenningsova dejala, da si ne bo dovolila predati čustvom in da bosta skušali uživati v vsakem trenutku zadnje skupne igre. Walsh Jen-ningsova je sicer še povedala, da ne bi imela nič proti, če bi v Rio de Janeiru na OI 2016 igrala skupaj z April Ross, ki je skupaj z Jennifer Kessy v Londonu osvojila srebro. KAJAKAŠTVO - »Azzurra« se po osmih igrah poslavlja, Ponomarenkova danes še na 2GG m Josefa vztrajnejša od Lewisa Josefa Idem 5. v finalu na 500 metrov LONDON - Josefa Idem, 48-letna nemška kajakašica, ki brani barve italijanske reprezentance, se je od olimpijskih iger, na katerih je nastopila osmič v karieri, v svoji disciplini na razdalji 500 metrov poslovila s 5. mestom. Do Londona je vztrajala, da bi osvojila kolajno - v Pekingu je bila pred štirimi leti druga - vendar se ji želja ni izpolnila. Za bronom je zaostala za tri desetinke sekunde. »Žal mi je, ker je bila to moja zadnja tekma, hkrati pa sem zadovoljna, ker me od zmagovalnega odra ni ločilo dosti,« je slovo potrdila Idemova, ki je tudi dodala, da bi se tekma zagotovo končala drugače, če bi jo jutri lahko ponovila. Kajti Josefa je prišla v London prepričana, da lahko, 28 let po prvi osvojeni kolajni (z Nemčijo), spet stopi na zmagovalni oder. Josefa Idem je krstni nastop na OI opravila leta 1984 v Los Angelesu. Tako kot Carl Lewis. Legendarni ameriški atlet je osvojil devet zlatih odličij, a je po svojih četrtih igrah odnehal, Josefa pa ne. Prehitela je tudi Marlene Ottey, ki je na igrah nastopila sedemkrat, zadnjič v dresu Slovenije v Pekingu. Za Italijo je na igrah osvojila še zlato (v Sydneyju 2000), dve srebrni (Atene 2004 in Peking 2008) in bronasto kolajno (Atlanta 1996), z velikih tekmovanj pa ima skupno 35 kolajn. Športnica iz nemškega Gocha je italijansko državljanstvo pridobila leta 1990 po poroki s svojim trenerjem Guglielmom Guerrinijem. »V Nemčiji so me imeli za svinčeno raco, Italija me je sprejela z odprtimi rokami,« se zdaj spominja. Slovenka Špela Ponomarenko Janic je tekmovanje končala na 12. mestu. Primorka, ki je bila na OI 2008 šesta na tej razdalji, je nastopila v finalu B, kjer je bila četrta. Ponomarenkova, ki se ji po petem mestu v polfinalu ni uspelo prebiti v tako želeni finale, ne nazadnje je bila letos na 500 metrov že tretja na EP in druga na tekmi svetovnega pokala v Pozna-nu, je bila na koncu z izidom na 500-me-trski progi nezadovoljna. Koprčanko že danes čakajo kvalifikacije v njej ljubi razdalji na 200 m. «V kvalifikacijah bom verjetno spet malo bolj rezervirano veslala, saj gremo vse v polfinale in je tudi majhna časovna razlika do polfinala. Potem pa v polfinalu na vse ali nič brez taktiziranja. Upam, da bo jutri moj dan in da mi bo šlo bolje kot te zadnje dni,» pravi 30-letna Primorka, ki si tako kot na 500 m želi finale. ansa Špela Ponomarneko Janič danes stanko gruden/sta NAŠ POGOVOR - Vižazistka Nicole Husel Že deli avtograme »Športniki so vse bolj elegantni« - Na svojem spletnem kanalu skoraj 90 tisoč registriranih uporabnikov Umetnost in eleganca. Olimpijske igre niso samo trud, znoj (posledično smrad), ampak tudi ličenje in elegantni dresi. Med športe, pri katerih sta »make up« in elegantnost pomembna, spadajo sinhrono plavanje, gimnastika in ritmika ter tudi konjski športi. Vse bolj modna muha pa so pobarvani nohti oziroma posebne priložnostne pričeske tudi pri drugi športih, v prvi vrsti atletiki. »Športnice na olimpijskih igrah so prave mojstrice pri ličenju. Zelo mi je všeč stil nekaterih posameznic, ki izbirajo pravilne barve in so zelo spretne pri make upu. Še posebno so pozorne na abinacijo s svojimi tekmovalnimi dresi,« nam je povedala Nicole Husel, 27-letna tržaška Slovenka, ki živi in študira (izbrala je visokošolski študij tujih jezikov) v Amsterdamu na Nizozemskem. Pred odhodom v tujino je Nicole živela pri Svetem Ivanu v Trstu (oče je sicer doma iz Repniča). Nicole, ki je - kot je poudarila - »pol kraševka in pol meščanka«, je zelo kreativna. Od vedno se je zanimala za kozmetiko in ličenje. »Vse se je začelo naključno. Vtem svetu sempopol-ni samouk. Iskala sem nasvete glede ličil po spletnem kanalu youtube. Tako sem odkrila svet 'video tutorialov. To so spletni tečaji, s pomočjo katerih spoznaš nove načine ličenja. To me je še posebej fascinira-lo. Prijateljice in fant so me začeli spodbujati in odprla sem svojo stran na you-tubu (ter na facebooku in twitterju) Kis-sAndMakeup01 (za zdaj samo v italijanščini, video si lahko ogledate na naši spletni strani www.primorski.eu). Nastala je avgusta leta 2009,« se začetkov spominja ambiciozna vižazistka Nicole, ki lahko računa že na skoraj 90 tisoč registriranih uporabnikov. »Na začetku mi je bilo precej nerodno, saj sploh nisem vedela, ali bo kdo gledal moje posnete lekcije. Zdaj pa me pomembne firme (Givenchy, Deborah, Pupa in Layla) celo vabijo na ek-skluzivne dogodke v Milan in mi ponujajo sodelovanje. V zadnjih treh letih seje moj položaj zelo spremenil. Že se je zgodilo, da sem morala celo podpisati avtogram,« je Priložen videoposnetek na www.primorski.eu ponosno povedala Huslova, ki je v Trstu dokončala višjo srednjo šolo Carli. Do 2. razreda pa je obiskovala jezikovni licej Franceta Prešerna. Nicole je bila v preteklosti aktivna športnica: »Pri Triestini nuoto sem vadila sinhrono plavanje, potem pa sem pri Boru vadila ritmično gimnastiko. Športi, pri katerih sta dres in zunanji videz zelo pomembna. Te športe spremljam seveda tudi na OI,« pravi Nicole in dodaja: »33-let- na Francozinja Virginie Dedieu je ena najboljših v sinhro-nem plavanju vsek časov. Njen okus za eleganco je vedno neoporečen.« Nicole poleg tega rada spremlja še umetnostno drsanje. Nicole želi v prihodnje nadgraditi svojo izkušnjo kot vižazistka: »Radovedna sem, do kod se lahko prebijem s pomočjo svojih spletnih kanalov na youtu-bu. Za naprej imam tako več načrtov. Prihodnje leto bi lahko prineslo precejšnje spremembe. Od nekdaj sem si tudi želela, da bi postala tudi prevajalka, tako da imam več poti odprtih. Jan Grgič Ni vse zlato, —j. kar se sveti Zmaga na olim- h pijskih igrah ne prinese le dobrih stvari. Da to I drži, je spoznala tudi \ britanska športna junakinja Jessica Ennis, ki je slavila v sedmeroboju. Vandali so se znesli nad njenim poštnim nabiralnikom, ki so ga predstavniki pošte prebarvali v zlato barvo. Na pošti so se namreč odločili, da bodo vsem domačim športnikom, ki bodo v Londonu osvojili prvo mesto, tradicionalno rdeč nabiralnik prebarvali z zlato barvo. Vandalom to, kot kaže, ni bilo všeč, saj so nabiralnikEn-nisove popisali z grafiti. Kako zaposliti možgane Dvakratna olimpijska prvakinja v odbojki na mivki, Američanka Kerri Walsh Jennings, je med tekmami vedno preveč razmišljala, zdaj pa je našla način, kako «zaposliti možgane». «Možganom morate najti drugo delo,» je povedala po uvrstitvi v tretji zaporedni olimpijski finale. In kakšno naj bi bilo to delo? «Dvajset milijonov krat na dan izgovorim besedo 'mimo'. Prav takrat, ko se (nasprotniki) pripravljajo na servis,» je recept za uspeh razkrila Walsh Jen-ningsova. Mladička geparda poimenovali po najhitrejših američanih Tri mesece stara mladička geparda so v Narodnem živalskem vrtu v Washingtonu poimenovali po najhitrejšima Američanoma - po Carmeliti Jeter in Justinom Gatlinom. Jeterjeva je v soboto osvojila srebro, 100 metrov je pretekla v 10,78 sekunde, Gat-lin pa v nedeljo bron z rezultatom 9,79 sekunde. Gepardi so sicer najhitrejše živali na Zemlji in dosežejo vrtoglave hitrosti, saj so lahko v diru, ko preganjajo svoj najljubši plen, kar trikrat hitrejši, kot pa Gatlin v teku za bron. Denar sodniku ni bila podkupnina Denar, ki ga je trener ameriške ženske gimnastične ekipe Mihai Brestyan izročil sodnikom v torek po nastopu svoje varovanke Alexandre Raisman, ni bila podkupnina. Z denarjem je namreč plačal pritožbo na izračun težavnosti vaje, ki jo je na gredi izvedla Rismanova. Sodniki so ji dali oceno 14.966, enako oceno je prejela tudi Romunka Catalina Ponor. A ker je dobila Ponorjeva sprva višjo oceno za težavnost vaje, je bron pripadal njej, Raismanova pa se je uvrstila pod zmagovalne stopničke. Trener ameriške ekipe se je moral hitro odločiti in se pritožiti, zato je tudi plačal. Pozneje se mu je to tudi obrestovalo, saj so sodniki odločili v prid ameriške telovad-ke. Po pravilih mednarodne gim-nastične federacije se lahko trener pritoži na oceno, če dvomi v pravilnost izračuna težavnosti vaje. A da bi se izognili izpolnjevanju številnih obrazcev, v federaciji zahtevajo plačilo vnaprej. Zahteva za prvo pritožbo stane 300 dolarjev (243 evrov), za drugo 500 dolarjev (405 evrov), za tretjo pa 1000 dolarjev (810 evrov). Uro pozneje je Raismanova osvojila še zlato na parterju, tudi takrat je za eno mesto ugnala Romunko Ponorjevo. Primorski TRI, ZAENKRAT ŠE »NEZNANE« KOLAJNE LONDON - Že pred današnjimi pol-finalnimi nastopi so boksarji priborili Italije najmanj tri bronaste kolajne. V polfinale so se namreč uvrstili Vincenzo Mangiacapre (do 64 kg), Roberto Cammarelle (Nad 91 kg) in Clemente Russo (do 91 kg). Tri kolajne je Italija osvojila tudi v Pekingu 2008: zlato, srebrno in bronasto. Mangiacapre se bo danes ob 15.30 pomeril s Kubancem Sotolongom, Russo ob 16.45 proti 19-let-nemu Azerbajdžancu Mamadovu, Cammarelle pa ob 23.30 proti svetovnemu prvaku Medžidovu. Tudo on je iz Azerbajdžana. LONDON 2012 »ZLAT« V PITJU BRUSELJ - Belgijski olimpijski komite je svojega kolesarja Gijsa Van Hoeckeja predčasno poslal domov, ker je v Londonu kršil disciplino. Angleški tabloidi so prikazali slike, na katerih je vidno, da je bil tekmovalec vel-odromske discipline omnium tako pijan, da ni mogel niti stati na nogah, kar mu vodstvo njegove reprezentance ni oprostilo. Dvajsetletni Van Hoecke je v svoji disciplini v torek zasedel 15. mesto, po tekmovanju pa ga je vzela noč. Pri kar nekaj medijih si je zaslužil naziv: dobitnik zlate kolajne v pitju in veseljačenju. Petek, 10. avgusta 2012 1 1 BREZ VETRA, DANES SPET WEYMOUTH - Zaradi pomanjkanja vetra je odpadla finalna regata za medalje v moškem razredu 470. Preložili so jo na današnji dan. Za bron se borita tudi Italijana Gabrio Zandona' in Pietro Zucc-hetti. Za tretjeuvrščenima Argenticema zaostaja za tri točke, zlato je že oddano nepremaglji-vama Avstralcema Belcherji in Pageju, srebro pa Britancema Patiencu i n Bithellu. »Nihče ni verjel v naju. Odkar nas od marca kot trener Luca De Pedrini pa smo zelo napreod-vali. On je izreden,« pravi krmar Zandona'. OLIMPIJSKI DUH - Martina Repinc Schwazer? Medijski linč! Pozornost olimpijski igram posvečajo tudi kolegi deželnega sedeža Rai, kjer smo zmotili vodjo slovenskih programov Martino Repinc. Z njo smo se pogovorili o medijskih vsebinah tako slovenske deželne ponudbe kot splošne radiotelevizi-je, seveda v sklopu olimpijskega duha. Ali ste kot odgovorna za slovenske programe na deželnem sedežu Rai nekaj časa posvetila tudi olimpijskim programom? Pred dnevi sem izkoristila dopust in sem dogajanju v Londonu sledila veliko več, trenutno pa sem že cel teden v službi in ni veliko časa za olimpijske igre. Vsekakor sem ob fantastičnemu otovoritve-nemu večeru spremljala še sabljačice, Bol-ta in Pellegrinijevo. Zelo mi je bilo žal za telovadko Vanesso Ferrari, ki je ostala brez odličja. Poletna programska ponudba našega radia je kar pestra. V njej lahko zasledimo tudi olimpijsko oddajo Pet olimpijskih krogov ... Olimpijsko oddajo smo načrtovali že v pomladi, ko me je kolega Aleš Lu-pinc spomnil na ta velik dogodek. Obrnili smo se takoj do Ivana Peterlina, ki daljši čas ni sodeloval v sklopu naših programov. Izbira je bila kar avtomatična, saj je on izredno podkovan za tako zvrst rubrike in mislim, da oddaja kar dobro uspeva. Imate v načrtu še kako novo oddajo s športno vsebino? V glavnem se s športom ukvarjajo sami novinarji, tako da kar se tiče samih programov, skušamo obdržati drugačen pristop, saj tvegamo, da bi se posamične pristojnosti preveč križale. Trenutno ponavljamo cikel, ki ga je čez zimo pripravil Peter Rustja. Tu so med gosti nastopili slovenski športniki iz Italije in Avstrije, ki so se kdaj že udeležili olimpijade. Kaj pa vaša osebna športna udeležba? V mladih letih sem se ukvarjala z odbojko pri Slogi, nato sem se iz študijskih razlogov preselila v Ljubljano, kjer sem nekaj časa trenirala še pri tamkajšnji ekipi Partizan. Sedaj pa veliko hodim in kolesarim. Vam je kot ljubiteljici kolesarjenja, poleg običajnih kolesarskih disciplin, znana tudi sorazmerno nova olimpijska kolesarska panoga BMX, Poletni fotoutrip 12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primor-ski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! kjer kolesarji nastopajo v množičnih preizkušnjah? Vem le, da je to bolj spektakularna kolesarska disciplina, nisem pa imela možnosti jo spremljati preko televizijskega zaslona. Ravno jo predvajajo na konkurenčnem mediju ... Mogoče bi lahko par besed namenili tudi Rai-evim sporedom, ki so v primerjavi s satelitsko ponudbo bistveno okleščeni ... Mislim, da se vse začne in konča pri denarju. Vsi vemo, da državna radiotele-vizija ne plava v mirnih vodah. Zal je trenutno tak olimpijski spored na državnem mediju še najboljša možna varianta. Podobne težave ima tudi vodstvo RTV Slovenija, ki v London zaradi previsokih stroškov ni odposlalo širše skupine tehnikov in operaterjev. Sami pa ste prestolnico Velike Britanije že obiskali? Bila sem gor na študiju. Novega olimpijskega Londona ne poznam, upam pa, da bom v Anglijo poletela čim prej. Hranite posebne spomine s prejšnjih olimpijskih izvedb? Predvsem olimpijske igre iz Münchna, prve, ki sem jih zavestejše spremljala v mladih letih. Takratni atentat v olimpijski vasi je težko pozabiti, predvsem, ko ga podoživljaš preko filmov ali zgodovinskih posnetkov. Ob tej večji tragediji ne morem pozabiti na jok Ale-xa Schwazerja. To je bilo zelo daleč od športa. Čeprav je športnik zagrešil veliko napako, je bila tiskovna konferenca pravi medijski linč in ponižujoč prizor, ne samo za osebo, temveč tudi za športno okolje. (mar) NAKLJUČNI TURISTI - Švedinje Karin, Sophia, Kirsten in Liselott »Normanskih uspehov« se poleti veselijo, pozimi pa... Za štiri Švedinje iz mesta Jonko-ping je bil Trst včeraj le vmesna postaja na poti z vlakom v nemški Hamburg. Karin, Sophia, Kirsten in Liselott (v tem vrstnem redu z leve na fotografiji) so na vsako vprašanje odgovarjale po krajšem medsebojnem posvetu. Do tega trenutka je Švedska zbrala eno zlato ter po tri srebrne in bronaste medalje. Ste z doseženim zadovoljne? Ne povsem. Upale smo, da nam bo šlo nekoliko bolje. Med skandinavskimi državami po številu osvojenih kolajn zaostajate za Dansko, ste pa boljši od Norveške in Finske. Vam to kaj pomeni? Na poletnih igrah med nami ni tekmovalnosti. Povsem drugače je na zimskim olimpijskih igrah. Bolj vas zanima zimska olimpiada kot pa poletna ? Prav gotovo. Vsekakor, ko ste že vprašali, na zimskih olimpijskih igrah se še kar oziramo po tem, ali imamo več medalj od Norveške. Na poletni olim- piadi tega ni. Skoraj bi rekle, da velja obratno. Skandinavci ste pozimi tekmeci, poleti pa prijatelji? Tako nekako. Na poletnih igrah se veselimo vsakega »normanskega« uspeha. Ste pa rekle, da ste si od švedske odprave v Londonu obetale nekaj Drži. Kdo je zatajil? Plavalci. Sara Sjostrom je vzbujala precej upanja. Skratka, se vam kar toži po starih zimskih časih, ko je alpska smučarka Anja Parson serijsko osvajala medalje ... Ah, pustite njo. Mi imamo najraje smučarske teke. (p. v.) MOJA OLIMPIJADA ro » Dean Kralj se že vrsto let ukvarja z gorskim kolesarstvom. Tekmuje pri tržaškem društvu Mountain bici club in je na nekaterih pomembnih tekmovanjih dosegel vidne rezultate. 39-letnik iz Domja na olimpijskih igrah spremlja v glavnem kolesarstvo, predvsem gorsko. Kje si v času olimpijskih iger? V službi ali doma. Koliko ur dnevno spremljaš olimpijske igre? Po navadi od ene do dveh ur zvečer. Preko katerih medijev? Gledam po televizijskem omrežju rai. Škoda, ker predvajajo samo po rai2, mislil sem, da bodo predvajali tudi po drugih omrežjih. Čso-pise berem malo, zjutraj prelistam Gazzetto dello sport. Katere panoge te najbolj zanimajo? Najbolj me zanima kolesarstvo nasploh, malo več gorsko, ki se bo začelo v soboto. Upam, da ga bodo predvajali po televiziji. Ostalo pa gledam malo vsega, kar predvajajo po televiziji, sedaj največ atletiko. Katere pa najmanj? V glavnem strelstvo in konjeni- štvo. Za koga boš najbolj navijal med športniki? Za italijanskega gorskega kolesarja Marca Aurelia Fontano. In športnicami? Za Slovenko Blazo Klemenčič in Italijanko Evo Lechner, ki bosta prav tako tekmovali v gorskem kolesarstvu. In ekipami? Vmoški košarki za Španijo, v odbojki za Italijo, tako žensko kot moško. Preverjanje znanja: kje bodo prihodnje poletne olimpijske igre? V Braziliji, v Rio de Janeiro. Pravilno! To bo leta 2016. Andreja Farneti TEMNA STRAN SLAVE Pot do zmage je postlana z bolečinami Daljinski plavalec je leta 2010 zaradi izčrpanosti celo umrl LONDON - Ovacije, čaščenje, slava, vendar tudi neizmerne bolečine, kolapsi in bruhanje. Za vsako kolajno se skriva tudi veliko grdih prizorov. Teh ni manjkalo niti na igrah v Londonu, ker pa jih niso ovekovečile snemalne kamere, se za javnost preprosto niso zgodili. Tako se je izvedelo, da je Usain Bolt po seriji posebno intenzivnih sprintov bruhal. »Nemški zdravnik me je pregledal in dal mojemu trenerju zeleno luč, da me lahko muči,« je malo za šalo malo za res povedal jamajški sprinter. Britanec Jonathan Browlee, dobitnik bronastega odličja v triatlonu, pa je po cilju doživel fizični zlom, da so ga takoj obkolili člani zdravniškega štaba in na skrivaj prekrili z ledom, da bi po hitrem postopku znižali njegovo telesno temperaturo. Še slabše se vrhunskim športnikom godi v času intenzivnih priprav. Sir Chris Hoy, dobitnik šestih zlatih odličij na kolesarski stezi, je priznal, da je po najtežjih treningih ležal sključen na tleh zaradi bolečin. »Tekma je največkrat veliko lažja kot pot, da do nje prideš,« je povedal. Mo Faraha, olimpijskega prvaka v teku na 10.000 metrov, ima v Orego-nu v rokah kubanski izseljenec, »nori znanstvenik« Alberto Salazar, ki je izumil vodni tekoči trak, na katerem preteče Farah najmanj 30 kilometrov na teden, poleg okrog stotih na kopnem. »Ko tečeš, trpiš kot da bi se utapljal in ti zmanjka volja, da se boriš za preživetje. Zato je to dober trening,« je metodo pojasnil Salazar. Vendar vse to ni nič. Na svetovnem prvenstvu v daljinskem plavanju leta 2010 v Dubaju je Američan Fran Crippen zaradi izčrpanosti umrl. ZAKLJUČNA SLOVESNOST Spet v znamenju številnih zvezdnikov Vnovič Paul McCartney in legendarna skupina The Who LONDON - Zaključna slovesnost olimpijskih iger bo po obljubah glasbenega direktorja Davida Arnolda «lepo, predrzno, rahlo osladno, nekoliko odpičeno in trapasto, a vznemirljivo» potovanje skozi zgodovino britanske pop glasbe. Napovedi, da bosta nastopala Adele in Paul McCartney, so po njegovih besedah točne, ni pa potrdil, da bo nastopala tudi Kate Bush.Arnold, sicer skladatelj glasbe za pet filmov o Jamesu Bondu, je za Daily Telegraph povedal, da so bile napovedi, da bosta na nedeljski zaključni slovesnosti nastopala Paul McCartney in Adele «strašljivo to-čne». McCartney je sicer nastopal že ob odprtju iger. Vse glasnejših govoric, da bo nastopila tudi Kate Bush, pa Arnold ni želel potrditi. Potrjeno pa je tudi, da bodo na sklepni slovesnosti nastopali legendarni britanski band The Who. Nji- hov pevec Roger Daltrey je nedavno razkril, da so posneli pesem, ki bo «čudovit zaključek olimpijskih iger». Tudi britanska pop ikona George Michael je ob začetku tedna na socialnem omrežju Twitter zapisal, da se bo «večino tedna pripravljal kot nor za zaključno prireditev iger». Dodal je tudi, da je nekoliko živčen glede na to, da že skoraj leto ni igral. Britanska rock skupina Muse bo ob zaključku izvedla uradno pesem teh olimpijskih iger z naslovom «Survival». Napovedano je bilo tudi, da bo nastopila znova združena fantovska skupina Take That, a je njihov nastop še negotov, ker njihov član Gary Barlow žaluje za mrtvorojeno hčerjo. Sicer pa se šušlja, da bodo na zaključni prireditvi nastopali še Jamiroquai s svojim hitom «You Give Me Something», britansko-irska skupina One Direction z «What Makes You Beautiful» in Avstralka Sia Furler. 12 Petek, 10. avgusta 2012 LONDON 2012 EtlllM BW NE RAZMIŠLJA O UPOKOJITVI LONDON - Kitajski atlet Liu Xiang, ki je torkov nastop na olimpijskih igrah v Londonu v teku na 110 metrov z ovirami po padcu končal v kvalifikacijah, si je strgal Ahilovo tetivo na desni nogi. To je potrdila magnetna resonanca. Kitajskega atletskega zvezdnika, kije na olimpijskih igrah v Atenah osvojil zlato medaljo, v Pekingu pa mu uspeha zaradi težav z Ahilovo tetivo ni uspelo ponoviti, so že operirali v eni od privatnih bolnišnic v Londonu. Devetindvajsetletnik po poročanju kitajskih virov ne razmišlja o upokojitvi, zaradi poškodbe pa bo odsoten nekaj mesecev. NAJVEČKRAT KLIKANA LONDON - Plavalec Michael Phelps ima resda največ kolajn, vendar pa največ klikov na olimpijski spletni strani ameriške televizijske mreže NBC pripada mladi telovadki Gabrielli Douglas, ki je bila v Londonu dvakrat zlata. Samo v nedeljo si je na NBC-jevi spletni strani njen profil kliknilo več kot 18 milijonov ljudi, Phelpsovega pa več kot sedem milijonov. Sicer pa so štirje od petih klikov pripadali telovadkam. ITALIJA - SRBIJA DANES OB 20.50 LONDON - Današnji polfinale moškega vaterpolskega turnirja bo ponovitev finala zadnjega svetovnega prvenstva, na katerem so zmagali Italijani. Četrtfinalna zmaga, v kateri je bil junak vratar Tempesti (na sliki), ki je ubranil vse strele Madžarov, je Italijanom vliva veliko zaupanja. Madžari so na olimpijskih (■=== igrah od leta 2000 vedno zmagali, I zato so upravičeno pridobili vzde-i vek Dream team, kije bil »rezerviran« le za košarkarje ZDA, toda Italija jih je s čvrsto obrambo povsem onesposobila. Drugi polfinale jugoslovansko obarvanega turnirja je Črna Gora - Hrvaška. 1iv «v •• • • g • Včerajšnji izidi Končne odločitve ATLETIKA 800 M MOŠKI Izidi: 1. D. Rudisha (Ken) 1:40,91 svetovni rekord; 2. N. Amos (Bots) 1:41,73; 3. T. Kitum (Ken) 1:42,53; 4. D. Solomon (Zda) 1:42,82; 5. N. Symmonds (Zda) 1:42,95; 6. M. Aman (Etj) 1:43,20; 7. A. Kaki (Sud) 1:43,32; 8. A. Osagie (Vbr) 1:43,77 TROSKOK MOŠKI Izidi: 1. C. Taylor (Zda) 17,81; 2. W. Claye (Zda) 17,62; 3. F. Donato (Ita) 17,48; 4. D. Greco (Ita) 17,34; 5. L. Sands (Bah) 17,19; 6. B. Compaore (Fra) '17,08;. T. Oke (Nig) 16,95; 8. A. Copello (Čil) 16.92 200 M MOŠKI Izidi: 1. U. Bolt (Jam) 19,32; 2. Y. Blake (Jam) 19,44; 3. W. Weir (Jam) 19,84; 4. W. Spearmon (Zda) 19,90; 5. C. Martina (Niz) 20,00; 6. C. Lemaitre (Fra) 20,19; 7. A. Quinonez (Ekv) 20,57; 8. A. Jobodwana (Jar) 20,69. KOPJE, ŽENSKE Izidi: 1. B. Špotakova (Češ) 69,55; 2. C. Obergfoll (Nem) 65,16; 3. L. Stahl (Nem) 64,91; 4. S. Viljoen (Jar) 64,53; 5. H. Lu (Kit) 63,70; 6. K. Molitor (Nem) 62,89; 7. M. Ratej (Slo) 61,62. DESETEROBOJ Moški: A. Eton (Zda) 8869 točk; 2. T. Hardee (Zda) 8671; 3. L. Suarez (Kub) 8523; 4. H. Van Alphen (Nem) 8447; 5. D. Warner (Kan) 8442; 6. R. Frei-muth (Nem) 8320. KAJAK K1 500 M, ŽENSKE Izidi: 1. D. Kozak (Mad) 1:51,456; 2. I. Osojenko-Radomska 1:52,685; 3. B. Hartley (JAR) 1:52,923; 4. S. Paldanius (Šve) 1:53,197; 5. J. Idem (Ita) 1:53,223; 6. R. Cawthorn (Vbr) 1:52,345 ...; 12. Š. Ponomarenko Janič (Slo) Taekvvondo: kolajna tudi za Afganistan (Rohullah Nikpah) ansa C2 100 M MOŠKI Izidi: 1. Kretschmer/Kuschela (Nem) 3:33,804; 2. Bahdanovič/Bahdanovič (Blr) 3:35,206; 3. Koro-vaškov/Pervukin (Rus) 3:36,414; 5. BezuglijOPro-kopenko (Aze) 3:37,219; 5. Radon/Dvorak (Čeh) 3:37,601; 6. Torres/Bilnes (Čile) 3:42,357 K4 1000 M MOŠKI Izidi: 1. Avstralija 2:55,085; 2. Madžarska 2:55,699; 3. Češka 2:55,650; 4. Nemčija 2:56,172; 5. Danska 2:56,542; 6. Slovaška 2:56,771. K2 500 M ŽENSKE Izidi: 1. Nemčija (Weber/Dietze) 1:42,213; 2. Madžarska (Kovacz/Douchev-Janics) 1:43,278; 3. Poljska (Naja/Mikolajczyk) 1:44,000; 4. Kitajska RIS Moška košarka: kdo bo zmagovalec tekme Španija - Rusija in s kolikšno razliko? Moška odbojka: kateri bo izid tekme Bolgarija - Rusija? Moški vaterpolo: kateri bo izid tekme Italija - Srbija? Pravilnik: pravilna napoved izida oz. uvrstitve velja 3 točke; pri košarkarskem turnirju velja 3 točke pravilna napoved zmagovalca in intervala izida (možni intervali: od 1 do 5 točk, od 5 do 10 točk, od 10 do 20 točk, 20 točk ali več). Pri vseh ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko. IFVir.AR.li TANJA BARBIERI Italijanke so igrale slabo 20-letna Tanja Barbieri z Opčin lahko z desno roko piše, je in striže. »Pravzaprav, ko gre za striženje, uporabljam samo desno roko, vse ostalo pa delam z levico,« pravi odbojkarica, ki se v poletnih mesecih rada udeležuje poletnih nogometnih turnirjev. V prihajajoči sezoni bo še naprej igrala pri združeni ekipi Zalet. Na olimpijskih igrah je spremljala oz. spremlja plavanje, atletiko in odbojko. »Ostalih športov ne razumem preveč, zato jih ne gledam rada.« Meni, da lahko italijanska moška odbojkarska reprezentanca osvoji kolajno. Prejšnji dan si je ogledala žensko tekmo Koreja - Italija, ko so Italijanke izgubile. »Tekma mi ni bila všeč. Italijanke so igrale res slabo.« Tanja, ki je zaposlena kot tajnica v studiu fizioterapije, pravi, da je politično usmerjena bolj proti sredini. Napoved Tanje Barbieri Košarka: Spanija za 4 Odbojka: Bolgarija - Rusija 1:3 Vaterpolo: Italija - Srbija 5:10 SKUPNO 32 Včeraj (Kristjan Stopar): Kajak kanu: Idem 1. Nogomet: Kanada - Francija 1:2 Odbojka: Koreja - ZDA 1:3 1 TOČKA nFSNirARii DANIEL MILANO Vezzali, Idem, Bolt in A-Lam 24-letni Daniel Milano iz Križa lahko z levo roko igra kitaro, vozi avtomobil, drži vilice in palico za biljard. »Palčke pri smučanju držim z obema rokama,« je pripomnil učitelj smučanja pri SK Devin, ki se občasno ukvarja s tekom, igra nogomet s prijatelji in hodi v hribe. Na tržaški univerzi opravlja podiplomski študij strojništva, prihodnje leto pa bo odšel na študij v Anglijo. Pozimi dela v Slovenskem stalnem gledališču, poleti pa v kiosku Double v Sesljanu. Na olimpijskih igrah je spremljal sabljanje, strelstvo, gleda košarko in atletiko. Njegovi najljubši športniki so Valentina Vezzali in Josefa Idem, za zgledno vztrajnost, Usain Bolt za talent in Korejka Shin A-Lam za pogum, ko je po krivičnem porazu v sabljanju ostala na igrišču eno uro. Napoved Daniela Milana Košarka: Rusija za 10 Odbojka: Bolgarija - Rusija 1:3 Vaterpolo: Italija - Srbija 13:9 SKUPNO 31 VČERAJ (JAGODA CASTELLANI): Kajak kanu: Idem 6. Nogomet: Kanada - Francija 1:2 Odbojka: Koreja - ZDA 3:1 1 TOČKA (Wu/Zhou) 1:4,136; 5. Avstrija (Schuring/Schwart) 1:44,785; 6. Portugalska (Vasconcelos/Gomes) 1:44,924 SKOKI V VODO STOLP, ŽENSKE Izidi: 1. Ruolin Chen (Kit) 422,30; 2. Brittany Bro-ben (Vbr) 366,50; 3. Rinong Pamg (Mas) 359,20; 4. M. Wu (Nzl) 358,10; 5. J. Koltunova (Rus) 357,90; 6. P. Espinosa Sanchez (Čil) 356,20; 7. C. Steuer (Nem) 351,35; 8. N. Batki (Ita) 350,05 točke ŽENSKI VATERPOLO Za 3. mesto: Avstralija - Madžarska 13:11 po podaljšku. Finale ZDA - Španija 8:5 ŽENSKI NOGOMET Za 3. mesto: Kanada - Francija 1:0 (0:0), Finale: ZDA - Japonska 2:1 (1:0) JADRANJE 470, MOŠKI Regata za kolajne je bila odpovedana zaradi pomanjkanja vetra in bo danes DALJINSKO PLAVANJE ŽENSKE, 10 KM Izidi: E. Risztov (Mad) 1.57:38,2; 2. H. Anderson (Zda) 1.57:38,6; 3. M. Grimaldi (Ita) 1.57:41,8; 4. K. Payne (Vbr) 1.57:42,2; 5. A. Maurer (Nem) 1.57:52,8; 6. O. Aspord (Fra) 1.58:43,1. KONJENIŠTVO DRESURA, POSAMIČNO Izidi: 1. C. Dujardin (Vbr), 2. A. Cornelissen (Niz), 3. L. Bechtolsheimer (Vbr) , 4. H. Langehanenberg (Nem), 5. C. Hester (Vbr); 6. A. van Grunsven (Niz)..., 15. V. Truppa (Ita) ODBOJKA NA MIVKI Za 3. mesto: Plavins/Smedins (Lat) - Nummer-dor/Schuil (Niz) 2:1, finale: Cerruti/Rego (Bra) -Brink/Reckermann 1:2 (Nem) BOKS DO 51 KG ŽENSKE Finale: C. Ren (kit) - N. Adams (Vbr) 7:16 DO 60 KG ŽENSKE Finale: K. Taylor (Irs) - S. Ochigava (Rus) 10:7 DO 75 KG ŽENSKE C. Shields (ZDA) - N. Torlopova (Rus) 19:12 TAEKWONDO 57 KG, ŽENSKE Izidi: 1. J. Jones (Vbr); 2. Y. Houu (Kit) nočna tekma; 3. M. Harnois (Fra) inL. Tseng (Taj) 68 KM, MOŠKI Izidi: 1. S. Tazegul (Tur); 2. M. Bagheri Motamed (Iran) nočna tekma; 3. T. Jennings (Zda) kin N. Ro-hullah (Afg) ROKOBORBA, PROSTI SLOG 55 KG, ŽENSKE Izidi: 1. S. Jošida (Jap), 2. T. Verbeek (Kan); 3. J. Rat-kevič (Azer) in J. Renteria Castillo (Kol) 72 KG, ŽENSKE Izidi: 1. N. Vorobijeva (Rus), 2. S. Hristova (Bol); 3. G. Mayurova (Kaz) in M. Unda (Špa) Ostala tekmovanja ŽENSKA KOŠARKA Polfinale: Avstralija - ZDA 73:86, Rusija - Francija 64:81 ŽENSKI ROKOMET Polfinale: Norveška - Južna Koreja 31:25, Španija - Črna gora 26:27 MOŠKA HOKEJ NA TRAVI Za 9. mesto: Argentina - Nova Zelandija 1:3, Za 7. mesto: Pakistan - Koreja 3:2. Polfinale: Avstralija - Nemčija 2:4 (1:1), Nizozemska - Velika Britanija 92 (4:1) ŽENSKA ODBOJKA Polfinale: Brazilija - Japonska 3:0 (25:18, 25:15, 25:18), Južna Koreja - ZDA 0:3 (20:25, 22:25, 22:25) Pridruži se nam /l nafacebooku Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! www.facebook.com/OlimpijskiPrimorskiDnevnik ODBOJKA - Polfinale Italija-Brazilija danes ob 20.30 V drugem polfinalnem dvoboju Rusija proti Bolgariji Kapetan Cristian Savani je bil proti ZDA zelo razpoložen ansa 20.30 je ura začetka današnje pol-finalne tekme italijanskih odbojkarjev proti Braziliji, edine neevropske države v polfinalu. »Azzurri« so se v polfinale uvrstili po nepričakovani zmagi proti ZDA. Brazilci so s 3:0 odpravili Argentino, pod vprašajem pa je nastop močnega igralca Vissotta. V drugem polfinalu (ob 16. uri) se bosta pomerili reprezentanci Rusije in Bolgarije. Presenetljivo gladko so se uvrstili v polfinale zlasti uvrstili Rusi. Trikratni olimpijski prvaki (zadnjič leta 1980 v Moskvi)so gladko ugnali zmagovalci letošnje svetovne lige Poljake, ki so bili menda prepričani, da jim tokrat olimpijsko odličje ne more uiti. Bolgari, ki jih vodi italijanski strokovnjak Pratico (med minutami odmora je pogovorni jezik na bolgarski strani italijanščina, ki jo obvladajo tudi skoraj vsi igralci), pa so popolnoma nadigrali Nemčijo. Današnji spored Končne odločitve (16) r A. Nogomet - moški 20.45 Cardiff: tekma za 3. mesto Južna Koreja - Japonska Hokej na travi - ženske 9.30 za 11. mesto Belgija - ZDA, 12.30 za 5. mesto Kitajska - Avstralija, 16.30 tekma za 3. mesto Nova Zelandija - Velika Britanija, 21.00 finale Nizozemska -Argentina Atletika - 20.00 palica, moški; 20.35 kladivo, ženske; 21.05 5000 m, ženske (ITA: ELENA ROMAGNOLO); 21.40 4 x 100 m, ženske; 21.55 1500 m, ženske; 22.20 4 x 400 m, moški BMX - 16.00 moški - polfinale, finale ženske - polfinale, finale Rokoborba - prosti slog 18.45 - 55 kg, moški - repasaži, tekma za 3. mesto, finale - 74 kg, moški - repasaži, tekma za 3. mesto, finale Plavanje - daljinsko plavanje 13.00 maraton 10 km, moški (ITA: VALERIO CLERI) - sinhrono plavanje 16.00 ekipno - prosti program Jadranje - 13.00 470, ženske (ITA: GIULIA CONTI, GIOVANNA MICOL) Taekwondo - 21.00 - 67 kg, ženske (SLOVENIJA: FRANKA ANIČ) - repasaži, tekma za 3. mesto, finale - 80 kg, moški (ITALIJA: MAURO SAR-MIENT) O- repasaži, tekma za 3. mesto, finale Rokomet - Madžarska - Hrvaška moški - polfinale 18.00 Svedska, 21.30 Francija Ostala tekmovanja Boks - 14.30 polmušja (-49), ban-tamska (-56), polvelterska (-64, ITALIJA: VINCENZO MANGIACA-PRE), srednja (-75), težka (-91 kg, ITALIJA: CLEMENTE RUSSO) - polfinale 21.30 mušja (-52), lahka (60), velterska (-69), poltežka (81), supertežka (+91 kg, ITALIJA: ROBERTO CAMMARELLA) - polfinale i y Skoki v vodo - stolp - moški, predtekmovanje (ITA: ANDREA CHIARA-BINI IN FRANCESCO DEL'UOMO) Kajak kanu - 10.30 200 m, moški: K1, K2, C1 - predtekmovanje, polfinale 200 m, ženske: K1 - predtekmovanje, polfinale (SLO: SPELA PONOMAREN-KO JANIČ; ITA: NORMA MORABITO) Atletika - 20.10 4 x 400 m, ženske -predtekmovanje (Italija)20.45 4 x 100 m, moški - predtekmovanje (Italija) Rokoborba - prosti slog 14.00 - 55 kg, - 74 kg, moški - kvalifikacije, osmina finala, četrt-, polfinale Plavanje - skoki v vodo 20.00 stolp 10 m, moški - predtekmovanje Jadranje - 13.00 dvobojevanje, ženske, 470 moški (ITA: ZANDONÀ -ZUCCHETTI) Taekwondo - 67 kg, ženske; - 80 kg, moški 10.00 predtekmovanje (SLO: FRANKA ANIČ) 16.00 četrt-, polfinale Ritmična gimnastika - 13.00 posamično - kvalifikacije skupinske vaje -kvalifikacije Odbojka - moški - polfinale 16.00 Bolgarija - Rusija, 20.30 Italija - Brazilija Košarka - moški - polfinale 18.00 Španija - Rusija, 22.00 Argentina -ZDA Vaterpolo - moški - polfinale 16.40 Hrvaška - Črna gora , 20.50 Italija -Srbija w Petek, 10. avgusta 2012 1 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu atletika - Slovenski sprinter Matic Osovnikar se je poslovil Finale SP v Osaki mu je bližji od kolajne na EP Škofjeločan je na olimpijskih igrah prišel najdlje do pol finala - V Pekingu najlepše ŠKOFJA LOKA - Matic Osovnikar se bo po koncu uspešne atletske poti jeseni posvetil poklicu zobozdravnika. Sam na vrh svojih športnih uspehov postavlja finale leta 2007 na svetovnem prvenstvu v Osaki pred bronom na evropskem prvenstvu v Goteborgu 2006. Po dveh posamičnih polfinalnih olimpijskih nastopih se mu na četrte OI v London ni uspelo uvrstiti.«Pred EP v Goteborgu sem lepo stopnjeval izide, vendar tja nisem šel z idejo, da bom dobil medaljo. Potem pa je bilo še bolj neverjetno, ko sem prišel do tretjega mesta. Medalja na veliki tekmi je izjemen uspeh in kar težko se odločim, kaj je pomembnejše, finale na SP ali medalja na EP. Sam bi dal prednost finalu v Osaki, ker je to v svetovnem merilu težje doseči,» je uspeha primerjal Osovnikar. Omenjena uspeha je leta 2005 z zmagama napovedal na sredozemskih igrah v španski Almerii. «Že leto dni prej sem na OI v Atenah uspešno nastopil in bil v polfinalu na 200 m. Nato je sladi-la Almeria. Je nekaj posebnega, kot ti zaigrajo Zdravljico in tedaj mi je to uspelo dvakrat, temu pa smo dodali še bron v štafeti. Vsako tekmovanje je bi- Osovnikar med nastopom v Pekingu leta 2008 ansa lo pri meni neka stopnica, lepo sem v karieri stopnjeval svoje dosežke.» Osaka, kjer sicer ni osvojil odlič-ja, pa ostaja v vrhu njegovih spominov. «Spomin na to tekmovanje je še vedno zelo živ. V veliko veselje mi je, ko se spomnim, da sem bil z najboljšimi na svetu v startnih blokih. To se mi še ved- formula 1 - Ob VN Madžarske Svet, ki ne ve, kaj pomeni kriza V svetu Formule 1 ekonomske krize sploh ni. Ali bolje, znotraj ožjega kroga najvišjega razreda mo-toršporta krize sploh ni občutiti. To smo na lastne oči lahko ponovno opazili minuli konec tedna v Budimpešti, kjer je na dirkališču Hun-garoring potekala že sedemindvajseta Velika Nagrada Madžarske. Hungaroring se namreč nahaja nekaj kilometrov stran od madžarske prestolnice in lahko bi rekli, da v vasicah okoli proge ne vlada ravno največje razkošje. Ko pa te kombi znamke Mercedes, priskrbljen za mednarodne novinarje, zapelje znotraj dirkališča oziroma do paddocka, se svet predstavi v čisto drugačni luči. Že sami avtomobili, ki so parkirani pred vhodom za akreditirane osebe, nakazujejo na novo realnost. Redko smo opazili avtomobil, čigar vrednost znaša manj kot 60.000 evrov, je pa res, da lastniki omenjenih avtomobilov so »ključne« osebe na področju F1, kot so npr. voditelji FIE ali pa sami dirkači moštev (od Sebastiana Vettela do Michaela Schu-macherja in Kimija Raikkonena). Tudi znotraj paddocka vlada čisto »nekrizno« vzdušje. Paddock je namreč neke vrste ulice, kjer lahko srečuješ dirkače, mehanike, šefe moštev in družine, oziroma dekleta le teh. Za vse akreditirane osebe pa so tudi priskrbljena kosila, hrana in pijača v domovih ekip, tako da v štirih dneh prebivanja in delanja v paddocku je res mogoče preizkusiti hrano za vse okuse. Seveda pa ne gre brez nekaterih primerov, ki spominjajo na realnost izven paddocka. Naj povemo, da madžarski organizatorji Velike Nagrade nudijo novinarjem internetno povezavo (vitalna v današnjih časih) za »zgolj« 99 evrov za 4 dni. Naj pojasnimo tudi, da npr. na dirki v Belgiji na dirkališču Spa-Francorchamps je tovrstna storitev brezplačna. Evropa pač še vedno ni tako poenotena. Tudi zaradi tega je veliko dvomov, kako to, da Madžarska še vedno gosti Formulo 1; ko pa smo izvedeli, da se ulica, ki pelje do dirkališča, imenuje Bernie Avenue (v čast šefu Formule 1, Bernieju Ecclestonu), je bilo teh dvomov manj. Odnos novinar-dir-kač s takimi elitarnimi športniki pa je povsem poseben. Če po eni strani želi ozračje paddocka nuditi sliko nekega »družinskega okolja«, znotraj katerega so vsi prijatelji in prijazni ter se prikažejo skorajda v neki intimni sferi, je realnost nekoliko različna. Ni namreč mogoče, oziroma je zelo težko, se sami pogovoriti z dirkačem, sploh pa če je ta eden izmed voznikov t.i. top teamov. Vprašanja se lahko pač postavlja, s tem da je ob dirkaču vedno njegov/njegova P.R. in s tem da so vsa vprašanja posneta. Da prideš do dirkača takoj po dirki in da ga lahko posnameš v mikrofon pa moraš biti tudi fizično močan in spreten, saj sta konkurenca in gneča med samimi novinarji iz celotnega sveta velika. Ob zelo podobnih in vnaprej premišljenih izjavah pa so vozniki tudi vulnerabilni in čustveni. To smo namreč lahko opazili pri Felipeju Massi, drugemu vozniku Ferrarija. Po negativni dirki in potem ko je njegova prihodnost pri italijanski ekipi vedno manj gotova, ga je nek novinar pomotoma imenoval Fernando (Fernando Alonso pa je glavni adut in zvezda Fer-rarija). To je bila za Masso velika žalitev, tako da se je pred kamerami in mikrofoni zelo užalil in grdo odgovoril novinarju. Da je Formula 1 šport zase pove tudi to, da se je po paddocku sprehajalo več navijačev, ki so odšteli več kot 3.000 evrov za karto za vstop v paddock, ki je drugače namenjen zgolj novinarjem in moštvom. V Mogyorodu, vasici oddaljeni pet minut od dirkališča, pa je življenjski standard ljudi precej nizek, saj lahko z desetimi evri kraljevsko večerjaš v najboljši restavraciji. Narobe svet, a ne? Albert Vončina no zdi neverjetno. Od mladosti si vsak šprinter želi kaj takega.» Pred 12 leti je prvič nastopil na OI, čeprav za Sydney ni dosegel posamične norme. »Prve OI so verjetno za vsakega športnika nekaj posebnega. So posebno tekmovanje in zato bodo za moj okus ostale najboljše OI. Tudi zato, ker smo bili kar dolgo v Avstraliji. Na naslednjih dveh OI sem poskušal pozabiti na ves vrvež in se posvetiti le dogajanju na stezi. V Atenah sem začel z državnim rekordom in sem nato v naslednjem teku za tisočinke zgrešil polfinale. Potem pa sem dobil dodatno energijo in z malo jeze na 200 m sem dosegel državni rekord ter se uvrstil v polfinale, kar je bil zame odličen dosežek,» se spominja Osovnikar. Na OI v Peking je šel kot finalist SP. «Ko dosežeš tak uspeh je naravno, da hočeš še več. Imel pa sem težko izhodišče zaradi finala v Osaki. Težko bi imel manjši cilj, obenem pa sem se zavedal, da so se z Usainom Boltom in druščino izidi izjemno izboljšali. Zato sem imel nenavaden občutek, saj sem bil v življenjski formi, kljub temu pa je bil finale težko dosegljiv cilj. Tekel sem 10 24 s protivetrom, kaj bi sedaj sedaj dal za ta izid, kljub temu sem bil razočaran. Sedaj menim povsem drugače. Tudi same OI v Pekingu so bile nekaj posebnega, Kitajci so pripravili izjemne igre.» Zanimivo, poslovilni nastop je Osovnikar opravil prejšnji mesec na mitingu na atletskem stadionu na Rojcah v Gorici. nogomet - D-liga V skupini C le ekipe iz Veneta in FJK Kras v D-ligi ne bo igral proti južnotirolskim in tridentinskim ekipam. Državna nogometna zveza LND je v skupino C, ki bo štela kar 20 ekip, vključila klube iz Veneta in iz naše dežele. Kras bo od 2. septembra, ko se bo začelo prvenstvo D-lige, igral proti ekipam Belluno, Cerea, Clodiense, Delta Porto Tolle, Este, Giorgione, Legnago, Mon-tebelluna, Pordenone, Real Vicenza, Sacilese, Sambonifacese, San Paolo Padova, Sandona Jesolo, Sanvitese, Tamai, Trissino Valdagno, Union Quinto, Virtus Vecomp. Kras čaka torej zelo naporna sezona, ki bo štela kar 38 krogov. Štirikrat bo D-liga na sporedu med tednom. Koledarje bo zveza objavila v ponedeljek. »Čaka nas zelo zahtevna sezone. Upali smo, da bomo igrali proti ekipam nemške manjšine na Tirolskem. Gostovanja pri Južnih Tirol-cih bi bila zelo zanimiva. Ampak tako žal ne bo. Zveza je ekipe s tega območja vključila v skupino B, v kateri bodo še moštva iz Lombardije. V naši skupini C pa bodo le ekipe iz Veneta in iz naše dežele. Iz Veneta jih je kar dvajset. Med temi so tudi Delta Porto Tolle, Cerea, Legnago, Este, ki so odlične ekipe in so glavni favoriti za napredovanje. Letošnja D-liga bo znova zelo kvalitetna,« je ocenil predsednik Krasa Goran Kocman, ki je te dni na pripravah z ekipo na Rogli. DRŽAVNI POKAL APrimorski ~ dnevnik Inter in Mura naprej, ampak ne brez težav MILAN - Na povratni tekmi 3. pred-kroga evropske je Inter na domačem San Siru z 2:0 izgubil proti splitskemu Hajduku. Hrvaški gostje so v 23. minuti povedli iz enajstmetrovke (po prekršku Samuela) z Vukišicem. Drugi gol pa je padel v drugem polčasu, ko je slovenskega vratarja Samirja Handanoviča s krasnim golom v polobratu premagal Vukovic. V 4. predkrog je napredoval Inter, ki je v Splitu zmagal s 3:0. Nogometaši Mure 05 pa so izgubili proti Arsenalu iz Kijeva z 0:2, a se navkljub temu uvrstili v nadaljnji krog, saj so zaradi administrativne napake ukrajinske zasedbe na prvi tekmi zmagali s 3:0. Žreb parov bo danes v Nyonu. Danes razsodba RIM - Disciplinska komisija nogometne zveze bo danes objavila razsodbo v zvezi s prirejanjem izidov prvenstvenih tekem. Na zatožni klopi je šest klubov (Ancona, Bologna, Grosseto, Lecce, Novara, Udinese) in 25 registriranih članov, med katerimi so tudi trener Juventusa Conte, njegov pomočnik Alessio, igralca Ju-ventusa Bonucci in Pepe, branilec Bologne Portanova in bivši igralec tega kluba Di Vaio. Po 42 letih BUENOS AIRES - Nogometaši argentinskega kluba Boca Juniors so po 42 letih znova zmagovalci argentinskega pokala. V finalu so z 2:1 premagali Racing Club. Boco je v vodstvo v 21. minuti popeljal Urugvajec Santiago Silva, za 2:0 je zadel Lucas Viatri, edini zadetek za Racing pa je v 68. minuti dosegel Valentin Viola.V argentinskem pokalu sicer nastopa 186 klubov iz petih argentinskih lig. Zapata spet v Italiji NEW YORK - Kolumbijski reprezentančni nogometaš Cristian Zapata se iz španskega Villarreala seli v Milan, kjer bo 25-letni branilec sprva nastopal kot posojen nogometaš, iz Milana pa so sporočili, da so s Španci sklenili dogovor, da ga lahko odkupijo. Zapata je kariero začel v Deportivu iz Ca-lija, nato pa je šest sezon preživel pri Udineseju. »Premiera« v Chioggi Slovenija tretja Včeraj so v Rimu sestavili spored državnega pokala D-lige. Kras Repen bo v predkrogu, v nedeljo, 19. avgusta, igral v gosteh v Chioggi proti ekipi Clodiense. Zmagovalec se bo v nedeljo, 26. avgusta, pomeril še proti Pordenonu. (jng) BEOGRAD- Košarkarji Slovenije so v tekmi za tretje mesto na turnirju v Beogradu premagali Madžarsko z 79:70 (20:13, 41:31, 61:55). Dvomestno število točk pa so dosegli še Gašper Vidmar (14 točk, 7 skokov), Miha Zupan (12), Jaka Blažič (11) ter Luka Rupnik (10).du Intenzivne in raznovrstne priprave smučarjev SK Devin Po poletnih kondicijskih pripravah kolesarjev so pri SK Devin v sodelovanju z ZSŠDI izpeljali tudi petdnevne celodnevne priprave za najmlajše smučarje pod vodstvom trenerja Aleša Severja. Otroci so v okviru priprav rolali (Tudi skupaj s člani ŠD Mladina), plavali, odšli na pohod na Nanos, na rafting in imeli posebne kondicijske treninge v Trnovci. Treningov se je v povprečju dnevno udeleževalo po 12 otrok. Vodne aktivnosti so se odvijale v Nabrežini in Devinu. Priprave so zaključili z raftingom na Soči in z nedeljsko tekmo v rolanju na Piancavallu, kjer so se otroci zelo dobro izkazali. V številčno skromni konkurenci so zasedli vsa prva mesta, za tehniko rolanja pa so jih pohvalili tudi organizatorji tekme. 1 4 Petek, 10. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORIŠKA - Škoda zaradi suše se veča iz dneva v dan Vipava rekordno topla, potoki usihajo, trte hirajo Škoda zaradi suše se v goriški pokrajini veča iz dneva v dan, včerajšnje popoldansko pršenje seveda pa še ni dovolj za rešitev težav, saj bi razsušena zemlja potrebovala več dni dežja. Na kmetijskih območjih, ki niso namakana, bo izpad pridelka velik, kar začenja veljati tudi za briške vinograde. Čeprav imajo zelo globoke korenine, tudi trtam zmanjkuje vode. »Največ težav je na vinogradih z laporasto zemljo - opoko, kjer se pridela najbolj kakovostno grozdje. Na ilovnatih zemljiščih še nekako gre, na vinogradih na opoki pa so številni kmetje že odtrgali grozde, da bi rešili vsaj trte,« pravi Silvan Primosig, priznan vinogradnik z Oslav-ja in član goriške Kmečke zveze, ki poudarja, da je čim prej potreben dež, saj bo drugače škoda ogromna. Da so Brda najbolj oškodovano področje v pokrajini, potrjuje predsednik zveze Coldiretti za Goriško Antonio Bressan. »Kjer ni namakalnih sistemov, na primer v Brdih in v Fossalonu, bo izpad pridelka zelo velik. Kjer pa imajo kmetje možnost namakanja, ne bo večjih težav, saj ima Soča letos dovolj vode,« pravi in dodaja, da je suša hud problem tudi pri Manzanu, do koder niso speljane namakalne cevi in bo zato izpad pridelka skoraj stoodstoten. Marsikateri obupan kmet se po vodo odpravlja do potokov, kar pa je prepovedano. Kar nekaj briških potokov je skoraj izsušenih, tako da je bilo za rešitev ribjega življa v prejšnjih dneh potrebnih več posegov ribiških čuvajev. »Ribe smo odlovili iz Grojnice, ki je skoraj popolnoma suha; več odlovov smo odpravili tudi na Idriji med Krminom in Bračanom, kjer je struga ponekod že povsem brez vode, ki se zadržuje le še v večjih tolmunih. Situacija je iz dneva v dan bolj kritična tudi na Pevmici, kjer bo ravno tako v kratkem potreben odlov, če želimo rešiti ribe,« pravi Walter Princi, predstavnik goriškega ribiškega okoliša pri zavodu ETP. Zaradi pomanjkanja padavin izredno trpi tudi Vipava, kjer so izmerili rekordno temperaturo vode. »Pod Rubijami ima voda 27 stopinj Celzija. K tako visoki temperaturi so prispevala dela, ki so jih pozimi opravili na strugi. Potem ko so iz reke z bagrom odstranili nekaj velikih skal, se je vodna gladina pod Ga-brjami znižala za 70 centimetrov, če k temu dodamo, da so požagali vsa drevesa, ki so reki zagotavljala senco, ni nikakor čudno, da je zdaj voda tako topla,« pravi Princi in poudarja, da je deželna civilna zaščita s posegom mislila le na reševanje težav ob visokem vodostaju, s težavami, ki jih bo reka imela v poletnih mesecih, pa si niso belili glave. V prejšnjih tednih je na Vipavi prišlo tudi do pogina rib; agencija ARPA je analizirala vzorce vode in ugotovila, da vzroka pogina ne gre iskati v onesnaženi vodi. Po vsej verjetnosti je bilo ribam usodno cvetenje alg, zaradi česar je bilo v vodi premalo kisika za njihovo preživetje. (dr) TO» X & Namakanje vinogradov pri Dolenjah (zgoraj), trte trpijo sušo v Števerjanu (levo), Vipava pri Sovodnjah (desno); če ne bo dežja, bo v kratkem potreben odlov rib tudi iz Pevmice (spodaj) bumbaca GORICA - Pitne vode je dovolj Podtalnica še bogata z vodo Čeprav na Goriškem že preko dva meseca ne dežuje, je goriška podtalnica še vedno bogata z vodo. Zaradi tega pri podjetju Irisacqua ne pričakujejo večjih težav z oskrbo s pitno vodo niti, če se bo sušno obdobje še nadaljevalo. »Podtalnica, iz katere pri Majnicah črpamo vodo, je zelo globoko pod zemljo in je kljub dolgotrajni suši še vedno zelo bogata z vodo,« pravi funkcionar podjetja Irisacqua Igor Bortolotti in pojasnjuje, da je še vedno bogat z vodo tudi vodni vir Mrzlek na slovenski strani meje, od koder vsak dan odteka pitna voda tudi proti Gorici. »Z našim črpališčem pri Majnicah smo vsekakor sposobni zagotoviti vso potrebno vodno oskrbo Gorici, tako da res nimamo skrbi. Tudi v vseh prejšnjih letih in tudi ob največjih sušah smo imeli po zaslugi naše podtalnice dovolj vode,« poudarja Bortolotti in opozarja, da je vsekakor prepovedana uporaba pitne vode za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in polnjenje bazenov. Čeprav se ljudje prepovedi večinoma ne držijo, velja celo leto, kar je treba še posebno upoštevati v poletnih mesecih. Podtalnica je sicer vezana na vodnatost Soče, s katero ravno tako zaenkrat ni težav. GORICA - SSk Rajoni: obravnava med jesenjo in zimo Med jesenjo in zimo bo razpisana obravnava glede pritožbe, ki je bila vložena na deželno upravno sodišče proti ukinitvi rajonskih svetov v Gorici. Kot znano so pritožbo začetno vložili pripadniki Slovenske skupnosti Walter Bandelj, Marilka Koršič, Božidar Tabaj, Lovrenc Persoglia in Damijan Terpin, po goriških občinskih volitvah pa sta ostala pritožnika dva. Bandelj, Koršičeva in Tabaj so se namreč pritožbi odpovedali, ker ni bila kompatibilna z njihovo izvolitvijo v občinski svet. Da bo obravnava razpisana med jesenjo in zimo, napoveduje odvetnik Peter Močnik, ki je pripravil besedilo pritožbe skupaj z Damijanom Terpinom in valdostanskim deželnim svetnikom Robertom Louvinom. Po Močnikovih besedah je na tržaškem upravnem sodišču komaj prišlo do zamenjave nekaterih sodnikov, v kratkem naj bi bila imenovana še dva nova sodnika, zato pa je prišlo pri razpisu obravnave do zamude. V prejšnjih dneh je Močnik na tržaško upravno sodišče vložil tudi Podgora bumbaca pritožbo glede izvolitve goriškega občinskega sveta, kar sicer predstavlja dodatni element v istem postopku. »Če bodo sodniki med obravnavo ugotovili, da so na goriški občini z ukinitvijo rajonskih svetov in sklicem volitev kršili zaščitne zakone, bosta oba sklepa razveljavljena. Če se bodo odločili drugače in bodo zavrnili naše zahteve, bomo šli v drugostopenjski postopek,« napoveduje Peter Močnik. Do ukinitve rajonov je kot znano prišlo, potem ko je zmanjkalo časa za dogovarjanje o znižanju njihovega števila. Večina rajonskih predsednikov se ni strinjala s predlogi občinske uprave, ki pa ni nikoli pokazala pravega zanimanja, da bi rajone res rešila. Na odločilnem zasedanju občinskega sveta, ki je potekalo sredi marca, večina in opozicija nista uspeli najti skupnega jezika, saj je občinska uprava vztrajala na svojih stališčih; takrat je propadel tudi predlog občinskega svetnika Silvana Primosiga po združitvi rajonskih svetov za Pevmo-Štmaver-Oslavje, Podgoro in Štandrež v en sam rajon. V začetku aprila so se nato pri Slovenski skupnosti odločili, da se pritožijo proti sklepu goriške občinske uprave, ker pri ukinitvi rajonov ni upoštevala določil zaščitnega zakona, ki ne dopuščajo nižanja stopnje zaščite. (dr) GORIŠKA - Novost v centrih CUP Pet avtomatskih naprav za plačevanje »ticketov« TRŽIČ - Tehnično omizje za termelektrarno Končno nadzor Osem let po podpisu protokola bodo občina, podjetje A2A in druge ustanove skupaj nadzirale emisije in hrup Pri goriškem zdravstvenem podjetju od prejšnjega petka delujejo avtomatske naprave za plačevanje »ticketov« in zdravstvenih storitev. Novih naprav je skupno pet; namestili so jih v čakalnico centra CUP v goriški bolnišnici, v čakalnico goriškega oddelka za preventivo, v čakalnico centra CUP v tržiški bolnišnici, v sprejemno sobo na prvem nadstropju tržiške bolnišnice in v čakalnico centra CUP ambulante v Gradišču. Naprave je mogoče uporabiti za plačila vseh »ticketov«, specialističnih pregledov in storitev oddelka za preventivo. Naprave delujejo šti- riindvajset ur na dan, za njihovo delovanje pa bo skrbelo zunanje podjetje, s katerim so podpisali pogodbo za njihovo dobavo. Morebitne okvare je mogoče sporočiti sosednjim okencem centra CUP. Iz zdravstvenega podjetja sporočajo, da bo storitve in »tickete« mogoče še naprej plačati tudi pri okencih centrov CUP, kot je veljalo doslej. Za nove naprave pa so se odločili, da bi zmanjšali čakalne dobe, da bi omogočili plačevanje ob vseh urah in da bi razbremenili uslužbence, ki bodo tako imeli več časa na razpolago za druge zadolžitve. Osem let po podpisu protokola v Tržiču končno ustanavljajo tehnično omizje, ki bo nadzorovalo delovanje termoelektrarne podjetja A2A. Tržiška občina in zdaj že bivši lastnik elektrarne sta protokol o sodelovanju podpisala leta 2004, pred enim letom pa se je začelo dogovarjanje s podjetjem A2A. »Zadovoljni smo, da smo našli skupen jezik, na podlagi katerega bomo iskali čim ustreznejše rešitve za težave, ki so vezane na sobivanje z elektrarno,« poudarja tržiška županja Silvia Altran in pojasnjuje, da bo omizje povsem transparentno nadzorovalo delovanje termoelektrarne in bo hkrati predlagalo dodatne ukrepe za zmanj- šanje emisij in hrupa poleg tistih, ki se jih mora lastništvo centrale že itak držati na podlagi obstoječe okoljske zakonodaje. »Z razliko od starega protokola smo z novim veliko bolje definirali, s čim se bo ukvarjalo tehnično omizje,« pravi direktor skupine A2A Massimo Tiberga in poudarja, da bodo letno namenili 70.000 evrov raziskovanju in nadziranju emisij in hrupa, ki uhajajo iz termoelektrarne. »Dodatnih 10.000 evrov bo šlo za delovanje samega omizja, za katerega želimo, da bi svoje cilje dosegalo na čim bolj transparenten način,« še poudarja Tiberga. Zasedanj tehničnega omizja se bodo udeleževali predstavniki podjetja A2A, tržiške občine, goriške pokrajine, agencije za okolje Arpa in zdravstvenega podjetja. Do konca leta se bodo dogovarjali za pripravo konvencije s smernicami za nove naložbe podjetja A2A za posodobitev termoelektrarne. Med drugim bi lahko uresničili sistem za ogrevanje sosednjih stanovanjskih hiš, saj so podoben projekt že izpeljali pri Milanu, kjer so z njim zelo zadovoljni. »Da bi preprečili izgubo toplote, pripravljamo načrt, na podlagi katerega bi lahko cevi s toplo vodo speljali do dobršnega dela mesta,« napoveduje Tibergi in pojasnjuje, da bi lahko omenjeni projekt izpeljali v roku dveh let. V reki izmerili 27 stopinj Celzija - Za pogin rib krivo cvetenje alg - Briški kmetje upajo v čimprejšnji dež / GORIŠKI PROSTOR nova gorica - Hladen birokratski tuš za gasilce »Samo gledali bi, kako hiše in bazilika gorijo!« Vodja intervencije »kaznovan«, ker ni umaknil vseh s požarišča zaradi prisotnosti neeksplodiranih bomb Darko Zonjič k.m. Gasilci na Goriškem so ogorčeni. Pa ne le oni, tudi krajani na ogroženem območju in vsi, ki so v teh dneh pomagali pri gašenju obsežnega požara na Sveti Gori. V sredo, ko je požar na treh koncih požariš-ča znova izbruhnil, je na prizorišče prišel inšpektor republiškega inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vodji intervencije in obenem poveljniku no-vogoriških poklicnih gasilcev Simonu Ven-draminu izrekel ustni opomin. To pa zato, ker so bila kršena navodila, ki jih je država pred kakimi desetimi leti določila ob gašenju območij, kjer se nahajajo neeksplodirana ubojna sredstva. Navodila namreč določajo, da je treba v takem primeru, ko na prizorišču poka, ustaviti gašenje, tudi iz zraka, vse ogrožene osebe umakniti na varno razdaljo, ki ni manjša od enega kilometra itd. V kon- gradež Ponarejeno blago jih je drago stalo Ponarejeno blago jih je drago stalo. Gradeški karabinjerji so aretirali dva maroška državljana, ki bivata v bližini Benetk. Prijeli so ju med poostrenim nadzorom nad prodajo ponarejenih blagovnih znamk, ki so jo izvedli v sredo na gradeških ulicah. Maroška državljana sta na ulici prodajala oblačila in ženske torbice s ponarejeno blagovno znamko, karabi-njerji so se jima zato približali in blago zasegli. Zaradi kršitev zakonov o zaščiti blagovnih znamk so dvojico aretirali in ju pospremili v goriški zapor. Isti dan so karabinjerji izsledili še Bangladeševca in madžarskega državljana, ki sta brez potrebnih dovoljenj na ulici prodajala igrače. Obema kramarjema so naložili slano globo; vsak izmer njiju bo moral plačati kar 2582 evrov kazni zaradi nezakonite prodaje igrač. Zaradi poskusa kraje v obte-žilnih okoliščinah pa so tržiški ka-rabinjerji prijavili dva mlada romunska državljana. Po opozorilu, prejetem na telefonsko številko 112, so se karabinjerji odpravili v Ulici Pli-nio v Tržič, kjer sta mladeniča s silo skušala odpreti parkomat, da bi iz njega pobrala denar in bankovce. V njunem avtomobilu tipa Suzuki z madžarsko registrsko tablico so ka-rabinjerji našli še razno vlomilno orodje, ki so ga zasegli. Simon Vendramin k.m. kretnem primeru bi to pomenilo evakuacijo Grgarja, zaprtje elektrarne, plinovoda, ceste, vodovoda ... »Gasilci bi se morali umakniti in dobesedno gledati, kako gorijo hiše, pa bazilika na Sveti Gori!« je zgrožen Stjepan Miškovič, poveljnik Štaba civilne zaščite mestne občine Nova Gorica. Tako kot bi se potem ogenj širil, bi se pomikal tudi radius ogroženega območja. »Če bi opustili gašenje, bi lahko pogorelo vse, od Doberdoba do Rombona, saj je teritorij, ki ga pokrivamo - celotna severna Primorska -, posejan z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, kjer ne bi smeli gasiti,« dodaja Ven-dramin. Da je omenjeno navodilo gasilcem popolnoma neživljenjsko, se strinja tudi Darko Zonjič, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Sam je bil, tako kot določa isto navodilo, ves čas prisoten na vseh treh dosedanjih gašenjih požara na pobočju Svete Gore, ki je izbruhnil minuli četrtek. »Osebno sem na terenu ves čas nadzoroval, da so bili gasilci v varni coni, in vsi so se držali varnostnih priporočil, ki smo jim jih dali. Če bi res prišlo do večjih detonacij, bi zaradi varnosti seveda upoštevali to navodilo, a glede na tamkajšnjo situacijo tega ni bilo treba,« zagotavlja Zonjič. »Za varnost gasilcev je bilo poskrbljeno v največji možni meri,« dodaja tudi Vendramin, kar potrjuje tudi Miškovič. Slednji še pojasnjuje, da so se vsi zavedali, na kakšnem območju je potekala intervencija, in so temu primerno izvajali vse previdnostne ukrepe, da so požar pogasili. Nikakor pa ne bi mogli dopustiti, zatrjujejo vsi, da bi se ogenj razširil na Grgar ali pa na baziliko na Sveti Gori. Oziroma celo dlje. Da gre za popolnoma neživljenjsko navodilo gasilcem, ki delujejo na tem teritoriju, se strinja tudi novogoriški župan Matej Arčon: »Poveljnik in celotna ekipa imata vso mojo podporo. Kaj pa storiti, če se požar ponovi? Prepričan sem, da bi ravnali enako. Tu sem tudi sam pripravljen prevzeti odgovornost, ker zaupam poveljniku in celotni ekipi.« Kljub temu, da jih je namesto pohvale, ker so v poletnem razgretem ozračju na nedostopnem strmem območju na lastnih hrbtih prenašali vodo za gašenje, pričakal opomin, so vsi gasilci, ki so bili v sredo na terenu, do konca pogasili požar. »Ne predstavljam si, da bi po tistem zapustili požarišče, kjer je še gorelo. Zopet bi bili na istem kot prvega dne izbruha,« pra- Stjepan Miškovič k.m. vi Vendramin, ki ga je opomin še posebej pretresel. S tem dokumentom se ga namreč kot vodjo intervencije postavlja v nemogoč položaj: če ga upošteva, so lahko razsežnosti nepogašenega požara nepojmljive. Če ga ne, je, še posebej sedaj, pod težo opomina, kazensko ali odškodninsko odgovoren, če se komu res kaj zgodi. Kdo si bo v takih okoliščinah še sploh upal prevzeti vodstvo intervencije na celotnem severnem Primorskem? »Država ima dvojna merila: poskrbela je, da so helikopterji v njeni lasti gasili ta požar, prosila je celo za pomoč sosednjo državo, ki je posredovala s helikopterjem in letalom za gašenje požarov,« opozarja župan. »To so navodila, ki ščitijo hrbet nekemu uradniku, nekoga na terenu pa še dodatno izpostavljajo! Te dni bomo pristojnim poslali uraden predlog, da se to navodilo INŠPEKTORAT »Ni bil opomin« Iz republiškega inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so o nastali situaciji poslali naslednje pojasnilo: »Inšpektorju je bilo na kraju dogodka predloženo navodilo o gašenju požara na območjih, na katerih so neeksplodirana ubojna sredstva. Pri komunikaciji je očitno prišlo do nesporazuma, saj inšpektor ne more izreči ustnega opomina na podlagi zakona o prekrških. Lahko bi izrekel le ustno opozorilo, če bi prišlo do kršitve normativnega akta. Omenjeno navodilo pa je zgolj navodilo in priporočilo vodji intervencije ob velikem požaru na takšnem območju. Vodja intervencije ima po zakonu o gasilstvu vsa pooblastila za vodenje intervencije, zato se proti njemu ne bodo vodili nobeni prekrškovni postopki.« (km) ustrezno spremeni,« dodaja Miškovič. Tudi Gordana Turk iz Grgarja je spričo nastale situacije zgrožena: »Ne vem, kako sploh lahko nekdo komentira požrtvovalnost ljudi, ki so v tej vročini svoja življenja ogrožali s tem, da so reševali gozd, zgodovinsko baziliko in življenja prebivalcev v vasi!« Katja Munih Petek, 10. avgusta 2012 Zamenjava na čelu Minerve Storitveno podjetje Minerva s sedežem v Sovodnjah ima novega predsednika. To je postal dosedanji podpredsednik Domingo Bianco, ki je nasledil Adriana Ruchini-ja. Zamenjava bo uradno potrjena v prihodnjih dneh. Fasiolova ni več ravnateljica Laura Fasiolo ni več ravnateljica goriškega licejskega pola z italijanskim učnim jezikom. S prvim septembrom bo na njeno mesto prišla Giovanna Mersoni, bivša ravnateljica klasičnega liceja Stellini iz Vidma, ki pa bo v pokoj odšla s prihodnjim šolskim letom. Fasiolova, ki je tudi politično angažirana, je svojčas vložila prošnjo za nadaljevanje ravnateljevanja, a ni bila sprejeta, tako da jo čaka upokojitev. Zvezdnate čaše v Števerjanu Na posestvu baronice Tacco na Dvoru v Števerjanu bodo nocoj ob 20.45 Zvezdnate čaše: udeleženci bodo ob degustaciji vin z astrofizikom Stenom Ferlugo opazovali zvezdne utrinke. Drevi Utrinki v kozarcu V parku gradu Kromberk bodo drevi ob 21. uri priredili Utrinke v kozarcu. Svoja vina bo predstavilo več vinarjev, restavracija Grad Kromberk bo poskrbela za kulinarične užitke, utrinke na nebu bo mogoče opazovati z astronomskim društvom Nanos iz Ajdovščine, premierno pa bo na ogled plesna predstava Dimenzija dotika -vertikalni ples v izvedbi društva Krea. (km) Pokušina vin v Rusjanu V novogoriški kavarni in vinoteki Rusjan v Eda centru bo danes ob 21. uri pokušina vin iz vipavske kleti Cigoj. Miha Cigoj bo zbranim predstavil zgodbo o svojih vinih. Degustacija zajema tri brezplačne vzorce. (km) marina julia - Kopališče doživlja preporod Plaža privlačna Dovoz gramoza se obrestuje - Prihodnje leto bodo obnovili lokal Playa Kopališče v Marini Julii doživlja po dolgih letih životarjenja letos pravi preporod, za katerega je nedvomno najbolj zaslužna nova gramozna plaža. V pomladanskih mesecih je bilo vanjo vloženih 350.000 evrov, saj so z dovozom drobnega gramoza nadomestili pesek, ki ga je visoko plimovanje iz prejšnjih let skoraj popolnoma odplaknilo. K oživitvi Marine Julie so prispevali tudi številni poletni glasbeni dogodki, ki so jih priredili v okviru festivala Onde mediterranee. Prihodnje leto se bo prekvalifikacija kopališča nadaljevala, saj so na tržiški občini našli novega najemnika za lokal na plaži Playa, ki bo obnovljen in opremljen z novimi stranišči. Občina načrtuje tudi ureditev nove razsvetljave in boljših dostopnih poti, pri čemer sodelujejo z občino Šta-rancan. »Upam, da bodo k oživitvi Marine Julie prispevali tudi zasebniki, od katerih pričakujemo, da bodo opravili obljubljena gradbena dela in dali na razpolago parkirišče za plažo, pa čeprav proti plačilu parkirnine,« pravi županja Silvia Altran. Gneča na plaži v Marini Julii bonaventura pokrajina - Kolesarska pot Odpravili bodo prekinitev med Tržičem in Gradežem Kolesarska pot bo speljana od Tržiča do Gradeža brez prekinitev. Za kolesarje je sicer že poskrbljeno vzdolž ceste, ki iz Tržiča vodi v Gradež in v nasprotni smeri, a je med trasama daljša prekinitev. Včeraj sta se na tržiškem županstvu sestala pokrajinska od-bornica Donatella Gironcoli in tamkajšnji občinski odbornik Massimo Schiavo, da bi definirala, kje bo uresničena priključitev kolesarske steze s pokrajinsko cesto št. 14 pri Tržiču. Da bi bila trasa varna za kolesarje, sta odbornika vzela v pretres spremembo prvotnega načrta: speljana bo vzdolž železnice ter kanalov Moš-čenice in Tavoloni, kjer bodo kolesarjem ponujene tudi priložnosti za ogled okolja, za varnejši dostop v mesto pa predlagajo prehod skozi industrijsko cono. Izvedbi načrta je dodeljenih 564 tisoč evrov, ki sta jih nakazala dežela FJK in goriška pokrajina. Predlog tako speljane trase sta odobrila pokrajina in občina. Dokončno zeleno luč bodo morali sedaj dati še industrijski konzorcij in družbe, ki so lastnice površin, koder bo speljana nova kolesarska pot. V Tržiču je že urejenih 14 kilometrov kolesarskih poti. Kolesarska steza pri Tržiču Bonaventura gorica - V mestnem središču Deveti Okusi z meje ob koncu septembra Občina bo prireditvi namenila 61 tisoč evrov Deveta izvedba prireditve Okusi z meje (»Gusti di frontie-ra«) bo mestno središče Gorice preplavila med 27. in 30. septembrom. Z včerajšnjim sklepom občinskega odbora bodo letošnje Okuse organizirali po utečenem scenariju. Obnovljeno mestno središče bo razdeljeno na »vasi«, ki bodo namenjene geografsko homogeni ponudbi, ta pa naj bi bila čim bolj raznolika. Številne bodo tudi priložnosti za razvedritev. Prednost bo imela enogastronomska ponudba pred prodajo le pijač ali prehrambenih izdelkov, deset odstotkov celotne ponudbe pa bo odmerjenih prodajalcem obrtniških ali umetniških del. Na Travniku bodo ponovno uredili Vas prijateljstva v sodelovanju z obmejnimi slovenskimi občinami. V občinskem sklepu je zapisano, da je splošna gospodarska kriza neizprosna tudi za krajevne uprave, zato si bodo morali ponudniki naložiti del stroškov. Občina bo letošnjim Okusom namenila 61 tisoč evrov: od tega bo 15 tisoč evrov deželnega denarja, 46 tisoč pa iz sklada, ki ga je poletnim prireditvam v mestu nakazala Fundacija Goriške hranilnice. 16 Petek, 10. avgusta 2012 GORIŠKI PROSTOR MORARO Štirje filmski večeri Štiri večere pred velikim šmarnom bodo v Moraru posvetili filmu. Na dvorišču turistične kmetije Al Diaul (nasproti cerkve) jih prireja kulturno združenje Par Morar. Ciklus projekcij, ki se začenjajo ob 21. uri, prirejajo pod naslovom »Zgodba in zgodbe, poletni večeri med dogodki in življenjepisi«. Nocoj bodo vrteli film »In-dagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto« (1970) režiserja Elia Pe-trija, v igralski zasedbi izstopajo Gian Maria Volonte, Florinda Bolkan in Salvo Randone. Jutri bo na vrsti »J. Edgar« (2011) Clinta Eastwooda z Leo-nardom Di Capriom in Naomi Watts v glavnih vlogah. V ponedeljek, 13. avgusta, bo sledil eden izmed najboljših filmov Jeana Renoira, »La Grande il-lusione« (1937), v katerem nastopajo Jean Gabin, Pierre Fresnay in Erich von Stroheim. Ciklus se bo zaključil v torek, 14. avgusta, z dvema nemima filmoma, ki sta opremljena z glasbeno kuliso: to sta »L'ultima risata« (1924) Friedricha Wilhelma Murnaua in »Il Codardo« režiserjev Reginalda Bar-kerja in Thomasa H. Inceja. Film v prijetni družbi je seveda lep način za preživljanje avgustovskih večerov. Vstop je prost. GRADEŽ-GRADIŠČE Konji, moda in reklama Rafal sedmih likovnih razstav Gina de Finettija se bo začel danes ob 19. uri v dvorani podjetja GIT pred vhodom na glavno plažo v Gradežu; tema prve razstave so konji, moda in reklama. Jutri pa bodo v Gradišču odprli še tri razstave leta 1955 umrlega umetnika, in sicer v galeriji La Fortezza (risbe), v galeriji Lojzeta Spazzapana (umetnost, moda, reklama) in v vinoteki La Se-renissima (ilustracije, grafično oblikovanje); otvoritvena ceremonija bo v galeriji La Fortezza ob 19. uri. Na ogled bodo do 10. septembra. Ostale tri razstave bodo odprli v septembru. fi Razstave NA GRADU KROMBERK so na ogled razstave: »Naši gorski strelci«, razstava o fotografu Stresu in stalna umetnostno-zgodovinska razstava; od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah in praznikih 13.00-19.00; informacije po tel. 003865-3359811. STAMPANTICA 2012 V GRADEŽU: prodajna razstava tiskanega antikvariata v organizaciji knjigarne LEG iz Gorice je na ogled v kinu Cristallo na Drevoredu Dante Alighieri 29 v Gradežu; do 15. avgusta 10.00-13.00, 17.00-22.00 s prostim vstopom. V TRGOVSKEM DOMU v Gorici je na ogled razstava sedmih načrtov za obnovo dvorane Trgovskega doma v Ul. Petrarca v Gorici; do 27. avgusta od ponedeljka do sobote 10.00-13.00, vstop prost. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. ™cmedia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. julija do 31. avgusta 2012 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00-15.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA RONKE - Društveni kiosk Romjanski starši sooblikovalci » avgusta« Tudi ob letošnjem avgustovskem dogajanju v Ronkah (»Augusto Rónchese«), ki ga na prizorišču za športno palačo Filiput prireja Pro Loco v sodelovanju z občinsko upravo, so ronška kulturna združenja postavila svoj kiosk. Tokrat ga upravljata Združenje staršev otrok slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu in filharmonično društvo Giuseppe Verdi. Zamisel o postavitvi društvenega kioska je dozorela v lanskem letu na enem izmed zasedanj ronške kulturne konzulte in se uresničila že lani, ko je na »ronškem avgustu« skupaj nastopilo pet lokalnih združenj. Med njimi sta bila tudi združenje rom-janskih staršev in filharmonično društvo Verdi, ki sta letos izkušnjo ponovila. Namen kioska je zbirati sredstva za kulturno dejavnost. Obe združenji sta namreč zelo delavni. Filharmonično društvo bo na primer danes nastopilo na slovesni maši ob prazniku ronške-ga zavetnika sv. Lovrenca, v nedeljo pa na koncertu Liricantiamo, ki ga prirejajo v okviru »ronškega avgusta«. Romjansko združenje pa bo ponovno zagnalo svoje delovanje v septembru, za 3. november pa napoveduje glasbeni dogodek: Starši Ensemble in Romjanski muzikanti bodo skupaj obeležili desetletnico delovanja. Uvodni dogodek »ronškega avgusta« bonaventura [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Koncerti škega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. M Izleti POLETJE V PALAČI CORONINI CRON-BERG: danes, 10. avgusta, ob 19.30 odprtje kioskov, ob 20.00 koncert Suzah-ne Fiering, do 23.00 možen tudi ogled razstave »Delle mie gioie ed oggetti d'oro« v bivši konjušnici palače; informacije za vodene oglede vsak dan od 8. do 19. ure po tel. 0481-533485 ali na in-fo@coronini.it. Več na www.coronini.it. FESTIVAL GLASBE SVETA 2012: na odru pred gradom Kromberk bo v torek, 14. avgusta, istrsko ljudska glasba skupine Vruja in Tminski madrigalisti; v torek, 21. avgusta, nastop hrvaške glasbene velemojstrice Tamare Obro-vac; v torek, 28. avgusta, zaključni večer s triom Dovč&Gombač&Krmac. V okviru festivala bo od 19. ure tudi Tržnica goriških dobrot, kjer bodo lokalni vinarji, sirarji, čebelarji, zeliščar-ji, oljarji in drugi predstavljali svoje pridelke in izdelke. 9 Šolske vesti AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v žabaviščni vodni park Aquasplash v Lignanu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela). SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. SCGV EMIL KOMEL organizira dva poletna glasbena kampusa za gojence in novovpisane otroke od 6. do 12. leta starosti: od 27. do 31. avgusta bo med 9. in 13. uro na sedežu šole v Gorici pihalni in trobilni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku, fa-bio2410gm@gmail.com), od 3. do 7. septembra pa še kampus vseh inštrumentov na podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije na info@emilkomel.eu. GLASBENA MATICA IN KD SOVODNJE prirejata glasbeno ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 11. leta starosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine Šolc. Delavnica bo potekala v jutranjih urah v Kulturnem domu v Sovodnjah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po tel. 333-7044780 (Jana). MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angle- KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTI- NA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici - poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-592883 ob ponedeljkih 13.0014.00 ter ob torkih in četrtkih 13.3015.00 ali po tel. 340-2496142. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se vpisovanje za 8-dnevni izlet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra nadaljuje nepreklicno do 15. avgusta. Zato vabi društvo člane in prijatelje, naj se čim prej prijavijo po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 532092 (Emil D.). Na račun 300 evrov. Pohitite. V primeru nezadostnega števila udeležencev bo izlet odpadel. SPDG prireja 2. septembra izlet na Koroško z obiskom soteske Krnice (Gar-nitzenklamm). Skupaj od 4 do 5 ur hoje; prijave do 20. avgusta po tel. 0481882079 (Vlado). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja dvodnevni izlet z avtobusom 8. in 9. septembra do biserov Toskane; 1. dan: Siena, Montepulciano, Chiancia-no Terme; 2. dan: San Gimignano in Firence. Vpisovanja do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). Ü] Obvestila AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo med 13. in 31. avgustom uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. S 3. septembrom bodo spet v veljavi tudi popoldanski urniki odprtja in sicer ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mameli 12 v Gorici bo od 13. do 25. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 10.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da bodo pisarne na njenem sedežu v Ulici Carducci v Gorici zaprte za javnost do 19. avgusta; spet bodo redno odprte od ponedeljka, 20. avgusta. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo med 13. in 17. avgustom predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 15. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici sporoča, da bo zaprta zaradi dopusta do 17. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. Poletni fotoutrip Ï2 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši po-tovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! OBČI NA SOVODNJE obvešča prebivalce, da bodo predvidoma od torka, 21. avgusta, za približno mesec dni, potekala popravila podpornega zidu na Bazoviški ulici v Rupi pri hišnih številkah 13. in 15. Za dela je dodeljeno podjetje s strani deželne civilne zaščite. Bazoviška ulica bo v tem obdobju zaprta za promet v višini hišnih številk 13. in 15. Za katerekoli informacijo se lahko obrnete na občinski tehnični urad ali pa direktno na podjetje, ki opravlja dela. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Se-sljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Se-sljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). POŠTO V LOČNIKU dostavljajo poštarji iz goriškega poštnega urada v Ulici Buonarroti; tam je mogoče dvigniti neod-dana priporočena pisma in druge pošiljke od ponedeljka do petka med 8.30 in 18. uro, ob sobotah med 8.30 in 13. uro. PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Rojcah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www.3.comune.gorizia.it/palabru-matti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi poletnega dopusta do 24. avgusta. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti mažoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da mladoletniki lahko potujejo v tujino le z osebnim dokumentom in ne zadostuje več vpis na potne liste staršev, ki pa so kljub tej novosti še naprej veljavni. Mladoletniki lahko zapuščajo Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta. ODHOD NA POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE NA LIVKU: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri, s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri; več na www.zskd.eu. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU na Sveti Gori bodo vsako nedeljo do 23. septembra ob 17. uri maševali v italijanskem jeziku. 0 Prireditve SUMMER PARTY V KANALU: v soboto, 11. avgusta, ob 9.30 nogomet na mivki, informacije in prijave po tel. 00386-31683567 (Žan), ob 22.00 dj glasba, nastopajo Tommyboy, Nick Karsten, Max Sebastien in Filip; vstop prost. OBČINA TRŽIČ IN ONDE MEDITERRANEE prirejata plesne večere z glasbo v živo z naslovom »Balla la vita!« v Ul. Valentinis v Tržiču (Area Verde) ob sobotah ob 21. uri: 11. avgusta DJRemy & latin live percussions; 18. avgusta Western Airlines Country Band; 25. avgusta Fantasy Orchestra; vstop prost. TURISTIČNO DRUŠTVO KANAL OB SOČI prireja »Skoke z mosta - Kanal 2012«: v soboto, 11. avgusta, ob 20.30 koncert dalmatinske klape Kumpanji, vstopnina znaša 10 evrov, informacije po tel. 003865-3981213 (TIC Kanal); v nedeljo, 12. avgusta, ob 8.00 »Boljši sejem«, prodaja domačih izdelkov in pridelkov na tržnici, ob 9.00 prihod starodobnih vozil in delavnice za mladino: priprava mladih skakalcev za skoke s skal, ob 11.00 predstavitev starodobnih vozil pred občino, ob 15.30 revija mladih skakalcev s skakalnice, ob 16. uri skoki s 17-meterskega mostu, ob 18.30 dalje na igrišču pred OŠ Kanal nastop folklorne skupine Kal nad Kanalom in ples z ansamblom Ma-libu, ob 19.00 podelitev priznanj in razglasitev rezultatov skokov v vodo ter skokov mladincev s skakalnice, ob 21.00 izbira Miss Soče; vstop prost. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na gledališko predstavo »DELIRI U DVJEH« v četrtek, 16. avgusta, ob 20.30 v amfiteatru na gradu Kromberk; v petek, 17. avgusta in v soboto, 18. avgusta, ob 20.30 na Kontradi v Kanalu; nastopajo Marjuta Slamič, Miro Bol-čina in Radoš Bolčina (režiser); vstop prost. POLETJE V BUKOWCI - festival bo potekal v Bukovici do 31. avgusta; v soboto, 11. avgusta, ob 21. uri »Stand up«, nastopajo Jonas Žnidaršič, Tin Vodopivec in Dušan Tomič, vstopnina znaša 5 evrov, za študente 3 evre, ob 23. uri Dj Nikki; v nedeljo, 12. avgusta, ob 20. uri dobrodelna tržnica, ob 21. uri dobrodelni koncert, nastopajo Gal Gjurin, David Grom, Alex Volasko & band in pevska šola Raay & Marjet-ka, dobrodelni prispevek znaša 7 evrov; več na www.poletje.net. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM KTM 125, opravljen tehnični pregled veljaven do julija 2014; tel. 348-5856977 (Marko). Pogrebi DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Renato Cocus (iz kapele tržiškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču v Tržiču. DANES V PIERISU PRI ŠKOCJANU: 9.30, Giorgio Gostard (iz splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. / ALPE-JADRAN Petek, 10. avgusta 2012 17 gore - V slovenskih gorah vse več tujcev Planinstvo vedno bolj vključeno v slovenski turizem Lani v slovenskih planinskih postojankah našteli 90 tisoč nočitev KRANJSKA GORA - Planinstvo je eden najpomembnejših dejavnikov slovenskega turizma, saj vse več tujcev v Slovenijo pride prav zaradi gora. Planinske postojanke so tako pomemben del turistične ponudbe, pri čemer pa se morajo obiskovalci zavedati, da so pogoji turizma v visokogorju drugačni, pojasnjujejo v planinskih društvih, ki skrbijo za koče in urejenost poti. Predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Rotovnik pravi, da je bil obisk gora v drugi polovici junija in prvi polovici julija zelo dober, sredina julija pa je bila zaradi slabega vremena slabša. "Sedaj nas z optimizmom navdihujeta zadnja dva vikenda, zaradi česar je v gorah veliko obiskovalcev," je dejal Rotovnik, ki je spomnil, da so lani imeli izjemno srečo z vremenom in so zabeležili rekorden obisk koč, ki so naštele 90.000 nočitev. Na PZS opozarjajo, da v vsakem vremenu in brez opreme ni mogoče obiskati gorskega sveta ter da je visokogorje občutljivo območje, kjer ne veljajo enake danosti kot v dolini, zato se je v gorah potrebno primerno obnašati. "V dolini hotel ponuja bazen, golf igrišče, tenis igrišče in podobno. V planinskih kočah tega ne moremo, lahko pa ponujamo urejene poti do okoliških vrhov," je dejal Branko Bergant, predsednik Planinskega društva Jesenice, ki je eno izmed društev, ki skrbi za največ planinskih poti, in sicer 23. Hkrati društvo skrbi za čistočo in pobira odpadke, pri čemer opaža, da se kultura planincev do varovanja okolja izboljšuje. "Koče so oskrbovane in dobro vzdrževane in čeprav gostje, ki bivajo v planinskih kočah praviloma manj trošijo in gledajo na vsak evro, so tudi ti gostje za nas zelo pomembni," je ocenila direktorica Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora Mirjam Žerjav. Na območju kranjsko- gorske občine je kar 17 planinskih postojank in zavetišč. "Danes ni nič neobičajnega, če se nekdo zgodaj zjutraj pripelje iz Ljubljane, se povzpne na Triglav in se zvečer vrne domov," je vse pogostejšo prakso slovenskih planincev orisal predsednik Planinska društva Dovje - Mojstrana Miro Eržen. Pojasnil je, da so to splošni trendi, ki se jim je treba prilagoditi in iskati priložnosti drugje. Planinsko društvo Dovje - Mojstrana je v Aljaževem in Šlajmerjevem domu v Vratih v prvi polovici letošnje sezone zabeležilo boljši obisk kot lani, ko sta bila posebej uspešna avgust in september. "Če bo tako tudi v prihodnje, bomo zadovoljni," je povedal Eržen in dodal, da koče z rednim poslovanjem sicer preživijo in pokrijejo svoje stroške, za večje investicije pa jim zmanjka denarja. (STA) Triglav je vse bolj pogosto tudi cilj enodnevnih izletov, ko se planinci nanj podajo zgodaj zjutraj, zvečer pa se že vrnejo spet domov koroška - Deželna politika Pritisk za predčasne volitve SPO, Zeleni in OVP vložili tretjo zahtevo za razpust deželnega zbora - Za volitve tudi EL Vladimir Smrtnik CELOVEC - Socialdemokrati (SPO), ljudska stranka in Zeleni ne popuščajo pri zahtevi po predčasnih volitvah na Koroškem. V deželnem zboru so sredi tedna že tretjič vložili predlog o razpustitvi deželnega parlamenta in razpisu deželnih volitev, o katerem mora deželni parlament po poslovniku razpravljati v roku enega tedna. Za predčasne volitve se zavzema tudi slovenska Enotna lista (EL). Njen predsednik Vladimir Smrtnik pa pri tem še pušča odprto če oz. v kakšni konstela-ciji bo EL kandidirala. ŽARIŠČE Komu je sploh namenjena oktobrska deželna konferenca? Julijan Čavdek Deželni zakon št. 26 z dne 16. novembra 2007, ki nosi nalsov »Deželna zakonska določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine (Norme regionali per la tutela della minoranza linguisti-ca slovena) vsebuje člen, ki predvideva sklic deželne konference o stanju zaščite oziroma njenemu izvajanju. Ta člen nosi zaporedno številko 10 in v svojem prvem odstavku določa, da konferenco skliče predsednik Deželnega sveta FJK in to vsaj enkrat vsakih pet let. Sklic konference pa mora biti vsekakor opravljen šest mesecev pred zapadlostjo zakonodajnega mandata Deželnega sveta. K sodelovanju na konferenci so vabljeni deželni svetniki, deželni odborniki, člani deželne posvetovalne komisije, ki jo predvideva 8. člen istega zakona, člani Paritetnega odbora, slovenski izvoljeni upravitelji v javnih upravah (čl. 3, zakon 38/01) in vse ustanove, organizacije in društva, ki so vpisana v Deželni seznam, kot to predvideva 5. člen deželnega zakona 26/2007. Gre torej za zelo široko predstavniško paleto naše deželne narodnostne skupnosti. Deželni zakon 26/2007 je bil objavljen v deželnem uradnem listu 21. novembra 2007, njegovo konkretno izvajanje pa se je začelo z novim deželnim zakonodajnim mandatom spomladi leta 2008. Ta mandat se v teh mesecih izteka in ker vse do danes konferenca, kot jo predvideva 10. člen omenjenega zakona, še ni bila sklicana, je sedaj skrajni čas za to zakonsko obvezo. Sedanji predsednik Deželnega sveta Maurizio Franz je konferenco sklical za 13. oktober, potekala pa naj bi v goriškem Avditoriju. Verjetno bi bilo bolj umestno, da bi se ta konferenca odvijala bistveno prej, v prejšnjih letih. Kaj bomo lahko konkretnega izluščili iz njenih zaključkov je veliko vprašanje, glede na to, da bodo prihodnjo pomlad že deželne volitve, ki bodo verjetno prinesle nekaj sprememb. To pa pomeni, da bo potrebno, kot se v Italiji pogosto dogaja, vse začeti na novo. Kljub temu pa je vsekakor pomembno, da se kot slovenska narodna skupnost primerno pripravimo na oktobrski sestanek. Prvi odstavek 10. člena deželnega zaščitnega zakona določa tudi namen deželne konference. Ta naj bi opravila pregled nad izvajanjem zakonskih določil in upoštevala ter zbrala predloge za prilagoditev zakona sedanjim potrebam in za nove načrtne smernice. Gre torej za trenutek, v katerem smo kot narodna skupnost poklicani, da se predstavimo s konkretnimi predlogi, ki ob upoštevanju zakonskega okvira, ciljajo na izboljšanje splošne ravni naše narodne skupnosti. A je res to glavna tema te konference? Seveda z naše strani lahko posredujemo deželni konferenci veliko predlogov, ki naj zadevajo najrazličnejša področja. To bo sicer lepo slišati, vendar vse skupaj bo prazno besedičenje, če ne bo s strani države in dežele prišlo predhodno do razčiščenja glede financiranja slovenske narodne skupnosti, kot to določata državni zakon 38/2001 in deželni zakon 26/2007. Ravno ta temeljni vidik že leta doživlja kronične zamude, letošnja pa je še posebno huda, saj je vse skupaj zavito v precejšnjo neznanko, ki jo niso razvozlala niti meddržavna srečanja na najvišji ravni. Zadnje upanje lahko položimo le še na bilateralno srečanje med slovensko in italijansko vlado, ki naj bi bilo v spetembru. Oktoberski termin je torej neka priložnost, kjer lahko to stanje enotno izpostavimo. Prav na podlagi sedanjega stanja lahko preko deželne konference podčrtamo dejstvo, da je neučinkovito vsako razmišljanje in načrtovanje prihodnjega izvajanja zaščitnih zakonskih določil, če Italija in Dežela FJK ne rešita enkrat za vselej vprašanja glede letnih, finančnih prispevkov. O čem namreč naj govorimo, če potem se vse ustavi, ker ni denarja in ker se vse obljube izvodenijo. Poleg tega pa se bodo na odgovornih mestih čez kakšen mesec opravile zamenjave in odgovornosti bodo spet padale na tiste, ki jih morda ne bo več. Deželna konferenca je tore, po mojem mnenju,j bolj namenjena javnim ustanovam, predvsem deželnemu odboru in pristojemu odborništvu, kot slovenski organizirani stvarnosti. Predstavniki sedanje deželne uprave so poklicani, da na konferenco prinesejo konkretne in morebiti daljnoročne odgovore glede rednega financiranja slovenske narodne skupnosti in njenih organizacij. Brez tega bomo v Gorici resnično zapravljali čas po nepotrebnem. Kaj takega pa si iskreno ne želimo. Ali bodo svobodnjaki tudi tretjič preprečili glasovanje s tem, da bodo zapustili dvorano, še ni jasno. Danes se bodo namreč vnovič sestali predsedniki vseh štirih deželnozborskih strank, pogajali pa se bodo prav o terminu predčasnih volitev. Na zadnjem sestanku, katerega je sklical deželni glavar Gerhard Dorfler, je bil govor o 25. novembru kot 0 morebitnemu terminu predčasnih volitev. SPO, Zeleni in ljudska stranka se zavzemajo za čimprejšnji datum, svobodnjaki pa igrajo na čas in taktizirajo. Zato novembrskega termina še niso potrdili in postavljajo vedno nove pogoje. Za predčasne volitve se zavzema tudi EL. Predsednik slovenske stranke Vladimir Smrtnik pa pri tem še pušča odprto če oz. v kakšni konstelaciji bo EL kandidirala. »Ali bodo volitve novembra 2012, ali pa morda februarja 2013 - za EL ni tako odločilno. Bolj pomembno je, da se bodo sprejeli transparentni in pošteni okvirni pogoji, pod katerimi naj bi potekal deželnozborski volilni boj,« poudarja Smrtnik v tiskovni izjavi. Smrtnik si želi volitve brez dragih plakatov in oglasov ter jasno omejitev stroškov. Ne strinja pa se s predlogom poslanca Zelenih Rolfa Holuba, ki je predlagal črtanje finančnega povračila za volilni boj. »Če želimo vsem strankam, ki se bodo potegovale za volilne glasove, zagotoviti kolikor toliko enakovredne pogoje, je nujno, da se tistim, ki dosežejo vsaj 1 odstotek glasov, stroški volilnega boja povrnejo,« meni Smrtnik. Vse drugo bi bilo jasno zapostavljanje vseh strank, ki še niso zastopane v deželnem zboru in ne dobijo iz podpore strankam niti centa. Ivan Lukan Tudi Sadovnik proti pogajanjem od začetka CELOVEC - Kot pred dnevi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm tudi predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik zavrača zahtevo NSKS, Hrvatov v Avstriji in Centra avstrijskih narodnosti (CAN), naj se pogajanja o osnutku novele zakona o narodnih skupnostih v Avstriji začnejo od začetka. Po mnenju Sadovnika je treba uveljaviti skupne zahteve, katere so predsedniki NSKS, ZSO in SKS zapisali v skupno pismo uradu zveznega kanclerja. Nastop Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) na Dunaju zato »vsaj časovno ni bil primeren«, je še pristavil Sadovnik. V Izoli tudi Gorni Kramer in film Aleksandrinke IZOLA - Avgust je bogat s prireditvami tudi v Izoli, kjer se na različnih lokacijah vrstijo številni kulturni dogodki. Tako bo na primer nocoj na Man-ziolijevem trgu nastopila tržaška skupina Gorni Kramer Quartet (ob 20.30), v baru Moby Dick pa skupina Jaz-zLessNess (ob 21.uri). Jutri zvečer bo mogoče prisluhniti skupini Šukar (Lon-ka, ob 20.30), 14. avgusta pa bodo v letnem kinu Arrigoni zavrteli film Aleksandrinke (ob 21. uri). Slovenski policisti sodelovali pri rekordnem zasegu drog MÜNCHEN - Kriminalisti iz Nemčije, Avstrije, Španije in Slovenije so uspešno razbili mednarodno kriminalno mrežo tihotapcev z mamili in pri tem sodelovali tudi pri zasegu rekordne količine sintetičnih drog, je včeraj v Münchnu sporočila nemška policija. Zasegli so 155.000 tablet mefedrona, vrednih okoli 1,5 milijona evrov. Gre za največji zaseg sintetičnih drog v Nemčiji in drugi največji v Evropi. Akcija se je začela že julija 2010, prijetih pa je bilo skupno šest oseb. Mreža je delovala tako, da je nek nizozemski hotelir iz španske Ibize uvažal kemikalije iz Azije in izdeloval tablete. Te so nato tihotapili v Španijo, Nemčijo in Italijo. Mefedron je na trgu prepovedanih drog šele krajši čas, imel pa naj bi podoben učinek kot ekstazi. Nizozemca so prijeli šele maja letos in ga izročili Nemčiji, kjer čaka na sojenje. Ostalo peterica - trije Avstrijci in dva Srba - pa so že obsodili na zaporne kazni. Kolovodja kriminalne združbe je bil 32-letnik iz Linza v Avstriji. V akciji so od konca leta 2010 sodelovali tudi slovenski kriminalisti, je potrdil tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija. Združba je namreč delovala tudi na območju Slovenije, in sicer so nekateri člani združbe tu občasno stanovali in urejali prirejene prostore za hidroponično gojenje konoplje. V okviru akcije so slovenski kriminalisti na območju Slovenije v letu 2011 zasegli 6,5 kilograma marihuane in kazensko ovadili tri slovenske državljane z območja celjske policijske uprave. Ostali člani kriminalne združbe pa so bili prijeti in priprti v Avstriji, Nemčiji in Španiji, je povedal Menegalija. PISMA UREDNIŠTVU Zahvala ftifl Na zadnjo soboto meseca julija so luna in zvezde sijale. Glasbeniki so pozno v noč utihnili. Midva sva kot novoporočenca vstopila v novo poglavje najinega življenja. Zelo sva si želela tradicionalno dekliško in fantovsko ter živahno ohcet. Priznati morava, da je vse uspelo nad pričakovanjem. Resnično čisto vsi, ste naju močno presenetili. Poleg vsega še presenečenje, na podvečer najine poroke. Izkušeni možje, fantje in spretne žene ter dekleta iz Praprota so nama izdelali krasno "k'luno" (slavolok), ob spremljavi domačih glasbenikov. Iskrena hvala predvsem vaš-čanom iz Praprota, Samatorce, Zgo- nika in okolice ter prijateljem, sorodnikom, pričama, številnim godcem, darovalcem cvetja, daril, sladic, prispevkov, voščil, narodnim nošam, pomagačem in kočjažu. Najlepša hvala, seveda tudi našemu županu Mirku Sardoču, za uradni obred in predvsem za osebni govor. Nimava dvoma, ko bova listala album fotografij, nama bodo na misel prišli le lepi spomini. Hvaležna ženin Edi in nevesta Marta (naslov v uredništvu) 18 Petek, 10. avgusta 2012 KULTURA / trst - Do 7. septembra pod naslovom »Moja dežela, moj svet« Akvareli Andreja Kosiča na ogled v Deželnem svetu Njihov osnovni označevalec je barva, projekcija emocij in duševne pretanjenosti kroma V prestižnih prostorih Deželnega sveta v Trstu je do 7. septembra na ogled obsežna razstava akvarelov nastalih v obdobju zadnjih petindvajsetih let priznanega goriškega slikarja Andreja Kosiča z naslovom »Moja dežela, moj svet«. Pomemben likovni dogodek je potrditev slovenske kulture in ustvarjalnosti na likovnem področju v našem prostoru ter obenem hommage enemu vidnejših akvarelistov, ki ima za sabo skoraj šestdeset let predanosti ustvarjanju. Po rodu iz Rupe pri Gorici, v Posočju z bogato likovno dediščino in likovno tradicijo, Andrej Kosič pripada generaciji, ki izhaja iz izkušenj poim-presionizma in je imela v goriškem Državnem umetnostnem zavodu pomembno referenčno točko poleg obiskovanja ateljejev znanih mojstrov. To je bilo hkrati obdobje, ko je bila skrb za preživetje vezana na stalno zaposlitev, ob kateri je lahko umetnik z veliko vztrajnostjo gojil svojo željo po likovni izpovedi. Andreja Kosiča poznamo tudi kot uspešnega podjetnika, pred tremi leti pa je v Gorici na Travniku odprl umetniško galerijo in se tako aktivno angažiral v javnosti na področju kulture. V svoji dolgoletni likovni praksi je preizkusil tudi grafiko in vitraje, ni preziral figure, tihožitij ali abstrakcije, vendar je ostal zavezan figuraliki, nabožni motiviki, predvsem pa krajinarstvu, ki prihaja še posebej do izraza na tržaški razstavi, s poudarkom prav na neposrednem bivanjskem prostoru. Kar gledalca najprej pritegne in je osnovni označevalec Košičevih slik, je barva, projekcija emocij, duševne pre-tanjenosti, obenem pa v navezi s tistimi kraji, ki so hkrati osnovni protagonisti umetniku najbolj priljubljene motivike: krajine. Barvni žar in svetloba, ki izžarevata iz sleherne likovne stvaritve, nam pripovedujeta o tehnični prečiščenosti v uporabi zahtevnega medija akvarela, o veščini, ki jo je Kosič dosegel z vztrajnim in nenehnim delom. Živahna barvitost, kolorizem postavlja v ospredje primor- Sophia Loren bo snemala film o pokojnem možu? Italijanska filmska igralka Sophia Loren razmišlja o filmu o svojem leta 2007 preminulem možu, uspešnem filmskem producentu Carlu Pontiju. Po pisanju milanskega dnevnika Il Giornale naj bi film posnela v sodelovanju s televizijskim kanalom RAI Fiction. Režijo naj bi prevzel njun sin Edoardo Ponti. »Če bi napisala knjigo o Carlu Pontiju, bi ta nosila naslov Idealen mož. Bil je čudovit človek, dober oče ter izjemen in solidaren življenjski sopotnik. Moja mati je mene in mojo sestro vzgojila sama. Vedno sem si želela srečati moškega, kot je bil Carlo, zrelega in odločnega moškega. Imela sem res veliko srečo, da sem ga našla,« je dejala igralka. Sedeminsedemdesetletna igralka sicer že ima izkušnje z biografskimi serijami. Pred dvema letoma je prevzela vlogo matere v televizijski seriji za televizijo RAI Moja hiša je polna zrcal. Serija, ki so jo snemali v Neaplju in Rimu, temelji na biografskem delu igralkine sestre Marie Scicolone, v katerem je v ospredju karizmatični lik matere Romilde Villani. Bojevita Na-politanka, ki je v času druge svetovne vojne sama vzgajala dve hčerki, je zelo zaslužna za mednarodni uspeh svoje hčerke Sophie. (STA) skega človeka, dominanta palete toplih barv pa prikliče sij goriških Brd in kraške krajine. Mehke, mestoma zaokrožene poteze čopiča dajejo posameznim oblikam secesijski pridih in s tem poudarjajo estetske prvine, ki navdihujejo umetnika neposredno iz zakladnice narave. Svetlobni žar, ki ga ustvarjajo kontrastne barvne kombinacije, ustvarja posebno atmosfero. Ljubezen do domačega okolja pa usmerja naš pogled na vinograde, jase, kraške doline z bujnim rastjem, razpoznavne po živordečem ruju in belini kamna. Hribi in jezera, gozdovi in manjša naselja tkejo v očeh gledalca vtis domačnosti, v varnem objemu sožitja med človekom in naravo, v spoštovanju neizmerne lepote, ki nas obdaja in človeške danosti, da se v sozvočju z njo predaje izraznosti barve in čustveni opojnosti. Umetnik je razstavljal predvsem po Evropi, tudi v Aziji in ZDA. Za svoje ustvarjalno delo je prejel več nagrad in priznanj, predvsem za akvarele. »Moja dežela, moj svet« je tako poklon pesniku in lepoti domačih krajev. Razstavo v prostorih Deželnega sveta v Trstu si lahko ogledamo od ponedeljka do četrtka: 9.30-12.30 in 14.3016.30, ob petkih pa le dopoldne med 9.30 in 13. uro. Ob razstavi je izšel dvojezični barvni katalog s strokovnim tekstom Verene Korsič Zorn. Jasna Merku glasba - Danes v sklopu Piranskih glasbenih večerov Baročna violina Črtomirja Šiškoviča in bogat izbor Tartinijevih skladb S srebrnimi zvoki prestižne violine italijanskega goslarskega mojstra Giovannija Battiste Guadagninija iz leta 1744 bodo danes ob 21. uri izzveneli letošnji 34. Piranski glasbeni večeri. Gre za posebno lep, topel zvok baročne violine, ki najlepše zveni v manjših akustičnih dvoranah ali cerkvah ter seveda v rokah specialista za baročno glasbo Črtomirja Šiškoviča. Peti koncert Piranskih glasbenih večerov, ki ga pripravlja portoroški Avditorij tokrat na novem prizorišču, v cerkvi Marijinega pri-kazanja v Strunjanu, bo v znamenju 320. obletnice rojstva slavnega piranskega rojaka Giuseppa Tartinija. Skladbe Tartinija in njegovih učencev, ki so delovali na Burbonskem dvoru v krogu italijanskega goslarskega mojstra G. B. Guadagninija, bodo poustvarili Črtomitr Šiškovič - violina, Luca Ferrini - čembalo in Enrico Contini - violončelo. Črtomir Šiškovič se že več kot tri desetletja posveča raziskovanju Tartinijevega dela. Posnel je vse Tartinijeve sonate za violino solo ter v duu z Luco Ferrinijem večino rokopisnih in neznanih sonat za violino in basso continuo. Duo Šiškovič-Ferrini se je letos posvetil dvema projektoma povezanima s piranskim mojstrom. Prvi je nadaljevanje še neizvedenih Tartinijevih rokopisnih sonat za violino in basso continuo, ki bo izšel kot dvojni CD za nizozemsko založbo Newton Classics. Drugi projekt, posvečen Tarti-nijevim učencem, pa sta posnela za založbo Dynamic iz Genove. Po dolgem raziskovanju v italijanskih in ameriških arhivih sta program razširila in ga nocoj predstavljata s priznanim violončelistom Enricom Continijem. Od leve Contini, Šiškovič, Ferrini NA VES GLAS % "WW J* t SEXUAL IWUUHWT Sexual Harassment Turbonegro Hard rok, „death pank" Volcom Entertainment, 2012 Ocena: 7 Kdo bi si mislil, da bodo člani norveškega benda Turbonegro premostili tudi najvišjo oviro - odhod pevca in liderja skupine Hanka Von Helveteja. Resnici na ljubo, malokdo. Julija 2010 je namreč dolgoletni karizmatični pevec enega najboljših norveških ben-dov vseh časov izjavil, da se po enoletnem zdravljenju odvisnosti od mamil in alkohola odpoveduje rokerskemu življenju. Številni oboževalci in ostali člani zasedbe so tako ostali brez liderja. Po enem letu je v javnost prišla vest, da skupina išče novega pevca, sledila je predstavitev Tonyja Sylvesterja, ki je prej pel v angleškem ben-du Dukes of Nothing: pevec z močnim, hrapavim glasom, ki je za »hard sound«, kot je Turbonegrov, čisto primeren. Po prihodu novega pevca so fantje začeli s snemanjem novih komadov, junija letos pa je zagledala luč plošča Sexual Harassment. Album sestavlja deset pesmi za malo več kot pol ure eksplozivnega rokenrola. Sicer plošča ni glasbeno inovativna, pozna pa se vrnitev izrednega kitarista Runeja Gronna. Poleg njega sestavljajo bend še kitarist Knut »Euroboy« Schreiner, basist Thomas Seltzer, bobnar Tommy "Manboy" Akerholdt in občasno pianist Pal Bottger IKjsrnes. Sound nove plošče je, kot že rečeno, podoben prejšnjim in sicer posrečena mešanica punk roka, hard roka in heavy metala, člani benda pa so ga poimenovali death pank! Prva na vrsti je hitra, hard rok pesem I Got a Knife, s katero je takoj jasno, da bo plošča res rokerska. Hrapav Sylvesterjev glas pride do izraza v naslednji Hello Darkness, medtem ko se pianist Kjsrnes izkaže v tretjem komadu Shake Your Shit Machine. TNA (The Nihilistic Army), ena boljših pesmi na plošči, bo zagotovo postala live uspešnica. Komad Mister Sister je pesem v AC/D C stilu, Dude Without a Face pa tipična Turbonegro pesem. Rise Below je nato nekoliko počasnejša pesem, You Give Me Worms pa primeren zaključek. Ostaja še dvom, kako se bo novi pevec Sylvester »obnašal« na odru, kjer je bil bivši Von Helvet pravi kralj. V pričakovanju na glasbeno turnejo pa lahko mučimo zvočnike hišnega radia in zavrtimo ploščo Sexual Harassment! Rajko Dolhar glasba - Ob 100-letnici rojstva V poklon Bojanu Adamiču še nekaj velikih dogodkov V poklon vsestranskemu glasbeniku Bojanu Adamiču ob stoletnici njegovega rojstva se bo do konca leta po Sloveniji zvrstilo še nekaj prireditev. V petek, 10. avgusta, se bo v Divači začela retrospektiva filmov, za katere je prispeval glasbo, ki se bo septembra preselila v Ljubljano. Jeseni pa ga bodo med drugim počastili tudi v rodni Ribnici. Družina Bojana Adamiča je obeleževanje njegovega rojstva pripravila v sodelovanju z institucijami, društvi in posamezniki. Povabila jih je, da se ob tekočih prireditvah vključijo v celoletno praznovanje. Odziv je bil večji, kot so pričakovali, številne dogodke, ki so se zvrstili v prvi polovici leta, pa so popisali v nedavno izdani foto knjigi. Zaživela je tudi posebna spletna stran, ki poleg pregleda dogodkov nudi vpogled v bogato glasbenikovo zapuščino. Povabilu se je odzvala tudi Slovenska kinoteka z izborom celovečernih in kratko-metražnih filmov, podloženih z Adamičevo glasbo, ki se bo v petek začela v Muzeju slovenskih filmskih igralcev z romantično najstniško komedijo Vesna Františka Čapa. S 1. septembrom se bo preselila v Ljublja- no, kjer bo trajala vse do konca meseca. V dobrem mesecu in pol bo mogoče videti vsaj tretjino filmov z Adamičevo glasbo, je včeraj, prav na dan obletnice, na novinarski konferenci v Ribnici pojasnila njegova hči in ko-ordinatorica projekta Alenka Adamič. Skladatelj je sicer napisal glasbo za 248 filmov, od tega je 107 celovečernih. Občina Ribnica, kjer se je Adamič rodil, je svojemu rojaku posvetila občinski praznik. S koncertom njegovih del se ga bodo spomnili 23. oktobra, Muzej Ribnica pa pripravlja tudi priložnostno razstavo, je povedala Alenka Pahulje z ribniške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Le nekaj dni zatem, 27. in 28. oktobra, bo v Mariboru kot del Evropske prestolnice kulture potekal dan godbeništva v organizaciji Zveze slovenskih godb. Akademija za glasbo iz Ljubljane se bo dnevu pridružila z mednarodnim simpozijem o Adamiču, odprli bodo tudi razstavo njegovih fotografskih upodobitev pustnih mask ter notnih in tonskih zapisov ter drugih dokumentov. (STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, 10. avgusta 2012 19 ^ Rai Tre bis 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli - Vera brez prijateljev 2 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due V" Rai Tre lie Lescaut 23.25 Film: Carne tremula (dram., Fr./Šp., '97, r. P. Almodovar) SLOVENSKI PROGRAM o-^ Na kanalu 103 ^ Canale S 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 7 (pon.) 15.10 Nan.: Capri 16.50 Rubrika: Rai Parlamento Telegiornale 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il com-missario Rex 18.50 Igra: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Resn. show: Me lo dicono tutti 23.40 Aktualno: Tv7 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: Una tartaruga di nome Josef (kom., Švedska, '04) 10.20 Nan.: I Cesaroni 3 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Be my baby (kom., ZDA, '06, r. B. Olson) 16.15 Film: Una ragazza speciale (rom., Nem., '00) 18.15 Igra: La ruota del-la fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Nad.: A&F - Ale & Franz 23.30 Film: Borotalco (kom., It., '81, r. in i. C. Verdone) O Italia 1 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Tutti odiano Chris 7.30 Risanke: Cartoon Flakes 10.0010.25 Risanke: I Classici Disney 10.10 Rubrika: Art Attack 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 XXX. Olimpijske igre London 2012: daljinsko plavanje 10km (m); ritmična gimnastika - kvalifikacije; moška odbojka; moški vaterpolo - polfinale; Taekwondo -polfinale; sinhronizirano plavanje - finale (ekipno); atletika; skoki v vodo - izločitev 10m (m) 20.30 Dnevnik 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Risanke: Simpsonovi 14.35 Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip girl 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Trappola in fondo al mare (akc., ZDA, '05, r. J. Stockwell, i. P. Walker, Jessica Alba) 23.25 Film: Monster ark - La profezia (zf, ZDA, '08) La l 21.05 XXX. Olimpijske igre London 2012: moška odbojka - polfinale; atletika; moški vaterpolo - polfinale; skoki v vodo - izločitev 10m (m); boks -polfinale (vse kategorije); Taekwondo - finale 67&80 kg 23.45 Dnevnik 0.00 Rubrika: Buonanotte Londra (v. J. Volpi) LA 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 9.55 Rubrika: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Variete: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: E arrivato mio fratello (kom., It., '85, r. Castellano in Pipolo) 16.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Film: Soldati a cavallo (vestern, ZDA, '59, r. J. Ford, i. J. Wayne, W. Holden) 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Mini ritratti 8.35 Film: Toto, Fabrizi e i giovani d'oggi (kom., It., '60, r. M. Matto-li) 10.10 Aktualno: La Storia siamo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.15 Igra: Per un pugno di libri (v. V. Pivetti) 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nella pra-teria 15.45 Film: 14 hours (dram., ZDA, '05) 17.10 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dok.: La grande storia 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.55 Aktualno: Lucarelli racconta u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Rubrika: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 413.50 Film: Poirot - De-litto in cielo (krim., VB, '89) 16.20 Nan.: My Life 16.50 Film: La nave matta di Mister Roberts (kom., ZDA, '55) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Nan.: Ju- 23.20 FiIm: ReIazioni pericoIose (tri-Ier, Kanada, 'G6, r. R. Roy) ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 16.00, 22.15 Dok.: Bor-go Italia 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Dok.: Alle ori-gini del Veneto 12.30 Dok.: Il delta del Po 13.00 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 13.10 Dok.: Le perle dell'Istria 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Dai nostri archivi -2012 14.15 Aktualno: Salus Tv 16.30 Dnev- nik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.15 Antiche ville del Friuli Venezia Giu-lia 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Chioggia tra cielo e acqua 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Voci dal Ghetto "I love a piano" 22.40 Aktualno: 20 minuti... 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: La supertestimone (kom., It. '71, r. F. Giraldi, i. M. Vitti, U. Tognazzi) (t Slovenija 1 6.40 22.50 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.45, 18.30 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.35 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 9.45 Otr. serija: Noč-ko (pon.) 9.55 Lutk. nan.: An ban pet podgan - Na potep 10.25 Pouč.-razv. nan.: Taborniki in skavti 10.40 Nan.: Pustolovščine (pon.) 11.15 Mozaična odd.: (Ne)po-membne stvari (pon.) 12.00 Panoptikum: Vsi govorijo o nogometu (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dok.: Angola - Dežela obljub 14.25 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 16.10 Dok. nan.: Vremenske uganke 16.20 Nad.: 2012, leto nič 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Posebna ponudba 17.45 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.10 Kratki igr. film: Dihaj z mano 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Poletni glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.25 Polnočni klub: Urgenca (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.20 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 10.20 Olimpijske igre 2.05 Zabavni infokanal Jr Slovenija 3 6.00 19.55, 22.00 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.30 11.00, 20.00, 22.35 Aktualno 8.00 10.35, 21.30, 22.50 Žarišče 8.15 18.25 Beseda volivcev 8.40 17.50, 19.30, 21.55, 23.10 Kronika 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Poročila 19.00 Tv Dnevnik z znakovnim jezikom 19.40 Slovenska kronika 20.15 Tedenski pregled 20.40 Na tretjem... 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.35 Film: Poročno potovanje po italijansko 16.10 Vas tedna 16.40 Olimpijske igre London 2012 18.00 Ugriz-nimo znanost 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Olimpijske igre London 2012 21.00 22.20 Olimpijske igre London 2012: atletika, neposredni prenos 22.30 Olimpijske igre London 2012: košarka - polfinale, neposredni prenos 0.00 Glasba zdaj Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 10.05 Odbojka - Salonit Anhovo sezona 2011/12 - 6 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 19.00 Naš čas 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Brginci - Rudi Šimac 21.00 Za življenjsko uspešnost in pismenost 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Odbojka - Salonit Anhovo sezona 2011/12 pop Pop TV 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.35 Misli zdravo 8.55 Risane serije 10.4014.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nan.: Moč usode 13.00 17.00 24UR 13.30 Nan.: Zvezde na sodišču 14.20 Nan.: Dobra mačka 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Willy 2 (druž., Fr./ZDA, '95, r. D. H. Little, i. J. J. Richter) 21.50 24UR Zvečer 22.10 Film: Pozor, Eva prihaja! (kom., ZDA, '03, r. G. Hardwick) 23.00 Eurojackpot 0.15 Film: Jamski stvor (horor, ZDA/Nem., '05) A Kanal A 7.00 Svet (pon.) 7.45 Risane serije 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.15 Naj posnetki z interneta (zab. serija) 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will in Grace 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.30 Film: V peklu Los Angelesa (akc., ZDA, '02) 18.00 Svet 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Živi ogenj (akc., ZDA, '92, r. D. H. Little, i. B. Lee) 21.40 Film: Umazana svetnika (akc., ZDA/Kanada, '99, r. T. Duffy, i. W. Dafoe) 23.40 Film: Decoys 2 - Alien seduction (horor, Kanada, '07) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Florenin in Marko Sancin; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Iz oči v oči, vodi Vida Valenčič; 12.15 Ku-hajmo s filozofijo, pripravlja Makri Milič; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dor-nik in Danijel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric: Most na Drini - 42. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Poletne Olim-pijade v Londonu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Poletne Olimpijade v Londo-nu;19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Rolling Stones 50; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik - Olimpijade; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Olimpijade; 12.30 Dogodki dneva - Olimpijade; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35, 15.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 L'argomento; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 Etnobazar; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 L'Italia e fatta; 21.30 Proza; 22.30 So-noricamente Puglia; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.10 Petkov glasbeni oddih; 11.15 Radi imamo Radio; 11.50 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00-0.00 Olimpijski val, studio Ljubljana - London, 14.dan; 10.05, 17.45 Olimpijski naval, pregled; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Vreme; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 22.00 Novice; 22.30 Olimpijski naval, pregled. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Petkov koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 10. avgusta 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 DUBLIN o' 12/18 AMSTERDAM LONDON O O 12/20 13/24 —^sr O PARIZ 15/27 K0BENHAVN ,11/20 O —H %aS BERLIN 14/23 O VARŠAVA C O 11/22 oBRUSELJ 13/20 ¿5 TOLMEČ O 12/23 VIDEM O i¿¡f¿ 17/32 O PORDENON 18/31 CELOVEC O 9/18 TRBIŽ O 11/22 o 9/21 KRANJSKA G. O GRADEC 12/23 0 12/20 S. GRADEC ČEDAD O 20/3'íA «J5 ?8/TCA TRŽIČ C 13/23 _ O KRANJ sf\ o CÍ LJUBLJANA 14/25 CELJE 13/24 O M. SOBOTA O 14/25 MARIBOR 14/25 014/23 PTUJ C_3 POSTOJNA O 14/23 KOČEVJE P \ ° i - o ČRNOMELJ REKA 20/28 N. MESTO 14/24 O ZAGREB 17/27 O ^NAPOVED ZA DANES 1020 LIZBONA O 20/33 ŽENEVA 13/2^ O MILAN DUNAJ 13/24 O LJUBLJANA 0 14/28 MADRID O 19/35 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD ° 20/33 SKOPJE ° 20/37 O SOFIJA 19/35 1010 '„„ATENE WW . , J8/42 'V^' ' : • • -'•I C, Zaradi anticiklonskega grebena nad zahodno Evropo bodo v Italijo pritekali severozahodni tokovi. S Skandinavskega polotoka se nad vzhodno Evropo spuščajo mase hladnejšega zraka in dosegajo našo deželo ter