141 šterilka.
za četrtek 25. n«vemb
(T Trsta, t Sctrtek ijatraj lit »5. ■•▼eabr« 1MT.)
Te&j XXII.
„JODIHMT«
Itbnjft pri trikrat na teden ▼ ieatlh i«-doajih eb tevklk, Aetrtklh ^otok. Zjutranjo isdaaje it-haje o'f S. nri »jatraj, Tečemo pa el> 7. art vbJer. — Obojno isdanje atane : •ft )«đeciBefeo . t, 1.—, Iitu Avstrija f. 1.50 *■ tri raeee«	. , .4.5«
» pal i«t» ..„•.- ; , „
T*e lat« . ..13,- I , ,18.-N*ra«KlB« Je plaisviti »prej m itrefike prilaz««« «P?«onl»e «e oprava M •zlra.
Poaanaična *terilke ae dobivajo ▼ pre«
dajalnicab tobnka v Irntu po a nvA. isTAn Trite po • avi.
EDINOST
Oflaai ae ra*aae po tarifa t petita; aa ■naleve s debelini Ar kam ao plainf.
Sreator, kolikor obsega neradnih rra ti: ealana. osmrtnice in jarne ssahrale, asaAi oglasi itd. se raAanaio o > pr.sfnd ..i
Vai dopisi naj podiljaj^ ur'-.i)uiitr aliea Časoma it. 18. Vaakro pt*»i,> ms.« kiti frankavano, ker nefrankorsne a« -i sprejemajo. Rokopiai ae ne »raAaje.
Sečnino, rekiaianaije >t. <ig'if\s» sprejema upravniitvm ulioa Violino pic> ••lo hit. 3, II. nadit. Naroftniao in ogUa« jo plačevati laco Trat. Odprte reklama •ije ao proate poitni««.
din
k«.
* tMnumU J• m*i"
Castitim našim gg. naročnikom!
Vtem onim gg. naročnikom, kateri ne poravnajo zastano naročnino do I. decembra t. I., ustavimo list brezpogojno.
Uprava „Edinostiu.
Iz Poreča v Pulj.
i.
Slednjič, po dolgem eincanju in omahovanju se je ve od ar odločila vlada do neizogibnega ko* raka: premešeeije deželnega zbora istrskega je ■enda gotova stvar.
Ta odredba vlade je provzročila pravi čudež. Kozel nam zatrja najresnejim obrazom, da hoče braniti zelnik 1 Užaljen je. lo zato kriči: raje naj raste zelje dalje, kakor pa bi da je hrustal kda drugi. Kozel jo postal silno moralično bitje in proglaša zločincem vsakogar, ki se rad dotika tujega zelja.
Ne smejajte se, dragi čitatelji: predsedništvo italijanskega političnega društva za Istro, ki j« gotovo pooblaščeno, da govori v imenu vse stranke, predsedništvo društva, ki je poosebljeno v istem državnem poilancu Bartolija, ki je na glasovitem zborovanju istega društva v Lošinju proglasil zloglasno devizo: Osar tntto —. isto pr«d«»HniatwA si je nadelo krinko nedolžnosti ter je šlo tja, da se uvrsti ined stražarje zakonitosti, reda, ustavnih pravic in svobode! Kozel, ki se je rad hranil od tujega zelja, nas poučuje sedaj, kako nemoralno je to, ako kdo hodi v tujo zelje...,
P;f.d seboj imama zanimiv spi?. Izdalo gaje predserhiištvo političnega društva za Istro, dato-van je od 8. novembra 1897 , podpisan pa od drž. posl. M. Bartolija, kakor predsednika in odvetnika Konstantina Constantinija, kakor tajnika. Bavi pa s premeščenjem deželnega zbora istrskega iz Poreča v Pulj.
Interesantau opis to in značilen za dušne -življeuje. laške gospode. Ker jim je vlada vzela možnost, da bi v toliko grozni meri delali krivico drugitt, pa kliče sedaj, da se je njim dogodila grozna krivica. Taka je nrav laške gospode. Leta in leta
PODLISTEK
- 8
Borovške gracije.
(Lovro Slavec.)
Solnce se je že nag;balo k zatonu in ptiee v gozdu so utihuile. Vse liho in mirno tu na Kr-viSču, s4mo zamolklo skrivnostno trcpetanje peres na stilih hrustih in brenčanje mrčes v zraku. Tamkaj po stezici, vijoči se od Radnikovine, pa je prisopihala sospica Anka, od vročine zarudelih lic, z rudeče vezano knjigo v roki. Ozrla se je krog odgrnila pazno gosto vejevje ter stopila na plaujavico. „Ni ga Se tu", je zašepetala, sedša na por«bek ter naflouivša glavico na hrastovo deblu.
»Stopinje! On prihaja!" Ustala je naglo, skočila proti strni, kjer se razmika vejevje — toda jojl
„Ida ti tu? Ksj pa iščeš ti todi ?u
„Kaj iščem? Ničesar I Na sprehod sem prišla in sem menila tu nekoliko posedeti".
Zopet lahen korak.
„Bogdan, si-li tuf začulo se je za brbtom Anke in Id*, in skozi grmovje je stopila zaradela Minka.
so izzivali vlade in vest javnega menenja svoje lastno brutalnostjo v zbornici in dopuščanjem brutalnosti po ulicah, sedaj pa, ko se je zgodile, kar so izzvali oni sami, ko je vlada »orala storiti, kar je storila, ako ni hotela postati sokrivka na takem gaženju javne morile in prostituiranju parlamentarizma: sedaj ječejo gospođa in težijo vlado, da hodi v tije zelje, da se dotika tujih pravic, da kši svobodo drugih, da krši avtonomijo in pravico samodoločbe dežel.
Gospodje v predsedništvn so torej staknili glave skupaj in so sestavili peticijo na državni zbor, da bi le ta zagrmel vladi svoj „veto*.
Predsedništvo pol. društva italijanskega se trudi, da bi dokazale, da nikdo nima pravice, da bi samovlastno določal o sedežu doželaega zbora za Istro, in se sklicujejo v ta namen na analogije, katerih — ni. Tako vsklikajo n. pr.: kaj bi porekli Čehi, ako bi se deželni zbor Češki sklical v Heb mesto v Prago?! Počasi, gospodje. Praga je pripoznano in proglašeno stolno mesto kraljestva Češkega, Iatrapa nima nobenega določenega glavnega mesta. Kakor se je Poreč določil sedežem deželnega zbora, tako bi se bilo lahko ka-terosibodi drugo mesto. Sicer pa navaja omenjena peticija sama §. 9 dež. reda, po katerem ima krona
prniolan J.I.Inil	-m I.*. mV- .	<iu^uuai I U
razmere zahtevajo tako. Saj se je v letu 1848. celo državni zbor preložil z Dunaja v Kremeriž na Moravske« radi tedanjih hmpnih časov na Dunaju. In da so bile v Poreču razmere take, da manjšina ni mogla svobodno sodelovati v zbornici, da torej ni mogla izvrševati mandata, podeljenega jej na zakonit način od večine prebivalstva v deželi, da se je morala boriti tudi proti takim življem, ki nimajo ničesar isVati v zbornici, torej preti »ulici1, da je po takem parlamentarno življenje postalo grda karikatura: to ^o menda notoriške, vsena znane stvari. Če bi pa kdo dvomil vendar-le, da so bili res Uki odnošaji v Poreču, potem se sklicujemo n* vladna zastopnika iz zadnjih let, na namestništvenega svetovalca Schaffenhauerja-Neysa iu okrajnega glavarja Fabianija. Pa moramo pov-dariti, da ne bi heteli reči ni o jednem ni o dru-
„Ah, ve dve tu?"	,
„D&, me dve, kakor vidiš. Koga si pa j klicala ti ?«
„Nikogar, koga naj bi klicala tu. K večeau ako bi klicala vajul"
Tednj se je pa na strani nagloma začul pok iu šum in gli-j, troje postav se je izvilo iz goščave! Go.-pice so ostrmele v prvem hipu, potem p so, kakor bi bile iz uma, skočile med vejevjem na stezico, vodečo proti Radnikovim ter se izgubil« za ovinkom..
„Sedaj pa imata", ie rekel Kožinec razjarjen, „kaj vama je bilo treba tako dreti ? Sedaj pa imata !u
„Saj si vendar ravno ti drl naprej; ravno ti si kriv, da so se preplašile, ti s svojim frakom".
„Oj, moja pesem, moja pesem! Tako krasna! Komu naj jo deklamujem sedaj; tem-le hrastom?"
„Kaj bodeta jadikovala sedaj! vi si dekla-mujte svojo pesem pozneje, ali pa jo obelodanite v „Zvonu"; vam jo popravim jaz. Sedaj pa srno za njim na Radnikovino, da se opravičimo !u
Po teh besedah „doktorja" Trobca so odhiteli naglo po stezici, po kateri so zbežale gospice.
gem, da nt plove z razprostrtimi jadri se seda njim zistemom na Primorskem, marveč bi slovesno protestovala jeden in drugi, ako bi jima hoteli podtikati kake simpatije do našega tabora Na ta dva gospoda se sklicujemo lahko kakor klasični priči, da je bilo v Poreču absolutno nemogoče sodelovanje manjšine, da je torej vlada morala kaj ukren'ti, ako ui hotela dopustiti, da se koustitucija v Istri dovede ad absurdum. Pa še nekaj drnzega bi mogla potrditi omenjena gospoda; potrditi bi mogla, da v Poreču se ni le manjšini kratila vsa« keršna svoboda, amp*k da je bilo ^luČHjpv, ko se j« ost demonstracije obračala proti zantopniku
najvišega činitelja v državi____
Ali umete, kaj se to pravi ? LMa 1848. je revolucija pregnala državii zbor z Dunaja v Kro-meriž, v Poreču smo pa imeli parlamentarno revolucijo v permuneici, tako, da je bjia krona prisiljena do izrednih korakov
Smešno je terej, sli pa drzno zavijanje dejstev, ake pravijo laška gospdda v svoji peticiji, da pre-meščeije deželnega zbora istrskega iz Poreča v Pulj ni v nikako korist deželi, ampak da je to le koncesija panslavistom, ki hočejo raznara-viti narodni značaj dežele. Mi bi rekli, da zadošča
ul^-fJ^uSe-gg^^^rfa^A^' sesTavite« Ijev. In s tako denuncijacijo se obračajo italijanska gospeda še specijelno do sedanje večine, do iste večine, v kateri sedita — kakor člena važne in spoštovane skupine — tudi dva onih z«> stopnikov iz Istre, ki so morali pokositi do dna — sladkosti parlamentarnega življenja v Poreču!! Italijanski gospodje postajajo že res psjholo«;ična uganjka. Človek res 2e no ve: ali na takih insi-imacijah deluje bolj drznost, ali bolj — naji-most.
Za danei bodi povdarjeno la to: odredba vlad*, oziroma krone za ptemeščenja dsž. zbora ll Poreča v Pulj ni bila nikaka koncesija nikomur, najmanje pa „panslavistom", ampak dolžno zadoščenje je to: žaljenemu načelu parlamentarizma, morali, javni vesti in onim 185.000 stanovnikom, torej večini prtbivalstva Istre, Jci je poverila opoziciji zbornict mandat v ta namen, da ga izvršuje, ne pa
Ob uri teh zmešnjav pa se je peljal Truski gospod proti bližnjemu trgu, veselo smehljaje in goverć poluglasno sam i seboj.
„Dobro sem jik aasmukal t Minile so druge voditi za nos, stdaj pa imajo! Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Pri vnem tem sem se pa le dobro inel I Samo ako so prišla pisma onim trem v roke; podpise c-em ponaredil dobro! Vsem trem dati sestanek na isti krnj, jedna ne ve za drugo, in potem jih pu-tti a?. cfti:lu. Ha, ha!"
„Na kolodvoru smo, gospod doktor !M
„Dobro!"
Zažvižgal je vlak in doktor Bogdan se je odpeljal v svojo službo...
Teden pozneje pa je sedel grajski mlinar pred mlinom ter puhal dim iz svoje turnčaste pipe.
No} sedaj pa imam ! Vse je odšlo. Doktor je šel, Radnikove so šle, desetice se 61e: vse je šlo p« vodi. Kaj jim je neki bilo, da so se zadnje dni držale tako čndno? Sem li jaz kriv, da je odšel! Seveda on jim je znal bolje govoriti na dušo nego pa ti borovški. Pa kaj se hoče, gospoda že vač vedo!"
(Zvršetek).
dn bde izpostavljena nasilju nos tim poulične sodrge.
v zbornici in nesram-
Tržaški soc. listi in narodno načelo.
Na rslzi imsiao troj- v Ti\«itu izhajajočih socijalističkih glnsil. Imena so jim „Avanti*. ,La-voratore" in »Delavec". Poslednja dva sta oficijelni glasili tržaških srcjali>tov, |>rvi pa je nekak do-brovoljec v socijaliatiško-novinarskem taboru.
V poslednji čas ja postalo jako zanimivo čitanje teh glasil. Žive priče no to, ^a'so je res, da je analogija med snovanjem božje narave in razvijanjem človeštva, Vsa so vrsi lepo po redu. Sati mora najprej dozoreli, potem pade še le z dreves*. Tako je z idejami, ki gibljejo družbo človeško. Ideja ne mor-/ nehati delovati, dokler ni prišla do trdne oblike tako ali tako. In stranke, ki se indentifikuj^jo s to ali ono idejo, zginjajo s pozorišča še le potem, ko so dosegle svoj cilj, ko so zgnbile prarni naslov do svojega obstanka. Kakor si mora pokvariti želodec oni, ki je ntrgal Se nezdrelo jabolko z dre ves*,; t ako greše stranke, ki hote rušiti večne zakone v dušnem življenj« človeštva s te«, da hote šiloma zatirati delujoče ideje in postavljati drage na njih mesto. Kakor narava ne pozna skokov, tako ni dovoljeno tudi ▼ življenju narodov in človeštva, da bi se nasilno rušil določeni red.
Idej ni možno dušiti. To remico okušajo tudi socijalistička glasila na svojem lastnem telesu. Vse možno orožje spravljajo v boj, da bi narodno idejo šiloma nadomestili z socijalno, da bi šiloma udušili narodno i vprašanje, predno je dozorelo, predno se je rešilo. Ali godi s« jim kakor ne ■rečuemu potniku, ki za vsakim korakom naprej mora storiti korak — nazaj.
Vštricno se svojim trudom v ta namen, da bi dokazali nesmiselnost narodne ideje ter da bi proslavili svojo idejo kakor jedino zvezdo-rešiteljico iz Bedanje bede človeštva, morajo delati koacesije — narodni ideji. Tako je storila izborno orga-nizovana socijalna demokracija na Nemškem in tako delajo slehernega dne tudi naša tržaška glasila sncijalno-demokratiška. Ako tudi ne pripozna* vajo tega kar odkrito, venuar se jim vidi, da so overjeni sani o svoji zmoti, ko so mislili, da ne trebajmzega, nego;da nastopijo oni, pa da bode kar hkratn storjen velik križ čez vse, kar je bilo in kar je vnemalo človeška srca; ko so menili, da narodi kar pomečejo v ogesj vse dosedanje knjige svoje ter p-i^no povsem novo knjigovodstvo po socjalistiških navodlih.
Dovolite nam, da dokažemo z nekoliko 'citati iz socijalističkih glasil, kako se, hočeš nočeš, tudi oni ozirajo ua narodni moment. Ohžalovaje pa moramo pridodati, da se na laiki strani godi to bolj naravnost in izrazito, nego na slovenski.
.Avanti" piše v svoji številki od dne 17. novembra v čUnku pod zaglavjem „Carte in ta-vola" mej drugim doslovno:
„Čut, ki niti človeško bitje k ljubezni d o 1 a s t n e n a r o d n o s ti, ]e vsajen v srce človeka in ga ne more porušiti račnnjanje". Potem beleži, da so o volitvah v zavarovalnico tudi socijalisti glasovali po narodnosti: italijanski socijalisti za italijansko li«to, slovenski pa za slovansko listu, da-si sti bili obe listi meščanski. Ta dogodek priča, kako težko je izbrisati narodni čut iz srca človeškega. Slovani da gledajo vedno, kako bi si pridobili italijanskih tal. To je vzdramilo tudi italijanske socijaliste, da se je vzbudil v njih čutobraiabe in so se uprli. In potem dostavlja dosiovno: „Dokler slovanski, nemški in italijauski meščani nosijo visoko svojo narodno zastavo, ne pivostaje nam delavcem, dokler ne postauemo močni po svojem številu in po svoji kulturi, nič drtizega, nego da sledimo zastavi svoje dežele, daias ne nadvlad a j o meščani druge narodnosti, ki ni naša. 11 tako bi se dal jaz, da-si socijalist, raje voditi od Dom<r>ierija, ki je vendar Italijan, nego pa od Hribarja ali Gregorčiča, ki sta Slovana najčisteje krvi."
No, ali ste čuli? Ali ni to slovesno pripo* znanje, da se italijanski socijalist ne more in tndi noče odtegati moči narodne ideje ? I Ali nismo imeli torej prav, ke smo rekli, da vprašanja se morajo reševati po redu; da jedna ideja ne more dušiti druge, da torej tudi socijalna ideja ne more
nadvladati narodno vprašitnie, dokler to poslednje ne bode rešeno! Ko bole rešeno to vprašanje, poteoa pride še le čas, ko zgube narodne stranke svoj pomen iu nuoieu.
Obrnimo se k „Livoratoru1'. Le U se veseli v dopisu iz Milj od dn^ 18. novembra, daje propala Slovanom prijazna stranka dosedanjega župana. Dopisnik se nadeja, da s® Italijani združijo •/. socijalisti \.\ ?-.k.> bi se zgodilo tudi potem še, da bi si Slovani hotHi prisvajati laška mesta, potem b rd rno — tako piše „Lm oratore" dos o* no — r u ž e n i borili za n a, š o sveto s t * * r i u t < d a j bo-dete videli, k'a ko znajo socijalisti umreti za svojo pravo domovino!"
To je vendar slovesno proglašatije narodne ukupnosti italijanskih socijalistov z narodnim meščanstvom italijanskim. Iu naj je med njimi še toliko stanovskih razlik in razlik v koristih posamičnih slojev: proti nam hočejo biti jedini in zložni. To je menda dovolj jasno in popolnjuje gornje izjave v „Avaoti".
Taki pojavi med laškimi socijalisti so prisilili tudi glasilo slovenskih socijalistov, list .Delavec da se klanja tudi on pred dejstvi in da pripoznava, da je tista „mednarodnost" le gola utopija za seda;. Piše namreč v s roji številki od 16. novembra med drugim:
„Avantiju" mora biti znino, da s* naš narod imenuje »slovenski«, kakor njegov »italijanski*. Tega se treba držati, sosebno tu, kjer so strasti radi narodnega vprašanja itak prekomerno razburjene — a ne baš po krivici »panslavistov". Ako pravi ,AvantiM dovtipno (?), da bi podal »panidavistom" roko, a lt v ta namen, .da jih provede jeden meter preko pomola S. C ari o', stavlja se na isto stališče, katero zavzemajo italijanski buržoazijski prenapetneži, govoreči, da bi trebalo Slovence — alias panslaviste — izgnati iz »itali-lanskega" Trsta ; seveda slovenskega delavca ravao tako radi izkoriščajo, kakor italijanskega, če gre. .Avantiju" bodi povedano, da se taki dovtipi, ki niso konečno ni zelo duhoviti, proti vijo jedn.tkoprav-nosti narodov, katero je prištevati fuudamental tim točkam socijalnodemokratičnega programa, kar bi moralo biti listu, imeuujočemu se internacionalno socialističnega, sigurno znano. Pravijo-ll Avanhsti, o katerih torej še ne vemo, ali so socijalni demo-kratje ali ne — da niso an ti p atrij o ti, tedaj imajo po socialističnih načelih popolnem* prav, kajti socijalizem ne zahteva od nikogar, da bi bil sovražnik ali izdaiica svojega naroda. Saj smo tadi mi Slovenci, dasi smo mejnarodni socijalisti.14
To so torej jako zanimivi pojavi iz socija-lntiškega tabora. Iz teh pojavov si morejo naši delavci izcrpiti mnogo penks. Pa tudi slovenski voditelji socitalue demokracije. Toda o tem prihodnjič. Za danes pa naj nam le dovole vprašanje : ali sr. nismo postavili na pravilno stališče, ko smo vsikdar priznavali opravičenost soc. gibanja in smo protest oval i le proti temu, da bi se v imenu tega gibanja dušila narodna ideja in bi se mase trgale od narodne ukupnosti ? 1
DOPISI
Iz gornje okolice, 22. novembra 1897. [0. kr. finančnemu vodstvu v Trstu na znanje.] Ne vem, da li še vedno misli c. kr. finančno vodstvo v Trstu, da srno Slovenci zares narod druge vrste v Avstriji ? Mogoče je temu tako. a jaz pravim in z menoj v»i zavedni somišljeniki moji, da nii«oio narod diu«?e vrste in da nas takim smatrajo le oni, ki nočejo, da bi poleg njih se kdo drugi živel v deželi. No, mi Slovenci se nočemo pokoriti uenenju naših sodeželanov, marveč zahtevamo kakor prvobitni deželani na tržaškem ozemlju, da se nas upošteva ravnotako, kakor Italijaue m Nemce. To pa že radi tega, ker imane z Italijani in Nemci skapne dolžnosti do občine, dežele in države. Dokler moramo plačevati kakor vi davke in doklade v jedno in isto blagajno, dokler moramo pošiljati svojo sinove v ravno isto vojsko, kakor vi, tako dolgo zahtevamo, da nam ne kratite pravic ki nam gredo po § 19 osnovnih drž. zakon v. Razločneje menda pač ne moramo govoriti in menili bi, da bi zadostovalo, ako se je inteligentnim ljedem povedalo to jedenkrat za vselej 1
Ali .<mo pa zares mi in ravno mi Shvenci obsojeni ,iz viaili ozirov', da se moramo klanjati na svoji domači z*mlji drugim? Pa zakaj ravno m i ? Pa naj bi se še drugi, ki so manj domafi na tej zemlji, nego mili Čudno to! In da se nas hoče ukloniti, to sedaj vidimo prav ja-?no, ker davčna oblast prezira vse maše prošnje in zahteve po u-radovanju z nami v jezika, katprega govorimo mi in ki je resnični deželni jezik na ozemlja tržaškem
Ka<* stnisel ima venlar t), da razpošilja finančna oblast po slovenski okolici vse opominske l;s e v italijanskem jeziku, dočim ne ra/.pošilja med Italijane slovenskih ! In to, da eksekutor pobira davšfliuo po ikolici? Kaj pomenja to? Ali ne veleva zakon, da e sekutor ne sme pobirati denarja na davkih? Ali je pri nas res že vse mogoče? Seveda se nahaja davkoplačevalcev, ki raje dajo kar oksekutorju denar, mesto da bi hodili sauii ? urad ; to pa se godi največ za to, ker se na urada noče občevati žnjimi v njih rodnem jeziku. Ali pa morda — č^sar skoro veijeti ne moremo — ali pa morda polilja finančno vodstvo stoje ekseku-torje pobirat davke po okolici zato, da bi čim manje okoličanov prihajalo v mestno palačo .izzivat" italijanske goipodiče se svojo slovensko govorico? To bi bilo sicer mogoče, a kakor rečeno, neverjetno je, ker ni v soglasja s avstrijskimi zakoni. Rad bi vedel rei, kako opravičujejo gospodje na finančni oblasti svojo nenaklonjenost do n&s Slovencev ? Kolikor poznamo mi novejo zgodovino avstrijske države, si ne moremo misliti, da bi dogodki v letu 1848, 1866 ali ce!6 1882 — ko so je bil pojavil ne-tvor Oberdank -— opravičevali kako prednost Italijanov pred Slovenci.
Jaz vprašam slavno flnančao oblast, ali no bi bil skrajni čas, da bi se vendar jedenkrat na-halo zapostavljenjem Slovencev le radi ozirov do izveitnih ljulij, katerih politično mišljenje j« tako — kakoršno je ! Sapienti sat.
Mi se nočemo ponašati se svojo zvestobo, mi ne zahtevamo nikakega plačila za svojo udanost, ker to je le dožnost. Toliko pa smemo zahtevati vendar v imenu svoje zvestobe in udanosti, da se nas ne zapostavlja za drugimi l
Toliko v trezen pomislek slavni finančni oblati. In le hvaležen bi bil si. finančnemu vod-stvn, ako bi videl, da je — pomagalo. Da vidimo torej!
_____N a d o s 1 a v.
PoUtiike vesti.
V TESTU, dne 24 ■•v«mbra
K položaja. Kakov kontrasti Kakor hitro je pouekalo le za trenotek žveuketanje bojnega kopja in gromenje obstrukcljskih topov, kakor hitro je potihnil le za hip divje bojae vihre šum in ropot: že je čuti od daleč sladke melodije piščalki miru in sprave. Omenili smo bili že spravljivega članka v „Neue Freie Presse". Potem so se oglasili češki „Narodni Jislj- tudi spravljivo; a včerajšnja ,N. Fr. Prosse* prede zopet vidnim dopa-dajenjem mnel sporazumljenja. Še pravi, da Nemci ne morejo vaprejeti predlogov češkega glasila, še se napoveduje boj do skrajnega, ali govori se vendar o »pravi! In to je že nekaj. Prav za prav bi lahko rekli, da je „N. Fr. Presse" napravila velik korak do sprave, ako bi vedeli, da hoče hiti dosledna, da hoče smatrati za dobro tadi manjšina« po drugib deželah, kar zahteva sa neo»ško manjšino na Ćošicem. Pravi namreč : dajte nam le jamstvo, da se nemška manjšina na Ćeškem reši skrbi, da se ne bode pokladala večini kakor parlamentarna in politiska krma. Ta izrek ne moremo umeti drtt« gače, nego da se nemški manjšini zagotovi pri* merna veljava v dež. zboru in v javnem življenja. No, ali zahtevama mi kaj več? ,N. Fr. Presse* in nje stranka naj poskrbita, v soglasju z drugimi strankami, da se manjšinam nikjer ne bode trebalo bati za svoj obstanek, pa postanejo sedanji narodni boji le bajka iz minolih časov.
Danes se jo začela zopet v zbornici poslan* cev razprava o nagodbenem provizoriju z Ogersko. Stranke so konsegnirale vse svoje sile. No, v tem hipu je težko ugibati, kako se razvija razprava, ker ni jasno še, da-li bode ob^trukcija nadaljevala taktiko nasilstva.
Iz delcgacij. Včoraj je zboroval proračunski odsek avatrijike delegacije. Čeh dr. Straoskj je jako zadovoljen z ekspozejem ministra Goluchuvv* skega. Sosebno ga navdajajo zadoščenjom prija-
teljski odpi.šaji r.ače države do Rusije. — Nemec dr. Gross izjavlja, da politika Nemcev v državnem zbora je obrneua le proti vladi. Potem je bil mož še toliko pogumen, da je rekel, da bi notranji odnolaji utegnili slabo uplivati na trozvezo. Pogumen, pravimo po vsej pravici, ali pa — hinavec. Dolgo, dolgo že ni bilo takega soglasno odobravanoga poročila o našem voanjem položaja, nego je ravno to pot poročilo grofa Goluchowskega. In to ugodno položenje se je razvijalo polagoma, odkar liberalni Nemci — niso več na krmilu. Vendar bi hoteli uverjati ti poslednji, da je nevarnost za svetovno
stališče, ker--nimajo prve besede g. Gross
in drnžba. Tako hlinijo neko bojazen, katere ne občutijo ni oni sami. — Fotea sta govorila dr. Scheicher in Kaiser, 110, tudi ona dva nista mogla drugače, nego da sta z veseljem pozdravila prijateljstvo z Rusijo. — Čeh Kramaf je povdarjal, da se jo Ne nčija v noveji Ča* vela povsem pravilno ozirons na notranje dogodke v Avstriji. Poljak Popowski in češki velikaš grof Zedtwitz sta po-poluoma zadovoljna z vnanjo politiko. — Zanimiva je bila izjava barona Dipaalija, ki je pozival ministra za vnanje stvari, naj zastavi ne le beBede, ampak tudi dejanja v varstvo evropske produkcije nasproti konkurenciji dragih delov sveta. Po me-nenju govornika ne bode tako težko doseči notranji mir v Avstriji.
Poljski velikaš grof Dzieduszjcki meni, da se je narava trozveze pretaenila v toliko, da Avstro-Ogerska ni več tako ispostavljena, kakor jA bila popred. Podlaga dogovora z Rusijo mora biti jamstvo svobodnega razvoja uarodov na Balkanci iu varovanje evropskega miru. — Potem je govoril minister za vnanje stvari analogno z že znanim ekspozejem. Trozveza, ki je temeljni kamen naši politiki, je le zaščitnica miru. Toda ne 4,osez»tla bi svojega namena, ako n? bi bili v prijateljskih odnošajih tadi do Rusije. Predlog poročevalca Dambe, da je čistitati ministru za vnanje eivari na uspešnem delovanju, sa je vsprejel soglasno.
Nehvaležni otroci. Dobri stariši imajo često „nehvaležnih otrokM — tudi v političnem pogledu, Kako .nehvaležni otroci* so n. pr. naši okoli ani nasproti „skrbnim* tržaškim mestnim očetom, ki jim želć in hočejo »vse dobro", samo da bi se ti otroei odpovedali jedni trmi, namreč
--svoji narodnosti. To je oni narodnosti, ki
baje nima nobene klasične vrednosti, ter bi so oprijeli blažene italijanščine, ki ima tuli slavno zgodoTino za seboj. In kaj bi vse hoteli storiti ti dobri tržaški mestni očetje za svoje otroke-okoli* čane v istem slučaju ? 1 Na rokah bi jih nosili in vsega bi imeli dovolj ti .bravi" ; a nočejo, pa nočejo, zato se jim gadi slabo, zato jih proganja očetovska oblast.
Tak .nehvaležni otrok", kakor je slovenska okolica nasproti tržaški mestni občini, je mesto Reka nasproti — madjarski vladi.
Kak o že piše v aMagyar Orszagu" gospod Nikolaj Bartha, ta sloveči madjarski radikalni publicist ?
Niktdaj Bartha pravi o Reki: .Dokler smo ondi zidali in lepšali ter negovali to me^to, dokler smo skrbeli za njega knlturelni in gospodarski razvoj, dokler smo je branili proti konkurenci v dobi njega onemoglosti — vedlo se je to mesto kakor dobra, hvaležna hčerka. Tedaj seje laskala ta hčerka doLui madjarski materi, [oljubljala jej je roko, izpolnjevala njene želje — z jeduo besedo: biia je hvaležna in obljubila je, da ostane za vse čase pridna in poslušna hčerka v ponos in radost svoji materi.
A sedai P Ha, sedaj! Ko je odrasla in postala velika in lepa, — zdaj je prevarila svojo materi Pričela je koketovati z mladeniči, zdaj z hrvatHfeim, zdaj z italijanskim. Na dolžnosti do svoje matere je pozabila, a noHila je svojo lepoto na — cesto in je postala ničvredna kreatura omadeževa-nega imena! Težko je, zelo težko madjarski materi, da ob takem vedenji svoje hčere ostane hladna. Kajti ni gnuanišega, nego je to, ako se je pridružila nelmležnosti še — nesramnost. Taka pocestna morala je samo se za — policijo".
Tako Nikolaj Bartha, slavni madjarRko radikalni publicist. Iz njegovih besed bi lahko izerpila lepih naukov — nehvaležna Reka, ako bi namreč ne bila — .nehvaležna" in tako — pokvarjena.
Gosp. Bartha očita Rečanom lakajsko molilo, očita Reki, da se je izneverila .svoji materi"
ter da nosi sedaj svojo lepoto na trg, lepoto, ki je stala toliko dragih novcev raadjarsko „mater". Gotovo, grda prikazen je taka hči, ki je zapustila svojo skrbno mater in se je vrgla v kloake nečistosti. Toda g. Bartha je v mali zmoti glede so-rodništva nehvaležne hčere reš?te. Tej hčeri ni bila Madjarska nikdar mati, ampak le ta je igrala ul.go tistih bitij, ki denarjem in sijajnimi obljnbami zavajajo mlade stvarice, da zapuščajo svojo mat«*r in se udajajo — prostituciji; in ki groze potem, ako so se te stvarice jele zavrdati sramotnomu svojega položaja in so se jele upirati — zapeljivcu. Ma-djari ?o premamili Rtčane milijoni in velikimi obljubami, da so se izneverili svoji pravi materi — Hrvatski. Ne vemo, kdo je vreden strožje obsodbe: ali oni, ki je bil zaveden ali pa oni, ki je zavel; ali nesrečna ženska, ki je pala, ali pa nesrsmriica, ki jo je zavela v to ? !
Tako je, g.^Bartha, ako že hočemo prispodab-Ijati. Zavedena reška hčerka je res obnemogla proti madjarski sili, v madjarsfeih rokah je sedaj po lastni nepremišljenosti. Toda še ni zgovorjena zadnja beseda. Morda se vendar vzdrami prava mati, m«rda nastopi energično, morda bode vendar jela Hrvatska reklamovati svoja prava do naravne hč«.'re svoje — do hrvatske Rekel
Različne vesti.
Šovinizem najdebelejftega kalibra. O svojem času smo poročali, kak boj se je vnel mej mestnimi odborniki težaškimi zaradi osebe izvedenca o vodovodnem vprašanju, — oziroma no toliko zaradi osebe Utega, kakor zaradi narodiosti, katerej pripada.
Umevno je samo ob sebi, takaj je jeden del mestnih očetov glasoval za Italijana Ducati-ja. Poslednji je doma iz blažene Italije, in Še več: iz mesta .učenosti iu vede", — iz Bolonije. To bi bilo po načela radikalne gospode popolnoma prav, da se je imenoval le Ducati in nikdo drugi. Tem huje jik je speklo, da je župan Dompieri podrl s6 svojim glasom vse prelepe nade Ducatija in dra-gov, ko se je naposled še pokazalo, da prekaša v — zmožnostih nemški inžener italijaaskega inženerja 1
To poslednje pa je bil še najhajii udarec na šovinizem teh gospodov, da bi bil Nemec zmožuiii nego Italijan I Najhujše pa jim je bilo to, da se je v italijanskem Trstu (?) pošteval Nemec, četudi zmožntf;. Da, dragi gospodje, sanjati, delati šovinistične naklepe je jeduo, — resnično, znanstveno delati pa je drugo.
Kraj vse male simpatije, ki jo gojite z nami vred do Nemcev v narodnem pogledu, morate ie priznati, da je Italijan dober kipar, glasbenik, slikar, a v — znanstvu ga prekaša Nemec.
Niti davkov ne moremo plačevali! Iz sv.
Križa nam piše nekd<»: Dovolite mi, gosped urednik, malce prostora v Vašem cenjenem listu, da Vam sporočim, kako se je postopalo z menoj na mestnem magistratu tržaškem, ko sem prišel dne 92. t. m. plačat naloženi mi davek.
Torej čujte ! Ko Fem prišel gori » davčno sobo, sem pozdravil v svojem jeziku (ali naj bi mar v Kitajskem? Op. ur.) iu sem rekel: .Dober dan, prišel sem plačat svoj davek". Na to se je oglasil uradnik: mi non intendo pt»r slavo". Izročil sem nm lisi;, a on je rekel na to : ,qua so devi sapere pari ar pet* italian 1" in je vrgel list pred me. Na to pa se je oglasil neki drugi tam v kotu in aarežal tako [jezno, kar si najbolj jezno morete misliti : „non volemo cono-cerll nemeno sevali 1" — In niso hoteli na noben način sprejeti mojega denarja, tako da sem bil primoran oditi, ker so me še celo strašili, da me dajo aretovati. (Lej, lejl — Starte) in je že tudi skočil uradnik, ter jel klicati rfdurje. Oditi sem moral, ne da bi bil kaj opravil. Pom slite gospod urednik, kako neprijetno mi je bilo da sem napravil to dolgo pot v Trst, ne da bi mogel plačati avoj davek. Zdaj pa mi povejte, da li bod« še dolgo trajale te razmere? Pritožujemo se, pišemo in zopet pritožujemo, a vse brez vspeha I Ali se zares smejo vesti na magistratu na tak način proti strankam, ki prinašajo — avstrijski davek,J Čbvek že res ne ve, ali bi se smejal, ali bi se jezil, ali pa jeduo-stavno preziral plačilne naloge, ker tako ali tako ne more oddati svojega denarja v svojem jeziku.
Najbolje bi bilo po rvii^m menenji, sko bi vkda odvzela ruagi<traru p »biranje davkov.
Križan.
Draeoceno pripoznanje. .Pendero BUvo* pi*e : Tukajšnji „Indipeideute" od r*;no!e sobote je priobčil člaiek n premeščenjn deželnega zbora i>terskeg* iz Poreče v Pulj. V tftm članku se opušča „Ind pendente",*da bi pritisn'1 nv.<e one člme italijanske stranke, ki so se ud*li v premesčenje, nastopne vsklike, v kater h je obsežem dragoceno pripoznanja:
„Seveda : v Pulj nai bi šli, v senco arene katere obli čje je popolnoma obljudeno od sedem tisoč Slovanov p u I j s k i h."
Tu traba pripomniti, da ta rlel mesta naziv-ljajo v Puljn „Kroac:jo% in sic-r ravno zato, ker bivajo tam sami Hrvatje.
Ako smo ml, pred par leti, trdili v svojem listu to isto, kar trdi sedaj člank^r v Plnrtipen« dentu", kričali so z italijansko strani: križajte gal
—	in so nas imenovali kar norce 1 Danes pa konstatira najskrajneje italijansko glasilo na Pri-morske-f* isto stvar ter — če tudi nekoliko kasno
—	priznava resnico, ter daje zadoščenje nam, ki smo povdarjali isto.
Hvala torej odkritosrčnosti člankarja v .In-dlpendentu"I
Kako nai Cesar iivl. Naše čitatelje, ki lja* bijo našega milega vladarja kakor svojega očeta, hode gotovo zanimalo, kako Nj. Veličaustvo živi. O na*em cesarju je znano, da zgodaj ustaja. Dan za dnem zajutrkuje cesar Fran Josip že ob petih zjutraj, torej ob času, ko se mnogokateri njegovih podanikov še .jedenkrat obrne" v postelji. Za za-jutrk ima samo jedno čašico kave in košček mrzlega mesa. Potem dela neumorno do opoludne, torej celih sedem ur. Opoludne povživa malo juhe in pečenke in ob treh je kosilo. Za kosilo ima cesar juho, ribo, dvoje vrste pečenke, močnato jed in sadje. Poleg piva pije cesar samo vino, a to vedno jelne vrste. Pivo pije že mnogo let samo temno bavarsko. Po tem obedu ne nžije ničesar več, tudi tedaj ne, ako mu je iti zvečer v gledališče. Ob devetih hodi vladar k pokoju in to vmki dan. Tako je življenje našega cesarja po zimi. Po leti pa šo odpade drugi zajutrk opoludne. Samo pred počitkom pije eesar ie malo kislega mleka in pojć malce kruha. Večerje naš ceaar ne pozna.
Kolika razlika mej takim zmernim in pri* prostim življenjom pa življenjem nekaterih bogatašev, ki bašejo svoj želodec z vsemi mogočimi stvarmi, ki škodujejo zdravju, Ceš : saj imamo.
Od vladarja samega bi se dalo muogo učiti v tem oziru, kar pospeiuje zdravje in dolgo življenje.
Imenovanja. Predseduištvo c. kr. fluaataega ravnateljstva za Primorsko je imonovalo ce«. kr. davkarsaa oficijala Matevža Bastianutti-ja in Simon« Rocco davkarskima kontrolorjema v X pla« čiinem razreda ; davkarska pristava Karla Godino in Autona Bniactia davkarskima uficijaloma v X pl« razredu ter davkarska vežbenika Josipa Klracha in R .geija Milost pl. Wildenhaus davkarskima ad* juiktoma v XI plačilu, razredu, vse na davkarsk«h uradih.
Razpisane službe. Na tukajšnjem policijskem ravnate js: v a je razpisanih več mest koncipistov v X. plačilnem razredu in dve mesti praktikantov. Prošnje je uložiti do 15. decembra.
Svarilo. Tudi tržaška mestna oblast je že pri* javila svarilo glede izseljevanja v Brazilijo. Kakor smo že poročali, je sklenila južno - ameriška država S. Paolo pogodbo z nekaterimi tamošqjimi družbami, vsled katere p »godbe so obvezane tvrdne tekom treh let naseliti v Braziliji 60.§00 km*to valcev izmej katerih naj bi j h bilo najmanj 10.000 iz Avstrije, Ti naseljenci bi se rabili ondi za delo v pridMavanju kave in sicer mesto zamorcev.
Omeniti je, da sti že pričeli razpošiljati svoje agente dve g^noveški plovbeni družbi. „L* L gara brasiliana" in „La Ligure americana", kateri agentje razpošiljajo svoje okrožnic« in vabila tudi na vso kraje naše domovine.
Ker bi omenjene družbe morale zapasti veliki globi, ako bi ne mogle dobiti toliko izseljencev, jo umevno, da so napele vse žile, da ne zapadejo. V ta namen plačujejo najbrže jako dobro tudi svoje agonte, ki si bodo prizadevali gotovo na vso moč, da zvabijo kar največ žrtev v svoje mrož* z raznimi lepimi obljubami, da bi le zaslužili zase večik
aneekov denarja. Nas kiaet naj ki bil peteatakea samo dvar, orodje, ki naj bi pomagalo služiti novce tem modernim trgovcem z človeškim mesom 1 Odločno svarimo torej ie enkrat naie rojake, naj ne gredo na limanice tam lovcem in aaj pemislijo, kaj bi jih utegnilo čakati ondi, v nevarni juini Ameriki. Baš te dni je poročal neki amerikanski list, kaka nsoda čaka dostikrat v Ameriki evropejike izseljence. V nekem kraju se je dalo Evropejcem cele množine trhlega mesa za hrano, ob katerem mesu so ljudje nevarno zboleli, ker je bilo strupeno ; nekaj jih je celo pomrlo. Drugod so zopet prodajali izseljencem posode, ki so hile znotraj prevlečene svinčeno, mesto cinasto glasno in ker je svinec strupen, jih je tudi mnogo obolelo. Take in jednake stvari se dogadjajo v Ameriki na izseljencih, stvari, kakoršne bi morale oplašiti vsakogar, ki hoče tja onkraj oceana v slepi nadi.
Ženaki podružnici družba sv. Cirila In Matada v Sežani so darovali: Na veselici gasilcev je nabrala gospodičina Marica Grbec 7 kr. 2 stot., vrla naredujakinja je darovala v povoj potinji iz Kranja 2 kroni. Ob jednem se naznanja, da gospo« dičina Maša Dolenčeva v Sežani prodaja Nabergojeve in Preširnove dopisnice ter Jurčičeve slike.
Štrajk. Jeden del delavcev-čevljarjev je stopilo v štrajk. Glede IV. kategorije namreč ni došlo do sporazumljenja me! mojstri in delavci. Nadejajo se pa, da se kmalu poravna stvar.
Izjava. — Prejeli srn« in priobčujemo: Moji tekmovalci v Gorici in nekateri drugi trosijo po deželi resti, češ, da j iz izkoriščam položaj kakor trgovec, katerega podpirajo Slovenci, ter da prodajam svoje blago mnogo draže, nego dragi trgovci. Kaj takšnega morejo trditi le oni, kateri ne poznajo trgovskih cen in sploh, ker hočejo loviti ribice v motni vodi. Da se pride v okoro vsem govoricam, izjavljam, da jaz postrežem vsakogar, kdor pride v mojo prodajalnico, mnogo ceneje, uego moji tekmovalci ter da rajše, nego pustiti iz prodajalnice kupca, dam zahtevano blago po tovarniški ceni, celu tudi v svojo zgubo. Kakor d slej, tako tudi zanaprej si bodem prizadeval, da postrežem vsakega kupca po taki ceni, po kateri ga ne bi mogel postreči nijeden drugi tekmovalec, posebno tak, kateri si prizadeva očrniti me pred oPmi mojih sorojakov, da le sebi koristi. Nadejaje se torej obilega obiskovanja, se beležem z vsem spoštovanjem Jurij M o s e, trgovec v Rašteln v Goric.
K napadu v Gorici. O napadu starčka Kneza v Gorici na občinskega tajnika dr. Vechi-ja nam je še dostaviti, da tiči vzrok napadu v nekib materijalnih zsdevah. Knez je bil pred leti vratar v ubožnici v Trstu in dr. Vechi je bil glavni tajnik za javno dobrotvorivo. Knez je imel baje pogodbo na ue^o rento, za katero se menda dr. Vechi ni hotei več brigati. Starček je. moral biti že torej skrajni sili, da je mogel doprinesti tak čin.
Slovanska glasba. Komponist slovenske opere .Ksenija", gospod Viktor Parma, so je mudi! nedavno temu v Zagrebu, kjer je igral svojo ženi-jalno skladbo ob navzočnosti mnogih glasbenih veščakov. Opera se bode pela meseca aprila v zagrebškem gledališču.
Mestna hranilnica ljubljanska ne zniža le obrettae mere za hranilne uloge, ampak bode tudi v prihodnje obrestovala uloge po A.% in bode sama plačevata novi rentni davek, tako, da bodo ulaga-telji dobivali popolne 4% obresti od svojih ulog. Mestna hranilnica ljubljanska je danes najveći slovenski denarni zavod, ima že blizu pet milijonov ulog ia je popolnoma varen zavod, ker za vse uloge jamči mestna občina ljuMjauska z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Ova nova hrvatska lista (Obzor« poroča, da se ustanovi za Zader in okolic« no* list ,Dalmatinska Hrvat*, ki bode pisan v čisto hrvatskem
ztmslu.
V Hercegovini, v Mo*tarn, pa baje prične izba Jati nov hrvatski li^t, ki bode branil pravice slovan-stva iu ujega svetinje v Bosni in Hercegovini. Obema listoma želeti je najboljega vspeha.
Poskuien samomor. 44'etui čevljar Anton Millos iz Buj je ušel prep«ioočnem iz bolnišnice. Na hribu Montnzza se je trikrat zabodel v trebuh 8 trivoglato pilo. NaSli so ga v obupnem stanjn. Boleliavo«t in pomanjkanje sta tirala nesrečneža K temu činu.
Ženska v pravem pomena besede je udova
Josipina Soltesz v Miskelču s a Ogerskem. Ta žena je staia 109 let, je bila petkrat poročena in Je porodila 17 otrok. Sedaj pa je marala Iti v bolnico, kjer najbrže zaključi svoje življenje.
Pogrela aa Peter Qaai, bivši stavbenik, star 60 let. Minoli četrtek je izšel iz svojega stanovanja v ulici deli' Istituto št. 20 ;in se ni še povrnil. Quai je baje duševno malo zmoten.
Pesmi papeža Leona XIII. Sv. Oče je, kakor znano, pravi pesnik po božji volji. Njegove pesmi se odlikujejo po klasični obliki jezika in tehnike in zlasti po originalnosti snovij. Najnoveji zvezek Leonovih pesmij ima naslov: ,Deo et Virgini Matri Extrena Leonis votau. Po večini so zložene pesoii tega zvezka v dovršenem šestomeru.
Najnoirmjie veatl.
Dunaj 24. (Zbornica poslancev.) Posl. Gross (iz nemške napredue stranke) je predlagal celo vrsto glasovanj po imenih o zapisniku, ki so se vršila po kratkem odgovoru predsednika Abrahamovima, kateremu je Gross očital kršenje poslovnika. Seja traja dalje
Dunsj 24. Vojni odsek ogerske delegacije je izrekel rtajprisrčnejo zahvalo vojnemu ministru za njega odkritosrčna pojasnila.
Madrid 24. Ministarski svet je vsprejel soglasno ves zakon o samoupravi na Kubi, vStevši reforme na carini.
Carigrad 24. Posredovatelji miru so nadaljevali razpravo o članu XI. V odškodnino za privatne izgube se je določila svota 100000 gld« funtov.
Za slabotne
bolehave vslod pomanjkanja krvi na živcih, blede in sla-slabotne otroke ; izvrstnega okasa in preiskuŠenega učinka je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno ođ mnogih zdravnikov. — Folliteraka steklenica velja 1 gld., pet polliterskih steklenic 4 glđ. 50 kr.
TrjjCovlnak« bvaojavha ln v iavi.
'iCfT—f Plenic* 7!r<j«8er —.--■— Pftenion a
spomlad 1W8 12.02 do 12.03 Oves zn spomlad 6.49—8 52 Ki spomlad8.76. 8 30 Koru/a maj-jnni 181*7. 5.49 k.ftl i'^nmn nova od 78 kil. f. 12 95—13.05 » I To- ': lo 1810 1316 »d 80 kil f. 13.20—13 25 , od dl. Ml. r. 18 30 13*35, o rt Sil kil. tor. ——. Inćm^ii 5'80 9.— 6'15' 64S
Pienioa: ponudb« dobre, povpraievanje dobro. — Prodaja lSOOtmet. stot. 5 nč. ceneje. Vrem« : lepo.
W«T«*'i.oifm)f UlUr tur. 13.90 do 11 92'/». Za notranji trgovini i Centrifugnl f. <36.50 Conoaaa« f. 37— Četvorni f. 37.75 t glavah f. 38-25 —•—
^fTti. Xffva Ttanto« ^ood ivni^n .-n aov. 33.50 km mtro 84.—
.Jaiaburo. ti miou	h^ucmrm a* deo«aiW»r 27.—
7R marc 27 75 z« maj 28.25 za septoniW 28.75 mirno.
b»ra 94. novembra 3 vtf včeraj dnnes
OHtavni dolg » papirju	102.40 102..'15
„ „ v srebrn .... 102.40 102 »R Avitrijait«. renu v slaU . . 122 70 122.80 „ T kronali ... 10230 102.25 Kreditno *kciie-	. . . S54 75 354.90
LmkIou 10 Lv. .	119.85 119 95
Vđoloon; .	9.63'/. 9.54 V,
40 ntark	11.77 1178
. . 15.30 45 47'/,
: MM Anton lorslf,
pomočnik na porodih in zdravnik za ženske.
ulica Carintia štev. 8,
ordinuje od 9—10 in od 2—4. Za uboge od 8. do 9. ure zjutraj.
^ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL «»
<3> Rafaela Italla «£>
<3>	Via Malcanton it. I.	«£>
<3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in <3>. sprejemuice, žiimiic iu peresnic, ogledal in
železnih blagnuj, po cenali, da se ni bat ^r, ^z	konkurence.	~
A* AAAAAAA AA AA AA A
^ oo C9 C9 e1 ro
Uniforme za jednoletoe prostovoljce
vseh orožnih vr^t po najnišii Ct-ni in »siku vrstne vojaške oprave po originalnih tvorničkih cenah, kakor tudi civilne obleke po najnovejšem kroju in fazonu pii
Fpanu JiraB) zavod za uniformiranje Ulica Caserma Štev. 9.
Ulica Donota itev. 9.
Manična delavnica
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvr- j šuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota Stev. 9.
KOPAČ
8 o
e 3
f
?
J.
Solkanska cesta it. 9.
cerkvenim upravam,
Svečar v Gorici
priporoča velečantitemu nvečenstvu, ter slavnemu občinBtvu pristno
Voščene sveče
kilogram po 2 gld. 45 nč.
Ha so one sveče, koje nosijo pretokolirano tvomično znam« ko, nepokvarjene, jamčim bb svoto 1000 kron.
Sreče skbeje vrste za pogrebe in postransko raa-svetljavo cerkva dobivajn se po jako niakih cenah.
Prodajam tudi tamijan za cerkve:
Lacrima najfineji.......klgr. po gld. 1.20
9 običajni ....... M * » 1.—
Orani s............ p n n —
Blago po&ilja se na vse strani avstro-ogerska monarhije poStnine prosto.
^HHHMM>000<MMi J Hotel Volpioh J
j,pri črnem orlu4 (Aquilanera)j
5	TRST	8
X Via S. Spiridione, Corso, Via 8. Nicol6,
V	najbolj v središču A popolnoma na novo opravljen*
T KOPEL JI, VOZ K VSEM VLAKOM..
V	V pritličju .Restavracija Pilsen" !
od F. Volpicha.
L>4><><><><><><><><><><><+
Ritmione Adriatica di Sicurta
24-2	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na iivenjo v vsik kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica društva Premij na reserva zavarovanja
na življenje Premijna reserva zavarovanja
proti ognju Premijna roserva zavarovanja
biuga pri prevažanju Rosorva n» razpolaganje Reserva zuvarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) Reserva zavarovanja proti pro-
minjanju kurzov,bilanca (B) Rezerva speeijalnib dobičkov
zavarovanja na življonjo , Občna reserva dobičkov
Urad ravnateljstva : 'Via \'aldirlvo ,lir. 9 (v lastnej hift).
gld. 4,000.000'—
n 13,326 34R-9S
1,632.248 22
49.165.07 500,000*—
„ 383.822.42
„ 243.33183
500.000- -„ 1,187.184.86
c. Kr. uril avstr. M\m zavndo
za trgovino u obrt v Trutu. Novoi za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
30-dne v ni odkar, a1/,
•>V 1/ " I /o
'.ledanjili
NAZNANILO. _ .
Spodaj podpirani raznasalec lista »htilinost* ki ie zajedno URAR priporoča ae toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih nr. Udani F r i d er i k C o 1 j ji, vratar hifte st. 8 via Solitario
4-dnevni odkaz 2'/* 8- „ 2'/, j 3-mosočni 30- „ 3»/, p-Za pisma, katora se marajo izplačati bankovcih av«tr. volj., stopijo novu oprostim takse v krepost z dnt*m 24. junija, 28. junija i u odnosno 90. avgusta 1.1. po dotičnih objavah.
Okrožni o«1.
V	vredn. papirjih 2°/, n» vsako i.
V	napoleonlh broz obresti
Nakaznice
za Duuaj, Prago, Pešto, Brno, Lvtiv Tropavn ' > L> kakor za Zagreb -\rad, Bielitz, Gablonz, Grad««', Sibtnj. InomoHt Oelovo«, Ljubljana, Line, Olomuo, Uoicbeuborg, Saaz in 8olnogra<i, l> r f r
Kupnja in prodaja
vrednosti), diviz, kakor tudi vnovčoujo kuponov
l>roti odbitku l°/oo provizije, rkaso vseh vrst pod najumesthejAimi pogoji.
Predujmi.
na tamčevne listine pogoji pu dogovoru Kredi na dokumente v Londonu Parizu, Ho«o-linu ali r 'Irugih mestih — proviziju po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma lia katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zi: • ali srebrni denar, Inozemski bankovci itd - pi pogodbi.
Naia blagajna izplačuje nakaznice narodu« banke italijanske v italijanskih frankih, ali papo dnevnem oursu.
Lastnik konsorcij lista »Edinost'. Izdavatelj in odeovorni ureduik : Fran Geduik. — Tiskaru« Oolwne v Trstu.