------ 231 ------ Naši dopisi. Iz Dolenskega 6. julija. J. J-č. {Klic na pomoč.) Da kmet vidi črno na belem, so nam unidan „Novice" visoke cenilne zemljiške številke naznanile; posebno na Dolenski strani, pod glavnijo Krško je kmet omamljen strmel. Kmet se trudi od ranega jutra do pozne noči, da cesarju davek plača in svoje otročiče preživi; skozi celo leto se veseli jesenske dobe, al, ko pride jesen, pa nima kaj v žitnico djati, ker že skoz 3 leta Dolenci imamo slabe pridelke, posebno pa podgorci Novomeškega in Krškega okraja. Žita bilo je malo, še manj je bilo vina, povrtnine malo, in letos nam je pozna zima vinograde poparila, in še to, kar je pozimi ostalo, je zdaj palež požgal. Zato nas groza stresa videti najvišo vinsko cenitev Krške okrajne komisije, o kteri od si. deželne komisije pomoči prosimo in pričakujemo. Iz Trebnja 12. julija. — 9. dne t. m. smo narodnjaki imeli shod v Dobrnču Žužemberškega in Trebanjskega okraja, da se pomenimo o kandidatu za prihodnji državni zbor. Zastopane so bile vse srenje po odličnih rodoljubih, kteri so za kandidata postavili gosp. Emanuela Tomšiča, posestnika in župana v Trebnjem. Tomšičev program je: „vse za vero, domovino in cesarja I11 — Dalje smo volili dva volilna odbora, kterima je nalog, pozvedeti mnenje volilcev v Kadeškem, Mokronoškem in Kočevskem okraji, kakor tudi skrbeti, da se o svojem času volijo zanesljivi volilni možje, ki bodo glasovali za Tomšiča, Če ga tudi drugod sprejmejo kandidata. Omenjena odbora sta v ozki zvezi z izvrševalnim odborom v Ljubljani. Iz Ljubljane. {Telegram iz Dunaja družbi kmetijski 15. julija.) „Presvitli cesar je danes dopoldne s pohvalo ogledaval razstavo družbe kmetijske; mikalo ga je razlaganje viteza Gutmansthala o pridelkih močvirja o statističnih spisih in o vinoreji". — (Telegram iz Prage 14. dne julija.) „Slavnost za Jungmana velekrasna, deležnikov brezbrojno; za Palackijem slovenski govoril Nolli iz Ljubljane prav dobro, zastopniki Slovencev častno sprejeti". — Gosp. Pribil je zastopal Matico slovensko, gosp. Nolli „Sokola", gosp. Stare Mihael pa dramatično društvo. Tudi telegramov se je iz Ljubljane poslalo mnogo. — (Iz seje deželnega odbora 11. julija.) Prošnjo občine Metliške na c. kr. ministerstvo zoper postavo o notarskem pov6rjevanji podpisov na listinah, je deželni odbor sklenil izročiti s priporočilom ministerstvu pravosodja. — Dopis tukajšnje finančne direkcije, da iz okrajev Radoliške in Ljubljanske mestne davkarije ni došla nobena pritožba in nobeno poročilo zoper preobloženje z zemljiškim davkom ter da se vsled tega tudi v imenovanih dveh davkarijah ni zarad tega nič zemljiškega davka odpisalo, se bode z letnim sporočilom naznanil deželnemu zboru. — (Iz seje odborove družbe kmetijske 6. t. m. — na dalje.) O državni podpori za različne kmetijske razdelke za letošnje leto poroča podpredsednik dr. Costa, in sklenil je odbor sledeče: podpore 500 goldinarjev prositi za nakup kmetijskega orodja, iz lanske podpore ostali znesek pa porabiti za nakup dveh Schonberških trlic z dotičnim drugim orodjem za Bohinj in Vodice, in za nakup 3 ročnih mlati In i c, ki se bodo na deželo dale najmarljivišim druž-binim podružnicam za skupno rabo ondašnjim gospodarjem; — 800 gld. za podporo vrtnarstva, sadje-in vinoreje, in sicer najbolj za to, da se podpira naprava vrtov pri ljudskih šolah in naprava občinskih trtnic; — za nakup bikov in telic Muricodolskega, Marijedvorskega in Pincgavskega plemena je družba kmetijska že prejela 7000 gold.; s tem denarjem kupljeni biki in telice se bodo po sklepu odborovem, katerega je si. ministerstvo po izgledu druzih dežel že tudi potrdilo, za polovico kupnine po dražbi (licitaciji) na Erodaj dali proti temu, da gospodar, ki tako živino upi, jo mora vsaj 2 leti za pleme rabiti na Kranjskem; tarifo za spuščanje bika odloČi vprihodnje lastnik sam; — za napravo kali (vodnjakov) prosi odbor 2000 gold. podpore, ker potreba teh naprav je očividna, pa tudi to je očitno, da s premajhno podporo se ne da nič zdatnega narediti; — za nakup Sufolških pre-šičev in Trbiških in Jezerskih ovnov in ovac 8e prosi 1010 gold.; — za č bel o rej o se je prosilo 400 gold. proti temu, da se za 100 gold. kupi Poren-tovih in Sumperjevih panjev in brezplačno razdeli med učitelje in manj premožne kmete čbelorejce, 300 gold. pa se za premije obrne marljivim in umnim čbelorejcem; — za s vil o rej o se prosi vsaj 200 gold. podpore za nakup in razdelitev zdravega semena svilnib črvičev; — za spis poljedelske statistike se prosi 800 gold. podpore z obljubo, da bode gosp. odbornik Solmajer jo izvršil po nalogi ministerstva (podporo za zboljšanje kmetij štev na Notranjskem bode odbor v prihodnji seji obravnaval na podlagi poročila odbornika g. Debevca). — Kedar odbor od si. ministerstva prejme naprošene podpore, se bodo dotični oklici razpisali, pa tudi očitno se bode oklicalo, kedaj se bode prodajala ali delila nakupljena živina. — Za podporo potovanja k razstavi Dunajski je odbor si. deželnemu odboru nasvetoval izmed 16 prošnikov 10 za ta posel sposobnih kmetijskih izvedencev, in vsacemu naj se da 50 gold. podpore. Ko so bile podporne (subvencijske) zadeve za 1873. leto dognane, je dr. Jan. Bleiweis poročal a druzih zadevah in sklenilo se je sledeče: občini Pod-gradom na Dolenskem se je dovolilo 100 gold. podpore za napravo vodnjaka blizo farovža, ker na 3 mestih se s 100 gold. ne more nič narediti; — občini Semiški se pošlje za napravo kali 200 gold., druzih 200 gold. dobi, kedar bode kal gotova; — občina v Ljubnem dobi 50 gld., občina Žužemberška dobi 50 gld., brž ko pošljete pobotnico, ravno tako 30 gold. občina v Pavločah. — Gospodarju Malavašiču iz Butajnove se je dovolilo, že pretežkega in prehudega ovna Trbiškega proti temu prodati, da že doma izre-jenega lepega ovna istega plemena za pleme rabi; —» na prošnjo učitelja Drmelja v Cerknici se je za on-dašnjo ljudsko šolo dalo dvoje panjev in zbirka vrtnarskega orodja; — načrt nove postave za varstvo polja, ki ga namerava c. k. deželna vlada prihodnjemu deželnemu zboru v obravnavo predložiti in ga je v razsodbo poslala družbi kmetijski, je bil izročen v poročanje družbinemu predsedniku baronu Wurzbach-u; — o 4 prošnjah občin za podeljenje novih sejmov naj odbor, soglasno z okrajnimi glavarstvi in kupčijsko zbornico, c. kr. vladi poroča, da jih ni treba, občini St. Vidški nad Ljubljano pa naj se dovolijo; — poročilo c. k. okrajnega glavarja Postojnskega gosp. Globočnika, da se je v Postojni podružnica kmetijska na novo ustanovila in g. dekana Hofstetterja za predsednika, gosp. župana LavrenČiča pa za podpredsednika izvojila, se je radostno na znanje vzelo; — gosp. odbornik Solmajer je bil enoglasno izvoljen, da grč v imenu družbe kmetijske za poročevalca v Dunajsko razstavo in se potem njegovo poročilo, obrnjeno samo na razmere našega Kranjskega kmetijstva, natisne v „Naznanilih družbe kmetijske"; — za nova uda družbe kmetijske sta bila sprejeta dr. vitez Kaltenegger, deželni glavar, in Fr. Pa d ar, nadglednik gozdnih drevesnic v Postojni. —t C. k. ministerstvo kmetijstva je naznanilo družbi kmetijski, da letos podučevanje učiteljev ljudskih šol v kmetijstvu ne more biti v Gradcu, ampak da bode v Celovcu, in da bode deželna vlada štipendije Kranjskim učiteljem namesti za Gradec dala za Celovec. — Iz Bleda nam piše gosp. prof. Povše, ki se ondi zdravi v mrzli kopeli, da so mu nekteri ondašnji gospodarji izrazili željo, naj jim kaj pove o kmetijstvu, in ker je tudi tukaj se ozdravljajoči gospod dr. Razlag mu to mnenje izrazil, je namenjen ž njim ------ 232 ----- Tred napraviti prihodnjo nedeljo, to je 20. dne t. m. popoldne ob 3Y2 uri kmetijski shod, v katerem bode on govoril: kako moramo ravnati z gnojem v hlevu in na gnojišči, in kaj imamo storiti, da fožlahnimo našo govejo rejo, — dr. Razlag pa o čbe-arstvu. — Mi čestitamo gosp. prof. Povše-tu k tej dobri ideji. — (Volitev gosp. V. C. Zupana za podpredsednika in gosp. J. N. Horaka za podpredsednika) kupčijske in obrtnijske zbornice je minister kupčijstva potrdil. — (Prvi občni zbor delničarjev »Narodne tiskarnetc. (Dalje.) Pri debati, ktera se je potem pričela, grajal je dr. Poklukar, da se za leto 1872. nista napravila niti bilanca niti inventar Ljubljanske tiskarne. — Gosp. faktor Kovač in gosp. G r a s s e 11 i ugovarjata , da to ni bilo lahko mogoče , ker je bilo tačas v Ljubljanski tiskarni mnogo iz Maribora prevaženih črk, tudi je delo sila zamudno in časa je bilo premalo. — Gosp« dr. Poklukar dokazuje, da bi se bilo to vsaj po fakturah zgodilo, in bi delničarji vendar nekaj v rokah imeli, na česa bi se pri sklepih opirati mogli. Tako se pa ne ve, pri čem da smo. Ker se odbor se vedno opravičuje, oglasi se gosp. Nolli, da mu nikakor ne grd v glavo, zakaj se toliko izgovarjajo, ker je očividno, da bi bili to, kar se odnjihtirja, lahko storili. — Gosp. Klavžar stavi zato predlog, da bi se v prihodnje poročilo o društvenem delovanji že 8 dni pred občnim zborom vsakemu delničarju v roke dalo. — Gosp. G rasel 1 i reče, da pravila tega sicer ne ukazujejo, da pa bo upravni odbor rad to izpolnoval. Predsednik je hotel Kiavžarjev predlog kar dati na glasovanje. Al g. Klun mu ugovarja, da se pravilno nikakoršen predlog ne sme niti staviti niti o njem sklepati, ki ni na dnevnem redu. A novih predlogov tudi ni treba; upravni odbor naj le, kakor mu je dolžnost, izpolnuje društvena pravila, ktera jasno določujejo, kakošne naj bodo priprave za občni zbor, in vsega ugovarjanja in prepira bo konec. Edini predlog — pravi na dalje — kteri se utegne še staviti in kterega glede na to, da ste sami obstali, da danes o denarnih zadevah nikakor ne moremo sklepati, stavim jaz, je ta: Naj se v enem ali dveh mesecih skliče iz-vanredni občni zbor; upravni odbor pa naj med tem časom skrbi, da sestavi račune in bilance, ter jih o pravem času delničarjem na znanje da in na ogled razpoloži. Dr. Vošnjak zavrača gosp. K luna, da tudi tega predloga ne sme staviti, ker ga na dnevnem redu ni; ko mu pa Klun dotično določbo pravil prebere, zavrača ga s tem, da se bo letos na vsak način sklical še en občen zbor, kedar bodo pravila, ktera hočemo danes prenarediti, od vlade potrjena. Takrat se bo volil nov upravni odbor in predložile in uravnale se bodo vse reči, ktere so danes zastale. Gosp. Klun odgovarja na to, da do tistihmal še mnogo časa preteče in da bi ne bilo dobro vredbo računov in bilance še dalje odkladati. Tudi bi ne bilo prav, novim odbornikom nakladati, da oni rešijo štreno, ktero je dosedanji odbor zamotal. Ako si pa upravni odbor ne upa, v enem ali dveh mesecih te naloge izvršiti, pač bi zaslužil, da se mu kar danes očitno nezaupnica izreče. (Nemir.) Ko je g. Pajk delničarjem še priporočal, naj delajo na to, da bi naročniki „Slov. Nar." naročnino redoma plačevali, oglasi se prof. Zupan iz Reke, ter stavi še enkrat KI u no v predlog z dostavkom: „naj se skliče izvanredni občni zbor „narodne tiskarne" meseca septembra tega leta. — Ta predlog je bil enoglasno sprejet. Ker so za-nj glasovali tudi pričujoči odborniki, pripoznali so s tem dejansko, da je gospodarstvo tiskarnice res v tako slabem stanu, kakor njim ga je očital g. Klun. Potem so bile volitve v upravni odbor in pre-gledovalni odsek. Med skrutinovanjem pa se je debatiralo o spremembi nekterih toček delniških pravil, ki so bile večidel po nasvetu upravnega odbora sprejete. Le število upravnih odbornikov se je po gosp. Nolli-jevem predlogu znižalo na 10, od kterih jih mora vsaj 5 v Ljubljani stanovati, ter se je določilo, da mora odbor vsaj vsako četrtleto eno sejo imeti. S tem je bil dnevni red končan. Gosp. Klavžar pa še predlaga, naj občni zbor sklene, da se na dnevni red prihodnjega občnega zbora postavi ustanovitev podružnice tiskarne v Gorici, in zopet se je moralo njemu in prvosedniku, ki je po-praševal, ali se ta predlog sprejme, dopovedovati, da občni zbor danes nima pravice o tem sklepati, gosp. Klavžar naj svoj predlog opravilnemu svetu naznani. Prof. Zupan predlaga nadalje zahvalo prejšnjemu predsedniku dr. Razlagu, ki se je odpovedal predsedstvu, g. Grasselli pa g. Gutmanu, ki je iz upravnega odbora stopil. Zbor obema predlogoma pritrdi. Konečno se spominja g. Rapoc še rajnega barona Antona Zois-a, kteri se je vpisal za ustanovitev „narodne tiskarne". Zbor zakliče nepozabljivemu blagemu rodoljubu slavo. V upravni odbor so bili izvoljeni: Franc Hren, Hugo T ur k, Alfons Moše in Matej Pire; v pregle-dovalni odsek pa: Ivan Vilhar, Valenta, Tekav-čič, Luka Tavčar in dr. Ribič. Dobili so po 121 do 197 glasov. — „Narodu se je s tem izidom volitev ponašal; meseca septembra se bo že pokazalo, kako se s tiskarnico gospodari. Ce pojde tako naprej, bodo delničarji svoj dobiček kaj lahko spravili in dr. Ahačič bo moral ostale delnice še bolj ponujati, da jih med svet spravi. Vsakdo si bo dvakrat premislil, predno bo svoj denar društvu izročil, ktero skoraj že leto in dan obstoji, pa svojim delničarjem še računa ne d4. Dunajski „krah", ki je toliko denarnih zavodov vničil, ki so trdneji ostali, nego ,.Narodovau tiskarna, bi se utegnil pri njej ponavljati, ako se o pravem času nerednemu oskrbništvu v okom ne pride. Zato delničarji, pozor! (Kon. prih.) — (Kranjska zidarska družba) je, počensi svoje delovanje, pretekli mesec naznanila okrožje, v kterem se po §. 6. svojih pravil gibati sme in se gibati hoče; ona namreč hoče 1) nakupovati zemljišča in posestva vsake vrste in jih spravljati v denar deloma s tem, da jih razdrobi v kose, deloma s tem, da zida na njih koristna in obresti ali najemščino noseča poslopja, kakor: stanovališča, gostilne, fabrike (tovorne), javna poslopja itd. iz tega namena, da se za to porabljeni denar po najem-ščini, oddajanji v najem ali po novi prodaji v korist družbe obrača; 2) bo društvo pečalo se z zidanjem in popravljanjem razne vrste, in sicer bo izdelavalo ceste, železnice, mostove, stavbe nad in pod vodo na račun države, srenj in drugih javnih družeb ali zasebnih osob, splošno pa se bo pečalo z zidarskimi deli vsake razmere samo ali pa v družbi z drugimi podvzetniki; 3) bo družba kupovala, snovala in v delu zdrževala izde-lovalnice (tovorne) vsake vrste, opečnice, kamno-lome, apnenice na svoj in druzih račun in kupčevala z lastno in nakupljeno zidarsko robo; 4) sprejemala bo oskrbovanje pohištev in zemljišč po mestih in na kmetih, posredovala po naročilu pri prodajanji in nakupovanji zemljišč in poslopij in vstanovljala pisarne, v kterih se bodo zemljišča in poslopja naznanovala in prodaja ali kupovanje posredovalo; 5) bo pridobovala in posredovala privilegije in patente, ki imajo po svoji lastn osti za kteri koli oddelek pravilnega delovanja kako v red- ------ 233 ------ nost. — Družba pri tem naznanilu se povdarja to, da je pridobila tudi dobro znani zidarski zavod gospodov Antona Treo in sinov v svojo družbo in da jej je zdaj zidarski voditelj gosp. Viljem Treo. Dalje ima tehničen zavod, kteri vstreza vsem modernim tirjatvam in si je zagotovila velike zaloge raznovrstne zidarske tvarkie po najugodnejših pogojih. Po tem je posebno v stanu, vsa k zidarskemu poslu spadajoča dela razne vrste in obzirnosti v kar mogoče kratkem času lepo in trdno in po najniži ceni izvrševati. Pisarnice družbe so na Celovški cesti hiš. štev. 82. pri tleh. Ravno tam je tudi zmiraj na prodaj in se more izbrati obilno različne zidarske robe in potrebščine. — (GospodiČina Neugebauer), priljubljena pevkinja v slovenskem našem gledališču, pride meseca avgusta k narodni operi v Zagreb. Izvrstno lepi glas in dobro izšolanje mlade gospodičine pevke so nam porok, da bode popolnoma izpolnila mesto primadone, ko se bode priučila Hrvaški jezik. — (Sokolski izlet) v nedeljo popoldne po čolnih na Ljubljanici k Matevžetu, ki bi bil zarad opoldanskega neugodnega vremena kmalu „po vodi splaval", se je izvršil tako krasno, da v prijetnem spominu ostane vsem deležnikom. Velikansko je bilo videti, ko so se bogato okinčani brodovi na večer počasi pomikali proti Ljubljani. Neštevilni lični raketi, švigajoči v zrak, ume-talni ogenj, lepo petje in godba v krasni noči: bil je to res rajski ogled, ki je privabil ogromno število Ljubljančanov za bregove Ljubljanice, ki so s živio-klici pozdravljali prihajoče. Vse tedaj radovalo se je mične veselice, — samo ravnatelji njeni ne, kajti tožili so po pravici, da ravno onih gostov ni, kterim je izlet bil namenjen, to je, S o kol cev. Sokolci želijo izleta; odbor jim vstreže z velicim trudom in stroški, pa jih ni! Ni čuda, ako nevoljni vprihodnje popustijo vredovanje. Iz Notranjskega 14. julija. (Volilni shod v Postojni 13. dne t. m.). Mniševci in Cerkničanje so osnovali včeraj skupščino v Postojni, da bi nasproti grofu Ho-henwartu za državnega poslanca proklamirali dr. J. Razlaga. V vsem skupaj se je zbralo 49 mož, med njimi 30Mniševčev in Cerkničanov, ki so po komandi tr6jice Hrenove, Krašovčeve in Obrezo v e glasovali, a tudi za občine take sklepali, katere v tej skupščini zastopane niso bile, tako, na priliko, iz Loža in Idrije ni bilo nikogar, iz Planine je bil gosp. Koren s županom gosp. Kovšco in še kakima dvema iz onega okraja, iz Senožeč župan g. Zelen, iz Vrhnike župan gosp. Jelovšek, in iz Postojnskega okraja kakih 12 do 15, iz Vipave dva, med njima dr. Rojic, kateri menda od Vipavcev ni imel mandata. Veliki Hren, ki je z gosp. Krašovcem in gosp. Obrezo pod svoje krilo vzel dr. Razlaga, je na pomoč poklical dr. Vošnjaka, da je nasprotoval kandidaturi grofa Hohenwarta samo iz nagajivosti do dr. Bleiweisa in dr. Costi, od katerih v6, da jim volitev Hohenwarta čez vse drugo gre. — Ker gosp. Hren ne zna veliko govoriti in vse drugo bolje razume, kakor to, kaj je v sedanjem položaji narodni in federalistični stranki Avstrijski najbolj potrebno, je posadil na tron predsednika dr. Vošnjaka, in bolj zatulili kakor zaklicali so mu Hrenovi privrženci: dobro! Tako je skupščina imela „glavo". — Na to prvi poprime Cerkniški gosp. Krašovec besedo in predlaga dr. Razlaga za poslanca kmetiških občin, rekši, da je dr. Razlag po razmerah, katerih pa on ni kriv, prišel v nekako goščavo, iz katere mu moramo Notranjci spet na noge pomagati. Zupan Senožeški g. Zelen v tehtnem govoru pobija, kar je g. Krašovec govoril, in jasno dokaže, daje dr. Razlag sam kriv „goščave", v katero je zabredel v dveh zadnjih deželnih zborih, ko je odpadel od narodne stranke, zoper a d r e s o govoril in glasoval, in kazal, da omahuje na dve strani, da ga je Dežman imenoval svojega „družnika" in po takem nikakor ni zanesljiv; grof Ho h en war t pa ima neizmerne zasluge za vse narode Avstrijske; njegovo ministerstvo bilo je po 10 bridkih letih danica bolje prihodnosti itd. Cene bi pa se izvolil grof Hohenwart, naj se voli kak drug domačin. Koterija Hrenova ga je neprenehoma motila s kričanjem in zasmehovanjem! Govorili so za Hohen-warta še gosp. župnik Mlakar iz Zagorja, naš vrli večletni poslanec gosp. Koren in pa župan Vrhniški gosp. Jelovšek, — al Hrenovci in Krašovci so zmirom rujoveli, da je bilo groza. Dr. Rojic je v svojem govoru rekel, da ni za Ho h en wa rta, pa tudi za Razlaga ne. Konečno se je glasovalo, in Hrenovci so imeli 38 glasov (30 Mniševskih in Cerkniških) za Razlaga, Hohenwart pa je dobil 11 tehtnih glasov iz vseh druzih okrajev.*) Dostaviti moram še to, da župan Postojnski g. Lavrenčič ni bil doma , da pa je pismeno svoj veljavni glas izročil za grofa Hohen-warta. Po takem ni dvomljivo, da grof Hohenwart zmaga pri volitvi, če tudi bodo na vso moč vladni možje in ž njimi mladoslovenci agitirali zoper njega. — O resolucijah Vošnjakovih ni vredno govoriti; kar je unidan v Celji bobnal, je bobnal na raztrgani svoj boben tudi v Postojni. Nekteri Hrenovci so cel6 kar brž hoteli še kandidata staviti za mesta in trge; al zoper to silstvo je protestoval g. Jelovšek, ker ni bilo nobenega Gorenca in Idrijčana v skupščini. Po končani skupščini smo mi šli v gostilnico Lavrenčičevo, Vošnjakovci pa v gostilnico — nemške gospe" Do-xatove. Prav karakteristično J — Bralci „Novic" iz tega popisa vidijo, kako so Hrenovci v tej skupščini bili zavzeti za dr. Razlaga — naj pa zdaj vzemo v roke 1. list letošnjega „Slov. Naroda", v katerem ga odpadnika svetu proglašajo. Našega rojaka Hohenwarta črtijo, da je Nemec, — na to pa so zdaj nalašč pozabili, kar so v omenjenem listu dr. Razlagu po pravici očitali, da je on edini med slovenskimi poslanci bil, ki je v dež. zboru nemški govoril; „vsi poslanci — piše „Narod" — so se strogo in dosledno držali načela slovensko govoriti, on ga je prelomil". In dalje piše „Narod",* da se je „dr. Razlag v glavnih političnih rečeh od druzih narodnjakov in od nas ločil!" — Vse te velike politične pregrehe Razlagove so „Na-rodovci" zdaj pozabili, in ni jih sram, zdaj hvaliti, kar so ostro grajali pred 6 meseci!! Kaj tacega je le pri nepoštenih politikarjih mogoče — mi drugi Notranjci bomo svojo pravo pot hodili pri volitvi — grof Hohenwart, naš rojak, je naš poslanec! ------ 234 ------ *) „Laibacherica" današnja je hitela kar brž razglasiti, da je dr. Razlag od 80 občin (!!!) z 48 glasovi za kandidata bil postavljen. Enako mrjedlico gode že tudi telegram Dunajske „Presse", in ,,Slov. Narod** piše , da se je zbralo 70 najvažniših mož. Ker so vsa ta glasila iz enega kotla — Čigava je tedaj veča laž? Eno le je resnično, in to je, daje vladnim listom kandidatura dr. Razlaga ravno tako prijetna, kakor „Slov. Narodu", Vred.