■ DIREKTOR KONFEKTE NI DRŽAL OBLJUBE
/liZM
NOVE
NOVICE
IZ RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA
januar 1992 cena 25 SLT št. 18
poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica
Vaš intervjurDIANA DROBNIČ

	
■ ČRNE GRADNJE: PRIMER ANDOLJŠEK

TURIZEM TRGOVINA STORITVE d.o.o.
TZO 20 (NAMA), KOČEVJE Tel. (fax) 855 - 855
*	akvarijske ribice, hrčki, ptice, želve, prašički...
*	kompleti tropskih akvarijev
*	4 dnevno potovanje v Prago že za 159 DEM
*	lokostrelska oprema in telefonija
LES
Luisa Adamiča 10, Ribnica d.O.O.Tel.: 862-067
akcijska prodaja KERAMIČNIH PLOŠČIC po tovarniških cenah
na zalogi OKNA IN VRATNA KRILA po zelo ugodnih cenah
nudimo furnirane HRASTOVE OBLOGE
V januarju prične z obratovanjem restavracija v novi stavbi KVM.
NUDIMO:
•	malice
•	poslovna kosila, večerje
•	slavnostna kosila
VLJUDNO VABUENI!
•	oskrbovanje gostincev in trgovcev z živili in neživili ter vsemi vrstami pijač, hitra dostava in zanesljiva poslovnost v trgovinah
JORAS, tel.: 861-530 BREG, tel.: 861-379
ŠPECARIJA ZIMZELEN, tel.: 863-348 PRESENEČENJE OB NAKUPU NAD 1000 SLT
•	trgovini BREG in ZIMZELEN sta odprti tudi ob nedeljah
•	grosistična prodaja pijač, tel.: 861-371
•	skladišče živil in neživil, tel.: 861-983
tel.: 861-980,861-981
kovinčtr
TRGOVINA d.o.o
trgovina in storitve
'T •	• . .

NOVO ODPRTA TRGOVINA VAM NUDI:

instalacijske materiale
(vodovod, centralno ogrevanje, elektrika)
sanitarno keramiko in ploščice
vijake
črno in barvno metalurgijo (pločevina, profil) gradbeni material

SREČNO
1992 !
j’»"* 1»1"
*	brezplačna montaža za določene vrste blaga pri plačilu z gotovino
*	strokovno svetovanje o nakupih, montaži in uporabi določenih vrst blaga s področja vodovodnih instalacij, vseh načinov centralnega ogravanja, krovsko kleparskih, ključavničarskih in delno gradbenih del: vsak četrtek od 17. -18. ure
*	izdelava, dobava in montaža krovsko kleparskih in ključavničarskih izdelkov
*	dostava na dom
S r— I r- ■
! ELEK
i
1 C
i !
Reška cesta 23, tel. (061) 853 - 621, fax (061) 851 - 613 j ■ *
ELEKTROVZDRZEVANJE
CERKEV
.Z'
STORITVE:
servis in montaža oljnih gorilcev
! i
:
M
S i : j
i
!
servis eliktričnega ročnega orodja, varilnih aparatov
montaža toplotne tehnike in vse vrste instalacij
PRODAJALNA Prigorica 89a, tel.: 864 -172
V mesecu januarju smo pripravili bogat
i ! program spomladanske konfekcije po ugodnih cenah.
Izbirate lahko med trenirkami, bermudami, ženskimi jaknami in zelo modernimi „špichozami”.
SE PRIPOROČAMO !
Illll—
lllfilM
ÜDT'iTXT A XTT
IKIZiNANI...

potekal napeto kot na zahodni horzr vrednost naše države
—..

Upam’ dasibodokonlno,ud,poUukls,:ühmedxhoiv
.......... .......................................
roke (Spomenkina "sprava ) in da se bodo končno začeli
1 SSjSiMitsSSSsss:
sšs
i||I|
IP

Urednica __________

Naslovna stran:
Diana Drobnič, vodja skupine DANCE GROUP Dl, na sceni.
iivtwwwvwwwwvwwvwvvvvvwvvwvw«^^^^
VSEBINA
■	Odmevi odmevov
■	Spor v opremi v pravnih vodah
■	Direktor Konfekte ni držal obljube
■	Nove novičke
■	Šport
■	Vaš intervju: Diana Drobnič
■	Črna gradnja: Ali cilj posvečuje sredstvo?
■	1991/1192: Na našem koncu nič novega?
■	Poslovna stran
■	Šolska stran
H Predstavljamo vam
NOVE
NOVICE
NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slovenske Konjice, Titov trg 3. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43-544/83) je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Tisk: Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 480 SLT, polletna 240 SLT. Naslov uredništva: Kolodvorska 1, Ribnica, tel. 861-765 od 8.00- 11.00, ostalo 861- 704.
NOVE
NOVICE
uredništvo Kolodvorska ul. 1 61310 Ribnica
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED
Tekst oglasa:
DATUM:______
IME IN PRIIMEK NASLOV
ŠTEV. OBJAV ŠIFRA ZA PONUDBO PODPIS
TELEFON
NOVE
NOVICE
ODMEVI ODMEVOV

PREJELI SMO
lil							 ~ V/	EM
		
V zadnjih NOVIH NOVICAH je bil objavljen nepodpisan članek strokovnih delavcev Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje.Ta članek naj bi bil nekakšen odgovor na objavo intervjuja z najino družino, za katerega seje uredništvo NOVIH NOVIC odločilo v želji prikazati bralcem pestrost življenja na kočevsko ribniškem koncu. V objavljenem intervjuju smo samo deloma nakazali probleme, s katerimi se srečujemo pri kmetovanju in delu na Kočevskem.Pri tem smo namenoma večinoma obremenilnih podatkov in dokazov izpustili in jih uredništvo v sporazumu z nami ni objavilo.
Ta članek je za najino družino izredno žaljiv. Odgovor je poln grobih javnih obsodb brez navedbe dokazov, obsoja nas nedelavnosti, malomarnosti, neprizadevnosti in nestrokovnosti. Takšna ocena najine družine in najinega dela praktično ogroža težko prigarano eksistenco in nama otežuje vsakdanje življenje in nadaljnji razvoj kmetije. Zato sva primorana, da podrobneje opiševa najino plat medalje, za katero "strokovnjaki"niso našli niti trohice razumevanja. Dovolili so si podati celo svoje ocene za področja najinega življenja in dela izven njihove stroke, za kar gotovo niso poklicani. Odgovor kaže na izreden trud: očrniti neposlušne kooperante na Kočevskem.
Vse trditve, ki sva jih v intervjuju izrekla, so resnične. Vso dokumentacijo, ki jo omenjava, imava shranjeno. N.pr.:ponarejene kartice, s katerimi so na kooperaciji vodili naša sredstva in del teh nezakonito odvajali.Hraniva tudi aneks k naši še vedno pravno veljavni pogodbi, v katerem je kmetijski inšpektor odredil, da nama lahko za svoje usluge jemljejo le 4% maržo, v članku pa so javno priznali, da so nam zaračunavali 10 % maržo, torej so nas goljufali vsa leta pri vsakem nakupu za 6 %. Takšnih dokumentov hranimo še več in smo jih izročili tudi javnemu tožilcu.
Če ne bo ukrepal, bomo pomoč poiskali na Tožilstvu v Ljubljani. V najinem intervjuju, ki je razburil ''strokovne delavce", po najinem mnenju ni bilo za nikogar žaljivih navedb, omenjala nisva nikakršnih imen, nikogar nisva osebno žalila. Odgovor pa je ravno nasproten. Po besedah g. direktorja, ki jih tako rad uporablja, bi uporabili tale izrek:"Če stopiš mačku na rep, zacvili."
Naša družina se je preselila v Kočevje v januarju 1987 leta. Do takrat smo živeli v Brežicah, še prej v Ljubljani. V Brežicah smo poleg službe na majhnem
travniku, ki sva ga imela v najemu, začela zrejo ovac. Oba imava veselje do kmetovanja in narave, zato sva na vse načine iskala možnost, kako bi prišla do večjega kosa zemlje, kjer bi lahko gojila drobnico. V Kočevje sva prišla izključno zato, ker sva želela gojiti ovce in živeti v naravi, ne pa zato ker bi imela težave zaradi predolgega jezika, kot natolcuje odgovor "strokovnjakov". Izraz "dolg jezik" pa očitno razumejo narobe:v ljudskem žargonu to pomeni, daje nekdo odkrit in resnicoljuben, kar pa nekateri razumejo kot konfliktnost.
V okviru Razvojnega programa kmetijstva sva z možem dobila v najem kmetijo, s katero so prej gospodarili "strokovnjaki"	Kmetijskega
gospodarstva. Doma hranimo fotografije, v kakšnem stanju je bila kmetija, ko smo jo prevzeli. "Strokovnjaki" so 40 let gospodarili s to zemljo brezplačno in dosegli, da so se njive in travniki zarasli s trnjem, lesko in drevjem. Okrog hiše in hlevov je nastalo smetišče, tako da smo 14 dni odvažali smeti, ki so bile posledica "umnega gospodarjenja" g.direktorja in podobnih fevdalcev. Gnoj, ki se je nabral okrog hlevov in po poteh, smo morali odriniti z buldožerjem. Veliko sreče si imel, če si se ob dežju po cesti momo hleva vdrl v blato le do kolen.
Okrog razvojnega programa KG Kočevje bi omenili še to, da je zelo krivičen do domačinov, ki so tudi zainteresirani za kmetovanje, pa jih zelo redko sprejmejo, češ da imajo premalo finančnih sredstev. Tako je naravnana celotna občinska politika, ki domačine skuša obdržati v odvisnem, podrejenem položaju. Ne dovoli jim, da se razvijejo v samostojne gospodarje in poštene davkoplačevalce, ki ustvarjajo zase in za družbo.Podobno velja za poslovanje Opreme Kočevje, kjer vodstvo številne posle s kooperanti išče in najde izven Kočevja.Glede "kvalitetne živine" pripeljane na Stari
Breg je resnica naslednja:brez najinega soglasja so nama pripeljali vrejo teličke ( zgodaj spomladi ). To so bila teleta, namenjena v zakol. Tako živino oddajo kmetje v klavnico ponavadi zato, ker ni primerna za pitanje.Ta živina ima tudi nižjo ceno. Namesto v klavnico so jo preusmerili na Stari Breg. Vedeli so, da nimava niti sena, niti denarja za nakup le-tega. Pa tudi če bi denar imela je kupovanje sena slaba investicija. Reja govedi se izplača le, če imaš doma poceni pridelano krmo. Živina je bila pripeljana brez dobavnic, brez potrebnih potrdil in pregledov. Vsa teleta so bila hudo glistava, dva pa sta že med prevozom dobila pljučnico. Prehranjevanje telet, ki so hranjena le z mlekom, je po odstavitvi zelo zahtevno. Z veliko truda in dela jih moraš navaditi jesti seno in krmila, včasih ne znajo niti piti niti jesti. Pri tem navajanju na hrano mi ni jasno, kakšno vlogo naj bi imeli "strokovnjaki KG". V juniju so nama pripeljali še 200 kilska teleta, ki so bila prav tako namenjena klavnico, zrasla pa so ob krmilih in silaži. Prisiljena sva jih bila dati direktno na pašo brez prehoda, posledica je bila hujšanje in driske. Takšnemu prisilnemu uvajanju in mučenju živali in ljudi, pravi g.direktor "strokovna pomoč pri uvajanju na pašo". Kljub vsemu sva imela malo bolezni in poginov. Živina je bila zavarovana na pogin, denarja pa nisva nikdar dobila.Pravi problemi pa so se začeli šele s košnjo. Travniki, ki sva jih prevzela, so bili poraščeni, istočasno sva delala ograje za živino, z motorko čistila travnike, zidala silos, gnojišče, popravljala hleve, usposobila zanemarjeno hišo za bivanje, popravljala luknje na strehi senika, lovila živino, ki je uhajala iz nedokončanih ograj...Nisva imela časa niti jesti niti spati.
Zaradi pretiranega garanja , neredne hrane in skrbi sva oba zbolela. Leon je dobil rano na dvanajsterniku, bruhal je
NOVE
NOVICE
ODMEVI ODMEVOV


kri in je zaradi slabokrvnosti obnemogel. Jaz sem zaradi vsakodnevnega večurnega tresenja na traktorju na soncu, z eno nogo v grobu zaradi strmin , po katerih smo kosili, trikrat zaporedoma spontano splavila, tako da smo zaenkrat ostali družina z enim samim sinom.
Na morju, ki nam ga podtikujejo "strokovnjaki", nisva bila z možem 9 let. Morje sem videla samo takrat, ko sem peljala sina na počitnice. Zelo rada bi poznala kmeta, ki brezskrbno pusti kmetijo in sredi poletja odide na morje za 14 dni. Poznala bi ga rada zato, ker me zanima, kako mu to uspe, kje dobi čas in denar za takšen podvig.
Natolcujejo, da sva pustila 14 dni živino brez vode in hrane, samo, pri 30 stopinjah C. Zanjo naj bi skrbel nek sorodnik. Zelo bi bila vesela, če bi imela sorodnika, ki bi hotel biti na naši kmetiji namesto naju 14 dni, žal pa ga nimava. Če bi bila živina pri 30 stopinjah C brez hrane in vode le tri dni, bi poginila. Tudi tukaj se kaže strokovna podkovanost podpisanih.
Naslednja laž je okrog obdelanosti zemljišč.Očitajo nama, da je na Grintovcu obdelanih le 20 % zemljišč. Pozabljajo pa na nekatera dejstva. Grintovec obsega 17 ha gozdov, 4 ha sadovnjakov, blizu 15 ha travnikov, katerih je polovica zaraščenih zaradi predhodnega umnega gospodarjenja. Vse skupaj je 40 ha zemljišči za katera plačujeva najemnino in vsako leto počistiva nekaj travnikov. Najemnino plačujeva tudi za gozdove, ki jih ■"aenkrat ne smeva koristiti, po še veljavnem gozdarskem zakonu pa najemnina sploh ni predvidena. Koristnih površin za košnjo je torej na Grintovcu približno 25%, ki jih gospodarno obdelujeva. Polovico površin pokrivajo gozdovi. Ne vem, kako si predstavljajo košnjo po gozdu. Na Grintovcu sva dolžna napraviti obodno ograjo, dela so že v končni fazi, vendar pa moram na tem mestu pripomniti, da imava hude težave pri postavljanju ograj, saj se dogaja, da nama kradejo že napeljano žico in izolatorje. Ukradli so nama približno 300 kg pocinkane žice, tatvino sva prijavila na policijo.Pri čiščenju travnikov na Grintovcu in Starem Bregu poleg trnja in leske pridobimo tudi drva za kurjenje, ki jih po dogovoru z gozdarji in kmetijci lahko svobodno prodajamo. Po pogodbi je čiščenje pašnikov in travnikov najina dolžnost. Dogovora se vestno držimo, z gozdarji
nimamo problemov, saj na pašnikih niso oni gospodarji. Nekaj pridobimo tudi debelejše hlodovine, ki pa je najslabše kvalitete in jo porabimo doma, saj kmetija brez lastnega lesa ni kmetija. Omenjajo, da bi tako velika kmetija poleg ene družine morala preživljati vsaj še enega delavca. Vidim, da so tudi tukaj zelo nepoučeni. Sva edina privatna kmeta v Kočevju, ki imava legalno prijavljenega delavca v kmetijstvu, zanj plačujeva vse redne dajatve, imamo legalno podpisano pogodbo o zaposlitvi in delavec ima redno plačo. Mislim, da je pri nas zadovoljen, poleg njega pa občasno najameva sezonske delavce in jih pošteno plačava. Brez škode bi lahko redno zaposlila vsaj še enega delavca, vendar je problem, ker mladi še vedno iščejo službe v tovarnah, delo na kmetiji pa jim ne odgovarja.
Glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti moram omeniti, da pogodba zavezuje vedno oba podpisnika pogodbe. Mi se svojih obveznosti držimo vsaj toliko, kolikor se jih drži KG Kočevje.Takšna natolcevanja ne sodijo v časopise, zato bo najbolj pošteno za obe strani, da se stvari ocenijo z nevtralno komisijo in dorečejo na sodišču.
Omenjajo tudi naše spore z lovci, zidarji. Tukaj moram omeniti,da sva imela tožbo na sodišču z zidarji in lovci. Obe tožbi sta bili rešeni v najino korist. Tega očitno niso preverili, sodbi sta na razpolago pri meni doma ali na sodišču.
Glede na zaraščenost površin, ki jih obdelujeva in glede na število divjadi, ki nam uniči cca 50% pridelka, pa ne nazadnje glede na to, da obdelujemo gorsko-hribovskokmetijo, kjer ni niti ene ravne površine in je delo težje in dražje vsaj za 30%, so naši rezultati gospodarjenja zelo dobri.Nismo bogati, naše vztrajno delo in borba z naravo pa je že rodila sadove. Vsako leto na novo investiramo v hišo, hleve, stroje, kupujemo svojo živino.
Nimamo kreditov,nameravamo z lastnimi sredstvi zgraditi novo delavnico za dopolnilno obrt, zgraditi nov ovčarnik. Predvidevamo, da bomo lahko zaposlili še dva delavca v naslednjih letih in s tem razbremenili družbo.Ne smem pozabiti še na telefon, za katerega so bila sredstva, kot trdijo, zbrana, pa so izginila neznano kam. Tudi tukaj natolcujejo.Midva z možem sva svojo obljubo izpolnila. Pripravila sva jame za drogove. Izkopa nisva opravila ročno, pač pa sva plačala
strojni izkop Elektru Kočevje. Račun je shranjen na Kooperaciji, na Elektru in pri nas doma. Po opravljenem izkopu sva jih spomnila na njihovo dolžnost, pa so nama odgovorili, da denarja ni več, ker so ga preusmerili drugam. Kje je torej ta denar? Predlagali so nama, naj v Cvišlerjih populiva stare, nerabne PTT drogove, če hočeva imeti telefon.
Glede udarniških akcij, s katerimi se hvalijo, pa še tole:1.4.1989, bila je delovna sobota, je nenapovedano prišlo 5 ljudi iz kooperacije, češ da bodo pomagali čistiti luknje za telefon. Prišli so okrog 8h, nato smo nekoliko poklepetali. Z delom so začeli ob 9h, očistili so nekaj lukenj, ob dveh popoldne pa so odšli domov, ko je bilo konec šihta.Vsi se boste strinjali, daje v petih urah možno zelo malo napraviti, pa čeprav udarniško.
Za vse navedbe v tem najinem članku imava dokaze.Zato lahko javno povabiva vse tiste, ki so jim najine trditve neverjetne, da si dokaze ogledajo na najinem domu.
Nezaslišana je javno podana namera-grožnja" strokovnih delavcev",ki so brez naju ugotovili, da nama je potrebno odvzeti del pogodbeno dodeljenih zemljišč. To so predlagali "sami sebi",to je Mercator-Kmetijskemu gospodarstvu,ki	pa je	LE
UPRAVITELJ DRUŽBENEGA PREMOŽENJA IN NE LASTNIK. Za tak ukrep je v pravni družbi pristojno samo sodišče, kot je to navedeno tudi v naši pogodbi. To svojo namero so "strokovnjaki" lani že vključih v svoj uradni dokument "Revizijo programa razvoja kmetijstva na Kočevskem", katerega so tudi že predložili Skupščini občine Kočevje v potrditev. Midva kot pogodbena partnerja pa do sedaj nisva prejela nikakršnega uradnega dokumenta, na podlagi katerega bi lahko kot enakopraven pogodbeni partner ugotavljala oz.reagirala kot občana Kočevja.
Bralci naj si na osnovi vseh treh člankov ustvarijo mišljenje sami.Problemi naše družine, ki je sedaj obremenjena še z obtožbami in grožnjami "strokovnjakov", so tako hudi, da jih bova verjetno lahko reševala samo na pristojnih institucijah in sodišču. S tem bi tudi želela prekiniti javno, od naju neizzvano polemiko v občilih.
VESNA BRELIH IN LEON ZEMUIČ
NOVICE	OPREMA
Družbeni pravobranilec samoupravljanja R Slovenije je predlagal začasno zadržanje prepovedi vstopa v podjetje sindikalnima zaupnikoma, razveljavitev odpovedi delovnega razmerja, čimprejšnjo sklenitev dogovora o delovanju sindikata ter dodatne
sindikalne zaupnike.
Reševanje zapletov med vodstvom podjetja Oprema in sindikatom Neodvisnost-KNSS, ki so dosegli svoj vrh z gladovno stavko delacev in sidikalnih zaupnikov Vesne Brelih in Franca Mihiča ter v kopici odločb, objavljenih v prejšnji številki NOVIH NOVIC, se je iz razgibanih sindikalnih in političnih voda preselilo v mirnejše, a tehtnejše pravne okvire. Družbena prvobranilka samoupravljanja R Slovenije Anica Popovič je na različne naslove naslovila naslednje pobude, sklepe in predloge:
BOŽIDARJU ZAJCU, PREDSEDNIKU OPREME, je poslala sklep o začasnem zadržanju prepovedi vstopa v podjetje g.Vesni Brelih in g. Francu Mihiču. Pravobranilka ugotavlja, da je bil sindikat Neodvisnost v podjetju Oprema ustanovljen 22.11.1991 in da sta navedena delavca predsednica oz. namestnik predsednice sindikata.
Prepoved vstopa funkcionarjema sindikata je tako v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih. Sindikalni poverjenik sicer mora opravljati sindikalno dejavnost na način, ki ne bo zmanjševal učinkovitosti podjetja, direktor pa bi lahko prepovedal vstop poverjenikoma le, če bi bila taka možnost sprejeta v dogovoru med sindikatom in direktorjem. Ker takega dogovora v Opremi ni, lahko deluje zaupnik le v skladu s sindikalnimi pravili, zakonom in Konvencijo, vodstvo pa ne more enostransko določati pogojev sindikalnega dela. Pravobranilka je takšen sklep poslala tudi Sodišču združenega dela, pred katerim se sproži spor za razveljavitev prepovedi.
SVETU OPREME KOČEVJE je pravobranilka dala pobudo za čimprejšnjo sklenitev dogovora o delovanju sindikata Neodvisnost. Svet je pozvala, da od predsednika (kot je poimenovan v Opremi direktor, kljub temu, da zakon o podjetjih uporablja le pojem "direktor") zahteva čimprejšnjo realizacijo določb Splošne kolektivne pogodb za gospodarstvo, ki ureja odnose med podjetjem in sindikatom.
Če tega dogovora direktor ne bi realiziral, pravobranilka predlaga svetu, da sam sklene sporazum s sindikatom ter sindikatu omogoči delovanje. Svetu predlaga tudi čimprejšnjo reševanje ugovora Franca Mihiča zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi odsotnosti z dela 6 delovnih dni. Svetu hkrati predlaga, naj ta sklep razveljavi, ker je delavec med stavko bil r delu, ni pa opravljal delovnih nalog. Neopravljanje delovnih nalog sicer lahko predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, kar pa je treba ugotoviti v disciplinskem postopku, ki pa ni bil uveden. Direktor Opreme je v tem primeru po mnenju pravobranilke napačno uporabil zakon.
FRANCU TOMŠIČU, PREDSEDNIKU SINDIKATA NEODVISNOST-KNSS je pravobranilka na njegove dopise odgovorila z že zgoraj opisanimi sklepi, predlogi in pobudami in ga hkrati obvestila, daje g. Mihič še vedno v delovnem razmerju, dokler ne dobi negativne rešitve njegovega ugovora s strani sveta podjetja. Če svet podjetja kljub drugačni sugestiji pravobranilke ugovoru ne ugodi, še vedno pride v pošte^ zadržanje takega sklepa in sprožitev spora prc sodiščem. Odločbo o čakanju na delo doma, izdano g. Brelihovi, ki je v podjetju dokončna, je mogoče reševati le kot spor na sodišču, ki bo ugotavljalo resničnost navedenih razlogov, glede pomanjkanja dela kot tudi to, ali je v času izdaje odločbe že imela sindikalno varstvo po 5.členu Zakona o delovnih razmerjih, o čemer obstajajo različna tolmačenja. Pravobranilka se je pripravljena vključiti v reševanje spora pred sodiščem, če sindikat ali delavka to želi.
Pravobranilka samoupravljanja R Slovenije, Anica Popovič, na koncu dopisa predsedniku sindikata Tomšiču predlaga celo možnost, da bi Neodvisnost zaradi oviranja delovanja s strani podjetja imenoval še dodatne zaupnike, ne da bi s tem razrešil dosedanje, ki jim ta lastnost ostane.
pripravil S.H.
Stavka sodraških tekstilk
v. v.v.v.v.;. Direkto	Konfe	9 ■' ' KtC 1	•••••••••• ••••X-- •••••••••• •	x : : : : :-:-x-: :-x -	' x x-	x x x - : x ' x x	x x x-x x x-x : x ii držal bes r delavke na ne
	1X1 Cj	»rejo	
O bivšem obratu Pletenine, ki se je v začetku lanskega leta preimenovala v Konfekto d.o.o. v mešani lastnini, smo v lanskih NOVIH NOVICAH že pisali. V novo tekstilno firmo je vložil dobra 2% kapitala GS Trade, 0,7% pa njen v.d. direktor Peter Hribar, sicer predsednik IS v Cerknici in potomec nacionaliziranih lastnikov iPletenine.
Pri prevzemu Konfekte je delavkam zagotavljal ohranitev delovnih mest in proizvodnje, vendar so kljub rednem izpolnjevanju rokov za izvoz vseskozi prejemale plačo z večmesečno zamudo.
V začetku letošnjega leta je 10 delavk dobilo oporečne odločbe o čakanju na delo, januarja pa tudi niso dobile obljubljenih plač za november in december. To je skupaj s splošnim nezaupanjem v poštenost direktorjevega poslovanja spodbudilo 97 delavk, da so se IS.janurja odločile začeti s stavko.
Razmere v Konfekti so se začele zaostrovati 13. decembra lani, ko so delavke na zboru delavcev ' spele od direkorja Hribarja dobiti zagotovilo, da bodo plače za november in december dobile do 15. janurja v enkratnem znesku, povečane za 10 % zaradi časovnega zamika. 3.janurja so deset delavk presenetile odločbe o čakanju na delo, ki so vsebovale klavzulo, da bodo po šestih mesecih v primeru, da zanje tudi tedaj ne bo dela, napotene na zavod za zaposlovanje.
Pooblaščena odvetnica območnega odbora ZSS Ribnica je na take odločbe vložila ugovor, ö.janurja pa so na sindikalnem sestanku v Konfekti že pripravili stavkovne zahteve za vsak primer, če se direktor ne bi držal obljub. Točno mesec dni po zboru delavcev, 13. januarja, je sindikat po telefaxu na cerkniški IS obvestil njegovega predsednika, da bodo delavke začele s stavko, če ne bo zagotovil plač do 15. januarja.
Že istega dne je direktor Konfekte na večernem srečanju s predstavniki območnega sindikata najavil svojo zamenjavo z novo v.d. direktorico iz Kočevja, za izpalčilo plač pa ni dal zagotovila.
Dva dni pozneje je Konfektin stavkovni odbor dopolnil svoje zahteve z zvišanjem plač, kar so pozneje na zboru delavk potrdili in izvolili še dva člana upravnega odbora, tako da sedaj realneje odraža lastniške deleže v podjetju z dvema predstavnikoma GS Trade in tremi predstavniki Konfekte.
Na zboru delavcev so potrdili odločitev, da naslednjega dne začnejo s štrajkom in niso sprejeli kadrovske zamenjave do poročila o uspešnosti poslovanja konec februarja.
Štrajk seje začel 16. januarja ob 6.00 zjutraj, takoj za tem pa so se začela pogajanja, ki jih je direktor po nekaj urah odložil z obrazložitvijo, da bo v Ljubljani poiskusil dobiti premostitveno posojilo za izplačilo plač.
Ker mu to v teku dneva ni uspelo, so delavke disciplinirano sedeče za stroji s stavko nadaljevale tudi naslednjega dne.
V petek, 17 januarja, je bilo slišati nova zagotovila, da bodo plače v ponedeljek do 12. ure, vendar le-ta niso vplivala na prekinitev stavke. 14 delavk je bilo sicer pripravljeno delati tudi v soboto, da bi dokončale naročilo inozemskega partnerja, vendar se to ni štelo v prekinitev stavke.
Delavke so v petek dobile tudi zagotovilo predsednika IS ribniške občine in predsednika skupščine, da bodo pristojne službe tudi preverile pravilnost poslovanja Konfekte.
O mo	rebilnem
	 p.t	naslednji
*
N
T.rivp
kri/t
OVIH
NOVIC
mo
S.H.
NOVE
NOVICE
NOVE NOVIČKE
...
:S|
•I Osilnica

i:
ji ?!

Kočevje

I Brezcarinska cona ob Kolpi?
I Republiški ministri so se ll.januarja znova ^napotili v dolino Kolpe, tokrat vjl ^Osilnico.Pridružili so se jim tudi najvišji*; <: predstavniki občin Kočevje, Delnice in Čabar, | |žal pa na takšnih srečanjih s krajani vse bolji* ^manjkajo najvišji hrvaški državniki. Večino*; težav, ki jih je povzročila meja, je namreč|
Imogoče reševati le z reprociteto: toliko kot je*; ^pripravljena življenje olajšati naša stran, bij*
§ morala tudi hrvaška stran in obratno. Krajani sol*
Igostom potožili o težavah pri menjavi hrvaških»; jSdinarjev za tolarje in obratno, o še vedno,; neurejenem plačevanju telefonov, elektrike in»;
Itelevizije, o pogojih za šolanje slovenskih otrok;* |v hrvaških šolah, o zapletih pri opravljanju*;
;? komunalnih storitev na obeh straneh meje, o| |delu zdravstvene in veterinarske službe, gasilcev*; :>in nenazadnje o pogojih za turizem. Ministri so*;
<;zagotavljali, da bo letos narejena projektna!»
dokumentacija za ureditev 17 km ceste, ki bo»;
§ povezovala slovenske kraje po slovenski strani,;* j! kompetence pri menjavi denarja pa so preložili *; <;na ramena bank.Novi minister za zdravstvo iz»;
našega konca Božidar Voljč je krajanom obljubil,!» ;»da bo njihove tegobe predstavil v skupščini,*; JiOsilničani pa so ponudili v razmislek možnost,!; ;»da bi dobili poseoen brezcarinski status ali celo»; »»status posebne pokrajine. Predlog, ki v skoraj*!
I istojezični deželi Petra Klepca na obeh straneh!» **meje res ni za odmet.	*;
•J*-*» * w •!* »? •» w m •» >t » m *• :«? ■> k * w .» m *> m «;» w »!• >: •> m * >: *. >: » w .» r»r ä» sr * x "S* w *• w v •> w :X*Ž
V S> V A V A V >•. V A V X V /t v V A V A V A W A V A V A V A V A V A V A V A V A V A V A V A V A ••• A W
Ribnica	^Ribnica
:______________
Vezenine izlicitirane, a ne odkupljene
Kočevski obrat Vezenine iz Bleda dela že skoraj leto dni v nemogočih razmerah.
Zadnje mesece delavke kljub odločbi o čakanju na delo delajo za zajamčeni OD, zato so si toliko več obetale od ljubljanskega podjetja Silk, ki je kočevski obrat izlicitiral na javni dražbi.
Družinska firma Silk d.o.o. pa se pozneje ni strinjala s ponujeno kupoprodajno pogodbo, po kateri naj bi od Vezenine poleg tekočih obveznosti do delavk prevzela tudi zaostala plačila OD za november in december in zapadle obveznosti do inozemnih partnerjev. Vezenina bi rada iz njenega najuspešnejšega obrata v zadnjem trenutku iztržila čim več, zato je Silku ponudila stroje le v kratkoročen 3-mesečni najem po precej zasoljenih najemninah.
Za interesi Vezenine stojijo tudi interesi banke, ki jih podpira radovljiška občina, zato Vezenina ni pripravljena sprejeti popravljene Silkove verzije pogodbe.
Delavke se v takih nemogočih razmerah sprašujejo, čemu sploh še delajo.
Odkup stanovanj
Tisti Ribničani, ki so dali vlogo za odkup stanovanja, papotem iz tega ali onega razloga niso zbrali potrebnega cvenka, so bili te dni neprijetno presenečeni. Iz ribniške občine so namreč dobili dopis, da naj do navedenega datuma (nekaj dni od prvotnega datuma + zamudne obresti^) nakažejo dogovorjeni znesek. Če tega ne bodo storili, jim PO NOVEM TOLMAČENJU ZAKONA propade pravica do odkupa stanovanja, ki jO PO NOVEM TOLMAČENJU ZAKONA lahko samo enkrat uveljavljaš. Jasno, da je dopis sprožil med ljudstvom val nezadovoljstva, saj ob podpisu pogodbe o tem DETAJLU niso bili obveščeni...

PRIKAZ RIBNICE V 16 STOLETJU 5
j.
Od 3. decembra do srede februarja;! je v galerijskih prostorih Miklove hiše!» postavljena na ogled poučna razstava ji Slovenija in Ribnica v 16 j; stoletju.Muzealka in kustosinja;! Mojca Šifrer se je vživela v obdobje !> Jakoba Petelina Gallusa, ki so gaj! zaznamovali turški vpadi, reformacija j; in protireformacija, začetki;» zgodnjega kapitalizma in drugi»; prelomni procesi. Razstava najj enostaven in plastičen način popelje«; obiskovalca v tiste razburljive čase, ki ;> so Ribnico zaznamovali enako kot j: katerokoli drugo področje. Z risbami j* in teksti so v ta čas na svoj način«; posegli tudi učenci OŠ iz Loškega!* potoka, kočevski gimnazijci pa so na;! to temo pisali seminarske naloge. S;
‘Ä^A^A^A^A^A^A^AA.^AV^^vA.^AV*A^-AV*A^AV^VVi-A^\rA-^a
II
■
Turnir mladih rokometašev
Najboljše pionirske rokometne ekipe so se pomerile na turnirju, ki ga je letos kot treji po vrsti v ŠC Ribnica organiziral RK Inles-Riko.
Med mlajšimi rokometaši so bili najboljši igralci Slovana, sledili so jim Celjani, Ribničani so bili tretji, zadnji, četrti, pa igralci iz Izole.
Med starejšimi pionirji je slavil domači klub Inles-Riko, ki je v zadnji sekundi z zadetkom pri izvajanju devetmetrovke premagal Slovana, tretje je bilo Celje, četrti pa brez osvojene točke Šešir.
Najboljši starejši igralec turnirja je bil domačin Damjan Škafar, najboljši vratar pa prav tako iz Inles-Rika Rajko Dokič.
Mladi rokometaši so turnir vzeli sila resno, k čemer so s hrupnim spodbujanjem iz tribun prispevali tudi njihovi vrstniki.
Že v lanski sezoni je kočevski nogometni klub s preimenovanjem začel kazati večje ambicije. Na stadionu se je začelo zbirati po več sto gledalcev, Jetošnja sezona pa bo najbrž še bolj zanimiva. Vsaj -nedavni nakup bivših Olimpijinih nogometašev Komočarja in Skodlarja ter bivšega Slovanovca Pejoviča kaže na to, da trener Mladenovič pripravlja naskok na I. ligo. Finančnih zadreg očitno nima, kako pa mu bo bouspelo po strokovni plati, pa se bo pokazalo že na prvih tekmah spomladanskega kola.
I
TURNIR V MALEM NOGOMETU
<• V A W A
I:
V ribniškem Športnem centru se bo v organizaciji kluba Maxiles 25. januarja odvijal ft turnir v malem nogometu. 24 ekip bo odigralo po dve tekmi, k napetemu vzdušju pa bodo
s*
3; -tako kot na zadnjem takem turnirju-
5; prispevale visoke nagrade.
;>
Zmagovalno moštvo bo nagrajeno s 15 000
m*
;«tolarji, drugouvrščeno z 10 000, tretje s 6 000 I; in četrto s 4000 SLT.
5.....................
Kegljaški turnir TOP 12
V kočevskem Gaju je 15. in 16. januarja potekal kegljaški turnir, na katerem naj bi nastopilo po 12 najboljših sloveskih kegljačic in kegljačev, zato so ga organizatorji poimenovali TOP 12.
Vseh najboljših predvsem pri moških ni bilo, vendar je bila za prvič udeležba kar kakovostna. Rekord kegljišča sicer ni padel, pri ženskah pa se mu je najbolj približala zmagovalka in svetovna
prvakinja Marika Kardinar s 464 podrtimi keglji, pri moških pa Kirbiš z 933 keglji.
Med domačimi predstavniki seje najbolje odrezal Kerže, ki se je uvrstil na drugo mesto s petimi keglji zaostanka za zmagovalcem.
Turnirje potekal pod pokroviteljstvom Avto burna ter sponzorstvom gostišča Tri zvezde.
NOVICE	VAŠ INTERVJU											a
											
1 1	1 ;		i	'•'•x:x:x;x:x:x-x;x-x-x:	:x-::x:::x::-::::::::x;x;x:x;x;:::;::x:x^::::::x;x:::x;x:x-x::::->x:x:x sati zm.	[ENJE		lili! ;i	1 1		
Predstaviti DIANO DROBNIČ ni enostavno. Resje težko na dve strani preliti tako dinamično, kreativno in mladostno naturo, neverjeten optimizem, ki ga izžareva vsak njen gib...Kako naj opišem njeno entuziastično delo z mladimi, njeno umetnost, njeno življenje...Na kratko, danes vam skušamo predstaviti vodjo plesne skupine Dl DANCE GROUP, MENTORICO na stotine otrok, ki so z njeno pomočjo začeli s prvimi
plesnimi koraki...
Diana, izhajaš iz prosvetne družine...
Res, oče in mama sta bila pedagoga, pa tudi oba sta se ukvarjala s športom, mama v mladih letih, oče pa celo življenje. Še kot majhni punčki so mi ostale v spominu športne prireditve na ribniškem stadionu, ki jih je organiziral moj oče. Tega na žalost danes ni več... Morda že od tam izvira moja želja po plesu, prireditvah, nastopih...
Po končani osnovni šoli si se vpisala na Srednjo ekonomsko v Ljubljani..._____________________
Po duši sem tržnik. Na Riku, kjer sem zaposlena, sem propagandist na oddelku za tržne komunikacije. To delo mi zelo leži in v njem vidim tudi svojo prihodnost.
In ples ? Kako se je sploh vse skupaj začelo?
Kolegico sem spremljala na avdicijo pri KAZINU in tako tudi sama sodelovala, bolj za družbo kot zares. Na koncu pa sem bila jaz sprejeta, ona pa ne. Polnih devet let je mimo, odkar si aerobiko prav revolucionarno zanesla na ribniški konec.
za osnovnošolske nastope. Začetek je bil zame pravi izziv, saj otroci niso imeli nikakršnih možnosti za ples. Jaz pa sem v njih videla toliko neizkoriščenega potenciala, toliko talentov...In čas je pokazal, da se nisem zmotila. Že prvo leto so se mladinci, pionirji in člani uvrstili med prve tri v Sloveniji, brez kakršne koli finančne podpore. Lahko trdim, da nas je ENTUZIAZEM, moj in otroški, pripeljal do priznanj izven občinskih meja...
Kaj te je pritegnilo k aerobiki?
To, kar mi izvajamo, ni le aerobika, je tudi JAZZ BALET, REVIJSKI PLES... Skratka, je SHOW DANCE. Pri plesu imaš neskončno možnost izražanja čustev, občutij...Plesu lahko vedno znova kaj dodaš, z zrelostjo se tudi osebni plesni izraz spreminja, izpopolnjuje... Za odraščajočo mladino je izredno koristen, saj izboljšuje držo, motoriko, odpornost proti boleznim sodobnega časa, predvsem težavam s hrbtenico. Hkrati pa je ples šola življenja. Samo pridni in vztrajni bodo tudi uspešni.
Show dance je tudi pri nas vse bolj popularen, zakaj?___________
glasba. Pa tudi videospoti, ki jih mladi radi spremljajo, naredijo svoje. Pa lepe obleke, tekmovalnost...
Obleke, prevozi, nastopi...vse tc stane. Od kod denar?
V glavnem se znajdemo sami. Kakega permanentnega dohodka nimamo. S skupino Dl DANCE GROUP smo včasih povabljeni na kak nastop, nekaj denarja pa je od članarin... Obleke kreiram in šivam sama, tudi material izbiram in nabavljam sama... Žal je material pri nas težko dobiti, pa še drag je...Obleke pa morajo biti razkošne, bleščeče, svetleče, da dajejo umetniški vtis. Za prva mesta je odločilna razkošno: kostumov.
Se udeležujete tudi tekmovanj?
Seveda. Lani smo bili drugi na državnem pokalu, izbrani smo bili za nastop v Švici. Tu je bil evropski pokal in zasedli smo dvanajsto mesto.
Prevoz so nam plačali na ribniški občini, za obleke pa sem poskrbela sama. Tako smo tudi mi ponesli dober glas o Ribnici v Evropo (smeh).
Koliko otrok pa je letno vključenih v plesne dejavnosti?
V Ribnici sem začela ljubiteljsko pripravljati otroke
Levji delež za popularnost vseh plesnih zvrsti ima brez dvoma
V šestih skupinah je okrog sto otrok od petega leta dalje...
Otroci so nad plesom navdušeni in prav zaradi njih vztrajam.
OD LANSKE JESENI SI Tudi mentor plesne skupine v Kočevju. Kako to?
Že lansko leto smo se dogovarjali za sodelovanje. Lansko jesenje okrog 120 članov plesne skupine ostalo brez vodje.
-Povabili so me in ko sem jim razložila program svojega dela, smo se dogovorili za sodelovanje.
Lahko rečem, da se po treh mesecih trdega dela že kažejo rezultati in najbolj nadarjene peljem v nedeljo (19.1.92) na prvi letošnji slovenski pokal.
Ali imate v Ribnici dobre pogoje dela ?_____________
Praktično v Ribnici nimamo primernega odra za vaje z Dl DANCE GROUP.Oder v TVD Partizanu je za 22 članov plesne skupine premajhen, v ribniškem gradu pa je oder sicer dovolj
velik, je pa v zelo slabem stanju, tako da si tudi z njim ne moremo dosti pomagati. Vaje imamo vsak dan, enkrat letno pa se predstavimo (mladinci, pionirji in člani) širšemu ribniškemu občinstvu.
Kakšni pa so pogoji dela v Kočevju?
Za nastope je primeren plato pred kočevsko Namo, Šeškov dom pa ima sicer dovolj velik oder, je pa v zelo slabem stanju.
Kočevci imajo zdaj tudi težave s prostori, v katerih imajo svoj sedež...
Kako bi na kratko predstavila Dl DANCE GROUP ?_________________
Skupino sestavlja 22 plesalcev, od tega je 19 deklet. Povprečna starost je 17-18 let, vsi so dobri dijaki oz. študentje, šola zaradi plesa ni nikoli trpela.Skupina je svojo kvaliteto že večkrat dokazala na raznih nastopih in tekmovanjih, dobila pa je celo ponudbo za delo v Italiji...
Kakšni pa so tvoji načrti za naprej ?
Večina načrtov je vezanih na ples. V januarju imamo predvideno snemanje za TV VARIETE, zabavno oddajo Mita Trefalta.
V nedeljo imamo že prej omenjeni pokal... Toliko idej in ambicij imam, upam, da jih bom s pomočjo plesalcev lahko
uresničila... ___________
Kaj pa osebne želje?
Moja skrita strast so potovanja, spoznavanje ljudi, njih običajev, navad, zanima me zgodovina... Upam, da si bom v prihodnje našla več časa za smučanje, tenis, plavanje,surfanje...
DARJA HAFNAR
NOVE
NOVICE
ČRNA KRONIKA

M
TATVINA ZGANJA
V RaŠelah, majhni kočevski vasici, hi.š le občasno naseljenih
januarjci i vlomili n-
najbrž nemoten vrednosti
dobro p
eno takih, oznal razmer
Ktnnli"'/' ir»
" J
e iz kleti
odnesel 20 ) 1 s ivovke in hruskovca
70 000 SLT.
......
PRESPAL NA OBČINI
Ob prihodu v službo 12.januarja zjutraj je bil nemalo presenečen uslužbenec kočevskega oddelka za obrambo T.B..
V prostorih tega organa je zalotil spečega 35-letnega L.V., ki je v stavbo prišel skozi okno sanitarij na zadnji strani občinske stavbe. Med obiskom na občini si je postregel z alkoholno pijačo, ki jo je našel po oddelkih in je v dnevnem času najbrž namenjena reprezentančnim namenom. To pa gaje tako utrudilo, da gaje sen presenetil kar na kraju dejanja. Kočevska Postaja milice je L. V. kazensko ovadila za vlom.
Jil
VLOMILEC ODNESEL
OLARJE IN ZLATNINO
V noči iz sobote na nedelj o 1 l.januarj i
/ Ribnici po telefonu obveščena, /lomil v hišo Đekič Limona na Trgu
Sodražici. Komisija od
/lomilec prišel v
n delavci milice so na kraju dejan
hišo tako,
f
ključavnico s ključem ali priprav Ddnesel je večjo vsoto tolar ev /lamino 'v skupni vrednosti Vlomilec na srečo ni
delkakrimir
. . •
i,,
bila PM
je nekdo 25. maja v


:
alis ične službe ugotovili, da je a je odklenil
za odklepanje

raznovrstno 1 ^larjev.
NA VUGU ZMANJKALE LUČI
V noči na 12. januar so bili aktivni tudi zlikavci v Ribnici. Iz parkiranega avtomobila na TV 11, kije last P.L.,je nekdo odvil prednje žaromete. Delavci PM so opravili ogled in zbirajo obvestila.
PREPREČEN ROP
Dne 13. januarja so bili na PM v Ribnici obveščeni, da se je 9.januarja v večernih urah zgodil poskus ropa nad občanom Karlom Ropošo iz Prijateljevega trga 13.
Napadeni je med zbiranjem obvestil podal ustno kazensko ovadbo na zapisnik, daje bil napaden na poti domov pri mercatorjevi blagovnici. Med prerivanjem mu je storilec hotel iz zadnjega hlačnega žepa izpuliti denarnico, kjer je imel 15000 SLT in 500 DEM.
V tem trenutku sta Ropoši priskočila na pomoč dva mlajša fanta, tako da rop ni uspel. Eden izmed fantov, ki je rop preprečil, je tuj državljan, zato jk bil takoj zaslišan pred preiskovalnim sodnikom zaradi zagotovitve materialnega dokaza.
Poskusa ropa je tako utemeljeno osumljen B. D. iz Ribnice, ki mu je v času storitve kaznivega dejanja manjkalo le še nekaj dni do polnoletnosti.
Storilec je dejanje očitno načrtoval, saj je že prej v pivnici ugotovil, da Ropoša poseduje večjo količino denarja. B.D. je sicer star znanec policije, kazensko ovadbo pa so poslali sodišču v Ljubljani, oddelku za mladoletnike.


POOSTREN NADZOR VOZIL
: 2
Ribniška in kočevska Postaja

11
milice sta
januarja med 14. in 18. uro opravljali
plošne akcije UNZ poostren
prometa.
nadzo

V Ribnici
.
i:::: ::
odnika za prekrške, enemu dali
„	_____i ,	,___.
■lili
so trem voznikom napi
zbali pa so .šest mandatnih ka/ni
Vecej dela
pa
iripeljal brez
izpita v avtu
/injenem stanju. Pred te
j u b 1 j a n s k i prom e i n i k i,
irepmcdi nadaljevanja vo/ ije Očitno r i držal.
/F”
vsak primer utreamtve.
V Kočevju so bili na
pasovi.
M) g.i
Ul
11
, K
tehnieno opremljenostjo preg ec ar nediscipline pa je pri pripenjanju
m
L-::F
111111
■
sa i predlog
lili
it
v Sklopu
:
centri
11 sii i

■ega
ji 1:
u
za
Piaoilni nalog.
na kraju prekrška.
imeli z voznikom, ki je prednje
r '	'	.... ^	‘	■“'i. •! .
iiiijii:!::::::!ii
brez registracije m v
m so ga ustavili že
\endar sc njinove
Ribnici
i
i:.	:
splošno
. _ .
i—illl
raje:::
iHi-r
ar
priprli
!jni
S
....Vini *• .
zadovo vozil, precej arnostmrm
Za
do
BMIU
v. .'.'.V. V.'. V. V. V.-.V.V.V.V.V.W.V.V.V.V.V.V.'.V.W'.',
Črne gradnje
Ali cilj posvečuje sredstvo ?


............. | ................... ^ : ' : :
V Ribnici zadnje tedne vse bolj burijo duhove črne gradnje. Dejstvo je, da občini ni uspelo interesentom zagotoviti ustrezne lokacije za obrtno cono, pa naj bo temu kriva nepripravljenost pristojnih organov spoprijeti se s težavami pri odkupu oz.
razlastitvi lastnikov parcel ali pa premajhna zavzetost samih investitorjev. Načelno stališče občine, da podpira razvoj zasebne iniciative je tako v nasprotju zagotavljanjem dejanskih možnosti, v tem praznem prostoru pa seje prisiljen znajti vsak po svoje. Rezultati take politike pa so se kristalno čisto pokazali v "primeru Andoljšek

m*»:;:
Obrtnik Andoljšek Antonz Ribnice je s svojo izdelavo vodovodne in plinske opreme prerastel okvire hišne delavnice, zato je bil pripravljen postaviti proizvodni objekt tudi v Črnučah. Na občini so ga nagovorili, naj vlaga kapital v domačem kraju, zato se je morda tudi odločil postaviti objekt na podedovanem zemljišču na Opekarski ulici. Računajoč na podporo pristojnih občinskih organov pa se je očitno prenaglil, saj se ie zidave lotil še pred pridobitvijo lokacijskega ,.ovoljenja. Potrebna soglasja je oddal šele potem, ko so ga sosedje že ovadili na inšpekciji in ko mu je občinski urbanistični inšpektor že napisal odločbo o ustavitvi del. Na lokacijskem ogledu 14. novembra lani so iskali rešitev za odtekanje meteornih vod, ki bi lahko zamakale sosednje hiše čez cesto in se v izogib hujših zaostritev nedolgo zatem zapniško dogovorili, da g. Aandoljšek ne bo nadaljeval z gradnjo, dokler se ne zgradi pokrit odvodni kanal do Sajevca, dokler se ne zagotovi ustrezen naklon strehe na objektu in dokler se ne pridobi lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Obrtnik pa je dogovor prekršil že naslednjega dne. Na temelje so začeli montirati stebre in ko so postavili še skoraj ravno streho, objekt ni skoraj v ničemer spominjal na stanovanjsko poslovni objekt, kakršnega so si predstavljali sosedje ob izdajanju soglasja. Interveniral je zopet inšpektor, kije 20. decembra lani izdal odlok o odstanitvi objekta, ki je bil še vedno brez lokacijskega, kaj šele gradbenega dovoljenja. Investitorje na lastno pest dal postaviti objekt 2 namesto 4 metre stran od
ceste, kar je sosede še dodatno raztogotilo. Na posebej sklicani seji sveta KS Ribnica je investitor svoje črnograditeljstvo opravičeval z možnostjo, da bi bil ob čakanju na potrebna dovoljenja lahko celo ob objekt, saj naj bi ajdovskim gradbincem grozil stečaj. Graditeljske vneme niso mogli več pokrivati z naknadno legalizacijo niti pristojni občinski organi, zato seje obrtnik znašel praktično sam nasproti ogorčenim sosedom in zahtevi inšpekcije po odstranitvi objekta. Gradnja objekta, ki tudi naključnega mimoidočega šokira s svojo neusklajenostjo z okolico, je tako le zastala.Investitor ima še možnost, da lokacijsko dokumentacijo dopolni tako, da bo bolj ustrezala dejanskemu stanju, takrat pa mu bo izdano ob pridobljenih drugih soglasjih tudi potrebno lokacijsko in morda še gradbeno dovoljenje. Inšpektor bo do takšne rešitve najbrž prisiljen gledati skozi prste, v javnosti pa se ob takih in podobnih prinerih zastavlja kopica vprašanj: Ali bo denar, ki se bo od dejavnosti v objektu morda natekel na občino, odtehtal skaljeni mir sosedov in ranjeno podobo krajine? Ali bi morebitna rušitev objekta z vso ob tem dejanju storjeno škodo odvrnila bodoče črnograditelje od njihovega okolju škodljivega početja?Ali bodo občinski organi, ki se na tak način ujamejo v lastno zanko, končno le zagotovil ustrezna zemljišča? Ali pa bo postalo črnograditeljstvo tako splošen pojav, da v splošni anarhiji ne bo motil nikogar več po načelu: če lahko on, lahko tudi jaz?
S.H.
1991/92
Za izteklo leto nam preprosto zmanjka besed, s katerimi bi ga lahko popisali. Nacionalni romantiki se morajo vračati v besednjak narodnjakov prejšnjega stoletja, ki sicer drami uspavana domovinska čustva. Žal pa ne gre v ušesa nadnacionalnim težnjam naših zahodnih sosedov. Lepše jim zveni naše novo poslovno izrazje, kije direktorje spremenilo v predsednike in managerje, samoupravljalce v delojemalce, sozde v holdinge, tozde pa v d.d.-je in d.o.o. - je , vendar si pri pravem biznisu z vsemi temi nazivi ne morejo kaj dosti pomagati. Militantejši besednjak bi v marsičem preciz-nejše povzel preteklo leto, in le upati je treba, da bo za označevanje letošnjega manj
prikladen.
TRPEŽNOSTJELEPA
ČEDNOST?
Iz katerega koli besednjaka jo že potegnemo, beseda trpežnost se bo za označbo ljudi iz našega konca v preteklem letu najbolje prilegala. Kolikor je bilo še nedavno tega stokanja, kako prikrajšana je Kočevska zaradi zaprtih področij, toliko je bilo presenetljivejše, kako vdano so se sprejele pristojnosti nove države nad taistimi področji. Brezmejno trpežni so bili tudi prebivalsi obkoliških krajev, ki so bili z uvedbo državne meje dobesedno ob kruh in mleko, ne da bi v zameno dobili vsaj varnost in novo zvezo z matično državo. Trpežnost je umetnost, ki je prišla prav stotinam Kočevcem in Ribničanom, ki so se znašli brez dela - da o stotinah tistih, ki od njega sploh še niso uspeli priti niti ne govorimo. Toda vsi ti vsaj vedo, pri čem so oz. niso. Posebne sorte trpežnosti pa so se morali priučiti tisti delavci, ki to pravzaprav niso, ker za svoje delo ne dobivajo plač ali pa bi razne nadomestke tako le težko poimenovali. Nekoliko na boljšem naj bi bili vsaj tisti, ki po delu garajo popoldne na poljih, a kaj, ko je tovrstna trpežnost poplačana komajda s hrano. Nekateri posebej trpežni so se odločili iti na svoje in morda pri tem imeli celo srečo, da jim ni ponagajala oblast, a kaj bi to, ko pa nihče ne more do živega zavistnemu sosedu, da o
izživljanju novih centrov družbenoprivatnega kapitala in moči nad neizkušenim začetnikom niti ne govorimo. Posebno spoštljivo je potrebno omeniti tudi trpežnost tistih fantov, ki imajo hkrati tisto čast in smolo, da so kar naprej klicani po orožje, ne da bi si znali razložiti, zakaj takšne časti in tako pogosto ni deležen njihov sosed ah sodelavec. In ko smo že pri uniformah: so si fantje in možje, ki so kot izšolani vojaki pravi čas spoznali, da se njihova znanja skuša zlorabiti zoper osnovna civilizacijska načela. Pa so res zaslužili, da so v našem okolju odrinjeni na samo civilizacijski rob?
DOST MAM!
Tega, da je prejšnje leto trpežnost ostala tako splošno razširjena živlienska drža jugovzhodnega Slovenca, se ne da pripisati njegovi značajski potezi ali pa višji sili, povezani s prelomnim zgodovinskim obdobjem. Osvobojeni takšnih in podobnih predsodkov bi v letošnjem letu morali izreči tisti razžarjeni slogan " Dost mam!", ki je morda še pred mesecem zvenel preveč prevratniško ali pa vsaj čudaško. Mlada slovenska država se prav gotovo ne bo gospodarsko sesula. Če se bo iz kakršnega poloma netranzitnega mejnega prehoda na Kolpi umaknil carinik - le dovolj odločno in s čisto vestjo je treba to zahtevo izreči ih se
zanjo zastaviti. Država naj b ^ omogočila sobivanje njenih" državljanov in če potrebuje za delo svoj osnovni prostor, e zadnje, kar bi smela storiti to, da v svojem imenu krati pravico do sobivanja z njo. Vsakemu državljanu, ki se zaradi njenih potreb počuti prikrajšanega v svojih svoboščinah, je desetkratno	povračilo
premajhno povračilo za izgubljeno zaupanje vanjo. S takim pristopom bi se življenje na ozemljih pod državno pristojnostjo	moralo
podeseteriti v svojem razcvetu, ne pa da ostaja še naprej morasto, zavito v skrivnosti in s tem lahek plen posvečenim. Ko bi se tisti, ki so ostali brez deb -letos ozavestili, da v breme seb in družbi niso postali zaradi lastne nesposobnosti temveč zaradi impotentnih lastninskih odnosov, ki so na nedotakljive položaje izvrgli nesposobne, bi sposobnost zopet postala bolj cenjena vrednota kot betežna trpežnost. Morda bodo k temu prispevali mladi, ki še niso okusili sistema avtoritete po položaju in ki morda še verjamejo v avtoriteto znanja in talentov. Pri začenjanju na svoje pa se ne bi smeli ustrašiti" večjih rib ", saj so to praviloma le majhne, ki so se napihnile, da bi zgledale grozliveiše. Pogosto je potrebna le drobna ost, da se razkrije njihova skromna moč in veljava. Vse ena figa je. Kdo delavcu daje kruh - privatnik ali država. Da je le toliko debelo
POSLOVNA STRAN
g
x,x,;,x,x,x,xv,x\,x,x,:,x,x,x,x,x"x
NOVE
NOVICE
odrezan, kolikor truda je bilo potrebno zanj in daje le za toliko tanjši, kot bo morda zaradi tega čez dan ali dva še debelejši. Zahtevati to za normalno delo bi moralo postati sestavina vsakdanje zavesti, ne pa kakšne posebna korajža ali čudaštvo. Če pa so potrebe večje, naj pomeni garanje po delu tudi dvojni ali še večji zaslužek, ne pa sredstvo za golo preživetje. In če od ustvarjenega že mora nekaj pobrati država je od nje potrebno zahtevati, naj
obremenjuje tiste, ki več imajo. Tako kot da državi več tisti, ki več ustvari, naj država kliče tiste, kiji lahko več dajo, ki imajo za to znanje in veselje.
Vse to in še kup drugih drobnih stvari je potrebnih za velike premike v tem letu tudi na našem koncu. Nekaj lahko storimo vsak zase že oanes ali utri, nekaj pa bo potrebno brenesti na naše poslance, ki ?odo pisali in sprejemali zakone in doloke. Da bo tisto, kar hočemo, tudi držalo. Spomladi
bodo najbrž volitve, zato je časa, da bi spregledali vse trike, s katerimi se osvaja in ohranja oblast, bolj malo. Najlažje bomo spoznali iskrenost namenov drugihj če bomo iskrem v svojih dejanjih. Vsaj za vzorec iskrenosti bomo skušali vnesti tudi v NOVE NOVICE. Pa ne, da bi osvajali oblast; temveč zato, da bi se tudi sami odkupili pred sabo in vami za lansko brezplodno jugovzhodnjaško trpežnost.
S. H.
FRIZERSKI SALON
NOVO:	< 1
BIO TRAJNA!
” DANICA ”
Šeškova 3,Ribnica tel.: 860 - 588
VAM NUDI SVOJE USLUGE PO UGODNIH CENAH VSAK DAN
od pon. do pet. od 8. -12. in 16. - 19.ure v sredo od 8. -14. ure v soboto od 8. -12. ure
KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA
Ribnica, Šeškova 15, tel. (061) 862 -131, fax: 861 - 030
V SVOJIH POSLOVALNICAH IZBIRA, ZADRUŽNIK, DOM SODRAŽICA IN SVETI GREGOR VAM PONUJAMO:
-	vse vrste blaga dnevne potrošnje,
-	gradbeni material,
-	rezervne dele iz programa Zastava in IMV,
-	celotni asortiman reprodukcijskega materiala za potrebe kmetijstva po izredno ugodnih cenah.
V naših poslovalnicah boste prijazno in hitro postreženi.
NOVO!
TRGOVINA
” LI ”
Lazar Ivica, Mestni log V 16, Kočevje
V prijetni trgovinici z živili in pestro izbiro gospodinjskih potrebščin po ugodnih cenah boste prijazno postreženi ob vsakem času !
MESARIJA
NOSE IVAN
Šalka vas 135, KOČEVJE Telefon : (061) 851 - 225
0 sveža govedina
° klobase, hrenovke in suhomesnati izdelki domačih proizvajalcev
0 od četrtka dalje sveža domača teletina POSEBNA PONUDBA:
0 vakumsko pakiranje mesa za zmrzovanje
Odprto tudi v NEDELJO!
Računovodske storitve,proizvodnja, trgovina d.o.o.
Vivarska 3, 61310 Ribnica Tel.(061) 862-188, fax (061) 862-189
rma
OBRTNIKI!
Nudimo vam zanesljivo in strokovno vodenje poslovnih knjig.
Smo konkurenčni v obračunu naših storitev.
Vabimo vas na neobvezen pogovor, kjer se boste lahko celovito seznanili z našo ponudbo.
ŠOLSTVO
NESREČNI ZAJČEK
Zelo rada imam živali, zato mi je mami za deseti rojstni dan podarila zajčka. Bilje čisto bel z rdečimi očki in bil je udomačen. Vsi smo ga imeli radi, še posebej jaz. Le naša psica Kaja ga m marala. Neprestano je lajala, iz gobca ji je tekla pena. Neke noči je skočila čez ograjo, odprla zajčnik in požrla zajčka. Zjutraj je babica našla koščke dlake, meni je to povedala, ko sem prišla iz šole. To me je zelo razžalostilo in tudi razočaralo, ker sem mislila; da Kaja tega ni zmožna narediti. Na Kajo pa sem še vedno zelo jezna.
Jasna Rupnik, 4.B
NORA VOŽNJA
Koje zapadel prvi sneg, smo šli v Zajčje Polje. Tam je velik hrib. Moj brat in jaz sva šla na vrh hriba, položila sanke na sneg in sva odrinila v dolino. Jaz sem sedel spredaj, brat pa zadaj. V dolini je bil led in tudi sneg je imel trdo skorjo. Brat je že po nekaj metrih padel v sneg. Sanke so drvele z neznansko hitrostjo. Blizu ledu so se sanke nagnile in ena, dva, tri, sem padel z njih. Po snegu sem drsal z roko. Ko so se sanke ustavile na ledu, sem se z glavo zaletel vanje. Roka je bila vsa rdeča od krvi. Pa se bom še spustil s hriba.
Franci Logar, 4.B
MOJA PRVA OPERACIJA
Nekega dne sem prišel iz šole in začutil hude bolečine v trebuhu. Legel sem. Očku nisem povedal za bolečine, povedal sem samo mamici. Dala mi je aspirin, pa ni nič pomagalo. Celo noč nisem spal, bolečina ni prenehala. Zjutraj me je oči teljal v Zdravstveni dom. 3ovedali so mu, da je verjetno vzrok moje bolečine vnet slepič.
Tudi v Ljubljano meje peljal oči. V bolnici so nama povedali, da bom moral na operacijo. Začel sem jokati, ker sem mislil, da me bodo razrezali, jaz bom pa vse to čutil. Še isti dan sem bil operiran, čutil nisem nič. Po operaciji mi je bilo dobro. V bolnici so bili prijazni z menoj. Ohranil jo bom v najlepšem spominu.
Dejan Lazar, 4.B
DOGODEK
Nekega popoldneva smo se odpravili v mesto. Avto smo pustili na parkirišču. Zaklenili smo ga in odšli po nakupih po manjših trgovinah. Nazadnje smo šli v Namo. Tam je veliko lepih stvari in sem si jih ogledovala. Mami in oči sta odšla naprej, seveda tega nisem opazila. Ko sem pogledala naokrog, njiju ni bilo več. Postalo me je strah sredi Name. Gledala sem naokoli, vendar ju nisem videla. Šlo mi je na jok. Nazadnje sem na ves glas zajokala. Vsi so usmiljeno strmeli vame. Iskala sem sem ter tja in nenadoma sta pokukala izza vogala oba, oči in mami. V solzah sem stekla k njima in ju z veseljem objela. Bila sem vesela, ker sem ju našla.
Tanja Gruden
V GOZDU
Pred kratkim smo odkupovali gobe. Veliko ljudi jih je prinašalo prodajat m zaslužili so veliko denarja.Vse to sem od strani opazovala in si mislila: Zakaj ne bi tudi jaz zaslužila? Samo kako? Že se sem se spomnila. Stopila sem do mamice in jo prosila, naj gre z menoj v gozd, Ker se sama msem upala. Šli sva s kolesi prav do gob. Obe sva začeli nabirati. Hodila sem kar za gobami in se nisem niti zavedala, kako daleč sem že v gozdu. Srce mije začelo
hitreje biti, ko sem videla, da sem že čisto sama v mračnem gozdu. Jokala sem in klicala, a me ni nihče slišal. Utihnila sem in prisluhnila. Zdelo se mi je, da me nekdo kliče. Približevala sem se glasu. Ko me je mamica našla, me ni kregala, samo pobožala me je in vprašala, kje sem hodila.Vrnili sva se pred trdo temo. Potem sem gobr prodala in zaslužila nekaj denarja.
Jerneja Novak, 4.B
MOJE SANJE
V nedeljo sem sanjala, da smo šli na izlet. S seboj smo vzeli kužka Pikija. Bil je zelo navdušen, kajti še nikoli ni bil na izletu. Šli smo v Kočevski Rog. Tam je bilo zelo zanimivo. V gozdu, kjer so bile klopi, so bile partizanske bolnice in gostilna, v kateri smo naročili sok. Prodajalko sem prosila, naj mi prinese vodo za psa. Bila je prijazna in mi jo je prinesla. Odnesla sem jo Pikiju. Ni ga bilo. Vrvica, na kateri je bil privezan, je bila odtrgana. Ustrašila sepse. Povedat sem šla mamici. Skupaj sva ga začeli iskati. Prišel je oči. Na vrvici je imel Pikija. Vprašala sem ga, kje je bil.Rekel je, d^a je naredil kuža veliko škodo. Škodo smo plačali in se vrnili domov. Ko sem se zbudila, sem bila srečna, da so bile vse samo sanje.
Petra Marinč, 4.B
MOJ DOM
Moj dom je kot toplo gnezdo, kjer preživljam del svojega življenja.
Ko pridem domov, občutim nekakšno svetlost.
Doma je zelo prijetno, toplo, nikdar mi ni dolgčas.
Moj dom je zelo udoben, v njem se počutim lepo in svobodno.
V mojem domu je najlepše.
Učenke in učenci, 5A


OBVESTILO
Im
Obveščam vse stranke, da se je Odvetniška! pisarna JANEZ iz starega Zdravstvenega doma! preselila v nove prostore v I. nadstropju! 'Johanove hiše" na Šeškovi ulici v Ribnici.
Tel.: 861/207
I	DOM DISKONT
t	SODRAŽICA
I I Trgovsko podjetje DOM je v Sodražici I;
I razširilo svojo doslej predvsem suhorobarsko š’ I dejavnost z novo diskontno prodajalno. V p centru Sodražice je tako od konca lanskega leta ]<
% mogoče po
k
diskontnih cenah nabaviti vse
Odvetnik Zvone Janez \
I Nagrajenci novoletne križanke;
I V letošnjem letu bodo brezplačno NOVE |NOVICE prejemali naslednji izžrebani ß’ reševalci:
. Koželj Srečko, Rudarsko naselje 5, Kočevje;
I Zalar Ludvik, Opekarska 50, Ribnica;
I Joža Abrahamsberg, G. Lepovče 22/a, Ribnica.
I
I Pričesko po želji pa bodo v frizerskem salonu I Lidija ,Grič c.VIII/4, naredili naslednjim I izžrebanim reševalcem:
I Angelci Zgonec, Breg 14, Stara cerkev;
I Majdi Oblak, TVV 1, Ribnica;
I Zinki Milešič, Šeškova 9, Kočevje.
---------------------------------------------------------------------------------------1
i;
!
I prehrambene artikle, vse vrste pijač, j; '$ pripomočke za gospodinjstvo, od čistil do f I pralnih praškov, igrače itd. Diskont je odprt j; I vsak dan od 7.30 do IS.ure, ob sobotah pa od ;! I 7.do 13. ure. Tel.: 866-044.	*;
OKREPČEVALNICA 'LILI” LIVOLD
l
Gostilna v Livoldu ima že dolgo tradicijo in slovi i oo jagnječji pečenki, spečeni vsako soboto v .^rušni peči. Za okrepčitev vam vsak dan 5« postrežejo s "pezzeto", t.j. sendvič pizzo. Pred j: kocem lanskega decembra pa je lastnica i> okrepčevalnice LILIJANA Črnkovič dopolnila
»’ gostinsko ponudbo z domiselno opremljenim
J’
butikom slaščic, v katerm vam postrežejo z
*!
«; zmajčkovimi, maxijevimi in konditorjevimi
I
slaščicami. Slaščičarno lahko najamete za ;j praznovanje rojstnih dnevov in podobnih j; prazničnih dogodkov, ob nedeljah popoldne pa ;j bodo vaši malčki lahko rajali ob živi glasbi.
Oba lokala sta v isti hiši odprta vsak dan od lO.do •; 23.ure, razen ponedeljka.
O ponudbi okrepčevalnice "Lili" se lahko ji
!*
prepričate po tel.: 851-355.

AVTOMOBILSKA IZLOŽBA
podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, fax. 860-653, del. čas od 9h do 13h in od 15h do 18h, sobota od 9h do 12h
Z NOVIMI DAVKI SPET IZJEMNO UGODNE CENE:
ASTRA 1,4: KAT. AUDI 80 TD 7,6D BMW 318;
BMW 316;
23.720 DEM	VW PASAT GLD 1,9	38.270 DEM
32.100 DEM	OPEL VECTRA GL 1,6	28.400 DEM
38.400 DEM	V ceno je vključena carina, davek, prevoz!
35.420 DEM
NA SLIKI: MERCEDES 190E 1,8 427000 DEM
Decembra lani je podjetje Agaton v sodelovanju z Zlatarno Celje na TZO 12 pri Nami v Kočevju odprlo prodajalno nakita.Izbirate lahko lahko med zlatim in srebrnim nakitom, nudijo pa vam tudi naslednje usluge: odkup zlata, naročniško prodajo (staro za novo), spremem na popravila. Izbrano imate možnost plačati na tri čeke. Delovni čas: od 9.-12. in od 14.-18. ure, ob sobotah pa od 9.-12. ure.
TRAFIKA IN PAPIRNICA LIPA
V novem kompleksu butičnih prodajaln pri NAMI je na TZO 18 dobila prostor tudi prodajalna papirne galanterije, šolskih potrebščin, igrač, tobačnih izdelkov in dnevnega ter revijalnega tiska.
Prostore je za našteto dejavnost najel in privlačno opremil IRT IGOR, trafika in papirnica pa je odprta vsak dan od 7.do 12.ure in od 15.3o do 19.ure, ob sobotah od 8.do 13., ob nedeljah pa od 8. do ll.ure.
Ilumec 41 Dolenja vas tel. 864-166
n AVTOSERVIS a TRGOVINA Z AVTODELI: ^
Na zalogi karoserijski deli za GOLF in YUGO po konkurenčnih cenah
TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO
Ljubljanska 9A, KOČEVJE tel.:(061) 951 - 983
a UGODNA PRODAJA KAVBOJK „DIESEL”
a ZNIŽANJE ZIMSKIH BUND IN OTROŠKIH KOMPLETOV
Trgovsko podjetje d.o.o.
Šeškova 32, Ribnica tel.:863 - 367 fax:51-006
UGODNE CENE - UGODEN NAKUP
JMsoXi/
d=b
a ženski in moški puloverji n bunde za otroke in odrasle « otroške žametne hlače n pajkice iz pliša k ženske bluze iz viskoze n ženske jakne a pestra izbira jeansa
_ _
............................llllilii
urban
Galusovo nabrežje 10, Ribnica
K:*:;:::
lil«

*
Cenjene kupce obveščamo, da so avtomobili ŠKODA, letnik 1992, ponovno v prodaji.
Do 3.2.1992 je še vedno možen nakup STARO ZA NOVO.
Dokupujemo vse vrste STARIH VOZIL !
Informacije po telefonu (061) 861 - 157, 861 - 858, 862 - 196 vsak dan od 8. do 18. ure.
Za obisk in nakup se priporočamo.
bistro in trgovino
Kolodvorska 23, Kočevje, tel.: 061/ 858 - 063
Bogato smo založeni z žensko, moško in otroško konfekcijo.
UGODNO :	- otroške bunde
-	trenerke vseh velikosti
-	jeans
Priporočamo se za obisk v BISTROJU.
V C K
VIDEO CENTER KOČEVJE
Tatjana Špiletič, Seškova 13
Tel.: (061) 852 -192
največie število originalnih kaset z odkupljenimi avtorskimi pravicami,
kvalitetno snemanje z videokamero po naročilu, presnemavanje kaset, izposoja video playerjev, popusti za člane.
POZOR!
Ugoden nakup rabljenih posnetih videokaset.
Del.čas : vsak dan od 9h - lih in 14h do 19h, v soboto od 8h do 13h
Tone ŠPILETIČ
VU—61330 KOČEVJE.Seskova 13
tel: 061/052 102
OPOZORITE NASE!
Objavite svoje reklamno sporočilo na tekočem svetlobnem panoju na veleblagovnici NAMA
Obrtniki, trgovci, gostinci, nova podjetja ... POIŠČITE NAS !
Smo prijazni in vsakomur dostopni!
NARODNO IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
nama
Kočevje
Z željo, da vam olajšamo nakupe smo
pripravili:
0 prodajo na 3 čeke za tekstilno in tehnično blago
° kredit na 3 obroke, prvi je polog 25, 28 % obresti
° potrošniško posojilo do 6 mesecev brez pologa za tekstilno in tehnično blago ter živila.
Vabimo vas tudi v restavracijo, kjer pripravljamo malice in jedi po naročilu.
KDOR IŠČE, TA NAJDE ... V NAMI KOČEVJE
gl 1 470 453
rr
gi
r 999606717,18
61330 KOCEV,JE FRANKOPANSKA 7
1992
J
PRAVI NASLOV ZA VSAKEGA, KI GRADI, ADAPTIRA ALI UREJA OKOLICO » KUPLJENO BLAGO VAM BREZPLAČNO DOSTAVIMO NA GRADBIŠČE » PALETIRANO BLAGO VAM RAZLOŽIMO ALI NA VAŠO ŽEI JO DVIGNEMO NA PRVO ALI DRUGO PLOŠČO (če je dostop možen)
» SVETOVANJE O NAČINU GRADNJE IN IZBIRI MATERIALA
» STANOVANJSKA ZADRUGA
Vse informacije dobite na naslovu ali po telefonu
(061) 851-196 in faxu 851-196 Del. čas: od 8. -17. ure, sobota od 8. -12. ure
Z BEMOZ-om prihranite čas in denar!

tel.:851 -136 Jelefax: 851
Mercator
TRGOPROMET
Trgovinsko podjetje Kočevje,Ljubljanska 18,d.d. -135
CpozorO
Tudi januarska nagradna akcijska prodaja v vseh 30-ih trgovinah našega podjetja še poteka.
NAGRADE TEGA MESECA SO:
1.	kombiniran štedilnik (4P + 2E) KS-39,10 DT
2.	video recorder TENSAITUR-2600
3.	glasbeni stolp KAMASONIC KA-2250
4.	sesalec ROWENTA RU-0 5,1 in še in še manjših nagrad.
(NE PREZRITE!
Da smo v naši "TKANINI" in 'TEHNIKI" pristopili še k uvedbi komisijske prodaje blaga.
Če morda želite prodati ali kupiti že nekoliko rabljene, a ohranjene tekstilne oz tehnične izdelke, se oglasite v teh dveh trgovinah in ugotovili boste, da tudi tako skrbimo za vas!
Sicer pa v vseh treh naših tekstilnih tovarnah še vedno poteka posezonska razprodaja blaga s POPUSTOM do 40-ih %
Tako kot doslej pa vam v vseh živilskih prodajalnah dajemo pri nakupu nad 101 pijač - lahko raznovrstnih -10% POPUSTA!
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP!
DOBER DAN - MERCATOR VSAK DAN!

Mercator
Jelka
Trgovinsko podjetje Ribnica, Šeškova 52, d.d.
V BLAGOVNICI:
RAZPRODAJA ZIMSKO ŠPORTNE KONFEKCIJE
od 5.2. do 19.2.1992
0 popusti do 30%
GOSPODINJSKI TEDEN od 14.2. do 22.2.1992 0 popusti v blagu do 60%
0 gotovinski popusti do 20%
0 brezobrestno obročno odplačevanje
Presenečeni boste nad ugodno ponudbo sedežnih garnitur, akustike in bele tehnike.
V vseh naših neživilskih trgovinah vam nudimo 10% popust pri gotovinskem plačilu nad 2.000 SLT.
DOBER DAN - MERKATOR VSAK DAN!
________________________________________
flTAG