PoStnina plačana v gotovini. DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. II. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22/11. Tel. 62-75 Gor ško uredništ'0 in uprava: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 6a (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Leto III. - Štev. 14 Gorica-Trst, 8. aprila 1949 Slov. dem. zveza in srednji sloj Izhaja vsak petek Srednji sloj slovenskega naroda na splošno, še posebej pa na Tržaškem in Goriškem, sestavljajo samostojni obrtniki, mali trgovci, mali podjetniki, nameščenci in n-radhiki vseh vrst. Zakoni svobodnega gospodarstva povzročajo, da ta sloj nastaja in rase zlasti v mestih. Zaradi tega ga pogosto označujemo z imenom »meščanstvo«. Tisti, ki jim je iz posebnih političnih vzrokov ta socialna plast zlasti, trn v peti, uporabljajo zanjo psovko »buržoazija«. Srednji sloj, meščanstvo ali buržoazija je neoh.md.no potrebna socialna, gospodarska in kulturna sestavina vsake skladne. narodne skupnosti. Narodu, ki ne pozna velikega podjetništva, daje prav socialno zdrav in trden srednji sloj potrebno gospodarsko silo in odpornost, da more vzdržati in se ohraniti. To velja zlasti za tako izpostavljena področja, kakor je naše. Meščanstvo je dalje pri vsakem narodu hrbtenica in nosilec prave narodne zavesti in vsakega napredka. Zaradi svoje gospodarske neodvisnosti, ki mu omogoča stalni stik s svetom in splošnim razvojem, je srednji sloj tisti Svobodoumni element, ki preprečuje, da bi ves narod postal plen reakcionarnih vplivov z levice ali z desnice. Iz istega vzroka \e slovensko meščanstvo bilo — ali bi vsaj moralo biti — pospeševalec kulture, omike in duhovnega napredka. S tem je opravljalo bistveno nalogo pri splošnem razvoju slovenskega naroda tej- bilo v marsičem temelj tega razvoja. Morda nikjer med Slovenci ni bila ta vloga srednjega sloja tako vidna kakor prav tukaj. Slovenski obrtnik, slovenski trgovec, slovenski podjetnik, slovenski nameščenec in uradnik je bil tisti, ki je s svojim delom in svojo zavednostjo ustvarjal gospodarske, socialne in kulturne temelji za ohrarvtev slovenstva v teh obrobnih predelih naše zemlje. Gospodarske ustanove, ki so jih' postavili na noge ti ljudje; šole, ki Uh je vzdrževala njihova požrtvovalnost; kulturne ustanove vseh vrst, ki so pred prvo svetovno vojno v Trstu in drugod tako cvetele; pogumno javno izpovedovanje slovenstva ob vsaki priliki in ob vsaki nevarnosti — te stvari so slovenstvo na tem področju zasidrale tako, da ga dvajset let fašizma in šovinizma ni moglo izkoreniniti. Slovenski srednji sloj ie bil tisti, ki je s svojim vzgledom in svojim delom daial poguma slovenskemu malemu človeku, da se je kljub vsem naskokom držal svoje narodne skupnosti. Gospodarski uspehi slovenskega obrtnika, trgovca in nameščenca so tudi slovenskega proletarca tukaj bodrili in opominjali, da je s pogumom in delavnostjo mogoče vsakemu Sloveniti uspeti in obstati. Povrh tega je slovensko meščanstvo, ki je v Trstu in drugod bilo prisiljeno živeti v vsakdanjem stiku s tujim narodom, temu v dejanju dokazovalo, da smo Slovenci samostojen, zrel, sposoben in omikan narod. Tako nam je od tujca naravnost izsiljevalo priznanje o pravici do življenja in obstanka. Fašizem in komunizem sta se pomena srednjega sloja za ohranitev slovenstva na tej zemlji dobro zavedala. Zaradi tega sta najprej in z vso silo udarila po njem. Fašizem ga je skušal gospodarsko, socialno in človeško uničiti. Zatiral in ropal je slovenske gospodarske ustanove in posameznike. Vzel je slovenskemu meščanstvu sleherno možnost za kulturno izživljanje in uveljavljanje in s tem možnost za zdrav vpliv na vse slovensko narodno življenje. S krivičnim političnim razlikovanjem, poniževanjem in preganjanjem je skušal vlivati v slovenski srednji sloj malodušje in obup, da bi zapustil svoje mesto, s čimer bi slovenski narod na Primorskem izgubil hrbtenico. Pogum, s katerim je večina slovenskega meščanstva tem brezobzirnim težnjam fašizma nasprotovala, ie slovenskemu srednjemu sloju ne le j v čast, marveč mu daje pra-: vico, da dobi v naši narodni j skupnosti spet tisto mesto in , tisto spoštovanje, ki mv gre. ! Komunizmu je slovenski srednji sloj bil najbolj m noti pri njegovih prizadevanjih za socialno, gospodarsko in človeško izenačevanje ter za-sužnjevanje slovenskega naroda, Ker je njegovo borbenost proti vsakemu raznarodovanju — in komunizem ni nič drugega kakor politično in socialno raznarodovanje —poznal, ga ni skušal naravnost likvidirati, kakor se, je to zgodilo drugod, pač pa je napel vse sile, da bi ga zmešal, razkrojil ter ga duhovno in gospodarsko sproletarizi-ral. Dva največja sovražnika slovenstva, fašizem in komunizem, sta se torej z vso silo spravila na uničenie slovenskega srednjega sloja na tem področju. To nam bolj kakor vse drugo dokazuje, kako pomemben je ta sloj za ves nared in za njegovo bodočnost. Slov. demokratska zveza se te resnice dobro zaveda. Za svoja glavna cilja si je postavila ohranitev in utrditev slovenstva na teh tleh ter dosego socialne pravičnosti v svobodi, mirnem razvoju in skladnem sodelovanju vseh slojev našega ljudstva. Niti enega, niti drugega ne bi mogla ustvariti, če bi puščala vnemar naš srednji sloj in njegove koristi. Nič manjšo skrb kakor slovenskemu delavcu in slovenskemu kmetu je zaradi tega v svojem programu in v svojem delu posvetila slovenskemu srednjemu sloju. Prav slovenskemu obrtniku, slovenskemu trgovcu, slovenskemu nameščencu in slovenskemu uradniku hoče zagotoviti tak politični in gospodarski položaj ter razvoj, ki mu bo omogočal, da bo v slovenski narodni skupnosti imel spet tisto mesto in vlogo, katero mu določajo neizprosni zakoni narodnega v m n io oiir i 3. aprila 1949 je važen mejnik v zgodovini tržaških Slovencev. Občni zbor SOZ je zaključil pripravljalno dobo prizadevanj tržaških demokratičnih slovenskih politikov po ustvaritvi trdnega narodnega zastopstva. SDZ. je tega dne dobila demokratično izvoljeno vodstvo, ki bo uspešno vršilo svojo šiljati sleherno pomoč v tisti del Kitajske, ki ga imajo v rokah komunisti. — Anglija in Titova Jugoslavija sta sklenili trgovski sporazum, po kateremu bosta v petih letih druga drugi prodali raznega blaga za 200 mifjonov funtov šterlingov (400 milijard lir). — Spremembe v poljski komunistični vladi, gotovo zaradi sporov v poljskem komunizmu. — V »vlado« grških komunistič« nih razbojnikov so sprejel! tudi zastopnike makedonske Narodno osvobodilne fronte, ki hočejo Ti* tu vzeti Makedonijo ter jo vklju* čiti v novo komlnformistično ma--kedonsko državo. — Dan molitev po vsej Abes’niji, da bi Zdru: ieni narodi bivših kolonij ne vr« nili Italiji. — Nove čistke v so« kolski telovadni- organizaciji na Češkem. — Madžarska komuni« stična vlada protestira, da bi glavna skupščina Združenih na* rodov razpravljala o procesu proti kardinalu Mindszentyju. — Titova vlada je uvedla celo vrsto novih nadzorstvenih ustanov za vse panoge šepajočega podržavi Ijenega gospodarstva. Nadzorniki bodo sami partijski in delovni prigan jači. bo rešilo vprašanje prehrane in človeške nadprodukcije ter našli novi viri življenjskih dobrin. Življenjska raven in človeška kultura Države, ki so sc povzpele na vrhunec svojih moči, so najbolj odgovorne za bodoči razvoj člo« veštva. Čim večja moč tem večja odgovornost. Marshallov načrt je posledica tega spoznanja, ki hoče dvigniti svet. Ako stremi Amerik ka za povzdigo svetovnega živ* Ijenjskega standarda, dela to ker se zaveda, da je nemogoče spra« viti v ravnovesje svetovne sile in dvigniti človeštvo, ako del sveta živi v izobilju, drugi večji del pa v pomanjkanju. Brez pov« zdige življenjske ravni ni mogoče ohraniti človeške kulture in mo« ralnih vrednot. Zato ni Marshal* lov načrt izraz imperializma, am« pak globokega čuta solidarnosti bogatega dela sveta z revnim in bednim svetom. Komunizem pa je proti pomoči za bedne in si« romake, ker noče njih gospodar« skega dviga, ker noče današnje zapadne kulture, ki nj izšla iz materializma, noče zadovoljnih in svobodnih ljudi, ampak same berače, nezadovoljneže in revo« lucionarje. Zato od kod odpor proti Marshallovemu načrtu? Zato je v svoj;h osnovnih po« tezah politika Amerike logična posledica stremljenja za dvig vse« ga človeštva in za ohranitev na« še krščanske kulture, brez strem« Ijenja po zavojevanju tujih dr« žav potom kakih petih kolon. Tržaški problem Ne moremo pa se strinjati s politiko zapadnih velesil, ki io vodijo na STO. Ta politika je proti STO, ki je, četudi kompro« misna, vendar najbolj posrečena in edino prava rešitev tržaikega problema, ki bi delal pariški kon« ferenci večjo čast, ako bi bile meje STO širje in bi obsegale vso Primorsko. Na STO je 360.000 prebivalcev, od teh 235.000 Ital.janov, 115.000 Sloven« cev in Hrvatov ter 10.000 drugih narodnosti. V angIo«amerišk; coni je 290 000 ljudi t. j. 200.000 Ital.. 80 000 Sloven. in Hrvatov ter 10.000 drugih. To je narodno me« šano ozemlje. Ali to ni glavni ar« gument, ki govori za ohranitev STO. Trst je po svoji zgodovin:, po svoji zemljepisni legi, po svo« jih pristani.šk.h napravah in že« iezniških zvezah srednjeevropsko, podonavsko mesto. Vse Podonav« je, od Češkoslovaške, zapadne Poljske, Avstrije, Ogrske do za« padne Jugoslavije ima samo skozi Trst pot v svet in na morje. Le skozi svobodna tržaška vrata se bo mogla razvijati na Balkan in v Podonavje svobodna trgovina z zapada. Italija ne potrebuje Trsta, kakor samo za to, da pre« ko njega gospodarsko kontrolira Podonavje in Srednjo Evropo. Dokler bo Trst od Italije odvisen in pod njeno kontrolo tržaški 6. APRILA : Avstrijsko notra« nje ministrstvo koroški Osvobo< dilni fronti ni dalo dovoljenja za delovanje, češ da se bori za razbitje Avstrije. — Ameriška vojska po vsem svetu praznuje svoj dan z velikimi paradami, ki so bile posebno slovesne v Nem« črji in v Trstu. Parad po vsem svetu se je udeležilo 1,600.000 mož. — Pri volitvah v pokrajinske svete v Angliji za zdaj vodi--jo konservativci pred vladno Delavsko stranko. — Francoski, angleški (n ameriški zunanji m[n:: ster se v Washingtonu posvetu: jejo o bodoči ureditvi zahodne Nemčije. — Moskovski radio si« lovit o napada Tita in njegovo ki ko in trdi, da Titova gonja proti Sovjetski zvezi in boljševi* ški partiji presega celo nekdanjo Goebbelsovo propagando. — Načelnik vrhovnega poveljstva a« merlške vojske, general Bradley, je govoril o vojaškem pomenu Atlantske zveze zn Evropo in njeno svobodo. — Sovjetska zve.-za je s 15. aprilom sklenila za: preti vse svoje konzulate v Italiji. promet, ne bo mogel Trst pri« tegniti nase srednjeevropskega prometa jn trgovine. Zavezniška vojaška uprava je grešila ravno v tem, da je vklenila Trst v ita« lijanski gospodarski sistem. Kdor ponuja Trst Italiji, se ne zaveda, da s tem odpira vrata komunizmu na zapad in bližnji vzhod. Pod Italijo bi postal Trst šele pravj komunistični center. Danes je tržaški komunizem razdvojen, nesposoben za veliko propaganda no akcijo, ker se sam razjeda in žre. Ko bj pa Trst prišel pod Italijo, bi se pod silo razmer ves tržaški komunizem združil v eno samo falango, in bi dobival jz Italije neoviran dotok. In tedaj bi izkoristil vsa ona ogromna propagandna sredstva, ki so v Trstu zbrana, ki pa so danes pa« ralizirana, jn bi povzdignil Trst na stopnjo komunističnega pro« pagandnega centra ne le za ev« ropski zapad, ampak tudi za Afriko jn bližnji vzhod. To je biil ravno cilj internacionalistič* nega komunizma, ko je 1946 >n 1947 zgradil v Trstu največje tiskovno podjetje cele Evrope, ki je stala Vs milijarde lir. Ako pa ostane Trst samosto« jen, in se spremeni sedanje tr« žaško gospodarska in finančna politika, bo v Trstu zavladalo blagostanje, življenjski standard se bo dvignil. To bo največji adut proti tržaškemu komunizmu, ki bo pričel naglo razpadati v crem momentu, ko bo pričela izginjati brezposelnost in se vra« čati blagostanje. Mi Slovenci in Hrvati se pre« dobro spominjamo, koliko zla nam je Italija storila v 25 letih, da bi mogli želeti zopet pod njo. Kaj treba naštevati ta zlodej« stvap Dovolj bodi, da je pod Italijo padlo število tržaških Slo« vencev od 85.000 (Vivante: L’ir« redentismo adriatico) na 25.000 od 1918 do 1945. Sapienti sat. Mi nismo fanatiki jn ne šovi« nisti. Smo stvarni, hladni raču« narji. Mi vemo, da ne more priti Trst pod Juguslavjjo, ali vemo tudi, da ne sme niti pod Italijo. Pravijo, da je nevarno, da Trst okupira Jugoslavija, če odi« dejo zavezniške čete in ko bo v Trstu guverner. Vprašam Vas, ali bi bil Trst pod Italijo bolj varen kot pod zaščito Združenih naro« dov? Jugoslavija se zaveda, da ne more vzdrževati svoje zahteve po STO, ker je to narodno me« šani teritorij. Ali ravno \z tega razloga ne bo mogla Jugoslovan« ■;ka javnost nikoli dovoliti da pride lrst pod Italijo. In ravno radi jugoslovanske javnosti, je Titova Jugoslavija življenjsko in« teresirana na ohranitvi STO. In dokler STO obstoja, ga ne bo napadla, ker bi Titov režim z na« padom izzval vojno, katere se boji kot smrti. Ako bi pa Trst postal italijan* ski _ potem bi se po vsej Jugo« slavi ji razil val razočaranja in ogorčenja. Saj je Jugoslavija ravno radi Trsta in Primorske živela s fašistično Italijo 25 let v večnih sporih. In ravno izroči« tcv Trsta Italiji bi preko noči približala 90 °/o antikomunistov Jugoslavije Titovemu režjmu v eni sam: misli: osveta za Trst. Tedaj, kdor hoče okrepitev ko: munizma v Jugoslaviji in v Trstu samem, naj le izroči Trst Italiji. Mi smo za STO in za pošten sporazum z našimi sosedi Italija« ni. Ne zahtevamo ničesar, kar je njihovega, hočemo pa one pravi« ec, ki pripadajo vsakemu svobod« nemu kulturnemu narodu. In prepričani smo, da do tega spo« razuma mora priti, ker je med tržaškimi Italijani še dosti treznih in poštenih glav. Atlantski pakt Atlantski pakt je obrambni pakt proti komunističnemu im« perializmu in proti komunistič« n im petim kolonam. Dočim se je komunizem organziral na svoj svetovni pohod že med vojno 'n ' es čas od 1945 doslej, je demo« kratski svet ostal ob strani in tiho gledal, kako so padale druga za drugo demokratske države: Jugoslavija, Poljska, Romunija, Bolgarija, Ogrska in Češkoslova« ška. Demokracije so vedno neko« liko okorno počasne. Ali ko se zganejo in udarijo, ga ni, da se ne bi pod udarcem zrušil. V tem je moč demokracije. Tako so se demokracije zbrale v atlant« skem paktu. Komunizem se za« veda, kaj to pomeni. To je zače: tek njegovega konca. Zato je a« larmiral vse komunistične pete kolone, ki so v 100 °/o nacionalnih državah podajale po nalogu Ko« minforme veleizdajniške izjave, za katere bj bili ono stran že« lezne zavese že davno obešeni! Ali zaman. Naj komunistični petokolonaši še toliko kriče, njih moč peša iz dneva v dan. To so nam potrdile vse volitve, ki so se v zadnjem letu vršile v Evropi in zadnjič prav posebno še fran* coske kantonalne volitve. Ali z vojno ali brez vojne, komunizem je obsojen v propast, ker ga je Svoboda, o kateri smo toliko sanjali v dobi fašističnega go* spodstva in med drugo svetovno vojno, maja 1945. 1. ni prišla v naše domove. Namesto svobo* de se je pojavila samo njena kr« \ava krinka, pod katero se je skrival še veliko krutejši totali« tarizem, kot ga je svet premagal v drugi svetovni vojni. Najhuj« še zlo je bilo v tem, da se je marksistični komunizem prodajal v obl,ki svobode, demokracije in slovanstva. Naše ljudstvo je ta« ko hrepenelo po vseh teh visokih idealih, da se je komunizmu v začetku posrečilo polastiti se na« še narodne duše. Toda z grozo je naše ljudstvo kmalu opazilo, da je to vse skupaj le ena sama ogromna laž, k; ni samo nepopravljivo škodo« vala našim narodnim pravicam, ampak tudi na najbolj sramoten način oblatila našo narodno čast. Od tod torej izhaja vroča po* treba, da se je naš narod uprl temu novemu suženjstvu. Zapre« ka je bil le teror, ki je proniknil v žile vseh, od najbolj prepro« stih do najbolj razumnih. Toda spontana volja našega ljudstva, da se osvobodi te pod« človečnosti, je b;la močnejša od terorja. Tako je vstala Slovenska de: mokratska zveza. Takoj po podpisu italijanske mirovne pogodbe v Parizu 10. februarja 1947. je skupina ljudi v Gorici jn Trstu sklenila, da bo politično organizirala demokratič« no gibanje Slovencev, Hrvatov in Srbov 'na tem ozemlju. Naše glasilo „Demokracija“ Glavna skrb je bila ustanoviti lasten časopis, ki naj bi služil kot živa vez za pogovor z ljud« stvom. Lahko razumete, kako velike težave je bilo treba premagati v takratnem duhovnem kaosu. Toda z nadčloveško voljo in odločnostjo so bile odstranjene vse ovire in 25. aprila 1947. 1. je izšla prva številka našega tednika »DEMOKRACIJA«. Prinesla je »Uvodno besedo« in znani proglas na Slovence, Hrvate in Srbe, ki vsebuje v la* pidarnih besedah naš program ter odseva v pravi luči duha in voljo našega naroda, kateri se hoče vrniti k tistemu politične« mu, demokratičnemu življenju, ki je zasidrano v naravi našega človeka kot delavca, poštenjaka in ljubitelja miru. Vsi poštenjaki so naše glasilo pozdravili z velikim zadošče* njem in z globokim upanjem, da bo izvršilo velikansko nalogo, katero si je zastavilo. List je mogel vzdržati vedno hujšo borbo samo zaradi viso* kega duha požrtvovalnosti sode* lavcev, ki se kot naš nepozabni dr. Slavko Andrej Uršič, niso ustrašili dati tudi svoje najvišje za naše ideje, ter zaradi patrio* tizma in finančne pomoči naših prjateljev Pojava naše prve številke v atmosferi terorja in more tistih svet spoznal kot vseuničujoči in vse razjedajoči krivi nauk zla, nauk temnih sil. Zato proč s strahom in z malodušnostjo. Po koncu glave, ker sta čast in bo: dočnost za nas. Po teh besedah lahko sodite, kakšen mora biti naš odnošaj do komunizma, bližnjega in daljne* ga. Med nami in komunisti je nepremostljiv prepad, ker so oni grobokopi našega naroda, njego* vih vrednot in svetinj, mi pa smo ljudje, ki verujemo v ideale, v zdrave sile našega naroda in njegovo bodočnost. Mi verujemo v zmago dobrega nad zlim, verw jemo v vstajenje slovenskega in jugoslovanskih narodov s pomoč« jo demokracije in svobode. Burno odobravanje zborovalcev je sledilo predsednikovim zaključnim besedam. dni, je bila podobna prižigu ve« lkega kresa, ki je razgnal temo. Od tistih dni je naše glasilo pogumno nadaljevalo težko in brezkompromisno borbo proti za« grizenim postojankam italijan* sko*slovenskega komunizma in to z vedno večjim uspehom. Razumljevo je, da naše glasilo ne zadošča kot tednik za borbo proti nasprotnikom, ki razpola<= gajo z milijardami ter lahko zato izdajajo številne dnevnike in tednike. Čeprav je naše glasilo le majh« no šilo v primeru z orožjem na« sprotni-kov, smo vendar s tem drobnim šilom prebodli vse veli* ke pompozne balone nasprotni« kov, ki so se s hruščem in tru« ščem kot mehurčki iz milnice razblinili v nič. Zato pa je danes naše geslo: »Demokracija« mora izziti dva* krat na teden! Treba bo zaprositi za finančno pomoč vse sloje našega prebival« stva. Vsakdo se mora zavedati, da je list »Demokracija« najmo« gočnejše in najsvetlejše orožje našega demokratičnega gibanja ter ga je treba *ato okrepiti za vsako ceno. Zvezina organizacija Po rešitvi vprašanja časopisa smo morali vse naše sile posve« titi zgraditvi naše organizacije. To naše organizacijsko delo lahko razdelimo v dve obdobji: v dobo od marca 1947 do 21. decembra 1947, ko je naša poli« tična organizacija na svojem pr« vem občnem zboru stopila pred javnost, ter v drugo dobo od pr« vega občnega zbora do danes. V prvi dobi je bilo potrebno zelo trdo delo, ko smo postav* ljali osnovne temelje naše orga* ' nizacijc. Brez sredstev in brez pomočnikov smo morali vršiti naše delo prepričevanja od člo« veka do človeka, da smo lahko postavili na noge sku* pino zaupnikov v Trstu in oko* lici, ki so potem širili naše ideje ter dajali pogum ljudstvu, ki je še vedno ječalo v okovih terorja. V ta namen smo Imeli številne zaupne sestanke in seje. Končno je mogla naša organi* zacija 21. decembra 1947 odpr* to stopiti na politično pozornico ter dokazati, da se je na Pri* morskem znova rodila demokra* cija in sicer demokracija v or* ganizirani obliki Ne bom Vas mučil s statisti* kami, zato naj omenim le nasled* nje podatke: Osrednji Odbor je imel stalne seje. Na teh sejah smo obravnavali vsa važna In pereča vprašanja, ki se tičejo naših narodnih pravic. Zavzeti smo morali stališče do vseh za* konskih odlokov o rezidenci, o delavskih knjižicah, o osebnih izkaznicah in do podobnih uka« zov, za katere slovensko ljudstvo misli, da so v njegovo škodo. Zlasti pereče je bilo in je še vedno vprašanje osebnih izkaznic. Od neznatnih zaupnih sestan* kov od 5 do 10 oseb v zaprtih prostorih smo lahko prešli na javna zborovanja — kot na pri* mer v Mavhinjah ob navzočnosti 1000 oseb, na Opčinah ob nav* zočnosti 3000 oseb in v Nabre* žini (samo za nabrežinski okraj) ob navzočnosti 800 oseb. Ni bilo nikak.h incidentov, tako je nam* reč že napredovala demokratič* na miselnost med našim ljud* stvom. Poleg tega smo imeli številne sestanke v Zgoniku, Borštu, Sv. Križu, Slivnem, Sesljanu, Rlcma* njih, itd. Povsod smo ustanovili poverjeništva. Poleg politične organizacije so vstala tudi druga demokratična društva kot na primer: Prosvet* na matica. Tako je bilo mogoče dostojno proslaviti stoletnico u« stanovitve Slavjanskega društva, stoletnico smrti pesnika dr. Fran* ceta Prešerna ter tridesetletnico smrti Ivana Cankarja. Na pobudo skupine socialno čutečih ljudi je nastalo Sloven* sko dobrodelno društvo, ki so ga oblasti priznale in ki vrši dobrodelno delo v korist vseh naših potrebnih rojakov. Med drugim je moglo obilno obdariti za sv. Miklavža in božič okrog 500 najsiromašnejših otrok v veliko veselje njim in njihovih staršev. Tudi med delavci naše ideje vedno bolj prodirajo. Pozabljena niso bila tudi raz« vedrila in več lepih prireditev je razveselilo naše člane in njihove družine. Sodelovanje tržaških demokratičnih sil Druga naša glavna skrb je bi* la, zbrati vse demokratične ne» komunistične sile. Zaradi tega smo se takoj obrnili za pomoč trdi k naši duhovščini ter jo zapros li za moralno podporo v tej borbi na življenje in smrt proti sovražniku, ki se bori s vsemi, tudi z najbolj nizkotnimi sredstvi. B.lj smo mnenja, da se duhov* ščina ne sme izpostavljati zaradi delikatnega položaja, ki ga ima katoliška cerkev na jezikovno mešanem ozemlju, kjer mora vr* šiti težko in dobrodejno nalogo pri uravnoveševanju kontrastov med obema narodoma. Poleg tega nas je vodila misel, da je naša Cerkev, nekaj tako vi* sokega, da se ne sme vmešavati v zemeljske borbe in stopiti na javni trg, kjer je izpostavljena vsem napadom. Po drugi strani pa — kot smo že večkrat slovesno poudarili — smo in vedno bomo za obrambo naše vere in njenih ustanov. Predstavniki Zveze slovenskih duhovnikov so popolnoma odo* brili te naše ideje ter so poslali nekega laika kot zastopnika na seje našega prvega začasnega od* bora. Kasneje so ustanovili Slo* vensko hrvatsko krščansko udru* ženje, glede katerega smo mj — ki smo smatrali našo Zvezo kot organizacijo vseh demokratičnih nekomunističnih Slovencev, Hrw vatov ;n Srbov na tem ozemlju — sklenili, da bomo sprejeli v našo Zvezo tudi politične stranke kot take. S Slovenskim hrvatskim udru* ženjem smo uspešno sodelovali ter 16. septembra 1947 sklenili sporazum, pri katerem je udru* ženje, med drugim, priznalo vodstvu Slovenske demokratske zveze izključno pravico zastopa* nja na zunaj v vseh političnih in gospodarskih zadevah. Udru* ženje si je pridržalo neodvisno delo na kulturnem področju. Poleg tega je smatralo, da so njegove koristi in ideološke zah* teve zaščitene z dejstvom, da je imelo tretjino članov v vodilnem odboru Slovenske demokratske zveze. V sporazumu z udruženjetn smo sestavili program naše stran* ke, ki predstavlja hrbtenico na* šega političnega gibanja jn katc* rega smo večkrat objavili. 1. avgusta 1948 je bilo udruže* nje razpuščeno |n namesto njega je nastala nova organizacija — Slovensko krščanska socialna zve« za. Na ustanovnem občnem zboru 1. avgusta 1948 je predsednik ie» Tajniško poročilo dr. Frana Vesela javil, da se bo nova stranka bi* stveno držala sporazuma, ki je bil sklenjen z našo Zvezo 16. septembra 1947. To pa se ni zgodilo, ker se na naše veliko obžalovanje njihovi zastopniki potem niso več udele* ževali sej našega odbora. Sele januarja 1949 nas je Slo* vensko krščanska socialna zveza obvestila, da sporazum ne velja več in da je postala popolnoma samostojna organizacija. V teku so pogajanja za sode* iovanje, zlasti pri bodoči volivni kampanij) ter pričakujemo njiho* ve zadevne predloge. Svetoval bi današnjemu občne* mu zboru, da bi priporočili nove* mu odboru, naj posebno skrb posveti obravnavanju tega vpra« Sanja ter naj stori vse potrebne kompromise, če jma Slovensko krščanska socialna zveza pravo voljo za odkrito sodelovanje v blagor slovenskega naroda. Naše zahteva po spoštovanju mirovne pogodbe in torej po ob* stoju Svobodnega tržaškega o* zemlja je življenjske važnosti ta tukajšnje slovensko ljudstvo, ker od tega zavisi njegova svo.-boda in njegov kruh. Za dosego tega cilja smo mne; nja, da je politična edinost na Primorskem bila vedno tista edi: no prava pot, po kateri smo vedno uspevali, da smo se kljub največjemu pritisku vzdržali na površju ter ohranili svoje poli* tične in kulturne postojanke. Politična edinost je vedno edina prava pot manjšinskega naroda, kadar se znajde nasproti večin: tkemu. In to politiko ne bi smel nihče v tem usodepolnem času kršiti. Mi in blok italijanskih strank Kar se tiče naših odnošajev z blokom italijanskih strank, mo= ramo reči, da so te kazale do nas vedno nekakšno nezaupanje in nerazumevanje. Zavedajo se. da bo naša ideja triumfirala nad lažno idejo komunizma in mark* sizma ter da bo tako nujno naše demokratično gibanje postalo e* dini predstavnik Slovanov na tem Ozemlju. Tako bo padlo njihovo geslo o glavokomunizmu, ki je najstru* penejše orožje, kar jih uporablja* jo italijanski šovinisti, da bi do* segli spremembo italijanske mi* rovne pogodbe in z njo vrnitev Trsta k Italiji. Tem kratkovidnežem kličemo, da ne obstoja slavokomunizem, ampak samo komunizem, ki sku* 6a zasužnjiti ves svet. Zaradi tega je treba potolči komunizem in ne napadati Slovanov. Ti kratkovjdneži nočejo še odpreti oči resnici jn nujnosti, da imata oba naroda tu dvojno poslanstvo: narodno in evropsko. Narodno, ker mora vsak narod ohraniti svoje kulturne vrednote, ter evropsko, ker na tej stični točk} med Slovani in Italijani, z izročitvijo Trsta Italiji ali Jugoslaviji, ne sme nastati takšen položaj, ki bi rodil večno sovra* itvo med obema narodoma, katero bi imelo zelo resne posle: dice za ravnotežje in mir v vsej Evropi. Poleg tega se ne sme pozabiti, da je Trst pristanišče in izhod na morje za vso Srednjo Evropo in Podonavje. A to osnovno go* spodarsko vlogo more vršiti le, če ostane neodvisen. Zaradi tega je nujno treba opu* stlti vsa sterilna in nestrpna sta* lfšča ter začeti z delom brez vsako zahrbtnosti, da bodo tako postavljeni temelji plodovitega »ožitja in sodelavanja, ki bodo v korist vsega prebivalstva Svo* hodnega tržaškega ozemlja in obeh sosednih držav. Tako Italija kot Jugoslavija bi se čutili globoko prizadeti v svo* jem narodnem ponosu jn presti* žu, če bi njeni rojaki živeli pod tujim gospodstvom. Toda v zadnjem času je mo* goče opaziti znake popuščanja nestrpnosti ter vsak dan bolj ra: ste število dalekovldnih Italija: nov, ki so Tržačani kot mi in ki objektivno priznavajo, da je ob= stoj Svobodnega tržaškega ozem> tja edino možna rešitev. Zavezniška vojaška uprava Pri tem pomirjevalnem delu bi morala pomagati s svojo po* litiko tudi Zavezniška vojaška uprava, k; tu predstavlja zahod* ne demokracije. Že v prvem proglasu smo objavili, da smo pripravljeni lojalno sodelovati z Zavezniško vojaško upravo ne samo v interesu naših sorojakov, ampak tudi v interesu vseh pre* bivalcev Svobodnega tržaškega ozmlja, kolikor nam je bilo mo* goče, smo se tenkovestno držali tega našega stališča. Skušali smo Zavezniški voja* ški upravi objektivno pojasniti naša vprašanja na številnih razgo* vorih s pristojnimi oblastmi ter smo predložili tudi številne do* kumentirane spomenice. Toda samo na šolskem področ* ju je Zavezniška vojaška uprava resno pokazala razumevanje za naša vprašanja. A tudi tu je treba še nujno rešiti v prihod* njem šolskem letu vprašanje u* stanovitve dveletne trgovske ter industrijske šole. Prav tako mo* ra Zavezniška vojaška uprava posvetiti pozornost vprašanju šolskih poslopij, ki so nezadostna in neprimerna za naše šole. Na drugih področjih pa žal Zavezniška vojaška uprava ni sprejela še nobenih ukrepov, če* prav so še tako upravičeni ter tako ni popravila krivic in ško* de, ki jo je povzročila slovenske* mu ljudstvu fašistična diktatura. Bodoče upravne volitve Preidem na zadnje vprašanje — to je na vprašanje bodočih upravnih volitev. Znano je, da namerava blok italijanskih strank dati volitvam značaj plebiscita italjanstva. Rav* no zaradi tega so slovensko ljud* stvo globoko presenetili: peto poročilo generala Aireva, odlok Zavezniške vojaške uprave št. 345 o sestavi volivnih imenikov in odlok št. 33 o volitvah, ki vsi prav v bistvu kršijo narodne pra* vice Slovencev jn ki se zdijo, da kot nalašč služijo ciljem ital:* janskih šovinistov. Zgodilo se je nekaj, kar še ni* koli v zgodovini ustavnega prava, namreč, da so dobili volivno pra* vico ljudje, ki sploh niso držav* ljani Svobodnega tržaškega ozem* lja. Tako imajo volivno pravico italijanski državljani, ki so bivali na anglo*ameriškem področju 15. septembra 1947 in s tem desetti* soči Italijanov, ki so se semkaj preselili iz Italije. Vsi javni uradi, zlasti občina, so v rokah Italijanov in sicer ljudi, ki pripa* dajo bloku italijanskih strank. Tako so torej javni uradi v ro* kah izključno italijanskih ire* dentistov. Po drugi strani pa so odrčki, pravico do rezidence v rojstnem mestu in s tem pravico do držav* ljanstva desettisočem Slovencem, ki so bili rojeni tukaj in so bili italijanski državljani, a jih je potem fašizem pognal iz n j hovih domov po svetu. Tako so bili ti tisoči Slovencev ogoljufani za volivno pravico. Tako imamo na anglo*ameriškem področju I rsta, ki šteje 280.000 prebivalcev, ne* sorazmerno veliko, to je nad 195.000 volivcev. K temu je treba še omeniti določbe, s katerim bo pri volit* vah italijanska večina v Trstu priviligirana pri nakazovanju šte* vila svetovalcev, medtem ko bo v slovenskih občinah nasprotno slovenska večina zapostavljena. Toda ne samo v predvolivnem obdobju, ampak tudi po glasova* nju na volitvah bodo pravice Slovencev zapostavljene. Oddelek 3., člen 18 odloka št. 33 določa, da občinski odbor imenuje skru* tinatorje za volitve. To se pravi, da bo skrutinatorje imenoval občinski svet v Trstu, ki jc se* stavljen iz članov bloka ital jan* skih strank, ki hočejo volitve spremeniti v pleb scit ital:jan* stva. V resnici nekaj neverjet* nega! Vse te okoliščine potrjujejo sum, da upravne volitve nimajo toliko namena imenovati občin* ske uprave, ki so žc itak v rokah bloka italijanskih strank, marveč da bodo skušali z volitvami dati le nekako moralno potrdilo za predlog treh velesil z dne 20. marca 1948, češ da je ogromna večina prebivalstva za vrnitev Trsta k Italiji. Vsa ta dejstva so globoko pri* zadela Slovensko demokratsko zvezo v njenem sklepanju o so* delovanju na tako imenovanih upravnih volitvah. Tem bolj, ker smo prepričani, da bodo volitve s takšnimi cilji samo škodljivo vplivale na zopetno združitev področja A in B Svobodnega tr* žaškega ozemlja, katero si prebi* valstvo naše države tako želi. Kljub vsemu pa v nobenem primeru ni možen kakšen volivni kompromis med nami in komuni* sti, katere koli vrste. Rajši časten poraz kot pa niz: koten kompromisi Ni važne, da naše demokratič* no gibanje zmaga v enem ali dveh letih, ali da si osvoji kak sedež v občinskih svetih. Važno je, da se demokratična miselnost širi med našim ljudstvom, tako da bo predstavljala njegove po* litične nazore, ki so zasidrani v njegovi naravi. Naša organizacija mora zdaj na vsak način storiti vse potreb* no, da bo pripravljena za volitve. Rojaki, upam, da je naš odbor v dobi svojega poslovanja jzvr* šil vse, kar je mogel v okviru svojih skromnih možnosti in sredstev ter ob težki dediščini, ki jo je na teh tleh zapustil ko* munizem. Bodoče naloge so resne in težke. Zlasti bodo morali novi voditelji našega demokratičnega gibanja posvečevati posebno po* Pripravljalni odbor Svobodnih sindikatov je bil v začetku se* stavljen iz šestih članov. Kasneje so ga razširili s pristopom novih tako, da so bile v njem zastopa* ne vse važnejše stroke delavcev in nameščencev. Odbor je izvolil iz svoje srede predsednika, tajni* ka in blagajnika. Sestal se je v štirih mesecih k 19. sejam, ki so bile vedno dobro obiskane. OJ* borniki so pokazali veliko požr* tvovalnost in so z zanimanjem razpravljali, preučevali in pred* lagali popravke in spremembe k programu novega sindikata. Zad* njo sejo je imel odbor 13. ja* nuarja letos. Na teh sejah so odborniki sestavili in odobrili program jn pravila novega sindi* kata. Zanemarjali pa niso tudi drugih dnevnih vprašanj, ki jih je razvoj dogodkov vsiljeval slo* venskemu javnemu mnenju v premislek in ki se tičejo osnov* nih narodnih in človečanskih pravic našega naroda. Na širšem sestanku, ki je bil 19. decembra lanj, so program prečitali, o njem na dolgo in široko debatirali in ga končno soglasno odobrili. Nato smo pro* gram v celoti objavili v »Demo* kraciji« — 31. decembra lani. Pripravljalni odbor je — kakor vidite — popolnoma izvršil svojo nalogo in so zdaj dani vsi tehnič* ni pogoji za začetek rednega po* slovanja Svobodnih sindikatov. Pri svojem zunanjem delu smo naleteli na navdušeno odobrava* nje vseh slojev slovenske javno* sti, ki je pokazala veliko zani* manje in razumevanje za Svo* bodne sindikate, istočasno pa tudi svojo narodno in socialno zrelast. Sindikati so hoteli s svo* jim javnim delovanjem le krepiti demokratsko g banje. Samoumev* no je, da je njihova programska dolžnost — poleg socialnih in mezdnih pravic — braniti tudi najosnovnejše narodne in človc* Canske pravice tržaških Sloven* cev sploh. Velik je pomen, ki ga imajo sindikati v življenju naro* dov in držav, posebno v Anglji in Združenih državah. Posebno poučne so bile zadevno ameriške predsedniške volitve. Truman je zmagaJ le s podporo in po zaslu* gi sindikatov. Zdaj ,si oglejmo, kako jc prišlo do zamisli o ustanovitvi Svobod* nih sindikatov in o namenu slo* zornost razvoju našega ljudstva na gospodarskem področju, ki je temelj vsake zdrave organizacije. Zlasti važno je, da dobimo v okviru Marshallovega načrta go* spodarsko pomoč za naše polje* deljstvo, za naše ribištvo ter za kamnolome. Trajno čast in večne zasluge si bo tudi pridobil ameriški narod, če bo pomagal našim kmetom spet na Krasu obnoviti gozdove, ki so bili nekdaj bogastvo te zemlje. Naš prvi odbor je bil bolj vo* jak, ki je moral razbiti fronto rdečega terorja, novi odbor pa naj bo konstruktiven delavec, ki bo postavil na noge slovenski ži* velj na. tem ozemlju. Občni zbor je izrazil s ploskanjem svoje odobravanje za izčrpno tajniško poročilo, ki je zborovalcem prikazalo onstransko zvezino delovanje od njenega nastanka do danes. Zvezin blagajnik Mihael Flajban je poročal o dohodkih raznih zvezinih prireditev in prostovoljnih prispevkih ter o izdaikih. Apeliral je na člane, da tudi v bodoče gmotno podpro SDZ, da ji tako omogočijo še večji razmah med našim prebivalstvom. Sandro Milič je nato podal tehtno poročilo o svobodnem sindikalnem delovanju, ki ie zelo važno za razvoj slovenskega demokratično čutečega delavca. venskega sindikata v Trstu. Znano vam je, da imamo v Trstu dva sindikata: Enotne sin* dikate in Delavsko zbornico. Enotne sindikate vodi trenotno komunistična partija in sicer ta* ko menovana skupina kominfor* mistov. Pred kratkim so komin* formisti ustavili delovanje sindi* kata prosvetnih delavcev, katc* rem so včlanjeni povečini slo* venski učitelji in profesorji. Vse to kaže, da stopajo Enotni sindi* kati glede Slovencev po stopi* njah Delavske zbornice. Pouda* riti je treba, da so Enotni sindi* kati razredni sindikati komuni* stične partije, ki majo za cilj zasedbo oblasti in izvedbo d'.kta* ture proletariata. Obramba de* lavskih koristi je le krinka za do* sego tega namena. Komunisti so namreč prepričani, da bodo de* lavci dosegli vse pravice le v tako imenovani »KOMUNI«, to jc v diktaturi enega razreda. Kaj pa delavska zbornica? Ta je v Trstu popolnoma različna od delavskih zbornic v Italiji, ki so v rokah komunistov. Tam so demokristjani izstopili iz Delav* ske zbornice ih ustanovili svoj sindikat, v Trstu pa imajo v sin* dikatu glavno besedo. Komuni* stov v tržaški Delavski zbornici zaenkrat ni, ker imajo tu ločen sindikat — Enotne sindikate. V primeru pa, da bi se oba sindi* kata združila, bi verjetno kmalu prišlo do razdora in bi demokri* stjani posnemali vzgled pristašev v Italiji ter ustanovili svoj sind* kat. To so neovrgljiva dejstva o položaju obeh sindikatov. Oba sindikata sta jasno opre* deljena: Enotni so komunistični, Delavska zbornica pa je sestav* Ijena iz pristašev italijanskih strank. Ta dejstva so sama na sebi že nakazala nujno potrebo, da se poleg komunističnega in italijanskega sindikata ustanovi na Svobodnem tržaškem ozemlju tudi čisto slovenski sindikat. Popolnoma jasno je, da Sloven* ci, ki niso komunisti, ne morejo v komunistične Enotne sidikate. Prav tako pa ne morejo zavedni Slovenci — še mnogo manj! — v Delavsko zbornico, ki je Sloven* cem sovražna zaradi njenega na* čelnega stališča, da se mora Svo* bodno tržaško ozemlje priključiti k Italiji. Ugotavljamo torej, da zaveden Slovenec ne spada v De* lavsko zbornico! Delovanje obeh sindikatov v Trstu zasleduje torej cilje, ki so proti vsem bistvenim koristim slovenskega življa na svobodnem področju. Kakšen pa je, —• ali bi vsaj moral biti, — namen sindikatov v življenju narodov? Prvi in te* meljni namen je, da skrbijo za čim večje blagostanje delavcev, kmetov in nameščencev katere koli stroke. Svoj namen dosegajo s tem, da organizirajo jn poveže* jo delavce po strokah v združe* ne sindikate. Naloga teh je, da urejajo razlike pri zaslužku raz* nih strok in jih spravljajo v sklad z gospodarskimi potrebami posameznika jn celotne družbe. Urejanje teh mezdnih razlik med zaslužki različnih gospodar* skih strok ter med pretiranimi in oderuškimi dobički posameznikov (kapitalistov) ter industrijskimi in trgovskimi družbami — vpliva ugodno na splošno blagostanje določene narodne ali državne skupnosti. V tej širši skupnosti se koristi in potrebe vseh poklicev jn strok — zaradi višjih koristi družbe — zlijejo v enoto. Ta enota je na* rod ali država. Narode družijo med seboj poleg skupin koristi tudi skupne dolžnosti. Druži jih jezik, vera, šola, skupna zgodo* vina, narodni običaji itd. Razvojno je delavec nastal šele v industrijski dobi, ki traja ko* maj dobrih 150 let. Delavec je nastal iz kmeta in drugih pokli* cev, kakor je še prej v zgodovi* ni kmet nastal iz lovca — no* mada. Potreba, to je tehnični in upravni razvoj človeške družbe, je poleg lovca, kmeta in dciavca terjal nastanek drugih stanov: obrtnikov, trgovcev, duhovnikov, vzgojiteljev, tovarnarjev, armade, uradnikov itd. Sorodnost kmeta in delavca kaj nazorno potrjuje položaj na Svobodnem tržaškem ozemlju. Tu včasih ne vemo, kje konča kmet in začne delavec in narobe. Oba se nam namreč predstavlja* ta v eni in 'sti osebi. Skoraj ni več govora o kmetu ali delavcu, pač pa o dvoživki, to je o pol* kmetu in poldelavcu. Ta dvoživ* ka pa ima tudi svoje duševne potrebe — ima svojo dušo. Ta duša je njegova slovenska narod* na zavest, ki je več ali manj razvita. To narodna zavest so skušali razni tujci in ideologi te* kom našega zgodovinskega raz* voja nasilno zatreti — uničiti! Pa je po vsaki veliki izkušnji in ne* Treznemu opazovalcu mora biti jasno, da je Slovenska demokrat* ska zveza v tako kratki dobi svojega obstoja dosegla neverjet* ne uspehe. Kdor koli pogleda na razmere v tržaškem slovenskem javnem življenju nazaj pred dve* mi leti in če iste primerja z da* n?šnjimi, mora ugotoviti tako veliko razliko, da je skoro ni mogoče razumeti. Res, da je k temu delno pripomogel razvoj dogodkov — toda brez odločno* sti, iskrenega patriotizma in svo* bodoljubja, nemajhnega poguma in dejavnosti, takih uspehov nik* dar ne bi bilo. To dokazuje, da je mogoče uspeti povsod, ne sa* mo ob mejah železne zavese, — da pa jc treba le volje, poguma in čistosti misli. »Slovenski pravdi« je zato v posebno čast izreči Slovenski de* mokratski zvezi in njenemu vod* stvu iskrene čestitke z najlepši* mi željami, da vztraja na tej poti svobodnih Slovencev ter da ne izgubi poguma, ko gre za obrambo in uveljavitev sloven* skih političnih in kulturno*soeial* nih svoboščini pred oblastmi Svo* hodnega tržaškega ozemlja. V Slovensko demokratsko zvezo so uprte oči stotisočev Slovencev v zasužnjeni domovini. Vi ste mr* tva straža slovenske svobode, ki mora dokazati svetu, da smo miroljuben, demokratičen in kul* turen narod. Obenem čutimo prijetno dolž* sreči spet vstala k novemu življe« nju in bila vedno močnejša. Sami smo b;li v polpretekli zgodovini žrtev in dokaz, da je narodna zavest, čeprav rahla, še vedno močnejša kot vse prazne ideolo« gije hladnega razuma. Narodna zavest je vera, je čustvo in živa kri! Ta zavest slovenske narodne samobitnosti bo prva in glavna gonilna sila novega sindikata! Ni to nikak narodni šovinizem, pač pa nujna potreba samoohrane enakih socialnih in narodnih pra* vic — pravice do enakopravnosti. Ponavljamo — ničesar ne ob* ljubljamo. Kar bomo zgradili, bo delo naših skupnih naporov za boljšo bodočnost Slovencev in Slovanov Svobodnega tržaškega ozemlja. To je naš edini cilji Čaka nas delo, delo in spet delo, da si zgradimo krepke sta* novske organizacije, ki bodo naj« boljši branik naše demokracije in naše iz krvi porojene svobode! Sledili so pozdravni govori. V imenu Slovenske krščanske socialne zveze je pozdravil občni zbor prof. Ce-rovac. V imenu goriške SDZ je spregovoril dr. Avgust Sfiligoj, ki je poudaril velik pomen složnega dela vseh tržaških antikomunistov v borbi za demokracijo. V imenu vseh Goričanov je izrazil tudi posebno priznanje sedanjemu predsedniku dr. J. Agnelettu in tajniku dr. Franu Veselu za njuno prizadevno delovanje. Iz Gorice so bili prisotni tudi g. Polde Kemperle in drugi. V imenu akademskega kluba »Jadran« je govoril Drago Gantar, ki je v imenu naše učeče se mladine želel SDZ obilo u-spelia pri njenem težkem delil za blagor vsega slovenskega naroda in nove slovenske demokracije. V imenu Slovenske prosvetne matice je zborovalce pozdravil njen predsednik dr. Janko Jež, ki je ugotovil, da hodi SDZ po preizkušeni poti slovne »Edinosti« in da ravno zato ima veliko odgovornost, ker piše tržaškim Slovencem s širjenjem narodne sloge novo poglavje v njihovi zgodovini. Predsednik dr. J. Agnelet-to se je vsakemu govorniku posebe zahvalil in še prečital čestitke izvršnega odbora y>Slovenske pravde« iz Londona. nost naglasiti pred občnim zbo* rom iskreno politično vzajemnost med Slovensko demokratsko zve« zo v Trstu in Slovensko pravdo, kar je samo znak, da je mogočo z resnično demokratičnimi odnosi doseči sodelovanje med vsemi političnimi organizacijami, čemur pa je seveda predpogoj strpnost, jasnost misli in želja za dobro« bitjo slovenskega naroda. Sledilo je izčrpno in tehtno razpravljanje o podanih poročilih. Sandro Milič, dr. Branko Agneletto, dr. Av- gust Sfiligoj in drugi so v ozračju, ki ga le demokratski red omogoča, podali svoje mnenje o obravnavanih vprašanjih. V raznih ločenih mnenjih je našim demokra- tom narodna sloga in korist edino merilo! To so vsi govorniki na najbolj otipljiv način dokazali. Sergej Žetko je spregovoril v imenu delovne mladine in pokazal na ogromni pomen za narodno bodočnost, če narodno čuteča mladina koristno poseč e v politični razvoj lastnega naroda. Velikonočna številka „Demokraeije4' izide na osmih straneh in stane 30 lir Zvezino sindikalno delovanje v poročilu Sandra Miliča Pozdravne besede Slovencev v tujini Stran 4. D F M O K R A C TJ A Leto 111. - Ž*ev. 14 Kaj pričakuje mladina od nas? Ne samo diktature, temveč tudi demokratični režimi in stran* Ve se zavedajo važnosti mladine. Povsod opazimo prizadevanje, da se vključi čimveč mladine v stranko, kjer vzgajajo in priprav* Ijajo za javno politično delo. Pri vseh strankah opažamo močne mladinske organizacije, ki so no* siteljice življenja v stranki. Pri vsem strankinem delu se opaža pečat dela mladine. Kar poglej* mo na italijanske stranke v na* Sem mestu pa bomo videli, da je to resnica. Ravno tako je pa treba pri nas skrbeti za mladino in jo pridobivati v naše vrste. Ne smemo odrivati mladine od vsakega dela, jo zapostavljati in zanemarjati. Če je mladina sle* dila napačnim komunističnim naukom je tega kr'va v glavnem zgrešena miselnost starejših slo* venskih politikov, kateri niso posvetili svoje pozornosti mladi* ni in ki so bili do danes mišlje* nja, da se mladina politično ne sme izpostavljati. Skrajni čas je, da s tako miselnostjo prekinemo in postavimo mladino v prve po* litične vrste, ker tam je njeno mesto. In ravno po politično organizirani mladini si bomo vtrli pot do staršev. Če hočemo pri* dobiti in navdušiti mladino, mo* ra politično delovanje naše zveze sloneti idejno na slovenstvu in slovanstvu. Slovenstvo nam mora biti najvišji ideal, pred katerim se morajo ukloniti vsi strankar* ski predsodki. Samo z aktivnim in vztrajnimi, ne onim, brez* kompromisnim delovanjem bomo dvignili mladino jz narodne brez* brižnosti, kamor jo je pahnila komunistična fratelančna politika. Občni zbor je nato izglasoval razrešnico staremu odboru in odobril zvezina pravila. Po desetminutnem odmoru vložita Alojz Kalin in Sandro Milič vsak svojo listo novega odbora. Listi sta se ujemali pri predlaganju oseb na mesto predsednika, tajnika in blagajnika in večini odbornikov, razlikovali sta se le pri predlogih o osebah za par odborniških mest. Na poziv dr. A. Sfiligoja pristaneta oba vlagatelja na sestavo kompromisne liste, ki so jo zborovalci soglasno sprejeli. Novo vodstvo SDZ Predsednik: dr. Josip A-gneletto, Trst; podpredsednik: Ferdo Kalin, Opčine: tajnik: dr. Fran Vesel, Trst; blagajnik: Mihael Flaiban, Trst; odborniki: dr. Peter Udovič, Trst; Sandro Milič, Trst; dr. Silvo Križmančič, Bazovica; Hortenzij Milok, Milje; Ivan Gruden, Zgonik; Kristijan Tence, Sv. Križ; Sergej Žetko, Trst■' Ivan Mavrič, Trst - Greta; Stanko Flego, Trst. V odboru so še zastopniki Nabrežine, Boršta in Sv. Marije Magdalene Spdnje. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: predsednik Miro Srebotnjak; člana Vlado Starc in Alojz Kalin. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen ravnatelj Ščuka iz Nabrežine. Po izvolitvi novega vodstva SDZ je občni zbor soglasno odobril naslednjo resolucijo: središču Ljubljane, v Zvezdi, je čez noč zginil. Sveto nas je bo* lelo in žalostilo, pa nismo smeli in mogli niti protestirati, ker nismo imeli, niti časopisja. Še več! Vsi slovenski javni in za* sebnj napisi, ki so tudi živa priča naše narodne samobitnosti, so bili prepovedani, v Gorici še v septembru 1. 1947 ponovno uni* čeni. Vrhunec je dosegla ta šo* vjnlstiična gonja pa s prepovedjo slovenskih napisov na grobovih. To je bilo resnično skrunstvo spomina onih, ki počivajo v mi* ru Gospodovem. Kdo je vse to zagrešil? Kdo je kriv, če med obema sosednima narodoma ne more priti do po* miritve? RESOLUCIJA 1) Vztrajamo na spoštovanju mirovne pogodbe z ltaljo, ker smatramo, da je Samostojno tržaško ozemlje edina zadovoljiva rešitev tržaškega vprašanja, ki istočasno nakazuje tradic:onalno gospodarsko obnovo Srednje Ev* rope, obenem pa posrečeno odstranjuje politična trenja, ki ogražajo svetovni mir. 2) Z vsemi demokratičnimi sredstvi se bomo boril' tudi v bodoče tako proti fašizmu, kakor proti komunizmu, ker nam pre* teklost in sedanjost dokazujeta, da vodi vsaka diktatura človeštvo v neizogibno pogubo. 3) Vztrajamo na pravičnem sporazumu z državljani Italijan', ske narodnosti na podlagi medse* bojnega spoštovanja fn enakoi pravnosti. 4) Ponovno apeliramo na ZVU, da prične z izvajanjem določil tržaškega statuta v pogledu pra-• vic slovenskega jezika v držav* nih in občinskih uradih in z na--meščanjem slovenskega uradni* itve v razmerju, ki odgovarja številu slovenskega prebivalstva. Obenem zahtevamo, da ZVU za* ščiti slovensko prebivalstvo proti sistematičnemu potvarjanju po* dat kov o slovenskem šo'stvu s strani tukajšnjega italijanskega tiska, ker take potvorbe dram:jo fašistične miselnosti in niso v skladu z demokratičnimi intem cijami ZVU. 5) Ponovno zahtevamo vrnitev vsega premoženja, ki ga je faši= stični režim v kakršni koli obliki in pod kakršno koli pretvezo odvzel slovenskim gospodarskim in kulturnim ustanovam na STO ter povračilo škode, ki je bila tem ustanovam povzročena. 6) Pozdravljamo uspehe Mars shallovega načrta in sklenitev Atlantske pogodbe, ker smatra* mo, da samo taki ukrepi lahko preprečijo zasužnjenje sveta po komunizmu. 7) Pošiljamo bratske pozdrave vsem demokratičnim Slovencem, Hrvatom in Srbom v domovini in na tujem z najtoplejšimi že* Ijami, da bi bilo njihovo sedanje trpljenje čimprej poplačano z resničnim osvobojenjem. 8) Pozivamo vse demokratične Slovence, Hrvate in Srbe, da mo* talno in gmotno podpirajo naše demokratično gibanje za zmago svobode, demokracije in pravic* nosti. Ob 13.30 je novi zvezni predsednik dr. J. Agneletto po kratkem zahvalnem pro-gramatičnem govoru zaključil prvi občni zbor SDZ v Trstu. Kdo je glavni krivec? V teh zadnjih dneh sta onstran državne meje bila razstreljena dva italijanska vojaška spomeni* ka in sicer spomenik na Sv. gori in spomenik na Stari gori nad Šempetrom. Oba ta dva spomeni* ka sta b:la postavljena v fašistič* ni dobi. Z njim se je proslavlja* la zasedba dotičnih višin po raz* nih oddelkih italijanske vojske. Zaradi razbitja teh dveh sporne* njkov je italijansko časopisje razkačeno, se dela ogorčeno, psuje »slovanski fanatizem«, ki uničuje pomnike » talijanstva« in z neštetimi protesti poziva vla* do, naj z energičnim posredovan njem pri jugoslovanski vladi pre-ipreči nadaljevanje takih »barbar* skih činov«. Mi obsojamo vsa dejanja, ki rušijo in ne gradijo, ki sejejo sovraštvo in spore med sosedi in narodi, vendar bi vpra* šali razvnete italijanske nestrp* neže: kdo je p-očetnik takih in sličnih nekulturnih dejanj, kje je zli duh? Po prvi svetovni vojni je bil lep del slovenske zemlje priključen k Ital ji, ki je sveto zagotovila, da se bo Slovencem pod njenim okriljem bolje godilo kot prej pod Avstrijo: imeli bodo popolno enakopravnost. Tiste čase je stal v Postojni Vilharjev spomenik, v Kobaridu Volaričev, na Gregor* čičevi hiši je bila spominska plo* iča in še mnogo drugih pomnikov naše preteklosti je bilo v deželi. V dobi kratkih let jo b]lo vse to odstranjeno, marsikaj s silo. Tudi spomenik kralja Aleksandra v Sforza o Trstu Po poročilih ameriške agencije United Press ter Britanske ra* dijske družbe je 1. aprila jtali* janski zunanji minister Sforza v \Vashingtonu dal daljšo izjavo amerišekemu tisku. V njej se je dotaknil tudi Trsta. Dejal, da bi se tržaško vprašanje dalo rešiti prijateljsko in mirno po nepo* srednem sporazumu z Jugoslavijo. Ta sporazum — je dejal Sfor* za — bi bil mogoč, ker se v Ju* goslaviji razen Slovencev za Trst ne meni nihče. Italija bi bila pri* pravljena dati pametne koncesije, ker ji ni do tega, da bi grabila tuje ozemlje. Trst naj bj postal prestolnica ozemlja, katero je Sforza označil kot »del bodoče Združene Evrope«. Sprememba priimkov v prvotno obliko Ukaz ZVU št. 53, ki je bil pred kratkim podpisan, daje mož* nost za spremembo priimka vsem tistim osebam, katerim so ga leta 1926 spremenili na podlagi kr. dekreta. Družinski poglavar bo moral predložiti prošnjo za spremembo priimka v prvotno jzvirno obliko conskemu predsedniku. Prošnji je treba prložlti prepis odloka, s katerim je bil priimek spremenjen in krstni list prosilca. Po potrebn:h ugotovitvah bo conski predsednik izdal odlok o spre* membi priimka v prvotno obUko. V primeru, da bi conski predsed* nik prošnje ne ugodil, lahko prosilec vložil poziv na oddelek za pravne zadeve pri ZVU. Prvo zasedanje tehnične komisije za poizvedbe in raziskavanje Evropskega obnovitvenega načrta v Trstu Minister Robert Gallo\vay, na* čelnik zastopstva Uprave za go* spodarsko sodelovanje na Svo* bodnem tržaškem ozemlju, je 25. marca predsedoval seji Tehnične komisije za raziskavanje in po* izvedbe v zvezi z Evropskim ob* novjtvenim načrtom na tržaškem področju. Komisijo vodi podnačelnik od* poslanstva g. Joseph Caputa. Se* stavlja jo 12 tukajšnjih strokov* njakov, med njimi nekaj tržaških funkcionarjev ZVU. Komisija bo izdelala natančen pregled gospo* darskega položaja na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki je potreben pri izvajanju Marshallovega na* črta. Gospod Caputa je v začetku seje povedal, da je naloga odpo* slanstva Uprave za gospodarsko sodelovanje v Trstu, ki nadzoru* je izvajanje Evropskega ofeno* vitvenega načrta na tem področ* ju, da natančno spozna vprašanja, ki se tičejo krajevnega gospodar* stva. Poleg tega mora poskrbeti, da bo prebivalstvo docela na jasnem glede teh vprašanj, ki končno vplivajo na življenje vsa* kega posameznika. Program Evropskega obnovi* tvenega načrta v Trstu, je dejal gospod Caputa, ima za prvi in glavni cilj zmanjšanje brezposel* nosti in znižanje cen. Zato se bo nova komisija vsak dan sešla na sedežu Uprave za gospodarsko sodelovanje in bo zbrala vse po* trebne podatke ter statistična obvestila. Pri tem ji bodo poma* gale razne krajevne ustanove, med njimi Trgovska zbornica, industrijska in trgovska združc* nja, Delavska zbornica, bančni zavodi, ustanove, ki skrbe za kmetijstvo in ribištvo, zadruge, obrtniška združenja, združenja bojevnikov ter strokovnjaki, ki se bavijo z gospodarskimi vpra* sanji. Pri seji so določili delovni prof gram nove komisije in sestavil; pododseke, katerim so določili določene naloge za preučevanje in sestavljanje predlogov. Ti pododseki so: 1.) Pododsek za delo, 2.) pododsek za industrijo, 3.) pododsek za trgovino, 4.) pododsek za kmetijstvo in rib;* štvo, 5.) pododsek za finance in gospodarstvo. (^Oasii z, riškega Slovenski kartuzijanec — novomašnik L. 1941. je stopil v kartuzijo v Fanetu pri mestu Lucca v To* skani goriški Slovenec g. Lojze Sardoč jz znane narodne družine. Na veliko soboto 16. t. m. ga bo škof v Luki posvetil v mašnika, drugi dan, na veliko nočno nedc* 1 jo, bo daroval pa prvo sv. maio. G. Sardoč, ki je b|l kot zastopnik tvrtke Abuja, splošno znan po vsej deželi, se sedaj imenuje pa* ter Lanuil. V novem stanu mu želimo obilo blagoslova. Razmejitvena komisija Itali jansko * jugoslovanska raz* mejitvena komisija je tudi tekoči teden na več odsekih državne meje določevala dokončno razme* j j te v med obema državama. Ta* ko je bila zadnji torek 5. t. m. na odseku pri Devetakih v Dolu in- urejevala mejo v smeri prot Jami jam. Pomanjkanje elektrike Pristojne oblasti so določile, da je zaradi pomanjkanja elektrl* ke od 5. t. m. dobava električ* nega toka prekinjena od sedme ure zjutraj do sedme ure zvečer Preganjanje Slovencev V Naborjetu v Kanalski dolini se poveljnik karablnirske postaje s posebno ostrino zaganja v slo* venske begunce in jih svojevojno podi iz kraja. Družino g. Antona Likarja, ki je prišla v Nabarjet leta 1946, je izgnal iz dela in iz HLAČE, JOPIČE, POVRŠNIKE (trenč-kote), DEŽNE PLAŠČE v veliki izbiri in PO NIZKIH CENAH dobite pri tvrdki MRG9ZZ1N1 DEL C0R50 IVI i z a r j i fi smre. kmetovalci 1 kove- matce: ,. . ... 1 snove in tram podjetniki • lesov, trame, vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje CALEA CORSU 1 - GALLERIA PROTTI - TRS T m. r K 1 90441 Viole Sonnino, 24 112 Naborjeta. Gre za štiričlansko j družino, kj je delala pri doma* činu g. Gelmanu v Naborjetu št. 25. Dobila je ukaz, da mora zapustiti Naborjet v 48 urah. V spremnem pismu, katerega ji je poveljnik karabinirjev izročil, se neresnično trdi, da družina nima v Naborjetu dela, zato jo pošilja v Gorico na IRO, češ, da ima v Gorici sorodnike, ki bodo lahko zanje skrbeli. Likarjevi so vsi begunci so optirali za ita* lijansko državljanstvo. Zato je početje vodje karabinerske po* staje iz Naborjeta tembolj neza* slišno. Zaradi tega, in ker ie še izjavil, da bo spravil v dveh me* secih vse slovenske begunce iz Naborjeta, smo vložili proti nje* mu pritožbo na pristojno mesto. Želimo, da nam vsi, ki bi trpeli kako krivico v Naborjetu, po* šljejo pravočasno in podrobno poročilo. Odškodnina za vojno škodo Odškodnino za vojno škodo, ki je nastala na sedanjem ozemlju italijanske republike, izplačuje goriška, odnosno pristojna finanč* na intendanca. Škodo, k; je nasta* la na ozemlju priključenem k Ju* goslaviji in je bila prijavljena v Italiji pa izplačuje posebna ko* misija pri zakladnem ministrstvu v Rimu, zato pošilja finančna in* tendanca vse tozadevne prijave v Rim, potem, ko jih izpopolni z vsemi listinami. Prav zaradi tega vabi finančna intendanca naj vsa* ka prizateta stranka dostavi v urad vse listine, zlasti pa držav* ljanski list odnosno potrdilo, da je stranka optirala. Vse listine morajo biti overovljene (legalizi* rane) od prefekture. Predujmi se izplačujejo samo tist:m, ki so italijansko državljanstvo ohranili, odnosno, ki so zanje optirali. Kdor ni več italijanski državljan ali ni za to državljanstvo optiral, ne more dobiti plačila. To naše sporočilo velja tudi za tiste oškodovance, ki žive v inozem* stvu in ki nas od raznih krajev vprašujejo za pojasnila v zadevi. Nov vodnjak gradijo V Stračicah gradijo nov vod* njak, ki bo služil Gorici v slu* čaju, da bi se kakor koli pokva* ril tisti, ki je na jugoslovanskem ozemlju in sedaj dobavlja me* stu vodo. Odložena vojaška služba Vojaki letnika 1928 iz goriške pokrajine so začasno oproščeni vojaške službe. Obrnejo pa naj se za pojasnila glede prošnje, ki jo morajo predložiti, na vojaško področno poveljstvo. IZZA ZAVESE Z muziko iz postelje na volišče ob petih zjutraj V nedeljo 27. marca t. 1. so se v Titovem raju v slovenskem Primorju, na Goriškem, vrš;le vo* litve »sekretarjatov osnovnih frontnih organizacij«. Tako poro* ča »Nova Gorica« od 1. aprila, ki pravi dobesedno: »Na Grgar* skem, v Brdih, posebno pa na Krasu so bile budnice in bile razobešene številne zastave. Na Lokvah, Vratih, Bitežu in v mno* g:h drugih krajih v Brdih jn na Vipavskem so bile izvršene vo* 1'tve do 8 ure zjutraj 100"/». V Opatjem selu so imeli budnico z vaško godbo. V Kostanjevici so šli vsi po volitvah na prosto* voljno delo.« Tako »Nova Gori* ca. Če pomislimo, da so potreb* ne vsaj tri dobre ure, preden opravijo vsi volivci svojo »dolž* nost«, lahko trdimo, da so ko* munisti gonili ubogo ljudstvo na volišče že ob 5 uri zjutraj. Kot v zasmeh je moralo voliti 100 °/c ter so mu postregli, servirali z godbo in s »prostovoljnima de* lom namesto z zajtrkom. Do kdaj? Preganjanje duhovnikom Po točnih poročilih, kj smo v Titovinj nadaljujejo s preganja* jih prejeli v zadnjem času, se njem duhovščine. Naj navedemo samo nekaj žalostnih primerov: V Lučnah, dekanija Škofjeloka, so aretirali in odpeljali tamošnje* ga župnika Kambiča. V ovrhni« škem dekanatu so spravili pod ključ kar tri dušne pastirje: župnika Lamberta Ramšaka pri Sv. Treh kraljih, župnika Stan« kota Jegliča v Rovtah in župnika Alojzija Tometa v Podlipi. Zup* nik Joško Kragelj na Likvu je že pred časom skrivnostno izginil iz svoje fare in nihče ne ve za njegovo bivanje; nekaj časa je baje sedel v Tolminu. Pred kratkim je »oblast« odpeljala v idrijske zapore g. Janka Žagarja, dekana v Idriji. Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici Velika noč UT,,!0 Srajce, nogavice, vse, kar potrebuješ, dobiš v trgovini J>\{[ S0NCU“ iVSIl LUPŠC, Trst,ul.Rismondol Radio ITrst II (na valovni dolžini 318.8 metra ali 941 kc na sekundo) DNEVNE ODDAJE: 7.15 » 8.0<> 11.30 * 14.30, 17.30 * 24.00. OB NEDELJAH : 7.15 * 24.00 ne* prekinjeno. POROČILA : dnevno 7.45, 12.45, 14.00 (izvzemši nedelje), 19.45, 23.15. DNEVNI pregled tiska: Dnevno ob 14.15 (izvzemši nedelje). Nedelja, 10. aprila 1949: 9.30 Kmetijska ura. —1300 Glasba po željah. — 16.00 Sprehodi po našem podeželju: »Na Prosek« — 17.00 To, kar vsakdo rad po» sluša. — 18.00 Ali že veste?. — 19.00 Človek in šport. - 20.00 Sheherezade: balet. — 21.00 Radijski oder: ponovitev — 22.30 Pester spored plesne glasbe. Ponedeljek, 11. 4.; 13.00 Jugoslo* vanska narodna glasba. — 18.00 Naša povest. — 18.15 Dumky triio op. 90. — 18.48 Narodni plesi. — 19.00 Gospo* dinjska ura. — 20.00 Športna kronika. — 20.10 VVagner: »Walkure«. Torek, 12. 4. : 12.00 Novi svet. 18.00 Beethoven: godalni kvar* tet ep. 59 št. 2 v E molu. 19.00 Angleščina po radiu. — 20.00 Pevski koncert Kosa Ma* rjana. — 20.30 Z domače knjižne police. — 21.00 Vzori mladini: Peter Iljic Čajkovski. — 22.00 Brahms: simfonija št. 3 — v F duru Schumann: simfo* nija št. 4 v D molu. Sreda, 13. 4. : 12.00 Sodobna An* glija. 1300 Glasba po željah — 18.00 Mamica pripoveduje-. — 19.00 Tehnika jn gospodar* stvo. — 19.15 Melodije sever* nih narodov. — 20.30 Zdravnf* ški vedež. — 21.00 Razgovori pred mikrofonom. — 21.30 Be* ethoven: simfonija štev. 2 v c molu. Četrtek, 14. 4. : 12.00 Novi svet — 18.00 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Sloven* ce. — 20.30 Človek in priroda. — 21.00 Radijski oder: Grego* rin: »V času obiskanja« — pa* sijonska igra. Pelek, 15. 4. : 12.00 Sodobna An, gli ja. — 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Naša povest. — 20.30 Tržaši kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. — 21.30 Bach: Pasijon Sv. Mateja. Sobota, 16. 4.: 12.00 Ljudje In nazori. — 18.30 Oddaja za naj* mlajšo — Pran Milčinski »Mo* gočni prstan«, izvajajo elani radijskega odra. • 2000 Šport* na kronika. — 20.30 Program* ski periskop. — 22.15 Operna glasba.