Posair ezna številka 10 vinarjev.
Slev. 206.	v Liobiiaoi, v soboto, 9. septembra m.
Leio XLIV.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto upre] . . K 26'— ca en шевео ,, . > „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en rneseo „ . ■ „ 2'—
V	upravi prejeman meseCno „ 1*80
== Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
1	Inserati:	'
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . ... po 3} v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po docjovorn.
•• Poslano: ■
Enostolpna pititvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, izv-emšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6,111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74, =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telelona št, 188.
Ob priCetku odločilnih bojev na Balkanu.
Težišče evropske vojne se je sedaj črnilo zopet na balkanski polotok, torej ono ozemlje, na katerem se je pred več kakor dvema letoma pričela svetovna vojna. Ker se v drugem vojnem letu ne na vzhodu, ne na zahodu ni izvojevala odločilna zmaga nad nasprotnikom, moglo se je že precej dolgo pričakovati te vojne kretnje. Temelj današnjemu vojaškemu položaju na Balkanu je brez dvoma okol-nost, ki smo jo že svoječasno ugotovili ne posebno radevolje, namreč da niso ne pred Solunom, ne pred Valono pozimi 1915/16 pomedli sovražnika, temveč da z ozirom na Grško niso izpopolnili zasledovanja Francozov in Angležev preko grške meje v decembru 1915 ter ne pregnali Italijanov iz Valone in južne Albanije, kakor hitro so v marcu 1916 dosegli Vojušo. Iz tega nejasnega položaja ob solunski fronti in v južni Albaniji so si zgradili nasprotniki svoje nade in pomočke, izvabljali neutrudni k sebi najnovejšega zaveznika Rumunsko, katere pristop jc povzročil slednjič ozir na vojaško stališče in njegov razvitek na solunski fronti in v Albaniji, kakor tudi ozir na vedno večji uspeh na-silstev napram Grški, in privedel do sedanjega vojaškega položaja na Balkanu. Sedaj se nadejajo naši nasprotniki, ki oči-vidno računajo z grškim pristopom kot izvršenim dejstvom, da bodo v borbi za Balkan priborili zmago, opirajoč se na številno premoč in na svoje ugodno strateško stališče napram Bolgariji, ki je ogrožena od severa. S to zmago upajo, da zadajo odločilni udarec osrednjim silam in njihovim zaveznikom.
Ne smemo si prikrivati resnosti vojaškega položaja na Balkanu, čeprav nimamo povoda, smatrati ga preveč nevarnega našim zaveznikom Bolgarom in Turkom. Res so proti nam nasprotniki, in sicer na eni plati Rumuni, Rusi in Srbi, po drugi Francozi, Angleži, Lahi in Srbi v premoči po številu pušk. A svetovna vojna je dokazala že večkrat, cla v boju skoro nikoli ne velja premoč po številu. Kakor smo v minulih dveh vojnih letih z združenimi močmi vedno zopet odbijali ogromno premoč ruskih armad, kakor zadržujejo naši zavezniki na zahodu z dosti manjšimi silami premoč Angležev in Francozov ter jim često prizadevajo krvavih pobun, tako bedo tudi v balkanskem odločilnem boju naše in zavezne armade vedele premagati močnejšega sovražnika. A ni dvoma, da bo to najtežji in najljutejši boj vse svetovne vojne. Ker obe nasprotni stranki sla si sve-sti, da zmaga na Balkanu ne prinese samo
gospodstva na Balkanu, temveč da odloči skoro gotovo tudi končni izid vse svetovne vojne, Ako premagamo tudi sedaj, je svetovna vojna dobljena za nas, pa naj nam konec balkanske odločitve že prinese mir ali ne. Če zmagajo nasprotniki, tedaj bi bili Avstro-Ogrska in Nemčija zopet ločeni od Bolgarske in Turške in brez upa na njuno nadaljno pomoč. Tedaj bi mogli v najboljšem slučaju voditi uspešno defenzi-vo, kar bi pomenilo takisto odločitev v svetovni vojni, v tem slučaju seveda v prid nasprotnikom. In ker sta si na jasnem obe stranki popolnoma, za kaj gre ta hip na Balkanu, bo in mora sedanja borba biti najljutejša in hkrati odločilna. To spoznanje pa nam tudi jamči, da bodo naše zvezne armade razvile vso moč in vse pomočke, da privežejo zmago tudi v tem boju na naše zastave. Hrabrost naših vojakov in izkušeno vodstvo naših armadnih poveljnikov pa nam že danes preganjajo strah, cla ne bi naša vojska izšla zmagovita tudi iz viharja na Balkanu.
V početnih bojih so zadele v boj doslej le prednje čete. Le v Voliniji in vzhodni Galiciji, katero bojišče je sedaj v neposredni zvezi z vojnimi dogodki na Balkanu, so se jele ruske mase s početkom tega meseca zopet pomikali proti našim frontam. A njihovi navali so se razbili doslej s težkimi izgubami, ker so jim iztrgali zopet vse mimoidoče uspehe, kakor pri Koritnici in Zborovu, z uspešnimi protinapadi. Na ogrsko-rumunski meji se umikajo naše prednje č'ete tam,, kjer je bilo to nameravano, počasi in obotavlja je se sledečemu rumunskemu nasprotniku izza državne meje sedmograške v postojanke v ozadju. Tu razen pri Oršovi ni bilo še nikoder večjih bojev. Takisto ne na bol-garsko-rumunski donavski meji, razen nekaterih obstreljevanj rumunskih pristanov Turn-Severin, Turn-Magurelle, Zimnica, Gjurgjevo po naši donav. flotilji, ter bojev pri Ruščuku in Rahovem, s poskušenim prehodom sovražnikov čez Donavo pri Kladovu vred. Mejo Dobrudže med Donavo in morjem so prekoračile 2. septembra bolgarsko-nemške čete in z usoehom odbile sovražna prednia krdela. Nemške čete uspešno napadajo obmostie Tutrakan, Bolgari pa so severno od Dobriča odbili močne rusko-rumunske sile in tako prišli prvič v boj z Rusi.
Na solunski fronti je po uspešnem za-ključenju bolgarske ofenzive primeroma mir. Nasprotno so dospele v boj tudi na fronti vzhodno od Valone sovražne prednje čete, a naše so vrgle italijanska krdela. ki so prodrla preko Vojuše, zopet čez reko nazaj. Na tej južni in južnovzhodni črti balkanskega bojišča sc bo pričela večja delavnost gotovo šele potem, ko se
LISTE
Volna razstava na Dunaiu.
Ogledal sem si to vojno razstavo na Dunaju, o kateri je objavil »Slovenec« žc kratko poročilo. Toda ideja in namen te lepe in znamenite razstave zaslužita večjo pozornost in predvsem nas bodo tudi zanimali možje, ki so to razstavo ustvarili.
V	sedanji krvavi in orjaški evropski vojski je pomenljiv za zgodovino vsaki dan, to kar doživimo sc ne da zapisati lc s tinto in peresom, treba jc zbirati spomine in predmete iz vojske same, lc potem bomo ohranili potomccm pravo sliko vojske, kakor jo svet šc videl ni.
Hvaležni torej moramo biti snova-teljem dunajske vojne razstave, da so se v razburjenih in nemirnih sedanjih časih lotili dela, ki zahteva mirno kri in razsodnost.
V	predgovoru kataloga nam odbor razodeva svoj namen. Pravi, da nas hoče seznaniti z vsemi vojaškimi, gospodarskimi ip duševnimi silami, s katerimi armada in ljudstvo složno na fronti in v zaledju vzdržujeta ta boj. Razstava naj nam kaže odlične prikaz-
ni na tem polju, v raznih predmetih združenih v enotnem okvirju. Razstava naj požrtvovalnemu ljudstvu sprieuje, kar sc jc za vojsko storilo, naj ga potolaži, da sc armadi daje kar mogočo in da posebno ranjenci uživajo blagodejno oskrbo.
To pravi predgovor.
Razstavljalni odbor pa je v teli svojih besedah preskromen. On je storil veliko več. Iztesal, naslikal in izklesal nam je pravo zgodovinsko podobo evropske vojske, katere popisati je preslabo pero.
Prodno prestoinmo prag razstave oglejmo si šo zbor onih mož, ki so jo z velikim trudom vprizorili.
Na čelu stoji kot častni predsednik vojni minister baron Ivrobatin sam, ki pri svojem trdem delu tudi na lo zgodovinsko stran vojske ni pozabil. Biti na čelu razstave mu pristoja že zaradi tega, kor je vzrastel pri avstrijski artiljej'iji, ki si jo pridobila svetovno slavo.
Predsednik razstave je dvorni svetnik Anton v i t o z V u k o v i Ć, član gosposke zbornice, predsednik »Jadranske banke« in znani veliki dalmatinski rodoljub, na dobrem glasu tucli pri nas Slovencih. Svetovno izobražen in delaven kakor jo, jo vodil vse priprave — in kakor som se dal oodučiti — moral
dodobra razjasni položaj na Grškem, to je ko pristopi Grška najbrž k silam entente. Saj kaže vse na to, da štirisporazum zateguje baš zadnji vozel, s katerim zadavi povsem grško samostojnost in izsili udeležbo pri svojem podjetju. Dočim je za nas najbolje, da še že danes sprijaznimo s tem dejstvom, nam bo ob uresničenju tem manj moglo omajati zaupanje v končno zmago našega orožja na Balkanu. Uspehi bolgarskega ofenzivnega sunka pri Solunu in dejstvo napredovanja bolgarsko-nemške armade v Dobrudži so dobri predznaki.
Ls.
Vojna nas sili pomisliti marsikaj in razmotrivati o marsičem, sili nas tudi da pomislimo o vprašanju ženskega dola v javnosti. Dočim sc bore možje na bojnih poljih, so si osvojile 'ženske doma javnost in priborile zmago, ki se ne bode mogla utajiti več. Če bo tudi velika večina žensk prevzela po vojni zopet domače delo, jih bo vendar še dosti ostalo na sedanjih mestih. Tam, kjer so sc zlasti sedaj izkazale posebno, jih po vojni niti ne bodo hoteli ali celo mogli pogrešali več.
To jc bilo povod, da je katoliška ženska organizacija ustanovila Žensko soci-jalno šolo«, ki ima namen poučiti ženske o onih vednostih, ki morajo biti podlaga vsaki socijalni delavnosti. Kako jc ženska baš v panogah milosrčnosti neizogibno potrebi^ je pokazalo v tej vojni mnogo odličnih m priprostih žensk različnih stanov, ki so se vse postavile v službo onim siromakom, katerim je vojna uničila obstanek in jim vzela vse. Koliko so omilile gorja, to ve sam Bog. Veliki, da, ogromni so bili napori, ustreči vsem prosilcem v raznih zadevah, a njihovo dobro srce se jih ni ustrašilo nikoli.
Področje ženske sociiainc delavnosti po vojni nikakor ne bode manjše. Boji proti stiski siromakov in drugih bodo težki, a treba jim bode gledati v oči imenom vsega našega družabnega reda. Dela bode ogromno, počenši s skrbjo z materami pa tja do preskrbe mladine preko šolske dolžnosti. To delo bode pred vsem žensko.
V Nemčiji so privzeli ženske žc leta 1896. v občinske uprave, ker so spoznali da so potrebne. Danes je v občinskih dobrodelnih napravah tam nad 12.000 žensk. Vse so ali pomočnice moškim uradnikom ali samostojne voditeljice, opremljene s pravico volitve v okrajnih zastopih. Pri nas se je rabilo doslej ženske le pri odgoji sirot, kjer so delovale tiho in skromno a velezaslužno. Po vojni pa nc bode samo priporočljivo, temveč naravnost potrebno, cla se bode, kakor že sedaj v Nemčiji, od-
delilo ženskam večje področje. Saj je v oskrbi siromakov ženska rojena izvedenka.
Oskrba siromakov v posameznih deželah je zgodovina ljudskega mišljenja v njih. V tej panogi ne gre toliko za dobre zakone, kakor za dohro upravo. Pravi ljudje na pravem mestu store tu lahko mnogo koristnega.
Oskrbnik siromak mora imeti poleg zmožnosti, da spoznava vse bitje siroma-kovo, tudi dobro srce. Oboje se nahaja pogosteje pri ženskah kot pri moških. A še drug vzrok je. Znano je, da moški ne hodijo nikoli radi okrog oskrbnikov siromakov, temveč ponajveč pošiljajo tja žene, če je količkaj mogoče. Če se odstrani torej v oskrbi siromakov, ki pravzaprav ni zakon temveč stvar čustva in srca, vse kar de siromaku težko in mu je mučno, potem je umljivo, da se bode žena trpinka, ki jo stiska tisočero skrbi in nadlog, rajše in lože potolažila ženskemu kakor moškemu ubožnemu oskrbniku. Tudi bode ženska mnogo lažje razumevala trdo usodo prole-tarčeve žene, kot je to navadno mogoče moškemu. Oskrba ubožcev se bode tako bolje nrilarfcdila osebnosti posameznikov in to bi bilo že velik napredek.
V šolskih svetih so začeli rabiti ženske rfajprej na Virtemberškem. Tudi v teh korporacijah se nudi ženskam mnogo koristne delavnosti, zakai marsikaj iz ve-1'komestnega siromaštva izhajajočega gorja bi našlo po njih potrebnega pojasnila in morda tudi opravičila in pomoči.
Prikladnost žensk na polju sirotinske in dojeniške odgoje, posebno pa odgoje otrok v reii, kateri bode' posvetiti zlasti v bližnji bodočnosti največjo pozornost, jc tako umliiva in jasna, d? ni trebr. posebej priporočati jc.
Zelo važno področje se odpira ženskam kot javnim pregledovalkam stanovanj. Na Nemškem delujejo take prcglc.do-valke v mnogih mestih, uspehi so v:dni. Zakaj brez potrebnega pregiedevanja stanovanj sc ne more pričakovati napredka v stanovanjskem pogledu. A ta panoga je pri nas čisto zanemarjena. Brez skrbi za stanovanja in njihovega nadzorovanja in negovanja so zastonj zdravstvene odredbe, katerim ne. odgovarja večina ljudskih stanovanj, v kojih tudi ni govora o pripravnosti, nravnosti ter najpriprostejih zahtevah prijaznega domovanja.
Često ni krivo temu niti uboštvo, pač I pa ncokretnost in neizkušenost ter zanemarjenost mnogih žensk, ki tako vedno težje dobe stanovanje za svoje družine. Mož se pri stanovanji kratko in malo redkokdaj razume kaj prida. To je ženska skrb, ki je tesno združena z negovanjem stanovanja, snago, gospodinjstvom in od-gojo otrok.
je premagati veliko težave in neverjetne zapreke, toda posrečilo se mu jo, da je vendarle koncem meseca junija v navzočnosti cesarjevega zastopnika slovesno olvoril razstavo.
Podpredsednika razstave sta ko-morcijalni svetnik II o o f t in dr. D o -m e n c g o , administrativni ravnatelj južne železnice.
Pri ureditvi pridobil si je velike zasluge dr. John, višji artiljerijski inženir in ravnatelj armadnega muzeja. Njegova vešča in spretna roka sc opaža po celi razstavi.
Tudi naša Jadranska banka, katero ravnatelj M a te j II e r c c g vodi finance, jc pri tej razstavi merodajno sodelovala.
Vidimo torej v tem krogu resno može, resno in podučilo jc tudi njih delo: vojna razstava.
Po teli splošnih poizvedbah je pa čas, da se podamo v razstavo samo.
Zgrajena je v začetku pratra, tik pred njo stoji znani velikanski spomenik admirala Tcgetthofa, ki se kakor nalašč spenja prod njo v sinje nebo. Zgradbe same so pa času primerne in enostavne, le velik vhodni stolp, pred katerim sloje zaplenjeni topovi-volika-ni, označuje pomen te prireditve.
Stopivši v sprejemno dvorano, vidimo celo vrsto kipov in slik znameni-
tih vojaških oseb in pridemo takoj v veliko sobano vojnih trofej. Vso zmage naše armade najdejo tu svoj odmev v najbolj raznovrstnem orožju vsakega kalibra. Vmes se nahajajo razni ugrabljeni predmeti, katerih vse popisati jo nemogočo. V vitrini italijanskih trofej so zanimiva vojaška povelja na posamezno oddelke.
Ko stopimo na dvorišče, imamo pred seboj celo zbirko zračnih letal vsako vrste, poškodovani in obstreljeni leže kakor mrtvi metulji na zemlji.
Na drugem dvorišču varuje botra sv. Barbara svoje varovance: topove, ki so bili zaplenjeni v raznih bitkah, prej tako glasni, stojo zdaj tiho in nedolžno pred nami.
Od tega dvorišča naprej napravi razstava vtis industrijsko in obrtne razstavo in ako bi no videli raznih vojnih slik in fotografij, vojaških uniform in orožja, no bi mislili, da vse to pomeni le vojsko in zopet lc vojsko.
To jc pa ravno za vojsko 20. stoletja značilno. Naše sedanje vojno so vojske na stroj, pri katerih kakor v nebroj-nih tovarnah dola stroj na zemlji, pod zemljo in v zraku in vojak z vsem svojim junaštvom jo pravzaprav lc dclavec v tem tovarniškem mravljišču. Zaradi tega je imel prav naš slavni vojskovodja 13 o r o c v i č ko je zapisal v neko
mo. Vse torej marljivo dela, da si ustvari bolj ko mogoče udobno stanišče in ležišče za zimo. — Seveda bi bili bolj zadovoljni, da bi v teh mrzlih krajih nc ostali čez zimo. No, če bodemo premeščeni kam drugam, zasedejo naše domove« pa druge čete. Saj delamo Avstrijci eden za vse in vsi za enega!
Asiago ni daleč od nas. V mestecu seveda ni nikakega življenja. Še laške rezerve si ne upajo prebivati v Asiagu. Tu-intam smukne kak vojak po asiaški ulici hitro in previdno, kajti avstrijski vojaki ne trpimo v Asiagu nobenega življenja.
Asiago je za nas in za Italijane mrtev, ne šteje nič. Lahi so sami pred nami šele za velikim asiaškim hribom, nad katerim se vzdiguje laški opazovalni balon, pod katerim napenja laški opazovalec svoje oči proti avstrijskim postojankam. Pred kratkim so ta balon naši obstreljevali. Že koj pri drugem strelu sc je balon spustil na tla. Seveda nismo mogli natančno opaziti, ali je bil balon zadet, ali pa se je iz previdnosti spustil na tla. Vsekakor smo se ga iznebili v trenutku, ko smo najmanj potrebovali njegovega vohunjenja. Tako smo bili oboji zadovoljni, on, da se je rešil našega obstreljevanja, mi, da smo naredili nemoteni in nevidni važno izpremem-
bo naših topniških postojank.
* + *
Čitamo pa mnogo sedaj vojaki. Pred menoj na kamenju leži »Slovenec«, »Straža«, »Tagespost«, >Pest. Lloyd«, -*Reichs-post«, »Berliner Tagblatt« in še nekaj drugih. Časopisje gre iz rok v roko. Najbolj seveda se čita pri nas »Slovenec«, kajti vsakdo ni kos nemščini. »Slovenec« pa roma po celi naši postojanki, in še ko je raztrgan in razcapan, še se trudi ta in oni, da bi ga skupaj spravil in še čital. Hm, berilo je pri nas sedaj dragoceno. Sedaj imamo časa dovoli, da tudi inserate prečitamo doli do izdajateljstva in odgovornega uredništva. — Oj zlati, dragi čas, kje te mi ubijamo, oj zlata' mladost, kje te mi zapravljamo!	12,
ODdovIM Avsirile.
Tiskovni oddelek vojne pošte št. 239 je začel izdajati list »Soldaten Zeit-ung«, ki se predstavlja kot odločen pr-voboritelj za obnovljenje Avstrije in govori iz njega trdna volja, da kri prelita v tej vojni ne ostane zastonj prelita. Za obnovljenje Avstrije postavlja premiso, ki jo posebno podčrtujemo: kri, ki je tekla v tej vojni, ne sme biti zastonj prelita ,a to kri so prelivali vsi narodi monarhije 111 Edino logični, pravični in dosegi cilja — sloge med narodi kot podlage novi uredbi monarhije — služeči zaključek pa je: enako* pravnost vseh narodov, enako dobro« hotno pospeševanje njih kulturelnih, narodno-političnih in gospodarskih ko-ristl. Vsako drugačno »obnovljenje« no bi dovajalo do gori označenega cilja, marveč bi nas oddaljevalo od njega, ne da bi ujedinjalo narodov, marveč bi jih razdvajalo, ne bi ustvarjalo trdno podlage, marveč bi jo rušilo, ne bi bilo »obnovljenje« marveč — oslabljenje.
RumuDSKo Dogeslvo.
Veliko rumunsko bogastvo sosebno v poslednjih dveh letih je petrolej. Pe-trolejeve vrelce so odkrili skoraj povsod
od Bukovine pa notri do Otinije v južnem delu rumunske dežele. Doslej se izkorišča le en del vrelcev. Nekateri izmed njih dajejo dan na dan do 200 va-gonskih posod nafte, en sam vrelec je dal 20 milijonov. Nemški, ameriški in angleški kapital je ustvaril obrt, ki se je v zadnjih letih nepričakovano pov-spela. V Rumuniji se iščejo petrolejevi viri skoraj kakor zlato. Vsakdo špekulira s petrolejem, se žene in peha za koncesijo, za parcelo. Vrtanje stane 60.000 frankov, in če jc brezuspešno, so lepi denarci stran vrženi, ali lahko se pa do&odi, da udari nekega lepega dne petrolej iz tal ter noč in dan naftina fontana kvišku brizga — pa je bogataš tu. Od Donave pa do Pruta je Rumunija eno samo veliko polje. Poljedelec prebrska nekoliko polje s starinskim plugom, v katerega so vpreženi voli, pa pšenica raste, da nikdar tega, Pomladi dež privabi setev iz tal, pekoče solnce pa praži zrnje. Zemlja je debela, polna pritajenih sil, plast humusa je debela poldrugi meter pa rajši še kaj malega več. Skoraj nič se ne gnoji, še do zadnjega časa se je gnoj sežigal. Pri racionalnem gospodarstvu bi se trikrat toliko pridelalo. Če pa ne rodi pšenica, rodi koruza, ako pa ne rodi ne eno ne drugo, kar se pa presneto malokdaj pripeti, je v gorah zmeraj še dosti petroleja. L. 1913. se jc izvozilo iz Rumunije žita za 450 milijonov, petroleja za 132 milijonov! Žito nakladajo večji del v Braili ali pa v Galacu in gre po veliki večini v Ant\verpen in Rotterdam, od tu pa v Nemčijo. L. 1912, je uvozila Nemčija rumunskega žita za 110 milijonov. Ali južno od prostranega žitnega polja, v Donavi, v jezerih poplavljenega ozemlja in v donavski delti so ribe. In kakšne ribe! Ob času drstenja pritiskajo ribe k obrežju, jih je lahko pobirati v koše ali pa loviti z roko. Ko se na pomlad z upadajočo povodnijo ribe selijo v morje, zgradijo domačini v reki iz močnih debelih debel cele barikade, da jim zapro pot. Ali dogaja se, da ribe prodro in prelomijo barikado s silnim svojim pritiskom. Dr. Antipa, najboljši poznavalec rumunskega ribarstva, je mnenja, da bi se pri izvestnih ribarskih postavah in upravi rek, rumunsko ri-barstvo tako povzdignilo, da bi obvladalo ves evropski trg.
Prva laška patrulja v Gorici.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Fran Mervič, krčmar »Kmetijskega društva« v Št. Petru, pripoveduje: Ob izpraznjevanju Št. Petra sem hotel ostati doma. V torek zvečer sem izvedel, da je ostalo še nekaj oseb v Št, Petru. Iskal sem jih radi družbe. Šel sem najprej k peku Pavlinu pri pokopališču. Potoma sem videl, da prihajajo po poljski poti tuji vojaki — Italijani. Na čelu je korakal poročnik, za njim 200 mož. Po ovinku sem se izmuznil in šel nazaj v zadrugo. Tam sem povedal, kaj sem opazil, našim vojakom pri »Rdečem križu«. Zbralo se je kakih 20 naših vojakov, ki so takoj odhiteli Italijanom nasproti. Poskrili so se v živo mejo Iv. Furlana ter čakali Italijane. Ko so se Italijani približali na primerno bližino, sprožili so naši puške, nakar so se Italijani na-
Stanovanjski nadzornik, ki bode kaj vreden, ne bode torej smel samo svetovati, ampak bode moral tudi pokazati, kaj in kako bode treba. V tem izobražene ženske sc bodo lotile torej tega posla naj-lože.
Velika pomembnost ženskega dela v javnem življenju je torej jasna in zahteva po njem je naravnost potrebna ljudski blagosti.	SI.
Izpred Asiago.1
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
1. septembra 1916.
Zadnje dni je tu na našem bojišču postalo nekoliko živahnejše. Sovražnik se je zdramil po štiritedenskem spanju in je začel pomalem napadati. Napada pa brez artiljerijske priprave. Le minometalci in puške delujejo. Katera noč je prav živahna. Puške klepetajo cele noči. Strelja se tudi z najhitrejšim ognjem. Dosedanje laške napade smo z lahkoto odbili in nam niso prizadeli nikakih izgub. Pač pa je sovražnik imel tuintam še precejšnje število mrtvecev. — Na nekaterih mestih smo si s sovražnikom narazen 50 korakov, na nekaterih krajih pa nad en kilometer. — Žične ovire so pred nami dvojne: naše in italijanske. — Mi imamo nalogo držati sedanje postojanke, in te postojanke držimo in jih tudi bodemo držali do nadaljnih povelj, katera pa res nestrpno pričakujemo.
Laški letalci skrbe, da smo koj poučeni o vseh svetovnih dogodkih, opravljajo službo naših telefonistov. Tako so nam naznanili že 10. avgusta zjutraj z letaki, da so vkorakali Italijani v Gorico. Mi smo to izvedeli sicer par ur poprej. Enako so te dni trosili letake iz letal, v katerih so nam naznanjali, da imamo novega sovražnika na naših plečih, namreč Rumunijo, ter še zraven dostavili različne neslanosti in neresničnosti. A tudi to novico smo izvedeli že dan poprej. Če mislijo Italijani, da bodo s takimi »čenčami« kaj dosegli, se motijo. Tudi z vabo, da se v taliji avstrijskim ujetnikom dobro godi, da je v Italiji vsega še dovolj in poceni — tudi s to vabo niso še nič dosegli. Mi, ki smo poprej v mirnem času imeli priliko večkrat opazovati revščino in pomanjkanje ljudstva v Italiji, vemo, kakšno blagostanje vlada tamkaj. Saj še pred vojsko niso imeli v Italiji mnogo živeža! Kaj pa šele sedaj po petnajstmesečni vojski! Če je bila pred vojsko »mizerija« v Italiji, je sedaj gotovo -črna mizerija«. Da pa nam Avstrijcem ne lete v sedanjih časih pečeni golobi v usta — to je res, a tako izstradani in lačni pa vendar nismo, kakor je bilo lačno in izstradano Ono italijansko ljudstvo, ki je še pred voj-eko hodilo v Avstrijo svojo lakoto in pomanjkanje tolažit na škodo nas samih!
Danes smo nastopili že mesec september. Mraz je bil danes zjutraj kakor na Slovenskem pozimi. Stiskali smo se v odeje in greli pri ognjih'. Čez mesec dni bo gotovo že zapadel sneg. In če zapade še precej visok sneg. potem nastopi tu mrtva limska sezona, ki bo onemogočala vsako večjo bojno operacijo. Zima je tu huda. Če je že sedaj mraz, kaj mora biti pa šele po-jimi. Zato se že sedaj vse potrebno na-pravlja za zimo. Grade se udobni jarki, zakloni, opazovališča, hlevi za konje itd. Železnih vzpenjač je že več v delu. Vse pridno koplje, teše, zbija. Zimsko pokrivalo in zimsko obleko smo tudi že dobili. Tuintam režemo jelovke in žgemo oglje za zi-
spominsko zbirko izrek: »Vojska je d e 1 o.«
V preteklih stoletjih je odločeval v bitkah talent vojskovodij in junaštvo moštva, danes vse to še velja, toda zraven odločuje še ogromen industrfjalni, obrtni in gospodarski napor vse države. Danes ne stoji samo armada, temveč cela država v službi vojske. To je prava podoba sedanje vojske in to podobo za-more podati le taka razstava, kakor jo vidimo pred seboj.
Stopimo naprej v dvorane brez konca in kraja. Najbolj zanimiv je oddelek artiljerije, kjer stoji model rnož-narja 30.5 v naravni velikosti. Izdelan je iz lesa, ker pristni možnarji so vsi pri krvavem delu. Tu vidimo še druge topove vsake vrste, razun onih, ki jih varuje posebna tajnost. Tovarne za orožje razstavljajo svoje stroje in različna streliva, granate, šrapnele, bombe, mine itd. in sicer v vseh stopinjah kakor se izdelajo, tudi v prerezih. To ni več le orožje, to so že umotvori!
Sledi oddelek pijonirstva in saper-sfva. Modeli čolnov, mostov, pregraj, obrambnih naprav. Tu se menjajo slike, načrti in vzorci, vsi nam kažejo kakega velikega pomena je ta stroka za sedanjo vojsko.
Vojno geografični institut, znan po svojih grafičnih izdelkih, razstavlja različne zemljevide in ima v pročelju veliko alegorično sliko Schrammovo: »Straža na Karpatih«, ki jo vidimo v reprodukcijah na Dunaju prav pogo-Stoma.
To vojaško enoličnost razvedri razstava generalnega gubernija v Lublinu, kaže nam vse svoje kulturne in vojne naprave, med njimi pa tudi Živobojne narodne noše, narodne tipe in drugo narodopisne stvari, ki po svoji originalnosti presenetijo in vabijo opazovalca.
Sedaj prestopimo v manufakturni oddelek: »oprema in obleka«, kjer so se zjedinile različne tovarne v zelo mično in lepo izložbo. Vojaške uniforme vidimo tukaj iz treh dob. Prva je doba živo-bojnih uniform, ki je s sedanjo vojsko minula z vsem svojim čarom in sijajem in se zatopila v meglene uniforme sedanjosti. Druga doba je sivo-rujava in tretja doba zeleno-siva. Te uniforme se nam kažejo v velikih panoramah, kjer stoje figure v naravni velikosti.
Mora se priznati, da kakor vse dunajske razstave, kaže tudi ta razstava ono prijetno in za oko prikupljivo ličnost, ki daje tucli resnim predmetom zanimivo podobo.
Ko gledamo te skupine bi skoraj mislili, da smo v tirolskih hribih ali v albanskih taboriščih v sredi med vojaki.
V posebni dvorani vidimo kako se delajo uniforme in kako se izdelujejo na stroju najlepši trdni čevlji, katerih drugod ne vidimo več, ker po dunajskih cestah skačejo otroci tudi že na lesenih podplatih.
Obrtno-pospeševalni urad nižje-av-striiski ustanovil si je svoj posebni oddelek in to upravičeno, ker mala obrt se je s Domočio teh zavodov izborno spo-
razumela za vojaške dobave ter državi in sama sebi mnogo koristila. To smo doživeli tucli pri nas na Kranjskem, kjer je bil obrtno-pospeševalni urad prava dobrota za male obrtnike.
Stopimo skozi oddelek naše slavne mornarice, ki si je tudi v tej vojski pridobila novih lavorik. Med predmeti vidimo marsikatero trofejo od italijanskih potopljenih oklopnic.
Največjo pozornost zasluži oddelek sanitete, zelo je podučen in skrbno prirejen. Že katalog omenja, da je sanite-ta prava tolažba te vojske. Občudovanja vredno je kaj se je na tem polju izumilo, pripravilo, izvršilo in zboljšalo. Tu nam dajeta vojna uprava in Rdeči križ v resnici razveseljivo pobotnico za vse prispevke in doneske, ki so se v ta namen založili. Najbolj podučne so krasne in velike fotografije iz posameznih bolnic, posebuo iz honvedske bolnice. v Budimpešti. Vsak mora spoznati, da se ranjencem pomaga in streže kar se da in da je sedanje zdravilstvo izumilo neverjetne olajšave. Orodje zdravnika premaguje orožje vojske.
Na razstavi se nahajajo tudi modeli
v vosku o različnih ranah in ozeblinah, in kako so te rane hude, se čita v popisih kako so se ločile in popravile. Posebno lepo razvrščena je razstava protez, to jc umetnih udov, ki nas prepričuje, da je to res kar pišejo časniki o tej stroki.
Šc ni razstave konec. Pridemo v dvorano za prehrano in konzerve. Tu vidimo znane Kulaš-kanone. nekarne na
krat razpršili. Pritekel sem na lice mesta, kjer je obležalo sedem Italijanov, pet Italijanov je pa ostalo pri ranjencih, da sc udajo. Naši vojaki so se umaknili v zadrugo, ne da bi se Italijani približali. Jaz sem ostal za Pavlinovim zidom, op.azil pa me jc ranjeni italijanski poročnik ter me klical na pomoč. V strahu sem bil a vendar sem se odločil, da grem k njemu. Ranjeni italijanski poročnik me je prosil, naj ga pregledam, in obvežem. Vse priprave sem imel,' kakor vedno, seboj, zato sem ga obvezal na obeh prestreljenih nogah. Iz hvaležnosti mi je podaril za to škatljo dtagih cigaret. Oko-lu ranjenega poročnika je stalo pet zdravih Italijanov katerih sem sc še vedno bal. Sodil sem da bodo zaslutili, da sem jih jaz izdal, zato sem gledal, kako se izmuznem. Iz zadrege me je rešil ranjeni poročnik, ki me je prosil, naj poiščem sanitetno pomoč. Z veseljem obljubim, da se rešim, in grem iskat nosačev. Po glavni cesti prideta od Gorice dva naša nosača z nosilni-cama. Nosačema povem, kje leži ган njeni poročnik. Nosača se podasta takoj tja, spravita poročnika na nosilni-* co in zaukažeta italijanskim vojakom, ki so stali okolu njega, naj kot ujetniki gredo ž njima, Poročnika sta nosača nesla nato v zadrugo, kamor sta peljala tudi ujete Italijane. Drugi dan sem odšel iz Št. Petra v Dornberg. berg.
zadnji dnevi v Blljah.
(Izvirno poročilo Slovencu.)
Koj po sv. maši v nedeljo 6. avgusta je pretreslo ozračje strahovito gr-* menj topov vseh kalibrov, grmelo in treskalo je, kakor da bi se gore podit rale. Trumoma so hodili ljudje na bližnje griče opazovat pravcati peklenski ogenj; na beg ni mislil nihče. Saj kdor je prestal 14 mesecev v ognju, v obližju fronte, ki jc bilo že koj izpočetka obstreljevano, je bil navajen in pripravljen na vse — le na beg ne. Vsakdo je bil popolnoma prepričan, da Italijan soške fronte nikoli prodrl ne bo. V ponedeljek je šel vsakdo na svoje običajno delo. Daniso pustili nikogar v Gorico, ni bilo nič izvanrednegax, ker sc je to opetovano godilo, ko je bila Gorica močno obstreljevana. Bili smo popolnoma odrezani od Gorice in niti slutili nismo, da je Italijan žc pri oziroma v Govici. Kakor strela z jasnega nas je zadela ta grozna vest. Pa navajeni raznih čenč je le malokdo verjel tej novici. Ko jc pa v torek popoldne tojaštvo odšlo ter smo ostali sami v rokah božje previdnosti, češ naj si vsakdo pomaga kakor ve in zna, tedaj šele srno se zavedali groznega položaja. V sredo so ljudje kakor v omotici begali po cestah ter iskali voznikov. Toda kdo bo dal sedaj voz na razpolago, ko so še lastniki uprežne živine morali pustiti polne hiše raznovrstnega blaga v živežu in obleki! V četrtek je došel ukaz. da se mora prebivalstvo takoj izseliti. S culico na hrb-tu, z otročički v naročju so zapuščale družine svoje polne odmove, lepo obdelana polja in bogato obetajoče vinograde. Srečen, kdor je dobil kak ročni voziček, da si je naložil obleke in živeža vsaj za. prvo silo. To je bil jok in
kolesih, kuharske zaboje in druge stroje za izdelovanje konzerv in konzervnih pušic., ki nam razlagajo čudež, kako se preživljajo milijoni vojaštva, kar se nam je zdelo še pred desetimi leti ne« verjetno in nemogoče.
Sledijo še skupine trena, vojaških taborov in potem prestopimo v oddelek, v katerem vlada vedna tišina. Nek zgovoren DunajČan, s katerim sva bila sama, mi pravi: »Tukaj je vedno malo ljudi«. To je skupina vojaških grobov in spomenikov. Armadna poveljstva namreč tudi v sredi boja niso pozabila na to, da je treba junakom prirediti dostojen zadnji počitek. Tu je fantazija posameznih umetnikov, ki stoje v sredi vojnih Čet, ustvarila marsiktero pretresljivo podobo in skupino. Vidimo tudi slike in načrte raznih vojaških pokopališč, ki so že dograjena in imajo pečat kraja kjer leže, na galiških in ruskih poljanah leseni okraski, na Krasu kamen in steber.
Velika, naloga čaka tu še kiparje in umetnike, ker to kar se vidi na razstavi je le provizorij in umetnost sc tukaj šc ni posebno razvila. Omenim, da obrtno-pospeševalni urad na Dunaju že zbira razne osnutke, ali tudi ti šc niso dozoreli.
Kakor pri vsaki razstavi jc najbolj vabljiva tucli pri tej izložbi: umetnost.
Umetnost stoji tu pod pokroviteljstvom vojnega tiskovnega stana, ki je razne umetniške ekspedicije organiziral. Največjo vlogo igra skica, študija >» risba, ki so no načelih generala
stok — vmes pa gromenje topov granat in šrapnelov. Srce pretresu]oči so bili prizori, ki so se odigravali na begunskem potu po cesti od Bukovice do Dornberga. Poleg ceste so sede e v prahu obnemogle matre z dojenčki v naročju s kopico otrok okoli sebe, da, pravi ciganski tabori, eden poleg drugega — dolga, nepregledna vrsta. Prava podoba sodnega dne!
Najstrašnejši dan jc bil v Biljan v petek 11. avgusta od 10. ure prcdpoldne do 2. ure popoldne, ko so Italijani obstreljevali cesto posebno v Bntofu in okolici ter metali tudi užigalne granate. Šola je zadeta v polno. Zgorele so tri hiše: Valctičeva, Cijanova ter Nem-čeva v vasi z dvorano do tal. Cerkev (razen kar je bila prej poškodovana), farovž in obč. dom so nepoškodovani.
Po evakuaciji so ljudje vkljub nevarnosti življenja hodili reševat, kar se je dalo še rešiti v živežu in obleki. Iz Gradišča, Dornberga, celo iz Rihen-berga in iz še bolj oddaljenih krajev so se povračevale cele družine ponoči in tudi čez dan, da so v sili vzeli še ka] seboj. Ce bi imeli kaj vozov na razpolago, bi rešili vse. Da, bridko je zapustiti dom v obilici in iti po svetu kot berač- V kleteh je ostalo vino, po ka-ščah pšenica in turščica, po sobah mehke postelje, v kuhinjah vsa oprava, v vrtovih zelenjava, po njivah nerazoran krompir, v vinogradih že mehko rumeno in rdeče grozdje, v hlevih prešiči, v kurnikih perutnina, na senikih ze spravljeno seno. Vse to pustiti ter živeti žalostno begunsko življenje — res krebridko!
Ljudje se kar niso mogli ločiti od ljubega domačega kraja. Srečal sem moža z ročnim vozičkom, ko se je vračal v Bilje. Slišal je, da mu je zgorela hiša. Ni hotel verjeti. Povedal sem mu bridko resnico. Verjel mi je, ko sem mu povedal, da sem šel mimo pogorišča m da nima ničesar več iskati na domu. Bridko je vzdihnil: »Oh moji žulji, žulji celega življenja!« Obrnil se je ter šel v neznani svet.
Nekdo se je po liosti priplazil do strelskih jarkov, straža ga ustavi; milo jo prosi, naj ga pusti do žičnih ovir, hoče le skozi pogledati, ali mu je hiša pogorela, kakor pravijo. Dovoljeno mu je bilo. Priplazil se je do žičnih ovir, pogledal je še enkrat v domačo vas — ter šel v neznani svet.'
Tako ljubijo naši ljudje svojo rojstno grudo, svojo rojstno hišo!
Še v torek, 22. avgusta so se upali v Bilje in celo v Orehovlje, da so z ročnim vozičkom, na glavi in v rokah rešili šc nekaj najnujnejših stvari v varnejše kraje.
Od 22. avgusta popoldne je bilo vsekemu prepovedano iti v Bilje — od tega časa je neznano, kako je tam doli.
Razkropljene so naše družine po vseh krajih širne Avstrije. 26 družin je v "VVagni pri Lipnici, 14 družin v Schon-feldu in okolici na ogrski meji. Mnogi so razkropljeni po Kranjskem in Štajerskem (pvsebno v Mozirju), v Bruku itd. Nekaj jih še vztraja po vipaski dolini. Kedaj se snidejo te družine — Bog zna! BogUaj jim podeli zdravje in moč, da bi po bridki preizkušnji ter po pre-stanem križevem potu begunskega življenja se povrnili zdravi na duši in na telesu v svojo lepo ljubo domačijo!
Velika nesrečo v rudniku v Trbovljah.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Dne 6. t. m. zgodila se jc v rudniku v Trbovljah v zahodnem revirju ali kakor rudarji pravijo »Na einserju« velika nesreča, katera je zahtevala precej žrtev. Ob 1. uri po polnoči so rudarji predrli nevedoma na nekem mestu v »Liegendstollen« steno, ki je mejila na že izpraznjeno in opuščeno jamo, v kateri pa je bilo nabranih že mnogo ogljenih plinov. V hipu, ko se predre stena, nastane eksplozija in seveda tudi ogenj, vsled česar je ponesrečilo veliko število tam zaposlenih rudarjev. Takoj po nesreči se je pričelo z rešilnim delom in kmalu so izvlekli ponesrečence iz jame, seveda pohabljene in opečene. Mrtvi so: Vrabič Martin star., Vrabič Jožef, sin prvega, Ban Franc I., Zavrl Franc, Dernovšck Franc V. (iz Potoške vasi pri Zagorju), Grabner Anton in Franc Hribar III., torej sedem. Težko ranjeni so štirje, in sicer: paznik Janez Leve in rudarji Janez Gač-nik, Franc Šmit in Ignac Bezovšek, mnogo pa je tudi lahko ranjenih. Ob 6. uri zjutraj peljali so tri mrtve, ob 10. uri dopoldne pa ostale štiri v mrtvašnico na pokopališče v Trbovlje, kjer bodo v petek dopoldne položeni k večnemu počitku. Ganljivo je bilo videti, ko so oba voza z jamskimi lampami v rokah spremili do mrtvašnice. Pristojne oblasti so bile že opoldne na delu, da stvar preiščejo.
Primorske novice.
Marijine družbe in goriški begunci, Ženska Marijina družba v Tržiču je poslala po prečast. g. župniku Jožefu Potokarju 390 K in 4 zabooje obleke. Ženska Marijina družba v Trstu po preč. g. Frančišku Justin 413 K. Dekliška Marijina družba v Škofji Loki 100 K. Ne najdemo besedi, da bi se častitim družbam dostojno zahvalili. Kličemo jim le s skromnimi besedami v zahvalo: Vsemogočni naj povrne! Posredovalnica za goriške brgunce v Ljubljani.
Mestni urad škofja Loka je poslal posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani mnogo obleke. Za ta, nad vse milosrčni in prijazni dar se omenjena posredovalnica najtopleje zahvaljuje. Naše občine posnemajte zgled te vrle naše občine!
V spomin smrti pokojne cesarice Elizabete bode v ponedeljek dne 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v cerkvi sv. Jakoba v Trstu svečani rekviem. Smrt cesarice Elizabete spominja tržaške Slovence na bridke čase. Zberimo se ob svečanem rekviju v cerkvi sv. J usta, da ob spominu na zločinski čin zahrbtnega laškega bodala molimo, da Bog ohrani in obvaruje našo drago Avstrijo, za katero je tudi naša blaga cesarica Elizabeta po laški roki morala preliti svojo kri.
Knezonadškoiijski zavodi v Gorici porušeni. Krasna stavba, ponos Gorice, kne-zonadškofijski zavodi so postali v zadnjih bojih — dasi že preje poškodovani — žrtev ognja in granat. Mesto krasne stavbe opažamo iz Vipavske doline le štrleče počrnelo zidovje.
Kaj je s patrom Aleksandrom? V »Slovencu« nekdo poprašuje, kaj z go-
spodom patrom Aleksandrom iz Kostanjevice. Da bi bil bežal tod mimo, ga ni nihče videl. V Ajdovski vojaški bolnišnici je baje pripovedoval nek laški ranjen in ujet častnik, da jc cn pater na Kostanjevici bil od Lahov ustreljen, ker je bil zasačen, ko je dajal avstrijskim vojakom znamenja. Ta vest gre splošno po Vipavskem in dva dobro poznana gg. vojaška kurata Gligo in Cvitanovič sta mi isto novico povedala, ko sem ju vprašal po p. Aleksandru. Koliko je na tej žalostni vesti resnice, nihče ne more sedaj preiskati. Upajmo, da se bo izkazala ravno tako neresnična, ko so se izkazale vesti o smrti gg. dekanov iz Kobarida in iz Tržiča, o katerih so hoteli nekateri z vso gotovostjo vedeti, da sta bila ustreljena, in da se bo g. p. Aleksander oglasil živ in zdrav iz Italije. Gotovo jo v trdni veri o nepremagljivosti Gorice ostal na svojem mestu in bil na Kostanjevici presenečen od laških vojakov.
Solkanska cerkev je razrušena, kakor se opazuje s Sv. Katarine.
Misijonar Franc Firc se je odpeljal 4. sepemtbra za nekaj časa v Gradec, Mariengasse 48.
Spodnji Kras. Zadnje dni počiva skoraj ves bojni vihar. Naši privezani baloni so se potegnili nekoliko bliže nam. Ravno tako se zdaj vidajo tudi laški v večji bližini. Laški aeroplani nas vsak dan obiskujejo po večkrat. Pridejo ali posamezno ali pa tudi v celih jatah. Naši obrambni topovi jih pridno obsipavajo s šrapneli. Vojaštvo ima sedaj nekaj priboljška pri hrani. Vso turšico iz evakuiranih vasi so porezali in zdaj jo kuhajo moštvu, kar se posebno ogrskim vojakom posebno dopade. Oni. polente ne poznajo, pač pa jedo doma radi kuhan ali pečen sirk.
Cerkve pri Sv. Katarini ni več. Tudi ljubko cerkvico pri Sv. Katarini nad Kron-bergom ni več. Italijanske granate so jo popolnoma porušile.
Gradišče pri Rsnčah. Vas Gradišče, kjer je bival pesnik Simon Gregorčič in spel najlepše pesmi, je imela biti izpraznjena do 7. t. m. Tamošnji delavni učitelj in občinski predstojnik Jaka Rojic je pa izposloval pri poveljstvu, da sme ljudstvo ostati doma do trgatve, da spravi vinski pridelek na varno. Ravno tako deluje za občino Prvačino g. župnik J. Primožič. Tako se deluje v blagor ljudstva,
Preč g. Vinko Štanta, vikar iz Kostanjevice, se nahaja sedaj v Kazljah pri Tomaju. Granate so ga prepodile iz Kostanjevice v Temnico, kjer je oskrboval to duhovnijo. A tudi tu ga niso pustile granate v miru. Dn6 15. avgusta je zadnjikrat daroval sv. mašo v tem-niški cerkvi. Prebival je nekaj časa v Komnu in od tod se je preselil dne 30. avgusta v Kazijo pri Tomaju, kjer je v bližini svojih duhovljanov.
Preč. g. Peter Pahor, pomožni duhovnik na Vojščici, sc nahaja s svojimi duhovljani v Avberju na gorenjem Krasu.
Novice iz Oseka. Ljudstvo jo v Ose-ku šo vedno doma, čeprav niso Italijani z bombami in listki vznemirjajo. — Zadnje dni smo imeli dva slučaja legarja. Obolela sta on deček iu ena zona. — V nedeljo se jo posrečilo zasači- j I i neko dobro ženico, ki je »po načrtu« ! kradla grozdje in ga prodajala voja- ; kom.
Zopet nesreča s patrono. V nedeljo, dne 3. t. in. se je igral 12 letni Andrej Filipčič iz Rihenberga pred hišo z uži-galno dinamitno patrono. Naboj je eksplodiral in dečka težko poškodoval. Poškodovan je po obrazu, na levi roki mu jo odtrgalo tri prste, na desni pa kazalec. Dečka so prenesli v vojaško bolnico. Poleg dečka stoječi sedemletni sestrici pa je tako težko poškodovalo desno oko, da ga najbrž izgubi. Deklico so prepeljali v Tršaško bolnišnico. Dan na dan slična poročila o nesrečah radi neprevidnosti. Ali nam treba šo teh žrtev! Stariši in drugi poklicani krogi malo več pažnje!
V	Škoiji Loki je umrla dne 4. t. m, begunka Marija Valentinčič, soproga gosp. Vinc. Valentinčića, znanega brivskega mojstra in hišnega posestnika iz Kanala, Domotožje jo je spravilo. N. p. v m.!
Iz Rusije se je oglasil po 10 mesecih Štefan Vidergar iz Dertije, pošta Moravče,
Umrl je v Lincu v rezervni bolnišnici za vodenico Trebše Jožef iz Serpenice na Primorskem. Bil je od začetka vojne na različnih bojiščih. Ni se mu več posrečilo videti svojce. Mali je v Italiji v ujetništvu, žena s tremi majhnimi otroci se nahaja v Nemčiji, edini še živeči brat je tudi nekje na Krasu pri vojakih.
Iz Šempasa. Šcmpaski trgovec gosp^ Bandež je zopet prišel v Ljubljano kupit blago, da ga pelje v Šempas, blizo fronte.
Na Otavi. G. F. Spacapan jc najbližji trgovec italijanske fronte iz Gorice proti Šempasu, oddaljen jc osem kilometrov od Gorice ter ima svojo trgovino še vedno odprto ter ima dobre kupčije, samo blaga si težko nabavi.
Tržaške novice. V rižnili stopah1 pri Sv. Soboti jo padol z dvigala nekaj metrov globoko 171etni Rudolf Novak, stanujoč na Tržiški ulici 7, in se ubil. Prihiteli zdravnik jo našel že mrtvega, — Dečki so lučali kamenje in sedemletni Ivan Filipič iz ulico del].' fnstituto je dobil enega v glavo, da jo bil močno poškodovan. — Šestletni Bruno Peliz-zon s Concordie 24 bi se bil skoro za-* davil na ribji kosti.
Umrl je v Trstu g. Jožef Žbogar.
V	Komnu je umrl clne 29. avg. naglo smrti begunec iz Novela pri Temnici Ivan Rogelja 75 let star. Zadela ga je srčna kap na poti, ko je peljal vino sko-t zi Komen.
Prebivalci iz Ivanji grada pri Kom* nu so se morali preseliti na Tublje pri Velikem dolu, ker so nekteri prikrivali nalezljivo bolezni doma. Tubeljci pa so se morali umakniti v Veliki dol. Tako sta obe vasi močno prizadeti radi prikrivanja nalezljivih bolezni. Prebivalci Zagrajea nad Gorjanskem so ostali doma.
Draginja v Trstu. »Lavoratore« se razgovarja o različnih živilih in pravi: Pri aprovizaciji se dobe jajca 8 vin. ceneje kot na trgu. To daje zaslužka nekaterim »babam«, ki kupujejo jajca pri aprovizaciji in jih prodajajo na trgu prekupovalkain. Testenine stanejo 5 kron zato, kor so šlo skozi dvajset rok, dočim jili aprovizacija izdeluje in prodaja brez dobička. O beli moki trdi, da jo imajo nekatere prodajalne skrito in jo prodajajo po 5 kron. To pravi »Lavoratore«, no mi.
Goriški veleposestniki pri namest-n'ku' v<-oraj	oglasili pri namest-
niku v Trstu odposlanci goriške zveze
II o e n a , ki te stvari vodi, glavna pod-
laga pravilnemu razvoju vojnega slikarstva. Kaj bo iz teh skic in študij nastalo, tega še ne vemo. Doscdaj dunajska kritika ni popolnoma zadovoljna z uspehi glede velikih slik. Naravno je, da se pri sedanjem vojskovanju nudijo umetniku velike težave, dobiti za velike slike hvaležnih predmetov. Najboljši so še tipi vojakov in pokrajine iz ruske fronte. Tudi iz Albanije je videti nekaj lepih slik. Avstrijska slovanska umetnost ni zadostno zastopana.
Vsekakor pa zasluži vojni tiskovni urad priznanje, da je pravočasno organiziral umetniške priprave in ni dvoma, da bode na tej podlagi ustvarjeno še marsikatero mojstrsko delo.
Dunajski slikar Koch je v svojih slikah iz fronte ob Soči, ki so izšle tudi
v reprodukciji, podal tudi za nas jako zanimivo zbirko.
Fotografija je v posebnem oddelku zastopana, vendar vidimo lc nekaj vzorcev. Znano je, da jo vojni arhiv na-gromadil ogromno število fotografij, ki se registrirajo v posebni zbirki. Sploh sc govori, da bo pri sedanji vojski pravzaprav fotografija temeljna spominska podoba, od katere se tudi slikar lic bo mogel popolnoma eniancipirati pri svojih delih.
Zadnja skupina, po mojem mnenju pa prva, je vojna literatura, kateri jc namenjena velika dvorana. Neverjetno jc, kaj so je mod vojno vse pisalo v Avstriji in Nemčiji. Nc da sc pa tajiti, da ie avstrijska literatura nlodovita. Te
knjige, ki so nastale med vojsko in nam predočijo mišljenja in prerokovanja med bojnim gromom, bodo poznejšim rodovom zanimiva oporoka.
Znamenje časa so različni vojaški časniki, žal da sem pogrešal v tej knjigarni naš slovenski vojni časnik: »Pozdrav iz domovine«. Pač sem videl v zbirki dr. Andrcjkovo knjigo slovenskih vojaških pesmi v nemškem prevodu, ki sc odlikuje med drugimi zbirkami po svoji krasni iu lopi tiskarski opremi.
Tako smo prepotovali razstavo, ki jo je v sicer priprostili, toda lepih paviljonih razvrstil znani dunajski arhitekt Witzmann. Čaka nas šo razstava na prostem zelenem polju, ki sc nahaja na Galicinovem travniku tik za paviljoni. To pa ne gre vso v enem dnevu in jo bolje porabiti dopoldan, ko, je manj ljudstva, ki leze po jarkih in rovih na tem Galicinovem travniku.
Ko pridemo drugi dan, nam sije solnce jasno in krasno na to zeleno livado in čez mostičok pridemo mimo barak v takozvano predpolje, kjer nam •ograje iz žic na kolih, železnih stebrih in španskih jahačih označujejo bojno polje. Žo za temi ograjami se čutimo zelo varni in smo istega mnenja, kakor neki notranjski kmet, ki jc pozdravil napravo obrambnih žic z izrekom: »Sedaj so pa našo deželo z dratom preprosti in Italijan se bo v njej vjel kakor miš.« Dosti resnice jo v tem izreku, kor to žično ograje so prave trdnjave v tej vojski.
Iz nrcduolia pa že stopimo na bojno
polje v strelske jarke, ki gredo kakor labirint v raznih ovinkih in odsekih vedno naprej. Ti jarki so pravilno kakor rovih s koli iti deskami obiti in tlakovani, v nekaterih odprtinah so pripravljeno puške, na drugih vidimo pred bombami varne postojanke in častniške sobo, tako da sc končno čutimo v tej trdnjavi popolnoma varni in se nc bojimo sovražnika.
Za temi jarki jo umetno naslikan planinski panorama, tako da sc res lahko zamislimo v vojsko, samo da streljanja in strahu ni.
Tako smo dokončali potovanje po tej obširni razstavi, vsoga seveda nismo videli, ker kdor hoče to razstavo proučiti, bi jo moral najmanj en teden vsaki dan obiskati.
Razume so, da jc v tej razstavi preskrbljeno tudi za primerno zabavo občinstva. nahaja sc v njej velika restavracija, kavarna, velik kinematograf, ki prinaša najnovejši sliko iz vojske, in posebno gledališče. Za park in nasade preostalo jo pač lo malo mesta.
Popoldne svira na glavnem prostoru vojaška godba, katera privabi tomboli občinstva, ker jc dandanes vojaška godba tudi na Dunaju redka prikazen. Odbor prirejuje sedaj veliko koncerte, katere dirigirajo posebno slavni skladatelji.
Naravno, da jo ta izvanrodna razstava na Dunaju in tudi po coli državi probudila yeliko zanimanje in žo na milijone obiskovalcev jc pasiralo vhodna vrata, tako da '"Jdo tudi v toni oziru
uspeli zadovoljiv. Največjo in trajno vrednost bodo pač imela ta razstava, ko bodo vojska končana.
Da ima ta razstava svojo posebno veliko idejo, to čuti vsak, kdor se jo mudil v njej. V lepili besedah je zapisal to idejo general Ho en v razstavni katalog in z njegovimi besedami, ki jih kratko in prosto prestavimo, naj bo sklenjeno tudi to poročilo. General Iloen pravi približno tako:
»Vojska jo probudila najredkejša moči in silo, ona nas uči prenašati največje težave in pomanjkanja, ona je pa, tudi probudila pogum in junaštvo, po« žrtvovanjc in samozatujevanjc ... Vojska jo velik obračun, ki sc sestavlja iz posameznih računskih stavkov in ii izginejo, ko so izpolnili svoj namen. Toda ravno teh posameznih stavkov je treba ohraniti v spominu, ker so najbolj dragoceni zaklad, da se spozna notranjo življenje države. Naj ima tudi vojska svojo dalekosežne nasledke, najvažnejšo vprašanje jc to, kako smo premagali bridko izkušnjo vojske in kateri mora-lični uspeh nam jo zapustila ta doba, ta doba, katera jc vsled svoje požrtvovalnosti in junaštva dvigniia človeški rod visoko nad nižino vsakdanjih dni...«
Iz teh krasnih besedi torej vidimo, da ima vojna razstava svoje idealne namene. Icloalno je tudi to, da pripade ves dobiček vojnim dobrodelnim namenom,	K. V.
veleposestnikov, in sicer predsednik Fran grof Thurn, podpredsednik baron Teuffenbach in veleposestnik Gino pl. Tacco, in ga prosili, naj prevzame Častno predsedništvo. Grof Thurn je nagovoril namestnika in se spominjal hvaležno skrbnosti vlade in namestni-kove za goriško prebivalstvo. Namestnik se je zahvalil in obljubil, da bode podpiral na vso moč domoljubna zve-zina stremljenja. Glede Gorice same in dežele goriške je obljubil, da so bode storilo vse, da zavzame dežela mesto v naši domovini, ki ji gre po odličnem patriotizmu, dokazanem v trdih dneh. Potem se je posvetoval z vsemi člani o sedanjih perečih vprašanjih in o delavnosti v pomoč Goriški.
Namestnik v Pulju. Po konferenci z goriškimi odposlanci veleposestva se je namestnik odpeljal v Pulj, kjer nekaj časa ostane.
Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Fr. Lokar, Anton Toplikar, Franc Pirjevic, Josip Ferjančič, Hen. Andlo-vic, Vidmar in Kavčič, vsi iz občine Sturije. Vsi navedeni so bili skupno ujeti dne 10. junija.
Beguncem iz Kronberga v znanje. Kronberški vikar Vinko Vodopivec se nahaja sedaj v Cerknici pri Rakeku na Notranjskem. Tje naj mu od sedaj naprej pošljejo svoje naslove.
Umrl je za domovino na bukovin-ski meji Ludovik Kovačič z Zg. Grete.
Zader. Radi izborne olivne letine, ki se obeta, v Dalmaciji ne bode sile za olje letos.
Umrl je v vojaški bolnišnici na Dunaju Aurel Jankovits iz Pulia.
Nezgode v Trstu. Šestletni Lucijan Benčič z Grate št. 23 je padel in sc moč-
no pobil. — Pismonošo Ivana Stojkoviča je na cesti ugrizml pes, da je moral iskati zdravniške pomoči.
Zaplenjeno premoženje. Na temelju sklepa sodišča 5, armadnega poveljstva, je odredilo c, kr. dež. sodišče v Trstu, sedaj v Opatiji, da se zapleni premoženje dr. Dominika Marchesini, roj. v Gradežu, 60 let starega, neznanega bivališča, zaradi prestopka proti državni vojni oblasti. Iz istega vzroka je bilo zaplenjeno premoženje Gina Lazari, veleposestnika v Škodo-vaki in župana v Viscu, okraj Tržič.
— Razpisuje se natečaj za štipendij 600 kron ustanove Nj. Prevzv. deželnega glavarja grofa Franca Coronini-Cronberga, ustanovljene v spomin na 401etnico vladanja Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Pravico do tega štipendija imajo ubožni dijaki, ki so pristojni v kako občino poknežene grofovine Gori-ško-Gradiščanske, ki z dobrim uspehom pohajajo avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehniko ali zemljedelsko visoko šolo). Prosilci naj predložijo svoje pravilno opremljene prošnje goriškemu deželnemu odboru (sedaj na Dunaju I,, Parlament) do 1. novembra 1916.
Iz ruskega ujetništva. V Kijevu se nahajajo: praporščak Fran Ferluga z Opčin, kadet Alojzij Spanger s Prose-ka, kadetni aspiranti Joško Bergoč iz Prestranka, Marij Žetko iz Trsta, Alojzij Sadar iz Rocola in Kari Rustja iz Barkovelj, kadet Berto Vukoviy iz Gorice, poročnik Vladimir Goljevšček iz Trsta, kad. asp. Radovič iz Nabrežine, enoletna prostovoljca Srebrnič iz Solkana in Stepančič iz Temnice, enoletni prostovoljec Vladimir Perše iz Ro-činja in kad. aspiranta Filip Orel iz Šmarij in Šelj iz Ajdovščine.
Prua kazen m пшшпзко izdafsfiro.
RumunsKa тштм ndnjavo Tulrakao padlo. Dosedanji plen: Mod 21,000 ujetnikov med njimi 3 Brigadirji in 400 caslnlkov, nad iao lopov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. septembra. Veliki glavni stan:
Zmagovite nemške in bolgarske sile so z naskokom osvojile močno utrjeno trdnjavo Tutrakan.
Njih plen znaša po dosedanjih poročilih nad 20.000 ujetnikov, med njimi 2 generala in nad 400 drugih častnikov in nad 100 topov. Tudi krvave izgube Rumunov so bile težke.
Napade močnih ruskih sil na Do-brič smo odbili.
Berlin, 8. septembra. Veliki glavni stan:
Severno od Dobriča so odbile bolgarske in turške čete zopet močne rusko-ru-munske sile.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Solija, 4. septembra. (K. u. — Zakasnelo.) Glavni stan javlja':
Macedonsko bojišče.
Poizkus sovražnikov v minuli noči, da bi napadel naše postojanke severno od Ostrovskega jezera, se je zrušil v našem ognju.
Pri Čajacih sta neki konjeniški in neki pehotni oddelek poizkušala prodirati proti Čilliku, a ju je izlahka vrgel naš ogenj; nekaj mrtvih sta pustila na bojišču.
V ostalih odsekih te bojne črte na obeh straneh slabeiše delovanje s topovi. Neka sovražna ladja je vrgla nekaj granat na Orfano.
Rumunsko bojišče.
Naše napredovanje v Dobrudži uspešno napreduje.
Krdela, ki so prodirala z zahoda in z juga proii Tutrakanu, so napadla rumunske čete in jih vrgla za utrjeno črto ob cesti; ujetih je približno 100 neranjenih vojakov.
Vojna skupina, ki operira proti Sili-striji, je porazila sovražnika severno od Chaskoi in je prerezala brzojavne zveze med Tutrakanom in Silistrijo in med Sili-strijo in Dobričem; zaplenili smo 11 zabojev streliva, lu jih je popustil sovražnik po svojem porazu med umikanjem proti Sili-striji.
Čete, ki so vzele 2. septembra Kuri-bunar, so se včeraj bojevale 6 ur pri Ko-činarju z močnimi sovražnimi oddelki, katere so porazile in razkropile. Sovražnik je popustil na bojišču nad 600 mriičev, med njimi 4 častnike, in veliko opreme. V tem boju smo ujeli enega štabnega častnika, 9 subaKernih častnikov in 700 neranjenih vojakov.
Oddelki, ki napredujejo proti Dobriču, so premagali sovražnika pri vasi Baladza in ga vrgli proti severovzhodu. V Baladži, kraj je gorel, ko smo vkorakali vanj, smo našli trupla približno 50 žen in otrok, ki so jih razmesarili vojaki rumunskega pešpolka št. 50 ob svojem umikanju.
Čete, ki korakajo proti Balčiku, so zasedle sinoči kraja Teke in Momčil, 5 km zahodno od mesta Balčik.
Sofija, 5, septembra. (K. u. — Zakasnelo.)
Na macedonski bojni črti se položaj ni izpremenil. Malo je delovalo topništvo na obeh straneh in bili so se mali boji patrulj na celi bojni črii.
Na rumunski bojni črti so se tisie čete, ki korakajo proti utrjenemu mestu Tutrakan, približale utrdbam mesta in so zasedle višine zahodno od vasi Siarismil, zahodno od Daidira in zahodno od vasi Biskoj. Izlahka smo odbili izpad sovražnika v smeri Daidirja.
Prednje straže tistih čet, ki napredujejo proti SiHstiiji. so dosegle črto Kabakli-Čataldža~A!Iatav-AI;bak in smo zato osamili obe mostišči Tutrakan in Silistrija.
S srečnim bojem so zasedle naše čete mssto Dobrič, dalje Halčik, Kavarno in Kaliakro, kjer jih je sprejelo prebivalstvo s (akim navdušenjem, da ga ш mogoče opisati.
Na donavski bojni črti je m'rno, le proli Kladovu obstreljuje nase topništvo železniško progo in kolodvor Turn Severin in zabranjuje sestavljanje vlakov. Pri Tekiji streljajo na krilo sovražnih strelskih jarkov in na zahodno črto sovražnika, Id je zasedel Oršovo. Pri vasi Cruja je potopil ogenj naših topov tri rumunske ladje, veliko jih je pa poškodoval.
Solija, 7. septembra. (Kor. ur.) Vče« raj popoldne dne 6, septembra, ob 2. uri 30 minut je po ijutem boju padla nam v roke na drugi obrambni črti južno od mesta Tutrakan mostišču podobna tuSrakartska trdnjava. Ujeli smo 34., 35., 3S., 40,, 74., 79,, 80 in 84. peš-polk, dva fcataljona orožniškega nolfca, 5. havbični in 3. Sežld topniški polk. Zaplenili smo vso trdnjavsko arEiijcri-jo in veliko streliva, pušk, strojnih pušk in drugo vojno blago. Natančno število ujetnikov se bo šele donnalo. Bozdaj smo našteli: 400 častnikov, med njimi trije brigadni poveljniki, na planu dve zastavi in nad 109 modernih topov; med njimi sta tudi tisti dve bateriji, ki sta bili ukradeni ista 191,3. pri mestu Ferdinand. Izgube Rumunov na mrtvih in ranjenih so velikanske. Veliko rumunski!?. vojakov je utonilo med divjim begom čez Donavo.
X
X
\ /
Tutrakan, ki je do bukareškega miru bil bolgarski, so od takrat Rumuni močno utrdili. Da je rumunsko vojno vodstvo polagalo na to točko veliko važnost, jc umevno vsled njenega velikanskega pomena za ofenzivo ali defenzivo. Rumunom je moralo biti na tem, da si v bližini bolgarske meje za-gotove prehod čez Donavo z utrjenim obmostjem na južnem bregu reke. Ob-donavske utrdbe tvorijo operativno glavno podlago v slučaju bolgarsko-ru-munske vojske.
Cesar Viljem bolgarskemu vladarju.
Berlin, 7. septembra. Wolff javlja: Ob osvojitvi Tutrakan« ie brzojavil ce-
sar Viljem bolgarskemu kralju: Pravkar sem izvedel, da so osvojile naše zvezno čete trdnjavo Tutrakan. Prisrčno Ti Čestitam na tem sijajnem dejanju orožja Tvojih vrlih vojakov; sovražnik lahko izprevidi, da se ne znamo samo braniti, marveč da ga znamo tudi v njegovi lastni deželi premagati. Bog pomagaj dalje! V zvestobi Tvoj Viljem.
Bolgarski vrhovni poveljnik Hinden-burgu.
Berlin, 8. septembra. (K. u.) Wolff
javlja:
Vrhovni poveljnik bolgarske armade Žekov je odgovoril na čestitko maršala Hindenburga povodom prve bolgarske zmage nad Rumuni: Načelniku generalnega štaba nemške armade na bojišču, gospodu maršalu pl. Hin-denburgu: Ekscelenca! Vaši ekscelen-ei se zahvaljujem na čestitkah povodom prvih uspehov bolgarskih čet proti novim sovražnikom: Rumunom in Rusom. S tem dobrim začetkom dokazujejo bolgarske čete podpirane po nepremagljivih Nemcih, da rumunska armada ne more spremeniti položaja na vzhodni in na balkanski bojni črti. Istočasno z brzojavko Vaše ekscelenee se je tudi poročalo, da so nemške in bolgarske čete po dva dni trajajočem naskoku vzele clanes močno utrjeno točko Tutrakan. Trofej do 100 topov, približno 15.000 ujetnikov.
Žekov.
Opazka Wolffovega urada: Brzojavka je bila doposlana ob času, ko še ni bil pregledan ves plen.
Tutrakan premagali topovi.
Budimpešta, 7. septembra. Po poročilih došlih v Budimpešto glede na padec Tutrakana opozarjajo, da je zopet priborilo zmago topništvo. Rumunska armada je upala prvotno, da bo premagala Bolgare in Nemce že na predpolju trdnjave in jih prisilila, da se bodo morali umakniti; a ta up je šel kmalu po vodi, ker jc pričel sovražnik obkoljevati in je prisilil rumunsko vzhodno in zahodno krilo, da sta se morala počasi umikati proti Tutrakanu. Predsinočnjem so pritisnili Bolgari že na tutrakanske utrdbe; sovražno topništvo je storilo, kar je moglo, a ni bilo kos vedno ljutejšemu navalu bolgarskih in nemških čet. Rumuni so nato poizkušali braniti utrdbe, ki so jih zadnje čase še bolj ojačili; a utrdba za utrdbo je padla, dasi so se Rumuni hrabro borili in poizkušali obupno odvrniti nesrečo. Kmalu se je pokazalo, da manjka Rumunom vsaka vojna izkušnja, ko so izgubili Rumuni prve utrdbe, so se kar v krdelih vdajali. Nesreča za Rumune je bila Donava, ki teče v več sto metrov široki strugi za trdnjavo. Naši topovi so nameriii ogenj svojih težkih topov na reko; podrli so vse mostove; rumun-skim četam ni bilo mogoče priti na drugi breg. Od treh strani obkoljeni, za hrbtom odrezani po reki od vsake zveze je morala rumunska armada tam položiti orožje.
Nad 25 000 ujetnikov v Tutrakanu.
Budimpešta, 8. septembra. Po najnovejših vesteh, ki so jih dobili angleški politični krogi, je bilo ujetih v Tutrakanu nad 25.000 Rumunov.
Rumuni izpraznili celo Novo Bo-brudžo.
Sofija, 8. septembra. Bolgari so zasedli predvčerajšnjim Kavarno, Kaliakro in Balčik. Severno od Dobriča so napadle rusko-rumunske čete bolgarsko krdelo, obstoječe iz desetih bataljonov pehote in dveh eskadronov top-ničarjev. V ruski brigadi se jo nahajal tudi rumunski 40. pešpolk. To je bil prvi spopad med Rusi in Bolgari. Bolgari, ki so dobili ojačenj, so pognali Ruse v beg in so jih zasledovali 10 km daleč.
Z osvojitvijo Tutrakana so priborili Bolgari vso Novo Dobrudžo. Predvčerajšnjim so zadele med Kurthunar-jem in Korenianom nemško-bolgarske in rusko-rumunske čete v ljutem spopadu drug na drugega. Bolgari so ujeli 700 Rumunov. Razen tega so pokopali 600 rumunskih mriičev.
Kolin, 8. septembra. »Kolnische Zeitung« piše o bolgarski zmagi pri Tutrakanu: Gre za težke rumunske krvave izgube, ki zadevajo dve diviziji, po rumunskih predpisih broječi 14.000 mož. Uspeh pri Dobriču zavaruje bok krdelom, ki operirajo pri Tutrakanu in zavaruje v širjem smislu makedonsko fronto ter zvezo osrednjih držav s Carigradom. Tako so zdrobili pri različnih ofenzivah ententinih važen člen. Rusi so napredovali doslej po brezvod-nem delu Dobruaže in šele na sedanjem bojnem ozemlju bi bili našli boljših možnosti v preskrbo, katere so pa izgubili s porazom. Bolgari so gospodarji obali Jo rta Kaliakera.
Curih 8. septembra, švicarski listi poročajo: Rumunske vojaške oblasti so ukazale, naj izprazni i o mnoco krajev
v Dobrudži. Bolgarske prednje straže stoje že 25 km severno od Dobriča.
Bolgari zasedli mesta, ki so jih izgubili v bukareštskem miru.
Budimpešta, 7. septembra. »Esti lljszag« poroča: Bolgari so v glavnem zasedli vsa mesta, ki so jih morali odstopiti vsled bukareštskega miru Rumuniji. Zveza med Tutrakanom in Silistrijo je prekinjena. Rumuni so bili večkrat premagani in so bežali. Tudi rumunskega zračnega brodovja ne spremlja sreča: v prvem zračnem boju jo izgubilo eno rumunsko in tri francoska letala.
V Dobrudži zbrane najboljše čete sporazuma.
Berlin, 8. septembra. »8 Uhr-Blatt« javlja: General Ruski je izjavil, da so za boj v Dobrudži poslali najboljše ruske polke, katerim so pridelili še posebne angleške, belgijske in francoske čete. Boj bo vroč in težak, ker je sovražnik še vedno mogočnejši, kakor se splošno v Rusiji socli. Vsaj ena, če ne dve, zimska vojska bo potrebna.
50 km še do Bukarešta.
Berlin, 7. septembra. »Lokalanzei« ger« piše pod nadpisom: »Ali se že prične sodba?«: Zapah, ki je zapiral pot v srce Rumunije, so razbili Nemci in Bolgari; še 50 km hoda ima zmagovalec do Bukarešta. Nemški zrakoplovi in letala so mrmrala svojo strašno mrt-vašnico nad cestami nekdaj tako veselega mesta; v francosko uniforme oblečeni elegantni častniki posadke tutrakanske trdnjave potujejo mesto zmagovito v Sofijo, v vojno ujetništvo. Prapore zaveznikov krasi v tej vojski toliko zmag, da ne precenjujejo svojih uspehov. Vemo, da nas čaka šc težko delo. Zmagoslavje in samo veličje Rumunov je danes že obledelo.
Iznenadenl Rumuni.
Stockholm, 8. septembra. Uradno poročilo rumunskega generalnega štaba o padcu Tutrakana kaže, da bodo morali prenarediti ves bojni načrt. Ru-< munsko poročilo izvaja: Četudi imamo dva sovražnika: Avstrijo in Bolgarijo, ni mogoče, da bi izvajali istočasno na dveh straneh ofenzivo. Glavni sunek bomo zato namerili proti Avstriji, ob Donavi se bomo omejili na učinkujočo obrambo. Vojni načrt se je v dveh letih sijajno pripravil.
Rumuni izpraznujejo mesta ob Donavi.
Budimpešta, 7. septembra. Po novih poročilih, došlih z rumunske meje, je rumunska vlada izpraznila večja mesta ob Donavi iz strahu pred c. in kr. monitorji. Izpraznili so Galac, Turnu, Marguelle, Zi-muiceo in Gjurgjevo.
Rumuni praznijo Bukarešt
Berlin, 7. septembra. Iz Petrograda se javlja: Radi zračnih napadov je premestila rumunska vlada iz Bukarešta arzenal in arhive.
Švedi navdušeni vsled bolgarske zmage.
Stockholm, 8. septembra. Zmaga osrednjih velesil je tu naravnost elek-trizirala. Brzina, s katero se zadržuje sovražnik, se smatra za novo znamenje, da Nemcev ne bodo premagali.
Dunajčani in padec Tutrakana.
Dunaj, 7. septembra. (Kor. ur.) Zu-. pan dr. Weiskirchner je povodom velike zmage zveznih nemško-bolgarskih čet proti Rumunom odredil, naj okrase z zastavami vsa mestna poslopja iD zavode.
Fiiipescu zahteva več ruskih čet.
Bern, 7. septembra. Fiiipescu je izjavil, da morajo Rusi poslati Rumunom 1 milijon mož na pomoč.
Sporazum se zanašal na izdajstvo Bolgarije.
Monakovo, 7. septembra. »Miinche-ner Neueste Naclirichten« poročajo: Agenti sporazuma so poročali svojim ministrstvom, da namerava Bolgarija izskočiti iz četverozveze. Car Ferdinand da ho odstopil, kraljevič bo pa izpeljal rusofilsko politiko v Bolgariji pod pogojem, da ostano velik del srbske Makedonije bolgarski in da se dovoli meja Enos-Midia. Genadijev naj hi vstopil v vlado in kril prestop s svojo osebo. V Londonu iu v Parizu so res verjeli tem poročilom; presenetila jih je zato navdušenost Bolgarov za vojsko proti Rumuniji; še bolj jih je pa presenetil izvrstno pripravljeni vpad Bolgarov v Dobrudžo.
Dimitrijeva pesimistična sodba o rumunskih operacijah,
V >:Denju« piše Dimitrijev: Rumunija jc ranljiva ob Donavi, ki tvori sicer resno oviro, a utrjeni njeni bregovi niso dovolj. Monitorji ne morejo zabraniti, da bi sovražnik ne prekoračil reke, Tudi železni-; ške zveze do Donave niso dobre. Vsako sovražno prebitje donavske črte postane
lahko strategično usodno, posebno pa še zdaj, ko je osredotočila Rumunija svoje sile na severozahodni meji. bo sovražnik ogrozil Bukarešt, bo uničen z enim udarcem vojni načrt; to je mogoče, posebno če bodo Turki pomagali.
En bolgarski vojak za deset rumunskih.
Frankobrod ob Meni, 7. septembra. »Frankf. Ztg.« poroča iz Sofije: Med boji pri Tutrakanu so ležali Rumuni v paniki, Na zmagi gre velika zasluga bolgarski konjenici. Pokazalo se je že po prvih uspehih, da velja en bolgarski vojak za deset rumunskih, Bolgari, da se maščujejo nad Rumuni, se bore liki tigri,
Bolgari tudi pri Solunu napredujejo,
Lugano, 7. septembra. »Tribuna« javlja iz Aten: Bolgari so napadli z močnimi silami Košani in Djcguni in zasedli kraje Dior, Knuf, Bakani in Amporit, katere so bili prej izpraznili Grki. Razvili so sc težki boji.
Rotterdam, 7. septemb. »Daily Chro-niche« pravi: Dasi so vkorakali Bolgari v Dobrudžo, ni njih pritisk na armado sporazuma do zdaj nič odnehal.
Proti Sarrailu.
Bern, 8. septembra. (K. u.) Herve piiše z ozirom na vojaški položaj na Balkanu v »Victoire«: Javno mnenje na Francoskem zadnje dni zelo obsoja Sarraila, ki sloji s 450.000 vojaki proti 250.000 Nemcem in Bolgarom. Kritika gre tako daleč, da se stranke na levici vprašujejo, če no spletkari vlada. Herve sodi, da sc dela Sarrailu krivica, če se predčasno trdi, da ni kos svoji nalogi, posebno še ker ni o moči obeli strank nič natančnega znano. Bolgari niso tako na slabem, kakor se jc sodilo prvotno. Rusi bodo morali poslati s to tisočo in stotisoee mož proti Bolgarom, če jih bodo hoteli premagati.
Gen!, 8. septembra. »Journal de Ge-neve« poroča, da bo najbrže general Sarrail odstavljen, ker dela odločno na to, da bi postala Grška ljudovlada pod Venizelosom, dasi Rusija najodločneše nasprotuje. Sarrailu bocle najbrže sledil general FoChe.
Polkovnik Christopohis v Kavali?
Rotterdam, 8. septembra. (Reuter.) Grškemu polkovniku Cliristopolusu sc je baje posrečilo, da je prišel s sereško posadko v Kavalo in da je zasedel dve utrdbi.
Zfl
пшп
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. septembra. Uradno se razglaša:
Bojna črta proti Rumuniji.
Fri Olah-Toplici smo naše čete, da se izognejo grozeči obkolitvi, vzeli nazaj na višine zahodno od kraja. Sicer pri neizpremenjeneni položaju nobenih posebnih dogodkov.
Eojna črta generala konjenice nadvojvoda E a r 1 a. Večkrat zelo silni napadi, ki jih jo naperil sovražnik včeraj prati naši kar-paiski bojni črti, so bili deloma po Ijm-fem pobližnjem boju, deloma s protinapadi z velikimi izgubami sovražnika odbiti. Jugozahodno od Fandul-Moldave smo vzeli z lastnim napadom neko utrjeno opiraiišše. Fri 'em smo ugrabili. 83 ujetnikov.
Med Zloto Lipo ia Dnjesirom smo zasedli z ozirom na včeraj javljena boja pripravljeno postojanko. Vzhodno in jugozahodno od Brzežanov niso dosegli sovražni napadi nobenih uspehov.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri armadi generalnega polkovnika Bohm-Brmollija je naš ogenj izjalovil osamljene napadalne poskuse sovražnika.
Na ostali bojni črti zmerni topniški ogenj na obeh straneh.
Dunaj, 8. septembra. Uradno:
Bojna črta proti Rumuniji.
Na obeh straneh ceste Petroscny_
Hatszeg se bijejo od včeraj naprej boji. Zahodno od Csik-Czereda smo umaknili čete pred premočnimi sovražnimi napadi na gorovje Hargita.
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla, V Karpatih in v vzhodni Galiciji se nadaljujejo ljuti boji z nezmanjšano besnostjo, ki se posebno vzhodno cd Haliča bijejo z veliko besnosljo. Tam je sovražnik trikrat ponovil svoje brezuspeSne navale. Vse postojanke so v naši posesti.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Položaj se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega slab?: pl. Iioter, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. sep'tcmbra. Veliki glavni stan:
Bojna črta generala konje-
u i c o n a d v o j v o d a BI a r 1 a.
Nobenih posebnih dogodkov.
Eojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Vzhodno in jugovzhodno od Brze-zanov so bili ruski napadi brezuspešni.
Med Zlolo Lip o* in Dnjestrcm smo z ozirom na včerazj sporočene boje zavzeli pripravljeno postojanko v ozadju, kamor so tekom dneva došle zadnje čete.
V	Karpatih smo južno od Zielcne, večkrat ob Babi Ludovi, zahodno od doline pri Kirlibabi odbili ruske napade; na obeh straneh Baraavatre pa ru-sko-rumunske napade.
Berlin, 8. septembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Nič novega.
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Kari a.
Pri Zloti Lipi južnovzhodno od Brzežanov in pr: Najarovki se јз izjalovilo več ruskih napadov z znatnimi izgubami za Ruse. V Karpatih co uspe'ia nemška podjetja juž'nozat)adno od Zielone in zahodno od sirota. Močne nac^.do sovražnika smo odbili južnozahodno cd Šipoti.
Prvi generalni kvar tirni mojster: p 1. L u d e n d o r f f.
Letalni napadi na Vzhodnem morju.
Berlin, 8. septembra. (K. u.) V/olff poroča:
Naša mornariška letala so napadla pred Aransturgom na Оззеш z bombami sovražne morske sile. Enega sovražnega letnica smo pvisiHH pri Zerolu, da se-je mora! spustiti na tla.
Ponoči cd 6. na 7. t. m. je ca naš mornariški zrakoplov metal bombe na rusko letalno postajo R«no v Riškem zalivu z dobrim uspehom.
Ruska tcpmčarka je obstreljevala 7. t. m. severno kursko obal brez vsakega uspeha. Zasledovala so Jo merska letala in jo napadala z bombami.
Naše morske sila so isti dan zaplenile nizozemski parnik »№o!be«, ker je vozil prepovedano blago.
Rusko uradno poročilo.
6. septembra.
Zahodno bojišče.
V	Galiciji pri spodnji Horodenki, pritoku Dnjestra, go osvojile naše čete utrjeno sovražno postojanko in so vrgle sovražnika proti severozahodu. Ujeli smo lam dozdaj 4500 mož, mer! njimi 2000 N cev. V spodnjih Karpatih prodiramo. N1 še čete so vzele vrsto višin in so odbile ponovne sovražne protinapade.
Balkanska bojna črta.
Nemške in bolgarske čete nanašajo rumunske sile pri Tutrakanu. *
Rumunsko uradno po-očilo.
4.	septembra. Severna in severao-v/.'a o d na boina črta; Na ccii bejni črti ni bilo spopadov. Odbili smo dva sovražna napada pri Mcrizoiju (10 km zahodno od Pctroseny). V Sepsi-Szent- Gy6rgyo smo zaplenili nad 5C0 voz, ki so b:ii naloženi z živili, s krmili in cn lazaret. V zgornji Maroški dolini so se posluževale sovražne čete clum-dum krogel (?). Ujeli smo 7 častnikov in 620 mož. Na južni bojni črti so napadle premočne sovražne čete mostišče Tutrakan; naskočile so desetkrat; vse naskoke smo odbili.
5,	septembra ob 7. uri zjutraj. Severna in severnozahodna bojna črta: Lahke praske. Ob zavzetju gore Jaros telo (6 krn vzhodno od Csik-Szent-Marton) so naše čete, ki napredujejo v dolini Uz, zaplenile 16 zabojev streliva z dum-dum kroglami.
Južna bojna črta: Oclb:f; smo napade sovražnika na Tutrš.kan, Sila sovražnih napadov ponehava; zdi se, da jc sovražnik utrujen.
Sovražnik je obstreljeval kraje Islazu, Bechct, Kalafat in Gruia (vsi navedeni kraji leže ob Donavi1. Naše bateriie so prisilile 'sovražne monitorje, ki so poizkušali izpasti iz prekopa med otokom Pcr-sin (zahodno od Siatova] in bolgarskim bregom,, da so sc morali umaknili v varstvo otoka.
Zračna vojska: Sovražna letala so metala bombe na'mesto Bukarešt; poškodovane so štiri hiše, ranjena sla dva moža in ena žena; drJje na Piatra Neaniz, kjer so bile hiše nekoliko poškodovane.
Rusi nezadovoljni z »brezpomembno« Rumunijo.
Kodanj, 7. septembra. Poročevalci pc-Irograjskih listov poročajo, da sc izredno hitro množi sovražni'odpor na reli sedmo-graški bojni črti. . Rcčj« pravi, cla je postala cela rumunska ofenziva radi nemško
bolgarske ofenzive v Dobrudži brez vsakega pomena.
Rusija se pripravlja na vojski spomladi.
Londcn, 7. septembra. (K. u.) Rusija je naročila 19,200.000 vatlov sukna za bodočo spomlad.
Francoski lctalci v Rumuniji, Curih, 8. septembra. Švicarski listi poročajo iz Londona: Francoske letalce, ki so dozdaj služili v ruski armadi, so pride-lili zdaj rumunski armadi, da izurijo v letanju rumunske letalce. Zračno službo v Bukareštu in v Konstanci preskrbujejo francoski in rumunski lctalci.
Prvi rumunski seznam izgub.
navaja imena 7 častnikov in 707 mož, ki so mrtvi in 7 častnikov in 4502 moža, ki sta ranjena.
Zvijače Bratienua. Bern, 8. septembra. (K. u.) Iz Bukarešta se poroča listu »Petit Parisien« o di-plomatičnih razmerah v rumunski presto-lici pred izbruhom vojske: Vsakemu razgovoru rumunske viade z zastopniki sporazuma je takoj sledil sprejem zastopnikov osrednjih velesil. Medtem ko so o pogajanjih s poslaniki sporazuma molčali, se jc takoj vedelo, kaj se je razpravljalo z zastopniki osrednjih velesil.. Ko je bilo žc vse podpisano in ko je bil že določen dan, ko se prične vojska, je Bratianu s posebno zvijačo snoval študijske komisije za Nemčijo in je dopustil, da je ' odpotoval predsednik senata neposvarjen v Nemčijo v toplice. Vse so odredili ralj, Bratianu 111 vojni minister. Kronski svet so le zato sklicali, da so jim naznanili sklep vlade, ki so ga tako skrivali, da je bil kronski svet popolnoma presenečen. Le Carp je protestiral in zagotovil kralju, da bo napoved vojske dan nesreče za Rumunijo. Zvečer so že rumunske čete prekoračile mejo.
Brat rumunskega kralja se odpoveduje rumnnskim častnim mestom.
Berlin, 7. septembra. (K. u.) »Nord-deutsche Algemeine Zeitung« poroča: Knez Hohenzollern sc je z ozirom na nastop Rumunijo v vojsko na strani sovražnika odpovedal dednemu šefu rumunskega 3. pešpolka Dimbovica št. 22.
Zavarovalni monopol v Rusiji. — Posojilo Rusije v Japonski Kodanj, 8. septembra, (K. u.) »Berling-ske Tidende« poroča iz Petrograda, da nameravajo v Rusiji uvesti zavarovalni monopol in da bo najela Rusija na Japonskem 70 milijonov jenov proti 6% obre-stovanju.
l №1110.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. septembra. Uradno se razglaša:
Na Gosriskosi Je obstreljevalo našo topništvo prehoda eez Sočo, sovražnik je pa obsu'sljjeval naše postojanke pri Lokviei in več ksajsv v Vipavski dolini.
Na snejanski bojni črti smo popol-nsma odbili italijanske oddelke, ki so mod modnim ognjem napredovali proti Civaronu.
Dunaj, 8..septembra. Uradno:
Pod trajnim ognjeni topov sta se nahajali na primorski bojni črii gora sv. Gabrijela ia prelaz Dol; na tirolski bajni črti pa naše postojanke južno od dolin Travignolo in Pieims. Vzhodno, od Vai Morbia so ujele nase čete cb posrečene^ podjetju 55 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno рогсШо.
8. septembra. Na tridentinskem bojišču kakor ponavadi delovanje s topovi: Sovražnik je posebno obstreljeval naše postojanke na Civaronski gori, v • Sugaoski dolini in 11a Cauriolu v Fleini-ški dolini. Pri izviru Feliziona (zgornji del doline Boite) so zasedli ponoči na 3. september oddelki pehote in alpinov z drzno izvedeno presenetbo več obvladujočih višin na Punta del Forame. Sovražnik je izgubil 20 ujetnikov. Popolnoma, smo odbili sovražni protinapad Naš ogenj je popolnoma uničil eno sovražno stotnijo. V zgornjih dolinah But in Chiarzo je obstreljevalo sovražno topništvo bivališča, kar je zahtevalo več žrtev meif civilisti. V neki vojni bolnišnici so. bili ubiti trije vojaki. Naše topništvo je obstreljevalo tabore pri Kotljnli (Ziljska dolina) in povzročilo veliko požare.
Ob srednji Soči in na Krasu neprekinjeni boj s topovi.
Sovražni letalci so metali bombe na krajn Muranske lagune (3. septembra zvečer), na Ločnik, Zdravščino in na Gorico (4. septembra). V Gorici so uničili streho cerkve sv. Ivana. Skupina morskih letal .je vrgla ponoči na 5. september '*!0 bomb na Benetke: škodo ni velika.
6. septembra: Slabo vreme na ce« lem bojišču. Na gorah je prvič suežilo.
Sovražnik so je omejeval včeraj na ogenj s topovi, krepko smo mu odgovarjali. V zgornjem delu doline Felizo (Bale) so razširile našo četo svojo posest na zahodnem delu Punta del Fo-rane.
Na bojišču pred Gorico.
Goriško, dne 7. septembra 1910.
Na Goriškem vlada v splošnem, ako izvzamemo nekaj liujšili nočnih kanonad, tudi dalje zadnje čase mir« Pač pa jo opažati, da sc pripravljajo Italijanov na nov spolšninapad. V ponedeljek so trosili laški aeroplani listke, kjer so napovedovali za 4. t. rn. veliko ofenzivo in so pozivali civilno prebivalstvo, naj se izseli. No, napovedane laške ofenzive ta dan ni bilo. Laški letalci dalje obmetujejo z bombami naše kraje, toda ne več tako gosto kot v prvih dneh. V nedeljo zvečer je laški letalec skušal vreči tri bombe na bolnišnico R. K.v.Oseku, toda ni jo zadel. Bombo so pdmp med koruzo in niso napravile škodft, ker tudi niso eksplodirale. Tudi naši letalci so živahno gibljejo. V ponedeljek je bombardirala skupina našTfr^letal laške postojanko od Gorice do Tržiča z dobrim uspehom. Zadeto je bili neko laško municijsko skladišče. En laški letalec je bil v zračnem boju sežftjčljen. Letala so se vrnila nepoškodovafiaf , 1 < 1
* t
Zadnji letaini napad na Benetke.
Basel, 8. septembra. (Agenzia Štefani.) Med napadom letalcev na Benetke 4. septembra jc padla ena bomba poleg cerkve sv. Marka, druga pa pred angleško'bolnišnico. Škode ni, ubit ali ranjen ni nihče.
Izpraznitev Benetk.
Curih, 8. septembra. »Tagcsanzei-> gor« poroča iz Milana: Ministrski svet v Rimu je 5. t. m. imenoval civilnega poveljnika z izrednimi pooblastili za Benetke, ki so vsled napadov letalcev veliko trpele in se peča z vprašanjem, če ne kaže izprazniti mesta, ker prebivalci in zakladi umetnin veliko trpe.
Izgube italijanskih častnikov?
Dunaj, 8. septembra. (Kor. ur.*) Iz vojnega tiskovnega stana: l'o zasataiem poročilu so izgubili Italijani od do 31. avgusta 2 generala, 8 polkovnikov in podpolkovnikov, 7 majorjev, ^stotnikov, 33 nadporočnikov in 157 poročnikov. ,	;
Italijanov v Nemčiji ne bodo internirali, kakor javlja Wplffov urad.	j
Napad na Giolittija. j s ;
Milan. 7. septembra. »Popolo d'itnlia« poroča iz Turina, da je neki revolucionar v Turinu na cesti napadel Giolillija in ga
opsoval.
Pral Volono.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. septembra. Uradno. .
Slabe tnej'Je sovražna oddelke, ki so
prekoračili Vojušo, so lastni varnostni oddelki vrgli na južni breg.
Namestnik načelnika generalnega štaba: p 1. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo z Balkana.
6. septembra. Krdelo, ki so ga sc» stavljali oddelki vseh treh orožij, jo 4. septembra zopet poizvedovalo čez Vojušo severno od Valonc. Z mostišča Cift Drizit so vzelo naše čete z naskokom in zagodle sovražne črte med Sa-marom in Frakutu; skupina lotal je pa medtem obstreljevala Fieri, kjer so nahaja neko sovražno poveljstvo. PopoL dno so se vrnile naše čete, ne da bi jih motili, nazaj na levi breg, kamor so privedle tudi nekaj ujetnikov. Neko lestno letalo vrste Farman sc ni vrnilo.
m zini.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. septembra. Veliki glavni
stan:
Bitka ob Somme se nadaljnje na
celi bsjni črii.
Angleži so napadali posebno trdo-vratno pri Ginchyju, a smo jih vselej
odbili.
Francozi so zopei na celi napadalni črti južno od Scmmo naskočili, severni del sc jc brez izjeme zrušil pred našimi črtami. V odseku Eerni-Demscourt in na obeh straneh Chanlnesn smo začetno uspehe s hitrim proiisunkcm sovražnika zopet iztrgali. V Vprmando-villerju sa je napadalec ustalil.
¥:■'. -:'no od Moze smo odbili ponev?	:csks navado proti utrdbi . Tbv t.
Berlin, 8. septembra. Veliki glavni stan:
Ob Somme severno od reke trajno zelo deluje topništvo. Južno od reke so popoldne iznova vzplamteli boji pehote; napadalca smo odbili z največjimi izgubami zanj. Zahodno od Вегпу so mu ostali posamezni deli jarkov. Desno od reke Moze se je v predvčerajšnjih bojih, kakor se je poročalo naknadno, severovzhodno od utrdbe Sou-ville izgubilo na prostoru. Ljuti topniški ogenj na obeh straneh traja dalje.
Položaj ob Somme ugoden.
Frankobrod ob Meni, 7. sept. Položaj ob Somme je bolj ugoden, kakor se jo sodilo po prvih vesteh. Kraj Chilly so sicer vzeli Francozi, a Nemci so zato zopet pridobili vse svojo stare postojanke pri Vermandovillers. Sovražnika so tudi prepodili iz grajskega parka pri Denicourt in zopet osvojili jarke pri Barleux. Sovražnik ni dobil nobenega rabljivega topa.
Zadnji napori Francozov.
Genf, 8. septembra. V Švico došli francoski listi soglasno poročajo, da hoče angleško-francosko vojno vodstvo ob Somme sedaj za vsako ceno izsiliti odločitev.
»Matin« piše: »Prebiti moramo so-.vražno črto.« — Po »Petit Journalu« sc je novi zimski vojski mogoče še izogniti, če bi se zavezniki Francije pravtako junaško borili kakor francoska armada. — Z bojišča došlo poročilo lista »Eclio de Pariš« konča tako-le: »Mi vržemo vse svoje rezerve v boj, da bi se še letos končalo trpljenje francoskega ljudstva.«
Hindenburg na zahodnem bojišču.
Iz nemškega velikega glavnega stana poročajo:
Poizkusni ogenj ob Sommi se je obnesel sijajno. Višek rabljenih, porabljenih in razsipanih človeških in strojnih moči sovražnikovih jim je v štiridnevnih naskokih sicer prinesel nekaj dobička na prostoru, ki ga je mogoče opaziti pa le na zemljevidih velikega merila.
Francoska požrtvovalnost, ki jc na levem krilu prevzela zopet nov oddelek fronte, ni dosegla navzlic ogromnim porabljenim močem skoro ničesar. Nasprotniki so pridrli naposled v Gi-vinchy, a zagnal jih je protisunek in poslednji poizkus, da bi napredovali, Se je izjalovil v zapiralnem ognju. Takisto je bilo pri Combles, kjer je nemško topništvo samo vršilo delo. Mnogi francoski napadi, posebno proti Bar-leux in nižje na jugu pri Chilly, so le na južnem krilu pri Vermandovillersu dosegli nekaj ozemlja. Okrog Chaulnes so bili zelo težki boji; tam smo ujeli pri protinapadu 300 mož.
Eno najtežjih obremenjenj nemške fronte je prebilo, kot vedno, z uspehom poizkušnjo. Maršal Hindenburg, ki jo baš došel na zahodno fronto, bo čul neposredno ugodne novice. Izgleda iz-borno. Sprejeli so ga navdušeno.
Rožno poročilo.
Kardinal Gasparri odstopi?
Curih, 8. septembra. Švicarska brzojavna agentura poroča iz vatikanskih krogov, da bo kmalu odstopil kardinal državni tajnik Gasparri. Njegovi baje trdovratni poizkusi za obnovitev diplo-matičnih vezi s Francijo menda niso uspeli.
Internirana kraljica.
Po laških poročilih je baje hči princa Viljema Ilohenzollerskega, soproga bivšega kralja portugalskega Manuela internirana na Angleškem. Njen mož sc pa zabava po svoji stari navadi z vlačugarni.
Turki proti Teheranu.
Kodanj, 8. septembra. »Ruskoe Slovo« poroča, da prodira močna turška armada pod poveljstvom Halila vedno dalje v notranjost Perzije. Čete so lc šc 280 vrst od Teherana.
Turški zunanji minister v Berlinu.
Berlin, 8. septembra. Turški zunanji minister Halil bej sc jc pripeljal sinoči z balkanskim vlakom v Berlin na posvet z vodilnimi nemškimi državniki.
Dnevne novice.
-(- Visoko odlikovanje. V priznanje izredno požrtvovalnega delovanja v vojskine namene je bil te dni odlikovan vlč. g. Jožef Potokar, župnik v Tržiču, z zlatim zaslužnim križcem n a traku hrabrostne s v e-linje. Imenovani jc prvi duhovnik na Kranjskem, ki je prejel to odliko. Komur je znano njegovo neumorno delovanje za časa vojske \ različne vojskine namene, ta tudi ve. kako zasluženo
jo bilo to odlikovanje. K odlikovanju iskreno čestitamo!
Konzistorij. Preko Haaga poročajo, da bo v novembru konzistorij, o katerem bo sv, oče govoril o vojni,
Deželni predsednik grof Atems v Kranju. V četrtek je prišel z vlakom novi g. deželni predsednik v Kranj. Na kolodvoru so ga pozdravili gg. okrajni glavar Scliitnik, dekan Koblar, župan Pollak. Mesto je bilo v zastavah. V poslopju c. kr. okr. glavarstva so mu bili predstavljeni zastopniki vseh c. kr. uradov in razna druga odposlanstva kakor vojaško poveljstvo, tovarnarji iz Kranja in Tržiča, požarna bramba i. dr. G. deželni predsednik je obiskal gimnazijo, vojaško bolnico v njej, sirotišnico, kjer se je dalj časa pomudil, mestno župno cerkev, g. dekana. Po teh obiskih je bila sprejeta duhovščina. Navzočih jc bilo 23 gg. duhovnikov. V imenu duhovščine starološko iz kranjskega dekanata je pozdravil g. dekan Koblar novega g. deželnega predsednika kot zastopnika presvitlega cesarja, kateremu je izrazil neomejeno zvestobo in udanost duhovnikov. Ob enem je g. dekan izrazil upanje, da bo g. dež. predsednik pravičen verskim in cerkvenim zadevam. G. predsednik se je zahvalil za pozdrav in na to nagovoril vsakega izmed gg. duhovnikov. Za duhovščino se je vršil sprejem županov. V imenu teh je nagovoril g. grofa mestni župan škofjeloški g. J. Hafner. Slednjič j c c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Simon predstavil učiteljstvo. Novi g. deželni predsednik govori lepo slovenščino in je na vse navzoče s svojim prijaznim nastopom napravil najboljši vtis.
-f Nemški Schulverein« je imel včeraj na Dunaju svojo skupščino. Predsednik dr. Gross je pobijal mnenje, češ da »Schulverein« po vojni ne bo več potreben. Čeprav Nemci lahko z gotovostjo računajo, da bodo po vojni dobili, kar jim gre, bo društvo imelo šc večje naloge vsled narodnega premikanja in silovitega naskoka nasprotnikov. Lani je društvo imelo dohodkov 1,175.685 K.
+ Novi praški nadškof. Dno 7. t. m. je dospela v Brno papeževa bula o imenovanju brnskega škofa grofa Huyna za praškega nadškofa.
—	Duhovne vaje za vč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani bodo meseca septembra dvakrat; začetek 11. in 25. septembra, zvečer ob šestih. Gospodje, ki sc jih nameravajo udeležiti, naj to blagohotno prej naznanijo.
—	Vič. g. dr. Matija Slavič je imenovan za stalnega profesorja na mariborskem bogoslovnem učilišču.
Duhovniške vesti s Štajerskega. Vič. g. Andrej Fišer, župnik v Ribnici, je imenovan za dekanijskega upravitelja vuze-niške dekanije. — Novomašnik č. g. H. Škorc je nastavljen kot kaplan v Ribnici na Pohorju. — Č. g. vojni kurat Jan. Goleč je prestavljen iz mariborske bolnišnice v vojaški orlopedični zavod na Slatini, ker šc ranjena roka ni dobra.
—	Duhovniške vesti s Koroškega. Prestavljen je vlč. gosp. kaplan Val. B r a li d s t a 11 c r iz Borovelj v Pli-berk, v Borovi je pa pride vlč. g. Anton Oblak.
—	Slovenska božja služba v Gradcu.
Prihodnjo nedeijo, dne 10. t. m., ob pol 5, uri popoldne se vrši zopet slovenska po-božnost za begunce-Slovence in tudi tukaj bivajoče služeče s slovensko pridigo in pa s slovenimi litanijami ot v osmini praznika Marijinega rojstva. Seveda kakor vedno, tudi sedaj v cerkvi usmiljenih bratov. Slovenci! Marijini otroci, Bogu, domovini in cesarju vdani, pridite v obilnejšem številu še, kakor do sedaj, in glasno odgovarjaje in pevaje pokažimo, da ljubimo Presv. Srce Jezusa in Marijo. Molimo druga za drugega v teh resnih časih!
—	Brezmesni dnevi na Kranjskem. Kranjska deželna vlada je vsled ministrskega ukaza odredila: Prodaja mesa, surovega ali pripravljenega (kuhanega, pečenega, prekajenega, nasoljenega itd.), oddaja mesa in jedil, ki so docela ali deloma iz mesa, je vobče prepovedana v ponedeljek, sredo in petek vsakega tedna, vendar je v sredo dovoljena prodaja in cddaja ovčjega mesa, Z enako izjemo se tudi v zasebnih gospodarstvih (gospodinjstvih) ob spredaj navedenih dnevih ne smejo uživati meso in jedila, ki so docela ali deloma iz mesa. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. C. kr. deželni predsednik: Henrik
Začetek šolskega leta 191617 na novomeški gimnaziji. Novi učenci za prvi razred se bodo vpisovali v nedeljo 17. septembra od 10. do 12. ure dopoldne. Vsprejemni izpiti so bodo vršili v ponedeljek 18. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Vpisovanje učencev v II. do VIII. razred se bo vršilo v torek 19. septembra od 9. do 12. ure dopoldne in sicer v V. do VIII. razred od 9. do 12. ure, v II. do IV. razred od 10. do 12. ure. Druge podrobnosti sc bgdo izvede-
j le pri vpisovanju. Zlasti bo treba pri izbiranju stanovanj za dijake velike previdnosti.
—	Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju sc bodo vpisovali učenci v 1. razred 15. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v mestni zasilni bolnici na Pungratu v pritličju na levi. Vzprejemne skušnje se bodo vi*-šile v soboto dne 16. septembra od 9. ure naprej. Nanovo vstopajočim učencem I,—VIII. razreda ter onim, ki imajo ponavljalne, dodatne ali še enkratne izkušnje, sc je oglasiti 16. septembra od 8. d o 12. u r e, drugim učencem, ki so obiskovali v zadnjem polletju tukajšnji zavod pa dne 18. septembra od 8. do 12. ure. — Šolsko leto so prične v torek dne 19. septembra s slovesno sv. mašo in »Veni sanete«, ki se bo služila ob osmih v rožnivenski cerkvi.
Na c. kr, drž, višji realki v Idriji se
prične šolsko leto 1916—1917 dne 19. septembra med 9. in 10. uro dopoldne pri ravnateljstvu. V ostale razrede se bodo sprejemali učenci dne 18. septembra. Pripravljalni razred ne obstoji več na tukajšnjem zavodu. Ponavljalne ter sprejemne izkušnje v vse razrede se vrše dne 16. septembra od 8. ure naprej.
-- Slov. katol. del. društvo na Jesenicah je priredilo dne 27. avgusta 1916 v proslavo rojstnega dne presvetlega cesarja vrtno veselico s pomočjo društvene godbe in pevskega zbora. Prireditev je nad vse pričakovanje dobro izpadla. Četudi se je prireditve udeležilo le prosto ljudstvo, vendar znaša čisti dobiček lepo vsoto 513 K. Imenovana vsota je odposlana deželnemu odboru za oslepele vojake in za vdove in sirote v svetovni vojni padlih vojakov. Bog plačaj vsem sodelovalcem stotero!
—	Imenovanje. C. kr. deželni predsednik vojvodine Kranjske jc imenoval c. kr. dež. vlad. koncept, prakt. dr. Ka-rola Tekavčič, prideljenega c. kr. okraj, glavarstvu v Kranju, za c. kr. dež. vladnega koncipista.
—	Iz ljudskošoiske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Postojni je namesto k vojakom odišlih nadučitoljev Josipa Dolgan v Studenem in Maksa Ka-lan v Nadanjem selu imenoval učiteljico Marijo Dolga n-Carli za prov. voditeljico dvorazredne ljudske šole v Studenem in učiteljico Marijo Pleško za prov. voditeljico dvorazredne ljudske šole v Nadanjem selu.
—	Iz ruskega ujetništva se jc oglasil kadet v rezervi Franjo Seclej, doma iz Idrije.
—	Brzojavske za vojne ujetnike v Rusiji so do nadaljnih odreb nedovoljene.
—	Avstrijska trgovska propaganda med ruskimi ujetniki v Avstriji. »Pesti Jlirlap« poroča, da avstrijsko trgovsko .ministrstvo izdaja poseben list v ruskem jeziku, v katerem že sedaj propagira trgovske zveze, ki se bodo po vojni razvile med Avstrijo in Rusijo. Med ruskimi ujetniki je dosti trgovcev in obrtnikov, ki na ta način spoznavajo naše gospodarsko življenje. Madžarski list priporoča, da naj tudi ogrska vlada izdaja tak list.
Smrtna kosa. Umrl je g. Kari Ko-rosclietz, c. kr. sodni nadoficijal v p. Truplo so prepeljali v Kočevje. — Umrl je g. France Mulej posestnik in bivši obč. odbornik v Radovljici. — Umrl je naslovni stražmojster pri Sv. Tomažu pri Ormožu g. Franc Senekovič. — V Št. Petru pri Mariboru jc umrla posest niča Jožefa Muršec roj. Lorber.
—	Za poveljnika hrv.-Slavonslcega orožništva jc imenovan polkovnik Ivan Schvvarz.
Liiijansfee novice.
lj Klub občinskih svetovalcev S. L. S.
jc poslal danes g. županu dr. Tavčarju naslednje pismo: Blagorodni gopod župan! Zadnji čas se opaža, da je nujno treba razdelitev nekaterih živil drugače urediti. Prebivalstvo dobiva karte za moko, ne dobi pa toliko moke, kolikor jo je predpisane, Nekateri prodajalci pravijo, da jim je moke zmanjkalo in tako mora veliko število gospodinj oditi brez predpisane moke, dasi imajo karte. Ker smo prepričani, da mestna aprovizacija oddaja toliko moke, kolikor jo jc po kartah določila, se mora tu nekaj na škodo celokupnega prebivalstva goditi, kar je treba temeljito dognati in kaznovati, eventuelno tudi z izgubo obrtnih koncesij. Tisti, kdor sedanje razmere izkorišča, drugega ne zasluži. Zadnji čas se prodaja zopet koruzni kruh, kateremu jc pa cena ostala ista kakor poprej, ko je bil boljši kruh. Tu je vsekako treba pojasnila prebivalstvu. Tudi se sedaj bližajo mrzli in deževni dnevi ter je treba prodajo raznih živil tako urediti, da ne bodo ljudje primorani, da sploh kaj dobe, čakati na ccsti od 4. zjutraj. Šole se zdaj prično in ne bo mogoče za čakanje rabili otrok. Ker seje aorovizačnega odseka ni bilo žc
od 18. avgusta, prosimo g. župana, da poskrbi, da bodo seje aprovizačnega odseka redno vsak teden ter naj se pri teh sejah o vseh podrobnostih poroča ter se naj samo pri teh sejah določa podrobnosti. Brez sklepov aprovizačnega odseka ne bi sc smelo ničesar ukreniti. Tako bo najbolj krita tudi odgovornost g. župana. Dalje prosimo g. župana, da ugodi sedaj naši želji in da odredi, da vsak klub sme v apro-vizacijski odsek odposlali po dva strokovnjaka izven občinskega sveta in da vsak klub k sejam aprovizačnega odseka določi tudi dve gospodinji. Vsakemu članu aprovizačnega odseka mora biti prost vpogled v vse poslovanje aprovizacije, ne da bi bilo treba za to šele iskati dovoljenja g. župana. V nadi, da g. župan tem našim željam ugodi, beležimo z zahvalo u najodličnejšim spoštovanjem. Za klub občinskih svetovalcev S. L. S.: Ivan Kregar, Maks Lilleg, Ivan Štefe. V Ljubljani, dne 9. septembra 1916.
lj Umrl jc gosp. Martin Lam« p e r t, gostilničar in trgovec v Kolodvorski ulici, oče. č. g. avberskega župnika Karola Lampcrta. Naj v miru počiva! Spoštovani družini naše iskreno sožaljo. — Umrl je včeraj v Horgas pri Gratvveinu Ljubljančanom dobro znani rač. podčastnik ljubljanske garnizijske bolnice g. Ferdinand V i t a m v a s. Na gališkem bojišču si je nakopal sušico. N. v m. p.!
lj Braginjske doklade vpokojen* ccm državnih železnic je, dovolilo železniško ministrstvo. Vsaki upravičenec bo moral prijaviti pristojnemu ravnateljstvu svoj zahtevek do podpore. Podrobnosti bomo še objavili. Vpokojeni železničarji državnih železnic, ki stanujejo v Ljubljani, dobe potrebna pojasnila in se jini tudi napravi, seveda brezplačno, prošnja v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze, v Ljudskem domu (staro strelišče), 1. nadstropje na desno. Pisarna posluje od 9. ure dopoldne do pol 1. ure opoldne in od 4. ure popoldne do 8. ure zvečer; ob nedeljah iu praznikih pa od 9. do 11. ure dopoldne.
lj Na c. kr. I, državni gimnaziji bo vpisovanje za prvi razred v petek, dne 15, sprejemni izpit pa v soboto, dne 16. septembra. in ta dan tudi sprejemanje učencev z drugih zavodov. V ponedeljek, dne 18. septembra se vpisujejo dosedanji učenci, a 19. septembra ob 9. uri se otvori šolsko leto s sveto mašo v domači kapeli. Natančnejša pojasnila na črni deski ali v rav-nateljevi pisarni (L nadstr.).
lj Vpisovanje v šolo v Lichtenthur-ničnem zavodu se vrši 13., 14. in 15. septembra. Pričetek šole 16. septembra s sv. mašo ob 8. uri zjutraj.
lj Vpisovanje v I. razred deške, oziroma dekbške vadnice in v pripravljalni tečaj tukajšnjega c. kr. moškega in ženskega učiteljišča je v petek, dne 15. septembra, ob 8. uri; v ostale razrede in letnike obeh vadnic in moškega učiteljišča v soboto, dne 16. septembra, ob 8. uri, v vse letnike ženskega učiteljišča ob 2. uri. Sprejemnega izpila za I. letnik ženskega učiteljišča ne bo v tem terminu.
lj C, kr, finančna deželna blagajna x Ljubljani (na cesarja Josipa trgu) bo dne 12., 13. in 14. septembra 1916, 1. zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta.
lj Umrli so v Ljubljani: Miroslav Monfreda, sin železniškega kurjača, 9 mesecev. — Anton Guss, črnovojniški pešec. — Miloš Prtljaga, domobranec. — Fran Leben, posestnikov sin-begu-nec, 20 let. — Malčin Olžimbovvski, domobranski pešec. — Fran Mulej, bivši posestnik, 84 let. — Ana Lcvstek, po-sestnikova liči, 11 let. — Ivana Flerin, natakarjeva žena, 24 let. — Anton Po-nikvar, tesar, 66 let. — Marija Brezec, gostja, 62 let. — Milan Zabukovšek, sin policijskega kontrolnega nadzornika, 3 leta. — Julij Maintinger, železniški poduradnik, 53 let. — Ivana Korn, la'ovčeva vdova, 49 let. — Ivan Horžen, posestnikov sin, 16 let.
lj Prvi krompir pri mestni aprovizaciji. Mestna aprovizacija bo najbrž prihodnjo sredo pričela z nadrobno prodajo krompirja, katerega je dobila od vojno-žitno-pro-metnega urada. Za prvo silo ji je nakazanih štiri vagone krompirja, ki se bo prodajal po maksimalni ceni 15 vin. za 1 kg. Kasneje se dovoz krompirja tako uredi, da ne bo nikakega pomanjkanja.
lj Izgubila sc jc dno 8. t. m. ob pol 6. uri popldne zlata zapestnica od Po-savja do Miklošičeve ceste, od tu Mestni trg, Študentovski ulici čez Grad do Dolenjske ceste. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti primerni nagradi v trgovini F. M. Schmidt, Mestni trg.
lj Izgubila se zlata zapestnica z uro na poti z Rimske ceste po Wolfovi ulici, Sv. Petra cesti tlr> deželne bolnice. Pošten najditelj sc prosi, da jo odda v uredništvu pr.oti nugradL-
KoaicBa vlade oa oorskem.
Budimpešta. 8. septembra. Državni zbor jo odgoden do torka. Po tajni seji sc je trdilo z vso gotovostjo, da vstopita grofa Andrassy in Apponyi v Tis-zovo vlado. V »Az Estu« priznava Ap-ponyi sam, da je pripravljen Tiszi odvzeti nekoliko odgovornosti. Grof An-drassyi pravi, da niti Napoleon ne bi mogel nositi takega bremena, kakor ga ima sedaj preobloženi Tisza. Sedaj je samo eua stranka zasedla vsa mesta od zunanjega ministra pa do zadnjega nočnega čuvaja. Kalrolyjeva stranka sicer ni proti Andras3yjevem in Арропу-jevem vstopu v vlado, toda še vedno je potrebna parlamentarna kontrola in zato bo spravila v zbornico vsa kočljiva vprašanja.
Pokffl ва №m.
Bern, 8. septembra. (K. u.) »Temps« piše o položaju na Grškem, da je dežela brez živil in brez kredita in zato jc navezana samo na dobro voljo zaveznikov. To se more izpremeniti kvečjemu le tedaj, če Nemci in Bolgari Sarrailovo armado vržejo v morje.
»Petit Parisien« poroča, da sta se kralj in Vcnizelos dogovorila, da bosta oba še nadalje zaupala Zaimisu. Opozicija nastopa bolj milo samo po časopisju. Pošto in brzojav kontrolirata v Pircju dva francoska častnika z osmimi podčastniki. Vojni minister dementira vest o nameravani mobilizaciji grške armade. Neki angleški list pravi, da bi grška armada le tedaj nekaj pomenila za entento, če bi se vojna zavlekla čez zimo. Do spomladi bi grško armado pač primerno oborožili.
Naši izgnanci na Grškem.
Milan, 8. septembra. (K. u.) »Secolo« poroča, da jc grška vlada odločila, da morajo od entente ovadeni tujci odpotovati dne 8. zvečer. Vslie je okoli 70 oseb, med njimi je tudi baron Schenk. Prepeljejo jih v Kavalo,
Edina rešitev Grške.
Bern, 8. septembra. (Kor. urad.) »Temps« piše o položaju glede na Grško, da jc dežela zdaj brez preskrbe z živili in brez kredita odvisna le od dobre voljo zaveznikov. Na tem ni mogoče ničesar izpremeniti, čc ne vržejo Nemci in Bolgari Sarrailove armade v morje.
Drobne vesti ?z Grške.
Reutcr poroča, da je Grška na tihem vpoklicala pet letnikov.
Odbor za narodno obrambo popolnoma obvlada vso Macedonijo,
V	Patrasu so bile velike demonstracije za kralja o priliki prihoda solunskih častnikov, ki sc niso hoteli udeležiti vstaje,
V	Atenah čaka 1500 Grkov, ki bi se radi izselili. Notranji minister pa je prepovedal, da moški od 19. do 45. leta ne smejo zapustiti dežele.
>Daily Telegraph« poroča, da so angleški agenti v Atenah zaprli Še nekaj oseb. Nastalo je novo vznemirjenje. En-tentino brodovje je zasedlo še nekaj krajev ob korintskem zalivu.
Razno z liltm
Vprašanje Črnegore sporazum še ni rešil.
»L' Oeuvre« pravi, da je kralj Nikolaj zato potoval v Italijo, da sc je pogajal glede na jugoslovansko vprašanje. Italija namreč zopet stavi ojstre zahteve in zahteva nadvlado na Jadranskem morju. Srbi več ne nasprotujejo in bi bili zadovoljni, če dobe zopet svojo prejšnjo zemljo. Vprašanja o Črnigori dozdaj še niso rešili ;kralj Nikolaj se je zato po posvetih v Parizu podal k italijanskemu kralju, da se zavzame pri njem za Črnogoro.
Svarilo naše vojaške uprave v Srbiji.
Pariški »Matin« jc prinesel lažnjivo poročilo o sedanjih razmerah v Srbiji. Med drugim laže tudi, da prebivalstvo ne sme v kavarne, da pošta ne posluje itd. Vojaška uprava sedaj razglaša, da bo res omejila obisk kavaren in pošto, če ne bo konec teh lažnjivih poročil.
Srbska skupščina.
Curih, 8. septembra. »Times« poročajo iz Rima, da se bo srbske skupščine na otoku Krfu udeležilo 120 poslancev. Kakor hitro bo mogoče, mislijo sedež srbske vlade prenesti v Bitolj ali v Skoplje.
Sporazum na Balkanu,
Pariz, 8. septembra, (K. u.) »Temps« piše glede na diplomatičen položaj: Zavezniki morajo preprečiti, da se nc bodo okrepili upi zaveznikov na Orientu. Le ena pot jc mogoča: enotni nastop na enotni bojni črti, ki ni bila nikdar tako potrebna kot v sedanjem razvoju vojske. Medtem ko se vojskuje Rumunija na zahodu in na iuilu, ne more Sarrail več zavlačevati
napada na Bolgarijo. Ne gre, da bi sc šc obotavljali in čakali.
Pri malokrvnosti, bledici, nagne-nju obolenja žlez, nesnažni polti in izpuščajih na kozi, učnikuje naravna »Franc Jožefa« grenčica hitro razkrajajoče, lagodno odvajajoče ter zelo pospešuje prebavno moč želodca in čre-ves. Odlični zdravnik za ženske, dvorni svetnik prof. G. Braun, 1883/84 dekan medicin, fakultete c. kr. dunajske univerze, je uporabljal Franc Jožefa vodo mnogokrat in vedno z zadovoljivim uspehom,
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciufca & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Ne prezrite danaintega og!?sa
»i

3 doolioiesa moška ркша. ln 2 žeiaski z iMro šs stoo
3 Sloalni str op se ceno prodajo. Cesta na Rožnik pri Ljubljani, št. 29, 2153 dvorišče. Franc Batjel.
jako lep be i rus i hrt, visok, brezhiben, 11/4 leta star, se takoj proda. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 2149
se sprejmejo v vso oskrbo pri nemški družini. Na razpolago glasovir. Naslov pove upravništvo pod št. 2134.
ljubljansko skladišče oblek
priporoča svojo bogato izbiro
damske in moške konfekcije
Ker je tukaj popolnoma sortirano jesensko in zimsko blago, vabim pl, odjemalce, da poselijo moje skladišče in si ogledajo zalogo. — Pri-znano največja moderna izbiri in najnižje cene.
0. $matovič,, fijubljana
Mestni irg 5.
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plačapo najvišjih cenah trg. firma J. KUŠI.AN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupuje po najvišjih dnevnih cenah
raua
s pečnicami se ceno proda. Naslov pove uprava lista pod št 2135.


Iz GOR1CS, via Teatro št. 10. Hotel »Un'on«.
Kdor kaj vo o njej naj sporoči Šinlgoj Jožefi, Scala Santa št. 20i Kojan-Trst.
Podpisani naznanja cenj. odjemalcem in slavn. občinstvu, tla ;e sedaj moja tvrdka protokolirana na ime
Mihael Omahen, Višnjagora ter sedaj za moj naslov ni potreba omenjati mlajši temvoč samo Omahen, trgovec ali MihaelOmahen, Višnja gora.
Mihael Omahen
dosedaj zaznamoval mlajši
Višniagora. 7. seDt. 1916.
Posojilnica v Radovljici
reg. zadruga z omejenim poroštvom
v ponedeljek, dne 18. septembra 1916., ob 3. uri pop. v posojUničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnateljstva,
2.	Poročilo nadzorstva,
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1915,
4.	Volitev ravnateljstva, б. Volitev nadzorstva,
6. Slučajnosti.
Ravnateljstvo. СШЗ НПП .ШШЗ C—if^r—^H
se proda. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2150.
Шжи wdlid pNBtoo
se proda, ležečo pri Krtkem-Videm ob Savi, evont. tudi 3 trgatvijo. — Naslov pove uprava Slovenca pod St 2151,
za konjička ali osla želi kupiti Fran Bizjak, Vižmarje 22, p. Št. Vid nad Ljubljano.	2151
2139 (1)
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se prične šolsko loto 1910/17 dne 18. septembra in sicer samo v naslednjih oddelkih:
a)	Strokovna šola za lesno in kamneno kiparstvo,
b)	ženska obrtna šola z oddelki za šivanje perila, izdelovanje oblek in umetno vezenje,
c)	Javna risarska in modelirska šola.
Vpisovanje v oddelka a) in b) se vrši 18. in 17. septembra. Za vstop se zahteva starost H let in dovršena ljudska šola V oddelek c) se vpisuja v nedeljo, 26. septembra. Natančneja pojasnila dajo
V Ljubljani, dne 6. septembra 1916.	C. Rf. raifUStSljStVO.
liroz v.-akrjta ровеипеца ubveelila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, oziroma soprog, gospod
gostilničar ln trgovec
po dalši, mučni bolezni previden večkrat s svetimi zakramenti, mirno v
Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika so vrši v nedeljo 10. t. m. ob 4 url popoldne iz hiralnico na pokopališčo k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnico se bodo darovale v župni cerkvi Mar. Oznanenja v pondeljek 11. t. m. ob 8. uri.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev ln blag spamin! Ljubljana, dno 9. septembra 1916.
Karol Lampert. župnik sin. Ana Lampert, soproga. Terezija Lampert, hči.
2147
St. 13.503.
213t.
V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 30. avgusta 1816, št. 27.077, se bo v Ljubljani dne 11. in 12. septembra 1916
V B ■	** m vr rm
živina.
ovce
koze
in sicer oba dneva od 8. do 12. dopoldne.
Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestni posvetovalnici; na Barju in v Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od hiše do hiše.
V Ljubljani stanujoči lastniki goveje živine, prašičev, ovac in koza so torej poživljajo, da pridejo navedena dneva popisat svojo živino na magistrat.
Kdor bi navedel napačne podatke, prepozno prišel popisat živino ali pa bi kaj zamolčal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan, kakor se jo to že zadnjič nekaterim pripetilo.
Mestni rnagsstrat ljubljanski,
dne 2. septembra 1916.
Gustav Tčinnles naznanja v svojem in v imenu svojih svakov Josipa Krlsper a in Hansa Kr.sporja, ter svojih svakinj gospo Marije iVtnlir in gospe Ane Schned tz prežalostno vest, da je bila njegova ljubljena, srčno dobra, zvesta in nepozabna soproga, oziroma sestra, gospa
dne 20. avirusta v kopališču Nauhcim poklicana nenadoma v boljše življenje.
Drnga pokojnica 10 bila semkaj pripeljana in so bo vršil pogreb v nedeljo dne 10. t. m. ob 4. uri popoludne iz pokopališke cerkvc pri sv. Krištofu na pokopališčo istotam, kjer se položi v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice so bodo bralo v torok 12, t, m, ob 9. uri dopoludne v farni cerkvi Marijinega oznanenja,
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1916.
Brz posebnega obvestila — Mestni pogrehui zavod v Ljuhjant.	j-
U 221/18/8
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Kranju odd. L Je гм-
iodila o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Jakoba Novak-a zaradi prestopka po § 14 št, 1 ees. naredbe i dne 7. avgusta 1916 St. 228 drž. zak. v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva g. Rajkota Peterlin-a, kakor javnega obto-žitelja in obtoženca po danes dognani glavni razpravi, po predlogu javnega obtožitelja, da se naj obtoženec postavno kaznuje, tako:
Jakob Novak sploh Govekar, 62 let star, ože-njen, pos. na Primskovem št 33 je kr^iv, da Je mej drugim dne 24. julija 1916 na semnju v Kranju zahteval za 4 mernike ajde & 26 K ali za 72 kg A 14 h, torej zahteval, izrabljajo izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene, in je s tem zakrivil prestopek po § 14 št. 1 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, št. 228 d. z., in se obsodi v kazen 24 ur zapora in 60 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti v nadaljnih 5 dni zapora, po § 889 kpr. v povračilo stroškov kazenskega postopanja.
C. kr. okrajna sodni]a ▼ Kranju
oddelek I, dne 11. avgusta 1916.
Der, i. r.
U 227/16-4
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja I
C. kr. okrajna sodnija v Kranju Je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Janeza Novaka zavoljo prestopko po § 14 št. 1 zak. z dne 7./8. 1915 drž. zak. št 228 v navzočnosti opravitelja dr-žavn»ga pravdništva g. Rajkota Peterlina in obtoženca po danes dognani glavni razpravi, po predlogu obtožitelja, da se naj obtoženec postavno kaznuje. razsodila:
Novak Janez sploh v Malnu, 70 let star, rojen ▼ Hrastju, kat. ož. pos. v Prebačevem žt 1, enkrat predk. radi prest, po § 335 k. z. je kriv, da je mej drugim koncem junija 1916 v Hrastju zahteval, izrabljajo izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene in sicer za 90 kg ajde a 55 h, s čemur je zakrivil prestopek po § 14 št 1 ces. naredbe z dne 7,/8. 1915 d. z. št. 228. in se obsodi po § 14 cit. zak. z. uporabo §§ 267, 266 in 261 kz. v 80 K denarne globe v slučaju neizterljivosti v 8 dni zapora, po § 389 kpr., da plača kazenske stroške.
C. kr. okrajna sodnija Kran],
odd. I. dne dne 16, avgusta 1916.
De v.
U 222 16-
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Kranju je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Antona Fajfarja zavoljo prestopka po § 14 št. Izak, z dne 7. 8. 1915. drž. zak. st. 228 v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva g. Rajkota Peterlina, in obtoženca po danes dognani glavni razpravi, po predlogu obtožitelja, da se naj obtoženec zakonito kaznuje, razsodila: Anton Fajfar, sploh Zlatič, roj. 1882 leta v Polju, ože-njen, posestnik v Orehu št. 8, nekazn. je kriv, da je mej drugim dne 24. julija 1916 zahteval izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene in sicer za 100 kg ajde,90 K, s čemur je zakrivil prestopek po g 14 št. 1 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915. drž. zak. št. 228 in se obsodi po § 14 cit. zak. z uporabo Sj§ 267 in 266 k. z. v 24 ur zapora in 50 K denarne globe v slučaju neizterljivosti v nadaljnih 5 dni zapora. Po smislu § 18 sub 1/ cit. naredbe se zreče ajda za zapadlo.
C. kr. okrajna sodnija Kranj,
odd. I., dne 16. avgusta 1916.
Dev.
U 228/16-3
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. kr. okrajna sodnija v Kranju, odd. I., je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Aleša Stare-ta zavoljo prestopka po § 14 št. 1 zakona z dne 7. avg. 1915. drž. zak. št. 228 v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva g. Rajkota Peterlina in obtoženca po danfs dognani glavni razpravi, po predlogu obtožitelja, da se naj obtoženec zakoniio kaznuje, razsodila: Stare Aleš vo. Pe.trovc, roj. 1859. leta v Hrastju, kat. oženjen, posestnik v Hrastju, nekazn. je Uriv, da je mej drugim koncem junija leta 1916 v Hrastju zahteval, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za. neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene in sicer za 55 kg ajde a 76 h, s čemur je zakrivil prestopek po § 14/1 ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915. drž. zak. št. 228 in se obsodi po § 14 cit. zak. z uporabo §§ 267 in 266 k. z, v 24 ur zapora in 30 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti v na-daljne 3 dni zapora, po § 389 kpr., da plača Kazenske stroške.
C. kr. okrajna sodnija Kranj,
odd, I. dne 16. avgusta 1916
Dev.
Sioilja išče dela
na dom. Najrajše za kako trgovino. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod „Šivilja 220".	2124
□
G
da se preskrbimo s suho zelenjavo in sadjem za zimo. Naročite knjižico: „Sušenje v gospodinjstvu" od B. Račlća. Dobi se po knjigarnah po 30 v.
Kot učenka TS
želi vstopiti deklica poštenih staršev v trgovino mešane stroke, ki je dobro dovršila 6 razr. in je vešča tudi nekaj šivanja. Vstopi najrajše kam na deželo, takoj ali pozneje. Ponudbe sprejema uprava lista pod št. 2109.
Proda se več vagonov lepih
bukovih meterskih drv
še v zinskem času sekane. Oddaja se tudi posameznih vagonov. Ponudbe na
A. Pele, Ribnica, Dolenjsko.
Naprodaj
sta <Ж
švicarske pasme, izvrstni mlekarici. Linhartova ulica 6, Ljubljana.
s trgatvijo, zidano kletjo in s posodo za 70 hI na Bizeljskem se proda za 25.000 K ali pa 40 do 50 hI vinskega mošta od preše po Г40 K liter brez posode. Božidar Sever, tačas Varaždinske Toplice, Hrvatsko.	2095
Suhe gobe, trčen med, vosek, kimeli m janež
po vzorcu kupuje tvrdka
Maks Lavrenčič, Gradec, 2115	Etisabethstrasse 22.
vseh vrst sukno, podloge itd. kupi zavod za
opremo armade (tudi na deželi), Dunaj I. Backerstr. 9. —	1935
se proda.
Gradišče 15, 1. nadstr., levo, 2110
Išče se 1M
in jih plačujem po najvišji ceni. Pojasnila glede cen daje špedicijska tvrdka BALKAN v Ljubljani. 2107
Slivovko, tropinovec, rum in vino, milo za pranje, toaletno milo ter mok-kador krepilno kavo
oddaja po najnižjih cenah tvrdka
. Kušlan, Ljubljana,
Kariovška cesta IS.
r.

katera je vajena nekoliko šivanja, zmožna špecerijske in manufakturne stroke, ter bi šla v trgovino na deželo za manjšo plačo. Ponudbe sprejema uprava lista pod »Zanesljiva« štev. 2091.
Išče se mlado in pošteno
Iščem
m &

katera uornu spi, samo čez dan za hišna dela. Naslov pove uprava Slov. pod št. 213°
i" i џ m fi
Ш m k. 'Ш*
M
Slov. voj. narodne pesmi
:•: za štiri glasove, 1915. ;-: Fran Marolt, Ljubljana, K 1-50 in K 1*80.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejšo priporočamo. — Najiopše darilo!
(tepke) za kuhanje
plača vsako množino in sicer za češplje po K 25 in tepke po K 20 za 100 kg
Veležganjarna sadja
M. Rof ner & Co.
LJUBLJANA.
Lepa, plemenska
z nekoliko posestva v najem, al г;<гз4[2:чо na
račun v bližini žel. postaje. 1' nuabe na upravo lista pod štev 2011,
j ШШм BATERIJE
~ ' sa Koi пгјо;.1.;е! Kakovost 1г dobi miru Razprodajalcl zahtevajo cenik o malih svetilih,
Vcnrwp,r,<p. КгвМ. Vinouradi Ш ReSkn
s teletom je naprodaj. - Streliška ulica št. 33, Ljubljana.--2131
za obiskovanje semnjev. Več se poizve pri upravi „Slovenca" pod št. 2133.
■	EotograS aparat, kopalna banja,
■	stara obleka
——ииаа—д—n
moška in ženska, čevlji, "ffc
Miklošičeva cesta 6., Ш. nad.
1431
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Ша fC? ? C 54Ftfl Cena lončku z jam-J	stvenim pismom j
IK 1-50, 3 lončki K i'—. 6 lončkov K 5-50, 6 lončkov | j K 5-50. Stotine zabvainic in priznalnic. Potenje j nog in rok odpravi Ita-prašek. Cena K Г50, 3 škatlje K 3-50. Кетепу Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/844 Ogrsko.	S
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri
Prvo Hranisho podjetje za umetno steklarstvo iit slanje na steklo
Д ugusfa ДбпоШ
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 13 pri „Figovcu"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v iiguialnl in navadni oi'iamentikl, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvitov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
V
(jTItambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in iziieiovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
Ceniki Iranko. 553 Ceniki iranko.
Najcenejše
solncnike
—— IIII — ■
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
Josip Vidmar, tovarna dežnikov, Ljijana,
Pred škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.
MATEONIS
JSDfNSTVEN
u svoJoJ
NSJBOUE
JPAVNA NflJsiGUr.l «iOE PORODiČKO I * PIĆE 1
9
Zaloge v Ljubljani: R. Šapabon in dulius Elbent.
d
ura$el{
vulašmlec alasovirjsv In trgovec glasbil
Ljuiiljana, Wolfova ulica št 12,
Zaloga ter izposojevalnica fjla-
sovirjev, pianin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo, Špečiclni zavod za vglaševanjo ter popravila vseh glasbil. Vglaševalec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih.
kr.
moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.

1.)	Vpisovanje v 1. razred deške oziroma dekliške vadnice je v petek, dno 15. septembra od 8. — 10. ure, vpisovanje v višjo razrede obeh vadnic v sobot o,'dne 16. septembra od 8. — 10. ure.
2.)	V 1. letnik ženskega učiteljišča ne bo sprejemnega izpita in otroški vrtec se no otvori v šolskem letu 1916-17.
Prosilci za sprejem v pripravljalni tečaj naj se zglase v petek, dne 16. septembra ob 8. uri, v 1. letnik moškega učiteljišča v soboto, dne 16. septembra ob 9, uri.	,
•;3.) Gojenci in gojonke, ki so bili sprejeti meseca julija v 1. letnik in dosedanji gojenci in gojenke ostalih letnikov naj se javijo v soboto, dne 16. septembra in sicer ob 8. uri gojenci, ob 2. uri gojenke.
Šolsko leto 1916-17 se prične v torek, dne 19. septembra s slovesno
sv. mašo.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1916.

Radi preselitve se proda
zajamčeno naraven, vkulian v najfinejši rafinadi, poštni zavoj 5 kg K 12-— franko po povzetju
А.ТозекДШШтоиоШШЈ L2.
2093 Za engzo odjeme, posebni oiertil
w «
lf©£3JSl
v kateri se nahaja gostilna in trgovina ter več stanovanj. Ohrestuje se dobro. Prevzame se lahko takoj. Več v Spod. Šiški, Celovška cesta 22.	2101
kakor tudi
čreSnfeug, hrnšeue, jjgitierfeije ter leseno ob
kupujem go uajvlš)! dnevni ceni.
1839
Ponudbe na naslov
: Jos. Kllll,
Franca Josipa cesta It 1.
ИП Jaz
Kranjska deželna podružnica
n. a. dež. življ in rentnc, nczg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovania na doživetje in smrt, otroški!) dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba no dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj konccm
leta 1У14............................K 173,490.838-—
Stan;e garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.U22'76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na divdendah iz Čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOjlMl ХазагеоаЛЈЕ, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln
"poštnine prosto.	M39
Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta St. 12.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejskimi lasmi, ki som iih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje ras brade, in ie po kratki dobi daje lasem in brad. naravni blesk in polnos' in jih varuje pred prezgodnjim osivenicm do na višje starosti.
Lonček po 4, 6 in 10 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s postnim povzetjem ali tlenar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila
1443
Дпа Csillag, I, KotnimarSci
St. 1500/m. š. sv.
Šolsko lete 1916/7 se prične no vseh mestnih ljudskih šolah ljubila« u
dne 16. septembra 1916
g klicanjem Sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom.
Vpisa-alo se bodo v četrtek dne 14. ln v petek dne 15. septembra 1916, vselej od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do štirih popoldne in sicer:
Za I., II., III. in IV mestno deško ljudsko šolo v šolskem posl ip;u I. mestne doškfi šolo v Ko-menekega ulici št. 19, za mestno nemško de^ko ljudsko šolo v šolsKeru poslopju c. kr. nemško državne gimnazije v Beethovnovi ulici, za mestno slovensko dekliško šolo in pa za mestno nemško ileklišUo šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21. za m si no trrazrednlco na Bar,u v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št 40, za šišensko deško iu dekliško oseuiraireduico v tamošnjeni šolskem poslopju na Gasilski cesti št. 242 «
Otroci, ki ne stanujijo v Ljubljaui, se v mestno šole no hodo sprejemali. Vse podrobnosti pojasnjujejo šolska vodstva ob vpisavanju.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 1 septembra 1016.
izvir e
zakonito zajamčene
SI1
lerkulei
Cenik št. 988 zastonj. Zastopniki se iščejo.
stfskalmce za grozdje m sadje
prvovrstni izdelek.
Ilfdr. stiskalnf.ee za jjrozd.e m sadje.
Neprekosne!
Mirni za grozdje ia sadje. Naprave za MeSarise.
PH. M&W№m & C
tovarna poljedelskih strojev
Dunaj II. Taborstr. 7i.
Specialni oddelek za izdelavo stiskalnic za mošt in vino.
гкгдаим^мтакзЕизиа
Priooročamo
FflFF brzošivalne stroje
priznano najboljše na svetu ■■"■'■	s pismeno 10 letno garancijo! -----------
Posebno pripravni za umetno vezenje (štikanje) krpanje perila, nogavic itd. o čem dajem brezplačen pouk. — Lahek in tih krogličen tek. — Šivajo naprej in nazaj.
Ugodne stare cene in mesečni obroki.
Zaloga vseh vrst šivank, olja ter posameznih delov za stroje in kolesa
Ign. Vok
Specialna trgovina šivalnih strojev in Puch koles
Ljubi j ana, Sodna ul. št. 7. zraven sodne palače.
Sprejmem zastopnika ali zastopnico v večjih krajih na deželi.
T^rdka IvanCič & Kurinčit. Lfisie
2117	Rimska cesta IS
vljudno naznanja cenjenim trgovcem, da
s$«mri sine Ш sepSsssalsra 89SG trgooim® s	ш
gaisnteriisftim Шдош m debelo.
V zalogi se dobe tudi vse vojaške potrebščine.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
n
ro 3 Гб
- I
g-
v? o
o E
л
C3 0> O
o
u, D.
сл ca
MS? j

Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v nriznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
o to o n<
(O
s
o

Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.


П311!ШИШ«ШИ*1|117ШШШШЖДВВШШ1а >' - £
fJe puščajte otrok samih, da se požari omejljol
шавмииши1. адиипштивиаа
0i
[jgp Edini slovenski zavod brez tujega kapitala ie
emna zavar
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
i
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne t izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med Časom zgradbe; 2. vse pre« mično bla^o, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove ln enako; i 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge ^ kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor p tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od c katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in adnine, ki so znašale 1, 1912. 673,356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913, na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo raste! zaklad.
Ponndbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farah na« stavljeni poverjeriki.
IS 0	Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.	1439 p
i
______ i
1
JNle puščajte otfok samih, da se požari omejijo I
i иншпкмапмшс■пиавсг^тлзавз.г.-лжЈЈМ
1 I
m
£
Ш
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
Sološna
икгг:.: i.~ "r ^гзотапшшукљИЈШ« : --Tnmsis
Telefon št. 41.
Centrala na Dunaja. - Ustanovljena 1864. - 34 podružnic, Uoejsl ШагШп
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vloj na hranilno knjižice brez rentnega davku, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanjo in prodajanju vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih kurznlh poročil.' — Sbra njevanjo in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in jiosojila nanje.	15
ustmena ln pismena pojasnila in nasvet) o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsek
31. decembra 1915 no knjižice
'i — So. ^slra cesta. Delniški kapital in rsserve 65.Ш.ООО Kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut tn tujih novcev. — Najomodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna rcviziia izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promeso zu vsa frebanja lar orezplasno, Stanje ЦепчгпПј vlt>T na hranilno Imjižloe dna 33. avgusta 191S IS 133C36.7S1-—, in tekoči račun K 288,243 478
миииииииииимииии спаапгатпзпкхг^љта::«
¥о.ша гглшм ura
l np.tiui<"no rogul, in rc-P pils. Nikul ali jeklo K 1 12 — 10 — 20'— i radi I : vetiln. ltazalUćom Iv 1«--SO —K 21 v srebrnem okrovu K 18 — — K 28-, :< radij svet. kazal. K HO — 3ii-— srebrna zapesui. ura na olast. R ,10— lili-— m — H kar. /.lata napostna ura na elast. K 100 - K |№— Iv 110 - :i letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. NikiiU riziko! Zamena dovo-fjenu ali denar liaznj.
Prva tovarna nr Лгп Konradi
o. in kr. dvorni založnik Uriiv št. 1553 (Češko.) Na željo so vsakomur zastonj pošlje moj glavni conik.
i*
ima v zalogi sledeča tirmila;
Orehove Jropinc (cele) v ploičah po K 84— iu zmlete i\ K 87-- za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 70 K brez vreč &. 100 kg.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po
50 kg a K 53"— za 100 kg brez vreč,
SIsdKorno hrvno klajo po 51— K za 100 kg
z vrečama vred.
Pcžisdslci S Naročajte pri Gospodarski zvezi semenu, ječ<ren, domačo in nemško deteljo, grašico in semensko koruzo za zeleno krmo.
Kmetovalci! Preskrbi te si od Gospodarske zveze kainšta, kalijevo sol, 8% kalijev, IS—20% mineralni in kostni stiperfosiat, mešana gnojila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10'— Л 100 kg z vrečo vred. Naročniki naj dostavljajo lastne vreče lranko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. I)obi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K 4 100 kg z vrečo vred.
Odšle: prodaja knjižico „Živinorejci in voina" Katoliška Bukvsrna.
Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-
ugodne šili cenah koruzne storže, ajdovo, prosene
in druge pleve.
Poljedelske stroje, motorje, mlatilnice itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi.
®

■tir
vpisuj i?83 september vsak đan od \l do 3. ure pop. ¥ Sodni mL št.l.
Začetek šolskega leta in otvoritev dnevnih kurzov ter kurzov za jezike dne 2. oktobra 1916. ob 8. uri zjutraj. — Večerni tečaji za kontoriste, kontoristinje, prodajalke, vajence, vajenke itd. otvorijo se tudi dne 2. okt. 1916 ter se vrši vpisovanje v te kurze ves september vsak dan ob vsakem dnevnem času. — Šolnina zmerna. —	2009
Bližalo se veliki dnevi sreče!
V času do 1. feb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk:
Hoifih srečk Hvstr. rdseega križa	. in 5©©.®©® kron
ТигјкШ srežk . .	4©©>@©© in 2об.о@о kron
3% zemljiških srsčk \l l !Г$8 .	. 9®„0©0 in 9©*@©© frank.
3% zemljiških srečk iz 1. 1SS3 .	. @©,e©o in 1©©,©©© kron
17 Žreba«! vsak©	Svota glavnih dobitkov l. 1917:
3,230.060 кГОН oziroma frankov. --- РЗегебиз obrok sasno K ?•— oziroma K 3°75.
Te srečko imajo trajno denarno vrednost in je izguba denarja kakor pri loterijah v slučaju netzžrebanja iikljilleio! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite
z naročilom!
5«:
'V
© nrseetku novsga	leta 1916—-h«
v upšulinski^h deklSftkih šeiai« ч Lj&ifoijapi«
V uršulinskem učiteljišču, notranji petrazredni ljudski šoli-vadnici in tri-razredm meščanski šali, v vnnnji petrazredni ljudski in trirazrenni meščanski
šoli se prične šolsko leto 1916—17 dne 20. sspiemhra 1D15 s slovesno sv. mašo v čast Sv. Duhu.
Vpisovalo se Ijo za notranjo in zunanjo šolo 18. in 19. septembra od 8 do 12, ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne v uršulinskem samostanu (na porti), Kongresni trg 18.
Dečki in deklice za otroški vrtec se bodo vpisavali istočasno in ravnotam.
Natančneje bodo označeni prostori za vpisavanje v samostanski veži.
p p i m rabljeno, dobro ohranjeno
.1
nevmatiko
(gumijasti plašči in zračne cevi)
v vsaki množini in najvišji ceni.
A. GOREČ, Ljubljana
specijalna trgovina s kolesi in deli Marije Terezije cesta 14 (Novi svet).
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
249
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. [ Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. V sredini mesta imam tudi več dobro se obrestujočih hiš. Več se izve na označenem mestu.
m
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1893.
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po

Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
3! O
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7% 15 ali 22 v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Ealan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. јЦЦј	I. podp redsednik:	II. podpredsednik:
Ж Bogumil Remec, ravnatelj slov. trg. šole Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani, v Ljubljani.
Člani: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rač. oficijal v Lju-bljani; Anton Kralj, tajnik Zadružne zvoze v Ljubljani; Dr. Merhar Alojzij, ginin. vero-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, Ж odvetnik v Ljubljani; Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Sašnik, c. kr. gi-39S mnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schvveitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš
Ш
џ
M
Kiii
Ušeničn'k, protesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik. katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anion Kržič, c. kr. protesor in kanonik v Ljubljani. — Olani: Anton Čadež, katehet v Ljubljani; K, Gruber, c. kr. fin. rač. ottciial v Ljubljani: Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje. c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
1 %-iA
i^m. A il
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po

brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih i00 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000-—. Stanje hranilnih vlog јг bilo koncem ieta 1915 23 milijonov kron.
sv. ; a тзјеезшиежни .тпеиа
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice sc eskomptujejo najboljše.
■MENJ ZA POSODO
od 4. do 16. septembra. Prodala Karlovarskega porcelana, emallirane in železne posode.
Za številni obisk se priporoča IVHH KUS.