53® it v Tilka» Vah» — rm . . ku-— » ■ Ö'—“ teta' 4> ■ » ■ • 3- -» 1-20 Posamegna številka stane 12 v. Maribor, date 5* julija 1918® Letnik X» Inseraii ali osnaÄ- se računajo po 18 od 6 redne petHvrst»t večkratnih oznanilih^ — popust „Straža“ izhaja v|S deljek in petek popw^Ä Rokopisi se ne vj&sfpM 1 H*o«t*te«i političen Hal aa . ... lUllllV W a j delamo po Slo ronskem? Na Koroškem se še hihitam podpisuje deklaracija. Zborov alno življenje se zaradi prepovedi ne more razviti. Glasilo koroških Slovencev „Mt" je zdaj edin javen delavec na Koroškem. Da pa, se od ust do ust* torej nejavno, širi jugoslovanska misel, ne dvomimo. : Na -Štajerskem se prirejajo politična zborovanja. Četudi so prepovedana, vendar dosegajo tsvoj namen. Rre.oviedi predočuje.,o vsemu ljudstvu, kako o-pravičcna. je naša zahteva po jugoslovanski državi, k.,er se l.am ne bo orne.,evala svo .oda,. Nepolitično društveno življenje pa se je začelo živahnejše razvijati. Zraven tega se bo moralo m.sl.ti tudi na gospodarske sestanke, ki se po naših informacijah ne bodo ome evala, ka„ti ierman se glasi, da se morajo prepovedovati le narodnopolitična, zborovanja. Obe Stranki se pripravljata na reorgah zaciio Na Kranjskem stog v os-, i edju reorganizacija strank. Ne vemo, ah se je že.dovolj istor io za poglobitev jugoslovanske misli. Iz . reminbgih kranjskih občin ni došlo nobenega glasa za jugoslovansko deklaracijo, «,ti od obči skih zašto, ov niti od posameznikov. NepolHično društveno delo »toroje počiva bolj kakor na Štajerskem, kar trdimo kajpada, samo na zašler?ovain ;u časuiškili naznanil in -poročil o društvenem delovanju. Mogoče, da društva delajo na tihem in se ne zatekajo k časnikom. Potem slava, jim, naša trditev potem ne odgpviarja dejsflvom. 'N,a Primorskem je glavna s„rb za prehrano-To je naravno in razumljivo. Pač pa. je v Trstu ju-gos ovar.ski pokret zelo živ ahen. Kadar se ustanovi Narodni svet, bo marsikatero akcijo lažje spraviti v tok. Zdaj se je treba obračati vedno le na stranke. Narodni svet bo skupna inštitucija in nam se zdi zelo potrebno, da zdaj nar stopamo Iskupu,o in se pripravljamo na skupne na-* stope, kakor pa na stre. ikavske. Cp dosežemo jugoslovansko drža o, se bollo itak stranke morale prilil god. ti novi situaciji in takrat bo dovolj časa in dela' za strankarske čil e. Sedaj ja je treba varovati v sakemu strankarske eil.e, toda, glavno pozornost j o-sveeati našemu skupnemu cil.u. Hudi strankarski s-popadi bi bili nepregledna, škoda za našo skupno -i var. Za césarj a iii cdsarico! Že več mesecev so se javno in na tiliem širile skrajno abotne, grde, naravnost protidinastične govorice o našem cesarju Karlu in naši dragi cesarici Ziti. Ouranljailo in obrefcovipo se je ti .dve vzvišeni osebi, da je bila groza. Podtikala so se njima besede in pripisovala dejanja, ki so bila naravnost goro-stasn^^Kovačnioa. za te vest, j.e b.la v vseuemškem. taboru.'-'Živo se še spominjamo govorov na nemških Volkstaglh v Gradcu, Beljaku, Mariboru, Št, liju in drugod, ' kjer so govorniki v se mi in pod varstvom vladnih komisarjev smeli javno in prikrito napadati cesarsko dvojico,”;--Kako. nesramno je govoril znani profesor dr. E. "'Meier na, mariborskem VoIksiRgu , ne da bi se mu bilo oporekalo ali odvzela beseda! V Gradcu so nemška društva skovala resolucijo, v kateri so graški prusofili nastopili naravnost proti osebi vladar,evi, tako da je državni j . ràvdnik b i ] risi-ljen te „nemške patrijote“ prijeti po § 63 in jim zapleniti dotično resolucijo radi z ü o č i n a r a z ž a 1-jenja Veličanstva ter naperiti proti vse-nemškim patriojotjom seveda sr.mo objektivno postopanje. ^Ako so si graški vsenemci drznili s\Oja a t--dinastična čustva,izliti v javno resolucijo, potem si lahko mislimo, 'kako so rohneli in govorili zo er cesarsko dvojico v svojih društvenih prostorih med štirimi stenami! In kaj se je zgodilo v Fiirstienfeklu ? Tam so sklenili tržani, da priredijo koncem apr,la: , Karlov teden“ v korist osle. eliti vojakov. Ker pa, je ' cesar Karel odpustil zunanjega ministra Czerninà, so takoj odpovedali „Karlov teden“ ter so takraPrhj-ši podpirali za Siiclmarko in š'chulverein. ^ S takim počenjanjem se naravnost izpodkopava avtoriteta cesarjeva in naše oblasti so molčale k temu ter mirno gledale vse fo.’> Da še več! Mi smo v. n a S i h 1 i s t i h odločno in ostro nastopili proti temu a n t i d in asti č n emu rovanju b e s n i h. V s e n e m c e v i n drugih r a z Š i| r ji e v a ji c č’-v Ida ž n j 1 v ifi vesti o cesarju in c e :s iai r| jii o i, a b ili s im o dosi, te id -n o ■ v s a k o k r aj t konfiscirani. (Gl. jstra-žo“ z dne 3. majnika t. 1,!) Mi torej nismo smeli brcniti svo’ega cesarja,, casari c e! Cesarski uslužbenci, državni pravdniki, c. kr. politični cenzorji sc nam obrambne članke cesarske dvojice konfiscirali mesto da bi bili nastopili proti obrekovalcem in laž njivcem! Naš nastop zoper lbžnjivce in grobokope dina|stičnih Čustev, katere smo mi n: ravnost imenoma navedli, je bil takrat „staatsgefährlich“, državi Ugvaren in nevaren javnemu miru, zato smo bili —-konfiscirani, rovarje zoper vzvišene osebe cesarja in cesarice pa je bilo seveda v, interesu države! • In ta naravnost neumna konfiskacijska praksa se je pod slabotno Seidlerjevo vlado dozdaj nadalje vala. ‘Seidler tudi nemškim listom ni pii ustil braniti cesarja, ker |se je bil zapisal Vseuemcem in si zato ni umi odločno nastopiti proti njim. (Zadnji to-•ek je nemški Volksbund n ° Duna ju s.kbcal vel ko zborovanje, kjer, so govorniki in ljudstvo dali duška svopam patri, otijčn:|m čutom ii j baročno protesti ,n proti gonji zoper cesarja in cesarico. Ta paitrijotič-na manifestacija, je bila velikanska. A kaj se zgodi na cesarskem Dunaju pod 'Seidlerjovim režimom? — Poročila o tej manifestaciji so bila, od cenzure močno „poštucana,“:, vsi govori popolnoma, konfiscirani, kakor tudi resolucija, ki ni obsegala nič drugega,, Kakor prošnjo na kardinala dr. Pilila, da sporoči naslednjo soglaisno patrijotično izjavo presvi tli cesarski dvojici: „Krščansko ljudstvo dunajskega mesta , zbrano pod vodstvom Volbsbunda, prosi Vaši Veličanstvi, da sme predložiti pred prestol Veličanstev čustva neomejeno zvestobe in udanosti v času, ko so sovražne sile vidno na delu, da bi z vstrajnim hujskanjem uničile dinastično Čustvovanje avstrijskih narodov.“ Vsak misleč Avstrijec se mora prijeti za glavo, da je v Avstriji kaj takega mogoče!? Nastopiti so morali Madžari, da se je vzdramil Selidler. Napovedali so interpelacij v ogrski zbornici, v kateri se zahteva odločen nastop proti lažnjivcem in rovarjem zoper ljubljeno cesarico Žito. Nato so se vzbudili nekateri nemško n apio n al n i poslanci, katerim so radikalni Vsenemci že čez glavo zrastli, ter šli k dr. Seidlerju, da zahtevajo oster nastop proti, obrekovalcem cesarske dvojice. In kaj izjavi dr. 'Seidler? Dr, Seidler prizna predvsem, da mu je vse to znano. Čudno 1 Prvemu svetovalcu krone je znana c,-siudna gonja zoper krono in ta svetovalec ne stori nič proti ti gonji, da, celo pospeševal jo je s tem, da je zabranil patrijotičnim listom, da niso smeli nastopiti zoper to gonjo, da je niso -smeli razkrinkati, da niso smeli ljudstva podučiti, kako,j,e treba nastopiti zoper te hujskače. Dr. Seidler ni pripusti v listih prinesti patrijotičnih. izjav cesarja ljubečih državljanov, on ni dovolil prinašati dinastičnih govorov. Še le zdaj/ko je cesarjeva avtoriteta, močno podkopcha* še le zifej se je zdramil. Nato obljubi dr. Seidler, da se bo zoper raz-širjevalce takih antidinastičnih vesti odzdr.j zänarrei z vso strogostjo posto, alo! 'Torej vendar enkrat! À pribiti moramo, da sta edino dr. Seidler in njegova vlada, kriva, če so se mogle take vesti razširiti med ijudlskimi sloji, ker nista, pravočasno nastopila proti razšjir eva/!eem! Marsikatera, nerazsodna oseba bede zdaj morebiti zapadla bazni, pravi, povzročitelj gorja pa bodo zopet ostali nekaznovani. Dr. Seidler. ‘e res prava nesreča za Avstrijo, Vse je zmešal. ; VS& zamotal, s svojim vladanjem popolnoma zavozil, izpodkopal državno in cesarjevo avtoriteto f; Iz juga, je pripustil nemško ok joslansivo k avdijenči pri cesarju, ne da bi poprej se informiral. ' kake ljudi je peljal pred cesarja, in tako je pustil takrat pred cesarja kot zastopnike nemštva med drugimi Kresnika iz Črešnjevca,, ki je bil obsojen dadi krivega pričevanja, na več mesecev težke ječe, katere še niti odslužil ni ; dalje znanega Kraulilerferj i iz Slov. Bistrice,, ki je bil ohso'en redi nrp/j.;4 >a cen ; pokojnega „Linharta, o katerem -vedo' rosebrto sowie,Tnii demokrati marsikaj 'povedati1; Juhai tv iz Sl. Bistrice in druge take, ki so imeli o: ra,viti s sodišči : posebno pa gre na rovaš dr. Seidlerja nedostohii nastop mariborskega Girsimayrja, ki je pred eeser-iem naravnost govoril neresnico in obrekoval in'Seidler ni imel poguma, da, bi bil tega človeka zavrn.l. kakor je zaslužil. Prvi svetovalec krone bi moral že biti tako brihten, da bi vedel, da taki nastopi, kakor ie bil nasto > južnih Nemcev pri cesarju, avtoriteti grozno škodujejo. In • rvi svetovalec kro*e bi moral tudi bti prvi branitelj in zagovornik brode, ne pa grobokon njene avtoritete! Zato pa polUčni slabotnež, kakor je dr. Seidler, naj kmalip za vedno izgine iz --ovršja. Upamo, da se bo to zgodilo morebiti p r e ; , kakor mislimo, celo skoraj prepričani smo, da Seidlerja ne bo več, ko bodo naši č tatel.i dobili rr'-hodiro števdko ..Straže“ v roke. Cim ure', tem bolje! Slovensko ljudstvo pa, si svojih patrijotičnih Čuvstev in svo’e ljubezni do cesarja in cesarice ne da iztrgati, četudi ga razni državniki pritiskajo in pregrinjajo. Dogodki v Nemčiji. V sredini seji nemške državne zbornice, ki je aiift zelo zanimiva in živahna, se je vršila razprava j državnem proračunu in o sklenjenem miru z Ru-munijo. Sooiajldemokratični poslanec Scheidemafnu je zahteval od vlade primernih korakov, da se ustavijo napadi zrakoplovcev na, odprta mesta ter je nadaljeval, da zadnji Kiihlmainnov. govor ni nič drugega*, nego njegov umik pred glavnim stanom, kar pa daje žalostno perspektivo za bodočnost. Razmere v Nemci so žalostne in nevzdržljive. Časopisju je zabranjeno priobčiti svoje mnenje. V Nemčiji vlada vojaški, absolutizem, katerega nekoliko omiluje strah pred .p arlamqntar!i!Ön|imi škandali. V ljudskih map ali via-1 da skrajno ogorčenje, toda ne samo v krogih delavstva, ampak tudi v uradništvu in v srednjem stanu, Socialni demokrat Ledebour je izjavil, da nemške politike ne delata ne državni kancler in tudi ne državni tajnik, ampak obema je odkazan nalog, da morata olepševati in kriti neodkrito politiko nemške vo’ajšklodvorjumske kamanile. Nemška vzhodjna pioli-tika je popolnoma pogrešena in bo trajno ogroževala svetovni mir. Podkancelar Payer je glede vprašanja miru iz-hivil, da bo o sklepanju miru govor še le takrat, ko jbotto nemške zmage popolnoma uničile in strle voljo m željo sovražnikov do nadaljevanja vojne. Grof Westarp iz nemškega centroma je rekel, da je popolna zmaga Nemčije nad vsemi sovražniki edino možno in tudi edino varno sredstvo, da se do-I seže mir, V sličnem smislu so se izjavili tudi vsi na-i slednji vsenemški, nemškoliberalni in nemškonacijo-, n alni gevorniki. Glede Rumunije j,e izjavil grof P rasch ma, iz jeentruma, da Nemčija potrebuje Rmnunijo kot međupostajo na vzhod. Rumunija mora trajno ostati pod nemškim gosnodarskim in političnim vpTivom ter biti dober odjemalec nemškijh tovarniških izdelkov. Poljak dr, Laszevski je zahteval, da se naj pri tnovi ureditvi Poljske ozira na želje Poljakov v Nem-I čiji. Podana roka za spravo in mir med Nemci in Poljaki bb poslednje tiščala tako dolgo, dokler se ne bo znebila železnih rokavic. Kaj pomaga Poljakom v Nemčiji, ako je vlada odpravila jezikovne izjemne za-; bone, ako pa obsedno stanje zabranjuje vsa jajvna i zborovanja. i Iz gornje izjave je več kot dovolj razvidno, da se Poljakom v Nemčiji ne godi za las bolje, kakor nam Jugoslovanom, zlasti Slovencem, v Avstriji. i Razno s K roškega Veliki hotel „Gregorhof“ v Železni Kapli je prišel, kot poročajo „Štirne“, v roke nekega hrvaiskie-ga Žida. ki se bo dobro okoristil že s tem, da prodaja opravo, perilo itd. za sedanje visoke cene. Lisi se boji, da bi tam nastalo slovansko gostišče, in "kliče na pomoč. Koroški „Bauernbund“ je zboroval dne 23. jun. na Cajni ob Žili. Udeležencev 80, Govorila sta ces. svetnik Sehumy in urednik Freisinger. 'Slednji je u-bijal jugoslovanskega zmaja, ki so mu hoteli enkrat za vselej narediti koneo s papirnato resolucijo. Omizje nemških železničarjev v Beljaku se bo odslej z dovoljenjem vojskovodje imenovalo „Hinden-burg-Tafeirunde.“ Celovški list dostavlja, da je nar men tega omizja med drugim ta, da se vojskuje zoper „jdlie Krjicgswrnsler und Flaum^eher.“ Za slru-mno-nemški Beljak, ki sicer še vedno leži v Avstriji, kajpak prikladno! Celovške „Freien Stimmen“ se boje in kriče , ida hoče grad na Vrbi ob jezeru kupiti nek „hrvatski žid." Novejša poročila pravijo, da je. grad res prodan nekemu Hrvatu za 700,000 K, f ___ Rekviriranje na Pohorju Činžat, 3. julija. V „Slov. Gospodarju“ z dne 27. junija t. 1. i-lustrira donisnik način rekvizicij komisarjev Wieder-Tvohla, Kahlerja in W,indischa. Začetkom meseca maja t. 1. pride popolnoma ’•epriòaJkbViàno rekvizicijska komisija, obstoječa iz nekega podčastnika, enega poddesetnika! in treh pešcev k posestniku K na Činžat. Pokazali niso nobene uradne izkaznice, tudi od občine ni bil navzoč noben zastopnik, prestaknili so pa kljub temu vse o-rnare, skrinje, kašče in celo postelje, 'da, celo v neki škatlji, kjer je bilo nekaj slik in razglednic, so npali razkriti z zrnjem nabasanega slona. Ko 'so tam opravili svoj posel in se nabbedovali, so šli v spremstvu posestnika na drugo posestvo dotičnega, v ob- Sino Kumen. Tukaj ge je komedija nadaljevala, Razdelili so se vi dva oddelka, in v sobah in shrambah se je zopet ponavljalo odpiranje in prometovanje kar vseh predmetov, kjer se je slutilo, da tici kakšen — „corpus delicti“ v obliki zrnja. V neki shrambi je še viselo par fclobas, Ker ge posestnik ni zamogel razdeliti v dva dela, da bi hkrati sledil obema oddelkoma, je iz strahu pred krutimi rekviriranci pobegnilo tudi nekaj klobas* ki se še pa do danes niso vrnile. Pobrali so malodane vso zalogo zrnja, kljub zatrjevanju posestnika, da bo oves in nekaj žita še sejal, »n je njiva v to svrho že izorana. Navedel je tudi število služabnikov in dninarjev, ki se morajo z živili prehraniti, ker nihče ne more izumeti načina, kako bi se moglo iz krušnih in sličnih kart pripraviti jed, ki bi jo prebavil še tako skromni želodec, Napolnili so torej vreče, kar jih je bilo na razpolago. drugi dan prinesli so jih še več in frajtar ie 'gatfil s svojimi Slatinimi copati od predelka do p re- ; delka #v kaščah in polnil vreče s stroški in znojem pridelani sad. Milo se človeku stori, če vidi takšno postopan-\ß in če pogleda na setev in sadeže letošnjega leta, ki ga dan za, dnem uničuje mraz in dež. — Dotična ‘ komisija se je pojavila pri tem posestniku še drugi in tretji dan, tako, da se je bilo že bati, da sl pillaste v tej pohorski občini celo še — domovinsko pravico. Podčastnik ni odjema! kmetom le potrebni živež, temveč je poskusil kmete tudi spraviti v sovraštvo. Ko je rekviriral pri Bergauerju, je rekel, da K8 je poslala tje gospa K. iz Rute, Češ: „Naj le 'iščejo, tam je še vsega dovolj“: na Gornjem Kumen« pa je naltvezel posestnikom, ki so bili tudi deležni njegovega obiska, da jih je poslal tje Pergauer. Ali ni to brez primerno postopanje, ki zahteva sodnijske-ga zadoščenja in ali se moremo čuditi, če se je zgodilo žalostno dejanje v Forminu? Še en slučaj: Končno bi Še vprašal, kako si more neki gospod na Pohorju, kateremu se na trebuhu vidi, da je prehranjevalno vprašanje dobro rešil, prištediti z malo racijo 54 kg na teden toliko, da more fino belo moko zamenjavati za, perotnino? Pohorski kmet. do in petek od 10. do 1. ure in od 4. do 7. ure. To- , te. Izdaja tobačnih kart se prione dne 8. julija. V bakar mora oddaji tedenjski odrezek od tobačne kar-krajih, kjer so finančne straže, se bod,o karte dobile pri finančni straži, v drugih krajih pa pri občin s- j kem uradu, Za mesto Maribor se bodo karte dobile v uradnem poslopju okrajnega glavarstva, pritličje, desno in sioer po imenih po abecednem redu: dne 8. julija od 8.—1. in 4.-7. ure v sobi I za črke A, B, v sobi II za črke C, D, E, v sobi III za črke F in G; dne 9. julija v sobi I za črke.H, I, J, v sobi II za črko K, v sobi III za črko L; dne 10. julija v sobi I za Črko M, v sobi II za črke N, 'O, v jsobi lil za črke P. Q, R; dne IT, julija v sobi I za črko S, v sobi lil za črke T, U, v sobi III za črke V, W, X, Z: dne 12. julija v sobi I za. črke A do J, v sobi II za črke K do O, v sobi III za črke P do Ž. Od dne 13. julija naprej se bodo karte delile pri oddelku 'finančne straže v Mariboru (Wielandstr. 14). Karte, ki se do dne 14. julija pri občinskih u-radih ne bodo dvignile, se morajo vrniti pristojni finančni straži in se morejo tam naknadno dobiti. — Kdor hoče dobiti svojo karto, se mora izkazati z zanesljivo legjitffmacijo ali občinskim potrdilom. Kamilici, ki Še dosedaj otso oddali svojih prijav, bodo dopili tobačno karto Še le po 1. avgustu, a morajo poprej pri pristojni finančni straži oddati svojo prijavo«. Tobak se jim bo nakazal, če ga bo kaj ostalo od dosedanje razdelitve. Kdor se je naknadno prijavil, bo dobil svojo karto še le od 10. dne prihodnjega meseca. ' Opomba: Prijave (tiiskovine) za tobačne karte ima v zalogi tudi Cirilova tiskarna v Mariboru; 1 Pomad stane 4 v; 100 komadov 3 K. Hodi artderijski' boji ste ro .na celi fronti, pri Asiagu in ob sp dojeto toku Piave pa budi in far.-terijski b ri Pri Cbiesaoovi *b spodnjem toku Piave se je Italijanom posrečilo prekoračiti Piavo ter se utrditi na it vem bregu reke. Kako delajo Madžari s Hrvatsko? Ogrska in Hrvatska morata dajati za armado mesečno 90.000 glav govjedi. Za leto 1917 ne obiav- \ Ija madžarska vlada nikake statistike o številu živi- \ ne na. Ogrskem, Budimpeštanska vlada bo pač imela svoje razloge, da to statistiko ne objavi. Zato objavi'a „Gospodarski list“ zadnjo dostopno mu statistiko živine, to je ono iz leta 1911. Ta statistika, ki bo v j obče odgovarjala tudi danes razmerju živine med O-grsko in Hrvatsko, izkazuje, da je bilo leta 1911 na Ogrskem 7,319,121 in na Hrvatskem 1,029.758 govedi brez telet. Te številke bi morale tvoriti podlago za razdelitev živine med Ogrsko in Hrvatsko in bi torej morala dati Ogrska 86 in Hrvatska 14% od predpisanega kontingenta, t. j., Ogrska bi morala dali 17.500 in Hrvatska 12,500 glav.. Madžari pa so naprtili Hrvatski, da mora dajati mesto eno sedmino za Ogrsko in Hrvatsko določenega, kontingenta, eno petino, t. j., mesto 14% — 20'%, ali mesto 12.500 glav — 18.000 glav. Tako mora Hrvatska oddali mesečno ,5500 ali letno za 66000 glav živine več, nego bi morala dati. Ali ni nobene pomoči proti temu? Ne, tu ni ne pomoči, ne rešitve, izvzemši v Jugoslaviji. Zato bi mom li ravno Hrvatje najodločneje zahtevati Jugoslavijo, brez katere bodo Hrvatje kmalu plakali na, razvalinah svbjega. uničenega gospodarskega blagostanja, Razdelitev tobaka. C. kjr. okrajno linalnčno ravnateljstvo naznanja, da se bo na podlagi §13 naredbe o tobačnih kartah tobak in tobačni izdelki razdelili po naslednjem ključu (na osebo in teden): Okraj Celje-Mozirjf. 9> smodk, ali 27 'cigaret, ali % za/vicjlčka cigaretnega tobaka, .ali 1% zavojček navadnega tobaka; okraj Konjice: 6 smodk, 18 cigaret, 54 zavjojčkja ojig ape (nega, 1 zavojček navadnega tobaka; okraj.'Sevnica: 9 smodk. 27 cigaret, % zavoj- j čka cigaretnega, 154 zavojček navadnega tobàka ; o-kraj Marenberg : 6 smodk, 18 cigaret; 54 zavojčka cigaretnega, 1 zavojček najvaidnega tobaka; okraj Ala- j ribor-St., Lenart: 12 smodk, 36 cigaret, 1 zavojček ci- ! garetnega, 2 zavojčka navadnega tobaka: okraj Ko- j zie-šmarje: 6 smodk, 18 cigaret, K zavojčka cigaret- j nega, 1 zavojček navadnega tobaka; okraj Cmui-ek: j 6 smodk, 18 cigaret, 54 zavojčka cigaretnega, 1 za- 1 vojček navaidnega tobaka; okraj Btuj-Ormož: 27 ci- j garet, 9 smodk. % zavojčka. Cigaretnega, 154 zavojčka navadnega tobaka; okraj Raldgona-Ljutomer: 27 cigaret, 9 smodk, % zavojčka cigaretnega, 154 zavojček navadnega tobaka; okraj Brežice: 9 smodk, 27 cigaret, Vi zavojčka cigaretnega, 154 zavojčka navadnega tobaka; okraj Rogatec: 9 smod, 27 cigaret, % zavojčka cigaretnega, ,154 zavojčaka navadnega tobaka; okraj Laško: 9 smodk. 27 oigaret, % zavojčka cigaretnega, 154 zavojčka navadnega tobaka;, okraj Slov. Bistrica1: 6 smodk, 18 cigaret, 54 zavojčka cigaretnega, 1( zavojček navadnega tobaka; okraj Slovenjgra-deo: 6 sinodk, 18 cigaret, 54 zavojčka čigaret/nega, a zavojček navadnega tobaka. Ko bq: prišjo več ffojbaka, iee bo neenakost med okraji izenačila. Tobak se bo delil v pondeljek, sre- Na m n ju. Mbrnjariško pjoveljjnišfcvjo razglaša: Dne 2. junija zjutraj zarana je v Severni Ad-r‘ ‘ trčil majhen-oddelek- naših tqrpedovk na zelo številne sovražne n r .ovk • Na kratko ■«tv dalj e je prišlo 'dot živajhnelga topovskega ognja,. Posrečilo so je našim torpedovkam unteti enega velikega sova' nega rušilca, enega drugega pa poškodovati/Sovražnik „e odplul z veliko brzino Naše torpedovke so pile le malenkostno poškodovane in imeli smo samo nekaj lahko poškodovanih. Francosko bojišče. Raz ven hudih artilerijskih bojev ob Sommi in in infaterijskih bojev ob Aisni nobenih važnejši n vojnih dogodkov. Na francoskem bojišču se seda j nahaja 1 milijon ameriških čet. Turški sultan umrl. V Carigradu je dne S. julija umrl turški su -tan Muhamed Rešad Khan V., star 74 let. Vlad > je nastopil 1 1909, ko so Mlapoturki strmoglavi i njegovega brata Abdul Htmida. Za naslednika r a prestolu turških sultanov bo baje proglašen Mn hamedov sin princ Zla Eddin Efendi, ki je star sedaj 45 let in služi kot polkovnik v turški armadi, druge vesti pa pravijo, da bo nov sultan Wa hid ed Din, sin umorjenega sultana Abdul Asisa. tonn—di.. • 'rirlltiiTi--rainini-f «*«*»~*. . J (Politične vesti Jugoslovanska im sel zmaguje. Iz Slov. Bistrice se nam piše: Naš oicraj je v kulturnem oziru -o precej zaostal, posebno pa pohorske občine, kjer je nialo gol in še te so vsled \ ecke oddaljenosti skrajno slabo obiskovane. Zato smo se resnično bali, 'da, naša jugoslovanska misel ne fco kmalu prodrla med naše ljudstvo, ker le izobraženi narodi si pribore svoje narodne pravice. Vendar pa so tudi v našem okraju jugoslovanski valovi tako mogočno vzvaloveli, da danes najdemo v sleherni pohorski koči zavedne in odločne Jugoslovane. Iz vseh občin so poslali veličastna števila podpisov za Jugoslavijo, tudi vsi občinski odbori slovenjebistriškega okraja so, se izrekli za deklaracijo Jugioslov. kjiubav Le tupiaitjam je osamela kaka občina, kjer slučajno županuje teak bojazljivec. Kakor trd železen oklep so obkrožile naše jugoslov. občine danes še nemčursko Slov.. Bistrico in zato je navdal naše renegate in privandrance brezupen — strah, ki se je spremenil vi zlobno sovraštvo proti vsemu, kar jim izpodteopuje trhla tla. Tuintam skušajo izliti svojo jezo nad nami zmagovalci ,& surovimi psovkami v njihovih listih, ki pa jih noben razumen Človek ne čita, še manj pa seveda mi. Nemškutarji pa se v zadnjem času kar trgajo za slovenjs-ke liste, Bistriških nemčurjev namreč ne nameravamo spreobračati in jih tudi nočemo v naši Jugoslaviji, ker v njej bomo živeli samo nesebični, čisti in odkriti značaji z blagim slovanskim srcem. Le naše dobro slovensko ljudstvo hočemo vzgojiti, da bo zmor žno Izpolniti velike naloge, M ga Čakajo v njegovi samostojni državi, To delo krepi naše lastne sile — ker smo sl v njem vsi brez razlike strank popolnoma edini; duhovniki in učitelji, kmetje in odvetniki, delavci in trgovci, stari in mladi, možje in žene — vsi smo ene misli: Mi hočemo Jugoslavijo in zato bomo tudi z našim delom zmagali ! Parlament. „Slovencu“ pišejo iz Dunaja: vPred parlamentarnim zasedanjem stojimo, govori se o obširnem parlamentarnim programom, a na krmilu naše vlade tstoji še vedno dr. Seidler, poveljnik brez armade, trs v vetru. Iz zunanjih vidikov bi presojal človek parlamentarni položaj neugodno. Toda v vodilnih parlamentarnih krogih se vzdržuje trdovratno vest, da bo Seidler še pred 16. julijem odstopil. Na njegovo mesto pride nov mož, ki bržkone ne bo vzet iz vrst sedanjega ministrstva. In sicer računalo, da odstopi Seidler že prihodnji teden. Vse zaupnice^ol-fa, Teufla in Pantza mu ne bodo več danes pomagale. Vsi ostali člani sedanjega kabineta pa ostanejl? naibrže na svojem mestu. Ta kabinet brez Seidlerja bi ostal kot prehodni kabinet le do jeseni, ko naj se sestavi, koncentracijski parlamentarni kabinet. Sicer pa je vsa naša avstrijska politika brez vsake logične zveze, muha enodnevnica, brez gotovega programa, zato presenečenja niso izključena.“ Državni ibor. Dr. Seuner se prav pridno p -gaja z načelniki sfrak, toda kakor se zdi, brez vspešao. Dne 3 julija je povabil k sebi na razgovor načelnika poljskeg kluba poslanca dr. Tertil v ki ;e pa vabilo kratkomalo odklonil. Dne 4. julij t je pa povabil k sebi načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca. Dr. Seidler bo baje bližnje dni nadaljeval razgovore z načelniki strank. Jugoslo slovanski klub je sklican k seji na dne 15 julij'», torej en dan pred {tvoritvijo parlamenta. Slovani in Seidler. Dne 3 t. m. popoldnne seje vršila konferenca čeških jugoslovanskih in pob skih politikov o položaju. Razpravljalo se je o predlogih, kako poglobiti politične ia kulturne odno Saje n ed Čehi, Jugoslovani in Poljaki. Da je Se! dlerjeva pozicija že popolnoma nevzdržna, se je znova pokazalo. Načelu k Poljskega kluba poslanec Tertil je odgvril ministrkenru predsedniku, ki gì je povabil na nove razgovore, d a s e ž n j im s p Ì o h ne pogaja in parlamentarna komisija Poljskega kluba je to stališče klubovega načelnika izrečn■> odobrila. Na drogi strani so Mii na plenarnem zborovanju Češkega svaza sprejeti predlogi, ki s > SHdlerju skrajno nevarni, pa ga puščajo v popo ni negotovosti, kaj ima cd Čehov pričakovati. Vr tem- oziru je važno, da je Češki svaz odložil skl panje o taktičnem postopanju v drž. zboru na -Ca* tik pred zasedanjem parlamenta. Takrat se bodel t zbrala Češki svaz in Jugoslovanski klub k skupni seji. v kateri se bo natančno določilo postopanj naše in češke delegacije napram vladi. Takrat se l<> tudi definitivno sklepalo zlasti o predlogih češki/ socialnih demokratov, ki zahtevajo, da naj se dvigne proti Seidlerju obtožba zaradi kršenja ustav Dne 3 julija se je vršila seja čeških soc. Sklen ii so pri glavni skupščini Češkega zvaza staviti ši beči predlog: 1 V parlamentu predlagati obtožbi ? vsega Seidlerjevega kabineta zaradi kršenja ustave z naredbami, ki ustanavljajo okrožna glavarstva na Češkem. 2. Vložitev različnih nujnih predloge v glede prehranjevalnega vprašanji. 3. Zahtevati c- ; vlade pojasu la glede zadnjih dogodkov v Pardo bicah in v Plzeaju 4. Zavarovati se proti vmeša vanju centralnih sil v notranje zadeve Ukrajina Finske in Krima. — Popoldne je imel Češki Svaz plenarno zborovanje glede zasedanja parlamenta Med drugim so f klenih glede taktičnega obnašan a stopiti v stik z Jugoslovani in drugimi opozicioni 1 nimi strankami. Svaz protestira najodločneje preti političnim preganjanjem novejšega časa. Zborovalci apelirajo na vso češko javnost, naj z notranjimi spori ne moti imponujoče enotnosti češkega naroda. Pod predsedstvom posl. Staneka so zbor j vali tudi češki agrarci. Jugoslovanska demokratska stranka sije na sv -jem občnem zboru v Ljubljani dne 30. junija te volila dr. Tavčarja za predsednika, za podpresc i nika pa dr. V. Kukovca iz Celja, Matija Prosekrr ja iz Koroške, J. Stepančiča iz Goriške in dr. R; v-niharja iz Kranjske. Slovenec predsednik ogrske magnatske zbornice Za predsednika ogrske magnatske zborn ce je ime novan pomažarjeni prekmurski Slovenec dr. bar n Julij Wlassits (Vlašič). Dir. Šušteršičev dnevnik. Uskok dr. Šušteršič je začel izdajati nov dnevnik .„Novice.“ List je proti jugoslovanski politiki, ampak hoče samo „slovensko“ politiki). Dr .j Šušteršič, za katerim stojijo znani krogi, torej znova kliče: „Proč od naših južnih bratov! Dr. Šušteršič nas hoče v družbi z Nemci in Madžari odtrgati od Hrvatov in Srbov, Kako ime si torej zasluži ta mož, nam ni treba povdarjati. „Novice“ Bodo torej glasilo naših sovražnikov. Zanimivo bo le izvedeti, fr s l in koliko dajo Nemci za izdajanje tega izdajalskega lista. Frankovska laž. Glasilo hrvlaitskih šusteršiči-•ancevi „Kroatische Rundschau“! prinaša v 7, in 8. številki že večkrat ■ demontirano vest, da je dob:.i Jugoslovanski klub vi zasedenega laškega ozemlja 50 tisoč, podpisov za deklaracijo. Žal, da to ni res, kar .,e = vsakemu pametnemu človeku razvidno že iz tega, da se tarn tudi v mirnih časih ni nahajalo mnogo več Slovanov kakor 50.000. Toda frankovsko glasno rabi to laži da lahko spiše pod naslovom „Alles für Korfu!“ svoj denunciatoričen članek Temni duhovi proti cesarici Ziti, V ogršKi poslanski zbornici je dne 2. julija poslanec Husar v-prašal ministrskega predsednika, kaj je storila vla- no socialno politiko. Razpravljalo se je tudi o utesnitvi priseljevanja tujcev v te dežele. Volitve na Nizozemskem — odstop ministrstva. Dne 3. julija so se vršile na Nizozemskem državnozborske volitve in sicer na podlagi splošne in enake volilne pravice. Iker več članov dosedanjega ministrstva ni bilo več izvoljenih, bo sedanje ministrstvo odstopilo. V novi državni zbornici bodo tvorili veliko večino poslanci, ki hočejo, da stopi Nizozemska očitno na stran entente in da napove Nemčiji vojno. Po celi deželi doni klic: Na volpo proti Nemčiji! Anglija za nadaljevanje vojne. Dne 2. julija _ ___ . _ . - - sé je vršila v Londonu parlamentarična gospodarska da proti tajnim agentom in temnim duhovom -konfarejntKa zajs opndkov onjbentJlpijh držav1,'katere so ( ki Širijo o naši ljubljeni cesarici Ziti in | sploh o cesarski hiši grde in nesramne vesti. — V j sredo so se oglasili pri avstrijskem ministrskem | predsedniku Seidlerju poslanci Waldner, Schöpfer, | Teufel. Pantz in Mataja in so ga opozorili navesti, j ki se širijo o cesarju, cesarici in sploh o članih ce- šj sarska hiše. Seidler je Izjavil, da je vlada o teh hu- f döbnih in p«; dimoma izmišljenih vesteh! poučena). Vsakega se svari širiti take veste med ljudstvo. Proti raznašale em takih govorio se bo nastopilo z vso pd-kčnosTo. — Ker tudi v naših krajih ' kar na debelo širijo take nesramne vesti o našem cesarju in ljudomili cesarici, opozarjamo naše ljudi, da naj takih vesti ne vzpnejo fza resnp in naj jih ne širijo. Vsakega ki pa trdovratno trosi take laži, naznanite takoj državnemu pravdništvu, da se jim zavežejo jeziki. Navedite dan, kraj in priče. rt&KvUc •***»» CJty-’ty’iQr '**>•'* MŠ* ž Cé' Nemški Volkstag na Zelenemu Travniku, V ne-del';0. dne 30. junija, so imeli Nemci svoj Volkstag na Srednjem Štajerskem, na katerem sta med drugimi nastopila kot govornika nek župnik Gimpl in mariborski odvetnik ar. Mravlak, ki prodaja svoje vse-nemške modrosti in havzira z njimi po raznih vse-nemških Volkstagih. Tudi na tem shodu so sklenili, da zahtevajo Nemci nemščino kot državni jezik, da ; se Galicija izloči, prosto pot nemštvu do Adrije ter j končno, da se Slovenci na noben način ne smejo z | družiti s Hrvati, in Srbi v eno skupno državno tvorbo pod žezlom Habsburžanov, Nemci zah evajo za-se vse, Slovencem pa ne dovolijo nič. Ganljiva je ljubezen naših Nemcev in nemškutarjev do Slovencev, ker ne marajo, da bi se mi Slovenci ločili od Nemcev ! Dr. Gimpl na delu. Z dr. Mravljakom hodi po nemških shodih gromet proti jugoslovanski državi f tudi sekovški duhovnik dr, Gimpl. Mi mu priporoča- f rao, da se na) bavi rajši z razmerami v Nemčiji, o I katerih čitamo to-le za nemškega katoliškega duhov- j nika gotovo zanimivo vest: Nedavno je stavil posla- J nfec dr. Bell v nemški zbornici interpelacijo, v kate- j n pravi, da se pri nastavi j an ju uradnikov v nemš- I lih državnih službah prezirajo katoličani. Tako n. j pr. šo ni nikdar avanzimi kak katoliški tajni svetnik I ' do ministerijalnega ravnatelja. V nemškem državnem j uradu za notranje zadeve ni ne enega katoličana, j Se celo v popolnoma katoliških krajih kot v zasede-f ni Belgiji in na Poljskem je nastavljenih veliko več | državfnih funkicijonalrjev protestantov,Ske,ga veroizpo-vedanja, kakor katoličanov. V tiskovnem oddelku se nahaja samo eden ča. tnifc-katoMčan. Brata — protikandidata. Zai izpraznjeni državnozborski mandat drugega segedinjskega volilnega okraja, sta kandidira,ia dva brata in sicer predsednik s’rotinskega zavoda, dr. Josip Palffy za narodno delovno stranko in tovarnar Danijel Palffy za Karoly- se udeležili zastopniki Anglije, Francije, Belgije, 1 talij©, Grške, Rumunije, Portugalske, Kitajske Japonske in Združenih držav Severne Amerike. Konferenca je sklenila, da- naj ententa stori vse potreb^ no in da naj združi vse svoje napore v cilj, da se energično in vspešno nadaljuje vojna, do končne zmage. Pruski militarizem, ki je zakrivil toliko gorja, mora biti baje poražen. Tako pravijo, Angleži. Pogajanja za mir? „Baseler Nationalzeitung“ piše, da se je sešlo v Svici več odličnih angleških in nemških oseb, da se razgovaria.io o možnosti, kako bi se sklenil mir. Francosko delavstvo je izročilo francoski zbornici spomenico, v kateri zahtevajo, da nat franeojska vlada takoj objavi vojne cilje ter da se naj nemudoma uvedejo koraki za razgovore o miru. Isti list tudi piše, da se je podal Španski kralj, Ailonz v Pariz, da se tamkaj posvetuje z vodilnimi j državniki o možnosti za mirovne razgovore. Vojna do zmage. V ameriškem kongresnem od- ; bpru je izjavil Lansing, da hoče .Amerika nadaljevati vojno do končne zmage in do popolnega poraza Nemčije. Končna odločitev in tudi konec vojne nista več zelo daleč. Čudno je, da ententini listi povdarja-jo skoro enoglasno, da je načrt entente,, poraziti — Nemčijo, Avstrije pa ne omenjajo. Boj proti nemštvu v Ameriki se nadaljuje z I \ so ljutostjo. Sedaj so aretirali tudi avstrijskega vse-f učiliškega, profesorja Ernesta Weber, češ, da se ima njegovo službeno bivanje v laboratorijih smatrati za nevarnost. Tedenske novice. Nj. ekscelenca g. tajnik svetnik dr, Ivan vit. Soiger je bil pretekli teden v Mariboru, odkoder je posetil Ruško kočo pri Sv. Arehu na Pohorju. Vele- J čislani gost se je ponovno jako pohvalno izrazil o j izborni postrežbi v naši planinski koči. S Pohorja je j odšel gospod tajni svetnik preko Smart ha Slov. Bi- J strico, kjer je obiskal svoje starše. Visoko odlikovanje slovenskega vojnega kura- jj »a. C. g. vojni kurat Bogdan Lendovšekl ki se na-hafa že dve leti neprenehoma na bojišču, je dobil kot tretje odlikovanje Signum laudis. Iz učiteljske službe. Na dvorazredniei v Reki j pri Hočah je razpisano mesto nadučitelja ; prošnje j do dne 15. avgusta. — Na petraz rodnici v Orešnjev-I ou je razpisano mesto učitelja ali učiteljice, prošnje f do Ì5. avgusta. } Bok za podpisovanje 8. vojnega posojila se je I na mnogokrat izraženo željo podaljšal do srede, dne j 17. julija 10dfe, opoldne. I Omalovaževanje slovenskega naroda je, če na govorarjaš vsakega bolje oblečenega človeka, nemški, levo stranko. Izvoljen je bil z večino 200 glasov kan- j ka550/ ***** bi,li samo Nemoi P°sPodje, a mi Sloven- didat delovne stranke. Rusko brodovje pod nemško kontrolo. WolffOv urad poroča: V Brest .i-Litovskem med Rusijo in zavezniki sklenjena mirovna pogodba določa v členu 5, da se morajo ruske vojne ladije spraviti ali v ruskih pristaniščih in da morajo tam ostati do splošnega s-klepa miru, Če pa ne morejo dospeti v ruska pristanišča., se, morajo v tujih pristaniščih razorožiti in se firn mora odvzeti možnost, da bi odplule. Posamezni deli Črnomorskega vojnega, brodovja se niso ozirali na te določbe ter so čelo sovražno nastopili proti zavezniškim četam. Še le zasedenje polotoka Krima in vojnega pristanišča Sebastopola koncem meseca ar urila je preprečilo čemu delu ruskega ČrniaMsoris-kega brodovlja/kršiti še nadalje brestt-litovjsikio mirovno pogodbo. Najvažnejše in najnovejše enote bivšega ruskega črnomorskega brodovja so se branile vrniti se v svoja pristanišča.. Po izpovedih ruskih pomorskih Častnikov in mornarjev so baje vladala, med posadkami teh ladij dalekosežna nesporazumi,jenja. T ekom teh s' orov je bila sredi junija velika bojna ladija „iSIabbdnaja Rossfcja“ (prej „Jekatferfi'na IL“), potopljena s torpednim strelom ruškega torpednega rušilca „Kerč.“ Tudi nekaj torpednih rušilcev je bilo v teh bojih potopljenih. Velika bojna, ladija „Volja“ (prej „Imperator Aleksander IL“) ter več modernih torpednih rušilcev se je vrnilo dne 19.’junija v Sebastopol, kjer se nahaja sedaj vsa za bojne )syrhe še porabna bivša ruska črnomorska flotilJa pod nemško kontrolo. Nordijska konferenca. Iz Kodanja poročajo, da se je vršila v dneh od 26, do 28. junija skupna konferenca danskega, norveškega in švedskega zunanjega ministra. Glede skupnih interesnih zadev teh 3 ‘dežel se je konstatiralo skupno soglasje ter je bilo s klen jojob nadaljevati politiko nepristranske nevtralnosti. Vladam se je naročilo, da študirajo vprašanje uveljavljanja skupnih interesov teh državi ob konejn svetovne vojne. Vršila se je konferenca, c trgovski politiki teh držav ter se je z zadovoljstvom konstatiralo, da so si te tri države med vojno pomagale druga drugi. Ta medsebojna pomoč ne sme prenehati i po vojni ter se bodo morale države zediniti na skup- ni samo hlapci,! Slovensko predstavo je priredil dne 23. junija Marijin vrtec v Narodni šoli v, Št. Rupertu ob Velikovcu. Igrali so ob veliki udeležbi igro v štirih dejanjih „Človeški poklic.“ Ruška kota. Arenava nedelja se obhaja ieiov 21. julija. Ker utegne biti tedaj tesno s prenočiš čem, opozarjamo naše prijatelje, da si naroče 1 teden prej stanovanje in sicer na ta način, da pošljejo, ako žele v Planinki spati 4 K, v Ruški koči pa 3 K za posteljo, ako so pa društveni ud, pa pokvico. Naslov: Slo?, plan. društvo. Ruše. Štajersko. Spominska razstava lovskega bataljona št. 20 je odprta od 7 do 10, julija 1918 v trga Neumarkt na Gornjem Štajerskem od 8. do 12. in od 2. do 7. ure. Vstop 1 K. Prostor: Winklerjeva hiša, I nadstropje. Ciril - Metodova slavnost v Jarenini se je, kakor j nam telefonirajo od Sv. Marjete, preložila rad, \ slabega vremena na poznejši čas. Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje da- j rovali: Podružnica, aružbe sv. Cirila m Metoda na \ Vranskem 2486 K, kateri znesek je nabrala na Vran- ? skem in ga izročila načelniku Jugoslovanskega, jj kluba g. dr. Korošcu; Albert Brumen, Narodni dom f v Ptuju, nabrano na gostiji g. Fr. Ramšak in g. M. \ Klemenčič pri Sv, Urbanu v Slov. gor. 72 K; Dokl. f Zveza v Ljutomeru 50 K: Anton Peršuh, c. kr. voj- jj m kuratfna bojišču, 20 K; Franc Pustoslemšek v Lu- f čah 2 K; Franc Janžekovič, posestnik v iZiagajiču j pri Mošfcanjcih, 2Q K; J. Marzidovšek, Sv, Duh-Lo- ? če, 50 K; Leopold Napotnik v Svečini 100 K; Josip j Ozmec, dekan v Ljutomeru, 300 K ; Josip Vršič, po- j sestnik v Stročji vasi, 100 K; Štefan Sušeč, posest- f nik v Hotinjiviasi, 6.20 K; Ivan Rotner, dekan, Ška,- I le, 100 K ; Andrej Šauli, duhovnik v Ljubljani, 300 j K: Ivan Lenart, nadžupnik pri Sv. Martinu pri Sl. Gradcu, ljOO K; Ivanka Polimante v Mariboru 3 K; Marica Judnič, učiteljica, v Zabukovju, 5 K; Franc Škvar, župnik v Kubedu, 50 K: Adolf Kun tara, po- ročnik na Dunaju, 30 K; Miloš Germovšek, nadučitelj na Pilštajnu, nabral v (Julikini gorci pri Pilštaj-nu povodom sestanka kozjanskih in pilštajnskih narodnjakov 150 K ter pri ralznih drugih prilikah &0 K; Jakob Sem, trgovec v Ljubnem, 25 K; dr. Lojze Lešnik v Rogatcu 20 K ; zbirka Franca Rožman, pristava južne železnice v Poljčanah med tamošnjim! domačini Slovenci in slovenskimi begunci skupaj K 241 ; Gregor Govedič v Spodnji Hudinji pri Celju 10 K ; Frano Šovor.a v Središču pod geslom „Mi ne obupamo nikoli, zmagala bo naša reč“ 54 K; Jan. Jarc i v Rogozi 10 K: Sin. Jemec, Kranj, nabrali dijaki 4, do i8. gimnazijskega razreda v Kranju 302 K; Josip Pretnar, 'Gorje tri Bledu, nabral na primiciji g. J. j Pretnar v Gorjah 123 K; Anton Kocbek, župnik, pri Sv. Petru pri Radgoni, nabrano v družbi pri Karlu j' Fekonja v Ivanjševcih 70 K in sam daroval 20 K; j Frati» Krpač, nadporočnik v Šmartnem pri Velenju, j 50 K; Karel Kumer, župnik v Prihovi, 300 K; gdč, Pečovnik v, Framu 10 K; Gradčanka 20 K: Gselman j 1 K; Vinko Kramer, župnik v Spodnji Sv. Kungoti, MO K; nabrano na gostiji Ludovika Filipič in gdč, j Micike Strah v Logarovcih pri Sv. Križu na Murs-i kem poliu 57 K; četovodja. Franc. Špes nabral med I vojaki 47. pešpolka v Mariboru 70 K; Marica Oset Ì v Št. 'Juriju ob južni železnici, nabrala med zboro-j vaici, v odgovor na prepovedan shod v Št. Juriju dne f 20 junija K 425.68; mariborski dijaki, prebitek šal-I ji ve pošte dne 23. junija v Narodnem domu 124.82 j K; neimenovan nadporočnik, nabral med slovenskimi j častniki v Vidmu in okolici 300 K: poročnik Jos. Vo-I kač, II. zbirka med slovenskimi častniki 22. polka , j pod geslom „Slovenski deci slovensko šolo“ 120 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blagajnik Franc Pišek, Narodni dom). Šolski odsek. „Vošnjakova ljudska knjižnica“ v Slov. Bistrici, ki se je po dolgem vofnem spanju komaj, pred nekaj meseci otvorila, krasno uspeva. Iz daljnih krajev ■ prihajajo kmetski bralci vsako nedeljo v tolikem šte-•. ilu, da morajo požrtvovalne knjižničarke sedaj že ves dopoldan izposojevati knjige. To je pač najraz-veseljivejše v našem sicer tako zaostalem okraju, da vidimo, kako željno je naše zdravo ljudstvo izobrazbe. Knjige pa tudi rodijo vidne uspehe. Knjižnica je zelo velika, pred kratkim pa si je nabavila že zopet v se najnovejše slovenske knjige, tako, da ima- sedaj dovolj primernega čtiva za priprosto ljudstvo, kakor padi za, izobražence. Segajte torej pridno po teh svo* ,:h najboljših prijateljih, spomnite sei nas pa tudi z denarnimi prispevki, da bomo lahko knjižnico vedno izpopolnjevali. Knjige se izposojujejo po nedeljah do poldne v hotelu Avstrija od 9. do 10. ure. Graški prekajevale! obsojeni. Po večdnevni razpravi so bili dne 4. julija kaznovani pred graškim deželnim sodiščem graški prekajev* h i v znani zadevi nedovoljenega izvažanje mesa: Franc Osterer na 3 mesece težke ječe, poostrene s 1 poslom v mesecu in na denarno kazen 80.000 K, v slučaju neizterljivosti še v nadaljae 3 mesece zapora. Janez Singer na 3 mesece strogega zapora, poostrenega s trdim ležiščem in 1 postom vsak mesec; Rudolf Ninaus na 3 mesece in 15 dni strogega zapora poostrenega s 3 posti in trdimi ležišči ter na denarno kazen 20.000 K, oziroma, še v nada-ljne 3 mesece zapora in v izgubo obrti za 2 leti; Ana Wagner na dva meseca strogega zapora, po vstreno z 2 dvema postoma in 10.000 K globe, oziroma še v nadaljni 1 mesec zapora ; Julija Waletz na 1 mesec zapora, poostrenega z 2 postoma in 10.000 K globe, oziroma v nadaijnt 1 mesec 'za pora; Jožef Ulrih na dva meseca strogega zapora ter 2000 K denarne globe, oziroma še v teden dni zapora. Francu CMererju se vračuna prestani preiskovalni zapor, pri drugih pa ne. Radi verižne trgovine so še bili obsojeni: Operetni pevec Agel in Jcžefina Oab rer vsak na 1 mesec strogega za pora. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Državni pravdnik je naznani! vsled prenizko odmerjene kazni pri vseh obtožencih vskiic. Tudi zagovorniki so naznanili vskiic, a proti previsoki kazni. ■ €*d&rs k« aovio«. Žito in seno v mariborskem okraju. V sredo, dne 3, julija, je imel razširjeni gospodarski svet mariborskega okraja, posvetovanje glede letošnje rekvizicije žita in sena. O dobavi sena je poročal vodja prehranjeva.nega urn da dr. Lajnšič. iOd mariborskega okraja, se zanteva letos 500 vagonov sena, t. j. skoro polovico več kot lani. Teh 500 vagonov bi naj gospodarski svet razdelil na posamezne občine, kar pa se je prepustilo okrajnim odsekom, ki zborujejo prve dni prihodnjega tedna. Sprejel se je nasvet, da naj da okraj Slov. Bistrica 250 vagonov sena, Š;t. Lenart 50, Maribor levi breg 120 in Maribor desni breg 80 vagonov., Glavni komi'sijonar za nakupovanje sena v'mariborskem okraju Je letos g. Konjedič iz Gorice. Razprave so se navzoči pridno udeleževali in posebno povdarjali, da je letošnja letina sena s-krajno slaba, posebno, ker je sedanje dolgotrajno deževje v nižavah poplavilo mnogo sena, v'mnogih krajih pa je voda odnesla kar cele plasti sena. Ako bo torej erar kljub temu vstrajal pri oddaji 500 vagonov sena, bo kmet brez sena in brez živine, — Žitni nadzornik Seidler je poročal, da so se samo 4 občine mariborskega okraja in sicer Cogetinci in Verjane ter Šmarjeta na Drav. polju in 'Ješence v mariborskem sodnem okraju izrazile za prostovoljno oddajo žita. Okrajno glavarstvo upa, da bo spravilo 120 va» gonov žita skupaj in da bo tako okraj rešen rekvizi-ehe. Tudi o tej točki se je razvila živahna debata, katere so se poleg drugih udeležili slovenski člani odbora: Pišek, Galunder, Glaser, Zafošnik in Žebot. Posebno se ]e povdarjalo, naj glavarstvo poskrbi, da bo po prostovoljni oddaji žita kmet z preostanki prosto razpolagial in si bo lahko izbral mlin, katerega bi on hotel. Zahtevalo se je tudi, da se naj domačih mlinov (žrmelj) pod nobenim pogojem ne zapleni ali satvori. Vsi kmetski mlini se naj odprejo. Navzoči' vladni zastopniki so izjavili, da1 se mlinskih kart ne more odp: riti. pa bo »glavarstvo skušalo doseči, na se domači mlini armile) ne zatvorijo. — Gospod poslanec Pišek je zahteval nekaj pojasnil glede rekvizicije krompirja. G. dr. Lajnšič je pojasnil, da zaideva vlada z vso odločnostjo oddajo ranega krompirja. Rani krompir pa te, kakor so vsi govorniki po-vdarjalii obrodil zelo slabo. Izvedeli smo, da imajo v Gradcu na, papirju okoli 400 hektarjev zemlje v mariborskem okraju posajene z samim krompirjem , dusiravno ga faktično ni niti 100 hektarjev. Poročevalec je povdarjal, da se bo letos na podlagi popisovanja zemljišč predpisalo posestnikom gotove količine krompirja. Kar se sedaj pod roko proda vojaštvu in drugim ljudem, se ne bo upoštevalo, Graški profesor Thalmayer je izračunal, da znaša letošnji pridelek na hektarju ranega krompirja 5000 kg. Navzoči kmetje in strokovnjaki so z vso odločnostjo povda-riali, da znaša pridelek na 1 ha k večjemu 3000 kg. Iz tega je razvidno, da gospodje, ki so zbrani tam v Gradcu krog Claryleve zelene mize, kar po svoje s svinčnikom in črnilom pridelujejo krompir in se ne ozirajo na dejanske razmere. Gospodarski svet je radi tega odločno ugovarM proti načinu letošnjega popisovanja zemljišč, ki je popolnoma napačen in pro-iestira posebno proti previsokemu zaračunanju letošnje letine. Oddaja žita za leto 1918. Brežiško okrajno glavarstvo razglaša sledeče: Gotove primerne odredbe, a- kolikor se skladajo z veljavnimi postavnimi določbami, se bodo morsie takoj izvesti in sicer se mora predvsem naznaniti občinam in kjer le mogoče, naj občine naznani o posameznim posestnikom oddajne množine, ki se pričakujejo od njih iz žetve leta 1918 za preskrbo prebivalstva, ki se ne more samo preskrbeti. Nadalje se bo v času žetve za posamezne občine in žitne vrste določil rok oddaje. Pri razsotino-rti prebivalstva kljub težkim časom je upati, da se l*o na ta način takoj po žetvi dobila večja množina, občinam se naznanja, da se jim v slučaju popolne hi točne oddaje sploh ni bati madlajjjjnjih rekvizicij, ali pa vsaj ne na ta način in taka ostrih, kakor so se dosedaj izvrševale. Nasprotno bi se pa morale v občinah, ki tega ne storijo, oziroma pri posestnikih, ki se protivEjo, izvršiti rekvizicije kakor doseđaj in sicer' z največjo strogostjo. Nadalje se razglaša, da bo pri nakazilu vojaških delavskih oddelkov, rojnih v jetnikov, vprežne živine, semena, gnoja, pobedels-kih strojev in drugih potrebščin, kakor: petroleja, bencina, premoga, strojnega olja itd. in končno pri • oprostitvah in dopustih vpoklicanih posestnikov v prvi vrsti merodajna okoliščina, v kaki meri so izpolnili svojo dolžnost oddaje. Oni pa, ki se protivijo, ne bodo imeli pričakovati dobrohotnega presojanja svojih želj, temveč neprizanesljive strogosti. Množina , ki se mora oddati, se je poizvedla na podlagi vestne cenitve z uporabo vseh nasadnih, žetvenih in oddajnih podatkov, ki so se pridobili v mirovnih m vojnih letih, O načinu oddaje se po naročilu c, kr, namestništva v Gradcu z dne 4. junija 1918 vrši pogovor za posamezne občine sledeče: Za vse občine brežiškega sodnega okraja dne 4. julija, ob desetih predooldno, poslopju okrajnega zastopa v Brežicah; za vse ob-čmo sevniškega sodnega okraja dne 5. juliju, ob li. uri dopoldne, v poslopju okrajnega zastopa v Sevnici; za vse občine kozjanskega sodnega okraja dne tì. julija ob 12. uri opoldne, v poslopju okrajnega zastopa v Kozjem. K temu pogovoru mora na vsak način priti župan; nadalje se naj povabijo k udeležbi tudji kme ti e-pr id elovAlc i. — Opomba uredništva; Ta dopis smo dobili Še le dne 4. t. m., ko so se že vrnili določeni pogovori. Pridelovalce krompirja je treba opozoriti »'a je ves krompir pod zaporo in da se ga sme prodar jati edino le zavodu za promet z žitom v vojni. Za krompir, ki jse odda do 17. julija, plača zavod po 100 K za meterski stot; cena se potem vsakih 12 dni z-niža za 16 K. Kdor na skuša krompir :pod roko prodajati in je pri tem zasačen, pride v Škodo., Krompir se mu zapleni in plača le po 12 K za 100 kg". Premoga veliko premalo. V prvi polovici tega leta se je v naši državi pridelalo 8 milijonov meter-skih stotov premoga manj, kakor v prvi polovici lan- f skega leta, vsled česar se sklepa, da bo letos pomanjkanje premoga mnogo občutneje, kakor je bilo v preteklem zimskem času. ; Dopisi. Maribor. Veliko razburjenje je povzročilo v j ir.estu, ker se je dognalo, da je imela južna 'železnica j •uijavljenih okoli 2000 oseb več za dobavo mesa nego jih je imela v resnici uslužbenih, ‘O stvari je u- j vcaena preiskava. Mi bomo seveda o poteku preiska- i ve poročali. ^ •Jarenina. Vukovski romar se hvali, da je na, Dunaju govoril s samim „občinskim predstojnikom“ j dunajskega mesta. Leiteršberški Francelj se hvali, j da ir govoril s cesarjem, Vukovlski pa se „štima“, da , ie govoril z dunajskim županom. To je že nekaj! — j G koro 14 dni že imamo skrajno slabo vreme. Vedni | orlivi so poteptali žito že čisto k tlom. Žitna letina I ho slaba. Na Jareninskem vrhu seru opazil v vino- | «.yr*rg. 60 Tl 180 XXXXXXXXXX Novo! Novo!": za obleke! Obleka pobarvana, izgleda in nadomesti gamo tedaj, če se le resni nc z najboljšo stanovitno I a barvo {pobarva. — Vsak si sam lahko b zavoj 33 kosov K 18.—. Toaletno milo oz» ban e, 1 zavoj 2* kosov K18. Razpošilja, po povzeti o Pri večjem naro-' čila naj se po fije polovica zn« ska naprei Najmanj se mo e naročiti en zavoj vsake vrsi«. Izvozno podjetj M Jiinker v Zagrebu št 36 Petrinjska ulica 3., lil., telefon i‘3- *7. ZAHVALA. Za izrase sožalja in sočustvovanja povodom smrti nam nepozabne hčerke oziroma sestre žefe Bogovič, posebno še za tako obilno udeležbo pri pogrebu in za vence se vsem župljanom prav iz srca zahvaljuje j 137 družina Bogovič* |