PMSfil
Posamezne številko*. Navadne Din 1‘—k,
ob nedeljah Din 1*50. /
.TABOR* Utaja vsak dan, rasven nedelje in praznikov, ob 1^, uri * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti 6 12*50, za inozemstvo D 20*50, dostavljen na dom P 14*—% na izkaznice D 12‘5(X inserati po dogovoru.
Naroča se pri opravi .TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica štev. 4.
Leto: IV.
Posamezne Številke* Navadna Din l*—, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO ae nahaja v Mari* boru, Jurčičeva uL št. d, L nadstropje. Telefon intarurb. it. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici it- < pritličje, desno. Telefon st. 21. — SHS postnočekovai račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja .se ee - Rokopisi ae na vračajo
Maribor, torek 5. junija 1923.
Številka: 124
Pokrajinski zbor Jugcslovenske Matice za Slovenijo v Ceiju.
Celje, 4. junija. Včeraj še je vršil la predsednika, zakaj je interveniral radi
Pokrajinski zbor Jugoslovefisse Matice za Slovenijo. Delegati iz celo Slovenije so se zbrali v veliki dvorani Narodnega doma, da slišijo poročilo glavnega odboja o društvenem delovanju ter stavijo lnicijntivne predlogo za bodoče delo. Ob 1®* uri jc predsednik dr. Ravnihar o tvoril zborovanje ob častni udeležbi delegatov in zaupnikov. Pozdravil je zlasti župana mesta dr. Hrašovca, mnogbbrojno depu-narodne vojske s polkovnikoma Tošičenr in Naumovičem, zastopnika CMD Senekoviča iu Hudovernika, za-»topnika Gosposvetskega zvona dr. Obla-^.a ^r končno zastopnike oblasti in poli-1 p*1 organizacij.
Poročilo glavnega tajnika je bilo zanimivo in vsestransko izčrpno. Slika o-bupni položaj zasužnjenih bratov ter o
Naknadni krediti pred finančnim odborom.
Orjune v Mariboru in Ptuju pri pokrajinski vladi.	_
Predsednik mu pojasni, da je smatral zadevo za strogo narodno ter je protestiral le proti persekucijam narodnih Slovencev ter proti favoriziranju nemštva, katerega politično okrepitev 'smatra za parazitstvo na našem narodnem telesu. J. M. ima v programu, da ščiti narodne interese. Pri vladi ni interveniral ravno v imenu J. M., temveč v imenu Sokolskega Saveza, za kar je bil od odbora soglasno pooblaščen.
Dasi je bil odgovor jasen in tudi za dr. Ogrizeka zadovoljiv, je ta vendar od stvarne debate prešel v neparlamentarni ton, vsled česar je častniški zbor zapustil dvorano.
Poznejši govorniki (dr. Oblak ter celo
Crta notranjo organizacijo in propagand- klerikalca dr. Srebrnič in dr. Ehrlich) so bo delo. J. M. je ustanovila celo vrsto pa p0vdarjali potrebo zaščite narodne
dobičkanosnih podjetij. Podružnice so Več ali manj vršile svojo dolžnost. Laskavo ise spominja učiteljstva ljudsko-in' Srednješolske mladine ter slovenske inteligence, ki kljub povojnim' katastrofalnim! življenskim1 razmerami prispeva najmanj 90% narodnega davka. Manj1 se udejstvuje v narodno-obrambnem! delu
ideje in složnega ter skupnega nastopa v narodno-obrambnem delu, tako da je de bata končala v najlepšem soglasju.
Sprožilo se je vprašanje združitve ali zbližanja vseh narodno-ebrambnih dru štev. Govorilo se je zelo stvarno za ^ iu proti. Končno se je za enkrat sklenilo, delovati kolikor mogoče povsod v naj
Beograd, 2. junija. Včeraj je imel finančni odbor sejo o naknadnih in izrednih kreditih. Radikalci so hoteli takoj preiti v špecijalno debato, a na predlog dr. Križmana (demokrata) se je vršila najprej generalna debata. Finančni minister je v svojem ekspozeju razlagal po-
S*?T8-“'^raladT* G1^vni 1°-db0T ie ožjem7 kontakta in medsebojnem podpL
„.	’	44	rednih sej. Povoljno so se	-	-...................
rešile vse prošnje. J. M. je našla posebno zaslombo v bivšem ministru za soc. politiko dr. Žerjavu, za kar mu Izreka pokrajinski zbor iskreno zahvalo.
Zelo zadovoljivo blagajniško poročilo je podal glavni blagajnik vladni svetnik dr. Vodopivec. Izkazuje lepe dohodke, seveda tudi ogromne izdatke, pri vsem; pa iv gotovini in premoženju podjetij^ iti publikacij lep prebitek. Društvo pa čaka
ranju. Pri deželni vladi se bo Interveniralo, da odpusti za prireditve J. M. veselične takse*, trv
Pri volitvah' s'e je izvolil po večini stari odbor z dr. Ravniharjem kot predsednikom! in dr. Pucem kot podpreds., ria čelu. Iz Maribora, so v odboru gdč, Poljančeva, gg. dr. M. Kovačič, Mohorko, prof. Rib'ari£ dr. Kotnik, iz Ptuja Šero-na, iz Celja Černej in Jeršinovič.
Končno je .*£\<an dr. Hrašovec izrazil
za
"Vi bližnji' bodočnosti cela vrsta novih	,	T	,
halog, zato je treba delo v podružnicah '«voje vesoK.s u si je J. hL izbrala okrepiti, potrojiti. Cela Slovenija mora letošnje svoje morovanje bas Celje, dobiti še več podružnic nego jih ima do-. Popoldne se je vršila na obrežni gla-zdaj (64).	ziji sijajno obiskana slavnost celjske po-
Mučen] incident je povzročil klerikalni družnice J. M., ki je imela velik moralni advokat dr. Ogrizek z interpelacijo jia in. gmotni uspeh.
Pred fuzijo „Narddrio-napredne stranke" z
radikalno stranko.
Konference dr. Trillerja z Jovanovičem, Markovičem in Zupaničem.
1^uarfija. Hrvatski opozi- ko, ki bi potem dobila za Slovenijo novo raj mednoldr^'0 b Beograda: Vče- ime.
ministrstva vtosmiih Vrflla v »™f*0>'ii1 Konferenca jc vzbudila v političnih ferenca, katere jso se u^e^-1VaŽna kon‘ krogih prav0 senzacl^- Podrobnosfa
skupščine Ljuba Jov^nS11 Prednik drže tajno. Zagrebški listi so mnenja, da minister dr. Laza MarS p^vosodni je konferenca važna osobito z ozirom na j_ 711T>MT1!z j_ rn ’ bivši mini- znani dogovor med demokrati in dr. £Bavnlharjevo skupino »led. »kupneso je	»‘eodeo^aptej,,, mandata v Ljubljani. Prot. Reizn.r bi
jstranke, cije glasilo je »Slovenski Na- moral dne 1. januarja L 1924 mandat od-rod«. Županid- 3® dospel .v Beograd Prtd- 1(VŽitl in bi na njegovo mesto stopil dr. včerajšnjim, dr. Triller pa včeraj jj Ravnihar, ki bi se potem priključil ra-
konferenoi so razpravljali o fuziji dr likalom Demokrati so upravičeno ogor-.	.	,	.	„ _Q ji.u' i	ceni nad mesetarenjem dr. Ravniharja
Ravniharjeve skupine z radikako^trap- in dr< Trillerja.
Pred odločilno borbo s sovjeti?
I*	Veliki	knez Nikolaj Nikolajevič na ^ gibanja.   ........
Berlin. 3. jun. »Ost - Express«ja^»t Francije Ruinuniji v oboroževalne svrfie. Nekaij tednov sem se ze sirijo vesti med Beograjski list ruskih monarhistov »No-mskimi emigranti na BalfcamvviKumu-, VOje vremja« in v Berlinu izhajajoči runi ji in Poljskem?o zopetnem oiborož n m skt monarhistični tednik pišeta iv tem hoju zoper sovjetsko ylado. FoljsKa m smrelu. V taboru monarhistov se je priče-Kumunua.ste "baje Tz-jarvitir da steipriprav,-. Jo nqv0 gibanje za združenjeivsehiruskih Ijen? dati na razpolago svoja ozemlja iit< ^rtgrantov izven socialistov- za predsto-svoje čfije-za*.'tvorbo novih- protibojjsevi- jecMiončni boj s sovjetsko vlado* ki- gre §dhwffljnifrtfoT-madij- in-se-udeležilf vojnft. svojemu koncu naproti. Veliki kne® Ni* Franclja je obljubila vodstvo in financu koilaj Nikolajevič, ruski .vrhovni vojskovanje. V'zvezi s-tem so-obiski francoskih'vodja v svetovni vojni, bo proglašen za lin angleških vojskovodij, na Poljskem in	narodnega	g&anja-	•*	'*
j,;
že zdaj 240 milijonov dinarjev. Dohodki carine, ki so v zadnjih mesecih minolega leta nesli komaj 80 mil. din., znašajo set > daj vsled nove izvozne politike 13.5 mili*» jonov dinarjev mesečno. Skupni izdatki v tem letu bodo znašali 9 milijonov dii ,
 __________    _	narjev. Odbija očitek, da Hrvatska i»
trebo kreditov, ki pomenijo korekturo Slavonija več dajeta nego se za nju izda. < budžeta. Povečanje izdatkov je nastalo Nemogoče je ugotoviti, koliko se izda iti vsled zmanjšanja vrednostnic denarja in koliko so dohodki posameznih pokrajhu vsled novih izdatkov (izenačenje uradni- ker so izdatki za vojsko splošni, dohodki , ških plač v -prečanskih krajih, dodatki v carin pa se ne pobirajo v Mariboru iij Srbiji). Posl. Šečerov je podvrgel vladni Zagrebu samo za blago, ki prihaja v,te predlog ostri kritiki, ker so bili v glav- pokrajine, ampak za blago, ki prihaja -.vN nem volilni izdatki, s katerimi si je vla- celo državo. Isto je s trošarino. I ondi da zasigurala uspeli pri volitvah. Dr. bivših avstro-ogrskih pokrajin so še j Veljkovič kritizira izpodkopanje ravno- dno tam, kjer so bili dozdaj. Na očitek*, j težja v budžetu. Dr. Kumanudi in dr. ria je Narodna banka reducirala 'kredite! Križman sta povdarjala zlasti, da ne sme samo v prečanskih krajih, izjavlja, da So . biti izdatkov brez zagotovljenega kritja, krediti reducirani povsod enako, v Boo- i Odgovorna je sedajna večina skupščine gradu celo za dvakrat več nego v Z a gre- , in oni poslanci Radičeve stranke, ki ne bu. Davek na vojne dobičke je uveden . vrše svojih dolžnosti in tako omogočajo Srbiji ravno tako, kakor v drugih pokrsu I radikalno diktaturo v državnih financah, jinah. Njegova naj več j a Skrb je, da z j Tako pride tudi, da so brez zaščite inte- vsemi sredstvi idemo v praven deflacije., j resi hrvatskih krajev. Dr. Spaho se strin- S tem je bila debata zavržena in je bil ! ja z dr. Križmanom. Klerikalec Pušenjak z 17 proti 13 glasovom sprejet vi..dpi ^ skuša opravičiti svojo stranko, zakaj je predlog o naknadnih kreditih v znesjfajj j glasovala za nujnost zakonskega predlo- 1 milijarde 200 tisoč dinarjev. Za pred* ga ter izjavlja, da bo njegova stranka log so glasovali radikalci, Nemci iti Ciže«^ glasovala samo za kredite, ki so peob- mijef, proti pa demokrati, klerikalci i!f ' hodno potrebni.	muslimani. Slednje je izzvalo veliko SC«**;
lin. minister Stojadinovič brani vlad- zacijo, ker so dozdaj 'klerikalci in mneiR^i ni predlog. Pravi, da od Narodne banko mani vedno glasovali z radikalci. V boo*^ ne bo jemal kreditov, tudi ne povečal ob- grajskih političnih krogih razlagajo toka bankovcev. Prepričan je, da se bodo tako, da je radikalsko-fcdeTaiističi^i blolC-povi izdatki krili s prihranki, ki znašajo razbit.	■
'	-v
Radikalske priprave na debato o vladni- de-*
klaraciji.
Rekonstrukcija vlade zopet odložena — . radi bojev med radikalci. — 14 m®"/ jonsko posojilo za prehrano pasivnih krajev.	4-
Beograd. 4. junija. Včeraj od 11. do 1. stopmki muslimanov in Koroščeve
ure popoldne je zasedal ministrski svet. V splošnem je bila v rhzpravi sedamja situacija v parlamentu. Vlada je poročala o radikalskem stališču v debati o vladni deklaraciji, ki se bo danes začela v skupščini. Položaj radikalcev je nekoliko o-slabljen, ker sta dr. Korošec in dr. Snaho zajadrala na levico in odpovedala dose-
pine.	'V
Nadalje so ministri razpravljali o skri tuaciji v radikalnem.klubu, zlasti z ozi*^' rom na rekonstrukcijo vlade, ki pa jei zopet odložena. Radikalci se izgovarja-^ jo s kraljevo odsotnostjo, prava vzrok pa j so boji lhed radikalno desnico in levico,-, ki forsirata vsaka svoje kandidate in ka*^ danje nevtralno stališče, Radikalni mini-, terih nobena noče popustiti. Zdi se. dali stri pa hočejo med debato pokazati, da bo g. Pašič tudi tokrat imenoval mmi*'' vlada stoji na trdni podlagi in da nima stre na lastno pest.	. *Vi
strahu pred nikomur, četudi se klerikalci Minister socialne politike dr. Perič in muslimani obračajo na levo.	poročal, da bo vlada uporabila za prehra-v
Radikalni klub bo določil govornike, no pasivnih krajev posojilo v znesku _i*t ki bodo odgovarjali debaterjem iz opozi- milijonov Din., ki ga Je najela X.Sfflglfy cijonalnih vrst. Pri določitvi se bo oziral Uprava fon^ova.	^	S
na to, kake izjave bodo danes podali za-	■	k	f	^
Kriza na rimski konferenci. >. ročiti bolgarskemu delegatu v Lausar...
^ • ••	-> a m	naj sporoči mirovni konferenci, da gistoo*
*«!. J* JLluia' t SrfJ, nri^ turški sporazum y nobenem oziru vne' u!n^nV1’ sa u rima «	* d«*- spremeni stališča bolgarske vlade niti*
krnjena, še predno je resno pričela z de pravjc države. Bolgarska ne more in nej
el\S v Stas i ! 1)0 nikdar sprejela drugega izhoda stoji na stabsču, kakor v Opatiji, da se o -u neK0 takega, ki bo vodil skozi a-vte^
režimu na Reki ne razpravha, dokler m- nomno ad bolgarsko ozemlje. Bolgarska?) so rešena terjtonjalna vprašanja. Italija- vlada smatra čl. 48 n6uillyjske pogodtief na na^ zopet zahtevaio^da. se ^najprej res_ za pQ]n0močen. Velesile so na njegoM©^
določbe vezane in se te ne morejo spi«B*> meniti brez privoljenja Bolgarske, ' .
vprašanje uprave na Reki. V včerajšnji seji so ta nasprotstva ostro trčila drugo ob drugo. Govori se, da so pregovori za nekaj časa prekinjeni. Današnji sestanek je trajal samp 10 minut. Agenzia Volta javlja, da se je takoj pričelo govoriti o Baroševi luki. radi kojega viprašanja so bjli prekinjeni razgovori v Opatiji. Senator Quartieri se vrne prihodnji teden in šele takrat se "bo videlp, • ali*-se bodo nasprotstva ublažila. ,./4 r^rJ V
Bolgarija in izhod na Egejsko morje.
Sofija, 3- junija. Mm. svet je imel včeraj pod predsedstvom Sfambolijskega
borza: ...
C u r i h, 4. junija. (Izv.) Skleptii' tecaij Pariz 35.75, Beograd 6.80, Loridon 25.63, j Berlin 0.0072, Praga 16.59,' Milan 25.fiZ*t) Newyork 553.87, Dunaj 0.0078 ena oSmiiiiV žig. krone 0.1 OH, Budimpešta 0.10H, Keij šava 0.0097, Sofija 5.45.	Jv
Zagreb, 4. junija. (Izv.) Sklep riž 5.42%—5.45%, Švica 14.82%—14.9$%?} London' 3.77%—3^2%, Berlin 0.fl9--0;«W.< Praga 2.4<r-2.50, Milan' 3.85—3^0, Ne«^.
sejo, v kateri je razpravljal vprašanje, do- rr 7(Jts-mu' Budimnešta 1^0--1.60*a' 'hoda Bolgarske, k Egejskemu morju. Po.#^l™-.•
(Oijsežni.diskusiji ie min. svet sklenil na^'	‘	*’■*"
Bferat
vr A' B O R«
' MitISor', 5. junija'1923
Za močno in enotno
državo!
zvezi s člankom v zadnji številki »Tabora« smatramo za poučno, da objavimo v naslednjem izvleček članka, ki ga jo Objavil češki socialistični organ »Češke slovo« v svoji nedeljski številki in ki je naslovljen tako kot naš: »Za močno in enotno državo«, Tudi na Češko-slovaškom jo problem bistveno isti, dasi so modaliteto nekoliko milejše, ker je splošna kultura dokaj višja, gospodarsko življenje bolj razvito in državna uprava Neprimerno boljša. Kakor pri nas, tako Se tudi na Češkoslovaškem bore med sabo sredotežno in sredobežne politične sile. Čujmo, zakaj je Čehoslovakom potrebna močna in enotna država in kako jo zagovarjajo češki socialisti:
»Češkoslovaška republika jo srednje-velika država, njen položaj je v strate-gienem in upravnem smislu precej teža-,.ven. V upravnem smislu zbog tega, ker Središče republike Praga leži preveč na Zapadu in ker so na periferiji državo naseljene narodnosti, ki so odtujene vodilnemu čoškoslov. narodu. Zato mora modra iii dobra državna uprava imeti pregled čez vso državo, zato je treba osredotočiti vse sile in doseči euotno in »motreno vodstvo države. Kakor jo armada v današnjih mednarodnih razmerah nujno potrebno jamstvo državno neodvisno-Sti in varnosti, tako je treba na drugi Istrani popolnoma obvladovati notranjo upravo in omejiti ekscentrična stremljenja, ki so naperjena proti celokupnosti države. Nova upravna reforma, ki je dosegla svoj višek v zakonu o župantjskih '(oblastnih) skupščinah in okrožnih odborih, je imela nameri, doseči sigurnost in enotnost države. Bilo jo to eminentno politično, narodno in’ državno vprašanje. Kakor hitro jo bila uresničena državna fcamostalno.st, je bilo treba temeljito pre urediti upravo. Ljudstvo jo doseglo popolno zastopstvo, najvišjo moč v državi. Vodstvo države jo prišlo v roko ljudstva, R čimer Se jo bistveno spremenilo raz-merjo ljudstva do države. Država riam ni več sovražna, ni več tuja. Prenehal je hoj med državnimi patrijotizmom m med narodnim patrijotlzmom, ki sta si bila v .prejšnji državi tako nasprotna. Sedaj je hilo treba položiti temelje enotnosti. Prvi pogoj za to je bil, da smo porušili Stare deželno meje in ustvarili upravno .enotno državo. Z reformo županij so •bile odpravljene posamezne dežele, napačno pa je bilo, da Smo županijo razmejili po starih deželnih mejah. Ni se Zgodilo, kar so si želeli pošteni Češkoslovaški rodoljubi, da bi bile posamezne Supo sestavljene iz delov Češko in Mo ravske in’ zopet Moravsko in Slovaške tako, da bi ne bilo treba govoriti o če gki. Moravski, Šleziji in Slovaški, mar veo bi bila samo ena enotna češkoslo Vaška država. V trenutku, ko jo uprava rdržave prešla v roke deanokratjije, ni bilo Več vzroka, da bi se morali ločiti po Starih, četudi zgodovinsko pomembnih mejah. . I
Nato člankar navaja, koliko so je mo
Pisani trak.
! !A!figleškl Bapisal A. C o n a n D o y I e.
Poslovenil Karel Pr.
l.i j? •	Dalje.
V Waterloou «va bila tako »rečna, da |(Va še baš ulovila vlak za Leatherhead V ‘krčmi pri postaji sva najela koloselj iri Kfc ftato Vozila štiri ali pet milj po prijaz fclh surrey»kih kolovozih. D ari jo bil tak da si ga lepšega želeti ne moreš; -solnec se jb Smehljalo z neba, po katerem je plulo nekoliko belih ovčic. Drevje in mejo ob potu So začele pravkar poganjati prvo zeleno brstje in zrak je bil poln ugodne ga vonja vlažne zemlje. Name je silno u činkovalo nasprotje mod sladkimi obija bami spomladi in med usodnim oprav kopi, ki naju je privedel v te kraje. Mo tovariš je sedel s prekrižanimi rokami poleg mene, klobuk si je bil pomaknil čez oči in glava se mu jo dotikala prsi bil je zatopljen v težke misli. Nenado Ima se je vzklonil, me potrcptljal po rami ia pokazal preko travnikov.
»Lejte!« mi jo vdel.
Po položnem pobočju »c je širil park košato drevje se je na vrhu grička zbralo v log. Med vejevjem je molelo kvišku Sleme zelo starega dvorca.
»Stoke Mor®?« je pobaral voznika.
rala država ozirati na Slovaško. Če bi država sprejela separatistične Slovaške zahteve, bi to dalo tudi drugim deželam povod, da bi zahtevale samoupravne enote v okvirju zgodovinskih mej, kar bi pomenilo, da bi se Češkoslovaška več ali manj federalizirala. »Osrednja in tako ležeča država, kakor je naša, bi :--o takega luksusa ne mogla dovoliti. Hoteli smo Češkoslovaško imeti močno, enotno, čvrsto in srno lokalno interese podredili celoti. To je bil politični, narodni in državni razlog, zbog katerega smo se zavzemali za zakon o ureditvi oblasti in zakaj vztrajamo na lem, da se ta zakon, izvede.«
V upravnih' vprašanjih je — kakor je videti — stališče jugoslov. demokratov istovetno s stališčem čeških socialistov. Tudi demokratje hočejo močno in enotno državo, hočejo, da stare zgodovinske meje rie ovirajo več nujnega procesa, ki je nastal na slovanskem jugu s političnim ujedinjcnjem treh plemen, s činrer seveda ni rečeno, da bi hoteli plemensko nadvlado, ki ima svoje korenine v plemenski ideologiji in v pokrajinskem parti-kula-rizrmu. Položaj naše države pa zahteva pobijanje ekscentričnih stremljenj, ki niso pri nas nič manj nevarna nego na Češko slovaškem'. Naš glavni politični problem je sedaj: koncentracija vseh, ki so za močno iri enotno državo.
Politične vesti.
* Besedo k napredni koncentraciji so napisalo v nedeljski številki rn-dtkalske »Jutranje Novosti«. Po mnenju tega lista oziroma njegovega mariborskega dopisnika sploh ne eksistira druga možnost na prodno koncentracije nego da gre vse v radikale, ki »z realnim, idejnim in delovnim' programom« edini vodijo v blagostanje. Roče i ostado živ!
* Radič — Korošec. Beograjski listi Se zadnje dni veliko pečajo z diferencami, nastalimi med Radičem iri Korošcem. »Vreme« iri »Politika« naglašata, da so vezi med obema politikoma precej zrahljane — zlasti radi Radičevskih shodov v PrekmUrju, kjer je Radič otvoril ostro borbo proti klerikalcem. Listi si? mnenja, da je popolon razkol med obema vprašanje kratkega časa. Ker so se odtegnili že tudi muslimani, bo Radič menda že v kratkem ostal sam. Klerikalci so se začeli odmikati od Radiča zlasti, odkar je v GračanicRh hujskal proti kralju. Da, da, po slabi tovaršiji — glava boli.
* Radič pojde v luknjo? Beograjski »Novi list« doznava, da sta bila odposlana v Gračnnice, kjer je Radič na shodu grdil kralja in klical »dol ž njim!« (ori to taji iri pravi, da je klical: dol z vlado!), dva visoka uradnika, da »bvar preiščeta. V vladi se pojavlja močna struja, ki je mnenja, da jo treba napraviti konec stikom z Radičem in nastopiti proti njemu z vso strogostjo.
* Hrvatski klerikalci in politična si tuacija. Razliko med hrvatskimi in slovenskimi klerikalci postajajo od dne do dne večje. Dočim se slovenski klerikalci
gibljejo tešrio po Radičevih Stopinjah, ?e irvatski vedno bolj odaljuj.jo od Radiča in njegovih budaloHi in lopovščin. — Zagrebško glasilo hrvat si ih klerikalcev, Narodna Politika« je y nasprotju s slovenskimi klerik dnini listi urejevana skrajno dostojno in je bolj podobna reviji kakor pa političnemu listu. V zadnji številki med »Političnimi beležkami« c tudi sledeče zanimivo izvajanje, ki je vredno, da ga predeč1 mo tudi našim či-tateljem, da bodo ‘Vid tli razliko med klerikalci na Hrvntsiv.r. in med klerikalci pri nas. »Narodna Politika« piše; Po sklr.pn verifikacfskega odbora, da sc razveljavijo tri j ^ d imokrntski mandati in po govoru Ljube Jovr.Koviča so nekateri mislili — da se bo notranja politika pričela razpletati in da pride do sporazuma z revizijonističrrm blokom. Toda na veliko začudenje otv.h, ki no poznajo strankarskih razni e” v Srbiji — se je dogcdil v političnem življenju temeljit prcokret. Radikalni klub ni odobril svoje večine v verifikacijskem odboru o razveljavljenju demokratskih mandatov, ampak se je tudi drugače znatno približal demo-cratoin. Ljuba Jovanovič je na tozadeven vzklik Svetozarja PribičevLja izjavil, da ni bil nikoli proti narodnemu iri državnemu edinstvu in proti vidovdanski Ustavi, ampak da bo to tstavo izvedel šc bolje nego bi jo Pribičevič sam. V istem smislu so se 'zrazili tudi nekateri drugi radikali, celo sam Nikola Pnš’č. Kakšni razlogi so dovedli radikale do tako nagle spremembe fcvojc politike?, vprašuje »Narodna Politika« ter odgo varja: »Prvi razlog je to, da radikali absolutno nočejo za vednO pretrgati vsako možnost sporazuma z demokrati. Treba je pomisliti, da imajo demokrati močno zaslombo na dvoru iri pri vojski in da se s temi fakti mora računati. Razen tega nameravajo radikali v kratkem predložiti zelo nopopularon zakon o kmetijskih davkih, pa nočejo da bi ves odij radi tega zakona padel ria ijih farne kar bi se gotovo zgodilo v slučaju, da. bi demokrati bili v obstrukciji. Radikali pa končno tudi nočejo provocir"ti demokra* tov, ker jim ti lahko šo pomagajo pri sestavi koalicijsko vlade v slučaju, da se pogajanja z revizijonisti docela razbi jejo. Radikali sami — vsaj kakor iz gleda — nikoli niso verjeli v pravo mo žnost sporazuma z Radičem in z ostalimi revizijonisti.« Svoja zanimiva izvajanja završuje »Narodna Politika« s sledečimi značilnimi besedami:	»Stvari se bodo
tudi dalje tako razvijale, da bodo radi kali in demokrati vladali, predpisovali davke, organizirali vojsko, sklepali zu rianja posojila, a Radič bo na Hrvatskenl od časa do časa govoril na shodih.in' se tuintam razjezil kot ris. »Radlčevci so vajeni take jalove politike.«
* Madžarske laži o naši državi. Med
žarski listi so pričeli zadnje dni zopet prinašati tatarske vesti o naš državi. Tako poročajo, da je v Jugoslaviji progla šena mobilizacija, da morajo pod orožje vsi moški od 18. do 60. leta. Kak namen zasledujejo s takimi lažmi jc pač jasno, v Inozemstvu pa jim razen nekaterih Italijanov itak nihče ne bo verjel.
»Da, gospod, to je gradič dr. Grimes-•bya Roylotta«, jc odgovoril kočijaž.
»Tam nekaj zidajo, ka-lif« je dejal Holmes. »Tja sva namreč namenjena.«
»Tisto je vas,« je pojasnil voznik In pokazal z bičem proti kupčku streh na lev ood dvorca. »Cc bi radi h gradiču, Vam je bliže »kozi tole leso in po stezi preko polja. Ondod hodite, koder hodi listale gospodična.«
»In zdi se mi, da jo to baš gospodična Stonerjeva,« je pripomnil Holmes, ki si je bil nasenčil z dlanjo oči. »Prav res, tudi meni se zdi, da bo najbolje, če se drživa Vaših napotkov.«
Stopila sva z voza, plačala voznika in koleselj je zdrdral nazaj v Leatherhead.
»Mislil sem si,« je dejal Holmes, ko sva lezla čez plot, da bi ne škodovalo, ko bi bil voznik prepričan, da sva stavbenika, ki sva prišla popravljat gradič ali po drugem poslu. To mu bo zaprlo usta. Dober večer, gospodična Stonerjeva! —' Zdaj vidite, da znava biti mož beseda.«
Gospodična, ki so je bila zarana zatekla k nama po pomoč, jc prihajala veselega obraza po ozki »tezi. »Tako težko sem Vaju pričakovala,« jo vzkliknila in nama stisnila roko. »Vse se je izvrstno izteklo. Doktor je odrinil v mesto in ne verjamem, da se bo vrnil do mraka.
»Imela sva davi Izredno Čast, ge sez-
naniti z doktorjem,« je odgovoril Hol mes in opisal z nekoliko besedami, kaj se je bilo pripetilo. Gospodična Stonerjeva je vsa pobledela, ko je poslušala poro čilo.
»Ti nebeški Bog!« je jecljala. »Zašle doval me jo torej!«
»Da, vse tako kaže.«
»Tako je premeten, da nikoli ne vem ali sem varna pred njim ali rile zalezuje. Kaj bo neki rekel, ko se vrne!«
»Naj se le sam čuva; kmalu se bo u veril, da mu jc nekdo za petami, ki jo še bolj prebrisan kot zdravniki. Drevi se zaklenite v svojo spalnico. Če poslano si rov, Vas povedeva v Harron k teti. Zdaj pa ne srnemt) več tratiti časa; zato naju le hitro popeljite v sobe, ki nam jih ; treba pregledati.«
Gradič je bil iz sivega kamenja, po katerem so rasli lišaji. Srednji del je bil malo višji, obe krili pa sta so vili ko škarje kake rakovice na levo in desno, Okna levega krila sO bila razbita in deskami zabita. Streha sc jo deloma u-sedla iu ves del zgradbe je sličil razvalini. Srednji dol je bil le malo bolj ohranjen, desno krilo pa je bilo razmeroma šo novo in zavese za okni in modri dim, ki se je sukljal iz dimnikov, so dokazovali, da je obitelj stanovala v tem delu po-glopja. Nekak oder je bil pogtajdjeil efe
Dnevna kronika.
— Pogreba judenburških žrtev v ) .iu^ liani se je udeležila ogromna množica " nad 90.000 ljudi. Ob odprtem grobu med drugimi imel slovenski pisatelj dirnir Levstik globoko zamišljen m V*6* niško dovršen govor, poln plamteče J11' goslovenske zavesti, ki' je bit obenc® težka obtožba proti v.čnn onim, ki J®' šijo, za kar so umrli Endlicher in t1 judenburški mučeniki.
— NSS in Orjuna. Na svojem blnk1" štnem kongresu je naša NSS — io so & stanki te stranke v Ljubljani — skleni' med drugimi resolucijo, da »pristaš NS-nc more biti član Organizacije jugosl®4 venskih nacljonallstov«. Objavljamo brez vsakega komentarja.	i'
—• Izpiti ljubljanske univerze veljavo v Franciji. »Jutro« poroča, da je francosko ministrstvo prosvete pripoznm® diplomski (državni) izpit na fakultetah jubljanske univerze kot enakoveljave® s takozvano francosko »licence«.	.
— Osnovne šole v naši državi. V ee'1 državi je 6660 osnovnih šol z 8741 učjt®*
1 ji in 7484 učiteljicami. Lani je obisko/a* le Šolo 900.J8-V dečkov !n 5S7.9S4 deklic
Irvatska je imela lani 1726, Srbija 14H* Vojvodina 766, Slovenija 822, Bosna 1« Hercegovina 508, Dalmacija 540, črn® gera 260 osnovnih šoi. V Sloveniji je obl" skovalo lani osnovne šole 80.160 dečko'*! in 86.392 deklic.	,
— Književna tombola Jugoslovanska Matice. Prvi dve izžrebani številki, k* sta se izžrebali prilikom’ prve književnj tombole Jugoslovenske Matice Sta 25 ® 64. Kdor ima te dve številki »a Svoj* tablici v eni vodoravni vrsti, ta je zadel dobitek ambo. Amb je 100 in tvorijo ko_ dobitek knjige, ki so označene v tisk mri okrožnici književne tombole. Matica P® je dodala še 20 posebnih amb', izmed k®1* terih ima vsaka za dobitek na j nove js® knjigo praktičnega značaja Humek. Praktični sadjar. Kdor jo zadel kak do* bitek, naj pošlje svojo tombolsko tabu* co, opremljeno z natančnim naslovom P0’* krajinskemu odboru Jugoslovanske M®* tiče v Ljubljani, da mu dopoŠlje dobitek* Naslednji dve številki, potrebni za dobW, tek terne se objavijo v četrtek zjutraj v vseh slovenskih dnevnikih.
— Značilno! Zagrebška »Rijoč« poro* ča, da so nedavno redarji aretirali P® ulici neko družbo, ki jo pela popol norih tiho in mirno pesem' v čast kralju Alc** sandru. 'Aretirani so bili radi izziv®* nja občinstva.	*
— Potovanje ha dalmatinsko obal D® bi so odstranile težkoče, ki so nastfi’ vsled številnih transportov češkoslovMj kih turistov potujočih na dalmatips*® obal, je družba jadranske plovbo v S® šaku izdelala nov vozni red, ki stopi ' veljavo z 1. junijem tl. Poleg dosodafl^ pravilne dvakratno tedenske _ v-ož!« Bakar-Metkovič in enkratne Bakor-K0* čula, bodeta vozila vsakodnevno še parnika iz Bakra v Sinj s postajo v kvenici, vpeljano bodo trikratne .ted®^ sko vožnje Bakar-Malinska ter štir^ kratne na progi Bakar-Bačka-Rub. Z®- ^ njo linije so vpeljane radi tega, ker V
skrajnem zidu in tam1 jo bilo kamenje . lomljeno; a nobenega delavca nisva eP zila, ko sva se bližala gradiču. H°lni se je počasi šetal po slabo negovani »r in skrbno motril okna.	^
»Zdi se ml, da to okno prip®1^ kaj
v kateri ste doslej po navadi J ne, gospodična? Srednje TBZSV&0\eg glav« bo Vaše rajne sestre, ti®toleJJorjeva so-, nega poslopja pa jč okno d°
bc.«	„,.avite, toda se«
»Vso je tako, kakor P1
daj spim v srednji ^	^	^
»Le dotle, da	moram Omenim
Vas prav pojnnt. S£fl.ncga ^ ^ j da se -mi popravek
baš tako nujen.«	.	.
.j.	.	-^0	potrebe	m	bilo	za
je mogel izriniti i*
»Oh, to je vredno, da bi se upoštev^ K-ni n P na nasprotni strahi ozkega k1'1
seveda so tudi tam, kaj ne?
»Da, a Prav majhna. Preozka so, da oi kdo zlezel skozi njo.«
»Ker ste se ponoči zaklepali, sta
vajini sobi z one strani nepristopni-
pa bodite tako prijazni, stopite v svoj
sobo in zaprite oknice.	v
(Dalje ptm
bil!
Mfflsorpsr'fcffig f923^'
W'
■~iifl.miii.var.al.
SFranaT1
čina češkoslovaških izletnikov obisČuje Cirkvenico, Bačko, Rab, Malin sko, kjer Prežive svoj dopust.
— Potres, ki je trajal pet ur. V Hoci °d 25. na 26. maja jo bil v Perziji katastrofalen potres, ki je trajal celih 5 ur. Več tisoč ljudi jo žrtev potresa. Kraj Turbat-i-Hidari, važna postojanki za karavanski promet, jo popolnoma uničen.
— Strašna draginja v Nemčiji. Nemška industrija je zadnjo časa sistematično delala na uničenju nemške marke. Posledica tega je katastrofalen' padec fflarke — pod avstrijsko kroni, posledica tega pa zopet katastrofalno naraščanje draginje In mrzlično razburjenj'} med
'Prebivalstvom. Gospodarstvo jo prišlo (.popolnoma iz ravnotežja. Prehrana prebivalstva je v nevarnosti. V tem vzdušju ‘imajo komunisti’ po vsej državi zopet ugoden teren; za Svojo ugitacfjo in so tudi z vso vnemo na delu. Prišlo je ponekod že do ljutih bojev.
Velikanske tatvine so odkriti pri Styria-tvornic;vh v Gradcu. Ukradenih
motornih koles in njih delov za 200 bilijonov avstr. kron. Policija jo aretirala mnogo oseb.
, ~ Zblaznel je šptvrsri konzul v Budini' Pešti. Spravili so ga v. blaznico.
— Novo zdravilo zoper sladkorno bo-■ lezen so iznašli Danci. Zdravilo — imenovano Diasulin — uporabljajo v ko-,pujskih bolnicah". Diasulin je ekstrakt
pan troj (trebušnih slinavk) svinj. Od-ga je danski kemik Gade Andersen.
'.5»-
io
r®d kratkim so javili angleški listi ena-
iznajidbo pod imenom insinlh.
, Celjske vesti.
Radi ukinjenja delovanja Orjuue v ”*&Hhoru in Ptuju vlada tucij. v celjskih krogih, silno razburjenje. Mladina in v »»rodni borbi osiveli možje so si v tem »dini, da si ne smemo pustiti oblatiti na „a«o ponižujoči način1 svoje nacijonalne ®asti. Sokolu naj bi sledila vsa narodna ^ Napredna društva tar v jugoslovan-,	6^ duhu orientirano politično organi-
zacije in naj na kompetentnih mestih protestiralo, da se brezdomo-^uskimi klerikalcem) tor izdajalskim in.6^06111 Ma Pisanja nacijonalne v domovini zveste jugoslovenske dr-vJJane. Naj bi tudi edini slovenski na-PFfcani poslanec pri vladi energično interveniral ter jo poučil o razburjenju "Obmejnega prebivalstva radi neeuve-nih Persekucij. Kdo bi bil pričakoval, da bodo V (svobodni Jugoslaviji o naši usodi odločevali renegatje Schauerji V objemu 's tistimi patentiranimi patri joti, ki so taedl vojno kar uživali». ko So klicali: "*Srbe nai vrbe«.
f Pobegnil je neznano kani Stanko Ža-5ar, naposled prekupovaleo lesa pri1 tieki trgovski firmi v Celju. V Smarjeti je ,skušali nakupiti od nekega prevžitkarjn ^_čjo (količino lesa, :ko ga pa ni dobil, je ,!trii dni nato odpeljal ta les iz gozda ter ffeai prodal na Ostrožnem ter z denarjem 3zginil. Zasleduje ga orožništvo in porcija.
v,- y ^kofji vaši pri Celju je izbruhnila ■rlatica, ki se je razširila tudi po bliŽ-h°»ollc' konjiškega okraja ter zahtevne odredu? atere žr^ve. Sanitetna oblast *rl	«»	epidemija	lokali-
—	zatre.
Narodno aledaliSte.
Repertohfe,
Pofideljek, 4. junija zaprt0
Tdrek, 5. junija ob W>l-to/Mla,dilwka prireditev deške osnovne kliške osnovne šole IIL	1	hl de'
Sreda, 6. junija zaprto.
Četrtek, 7. jupija Cavalleria rusticii. &a, izv.
Petek, 8. junija: Cavalleria	,,
ab.C.
^Sobota, 9. junija Zvesti tovariš,
  	‘-Eh'
Mladinska prireditev. V coreic pon<,v.
| ho vprizori dekliška osuovna šola v Ma-■ Hboru v tuk. gledališču Finžgarjev© igro kVedez«, dalje telovadni nastop, dalje haatapl pevski zbor okrog 300 pevcev in Povk, ikl izvajajo »Letne čase« itd. Prireditev je včeraj jako lepo uspela. Zato se i iPonovi jutri v torek 5. junija ob pol 20.
Cavalleria rufeticaKa. Opozarjamo na lity>ernj<j premijero V četrtek 7. junija. ‘»Prizori fce (krasna Mascagnijeva opera ^Cavalleria rusticana«. Gostuje g. Zd. čliliS zagrebške opere.
Mariborske vesti.
Maribor i. junij« 1923,
>■ Maribor za Lužiške Srbe.
■V Nemčiji živi mali, najmanjši slovanski narodič: Lužiški Srbi. Zaman so se trudili zlasti Čehi, da bi pariška mirovna konferenca temu neznatnemu o-stanku nekdaj mogočnih polabskih in baltiških Slovenov zagotovila samoodločbo ali vsaj avtonomijo. Kljub temu pa hočejo tudi oni živeti, gojiti svoj jezik in kulturo. Osvobojeni Slovani 'tirno dolžni, da jim' dajemo moralno iu gmotno podporo v njih težki tn.-.bi za obstoj. Koliko pač skrbe Nemci za svoje rojake v inozemstvu! N?.j nam bodo vzgledi
Maribor bo najbrž prvi v naši ožji domovini, ki se bo odzval klicu najmanjših med Slovani in pokupi, da se mi na južni meji gerai!irig;,’A zavelaun slovarske solklarnos'".. V potek dne 8 tm pr,. ’rva v mali k'w ris ki dvorani g. Gjuro Džamouja o Lutiških Srbih Predavaje bo zelo zau‘:ruvo saj so Lužiški v-L bi ir: nas docela ne i'i o:(l. Opozarjamo nanj :’aše slovau** čut.jča proiAnlstvo in p:;oakujemo, d i bo u lc'ožb.a posvodo-.':la naše simpafj; do pDznbijeriib, >,< tri-t‘ct£i na milost ;u ticmUoKt urofenih Venile v.
Začetek prei3afa'*j<?- ločin ob 20. (8.) uri Pred in po nrečarMijn se bodo spre-jen tli prostov(Jjtil triSprvk: v kor'st nar.'<nalno - kultafiin napravam Luži-št In Srbov.
i>i Narodna Ob"a.ia za juJ<jiburžkc mutnike. Narodni Ob v »a a- jt polv? na krste judenbuv i'iih žrt<;v k rastu ve-n jo. s napisom: »Juienburšktm muCeni-c:ma — Narodna ObcaUn«.
m Priredba šahovskega mojstra Mie sesa iz Lipslcega se vrši danes v torek 5. tm. ob 8. uri zvečer v kavarni Central Vsi igralci, ki so žele igre udeležiti, naj prineso igro seboj, (če ni premajhna). Začetek točno ob 8. uri. Vstop prost,
m Prapor sokolskega naraščaja v SI. Bistrici je razstavljen v trgovini Kar-ničnik v Gosposki ulici. Prapor je na pravila gdč. Mladičeva, izdelala ga je ga. Ašičeva — obe učiteljici tukajšnje obrtne šole. Zlato je brezplačno spredla nova mariborska .tovarna »Metra« v Mlinslki ulici. Prapor je naročil in podaril sokolskemu naraščaju g. Ivan Gumzej v Slov. Bistrici.
m Več hlgijene! Prejeli smo iz občinstva nastopno upravičeno pritožbo: V Magdalenskem! predmestju 'se dogaja, da dajejo hišni posestniki izpraznjevati greznice od kmetov, ki odvažajo nesnago v najhujši vročini. Smrad se širi daleč naokoli. Nedavno se je to dogajalo \ neki tamošnji gostilni. Gostjo jedo in pijejo, zunaj pa so zajema s posodo gnojnico; tak gostilničar bi si. zaslužil brezobzirno kazen! Najlepše pa je lo, da morajo najemniki plačevati pristojbino za odvoz fekalij, hišni posestniki pa dajejo fekalije kmetom, ki jih potem odvažajo kar po dnevu in z neprimernimi posodami. Tudi to je brezobzirnost, ki zasluži, vso obsodbo!
m Pojasnilo. Ob priliki razpravo mariborskem občinskem1 svetu dne 1. jun. tl. glede kreditiranja 15.000 D za nove uradne prostore našega urada na Slomškovem trgu 3, so listi hote ali nehote poročali na tak način o vsi zadevi, da so čuti vodstvo urada primorano odločno •zavrniti kriva poroči la, predvsem1 kar so tiče docela neosnovana natolcevanja šefa toga urada. — Državna borza dela v Mariboru.
ni Mladirieka prireditev. Ne mislim pisati ocene, ker se bo sigurno oglasil strokovnjak, moj namen je le, opozori« prireditelje na mnenje občinstva, ki je bilo včeraj popoldne prisostvovalo uprizorjenim1 »Letnim časom« — in' to mnenje je, da se mora ta mladinska predstava na vsak način ponoviti. Ker čujeino, da so to zgodi že jutri, 5. tm., opozarjamo mariborsko publiko, naj ne zamudi priliko prekrasuega užitka. Ne morem dovolj pohvaliti onih štirih deklamatoric. Zdelo ae mi je, da so že rutinirane igralke, posebno ona tretja, ki nam jo take krasno opisala poletje. In za vsako deklamacijo ta zbor! Kako dlvno, precizno so pevale te drobne glavic3, ki so bile natrpata« Ma odru kot slaniki, da so 'se mi V tej soparci naravnost BittilUe. Di vil še jo vs'akdo, kdor jo slišal peti to »Malo glasbeno Matico«. Gospod din
bojte se znojnih kapelj in pono/iie to res lepo stvarco še enkrat!
m Zahvala. Učiteljice tukajšnje pomožne šole izrekajo iskreno zahvalo vsem onim, ki so prispevali k pogostil vi uboŽnili učencev te šole o priliki majniškega izlefa.
m Z ozirom 'na električno motenje v soboto zvečer nam' sporoča Mestno eiektr. podjetje, da jih je povzročil večkratni udarec strelo v napeljavo visoke napetosti v okolici Račja. Po odklopitvi tozadevne elektrovodno proge se ;ic ob 20.30 uri zopet začela redna dobava toka.
m Predavanje o sugestiji in hiotiozi s stališča moderno vede se vrši dne 4. junija ob pol 20. uri v »Ljudski univerzi« (mala kazinska dvorana). Predava g. prof. Favai. Predmet je tako zanimiv, da bo privabil mnogo poslušalcev.
m »Letni časi« — spevoigra, ki jo je Uprizorila včeraj popoldne deca I. deške in UL dekliške ljudske šole se na splošno zahtevo ponovi in sicer jutri, v torek ob pol 20. (pol 8. uri) »zvečer. Kogar je pregnala včerajšnja vročina iz zaduhle-ga mesita v svež zrak kam »pod vejo«, naj uporabi to zadnjo priliko, da ouje torek zvečer našo mladino. Včerajšnji navdušeni aplavz nas je uveril, da je bilo občinstvo izredno zadovoljno. Nikomur ne bo žal izdanih kronic ne časa, ker bo vsakdo videl, kako se naša mladež potrudi, da pripomore stvari do popolnega uspeha, videl bo, da so med mariborsko deco pravi umetniki — in to posebno med malimi solisti in deklama-torji. — Prosimo pa slavno občinstvo, da točno ob pol 8. uri zasedo prostore, ker mora dečad o pravem času domov. Še en lep večer se vam nudi, lep večer v krogu vaše deee; ne zamudite te zadnje prilike. Mladina pričakuje, da bo v torek zvečer gledališče razprodano in to tem sigurneje, ker so tokrat cene dramsko — torej dosti nižje.
m Kavarna v mestnem parkn. Pri lepem' vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. iti od 19. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo.
m Zopet dva vloma v stanovanja. V nedeljo sta bila izvršena zopet dva vloma v stanovanja. Dobro bo, če si stranke dajo napraviti na vratih varnostne kiju čavnice. Vlomi se zadnji čas ne le \ Mariboru, ampak .sploh v celi državi zelo množe. Vlomilci so po večini inozemci, ki nas osrečujejo iz Avstrije in Italije m Tatinski hlapec. Pri Martinu Stcr-leju uslužbeni hlapec jo v gospodarjevi odsotnosti vlomil v njegov kovčeg in n-kradel iz njega 38000 K gotovine, dva prstana, zlato moško uro z verižico, zlato žensko uro z verižico in 2 uhana. Tat je pobegnil. Policija »a zasleduje.
m Tatvina kolesa. Posestniku Francu Hazborfiiku iz Ribnice na Pon. je bilo v Mariboru ukradeno kolo. Kolo ima znamko »Gothard Graz«. Številke lastnik ne ve. —
m Zaradi elektrike zabavi j h! zoper »Jugoslavijo. Ko je v soboto zvečer ugasnila elektrika po mestu, jo v Aleksandrovi cesti delavec Stanko Ž., nameščen pri tvrdki Berg, v vinjenem stanju svoji ne-volji dal izraza s krepkim zabavljanjem zoper Jugoslavijo. Za plačilo ja dobil 24 ur policijskega zapora in so bo zagovarjal še pred sodnijo.
dela stane samo orkester, ki je sestavljen po večini iz goslačev njegove Sole. MU-dina potrebuje potrpežljivo roko, ki dovede do razumevanja takta in dinamike.-Toda njemu se Je vso to posrečilo. Izvajalo se je precizno, brez hib, ki so skoro neizogibne pri takih prireditvah. Glasovno pravilno razmerje je vplivalo na po* slušalea kar najbolje. Male solistovke pa' so pele tako sigurno, da jih jo bilo ve-M sel je poslušati. Deklamacije je naštudi*' rala g. voditeljica Milčinska. Ves so det,' klamirale z razumevanjem, naglasom, ki jc redek pri otroških predavanjih. Tn se, pač dela s srcem za dobro stvar. Gre pa tudi zahvala vsem1 sodelujočim učiteljem' obeh šol. Kakor čujemo se uprizori vsa prireditev še enkrat. Delo zasluži, da;, publika, tudi odrasla, zasulo gledališče do zadnjega kotička. Ne bo nikomur žal. Uprizoriteljem bo g tem’ trud nioralično poplačan, Soli pa, katera potrebuje nujno učil in knjig za ubožne učenci?, se pripon more s tem do nakupa. — ,V. Š.
Sokolstvo.
o Akademija Sokolskega naraščaja se
vrši letos v soboto 9. junija ob 20. uri V,
Narodnem domu. — Te besede zvene že dalje časa v stoterih nežnih dušah vsehl onih, ki pridno vadijo v telovadnicah in' koprneče čakajo deca, ko pokažejo tudi drugim, kaj so se naučili s tihim, Siaot trenim delom. Ta večer hočejo javno po-c kazati svojim starišem in vsem prijate-1 jem Sokolske mladine, da so si svesti svoje naloge. Zato vabijo k svoji prire-f ditvi vse njim1 naklonjeno odraslo ob* činstvo v Nar. dom, da vidijo njihiovg prosto vaje, čujejo klice njihova duše. Naj ne bo nikogar, ki bi si ne rezervirali' tega večera za Sokolsko mladino, da po-* , kožo že s svojim posetom simpatije do naraščaja in ga navduši za trdo pot vii bodočnost. Zato: vsi 9. junija y4 Narodniii
dom!
Gospodarstvo. ,
g Produktne borze 2. junija. Novfc,
Sad: pšenica bačka 430, ječmetf bačk$j 300, oves bački 287,50, koruza bačka 3S0^ moka »0« 640, »2« 600, »6« 487.50. Tendenca?* medla. — Zagreb: pšenica 400—437.5^ rž 300-350, oves 250—275, ječmeu' 230— g Pri Jadranski banki shranjene rotita ne knjižice naj se dvigiiejo. Delegacija!; ministrstva financ v Ljubljani objavljati Po zaprosilu Jadranske banke, potlPHŽ-^ nice v Ljubljani, oddelek za repatriacijo*-z dno 23. maja 1923 se poživljajo stran&e^ ki so svojčas tej banki radi repatriacije^ oddale rentne knjižice poštne hranilnice^ na Dunaju o vojnem posojilu, a knjižici' šo niso dvignile, da jih dvignejo prti podružnici Jadranske banke v LjubljaHis ali pa jih od nje pisimeno zahtevajo. Zali umrlo lastnike naj prevzamejo knjižic«; ali jih pismeno zahtevajo njih dediči. Čel' zapuščinska obravnava še ni konča rta,; naj pa dediči prijavijo knjižice zapuščin*.; skemu sodišču, da jih to rekvirira od’ Jadranske banke.
Kultura in umetnost
x Mladinska prireditev v narodnem gledališču. V nedeljo sta priredili deška ljudska šola I. in dekliška ljudska šola III. mladinsko predstavo. Na -.sporedu je bila mladinska igra »Vedež«, telovadni nastop, solospev »Mak« od g. Osk. Dev-a ter Pecovi »Letni časi« za zbor, seli in orkester. Vsa prireditev je Izpadla nadvse, pričakovanje dobro. Igrico »Vedež« je naštudiral g. Ipavc. Glavni vlogi sta imela brata Kožuh, kateri b”ta izvedla jako dobro. S svojo svežo igro sta pokazala, da razumeta flelo. Gledalec pa se jc čutil zopet v svojih mladih letih. Nato .so .izvajali mladi telovadci brezhibno štiri proste vaje. Višek pa jo vsa prireditev dosegla v »Štirih letnih časih«. Malih pevcev in pevk jo bilo okrog 300. Gospod Nerat, ki je vso stvar naštudiral, je s svojim uspehom lahko zadovoljen', kajti uspela jo nad vse pričakovanje dobro. — Kksaktno izvajanje, izborna dinamika ter skupnost glasov so pokazali učitolja strokovnjaka. Vprašati so seveda uo sme, koliko dela je to stalo. To vedo oni, ki
ilrtajo z mladino o r avka. To je art-3v, geftti fi§ iteaftla se ng afljk «*	r	V.	-.1	dovolj.	Keiiko
Zanimivosti.
»Prestavljanje« hiš v Ameriki, v ;/.
-\
Pri nas znamo doslej prestavljati Bi večjemu kak kozolec ali kako malo le+t seno zgradbo. Američani nas v, tem' da«j leko prekašajo. Tam1 prestavljajo tudU cele zidano hiše, ki bi jih drugače morali*] porušiti, ker potrebujejo prostor za kakfl drugi namen'. Toda tudi to jirti Sa ni biti lo dovolj. Ameriški listi poročajo, da soH nedavno ameriški inženerji premestili! celo — mesto. To je malo mestece J tn-* nings. Tam je bilo naseljenih kokih 600 delavskih družin, ki so bile zaposlene!5 pri sekanju lesa. Sčasoma pa je lesai zmanjkalo in delavci bi. bili brez pOsla.J Tu pa so ameriški Inženerji prišli nat* misel, da bi celo naselbine/ preselili drn«i gam’. Irt resi so mesto prestavili na dtug,i kakih 70 km oddaljen kraj. Napravili fcOf ogromno železne okvirje, ki so počivali, na kolesih. Na te okvirje so »posadili*) hišo ter jih odpeljali na drugo meato,-Pri tem! prevozu Se ni ubila niti1 ena Jii-fj pa. S hišami vred je potovalo seveda tm. di vso pohištvo, tako da so delavci ttaij večer lahko mirno legli k počitku, ka*j kor da se ni ničesar zgodilo. Z nekateri^ mi hišami so odpeljali-tudi vrtove. Ameriški listi prinašajo o tej selitvi slike. Pred vsako hišo je vprežen-vtslik tovorni avtomobil. ,	i	V/.	<
'swsra*..
»T A' B O K«?
(MarSar, 5. junija 1923.'
MiHel Zevacos
Markiza Pompadour.
Zgodovinski roman. — Poslovenila Hosandra.	-»
(Dalje.)	(101)
r »Ah, dražestna sramežljivost,« — je mislil Ludvik XV. — »Kaka krasna ljubica. — Ah — držati se hočem tvojega povelja, draga Ivana, — nočem te prisiliti, da postaneš rudeea pred tvojim zmagovalcem. — Povej Suzan, — ali si ti pisala oni listek?« —
»Da, gospod, in pustila sem sa, vam dostaviti po navadnem načinu.« — ,:s< »Gospa se torej dolgočasil« —	£
. »Do smrti. — Joče dan in noč!« — »Govori o meni?.« —	v;:!	:$,l-
• »Le o vas zmeraj!« —
»Pelji me torej k nji. — Suzana, tukaj je temno, da si lahko človek vrat zlomi. — Dobro, da poznam stopnjice.«
Kralj je počasi stopal navzgor, spremljan: od Isikoline, ki ga je vodila za roko. — Ko sta prišla vrh stopnji c, je odprla vrata v neko sobo, kjer je kraij o-pazil le svetlobo male nočne lučke, ki je sicer vodila njegov korak, vendar pa pustila zavito vse v poltemo, da se ni ničesar dobro razločilo. —
Ludvik je vstopil, a Nikotina se je hitro izmuznila. —
Kralj je pobledel. — Vendar je ‘pogumno napravil par korakov v sobo. — Skoraj je kriknil. — Neka ženska, ki je pri konzoli stala, je lahko vzkliknila, kakor presenečena, pa se vsedla v naslonjač, zakrivši si svilenimi robcem obraz.
»Ivana,« — je šepetal kralj z vročim, strastnim glasom. — »Ali sem vas res jaz prestrašil?« —
Odmajala' je z glavo. — Ludvik je o-
oBraz, —> iQ jaz ne silim videti ga. — 'AKj kle, da popolnoma, ogoljufa in oslepi kra-— Ivana, Ivana, — jeli res, da ste se dol-
-msag*T~
. „,	.	'	-	-	A
»Ali nisem toliko vrlina kot ona?
gočasili brez mene, — je-li res, da ste si želeli moje prisotnosti?« —
Ni mu dala odgovora. — Ali kralj je iz bližine videl, kako je vidno utripalo srce, — saj so bila njena prsa pokrita le s tenko sobno haljo. —
Z gorečo glavo in vročim ljubezni polnim glasom je zopet povzel:
»Ivana, odgovorite mi, — zakaj ven j ur obračate glavo v stran? — Tako sem si želel videti vas, oboževana moja Ivana. Strastno, nepopisno strastno sem si želel tega trenutka. — Poglejte me, poglejte, Ivana!« —
»Ah — ne upam si!« — je'tihoma zašepetala. —
»Ne upate si?« — je šepetajoč odgovorit. — »Dragi angelj moj, — glejte me tu, — pred vami klečim na kolenih, — izgubljam glavo. — Tvoji parfumi, — ta tvoja roka, katero vendar enkrat stiskam v svoji, — to tvoje dražestno telo, katero smem objeti.« —
Vzboknila se je, se vrgla nazaj, pa skrila glavo v blazino. —
»Ah, draga, srčkana moja Ivana,« — je vzdihnil ves iz sebe kralj. — »Razumem te, — ta luč te še nadleguje. — Rojiš se, da vidim tvojo zbegano rudečico.«
In hitro je vstal, šel k nočni luči, jo vgasnil in se vrnil k naslonjaču, — kjer je strastno pritisnil k sebi Julijcto. — »Ako nofieš, — ne reci mi ničesar, — molči, — ako ti je molk drag!« —
»Kralj moj!« — je slednjič vzdihnila, a komaj slišno, tako, da se gotovo ne bi moglo spoznati glasu. —
»Ivana, — ne, — lie kliči me tako, — tu ni drugega, kot oni, ki te strastno ljubi, ki te bo vedno častil na kolenih in je pripravljen’ priseči ti večno ljubezen.« — »Oh, Ludvik moj ljubljeni!« — je šepnil,! Julijeta ter v temi ponudila kralju
Ija. — Ludvik XV. je pred njo kleče po-jj Nisem li tako lepa, kakor Ivana, ali m°r* navijal prisege ljubezni. — Julijeta jel da še lepša?« —■“
Pa premeteno manj ko mogoče govorila,! In v hipnem ognju zavesti svoje in zmeraj le šepetajoč, približujoč se< goslavne lepote, je hitela h konzoli tefl kraljevemu ušesu, da bi kralj niti, ako] prižgala eno za drugo šestero voščeoi^
pazil, kako' so ji plala nedrija v razburjenosti, se ji približal, šel okoli naslon j a- svoji ustni v poljub, ča, pa se naslonil na hrbtišče. —	(— — — — — — —■ — — —
»Glejte me, glejte, kako sem’ vam'vdan,! »Ne bodemo tukaj opisovali vseh pre-kako se ponižam. — Vi mi skrivate svoj motenosti, katere je uporabilo zvito de-
bi bil popolnoma miren, ne mogel spoznati prevare. —
Prešle so ure, — v blaženi nasladi za kralja, v tihem strahu za Julijeto. — Ura jo bila v malem zvoniku. — .''■tir-je udarci so naznanjali zgodnjo jutranjo uro. —
Julijeta Becu, zdi se nam, da smo1 to že omenili, ni bila ravno čisto pri prosto dekle. — Iz njenega obnašanja do viteza d’ Assa-s se je že lahko spoznalo, da je bila dobrega srca. — Bila pa je uidi dovolj inteligentna in' precej pogumna, drzna --Prišel je slednjič trenutek, ko se je njeno srce, njena inteligenca, njena drsnost začela protiviti abnormalnemu, položaju, v katerem- se je nahajala. — Lahko trdimo, in nočemo nikakor biti psihologi, da je postala ljubosumna na poljube, ki Diso bili njej namenjeni, na prisege ljubezni, katere so veljale drugi, bila ljubosumna na ljubezen, v kateri jo ona igrala najmanj lepe vlog«, — medtem ko je vsa vdanost in strast kralja veljala Ivani. —
Bili so čudni,- bizarni, pa vendar naravni, vsekakor ženski občutki, ki so ji valovili po duši, —
Julijeta, ki je .imela le dodeljeno neko vlogo, se je tako poglobila vanjo, kakor slavni Clairon, o katerem se pravi, da se je tako zaglobil v igro »Fedra«', da je vsekdar, kadar jo je igral, pretakal resnično grenke solze. —
Julijeta, ki je predstavljala Ivano, je bila ogorčena, da je Ivana ona kateri gre vsa ta ljubezen in ne ona sama .—
Hotela je, da se jo ljubi zavoljo nje same. — Gotova svojega omamljivega čara, svoje vabljive zunanjosti, gotova, da je vzbudila kraljevo strast, ki jo je čutila v neštetih vročih objemih, je mislila z opravičenim ponosom:
ki so se nahajale tamkaj. —
Da rabimo čisto priprosto besedo, ko rečemo, da je imela lepo korajžo, 8 tudi ona se je takoj zavedla svoje velii® drznosti. —
Skrila si je hipoma obraz v roke obrnjena proti svečam je pričakoval11' kajti pri prižganih svečah je bila nevaP nost že izzvana. — Njeno pričakovaaB je imelo v sebi nekaj groznega, strasn6' ga. — Kaj bo porekel mož, s katerim je igrala, katerega je imela za norca, opazi, kaj se mu je vsililo? — In ta m02
je bil kralj!    Kralj, ki jo z je^
besedo lahko potisne v Bastiljo, odkod®* ne zagleda več prostega polnca.
Ludvik je bil hipno presenečen, ko J® opazil, da se Ivana umika njegove® objemu, a ko je opazil, da vžiga sveč®' tedaj je bil srečen njene odločitve. Približal se je lepi ženi ter jo prisilili ® se je obrnila proti njemu. —
»Milost, — bodi dobra, Ivana, —;14
livala ti, — hvala.-----------Vsa nežno*»
vsa vabljivost je v vas. — Razumeli da sem trpel v ti temi, ki me je oropaj pogleda v vaš lepi obraz, v vaše mile oč^ — Razumete sedaj, da najina ljubezen
lahko prenaša i luč,------------------odmakni
vendar roke od obraza, da vam poffl®' dam v dražestno lice.« —	A
Prijel je za roki ter skušal odtrg^ jih s sladko silo od obraza. —
Listnica uredništva.
Selnica ob Dravi: Verjamemo Varf radi, da. je M. H., ki ga reklamirajo k!*” rikalci za svojega pristaša, nemškutar toda v Vašem članku se govori o ta'# osebnih zadevah, ki nimajo nič opravit1 s politiko, da ga ne moremo priobčiti ; Kaj bolj političnega! Zdravol
Slavnemu občinstvu naznanjam, da otvorim z današnjim dnem v Jenkovi ulici št. 6
ulekarsoi
Stalnim odjemalcem je vsaka množina prvovrstnega neposnetega mleka za celoletno dobavo po najnižjih cenah zajamčena.
Za obilen obisk se priporoča
im	Iffllekarna	A.	Kos.
	mM			Mi		
•st ajissi susu
Modra galica in žveplo
f dospelo. — Prodaja se pri
Tonejc & Rozman, Maribor
Aleksandrova cesto 35.	<m
Naznanjam cenjenemu občinstva, da sem prevzel od g. Romana in M. Matz
gostilno „Trst“ '
Tržaška cesta 8
ter bodem točil prvovrstna vina, sveže pivo in skrbel za dobro kuhinjo.
Za obilen obisk se priporoča 1110	Hinko	Cigoj.
Gonilni Jermeni
priznano najbolj bijo v vseh Širin.<<: - 5 cenah p
vrsto, s? do-i o znižanih
1046
IV. KRAVOS
Aleksandrova ce>ta 31,
Mala oznanila.
Gospodična, vešda stenografije in strojepisja, išfie službe. Nastopi tudi kot praktikantinja. Ponudbe pod ,V. S.“ na upravo lista.	1108
Žensko kolo, s popolnoma
novimi plašči, se ugodno proda pri A. Norak, Koroška cesta 7. Istotam je na prodaj tudi veija množina pratnih zabojev.	1109
Cement, opeko, slamo, seno, oves, koruzo, krompir, drva, premog ve 'no pri Andreju Oset, Maribor, Aleksandrova c. 57. Telefon 88. 930 20—18
Velika omara za led, v do*
hrem stanu, po jako nuki ceni na prodaj pri trgovački tvrdki Novosel i drug, Maribor, Gosposka ulica št. o.
1104 2-2
Novo kolo s pomožnim motorjem prodam. Csner, Koseskega ul. i.	1093	2—2
Skoraj nov šivalni stroj za
krojače se takoj tjroda. Ein-spilerjeva ulica št. 40, S st er.
1095 3-2
Sprejme se za lov in domačo delo zanesljiv fant, vtjasči-ne prost. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravnifitvo tega lista.	1092	3—2
?*«■
sSS
w pmuM
'99
‘3MVIATHAH
59.956 br. reg. ton.
691
Za potovanje! ■ ■ m
c
03
>
O
O
o.
> 'j; CL
15
S I
-e is
-C N
cd
c
rt sz
leo
©
o
'•S* ***• ^ O rr:
■Q
O
12
CD C
>o 'S
C > it č
C/)
o
>
<
o;
y:
o
>
O
s_
"D C cd co
CD
> £
o
-O
<0 N
pfueA0}0d &2
CS
5
Najmodernejša, največji in najrazkošnejši oceanski parnik
Vse, kar zmore znanost, denar in iznajdljivost, je vtelešeno v tem čudovitem parniku. Brezprimerna udobnost v vseh razredih.
Prvo potovanje v NEWYORK 17. julija 1923
potem 7. in ?8. avgusta, 18, septem., 8. in 29. oktobra itd. vsake tri tedne ob torkih iz Southampton-Cherbotirg. Podrobnosti na nižje naved. naslovih.
»i>IEW-¥ORK
Direktna zveza s sijajnimi amerikanskimi vladnitpi parniki. Neprekosijjvi na udobnosti, snagi in prvovrstni oskrbi. Hitre in varne ladje »George Washington“, „President Filltnore“, „President Harding" „President Roosevelt«, „America'‘,	„President	Arthur"
Zahtevajte podrobnejša pojasnila in plovbno listo št.- 221. Najugodnejša prilika za prevoz tovorov.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:	.	.
Beograd, Palata beogradske. zadruge. —	v
Ljub jani: Zadružna zveza v Ljubljani*
drohnina, trikotaža
Semo na debe!o!
Gaspari & Fanfnger
Maribor 1047
Aleksandrova cesta 48.
Novo!	NovaS
Dežni plaSči
od 450 Din. naprej, najn<>Tej‘6i vzorci, pravkar došli. V«* lika izbira perila, klobukov, Čevljev, dežnikov, palic, n*_ hrbtnikov in »andal PO konkarenčnt ceni pri 256*
JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trfl 2.
I<agtpik	Ko^zorejj	»Tabor«.	»	Odgogomi	O*jtp« •—	M«f»bnrska	tiskarna	^