-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yug«8lav Federation, S. P. - - Gladilo J..go«lovan»ke Socialistične Zveze - glasilo — prosvetne matice j. s. z. if,—NO. 1473. o.«-.-*.. o. imn. «, .... ..I1M __,n" .»a.. ,1». Ari •( (..ir.u »r March IrilKn. CHICAGO, ILL., 4. DECEMBRA (December 4), 1935. PablUbrd w»«kly at »tlfttt U. ZHik ■(. LETO — VOL. XXX. IHBUSTBIALNE UNIJE SE ODLOČILE ZA STARINSKI SISTEM OVIRA ORGANIZIRANJE DELAVCEV Greenovo svarilo o 'težkih posledicah", kise lahko dogode z "dualnim gibanjem John L. Lewis na čelu akcije za spremenitev oblike in vodstva Ameriške delavske federacije F)LEG fašističnih dežel (Italije in Nemčije) so Zedinjene države edina industrialna dežela, v kateri delavstva k&t razred nima skoro nikake moči. Niti petina an^riških delavcev ni v unijah. In Še te, ki obstoje, so večinoma brez načel ia ideologije. Gre se jim le za privilegije do dela. Kolektajo aaesment za vzdržavanje odbornikov. Glavna, takorekoč edina zahteva teh unij je — več plače na dan. Socialnega programa nimajo. V Kanadi, Novi Zelandiji, v Angliji, Avstraliji in v dru-fih krajih, kjer prevladuje angleški občevalni jezik, je delavsko gibanje grajeno na temelju j-—-- unij. Tu pa unije sploh ne po-; in vplivne — med njimi UM\V menijo "delavsko gibanje",!— so obstajale največ le še v ampak le medel odpor proti j spominih in na papirju. krivicam in pa zahteve za višje plače, krajši delavnik in omejitve za sprejemanje novih članov. To so svojstva, ki jih imajo ameriške strokovne unije. Unija tesarjev smatra, da ima več članov kakor je dela zanje, torej naj ostali tesarji skebajo, ali pa počno karkoli, kajti v anijo se jih ne sprejme, razen ako plačajo NRA pa je mnogim »priliia življenja! Res, da vladne obljube tudi niso bile dosti več kakor besede na papirju, ampak vkljub temu je dahnilo med delavstvo novo upanje: Organizirali se bomo! Marsikatera unija si je opomogla — postala je zopet živa — najbolj pa so napredovale industrialne unije v oblačilni ____ visoka vstopnino.! industriji, unija premogarjev lato pravilo je uveljavljeno v! in par drugih, večini drugih strokovnih uni j. | A ves napredek je v primeri Nove člane odbijajo povečini z s številom ameriških delavcev viaokimi pristopninami. Tisti, ki ao ie člani, s tem soglašajo, po pravilu, da bo le za nas nekaj, kaj moremo za druge! To kajpada ni unijsko načelo, in ker ni, jt čiato umevno, čemu » le premnoge padle raketir-jem v roke. Sedanja kriza je na tisoče ameriških delavcev naučila, da kupčevanje z delnicami ne prinese dohodkov njim — ampakl malenkost. Ogromna večina delavcev je kljub zakoniti garanciji, da ima pravico pristopiti v unije in se kolektivno pogajati za izboljšanje svojega stanja, morala ostati neorganizirana, prvič, ker A. F. of L. ni pod-vzela ničesar efektivnega, da organizira milijone delavcev v masnih industrijah, in drugič, ker so kompanije kljub vsem novim zakonom nastopile zo Razlogi za kolektivno akcijo proti Italiji KAZNI ZA MALE TATIČE, SLAVA ZA VELIKE Stavka pri relifnih delih V Tiptonu, v Ind i* ni, je bil 44letni George Evans, oče ctih otrok, obsojen od dveh do štirinajst let ječe, ker je ponaredil ček v vsoti $12. V. Chicagu je bil Robert M. Sweitzer pred poroto oproščen, dasi si je prilastil in zapravil nad $400,000 ljudskega denarja. Samuel Insull je bil oproščen, četudi je vlada potrošila milijon dolarjev, da ga je vlovila, pripeljala nazaj v Ameriko in gnala pred sodišče. Poneveriti $12 je zločin, za katerega je družinski oče poslan v zapor. Poneveriti stotiso-čake in milijone pa je "čudovita spretnost", zato se storilcev ne kaznuje, pač pa se jim pusti, da prigoljufani in ukradeni denar uživajo kolikor mogoče v miru. ANGLEŠKA SODRUŽICA DOKAZUJE, DA SO SANKCIJE NAJBOLJŠA POT Kdor nasprotuje, da se Mussoliniju stopi na prste, po svoje pomaga k utrditvi fašizma. Srednje poti in nevtralnosti ni, pravi ona Vladna relif na dela »o po večini skrajno slabo, vrhu pa »e kričavo graf tsrsko upiavljana. Plače ro nizke in ie tek delavci ne dobivajo redno. Vsled »e*a se dogajajo stavke. Prošli teden so ustavili delo "relifni" delavci * Chicagu. ker ni bilo čekov, ko je priiel plačilni dan. Relifni uradi so sr iagovarjali, da morajo urediti to in ono. A delavci morajo skrbeti m družine, v stacunah jim ne aaupajo — .pa so se uprli Na vrhu je del njih množice, ki je aastavkala v Chicagu. Nekaj pregleda vsebine Ameriškega družinskega koledarja za leto 1936 Trije potopisni spisi, enajst povesti, statistični pregled jugoslovanskih podpornih organizacij, bogat informativni del in drugi zanimivi spisi Slovenski delavci dobe v A-meriŠkem družinskem koledarju za leto 1036 zopet knjigo, ki jih bo resnično vzradostila. V leposlovnem delu boste či- nese aonodkov njim — ampak novim zakonom nastopile zo- y leposlovnem delu boste či-1 sosedni deželi; Ivan Mo totim, ki jih prodajajo. Izpre- per delavce prav tako brutalno tali An»?elo Cerkvenika povest I SV0Je vtise v premo: videli «o, da je bil tudi "real in marsikje še celo bolj brutal- jz okupiranih krajev, ki se opi- okrožju Kansasa pod m »tate boom" nič drugega ka- no, kot kdaj prej. ra na resničen dogodek; I. Mo- dni v Kansasu"; IAr Aarnmon I^k - I _ i__ DI..A:__I_: _ ' 4___i__KT r» 4 . . ____ . -T-- ... _ r,.;. . , , . .. kor ogromen "raket". Delati so morali prej — a so vsaj zaslugi. Delati morajo zdaj — mnogi za miloščino. Pod pritiskom krize so se berili, da ostanejo nič druge-1» kakor delavci in da si morejo le g tega stališča res izbolj-kti avoje stanje. Pred postankom krize je predela tudi delavce "orgija pro-•Peritete". Unije so le životarile. Nekatere — nekdaj velike Bivši administrator N. R. A. Hugh Johnson, ki je nasprotnik delavskega gibanja, je izjavil, da bi — če je z unijami že treba imeti opravka — rajše obravnaval s tako, ki zastopa vse delavce posameznega obrata, namesto z ducatom unij, ki se dele po strokah. Ampak večina vodstva Ameriške delavske federacije vztraja pri svojih starih načinih (Nadaljevanje na 3. strani.) lekovega "Strica Bibra", I. Jon-tezov "Krik iz noči", Katke Zupančičeve "Srečanje", dve noveli Ivana Vuka, črtico "Poročni prstan", ki jo je spisal Louis Beniger, Anton Slabetovega "človeka brez poklica", M. Zlatkovičevo "Jeklo", Djava-hišvilov "Cacali" v Vukovem prevodu, Peter Slothove "Rdeče lepake", F. S. Taucharjevo "Kazen pohlepa" in več drugih. V* tem letniku bodo kar štir- datke o našem novem stanu je potopisi. Vinko F. Ručigaj je Slovenskem delavskem centru priredil daljši spis o Slovencih j ie zbral Frank Zaitz. Frank v Kanadi, s podatki o tej veliki Barbič bo zastopan s spisom sosedni deželi; Ivan Molek opi- "V uniformi strica Sama". premogovnem „Mitra jn Ma/da„ _ gp.g Q na P ostankih rimljanske civilizaci-a je v Bdi krajini, je priredil za Konec sodnega proeesa proti F. Largo (aballcrii sti ne propagirajo revolucij in da je njihovo načelo "socialna revolucija s pomočjo evolucije". Socialisti so proti nasilljem in ne ščuvajo nanje. Toda če so provocirani, je naravno, da se branijo. Dne 25. novembra se je pri-cela v Madridu obravnava proti socialističnemu vodji Francija Urgo Caballeru. Proseku-|ir»la iga je vlada skozi vse Dolžila ga je odgovornim za revolucijo oktobra 1. v kateri je bilo 3,500 ubi-okrog 10,000 ranjenih, ško-J* Pa je znašala približno ^44,000,000. (Po vladnih cenitvah.) Pravzaprav bi moral biti na J»tožni klopi režim, ker je on Fašizma v Nemčiji in Italiji, «stl ki je zakrivil revolto hffter napolfašizmi na Poljskem, Depeša z dne 30. novembra naznanja iz Madrida,1 da je bil Caballero oproščen. Pritisk za njegovo osvoboditev so napravile vse važnejše stranke po svetu, ki pripadajo socialistični delavski internacionali. Zaitz je zbral podatke o slovenskih naselbinah v državi Utah; Ivan Jontez opisuje svoje sprehode po Chicagu. Vsi ti spisi so ilustrirani. Dalje je novi letnik bogat na člankih. Uvodnik urednika ima naslov, "Borba, kakršna edina je res vredna človeka". Angelo Cerkvenik ima v koledarju iz-borno študijo antisemitizma; Bogo Teple> življenjepis pokojnega socialističnega misleca drja. Henrika Turne; Frank Česen o naših kulturnih problemih ; Anton Garden članek z naslovom "Poglavje iz ameriške industrijske zgodovine". Interesantni so podatki, ki jih ima novi letnik o jugoslovanskih podpornih organizacijah. Priredil jih je po staantiki in komentarjih Ivana Mhdinea za koledar Jaeobijali de~ Poročajo, da se je Caballero branil z argumenti, da sociali- Zmage delavstva in znaki zatonjevanja fašizma v Jugoslaviji, na Madžarskem itd., bolj in bolj omaigujejo. Hitler in Mussolini se vzdržujeta edino in samo s pomočjo letne seje klubov jsz Sodrugi in Modružice, udeležite ne ilerrnihernkih »vojih klubov VSI in prevzemite odbore — vnakdo *voj del odgovornosti — da bo naae gibanje pripravljeno za delo in na boje, ki na« čakajo v prihodnjem - NIKDO NAJ NE IZOSTANE! g...... najbrutalnejšega terorja. Na drugi strani pa je delavsko gibanje prebolelo težke u-darce v med- in povojni dobi in si spet pridobiva zmage. Ena poslednjih je zmaga delavske stranke v Novi Zelandiji. Prvič v zgodovini tega angleškega dominijona se je dogodilo, da je dobila v parlamentarnih volitvah absolutno večino. V zbornici poslancev ima zdaj 52 sedežev, pristaši prejšnje vlade in vse druge skupine pa samo 28. To je zanje poraz, kakršnega niso pričakovale. Dominijon Nova Zelandija ima vzorno delavsko gibanje, ki je bilo v vzpodbudo delavstvu drugod že par desetletij. Dasi ni imelo večine, si je izvo- jevalo socialno zakonodajo v toliki meri, da je privatni kapitalizem moral odnehati in uvajati državni kapitalizem. V njihovih krogih $?a označujejo z "državni socializem". Michael J. Savage, voditelj delavske stianke, je star 63 let. Rojen je bil v Avstraliji. On je prvi delavski premier Nove Zelandije. Delavska stranka obljublja dalekosežne gospodarske reforme na podlagi načela, "pro-ducira naj se vse za potrebo •prebivalstva, ne za dobičke posameznikov ali kompanii". Delavska stranka v Novi Zelandiji je odobrila sankcije proti Italiji in izjavila, da bo delovala za mir z vsemi svojimi močmi. V svojem ekonomskem programu obljublja izvesti državno kontrolo denarnega sistema in kreditov, regulirati cene v pomočjo delavske stranke si je njeno ljudstvo iz-vojevalo višji iivljenski standard kot kjerkoli na svetu. Pri zadnjih volitvah so socialisti želi uspehe, poleg Read-inga in Bridgeporta, tudi v raznih drugih krajih. Tako so se soc. glasovi pomnožili skoro za 400 odstotkov nad onimi pred dvemi leti v Sayreju, Pa. Županski kandidat v Buf-falu je precej povečal število glasov nad onimi pri prejšnjih volitvah. V New Havenu, Conn., socialisti tudi beležijo uspehe. O porast k u glasov poročajo tudi iz \Vorcestra, M ass., kjer so se skoro podvojili, dalje iz Tompkinsa, N. Y., kjer so se pomnožili za eno tretjino. V Toledu, O., so de- lavci izvolili socialista Johna C. Taylorja in Theodorja Zbin-dena v šolski odbor. Tim McCormick, delavski kandidat in fiktivni socialist v Toledu. je bil na 15. mestu izmed 56 kandidatov. V mestu Olean, N. Y., kjer se je socialistu Johnu G. .Coo-perju posrečilo potisniti republikance na tretje mesto, je soc. kandidat dobil 2,078 glasov v primeri s 3,501, ki jih je dobil zmagoviti kandidat za župana. Obe stari stranki priznavata. da bodo v prihodnjih dveh letih zmagali tu socialisti. PET NOVIH K\.ll(, tanka rje ve Družbe Knjige, ki jih je za leto 1936 izdala Cankarjeva družba, ro dospele. V Ameriki jih razpošilja knjigama Proletarca. Stanejo $1.40 po pošti in $1.25, kdor sam pride ponjc. Knjige »o sledeče: 1.) Koledar Cankarjeve družbe 1936. 2.) Hita brez oken. Povest. Spisal Tone Seliikar. 3.) Splošna zgodovina socializma in socialističnih bojev. III. zvezek. 4.) Nadaljevanje gornje razprave. IV. zvezek. 5.) Med potniki in mornarji. Potopis. Spisal Bratko Kreft. Cankarjeva družba je delavska knjižna ustanova, ki izdaja knjige v korist delavske izobrazbe. Ustanovljena jc bila I. 1930. Pošljite naročilo čimprej! f*r«.....# i ■ ■ ; ' ........ ^ —----..........^IPPPIPPPI Proletarec, December 4, 1935. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. . IZHAJA VSAKO SREDO. luUja Jugoslovanska Delavska Tiskov na Druiba, Chicago. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNIKA v Zedi njenih driavah za celo leto $3.00; za pol leta 11.75; ta Četrt leta 91.00. i Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi m oglasi moruj. v nn&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. proletarec Pubtiahed everjr Wednesday by the Yugoslav W®rkmen'a Publisfcin* Co., fnc. Estsfciished 11)06. MAJHNI, AMPAK VENDARLE ZELO NADLEŽNI TOPOVI Editor.....ri............. Buaineas Manager.......... Amistant Business Manager. ........Frank Zaita. . I .Charles Pogorelec. ..»......John Ral; Jr. SUBSCR1PTION RATES: United S tatu: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. proletarec 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. T.l.phon.: ROCKWELL 2864. Drhalska "justica" r~ « Razpor med socialisti v New Yorku a oznacoo vojna , oinci ljudstvo v vo, da j« to voMiarlo vojna, pa naj jo vlada ogrne v ka- Na t liki jc oddcUL l-M .. •ti< .9*1 >ga topništva. Italijani si tolo, da bi kil vol ko laLjl, oairoma da ki Iga »plok no bilo j kajti četudi je vlada v Rimu »eptem- O linčanju dveh mladih zamorskih fantov blizu Columbu • zi i i i •«_ »• počastila s osnacbo vojna , danes ljudstvo v Italiji v Texasu smo že poročali. Drhal, ki je Štela kakih 700 p > 11 \ -jancev, ju je ugrabila, obesila na drevo in potem streljala \ njuni trupli. Ko se je napasla morilske naslade, je odšla in zamorca pa pustila viseti na vejah. Šerif okraja je vedel za glavne krivce. Ko so ga vprašali, če jih bo aretiral, je odvrnil: "čemu? Sodilo in obsodilo ju je ljudstvo, ki je najvišja sodna oblast. Jaz spoštujem ljudsko voljo.*' Ko bi se to dogodilo v Etiopiji, bi imel Mussolini res dokaz, da je necivilizirana. Ampak kaj naj rečemo o Texasu in ostalih Zed. državah, ki se venomer postavljajo j* svojim "vsestran skim napredkom"? krienkoli omalovaževale n plašč. Drugo, kar je ljudstvo v Italija hočeš nočeš moralo isprevideti, je, da neglede, kako vladna propaganda Etiopce ponižuje in blati, so vendarle sposebni ravnati s puškami in topovi prav tako kaktr Italijani. UktiK in ranjenih je bilo ie tisoče na obeh straneh. Ivan Toplikar: FRIDERIK ENGELS 7. (Nadaljevanje) Prvi organizatoricni poizkusi sta si sicer cerkev in denar de lila vlado, vendar je bilo v tej deželi še največ osebne svobode. Ker Marx še ni poznal delavskega gibanja, ga je Engels Vseskozi po detroitski konvenciji in sprejeti načelni deklaraciji traja v newyorski socialistični stranki oster frakcijski boj. Na eni strani "stara garda", ki zagotavlja, da je predstavnica tradicionalnega ameriškega socializma, kakor ga je učila naša stranka, braniteljica demokracije in nasprotnica sanjave-ga revolucionarnega frazarstva—na drugi strani "militanti", ki pravijo, da je zdaj nov čas, da je potrebna tej dobi odgovarja joča socialistična taktika, in da je poudarjanje demokracij* zdaj nesmisel, ker demokracije v pravem pomenu sploh ni kajti to, kar imamo, je "bogus". Spori v delavskem gibanju niso nova reč. Dogodili šo . e žt v prvi internacionali tolikšni, da se je rarbila. Ampak iJeje st ostale. In zakoni, ki delavce silijo, da se družijo v organizacije, katere na splošno označujemo z "delavsko gibanje", so deloval dalje. Nastala je druga internacionala in tudi njo so me i vojne razkrojile notranje razlike, zmotne taktike in medsebojni boji. A ideje in zakoni so ostali. Delavsko gibanje ne razpade, kajt razvojnih zakonov, ki ga narekujejo, ne morejo odpraviti nit, Hitlerji ne Mussoliniji, niti vse armade na svetu skupaj. Na razvalinah prejšnje je bila ustanovljena delavska socialistična internacionalnih komunistična v Moskvi. Dve nasprotni si skupini, ki pa se vprav vsled teh zakonov približujeta druga drugi, hočeš, nočeš. Boji v New Yorku so bolj posledica napetih glav kot pa taktičnih razlik. In pa posledica boja za vodstvo, ki je nastal med "novodošleci" v stranko ter "starimi". Obe skupini sta zagazile V ekstremnost, v kakršni se jej tudi preobraziti. Delo nosi v ro-težko — pravzaprav nemogoče kontrolirati. Obe spadata sku-;kopisu naslov "Nemaka ideolo-paj v korist stranke in obe sta ji potrebni. gija" in ni izšlo v tisku; vkljub Dokler bosta gubili čas z očitki druga drutfi in z dlakocep-1 temu pa je docela doseglo svoj stvom, bo slabo za celoto. namen, kajti napisala sta ga Nam je za skupnost, ker brez nje socialistična stranka v predvsem radi tega. da bi se tej krizi ne bo mogla vršiti svoje zgodovinske naloge kakor po- medsebojno popolnoma spora-trebno. Delavstvo je šibko in brezpravno zaradi svoje razdvojenosti in vsled naivnega dlakocepstva, ki sa umetno negujejo sovražni krogi. Veliko lažje je organizacije razbijati kot pa graditi. To je ena resnica, ki je med delavstvom premalo upoštevana. Predno bosta sporni struji v Nevv Yorku v stanju položiti brv preko razlik druga k drugi morata premagati, vsaka v svojih vrstah, vzroke, ki so ju oddvojili. Delavskemu gibanju bosta storili s tem največjo uslugo. i Radi zostritve položaja so stopali v ospredje različni problemi, ki jih je skušalEngels rešiti zaenkrat na papirju. Tako se ______; začne zan j doba silno marlji- ... , 7Z vega pisateljevanja; vendar pa lin chanstov samo preko njiho- v tej (Jobi nj pUa, knylg __ za. vih voditeljev. nje n| bi,0 ^ nego je pj. Ker je vladala v Belgiji še sal članke, ki je v njih razprav-e . .. 10,c . . , ^ i največja osebna svoboda, se je j ljal o perečih vprašanjih. Po Spomladi 1845 je dospel En- zbralo v Bruslju še okrog 20 vrnitvi iz Pariza je najprej gels v Bruselj kjer je že od fe- nemških beguncev, med njimi pravilno ocenil nemškega pes-bruarja živel tudi Marx, ki je; tudi komunist VVeitling. Ta je nika Goetheja in je s to oceno bil na zahtevo pruske policije ■ bil po poklicu krojač in silen dokazal, da je izboren kritik, izgnan iz Pariza. \ Bruslju se1 zanešenjak; delal je vse sam) je čutil Engels prvič docela ! jz čuvstva, bodočo družbo si je svobodnega: ni ga vezala ne predstavljal kot nekako deveto domača hiša, ne zoprni poklic, deželo. Med tem zanesenjakom ki mu ga je oče vsilil. V Belgiji | jn obema prijateljema je moralo nujno priti do spora in preloma, kajti za revolucionarno zanešenjaštvo rn romantiko nista imela Marx in Engels prav nikakršnega občudovanja in *ta ju pobijala, kjerkoli sta kaj pregovoril, da sta poleti 1845' lakega našla, skupno odpotovala v Anglijo, kjer se je Marx na licu mesta seznanil ne samo s chartiz-mom, nego tudi s kapitalističnim gospodarstvom. Ko sta se vrnila v Belgijo, sta sklenila, napisati posebno delo, ki bi v njem prelomila ne samo z mladimi hegelijanci in različnimi malomeščanskimi socialisti, nego tudi s Feuerbachom: obema ni namreč samo zadoščalo svet razlagati, nego sta ga hotela Osvobojevanje dežel Italiji in Japonski delamo socialisti veliko krivico, ker jima očitamo grabeštvo. Mi smo za svobodo, napadamo pa Italijo in Japonsko, čeprav žrtvujeta življenja, armade in denar za širjenje svobode in civilizacije. Mussolini je poslal armado v Afriko, da osvobodi Etiopce suženjstva. Japonska troši milijone dolarjev za svojo armado na kitajskih ozemljih, da osvobojuje Kitajce. Mi pa jima očitamo same sebične namene! čudno je le to, da se Etiopci tako boje italijanske svobode, da so pripravljeni umreti v boju proti nji, in da tudi fatalizmu udani Kitajci sprejemajo svoje japonske osvoboditelje mrzlo in z zatrtim protestom v duii. Se celo California, Oreg-on in Washington so v strahu, da jih nekega dne ne osvobodi Japonska, pa se na vso moč trudijo, da Japonce v svojih mejah čimbolj onemogočijo. Je pač stara reč, da ljudje zelo redkokdaj spoštujejo svoje "dobrotnike". zumela in da bi skupno izdelala materialistično pojmovanje zgodovine. V začetku dela najprej obračunata z različnimi idealističnimi filozofi, ki razlagajo svet iz idej, nato pa pre-ideta k Feuerbachu, ki je bil sicer materialist, toda ne v zgodovini (družbi), nego samo v naravi. Prav slabo odrežejo v tem delu tudi "resnični socialisti", ki so bili v Nemčiji predstavniki malomeščanskega socializma; ta socializem je gradil svojo zračno stavbo na golo človekoljublje, ki pa se pri po-bližji raziskavi razkrinka kot fraza. Bolj važna kakor vsa ta za tedanji čas toli potrebna kritika pa je za nas formulaci- VVeiiling je imel glavno besedo v tedanji nemški organizaciji "Komunistični zvezi". Ker pa je začela njegova zvezda v tej zvezi ugašati, sta jo oba skušala pridobiti za svoje ideje. "Komunistična zveza" je bila o ganizacija nemških ro-kodol.k h pomočnikov in je meia sedež v Parizu. Zato se je p.velil Engels avgusta r34i; v Pariz, toda posebnega ♦peha ur j njimi ni dosegel. ATo.n :. rokodelski pomočniki o > \ iiija i v Pariz predvsem sito. on ti se tam bolje izučili, Weat Allia, Wia. — Klub št. a-rijem, kakor je običaj med ju južnim Slavenima. Sabor se je pričel v soboto 80. nov. v palači unije A€W na Ashland Blvd. n Van Buren_Ave. Glasilo Domobranstva je Nezavisna Hrvatska Criava, o kateri smo tu poročali, da je priobčila serijo člankov proti Slovencem kot narodu. Nekaj stavkov smo iz nje citirali, da naJi javnosti ipredočimo, kako nas sodijo. V ponatisu iz Proletarci jih je objavil v Amerikanskem Slovencu Rev. I. Trunk. Takrat smo konstatirali, da Hrvatsko Domobranstvo ni kaka svobodomiselna, ali versko nepristranska organizacija, kot je na pr. JSKJ, ampak katoliAka. Zato smo slovenska kato-iška glasila vprašali, čemu molče na napade. Nezavisna Hrvatska Država z dne 30. nov. objavlja dnevni •ed omenjenega sabora. V 2. točki pravi: "Molitva po Rev. Oskar sušteru." Sabor je bil torej otvorjen z molitvijo — s prošnj j Vsemo-očnemu, da naj Hrvate na tem zborovanju vodi v pametne oklepe in da naj jim pomaga v" pravični borbi za sa mosta In J hrvatsko državo. V nedeljo po prvem dnevu zborovanja je imel mašo Rev. S. Andrijanič, kateri so prisostvovali vsi delegati korpirativno! Hrvatsko Domobranstvo, ki priznava za svojega glavnega vodjo dr. Ante Paveliča v Italiji, je bistveno fašistična organizacija. Zanimivo je, da ima veliko podporo duhovščine — in še bolj zanimivo, da ni v zadregi za gmotna ire Utva. Najeli si drago dvorano in tudi začasen urad v istem poslopju, ki je posloval teden pred pričetkom sabora. Za svoj spored in propagando so najeli tudi radio postajo. Z ozirom na ta sabor so izdale organizacije HRSS (Hrvatske radničke seljačke stranke) proglas, v katerem pravijo m-j drugim: "Vodje, ki prirejajo to proslavo (v soboto 30. nov. in v ne-deljo) pod krinko Hrvatskega Domobranstva, so fašistobran-i f v službi fašistične Italije, ki jih dobro plačuje za njihovo izia^ jalsko delo. Dr. Ante Pavelič, katerega ti samoposta\'l jeni voditelji kujejo v zvezde, je podpisal z Italijo tajni dogovor v katerem se odreka Dalmaciji v korist Italije, dočim bo Italija priznala neodvisno hrvatsko državo. Odrekel se je Dalmacije ki je irce in plju.ča Hrvatske," vzklika omenjeni proglas. Tako vidimo, da se Hrvati kljujejo med seboj, radnička lara pa plačuje in se navdušuje za "svobodo" preko morja na-lesto da se bi tukaj organhzirala in se lotila boja za SVOJO osvoboditev. Louis L. Pire proti politiki in svobodomiselni soli Vedno sem domneval, da je urednik Ameriške Domovine, Lojze Pire za politiko, namreč za tisto, ki jo zastopajo demokrati. Bil sem prepričan, da izrabi on vse, kar more, za svojo politiko. Pa smo ga po krivem sodili, kajti v editorialu z dne 26. nov. pravi, da "naše bratske organizacije niso bile ustvarjene za politiko, socializem ali strankarstvo. Ustvarjene so bile za podporo! V takih razmerah ni čudno, ... da je (SNPJ) nazadovala za 1,260 članov v mladinskem oddelku tekom lam skega leta. Saj pisava Prosvete naravnost pometa mladino iz vrst Jednote ..." To je Pircu hudo — kaj? Članek je napisal proti svobodomiselni šoli, o kakršni je ne-dlo in pomedla z vsemi sred- j davno pisal urednik Prosvete. Ako bi jo imeli, bi SNPJ ne naza-njeveškimi ostanki, se bo začel' dovala "za 1,250 članov", da zdaj Pircu in njegovim srce krva-lahko odločilni boj med pose-| vi radi tega. ilujočimi in neposedujočimi. (Dalje prihodnjič.) — Vendar pa so v ospredje silili predvsem politični problemi. V Nemčiji so začeli razni reakcionarni časniki,.sluteč, da se bliža fevdalizmu usodna ura, dokazovati delavstvu, da je zanj bolje, da gre s fevdalci proti kapitalizmu, ki ga zatira. Marx in Engels sedaj nista nehala opolninjati nemško delavstvo, da je kapitalistični družbeni red naprednejši od fevdalnega, čeprav je buržuazija neposreden izkoriščevalec prole-tariata. Zato veljaj podpora delavstva buržoaziji. šele ko se bo ta dodobra usedla v se- Srebrni jubilej kluba st. 37 JSZ hngovo socialistično deveto de-J želo, so vendar mislili le na to, kako bi čim prej postali dobri in spoštovani mojstri in kako bi čim prej zaživeli mirno malomeščansko življenje. V bistvu so bili vsi kar zadovoljni s tedanjimi razmerami, kajti rokodelstvo je bilo v Nemčiji radi premalo razvite industrije še zmeraj — zlata jama. V takih razmerah seveda ni mogel Engels ničesar doseči. Pridobiti pariške nemške rokodelske pomočnike za svoje ideje — to je bila prva Engel-sova, ne pa njegova edina naloga \i Parizu. Že zgoraj sem . .. ... . .omenil, da sta Marx in Engels ja materialističnega pojmova- #k||iala pridobiti zanje tudi francoske socialiste in angleške nja zgodovine *). Na koncu de la trdita oba pisca, da se bo samo v social is ni družbi indi-vidualizem lahko razvil, t. j. da članstvo udeleži te veselice ter tako s svojo številno udeležbo pomaga k boljšemu uspehu. Časi se spreminjajo, bližajo se volitve in klubova blagajna potrebuje denarja, da bo lahko odbijal sovražne napade od strani naših nasprotnikov, ki so že pričeli trositi razne laži in obrekovanja proti soc. stranki, ki je delavska stranka, obenem pa napadajo njeno vod- StVOs Sodrugi so že na delu in prodajajo vstopnice za omenjeno prireditev. Priprave in vaje so v teku. Vse gre veselo naprej, saj bo omenjenega dne "Produkcija za potrebo" VVisconsinska trgovska komora je oni dan razpravljala tudi o "produkciji za potrebo". Ugotovila je, da rabijo to ozna-, čbo največ socialisti in na drugem mestu progresivci, kar torej njih z namenom, da jih bodo ti pomeni, da je "produkcija za potrebo" popolnoma neameriško in vrhu vsega tudi protiameriško geslo. Trgovska komora se je nato soglasno izrekla za sedanji sistem produkcije — "kajti profit je v tej deželi najboljša gonilna sila". Ljudje, ki priporočajo nadomestitev "ameriškega sistema" s "produkcijo za potrebo", so okuženi s socialističnimi in komunističnimi nauki — bog nas varuj! Produkcja za profit je torej pristno blago — proizvodnja za potrebo pa je importirana marksintična roba in nima prostora v tej deželi. Ko so gospodje to zaključili, so se oddahnili in se porazgubili k barom. chartiste. Z voditelji angleAka- ™**lub obhajal *vo srebrni Ka churtizma je imel Engels 11"'"1^ se n««JeJ«mo ve- . . ,. .. t zveze že izza svojejra prvega l,k? udel«ib* ,z ter * bo samo v njej lahko vsak raz- bivanja v Anjrliii.sedaj jeaku-l^ ^dnjih naselbin. Pn- vil vse svoje duševne sposobno- ie nadovezti stike s franco- fnku,e se velika "<>«'«*»>» iz «iKi...c. ■ 'skimi voditelji. Toda to se mu1 West Allisa- Mihvaukeeja, Ilars in Engeb sta vse te mi- posrečilo Sele po povratku vt^hebojrgana, Cudahvja, Keno- Bruselj, kjer je ustanovil z M arxom nekak dopisovalni odbor. ki je dopisoval z glavami zapadiioevropskega delavskega gibanja. Tako sta obadva prišla predvsem v stik z Loui-som Blancom. Ta odbor smemo sli razvijala za proletariat. to da vprav ta ni o vseh teh naukih še ničesar vedel. Zato sta začela zbirati?v Bruslju nemške rokodelske pomočnike ter jih poučeVati o svojih do*gna- kaspeje zanesli v Nemčijo. Ob-1 ^rnatrati za prvo delavsko in- enem pa sta skušala za svoje izsledke pridobiti tudi francoske socialiste in angleške char-tiste, pri čemer pa sta se zavedala, da vodi pot do socialistov *) Kdor hoče En*el»ov životopi« in vae t* boje razumeti, naj *e enkrat predela broAuro: S irma. Naš svetovni nazor, ki jo je izdala Cankarjeva dru-iha. ternacionalno organizacijo. Iz vsega povedanega sledi, da je imel Engels v tej dobi s svojim organizatoričnim delom bore malo sreče, zato je nadaljeval boj s peresom. L. 1847. je nastala gospodarska kriza večjega obsega, ki je povzročila povsod močno vrvenje. Bližalo se je usodno leto i848., ozračje je postajalo napeto. she, Racine itd. Vsi ste dobrodošli. Vodstvo igre je prevzel s. F. Puncer. Vloge so v dobrih rokah, zato upamo, da bo naše občinstvo zadovoljno. Pridite vsi in nikomur ne bo žal! Joaeph Radelj. Mislim, da je biio februarja to leto na seji gl. odbora SNPJ, ko sem izjavil, da ni pri nas nikakega vzroka za nazado-dovanje, če bi bili mi manj "insurance" in bolj odločni v načelnosti. In pa bolj delovni. Vincent Cainkar me je nato vprašal, kaj sugestiram. Združevanje mladine v posebnih krožkih, kjer bi jo načelno vjagojevali in ji nudili prilike za družnost, kakor to vrši v svojih razmerah ^orkmen's Circle, sem odgovoril. Ampak to je delo, ki zahteva, da se mu nekdo postavi na čelo m ga vodi iskreno in z zamahom. Brez tega pač ne moremo irugega kakor pripovedovati o podporah, koncesijah in nizkem asesmentu. Cerkev dela drugače tudi več prilike ima' Tekmovati z okrog sto slovenskimi duhovniki v pridobivanju mladine je težko delo. SNPJ se ga lahko loti, če je v nji volja zanj. i Kakor je pred leti uspela v "oddelku odraslih" z načelno agitacijo, bo tudi v mladinskem. Namreč, ako se akcije loti res v duhu svobodomiselne šole. — F. Z. Veselje Amerikanskega Slovenca prezgodnje. Tudi A m. Slovenec si je privoščil "&pas" in priobčil "edi-torial" o konferenci zastopnikov angleško poslujočih drirštev SNPJ. "Mednje so prišle vodilne zvezde 'naprednega rdečega tabora' z Lavvndale, kot uredniki Prosvete, Proletarca in nekateri drugi," pravi Am. Slovenec. Zelja — "vse kaže, da so rudeči naprednosti med Slovenci / Ameriki dnevi šteti..." je pač samo želja, ki jo izrekata Ameriška Domovina in Amerikanski Slovenec na glas, ne da bi verjela v njeno uresničenje. Kajti naše ideje niso bankrotirale. Pač pa vaše. Ali se vam ne gnusi hlapčevanje, ki ga v vojni Italije z Etiopijo izkazujejo noremu histeriku Mussoliniju kardinali, nadškofi, prelati in vsa cerkev v deželi ricinovega olja? Ozemlje za Mussolinijeve ambicije Potreba po agrarni reformi v Italiji Japonski budžet Proračun japonske vla le določa za oboroževanje v bodočem fiskalnem letu v prid vojne mornarice $159,480,000 in v prid armade $146,870,000. To je večji potroček kot kdaj prej v zgodovini japonskega cesarstva. 46.8 odstotkov vsega bud-žeta gre za militarizem. Fašistična Italija zelo vpije, da potrebuje novega ozemlja zas naseljevanje njenega "od-višnega" prebivalstva. Zato si je izbrala Etiopijo, kjer bo naselila svoje fašiste — kadar in če se ji posreči, da podjarmi Etiopijo. Toda dejstva o zemljiški razdelitvi v Italiji govore drugače, kakor poroča CS iz Rima. Oficielne številke v fašističnem ^"Annuaro Statis-tieo" za leto 1035. dokazujejo, da se Italija nikakor ne more smatrati kot narod, ki potrebuje novega ozemlja. Do-tične številke namreč pravijo, da okrog 2,470,000 italijanskih kmetov posedujč vsega skupaj 15 milijonov hektarjev kultivirane zemlje. Od teh pa spada domala 7,000,000 hektarjev, kar je 47%, le šestim odstotkom kmetskega ljudstva. Z drugimi besedami povedano: 12,490 Italijanov poseduje toliko zemlje kot 2,-450,000 kmetov in malih lastnikov zemlje ter ka.jžarjev skupaj. Vsekakor bi agrarna reforma v Italiji preskrbela več ko dovolj prostora za milijon« potrebnih Italijanov. Toda tak način . reševanja problema bi bil protifašističen — zato j« treba nagnati sinove italijanskih kmetov, da gredo zastavljat svoja življen ja "v Etiopijo za slavo Bandita Mussolini- ja! ANDREAS LATZKO: SEDEM m ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. "OTROCI MOLIJO" (Nadaljevanje.) Laiulauov obraz se je nenadoma izredno iresnil "Prepustite to meni!" je vpaitet v baronov stavek. "Kaj so ti ljudje videli in česa nKM) videli, to'določim jaz. Ni je družine v nej četrti, da ji ne bi bil pomagal kot zdravnik ali kakorkoli, in vi nimate niti pojma, kako hvaležne so te uboge pare! Gospod von Uitwitz privleče lahko staro mučilno orodje fr policijskega muzeja s.sabo: od nikogar ne bo izvedel več, kakor toliko, kolikor jim dovolim izpovedati jaz! Dovolj je, da povem, ttko in tako, zaupnik poj le odirat do vrat, in v pol uri bo vedela vsa cesta, kako in kaj. JkizvTvšim potem, zdaj naj samo Kwalda od-Miljcm. Oez deset minut b »m nazaj." "Kdo pa je ta fant?' je nehote ušlo baronu. "Kdo je Evvald? Prav za prav bi vam moral i«£i: moja žrtev. Edinec visokega avstrijskega uradnika, določen, da prevzame veliko tkalnico po svojem stricu, ki je brez otrok, če ftne bi bila zla zvezda v vzhodni Sibiriji privedla k meni.'M ___ "Ah. ste bili v vojnem ujetništvu?" *Samo nekaj mesecev. To je postalo za ubogega Evvalda usodno. S šolske klopi je moral na fronto, premalo potrpežljiv, da bi se bil izšolal, je moral v vojaškem taborišču kot prostak garati ko črna živina — in 'gledati, kako ujeti častniki poleg njega niso delali nič drugega, kakor kadili cigarete in pohajkovali. Dve leti garanja, krvavih žuljev, medtem ko igrajo drugi šah — to mu je odprlo oko. Potem je doživel rusko revolucijo, videl, kako je stomilijonsko ljudstvo zakipelo v upor, se ipaljal tisoče kilometrov skozi vrtoglavo deželo, mimo zmagujočih, vriskajočih množic —- ko je nazadnje dospel, ga njegovi ljudje niso razumeli, in ni našel nazaj na stran častnikov. Danes sem po njegovem tudi jaz škric in potuhnienec." Ne da bi bil premolknil, je bil stopil doktor med tem v prednjo so-bo in je stal že pokrit in v suknji na pragu. "Vzemite kakšno knjigo v roko ali pa si prižgite cigareto, jaz pošljem Evvalda na po-Ikijo, potem pa si razdeliva, kar je treba še storiti. Sicer mi nazadnje še pobegne, če ga pustim še dalje čakati v gostilni." Vrata so se s hruščem zaprla, in baron je ostal sam v mračni, zatohli sobi. S ceste ni prodrl sem gor noben glas — samo nihalo ure včrvivem okviru je bobneče sekalo tišino, kakor izšteva sodnik na tla zbitega boksarja. .VI. Osuplo je gledal stari pisar, kako zadovoljno se sprehaja gospod komisar po sobi gor in dol, kakor da je bog ve kako vesel, da mora na praznik ob devetih zjutraj uradovati. Milostno kimajoč je vzel Leitwitz na znanje, da so gospodje iz Moabita že na poti, ter stopil k oknu, mrmrajoč neko pesem kakor sicer le po kakšnem nepričakovano uspelem zakisanju. Vse je šlo, kakor je želel. V Moabitu so z žalostno "mešanega" seznama preiskovalnih sodnikov sneli "kakor nalašč" svetnika višje-fa deželnega sodišča von VVinterja, državno pravdništvo pa je zaradi mnogih božičnih dopustov določilo zelo mladega namestnika, ki j« bil nad vse dobro shranjen med "stričkom Winterjem" in kriminalnim komisarjem Leit-witzem s policijskega ravnateljstva z oddelka za preiskavo umorov. Smrkavi golobradec si bo premislil tvegati svoje naziranje nasproti dvema starima lisjakoma, ki so se ju vsi bali—preiskava proti Bodu je bila že prav za prav odpravljena, še preden se je začela, ču-dno le, da gospodov iz Moabita tako dolgo ni, ie zdavnaj bi morali biti tu, če bi bili res pred dvajsetimi minutami že "na poti". Telefonirajte še enkrat v gostilno, naj po-gospodu majorju Kraakeju, da pridem nemara nekoliko pozneje, naj me vsekakor Počaka, nekaj zelo važnega moram govoriti z "jim!" je zagodrnjal Leitvvitz, Ko je ostal sam, je zaklenil prilogo k Abto-yemu pismu na doktorja Landaua v svojo pi-®*lno mizo. Na listku je bila napisana samo koščena ponovitev izpovedi Mimi Brenke-jove. Ni treba, da bi bil stari gospod von Winter tako natanko informiran, čim manj 'Judi ve o tem ljubimkanju, tem bolje. Predvsem pa se ne sme takoj izvedeti, kje se na-Mja Marrgien, sicer nam lahko uide pretveza J* strožji postopek proti doktorju Landauu. Ze leta in leta si želi bratranec Kraake priložnosti, da bi se maščeval nad tem osovraže- nim židovskim capinom, če povemo stričku Winterju, kako so morali najboljšega Kraa-kejevcga pa/ iaša v divji vojni proti Poljakom v noči in megli spraviti 6*1 me;o zaradi čuvanja bogatega židovskega mladiča, bo stari gospod gotovo voljan, da jih naloži temu lopovu na grbo, kolikor le more. Svetnik višjega deželnega sodišča von VVinter je bil odločen, domovinsko u>merjen Človek, rad je imel pogumne fante, ki so tvegali svojo kožo, da pomedejo nesnago "veličastne" revolucije. če dobi v roke tega strupenega psa, ki jih je bil pognal iz domovine, ne bo potuhnjenec, ki se ustraši oblasti starega bančnega Žida. Zadovoljen je vtaknil Leitvvitz pismo spet v že.p ter st pomet roke. Kaj ni tako, kakor da je Sama božja previdnost vodila kremplje temu ustreljenemu proletarcu? če bi bil izpisal svoje ime do kraja, bi morali izvrHti hišno preiskavo, barona bi našli takoj, in le težko bi se dale razpostaviti mreže, da bi v zadevo potegnili doktorja Landaua. S črkama K. A. pa ne veš kaj početi, ,živ krst ne bi mogel šteti staremu W in ter ju v zlo, če bo dal poklicati predse naslovljenca. Edina sled je vodila h gospodu doktorju Landauu, in kakšna sled! V pismu je bilo napisano: "Hamburški skopuh, Mangien"--"vsaj malo sem mu jo zagodel"--"varujte me nasproti policiji, če bi me gospod baron pokopal." S tem se že da kaj narediti! Samo to je treba gledati, da se ne pojavi Mangien prezgodaj na prizorišču. Dokler se ne oglasi, je preiskovalni sodnik dolžan, da ga išče na vse kriplje. Iz teh štirih vrstic se ni dalo razbrati, kaj so mu storili! Domneva, da gre za umor — samo en človek, ki nemara ve za vse to — žrtev: eden najbogatejših ljudi Nemčije, trikratni vzrok za energičen postopek. Potem naj razgrajajo, kolikor jim drago. Dan, dva tudi tri, stari VVinter ima trdo roko! Ko je nazadnje avto pridrvel, je Leitvvitz takoj opazil, da se gospodje niso pripeljali iz smeri Moabita. Poprej so si bili ogledali truplo in vsi so se že strinjali v tem, da ne more biti mrtvec identičen s pravim lastnikom najdenih papirjev. Celo paznik v mrtvašnici je takoj opozoril na zgarane, žuljave roke. 2e se je namenil Leitwitz, da zmagoslavno potegne pismo iz žepa, ko ga je stari VVinter presenetil z vprašanjem, ali je baron Mangien čeden, vitek možak s kratko pristriženimi svetlimi brki, modrimi očmi in plavolas. Ko so bili dospeli pred mrtvašnico, so opazili gospodje dva obiskovalca, ki sta iskala prav tako truplo dozdevnega barona Mangiena, kakor je povedal paznik. Eden od teh dveh je moral biti Mangien. V drugem je zastopnik državnega pravdništva, kakor pravi, z vso gotovostjo spoznal nekega doktorja medicine Heinricha Landaua, čigar obraz je imel priliko študirati tri dni. Srečen zaradi pozornosti svojega številnega poslušalstva, je opisal mladi mož ves iproces, na katerem so podkupljene ženske kot porotnice oprostile bogatega Žida; zatem so na vsej vožnji do Brenkenove vile govorili le o svinjarijah doktorja Landaua. Ko so izstopali, je Leitwitz ves zadovoljen ugotovil, da je stari VVinter že ves zaripel v glavo in da ga že pošteno kuha jeza zaradi tega "poba-lina". "Zaslišanje" z Bodom ni trajalo niti četrt ure in jc imelo popolnoma značaj družabnega pomen ka. — Kaj naj bi tudi "preiskovali", ko je bilo očitno, da se je neki capin ponoči vtihotapil v hišo? Obiskovalci, ki prihajajo in odhajajo skozi okno, morajo biti pripravljeni na to, da jim človek z revolverjem posveti! Strel v nogo bi bil vsekakor bolj priporočljiv, že zato, ker bi lahko takoj zvedeli, kje in kako je potepin prišel do tuje obleke in papirjev. Leitwitz je pri slovesu obljubil, da b6> takoj telefoniral, kakor hitro izve kaj zanesljivega, kje se mudi Mangien. Ko je z zadnje stopnice še enkrat pomahal kvišku v slovo, je videl zakonca, kako stojita nežno objeta ob ograji, ter je muzajoč se zaklical: "Ich sei, gevvahrt mir die Bitte, in eurem Bunde der Dritte!" Da je lepa Mimi užaljena nabirala usta v dulec, za to se je kaj malo zmenil. Ona pač ni še vedela za Abtovo pismo, ki skrbno shranjeno v pisalni mizi vsak trenutek lahko osveži njen spomin, če bi skušala kesneje preklicati svojo izpoved. S to malo menico jo imaš čvrsto v oblasti, pa četudi je na zunaj že vse urejeno. (Dalje prihodnjič.) Edith Maxwell, stara 21 let, učiteljica v Millcreeku, V a., je nedavno ubila svojega očeta, ko sta se sprla zaradi njenega poznega prihoda. Pred poroto je bilo izpričano, da je bil pijanec in pod vplivom alkohola zelo slab za družino. Ampak umor je umor. Hči je sicer s pričami potrdila, da sta s* k očetom najprvo »potekla, nato s«~~Ipoprijeta in v strahu za svoje živ~ Ijenje j« udarila po njegovem. B.'.a je obsojena na 25 let zapora. Na sliki je skupina otrok iz njenega razreda, ki prosijo Boga, naj jim jo vrne v šolo. Potreba okrajne • • • število cerkva in pa, kar se sa-moobsebi razume, verskih nestrpni žev raznih barv. To pa naredi človeka hinavca ali pa z jako upogljivo hrbtenico, ki ga ne more držati pokonci. Radi tega ljudstvo le kima, kot star, zgaran konj. Da pa bi ga kdo ne prišteval k živali, hodi pridno v cerkev molit, misleč si, da žival ne more tega storiti. Naj bo eno ali drugo, radi naše malomarnosti trpimo vsi soc. organizacije Park Hill, Pa. — Zadnje lokalne volitve so dokazale, da je med ljudstvom precejšnje število socialistično zavednih volilcev. Tu v okraju Cambria socialisti nismo imeli svojih kandidatov za okrajne urade, razen dveh državnih kandidatov za vrhovno sodišče. Vzrok, skupaj. Nekateri mislijo, da da nismo imeli svojih kandida- bodo imeli radi tega na "onem tov je, ker je naš slovenski soc. svetu" toliko boljše življenje, klub edini v tem okraju. Ne glede na versko prepriča- nje, nihče z zdravim razumom ne bo zanikal, da si vsakdo želi udobno življenje že na tem svetu. In ker je temu tako, zakaj se ne bi združili in organi- ANGLEŠKA SODRUŽICA DOKAZUJE, DA SO SANKCIJE NAJBOLJŠA POT (Nadaljevanje s 1. strani.) K lor pravi, da Italija dela le to, kar je storila Anglija v Jem stoletju, ne pomeni nič. Mednarodno delavstvo mora jtopili na plan in se boriti proti skupnemu sovražniku, ne pa .ni pa -i.no ter tako zgubiti vso moč in pomen v bodoče. Ni kateri naši kritiki pravijo, da so proti sankcijam, si o . bi rabili le v obramGo socializma. Junaške bese le! Tida >o vse m nezmiselno je, če govorimo, da bomo branili socializem, iko nismo pripravljeni sedaj, da čuvamo in branim > razmera, (i so absolutno in neobhodno potrebne za graditev socializma. Kajti malo upanja je, da se bi dalo graditi socializem iz kaosa m anarhije, kar bi sledilo uničenju kolektivnega mirovnega si-erra. Take razmere bi prej prinesle fašizem ko socializem! S socialističnega stališča je nemogoče, da se bi sprejeli :r-(umenti naših kritikov, ki hočejo, da bi zavrgli vso odgovornost za preprečenje vojne ter da se bi odrekla pomoč narodu, ki mu grozi vojna. Za socialiste ne more biti nikake nevtrafno-♦i, nikake izolacije, niti v kapitalističnem svetu! Na^a skrb nora biti, da očuvamo razmere, v katerih edino bo mogoče graditi socializem: v tem momentu namreč to, da se ohrani novi »istem mednarodnega zakona, da se ga ne uniči. Spor ni med Italijo in Anglijo. Spor je med Italijo in združenimi narodi, torej Italija proti združenim narodom in .proti načelu mednarodne kooperacije." Gornja izvajanja briteke delavke, ki je aktivna v delavskem gibanju, so ne le njeno mnenje, ampak stališče delavske stranke. Manjšina je proti sankcijam iz razloga, da bi zapletle AngTTJo lahko v vojno ž Italijo, In pa daimperialističneriade s sankcijami nimajo iskrenih namenov, pač pa skušajo Italiji preprečiti, kar so prej pri grabljenju kolonij se/bi dovolile.- Delavsko gibanje Evrope pa gleda stvar z vidika, da če se Mussolinija ne stre, bo po osvojitvi Etiopije začel z vojno proti kaki drugi deželi, nato proti tretji itd., da si obnovi svoje "rim-ljansko earstvo", o katerem sanja. Opozicija sankcijam je po mnenju vseh vodilnih delavskih strank veliko nevarnejša evropskemu in svetovnemu miru, kot pa podpiranje sankcij pod okriljem društva narodov. Debsov spominski večer Nekateri naši sodrugi so kandidirali v mestne urade in soj prejeli primeroma lepo število soc. glasov in to brez vsake agitacije. Če bi bilrsocialistični acije. e e ui oin-^pciaju.suciii , - . , ,. olilci le malo organizirani v ?irano ;k1upa! delah ^ izbolj-lnhih n«va»vili li CLOTHCRAFT Union Made OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI 16 .00 IZ ČISTE VOLNE Obleke po meri $21 in več; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. V Slovenskem narodnem domu SE PRIPOROČAMO Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau Ava. MILVVAUKEE, WIS. imniii!!iui!iiiii:u!ii!!!2i;Hii!i:iiiUiiiiiii . . . . . « . ..jU v» »Mi« •adiu in poudarjal, da se mo-inje na industVialnem polju. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE \AIIODXA IISKAIIM 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. o Mi tiskamo v slovanskem, hrvaikem. slovaikem. čeikem, poljskeas, kakor tudi v anglaikam in nemiketn jeaiku. ! NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCA 1 PrpIeUre.c, Dpceinber 4, 1935. Zborovanje "Verbaiv °m h?l[ ^^ *>a priredi zabavo v koristne na- j 'rez *krbl ter M0*"® zadovo-mene, ali pa za pomoč potreb- |jen kot »em zdaj v tej čudni nim. No. v takih slučajih nisem konfiMjji ^vek mora deliti eden tistih, ki jih po starem na- razne koncesije v upanju za naročila, katere kljub temu do več teh ljudi prepojenih s socialistično idejo, kot pa onih s starim oportunizmom, ker bodo z nami vred delali za potrebni socialni preobrat? Domov gredoč sem razmišljal o tem, ter akleflil, da razlaganje peka objavim v "znamenitem" literarnem delu — katero ste baš zdaj prečitali. Frank S. Tauchar. zivu imenujejo umazanci , pa sem vedno kaj spekel zanje in jim podaril v prid blagajne. Tega vam ne pripovedujem zato, da bi se skušal ponašati kot velik filantrop; jezi me pa vendarle ko vidim, da se ni»čana naročila rajše oddajajo tujim tvrdkam, ki niso v našem gibanju niti interesirane, še manj pa so njih lastniki voljni postati člani naše politične organizacije. Veste, to človeka bolj Clevelandska federacija SNPJ obsoja ruvanje reakcije Cleveland, O. — "Na svidenje, Aleš, v Clevelandu", je za-klical v Prosveti John Lokar bo ostal še ta gospodarski red, v katerem se moramo vsi pehati in s trudom služiti borno eksistenco, .pa naj bomo mezd-niki, obrtniki ali pa mali trgovci, bi morali gledati na to, da pustimo tudi svojim bližnjim dihati. To vendar ni greh, če pečem kruh v lastni pekarni namesto da bi iskal dela pri pekarskih trustih. katerega se jezi, kot pa je ves skupiček zdaJ ne, dobi' ter "a ta vreden, katerega bi itak na ve- na<*in Poveial brezposelnost, selici zapravil." "Mogoče imaš pa previsoke ločil, da vam povem, da še ni-|Taka ponavljajoča se vabila na | ce"e " zinil ker mi ni smo zaspali . .." prireditve ne sluz,jo dobro do- pametnejšega prišlo na mi- Dvaindvajset besedi po ne- pisttikoveftiu namenu. Ravno ' potrebnem, ki so bile posebno v tako ne klic, "Pridite vsi!" Bolj t .Cene imam enake, kruh pa klerikalnih listih že neštetokrat na mestu je, "Vse rojake naj- koit ker sva jaz in ponovljene vljudnejSe vabimo." m°J Pekovski pomočnik moj- "Naj v miru počiva." Ali:' "Seja bo v navadnih prosto- f\v pekaHji. Vzrok je zavist. "Naj mu bo lahka ameriška rih. Udeležite se je vsi." Cetnu!da bl morda Predobro shajal, zemlja." Ali: "Bodi ti sladak ne navesti rajše pravilen na-počitek v tuji grudi." Tako ali slov? Mar vsakdo izmed čla-slično končuje marsikak dopis- j nov, ali tistih, ki želi pristopiti, nik svoje poročilo o smrti ljub- ve, kje so tisti "navadni pro- lienetra rojaka, ne samo v ver-!stori"? . . x . ■ skih, ampak tudi v svobodo^ "Pozdrav vtem iirom Arne- T^t^f K selnih listih. Nekateri duhov- rike!' Kdo sploh porajta za /liki se iz takih svobodomisle- pozdrave, posebno še v dopi- cev upravičeno norčujejo, ČeS, sih! ia^ T liste' i'n1 nrommp ako ne verujete v posmrtno "Na zadnji seji društva Po- (,ajal v il .vf in Programe vseh nc nci ujcic posameznih organizacijskih prireditev, posebno pa našega ali pa nerazsodna nevednost sedanjega socialnega reda. Ce kje velja rek 'svoji k svojim', bi se to ravno tu moralo upoštevati. Tujci imajo na ta način svoje in naše odjemalce, jaz pa skozi prste gledam. Seveda, za usluge in zastonjska dela sem pa dober. Tudi oglase naj bi ako ne verujete v posmrtno življenje, čemu želeti Člpveku po smrti "miren počitek" —-"naj v miru počiva" — "naj mu bo lahka tuja zemlja"? Veliko prostora se troši v d >- daleč." p is i h o sledečih zagotovitvah,/: Pravilno: Časnost je bilo z večino glasov sklenjeno, da priredimo dne I kluba. Kje naj za vse to jemljem denar, Če ne bom dobil več dela in zaslužka?" Društvo Počas- menda ja ne delaš pre- tega in tega veliko veselico, na katero vas vabimo od blizu in stikrat drUlfi doti. Dokler pa I"1.!:' iei> »o te pora- žili, a v Clevelandu te bomo še veliko bolj! Mladi gl. podpredsednik SNPJ s tem namiguje, da bodo šla vsa clevelandska društva SNPJ pod klobuk na-zadnjaštva in Pirčevih demokratov. Ampak jih napačno sodi, kajti v teh društvih je veliko zavednih delavcev — vsekakor mnogo več kakor pa as-pirantov za politične službe. To se je videlo tudi na seji federacije SNPJ 24. novembra, ko so navzoči zastopniki sprejeli resolucijo, v kateri pravijo med drugim, da .bo Clevelandska federacija društev delovala z vsemi svojimi močmi za o-hranitev idej in delavske zavednosti, ki je doslej prevladovala v naši 'jednoti. Resolucija obsoja Ameriško Domovino vsled njenih napadov proti naprednosti SNPJ in ker daje potuho nazadnjakom. Bila je sprejeta brez opozicije. John Lokar ml. ni bil navzoč — kajti on bi nedvomno glasoval proti. — Poročevalec. "Postrežba bo najboljša." "PP nost priredi Veselico dne tega majhnih štruc." sem zopet jače in jestvin bo zadosti za in tega." Cemu vsem čitateljem zbleknil jaz, kajti nekakšen 'vse " "Odbor skrbi, da boste pripovedovati, da je društvo vražji vzrok je moral nekje ti- preskrbel za udeležence jestvi-ne in pijačo. Oboje je enako skoro na vsaki prireditvi — "sendviči" poceni in pijača poceni. Zatrdila o "najboljšem" so vsled tega dostikrat le vaba, "štruce in hlebce pečem take, da ga komaj neseš — mislim rečti, snes," se je pohvalil pek. "Ti še ne veš, koliko jaz lahko prediham," sem hitro pripomnil. "Sicer pa je itak vse na va-go," je rekel pek prezrši mojo najboljše postrežem." storilo tak sklep "z večino gla- *ati, da se je domačega peka JSamoposebi se razume, da sov na svoji zadnji seji"? Tri preziralo pri večini plačanih kadar kdo prireja veselico, bo vrstice v listu gredo na tak na- naročil. Čin v nič. "Tem potom vljudno naznanjam vsemu članstvu našega društva, da sem se preselil . . "2e več časa sem bil namenjen poslati v priobčitev nekaj reklama ali napisano kar tako vrstic v našem cenjenem listu, iz navade. in to sem zdaj storil." Večina zabav se vrši zaradi To vzame listu štiri vrstice, I podjetno lakot, ter zvrnil pivo dobička. In če pravi dopisnik, ne da bi dopisnik povedal v i "prebitek je namenjen v dru- njih kaj informativnega in pa-štveno blagajno", potroši nekaj metnega. prostora v listu po nepotreo- "Ker rad čitam dopise, sem nem. Pojasni naj, kam bo Šel ae tudi jaz odločil napisati kra-morebitni prebitek, le tedaj, tek dopis." ako ga društvo ali klub določi Ali je to novica, ali kaj? v kak poseben namen. Drugače V klerikalnih listih se cer-vsakdo ve, da ostane društvu kveni odbori, župniki, šolske ali klubu, ki prireja veselico ali sestre ali pa kako nabožno dru-kar že. štvo zahvaljuje na Sledeči ali Nekateri dopisniki, ki ogla- sličen način: katero naša politična organizacija skuša s preuredbo odpraviti. S tem, če se prezira moje sovrstnike, se ne dela za pravi socializem. Čimprej to sprevidi mo, temboljše bo za naše »gibanje. Ce se že mora koga zapostavljati, naj se one v nasprotnem taboru, ne pa člane in simpatičarje, od katerih porast in splošen uspeh organizacije zavisi v bodočnosti. Sem pripravljen storiti za organizacijo vse v moji moči, pričakujem pa vsaj tiste male naklonjenosti, ki spada v moje področje in ki ni nobena žrtev za prireditelje tozadevnih zabav." "Kikaš, pek, kikas," je rekel eden prejšnjih smeje. "Sicer ti pa ne zamerim. Je res kar praviš. To reč nisem prej gledal s tega vidika." "Jaz se ne pritožujem, ampak le povem, kako te stvari resnično obstoje," je zopet povzel besedo pek. Mala družba je o tem delj časa razpravljala, ter končno zaključila, da so pekovi nazori pravi. Ako ne bomo sami naše člane in somišljenike podpirali v njih malih podjetjih, drugi jih prav gotovo ne bodo; in to bi več škodovalo kot pa koristilo končnim ciljem, ki jih goji in propagira naša delavska politična organizacija. Dokler bo obstojala privatna trgovina, jo bodo med nami vršili ljudje med nas. Ali ni boljše, da je Nekaj pregleda vsebine Ameriškega družinskega koledarja za leto 1936 I Slike v novem letniku so ene saj o priredbe klubov JSZ, pi-i "Ljubi Bog naj vam vsem vr-1 umetniške, dalje ilustracije k* šejo: "Ves dobiček bo porab- lim nabiravcem in nabiravkam opisom. in portreti .pokrajinske ljen edino za delavske koristi." stotero povrne ter vas obilno lfif«ke, slike mest, društev itd., v To je jasno in zato ni potrebno, blagoslavlja pri vaših podvzet-1 potopisih. da se to znova in znova konsta- jit." (Nadaljevanje s 1. strani.) dar, in druge pa v prevodu, ki j.sotrudnikov do tega časa nismo so istotako prirejeni za to mogli izvršiti. Dela je obilo in knjigo. zaposlenost na raznih straneh je nam v oviro. In drugič, rajše kot da bi koledar površno uredili, ga izboljšujemo, da mu o-hranimo sloves in vrednost, m to je delo, ki tudi povzroča tira. To je vsaj praktično, kajti "Poleg drugih dobrot bodo take zahvale, čeprav so kup Vsekakor je to vsebina, ki bo vsakega zadovoljila. Koledar zdaj tiskamo in tudi "Zamude".! Zanašamo se, da bodo na&i zastopniki, odborniki klubov in druStev ter vsi drugi prijatelji na razpolago tudi kranjske fraz, so silno poceni in vrhute- knjigoveznica se pripravlja, da klobase." ga katoliškim ustanovam veli- bo čimprej izvršila svoje delo. i koledarja te težkoče upoftteva- Hm, to ima nekoliko smisla, ko — prinesejo. Dasi smo se prizadevali, da li in se potem, ko koledar dobe, posebno če je tudi zelje do- "Ker nimAm zdaj več kaj po- bi koledar izšel do konca no- razprodaje toliko bolj vneto dano. ročati, pa še drugič kaj." [Vembra, naloge vzlic pomoči' lotili. Oni želijo 'spremembo' Cleveland, O. — Z zanimanjem smo čitalPporočila z zborovanja angte&co poslujočih društev SNPJ. Kakor na prošli konvenciji leta 1933, izgleda, da je še vedno gotova skupina skupaj, ki hoče imeti "spremembo" v čase, ki ho vladali pred ustanovitvijo S. N. P. J. Kakor v Italiji in Avstriji, se tudi tukaj dobijo Iju-Ije, ki hočejo, da ostane vedno po starem, menda zato, ker se sami starajo. In ker »e sami spreminjajo kakor vreme, se tudi njihova mladina spreminja in'obrača po vetru. So pa tudi drugi med našo mladino, ki se ravnajo po smernicah delavske zavesti, po začrtani poti svojih pionirjev in korakajo z duhom napredka naprej. Seveda, precej krivde bi lahko vzeli sami na svoje ra-me zato, ker ne gremo takoj na delo, kakor hitro opazimo nerednosti, da pokažemo mladini kje »o napake. Uredništvo Prosvete je to storilo v glasilu z dne 20. nov. Zato u-pajmo, da bo v bodoče v tem oziru več pažnje. Lahko ste tudi opazili poziv na Franka Alesha, da se naj oglasi v Clevelandu leta 1937, ko se bo vršila konvencija SNPJ, ter da je Beček oni, ki bo odrešil vse one, ki so grešili in se odpovedali Rimu. Toda mi upamo, da se ne bodo še vsi spreobrnili in šli v cerkev k poroki. Mi pač računamo, da se je SNPJ rodila v Chicagu ter da so v Chicagu pionirji, ki se ne bodo dali po 'jezuitsko kontrolirati, pa tudi farizejev ne bodo poslušali. - SNPJ so ustanovili delavci, zavedni delavci za delavce. In njeno glasilo, ki so ga ustanovili delavci, bo pisalo v prid delavcem, ne v prid Rima, kot je to storil James Debevc. Članom soc. kluba št. 49 JSZ se naznanja, da se bo vršila redna mesečna seja dne 5. dec. v čitalniških prostorih na 15335 Waterloo rd. Pridite vsi na klubovo sejo! Frank Barbič. Glavna seja kluba brez-poaelnih """G' Chicago. — Klub brezposelnih, pripadajoč k Illinoia \Vorkers' Alliance v okraju Cook, št. 61, opoy«arja vse svoje članstvo na letno sejo, ki ge bo vršila dne 9. dec. ob 8. zvečer v spodnji dvorani SNPJ. Pričakuje se .da se boste vsi udeležili. Na novembrski seji je bilo sklenjeno, da se bo v decembru vršila le ena seja, jn ta na Lavvndale ave. Na tej seji se bo volil odbor za leto 1936. Ker bo to glavna seja, zato je potrebno, da ste vsi navzoči, vsi iz lavvndalskega distrikta in iz "stare Avstrije." Naredili se bodo tudi drugi sklepi za prihodnje leto. Na tej seji boste tudi slišali poročilo delegata, ki bo prišel iz Springfielda. Po seji se bo ser-viral prost prigrizek in vino. Pridite vsi! Prvotno smo sklenili, da bo naša seja 5. dec., toda tega dne bo javno zašli-šavanje glede relifnih akcij. Vršilo se bo v Labor liceju na Kedzie in Ogden Ave. — J. o. Shod Mete Berger bo 12. dec. Chicago. — Soc. stranka o-kraja Cook sklicuje shod s. Mete Berger, ki se bo vršil v dvorani Workmen's Circle li-ceja, Ogden in Kedzie, v četrtek 12. dec. M rs. Berger, vdova pokojnega socialističnega voditelja Victorja Berger-ja, se je prošlo poletje par tednov mudila v Rusiji in predmet njenega govora bo: "Kaj sem videla v sovjetski Rusiji in kakšnega pomena je za nas." Vstopnice stanejo 25c in se dobe pri Proletarcu in vseh soc. klubih. S. Berger bo govorila v Rockfordu v petek 13. dec. Priprave so v teku za debato med Thomasom in Browder-jem, ki se ho morda vršila v prvi polovici januarja 1936. Vabilo in poročilo o razmerah Sheboygan, Wi». — Tako-zvani "new deal" je prenehal delati Čudeže, plavega orla je požrla mačka, unije v lokalnem okrožju so pa večinoma kompanijske. Stavka v Kohler-jevi tovarni, ki traja že 17 mesecev, oficielno še ni bila preklicana. Četudi so v dotični tovarni nekaj časa obratovali s polno paro, so pa zadnje dni delavce začeli odpuščati ter jih prebirati. Unija pa še vedno drži pred tovarno nekaj piketov ob času, ko gredo delavci na delo in z dela. še vedno pričakujejo, da bodo z bojkotom in piketiranjem prisilili arogantno kompanijo k priznanju delavskih pravic. Na stavki je še približno 600 delavcev. t Soc. klub št. 236 JSZ je prošli mesec sklenil, da obiščemo vse nekdanje Člane in naše somišljenike, da jih pridobimo za ponovni pristop, da se spet vrnejo v naše vrste. Rezultat dosedaj ni bil povoljen. Obljubilo jih je več, da bodo prišli, v resnici pa jih je prišlo le nekaj.. Vabljeni pa ste, da gotovo pridete na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v četrtek dne 12. dec. ob 7:30 zvečer. Videli bosle, kako zborujemo in o čerf) razpravljamo. Pridite vsi tiati, ki modrujete, da socija-ližem ni mogoč ne izvedljiv. Pridite tudi vsi tisti, ki pravite, da socijalizem gotovo pride, "da ga pa vi in vaši otroci ne boste dočakali.Na omenjeni seji se boste lahko oboji prepričali, da ste v zmoti, poleg tega pa boste dobili veselje za Nauk revolte v Braziliji Revolta v Braziliji se je ponesrečila, ker je ostalo vojaštvo zvesto vladi. Nauk: brez naklonjenosti vojaštva je uspešna revolucija v sedanji dobi moderne vojne tehnike nemogoča; kajti vojaški pripomočki so v posesti vlade. Hitler divja V noči z dne 28. novembra je bilo v Nemčiji na ukaz Hitlerjevih agentov aretiranih več sto ljudi, večinoma bivši aktivni socialisti. Obdolženi so tajnega ruvarenja proti državi. Naročite svojcem v starem kraju Ameriški dru* žinski koledar. Stane za inozemstvo $1. \twmm BARETINCIC & SOD T«1 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 99 PROSVETA S t« d« wm colo Uft« $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (le) je treba ia novo društvo. Naslov za list i-ta tajništvo j«? 2657 S. Lavvndale At«. CHICAGO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURk: At 3724 W. 26th Stre*t 1:80—8:30; 6:30—8 :$0 Dsilj Tel. Cr»wford 2212 At 1658 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sanday by sppointments only Residence Teli Crawford 8440 If ao antwer — Call Anstia 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Na« votniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru In Berwynu In dovaiajo iinteira na dom TOČNA P08TRE2BA DELO JAMCEN0 1727-1731 W. 21 »t STREET CHICAGO, ILL. Telefoaii CANAL 7172-7173 >sss««imttmtff|tv%||v|f|||||9|||||9|m|ll||mmm» fioifuuvc, Uocemucr uad. Vuk: Štirje nageljni Na mizi mojega prijatelja imela šopek iz treh, Štirih na- Ljutom.ra je stal šopek nagelj- jeljnev. In ti nageljni, vsi rde- nev, Itpift* vse rdečih, s štirimi 51." so bili v njeni krepbluzl, zo- belimi, ki so bili v šopku, kakor pef kakor s slikarskim čopičem • bi ka*all: Vzhod — Zahod — narisana lepota Sever — Ju*« i Vel, nisem človek, da bi se Sklonil sem se nad šopkom kar tako zagledal, če sem sre- in prijeten, božajoč, poljublja- Jal kakšno lepotico. Kaj bi ti-kavalir bi gotovo pritrdil in šejzakljuJil svojp odsodbo komu- joč vonj ae je dotaknil nosnic dto, ko je prav za prav na poto- —1—,M ' —' —" ------—-;— in nekaj nežnejša je pogladilo .anju že tako in na izprehodu, moj obraz. ia Je vsaka mlada dama lepa. brezzično veje od enega aimpa-: tične^a pola k drugemu. Kaj vem. Trudil sem se in na zadnje ittisnil kar tako: "Oprostite, lepe nageljne1 imate. Gotovo Jih ljubit*?" Pogledala je na svoje grudi in se t mezincem dotaknila cvetov. Bekla je s smehljajem, da so bili beli zobje kakor skriti biseri: "Ljubim, a vi?" Thomas o s©vwtih *^ i . . n in kluba at. 27 JSZ v debati z Brow der jem ft "Tmti* ki zrejo smrti v I na afriškem bojnem polju, ne razumejo mednarodne diplomacije. Oni samo vedo, da jih bodo pomorili Mussolinijevi Prosim te, kaj bi ougovoril tanki, ki jih goni sovjetsko o-ti, či bi te tak > vprašala. ttotlU**" Tako je Norman Thomas Pogledal sem prijatelja. Stal Za to že zna vsaka dobro poje pri mizi in me smehljajoč se ikrbeti. Zato sem tudi zdaj, kojtičnega pola je drugače delo-opasoval- sem si jo bolje ogledal in je val. Nič nisem rekel. Zmignil •♦Tudi ti ljubiš nageljne", je moj jaz ugotovil, da je mikav-jsem z ramami in molčal. Ona rekel. pomislil: pa me je pogledala in začude- "Ljubim?", sem rekel z gla- "Ena iz redkih, ki mi je za ! m vprašala: "Sploh ne ljubite cvetlic?" cvetlice", sem iztisnil iz sebe, "ljubim", v VeŠ zanimivo in psihološko razumljivo je, da v takšnih, v som, kakor da izprašujem sa- trenotek ustavila misli." mega sebe. "Morda. Ljubim In obrnil sem se ter odšel na vse kar cveti in dehti in s svojo drugo stran ter se zagledal v lepoto ^ara nekakšno pravjji- morje. Spominjam se,.da je bi- ^no obeležje svoje okolice. Da lo morje lahno valovito in do- bibaš nageljne še posebej lju- bro se mi je zdelo tisto mežika- bir-prenehal sem za trenotek. nje valov v jutranjem soncu. r^nki takorekoč mimobežnih nekoliko dvignil ramena kakor Šumenje brazdajočega parnika , trenotkih večkrat in nehote za, da se ne morem odločiti, kaj je bilo v tej jutranji atmosferi ,ati6 } d Takrat, naj povem — "ne vem. Prijetni kakor tiho sepetame dveh za- . _______xJ * . so mi, to je res, nad vse pri- ljubljencev. Ali pa ^e mi je to jetni, no —"... I sanao tako zdelo. Ne vem. Ni-Stavlla nisem končal, ker ni-jeem o tem razmišljal, uda- sem vedel kako ga končati. jal se samo polzavestno pohvalil lepi cvet nageljnov, i nistlčne stranke in njene tak-pa če tudi bi ti Lila deveta bri- tike v debati z Karlom Brovv-ga v*i nageljni. Jaz pa, pomi- derjem, glavnim tajnikom ko-sli, fluid mojega elektromagno- munistične stranke, ki se' je nedavno vršila v New Yorku v velikem Madison Square Gardnu. Več ko 20 tisoč ljudi je napolnilo veliko dvorano, tako da so oblasti morale zapreti vrata in odsloviti veliko "Ce ho v varstvu še lepše občinstva. Pet tisoč ljudi se je zbralo zunaj dvorane, kjer so čakali "več ko eno Uro, da bi dobili vhod. Debato je aranžiral tednik Socialist Call in predsedoval je Cleveland. — Koncert soc. , pevskega zbora "Zarja" in slavje 25-letnice kluba St. 27 JSZ, je bila tako uspešna prireditev, da je nas vse vzrado-stila. Udeležba velika, raZp jI oženje popoldne in zvečer izbor-no, spored dobro predvajan. Otvoril ga je Jos. Jauch, ki je govoril o klubu flt. 27 — o klubu, ki je veliko dela! in dalje po svoji poti. V koncertnem sporedu . ) pole^ "Zarje" nastopila zbora "Delavec" in "Vojan", dueti in ivarteti. Angleško je g >vori: John Vehar. Eddy Slejk ) je •It-(Jamrtil pesom Katko Znan-5'čeve "Dvom". V drugem delu je nast pil "Vojan" s šaljivim muzikalnim prizorom, rato pa je b?la vprizorjena socialna enodejanka "Žrtev kapitalizma". ' Spored je ugajal in imel je res delavski z.iačaj. Pravijo, da je nas le ena peščica. Ta prireditev je znova dokazala. zrnuti. Imenikzastopnikov Proletarca Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu. predajati Am. družinski koledar broiure in knjige, naj piie upruvniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skuiajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. , Ako j? ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpu&čeno. naj nam sporoči pa bomo imenik radevotje popravili. I CALIFORNIA. Fontana: Anton Blsrbh. O*ki« ndi Anten T«m*k\ • I.o« Angel«*: Frank Novak. San Franciaco: A. L<»k«an. jZ-ilencoas Albina. Kravanja. ' LUbont J. 'Bergant. - P nejr For k: Na*1* žlemberger. Miyn«rdt Anton Skaberne. N*wburght Joa. 1.* ver. j N bit John Plahtar. W«rren: Joe Jct. Leo Krzycki, predsednik soc. v I stranke. Na odru je bilo nad j da s0 naAi nasprotniki v tistem hipu, seveda, o tem nc'**0 socialističnih in unijskih sanjaš da si zapečatil svojo' odbornikov. Debata je mirno usodo. Spoznaš to Ae le čez ne-1 Potekla, občinstvo je pritrje-kaj časa. Tako je bilo tudi z | valo obema govornikoma, ka-menoj. Ko aem ae nekoliko os- ko* je naanel aločaj. Thomaa Vabilo na t4bunco party" Chicago. — Klub naših srb- COLORADO. I fton? P< ter 7.m *r«l!kar. j Craattd Euitfi A nt, S lobod ni k. Pucllo: Fr. IJoIt?ttr. Somerift: Anton Majnik. W»l»cn1 urg in okolica: Frank I,. I IV.mfctf. ILLINOIS. CliVago: 1'rank Zaitr, Charles Pogo- ! Crafton: Jarob Tomee. rele«', Anton Andren, Johnny Kak. Canontburg-Strabana: j t aroline Macerl in Frank Bizjak, ' kave, Juhn Terčulj. Ln Salle: Frank Martinjak, I>eo Zev- Cuddjrt John Jenko. nik. Eaport: Joa. Brltz. Oflr»by: Anton Udovich. Forast Citjr: Frank Rataic, So. Chicago: Max Marolt. ! Zaitz. springfield: Anton Per, Jos. Ovca, Greenaboro: Tony ZupaniiČ. J« hn Goršek. Handaraonville: Albin Kamičnik. i /irdea: Fr. Ilersich. Hermiaie: Anton Zornik. Waukegan in North Chicago: Fran-1 l»iperial: Frank Augufttin. Johnatown in okolica: Andrew Vi-drieh, John Langerholc, Hija Bu- OREGON. 3r« gon C»ty: Frark Strvasnik. PENNSYLVANIA. Al quippa: (ieo. Smrekar. Bartol Ye-rant. : Jacob Tomee. Marko Te- Tony III -----------------v lr '14 11- menoj. ivo sem se neKOIlKO os-|n,ji j^ nnuc^ri i n jiii^ - rtiuu 1109:11 m u- "Vidis, to je ljubezen", je re- nekano najbrž pod vplivom ti- j vobodil tistega nerazumljivega utemeljil svoje .zjave na po- skih sodrugov, udruženje broj 1 prijatelj. "Beseda, miloba,;^tih črnih oči tej jutranji sim- f,uidat kj mj je U8tHvljal v mot. datke sovjetske zunanje poli- 20, JSZ, priredi v soboto 7. de- ittro človek v različnih tre-jToniji. Galebi so letali nad par- Kiinih produkcijo migHf gem tike in na notranjo strukturo cembra ob 8. zvečer v svojih .»bih in različnih no'avah nikom in za parnikom, sedali ;; xi_ _j ___nrAjo misli ja "Pripoveduj", sem rekel, za-1,»o ^ilc pri tist! elami s črnimi kaj zanimalo me je, kakšno ^ obrazom okvirje«.im v zvezo imajo nageljni z življe-l irnih diamantnih laseh. In tudi dva čioveka. katerih čustveni! njem mojega prijatelja. |te» se nisem točno zavedal, j Rprejemni aparat je harmonič-' 8edla sva na divan in prija-j Vidiš, taksni trenotki se lotijo no U./Iašen( da %abim primere telj Ljutomir je pripovedoval: včasi človeka, ko se ga dotakne radiotonije, tedaj se zbUžujeta "Bilo je pred desetimi leti, nepričakovano negativ ali po- ne da bi {egR zavedala nekako baš v tem času, ko so *itiv drugega elektromagnetič-nageljni najlepše cveteli. Pe- nega pola. ljal sem se iz Splita v Dubrov- Nekaj časa, pomnim, sem se prepuščal temu sanjarjenju in se prepuščal čustvu te jutranje simfonije. Ko sem se zavestno /lovil z mislimi ii^ tisto damo z nageljčki na grudih, sem nekako skomizgnil z ramami, se M ji pridružil, ko je šla od mize. komunistične stranke. prostorih na 2250 Clybourn Govorila sva razne nevažne (Dolgo ocenjevalno poročilo Ave. "bunco party". Potem bo' tvari. čutil sem v sebi, da melo tej debati je priobčil Nevv! plesna zabava do zore. Vabimo nekaj drti za srce in zdelo se Uader v izdaji z dne 30. no- vas — posebno na severni strani je, da tudi ona ni tako čisto vembra. Socialist Call, izdaja ni — da pridete na to prirc li-Nvobodr.a. Je pač tako, če se Istega datuma, o nji le na krai- tev- — Odbor, r.ajdcta slučajno in nenadoma ko poroča.) - Predavanja in druge aktivnosti ter prireditve Poset v Bridgeport nik. Saj veš, vožnja ni ravno kratka. Ob 10. uri zjutraj sem se vkrcal na parnik in še le zvečer ob 19. uri smo prijadrali v Dubrovnik. Torej 10 ur. Ni sicer kdo v« kaj teh 10 ur, vendar če ne veš kaj početi, pa ne preteče tako kmalu. Ampak — presedel je nezavedaje se z di-vana k mizi in pobožal nageljne, — meni je bilo teh 10 ur kakor bi bila samo ena ura. Na krovu je bilo precej potnikov, med njimi več ljubkih dam. Sprva se nisem zanimal za prav nikogar, aH-, ker si že navezan na krov ladje, nehote pofledaš tej ali oni dami v o-braz ter v mislih pretehtaš posebnost tega ali onega izraza, v tem in onem obrazu, ki te je privlekel. In tako se je zgodilo, da me je obraz ene izmed dam nekako nenavadno zainteresiral. Oči so nekako silile za njo. Gotovo imaš že tudi ti izkušnje, da se to rado dogaja človeku in da se tega spočetka niti ne zaveda. Zave se (Dalje prihodnjič.) Zabava kluba it. 180 nasmehnil in rekel z nekakim j deljo dne 8. dec. ob 2. popol-karajočim izrazom: "No, no Takoj pa na to dodal: , 25c. — Vabijo se vsi člani in ,4Sicer pa ne bi škodilo, da simpatičarji delavskega giba- se v teh dolgih urah nekoliko nja, da se pridružijo našemu porazvedrim. čas bo hitreje boju, boju za pravice delav- potekel in znanstvo z lepo da- skih mas. — Prihodnje leto se mo ni greh.'' bodo vršile glavne ali predse-Pri dopoldanski malici sem Cleveland, O. — šli smo dne 30. nov. v Bridgeport in videli # ..jv društveni dvorani na Boyds- No. Chicago, 111. — Na seji vil|u na siavju 10-letnice kluba kluba št. 45 JSZ' dne 26. nov. M n in 25-letnice JSZ množi-so bili poleg drugih važnih raz- c0> ki jo je napolnila. prav in zaključkov, še sledeči, Sodrug Jože Snoy je bil veza javnost važni sklepi: Dne, sel> enako naši 8odrugit We»t Allia, Wu. — Klub 26- januarja prneoi klub kart- kajti niso se trudili zaman, št. 180 JSZ bo priredil kartno no zabavo (bunco ft cart par- lRra "Biserno slavje" je bila zabavo v Delavski dvorani na PnPrav° lste Je izvo- dobro vprizorjena in napravila 64th in W. National ave. v ne- ljen P(weben Podrobno- velik vtis __________________sti bodo Poročane, ko jih odbor, Za Aai() in smeh s0 Vprizorili dne. Na razpolago bodo do- PriPraV1' gotovo pa dovolj za- »Zamorsko brivnico*. Tudi ple- bitki pri vsaki mizi. Vstopnina *asno- 9? . "am nakl«nJe"lh 1 salka je vlogo dobro izvedla, društev, klubov in odsekov želimo, da si za svoje priredbe ne zberejo iste dneve. Dalje je bilo zaključeno, da klub priredi prav tako harmonikarja, ki sta nastopila v sporedu. No, tudi pošiljatelj te depeše je spregovoril z odra par be- sedel pri mizi tisti dami bas nasproti. Nič nisva govorila, le včasi sem začutil, da so njene oči nekako za hip obstale na mojem obrazu. Trudil sem se, da bi našel primerno besedo, da bi jo nagovoril. Ali vrag ve- dniške volitve, čas je že, da si delavstvo izvoli svoje delavske zastopnike in naredi postave sebi v korist. Jamrati po volitvah nič ne pomaga. Sploh koncem marca igro, ali do sre- sed> ko je bi! predstavljen de aprila. Dan iz gotovega vz- Bridgeportčanom. roka ni določen. Pooblastilo se potcm se je plesalo po pra-je-s. Martin Judnicha, da pre-; vilu kakor v tovarnif ko ,te na- ees Zakovitek. INDIANA. 1 ndianapolia: Frank Skufcai KANSAS. Arma: Anton Sular. Groaa: John Sular. Weat Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Jetroit: John gornik, Frank Ceaen, Jom< j»h Korsich. Trenary: Jos. Strle. W!NNESOTA. Uuhl: Max Martz. Chiaholm: Frank Kiun. Duluth: John Kobi. -v Ely: John Teran. MONTANA. P.earcrcek: PVank Danichek. Butta: Frank Jeniker. Eoat Helena: Joseph Mihelich. Klein: Peter Yt l ar in John Janč. Roundup: Frank Gruden. Waahr>e: Frark Podlinšek. Red Lodge: K. Ersnoinik. NEW JERSEY. Elizabeth: Andrew Fprogar. NEW MEXICO. Ralcn-Sugcrite: Lou s Kopriva. NEW YORK. Cioward»: Jehi M"t( kovich. Litlle Falla: Fr. PeUus OHIO. Akr- n ir Kenmore; Leo Bregar. Bridgeport: Jostph'Snoy. Barbcrtan: John Jankovich. Cleveland: John Krebelj, Anton Jankovich. Girard: John Kosin, John Tancek, Anton Dobrovolec. I . balo. Krayn-Dunlo: Louis Sterle. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. / Llojrdell: Frank Sustar&ich.' Luzerne: John Matičič. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-boy. Renton: Anton Bogataj, i St. Micka al: Frank Bizjak. Sygan: Frank Ursitz. Tira Hill: Jacob Streli. Vintondale. James Vidmar. Weat Newton: Jos. Zorko. i Yukon: Rudolf Fradel. UTAH. Helper in okolica: Joseph Skerl. Allia** Kokal in WASHING TON. Cle Elum: Martin Smolanik. Enuroclaw: Ciril Ermenc. Rentor: John Peternel in Frank Re- peinšek. Seattle: Lucas De-bcljak. VVEST VIRGINIA. Star City: I^awrence ^lak. WlSCONSIN. i Milwaukee: Jakob Rožic. leonard Alpner. Sheboygan: Fr. Stih. Wea» Allia: Tincenc Pupelj. Willard: Mike KrulU. > WYOMING. ... ——j in okolica: Anton skrbi kolikor mogoče do druge jeti 7a -pjece work". Posebno U seje, nakar se bo de1al0'Tiadalj- 7anj0 Je biJa Rarbičeva gol'a ne zaključke. (Frank Barb.č ml., A lo!f To- je jamranje za delavsko maso ton^Jir od angle^kTposlu^o' cie^elamuf" Zal°kar' ^ " Treba ^a kluba. Po izčrpanju dnev-1 škoda< ker je med je združenja! Strniti se mo- nega reda je pojasnil, da ga je I ^^ in Brid-ep >rtom te/lik- di, možgani v takih trenotkih; ramo skupaj in nastopiti slo- D0^al nrei omenieni klub na • ^ •• v i- kaknr niilni nHnnvpin nnHnri- * i »• . . . jai PreJ omenjeni Kiuo na šna razda ja. \ oziu sr.io se nad kakor na las o.ipovejo produci-lžno proti kapitalizmu, ki je našo sejo zaradi sodelovanja. irK) mil|. . • •____1 J Al* . II MkIV/ »JV J V/ MVtl »VV4V IV * M II JM« elek* ! flavnl "f*™) ** kratko * raz,ožil« ! Segali in poZdravlial, no ,c t*omagnetičnega S lV"! ° k^0 "a^erava aranžirati to zi- 2elo. Večinoma so mi rekli, t. omagneticnega tiuicia,_ki Kubili se ono malo svobodo, ki mo nekaj predavanj. Ker pa je -poznamo t« r > dobili " rT«,Vl 1 jo im,BT??' *aiizeT?.' ki je njih k,ub bolj maJhen» kakor Med drugim evn videl John zakatarn n ? ° T fZ* T>P etiopskega vojaka »ivna1dek,a kapitalizma, se z je tudi naš, bi bilo dobro, ako sianovca. brata umrlega sedru-za katero so se obrasle nietro-' r mrzlično naglico širi ter se za- sodelujeta skupno za to stvar, j gil Maks Sianovca v Akronu. vija v razne plašče. To pa le Oba kluba bi lažje utrpela mo-1 VečeHali in -nali smo pri Re-zato, da se delavstvo razdva-jgoče stroške, napravila pa bi bolovih. ja. Mary Muaich. | skupno gotovo boljšo agitacijo. Da, srečala sva ulo naredili načrti za pred-c d ni ko in kongresno kampa-ki se bo vršila prohodnje Državni tajnik je John M. Denney. Eksekutivni komi-lej državne soc. stranke, ki je zboroval pred par dnevi, poroča. da prejema poročila z vseh delov države o zanimanju ljudstva za socializem. Tura tajnika državne stranke Sod rug Jos G. Brinocar, tajnik soc. stranke za Illinois, se sedaj mudi na organizacijski turi po drŽavi. Obiskal bo mnogo mest, kjer je izgled za organiziranje novih socialističnih postojank in za poživlje-nje starih. NajprejSse bo ustavil v Jolietu, nato v Blooming-tonu, pozneje pa bo odšel v južni del države: Staunton, Carlinville, East St. Louis, Granite City itd. Klubi in člani, ki želijo organizirati Brinovcar-jeve shode in sestanke, naj se obrnejo na glavni stan državne organizacije, čije naslov je: State Secretary, 549 Randolph St., Chicago, III. Glavni namen ture je, da se poveča članstvo, ki plačuje prispevke, vsaj za .100 do konca tekočega leta, ter da se poveča cirkulacija socialističnega tiska v državi. *ejii t«hr'£ai opnrnrri, ja »jann peo-diranje iaredno počaana alear. Prero- l»hno rožnato zarjo, dekoriran n"u i|-!;i3n'k:h i9t Uspevajoča industrija Industrija za izdelovanje avionov ima leto« največ naro- # or gledam krasen urno- An*Uj* svojr n»rf!]« 7a tvor slikarja, ki je izstavljen v „iiho bol'j k.kor pa ..nkcije dr«it.. vojne aeroplane povečala *za »Plitskem muzeju. Na prsih je r.rodo*. 15,000,000. njal, ker je pač vseeno kdo nekaj napravi za našo idejo, naš klub, angleško poslujoči, ali oba skupaj. Glavno je, da ne nehamo z aktivnostmi. Za enkrat se namerava prirediti štiri predavanja v različnih krajhh Waukegana in No. Chrcaga. Prvo predavanje se bo vršilo v nedeljo 8. dec. ob 2. pop. v Union dvorani na 218 Washing-ton St., Waukegan. Predaval bo s. Leo Vernon, delavstvu poznani boritelj* v starki v Terre Haute, Ind. Tema predavanja bo: "Ali je mogoče preprečiti fašizem v Zed. državah?" V korist nas vseh zavednih delavcev je. da agitiramo za to, v teh časih pomembno predavanje. Nagovorimo na to v prvi vrsti naše že bolj odrasle otroke, naše sosede, naše sodelavce pri delu itd. Pustimo tisto korenina, kakor zmerom. Prireditev je bila uball, ivory head of B. Biz-ness, that old-fashioned industry, as the business pirates of a half-century ago kne»w it, is now on the cooling, marble slab, and the undertaker is taking his measure. Shylock eried, "Out, damned apot," but the spot won't out. B. Bizness screeches, croons and pleads, "Up—| up—up, industry," but industry only sinile« wanly and turn« his face to the wall. Ali things die—a fact knovvn, but confined to the subconscious mind. When Lincoln vvas a boy his folks moved because neighbors lived so near by one could hear the sound of their axes and the roar of their guns shooting turkeys. Individualism vvas the thing. Then along came mass produetion for private profits. But mass produetion, almost automatic mass produetion, has reached the point vvhere millions must sit on the curb and vvateh machines do the vvork. B. Bizness is concerned about only one thing—can he seli his products at a profit? If not, bank the fires. Let the It's h s ihachinery—he can do "vvith it as he pleases. Meantime, millions drape them-setvos on the courtyard feneea, mua-cles getting flabby, minds deteriorat-ing, morale disintegrating, hope van-ishing—becoming hardened, unaba-shed, insistent beggars. This is the eondition those in "authority" novv find themselves, They could not see those millions starve—for tvvo reasons. It vvas not right, neither was it safe. To see millions famish vvhile super-abundance vvas held back by^ guns in the hands of guards, vvas an inhivman thing to do; second, it vvas dangerous. They nrgh: have to be shot for becoming too insistant—and might, also, shoot. As a result, vvhile tB. Bizness lies vvith his face to the wall, gradually and surely sinking into the abyss of aH forgotten things, the vvell-inten-tioned government has some 35 milijon dependent* on its hand—end bilhon that the govervtment is pour-ing into the pump. B. Bizness' »ole funetion i« to catch the priming, de-clare dividends on it. and squawk and m|u« el for a "chance", more freedom, less interference—a free hand. Meanvvh le, also the government, gazing worriedly at the figure« on the uncmployment, and relief, and subsistance rolls tries to figure out some plan whereby it can more eeo-nomically take care of those millions. That is not the right courae to pur-sue. It should forget the idea of try-ing to get along on as little as pos-sible. There can be no individual ain-bition, jnspiration, enthusia-m upon ihe part of the people »vvho have only i subsistanee to look forvvard to. They vvant not only necessities but' comfort. They can produce them if permitted. They vvant to produce them. They are weary of vvaiting. They are eager, anxious, impatient. VVhat the government should do i3 demand that *very wheel in every in Debs Memorial Meeting Th« Deli* M m >ricl meeting, .«pon-i sorcJ by the Social Study Club of bianch No. 1 JS& la«t Friday, vvas1 vvell attended. Approximately 80 peopk« enjoyed the movies auout Eu-gene V. D.-bs and the SNPJ film. it vvas a real treut to >ee D< hs in action on the platfo: m speaking to the <»ur country do not «identify them The Road To Peace And Plenty By W ill tam L. Baldridge No doubt a great many voters of laige crovvds JLhat usually turned out for his meetings. Other prominent Social st leader!«, Morr a Hi!lquit, Vu%-tor Berger, Otto Braunstetter and -elves vvith the Socialist party be-eause they cannot see its immediate uccession to povver. Hovvever, per-sons vvho have any true conception of others vvere ako noticeable on the economic procfsaes, naturally prefer films. The SNPJ filma taken during to be identified vvith far-seeing for the 1921) convention and recently of the Knglish Speaking Lodge Con- ca in the i*stablishment of social and eeonom c justice rather than lend | ference, vvere also interesting. Fol-1 their support to an attempted con-| lovving the movies comrade. Mary tinuation of an economic order that Ju^g introduced Albert (Joldman vvho bas apparently served its hiatoric gave a talk on Debs. Ivan .Molek abo Purpose and vvallovvs in a deplorable gave a brief talk about this great So-1 «f eollapse, involving suffering cial at vvarrior. A social follovved.—k. ."Incidenta" are things that happen in a little country vvhen a big country vvants part of it. the number, in spit« of the efforts, in j dustry starts vvhirling—and keep at fct spite of the assurance of B. Biznesa and Wall Street, and the Knoxes, and the Hoovers, and the Al Smiths, is actually inereasing. The only thing that kicks up even a slight ripple on the surface of the dead sea of stagnated business is the it. To exercise the povver of eminent domain, if neces*ary, declare an emergency, and use the police povver, the army, the navy, and start every idle vvheel to vvhizzing—and keep them vvhizzing. The Industrial Democrat. HELL ON EARTH THE PLAN OF SCARCITV The cost of living is going up. Going up so fast and so far that by next spring most of us vvill be vvon-dering hovv vve can exist at ali! In this, if in nothing else, has President Roosevelt fulfilled his promises, and done exaetly what he set out to do. It vvas by raising prices that he vvas going to break the back of the depression and restore prosperity. To this end he debased currency, de-stroyed plenty, created scarcity, ruin-ed our export trade, and purchased silvc and gold at crazy prices. And novv that the cost of liv ng is going up, up, up, vvho is benefited? Not the millions of consumers vvho see meat soaring beyond their reach, bread moving out of their grasp, good ciothing too luxurious to be worn. Tho people never prospered from high prices—nor honest business, vvhich can only ex'.st out of the purchasing povver of the multitudes. No, the only persons vvho make machines rust, rot—fall into decay. I anything out of high prices are the THIS <0 \VOHLD BY FILIPIC In an issue of a daily yellow jour- commend this commander to garner nal, in Cleveland,"some time back vve ! up ali of the Bibles and ToNtoi's read that the younger generation of vvorks, and make a Hitler holiday the SNPJ, is going to attack the"old | vvith them. In this way en And aH Socialists | was cro^ded among the pages filled stand for everlasting universal peace, ^ sale8 ada- Thus the kePl Press and for true brotherhood. Submitted by Louite Bratanic Jur- c«yk, Milvvaukee, VVis. 'House Warming Party' Saturday, December 14 Chicafo, III. Saturday, December 14, a "House VVatmirvg Party" vvill be h?ld at the Slovene Labor Center, 2301 S. Lawndale Ave. It itor^ of a -well knovvn frozen bank. This same Vidmar recently revolted from th-' gang (democrats) and is very much in earnest about breaking up the gang's political influence in the Slovene 23rd vvard. Talk about Notre Dame graduates as the youngsters of influence, an 1 stuff to be proud of. There nraa one vvho worked for the Democratic ma-chine to amass votes.for the "Pod Petelin" party. At this vviitir.g I feel that thia peraon hasn't received his promised jcone naving any sueh , concede that thev have nearlv 16,000 doubts can nem rest in peace foi .t| members in Nov,- Vork C:ty. I believe I don't knovv why any >ne should ever doubt that President Roosevelt wasn't going to be a candidatj frr is plainly understood after iast week.s Georgia's speech that he is candidate for reele«ction. Socialists are not vvoi- ried about that. Neither do they care | The "debate vvas good and orderly novv many straw voter« go away a good many vvere Socialists and Socialist sympathizers; yes, and Com-munist sympathizers too, I suppose. from the Nevv Deal back to the ro publican candidate. Hundreds, nay thousands, said in 1932 that if Roosevelt and the democrats wouldn't make good that they'd vote Socialist in 1936. VVe told them then that they vvere only kidding themselves vvith that promise. VVe see them flocking back to the republican bird. Hovvever, in each turnover Socialism should gain nevv reeruits. If vve had a unified movement vve can make a strong bid for prominence in 1936. VVe had a niče meeting in memory of Eugene V. Debs last Friday night. Films secured from the National Office and those taken during the Tenth Anniversary Celebration of the Pioneer« vvere shovvn.Albert Goid-man, prominent Labor attorney, vvho is regarded as one of the ablest eri- thruout. THE FALCON CALL The Red Falcons of America are starting a dri ve for subseriptions to their magazine, the Falcon Call. It is a bi-monthly publication and car-ries stories, poems, plays and articles vvritten for children from a labor point of vievv. VVith the approach of Xmas, parents and relatives are urged to give a subseription to the Falcon Call as a gift to their children. Subseriptions are 50c a year. Single copies lOc, Mail your subseription or bundle onders to the national office at 721 Moxley Building, Chicago, 111. Found the Opening Employer: "My boy, I started out ---- of colleeo on the theorv that th« minal svnd.cal.st lavvyers traced the lworld had an opening for" me." I>ie of Gene Debs and his connections vvith the Labor movement and the So-cialist Party. Debs vvas a crusadei for peace. He hated and despised war. He spoke against it and vvent to jail for it. VVe honor his memory novv to spur our comrades and friends to inereased devotion to the move- Office Boy: "And you found it *ir?M Em»ployer: "I did. In fact, 1'm in he hole right novv." A free land is one vvhere you can say and do vvhat you please unlesa you are a school teacher. META BERGER SPEAKS IN CHICAGO DECEMBER 14 Chicago, III. — Cook County Socialists have completed ali arrange-mentos for a large meeting for Meta Berger at the Workmen's Circle Ly-ceum at Ogden and Kedzie Avenues Thursday, December 12th at H P. M. A large crowd ia txpecttd, Tickets for the meeting are on advance »al* in ali branches and at the officea of ali Socialist nevvspapers in ChicafO. The Yugoslav comrades and friend« can get them at the office of Proletarec. A