154. štev. V Ljubljani, torek 29. junija 1920. Poštnina plačana v gotovini. III. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: .clo leto pol leta Četrt leta a mesec Za inozemstvo: celo leto (.•dleta, '.etrt leta la mesec K 400*— „ 200-— * 100 — n 35 — Za Ameriko: celoletno ... 4 dolarja polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj! naročnino po nakaznici. Ogla si se zaračunajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 2 K za večkrat popnst. »^Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu . . štev. 8. Telefon štev. 44. 1 ... Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Ji Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. .........................................——. ©geni med narodom Triumfalen pohod po Gorenjski, Naša Gorenjska je doživela včeraj enega svojih najlcpših dni. Pozdravljala je mladega jugoslovanskega vladarja, tako kakor še nikdar nikogar. Vsa se je odela v praznično iodejo od Št. Vida pa daleč gori do Jesenic in Tržiča. Vsaka hiša ob cesti je bila okrašena, če z drugim ne, vsaj s cvetjem in zelenjem. Raz cerkvenih zvonikov daleč naokoli, visoko gori na griča in hribe, so vihrale zastave in oznanjale veselo novico, da prihaja osvoboditelj in zaščitnik. Cela nad stokilometerska pot je bila kakor en sam slavnosten drevored. Vsaka vasica je imela svoj slavolok, povsod so stali ponosni mlaji, visoko k nebu kipeči, simbol neugnanega veselja in navdušenja. Na mnogih mestih so bili kar celi po sto in več metrov dolgi špalirji iz mlajev in slavolokov. In kar je glavno: Ljudje, ljudje. Ne bi mislil, da je med Gorenjci, temi trdnimi korenjaki mogoče toliko odu-ševljenja. Ne samo otroci, to je samo-posebi umevno po tem, kar smo doživeli y Ljubljani, tudi odrasli, kmetje in kmetice, dekleta in fantje so bili kakor v ekstazi. Vse življenje je imelo slavnosten značaj. Dopoldne je bilo še mnogo ljudi na polju, popoldne skoraj nobenega, vse je hitelo domu, na ceste, da še enkrat pozdravi svojega Aleksandra. Res, cela pot je pokazala, da je Aleksander že naš, popolnoma naš. Ce pomislimo, da se gotovi krogi dolgo dolgo časa niso mogli sprijazniti s Karagjorgjeviči, če pomislimo na zlodejsko zastrupljevanje našega ljudstva s strani avstrijske vlade med vojno — potem bomo tega pojava tem bolj veseli. Jugoslavija je prišla ljudem v meso in kri; nihče jim je ne izruje več. In njen predsta-vitelj, kraljevič Aleksander, je pridobil sedaj še zadnje omahljivce. Gorenjska je občutila na lastni koži, kaj je tuja soldateska. ko so razgrajali, kradli in ropali po naših' lepih vaseh madžarski in nemški divjaki. Ve še od takrat, kaj je tuja gospoda. Bržčas ravno vsled tega je zdaj tem oduševljenejše pozdravljala njega, ki jo je s svojo junaško armado za vedno rešil tujega gospod-stva. IZ LJUBLJANE DO KRANJA. Dcbre pol ure pred napovedanim ča- o ega bivanja v Fran-Clil #9 Se KOdf' s v Srbiji čudne reči. Ji *0o8. fe bil Pe.';ov oče, Aleksander KarAgJorgj^vjč*.pri.siijen. da se odo o-,.. stvom izpred vladne palače. Impozantna kolona skoro dvajsetih avtomobilov je zadr-nela po Blclvvelsovl cesti, tudi to pot kakor vedno viharno pozdravljana od ljudske množice, ki tvori skoro neprestan špalir od deželne palače proti Narodnemu domu. Šiška sc je vsa okinčala za regentov pohod. St Vid je bil v zastavah in zelenju. Sokoli In. Sokollcc, Orli in Orlice, obojni naraščaj, gasilci, šolski otroci tn množica drugega ljudstva — vse je vzklikalo, vriskalo, mahalo z robci, klobuki, šopki, metalo cvetje v avtomobile. Regent je Izstopil, poslušal pozdravne govore, se prlazno zahvalil, pa zopet naprej. In tako je šlo skozi. Na vsakih par kilometrov gruča ljudi s slavolokom; vsi so hoteli pozdraviti, vsi sl ogledati vladarja iz bližine. In ta je Izstopil, kjer se je le dalo, drugače pa pustil voziti prav počasi. In deklice, male in velike, so ga obmetavale s cvetjem, da so mu kmalu zasule ves voz. KRANJ. Streli Iz malega topiča so naznanjali gornjski metropoli, da prihaja pričakovani kraljevič, čeprav je prišel celo pol ure prezgodaj, je bilo že vse v najlepšem redu. Mesto je bilo vse srčkano v svojem bujnem krasu, trg proti cerkvi en sam velik cvetličnjak živih cvetk; nepopisno pestra slika narodnih noš, živili sokolsktb In orlovskih barv, svltlih obleke male dece, raznih uniform. Špalir, ozek, tesen, v kakršnega bi sl kak Habsburžan nikdar ne upal, je bil ves posut s cvetjem. Regent je šel peš po njem, urnebesno pozdravljali, obsipan s cvetkami, ves dobre volje sam. Po pozdravili ljudskih zastopnikov iz mesta In okolice je imel na-krat okrog sebe pet, šest brhkih kranjskih deklet, pestrih v oblekah svojih preballc, pa šel ž njimi po špalirju in se pomenkoval, kakor da je na promenadi v Tivoli. Ogledal sl je cerkev, sc pomudil par minut, pa zopet ropot avtomobilov in naprej. BLED. Tudi med Kranjem in Radovljico je moral regent še parkrat Izstopiti. Maklo, Podbrezje In drugi kraji so kar tekmovali, kdo se bo bolje postavil Vse vzhičeno, povsod ljubki malčki z zastavicami In svojim tenkim, a tem bolj navdušenim »Živio«, povsod kopa ljudi, društva z zastavami, slavoloki Odlikovala se je Radovljica. Dolg, globok špalir Iz meščanov, deklet in žena, pristnih gorcnjk, Sokola In Orla, šole, gasilcev; serija slavolokov, dolga vrsta drevoreda Iz mlajev. Regent je izstopil, sc malo pogovo. ril In se odpeljal dalje. Onstran savskega mosta jo čakal oddelek sokolov na konjih, 60 konjlkov ali še ;Tir-iTfgr' rTiTfffsirna-i.uH -largragsTOiiH1.' 1 ..M i. »aa ve prestolu v korist dinastiji Obre-novičev. Karagjorgjeviči so se morali umakniti iz Srbije. Ali štiri leta po francosko-pruski vojni se je na Balkanu pojavil nov vihar. Tlačena raja se je uprla Turkom v Bosni In Hercegovini. Peter Karagjorgjevič ni mogel mirno gledati, kaj se godi na Balkanu. Proti volji svojega očeta je na lastne stroške zbral četo dobro-voljcev, s katero se je prebil v ševe-rozapadno Bosno (Bosansko krajino). Tam se je naselil v Orahovcu, odkoder je pod imenom Petra Mrko n j i č a napadal Turke. Iz Bosanske krajine je pisal pismo tedanjemu knezu Srbije Milanu Obrenoviču. V, njem je prosil srbskega kneza, naj pozabi na dinastični proces, in naj se posveti borbi zoper Turke v Bosni in Hercegovini. Milan Obrenovič pa je mesto odgovora na pismo poslal iz Beograda podkupljenca, kateremu je naročil, naj Petra ubije. To se mu sicer ni posrečilo, vendar pa je z veščimi spletkami dosegel, da je moral naposled Peter opustiti borbo za osvobojenje srbskega naroda v Bosni. Nato se je Peter podal v Crno-goro, kjer se je poročil s hčerjo črnogorskega kneza Nikole Petroviča, kneginjo Zorko, materjo prestolonaslednika Aleksandra. L. 1900. mu je žena umrla, nakar se je Peter podal v švico, kjer je poslej živel v pregnanstvu do 1. 1903. Jv Ra. smrtni katastrofi kralia Alck* več. Obstopili so regentov voz In spremljali tako svojega sokolskega brata na daljni poti deloma v galopu, deloma v ostrem trabu. Vrh klanca se je odprl nepopisen prizor: ves drevored proti jezeru navzdol je bil napolnjen od tlsočev ljudi. V prvih vrstab špa-Ura narodne noše, med njimi mnogo starih, izredno zanimivih, za njimi globoke vrste preprostega ljudstva od blizu in dobro, deset tisoč ljudi, morda še več, Pa zopet sokolska garda, brhke Sokolice, Orli, naraščaj, gasilci. Pestra slika, kakor povsod, a še Im-pozantnejša. Oduševljenje le bilo nepopisno, zlasti pa, ko se Je regent vozi! med vrstami Korošcev, ki so prihiteli preko Karavank, da vidijo in pozdravijo svojega kraljeviča. Sedajnega že, ne še le bodočega. Plebiscit je zanje samo formalnega pomena; jezi jih le to, da regent iz teh neumnih »mednarodnih ozirov« še ne sme na Koroško. Pa so ga zato na Bledu tem Iskreneje pozdravljali. Avtomobilska kolona se je peljala po dlvnl poti okrog jezera, regent vedno spre-mljen od sokolske kavalkade. Ves zadlvljcn je občudoval regent »otok bleški, lilnč nebeški« in ves gorenjski raj. In ljudi vso pot polno, da bi človek mislil, da so sc zbrali res vsi Gorenjci In Korošci do zadnjega. Pred zdraviliškim domom je regent Izstopil. Pozdravili so ga župani !n drugi ljudski zastopniki. Orli, gasilci In druge organizacije so tvorili kordon, ali vsi Gorenjci, vse Gorenjke bi radi videli svojega Aleksandra in kordona v hipu ni bilo več. Vse se je gnetlo okrog regenta, ki je dobrovoljno prenašal gnečo, dokler naposled niso obnovili' kordona, da jo lahko nadaljeval pot do hotela Malnerja, kjer je bil obed. Po obedu je šel regent s celo družbo na čolne. Nepopisno krasna je bila slika, ko jo plulo okrog sto čolnov ln čolničev, vsi divno okrašeni, proti otoku. Vsepovsod vriskanje, petje, ukanje; šale In vzkliki so švigali od čolna do čolna. Na velikem splavu so prepevali pevci ln pevke, vsi v narodnih nošah. Na stopnicah na otoku je čakala šolska mladina Iz vse okolice In iz Koroške. Iz tisoč In tisoč mladih grl se je dvigal pozdravni živio do neba, morje zastavic in šopkov je migljalo po zraku. Šolski tambura-škl zbori so svlrall dobrodošlice. V cerkvici je stopil regent k vrvi do čudodelnega zvonca. Razložili so mu bili njega moč. In regent je šel, prijel za vrv ln zvonil. Kaj je želel, kaj molil In prosil? Mislil le pač na to, da je tako blizu naših mej, ki pa niso prave. In prosil gotovo, da nam usoda nakloni našo pravico ... Povratek je bil ravno tako slikovit in jRvahen. Pri Petranu so vstopili vsi v avto« gandra in kraljice Drage so Srhi ponudili vladarski prestol Petru. Ta pa je izjavil, da Je pripravljen sprejeti jerono samo pod pogojem, če ga za to enoglasno določi narodna skupščina, in če ga kot srbskega kralja potrdijo druge države. Do časa, ko se je to zgodilo (2.Junija 1903.), je ostal v Ženevi. Sele ko ga je o volji naroda obvestila deputacija narodne skupščine, se je podal v Beograd, kamor je dospel 11. junija 1903. V Beogradu so ga poleg nebrojnega števila naroda sprejeli tudi zastopniki itujih držav, med njimi zastopnika Rusije in Avstrije. V dvoru so ga pričakovali člani nar. skupščine in senata. Naslednjega dne (12. junija) je Peter prisegel narodni skupščini zvestobo. Za vladanja kralja Petra se je Srbija dvignila gospodarsko, kulturno in narodnostno. Pod njegovo vlado Je dežela srečno prebila aneksijsko krizo, s katero je Hotela 1. 1908. Avstrija uničiti ugled male srbske države pred celim svetom. Dalie se Je Srbiji posrečilo ustvariti na Balkanu balkansko zvezo, ki je prva začela vršiti delo, k? ga v sedanjih' ozkih’ preostalih mejah Turčije vršijo zavezniki. Čistila je krščansko zemljo od Turkov. V jeseni 1912. ie Peter podpisal ukaz o mobilizaciu. Napovedal ie Turčiji vojno, in Srbija je kmalu dosegla na vojaškem poliu velike uspehe. Osvobodila je podiarm-Ueni narod izood turškega jarma* no. mcblle in se odpeljali med ponovnimi nepopisnimi ovacijami. PREKO TRŽIČA V LJUBLJANO. Po krasrl gorski poti ob vznožju Karavanških velikanov se je pomikala kolona proti Tržiču. V Begunjah In šc parkrat jo regent izstopil, vso pot pa so se ponavljale Iskreno ovacijo. V Tržiču je bil zopet krasen sprejem. Glavni trg je bil tudi poln pestrega živega cvetja mladine, deklet, fantov, množice ostalega prebivalstva. In zopet ena’;o oduševljenje, isto slavnostno razpoloženje kakor povsod. Peš je šel regent skozi cel špalir do krasnega, z živimi kipi okrašenega slavoloka. Naposled sl je ogledal regent še Kozl-novo tovarno za črevlje se Izredno zanimal za njen ustroj in nato predilnico. Po krasni cesti se je vrnil na to preko Kranja v Ljubljano, seveda še s par ovirami v obliki zbranih množic, ki so ga hotele videti ln slišati, pa je moral izstopiti. Malo po šestih se je vrnil prestolonaslednik z vso družbo srečno v Ljubljano. IMPOZANTNA VOJAŠKA PARADA Včeraj zjutraj je regent nadziral iukajšnjo garnizijo. 2e ob zgodnjih jutranjih urah, ko je Ljubljana še valovila v napolsnu in se je obetalo lepo vreme kljub temu, da je bil ponoči velik naliv, kateri je poplavil vse ljubljanske ulice tako, da so bile še zjutraj ponekod velike luže in so bile skoro vse ulice popolnoma izprane brez sodelovanja cestnih pometačev ljubljanske občine, je korakalo vojaštvo ljubljanske garnizije na določena mesta od vladne palače po Blei\veisovi cesti do Gosposvetske in do izliva v Dunajsko cesto. Na tem cestnem prostoru so zavzele paradne pozicije naslednje vojaške čete. Na prehodu Nunske in Bleivveiso-ye ceste so se postavili vsi nedode-ljeni oficirji dravske divizije. Za temi 13 fanfaristov gardne konjenice in nato gardna konjenica pešadijski polk s štirimi bataljoni pod poveljstvom polkovnika Radivojeviča. Gardi je sledila s svojo divizijsko godbo dravska divizija s tu garnizu-jočimi polki in sicer pehotni polk šf. 40, strojni oddelek ter artilerijski polk, ki je zavzel položaj ob Dunajski cesti pri kavarni „Evropa“. REGENT NA KONJU. J Točno ob 8. uri zjutraj je hornist garde naznanil s trompeto „pozor“, da prihaja regent. Pred vladno palačo je regent zajahal krepkega rjavca in začel jahati v vojni opremi proti paradnim četam. Začula so se krepka povelja in vse je mirno stalo kot kraške skale. Na cestnih trotoar-jih nahajajoče se občinstvo je na- razila zatiralce raje pri Kumanovu, zavzela Skoplje in razvila srbsko zastavo na Jadranu, v luki sv. Ivana Meduanskega, v Lješu in Draču. Uspehi balkanske vojne so imeli velik upliv na Jugoslovane v avstr.-ogrski monarhiji. Navdali so jih z vero. da postane osvetitelj Kosova kmalu kralj vseh Jugoslovanov. Svetovna vojna ni našla kralja Petra doma na kraljevem 'dvoru. Zdravil se je v Vranjski banji. Odgovorno dolžnost vladarja je zato izročil v roke mlademu Aleksandru. Ko so se začele vojaške sovražnosti, je odšel v Tonolo. Toda niti tam ni mogel vzdržati, ne da bi posečal vojsko, ki se je borila za, Beograd. Večkrat Je prišel v prestolnico, da bi se na lastne oči prepričal, kako se godi vojakom in mestu. Junaka se je pokazal kralj Peter posebno za tragičnih dni umika srbske vojske. Dasi bolan, se je nepretrgoma mudil pfi svojih četah. Spremljal jih je skozi Albanijo. In ko je vojaštvo radi neskončnih muk začelo postajati nejevoljno, ga je Peter zbral okoli sebe ter ga nagovoril: „Deca moja! Tekom zadnjih dveh let ste se junaško borili s Turki, Ar-navti in Bolgari. Pridobili ste slavo našemu imenu 00 celem svetu. Zmagali ste s srbskim orožjem, porazali ste sovražnike. Sedaj se že dolgo časa bijete z novim sovražnikom, ki je močneiši in premelenejši od vseh' dosedanjih,. Njegova moč prekaša na-.. zdravljalp z iskrenimi vzkliki juna-* škemu poveljniku trdne in junaške jugoslovanske armade. Regent je iz* vedel v lahnem pohodu revijo čet. .Vsaki četi je nazdravil: „PomozI bog, junači!“... In iz krepkih grl junakov mu je donel odgovor: „Bog TI pomogo!“... Po končani reviji je pred regentom ob navzočnosti gene-ralitete, zastopnikov civilnih oblasti defiliralo vse vojaštvo v najvzome)-šem redu. Defilč je otvorila gardna konjenica s 13 fanfaristi na čelu, katerih fanfare so gromko odmevale po prostoru pred „SIonom“, kjer se je vršil defilč. Vse navzoče občinstvo je z veliko pažnjo občudovalo gladko in lahno korakanje garde ter, primerjalo nekdanje avstrijske pa* radne običaje. Parade se je udeležilo okoli 3000 mož. Splošno se je opažala popolna vojna pripravljenost čet, zlasti pa artilerije. Po končani paradi se je regent odpeljal z avtomobilom na Gorenjsko. REGENT-SOKOL. Ljubljanski Sokol je včeraj regentu priredil na športnem prostoru ..Ilirije" pred državnim kolodvoom v Šiški veličastno manifestacijo s tem, da je ob regentovi navzočnosti •zvajal proste — simbolične 111 pie* cizne telovadne vaje. Že okoli pete ure popoldne so številne sokolske čete v vzornih, discipliniranih vrstah' korakale ob zvokih fanfar na omenjeni športni prostor. Rame moške ,n žensKO vrste, vrste moške in žen. ske dece so izvajale različne proste simbolične vaje. Med izvajanjem se je okoli 6. ure zvečer začui Ljub* ljančanom že skoro znani dir avtomobila, s katerim se regent vozi po. Ljubljani. Vse številno gledalstvo in ostali Sokoli so postali pozorni. Sokol Verovšek je odšel s predsednikom Sokolskega Saveza dr. Oraž* mom k vhodu, da pozdravi vsem vzljubljenega regenta. Ostali nete-lovadci Sokoli so napravili špalir« Cim se je regent prikazal na vhodu, zaorile so navdušeno ovacije vsega občinstva. Po iskrenem pozdravu predsednika SZ dr. Oražma je re-« gent, nazdravljajoč Sokolom: „Zdra* vo Sokoli!“, odšel na zanj odločeno, z rdečo preprogo pregrnjeno tribuno. Diveč se z velikim vzhičenjem izbornim vajam — Šumijeve moške sokolske vrste na drogu, ploskajoč z največjim zadovoljstvom vsem izvajanjem ženske vrste, moške in žen* ske dece, občudujoč zlasti So-kole-malčke je regent po tričetrt« urni prisotnosti zapustil športni pro* stor, zatrjujoč, da je bilo vse precizno in perfektno ter obetajoč vedno naklonjenost Sokolstvu. 110 "*****mWt J Tl 'Tfrc -tjttt-hh - }rrrm¥*rwrxm šo silo za nekolikokrat. Trudni ste od nadčloveških naporov, in se želite vrniti domov k vašim ženam in otro-kom, kljub temu, da potrebuje domovina vaše obrambe. Prisegli ste domovini in sebi, da boste branili to zemljo do zadnjega diha in zadnje kaplje krvi. Toda kljub temu razumem vas in vaše želje ter jih pri« znavam za upravičene. Zato vas od* vezujem prisege, oproščam vam-vse in želim, da vam tudi Bog oprosti, kar ste zagrešili. Pojte domov, če hočete; pri tem vas ne sme nihče zadrževati. Toda Jaz, vaš kralj, osta« jam s svojima sinovoma tukaj na fronti; če bo sovrag hotel osvojiti Srbijo, jo bo osvojil samo preko mo* iega in mojih sinov trupe!. Kralj je držal dano besedo. Zadrževal je sovražnika trdovratno kot se je le dalo. Trdi so bdi boji in hudi napori, ki jih je morala prtrpeti srb-ska vojska na potu skozi Albanijo, v svojem prognanstvu na Krfu, na odmoru v Italiji in drugod; toda vera v moč jugoslovanstva in njegovo voljo po edinstveni državi se je izpolnila kmalu nato, in na koncu Colgate se je zgodilo kakor poje narodna pesem iz dni upanja in pričakovanja boljše bodočnosti: Cika Pera jaše konja bela za pjim ide Amerika cela, Osnutek o izenačenju uradniških plač. LDU Beograd. 27. junija. Izgotovljen je zakonski osnutek o državnih’ uradnikih, da se Jim zenači uradniška plača v vsej kraljevini. Komisija, ki je pod predsedstvom Marka Ojuri-£iča, predsednika državnega sveta, delovala na tem več mesecev, je v glavnem izvršila svoj posel. Četudi ih c sedilo definitivno še ni določeno, je jv glavnem gotovo. Sedaj se Izdeluje motivacija in se bo v par dneh ves elaborat izročil ministru za konstitu-anio, ki Je navedeno komisijo odredil. Misli se. da bo potem zakon mogel stopiti v veljavo 1. septembra. Glavne odredbe tega zakonskega načrta so: Vsi civilni državni uslužbenci, razen ministrov se delijo: 1. na uradnike, 2. na poduradnike. 3. na sluge. Uradniki se delijo po plačah v enajst razredov: I. razred ima 24.000 dinarjev letne plače in 4800 dinarjev redne stanarine; II. razred 22.000 in 4200; III. razred 20.000 in 3600; IV. razred višja stopnja 18.000, nižja 16.000 dinarjev letne plače obe stopnji pa 3000 dinarjev redne stanarine. V. razred višja stopnja 14.000, nižja 12.000, obe stopnji 2700 (dinarjev stanarine; VI. razred višja Stopnja 11.000, srednja 10.000 nižja 9000, stanurina 2400; yiL razred višja 8.400, srednja 7.800, nižja 7200, stanarina 2100; VIII. razred višja 6.500, srednja 6.000, nižja 5.500, stanarina 1800; IX. razred višja 5.100, srednja 4.700, nižja 4.300, stanarina 1500; X. razred višja 3.900, srednja 3600, nižja 3.300, stanarina 1200; XI. razred višja 3.000, srednja 2.700, nižja 2.400, stanarina 960. — Za poduradnike so previdene plače in stanarina: 9, stopnja 3600 dinarjev, 8. stopnja 3400, 7. stopnja 3200. 6. stopnja 3000, 5. stopnja 2800, 4. stopnja 2600, 3. stopnja 2400, 2. stopnja 2200, 1. stopnja 2000 dinarjev; redna stanarina za vse stopnje znaša 800 dinarjev na leto. Poduradniki, posebno strokovnih kategorij morejo dobiti te plače povišane za 50 odstotkov. Za sluge so previdene te pla£e in stanarina: 9. stopnja 3000. 8. stopnja 2850, 7. stopnja 2700, 6. stopnja 2500, 5. stopnja 2400, 4. stopnja 2250, 3 .stopnja 2100, 2. stopnja 1950, 1. stopnja 1800 dinarjev, stanarina pa znaša za vse stopnje po 700 dinarjev. Sodo vse organizirano delavstvo, H ie )e dala zapreti Vlada nora skrbeti tudi za to, da se zagotovi socialističnemu gibanju normalen In n** oviran razvoj. Sokolske slavnosti v Pragi- LDU Praga, 27. Junija. Od ranega Jutra so korakali Sokoli iz vseh de-del skozi Pragct Vreme je bilo krasno. Sokolska Obev Ceškoslovenska ife priredila izprevod h grobu Tyrša In Ffignerja. Ob desetih dopoldne Je bilo v Obecnem domu matineja umetnikov. Popoldne ob petnajstih se je pričela telovadba, največia te-lovadska priredba na svetu. Vsi prostori in tribune so bile gosto zasedene. Navzočih je bilo nad 100.000 ljudi in nad 100.000 ljudi ni dobilo nobenega prostora. Ob petnajstih je stopil predsednik Masaryk v ložo. Pozdravili so ga z radostnim navdušenjem. Telovadbo Je otvoril strel iz topa. Najprvo je nastopilo 100.000 Sokolov in izvajalo proste vaje. Izvedba teh vaj je bila popolnoma ek- saktna in je izvajala veliko navdušenje. Potem so nastopili francoski gimnasti pojoč marselleiso. Občinstvo jih je prisrčno pozdravilo. Nato so izborno telovadile Sokolice. Za njimi so nastopili belgijski gimnasti In gimnastinje; vse je občinstvo pozdravilo navdušeno. Nato so se izvajale druge vaje; naposled so postavili kip svobode. Dež je dvakrat motil slavnost, sicfer je bilo vreme lepo. Ob dvajsetih je priredilo praško mesto banket za 800 tujih gostov. Zvečer Je bila regata na Vltavi in razsvetljava mesta. Jutri, na Vidov dan ob osmih zjutraj bodo imeli Ju-gosloveni v cerkvi Sv. Nikolaja spominsko svečanost za padle Jugo-slovenske bojevnike. Revolucionarno gibanje v Italiji. Dunaj, 28. junija, (Izvirno poročilo.) Iz Rima poročajo, da se Je uprlo v Anconi vojaštvo I. bersagttorskega p. ker se (e raznesla vest, da lik odpošljejo v Valono. Uporniki so priMi 8 oficirje, jih zvezali in se pato zakopali aa barikadami. Zvesto vojaštvo je otvorile oženj, pri čemer so bili 4 mrtvi In mnoco ranjenih. Istočasno so v mesto napadli anarhistični elementi oficirje. Kakor nadalje poročajo fz Rima, so se končno uporniki ud ali, nakar se ja vzpostavB red. Dunaj, 28. Junija. (Izvirno poročilo.) Iz Milana se poroča, da so na prosi med Ancono In Bologno obsireljavali anarhisti far-zoviak, Izmed potnikov je Ml eden mrtev in več ranjenih. Dunaj, 28. jnnOa. (Izvirno poročilo.) h Milana poročajo: Nemirov v Anconi, do katerih je prišlo vsled več povodov, se Je udeležilo tndl delavstvo neke tovarne, ki jo Začelo po mestu pleniiL Policija, ki je nastopila Proti plenilcem je imela v spopadu več mrtvih, ravnotako ima tndl žendarme-Mia težke te sobe. Od plenilcev je bito 20 težko ranjenih in dva mrtva. r LDU Beograd, 27. junija. „Prav-da“ poroča Iz Rima: Vsled dolgotrajnih stavk v Milanu je došlo do hudega spopada med delavstvom la oboroženo silo in je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Iz Milana se širi gibanje tudi v druge pokrajine. Tako so izbruhnile stavke v Genovi, Rimu in Neaplju. Splošno se opaža, da stavke dobivajo anarhistični značaj. Zato vidimo, da se gospodarsko življenje Italije vsled neprestanih stavk vsak dan bolj paralizira. „Epoca“ .vprašuje z velikimi črkami na pryi strani lista, ali sploh še more govoriti o proizvajanju in delu, ko nad vsakim podjetjem kot Damoklejev meč visi pretnja ustavitve vsakega napredka. LDU Berlin, 28. Junija. Listi javljajo iz Lugana: Izgredi, ki se zadnje čase v večjih italijanskih mestih vedno pogosteje ponavljajo in to posebno v Gornji Italiji, so dali povoda raznim razgovorom v zbornici. Socijalisti zahtevajo, da se iz Valone (Odpokličejo vse čete. Zmerni socija-list Turati je izjavil, da je najzanesljivejše sredstvo preprečiti krvavo revolucijo v vsej Evropi ttklnjenje versailleške mirovne pogodbe. madžarska v težki državni KRIZI. „ LDU Budimpešta, 28. junija. V sobotni seji narodne skupščine je naznanil ministrski predsednik Sime-nyl-Semadam, da je vlada podala ostavko. Ministrski predsednik Je utemeljil ta korak s tem, da Je sprejel svojo demisijo samo do volitev .onostran Tise. Ves kabinet se je odrekel svojim mestom dotlej, dokler ne bo rešena državna kriza. LDU Beograd, 27. Junija. Iz Budimpešte se brzojavlja, da Je dosedanja madžarska vlada ponudila »stavko in da je parlament odgoden na negotov Čas. Med prebivalstvom de velika razburjenost. Največ upa-®ja, da sestavi novi kabinet, ima Betbien, ki ima nastopni program: Garancije pravnega reda, ureditev financ, posebno ureditev vprašanja Židov, katerih položaj Je bil vsled belega terorja dosedaj jako ogrožen. Zadnja točka programa je. izboljšanje vojnega in političnega položaja. Dosedanji ministrski predsednik se pogaja s strankami. Smatrajo, da bo kriza trajala deset dni. Krožijo Klasovi, da se bo ustanovila vojaška častniška diktatura in da se bo njej Izročila oblast, ker se je pokazala njihova sposobnost v obrambi državnih interesov v inozemstvu. '• LDU Budimpešta. 27. junija. Dr-ijžavni upravitelj je danes v zvezi z vladno krizo sprejel predsednika na-sknpš&aa. Sisfaaa R&kovsz* kega in poslanca grofa Alberta Ap-ponyija. Jutri sprejme državni upravitelj poslanca Mencza (krščanski nacionatec). Tud! poslanec Gani (stranka malih poljedelcev) Je povabljen k razgovoru. JURSKI ODGOVOR NA MIROVNO POGODBO. LDU Pariz, 28. junija. Kakor Javljajo listi. Je Turčija v odgovoru na mirovno pogodbo izjavila, da dopusti kontrolo nad Dardanelami, zahteva pa, da Je zastopana v kontrolni komisiji Priznava neodvisnost Armenije in novoustanovljenih držav, stoji pa na stališču, da mora Turčija dobiti za izgubljena ozemlja Odškodnino. Vendar se Turčija noče odreči Smirni in Traciji. NOVI PREDSEDNIK ITALIJANSKE ZBORNICE, LDU Rim, 28. Junija. 'Mesto Orlanda, [ Ri se je odrekel predsedstvu zbor-1 pice, je bil izvoljen za predsednika j zbornice De Nicola z 236 glasovi proti 118, ki so odpadli na Lazarija. KRASINOVA POGAJANJA V LONDONU. LDU Pariz, 27. junija. Iz Londona se poroča: Na konferenci, ki se je včeraj v najvišjem gospodarskem svetu vršila s Krasinora. je Krashi nastopal trdno mnenje v edkil točki, da se ne more v Rusiji trgovati z nobeno privatno osebo, marveč samo s sovjetsko vlado. MEDNARODNA STROKOVNA ZVEZA IN BOJKOT PROTI MADŽARSKI LDU Dunal, 28. Junija. Kakor javlja „Sonn-und Montagszeitung“, se je vršilo včeraj posvetovanj© zveze delavskih strokovnih organizacij, ki se ga je udeležil tudi tajnik mednarodne zveze delavskih strokovnih' organizacij Fimsen, k je dospel z Amsterdama. Razpravljali so o zahtevah, id nad jih izpolni madžarska vlada, če hoče, da 9© bojkot ukine. Glavna točka teh zahtev to, da mora ji madžarska. xifida ta&u&tiii.jui. jklos ŽIVILSKI NEMIRI V NEMČIJI. LDU Bremenhafen, 26. Junija. V ranih jutranjih urah bo nastali na trgih spodnje-vezerskih mest, v Bre-menhavnu. Geesteemiinde in Lehe nemiri zaradi živil. Množica se je polastila prodajalnic in prodajala živila za 100 do 200 odstotkov pod vrednostjo. Žene iz delavskega in srednjega stanu so navalile na glavnih cestah v prodajaln ice za živila. Razburjenost se je še povečala, ko so se pridružili manj vredni elementi; velike zaloge blaga so bile skrajno ogrožene. Nemiri so trajali še opoldne. LDU Duisburg, 25. Junija. Na tukajšnjem trgu za zelenjavo in sadje je velika množica prisilila znižanje cen za zelenjavo in sadje. ZADNJA BORZNA POROČILA. Curui, 28. Junija. (Izvirno poročilo.) Berlin 14.85, New York 548, London 21.78, Pariz 45.40, Milan 33.60, Praga 13.10, Zagreb 7.65 .Budimpešta 3.50, Dunaj 330, avstrijske žigosane krone 4. Dunaj, 28. junija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 209—229, Budimpešta 96—108, Praga 366—387, Varšava 105—121, čeboslovaške krone 366—386, novi dinarji 850—900. Grško-turMra vojna, Iz Carigrada prihajajo vesti, da so grške čete. ki so napadle turške nacijonaliste, odnesle nad Turki zmago. Ta nenadna intervencija grškega orožja je iznenadila i Grke i Turke, ne pa Venizelosa. ki je napad grških čet na Turke v sporazumu z zavezniki pripravljal že dolga časa. Dejstvo, da so zavezniki sploh pristali na to, da se Grška aktivno udeleži reševanja vzhodnega vprašanja, sve-doči samo, v kako težkem položaju se nahaja antanta, ki ima proti sebi močno turško oix>zieijo, katera pridobiva med muslimanskim prebivalstvom od dne do dne več pristašev. .Ta težki položaj antante konstatira tudi „Temps“, ki piše sicer zelo optimistično. Povodom najnovejših dogodkov piše imenovani list: „Od vseh vprašanj, katera danes razpravljajo zavezniki, Je najvažnejši Eroblem vprašanje vzhoda, ki zadaje ,loyd Georgu največ skrbi kako paj ga reši Da spoznamo njegovo važnost, je dovolj, da preči tam o katerokoli številko angleških časopisov. V Carigradu, Egiptu, Palestini in Mezopotamiji vzdržuje Aanglija nad 150.000 vojakov, ki po vežni niso Evropejci. Ta armada Jo stane na leto 4 milijone lir šterlingov, kar odgovarja 2 milijardam frankov. Treba je torej pospešiti mir na vzhodu. Do danes se y ta namen predlagajo sledeča sredstva: revizija turške mirovne pogodbe; ustanovitev mednarodne organizacije hi oborožena intervencija Grške. Vsako poedino sredstvo — turško, mednarodno in grško — ima med diplomati antante svoj® prisfca. še. Zaenkrat se zdi, da Je zmagal jiazor, da Je najboljše, če se poskuša vzhodno vprašanje rešit! z grškim orožjem. Ta intervencija je poverjena generalu Paraskevopulosu, ki je izdelal bojni načrt, o katerem upa, da ga bo izvršil brez pomoči ostalih zaveznikov. Proti Paraskevopulosu se borijo čete turških nacijonalistov. Grški general upa, da bo upor turških nacionalistov kmalu zlomil Vojna se je torej začela. Turški nacionalisti se borijo obupno, toda && vendar morajo umikati pred dobro organiziranimi grškim! četami. Seveda se Grška bor! predvsem za se, tn se nadeja, da ji zmaga nad turškimi nacijonalist! prinese priznanje novih pravic, posebno razširjenje o-Zemlja v Škodo sedanje turške države. Iz praškega pisma. Razstava. V ..umetniško-obrtnem muzeju" J® priredita, C. O. S. razstavo pod naslovom: ^Sokolstvo v vpodabijajoči 1 umetno str. Razstava vsebuje upodabljajočo retrospektivo, moderna dela in tekmovalne predloge slikarstva. kiparstva, arhitekture, grafike in umetnostne obrti. Razobešene so tu najrazličnejše slike Fiignerja in Tyrša, kojim je posvečen cel oddelek v razstavi. Tu so vsi plakati, izdani ob priliki sokolskih zletov, reprodukcije zletovlh scen. Razglednice izdane ob najrazličnejših prilikah, kipi znaki, tiskovine o Sokolstvu, prapori, kroji. Posebna zanimivost so V. Boet tlngerove zletove karikature sokolskih delavcev. Razstavljeni so tudi načrti telovadnic in fotografije ter reprodukcije sokolskih del M. AlŠe, Si. Sucharde in drugih. Prav lepa razstavlca, ki kaže, kako je uplivala sokolska ideja tud! umetniške težuje. Prehrana sokolskih gostov. Sokolski organizaciji so od vseh strani odsvetovali, da bi priredila letos zlet v Prago. Aprovizacijske razmere v Pragi niso najugodnejše, zato je bila bojazen utemeljena, da zlet ne bo imel takega normalnega uspeha, kpt bi ga imel v rednih razmerah. Toda češki Sokol se ni dal ustrašiti. Odločil se je, da bo za svojo aprovizacijo sam skrbel. Morda ne bo nezanimivo, če vam sporočim danes rezultate te za Sokola precej nenavadne akcije. Sokolstvo je zbralo med seboj 54 tisoč kg pšenične moke, 1640 kg ječmenove, 2190 kg ržene, 240 kg zdroba, 10.200 jajec, 560 kg masti, 1000 kg sladkorja, 280 q govejega in 340 q prašičjega mesa. S pomočjo ameriških bratov je Sokol pridobil 1130 q pšenične moke, 160 q fižola, 144.000 kosov mesnih konserv, 23.600 škatelj kondenziranega mleka, 22.000 kg masti 22.000 kg slanine. Vso to množino ameriških živil je dal Sokol na razpolago aproviza-ciji Prage, da bo imelo praško pre-' bivalstvo v sokolskih dneh za po-boljšek. Ta akcija »c mi rdi ra Cešk££a Sokola zelo značilna, ker kaže, kako zna svoje zmožnosti prilagoditi nalogam in nadlogam časa in kako hitro najde sredstva, da premaga nepremagljive težkoče. Dr. P—u. Nemški kabinet pred parlamentom. Sestava novega nemškega parla* menta, ki je posledica zadnjih dr* žavnozborskih volitev v nemški re* publiki jasno kaže socijalnc ekonomsko orijentacijo, ki je začela bolj in bolj prevladovati v srednji Evropi. Nemška narodna stranka je po* stala pc zadnjih volitvah v nem* škem parlamentu znaten činitelj. Na račun vseh nemških parlamentarnih frakcij od socijalistov desničarjev do skrajne levice si je pridobila veliko število glasov in njim odgovarjajoče* množino mandatov. Marsikomu se bo čudno zdelo, da je pri volitvah odnesla takšen uspeh stranka, ki ie med vojno spadala med „DurhaJter-je“, ki so bili veliki pristaši oboroženega konflikta da skrajnosti. Ta u-Speh pa je dosegla zategadelj, ker vodi sedaj predvsem gospodarsko politiko, kateri podreja formalno vse svoje politične koristi. Njena strankarka politika — zu* nanja in notranja — je diktatura gospodarskih vprašanj. Na temelju tega programa je kandidirala in ž njim je zmagala. Postala je stranka nemškega maloobrtništva in meščanstva, ki je doslej sodelovalo v vseh mogočih malopomembnih strančicah. Po vojni se niso gospodarske razmere še nikjer poboljšale. Povsod je nastopila korupcija, draginja in de-moralizacija. Tudi v Nemčiji se je zgodilo tako. Zato je sestavljena nova nemška vlada brez večinskih so-cijaistov, ki so pri zadnjih volitvah doživeli poraz in so sedaj z vladnimi strankami sklenili premirje do jeseni. Na jesen, ko se bo lahko sodilo nemško narodno stranko po njenih dejanjih, se socijalisti odločijo, ali stopijo zopet v vlado ali pa preidejo v opozicijo, ki bi vlado prisilila, da razpiše nove volitve. Na prvi seji nemškega parlamenta je novi kancelar dr. Fehrenbach predstavil parlamentu svojo vlado, sestavljeno iz članov centruma, nemške narodne stranke, demokratske frakcije in strokovnjakov, ki stoje tem strankam blizu. Nbvi kabinet podpira 199 poslancev in neobvezno .105 socijalističnih glasov — do jeseni. Nemški listi obširno pišejo o izgiedih novega kabineta in izražajo nado, da se bo Eehrenbachovi vladi posrečilo vzor '"oj v državi mir in red. Jugoslavija. Osnutek produktne borze v Beogradu. LDU Beograd, 27. junija. Borzna uprava je določila, da se razen efektno borze osnuje tudi produktna borza za trgovino z domačimi izdelki posebno s farana. Borzna uprava Je določila svoja dva člana, da skupaj z trgovci strokovnjaki Izvoznlčarji la bankirji odrede vse potrebno, da se borza čimprej otvori. Set on VVatson odpotuje v Bukarešto. LDU Beograd, 27. Junija. Dr. Seton Watson potuje jutri v Bukarešto. Koncem prihodnjega tedna se vrne zopet v Beograd. * Regentova darila Zagrebu. Regent Aleksander je poklonil pred svojim odhodom iz Zagreba hrvatski akademski menzi 5000 dinarjev, Ju-goslovenskemu akademskemu podpornemu društvu 5009 dinarjev, sirotam mesta Zagreba pa 12.500 dfaj. Volitve v podporno društvo na zagrebški univerzi Prošio nedeljo ao u vršile na zagrebškem vseučilišča volitve v podporna društvo tamkajšnjih akademikov. Društve-niki so izvolili v odbor 13 demokratov, 5 klerikalcev in 3 ligaše. Društveni predsednik je demokrat Krutovič. Odlikovanje dr. Poliča in dr. Mažura« niča. Prestolonaslednik je pred svojim odhodom Iz Zagreba odlikoval predsednika jugoslovanske akademije znanosti z redom sv. Save IL, rektorja zagrebške univerze pa z istim redom III. razreda. Regentova odlikovanja Sokolov. Ob so« kolski slavnosti v Zagrebu Je regent odlikoval z redom sv. Save V. razreda starosto Dragotina Sulceja, vaditelja in učitelja Ferdinanda Krlzmaniča in Veljka Oojlco. Sprejem Jugoslovanskih Sokolov v Pragi. Ob prihodu jugoslovanskih Sokolov v Prago so vsi večji češki listi prinesli toplo pisane uvodnike s katerimi pozdravljalo Jugoslovane in podbujajo njhovo neomajna zvestobo v dneh najtežjih preizkušenj obehi narodov pod avstroogrsklm jarmom. Razna poročila. Potop parnika z vojnimi ujetniki na Nevi. LDU Dunal 28* junija. Današnji »Morgan am Montag« prinaša vesi da se Je M Nevi potopil parnik, id je prevažal vojne ujetnike in na čigar krovu s« je nahajalo 3009 avstrijskih, finskih in angleških vojnih ujetnikov, id so se vračali v domovina Uradno o tem ničesar ne poročajo. Ker ee ie to zgodilo že 6. t. m. in misija avstrijskih vojnih ujetnikov, ki se nahaja v Moskvi do« sedaj še ni ničesar javila, moramo biti na-pram tej vesti zelo previdni. Vojni ujetnik, id se je povrnil domov, pove, da se je rea potopil nek parnik, na katerem pa da Je bito samo 1200 Avstrijcev tn 200 državljanov drugih držav. Poizvedovanja so se že pričela. Incident med Muno In češkimi legijonarji. LDU Praga, 27. junija Včeraj je hotel V Olomuc® govoriti češki komunist Muna na zborovanju. V dvorano je vdrlo 300 čeških legij onarjiv in ga preteplo. Vrgli so ga po stopnicah, ga zaprli y vojaščnico, naposled pa so ta odpeljan v bolnico v Stertt-berg. L LDU Dunaj, 27. junija. Listi poročajo iz Mftek ta bu hotel govoriti na zborovanju, očitali, da j« izdajalec, ki je razbil armado, ga do lavi pretepli in naposled vrgli po stopnicah. Ka« kor poroča »Arbeiter Zeitung«, se je le n težavo posrečilo, Muno, Id je zadobll težke poškodbe, osvoboditi Iz rok Lglonarjev in ga odpeljati v bolnico v Sternbcrg. Nesreča na postaji v Češkem Broda. LDU Praga, 28. junija. Davi je tTČlla lokomotiva tovornega vlalra št. 380, ki j« prišla z Dunaja, v lokomotivo posebnega vlaka, ki je stal na postaji CeSki Brod ta v katerem so bil! udeleženci Sokolskga kongresa v Pragi. Pet oseb je mrtvih, 56 poškodovanih. Namestnik ameriškega pomočnik« ministra za zunanje zadeve. LDU Beograd, 37. Junila. te Wa»hing« (dna se poroča, da bo za pomočnika mini« stru za zunanje stvari namesto g. Polka, Id Je odstopil imenovan g. Norman David, pomočnik ministra. O. David je bil v amerišld * 'delegaciji na mirovni konferenci v Pariz«, Prihodnji sostanek sveta zveze narodov se bo vršil v drugi polovic! meseca Jullia « .SMReoHL. 1 • -------------------- Dnevne vesti. — Razglednice s slikami regetovega sprejema je založilo Društvo jugoslovanskih novinarjev. Cela serija (8 različnih razglednic) stane 16 kron. Razglednice se naročajo pri Društvu jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani. Trgovci In razprodajalcl razglednic dobe znaten popust. Ker je povpraševanje po teh res lepo izpadlih razglednic veliko, število naklade pa omejeno, naj se vsakdo požuri in takoj naroči razglednice, ki bodo lep spomin na regentov obisk v Sloveniji. — Posebne plebiscitne znamke se bodo izdale na dan glasovanja za cono B. Te znamke bodo imele veliko vrednost in vsi, ki znamke nabirajo, se že sedaj interesirajo za nje. — Vojaško službovanje letnika 1899. Vojni minister bo pozval v vojaško službo vse mlade rekrute letnika 1899, ki so bili pri zadnjih naborih proglašeni za sposobne. Začelo se je že razdeljevanje v posamezne edinice. — Slovenska dijaška zadruga v Pragi Je na prvem občnem zboru Izvolila za upravno dobo 1920-21 ta odbor: Predsednik Petrovčič Srečko, c. ing., podpredsednik Vrhovec Stanhnlr, m. n. c., prvi tajnik Httbl Viljem, st. Ing., drugi tajnik Absec Mato, c. ing., tretji tajnik Pestotnlk Franc, m. n. c, blagajnik Majce Alojz, st Ing., gospodar Rozina Igor, st. jur. Odbornikova namestnika: Dolničar Franjo, st. Ing., Tkalec Rado, m. n. o. Revizorji: dr. Kogoj Franjo, Ogorevc Martin, m. n. gdč. Kenk Tekla, m. n. o. — Tovariši — profesorji — pozor na prihodnjo številko »Našega Glasa«, ki pojasni važno stanovsko vprašanje!! — Redek slučaj. V Kotlah na Koroškem Je povila pred kratkim Marija Ravnjak, žena fužinskega delavca, trojčke. In sicer dva dečka in eno deklico. Otroci vsi živijo. — Cene drugod in pri nas. Poročali smo že, da so sarajevski trgovci, čim so padle tuje valute na beograjski borzi, znižali cene blagu, predvsem manufaktur 1 za dvajset odstotkov. Sarajevski odbor za določanje cen Je te dni sklenil, da se cene manufakturne-mu blagu zopet znižajo, In sicer pri malih trgovcih za 20, pri velikih trgovcih pa za 35 odstotkov. Ali se bo ljubljanski odbor za določanje cen sploh kcdaj spomnil, kaj Je njegova dolžnost, ki ga opravičuje do obstoja?. — Prošnja. Namizni prtiček, na katerem Je stala pogača škofjeloške ženitovanjske skupine, naj pošlje oni, ki ga Je shranil, odseku za narodne naše, deželni mu rej Blef-rveisova cesta. Prosimo! Maribor. Centralna pisarna za olepšavo mesta ss ob’ priliki sprejema regenta Aleksandra nahaja v gledaliških prostorih (telefon štev. 382). Občinstvo se opozarja, da daje gori Imenovana pisarna vsa tozadevna pojasnila In navodila. razred meščanske šole, ako so stari 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščino, nemščine, računstva, geometrije^- prirodopi-sja, zemljepisa in fizike. Pri izkušnji velja za merilo učni smoter pripravljalnega letnika. V drugi letnik morejo vstopiti absolventi 1. letnika dvoletne trgovske šole s pravico javnosti. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisati se Je možno tudi pismenim potom. Vpisnina zna- ša K 10.— In prispevek za učila K 20.—. Natančnejša pojasnila dale ravnateljstvo zavoda. — Slaboumne! — požigalec. 24. t. m. le zgorelo v celjski okolici vinogradniško poslopje, last celjske občine. Poslopje je za-' žgal slaboumni najemnik dr. Cesar Dobisut, katerega so prepeljali v ljubljansko norišnico, Pokrajinske vesti, Celje. Ljubljana. — Vidov dan. Včeraj dopoldne se le vršila v stolni cerkvi slovesna vidovdanska služba božja, katere so se udeležili vsi člani vlade, kolikor niso zaposleni okoli regenta, nadalje zastopstva civilnih, avtonomnih in vojaških oblasti in drugih korporacij ter mnogoštevilno občinstvo. — Včeraj Je slavil svojo osemdesetltnt-co ravnatelj mestnega užitninskega zakupa g. Peter Grasselli. G. ravnatelj je bil prvi slovenski župan v Ljubljani, ko so leta 1882. Slovenci po hudi borbi iztrgal' belo Ljubljano iz nemških rok. Q. Grasselli si je pridobil za narodno stvar nevenljlvih zaslug. Bil Je nekaj časa tudi glavni urednik »Slovenskega Naroda«. — Regentov dar mestnim ubogim. Za mestne uboge je regent Aleksander o priliki svojega obiska v Ljubljani Izročil županu dr. Tavčarju 50.000 K. Svota se razdeli med ljubljanske reveže. Predavanje o Koroški se vrši v Celju v četrtek dne 1. Julija ob pol 8. url zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Kje pa Je bil prej sladkor? V celjskih trgovinah Je naenkrat dovolj sladkorja. NI še dolgo, ko so ga prodajali po 90 kron, danes pa se dobi že po 76, celo po 68 kron. Treba Je samo, da začnejo paciatl cene kakšnemu blagu, In tako) se odprejo skrite nakopičene zaloge. Da ne bo nesporazumljenja. Pred kratkim smo prinesli poročilo, da se Je pred tukajšnjo poroto zagovarjal tudi Franc Pečovnik, kar pa je pomota, ker gre v tem slučaju za obsodbo bratov Cirila ln Mirka Pečovnika, stanujočih v Zavodnl pri Celju, a ne gori omenjenega Franca Pečovnika, ki s tatovi ni v nikakšnl zvezi. Mestna trgovska šola v Celju. Vpisovanje v dvoletno trgovsko šolo in pripravljalni letnik bo 5., 6. in 7. Julija 1920. od 9. do 12. ure. V pripravljalni letnik morejo vstopiti učenci, ki so uspešno dovršili VI. razred (oddelek) osnovne (Ljudske) šole ali II. razred srednje šole ali pa I. razred triletne oziroma II. razred štiriletne meščanske šole ter so vsaj 14 let stari. Za pripravljalni razred ni sprejemnih izpitov. V prvi letnik se sprejmejo brez Izpita dečki oziroma deklice, ki so dovrSIH IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pa pripravljalni letnik dvoletne trgovske šole in so stari vsaj 14 let. Poleg teh morejo biti sprejeti v I. letnik' tudi oni, ki so dobili v IV. razredu srednje šole drugi red ali tisti, ki so dovršili HI. razred srednje šole oziroma VIII. razred ljudske šole ali predzadnji Ruda. Dne 4. julija priredi Izobraževalno društvo velik shod In veselico v Lipici. Začetek ob 3. url popoldne. Na sporedu so trije važni govori, dve lepi igri ln petje. Ptuj. Okrožni zlet ptujskega sokolskega okrožja se vrši v nedeljo 4. julija v Središču ob Dravi. K. Gornja Radgona. Poročajo nam: Naša meja tukaj Je zelo slabo zastražena. Bliža se nova žetev In gotovo je bo tri četrtine lztihotapljene v Avstrijo. Tukajšnja policijska ekspozitura daje izkaznice vsakomur. Tako so jih dobili tudi tukajšnji Nemci za svoje sorodnike in prijatelje, ki stanujejo na Dunaju, Gradcu, v Celovcu 1. t d. Na naše Nemce se sploh premalo pazL Obiski, ki jih Imajo včasih z one strani demarkacijske črte, so zelo sumljivi. — Žalostno Je dejstvo, da so tukajšnji Slovenci zelo nezavedni Pred nekaj dnevi se je neki kapetan poročil z neko zagrizeno radgonsko Nemko. Neki višji oficir je proti nekemu vojaku zakričal, naj stoji pred njim »habtacht«. Isti oficir je prišel tudi v neko tukajšnjo Jugoslovansko pisarno in prosil uradnika za neko uslugo v nemškem jeziku, nakar je imenovani uradnik, prav pošteno poučil, kako se govori v Jugoslovanski pisarni. Dame nekaterih naših slovenskih uradnikov govore med seboj skoro vedno le nemški, akoravno so Slovenke.— Opomni! bi še, naj se tistih osem žrtev, ki so bile za časa stare Avstrije v Radgoni ustreljene radi veleizdaje, prepelje v domovino. Ako bomo morali zapustiti Radgono, vendar ne gre, da bi pustili v avstrijski zemlji trupla jugoslovanskih mučenikov. Križevci pri Ljutomeru. Pr! nas se Je ustanovil odsek Murskega Sokola. V odbor so bili izvoljeni: br. Mirko Peršič, predsednik; br. Franjo Cvetko, podpr-dsednik; br. Vekoslav Jureš, blagajnik; sestra Julija Ši-Janec, tajnica; br. Vekoslav Vrabl, odbornik: br. Rato Tručl In br. Vekoslav Muhič, preglednika računov. St. Ilj. Pred nekaj časa ste v »Jugoslaviji« priobčili članek, da sta brata Karl ln Ivan Wltzany Izgnana v Avstrijo, ker sta nemška državljana. To pa ne odgovarja resnici Železnica le sicer odpustila lz službe ta hujskača, pa ona se še vedno tukaj šopirita ln naprej čez našo vlado ln njene odredbe zabavljata ter jako pridno sem in tja čez mejo smukata. Kakor je izjavila žena Ivana Witzany-Ja, nastopi njen 'mož v par dneh službo v Lipnici v Nemški Avstriji ln ker ima on posestvo v Št. liju, ostane dama tukaj, mož bo pa v Lipnici, še več Izgovora za prehod meje. Prekmurje. Izlet »Murskega Sokolskega okrožja« v Mursko Soboto je preložen na 11. julija 1920. Prosimo upoštevanja od strani drugih društev in vabimo na veliko udeležbo. »Sokol« v Murski Soboti. V Slovenski Bistrici je bil zopet Imenovan za vodjo davčnega urada prejšnji ob prevratu odstavllenl nemškutarskl upravitelj Pichler. Mož do prevrata nt nikdar prestopil praga kake slov. gostilne, ni bil na nobeni slov. prireditvi, ni čital slov. časopisov, bil član vseh tamkajšniih nemških društev in seveda s svojima slov. tovarlšl-ma, zavednima narodnjakoma ni nikdar spregovoril slovenske besede, čeprav je rojen Prlek. Njegova žena Je bila v Slov. Bistrici najagilnejša sodelavka pri Izzivajočih nemških prireditvah, še med vojno se Je dala voditi za odbornico »Schulverelna« lfl tudi Pichler sam Je bil dan na dan v družbi privandranih hujskačev nadučitelja Schiest-la In Watzeka. Kljub vsemu temu pa Je bil ta renegat sedal zopet postavljen za vodjo davčnega urada ta to celo na priporočilo bivšega dež. poslanca Petra Novaka. Zato Je Pichler postal naenkrat »vedno zmeren Slovenec«, ta njegova žena le bila proti svoji volji voljena v odbor »Schulverelna«. Ker Je tudi vodja sodnije še nemškutar, bo naš prvi narodni vladar v Slov. Bistrici pozdravljen od nemških uradov v nemškutar-skf reprezentanci. Slava Vam, »narodni voditelji« Drobiž. •Ena najbolj vročih pokrajin na svetu J« Južnozapadna Perzija. Tam Imajo v Jtt-llju In avgustu vročino od 40 do 50 stopinj R. Prebivalci se ščitijo pred to neznosno vročino na vse mogoče načine. Ob opoldanskih urah, ki so naj bol vroč«, leži la spi vse kakor ubito, ker Jim Je vsled vročino onemogočeno vsako gibanje. • NI ga spravil v zadrego. Francoski kralj Ludovik XVIII. ni mogel videti, da lo njegov minister Corbiera pri ministrskih sejah, katerim Jo predsedoval sam kralj. vedno položil na mizo pred sebe svojo tobačnico in denarnico. Nekoč Je kralj, ko J« bil zelo nerazpoložen, dejal Corbieru: »Za« kaj sl neki vedno praznite žepe?« »Sire«, je odgovoril minister, mislim, da Je vendar bolje, če se govori, da sl ministri praznijo žepe, kjikor če bi se Jim očitalo, da s! jih' polnijo.« Na ta odgovor je moral kralj obmolkniti. • Zasilni denar po 99 vinarjev. Kakor mnoge druge občine, tako je tudi gornje-avstrljska občina Puchenau. izgala zasilni, denar, pa ne 10, 20 ali 50 vinarskega papirnatega drobiža, temveč 99 vinarske ban-kovfifc. Na drugi strani teh bankovcev .ta napisano sledeče: Ker le država prepovedala izdajo enokronskih ln preko enokron-skih zasilnih bankovcev, smo bili prisiljeni, izdati 99 vinarski papirnati denar. Vsakdo, ki dobi ta denar v roke, naj sl v mislih prišteje Še en vinar, pa bo imel krono. ŠIRITE MED NAROD. Korošlta. — Spisa Carantanus. — 2 barvnim zemljevidom Koroške. Cena 4 K. Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog, Vošniak. Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. Jugoslovanska žena za narodov® svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke 1 StoLimo tiS pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je, dat se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjige In širite Jih med ljudstvom 1 Naročajo se pri »Zvezni knjigarni* v Ljubljani Marijin trg 8 in Vi vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah'. VIŠNJEVA REPATICA. Levstikov humoristični ta sodri tl čnl ronran, ki Je vzbudil vsestransko zanimanje, ko io Izhajal kot podlistek v »Jugoslaviji«, I« ravnokar, Irfel v lepo opremljeni knjigi — Cena • broširanemu izvodu (J zvezka, skupaj B06_stranl) 40 K, oknsito skupaj vezanemu 50 K. Naroča se prt »Zvezni knjigarni« v Ljubljani Marijin trg itev. S ta pri podružnicah Jugoslavije« vi Maribora, Celju ln-Ptuju. Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah l! Poziv k subskripcili novih delnic Ljubljanske kreditne banke XI. emisije L 1920/11. Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 8. maja t. L v to pooblaščen, je sklenil upravni svet istega dne provesti zvišanje delniške glavnice z izdajo od SHS K 30,000.000*— na SHS K 50,000.000*— 50.000 novih delnic po SHS K 400*— nom. v skupnem znesku SHS K 20,000.000*- In siceri Celju, Gorici, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Trstu ter 1. subskribcija novih delnic se vrši od 25. junija do 25. julija 1920. a) pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Borovljah, pri ekspozituri v Ptuju. b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku, c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čehoslovašld in d) pri podružnici Živnostenske banke v Wien-u za Nemško Avstrijo. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi 2 starih delnic po 1 novo delnico d SHS K 400 nom., po SHS K 900-— tel. quel plačljivih naenkrat pri subsbripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo. — 3. Nove delnice so deležne dobička od 1. julija 1920. 4. Pri supskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v označbe, da Je pravica do opcije izvršena* dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic ali začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 5. Od azijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije, SHS K l,v L000 pokojninskemu zakladu bančnega osobja, SHS K 1,000.000 — rezervnemu zakladu za bančne zadolžnice, ostanek pa pripade azijskemu rezervnemu skladu banke. 0, Nove delnice se izroče subskribentom po 1. februarju 1921, proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obračunov o sub- skribiranih dtelnicah. Uspeh emisije je zajamčen po posebnem sindikatu. Ljubljana, meseca junija ..... • • ... . . ^ Ljubljanska kreditna banka. C/6iurrala * ILJIJI31J? JS.M& Pcdrwz.=HEC GSJUD 5E&CEHE3 C^SJESi ' UU&N9 L’Euti de Cologne Kolinska voda de la Maison Tvrdke mmr - pariš Va6t plus que I* or! | Bolj zahtevano kot zlato! Prodaja na čefceEoi Parfumerle des .Fleurs de France". — (Parfumerija .cvetja Francije*.) 21 - PRED S&OF3JO - LJUBLJANA. ^1% Odgovorni urednik Anton Pesek. 154. štev. Pr©da s Fotagrafirnt upa 0X12 z vsemi potrebščina tčami se proda. Naslov v P irtljn raznih desk in re- mcljev pripravni za kakega mizarja ter zajčji hlev s 6 oddelki iz' mcccsnovega lesa se poceni proda. Ogleda sc Tržaška } cesta št. 13. 1042 Sehaffiir.ut en ure od K 7000 do 10.000. Lepe zlate z dvojnim po-|„ ... krovom od K 4000 naprej. Briljanti ve- j ”qBIr*«a zaloge! lika izbira. F. Čuden, Prešernova ul. 1 Tkanine - perilo - modno blago Tvrdka Najnovejši vzorci! Elam©: 7Vcn:el:Eovano soho išče žena ; " l®te©E3id© Malusa S? C©., Trst, vEa Ean tazsero š5ew. 10. 751 tnaga tri ure na dan gospc^linjiti. slov v upravništvu. 1036 i Iščem istchloTtmn sobo za dve osebi, plačam vsako ceno; posredovalec dobi nagrado. — Ponudbe na I upravo lista pod .Plača postranska reč“. i Mizarstvo Matija Perko v Spodnji' Šiški, Celovška cesta 121 se priporoča v blagohotno upoštevanje. 162 Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi Muholovnike (trakovne) in sveče ima v zalogi Ljubljanska komercijalna družba LJuhljaua, Blciircisova c. 18. Spretnega, zanesljivega, pridnega akviziterjaT Dobro izvcžbnno strojepisko se sprelme takoj. Pismene ponudbe na poštni predal 74. zverinjak knjižica našim malim za zabavo in pcuk 8 45 slikami in k tem spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: v Zvezni kojigchi f, Marijin trg 8, v Zvezni tiskarni, Stari (rg 19,1. sprejmemo. — Ponudbe pod „Akviziter", na poštni predal štev. 74 v Ljubljani. Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno 99 Cigaretni papir. Patent 100 kosov v kartonu Abadie ........ K 200*— Samum ......... 195 — Ottoman 200 — Altcsse ......... 170*— Golub ...... , , . 170*— Cigaretni papir v knjiž eah^JOO Icjsov v ha; ,ynu Jj« ■'*•■■-iHK186*— APtsso 1' vrst . -X . 4 „ Jf; '10*— Stročnice: Mira i . , K 40*— Pečatni vosek........... 60 — Razpošilja na debelo tas-papirnica, Kalni trg 11, Ljubijasa. Kupujem in prodajam vse vrste starine (antikvitete) kakor : narodne noše, umetnine, preprogo, starinska stekla in porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje. Konce-sijoniran posredovalec pri prodaji in nakupu posestev in nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10. 86 Franjo Paar, Varaždin, Erzojav Paar Varaždin Ustanovlj.no god. 1012 Prva hrvatska trgovina panjev in čebelarskih izdelkov. Lastni izdelki umetnega satja. Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo ^Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. TONE MALGAJ Stavbeni in pohištveni pleskar in ličar. Lubi&na, Ko Jc oveneli e ul. 6. Priporoča najfinejše in najtrpežnejše predvojne barve za portale vrtne ograje, kakor tudi predvojne lake za gostilniške stole itd. Postrežba tetre. Cene sclfcfite. za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4*80. pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 RADIO Termalno kopališče Otvoritev sezone 1. majnika. Zahtevajte prospekte! Zahtevajte prospekte! wm\------------- Bencin "er v železnih sodih po 400 k< po ceni 39 kron kg loko Ljubljana prispe v približno 14 dneh. Izdelovatelj usnjatih dokolenic (gamaš) Ljubljana Ig. Šiška it 42. Naročila prevzame: PROMET46 tehn indU£tr* podietJe’ LJUBLJANA, Gradišče št. 9. 636 Tovarna Jos. Reich Vsakovrstne slamnike, različne torbice, predpraž- \ nike, slamnate solne in u Barva “^0: ■ ■ II———— H II .H —————————tmatum Kemično čisti obleke. Poflmžnita: Hotna ulita ^ ~.oma^e Peril° fpc- šljo ponje na dom). druge pietarske izdelke Podružnica v Mariboru Qvf41niika priporoča po primerni ce- Gosposka u5ica štev. 38. -K--.—^---1.. ni g. trgovcem i vratnike, zapestnice in sra jce. PODRUŽNICE |aEeaaHri^ee«««t««c«c£ieeioc8C9®eaooee«RB!iECECEsi!3 Pozori I Pevci In pevska društva! | Pozor!" nikov v Stobu, pošta Domžale Maribor Novomeško Kočevje pri Ljubljani. ~ * ““ — - . |c ako sl nabavite blago po nizki ccnl. Cigaretni papir a Altcsse v knjižicah 100 kom. K 165*— Tabu „ 100 , K 155*— tlolub Patent 100 , K 160 — Abadic „ 60 , K 110*- i Ctscretnth st Q?nle: Rcnomč...................1 mil K 33*— : Derbi.................1 , K 36 - i Ssnetta ČAitesse izdelek 1 , K 50*— 1 facobl..............< 1 » K 54 —i In drugo blago razpošilja vsako množino uu debelo Erker i Certalič, Ljubljana, Resljeva cesta 20. pesmarica za meški zbor; žepna Izdala 11X15 cm Štev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. . 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča Je brlela. » 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. , 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. » 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. Vsaka pesem stane x K; xi Izvodov xo K. Številka 6 stane 2 kreni, 11 izvodov 20 kron. Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. Zaloga pohištva in tapetniška delavnica Brata Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta (Kolizej) priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. !! Vabimo na ogled! !! Gosposka ni. 38. Glavni trg štev. 39. Konjak Pri slabostih vsled starosti, tež-kočah v želodcu, pešanja moti je stari vinski konjak pravo življenje vzbujajoče sredstvo. — Dve literski steklenici pošlje z zabojem vred kot zaporno blago ii-anko za v naprej poslanih 180*40 K ter za porto in pakovhnje (odbivši povzetje) 16 40 K, skupaj za 196*80 K ES E N E 5 C1ERTL, veleposestnik, grad Golič pri Konj-cah, Štajersko. «—fI D ° tft 2 H E ^ S. ^ « rt •C d£u n V, %£ S - I •O O Ž0E30: jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8, Wolfova ul. 1. .*-: Podružnica v Murski Soboti. —---——--------- Telefon 54. Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4 °|0. = Hranilne vloge = na knjižice 2,975.355*54 K, na tekoči račun 8,856.847*04 K. —......; Daje posojila na vknjižbo, poroštva in trgovske kredite. = Financira = trgovska in industrijska podjetja. Denarni promet nad m milijonov IC Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko- Efta «23 drage vloge ’*> Opatija, Sarajavo, Split, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. rrejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne peste pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zvezezvsentivečjiniikrajHu-invinozemstvu. - top*"* : ra*- ■ r turvtBnrrrJa-an.is.11> — romiuar.' roni«M-r.««oy»ra^T- n-waiF-T»n-T .uwi c a^**w^3oa;>jwawv».-^MrTw-?«g..---«»t»vv>gg Ti>ka ^Učiteljska tiskarna" y Ljubljani.