Gorica se je od praznika okusov Priznanja Zadružne kraške banke ob stoletnici uspešnega delovanja ■-4ÍM /3 Doberdobski krvodajalci priredili baklado L^ta^^HflfeiL. v. A Slovensko stalno gledališče začelo z letošnjimi pesniškimi srečanji Primorski TOREK, 30. SEPTEMBRA 2008 Št. 232 (19.322) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 V Avstriji na pohodu skrajna desnica Ivan Lukan Na nedeljskih predčasnih državnozborskih volitvah v Avstriji se je uresničil scenarij, na katerega se niso upali pomisliti niti največji črnogledi: skrajna desnica, sicer (še) razdeljena na svobodnjaško stranko (FPO) Heinza-Christiana Stracheja in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, je z 29 odstotki glasov le za las zgrešila prvo mesto na strankarski lestvici. Presegla je celo rezultat volitev iz leta 1999, ko je - takrat še kot Haiderjeva FPO - osvojila 27 odstotkov in vstopila v vlado Wolfganga Schussla (ljudska stranka - OVP)). V nedeljo so volivci alpsko republiko potisnili še bolj v desno - in na vrh v Evropi. Dramatičen pohod obeh desničarskih strank, ki sta s parolami proti tujcem, manjšinam, šibkim ter tudi Evropi in Evropski uniji ovsoji-li kar 28 dodatnih sedežev (!), je obenem imel za posledico zgodovinski poraz obeh vladnih strank SPO in OVP. Iz doslej velikih strank z daleč nad 30 odstotki sta postali srednji, pri čemer je vsaj socialdemokratom (SPO) z 29,7 odstotka uspelo obdržati položaj najmočnejše stranke v avstrijskem parlamentu. Na ramenih njihovega predsednika Wernerja Faymanna, ki vztrajno odklanja vsako vlado z FPO in BZO in kateremu bo zvezni predsednik Heinz Fischer predvidoma prihodnji teden, ko bo preštetih tudi vseh skoraj 600.000 glasov po pošti, poveril sestavo nove vlade, leži vsekakor težko breme. Mu bo uspelo Avstrijo obdržati na sredinski, evropski poti? Ponujata se sredinska vlada, torej ponovitev koalicije SPO in OVP (morda okrepljena z Zelenimi), ali manjšinska vlada socialdemokratov. Če ne, je dramatičen zasuk v desno z vlado z dvema desničarskima strankama (pod vodstvom ljudske stranke) neizogiben! Silovit trend v desno po celi Avstriji, posebej pa v »Haiderjevi Koroški«, je tudi prekrižal načrte Liberalnega foruma (LIF) s slovenskim kandidatom Rudijem Voukom. Oba sta vstop v državni zbor jasno zgrešila. Na zvezni ravni LIF-u ni uspelo prestopiti 4-odstotnega volilnega praga in na Koroškem so volivci tudi na dvojezičnem ozemlju močno okrepili Haiderjev BZO. Analiza slovenskih glasov pa je pokazala, da je Vouka podprla komaj slaba polovica volivcev Enotne liste, razpršenost slovenskih glasov na najrazličnejše stranke je vnovič postala očitna. Za Koroško je nedeljski izid volitev še posebej zaskrbljujoč: pol leta pred deželnimi volitvami sta se BZO in FPO močno približala 50 odstotkom. Kaj bi absolutna vladavina Jorga Haiderja pomenila za slovensko manjšino, pa ni treba posebej razlagati! dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) zda - Kljub dogovoru med Belo hišo in kongresnimi voditelji republikanci glasovali proti Kongres zavrnil načrt za rešitev finančne krize Borze vrtoglavo navzdol - Kriza udarila tudi po evropskih bankah in borzah avstrija - SPO in OVP dosegla najslabši rezultat po 2. sv. vojni Zmagali sicer socialni demokrati, triumfirala pa je skrajna desnica DUNAJ - Na avstrijskih predčasnih parlamentarnih volitvah so največ glasov dobili socialdemokrati (29,71%), sledi pa jim ljudska stranka s 25,61% glasov. To so hkrati najslabši rezultati obeh strank po drugi svetovni vojni. Največji zmagovalki volitev sta tako postali skrajno desni svobodnjaki (FPÖ, 18,01%) in Hai-derjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ, 10,98%). Kanclerski kandidat ljudske stranke Wilhelm Molterer (na posnetku Ansa) je včeraj že odstopil, zamenjal pa ga bo Jo- sef Proll. To morda kaže, da bodo prizadevanja za sestavo vlade kljub vsemu šla v smeri velike koalicije. Slovenski kandidat na listi LIF Rudi Vouk ni bil izvoljen, ker stranka ni dosegla volilnega praga. Na 3. strani WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je včeraj z 228 glasovi proti in 205 glasovi za zavrnil predlog zakona o posredovanju države pri reševanju finančne krize v vrednosti 700 milijard dolarjev. Za predlog zakona je v predstavniškem domu glasovala večina demokratov, vendar premalo, da bi presegli opozicijo republikancev. Odločitev je povzročila vrtoglav padec na svetovnih borzah, ključni newyorški indeks Dow Jones pa je utrpel enega največjih padcev. Medtem je finančna kriza udarila tudi po evropskih bankah in borzah. Na 13. strani Deželne večstoritvene družbe zaenkrat ne bo Na 4. strani V Križu so se spomnili priznanega arhitekta Viktorja Sulčiča Na 9. strani V Doberdobu kolesarilo več kot petdeset otrok Na 1S. strani Goriška Oljka ima novega načelnika Na 14. strani trst - Obnovljeni pil na Ključu Ob ponovni postavitvi slovesnost s polemiko TRST - V nedeljo je na Ključu bila slovesnost ob ponovni postavitvi zname-nja-pila, ki so ga prebivalci Ricmanj prvič postavili leta 1816, pred tremi leti pa je bil odstranjen in restavriran. Kulturni program sta oblikovala pesnik Aleksij Pregarc in zbor Slovenec-Slavec, prisotne pa so nagovorili dolinska županja Fulvia Premolin, direktor tržaških mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev Adriano Dugulin in tržaški škof msgr. Evgen Ravignani, ki je pil blagoslovil. Nepričakovano pa je prizorišče predčasno zapustil tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je zaradi transparenta z zahtevo po slovenskih napisih in drugih stvari začutil »protiitalijansko vzdušje«. Na 6. strani 15 2 Torek, 30. septembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Pazinski sklepi odslej v učbenikih Miro Kocjan_ Hrvaški mediji, skupaj z istrskimi, namenjajo prve strani 65 obletnici znanega pazinskega zbora, na katerem so med drugim sprejeli sklep o priključitvi Istre in Kvarnera tedanji Jugoslaviji, to pa v duhu narodnega osvobodilnega boja. Časniki enotno na-glašajo, da se Istra zmeraj sklicuje na zgodovinske vrednote iz Pazina in da so te neuničljive. Tudi to, da je danes Hrvaška svobodna in suverena izhaja iz takratnih prizadevanj, ki jih je podpirala ogromna večina prebivalcev. Vemo, da so bile tedaj združene s Hrvaško vsa Istra, Reka, Zadar in hrvaški otoki. Pazinska dogajanja, zlata stran hrvaške zgodovine, je bilo slišati, so bila v znamenju antifašizma, ki se je izkazal zlasti v Istri, tudi s svojo multi-kulturnostjo, kakor je dejala podpredsednica vlade Durda Adlešič. Dejstvo je, da je danes Istra najbolj razvita regija v državi, ta pa ji bo tudi v prihodnje namenjala vso pozornost. Na slavnostni seji regionalnega zbora so govorili tudi Ivan Jakovčič, Damir Kajin, ki je dejal, da je samostojnost države nesporno rezultat osvobodilnega boja, Gari Capelli v imenu parlamenta in drugi. Na slavnostni seji so podelili posebna priznanja prebivalcem Brgudca, Kresinija, Lipe in Sainija, vasi, ki jih je že leta 1941 uničil fašizem. Bistveno pa je tudi, da so navzoči sprejeli sklep, da bodo odslej namenili posebno mesto pazinskim sklepom v šolskih učbenikih. Zanimiva je bila tudi razprava Ziv-ke Kolega, župana Zadra, ki je menil, da nobeno mesto ni doživelo tako nesrečnih posledic kot Zadar, saj ga je rapalska pogodba preprosto odtrgala od naravnega zaledja. V Bruslju je posebna evropska komisija nadaljevala razpravo o tem, kako se Hrvaška pripravlja za vstop v Unijo, o čemer je sicer premier Sana-der, ki je bil v New Yorku, dejal, da je prepričan, da se bo to zgodilo leta 2010, najpozneje pa v začetku leta 2011. Posebno pozornost posvečajo časniki v Istri in na Kvarneru sodelovanju med italijansko in slovensko manjšino, ki je prišlo spet do izraza na srečanju predstavnikov dveh manjšin v Miljah, kjer so predstavili načrt Mi.MA, ki obravnava sodelovanje dveh skupnosti in njune načrte. V Fažani pa je bila razširjena seja glavnih štabov vojske Albanije, Bosne in Hercegovine, Kanade, Hrvaške, Estonije, Litve, Makedonije, Črne gore, Srbije, Slovenije in Združenih držav Amerike, ki so razpravljali o regionalnem sodelovanju. Geslo srečanja in sploh namena je »Extending Peace and Security«, to je širitev miru in sodelovanja. Sejo je pričel Stipe Mesič, ki je med drugim dejal, da je naloga Hrvaške, potem ko je bila vključena v NATO, da prispeva k stabilizaciji na Balkanu. V Ferrari pa je bilo četrto zasedanje Jadranske evroregije, na katerem je spet bil Ivan Jakovčič, to pot pa kot nosilec prošnje, da bi se v regijo vključili še pokrajina Krf (Grčija) in občina Tivat, ki pa je sestavni del Črnegore. S tem se je število regij, ali večjih občin, povečalo od 23 na 25. Znano je, da si ta evroregija med drugim prizadeva za pripravo skupnih razvojnih načrtov, ki zadevajo gospodarstvo, infrastrukture in kulturo, pri čemer je možna tudi finančna podpora Evropske unije. Problematika plinskih terminalov je še kako žgoča tema v tem delu Evrope. Zlasti pereča je prav v našem delu severnega Jadrana. Javnost jo spremlja z zaskrbljenostjo, strokovni del pa zagotavlja, da je vsaka nevarnost odstranjena. V Trstu so predstavniki italijanske WWF odkrito grajali stališče komisije italijanske vlade (VIA), ki da »nejasno in megleno« izreka podpiro družbo »Gas natural«. Po mnenju WWF pa vladni organ povsem zapostavlja mnenje organov civilne družbe in zanemarja problem dviga ali padca temperature v žaveljskem zalivu, če bi se odločili za terminal. Te dni je že tako, da se preprosto ne moremo izogniti poročanju in komentiranju problemov, ki zadevajo energetiko. V veliko veselje okoliških prebivalcev so se na Reškem končno odločili za odpravo rafinerije INA v Mlaki. Vojko Obersnel, reški župan, je vest sporočil z veseljem in napovedal, da bodo prostor kmalu izkoristili za stanovanjsko in poslovno gradnjo. Zupan pa se je tudi s to novejšo izjavo dotaknil problema urbanega turizma, ki je na Reki nazadoval, in spet na-glasil, da se dogovarjajo, da bi letalska firma Ryanair vsaj dvakrat tedensko upoštevala tudi Krk. Morje je takore-koč stvar prometa, turizma, pa tudi ribištva. Iz Umaga smo izvedeli, da se tudi ribiči pripravljajo na Evropsko unijo, v ta namen pa so se odločili za ribiško poklicno društvo z imenom »Mare Croaticum«, ki naj bi se ubadalo z notranjimi in zunanjim problemi. Glede zunanjih so sprejeli predlog, da bi zamisel o poklicnih društvih dali tudi sosednim državam (Slovenija in Italija) in da bi z njimi redno sodelovali, v zvezi z notranjo problematiko pa opozarjajo vlado, naj zniža ceno nafte za ribiče. Potreba po poklicni organizaciji pa izhaja iz tega, trdijo, ker traja ribiška dejavnost najdlje 160 dni letno. Na Reki pa so odprli vrata mednarodnemu sejmu »Nautica 2008«, ki je dosegel že 24. izdajo. Razstavljenih je več kot 40 plovil, zvečine manjših, saj je namenjen prav manjšim »pomorskim graditeljem«. Mladen Štaj-duhar, ki je ravnatelj sejma, utemeljeno meni, da so prav manjša plovila najprimernejša za promet med otoki. V slovenskem delu Istre pa so se lotili manifestacij v zvezi z »Dnevom turizma«, ki je vsako leto 27. septembra. Središče tega dneva, pri katerem seveda sodelujejo zlasti mladi, je spet bila koprska Taverna z vrsto delavnic. Vse sicer kaže, da je zgodnja jesen primeren čas za podobne predstave. V Pulju se bodo 2. oktobra odrezali z novim sejmom, namenjenim obrti. Priredili ga bodo na trgu Carolina, predsednik deželne obrtne zbornice Boris Vukelič pa ve povedati, da je v Istri reci in piši blizu tisoč obrtnikov in priporočil tesnejše sodelovanje z obrtniki Kvarnera. Pulj pa razkriva zanimivo tehnološko novost: na občini so predstavili informatizirane urade, tako da bodo kmalu občani stik z občino (prošnje za listine, razne podatke in drugo) opravili kar z vključitvijo na internet, tokrat »E-Pulj«. Skratka, odpadel bo papir, novi sistem pa bo na razpolago s 1200 vrstami avtomatiziranih dokumentacij. Velik napredek, na katerega se bo seveda potrebno strpno navaditi! Šolstvo pa je za manjšino kot »kruh«, je neravno posrečeno, pa vendar prizadeto govoril Benedetto Croce. Znano nagrado »Antonio Pell-izzer« sta letos prejeli Daniela Paliaga Jankovič, predsednica italijanske piranske gimnazije »Antonio Sema« in Anite Dessardo, ki poučuje italijanščino na gimnaziji »Gian Rinaldo Carli« v Kopru. Paliagova je bila nagrajena z »opero omnio«, Dessardovi pa je šlo priznanje za letno delo. V obeh primerih so »superlativi« logična ocena, tembolj ker gre za manjšinske šolske institucije, ki jih bo treba razvijati vse bolj odgovorno. Z zanimanjem sem prebral ko-lumno Franca Jurija »Demokracija« v »La voce del popolo«. Na kratko, da-siravno bi moral kar nekaj napisati v podporo stališčem, ki jih razlaga. Soglašam z njim, da zadostuje za poslansko delo (Juri je kandidiral za stranko Zares in bil izvoljen) dvakratni mandat. V tem času izvoljeni, zlasti če je mlad in spodoben, Juri pa je še kako znan in cenjen tako pri večini kakor pri manjšini, lahko naredi veliko ter otipljivo koristnega za ene in druge. Vse to mimo njegovih imenitnih karikatur. slovenija - Včeraj prešteli še glasove po pošti Glasovnice iz tujine niso spremenile volilnega izida Zmagovalka tako SD s 30,45% in 29 sedeži v DZ, pred SDS (29,26%, 28 mest) LJUBLJANA - Po vseh preštetih glasovnicah z nedavnih parlamentarnih volitev se izidi glasovanja glede vrstnega reda strank in števila mandatov v državnem zboru niso spremenili. Zmagovalka volitev je tako SD s 30,45 odstotka glasovi oziroma 29 sedeži, z 29,26 odstotka glasovi pa ji sledi SDS, ki jo bo zastopalo 28 poslancev. Okrajne volilne komisije in Državna volilna komisija so namreč včeraj preštele še glasovnice volivcev iz tujine ter glasovnice z nekaterih posebnih volišč, in sicer volišč za invalide in volišč za volivce, ki imajo stalno prebivališče v drugem kraju. Vseh glasovnic, ki so jih včeraj prišteli že znanim izidom, je bilo 13.930. Glasovnice iz tujine sicer razmerij med političnimi strankami niso spremenile. Na prvem mestu tako ostaja SD, za katero je glasovalo - Jml iH, V Porut Pahor je dokončni zmagovalec 320.248 volivk in volivcev oziroma 30,45 odstotka, v parlamentu pa jo bo zastopalo 29 poslancev. Na drugem mestu je SDS, za katero je glasovalo 307.735 volivcev oziroma 29,26 od- stotka, v DZ pa bo imela 28 poslancev. Sledijo Zares z devetimi mandati (98.526 glasov oz. 9,37 odstotka), DeSUS s sedmimi mandati (78.353 oz. 7,45 odstotka) ter SNS (56.832 oz. 5,40 odstotka), SLS (54.809 oz. 5,21 odstotka) in LDS (54.771 oz. 5,21 odstotka) s po petimi mandati. Iz parlamenta sta izpadli NSi, ki jo je volilo 35.774 oz. 3,40 odstotka volivcev, in Lipa, za katero je glasovalo 19.068 oziroma 1,81 odstotka volivk in volivcev. Vse ostale strankarske liste so prejele manj kot odstotek glasov. Včeraj preštete glasovnice pa so nekoliko spremenile zastopanost poslancev SDS v parlamentu. Namesto Silva Mesojedca se je namreč v državni zbor uvrstil Zvonko Lah. Omenjeni izidi so sicer končni, ne pa tudi uradni. Te bo namreč v petek, 3. oktobra razglasila Državna volilna komisija. (STA) slovenija-hrvaška - Reševanje spornih mejnih vprašanj V Umagu tretje srečanje slovensko-hrvaške komisije UMAG - V Umagu na Hrvaškem se bo danes sestala slovensko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje. Gre za tretje srečanje komisije, Hrvaška pa naj bi tokrat predložila svoj predlog sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred začetkom postopka pred tretjo stranjo. Komisijo sta vladi ustanovili septembra lani na podlagi dogovora predsednikov slovenske in hrvaške vlade, Janeza Janše in Iva Sanaderja na Bledu. Naloga komisije je priprava pravnega okvira za reševanje vprašanja meje pred tretjo stranjo oziroma sporazuma, ki ga morata državi skleniti pred začetkom postopka pred tretjo stranjo. V njem morata določiti predmet spora, arbitra, pravno osnovo in postopke. Ker gre za meddržavni sporazum, ga morata pred začetkom postopka ratificirati še oba parlamenta. Komisija se je prvič sešla 22. aprila na Reki, ko je slovenski del komisije hrvaškemu izročil predlog omenjenega sporazuma, drugič pa 11. junija na Bledu, ko so podrobno govorili o slovenskem predlogu sporazuma. Vodji komisije Miha Pogačnik in Davorin Rudolf sta bila takrat zadovoljna s pogovori. Slovenija je v predlogu sporazuma glede foruma kot možnosti predlagala Meddržavno sodišče v Haagu, ad hoc arbitražo ali stalno arbitražno sodišče v Haagu. Rudolf je ponovil, da je za Hrvaško najbolj sprejemljivo Meddržavno sodišče, dodal pa je, da to ne izključuje nadaljnje razprave in dogovarjanja, da bi našli najboljšo inštitucijo. Pogačnik je pri tem poudaril, da vnaprej ni mogoče napovedati, katero telo je a priori bolj primerno, ampak bo treba počakati, da se bo komisija dokončno uskladila ne samo o identiteti, ampak tudi o personalni sestavi teles ali njihovih podteles. Glede predmeta spora sta se strinjala, da gre za sporne točke na kopenski meji in mejo na morju. Po besedah Rudolfa je kopenska meja za Hrvaško sporna od ustja Dragonje, torej od točke, ki jo je v preteklosti že ugotovila mešana komisija za mejo. Pogačnik pa je zatrdil, da za Slovenijo zanesljivo ni sporen samo ta del meje. Slovenija v svojih izhodiščih vztraja, da se mora pri presojanju o meji upoštevati stanje na dan 25. junija 1991 ter da se mora presojati o celotni meji oz. o vseh spornih točkah tako na kopnem kot morju. V primeru predložitve vprašanja Meddržavnemu sodišču v Haagu pa bi to moralo presojati po načelu ex aequo et bono oziroma načelu zunanje pravičnosti, ki pomeni upoštevanje katerekoli okoliščine, tudi če ni zapisana v veljavnem pravu, ki bi lahko prispevala k boljši in pravičnejši rešitvi, zlasti zgodovinskih dejstev. (STA) BOGATIMO SVOJ JEZIK Vrnimo se danes k pridevniku šibek in glagolom iz korenov istega izvora šibeti in ošibiti, pa še šibiti, o katerih sem govorila že prejšnji teden. Šibek človek je v slovenščini navadno onemogel, slaboten, nebogljen ali tudi ostarel in star. Lahko je tudi šibke postave ali šibkega zdravja. Včasih slišimo, da ima kdo šibko narodno zavest. Marsikdo ima šibek (slaboten) glas. Kadar je svetloba slaba in medla, rečemo, da je šibka (ital. luce fioca). Zen-skega spola se je oprijela oznaka šibki ali slabotni spol, medtem ko nas SP 2001 pouči, da se uporablja močnejši spol (t. j. moški) v šaljivem pomenu. Pri elektriki poznamo strokovni izraz šibki tok (ital. corrente a bassa tensione). Ob geslu šibeti je SSKJ zabeležil, da se uporablja redko in dodal, da pomeni slabeti. Enako nas pouči tudi SP, ki ima ob šibeti oznako neobčevalno. Namesto moči mu šibijo, moramo reči, da mu moči slabijo ali pešajo. Pri nas pa skorajda ne mine dan, da bi kdo ne zapisal glagolov šibeti, ošibeti ali ošibiti namesto v slovenščini že stoletje rabljenih slabeti, pešati in oslabeti. Pozna jih že Pleteršnik. Po- glejmo si nekaj najbolj običajnih povedi s temi glagoli: Noge so mu zaradi dolgega ležanja oslabele. Na starost mu je pešal ali slabel vid. Inter-niranci so se vrnili močno oslabljeni. Ali nasprotje tega: Med počitnicami so se dijaki okrepili. Veter se je okrepil. Burja se je okrepila. Šibkost in oslabelost imata pri nas svoj izvor v italijanskih besedah debole, indebolire in inde-bolirsi. Ko mislimo nanje, se nam zdi slovenska slabost in oslabelost pomensko popolnoma nesprejemljiva in neprimerna, čeprav navaja Šlenc poleg debole tudi gracile, mingherlino, pa še scarso in esiguo. Ta, za nas težek miselni preskok od šibkega k slabemu, pa postane razumljiv, če poiščemo izvor slovenskega izraza šibek. Njegova pomenska osnova se bistveno razlikuje od italijanske besede debole. Vsi poznamo šibo; to je tanka upogljiva veja, brez stranskih vejic. Lahko je leskova, vrbova ali s kakega drugega drevesa. Dobro poznamo tudi rek, da se kdo »od strahu trese kot šiba na vodi«. Kadar je kmeta prizadela povodenj ali toča, so rekli, da ga je udarila šiba božja. Šiba je torej nekaj prožnega, upogljivega. Ši-biti se pomeni upogibati ali krivi- ti se. Ljudje so rekli, da se je miza za praznike šibila (t. j. upogibala) od dobrot. Veter je šibil, t. j. upogibal veje. Telesno šibek človek se hitro upogne (skloni), če vanj zapiha malo močnejši veter. Italijanski debole pa izhaja iz debilitare, kar pomeni render fragile, fiacco. Če si ogledamo v etimološkem slovarju lat. debilis, ugotovimo, da dobesedno pomeni, da komu nekaj manjka, da kdo nečesa nima, da mu manjka življenjske moči in energije. V Wiesthalerjevem Latinsko slovenskem slovarju (Kres 1945) je debilis poslovenjen s pohabljen, hrom, nezmožen gibanja, nebogljen, slaboten in slab. Med temi šestimi besedami ni omenjen šibek, ki v resnici pomeni upogljiv, ne pa slaboten. Zato je tudi naša raba besede šibek največkrat neprimerna, zamenjati jo moramo s slaboten -tna -o. Lelja Rehar Sancin / RADIO IN TV SPORED Petek, 26. septembra 2008 3 avstrija - Predčasne parlamentarne volitve prinesle zaskrbljujoče visoko podporo strankam skrajne desnice Socialdemokrati sicer prvi, a z dramatičnim zasukom v desno SPO in OVP izgubila skoraj 15% - FPO in BZO imata skoraj 30% - LIF z Voukom ostal pred vrati parlamenta Vodja socialdemokratov Werner Faymann je v nedeljo sicer slavil zmago, toda ob velikem uspehu skrajne desnice, bo imel zelo težko delo pri sestavljanju morebitne vlade, ko mu bo predsednik Fischer poveril mandat; kot je sam dejal, se s skrajno desnico ne bo povezal ANSA DUNAJ/CELOVEC - Predčasne državnozborske volitve v nedeljo v Avstriji so prinesle dramatičen zasuk v desno. Obe skrajni desničarski stranki, svobodnjaška stranka (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja (18,01 odstotka glasov) in Haiderjevo Zavezništvo za prihodnost Avstrije (10,98 odstotka) sta skupno prejeli kar 29 odstotkov glasov, medtem ko sta obe dosedanji vladni stranki, socialdemokrati (SPÖ) in ljudska stranka (ÖVP) dosegli najslabši rezultat po letu 1945. SPÖ z glavnim kandidatom Wer-nerjem Faymannom je z 29,71 odstotka (-5,5 odstotka) kljub temu ubranila položaj najmočnejše stranke v avstrijskem parlamentu, ÖVP podkanclerja Wilhel-ma Moltererja, ki je izsilil predčasne volitve, pa je izgubila kar devet odstotkov in zbrala samo še 25,61 odstotka. Šele na petem mestu so se znašli Zeleni (9,79 odstotka), Liberalni forum s slovenskim kandidatom Rudijem Voukom pa je s komaj 1,9 odstotka glasov jasno zgrešil 4-odstotni volilni prag za vstop v avstrijski parlament. Da bo na osnovi tega rezultata izredno težavno oblikovati novo vlado, potrjuje tudi nova razporeditev sedežev v avstrijskem parlamentu: medtem ko so socialdemokrati izgubili 10 mandatov in imajo sedaj samo še 58 sedežev, ljudska stranka pa jih je izgubila kar 16 in jih ima samo še 50, sta Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) in svobodnjaška stranka pridobila po 14 mandatov in imata sedaj 35 oz. 21 sedežev. Zeleni pa so izgubili dva sedeža in jih imajo samo še 19. Faymann mandatar za sestavo vlade Še nepreštetih je približno 600.000 glasov po pošti, ki pa rezultata na prvih treh mestih ne bodo več spremenili, boj za četrto mesto med Haiderjevim BZÖ-jem in Zelenimi pa še ni dokončno odločen. Rezultat teh glasov bo znan 6. oktobra. Tedaj se bodo tudi uradno začela pogajanja o novi vladi, ko bo zvezni predsednik Heinz Fischer predstavniku najmočnejše stranke, prvaku socialdemokratov Faymannu, mandat za sestavo vlade. Slednji je bil po razglasitvi še neuradnega rezultata v nedeljo vesel, da je SPÖ uspelo ubraniti prvo mesto, hkrati pa je tudi poudaril, da zanj in njegovo stranko ne pride v po-štev vlada, v kateri bi bili desničarski stranki FPÖ in BZÖ. Precej večje razočaranje vlada pri ÖVP. Minister za okolje in morebitni naslednik hudo poraženega Wilhelma Mol-tererja Josef Pröll je strankin rezultat označil kot »katastrofalen poraz«. Kljub temu je generalni sekretar ÖVP Hannes Missenthon izključil možnost odstopa, pa tudi možnost odstopa strankinega voditelja Wilhelma Moltererja. Strache in Haider silita v vlado Povsem drugačno je bilo vzdušje pri svobodnjakih. Njihov vodja Strache je takoj napovedal naskok na kanclerski položaj. Ob tem je spomnil, da je bil tudi nekdanji kancler Wolfgang Schüssel imenovan na ta položaj v položaju, ko se je njegova stranka uvrstila šele na tretje mesto. Tudi vodja BZÖ, koroški deželni glavar Jörg Haider, je že takoj po razglasitvi izida volitev izrazil pripravljenost na pogajanja o vstopu v vlado. Sicer pa je o rezultatih predčasnih volitev menil, da so volivci pokazali, da si ne želijo nove velike koalicije med SPÖ in ÖVP. Zeleni so nad izidom volitev izrazili svoje razočaranje, prav tako Liberalni forum, ki je pričakoval mnogo več, saj so mu tudi javnomnenjske raziskave do zadnjega napovedale vstop v državni zbor. Haider že napovedal absolutno večino na deželnih volitvah? Politika populizma koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja je še posebej uspela na Koroškem. S svojim Zavezništvom za prihodnost Avstrije je Haider - prvič na državnozborskih volitvah po letu 1945! - s prvega mesta vrgel socialdemokrate. S skoraj 39 odstotki glasov je BZO postal najmočnejša stranka v deželi, opazovalci političnega dogajanja pa so prepričani, da je Haider z nedeljskim rezultatom hkrati že napovedal veliko zmagoslavje - morda celo osvojitev absolutne večine - na deželnih volitvah marca 2009. Socialdemokrati so na Koroškem izgubili dobrih sedem odstotkov in zbrali samo še 28,5 odstotka, še hujši poraz pa je utrpela ljudska stranka. Kljub temu, da je bila glavna kandidatka na Koroškem zunanja ministrica Ursula Plassnik, je zbrala komaj 14 odstotkov glasov oz. sedem manj kot na volitvah 2006. manj kot dva odstotka, s čimer so jasno zgrešili vstop v avstrijski parlament. Vouk je svoj najboljši rezultat zabeležil v še najbolj slovenski občini na Koroškem, v Selah, kjer je zbral približno 25 odstotkov, medtem ko je v svojem domačem kraju, v Dobrli vasi, prejel samo 2,76 odstotka. Koroški Zeleni, pri katerih je na (neizglednem) drugem mestu kandidirala koroška Slovenka Zalka Kuchling pa so s 6,23 odstotka glasov prejeli dober odstotek manj glasov kot 2006 in s tem tudi zgrešili osnovni mandat. • Dnevni in večerni jezil • Posebni tečaji za pred osnovnošolske otroke • Intenzivni tečaji in koi • Pripravljalni tečaji za University of Cambrid • Predavatelji v materir • Tečaji za podjetja • Cast: upravni center i Trinity za Furlanijo Ju krajino predavateljem • Sedež izpitov Trinity College London Jezikovni Zaskrbljenost manjšine Izid nedeljskih državnozborskih volitev v Avstriji, še posebej pa rezultat na Koroškem, kjer sta desničarski stranki BZO in FPO skupno zbrali skoraj 47 odstotkov (!), so politični predstavniki koroških Slovencev komentirali z veliko zaskrbljenostjo. Svarili so pred resno nevarnostjo absolutne večine Haiderjeve stranke pri deželnih volitvah marca 2009. Glavni kandidat Enotne liste oz. Liberalnega foruma (LIF) odvetnik Rudi Vouk je zasuk v desno označil za alarmantnega in pristavil, da se - glede na zgodovino Avstrije - to nikakor ne bi smelo zgoditi. »Ponovno se je namreč pokazalo, da je nemški nacionalizem, ki so mu vseskozi sledili tudi socialdemokrati in ljudska stranka , najmanjši skupni imenovalec strank predvsem na Koroškem.« Na nevarnost novega in še hujšega Haiderjevega pohoda na deželnih volitvah 2009 na Koroškem je opozoril tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc. Menil je, da bo morala narodna skupnost v tej luči strniti vrste in pri vprašanjih, ki zadevajo manjšinsko politiko, nastopati bolj usklajeno kot doslej. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pa je menil, da vprašanja narodnostne politike, pravne države in demokracije niso vplivala na odločitev volivk in volivcev na nedeljskih volitvah. Nadalje je ocenil, da v prihodnjem mandatu zvezne vlade z uveljavitvijo razsodb ustavnega sodišča ne kaže bolje kot doslej. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik pa ni pričakoval, da se bo politična tehtnica tako zelo prevesila v desno. Predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik je ob izidu državnozbor-skih volitev ugotovil, da se je zavezništvo med EL in LIF kljub tremu, da preboj v avstrijski parlament ni uspel, izkazalo kot pravilna odločitev, ker so na ta način vprašanja narodnih skupnosti v Avstriji postala del volilnega boja. Ivan Lukan ni tečaji vseh stopenj Iske otroke, srednješolsko mladino Pooblaščeni center št. 5934 TRINITY „ COLLEGELONDON II Jörg Haider Razočaranje Vouka in Zelenih Zaradi tako dramatičnega zasuka v desno po celi Avstriji, še posebej pa na Koroškem, tako Liberalnemu forumu s kandidatom iz vrst slovenske manjšine odvetnikom Rudijem Voukom kot tudi Zelenim ni uspelo. Liberalci so tako kot drugod po Avstriji na Koroškem zbrali odmevi - Prevladuje zaskrbljenost Za MZZ izid presenetljiv in deloma zaskrbljujoč LJUBLJANA, RIM - Rezultat nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev v Avstriji je presenetljiv in deloma zaskrbljujoč v primerih, ko gre za zavračanje evropskih vrednot, so včeraj sporočili iz slovenskega zunanjega ministrstva. Slednje sedaj pričakuje, da bo prihodnja avstrijska vlada nadaljevala s politiko dobrega sosedstva, prijateljstva in tesnega sodelovanja s Slovenijo. MZZ pričakuje, da bo prihodnja avstrijska vlada konkretneje pristopila k reševanju vprašanj slovenske manjšine v avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski ter da bo s konkretnimi ukrepi ovrednotila vlogo povezovalca med narodoma in med državama, ki jo slovenska manjšina že dolga leta učinkovito opravlja. Slovensko zunanje ministrstvo ob tem tudi pričakuje, da bo nova avstrijska vlada izvajala razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča v zvezi z dvojezičnimi napisi na Koroškem, hkrati pa obžaluje, da v novi avstrijski parlament ni bil izvoljen noben predstavnik slovenske manjšine, so še sporočili iz MZZ. Sicer pa je visoka podpora skrajno desnih stranki naletela na zaskrbljene odzive tudi od drugod. Evropska komisija je izrazila upanje, da bo Avstrija v Evropski uniji še naprej igrala "konstruktivno vlogo". 'Avstrijci so volili, spoštovati je treba njihovo demokratično voljo," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Johannes Lai-tenberger. "Izidov zato ne bomo komentirali, sedaj so politične sile na vrsti, da oblikujejo vlado. Želimo, da bi Avstrija ostala pomembna partnerica v EU in da bi še naprej igrala konstruktivno vlogo," je še poudaril. Izidi volitev so številne odzive medtem že sprožili tudi drugod v tujini. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je tako izrazil zaskrbljenost nad "nacionalističnimi in antievropskimi tendencami", medtem ko je Severna Liga, ki sedi v vladi premiera Silvia Berlus-conija, avstrijski volilni izid pozdravila. Avstrijske volitve so odmevale tudi v Izraelu, kjer so izid sprejeli s tesnobo. "Z zaskrbljenostjo in tesnobo spremljamo porast frakcij, ki podpirajo ksenofobijo, zanikanje holokavsta in prijateljstvo z neonacisti," je povedal tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Jigal Palmor. 4 Torek, 30. septembra 2008 GOSPODARSTVO občinska podjetja - Tondo s predstavniki občin in družb AcegasAps, Iris in Amga Ni pogojev za ustanovitev deželne večstoritvene družbe ■ /•I v • , •• • ♦ V I , V »VI I V/ #• —J— v v • ♦♦ , Videmcani vztrajajo pri prevzemu gonsko-trziske družbe Ins, Trzacani za spojitev VIDEM - V tem trenutku ni pogojev za vzpostavitev deželne večstoritvene družbe, enotnega subjekta, v katerega bi se spojila tri obstoječa deželna večstoritvena podjetja, in sicer goriško Iris, tržaško AcegasAps in videmsko Amga. Kot je znano, so večinske lastnice teh podjetij občine, in sicer goriško-tržiška, tržaška in videmska. Da zaenkrat ne obstajajo pogoji za združitev podjetij v deželno multistoritve-no družbo je včeraj ugotovil predsednik deželnega odbora FJK Renzo Tondo, ki se je v Vidmu sestal z županoma Gorice (Etto-re Romoli) in Tržiča (Gianfranco Pizzoli-to), katerih upravi sta 51-odstotni lastnici družbe Iris, z videmskim županom Furiom Honsellom, katerega uprava ima 65,85-od-stotni delež v družbi Amga, in z odbornikom tržaške občine za finance Giovanni-jem Ravidom, katerega uprava je večinska lastnica družbe AcegasAps. Sestanka, ki ga je sklical Tondo, so se udeležili tudi vrhovni odgovorni za tri družbe, in sicer predsednik AcegasAps Massimo Paniccia, predsednik Amga ntonio Nonino in pooblaščeni upravitelj družbe Iris Armando Querin. »Če se jutri (danes za tistega, ki bere, op.ur.) upravni svet družbe Iris ne bo izrekel za prodajo svojih deležev, sem pripravljen na nadaljevanje dialoga s ciljem, da preverimo možnost izgradnje skupnega sistema večstoritvenih družb v Furlani-ji-Julijski krajini,« je po končanem sestanku izjavil predsednik Dežele Tondo. Kot se je izvedelo, sta predsednika tržaške in videmske družbe AcegasAps in Amga Paniccia in Nonino na sestanku s Tondom ponovila svoji že znani stališči glede podjetja Iris. Massimo Paniccia je tako potrdil pripravljenost svoje družbe za spojitev z ostalima dvema družbama, in sicer tako, da bi operacijo koordinirala Dežela prek svoje finančne družbe Friulia. Predsednik videmske večstoritvene družbe Antonio Nonino pa je vztrajal pri že izraženemu namenu za prevzem goriško-tržiške družbe Iris, nato pa bi se lahko odprla možnost sporazuma s tržaško družbo AcegasAps. Naj spomnimo, da je ponudbo za prevzem družbe Iris dal tudi tržaški AcegasAps, pri čemer je Amga ponudila 92 milijonov evrov, AcegasAps pa 100 milijonov. Kot poudarjajo v Vidmu, pa je njihova ponudba boljša, saj naj bi Tržača-ni ponujali le 40 milijonov evrov, ostalih 60 pa naj bi zagotovili z novo delniško družbo, ki pa bi jo morali šele ustanoviti. Pri Amga so zato prepričani, da je najboljša pot do deželne družbe njihov prevzem Irisa in poznejša združitev z AcegasApsom na osnovi enakopravnih deležev. Sedež goriško-tržiške multiservisne družbe Iris, ki jo snubijo tako Videmčani kot Tržačani ARHIV letališča - Rosato, Ciani in Tononi Rešitev Alitalie lahko ogrozi Ronke TRST - Medtem ko se zapleti okrog nove Alitalie počasi rešujejo, se od-pirako vprašanja v zvezi z letališčem v Ronkah oziroma z njegovimi povezavami, ki sta jih letalski družbi Alitalie in Ai-rOne vzdrževali z Rimom oziroma Milanom. Poslanec Demokratske stranke (DS) Ettore Rosato je prepričan, da so »na obzorju neznanke za tiste, ki se poslužujejo letalskih povezav z deželnega letališča«. Po Rosatovi oceni je bila operacija, ki jo je vodila vlada, poleg tega, da bo »mili-jardno obremenila italijanske davkoplačevalce«, izvedena »bolj v optiki rešitve družbe AirOne kot Alitalie«. Poslanec DS je tudi izjavil, da ne razume »te čudne doslednosti, ki jo je pokazala vlada, ko se sklicuje na nacionalni interes, kadar gre za Alitalio, medtem ko pričakuje vstop skladov suverenih držav, kot je Libija, ko gre za strateško (tudi v varnostnem smislu) družbo, kot je Telecom«. Povrhu se Rosato boji, da bo spojitev Alitalie in Ai-rOne povzročila ukinitev konkurence na notranjih letalskih progah, kar bo imelo neposredne posledice za potnike. »V tem smislu je ravno letališče v Ronkah eno od tistih, ki so najbolj izpostavljena,« zaključuje tržaški poslanec. Da se škode za deželno letališče bojijo tudi v vladni večini, dokazuje tiskovno sporočilo deželnih svetnikov Stranke ljudstva svoboščin Paola Cianija in Pie-ra Tononija, ki opozarjata na nevarnost, da bodo Ronke »stisnjene med Benetkami in Ljubljano«. Svetnika opozarjata, da so za deželno letališče potrebne nove strategije, saj FJK ne sme ostati odrezana obrobna dežela. Nova Alitalia mora letališče v Ronkah vključiti v evropsko mrežo, za kar je treba izdelati celovit strateški načrt, sta prepričana Ciani in Tono-ni, ki pri tem ne izključujeta zevzništva z beneškim letališčem. »Strateški trenutek je izjemno pomemben, zato se je treba zganiti čim prej, da ne bi ostalo letališče v Ronkah odrezano,« skleneta svetnika, ki sta napovedala, da v tem smislu pripravljata sveto-valsko vprašanje predsedniku deželnega odbora Renzu Tondu. oljčno olje - Tržaški oljčni sejem V Ragusi nagradili finaliste Olio Capitale TRST - Na sedežu trgovinske zborn ice v sicilski Ragusi so včeraj nagradili finaliste tržaškega sejma kakovostnega ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale. Olja, ki so se uvrstila v finale tekmovanja na tržaškem sejmu v začetku marca, so zdaj razstavljena v Ragusi, predsednik tržaške sejemske družbe Fiera di Triste Fulvio Bronzi pa je zmagovalcem oziroma finalistom v posameznih kategorijah izročil zaslužene nagrade. Naslednji, treji salon Olio Capitale bo v Trstu od 6. do 9. marca prihodnje leto, zanimanje za sodelovanje na tej specializirani sejemski prireditvi pa iz leta v leto raste in ne velja samo za italijanske proizvajalce oljčnega olja, ampak tudi za španske, slovenske, hrvaške, turške in izraelske. Po nagrajevanju finalistov s prvega sejma leta 2007, ki je bilo v Trstu, so se prireditelji letos odločili za nagrajevanje na Siciliji, ki se že nekaj let odlikuje po visoki kakovosti svoje oljčne proiz- vodnje. Izbira Raguse kot mesta nagrajevanja pa je vezana na znano oljčno cono Monti Iblei, kjer proizvajajo olja z zaščitenim poreklom in od koder prihaja šest vrst olja na petnajst nagrajenih, poleg tega pa sta dve sicilski olji prejeli še posebno priznanje. Kot je pred nagrajevanjem povedal Fulvio Bronzi, je smisel nagrade za najboljša oljčna olja »izpostaviti in ovrednotiti prizadevanja tistih, ki velik del svojega časa posvečajo gojenju oljk in pridobivanju olja, v kar vlagajo ogromno energije, znanja in denarja«. Bronzi je ob tem poudaril, da pridelovalci oljk s svojo dejavnostjo veliko naredijo tudi za ohranitev okolja in za gospodarsko rast. Izpostavil je tudi velik prispevek, ki so ga k nagradi za najboljša ekstra deviška oljčna olja dali strokovnjaki, degustatorji in gostinci, svoje pa je prispevalo tudi preprosto pokušanje obiskovalcev tržaškega sejma, ki so jim pri ocenjevanju pomagali profesionalci združenja Onaoo. infomest V Novem Sadu sklepni del projekta GIFIP TRST - V Novem Sadu v Srbiji je bila včeraj sklepna konferenca projekta GIFIP, ki ga je za ministrstvo za gospodarski razvoj in Deželo FJK izvedla goriška razvojna agencija Informest. Cilj projekta, ki je stekel v začetku leta, je bilo izboljšanje konkurenčnosti srbskih podjetij, ki se združujejo v pa-nožne grozde na področju računalniških programov, na kmetijsko-živil-skem področju, pri proizvodnji alumi-nja, v mehaniki in posebej kmetijski mehaniki, v čevljarski industriji, lesarstvu in pohištveni industriji in v termalnem turizmu. Kot je povedal Ugo Poli, ki je vodil projekt GIFIP, je bilo vanj zajeto 15 industrijskih okolišev iz severovzhodne Italije in 30 srbskih industrijskih območij, med katerimi je bilo največ vojvodinskih. Projekt je omogočil prenos italijanskih izkušenj in dobrih praks v industrijskih okoliših, predsednik goriške razvojne agencije Pierluigi Bolla pa je opozoril tudi na zelo zanimive priložnosti, ki jih srbski trg ponuja italijanskim podjetjem. Skupina Illy kupila podjetje v Toskani TRST - Skupina Illy je podpisala sporazum o prevzemu kmetijskega podjetja Mastrojanni iz Montalcina v pokrajini Siena. Toskansko podjetje, ki ima 90 hektarjev zemlje, od tega 24 hektarjev vinogradov (14,5 hektarja je zasajeno z žlahtnimi sortami iz katerih proizvajajo vino Brunello), je bilo ustanovljeno leta 1975. Letno proizvede 80 tisoč steklenic vina, od tega sedem tisoč steklenic znamke Brunello Vigna Schiena d'asino, ki je znano po tem, da ga starajo 20 let. Kot je pojasnil pooblaščeni upravitelj tržaške družbe Andrea Illy,sodi prevzem v okvir podjetniške strategije za vzpostavitev pola okusa z visokokavostni-mi proizvajalci. Predsednik družbe Riccardo Illy pa je dodal, da se tako uresničuje načrt spajanja izkušenj, razvitih pri preučevanje odličnosti na področju kave in kolonialnih proizvodov, z izkušnjami na področju proizvodnje visokokakovostnega vina. V Sloveniji se bo podražilo meso LJUBLJANA - V Sloveniji se obetajo podražitve mesa, saj tamkajšnja mes-nopredelovalna industrija zaradi zaostritve razmer na trgu mesa vidi izhod iz krize samo še z novimi podražitvami. Meso naj bi se do konca leta podražilo za okrog 15 odstotkov. Do prve faze podražitve bo prišlo že oktobra. Nasprotno od mlevske industrije podražitev zaenkrat ne napovedujejo mlekarji, vendar na splošno velja, da bo do podražitev prišlo v skoraj vseh panogah, odstotki podražitev pa bodo različni. Na kmetijskem ministrstvu ob tem navajajo, da so se odkupne cene večine kmetijskih proizvodov v zadnjem obdobju znižale. Hkrati poudarjajo, da so se cene hrane v Sloveniji v prvem polletju po podatkih urada za makroekonomske analize in razvoj zvišale za 3,9 odstotka, lani v enakem obdobju pa za dobrih pet odstotkov. Ministrstvo navaja tudi podatke za meso, pri čemer ugotavlja, da so odkupne cene tega živila v Sloveniji v primerjavi z EU nižje. Cene kmetijskih proizvodov bodo sicer rasle tudi v prihodnje, vendar manj kot v zadnjih dveh letih. Pritisk na cene kmetijskih proizvodov so v zadnjem letu povzročili predvsem izpad ponudbe kot posledica vremenskih dejavnikov, pospešena rast porabe v državah v razvoju in izrazita podražitev energen-tov. EVRO 1,4349 $ -1,99 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 29.9. 26.9. ameriški dolar japonski jen 1,4349 152,30 1,4640 154,13 ruski rubel 9,8269 36,4460 7,4603 36,6184 7,4609 britanski funt 0,79590 9,7009 0,79475 9,6870 norveška krona 8,3080 24,605 8,2680 24,436 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5845 15,6466 242,62 3,3840 1,5879 15,6466 240,65 3,3645 kanadski dolar 1,4929 1,5148 bolgarski lev 1,9558 3,7010 1,9558 3,6843 slovaška krona 30,305 3,4528 30,291 3,4528 latvijski lats 0,7086 0,7082 2,7091 islandska krona 143,38 140,53 hrvaška kuna 7,1075 7,1047 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 29. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 3,72 3,8825 3,83375 3,835 libor (eur) 4,99625 5,2225 5,30375 5,465 libor (chf) 2,70333 2,855 2,99667 3,25 euribor (eur) 5,006 5,237 5,315 5,477 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 20.159,35 € +638,25 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. septembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 26,69 20 27 -0,15 INICREUROrn KRKA 1 I IKA KOPER 79,05 -3,01 -1,24 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 46,37 209,16 -3,96 +1,02 TELEKOM SLOVENIJE 444,28 206,04 -0,77 -2,05 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA nm n ddnna ia 65,02 iqfin -2,39 /1CI ETOL -' -' ki/da a\rrnci ci/tdii/a ISTRABENZ 65,30 -6,51 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 19,74 -0,95 MLINOTEST ltlik/idac h/ltc - - NIKA - - DI\/n\/ADMA 1 AČI/n fil 17 _/1/17 POZAVAROVALNICA SAVA dddbami/a 22,91 -4,58 SALUS, LJUBLJANA - - C A\/A _i_r»QÇ TERME ČATEŽ ŽITO 250,00 199 90 -4,58 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 38,83 -2,51 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 29. septembra 2008 -4,93 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,749 -3,00 ALLEANZA ATIAMTIA 6,435 1456 -3,96 -3 11 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 10,987 1 792 -4,96 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 5,685 1 158 -4,02 -7,29 EDISON ENEL ENI 5,8 1845 -4,06 -3,89 FIAT FINMECCANICA 9,634 15 79 -4,39 -4,90 -3 19 FINMECCANICA GENERALI IFIL 23,10 -2,24 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,227 3,818 1800 -2,31 -4,65 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 16,564 -2,76 -1,33 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,358 9,605 1 586 -2,83 -3,76 PIRELLI e C PRYSMAN 0,4025 13 578 -2,70 -2,78 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 20,43 -3,20 -9,16 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,143 7,012 1 079 -0,58 -4,46 TENARIS TERNA 12,951 -4,09 -11,10 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,559 1,25 15 06 +0,04 -6,92 -3 11 UNICREDIT 2,975 -10,23 SOD NAFTE (159 litrov) 96,01 $ -0,37 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. septembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 6.454,78 1 435 04 -1,13 -1 20 sbiiop, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 115,65 +0,17 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banjaluka 3.044,25 1.420 60 -1,80 -0,49 DlriJ, Dal iiaiuKCl FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 2.655,10 1.026,51 +0,43 -4,33 DCICA 1 J, DCUUI au SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 592,95 2902,54 16.012,02 4.448,87 -3,99 +0,25 -1,09 -0,05 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.404,71 2.028,90 -6,70 -7,07 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ctcc mn 1 nnrlnn 1.113,56 1.250,368 5.807,08 -8,20 -0,86 -4,23 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.818,77 3.953,48 2.756,70 -5,30 -5,04 -8,05 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.205,5 3.008,19 -5,38 -4,70 EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 11.743,61 2.361,34 17.880,68 -1,26 -2,08 -4,29 Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.595,75 -3,87 / RADIO IN TV SPORED Petek, 26. septembra 2008 5 srbija - Včeraj podpis pogodbe ob prisotnosti predsednika Tadica in ministra Frattinija Fiat prevzel večinski delež kragujevške Zastave Srbska tovarna bo proizvajala novi topolino ter novi model srednjega razreda BEOGRAD - Predstavnika srbske vlade in italijanskega avtomobilskega proizvajalca Fiat sta včeraj v Beogradu podpisala pogodbo o skupnem vlaganju v kragujev-ško tovarno Zastava. Na osnovi pogodbe bodo ustanovili skupno podjetje, v katerem bo imel Fiat 67-odstotni delež, Srbija pa 33-odstotnega. Poleg tega sta včeraj srbski minister za gospodarstvo in regionalni razvoj Mladan Dinkič in pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne podpisala tudi memorandum o sodelovanju s članoma skupine Fiat, družbama Iveco in Magneti Marelli, pri proizvodnji avtobusov, tovornjakov in delov za avtomobilsko industrijo. Skupna investicija Fiata, Iveca in Magneti Marellija - treh družb, ki trenutno sodelujejo pri projektu - bo vredna več kot milijardo evrov, ustvarila pa naj bi 5000 delovnih mest. Podpisu pogodbe sta prisotvovala srbski predsednik Boris Tadič in italijanski zunanji minister Franco Frattini. Po besedah ministra Dinkiča se bodo največji pozitivni učinki pokazali v letih 2010 in 2011, ko naj bi dosegli načrtovan obseg proizvodnje 200.000 avtomobilov letno, Srbija pa naj bi samo na podlagi te investicije letno izvozila za milijardo evrov izdelkov. "Srbija bo postala velika izvoznica avtomobilov, pri čemer bo 98 odstotkov proizvodnje izvozila v EU," je dejal Dinkič. Direktor skupine Zastava Zoran Ra-dojevič pravi, da bo Zastava s podpisom pogodbe postala "svetovni avtomobilski proizvajalec", k čemur so težili v zadnjih osmih letih. Prihod priznanega proizvajalca avtomobilov v Kragujevac je po njegovem mnenju velika spodbuda za nadaljnji razvoj srbske industrije. Vodja sindikata v Zastavi Zoran Mihajlovič je dejal, da delavci pričakujejo, da bodo po podpisu pogodbe končno izvedeli, kakšna bo njihova usoda. Fiat naj bi v Kragujevcu izdeloval avtomobil b-compact, novo različico modela uno, s proizvodnjo katerega naj bi začeli konec prihodnjega leta. Šlo naj bi za novega fiata 500 oz. »topolina«, letno pa naj bi jih proizvedli 200.000. V drugi fazi, do konca leta 2010, naj bi Fiat začel tudi s proizvodnjo modela srednjega razreda, šlo naj bi za fiat grande punto, s čimer bi proizvodnja vozil v Zastavi narasla na 300.000 leto. Zastava je v rekordnem letu 1989 proizvedla 220.000 vozil. Srbija se je obvezala, da bo Fiatu v naslednjih 10 letih zagotovila dodatne spodbude, kot so znatne davčne oprostitve, brezplačno zemljišče za širjenje zmogljivosti in podelitev statusa proste carinske cone območju v Kragujevcu napolitano »Za boljšo Italijo nujna boljša šola« RIM - Na Kvirinalu je včeraj potekala slovesnost ob začetku šolskega leta. Preko dva tisoč učencev in dijakov (med katerimi so bili tudi člani Mladinskega pevskega zbora Trst, ki bodo danes sodelovali na posebni kulturni prireditvi) je nagovoril predsednik republike Giorgio Napolitano. Opozoril je, da je za boljšo Italijo nujna boljša šola, zato pa zahteva šolski sitem pogumne spremembe, ki morajo uživati čim širšo podporo. Ni sprejemljivo, da želijo nekateri samo ohraniti obstoječe stanje, je dejal predsednik, prav tako pa ga ne more vsaka nova vlada izničiti. Večina in opozicija se morata skupaj potruditi, da omejita javne izgube, za dosego tega cilja pa je treba omejiti tudi šolske stroške. Napolitano je tudi pozitivno ocenil predlog ministrice Gelmini, ki želi poskusno uvesti nov predmet, o » državljanstvu in ustavi«. Italijanski zunanji minister Franco Frattini (levo) in srbski predsednik Boris Tadic ob včerajšnjem podpisu pogodbe v Beogradu ANSA alitalia - Načrt reševanja se uspešno uresničuje Ponudbo CAI sta včeraj sprejela še zadnja dva sindikata RIM - Dogovor o rešitvi letalskega prevoznika Alitalia sta včeraj s konzorcijem CAI podpisala še sindikata stevardes in stevardov ter letališkega tehničnega osebja AVIA in SDL. S tem je ponudbo CAI sprejelo vseh 9 sindikatov, zastopanih v družbi. Prvi preboj pri reševanju letalskega prevoznika so naredili prejšnji četrtek, ko so dogovor podprle štiri največje sindikalne zveze CISL, UIL, UGL in CGIL. V petek se jim je pridružil avtonomni sindikat stevardes in pomočnikov pri letu ANPAV, v noči na soboto pa avtonomna sindikata pilotov UP in ANPAC. Načrt predvideva, da bi CAI prevzel zdrave dele Alita-lie in jih združil z drugo največjo italijansko letalsko družbo Air One. Alitaliin dolg bi zajeli pod družbine ostale dejavnosti, ki jih bodo likvidirali. Okoli 12.500 zaposlenih bi CAI ponovno zaposlil, medtem ko bi odpustili 3250 delavcev. Ob včerajšnjem pristanku zadnjih dveh avtonomnih sindikatov je izrazil posebno zadovoljstvo voditelj CGIL Guglielmo Epifani. »Od vsega začetka smo poudarjali potrebo, da bi načrt CAI sprejeli sindikalni predstavniki vseh uslužbencev, in zdaj se je to končno uresničilo. Minister za delo Maurizio Sac-coni pa je opozoril, da je treba zdaj najti še tujega partnerja, ki bi vstopil v novo Alitalio. Kot znano, se za to zavzemata predvsem Air France-KLM in Lufthansa. Sacconi je poudaril, da bo zadevno odločitev avtonomno sprejel konzorcij CAI. Stevardesa Alitalie ploska, a brez nasmeška ANSA Berlusconi: Zakon Alfano je v Italiji nujen RIM - Zakon Alfano je »nujno potreben v pravosodnem sistemu, kakršnega imamo v Italiji, v katerem nekateri sodniki, namesto da bi se omejili na izvajanje zakonov, sebi pripisujejo domnevno etično nalogo«. Tako med drugim pravi ministrski predsednik Silvio Berlusconi (včeraj je dopolnil 72 let) v intervjuju, ki ga bo objavil časnikar Bruno Vespa v svoji novi knjigi »Viaggio in unItalia diversa«. Če bo ustavno sodišče zakon Alfano razveljavilo, pa bo potreben »globok premislek o celotnem pravosodnem sistemu,« je Berlusconi pristavil, ko se je v teh dneh razširila novica, da je milansko sodišče suspendiralo proces proti njemu, da bi ustavno sodišče preverilo ustavnost julija sprejetega zakona o imuniteti predsednikov države, vlade in obeh vej parlamenta. Združenje sodnikov in javnih tožilcev ANM ter nekateri predstavniki opozicije so premiera opozorili, naj ne grozi ustavnemu sodišču. Brezposelnost se je v enem letu povečala za odstotek RIM - V drugem tromesečju tega leta je število brezposelnih spet naraslo. Doseglo je 1,7 milijona ljudi ali 6,7 odstotka aktivnega prebivalstva, medtem ko je bila stopna brezposelnosti pred enim letom 5,7-odstotna. Tako je včeraj sporočil osrednji italijanski statistični zavod ISTAT, ki med drugim ugotavlja, da se razkorak med severom in jugom države s tega ozira veča: stopnja brezposelnosti je konec drugega tromesečja na jugu znašala 11,8 odstotka, na severu pa 3,8 odstotka. Sicer pa ISTAT opozarja, da se je v zadnjem letu povečalo tudi število zaposlenih, in sicer za 1,2 odstotka. Upoštevati je pač treba, da se je v tem času s priseljenci povečalo število aktivnih prebivalcev. Našli l. 1975 ukradeno Renoirovo sliko RIM - V Italiji so našli leta 1975 ukradeno sliko francoskega impresionista Pierra Augusta Renoira. Da gre za ukradeno sliko, je ugotovil umetnostni kritik, potem ko so ga prosili, da oceni njeno vrednost. Sliko sedečega golega ženskega akta v vrednosti 500.000 evrov so pred več kot tridesetimi leti ukradli iz milanskega restavratorskega centra. Policija je že aretirala tri osebe, 68-let-no lastnico galerije in dva moška, že obtožena za vrsto kriminalnih dejanj. Slika, ki jo bodo vrnili milanskim lastnikom, sicer ne dosega umetniške vrednosti drugih Renoirovih del. Njena vrednost je bolj kulturna kot komercialna, so povedali poznavalci. egipt - Pet italijanskih državljanov se je pozno sinoči vrnilo domov Ugrabitelji izpustili ugrabljene turiste okoliščine osvoboditve pa so nejasne P ^ . r- r — i . Ä7 ti , 1 ! a . A. I, žk 1 >1 ■waawiniirm^MBH LI TURIST! LIBERA TIARRIVA TI ALL 'ÄER0P0RT0 i Televizijski posnetek prihoda turistov v Kairo ANSA KAIRO - Devetnajst ljudi, ki so jih neznanci pred dnevi ugrabili v puščavi na jugozahodu Egipta, so včeraj osvobodili. Skupina turistov, v kateri je bilo pet Italijanov, pet Nemcev in Romun, je izginila 19. septembra, ko je bila na puščavskem safariju na odročnem jugozahodu Egipta. Ugrabitelji so jih najprej prepeljali v Sudan, nato v Libijo, še vedno pa ni jasno, kje so se mudili nazadnje. Osvobodili so jih včeraj zjutraj, po zdravniškem pregledu v bolnišnici v Maadiju pri Kairu v Egiptu, pa so se sinoči v poznih večernih urah vrnili v svoje domovine. Kako je natančno prišlo do osvoboditve, je v trenutku, ko zapiramo redakcijo, še nejasno. Egiptovski obrambni minister Husein Tantavi je povedal, da je bila v operaciji ubita polovica ugrabiteljev. Kje je operacija potekala, ni povedal, je pa neimenovani predstavnik egiptovskih varnostnih sil za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da so talce v operaciji v Čadu blizu meje s Sudanom osvobodile egiptovske specialne enote. Neimenovani egiptovski visoki predstavnik je za egip- tovsko televizijo povedal, da ugrabiteljem niso izplačali nobene odkupnine, potem ko so mediji poročali, da so ugrabitelji za talce zahtevali šest milijonov evrov. Čadska vlada je zanikala, da bi prišlo do osvoboditve ne njenem ozemlju. Tiskovni predstavnik sudanskega zunanjega ministrstva Ali Jusef pa je povedal, da je talce odpeljalo 35 oboroženih mož v vozilih, ki so nepričakovano prečkali mejo iz Čada. Ali Jusef je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal, da so bili ugrabitelji Sudanci. O zadevi je govoril tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini med svojim včerajšnjim obiskom v Beogradu. Po njegovih navedbah je bila osvoboditev talcev plod mednarodnega sodelovanja. Podrobnosti pa Frattini ni navedel, češ da je za to »prezgodaj«. Italijanski viri vsekakor zanikajo, da bi prišlo do oboroženega spopada z ugrabitelji. Le-ti naj bi klonili pred močnim mednarodnim pritiskom in naj ne bi prejeli odkupnine. Sicer pa v Italiji prevladuje zadovoljstvo, da se je zgodba srečno končala. 1 4 Torek, 30- septembra 2008 APrimorski r dnevnik 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it KLJUČ - Nedeljska slovesnost ob obnovljenem pilu z grenkim priokusom Dipiazza odšel zaradi »protiitalijanskega vzdušja« »Moteč« transparent - Kulturni program ter besede Premolinove, Dugulina in Ravignanija Praznovanje z grenkim priokusom. Tako bi lahko označili nedeljsko slovesnost na Ključu, kjer so Ricmanjci proslavili vrnitev starodavnega pila, ki je bil po triletnem »izgnanstvu« in restavriranju v tržaških laboratorijih ponovno postavljen na svoje staro mesto, na katerem stoji od leta 1816. Vrnitev pila z motivom bega svete družine v Egipt so v nedeljo domačini, katere je v imenu SKD Slavec iz Ricmanj nagovorila Anna Mattietti, počastili s slovesnostjo, na kateri so nastopili pesnik Alek-sij Pregarc, MePZ Slovenec-Slavec iz Bor-šta in Ricmanj ter dolinska županja Fulvia Premolin, ravnatelj tržaških mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev Adriano Dugulin in tržaški škof msgr. Evgen Ra-vignani, ki je pil tudi blagoslovil. A njihove besede o pomenu ohranjanja tradicije ter o obnovljenem znamenju kot simbolu povezovanja in miru je skalil nenaden odhod drugače nenapovedano prisotnega tržaškega župana Roberta Dipiazze. Naj povemo, da je bil med grmovjem razobešen transparent z napisom »Na naši zemlji hočemo tudi slovenske napise!«, s katerim je Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi želelo opozoriti, da so na novo postavljeni napisi na hitri cesti samo v italijanščini. To pa Dipiazzi ni šlo v račun, saj, kot je tudi nam dejal včeraj, je gesto imel za neolikano in zgrešeno početje maloštevilnih. A to ni bil glavni razlog za njegov odhod, saj je župan tudi drugače začutil »protiitalijansko vzdušje«, »precej napeto vzdušje«, »vzdušje sovraštva« in »vzdušje nestrpnosti«. To tudi zaradi nekaterih stavkov, ki naj bi bili izrečeni v zvezi z dvojezično italijansko-slovensko razlago na tabli zraven pila: »Bilo je, kot da bi bil jaz tam gost, medtem ko sem hišni gospodar,« nam je povedal Dipiazza (kraj, kjer se nahaja pil, je v Občini Trst, ki je tudi poskrbela za restavriranje znamenja). Dolinska županja Fulvia Premolin nedeljskega dogajanja ni želela posebej komentirati. Povedala nam je le, da je Dipiazza - ki ji je bil na predvečer dejal, da ga na slovesnosti ne bo zaradi drugih obveznosti -nenadoma odšel brez obrazložitve. Resda ga - ravno zaradi napovedane odsotnosti - pri Ključu sprva niso omenili, a ga je nameravala posebej pozdraviti prav Premo-linova, saj, kot nam je dejala, so gostoljubni in olikani ljudje, ki so vajeni pozdraviti in se zahvaliti. (iž) Na sliki zgoraj »inkriminirani« transparent, na sliki spodaj pa posnetek slovesnosti, ko je bil tržaški župan Dipiazza (na levi) še prisoten KROMA znanost - Trieste Science Prize 2008 Priznanje državam v razvoju Zmagovalca sta brazilska astrofizičarka Beatriz Barbury in indijski inženir Rodam Narasimha - Vsak prejel 50 tisoč dolarjev Letošnja nagrajenca Roddam Narasimha in Beatriz Barbury KROMA Zmagovalca letošnje prestižne mednarodne nagrade Trieste Science Prize, ki jo že četrto leto zapored podeljujeta Akademija znanosti tretjega sveta (TWAS) in družba Illycaffe v sodelovanju z Občino Trst zaslužnim znanstvenikom iz držav v razvoju, sta letos brazilska astrofizičarka Beatriz Barbury in indijski inženir Roddam Narasimha. Dobitnika nagrade Trieste Science Prize (v višini sto tisoč dolarjev) so slovesno nagradili včeraj dopoldne v Galeriji Illy v bivši ribarnici. Beatriz Barbury je docentka na fakulteti za astronomijo, geofiziko in za atmosferske vede na brazilski univerzi v Sao Paulu in je hkrati podpredsednica zveze International Astronomical Union. Posebna žirija svetovno znanih znanstvenikov je Barburyjevo nagradila predvsem zaradi študije o evoluciji in kemijskem sestavu zvezd. Brazilska docentka se je namreč posvetila študiju rimske ceste, s tem da se je lotila analize njenih primarnih komponent. Brazilski inženir Roddam Narasimba je predsednik centra naprednih znanstvenih raziskav v kraju Bangalore indocent znanstvenih ved na univerzi v Hy-derabadu v Indiji, prestižno nagrado pa si je zagotovil zaradi svojega dragocenega prispevka pri študiju mehanike tekočin, predvsem pa pri študiji o vlogi vrtinčenja v vesoljski tehnologiji in v atmosferskih znanostih. obcina trst Sklep o priznanju Borisu Pahorju Boris Pahor »Profesor Boris Pahor, tržaški pisatelj slovenskega jezika, rojen v našem mestu leta 1913, je eden od največjih živečih književnikov naše države in je predstavnik tiste tržaške kulturne tradicije dvajsetega stoletja, ki je prispevala številne avtorje državnega in mednarodnega pomena.« Tako piše v uvodu sklepa tržaškega občinskega odbora o podelitvi priznanja »zaslužnega občana« Borisu Pahorju, ki ga je mestna uprava odobrila prejšnji teden. V sklepu je nadalje zapisano, da je »profesor Pahor doživel in opisal najbolj krvavo obdobje naše preteklosti: preganjali so ga nacifašisti, interniran je bil v raznih koncentracijskih taboriščih, tako v Franciji kot v Nemčiji, med drugimi tudi v taborišču Natzweiler-Struthof, o grozotah katerega je pričal v svojem najbolj znanem romanu Nekropo-la, objavljenem leta 1997 (a v italijanskem prevodu, ker je izšel roman v slovenskem izvirniku tri desetletja prej, op. av.)« V nadaljevanju sklepa je poudarjeno, da »njegova obsodba tragedij iz preteklosti ni izhajala iz zamere ali mržnje, temveč iz lucidne želje po resnici.« Občinski odbor je ocenil, da gre za »poštenega intelektualca, ki ni bil v službi nikogar, kot priča njegovo prijateljstvo s slovenskim disidentskim pesnikom Edvardom Kocbekom in vsebina njegovih del v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v katerih je obsodil pokole, ki so jih izvedle jugoslovanske okupacijske sile, zaradi česar mu je bil prepovedan vstop v sosedno republiko, kjer so bila njegova dela cenzurirana in celo prepovedana.« Boris Pahor je v intervjuju nedavno izjavil, da sta »italijanski in slovenski jezik del mene, kot sta del mesta,«, kar je »živ dokaz, kako je lahko - kljub različnosti - biti del tu živeče skupnosti.« V sklepu je še omenjeno, da je »eminentnemu pisatelju Borisu Pahorju francoski predsednik Chirac leta 2007 podelil prestižno priznanje častne legije, Pahor pa je 9. decembra 2003 tudi prejel tristoletni pečat tržaške občine.« Ob koncu sklepa je zapisano, da naj bi priznanje »zaslužnega občana« Borisu Pahorju podelili v oktobru. Vprašanje pa je, ali se bo to res zgodilo, potem ko so pretekli teden na seji načelnikov svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu preložili obravnavo o tem sklepu na poznejši datum. Že v vrstah občinskega odbora se niso vsi strinjali s podelitvijo priznanja slovenskemu pisatelju, za kar se je izrecno zavzel sam župan Roberto Dipiazza. Odborniki Nacionalnega zavezništva so se namreč vzdržali, na seji načelnikov skupin pa so tudi druge sile desnosredinske večine iznesle vrsto pomislekov nad priznanjem Borisu Pahorju. M.K. / RADIO IN TV SPORED Petek, 26. septembra 2008 7 repentabor - Županovo sporočilo na sinočnji občinski seji Končno prva polovica nadomestka za davek ICI Država preko dežele posredovala občini 34.900 evrov - Drugo polovico pričakujejo decembra Dvorana repentabrskega občinskega sveta je opremljena z novo napravo za simultano prevajanje. Preizkusili so jo na sinočnji občinski seji. Sestavlja jo šestnajst mikrofonov in prav toliko slušalk za župana, tajnika, odbornike in svetnike na velikem omizju ter steklena kabina za prevajalca. Tako prevajalcu ni treba več sproti prevajati v italijanščino svetnikoma, ki slovenskega jezika ne razumeta. Na sinočnji seji je moral občinski svet le odobriti rebalans proračuna, kot to določa zakon, saj termin zapade danes. Župan Aleksij Križman je svetnikom vendarle sporočil dobro novico: pretekli teden je država preko deželne uprave končno posredovala občini polovico nadomestka za ukinjeni občinski davek na nepremičnine ICI, to je 34.900 evrov. Prvotno je bilo določeno, da bo Berlusconijeva vlada izplačala občinam nadomestek za ukinjeni davek ICI do konca junija, občine pa so morale počakati nanj še skoraj tri mesece. Križman je nadalje sporočil svetnikom, da bo preostalo polovico občina prejela do konca decembra. Vsaj tako mu je bilo zagotovljeno. Ob predstavitvi rebalansa proračuna je Vojko Lovriha poudaril, da se občinski programi v glavnem rešujejo dobro, po načrtih. Glede uravnovešenja proračuna je napovedal do konca leta majhen dobiček, Ni nevarnosti, da bi šli v izgubo, je zagotovil. V okviru spremembe proračuna je omenil prispevek v višini 4.500 evrov iz »zakona za dvojezičnost« iz leta 1999. Nadalje prispevek tržaške pokrajine v višini 10 tisoč evrov za socialno skrbstvo in prav toliko za kulturne pobude. Med tekočimi stroški je omenil povišanje sklada za produktivnost osebja, in sicer za 5 tisoč evrov, kot to določa delovna pogodba, povišanje stroška za gorivo in šolska kosila (1.400 evrov), za športne usluge (1.800 evrov) in za konvencijo za ozemlje skupno s zgoniško občino (1.000 evrov). Med investicijami je Lo-vriha omenil soudeležbo pri novoustanovljeni Lokalni akcijski skupini Kras (125 evrov) in prispevek pokrajine za športno opremo (700 evrov). Rebalans proračuna je bil odobren z glasovi levosredinske večine, le eden od svetnikov se je vzdržal, medtem ko se Franco Guerra (Nacionalno zavezništvo) ni udeležil glasovanja, ker ni imel predhodno seznanjen s finančnim dokumentom. M.K. policija - Počastitev zavetnika in pobuda Family day Med praznikom so se spomnili padlih policistov Policija je včeraj priredila v Trstu dva dogodka, ki ne sodita v okvir običajnih policijskih dejavnosti. Dopoldne so v cerkvi Roženvenske matere božje na Starem trgu počastili zavetnika policije, sv. Mihaela nadangela. Pred predstavniki krajevnih institucij, policije in vojaških oblasti je mašo daroval tržaški škof Evgen Ravignani. Med slovesnostjo so se spomnili treh policistov, ki so v zadnjih dneh padli med opravljanjem svojih dolžnosti. Dva sta umrla v prometni nesreči v Caserti, medtem ko sta zasledovala avtomobil, tretjega pa so do smrti zabodli v Genovi. Popoldne je bila na vrsti pobuda Family day (Dan družine), med katero so občani obiskali tržaško kvesturo in policijsko šolo Vin-cenzo Raiola pri Sv. Ivanu. prevozi - V Italiji Zaradi stavke danes težave z avtobusi Danes bodo v Italiji stavkali uslužbenci javnih prevoznih podjetij, ki so člani osnovnih sindikatov S.D.L., Cobas L. P., C.U.B in S.L.A.I. Cobas. V tržaški pokrajini bodo uslužbenci prekrižali roke za štiri ure, in sicer od 18. do 22. ure, medtem ko bodo v Gorici, Vidmu in Pordenonu stavkali od 17. do 21. ure. Stavka je povezana z doslej neuspešnimi pogajanji za obnovo delovne pogodbe tega sektorja, ki je zapadla decembra lani. Sindikati zahtevajo med drugim povišanje plače, izboljšanje delovnih razmer, stalno zaposlitev prekernih, ukrepe za večjo varnost pri delu in za zaščito zdravja, obnovo zakonskih normativov, ki segajo v daljno leto 1931, in priznanje istih pravic za vse sindikalne organizacije. pokrajina - Certifikacija Brez dolgov Letošnja bilanca je popolnoma uravnovešena Pokrajinska bilanca je letos popolnoma uravnovešena in imajo torej vsi projekti v teku ustrezno finančno kritje, pokrajinska uprava pa je brez dolgov. To je zapisano v cer-tifikaciji, ki jo je včeraj predstavila v pokrajinskem svetu pristojna pokrajinska odbornica Mariella De Francesco in ki jo je skupščina tudi odobrila. To je tudi prvič, da je bilanca uravnovešena, je povedala odborni-ca v pokrajinskem svetu, v katerem so razni odborniki tudi podali obračun dela lastnega resorja. Leta 2006 in leta 2007 je prišlo namreč do težav v zvezi z nekaterimi projekti, primanjkljaj oziroma dolgove pa so morali nazadnje kriti na račun drugih projektov. Letos pa so - tudi zahvaljujoč se stalni monitoraži nad delom - uravnovesili vse postavke, kot nam je poudarila sama odbornica De Francesco. Pokrajine morajo na osnovi zakona 267/2000, ki urejuje delovanje lokalnih uprav, vsako leto predstaviti certifikacijo, in to do najkasneje 30. septembra. Odbornica je v tem smislu vložila sklep s takojšnjo izvedljivostjo, v katerem je bilo zapisano, da razpolagajo vsi načrti za leto 2008 s finančnim kritjem in da bo torej vse načrtovanje v letu 2008 brez dolgov. To je lahko navidezno banalen sklep, je ocenila De Fran-cescova, vendar ni tako. Certifikaci-ja dokazuje, da ni »nobene patologije« in da je upravljanje pravilno in v skladu s predvidevanji. Po drugi strani je certifikacija obvezno dejanje. V primeru, da je javna uprava ne predstavi, pa je lahko celo predviden prihod komisarja. uplinjevalniki MZZ: Tožba proti Italiji je skrajno sredstvo Potem ko je prejšnji teden slovenska medresorska komisija za plinske terminale priporočila vladi, naj zadolži državno pravobranilstvo, da skupaj s pristojnimi ministrstvi pripravi podlage za vložitev tožbe zoper Italijo zaradi kršitve evropskega prava pri načrtovanju plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in pri Žavljah, je včeraj slovensko zunanje ministrstvo v sporočilu za javnost bilo bolj previdno in zapisalo, da je tožba le skrajno sredstvo. Kot znano, je omenjena komisija v četrtek priporočila tožbo, saj po njenih ugotovitvah italijanska stran zatrjuje, da so terminali zasebna pobuda in da zato ne sodijo v program čezmejne strateške presoje vplivov na okolje. Slovensko zunanje ministrstvo pa se v odgovor na to stališče pri svojih izvajanjih nanaša tudi na rezultate prvega zasedanja koordinacijskega odbora ministrov med Slovenijo in Italijo, ki je bilo 8. septembra v Rimu in kjer je italijanski zunanji minister Franco Frattini slovenskim sogovornikom zagotovil, da bo gradnja upli-njevalnikov izvedena samo sporazumno s Slovenijo: »V MZZ verjamemo v verodostojnost te zaveze, zato ocenjujemo, da je tožba zoper Italijo v tej zadevi skrajno sredstvo: Po našem mnenju je potrebno izkoristiti vsa sredstva, ki jih imamo na voljo v okviru bilateralnega sodelovanja med državama. Napredek lahko prinesejo tudi sestanki tehničnih delegacij, za izvedbo katerih sta se dogovorila oba zunanja ministra na srečanju v Rimu,« še piše v sporočilu za javnost. Prvi od teh sestankov je bil že 15. septembra v Trstu, 7. oktobra bo drugi sestanek v Ljubljani, 20. oktobra pa bo prišlo do sestanka v Rimu. »Poudarjamo še, da sta se državi s podpisom skupne izjave ob prvem zasedanju koordinacijskega odbora ministrov zavezali, da bosta še naprej sodelovali na področju varstva okolja ter da se bosta redno posvetovali o čezmejnih strateških okoljskih vidikih, ki vključujejo prebivalstvo, zdravje, promet in varnost, v skladu z zakonodajo EU, njenimi najboljšimi praksami in mednarodnimi obveznostmi,« se zaključuje sporočilo za javnost slovenskega zunanjega ministrstva. okolje - Tiskovna konferenca državnega obveznega konzorcija za odpadno olje Odpadno motorno olje je za reciklažo Štirje litri odpadnega motornega olja hudo onesnažijo olimpijski bazen - Olje zbirajo brezplačno mehaniki, bencinske črpalke in specifični zbirni centri Odpadno motorno olje je treba reciklirati. Prvič, ker je njegovo nesmotrno (in neodgovorno) odlaganje (še zlasti v kanalizacijo) izredno onesnažujoče in je za to med drugim predvidena globa. Dovolj je pomisliti, da 4 litri odpadnega motornega olja, kolikor je povprečna zamenjava v avtomobilu, hudo onesnažijo olimpijski bazen. Drugič, ker država na ta način tudi prištedi na uvozu nafte. Lani so npr. v Italiji zbrali 215.245 ton odpadnega olja, tj. okrog 90 odstotkov razpoložljivega, država pa je tako prištedila milijardo evrov. Veliko večino olja so nato reciklirali in pridobili 120 tisoč ton novega motornega olja, medtem ko so manjši del uporabili kot gorivo v industrijske namene. To so poudarili predstavniki državnega obveznega konzorcija za odpadno olje (COOU) na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj na županstvu v okviru državne kampanje za reciklažo odpadnega olja Cir-cOLIamo 2007/2008. To je bila 88. etapa kampanje, v okviru katere bodo pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje letos obiskali vse italijanske pokrajine. V vsakem mestu obiščejo krajevne šole in prirejajo informativna srečanja z občani, zaradi prireditve Trg Evropa pa so srečanje priredili na županstvu. O pomenu reciklaže odpadnega olja ter dialoga med konzorcijem in javno upravo so govorili predstavnika konzorcija Antonio Mastrostefano in Alberto Her-manin ter občinski odbornik Paolo Rovis. Slednji je povedal, da so lani v tržaški pokrajini zbrali 1.904 tone odpadnega olja in pozval občane, da se poslužujejo zbirnih centrov. Konzorcij zbere namreč v povprečju 90 odstotkov odpadnega olja vsako leto, manjkajočih 10% pa predstavljajo prav zasebniki, od avtomobilistov, ki kljub nevarnosti sami zamenjajo olje, do kmetovalcev. Odpadno olje zbirajo brezplačno mehaniki, bencinske črpalke in specifični zbirni centri. Na Tržaškem so zbirni centri, ki jih upravlja družba Ace-gas-Aps, v Ul. Giulio Cesare, Ul. Valmar-tinaga, Ul. Carbonara in na Opčinah na Dunajski cesti. Vse informacije nudi vsekakor konzorcij prek zelene številke 800863048, spletna stran www.coou.it. (ag) Občinski odbornik Rovis in predstavnik konzorcija Hermanin z vzorcem odpadnega in recikliranega motornega olja KROMA 8 Torek, 30. septembra 2008 TRST / gledališče rossetti - Ob stoletnici Zadružne kraške banke Zahvala in priznanja banke predstavnikom javnih uprav Predsednik Stancich zatrdil, da gre za enega najpomembnejših dogodkov jubilejnega leta »Bodite nam zvesti, ker v slogi je moč«, s tem vabilom in geslom je predsednik Zadružne kraške banke Sergij Stancich pozdravil člane, ki so v soboto zvečer napolnili dvorano gledališča Ros-setti, kjer so bili deležni enega od številnih poklonov ustanove ob letošnji stoletnici, tokrat v obliki koncerta stoglave-ga madžarskega orkestra. Zaupanje članov krepi in utrjuje dejstvo, da bančna ustanova učinkovito izpolnjuje svoje poslanstvo na dvojnem, poslovnem in mecenskem nivoju, s posluhom do potreb teritorija, krajevnih društev in ustanov. Mnogi projekti so se uresničili in se uresničujejo s podporo ZKB, ki se od januarja še tesneje, prijazno povezuje s svojimi člani, katerim namenja vse dogodke praznovanja obletnice. V soboto se je utrjevanje prijateljskih stikov širilo na in-štitucionalno plat, saj se je večer pričel prav s podelitvijo priznanj županom vseh občin tržaške pokrajine, kar simbolizira sodelovanje in aktivno prisotnost na celotnem pokrajinskem teritoriju. Stancich je pred slovesnim trenutkom poudaril pomen večera, ki je eden od najvažnejših srečanj jubilejnega leta in je obenem uvod v otvoritev nove podružnice v mestnem središču (ulica San Spiridione). Trak bodo prerezali 3. oktobra. Ugledni gostje v parterju so s svojo prisotnostjo dali pomembno priznanje vlogi Zadružne kraške banke. Prisotnost političnih avtoritet je potrjevala, da gre za nadvse slovesno priložnost in praznik banke je postal trenutek obračuna o prehojeni poti na področju odnosov med italijansko in slovensko skupnostjo v našem mestu. Večer je potekal pod pokroviteljstvom tržaške občinske uprave, v imenu katere je spregovoril tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je pozdravil občinstvo v slovenščini in je s svojim kratkim govorom poudaril na poseben način, kako so se odnosi znotraj večkulturnega mestnega jedra spremenili od začetka njegovega prvega mandata do danes: otvoritev podružnice ZKB v mestnem središču, kateri bo že spomladi sledila otvoritev druge podružnice, je v tem smislu pomemben znak za naše mesto. Zupan je pohvalil delo referenčne banke slovenske skupnosti in je dodal, da je rast ustanove znak rasti slovensko govorečih občanov in celotnega mesta. Spominsko, zlato medaljo ob stoletnici, ki jo je oblikoval slikar Bogdan Grom, je prejela tudi predsednica pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, za katero so odnosi z župani na teritori- Sobotni večer je bil zelo slovesen KROMA ju in s predstavniki slovenske skupnosti inštitucionalnega in obenem prijateljskega značaja. Voščilu banki je dodala še priznanje pomembne vloge stoletne ustanove na področju razvoja socialnih in človeških odnosov. Najnovejši sad plodnega sodelovanja pokrajine z ZKB je nova avtobusna proga, ki preko nekdanje meje povezuje mesto s Sežano. Inštitucionalna nota sobotnega srečanja v gledališču Rossetti je bila tako priložnost za podčrtanje vloge banke pri po-mebnih uresničitvah v zgodovini mesta, njegovega socialnega in kulturnega tkiva, ki ga sooblikuje od leta 1908. (ROP) izobraževanje - Tečaj za odgovorne državljane Krepiti demokracijo Brezplačni tečaj prirejata študijski center Dialoghi Europei in Demokratični laboratorij Bruno Pincherle Študijski center Dialoghi Europei in Demokratični laboratorij Bruno Picherle prirejata v Trstu od oktobra do marca brezplačen izobraževalni tečaj za odgovorne državljane. Predavanja in seminarje bodo oblikovali priznani strokovnjaki, namenjeni so zlasti učiteljem, profesorjem, novinarjem, sindikalistom in politikom, med glavnimi cilji organizatorjev pa je privabiti čim več mladih. V kavarni Tommaseo so tečaj predstavili predsednik laboratorija Pincherle Piero Alzetta, predsednik združenja Dialoghi Europei Giorgio Rossetti in profesor ekonomije na tržaški univerzi Gabriele Pastrello. Razložili so, da jih je v organizacijo tečaja vodilo prepričanje, da doživljata demokracija in politika v Italiji hudo krizo. Pomenljive znake je za- znati v šolskem sistemu, v kulturnem razkroju družbe, v pomanjkanju resne in svobodne informacije. Ponovno sta stopila v ospredje fanatizem in nestrpnost, uveljavila se je spektakularizacija vsebinsko revne politike, korporativni interesi ogrožajo javno dobro, država pa v očeh državljanov ni učinkovita. Tečaj bo nekakšen uvod v demokracijo, a tudi razmišljanje o trenutnem stanju. »Demokracije ne ogroža kak državni udar, temveč skupek negativnih pojavov, začenši z diskriminacijo,« je povedal Alzetta. Rossetti je spomnil, da je kriza značilna za vso Evropo, kar dokazujejo tudi rezultati nedeljskih volitev v Avstriji. Pastrello meni, da se mladi zavedajo pomembnosti izobraževanja: »Upanje je, da bodo ti mladi vstopili v politiko in jo nekoliko obogatili.« Tečaj se bo začel 24. oktobra s predavanjem prof. Giorgia Negrellija o nastanku, razvoju in težavah moderne države. V naslednjih mesecih bo sledilo 8 predavanj (z debatami vred) o globalizaciji, Evropski uniji, italijanski ustavi, enakih možnostih, tržnem gospodarstvu ter drugih povezanih temah. Med uglednimi predavatelji gre omeniti znanega kon-stitucionalista Gustava Zagrebelskyja, nekdanjo predsednico državnega združenja sodnikov (ANM) Eleno Paciotti ter bivšega ministra, podtajnika in poslanca Valda Spinija. Vpisovanje je možno do 17. oktobra na elektronskih naslovih dia-loghieuropei@virgilio.it in lab.dem.pinc-herle@gmail.com. Informacije so na voljo na tel. št. 040-763969. (af) Prevrnjen tovornjak na državni cesti 202 Sinoči okrog 19.30 se je na državni cesti 202 v bližini Ključa iz še nepojasnjenih razlogov prevrnil težak tovornjak, ki ga je zaneslo na rob cestišča. V nesreči na srečo ni bil nihče ranjen, zaradi nesreče pa je na cesti nastala dolga kolona vozil. Posegli so gasilci in prometna policija, tovornjak pa je bil odstranjen šele po nekaj urah. Kanček Brega in Krasa tudi v mestnem središču Ni naša navada reklamirati javnih lokalov, o baru Basso pa najbrž velja zabeležiti nekaj stavkov. Nahaja se v Ulici Coroneo 14, njegova ponudba pa je res izvirna. Mlad upravitelj Andrea se je namreč odločil, da bo strankam nudil izključno proizvode, ki nastajajo na domačem teritoriju. V baru Basso točijo zato vina, ki jih proizvajajo kraški in breški vinogradniki (Bole, Kante, Kocijančič, Vodopi-vec, Zidarič, če naj omenimo le nekatere), sire domačih sirarjev, prav tako pa »avtohtono« olje, kraški med ter celo čokolado in losos iz dolinske občine. Na pultu je zato ob Piccolu tudi Primorski dnevnik ... Danes bodo v baru odprli praznik piva, ki so ga poimenovali Pivo Kras Fest, na katerem bodo nudili izključno različice piva Campa-gnolo in Cittavecchia; prvo proizvajajo v Miljah, drugo pa na Pro-seku. Dva tečaja civilne zaščite Pokrajina Trst prireja dva tečaja, ki sta tako ali drugače povezana s civilno zaščito. Prvi je namenjen profesionalcem in prostovoljcem, ki so člani civilne zaščite, vodili pa ga bodo psihologi, izkušeni pri reševanju kriznih situacij. Tečaje je brezplačen, prijave pa zbirajo samo še danes na spletni strani www.provincia.trieste.it. Drugi tečaj je namenjen dijakom zadnjih treh razredov višjih šol in univerzitetnim študentom, ki bi radi pobliže spoznali delovanje deželne civilne zaščite. Prijave so možne do 3. oktobra. Tudi mi smo Trst V Trstu živi okrog 18.000 tujcev, ki opravljajo najrazličnejša dela in so med drugim zaposleni tudi v raznih mednarodnih znanstvenih institucijah. Njim in njihovim težavam je namenjeno javno srečanje, ki ga Demokratska stranka prireja v petek ob 18. uri v gledališču Miela; naslovila ga je Tudi mi smo Trst ... boljunec - Kongres dolinske sekcije Stranke Slovenske skupnosti Priprave na kongrese SSk in občinske volitve Posegli so sekcijski tajnik Sergij Mahnič, pokrajinski tajnik Peter Močnik in dolinska županja Fulvia Premolin - Izvolili so tudi nov odbor dolinske sekcije V mali dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu je bil v četrtek zvečer kongres dolinske sekcije Stranke Slovenske skupnosti in to še zlasti v sklopu priprav na pokrajinski in deželni kongres stranke, ki bosta predvidoma v oktobru in novembru letos. Za predsednika kongresa je bil imenovan prof. Alojz Tul, ki je vestno in preudarno vodil obravnavo številnih točk dnevnega reda pred lepim številom udeležencev. Najprej so prisotni soglasno odobrili spremembo 3. in 13. člena sekcijskega statuta, ki predvidevata triletno (in ne več dveletno) trajanje mandata vodstvenih organov ter razširitev števila članov glavnega odbora od 13 na 15. Sledilo je poročilo sekcijskega tajnika Sergija Mahniča, v katerem je analiziral delovanje sekcije v pretekli mandatni dobi in to predvsem glede delovanja v sklopu koalicije, ki vodi občinsko upravo. V nadaljevanju je posvetil del poročila trenutnemu političnemu dogajanju, tako na državni kot na deželni ravni, kjer smo priča nenaklonjenemu razpoloženju do slovenske manjšine. Nato je Mahnič opozoril na bližajoče se evropske ter za nas zelo pomembne občinske volitve, ki bodo spomladi prihodnjega leta. In ravno na slednje se je treba dobro in pravočasno pripraviti in po možnosti nadaljevati s seda- njo občinsko koalicijo, meni Mahnič, saj je bila pred štirimi leti opravljena pravilna izbira in je sedanja koalicija dobro delovala v korist vse krajevne skupnosti. Ob koncu pa je tajnik pozval še k večji enotnosti in povabil k sodelovanju pri stranki zlasti mlajše sile. Sledil je poseg pokrajinskega tajnika stranke Petra Močnika ter dolinske županje Fulvie Pre-molin, nato pa se je razvila živahna in konstruktivna razprava, v katero je poseglo večje število prisotnih. Tako je prišlo do obrazložitve nekaterih problemov na občinski ravni in slišati je bilo več smernic in nasvetov za bodoče delovanje sekcije. Na kongresu so nato določili pet svojih članov, ki bodo kot delegati zastopali sekcijo na bližnjem pokrajinskem kongresu stranke. Sledile so še volitve novega odbora sekcije. Po krajši razpravi in posvetu, so prisotni izvolili nov odbor sekcije s predlaganimi na listi, ki jo je predložil sekcijski tajnik Mahnič. Soglasno so bili izvoljeni: Sergij Mahnič, Fulvia Premolin, Rado Štranj, Zorko Jur-jevič, Branko Slavec, Marko Šavron, Stevo Zahar, Tomaž Petaros, Aljoša Novak, Tanja Bait, Albert Tul, Niko Tul in Patrik Čurman. Ostali dve mesti pa bo odbor v kratkem namenil mladim, ki bi izrazili željo za vstop v vodstvo sekcije. (AS) Člani stranke SSK so se zbrali v Prešernovem gledališču / RADIO IN TV SPORED Petek, 26. septembra 2008 9 križ - Pobuda SKD Vesna Križan Viktor Sulčič priznan arhitekt v Argentini Ob 35-letnici Sulčičeve smrti so posneli dokumentarec, ki so ga premierno prikazali v petek Petkov večer je privabil številno občinstvo, na spodnji sliki pa likovno delo arh. Sulčiča KROMA V petek zvečer so v Križu, v organizaciji SKD Vesna, predpremierno prikazali občinstvu dokumentarec, ki je posvečen orisu zanimive življenjske zgodbe arhitekta Viktorja Sulčiča. Dogodek je privabil v dom Alberta Sirka veliko število gledalcev, ki so tako imeli priložnost se seznaniti z življenjem in delom tega Križana, ki se je na začetku 20-ih let prejšnjega stoletja izselil v Argentino in tam kaj kmalu postal arhitekt svetovnega slovesa. O dokumentarcu - ki ga je ob 35. obletnici Sulčičeve smrti, v sodelovanju z RTV Slovenijo, izdelalo podjetje Fatamorgana - je na srečanju spregovoril režiser Matjaž Žbontar. Arhitekt Sulčič, ki se je rodil leta 1885, je po prvi svetovni vojni diplomiral na univerzi v Bologni in se kmalu zatem (1924) v Trstu vkrcal na če-zoceansko ladjo, ki ga je popeljala v Buenos Aires. Argentina je namreč v tistih letih privabljala številne ustvarjalce in umetnike iz vse Evrope. Primorski Slovenci so se v to deželo na drugo stran velike luže izseljevali zaradi ra-znarodavalne politike italijanskega fašističnega režima in vse večje gospodarske krize. Sulčič, ki ga uvrščajo med prve arhitekte ti. nove dekorativno-funkcionalne arhitekture, je v novi domovini (v sodelovanju z znanim gradbenim inženirjem Delpinijem) uresničil številne gradbene projekte, med katere v prvi vrsti spada zahtevna izvedba štadiona nogometnega kluba Boca Juniors v Buenos Airesu. V argentinski prestolnici je leta 1932 tudi projektiral in realiziral živilsko tržnico Abasto, ki jo še danes - dejstvu navkljub, da so jo oblasti pred 9 leti spremenile v nakupovalno središče ameriškega tipa - ljubitelji arhitekture občudujejo. V dokumentarcu teče tudi beseda o glavnem protagonistu kot človeku, ki je precej prispeval v dobrobit za v Buenos Airesu živeče Slovence. Bil je, denimo, član raznih organizacij predvojnih emigrantov in prijateljeval s takratnim veleposlanikom Kraljevine Jugoslavije, Izidorjem Cankarjem. Kot arhitekt je v južnoameriški državi tudi veliko delal za tam obstoječo skupnost italijanskih emigrantov, s katero je pa prišel v navzkriž (in posledično zaradi tega izgubil veliko naročil), ko se je postavil v bran Slovencev, ki jih je fašizem preganjal. V kolikor je bil Sulčič dolgo let v Jugoslaviji in v Sloveniji premalo znan in cenjen (prvo razstavo so o njem priredili leta 1989 v Pilonovi galeriji v Ajdovščini), zdajšnja, četudi zapoznela uresničitev dokumentarca, to krivico delno odpravlja. Povedati velja, da je Sulčič dejansko prešel v zgodovino argentinske arhitekture in kulture. Zaradi njegove uresničitve nekaterih gradbenih projektov so Argentinci nanj ponosni. Kriški večer se je sklenil z branjem pisma, ki ga je bil Sulčič na stara leta odposlal sorodnikom v Evropo in v katerem le-ta razkriva svoj pogled na življenje in srečo v njem. Matej Caharija Začetek sezone v Slovenskem klubu Nocoj bo Gregorčičeva dvorana spet odprla vrata gostom Slovenskega kluba, ki po poletnem premoru pričenja novo sezono z alpinističnim večerom. Gost bo namreč novinar, alpinist in eden najbolj branih slovenskih pisateljev Dušan Jelinčič s svojo najnovejšo knjigo Kam gre veter, ko ne piha. Delo, ki je lani izšlo v zbirki Piramida mariborske založbe Litera, a ga danes prvič predstavljajo občinstvu, pripoveduje o zadnjem avtorjevem alpinističnem podvigu na himalajskem osemtisočaku Gašerbrum 2. Ob prisotnosti avtorja bosta o knjigi spregovorila prof. Vilma Purič in odgovorni urednik zbirke Piramida Robert Titan Felix. Knjigo si bo mogoče nabaviti kar v Slovenskem klubu, avtor pa bo večer popestril s predvajanjem diapozitivov, ki prav tako zgovorno kot knjiga pričajo o neskončno lepih in nevarnih belinah enega od gigantov našega planeta. Srečanje z Duškom Jelinčičem se bo pričelo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. san Francesco 20. Fotografska razstava V gledališču Miela bodo jutri (ob 20. uri)odprli fotografsko razstavo »In quest'involucro di solitudine«. Avtor fotografij, ki imajo v središču ležeče telo, je Marco Tronci Lepagier. Razstava bo na ogled do 10. oktobra. Film Apnea v Škednju Na sedežu društva Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) bodo jutri ob 20. uri predvajali film Apnea italijanskega režiserja Roberta Dordita. Večer prireja kinematografski krožek Lumière. Razstava o Riccoboniju Alberto Riccoboni je bil ena vodilnih osebnosti tržaškega kulturnega življenja med obema vojnama. Državna knjižnica (Largo Papa Giovanni) mu posveča razstavo, na kateri bodo izpostavili predvsem njegovo vlogo v založbi Parnaso, na ogled pa bo tudi bogata zbirka nikoli razstavljenih del tržaških umetnikov. Odprtje jutri ob 18. uri. finančna straža - Enoletna preiskava Odkrili veliko mrežo preprodajalcev lažnih faktur Tri aretacije in 81 ovadb za italijanske in kitajske trgovce - V Terezijanski četrti zaprlo 10 kitajskih trgovin Tržaška finančna straža je odkrila obsežno mrežo preprodajalcev lažnih faktur. S preprodajo lažnih faktur so številni trgovci prijavljali nižje dohodke, uta-jevali davke, z nižjimi cenami pa so zlahka premagovali konkurenco. Trgovci so z lažnimi fakturami izkoriščali tudi odbitke davka na dodano vrednost (IVA). Skupni znesek odkritih lažnih faktur znaša 7 milijonov evrov. V okviru preiskave, ki jo je vodil javni tožilec Raffaele Tito, so finančni stražniki aretirali tri tržaške italijanske podjetnike. Ovadili so kar 81 ljudi, 61 od teh je kitajskih državljanov; v Trstu so ovadili 50 kitajskih in 11 italijanskih podjetnikov; dva italijanska podjetnika so ovadili v Vidmu, ostale v Bologni, Firencah in drugih mestih. V 75 primerih je šlo za trgovine z oblačili. Vsi podjetniki so obtoženi izdaje in uporabe faktur za posle, do katerih ni nikoli prišlo. Začelo se je pred letom dni, ko so finančni stražniki med pregledovanjem računov nekega tržaškega podjetja, ki je šlo v stečaj, naleteli na sumljive fakture. Med trojico aretiranih je 41-letni Massimiliano Campisi, domnevno eden ključnih akterjev goljufije. Njegova openska telovadnica Body Line je šla lani v stečaj, sam pa je upravljal še štiri trgovine z oblačili v Terezijanski četrti, dva solarija (v Ul. Bramante in v Tržiču) in gradbeno podjetje. Campisi je nazadnje živel z ženo na Češkem. Preiskovalci so odkrili, da so tržaški podjetniki izdajali lažne fakture in jih prodajali trgovcem z oblačili, povečini Kitajcem. V zameno so prejemali od 3 do 10.odstotni delež davčnih osnov. »Kupci« so prijavljali neobstoječe stroške, zbijali dohodke in izkoriščali odbitke davka IVA. Nekateri Kitajci so Tržačane posnemali: sami so izdajali lažne fakture in jih prodajali rojakom po Italiji. Tako so kitajski trgovci prodajali blago po nizkih cenah. Finančni stražniki so povedali, da je od začetka preiskave v Terezijanski četrti zaprlo 10 kitajskih trgovin. trg evropa - Sinoči so stojnice zapustile Ponterošo Čar večetničnega duha Včeraj je posebna žirija nagradila najlepše oz. najbolj originalne stojnice Nagrada za najlepšo italijansko stojnico je romala v sončno Apulijo KROMA Po nekajdnevnem bivanju na Ponterošu so se pisane in vabljive evropske stojnice sinoči poslovile od našega mesta. Kakih 150 potujočih raz-stavljalcev iz številnih evropskih držav je namreč v Trst pripeljalo delček svojega vsakdana, svojih tradicij in dobrot in pričaralo sugestivno veče-tnično vzdušje. Mimoidoči so lahko izbirali med okrasnimi predmeti, kulinaričnimi specialitetami, pisanimi cvetlicami in semeni ter med marsičem. Posebna žirija, ki so sestavljali predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, tržaška občinska odbornika Marina Vlach in Paolo Rovis ter novinarka Eliana Pierini, je v nedeljo dopoldne celo nagradila najboljše oziroma najlepše stojnice. Nagrado za najlepšo italijansko stojnico na Trgu Evropa si je zagotovilo podjetje Por-relli, ki je ponujalo odlične tipične proizvode iz sončne Apulije in okrog katerega se je vsak dan zbiralo veliko sladokuscev. Z najbolj originalno stojnico so se po mnenju žirije predstavili francoski gostje kmetije Danto, ki so Tržačanom postregli z bogato paleto pisanih dišav in zelišč z vsega sveta. Nagrado za najlepšo stojnico velikega evropskega trga pa si je zagotovila stojnica avstrijskega podjetja Frac-zeck s svojimi vabljivimi sladicami, okajeno slanino in okusnim narezkom ter seveda domačim kruhom. 1 0 Torek, 30. septembra 2008 radio trst a Ženski portreti Prva oddaja bo na sporedu danes ob 18. uri Na Radiu Trst A se bo danes ob 18. uri začel nov niz oddaj Ženski portreti. Potem ko je spomladi avtorica radijske serije Tatjana Rojc predstavila profesorico in pisateljico Zoro Tavčar, goriško publicistko in kulturno delavko Dorico Makuc ter novo-goriško slavisko in pisateljico Marijo Mercina, bodo poslušalci v jesenskem tromesečju pobliže spoznali dve vrhunski slovenski gledališki igralki, Štefko Drolc (na levi sliki) in Lidijo Kozlovič (na desni sliki). Njuni igralski in filmski karieri sta izredno bogati, tako da bo vsaki umetnici posvečenih več radijskih srečanj. Danes bo igralka Štefka Drolčeva pripovedovala o svoji družini in začetkih svoje umetniške poti, ki je tesno povezana z nastajanjem prvega slovenskega filma Na svoji zemlji, za katerega je scenarij napisal Ciril Kosmač. Prav pred nekaj dnevi tik pred slovenskim državnim praznikom priključitve Primorske Sloveniji so v Krajevni skupnosti Grahovo- Koritnica v Baški grapi obeležili šestdesetletnico snemanja omenjenega filma.Sloves-nosti so se udeležili tudi nekateri tedanji ustvarjalci filma, med njimi igralca Štefka Drolc in Aleksander Va-lič. Štefka Drolc, ki je v letih 19471948 med Primorci preživela skoraj leto dni, se še živo spominja, kako so jih na raznih snemalnih lokacijah domačini navdušeno sprejeli in pri snemanju sodelovali. V današnji oddaji bodo poslušalci lahko slišali nekaj partizanskih pesmi, ki jih je na harmo- niko zaigral Oskar Kjuder, tudi eden od protagonistov legendarnega filma režiserja Franceta Štiglica. Štefka Drolc, ki letos praznuje častitljivi življenjski jubilej, 85 let, bo v naslednjih radijskih srečanjih govorila še o svojem delu v tržaškem gledališču, kamor je prišla takoj po vojni in o umetniškem ustvarjanju v ljubljanski Drami, kjer se je preizkusila v izjemno širokem spektrumu teatrskih vlog. Druga velika gledališka igralka Lidija Kozlovič, po rodu iz Slovenske Istre, pa bo pripovedovala o tem, kako kot umetnica doživlja svet ob meji , kdaj je v njej dozorela odločitev za igralski poklic in kakšni spomini jo vežejo na Slovensko Stalno gledališče v Trstu in na Stalno gledališče FJK, kjer je odigrala veliko pomembnih vlog. Po končani gledališki akademiji je Lidija Kozlovič sodelovala na Radiu Trst A in Radiu Koper z uprizarjanjem literarnih, dramskih in dra-matiziranih del v slovenskem in italijanskem jeziku. Njene umetniške interpretacije so vezane tudi na radijsko igro, saj je odigrala okrog 150 vlog za deželne sedeže RAI v Trstu, Turi-nu, Milanu, Rimu in Neaplju, nastopila pa je tudi v slovenskih filmih, Kavčičevem Sreča na vrvici in Ko zorijo jagode po literarni predlogi Branke Jurca. Oddaje Ženski portreti bodo na sporedu vsak torek ob 18. uri, za radijsko realizacijo je poskrbela urednica Ines Škabar. Včeraj danes Danes, TOREK, 30. septembra 2008 HIERONIM Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.47 - Dolžina dneva 11.45- Luna vzide ob 8.16 in zatone ob 18.49. Jutri, SREDA, 1. oktobra 2008 ZINKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,3 stopinje C, zračni tlak 1020,3 mb ustaljen, veter 8 km na uro jugo-vzhodnik,vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,9 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 29. septembra, do sobote, 4. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Il matrimonio di Lorna«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.30, 19.50, 21.15, 22.05 »La mummia: La tomba dell'imperatore Dragone«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«; 17.45, 20.00, 22.10 »Un segreto tra di noi«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Burn after reading: A prova di spia«; 16.15, 18.10, 20.05, 21.20, 22.00 »Hancock«; 15.50 »Star Wars: The clone wars«; 15.50, 17.40, 19.30 »Kung Fu Panda«. TRST EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Pa-rigi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 17.00, 22.10 »Pa-ra-da«; 18.45, 20.30 »Un giorno perfetto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Il papa' di Giovanna«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.30 »Tropski vihar«; 18.00, 19.50, 21.40 »Vaginalni zobje«; 18.20, 21.10 »Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspi-jan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sfida senza regole«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hancock«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kung Fu Panda«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un segreto tra noi«. SUPER - 16.15, 19.30, 20.55, 22.20 »Shrooms - Trip senza ritorno«; 17.45 »The Rocker - Il batterista nu-do«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »Burn after reading - Spie come noi«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Sfida sen-za regole«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.00 »Un segreto tra noi«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Eldorado Road«. M Izleti SKD SLAVEC RICMANJE - LOG vabi v nedeljo, 19. oktobra, na enodnevni izlet po partizanskih poteh v okolici Velikih Lašč z ogledom muzeja novejše zgodovine (Slovenci v 20.stol 1.in 2.svetovna vojna ter povojna leta) v Ljubljani. Cena izleta znaša 50,00 evrov ter vključuje malico, kosilo v restavraciji, vodiča, vstopnine in prevoz s potniškim avtobusom. Avtobus bo odpeljal s trga nad pokopališčem v Ricmanjih ob 7.uri (zbirališče ob 6.45), s Fernetičev pa ob 7.20. Predviden povratek ob 20.uri. Za informacije in vpis telefonirati na 320-3729925. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 5. oktobra, na jesenski izlet v karnijske Alpe, na Bi-vero in Clapsavon nad Saurisom. Predvideno je približno 6 ur hoje po zmerno zahtevni poti (odvisno od vremenskih razmer). Podrobneje na spletni strani, sedežu društva ali pri vodniku v večernih urah na štev. 041964 061. Prevoz z avtobusom, zato so zaželjene prijave. Obvezen sestanek udeležencev z vplačilom akontacije v četrtek, 2. oktobra, na sedežu društva. IZLET SPDT V VAJONT: v nedeljo, 5. oktobra, organizira SPDT avtobusni izlet v Vajont in v vasi Erto in Casso. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodniki Mladinskega odseka. Pohod po stari oglarski poti (Trui de sciarbon) bo trajal približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta-Trg Oberdan in ob 7.15 iz Sesljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgovarjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 3385953515 ali na elektronsko pošto: »mailto:mladinski@spdt.org« mla-dinski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. IZLET V TOSCANO - ŠE NEKAJ RAZPOLOŽLJIVIH MEST Kmečka zveza obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet po deželi Tosca-na, ki ga prireja Deželno združenje upokojencev - CIA - Konfederacije kmetov Italije od 6. do 11. oktobra. V programu izleta je ogled toskan-skih mest Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta na osebo je 530,00 evrov. Podrobnejše informacije v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, (tel. 040-362941 in tel. 0481-82570). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira 12. oktobra enodnevni izlet v Ptuj. Za informacije in prijave je na razpolago gospa Vesna, tel. 040-271862 (v popoldanskih urah). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira ekskurzijo »Po poteh pesnikov in pisateljev« v ne- deljo, 12. oktobra. Ogledali si bomo domačijo Miška Kranjca v Veliki Polani in kulturno zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu. Odhod iz Gorice ob 7. uri (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani meje), ob 8. uri iz Opčin (Prosvetni dom). Za prijave in informacije pokličite goriški oz. tržaški urad ZSKD (Gorica: 0481531495, Trst: 040-635626). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Koba-lu, tel. 040-826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligurijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, vinograde in torklo ter razne lepote Ligurije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 040-8990103 (Laura), oz. 040-8990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383-389. H Čestitke Naša zlata duša se danes od nas poslovi, ker v zasluženo penzijo hiti. Mi se ji iz srca zahvaljujemo za vsakdanjo sodelovanje, trud, nasmeh, recepte, vse nasvete in dobre besede, ki je vsaki dan za vse nas enakopravno delila in ji želimo, da bi uživala mnogo let penzijo v zdravju in veselju. Tvoji kolegi. 0 Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 12. oktobra: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor God-nic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja v sodelovanju s SKD Barkovlje nastop učencev višjih letnikov flavte, čela in klavirja, ki bo danes, 30. septembra, ob 20.30 uri na sedežu društva v Barkovljah, ul. Bo-nafata 6. Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja diplomski koncert čelistke Irene Ferro Casagrande iz razreda prof. Petra Filipčiča, ki bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri na sedežu Glasbene matice, ul. Montorsi-no 2. Vljudno vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, je na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča«, slikarja Claudia Clarija. Odprto od ponedeljka do petka 10. do 12.ure in 17.do 19. ure do 5. oktobra 2008. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na predstavitev knjige Lučke Kralj Jerman z naslovom Janko Kralj, utišani in pozabljeni slovenski politik (1898-1944). Predstavitev bo v torek, 7. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Knjigo bo predstavil prof. Peter Černic, ob njem bosta spregovorila tudi avtorica ter prof. Tomaž Simčič. Z glasbeno točko bodo nastopili mladi pevci in glasbeniki, pravnuki dr. Kralja. Večer bo vodil Ivo Jevni-kar. Začetek ob 20.30. -/ 0 Mali oglasi APARTMA V SEŽANI dajemo v najem. Klicati v večernih urah na tel. št.: 328-9699156. DAJEM V NAJEM od novembra dalje opremljeno stanovanje na Proseku. Dve sobi, kopalnica, sprejemnica z balkonom, kuhinja in parkirišče. Tel. 040-225320 ali 333-1129574. FLORIN (ZLATI PRINAŠALEC) je skotila kužke. Imajo odličen rodovnik. Cepili jih bomo pred odhodom. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.:335-8111393. IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z večletno izkušnjo v jutranjih urah. Tel.: 348-7428691. MERCEDES B200 TURBO letnik 2006, bencin, avtomatik, 50.000 km, srebrne barve, full-optional, vedno v garaži, v odličnem stanju prodajam. Tel.: 347-3906674. PRODAJAMO domač med, tel. v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAM bencinski chevrolet nubi-ra SK 1,6 SW, letnik junij 2006, edini lastnik, v odličnem stanju, prevoženih 27.000 km. Poklicati na tel. št.: 339-1024723. PRODAM ZEMLJIŠČE-PAŠNIK 1.300 kv.m., v stenicah v Boljuncu. Tel.: 040-280910. ŠTEDILNIK NA DRVA znamke Imar, bele barve, letnik 2003, visok 85cm, globok 61cm, dolg 95cm, v odličnem stanju prodam za 180,00 evrov. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040212538. ŠTUDENTSKI PAR najame majhno stanovanje, dvoposteljno sobo ali garsonjero v Ljubljani, lahko tudi v souporabi z drugimi študenti. Tel.: 340-5466275 ali 040-225089. Id Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 - 228217. Prispevki V spomin na Polda Vatovca darujeta Annamaria in Patrizia z družinama 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na teto Lojzko, Bruno Bu-kavec in Polda Vatovca darujeta Marija in Anita s palacina 60,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob 1. obletnici smrti Ivana in 3. Livi-ja Lesizze darujeta Miranda in Sonja 50,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na Rafaela Cosmo darujeta Danila in Darinka z družinama 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Rafaela Cosmo daruje Dario Lukovec 25,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na dragega nečaka Wal-terja ob 32. rojstnem dnevu daruje teta 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Draga Širce darujejo Nevenka 30,00 evrov ter Ni-ko in Cirila 30,00 evrov za AŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Rafaela Koz-me darujeta Fani in Milan 15,00 evrov za šempolajsko cerkev, v isti namen darujeta Irma in Silvana z družinama 40,00 evrov. Darujte m T vi / RADIO IN TV SPORED Petek, 26. septembra 2008 11 □ Obvestila OTROŠKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN ima vaje ob torkih od 18. do 19. ure v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. Zborovodja je Mirko Ferlan. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da se bodo redni treningi začeli meseca oktobra v zgoniški telovadnici. Začetniki in mlajši atleti vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ostali ob sredah (19.0021.00) in petkih (18.00-20.00). TEČAJ NEMŠČINE organizira društvo NOE. Na tečajih se boste naučili splošnega in poslovnega jezika, poudarek na konverzaciji. Info: 3498419497. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem zdravstvenem okraju (1.nad-stropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se bodo odvijali plesni tečaji pod vodstvom koreografinje Mateje Juvan, vsak ponedeljek od meseca oktobra dalje z naslednjim urnikom: ob 15. uri latino-ameriški plesi in moderni hip-hop namenjen mladini iz srednje in višje šole; ob 16.30 hip-hop, družabni in skupinski plesi za osnovnošolce; ob 18. uri latino-ameriški plesi in plesi standard za odrasle (1. skupina); ob 20. uri lati-no-ameriški plesi in plesi standard (2. skupina). Vpis in info.: 349-7338101. ŽPZ VESELA POMLAD obvešča, da bomo v mesecu septembru imele pevske vaje vsak ponedeljek ob 20.30 v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Toplo vabljene tudi nove pevke. Za informacije pokličite na tel. št. 348-0841705 (Metka). ASD CHEERDANCE MILLENIUM sprejema vpise za tečaj aerobike z vajami za oblikovanje telesa, ki poteka vsak ponedeljek in sredo, v telovadnici OS F.Bevk na Opčinah, od 20.15 do 21.30. Tečaj vodi Petra Krizmančič. Info: 346-1852697. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja v novo sezono. Urniki treningov: 1. skupina 47 let ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na Opčinah (ob sobotah od 10. do 11. ure); 2. skupina 8-11 let ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19. ure na Opči-ne (ob sobotah od 11. do 12.30); 3. skupina 12-15 let ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20.30 pri Banih; 4. skupina (16 let dalje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21.30 pri Banih. Info na tel. št. 349-7597763 Nast-ja ali 346-1852697 Petra. JUS NABREŽINA obvešča člane, da sprejema prošnje za nabiranje suhih drvi na jusarski imovini do danes, 30. septembra. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. PILATES - SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC vadba Pilatesa, Pilatesa body tehnike in telovadbe za hrbtenico in razgibavanje poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini po sledečem urniku: ob torkih od 18. do 19. ure Pilates 2 (nadaljevalni tečaj), od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2; ob sredah uvajalni tečaj Pilate-sa (Pilates 1) za začetnice od 18. do 19.30; ob petkih od 18. do 19. ure Pilates 2, od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2. Zamudnice se lahko zglasijo do konca septembra v telovadnici, ob začetku vadbe. Vabljene. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje danes, 30.septembra na upravnem sedežu v Proseški 71. SKD LONJER KATINARA prireja tečaj joge, ki se bo odvijal vsak torek od 19. do 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo na sporedu danes, 30. septembra. Vpisovanje na tel. št. 3335062494. SKD TABOR - AEROBIKA začetek danes, 30. septembra, ob 20.uri. SLOVENSKA SKUPNOST - SEKCIJA SV. IVAN, KJADIN, KATINARA IN ROCOL prireja za svoj redni sekcijski kongres, ki bo danes, 30. septembra, s pričetkom ob 20. uri, v prostorih Marijinega doma v ulici Brandesia pri Sv. Ivanu. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! SLOVENSKI KLUB klub vabi danes, 30. septembra, na večer »Gašerbrum v be- sedah in podobah«. Vilma Purič in Robert Titan Felix bosta spregovorila o alpinistični knjigi Dušana Jelinčiča »Kam gre veter, ko ne piha«, avtor pa bo predvajal diapozitive o spopadu s himalajskim osemtisočakom. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! SZ MLADOST - OTROŠKA SEKCIJA obvešča, da se je začela otroška mladinska dejavnost 2008/09 in sicer: cicibani 97/98/99/00 in mali cicibani 01/02 ob ponedeljkih in četrtkih od 16.00 do 17.30 ter naraščajniki 95/96/97 ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19.00. Dejavnosti se odvijajo na doberdob-skem nogometnem igrišču. Med zimskim obdobjem se bodo dejavnosti preselile v doberdobsko telovadnico. Za dodatne informacije in nove prijave lahko pokličete na 3356041844. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča da je danes, 30. septembra, na sedežu na Pa-dričah, ob 20.45, redna pevska vaja. vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa-dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). AŠK KRAS - ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO obvešča, da se bo v sredo, 1. oktobra začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. KLEKLJARICE bomo spet začele s svojo dejavnostjo v prostorih KD Lipa v Bazovici. V našo družbo vabimo tudi nove članice. Pred začetkom nove sezone se bomo sestale v sredo, 1. oktobra, ob 20. uri v bazovskem domu, kjer se bomo dogovorile in načrtovale bodoče dejavnosti. Tisti, ki bi se nam radi pridružili se lahko ob večernih urah oglasijo na tel. št. 040-228212, kjer bodo dobili dodatne informacije in pojasnila. KRUT organizira z začetkom oktobra skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu in v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo v sredo, 1.oktobra, v popoldanskih urah demografski urad zaprt zaradi izpopol-njevalnega tečaja osebja. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. SLOVENSKA SKUPNOST - SEKCIJA VZHODNI KRAS vabi na sekcijski kongres, ki bo v sredo, 1. oktobra, ob 20.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Toplo vabljeni vsi, ki si prizadevamo za slovenstvo ter za dobro bit in razvoj našega naroda in zemlje, ne-glede na ideologijo ali politično prepričanje. Lep pozdrav! Sekcija Vzhodni Kras. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in prijatelje na redno sejo, ki bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri, v Gregorčičevi dvorani, v ul. S. Frančiška 20. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 3284559414. ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD. IGO GRUDEN vabi otroke v začetniški tečaj in odrasle na tedenska srečanja. Mentor je Boris Fabjan. Prvo srečanje bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabreži-ni. Za informacije Martin Venier, tel. 348-0381142. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S.Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 2. oktobra, ob torkih in četrtkih, ob 8.30; rekreacija odrasli, od 3. oktobra, ob ponedeljkih in petkih, ob 21.uri; otroška telovadba od 4. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9.uri, skupina mlajših pa ob 10.uri. Prisrčno vabljeni! AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, začela vadba namiznega tenisa za re- kreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.30 do 22.00 ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, začela vadba splošne telovadbe za odrasle v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: četrtek od 20.00 do 21.00 ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v športno kulturnem centru v Zgo-niku. Urnik: ponedeljek in četrtek od 08.30 do 09.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠZ SLOGA da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj moto-rike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Op-činah. Tečaj bo začel 2. oktobra. ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA - Upravni sestanek Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca, se bo vršil v četrtek, 2. oktobra, ob 19.45, na sedežu KD Ivan Grbec v Škedenjski ulici 124, v Škednju. KRUT organizira skupinske vaje za preprečevanje in lajšanje osteoporoze in bolečin v hrbtenici. Vadba je namenjena članom in se bo pričela v četrtek, 2. oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SLOVENSKA SKUPNOST - sekcija Re-pentabor in sekcija Zgonik priredita v četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri, na kmetiji Milič v Zagradcu, sekcijski kongres. Vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na duhovno srečanje, ki bo v četrtek, 2. oktobra, pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu. Ob 16. uri sv. maša, po maši pa družabno srečanje v praznovanje Sv. Vincencija Pavelskega. TELOVADBA ZA ODRASLE v organizaciji KK Adria se bo odvijala v ŠKC v Lonjerju vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21.ure. Prvo srečanje v četrtek, 2.oktobra. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040-910339 (gospa Pierina). ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v četrtek, 2. oktobra, v Križu, ob 20.30. 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali na večerji 4. oktobra v Zagradcu. Zamudniki naj se čimprej javijo na mail vecerja83@gmail.com ali na 335-5316286 (Veronika). KD PRIMAVERA-POMLAD iz Nabreži-ne organizira tečaj na tematiko: »Delavnica o življenjepisnih kriznih trenutkih: razumeti jih za nadaljnji razvoj«. Zainteresirani so vljudno vabljeni na uvodno konferenco, ki se bo vršila dne 3. oktobra ob 20.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Konferenco in tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psihoterapeutkinja. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 347-4437922. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. Prvo srečanje v petek, 3. oktobra, ob 19. uri začetni, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Poteka po sledečem urniku: Pilates-uvaja-nje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.30- 19.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 3496483822 (Mileva) od 14. ure dalje. SK DEVIN IN RAZVOJNO KULTUR-NOTURISTIČNO ŠPORTNO DRUŠTVO GORJANSKO prirejata čezmej-ni izlet z gorskimi kolesi v nedeljo, 5.oktobra, v okviru jesenskega praznika v Medji vasi. Zbirališče z vpisovanjem v Medji vasi od 8.30 do 9.45. Start ob 10.uri. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM: 15. septembra so se začeli tečaji rekreativne telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisovanjem! V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 5. oktobra, po maši od 8. ure tradicionalna procesija v čast Rožnovenske Matere Božje. Vabimo noše. Igrala bo godba s Proseka. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT IN VZPI SEKCIJA DEVIN NABREŽINA vabita na proslavo ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB, v Praprotu, v nedeljo, 5. oktobra, ob 15.30. Program: pozdrav Giorgio Marzi predsednik VZPI Trst, priložnostna misel Milan Kučan, sledi nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in Godbenega društva Na-brežina. V primeru slabega vremena bo proslava potekala pod šotorom na prireditvenem prostoru v Praprotu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v okviru 13. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem na prvi večer v sezoni, ki bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Na sporedu je odprtje razstave Simone Ane Krajger in li-terarno-glasbeni večer, ki ga bodo oblikovali Stanko, Samo in Miro Wakou-nig. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira osnovni - 12 urni tečaj standardnih in latinsko ameriških plesov za srednje in višješolce ob sredah od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Ni potrebno vpisovanje v paru! Tečaj vodi Petra Križmančič. Prvo srečanje v sredo, 8.oktobra. Info na 3461852697 ali +38651875966 Petra; 3497597763 Nastja. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Prvo srečanje bo četrtek, 9. oktobra. Vabljeni! KRUT sporoča, da tečaj joge pričenja v četrtek, 9. oktobra, ob 19.30. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040360072. OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi vse otroke, ki so jim všeč ljudski ples in petje ter družabnost, na prvo vajo v četrtek, 9. oktobra, od 17. do 18. ure v društvene prostore SKD Škamperle na stadionu 1. Maj v Trstu. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 3488012454. Vpisovanje je odprto vsem. Vljudno vabljeni. ASD-SK BRDINA sklicuje v petek, 10. oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1.sklicu ob 19.30 in v 2.sklicu ob 20.30. Vabljeni člani društva. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 338-6439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki ga vodi Matjaž Šček, ima vaje ob petkih od 17. do 19. ure v Bazovskem kulturnem domu. Dobrodošle so nove pevke (stare od 14 do 19 let). Info: 333-1176331 in 0038641495281 (Slo). ČEZMEJNI MLADINSKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki druži mlade od 10. do 14. leta, ima vaje ob četrtkih v Ljudskem domu v Trebčah v dveh izmenah (za nove pevce od 16.15 do 17.15). Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). SK DEVIN prireja »Smučanje na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9. do 11. ure. 2. izmena od 11. oktobra do 1. novembra oz. od 12. oktobra do 2. novembra.Možnost najema opreme. Informacije na 3388621592, 040-209873 ali na info@skde-vin.it SKD VIGRED obvešča pevce in godce od vse povsod, da bo tudi letos v okviru 13. Kraškega Oktoberfešta, v Praprotu pod šotorom v nedeljo, 12. oktobra, ob 16. uri tradicionalni Kraški Muzikfešt. Sodelujejo lahko muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine. Prijave do sobote, 11. oktobra zvečer pri odbornikih društva, oz. na prireditvenem prostoru v Praprotu ali na e-mailu: tajnistvo@skdvigred.org. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da že poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. MEPZ SKALA SLOVAN obvešča pevke in pevce, da se bodo pevske vaje odvijale ob ponedeljkih in četrtkih, ob 20.45, v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBVESTILO OLJKARJEM: Kmečka zveza obvešča, da Deželna služba za varstvo rastlin svetuje s svojim opozorilom z dne 26. septembra, da so še možni napadi oljčne muhe. Oljkarji, ki še niso opravili škropilnega posega proti oljčni muhi za preprečitev napada ličink te žuželke, še zlasti na območjih kjer je bil presežen prag nevarnosti, naj to opravijo čimprej na oljčnikih belice. Omenjena služba svetuje škropljenje s sredstvi na osnovi dimetoata (Rogor). Pri tem opozarja, da je karenčna doba tega pripravka 28 dni in je zato ta poseg, upoštevajoč čas obiranja oljčnih plodov, verjetno zadnji. V primeru ojčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se olj-karji posvetujejo s strokovnjaki o morebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECOTRAP 338-9176435, za varstvo MAGNE-OLI 347-9422892. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. Pevo-vodji Nicole Starc in Aljoša Saksida. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste osnovnošolce. Tedenska srečanja, vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v društvenih prostorih v Šem-polaju. Mentorica Jelka Bogatec. Info na tel. št.: 380-3584580. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacija za odrasle potekala v prostorih Stadiona 1.maj s sledečimi urniki : ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 16.30 do 17.30. Vadba se prične 2. oktobra. Informacije na licu mesta. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 13. oktobra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, od 18. do 19. in od 19. do 20. ure; četrtek, od 19. do 20. in od 20. do 21. ure. Za vpis in pojasnila pokličite na tel. št.: 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma) v večernih urah. 35-LETNIKI se bomo zbrali na praznovanju v restavraciji Križman v Repnu, v soboto, 8. novembra, ob 20. uri, kjer bo večerja z zabavo. Prijavite se na naslov: vecerja1973@yahoo.it (napišite svoje ime in priimek, datum rojstva in telefonsko številko) ali pokličite ob urah obedov na tel. 338-9436142 (Gabrijela). Vabljeni! Ob izgubi drage mame Anice izrekata Dušku Udoviču in svojcem iskreno sožalje Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja Ob izgubi drage mame Anice izreka Dušanu iskreno sožalje Zadruga Vital S Stojanom in Duškom žalujeva ob smrti njune mame, tovarišice Anice Udovič. Bila nam je vsem v ponos. Bruna Zorzini in Stojan Spetič Ob izgubi drage mame izrekamo Dušanu in svojcem občuteno sožalje. David Stupar in vsi pri podjetju Graphart Ob izgubi drage mame izrekamo Duškotu in svojcem občuteno so-žalje Dušan in Anamarija ter Rado in Ani 1 2 Torek, 30. septembra 2008 KULTU RA / deskle - Kogojevi dnevi Poklon Marijanu Gabrijelčiču ob deseti obletnici njegove smrti Konert so oblikovali solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana Skladatelju Marijanu Gabrijelčiču, rojenemu 18. januarja 1940 v Gorenjem polju nad Anhovim in enemu od ustanoviteljev Kogojevega festivala, je bil namenjen šesti koncert v okviru letošnjega 29. mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi. V Kulturnem domu v Desklah so ga 25.septembra oblikovali solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana, ki so pod vodstvom Aleksandra Spasica že kar v uvodu občinstvu postregli tudi s krstno izvedbo Božične kantate za tri pevske soliste, (mešani) zbor in (veliki) orkester (z orglami). Skladba, ki je bila napisana leta 1996 in bi morala biti izvedena že istega leta v Rimu, predstavlja neke vrste avtorjevo apoteozo pisanja na nabožne tekste in sodi med eno zadnjih pa zagotovo najobsežnejših skladateljevih del. V njem pogosto izstopa intenzivno povezovanje vokala in inštrumentala in skrajno inštrumentalno vodenje solističnih pevskih glasov in zbora, kar je tudi eno osnovnih kompozicijskih značilnosti skladatelja. Je pa Božična kantata tudi eno tistih del, v katerih lahko Ga-brijelčiča odkrivamo kot izrazito ustvarjalnega umetnika, ki je bil večkrat v protislovju sam s sabo, kot glasbenika, ki je prisegal na tradicijo in hkrati občudoval avantgardo. In kot bi nam v Labodjem spevu skladatelj, razpet med rodnimi kraji v Posočju in Škofjo Loko, želel predati vsa svoja globoka, a tudi zelo kaotična razmišljanja o glasbi, o odnosih med ljudmi, o grenkih in lepih spoznanjih življenje in tudi minevanja ... Kanta- ta je namreč nizanje številnih trenutkastih prebliskov, ki pa žal nikakor ne zaživijo kot celostna zvočna slika. Ta je še zlasti neurejena v inštru-mentaciji, razpršenost zvoka pa so še najbolj občutili člani zbora, ki so zaradi številnih naglih prehodov v atonalnost ali skladateljeve uporabe kla-strov imeli pogoste težave z intonacijo. Sopra-nistka Urška Žižek, tenorist Dejan Vrbančič, basist Saša Čano so z občudujočo spoštljivostjo, vztrajnostjo in pogumom odpeli svoje solistične vloge. Kot precej bolj tehtne skladbe so v nadaljevanju večera zazveneli Preludij (Garcia Lorca) za harfo, ženski zbor, tenor in godala (solist Andrej Debevec) in Spominski spevi za solistični vokalni pevski kvartet, pihalni in trobilni kvintet, tolkala, mandolino, harfo in godala z latinskim podnaslovom in prostim prevodom v slovenščino Dokler diham, upam (solisti: U. Žižek, Elena Dobravec, D. Vrbančič, Z. Potočan), čeprav bi si tudi za izvedbe le-teh želeli večjo dvorano in več godalcev, saj bi se le tako lahko zares približali umetniški občutljivosti samih del, skladb, v katerih je Marijan Gabrijelčič vendar hrepenel po iskanju sožitja. Gabrijelčiču, »s katerim je bilo življenje zanimivo, ne pa vedno prijazno« (A.P. Florjančič) so se ob letošnji deseti obletnici smrti poklonili tudi prijatelji v Škofji Loki in pri tamkajšnjem Muzejskem društvu v zbirki Doneski izdali knjigo, ki so jo v prostorih OŠ Deskle predstavili pred koncertom. »Gre za prvi tovrsten vpogled v Gabri- jelčičev opus tako po njegovi bibliografski kot tudi po biografski strani, za kompletno njegovo dejavnost, popis njegovega obsežnega publicističnega dela, » je na predstavitvi povedal dr. Fran Križnar, eden od urednikov. Glavni del knjige sta nekoliko prirejeni diplomski nalogi Valentina Bogataja in Metke Sulič, v njih so našteta vsa skladateljeva dela, popis nosilcev zvoka z njegovimi posnetki in predstavljeno je kar 673 kritik in ocen koncertov, recenzij sodobnih del, esejev in podobnih besedil, ki jih je Gabrijelčič objavil od leta 1966 do leta 1991. V zadnjem delu lične knjige z naslovom Marijan Gabrijelčič 1940 - 1998 pa spregovorijo prijatelji, ki nekoliko drugače, mogoče celo bolj s senčne strani opisujejo Gabrijel-čiča, in tako tehtno dopolnjujejo celostno podobo ustvarjalca, ki je ».večkrat zbujal pomisleke, zavračanje, bil večkrat tudi ambivalenta in protislovna osebnost, bil človek, o katerem so mnogi govorili, da je prehitro obvladoval prostor (glede na to, da je prihajal iz periferije), bil skratka nadstandarden, in knjiga naj pomaga, da ga razumemo tudi v tem segmentu.« (A.P. Florjančič) Pobudo za knjigo je dala skupina prijateljev Gabrijelčiča - Skupina Gama, pri tem pa so jo podprli Občina Škofja Loka, Občina Kanal, Slovenska filharmonija, Akademija za glasbo v Ljubljani, Zveza slovenskih skladateljev, Združenje umetnikov Škofja Loka in rodbina Gabrijelčič -Kukovica. Tatjana Gregorič Sinoči ljubljanska premiera Viharja Po mariborski premieri Shakespearovega Viharja v režiji Vita Tau-ferja je bila sinoči v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma še ljubljanska. Avtor priredbe te kopro-dukcijske predstave med SNG Drama Maribor, Slovenskm mladinskim gledališčem, Slovenskim stalnim gledališčem Trst in Cankarjevim domom je Andrej Rozman Roza. V Viharju so se vodilni igralci treh gledaliških ansamblov združili v zasedbo, kakršne po prepričanju ustvarjalcev predstave na slovenskih odrih še ni bilo mogoče videti. Priznanim igralskim imenom, kot so Peter Boštjančič, Kristijan Ostanek, Robert Prebil, Matej Recer, Matevž Biber, Sandi Pavlin, Nejc Ropret, Davor Herga, Boris Kos, Ivan Pe-ternelj, Dario Varga, Ivan Godnič, Sebastijan Starič, Maša Tiselj, Uroš Maček, Lara Komar in Dušan Te-ropšič, so se bodo na odru Gallusove dvorane pridružili tudi balet-niki Opere in baleta SNG Maribor. Vihar je tista Shakespearova igra, ki je najbolj zaznamovala sodobno gledališče zadnjega stoletja, in je igra, ki je bila in je še danes tako rekoč diskretni predmet poželenja slehernega velikega imena gledališke režije. Vihar je s svojo izmišljijo čarobnega otoka, kjer Prospero, Kali-ban, Miranda in Ariel skupaj oblikujejo utopični svet, v katerem se prepletajo preteklost in prihodnost, stari svet in novi svet, ideali-zacija in realnost, pisan za sodobni čas, v katerem učinkuje osupljivo sveže. (STA) trst -SSG Mednarodno srečanje založnikov uvedlo letošnji niz Pesniških večerov Tržaški Kulturni dom se je v soboto popoldne prelevil v mednarodno pesniško središče, v katerem so različni pesniki izrazili moč in vizijo besed, ki jim sicer pripadajo. S sobotnim srečanjem se je uradno zaključilo 5. mednarodno srečanje založnikov in avtorjev srednje in jugovzhodne Evrope Škocjan 2008, obenem pa je pesniški večer predstavljal uverturo v novo sezono Slovenskega stalnega gledališča. Prijetno druženje je povezoval Janko Petrovec, ki je uvodoma pozdravil navzoče in pojasnil, da tržaško gledališče letos že drugo leto zapored gosti zaključni del omenjenega mednarodnega srečanja, ki je sicer del projekta Revija v reviji, organizator dogodka pa je društvo Apokalipsa. V imenu tega društva je nato spregovoril koordinator projekta in odločilni mož založbe Apokalipsa Primož Re-par, ki je na kratko orisal vsebino srečanja in vsem skupaj zaželel prijetno pesniško branje. Literarno popoldne se je začelo z branjem odlomkov iz romana z naslovom Patriarhata davno minula slava, pod katerega se je podpisal češki pisatelj, pesnik in publicist Pavel Brycz, ki pa se srečanja zaradi delovnih obveznosti ni mogel udeležiti. Delček kompleksne zgodbe nam je zato predstavil Janko Pe-trovec, ki je postregel tudi s podatkom, da gre za zgodbo, ki nas popelje skozi celotno dvajseto stoletje, saj se pripoved začenja s prvo svetovno vojno, končuje pa se s černobilsko nesrečo. V nadaljevanju so besedo prevzele pesniške duše, ki prihajajo iz Slovenije, Velike Britanije, Črne gore ter s Slovaške in Češke. V množici gostujočih poetov so bili skoraj vsi že uveljavljeni pesniki. Maja Vidmar, Peter Šulej, Matjaž Kocbek, Meta Kušar, David Cobb in Pavle Goranovic so s svojim branjem posegli v različne tematike, marsikdo pa je skozi poezijo izrazil svoja čustva, doživljanja in poglede na svet, ki nas obdaja. Gostje so svoje poezije brali v izvirnih jezikih, povezovalec večera Janko Petrovec pa je nato prebral še prevod v slovenski ali italijanski jezik. Za prevode v italijanščino je poskrbela Daria Be-tocchi. V tržaškem Kulturnem domu se je sklenilo mednarodno srečanje založnikov KROMA Popoldansko branje so v večernih urah oplemenitili še glasbeni trenutki, za katere je poskrbela kanadska zasedba Gordon Grdina Trio, na čelu katere je kitarist slovenskega rodu Gordon Grdina, ob njem pa sta nastopila še Tommy Ba-bin na basu in Kenton Loewen na bobnih. Posebna gosta večera sta bila še odlični slovenski saksofonist Primož Si-mončič in priznani slovaški slikar Marek Ormandik, ki je med glasbenim delom večera skupaj s sinom Michalom slikal kar v živo. Za konec naj povemo, da bo Slovensko stalno gledališče v prihajajoči sezoni pripravilo še kar nekaj podobnih pesniških večerov. Po nekaterih napovedih jih bo najmanj šest, na enem izmed njih pa bo nastopila briljantna publicist-ka Manca Košir. V gosteh bodo med drugimi tudi nekateri imenitni predstavniki generacije, rojene v sedemdestih letih minulega stoletja, ki pa se lahko pohvalijo z doslej kar lepo bero izdanih pesniških zbirk. Vsi našteti pesniški večeri bodo vstopnine prosti. (sč) ljubljana - Razstava v NUK Pavčkovi Darovi Ob 80-letnici pesnika, esejista, prevajalca in akademika V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so na ogled pesniške zbirke, esejistične knjige, knjige za otroke, prevodi v tuje jezike in prevajalsko delo - vsi »darovi« Toneta Pavčka. »Zdaj sem razprt, razkrit, razdeljen po vitrinah, razstavljen, pa vendar sem tukaj, cel in vaš,« je dejal ob razstavi. Odprli so jo včeraj, na njegov 80. rojstni dan. Z razstavo, ki so jo opoldne odprli v razstavni dvorani, se je knjižnica poklonila življenjskemu jubileju pesnika, esejista, prevajalca in akademika Pavčka. Pod naslovom Darovi jo je pripravila Tatjana Kovač, saj, kot je dejala, ob jubileju navadno pregledujemo darove. Pavček je obveljal za pesniškega dolenjskega in zemeljskega nostalgika. Toda poznati je treba vsaj dva Pavčka, meni akademik Matjaž Kmecl: tistega zgodnjega, ki so mi vsi pripisovali mur-novstvo, češ da ves tiči v žitih, zelenih pejsažih in dolenjski zemlji, potem pa se je v njegovo poezijo počasi naseljevala refleksija, dokler se ni konec sedemdesetih let srečal s smrtno ranljivostjo življenja in je moral začeti iskati nov smisel v pesmih. Po Kmeclovih besedah je prišlo do tektonskih premikov v njegovi poeziji, Pavček je spoznal, da življenje ni samo svetloba, ampak je tudi tema, prišel je do nove filozofske poetike. Tisti zgodnji Pavček s svojo igrivostjo pa je živel naprej in že zelo zgodaj prešel v otroško poezijo. Opozoriti pa je treba še na njegovo prevajalsko delo, saj je Slovencem dal nekaj deset prevedenih knjig. Pavček, pravnik po izobrazbi, se je ukvarjal tudi z ravnateljevanjem, uredniškim delom, novinarstvom, odločilno je zaznamoval zlata leta slovenske televizije. Po mnenju v.d. ravnatelja NUK Lenarta Šetinca sodi med največje osebnosti sodobne slovenske zgodovine, ki se je ob vseh prelomnih in usodnih obdobjih Slovenije in slovenstva kot pisec, predsednik društva pisateljev, poslanec, človek s poslanstvom zavzeto in hrabro odzval na izzive. »Tone Pavček je z Dolenjske, a doma je povsod, kjer je doma slovenska beseda, slovenska knjiga, pa tudi tam, kamor so prišli prevodi njegove pisane besede,« je poudaril Šetinc. »Njegovi gromki, duhoviti in ognjeviti nastopi nas vedno znova pritegnejo in prepričajo, tudi otroci so njegova navdušena publika, kar je gotovo največje priznanje vsakemu literarnemu ustvarjalcu.« Slovenske knjižnice danes hranijo 814 samostojnih bibliografskih enot Toneta Pavčka, ki je s tem prispeval nenadomestljivi del k slovenski književni zakladnici, je še dejal Šetinc in jubilantu zaželel, da bi »še naprej uspešno lovil v verz nemogoče«. (STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, 26. septembra 2008 13 zda - Kljub temu, da je bil v nedeljo dosežen dogovor med Belo hišo in voditelji kongresa Republikanci »minirali« načrt za reševanje finančnega sistema Vrtoglav padec na borzah - Podporniki zakonskega predloga trdijo, da bo glasovanje kmalu ponovljeno WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je včeraj z 228 glasovi proti in 205 glasovi za zavrnil predlog zakona o posredovanju države pri reševanju finančne krize v vrednosti 700 milijard dolarjev. Za predlog zakona je v predstavniškem domu glasovala večina demokratov, vendar premalo, da bi presegli opozicijo republikancev.Odločitev je povzročila vrtoglav padec na svetovnih borzah, ključni newyorški indeks Dow Jones pa je utrpel enega največjih padcev. Kot ocenjujejo gospodarski analitiki, so republikanci kljub dogovoru med Belo hišo in kongresnimi voditelji obeh strank pokazali, da jih lastna politična usoda skrbi bolj, kot pa usoda ameriškega gospodarstva. Razočaranje nad izidom glasovanja je nemudoma izrazil tudi ameriški predsednik George Bush, ki kot kaže na koncu svojega drugega mandata nima več dovolj moči, da bi vplival na strankarske kolege v kongresu. Podporniki predloga zakona, o katerem je bil v nedeljo dosežen kompromis sicer trdijo, da bo glasovanje kmalu ponovljeno. Dokler predloga ne potrdita oba domova kongresa, ga Bush ne more podpisati v zakon. Senat naj bi o predlogu glasoval šele v sredo. Dramatičnost dogajanja v predstavniškem domu, v času ko so delniški indeksi Wall Streeta vrtoglavo padali, je med drugimi izrazil republikanski kongresnik iz Wisconsina Paul Ryan, sicer podpornik predloga. "Če nam ne bo uspelo narediti kar je prav, potem nam lahko pomagajo le še nebesa. Večina med nami pravi, da si želi potrditve predloga, vendar pa si večina želi, da bi zanj glasoval nekdo drug," je dejal Ryan. Predlagatelji zakona so neodločenim kongresnikom dali na koncu še dodatnih 40 minut za glasovanje, da bi jih morda prepričala dramatičnost padanja indeksov na Wall Streetu, vendar zaman. Republikanski kongresniki, kot je Darrell Issa iz Kalifornije, so vztrajali na načelnem nasprotovanju posredovanja države v gospodarstvo, ne glede na pozive podpornikov, da kompromis tudi njim ni všeč, vendar pa da ne gre več le za pomoč finančnim hazarderjem na Wall Streetu, ampak za preprečitev gospodarske katastrofe za vso državo. "Glasovanje za ta predlog bi bila krsta na krsto Ronalda Rea-gana," je dejal Issa in spomnil na idola kon-zervativcev, nekdanjega predsednika Ro-nalda Reagana, ki si je prizadeval za zmanjšanje vpliva države na gospodarstvo. Demokratski in republikanski voditelji ameriškega kongresa so v nedeljo v Washingtonu dosegli dogovor o reševanju finančne krize, v katero so zašle ZDA zaradi zastoja na nepremičninskem trgu. Finančni minister Henry Paulson je pred tednom kongresu poslal predlog na treh tipkanih straneh za največje vladno posredovanje v gospodarstvo od časa velike gospodarske krize 30. let prejšnjega stoletja. Paulson je prosil za 700 milijard dolarjev s katerimi bi vlada lahko odkupovala slabe naložbe finančnih podjetij v vrednostne papirje, ki so bili podprti s hipote-karnimi posojili. Kongresniki so bili nemudoma načeloma za ukrepanje, vendar so vladni predlog zavrnili, ker ni imel skoraj nobenih varovalk. Začela so se mučna pogajanja z razlagami, da je ukrepanje nujno za preprečitev zloma ameriškega gospodarstva, po vrsti propadov velikih finančnih ustanov in kreditnega krča, ki je zajel trg. Kongresni pogajalci so načelen dogovor sprejeli že pretekli četrtek, vendar so ga porušili konzervativni republikanci iz predstavniškega doma, ki so predlagali, da vlada namesto porabe proračunskega denarja da jamstva zasebnim podjetjem. Ta bi sprejela vlogo odkupovanja slabih naložb finančnih podjetij. Ta zahteva je zdaj deloma v zadnjem predlogu, o katerem so se dogovorili v nedeljo. Republikanci pred- stavniškega doma sicer v nedeljo niso takoj povedali svoje mnenje o načrtu. Dogovor predvideva, da dobi Paulson nemudoma 250 milijard dolarjev, 100 milijard pa še, če bo predsednik Bush dejal, da so potrebne. Preostalih 350 milijard naj bi se posebej potrjevalo kasneje, in sicer po potrebi. Demokrati so dosegli, da se po petih letih izvajanja načrta pogleda, kdo je imel od tega korist in ta bo moral dobičke vrniti v proračun. Kongresniki obeh strank so ob nasprotovanju administracije dosegli, da se direktorjem podjetij, ki prejmejo državno pomoč omejijo plače in bonusi. Po predlogu bi bile kompenzacije direktorjev, ki od svojih podjetij prejmejo nad 500.000 dolarjev letno dodatno obdavčene. To velja za direktorje podjetij, ki bi od države prejele več kot 300 milijonov dolarjev. Dogovor je tudi predvideval, da se lahko vlada pogajala na strani posojilojemalcev, da s posojilodajalci dosežejo znižanje obrokov odplačil hipotekarnih posojil. Demokratom pa ni uspelo doseči, da bi uzakonili enako pravico za sodišča. Predlog sta načeloma podprla tudi oba predsedniška kandidata, demokrat Ba-rack Obama in republikanec John McCain. (STA) eu - Borze včeraj spet v rdečem Finančna kriza udarila po evropskih bankah LONDON, FRANKFURT - Finančna kriza se je v teh dneh iz ZDA preselila v Evropo. Evropske borze so včeraj zašle spet v rdeče. Tako so se odzvale predvsem na novico o delni nacionalizaciji finančne skupine Fortis s strani držav Beneluksa in na napoved britanske vlade, da bo nacionalizirala britansko hipotekarno banko Bradford & Bingley. Nemška centralna banka in finančni nadzornik BaFin sta v noči na ponedeljek sporočila, da so nemške banke nemškemu koncernu Hypo Real Estate (HRE) ponudile kredit v višini do 35 milijard evrov, ki bo tej hipotekami banki pomagal iz težav. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so v nedeljo obelodanili 11,2 milijarde evrov vreden načrt za rešitev bančnega in zavarovalniškega koncer-na Fortis. Na hitro oblikovan načrt predvideva delno nacionalizacijo Fortisa. Vlade želijo na ta način v času po vsem svetu razširjajoče se finančne krize zagotoviti trdnost Fortisa, s tem pa varnost za varčevalce. V skladu s z načrtom bo Belgija prevzela 49 odstotkov belgijske enote koncerna, ki nastopa pod imenom Fortis Bank. Za to bo odštela 4,7 milijarde evrov. Nizozemska vlada bo pridobila 49-odstotni delež v nizozemski enoti, imenuje se Fortis Bank Nederland Holding, in za to odštela štiri milijarde evrov. Luksemburg pa bo 49 odstotkov družbe Fortis Banque Lukembourg kupil za 2,5 milijarde evrov. V Evropski komisiji so se na to odzvali z besedami, da usklajeno delovanje ob delni nacionalizaciji Fortisa dokazuje, da evropski finančni sistem deluje. Predsedujoči Evropskemu svetu, francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je napovedal, da se bodo visoki predstavniki Evropske unije v prihodnjih dneh sešli na pripravah na globalni vrh, na katerem naj bi govorili o krizi na svetovnih finančnih trgih in med drugim pripravili temelje za nov mednarodni finančni sistem. belorusija - Opazovalci OVSE Volitve niso bile v skladu s standardi MINSK - Nedeljske parlamentarne volitve v Belorusiji kljub manjšim izboljšavam niso bile v skladu z demokratičnimi standardi, so sporočili mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Pri tem so še posebej izpostavili netransparentnost štetja glasov, ki je bilo "slabo ali zelo slabo na 48 odstotkih volišč," ki so jih obiskali. Opazovalcem Ovseja ni bilo dovoljeno nadzirati štetja glasov ali pa so bili pri tem ovirani v 35 odstotkih primerov, medtem ko so štetje ocenili kot "slabo ali zelo slabo" na 48 odstotkih volišč, ki so jih obiskali. Za- ALEKSANDER Lukašenko nemčija Na nedeljskih deželnih volitvah, prvič po letu 1962 Krščansko socialno unija (CSU) izgubila absolutno večino na Bavarskem MÜNCHEN - Na Bavarskem vladajoča Krščansko socialna unija (CSU) je na nedeljskih volitvah v tej nemški zvezni deželi doživela najhujši poraz v zadnjih 54 letih in tako izgubila monopolni politični položaj. Glede na dokončne rezultate volitev je CSU dobil 43,4 odstotka glasov. To je skoraj 20 odstotkov manj kot na volitvah pred petimi leti, ko je dobil 60,7 odstotka glasov. CSU bo tako za vodenje Bavarske potreboval koalicijske partnerja, potem ko je imel v deželnem parlamentu kar 46 let absolutno večino. Nedeljski volilni rezultat je bil za konservativce najhujši po letu 1954, kot so prejeli zgolj 38 odstotkov glasov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. CSU, hčerinska stranka Krščansko demokratske unije (CDU), ki skupaj s socialdemokrati (SPD) vlada na zvezni ravni, na Bavarskem vlada od leta 1957, absolutno večino pa je imela od leta 1962. Vodja CSU Erwin Huber je izid volitev označil za "težaven, črn dan za CSU", medtem ko je bavarski ministrski predsednik Günther Becksterin izjavil, da ga je obseg izgube "zmrazil". Nekdanji vodja CSU in nekdanji bavarski ministrski predsednik Edmund Stoiber je po slabem izidu stranke, ki ga je označil za "najbolj grenek trenutek svojega političnega življenja" napovedal vnovično močnejše angažiranje v stranki, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Predsednica matične stranke CDU in nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem dejala, da CSU na Bavarskem očitno ni dosegla svojega cilja. "Očitno smo bili neuspešni pri krepitvi zaupanja ljudi v našo absolutno večino," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarila Merklova. Kljub temu pa je poudarila, da je le njena stranka tista, ki bi se v prihodnje lahko uspešno zo-perstavila gospodarskim in finančnim pretresom, ki jih globalizacija prinaša tudi v evropsko največje gospodarstvo - v Nemčijo. Da je nedeljski rezultat nevaren za CDU, so mnenja tudi nekateri politični analitiki, poroča AFP. Kot je pojasnil Franz Walter iz univerze v Gottingenu, je CDU na zadnjih treh volitvah vedno dosegla manj kot 30 odstotkov podpore, čez 35 odstotkov podpore pa ji je uspelo doseči zgolj po zaslugi podpore, ki jo je CSU uživala na Bavarskem," je dejal Walter. Tudi drugi politični analitiki so ob tem izrazili prepričanje, da se je obdobje, ko se je CDU lahko zanašala na rezultat CSU, končano. Ob razočaranju vodstva CSU je bil generalni sekretar CDU Ronald Pofal-la z volilnim izidom pomirjen, saj so na volitvah z izgubami CSU po njegovih besedah pridobile druge desnosredin-ske stranke, ne pa socialdemokrati (SPD). Socialdemokrati so namreč na nedeljskih volitvah prejeli 18,6 odstotka glasov, kar je odstotek manj kot na volitvah leta 2003 in novi najslabši rezultat te stranke na Bavarskem po drugi svetovni vojni. Zeleni so na nedeljskih volitvah na Bavarskem prejeli 9,4 odstotka, medtem ko novi Levi stranki ni uspelo prestopiti petodstotnega praga za vstop v deželni parlament. Se je pa v deželni parlament prvič doslej uspelo uvrstiti Svobodnim demokratom, ki so prejeli osem odstotkov glasov, in Svobodnim volivcem z 10,2 odstotka. Obe stranki veljata za potencialna koalicijska partnerja CSU. CSU je na volitvah dobila 92 sedežev v parlamentu, SPD 39, Svobodni demokrati 16, Svobodni volivci 21, Zeleni pa 19. Volilna udeležba je bila 58,1-odstotna. Na volitve je bilo pozvanih okoli 9,3 milijona volivcev. (STA) radi tega je bila kompromitirana transpa-rentnost tega temeljnega elementa volilnega procesa, so včeraj ocenili opazovalci, piše na spletni strani Ovseja. Kot problem so izpostavili tudi "strogo nadzorovano okolje s komaj vidno kampanjo". Oviro demokratičnim volitvam v skladu s standardi Ovseja namreč še vedno predstavlja zakonodaja. Predvolilne kampanje tako skoraj ni bilo, njeno medijsko pokrivanje pa volivcem ni dalo zadostnih informacij, da bi lahko informirano izbirali. Politične stranke so imele manjšo vlogo, omejitve, ki so jih postavile oblasti, pa niso omogočile živahne kampanje s pravo konkurenco, meni opazovalna misija Ovseja. Med pozitivnimi premiki so opazovalci izpostavili nekoliko večji dostop predstavnikov opozicije do volilnih komisij, ponovitev predvajanja petminutnih spotov kandidatov v najbolj gledanem terminu ter zapečatenje volilnih skrinjic preko noči v času petdnevnih predčasnih volitev. Po preštetju glasov v skoraj vseh volilnih okrajih, je volilna komisija včeraj sporočila, da se v parlament ni uspelo prebiti nobenemu opozicijskemu kandidatu. Zato je vodja opozicijske Združene državljanske stranke Anatolij Lebedko že pozval EU in ZDA, naj rezultatov volitev ne priznajo. "V Belorusiji ni bilo volitev. To je bila volilna farsa za Zahod," je dejal. Za 110 sedežev v parlamentu se je potegovalo 263 kandidatov, vključno s 70 iz opozicije. Pred štirimi leti opozicijski kandidati sploh niso smeli kandidirati, na letošnjih volitvah pa jim je predsednik Aleksander Lukašenko to dovolil. Vodja volilne komisije Lidija Jermo-šina je še zatrdila, da so volitve potekale v skladu z mednarodnimi standardi, pri čemer je dodala, da so se volivci bali, da bi izgubili to, kar imajo. Volilna udeležba je bila 75,3-odstotna, končni uradni izidi pa bodo znani v petek. ZDA so v odzivu izpostavile, da volitve niso bile v skladu z mednarodnimi standardi. Tiskovni predstavnik State De-partmenta Robert Wood je ob tem izpostavil, da so mednarodni opazovalci kritizirali potek volitev, potem ko so ZDA napovedale, da bodo po oceni volitev razmislile o izboljšanju odnosov z Belorusijo. Volitve so bile pomembne za oceno, ali se bo 14 let star režim Lukašenka še bolj približal Rusiji ali pa se bo skušal približati Zahodu, ki je v primeru demokratičnega napredka na volitvah obljubil izboljšanje odnosov. ZDA in EU so Minsku obljubile omilitev sankcij, gospodarsko pomoč in odpravo prepovedi potovanja za beloruske voditelje. (STA) 1 4 Torek, 30- septembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Po tridnevnem prazniku kulinarike se je mesto vrnilo v vsakdan Prireditev Okusi na meji iz leta v leto odmevnejša Goričani brez dovoljenja za pripravo jedi na žaru, ob avstrijskih in balkanskih stojnicah pa so vseeno pekli Okusi na meji niso več le goriški praznik, marveč odmevna manifestacija, ki iz leta v leto prikliče višje število obiskovalcev iz drugih italijanskih dežel, pa tudi iz Avstrije, Francije in Slovenije. O tem sta prepričana goriški župan Ettore Romo-li in odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki sta včeraj naredila prvi obračun tridnevne prireditve, po zaslugi katere se je mestno središče čez vikend spremenilo v prestolnico evropske kulinarike. »Letošnja izvedba praznika Okusi ob meji je pritegnila rekordno število obiskovalcev. O številkah ne bi rad govoril, saj jih je znanstveno zelo težko utemeljiti: dovolj se je bilo sprehoditi po ulicah in trgih, kjer je dobesedno mrgolelo ljudi,« je povedal Romoli, po katerem gre uspeh manifestacije pripisati predvsem dejstvu, da njena kakovost iz leta v leto narašča: »Okusi na meji ni več šagra, pač pa praznik, ki je pomemben iz ga-stronomskega vidika. Zgovorno je dejstvo, da so bili mnogi mestni hoteli v teh treh dneh polno zasedeni. Turisti so prišle iz Avstrije in Francije, presenetila pa me je predvsem skupina 70 obiskovalcev iz Perugie.« Po podatkih, ki jih je predstavila občinska uprava, je med četrtkom in nedeljo poselilo goriško mestno središče 322 stojnic, kioskov in paviljonov. »Manifestacija je prvič zasedala tako široko območje. Letos smo vključili tudi grajsko naselje in grad, poskus pa se je odlično obnesel,« je ocenil Devetag. Njegove besede je potrdil tudi župan, ki je postregel s podatkom: »Brezplačni avtobus, ki je peljal s Trga Cavour na Trg Seghizzi, je izkoristilo kar 1.800 oseb. Menim, da bo grajsko naselje še bolje izkoriščeno v prihodnosti, ko se bo s Travnika na grad mogoče povzpeti z dvigalom.« Med raznimi novostmi letošnje izvedbe je Devetag poudaril združitev štirinajstih goriških restavracij, ki so v nedeljo v Ulici Roma priredile večer s tipičnimi lokalnimi specialitetami. »Upam, da bodo goriški gostinci še naprej sodelovali in ustanovili konzorcij. Na ta način bi lahko v prihodnje prosili za prispevke za razvoj goriškega gostinstva,« je povedal odbornik, župan pa je spomnil tudi na sodelovanje trgovcev, ki so se držali obljube o nedeljskem odprtju trgovin in so po njegovih besedah tudi dobro poslovali. Upravitelja sta povedala, da je prireditev manifestacije skupno stala približno 240.000 evrov, iz občinske blagajne pa so potegnili le 30.000 evrov. »Vse ostalo so krili sponzorji,« je pojasnil Devetag in potrdil namen, da bi prihodnje leto praznik Okusi na meji podaljšali za en dan. »Odprtje bi priredili na četrtek, petek pa bi bil dan, posvečen Goričanom,« je dejal Devetag. Kljub splošnemu zadovoljstvu zaradi uspeha prireditve, ki je poživila mesto, pa so na upravo v prejšnjih dneh letele tudi kritike. Občinska svetnica Občanov za Gorico Donatella Gi-roncoli je kritizirala predvsem pomanjkljivo promocijo, ki se je po njenem mnenju začela prepozno, opozorila pa je tudi na dejstvo, da potekajo Okusi na meji istočasno s tržaškim praznikom Piazza Europa. Kritično so se izrekli tudi upravitelji nekaterih goriških paviljonov, ki niso dobili dovoljenja za pripravljanje jedi na žaru, medtem ko so balkanski in avstrijski gostje varnostnim normam navkljub pekli klobase, čevapčiče in druge okusne jedi. »Če je prišlo do težav na tehničnem področju, jih bomo skušali prihodnjič rešiti,« je komentiral Devetag. (Ale) Množica na Korzu Verdi (zgoraj); v nedeljo popoldne so ob francoskih stojnicah na Trgu Sv. Antona natočili kar nekaj vina in šampanjca ter s praznimi steklenicami do vrha napolnili tamkajšnje zabojnike BUMBACA gorica - Oljka Portellijeva izvolitev znamenje složnosti BUMBACA Federico Portelli je nov načelnik svetniške skupine Oljka-Ulivo-Ulif v goriškem občinskem svetu, ki jo sestavljajo svetniki Demokratske stranke in Slovenske skupnosti. Na tem mestu je zamenjal Božidarja Tabaja, ki se je umaknil iz osebnih razlogov, Portelli-jevo soglasno imenovanje pa je priznanje za dosedanje prizadevanje in predvsem znamenje dosežene složno-sti znotraj DS. Ob Portellijevem imenovanju so predstavniki Oljke včeraj predstavili tudi imenovanje Silvana Primosiga, ki bo odslej podnačelnik najštevilčnejše opozicijske skupine v občinskem svetu. Na predstavitvi sta ob Portelliju, Tabaju, Primosigu, Daniele-ju Orzanu, Marilki Koršič in Federicu Mosettiju sodelovala tudi pokrajinski in občinski tajnik DS Omar Greco in Giuseppe Cingolani, ki sta pripomogla k premostitvi nekdanjih nesporazumov znotraj ustanovnih komponent DS. »Upravi ne bomo nasprotovali apriorno. O pomembnih temah, kot so statut občine in prihodnost Gorice, se bomo skušali konstruktivno dogovarjati,« je povedal Portelli. Udeleženci srečanja so napovedali, da pričakujejo v kratkem prestop svetnika Aleša Waltritscha iz skupine Forum za Gorico v vrste DS. gorica - Občina Odobrili projekt za varnost Preko 430.000 evrov za potenciranje razsvetljave v mestu, posodobitev obstoječih naprav za videonadzor, izboljšanje prometne signalizacije in večji nadzor sil javnega reda. To je zahteva, s katero se bo goriška občinska uprava obrnila na deželo FJK, ki je pred nekaj meseci odobrila nove norme na področju varnosti. Na podlagi le-teh bo deželna vlada dodeliti krajevnim upravam 16 milijonov evrov, denar pa bo razdelila glede na prošnje, ki jih bodo občine vložile pri pristojnem odborni-štvu. Zato je včeraj goriški občinski odbor odobril seznam potreb, ki sta ga predstavila odbornika Stefano Ceret-ta in Fabio Gentile. Za izboljšanje razsvetljave predvideva sklep 190.000 evrov, za posodobitev obstoječih naprav za videonadzor pa 120.000 evrov. 36.000 evrov bodo namenili povečanju nadzora sil javnega reda, 70.000 evrov pa opremi mestnih redarjev. Občina bo zahtevala od FJK še 20.000 evrov za izboljšanje prometne signalizacije. gorica - Kmečka zveza popestrila praznik s predstavitvijo briške avtohtone sorte Rebula se šele uveljavlja S svojo žlahtno kapljico so bili prisotni vinarji tako s slovenske kot z italijanske strani meje - Prvič stojnica na Korzu Verdi Med številnimi pobudami, ki so konec tedna popestrile peto izvedbo goriškega praznika enogastromije Okusi ob meji, je bila tudi sobotna predstavitev rebule vinarjev z italijanske in slovenske strani Brd. Za zanimivo in dobro obiskano srečanje je poskrbela Kmečka zveza iz Gorice, ki je med drugim prvič postavila tudi vabljivo stojnico na Korzu Verdi. Na dvorišču KB Centra je v soboto proti večeru več desetin ljubiteljev vina sledilo predstavitvi in pokušnji rebul s celotnega briškega območja. Večer je uvedel in vodil Stanko Radikon, predsednik goriške Kmečke zveze, glavno besedo pa so imeli gostilničar in enogastronomski mentor Jo-ško Sirk, predsednik konzorcija Brda Aleš Kristančič in novinar, vinski izvedenec Stefano Cosma. Brda so eno samo območje, današnji padec meje pa odpira nova obzorja na področju skupnega sodelovanja in nastopanja. O pomenu rebule, avtohtone in precej razširjene vrste vina je lepo povedal Joško Sirk, ki je vino povezal tudi z nekaterimi značilnimi lokalnimi jedmi. Kristančič je povedal, da rebula pokriva več kot 25 odstotkov vinske površine v slovenskih brdih, je več stoletij tu prisotna vinska sorta, ki komaj danes dobiva pravo uveljavitev. O tukajšnji prisotnosti in omembah v zgodovini je govoril Stefano Comsa. Da mejnih pregrad res ni več, potrjuje tudi dejstvo, da so člani Kmečke zveze vinarji tako iz italijanske kot iz slovenske strani Brd; stanovska organizacija tako lahko ponuja zares popoln presek briške vinske proizvodnje: na dvorišču KB Centra so svo- kaj in druge vinske sorte že omenjenih vinogradnikov in tudi kmetije II Carpino. Glavnina ponudbe je slonela na vinu, pri Kmečki zvezi pa je bilo mogoče okusiti tudi Fabčeve salame iz Mavhinj, sire kmetij Lenard Vidali iz Padrič in Ma-nig iz Špetra. (aw) / GORIŠKI PROSTOR doberdob - Krvodajalci priredili človekoljubno baklado Pohod dobrosrčnih je osvetlil vaške ulice Zbrane prostovoljne prispevke so namenili hospicu Via di Natale iz Aviana Na čelu baklade so korakali otroci BUMBACA Doberdobska sekcija krvodajalcev je v soboto priredila že tradicionalno baklado po ulicah Doberdoba. Ob članih krvodajalske sekcije se je zbralo res lepo število ljudi, ki so na pobudo organizatorjev s svojo prisotnostjo prispevali majhno pomoč za delovanje hospica Via di Natale, ki deluje v okviru onkološkega centra v Avianu. Več sto ljudi se je tako odpravilo po doberdobskih ulicah od občinske palače do župnijske dvorane. Pred začetkom pohoda je vse prisotne pozdravil predsednik doberdobske sekcije krvodajalcev Aldo Jarc, ki se je zahvalil vsem prisotnim ter naštel društva in institucije, ki so pripomogle k uspehu večera, in sicer pihalnemu orkestru Kras, civilni zaščiti, Zadružni kreditni banki Do-berdob-Sovodnje, pevskemu zboru Starši ensemble iz Romjana, doberdobskemu županu Paolu Visintinu in predsednici hospica Via di Natale Carmen Gallini. Besedo je zatem prevzel do-berdobski župan Paolo Vizintin in poudaril pomembnost tovrstnih srečanj in manifestacij, ki kažejo na občutljivost ljudi do sočloveka v težavah. Carmen Gallini je pozdravila pred začetkom baklade, ob njenem zaključku pa je v župnijski dvorani orisala nastanek in delovanje institucije, ki ji predseduje. Hospic Via di Natale je brezplačno zavetišče za vse bolnike, ki se zdravijo v Avianu, in tudi njihove sorodnike. Prva montažna hiša je bila zgrajena leta 1989, razpolagala je z 12 posteljami. Leta 1992 so začeli graditi novo zgradbo, ki še danes gosti bolnike in njihove sorodnike. Vsako leto v hospicu gostijo od 1.500 do 1.600 ljudi, pretežno iz FJK in Veneta. Upravljanje doma stane 1.700 tisoč evrov letno, zato se je Gallinijeva zahvalila vsem udeležencem do-berdobskega pohoda. »Velik del potrebnega denarja naberemo prav na bakladah in podobnih pobudah. Zato se vam iz srca zahvaljujem za vašo občutljivost,« je svoj govor zaključila Carmen Gallini. Večer je sklenil romjanski pevski sestav Starši ensemble, ki je pod vodstvom Silvie Perotti, predstavil zanimiv niz slovenskih, italijanskih in furlanskih pesmi iz tradicionalne zborovske zakladnice, posegli pa so tudi po novejših rockov-skih ritmih. (ač) ronke - Nesreča na letališču Goriško sodišče potrdilo obtožbe Goriško sodišče je včeraj potrdilo obtožbe zoper štirinajst oseb, ki jim bodo sodili zaradi nesreče na ron-škem letališču izpred štirih let, v kateri se je lažje poškodovalo enajst oseb. 20. aprila 2004 je namreč letalo MD82 družbe Alitalia med pripravami za vzlet trčilo v tovornjak, ki je vozil ob progi zaradi obnovitvenih del. Goriško sodišče je odobrilo seznam prič in izvedencu naročilo, da zapiše pogovore med pilotom in kontrolnim stolpom, in določilo, da bodo prihodnje obravnave 7. novembra, 27. februarja, 27. marca in 27. aprila. Med obtoženimi so tudi bivši predsednik letališča Giorgio Brandolin, pilota Massimo Giavagnoli in Rocco Matese ter direktor ronškega letališča Mario Bianchi. doberdob - V soboto potekala peta izvedba tekmovanja Hrast bike slalom Na kolesih preko petdeset otrok Med smučarskimi količki so se pomerili osnovnošolci in srednješolci iz doberdobske občine, Devina in Romjana Ob zaključku so priredili loterijo (levo); udeleženci tekmovanja (desno) iris - Energija Skupščina odloča o prodaji DS »za«, stanovske organizacije »proti« Župani občin goriške pokrajine bodo danes na skupščini podjetja IRIS odločali o prodaji energetskega sektorja videmskemu podjetju AMGA. Po besedah goriškega tajnika Demokratske stranke Giuseppeja Cin-golanija je družba AMGA podjetju IRIS predstavila najboljšo ponudbo, ki bo veljavna do polovice oktobra. »Videmčani bi zaposlili 122 od 200 uslužbencev podjetja IRIS,« opozarja Cingolani in meni, da bi odkup koristil podjetju IRIS, ki bi zbrana sredstva namenil okrepitvi okoljskega sektorja in ravnanja z odpadki. Cingolani pravi, da po drugi strani družba Acegas-APS ne daje zagotovil za prihodnost IRIS-a, zato pa je njena ponudba za odkup goriškega podjetja slabša. Iz vrst DS obenem opozarjajo, da bi združitev vseh deželnih družb za javne storitve oškodovala ravno podjetje IRIS, ki je najmanjše. »Ovrednotiti je treba izbire IRIS -a na področju sortiranja odpadkov, zato pa ni pametno združiti goriškega podjetja z družbo Acegas-APS, ki vse svoje odpadke sežiga v tržaškem upepeljevalniku,« poudarja Cingolani. Različno mnenje od DS imajo pri zvezah trgovcev, industrijcev in obrtnikov, ki poudarjajo, da ne gre hiteti s prodajo energetskega sektorja podjetja IRIS. Po njihovih besedah ima ta sektor velike razvojne možnosti, zato pa je bolje izbrati pot združevanja z ostalimi deželnimi družbami. Vodstva stanovskih zvez skupaj pozivajo k sklicu omizja, na katerem bi razpravljali o prihodnjih korakih, ki naj bi podjetju IRIS zagotovila nadaljnji razvoj. Sindikati CGIL, CISL in UIL so ob tem sporočili, da je zanje najboljša rešitev ustanovitev velike deželne družbe, pri kateri bi imela tri pokrajinska podjetja isto dostojanstvo. Tudi zanje sta pred vsako odločitvijo potrebni dodatna poglobitev in razprava. Kulturno društvo Hrast je v soboto priredilo peto izvedbo tekmovanja Hrast bike slalom, tekme z gorskimi kolesi v bližini župnijske dvorane v Doberdobu. Po že štirih uspešnih izvedbah prireditve, ko se je na kolesarski progi v Doberdobu zbralo veliko število otrok in mladih, se je na tradicionalnem prizorišču letos nagnetlo preko 50 tekmovalcev, ki so se pomerili med smučarskimi količki. Letošnje kolesarsko popoldne je bilo nekoliko muhasto, čeprav je se je kolesarska dirka sklenila v lepem sončnem septembrskem popoldnevu. Letošnji Hrast bi- ke slalom je bil zelo dobro obiskan: natančneje se ga je udeležilo 52 mladih in manj mladih kolesarjev. Kolesarjenje po do-berdobski gmajni je tudi zaradi tega lepo uspelo. Veselo vzdušje so z množično prisotnostjo popestrili predvsem številni otroci, osnovnošolci iz Devina, doberd-obske občine, pa tudi iz Romjana. Vreme je bila velika uganka, organizatorjem pa je ob sklepu le prizaneslo. Dirka je kot predvideno potekala v dveh tekih. Proga je bila dolga približno 700 metrov in pretežno ravninska. Dirka, ki je bila prvenstveno namenjena otrokom (osnovnošol- cem in srednješolcem), ni predstavljala težjih tehničnih ovir. Tekmovalci so se ob štartnem žvižgu podali na progo po starostnih kategorijah od najmlajših osnovnošolcev do nekoliko starejših srednješolcev. Po obeh spustih in po srečelovu so vsi nastopajoči le dočakali še razglasitev zmagovalcev. V posameznih kategorijah so se uveljavili Jan Bensa (1. razred), Martin Trevi-san (2.razred), Janush Gergolet (3. razred), Chiara Bruzzechesse (4. razred), Aleš La-vrenčič (5. razred), Luka Bruzzechesse (1. razred nižje srednje šole), Oshbej Gergo- Sobota, 607. septembra 2008 1 J Podtajnik Menia v Gorici Gorico bo danes obiskal podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia, ki bo z občinskimi upravitelji razpravljal o okoljskih vprašanjih in predvsem o čez-mejnem onesnaževanju. Menio bo župan Ettore Romoli sprejel ob 10. uri na županstvu; po pogovoru z občinskim odbornikom za okolje Francescom Del Sordijem bo podtajnik obiskal Svetogor-sko četrt, kjer onesnaženi potok Koren prečka mejo in kjer se domačini spopadajo s problematiko Livarne. Prevažali perutnino v kovčku Osebje goriške carinske službe je v Ron-kah v dveh različnih operacijah zaseglo dva kovčka, v katerih sta lastnika prevažala perutninsko meso. Cariniki so meso, ki je bilo med drugim tudi pokvarjeno, uničili po postopku, ki ga predvideva ministrstvo za zdravje. SSO in SKGZ s šolniki Goriški pokrajinski tajništvi SSO in SKGZ prirejata jutri v KB Centru srečanje, ki bo posvečeno vprašanju šole. Udeležili se ga bodo predstavniki Sindikata slovenske šole in vse tri ravnateljice slovenskih šol. V Štarancanu vinjeni vozniki Karabinjerji iz Štarancana so med koncem tedna odvzeli vozniško dovoljenje trem voznikom, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Ker je njihova stopnja alkohola v krvi presegla dovoljene vrednosti, so jih prijavili zaradi kršitve 186. člena prometnega zakonika. Tečaj šivanja pri Karnivalu Člani društva Karnival so se prejšnji teden sestali, da bi začeli z organizacijo pustnih prireditev, ki bodo potekala prihodnje leto. Na srečanju je bila prisotna tudi pokrajinska predsednica ZSKD Vesna Tomsič, ki so ji pojasnili delovanje društva in ji spregovorili o zelo dobrih stikih s Kraškim pustom. Prisotni so se strinjali, da gre okrepiti sodelovanje s pustarji iz Slovenije, tako da bodo na prihodnjo sejo Karnivala povabili tudi člane pustnega odbora iz Šempetra. Decembra bodo ob tem pri Karnivalu priredili tečaj šivanja pustnih oblek, ki bo med pustnimi navdušenci nedvomno dobrodošel; potek srečanj bodo določili v prihodnjih tednih. let (2. razred nižje srednje šole, moški), Shi-men Gergolet (1. razred višje srednje šole), Michael Tomasini (vpisani v kolesarsko združenje) ter Danijel Mervig (Tstari). Ob sklepu tekme in po podeljevanju kolajn so udeleženci v posebnem srečelo-vu prejeli še nagrade. Zahvala za uspeh druge izvedbe pobude Hrast bike slalom gre društvoma SPDG, Smučarskemu klubu Devin ter trgovini Čuk iz Gorice. Organizatorji se ob tem posebej zahvaljujejo še glavnemu sponzorju, trgovini za kolesarsko in smučarsko opremo Alternativa sport iz Štivana. (ač) 1 6 Torek, 30. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / šmartno - Postavili na ogled dela članov društva Crali Goriški likovniki razstavljajo sredi Brd Pobuda nastala v okviru plodnih stikov z društvom Dablo Deset likovnikov iz Gorice se je v petek predstavilo na skupni razstavi v Medani. Gre za člane kulturnega društva Tullio Crali, ki se s slikarstvom ubadajo ljubiteljsko in jih z Brdi vežejo dolgoletni prijateljski stiki. Pobuda je nastala v okviru kulturnih izmenjav in plodnih stikov med omenjenim goriškim društvom in društvom Dablo iz Šmartnega v goriških Brdih. Pred dnevi smo v našem dnevniku poročali o podobni razstavi, ki so jo prejšnji teden odprli v Ločniku. Na ločniški razstavi so svoja li- kovna dela dali na ogled člani briškega društva. Zdaj so Goričani vrnili obisk Bricem. Ti stiki so nadvse dobrodošli, saj so znanilci novega dojemanja prostora, ki je uradno postal brezmejen, a mu pravo brezmejnost lahko vdahnejo le ljudje, ki so jim kultura, sožitje in prijateljstvo glavne vrednote. V Gradnikovi dvorani v Medani so se predstavili Bruno Civran, Matteo Colovatti, Giorgio Gallottini, Giorgio Geromet, Edes Frattallone, Emilja Togut, Graziella Miniassi, Z odprtja razstave v Šmartnem FOTO VIP Giuseppe Scek, Silvia Stantič in Caterina Mu-litsch. Odprtja se je udeležilo veliko ljudi z obeh strani meje, prikazana likovna dela pa sta predstavila predsednica društva Crali Maria Rosaria De Vitis in predsednik briškega društva Da-blo Andrej Erzetič. Oba sta podčrtala pomembnost stikov, ki utrjujejo prijateljstvo med ljubiteljskimi likovniki z obeh strani meje. Zahvalili so se tudi goriškemu umetniku Adria-nu Velussiju, ki je poskrbel za postavitev razstave. Razstava bo odprta do 10. oktobra. (vip) nova gorica - Čezmejno sodelovanje Natura 2000 razvojna priložnost V Novi Gorici je včeraj potekal tretji iz niza informativnih dni na temo Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Italijo, bogastvo izkušenj. Predstavili so izkušnje čezmejnega sodelovanja slovenskih partnerjev, ki so bili vključeni v izvajanje projektov, sofinanciranih iz programa pobude Skupnosti Interreg IIIA Slo-venija-Italija 2000-2006 ali iz drugih evropskih programov. Prva dva informativna dneva sta potekala v Bovcu in v Postojni. Na novogoriškem dogodku so se posvetili predvsem Naturi 2000 in evropskim projektom; partnerici na slovenski strani sta bili Goriška in obalno-Kraška regija, na italijanski pa Furlanija-Julijska krajina in Veneto. Kot pojasnjuje Tatjana Rener iz Regionalne pisarne Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je dogodke tudi pripravila, se na omenjenih srečanjih predstavljajo dobri projekti, ki so jih organizirali prijavitelji in uspešno zaključili. V Novi Gorici so od 31 uspešno zaključenih projektov na slovenski strani v skupni vrednosti 6,9 milijona evrov predstavili tri: trajnostno-prostorsko zasnovo čezmejnega prostora Slovenija-Italija, ki jo je izvajala Idrijsko-cer-kljanska Regijska razvojna agencija (RRA), Turizem brez meja v izvedbi RRA severne Primorske in Vključevanje rekreacije in turizma v proces načrtovanja upravljanja območij Natura 2000 v podporo trajnostnemu razvoju alpskega prostora v izvedbi Gozdarskega inštituta Slovenije. Na Goriškem se besedna zveza Natura 2000 največkrat omenja v kontekstu prostorskega načrtovanja mesta, ki se ravno zaradi teh zaščitenih območij ne more širiti proti vzhodu. Po besedah Renerjeve pa Natura 2000 ni zgolj omejitev, temveč celo razvojna priložnost: »Novogori-ški informativni dan je posvečen Naturi 2000 zato, ker je zahodna Slovenija in upravičeno območje, ki je vključeno v čezmejni program z Italijo, zelo "pokrito" z Naturo 2000. Upam, da bodo ti, ki bodo temo predstavili, jasno pokazali, da Natura 2000 ni omejitev, temveč, da je velika razvojna priložnost, kar so dosedanji naši projekti tudi pokazali. Izvedli smo namreč več pomembnih projektov kot je 1001 kal, Škocijanski zatok - učilnica v naravi za vsakogar in Natura 2000 za boljšo kakovost življenja...« Izsledki projektov so namenjeni zelo široki ciljni skupini javnih institucij, kot so šole in občine. »Naš namen je, da informacije, ki so nastale na podlagi študij, širimo in uporabljamo,« zaključuje Renerje-va. (km) gorica - Cej o skupini Radio Zastava »Z radijsko anteno je tolkalist igral na tipan in ime skupine je bilo določeno« Glasbeno skupino Radio Zastava od samega nastanka leta 2005 odlikujejo sproščeni in navdušujoči nastopi v živo. Od prvega nastopa v pustnem času v Mestrah, ko so spremljali pouličnega glasbenika iz Veneta Gigija Miracula, je sedemčlanski bend opravil precej kilometrine in svojo zmes klezmer, balkan in ciganske glasbe predstavil publiki severne Italije, Slovenije, Avstrije in Francije. Harmonikar David Cej je med ustanovitelji skupine, ki bo v četrtek, 2. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici predstavila svoj prvenec »The Funambolik Heptet« »Izbrali smo goriški Kulturni dom za uradno predstavitev našega CD-ja, ker je od samega nastanka pokazal veliko zanimanje za naše delovanje in glasbo. Drugi razlog je, da smo na dosedanjih nastopih v goriški in tržaški pokrajini vedno poželi velik uspeh in publika je vsakič aktivno sodelovala med našimi nastopi.« Skupina Radio Zastava je nastal kot poulični bend, kako se znajdete na koncertnem odru? »V prvem obdobju smo nastopali izključno na ulicah, trgih, raznih sejmih ter ob raznih praznikih. Strogo brez ozvočenja. Postopoma se je povečalo tudi povpraševanje po večjih koncertih. Sprejeli smo izziv in danes zelo radi nastopamo tudi z ozvočenjem, saj se tako lahko bolje uravnovesi zvočna slika skupine. Vseeno pa se navadno po koncertu podamo med publiko in zaigramo "po starem'!« Neposredno glasbeno izražanje Radio Zastava ste skušali strniti tudi na vaš prvenec z zgovornim naslovom »The Funambolik Heptet«. »Odločili smo se, da pesmi posnamemo v živo, brez dodatnih popravljanj. V gledališču v Comegliansu smo posneli 10 pesmi, 8 je avtorskih, dve pa sta prosti priredbi Mesečine in skladbe Kočani orkestra z Naat King Veliovom. Želeli smo na CD prenesti celovit zvok skupine Radio Zastava s svojo klezmer, balkan in cigansko glasbo.« Kdo so vaši glasbeni vzorniki? »Skupino Radio Zastava, ob meni, sestavljajo Marco Kappel (tuba), Predrag Pijunovič (tapan), Nico Rinaldi (saksofon), David Cej Stefano Savi (tolkala), Leo Virgili (pozavna), Flavio Zanuttini (trobenta) in Antonio Lorenzini (mixer). Vsak član ima lasten pristop do glasbe in posluša različne glasbene zvrsti. Na začetku skupne glasbene poti smo se posvetili predvsem klezmer glasbi in se pri tem zgledovali pri nizozemski skupini Amsterdam klezmer band. Postopoma pa smo se bolj posvetili balkan in cinganski glasbi, ki ju danes skušamo poustvarjati na naš način. Tudi pri pisanju pesmi gre za skupen proces, kjer je vsak član benda popolnoma soudeležen. Težave imamo le pri določanju naslovov naših novih pesmi. Naše skladbe so namreč izključno instrumentalne in večkrat se ne znamo odločiti za naslov.« Kako ste izbrali ime skupine? »Na začetku smo bili Zastava Sound Sistem. Zastava kot tovarna avtomobilov. Med snemanjem prvega demo posnetka leta 2006 v Remanzaccu, pa je naš tolkalist Predrag nekega dne pozabil palčko in zato na tipan igral kar z radijsko anteno, ki jo je snel z avtomobila. Zastava Sound Sistem je v trenutku postal Radio Zastava.« Prvi CD je za vsako glasbeno skupino pomembna prelomnica... »Naš prvenec je del projekta, ki som ga zastavili z namenom, da bi dosegli določeno kakovost v igranju klezmer, balkan in ciganske glasbe, zato v prihodnje nameravamo še razširiti in izpopolniti svoj repertoar.« Kaj pa pripravljate za četrtkov koncert v goriškem Kulturnem domu? »Znani smo po energičnih nastopih, tako bo tudi v četrtek... ob tem razmišljamo tudi o presenečenju.« (p.g.) štandrež - Predstavili vodnik po sledovih slovenske prisotnosti Vodnik in »vržoti« Erika Jazbar spregovorila o zamisli za italijanski prevod knjige, Zdenko Vogrič opisal svoje doživljanje Štandreža Jurij Paljk, Erika Jazbar, Zdenko Vogrič, Damijan Paulin (z leve proti desni) in del udeležencev predstavitve (spodaj) BUMBACA V dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu je tamkajšnje prosvetno društvo Štandrež prejšnjo sredo priredilo kulturni večer, na katerem so predstavili knjigo Erike Jazbar in Zdenka Vogriča Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti, ki je nedavno izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Na večeru so Damijan Paulin, avtorja in Jurij Paljk spregovorili o širšem pomenu slovenske prisotnosti v Gorici in bližnji okolici, predvsem pa je prišlo do izraza dejstvo, da je slovenska prisotnost v mestu vidna, pa naj jo hoče kdorkoli še tako zanikati. Poudarjeno je bilo, da take vrste knjige pomenijo zelo veliko za poznavanje mesta samega in seveda slovenske prisotnosti v njem in bi bilo zato nujno, da se jih poslužujejo vse slovenske šole na obeh straneh državne meje, ki je sicer danes odpravljena. Če je Jurij Paljk orisal sam nastanek knjige in dejstvo, da je prišla med bralce v pravem času, ob vstopu Republike Slovenije v schengenski prostor in ponovni vrnitvi desne sredine na oblast v goriški občini, ki je postavila pod vprašaj zajamčeno zaščito za slovensko narodno skupnost v goriškem mestnem središču, je predsednik zadruge Goriška Mohorjeva Damijan Paulin poudaril predvsem širši pomen knjige za ves slovenski narod. Povedal je, da je na raznih predstavitvah knjige na obeh straneh državne meje prišla na dan želja, da bi prišlo do ita- lijanske izdaje omenjene publikacije. Avtorica knjige Erika Jazbar je prav o tej želji dejala, da prihaja samo iz slovenskih vrst, saj ni bilo še italijanske založbe, ki bi se za podoben projekt zanimala; povedala je tudi, da bi italijanska izdaja morala biti povsem drugačna, saj bi italijanskemu bralcu morala nuditi drugačen pristop, predvsem pa bi mu morala tudi predstaviti slovensko zgodovino in kulturo na tak način, da bi jo spoznal in razumel; vedenja o slovenski manj- šini in slovenskem narodu je pri italijanskih someščanih namreč malo. Zdenko Vogrič, ki je v knjigo s sinom Markom prispeval vse fotografije, pa je slikovito opisal svoje doživljanje Štandreža in »vržot«, ki so »zaščitna znamka« goriške vasi skozi čas, kot se je tudi razgovoril o vaških običajih za pust, ki danes na žalost izginjajo. Večer se je zaključil s sproščenim pogovorom z avtorjema in prijetno družabnostjo. / RADIO IN TV SPORED Petek, 26. septembra 2008 17 nova gorica - Na 60. obletnici gasilskega društva tudi Goričani Gasilci krepijo stike Ob skupnih posegih in vajah čezmejno sodelovanje utrjujejo tudi z družabnimi srečanji Novogoriški in goriški gasilci dobro sodelujejo. To uradno počenjajo od leta 1991, v zadnjih letih pa so je število skupnih posegov krepko dvignilo. Gasilci z obeh strani meje se namreč udeležujejo skupnih vaj in se redno srečujejo, sodelujejo pa tudi pri intervencijah, zlasti na obmejnem pasu. Med julijsko ujmo v Gradežu je tako posredovala tudi ekipa novo-goriških gasilcev, ki je pomagala pri odstranjevanju izruvanega drevja in odlomljenih vej. Vezi med gasilci seveda utrjujejo tudi prijateljska srečanja, kakršno je potekalo v začetku meseca v Novi Gorici, kjer je društvo prostovoljnih gasilcev praznovalo 60. obletnico ustanovitve. Srečanja, med katerim so novo-goriški prostovoljni gasilci prikazali, kako poteka gašenje, so se udeležili tudi Goričani; v Novo Gorico so goriški gasilci prišli z amfibijskim vozilom, s katerim so nato peljali na obhod mesta udeležence praznika. Ob tem velja povedati, da je v goriški pokrajini približno 200 gasilcev; v Gorici je nastanjenih okrog 80 mož, med katerimi je tudi nekaj Slovencev. nova gorica Italijanski avtobus trčil in zbežal V nedeljo nekaj minut pred dvanajsto je italijanski avtobus pri obračanju pri hotelu Park v Novi Gorici trčil v dve parkirani vozili, nato pa je odpeljal, ne da bi se ustavil. Kmalu zatem so policisti avtobus, ki ga je vozil Italijan, izsledili na Ajševici. Policisti so mu poleg kazni zaradi povzročitve prometne nesreče izrekli še globo zaradi pobega s kraja prometne nesreče oz. ne-nudenja podatkov oškodovancem. (km) Kolesarja ranjena V nedeljo je na cesti od Dombrave proti Volčji Dragi prišlo do prometne nesreče, v kateri je bila huje ranjena 58-letna kolesarka iz okolice Šempetra. Žensko je zbil avtomobil, ki ga je vozil 33-letni voznik, ki je tudi doma iz okolice Šempetra. V nedeljo se je nezgoda pripetila tudi v Kolodvorski ulici v Novi Gorici; 77-letni moški se je s kolesom peljal po nakladalni rampi Feršpeda in pri tem padel z nje približno meter v globino. Ker se je pri padcu poškodoval glavo, ga je reševalna ekipa odpeljala na zdravljenje v bolnišnico. Glede na to, da se nesreča ni zgodila na prometni površini, bodo policisti o dogodku obvestili okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. (km) Psi ogrožali promet Več voznikov, ki se je v nedeljo okoli 18. ure peljalo po hitri cesti iz smeri Ajdovščine proti Vrtojbi, je poklicalo na Operativno-komunikacijski center. Policiste so vozniki obveščali o tem, da se na vozišču nahaja več psov, ki ogrožajo promet. Prestrašene pse so policisti s pomočjo delavca DARS-a po-lovili in jih zaupali bližnjemu zavetišču za živali v Vitovljah. Ko bodo ugotovili, čigave so živali, bodo policisti zoper lastnike izdali odločbo v hitrem postopku. (km) Na novogoriškem prazniku je bila obvezna »gasilska« fotografija z gasilci z obeh strani meje (zgoraj); mladi vstopajo v amfibijsko vozilo, s katerim jih bodo goriški gasilci peljali na obhod mesta (levo) FOTO M.KUSTRIN [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. after Reading - A prova di spia«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Sfi-da senza regole - Righteous Kill«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Un segreto tra noi«. Dvorana 5: niz »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Eldorado Road«. n Razstave ~M Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča lanske abonente, da lahko do 8. oktobra potrdijo ali spremenijo abonma za 2008-09. Od sobote, 11. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU bodo lanski abonenti do 6. oktobra lahko potrdili abonma za sezono 2008-09. Od 15. oktobra do 5. novembra bo možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Sfi-da senza regole - Righteous Kill«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Burn after Reading - A prova di spia«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Burn ogled razstava Anje Koršič z naslovom Muzej vinogradniške in sadjarske kulture v Brdih, razstava Nine Bu-žinel z naslovom Razpršeni hotel v Medani in razstava skupine keramikov iz Celovca; do 13. oktobra ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 14. in 18. uro. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchental-ler (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; še danes, 30. septembra med 9. in 19. uro (informacije na tel. 0481-547541 ali musei@provin-cia.gorizia.it). V VILI VICENTINI MINIUSSI v Ronkah je na ogled fotografska razstava z naslovom »Una provincia in cartolina«; do 10. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. uro in 18.30; informacije na tel. 0481774844. M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo 11. oktobra odpotovali v Rovinj, naj poravnajo stroške za potovanje danes, 30. septembra; odhod iz Ronk (picerija Al Gambero) ob 6.45, s postanki v Doberdobu ob 7. uri, Jamljah ob 7.15 in Štivanu ob 7.30. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano od 6. do 11. oktobra. Ogledali si bodo Montecatini, Firenze, Sieno, Vol-terro, Arezzo, Pescio, Collodi, Lucco in Viareggio. Cena izleta znaša 530 evrov; prijave in informacije v uradih Kmečke zveze (tel. 040-362941). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira ekskurzijo »Po poteh pesnikov in pisateljev« v nedeljo, 12. oktobra. Ogledali si bomo domačijo Miška Kranjca v Veliki Polani in kulturno zgodovinske zanimivosti v Jeruzalemu. Odhod iz Gorice ob 7. uri (parkirišče pri Rdeči hiši na ital. strani meje), ob 8. uri iz Opčin (Prosvetni dom). Za prijave in informacije pokličite goriški oz. tržaški urad ZSKD (Gorica: 0481-531495, Trst: 040-635626). □ Obvestila DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ IN ZDRUŽENJE STARŠEV SLOVENSKE ŠOLE V ROMJAN U vabijo ob priložnosti praznovanja 100-letnice tržiške ladjedelnice na skupinsko vodeni ogled razstave »Cantiere - 100 anni di navi a Monfalcone«, ki bo v nedeljo, 5. oktobra. Zbirališče pred vhodom ladjedelnice ob 15.45 (samo s prijavo na tel. 0481-474191 ali 0481-482015). ODPRTJE 10. FOTOSREČANJA v organizaciji fotokluba Skupina 75 bo v petek, 3. oktobra, ob 19. uri v avli mestne občine Nova Gorica in v soboto, 4. oktobra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Razstavjajo Roberto Ai-ta, Biserko Fercek, Herman Pivk, Boris Prinčič in Paul David Redfern. RAZSTAVA »CANTIERE - 100 ANNI DI NAVI A MONFALCONE« bo na ogled do 31. oktobra samo po predhodni najavi za šole in združenja na tel. 0481-492746, 0481-492341 (od ponedeljka do petka med 10.30 in 12. uro ter med 15. in 16.30), za posameznike na zeleno številko 800016044 vsak dan med 9. in 18. uro. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo v petek, 3. oktobra, ob 18. uri odprtje slikarske in kiparske razstave Leoneja Gajerja; do 17. oktobra od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled razstava likovne kolonije društva za umetnost KONS; do 4. oktobra od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča; še danes, 30. septembra med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro. V GOSTILNI KORSIČ v Števerjanu bo do konca oktobra na ogled razstava slik Renata Elie na temo trgatve. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM so na KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se začenja pevsko-glasbena sezona v sklopu projekta Odraščajmo z glasbo, ki predvideva glasbeno uvajanje za otroke od 3. leta starosti dalje, zborovsko dejavnost ter glasbena srečanja za starše in otroke z vaditeljico Tanjo Gaeta v sodelovanju s Saro Hoban. Informativno srečanje za starše bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri; informacije na tel. 328-0309219. ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30. Prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481-882195 (Mirjam). SPDG prireja vsako sredo od oktobra dalje med 21. in 22. uro rekreacijsko telovadbo s trenerjem Dušanom Car-lijem. Prvo srečanje bo 1. oktobra ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici; informacije na tel. 3385068432 (Loredana). PILATES: v občinski telovadnici v Doberdobu bodo z Majo Lutman vadili vsako sredo od 20. do 21. ure; vpisovanje in informacije na tel. 3281511463 (Ingrid) ali na naslov okval@virgilio.it. PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja uvajalne tečaje glasbene vzgoje za otroke od 6. leta starosti (spoznavanje zvokov, ritma, melodije z gibanjem, petjem in inštrumenti); informacije na tel. 338-4199828 (Romina) in 334-9310000 (Robert). PRI PIHALNEM ORKESTRU KRAS iz Doberdoba poteka vpisovanje za glasbeno šolo v nadaljevalne in začetni-ške tečaje za pihala, trobila in tolkala ter pouk teorije; vpisovanje in informacije na tel. 334-9310000 (Robert) ali 338-4199828 (Romina). DRUŠTVO JADRO prireja dva tečaja slovenščine za odrasle (začetni in nadaljevalni) na sedežu društva v Rom-janu od oktobra do januarja (petdeset ur po štiri ure tedensko v dveh veče- rih). Organizacijsko srečanje bo danes, 30. septembra, ob 20.30 na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem središču v Tržiču (Informagiovani) na Drevoredu San Marco 70 (tel. 0481-798011). DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ iz Gorice nujno išče sodelavce za popoldansko delo z otroki; informacije v Dijaškem domu (tel. 0481-533495). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Ul. Garzarolli - danes, 30. septembra, 16.00-17.00. JAVNA TRIBUNA za osveščanje o novi napravi za pirolizo bo na sedežu kulturnega združenja A Piena Voce v Ul. Caboto 10 v Panzanu pri Tržiču v sredo, 1. oktobra, ob 20.30. Sodelovali bodo kemični inženir Lore-na Vuga, Liviana Andreossi in Giu-lio Moretti. SS Prireditve KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM: v nedeljo, 5. oktobra, ob 17. uri bo v Sedejevem domu v Šte-verjanu gledališka predstava Sveti plamen v izvedbi gledališke skupine KPD Planina Sele; v ponedeljek, 6. oktobra, ob 18. uri bo v galeriji ARS nad Katoliško knjigarno odprtje likovne razstave Alberta Krajgerja; v četrtek, 9. oktobra, ob 18. uri bo v KC Lojze Bratuž v Gorici srečanje glasbenih šol; v petek, 10. oktobra, ob 9.30 in ob 10.45 bo v KC Lojze Bratuž lutkovna predstava Srečni kraljevič v izvedbi lutkovne skupine Navihanci -SKD Celovec. NA GRADU KROMBERK bo v organizacij Goriškega muzeja Nova Gorica danes, 30. septembra, ob 20. uri predavanje Anice Sirk Fakuč z naslovom Restavriranje in skrb za ohranjanje umetniških slik. SLOVENSKA DRUŠTVA V LAŠKEM vabijo na okroglo mizo z naslovom Slovenci v ladjedelnici v petek, 3. oktobra, ob 18. uri v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču. Povezoval bo zgodovinar Milan Pahor, predavali bodo zgodovinar Giulio Mellinato, novinar Vlado Klemše in sindikalist Danilo Peric. Za glasbeni poklon bo poskrbel MPZ Starši ensemble. 0 Mali oglasi KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125. OLJČNO OLJE lastne pridelave prodaja kmetija Aleša Komjanca na Jazbinah v Števerjanu; tel. 0481-390238. PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni; tel. 0481-78000. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Sintilla Bosio vd. Gaggioli z glavnega pokopališča v cerkev na Svetogorski Ulici in na glavno pokopališče; 12.00, Francesco Gabrielcig v kapeli splošne bolnišnice. DANES V FARI: 10.30, Nerina Mauri vd. Miculin v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.30, Fides Virgolini vd. Zorzenon (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob smrti dragega očeta Cirila Hlede izreka iskreno sožalje sinu Paolotu in svaku Alojzu ter ostalim sorodnikom Društvo slovenskih lovcev Doberdob Predsednik, člani Upravnega in Nadzornega Sveta, ravnateljstvo in uslužbenci Bančne skupine Banca Popolare di Cividale izrekajo uslužbenki Patriziji Gabrielcig iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Ob težki izgubi stare mame Marie Grilj izreka iskreno sožalje kolegici Tanji Vizintin učno in neučno osebje OŠ Romljan 1 4 Torek, 30- septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it kolesarstvo - Od Lonjerja do Vareseja, utrinki s svetovnega prvenstva v Vareseju Ballan in Ponzi v Lonjerju in Vareseju Alessandro Ballan, novi svetovni prvak, in Simone Ponzi, 2. med U23, sta zmagala na lonjerski dirki VARESE - Alessandro Ballan, novi svetovni prvak med profesionalci, in Simone Ponzi, drugouvrščeni med U23, se prav gotovo dobro spominjata cilja v Lonjerju, saj sta oba šla skozenj z dvignjenimi rokami; Ballan leta 2003, Ponzi leta 2007. Dejstvo, da sta oba po zmagi na tržaških cestah nadaljevala z uspehi, potrjuje, da kdor zmaga na lonjerski dirki, je pravi šampion in ima zagotovljeno uspešno kariero. Ballan je do nedelje veljal za dobrega kolesarja, ki brez težav pomaga ostalim. Njegov največji uspeh je bila lanska zmaga na dirki po Flandriji. Na cilju v Varese-ju ga je spremljala evforična publika, ki je skočila na noge, ko je kolesar iz Castelfranca Veneta, 3 kilometre pred ciljem, pobegnil in pustil vse za seboj. Sledile so minute tre-petanja, ploskanja in vpitja. Ko je Ballan prešel čez ciljno linijo, je bila publika skoraj že na progi. Policija, orožniki in razni varnostniki so le s težavo krotili kričeče navijače. Med nagrajevanjem je žal publika iz-žvižgala predsednika mednarodne kolesarske zveze, Irca, Pata Mac Quaida, nato pa je enoglasno zapela italijansko himno. Slavje se je nato nadaljevalo po mestnih ulicah. Posebnost letošnjega svetovnega prvenstva je bila v tem, da so bili start in cilj vseh dirk v istem kraju. Organizatorji so namreč spremenili hipodrom Le Bettole v Vareseju v neke vrste velodrom, ki so ga poimenovali Mapei Cycling Stadium. Izbira je bila posrečena. Hipodrom so spremenili v vasico športa. Poleg dodatnih tribun za gledalce in novinarje, so organizatorji postavili velike bele šotore, pod katerimi so pripravili tiskovno središče, samopostrežno restavracijo in razstavni prostor za spon- zorje. Tu si je bilo možno ogledati najnovejša cestna, gorska in sobna kolesa. Večina navijačev pa je sledila dirki ob progi. Največ ljudi je bilo vzdolž dveh vzponov, Montello in Ronchi. Ob progi je bilo parkiranih na stotine avtodomov. Nekateri navijači so namreč več dni spremljali dirke. Pekli so meso na žaru in ob kozarcu vina spremljali napore kolesarjev. To posebno vzdušje je prav gotovo ena izmed skrivnosti kolesarstva. Kljub temu, da je okoli kolesarstva mnogo nejasnih afer, je ta šport med najbolj priljubljenimi in privablja vedno ogromno število ljudi. V nedeljo naj bi bilo ob progi okoli 350.000 ljudi, ki so lahko čisto ob blizu sledili trudu in znoju atletov, v upanju, da je bilo vse povsem naravno. Varese, ki je po 57 letih ponovno gostilo svetovno prvenstvo, je odlično sprejelo navijače. Proga je skoraj v celoti potekala po mestnih ulicah, ki so bile vse ograjene. Polno je bilo prostovoljcev, med katerimi so bili tudi alpinci, ki so nadzorovali progo in nudili informacije. Ob izhodu nekoliko majhne železniške postaje v središču mesta pa je obiskovalce pozdravil plakat z napisom »Dobrodošli v Varese, prestolnico Padanije«, podpisan Severna liga. Prav ligaši so se večkrat hvalili, da so oni poskrbeli, da je bilo Va-reseju dodeljeno prvenstvo. Uradni plakati (v angleščini) pa so označili mesto Varese kot »Deželo turizma in businessa«, deželo Lombardia pa kot »Deželo športa«. Od železniške postaje do cilja, malo več kot dva kilometra, je bilo mnogo improviziranih bifejev, ki so ponujali »grigliata mondiale« ali pa »barbecu« (prav tako je pisalo!). Najbolj hrupni in barviti navijači so bili Belgijci in Nizozemci. Navijači itali- A LIGA DAN POTEM Prvi poraz jezičnega doktorja Dimitrij KriZman Ko je napovedi za naše domače nogometno dogajanje še pisal izvedenec vseh izvedencev Bruno Rupel, je bil eden izmed znamenitih stavkov »der-bi je derbi in vsaka napoved je pač tvegana«. Nič bolj resničnega. V nedeljo zvečer sem v hramu slovenskega športa, ljubljanskem Tivoliju, sledil večnemu hokejskemu derbiju. Prve tri tekme je Olimpija zgubila, Jesenice pa zmagale. Rezultat?Prepričljivih 5:2 za ljubljanske zmaje. Inter in Milan sta si delila podobno zgodbo. Inter na tem začetku sezone sicer s pomočjo avtogolov in golov v zadnjih minutah, toda vendarle tudi v Ligi prvakov prepričljivo; Milan z mini-serijo porazov, brez igre, Ancelottijem tik pred ostrelom ter odvečnimi kilogrami in veseljačenji Ro-naldinha. Rezultat? Tako kot v Tivoliju: zmaga Milana in to celo z golom odpisanega Ronaldinha. Derbi sicer ne bo romal v zgodovino kot eden tistih nepozabnih, a vsaj ta teden bo prednja-čil v besednem nogometu. Ni treba posebej ugibati, kdo bo v tej črkarski pravdi najbolj na udaru. Kdo drug, kot jezični doktor Jose'Mourinho, kije ravno v tednu pred derbijem streljal z težko-kalibrskim orožjem. Res, da je povedal veliko resnic, a v zasedi ga je čakal poraz, ki bo njegove postulate postavljal na hudo preizkušnjo. In tu se skriva past za določeno priljubljenost, ki si jo Mourinho pridobiva s svojo odkritostjo. Če ne bo zmagoval, mu bojo začeli streči po klopi. Še brez pravega neposrednega derbija, toda tudi v drugem derbiju trenutno bolje kaže na papirju šibkejšim. Roma je bleda senca lanskega moštva in kljub tokratni zmagi ne vliva zaupanja. Po drugi strani je kar na vrhu lestvice Lazio, ki zadnja leta sestavlja vsakič cenejše ekipe, a kot kaže z občutkom za dobre nakupe. Prvi strelec lige Zarate, napadalec, ki ima to odlično lastnost, da takoj strelja na gol, me po svoje spominja na Granocheja. Pablo »el diablo« je Ronaldo revnih, Zarate pa je Ronaldo revnih prvoligašev. Upati je, da bo »diablo« ob povratku na igrišče zabijal kot kolega v A ligi, a to je že druga zgodba. Takoj za sinjim Laziom se nahaja modri Napoli. Očiščen smeti očitno diha visokogorski zrak. Interje prvi poraz plačal z bolečim zdrsom na tretje mesto, ki si ga deli z, ena, Udinesejem in dva, Catanio. Usoda obeh ekip je povezana preko trenerja Marina. Najprej je previharil prvo prvoligaško sezono s Catanio in jo pripeljal do mučnega obstanka po navdušujočem prvem delu prvenstva. Sedaj stopnjuje svojo »formo«. Že lani je z Udinesejem uspel zdržati na spodobnem nivoju skozi celo leto. Če bo letos uspel prestaviti še za eno prestavo više, se jasno kot beli dan Furlanom pišejo odlični časi. A tudi Catania se ne more pritoževati nad Walterjem Zengo, naslednjim (vprašanje je le kdaj...) trenerjem Interja. (dimkrizman@gmail.com) Svetovni prvak Alessandro Ballan je star 29 let in stanuje v Castelfrancu Venetu, v ozadju drugouvrščeni Damiano Cunego ANSA janskega kolesarja Marzia Bruseghina pa so hodili naokoli z majčkami na katerih je bilo spredaj zapisano »Sesso, vin e Bruseg-hin«, zadaj pa »Meglio un giorno da asi-no, che 100 giorni da leoni«, saj ima Bru-seghin doma rejo oslov. V tiskovnem centru se je šušljalo, da so organizatorji v Vareseju morali plačati kar dva milijona evrov, da so si zagotovili svetovno prvenstvo. Italijanska vlada pa je dodelila deset milijonov evrov za izgradnjo nekaterih infrastruktur, med katerimi tudi nekaj cest. Slednje bodo prav gotovo koristile tudi za prihodnje leto, ko bo sveto- vno prvenstvo v švicarskemu mestu Men-drisio, ki je oddaljeno od Vareseja, le pičlih 21 kilometrov. Izidi cestnega SP (260,25 km): 1. Alessandro Ballan (Ita) 6:37:30 ure; 2. Damiano Cunego (Ita) +0:03; 3. Matti Bresc-hel (Dan); 4. Davide Rebellin (Ita); 5. Andrej Grivko (Ukr) vsi isti čas; 16. Kristjan Fajt (Slo) 1:01; 18. Gorazd Štangelj (Slo) isti čas; 48. Janez Brajkovič (Slo) 4:53; 64. Borut Božič (Slo) 10:33. Opomba: Slovenska kolesarja Matej Stare in Grega Bole dirke nista končala. Edvin Bevk nogomet V ligi prvakov nocoj Juventus in Fiorentina FIRENCE/TURIN - V okviru drugega kroga lige prvakov bo Prandellijeva Fiorentina danes zvečer (20.45) na igrišču Franchi, v okviru skupine F, gostila Steauo iz Bukarešte. Trener firenškega kluba ne bo imel težav s postavo. V okviru skupine H pa bo Juventus gostoval v Minsku pri beloruski ekipi Bate Borisov. Trener Ranieri bo v napadu potrdil dvojico Amauri-Del Piero. Na sredini igrišča bo igral Marchisio, v vratih pa Manninger, saj je Buffon še poškodovan. Jutri bo Roma igrala proti Bordeauxu in Inter proti Werderju iz Bremna. KOLESARSTVO Riccoju 20 mesecev? RIM - CONI je včeraj za kolesarja Riccarda Ricca, ki so ga na Touru ujeli pri jemanju nedovoljenih poživil, predlagal 20-mesečni suspenz. CONI je upošteval dejstvo, da je Ricco tri dni po pozitivnem testu tudi sam priznal uporabo krvnega dopinga (EPO). Ricco ob tem tudi ni zahteval analize vzorca B, potem ko je bil prvi test 8. julija po četrti etapi francoske pentlje pozitiven. VATERPOLO Alpe Adria brez Trsta LJUBLJANA - V vaterpolski ligi Alpe Adria bo letos nastopalo 8 ekip. Slovenske barve bodo branili Koper, Triglav, Branik in Olimpija, z madžarske prihaja UTE Budimpešta, s Hrvaške Opatija 1981, iz Avstrije pa Dunaj in Tirol. V letošnji sezoni ne bo tržaške ekipe Pallanuo-to TS, ki bo tako igrala le v A2-ligi. motociklizem - Po VN Japonske | * V «V MV« »Doktor« še osmič najboljši Valentino Rossi je osvojil prvo mesto in tako že tri dirke pred koncem osvojil naslov svetovnega prvaka MOTEGI - Valentino Rossi je po treh letih spet postal svetovni prvak v razredu MotoGP. 29-letni Italijan je naslov potrdil z zmago v Motegiju. Rossi je v drugi polovici sezone nezaustavljiv, saj je na VN Japonske dosegel že peto zaporedno zmago. Njegov največji tekmec in branilec naslova Casey Stoner je bil v nedeljo drugi. Avstralec je vodil v prvi polovici dirke, a ga je Rossi prehitel v 13. krogu. Stoner v skupnem seštevku zaostaja že za 92 točk. Do konca prvenstva so še tri dirke, ki prinašajo največ 75 točk. Na tretje mesto se je uvrstil Španec Daniel Pedrosa (Honda). Valentino Rossi je tako še osmič v karieri osvojil naslov svetovnega prvaka, šestič v kraljevskem razredu. Pred njim je le legendarni rojak Giacomo Agostini, ki je bil prvak osemkrat. »Doktor« pa se je na vrh večnih lestvic prebil v kategoriji posameznih zmag v elitnem razredu, saj je v Motegiju na najvišjo stopničko stopil že 70. Agostini je zmagal dvakrat manj. Vse bližje naslovu svetovnega prvaka je tudi drugi Italijan Marco Simoncelli (Gilera) v razredu do 250 kubičnih centimetrov. Italijan ima tri tekme pred koncem sezone 32 točk prednosti pred Bau-tisto. V 125 kubičnem razredu ima Francoz di Meglio 36 točk prednosti pred Italijanom Simonejem Corsijem. V nedeljo je zmagal Nemec Stefan Brandl (Aprilia). Naslednja dirka za SP bo 5. oktobra na Philip Islandu. Formula 1 : Alonso zmagal, Hamilton povečal vodstvo SINGAPUR - Španec Fernando Alonso (Renault) je zmagovalec prve nočne tekme formule 1 v zgodovini, drugi je bil Nemec Nico Rosberg (Williams), tretji pa Britanec Lewis Hamilton (McLaren- Valentino Rossi ANSA Mercedes). Hamilton je utrdil prvo mesto v skupnem seštevku. Britanec ima zdaj 84 točk, njegov najbližji zasledovalec Brazilec Felipe Massa (Ferrari) pa je po številnih težavah na dirki pristal šele na 13. mestu in je obstal pri 77 točkah. Med konstruktorji je vodstvo prevzel McLaren. Izidi (61 krogov, 309,087 km): 1. F. Alonso (Renault) 1:57:16,304, (povp. hitrost: 158,139 km/h), 2. N. Rosberg (Will-Toy), 3. L. Hamilton (MM), 4. T. Glock (Toy), 5. S. Vettel (Toro Rossa), 6. N. Heidfeld (BMW-Sau), 7. D. Coulthard (Red Bull), 8. K. Nakajima (Williams-Toy). SP skupno (15): 1. L. Hamilton 84, 2. F. Massa 77, 3. R. Kubica 64, 4. K. Räikkönen 57, 5. N. Heidfeld 56, 6. H. Kovalainen 51, 7. F. Alonso (Špa) 38, 8. S. Vettel (Nem) 2. Novi svetovni rekord BERLIN - Etiopijski tekač Haile Ge-brselassie je na maratonu v Berlinu poskrbel za nov svetovni rekord na tej razdalji. Petintridesetletni atlet je dobrih 42 kilometrov dolgo razdaljo pretekel v 2:03:58 ure in lanski rekord popravil še za 28 sekund. Gebrselassie je obenem postal prvi, ki mu je trikrat zapored uspelo zmagati v nemški prestolnici. A-liga: Udinese 3. Udinese je z goloma Quariarelle in Pepeja premagal Sieno in je sedaj na tretjem mestu v skupnem seštevku. Večerni derbi pa je odločil gol Ronaldinha, ki je priigral Milanu tretjo zmago. Nedeljski izidi: Bologna - Napoli 0:1, Catania - Chie-vo 1:0, Lecce - Cagliari 2:0, Milan - Inter 1:0, Palermo - Reggina 1:0, Roma - Atalanta 2:0, Torino - Lazio 1:3, Udinese - Siena 2:1. Vrstni red: Lazio 12, Napoli 11, Udinese, Inter in Catania 10, Milan, Juventus, Palermo in Atalanta 9, Roma, Lec-ce in Fiorentina 7, Genoa 6, Siena, Torino in chievo 5, Sampdoria 4, Bologna 3, Reg-gina 1, Cagliari 0. Union Olimpija zmagovalec LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so osvojili mednarodni turnir v Ljubljani, potem ko so v drugi tekmi tretjega kroga premagali izraelski Maccabi iz Tel Aviva s 83:8. Dve zmagi in en poraz sta zbrala tudi drugouvrščeni grški Panathi-naikos in tretjeuvrščeni turški Fenerbah-če Ulker, ki pa sta bila zaradi slabšega medsebojnega razmerja v točkah slabša. Najboljši igralec turnirja je Marko Milič. Izidi 1. SLN: Interblock - Primorje 2:0 (0:0). Lestvica: 1. Maribor 22, 2. Lendava 20, 3. Domžale 19, 4. Ptuj 16, 5. Celje 14, 6. HIT Gorica 13, 7. Velenje 12, 8. Interblock 12, 9. Primorje 10, 10. Luka Koper 9. Hokej - Liga Ebel: Olimpija - Jesenice 5:2. Italijanska A1-liga: Aquile FVG - Fassa 7:3. Četrtek, 25. septembra 2008 611 odbojka - Kvalifikacije za SP 2010 Za slovenske odbojkarje ugoden žreb / ŠPORT motociklizem - Pokal Yamaha Prosečana Mitje Emilija se je na zadnji preizkušnji držala smola Mitja Emili v Trofeji Yamaha tekmuje za tržaško ekipo Alabarda Mitjo Emilija se je minuli konec tedna držala smola. Na dirkališču v Mi-sanu Adriaticu je nastopi na zadnji preizkušnji v pokalu Yamahe in redni del prvenstva zaključil na 7. mestu. Na obeh treningih, tako v četrtek kot v petek, je zdrsnil in padel. Drugi padec je bil sicer hujši, a se je na koncu k sreči izšlo vse brez posledic. V sobotnih prvih kvalifikacijah ni šel dlje od 17. mesta, predvsem zaradi okvare motorja, v drugem krogu kvalifikacij pa je po popravilu motorja osvojil 9. mesto. veslanje V Barkovljah tudi bratje Abbagnale Italijansko veslaško prvenstvo se je v nedeljo zjutraj razvilo v dobrih vremenskih pogojih. Ob lažjem vetru je bila morska gladina primerna za taka plovila in nezgod ni bilo. Tržaška društva in sploh klubi iz FJK, ki so v državnem merilu v vzponu, so zabeležili bogat izkupiček: 5 državnih naslovov, šest drugih mest in tri bronaste kolajne. Z državnim naslovom se je okitila tudi slovenska veslačica Ksenija Brecelj, ki je z Barbaro Pelos za veslaški klub Saturnia zmagala v dvojcu v kategoriji »master«. V bolj zahtevnem lahkem enojcu je med mladinci Benjamin Škrap, ki vesla za Ginnastico Triestino, osvojil četrto mesto. Barkovljanska Saturnia, ki je prvenstvo priredila v sodelovanju z ostalimi klubi, je zabeležila odličen izkupiček v tekmovalnem smislu. Posebno prestižen je bil naslov v enojcu za Nicole Grbec. Tekmovanja se je udeležilo nekaj nad 700 veslačev in veslačic iz cele Italije. V nedeljo so bili med gosti številni italijanski vrhunski veslači, med njimi tudi sloviti brati Giuseppe, Carmine in Agostino Abbagnale. Daljši razgovor s »kapetanom« Giuseppejem bomo objavili v naslednjih dneh. (dk) Nedeljska dirka je bila spet zgodba zase. Emili je v prvem krogu nadoknadil nekaj mest. Skupina najboljših je že v uvodu prevzela hiter ritem in večala prednost. Zato se je Emili odločil, da bo tekmece pred seboj, ki so ga nekoliko zaustavljali, prehitel. Pri prehitevanju pa je zapeljal na del proge, ki je bil še moker (zjutraj je deževalo), tako da je zavoj zaključil na pesku ob progi. Ko se je vrnil na dirkališče, je bil že 20. Do cilja je uspel nadoknadili štiri mesta. S šestnajstim mestom ni pridobil niti točke v skupni raz- Ze dolgo časa ni bilo na ženskem odbojkarskem turnirju v veliki dvorani stadiona 1. maja v Trstu toliko ljudi, kot se jih je v nedeljo zbralo na 1. Memoria-lu Laure Maver v spomin na mnogo prezgodaj preminulo nekdanjo igralko Bora in Kontovela. Ze v dopoldanskem kvalifikacijskem delu, še bolj pa med popoldanskima finaloma, so tribune objekta v Borovem športnem centru do zadnjega sedeža napolnili mnogi prijatelji pokojnice in njene družine, prijatelji staršev, nekdanje soigralke, člani obeh društev organizatorjev, Odbojkarskega društva Bor in Športnega društva Kontovel (pokrovitelj ZSŠDI) ter vsi, ki so se želeli pokloniti Laurinemu spominu. Še posebej občuteno je bilo nagrajevanje, med katerim je predstavnica ŠD Kontovel Jana Ban prebrala spomin na Lauro, ki so ga napisale njene nekdanje soigralke pri tem društvu. Organizatorja sta na turnirju nastopila s svojima članskima ekipama (Bor Breg, D-liga in Kontovel, 1. divizija), k sodelovanju pa pritegnila še tržaško Altu-ro, ki se je predstavila s svojo vrsto mladink (okrepiti bi jo morale še nekatere igralke iz ekipe, ki igra v C-ligi, vendar pa zaradi poškodb to ni bilo mogoče) in z Borom pobratenega Partizana iz Škofje Loke, ki sicer nastopa v 2. slovenski ligi. Pri izbiri so imeli srečno roko, saj so bile tekme izenačene in v tem pripravljalnem obdobju za vse udeležence turnirja koristne, čeprav je bil Bor Breg le boljši od vseh ostalih in je tako zasluženo prejel v roke prehodni pokal, ki ga je poklonila družina Maver. Ekipa, ki jo bo letos vodil mladi domači strokovnjak Saša Smotlak, je obdržala dosedanje ogrodje, po dolgih letih pa sta se na igrišče vrnili tudi Kristina Bezenšek in Martina Flego (obe letnik 1977) in pokazali, da lahko predstavljata pravo okrepitev, trenerju pa je uspelo po- vrstitvi, tako da je s četrtega mesta zdrknil na sedmo. Prvenstvo Yamahe, v katerem se je Emili letos prvič preizkusil, se je zaključilo. V nedeljo, 19. oktobra pa ga v Mugellu čaka še zadnja dirka za naslov Supercampione, na kateri bo nastopilo 13 najboljših dirkačev iz vseh treh kategoriji na motorjih Yamaha (mladi, expert, master). Gre za eno preizkušnjo, v kateri bo zmagovalec prejel nov motor: »Seveda ciljamo na zmago, ampak bo dirka zelo zahtevna. Vsi dirkači so namreč zelo kvalitetni,« je povedal Emili. TURIN - Včeraj so v Turinu izžrebali kvalifikacijske skupine za nastop na odbojkarskem svetovnem prvenstvu 2010 v moški in ženski konkurenci. Vstopnico za nastop na SP v Italiji, del moškega turnirja bo gostil tudi Trst, in SP na Japonskem (ženske) bo lovilo rekordnih 214 reprezentanc. Na oba turnirja sta uvrščeni že dve ekipi, in sicer organizator in svetovni prvak. Pri moških sta to Italija in Brazilija, pri ženskah pa Japonska in Rusija. Vse ostale reprezentance pa si bodo mesto morale šele zagotoviti. Ekipe najnižjega ranga se bodo prvič pomerile že decembra in januarja v 1. krogu kvalifikacij. V kvalifikacijskem delu bo kot prva nastopila slovenska ženska reprezentanca kot nosilka skupine A. Poleg Slovenije bodo v tej skupini še Avstrija, Madžarska, Bosna in Hercegovina ter Črna gora. Organizator turnirja, ki bo v terminu od 2. do 11. januarja prihodnje leto, še ni znan. V primeru zmage v tej kvalifikacijski skupini bodo Slovenke v 2. krogu kvalifikacij nastopile v skupini E (s Hrvaško, Belgijo in Slovaško). Če bodo Slovenke v 1. krogu kvalifikacij zasedle 2. mesto v svoji skupini, pa se bodo uvrstile v skupino G, kjer jih čakajo Grkinje, Francozinje, Španke in Finke. Drugi krog kvalifikacij je predviden med 15. majem in 14. junijem. Tretji krog bo med 19. junijem in 19. julijem prihodnje leto, ko bodo svoje nastope začele tudi »azzurre«. Kateri bodo nasprotniki italijanskih od-bojkaric, pa še ni znano, saj bodo nasprotnice izšle iz drugega kroga. Iz evropskih skupin se bo na SP na Japonsko (od 29. oktobra do 14. novembra) uvrstilo 8 držav, ob teh še 2 iz Afrike, 4 iz Azije, 6 iz območja Severne in Srednje Amerike ter 2 iz Južne Amerike. V moški skupini pa je Italija že uvrščena, slovenski odbojkarji pa bodo v prvem krogu kvalifikacij prosti, saj so neposredno uvrščeni v drugi krog. Nastopili bodo v skupini G, ki jo sestavljajo še Grki, Portugalci, Danci in zmagovalec skupine C (iz 1. kroga kvalifikacij), torej ena od naslednjih reprezentanc: Avstrija, Madžarska, Romunija ter Bosna in Hercegovina. »Omenjene reprezentance so premagljive in nikakor ni preveč optimistično, če napovem, da bi se morali uvrstiti v 3. krog kvalifikacij, saj napredujejo tri reprezentance iz te skupine,« pravi slovenski selektor Hribar. Drugi krog kvalifikacijskega turnirja bo med 15. in 31. majem prihodnje leto v Grčiji. Naslednji nasprotniki Slovenije v 3. krogu kvalifikacij pa so odvisni od uvrstitve v drugem krogu. Na svetovno prvenstvo v Italiji (od 23. septembra do 10. oktobra) se bo uvrstilo ob organizatorju in svetovnemu prvaku še 8 reprezentanc iz Evrope, 3 iz Afrike, 4 iz Azije, 5 iz področja Severne in Srednje Amerike ter 2 iz Južne Amerike. A1-LIGA - V nedeljo je Martina Franca, pri kateri igra tudi naš odbojkar Matej Černic, izgubila proti Perugi z 2:3, potem ko je v nizih že izgubljala z 2:0. V petem nizu so že vodili 9:6, a je bila naposled Perugia boljša. Černic je igral v vseh petih nizih (v prvih štirih v prvi postavi) in dosegel 12 točk. Ostali izidi: Vibo Valentia - Cuneo 0:3, Padova - Piacenza 0:3, Trento - Foli 3:0, Sisley - Verona 2:3, Pineto -Macerata 2:3. A2-LIGA - Loreto, pri katerem igra bivši slogaš Damir Kosmina, je bil v prvem krogu uspešen: s 3:0 je premagal Isernio. Samgas Crema, kjer igra Aljoša Orel, pa je izgubila s 3:1. Naša odbojkarja tokrat nista stopila na igrišče. odbojka - Prvi Memorial Laure Maver v organiziciji OK Bor in ŠD Kontovel Polna dvorana v spomin na Lauro Nastopile so združena ekipa Bor Breg, ki je bila tudi zmagovalka memoriala, Partizan, Altura in Kontovel - Nagradili tudi najboljše posameznice Desno: Laurin sin Luka je podelil prehodni pokal kapetanki Bora/Brega Tjaši Gruden. Spodaj: Laurini mami Mariji pa je Silva Meulia izročila šopek rož v imenu organizatorjev turnirja KROMA slati na igrišče tudi mladi Matejo Bruss in Katerino Pučnik (obe letnik 1994), slednja je v finalu celo dosegla zadnjo točko. Precej spremenjeno ekipo ima letos Kontovel, ki je kljub zadnjemu mestu s svojim nastopom zadovoljil. Z vključitvijo nekaj mlajših perspektivnih igralk (najdlje sta v nedeljo igrali Vera Balzano in Ilenia Cassanelli) in z nastopom v vlogi trenerja nekdanje odlične, tudi prvoli-gaške, igralke Lajris Zerjal je Kontovel v bistvu - po lanskem nesrečnem izpadu iz D-lige- začel nov cikel, ki bi lahko obrodil dobre rezultate. Na nagrajevanju, na katerem so pokale podelili predsednik ZSŠDI Jure Ku-fersin, podpredsednik OD Bor Paolo Ma-horčič, predsednik ŠD Kontovel Marko Ban, Laurina sestra Elena ter Laurin mož Furio Impelizzeri in sin Luka, so podelili tudi štiri posamične nagrade. Najboljša igralka je bila Ivana Flego (Bor/Breg), najboljša tolkačica Tina Smolej (Partizan), najboljša podajalka Tjaša Gruden (Bor/Breg), najboljša branilka Neža Ka-pun (Kontovel). K uspehu memoriala so prispevali tudi Fiori Vera (darovala je šopek rož za Laurino mamo Marijo), Sistiana Sail, Papi Sport, Mima Sport (nagrade za najboljše igralke) in Pizzeria la Torre. Izidi, polfinale: Bor Breg Kmečka banka - Altura 3:0 (25:9, 25:22, 25:21); ZOK Partizan - Kontovel 3:2 (18:25, 17:25, 25:12, 25:14, 16:14); za 3. mesto: Altura - Kontovel 1:2 (23:25, 25:23, 16:25); finale: Bor/Breg Kmečka banka - Partizan 3:0 (25:19, 25:23, 25:22) POSTAVE ALTURA: Caliano, Falzari, Gas-barro, Jovanovič, Odorico, Petelin, Reg-gente, Zarl, Zigante, Zotta,trener Seppi. BOR/BREG: Gruden, Vodopivec, I. Flego, Grgič, Della Mea, Sadlowski, San-cin, Bezenšek, Bruss, Pučnik, M. Flego, trener Smotlak. KONTOVEL: Pertot, Verša, Lisjak, Balzano, Cassanelli, Milič, Pernarcich, A. Zuzič, V. Zuzič, Kapun, trenerka Zerjal. PARTIZAN: Verčič, Smolej, Brejc, Rožič, Zupan, Rezar, Zadravec, Prevodnik, Čepon, Skenderovič, trener Akrap. 20 Torek, 30. septembra 2008 NOGOMET promocijska liga - Komaj zadostna ocena za krstni nastop »plavih« v Križu Vesno izdala prevelika pričakovanja Kras Koimpex je v Koprivnem dokazal, da je v dobri formi, Juventina pa še ne Napadalec kriške Vesne Nicola Venturini (levo) je bil v nedeljo stalno pod strogim nadzorstvom branilec Santamarie KROMA —/ Postave in izidi Po 2. krogu je repenski Kras Koimpex že sam na vrhu promocijske lige. Prvenstvo se je sicer šele začelo. Toda v Repnu stavijo na pregovor, da se lep dan vidi že po jutru. »Z nogami moramo ostati trdno na tleh,« je poudaril športni vodja ekipe repenskega društva Goran Kocman, ki je po zmagi v Ko-privnem pohvalil vse svoje varovance. Kras je igral dobro v obrambi in na sredini igrišča. Varovanci trenerja Alessandra Musolina so si pripravili številne priložnosti in »že po desetih minutah bi lahko vodili s 3:0,« je še dodal Ko- 4derbijev med ekipami slovenskih društev v letošnji sezoni v raznih amaterskih prvenstvih. Prvi je bil na sporedu v nedeljo v Dolini. Prihodnji bo na sporedu v soboto, 18. oktobra. V Repnu se bosta v okviru promocijske lige pomerila Kras in Vesna. cman. Prvi letošnji gol, stoti prvenstveni v dresu repenskega Krasa (letošnja je njegova šesta sezona v Repnu), je iz prostega strela dosegel Radenko Kneževič. Nasprotnikovo mrežo sta zatresla še Tomizza in Cipracca. Tomiz-za je bil tudi v nedeljo med boljšimi na igrišču. Cipracca pa še ni v pravi formi. Krasu se je pridružil šele po pripravah. V obrambi je znova zelo dobro igrala dvojica Bagon-Sessi. Na sredini igrišča je svoje delo dobro opravil Batti. Krstni nastop kriške Vesne pred domačim občinstvom ni bil najbolj prepričljiv. Ekipa kriškega društva je dober nogomet predvajala le slabe pol ure. Premalo za ekipo, ki cilja na uvrstitev v zgornjem delu lestvice. Trener Marco Della Zotta pa ostaja optimist: »Doslej smo igrali dobro. Proti Santamarii se je nekaj zataknilo in že v nedeljo bomo skušali popraviti slab vtis.« »Plavi« so imeli štiri lepe priložnosti za zadetek. Tudi gostje pa niso stali križem rok. Še dobro, da je vratar Edvin Carli vsaj v enem primeru odločilno posredoval. V drugem delu je stopil na igrišče Marino Monte (zaradi službenih obveznosti je bil odsoten dva tedna), ki je bil tudi med boljšimi na igrišču. Dobra novica je tudi, da se bo na nocojšnjem treningu pridružil moštvu še napadalec El-vio Di Donato, ki je prebolel poškodbo. S prvo prvenstveno točko pa se je z gostovanja vrnila štandreška Juventi-na. V štandreškem taboru so sicer s točko zadovoljni. Juventina je v drugem delu igrala kar dobro in se kar nekajkrat nevarno predstavila pred nasprotnikovimi vrati. Negativna nota je predvsem izključitev Morsuta v drugem polčasu ter poškodba vratarja Furiosa, ki ga je nato zamenjal Cristian Peteani. Mikuševa Ponziana je tokrat v go-steh igrala neodločeno proti Sangior-gini 1:1. Pro Gorizia je zmagala po zaslugi sežanskega branilca Žarka Arand-želoviča, ki je proti Sambaldijevemu Trieste Calciu dosegel odločilni zadetek šest minut pred koncem tekme. V elitni ligi je Dario Kovic pri Monfalconu vstopil na igrišče v drugem delu (0:0 proti Torviscosi). Gonars (Cristian Devetak je še poškodovan in ni igral) je premagal Fontanafreddo, pri kateri igra slovenski vratar iz Ronk Manuel Zanier. (jng) Prvi derbi med ekipami naših društev se je končal brez zmagovalca. »Že nekaj let nisem videl tako živahne tekme. Zgrešili smo enajstmetrovko in še številne priložnosti za gol. Večkrat pa je odločilno posegel Bregov vratar Barba-to. Škoda, odnesli smo domov le točko, čeprav smo si zaslužili zmago,« je komentiral predsednik Primorja Roberto Zuppin. Bregov spremljevalec Lorenzo Zupin je pohvalil igro Primor-ja: »Primorjaši so igrali dobro, nam pa je manjkalo kar nekaj ključnih igralcev. V prvem polčasu je bila igra nekoliko bolj izenačena, v drugem delu pa so prevladali gostje. Pohvaliti moramo našega vratarja Simoneja Barbata, ki je dokazal, da je res odličen vratar. Ubranil je tudi Fratnikov kazenski strel. Točka je vsekakor zelo pozitivna. Poudariti moramo, da na dveh tekmah nismo še prejeli zadetka.« Pri Primorju so tokrat igrali dobro Pipan, Cheber in Merlak. Enajstmetrovko je izsilil mladi Jan Čok, nato pa jo je zgrešil David Fratnik. Brežani so rekli so... Zelo grda tekma, na katero bo treba pozabiti Marco Della Zotta, trener Vesne: »Zelo grda tekma, na katero bo treba pozabiti. Igralci so se sicer potrudili in so igrali požrtvovalno. Odpovedali smo predvsem taktično. Nismo igrali nogometa. Izdala so nas prevelika pričakovanja. Želeli smo si začeti dobro in zmagati. Na žalost pa ni bilo tako. Kljub temu smo veliki optimisti. Fizično smo dobro pripravljeni in tudi vsi nogometaši so zelo motivirani. Vsa čast Santamarii, ki se je v Križu borila in bi lahko celo odnesla domov vse tri razpoložljive točke.« Goran Kocman, športni vodja Krasa Koimpex: »Vse skupaj je bilo zelo dobro. Igrali smo zelo urejeno in zelo malo smo tvegali. Obramba je bila vedno na mestu, na sredini igrišča pa smo lepo gradili igro. Le Bertocchi je mogoče igral nekoliko slabše kot ponavadi. Pripravili smo si številne priložnosti za zadetek, kar je zelo spodbudno. Trener Musolino ima letos na razpolago več variant. Tudi na klopi imamo zelo kakovostne igralce, ki so nam lahko v veliko pomoč.« Marko Kerpan, predsednik Juventine: »Točka je prav gotovo dobrodošla, čeprav smo se v drugem polčasu borili in skušali celo zmagati. V najboljšem našem trenutku pa je sodnik izključil Morsuta in smo ostali z desetimi igralci. To nas je nekoliko zmedlo. Po izključitvi smo prepustili vajeti igre Centro Se-dii, ki pa ni bila nevarna pred našimi vrati. Pohvalil bi borbenega kapetana Maria Pantusa, ki se je izkazal predvsem na koncu tekme, ko smo igrali z možem manj. Vsekakor pokazali smo napredek v igri, čeprav kar nekaj igralcev še ni v najboljši formi.« tokrat v obrambi igrali precej urejeno. Primorjaši pa so igrali zelo koncentrirano in borbeno. Prvo prvenstveno zmago pa je vknjižila vzhodno-kraška Zarja Gaja, ki je s težavo premagala Torre. Gostje so nepričakovano povedli iz prostega strela, kmalu zatem pa je izenačil Bertocc-hi (iz 11-m). V drugem polčasu je Zarja Gaja zagospodarila na igrišču in še dvakrat zatresla nasprotnikovo mrežo. Di Summovi varovanci so zadeli še dve prečki (G. Križmančič z glavo in Bečaj iz prostega strela). Po izključitvi branilca Mateja Bernetiča (zaradi dvojnega opomina) so se gostje opogumili in s kančkom sreče (avtogol) znižali zaostanek. Zarja Gaja pa se ni več pustila presenetiti, čeprav je sodnik podaljšal tekmo za celih sedem minut. Zarja Gaja je tako že drugič zapored ostala z možem manj na igrišču. V 1. krogu je bil izključen David Gre-gori. Rumeno-modri morajo igrati bolj zbrano, saj izključitve večkrat negativno vplivajo na končni izid. (jng) PROMOCIJSKA LIGA Centro Sedia - Juventina 0:0 JUVENTINA: Furios (C. Peteani), Paravan, Morsut, Re, Masotti, Negro (Giannotta), Candussio, Pantuso, Stabile (Terpin), Gerometta, Zanuttig, trener Dante Portelli. Capriva - Kras Koimpex 0:3 (0:1) STRELCI: v 40. Tomizza, 50. Kneževič, 90. Cipracca. KRAS: Contento, Mania, Tomizza, Giacomi, Bagon, Sessi, Batti, Bertocchi (Cipracca), Kneževič (Mosca), Bernabei (Metullio), Orlando, trener Alessandro Musolino. Vesna - Santamaria 0:0 VESNA: Carli, Farfoglia, Udina (Rossoni), Leghissa, Degrassi, Rossi, Giorgi (Monte), Cheber (Mustacchi), Boatto, Leone, Venturini, trener Marco Della Zotta. Ostali izidi: Lignano - P. Cervignano 0:2, Mariano - Pertegada 1:0, P. Gorizia - Trieste Calcio 2:1, Sangiorgina - Ponziana 1:1, Virtus Corno -Staranzano 0:2. Vrstni red: Kras, Staranzano 6, Sangiorgina, Ponziana 4, Cervignano, Pertegada, P. Gorizia, Lignano, Mariano 3, Santamaria 2, Vesna, Juventina, Centro Sedia, Virtus Corno 1, Trieste Calcio, Capriva 0. Prihodnji krog: Juventina -Ponziana, Kras - Mariano, Staranzano - Vesna. 1. AMATERSKA LIGA Medea - Sovodnje 3:5 (1:4) STRELCI ZA SOVODNJE: v 3. Reščič, 21. Reščič, 40. Delise, 44. Reščič; 94. Calligaris. SOVODNJE: Pavio, Pacor, Tomšič, Trampus, S. Kogoj, Bregant, Delise, Calligaris, Portelli (E. Kogoj), Reščič, Feri, trener Claudio Sari. San Canzian - Primorec 3:2 (2:0) PRIMORČEVA STRELCA: Mercandel v 62. in Krevatin v 68. PRIMOREC: Loigo, Di Gregorio, Palmisano, Ojo, Farra, Meola, Laghezza (Franceschinis), Leghissa, Krevatin, Mercandel, Lanza (Pergolis), trener Oliviero Macor. Ostali izidi: Costalunga - Sistiana 5:1, Domio - Pieris 2:0, Gradese - San Lorenzo 1:1, Isonzo - Ronchi 1:1, P. Romans - Turriaco 1:2, Villesse - San Giovanni 1:2. Vrstni red: Domio, S. Giovanni 6, Costalunga, Sovodnje, Ronchi, S. Lorenzo 4, Villesse, Turriaco, San Canzian 3, Gradese 2, Primorec, Pro Romans, Isonzo, Sistiana 1, Medea, Pieris 0. Prihodnji krog: Primorec - Gradese, Sistiana - Sovodnje. 2. AMATERSKA LIGA Breg - Primorje Interland 0:0 BREG: Barbato, Gustini, Degrassi, Apollonio, Sestan, Medda, Suttora, Erbl, Coppola, Esposito (Sovič), German (Zidarich), trener Davor Vitulič. PRIMORJE: Busan, Brajnik, Cheber, Ferro, Merlak, Candotti, Fratnik, Pipan, Rebez (Pavletič), Ravalico, Jan Čok (Kapun), trener Nevio Bidussi. Zarja Gaja - Torre 3:2 (1:1) STRELCA ZA ZARJO GAJO: v 30. Bertocchi iz 11-m; 65. Bertocchi, 70. Ghezzo. ZARJA GAJA: Carmeli, Bernetič, Franco, Kariš, G. Križmančič, V. Križmančič, Ghezzo (Gurtner), M. Grgič, Bernobi (Zocco), Bečaj, Bertocchi (Segulin), trener Giacomo Di Summa. IZKLJUČEN: v 73. Bernetič. Ostali izidi: Chiarbola - Opicina 1:0, Esperia -Begliano 1:1, Fogliano - Fiumicello 5:2, Porpetto -Zaule 4:2, Romana - Villa 2:1, Ruda - Castions 0:1. Vrstni red: Fogliano 6, Porpetto, Castions, Breg 4, Opicina, Zarja Gaja, Romana, Villa, Chiarbola, Zaule, Fiumicello 3, Esperia 2, Torre, Primorje Int., Begliano 1, Ruda 0. Prihodnji krog: Fiumicello -Breg, Primorje - Esperia, Zaule - Zarja Gaja. 3. AMATERSKA LIGA Mladost - CGS 0:2 (0:1) MLADOST: J. Devetak, Batistič, Radetič (Altinier), Spadari (Bet), E. Zorzin, Černic (C. Zorzin), Sorbara (Contin), Bressan, Gagliano (Bensa), Vitturelli, Caggiula, trener Fabio Sambo. Ostali izidi: Audax - Campanalle 2:1, Aurisina -Aiello 1:4, Muglia - Poggio 4:0, Pro Farra - Terzo 0:3, Sagrado - Mont. D. Bosco 2:0, S. Andrea - Mossa 0:1, Union - Strassoldo 3:2. Vrstni red: Muglia, Mossa, Terzo, Sagrado, Cgs 6, Audax 4, Aiello, Union 3, Strassoldo, S. Andrea, Mladost, M. Don Bosco, Poggio 1, Campanelle, Aurisina, Pro Farra 0. Prihodnji krog: Terzo - Mladost. 3. al - (Še) ne gre Trener Sambo je bil po tekmi precej razočaran Trener Mladosti Fabio Sambo je bil po porazu proti tržaški ekipi CGS zelo razočaran nad svojimi varovanci. »Že med tednom je večina igralcev slabo trenirala, tako da se je nekaj kuhalo. V nedeljo pa smo igrali zelo slabo in zasluženo izgubili,« se je izkašljal Sambo, ki je pozitivno ocenil le nastop Bressana in Vitturellija. Mladost je naredila veliko napak, predvsem v obrambi. »Igramo premalo zbrano in v ključnih trenutkih popustimo. Imeli smo sicer tri dobre priložnosti za gol, v glavnem z Gaglianom in Bressanom.« V drugem polčasu je Enrico Zorzin (kot v 1. krogu proti Poggiu) podrl nasprotnikovega napadalca v kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na belo točko. »Treba bo več trenirati in seveda s pravim pristopom,« je še zaključil Sambo. 1. al - Pozitivno in negativno Sovodenjci veliko gradijo Nepazljiv in zmeden Primorec Junak tekme v Medeji je bil Alen Reščič - San Canzian po 7. minutah vodil 2:0 Sovodenjci so že po prvem polčasu vodili s 4:1. Igrali so dobro in mislili so, da je zmaga že pod streho. Očitno pa so se zmotili. V drugem polčasu je Medea igrala napadalno in se približala na 3:4. »Kot se žal prepogosto dogaja, smo v drugem polčasu popustili in še dobro, da nas nasprotnik ni presenetil,« je dejal športni vodja Sovodenj Robert Uršič. »Ko so se nam približali na 3:4, smo se spomnili na pokalno tekmo proti Medeii, na kateri smo vodili in zatem izgubili 6:4. Tokrat pa je zapela povsem drugačna pesem. Na srečo smo se dobro organizirali in na koncu smo se mi veselili.« Junak tekme je bil šem-petrski napadalec Alen Reščič, ki je v Me-deji dosegel »hat-trick« (tri gole). »Alen nas je doslej res prijetno presenetil. Igra dobro in trenira redno. Upamo, da bo nadaljeval v tem stilu,« ga je pohvalil Uršič, ki je omenil še dobro igro Adriana Trampusa. Sovodenjci so si tudi tokrat pripravili številne priložnosti za zadetek. V napadu pa še vedno preveč grešijo. »Pri zaključkih na gol moramo biti bolj natančni. Na sredini igramo dobro. Čakamo pa še na solidnega Bernardisa, ki nam bo v veliko pomoč,« je še zaključil športni vodja belo-modrih. Trebenski Primorec je v Škocjanu ob Soči ostal praznih rok. Za Macorjeve varovance so bile usodne uvodne in zadnje minute tekme. »Že po sedmih minutah je San Canzian vodil z 2:0. V obrambi smo zaspali. V drugem delu je Biondo (strelec dveh golov) zgrešil enajstmetrovko, ki jo je ubranil vratar Loigo. Nato smo se prebudili in uspelo nam je izenačiti. Brez težav bi lahko odnesli domov vsaj točko. A deset minut pred koncem - kot ponavadi -je sledila nova hladna prha. Loigo ni uspel ubranitiprostega strela,« je povedal športni vodja Franko Milkovič. Primorec bo v nedeljo gostil solidni Gradese. (jng) NAŠI STRELCI - 3 gole: Reščič (Sovodnje); 2: C. Bertocchi (Zarja Gaja); 1: Kneževič, Tomizza, Cipracca, Orlando, Bernabei (Kras), Lanza, Mercandel, Kre-vatin (Primorec), Portelli, Delise, Calliga-ris (Sovodnje), Ghezzo (Zarja Gaja), Pipan in Merlak (Primorje), Gargiuolo (Breg), Radetič (Mladost). 2. al - Junak v Dolini je bil vratar Barbato Po prvem derbiju se točke bolj veselijo Brežani Primorje napadalo in zgrešilo enajstmetrovko - Zarja Gaja zasluženo zmagala 1 / ŠPORT Četrtek, 25. septembra 2008 21 košarka - Prvi krog državne C-lige Jadran Mark zdržal le prvo polovico tekme Slaba točka je bil tokrat napad - Marusič si je huje poškodoval nos in bo odsoten dva tedna Jadran Mark - Marghera 45:62 (11:14, 22:27, 32:47) JADRAN: Oberdan 2 (-, 1:2, 0:2), K. Ferfoglia 8 (1:4, 2:8, 1:2), Marusič 6 (2:2, 2:3, -), Madonia 2 (0:2, 1:4, -), Malalan 4 (2:2, 1:3, -), Slavec 5 (-, 1:5, 1:5), S. Ferfoglia 4 (-, 2:9, -), Semec 0 (-, -, 0:1), Zaccaria 0, Coco 14 (-, 7:11, 0:1). TRENER: Popovič. Jadranovce je na prvi tekmi državne C-lige pokopal slab napad, kar kaže tudi končni izid. Preveč netočnih metov tudi iz izdelanih položajev je bilo ključnih za prvi prvenstveni poraz. Zmaga proti Margheri je bila za Oberdana in soigralce vsekakor dosegljiv cilj, kar so naši igralci dokazali tudi v prvem delu srečanja, ko so bili nasprotniku enakovredni. Uvodna četrtina je bila sicer vseskozi v rokah nasprotnikov, ki so po-vedli tudi z 8:13. Organizirani predstavi Marghere so sicer Jadranovci kar dobro postavili po robu, tako da so ob koncu četrtine zaostajali samo za tri »c-ingelca« Uvodni vikend tudi z nekaterimi presenečenji Po prvem krogu seveda še ne moremo potegniti nobenih zaključkov, vendar je uvodni vikend v državni košarkarski C-ligi že pokazal, da bo prvenstvo dokaj kakovostno in zelo izenačeno. Glavnina favoritov je opravila svoje delo, vseeno pa je prišlo do nekaterih presenečenj. Nepričakovano... Mogoče najbolj nenadejano zmago je slavil Codroipo (poleti naknadno vključen po izpadu, bolj znani od dvojčkov Campanotto 23 točk), ki je doma tesno ugnal favorizirani Drvaričev Pordenone (Mu-ner 21). Uspeh San Danieleja (Ro-vere 23) v sosedskem derbiju proti Spilimbergu (ravno tako spet v C-li-gi po repasažu) sicer ne preseneča, nedvomno pa ni bilo pričakovati tako visokega poraza ambicioznih gostov (Accardo 16), ki so sicer nastopili brez totema Sguassera. ... in pričakovano Roncade (kot ponavadi z vso peterko z dvomestnim izkupičkom točk) je povsem upravičil sloves prvega favorita in pustil ekipi iz središča Benetk le drobtinice. Z najvišjo razliko je točki osvojil videmski Virtus (Fazzi 21), kije v drugempol-času nadigral Montebelluno (Ar-naboldi 17), prihodnjega tekmeca borovcev. Pravzaprav zelo dragoceno zmago pa je slavil prav Caorle na 1. maju, medtem ko je Padova (Boldrin 15) po pričakovanju plenila v brlogu neizkušene Vicenze (Acco 13). Novinci Ze v prvem krogu sta se spopadla Rovigo (Guerra 17), ki je napredoval iz C2, in Oderzo (Moro 31), ki je izpadel iz B2. Košarkarji Rovi-ga so zmagali za točko in potrdili, da nikakor ne mislijo igrati zgolj za obstanek. Oderzo pa bo v nedeljo nasprotnik jadranovcev, ki so doživeli kar trdpovratek na državno raven, sicer proti uglednemu tekmecu, kakršna je Marghera. Protagonist Nepopustljivi tržiški trener Paolo Montena je poleti sedel na klop lani izpadlega Codroipa in moral je sestaviti čisto novo ekipo na pogorišču lanske. Zbral je kar nekaj igralcev, ki se jim je Pordenone odpovedal, in z na papirju precej šibkejšim sestavom v prvem krogu matiral... prav Drvaričevo armado. točke. Že v prvih minutah druge četrtine so z razpoloženim Cocom in trojko Kristjana Ferfoglie prevzeli prvič vodstvo (20:16). Prednost so obdržali do 18. minute (22:21), nato pa je Marghera izkoristila nekaj napak jadranovcev in ob polčasu po-vedla s petimi točkami razlike. V nadaljevanju se je prednost gostov samo še večala: Jadranovci so pod nasprotnikovim košem s težavo pobirali odbite žoge (Marghera je pod svojim košem imela kar 13 skokov), v napadu pa so se prevečkrat odločali za prodiranje pod koš, ki pa je bilo le malokrat uspešno. Marghera pa je v napadu igrala dokaj umirjeno: kroženje žoge je omogočilo, da so vedno dobili pravo rešitev za met. Ob koncu tretje četrtine je Jadran zaostajal že za 15 točk. Z edinim raz-polženim strelcem Cocom (14 točk) so Popovičevi varovanci v 35. minuti omilili zaostanek na deset točk, nato pa je preveč naivnih napak omogočilo nasprotnikom, da so zaključili srečanje s kar 17 točkami prednosti. »Poraz je posledica slabe igre v napadu. Izgubili smo veliko žog, iz izdelanih položajev pa nismo zadevali. Delno je nizek izkupiček košev tudi posledica njihove dobre obrambe,« je ocenil nastop svojih varovancev trener Boban Popovič. »S takim izidom bomo težko zmagali doma. Pri igri v obrambi pa nimam očitkov, saj smo jih dobro zaustavljali. Dosegli so le 62 košev. Mogoče bi s Petrom Fran-com, ki je bil odsoten zaradi poškodbe mezinca, lažje kontrolirali igro pod košem. Vsekakor menim, da če bi bili strelsko razpoloženi, bi lahko zmagali.« (V.S.) Poškodovan tudi Marusič Ta čas pa se Jadrana drži smola. Po poškodbi Franca se je v nedeljo na tekmi poškodoval tudi drugi center, Matteo Marusič, ki je 3 minute pred koncem tekme dobil udarec v nos. Včeraj so po zdravniškem pregledu povedali, da bo moral Matteo pod nož. Normalen trening bo lahko opravil šele čez dva tedna. Uradni krstni nastop v Jadranovem dresu je v nedeljo opravil Francesco Coco, ki je bil v telovadnici na Alturi tudi najboljši strelec. Dosegel je 14 točk KROMA Halo Jadran Mario Gerjevič o Jadranu: »Prva tekma ni nikakršno merilo. Jadran v nedeljo ni pokazal tega, česar je sposoben. Res pa je, da bo treba letos imeti veliko potrpežljivosti in časa, da se bodo trener in igralci ujeli. Z dobrim delom bomo lahko nadoknadili pomanjkljivosti. Za poraz proti Margheri je bil slab napad Jadrana odločilen. Predvsem igralci, ki si želijo igrati na višji ravni, si take predstave ne smejo privoščiti. Očitno je tudi pomanjkanje pravega centra, ki ga pri nas nimamo. To je zelo pomembna vloga v tej ligi, ki se je dolgoročno ne da zapolniti. To pomeni, da vse visi le na metih z zunanjih položajev, kar pa ni vedno lahko.« Halo Bor . Walter Vatovec o Boru: »Sobotna tekma med Borom in Caorlami je bila do-padljiva. Opazna je bila razlika v končnih ambicijah obeh ekip, saj Caorle ciljajo na napredovanje in imajo zelo konkurenčno ekipo. Bor je letos sestavil tudi kvalitetno ekipo s starejšimi igralci, ki pa še niso v formi. Pod košem pa so slabši: odsotnost Samca je očitna, ostala dva centra pa niti nista v optimalni fizični formi. Mislim, da je bil odločilen za poraz padec koncentracije na začetku četrte četrtine, ki so ga Caorle odlično izkoristile. Opazna pa je bila tudi odsotnost Babicha, ki bi bil s Furigom gotovo orožje več pri metu iz razdalje. Med mladimi bi pohvalil Boleta.« nogomet - Deželni naraščajniki San Luigi je bil za Pomlad pretrd oreh Pomlad - San Luigi 0:4 (0:2) POMLAD: Mattiassich (Visintin), Žerjal, Zeriali (Segulin), Vidoni (Cerkve-nič), Kerpan, Hoffer (Viviani), Purič, Pečar, Jarc, Kuret, Rossone. TRENER: Žeželj. San Luigi je bil za deželne naraščaj-nike Pomladi pretrd oreh, kar jasno kaže tudi končni izid. Na razplet tekme je vplivalo tudi dejstvo, da ima San Luigi igralce, ki so izključno letnik 1992, pri Pomladi pa nastopajo tudi mlajši nogometaši letnika 1993. Starostna razlika je bila opazna predvsem v dvobojih in hitrosti. San Luigi je vseskozi predvajal bolj dovršeno igro, igralci Pomladi pa so prepričljivejše igrali le v začetku drugega polčasa, ko so si priigrali tudi edino priložnost za gol. Po vodstvu z 2:0 po prvem polčasu, so na začetku drugega dela gostje po napaki obrambe dosegli še tretji gol, nato pa so naši igralci popustili in Jankovič je v 72. minuti dosegel še četrti gol za San Luigi. Ostali izidi: Cormor - Extra 2:2, Do-natello - Pro Cervignano 4:2, Pordenone - Virtus Corno 2:0, Sanvitese - Brugnera 0:0, Valnatisone - Fincantieri 6:1. Vrstni red: Pordenone in Donatello 6, Valnatiso-ne, Brugnera, San Luigi in Sanvitese 4, Cor-mor 2, Virtus Corno in Extra 1, Pro Cer-vignano, Pomlad in Fincantieri 0. Prihodnji krog: Fincantieri - Pomlad (ob 10.30). □ Obvestila Pomlad je igrala dobro le v začetku drugega polčasa KROMA ASD SOKOL obvešča, da se je v na-brežinski občinski telovadnici začela otroška-mlad.dejavnost 2008/2009 , in sicer: MINIMOTORIKA (let. 2003-04-05) ob sredah od 16.15 do 17.15; MOTORI-KA (let. 2001-02) ob ponedeljkih v telov. devinske osnovne šole od 16.30 do 17.30 in ob sredah od 17.15 do 18.15, ter ; MI-NIKOŠARKA (let. 1998-99-2000): ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob sredah od 18.15 do 19.15; MINIODBOJKA (za deklice let. 1998-99-2000) ob ponedeljkih v Sesljanu od 17.30 do 18.30 in ob petkih od 16.30 do 17.30; ODBOJKA - za deklice let. 1996-97: ob ponedeljkih od 18.30 do 20.00 in ob petkih od 15.30 do 16.45; za deklice let. 1994-95: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00, ob sredah na Proseku od 18.00 do 19.30 in od petkih od 19.00 do 20.30; KOŠARKA (za dečke let. 1996-97): ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30, ob petkih od 17.30 do 19.00 in ob sredah v Zgo-niku od 17.30 do 19.00. Dodatne informacije lahko dobite v telovadnici pred vadbo. ŠOLSKI ŠAHOVSKI KROŽEK bo tudi letos deloval na sedežu ZSŠDI (ul. Cicerone 8) vsak petek od 15. do 18. ure. Prvi informativni sestanek bo v petek, 3. oktobra, ob 15. uri. Vpis je brezplačen. Vabljeni vsi učenci in dijaki slovenskih šol. ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v četrtek, 2. oktobra, v Križu, ob 20.30. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacija za odrasle potekala v prostorih Stadiona 1. maja s sledečimi urniki: ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 16.30 do 17.30. Vadba se prične 2. oktobra. Informacije na licu mesta. OOZUS vabi člane izvršnega odbora na sestanek, v torek, 30. septembra ob 20.30, v dvorani A. Sirk v Križu. ASD-SK BRDINA sklicuje v petek, 10.oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1. sklicu ob 19.30 in v 2. sklicu ob 20.30. Vabljeni člani društva. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 348-8012454. Vpisovanje je odprto vsem. SPDTorganizira tečaj Nordijske hoje. Za informacije in prijave pokličite na tel. 040/220155 (Livio). AŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bosta v četrtek, 2. oktobra, v športno kulturnem centru v Zgoniku, začeli rekreacijska telovadba za starejše (ponedeljek in četrtek od 8.30 do 9.30) ter vadba splošne telovadbe za odrasle (četrtek od 20.00 do 21.00).Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - ODSEK ZA OTROŠKO TELOVADBO obvešča, da se bo jutri, 1. oktobra začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da že poteka vadba namiznega tenisa za začetnike. Interesenti se lahko v športno kulturnem centru v Zgoniku prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. V četrtek, 2. oktobra, pa se bo začela vadba za rekreativce (Urnik: torek in četrtek od 20.30 do 22.00). Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. ŠPORTNA ŠOLA BOR obvešča, da se bo telovadba za otroke stare od 1. so 3. leta ter od 3. do 6. leta starosti začela v soboto, 4. oktobra, s sledečim urnikom: 9.30-10.30 in 10.30-11.30 na Štadionu 1. maj. Vpisovanje in informacije na licu mesta. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici srednje šole na Op-činah. Tečaj bo začel 2. oktobra. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da bo jutri, 1.oktobra, ob 20.30 začela predsmučarska vadba za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pinde-monte 11 v Trstu. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 3356123484. Hl 22 Torek, 30. septembra 2008 PRIREDITVE / lahka glasba - Tudi v mesecu oktobru Novi zanimivi koncerti V ljubljanski Cvetličarni, a tudi v Križankah, Ankaranu, Zagrebu, na Koroškem... Po pravi inflaciji koncertov, ki je zaznamovala september, je oktobrski program nekoliko bolj skop z odmevnimi dogodki, čeprav je nekaj zanimivih glasbenih večerov na programu tudi v tem mesecu. Glavno prizorišče nastopov najpomembnejših skupin in izvajalcev bo tokrat Cvetličarna v Ljubljani. Topla sezona je že mimo, tako da se tudi koncerti selijo v zaprte prostore. Jutri, 1. oktobra, bo v Cvetličarni nastopil bend Living Colour. Gre za glasbeno skupino iz New Yorka, ki je nastala leta 1983. Po petletni prekinitvi so se člani skupine znova združili leta 2000. Living Colour izvaja hard rock in metal uspešnice s socialno vsebino (zlasti so pozorni na pojave rasizma v ZDA), na ljubljanskem večeru pa bodo predstavili uspešnice iz prvega obdobja delovanja, a tudi iz zadnjega albuma Cal-leidoscope. Za koncert s pričetkom ob 21. uri je treba v predprodaji odšteti 25,00 evrov. Dva dni kasneje, v petek, se zaključuje ciklus koncertov v ljubljanskih Križankah. Znova bo v ospredju balkanska glasba, tokrat s hrvaško pank rock skupino Hladno Pivo; koncert se bo pričel ob 20.30. Skupina je nastala pred natanko dvajsetimi leti in prav v počastitev pomembnega jubileja so se podali na daljšo turnejo po državah bivše Jugoslavije. Kot zanimivost lahko dodamo, da so prav člani te skupine sestavili himno za hrvaško nogometno reprezentanco pred svetovnim prvenstvom leta 2002. Vstopnine so v prodaji po 20 €. Nedvomno je koncert meseca to- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče »(Tra parentesi) Basaglia, Trieste, pagine del cambiamento« / igra Lella Costa, glasbena spremljava Paola Fre-suja (trobenta). V ponedeljek, 13. oktobra, ob 21. uri (predstava izven abonmaja). La Contrada Roberto Curci: »Tramachi« / igra Ariella Reggio, režija: Francesco Ma-cedonio. V petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 16.30, od srede, 15., do sobote, 18. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.30. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Gledališča Koper z igro »Ljubezen Anne Frank« v režiji Ksenije Mu-rari. HRPELJE Kulturni dom V četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja s predstavo »Partnerski odnosi«. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. KOSTANJEVICA NA KRASU Kulturni dom V nedeljo, 5. oktobra 2008 ob 19. uri / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kju-der. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Miroslav Krleža: »Leda« / V četrtek, 16., v petek, 17. in v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder William Shakespeare: »Kralj Lear« / v petek, 3. oktobra, ob 19.00, v soboto, krat na hrvaških tleh. V Zagrebu, v kulturnem centru poimenovanem po izvrstnem pokojnem hrvaškem košarkarju Draženu Petroviču, bo namreč 10. oktobra ob 20. uri začela s svojim nastopom v živo slovita r&b pevka Alicia Keys. 27-letna Američanka je samo v ZDA prodala 14 milijonov albumov, njen prvi album (Songs in A minor iz leta 2001) pa 11 milijonov izvodov po vsem svetu. Na tem koncertu promo-vira zadnji album As I am iz leta 2007. Vstopnice so še na voljo po 43 evrov (parter) oziroma 51,50 evra (tribuna). V Ravnah na Koroškem bo isti dan koncert dveh skupin, mlade slovenske zasedbe Zircus in rock skupine iz Reke Let3. Koncert bo v KMKC Kompleksu koroškega mesteca. Vstopnine za koncert, ki se bo pričel ob 21. uri, so že v prodaji po 8,00 €. Priljubljeni (posebno med poslušalkami) Boris Novkovič je stalen gost slovenskih glasbenih dogodkov. Tokrat bo v Cvetličarni poskrbel za samostojen koncert, na katerem bomo lahko poslušali vse njegove uspešnice, ki so mu omogočile osvajati številne glasbene nagrade in festivale. Štiridesetletni Novkovič je prodrl v svet glasbe že leta 1986 z albumom Kuda idu izgubljene dje-vojke, letos pa je izšel pri založbi Croatia Records njegov nov album Zapisan u tebi. Za koncert (16. oktobra s pri-četkom ob 21. uri) je treba odšteti 22 evrov. V soboto, 18. oktobra, pa bodo prišli končno na svoj račun občudovalci legendarne avantgardne skupine Laibach. Skoraj tridesetletno kariero, tla- 4. oktobra, ob 20.00, v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 19.00 William Shakespeare: »Tit Andronik« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 19.30. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 19.30 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 14. oktobra, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V sredo, 15. oktobra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Mala drama Danes, 30. septembra, ob 20.00 / JeanLuc Lagarce: »Samo konec sveta«. Jean Luc Lagarce: »Samo konec sveta« / jutri, 1., v petek, 3. v ponedeljek, 6. in v torek, 7. oktobra, ob 20.00. Julian Barnes: »Prerekanja« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20. uri / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 14. oktobra, ob 20. uri / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V sredo, 15. oktobra, ob 20. uri / »Slovenec Slovenca gori postavi«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Ya-smina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder William Shakespeare: »Milo za drago« / danes, 30. septembra, ob 20.00, jutri, 1., v petek, 3. in v soboto, 4. oktobra, ob 19.30. Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / v torek, 7. in v sredo, 8. oktobra, ob 19.30, v četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri ter v petek, 10. oktobra, ob 19.30. Mala scena Caryl Churchill: »Punce in pol« / V petek, 3., v soboto, 4., v sredo, 8. in v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri. Sergi Belbel: »Mobilec« / V četrtek, 9., in v petek, 10. oktobra, ob 18. uri. Cankarjev dom William Shakespeare: »Vihar« / režija Vito Taufer; priredba Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Drame Maribor, CD in SSG iz Trsta. Danes, 30. septembra, ob 19.30 (Gallusova dvorana). Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?« / Cafe teater v Klubu CD / igra Boris Kobal v režiji Jaše Jamni-ka. V petek, 3. oktobra, ob 20.30, v soboto, 4. oktobra in v soboto, 11. oktobra, ob 21.00. Klub bo odprt uro in pol pred prireditvijo. kovano z uspehi, bodo znova predstavili slovenski publiki, a priložnost bo tudi, da prisluhnemo uspešnicam, ki so jih vključili v album Laibachkunstderfuge. Gre za odpadli poletni koncert, lokacija pa ostaja enaka, to se pravi Sveta Katarina pri Ankaranu. Pričetek koncerta napovedujejo za 22. uro, vstopnice pa so v prodaji po dokaj ugodni ceni 19 evrov. Za koncerte je ponedeljek nekoliko neobičajen dan, a prav v ponedeljek, 21. oktobra, bo v ljubljanski Cvetličarni koncert dvojice Hans Thessink & Terry Evans, ki na evropski turneji predstavljata skupen album Visions in nepozaben jazz-blues večer. Koncert bo ob 21. uri, vstopnica 23,00 €. Dva dni kasneje, v sredo 23. oktobra, bodo prišli na svoj račun ljubitelji slovenske folk glasbe s skupino Ka-talena. Od nastanka je skupina v sedmih letih ustvarila štiri albume, zadnjega letos (Cvik Cvak!). Kritiki izredno cenijo to skupino, ki je za nekatere celo najsvetlejša točka slovenske folk glasbe 21. stoletja. Pričetek koncerta v ljubljanski Cvetličarni napovedujejo ob 21. uri, vstopnice pa so v prodaji po 17 €. Zadnji koncert meseca bo v četrtek, 30. oktobra, ravno tako v Cvetličarni. Tokrat se bodo na tem glasbenem prizorišču zbrali poslušalci skupine Disciplin a Kitschme. Gre v resnici za beograjsko skupino Disciplina kičme, ki je nastala v srbski prestolnici pred več kot 25 leti. V glavnem skupina izvaja punk in funk rock ter se med drugim zgleduje po Jimiju Hendrixu. Pričetek ob 21. uri, vstopnice po 21 evrov. Iztok Furlanič slovenske filharmonije pod vodstvom Theodora Guschlbaura; solistka: Du-bravka Tomšič Srebotnjak (klavir). Cankarjevi torki (glasbeni večeri v Klubu CD) / danes, 30. septembra, ob 20.30 koncert skupine Elliott Sharp's Terraplane iz New Yorka. V torek, 7. oktobra ob 20.30 nastopa Lucia Pulido (Bogota, New York). V torek, 14. oktobra, ob 20.30 koncert Iva Nova (St. Petersburg). V torek, 21. oktobra, ob 20.30 koncert skupine Jure Pukl High Interaction Group (Velenje, New York). SNG Opera in Balet Ljubljana Koncert opernih arij / ob 50-letnici slovenske srčne kirurgije v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v petek, 10. oktobra, ob 20. uri. »Tango za Rahmaninova« / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena. V sredo, 15., četrtek, 16. in v pettek, 17. oktobra, ob 19.30 (abonma Zaupanja in izven). TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Schönberga, Brahmsa in R. Straussa / nastopa orkester in zbor Gledališča Verdi pod vodstvom Asherja Fischa, solist: Pietro De Maria (klavir); recitatorka: Virginia Gaz-zolo. V petek, 3. oktobra, ob 20.30 (red A) in v soboto, 4. oktobra, ob 18.00 (red B). GORICA Kulturni dom Radio Zastava / koncert klezmer in balkan glasbe in predstavitev prvega CDja skupine The Funambolik Heptet. V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V torek, 7. oktobra, ob 19. uri / koncert Policijskega orkestra ob 60-letnici. V nedeljo, 12. oktobra, ob 20. uri / ljudski dobrodelni večer v glasbi in plesu v spomin na Stojana Petarosa. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri/ koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30, / Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Matej Šarc - oboa in Nina Pre-šiček - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 2. oktobra, ob 21. uri / Linhartova dvorana / Natacha Atlas & The Mazeeka Ensemble. V četrtek, 2. in v petek, 3. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / koncert Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Guillerma Garcie Calva. Solist: David Garrett (violina). V petek, 3. oktobra, ob 19.30 / dvorana Slovenske filharmonije / koncert Cuarteta Casals (Španja). V petek, 3. oktobra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / »Tango maldito« -nastop skupine Melingo (Argentina). V torek, 7. oktobra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Bamberški Simfoniki. Dirigent: Jonathan Nott; solist: Oleg Meisenberg (klavir). V četrtek, 9. in v petek, 10. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Artefatto 2008 - Blitz estetico / skupinska razstava mladih ustvarjalcev bo na ogled do 5. oktobra v naslednjih razstavnih mestih: Dvorana Umberto Veruda v Palači Costanzi (Piazza Piccola 2), Dvorana Arturo Fittke (Piazza Piccola 3), Občinska razstavna dvorana (Trg zedinjene Italije 4) in v Topli gredi v parku Vile Revoltella (Ulica de Marchesetti 37). Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE V Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara (Ulica Roma 9) bo do 14. oktobra na ogled razstava slik Roberta Tigelli-ja z naslovom »Sentieri«. Urnik: od torka do sobote od 17. do 19. ure, ob četrtkih od 10. do 12. ure. OPČINE V Bambičevi galeriji, v Proseški ulici 131, bo do 5. oktobra na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča« slikarja Claudia Clarija. Odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo še danes, 30. septembra, na ogled samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro. V Galeriji Kulturnega doma bo v soboto, 4. oktobra, ob 18. uri odprtje skupinske fotografske razstave »Fotosrečanje 2008«; na ogled bo do 18. oktobra. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo na ogled bo še danes, 30. septembra, fotografska razstava »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOCENA KRAJA« v okviru prireditve Spilim-bergo Fotografia 2008. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bunert; urnik razstave: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. SLOVENIJA KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) še danes, 30. septembra, je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. septembra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Video v družbi: Mladost je radost 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Tutti pazzi per la tele 23.20 Aktualno: Porta a Porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.15 Dok.: Tunisia e il deserto che vive 6.40 Dnevnik, Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.25 Nan.: Otto semplici regole 9.45 Nan.: Tacy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state in costume, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 18.50 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: Close to Home 23.25 Šport: Martedi Champions 0.50 Nočni dnevnik Rai Tre 6.00 8.05 9.15 12.00 12.45 13.05 14.00 14.50 15.10 17.00 17.50 19.00 20.00 20.10 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Cominciamo bene estate Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Dok.: La mia famiglia Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro' 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.45 Dok.: Morire a Gerusalemme 0.35 Nočni dnevnik 0.55 Aktualno: S.O.S. tenibilita' n Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se-condo voi in Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Chips 7.35 Nan.: Magnum P.I. 8.35 Nan.: Charlie's Angels 9.35 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Hunter 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Nad.: Sentieri 16.15 Film: Sfida oltre il fiume rosso (western, ZDA, '67, i. G. Ford) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik - vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: L'ultimo boy scout (akc., ZDA, '91, r. T. Scott, i. B. Willis) 23.45 Film: The score (triler, ZDA, '01, i. R. De Niro) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Nad.: My Life 17.00 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Anna e i cinque 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show 0.30 Nočni dnevnik O Italia 1 6.00 Nan.: Zanzibar 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 0.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera Cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.10 Variete: Le iene show 23.55 Variete: Saturday Night Life 1.05 Športni dnevnik ^ Tele 4 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.35 Nan.. Don Matteo 4 12.35 Aktualno: Automobilissima.com 13.30 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.00 Klasična glasba 14.20 Dokumentarec o naravi 15.15 Aktualno: Il meglio di 1x1, giovani a confronto 18.35 Aktualno: Genium Friuli 19.00 Dok.: Auto da sogno 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Giovanni Paolo II (r. J.K. Har-risoni. J. Voight, B. Gazzare, c. Lee) 22.35 Aktualno: Carnia, terra d'emozioni 2 23.30 Film: Appesa ad un filo (dram., '03) La 7 7.00 Aktualno: Omnibus - Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Mai dire si' 11.30 Aktualno: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Ipcress (vohunski, VB, '65, r. S. Furie, i. M. Caine) 16.05 Nan.: Il ritorno di Missione Impossibile 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 0.50 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: S.O.S. Tata 22.10 Adolescenti - Istruzioni per l'uso 23.15 Nan.: Sex and the City (i. C. Bradshaw) 23.50 Nan.: Dirt 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Lutk. igrica: Na potep po spominu 9.40 Lutk. nan.: Bisergora 9.50 Dok. nan.: Afna Friki 10.15 Zgodbe iz školjke 11.05 Mežanka, gospa Ivanka 12.00 Dok. portret: Po noči 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Ars 360 (pon.) 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Trojčice 16.10 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 16.30 Knjiga mene briga: Jacques Attali 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 Dok. serija.: Po travnikih ...s Sta- netom Sušnikom 18.05 Z glavo na zabavo (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok. feljton: Tea Time na Goričkem 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Kolumbija 0.00 50 let televizije 0.40 Dok. serija.: Po travnikih ... s Sta- netom Sušnikom 1.40 Dnevnik zamejske Tv {p Slovenija 2 6.30 9.30, 1.25 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.50 NLP s Tjašo Železnik in Klemenom Slakonjo 11.10 Tv prodaja 12.25 Dober dan, Koroška! 12.55 Skrivnostni kraji 13.20 Bleščica (odd. o modi) 14.20 Studio City 15.15 50 let televizije 15.35 17.20 18.00 18.25 18.35 18.55 19.00 20.05 20.40 21.10 21.30 22.25 23.55 13.45 14.00 14.20 14.50 15.00 15.45 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 20.45 21.15 22.15 22.15 22.45 23.15 Prisluhnimo tišini Nan.: Brat bratu Slovenija danes - regionalni program Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Lepo leto hitro mine V duhu glasbenega in plesnega izročila Muzikajeto Globus Prava ideja! Nad.: Kronski princ Dediščina Evrope Nad.: Temnopolti arijec Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Fanzine (mladinska oddaja) Arhivski posnetki Avtomobilizem Sredozemlje Artevisione Meridiani Med valovi (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Šolska rubrika Slovenski magazin Folkest 2008 Dok. oddaja Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Biker Explorer Leron 2008 Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Mladi o mladih 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Turizem in mi 22.00 Asova gibanica 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.20 Napovednik, sledita Slov. glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 En a ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Volitve 2008; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Četrtek, 25. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA ¿h, 1010 O KIJEV 7/15 O PARIZ 5/21 ŽENEVA 6/17 O MILAN ® 7/20 DUNAJ 3/18 O LJUBLJANA ° 7/15 O GRADEC 4/18 CELOVEC O 2/17 TOLMEČ O 6/18 TRBIŽ O 3/14 O -1/15 KRANJSKA G. <5 O TRŽIČ 2/17 o KRANJ o 3/16 S. GRADEC CELJE 1/19 O MARIBOR O 3/19 PTUJ O M. SOBOTA O 3/20 VIDEM O 8/19 O PORDENON 9/18 ČEDAD O 9/18 ° LJUBLJANA GORICart" N. GORICA 5/18 11/10A 0 5/18 POSTOJNA 1V19 -----5/18 O 1/15 -JK, KOČEVJE ^ S^ . o PORTOROŽ O -- ^ - ČRNOMELJ 6/20 , UAG f> OPATIJA REKA 8/20 PAZIN O MESTO 2/19 ZAGREB 3/20 O (k NAPOVED ZA DANES LIZBONA O 17/24 MADRID O 10/20 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD O 10/16 O SOFIJA 9/18 SPLIT ^.¿10/20 Sr6 SKOPJE O 'v"" V.'', „„ATENE , J4/21 V nižinskem pasu, ob obali in na Trbiškem območju bo spremenljivo oblačno vreme, v hribovitem svetu bo prevladovalo oblačno vreme z možnostjo krajevnih padavin, ki bodo bolj verjetne v Predalpah in bolj izrazite proti večeru. Padavine se lahko pojavijo ponekod tudi po nižinah, zlasti proti večeru. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Jutri se bo na območju Alp in v Furlaniji Julijski krajini oblačnost povečala. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 14 do 17, na Primorskem do 21 stopinj C. J r Več anticiklonskih front nas bo oplazilo in prinašalo vlažnejše jugozahodne mediteranske tokove tudi nad našo deželo. Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska, ki počasi slabi v višinah začenja k nam od zahoda pritekati postopno toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 18.47. Dolžina dneva 11.45. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.16 in zatone ob 18.49. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo danes ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 4.47 najnižje -45 cm, ob 11.03 najvišje 56 cm, ob 17.29 najnižje -50 cm, ob 22.47 najvišje 35 cm. Jutri: ob 4.36 najnižje -35 cm, ob 11.21 najvišje 52 cm, ob 17.58 najnižje -48 cm, ob 23.54 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............12 2000 m............0 1000 m ........... 8 2500 m...........-2 1500 m............3 2864 m...........-3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. O GRADEC 9/18 CELOVEC O 7/17 TOLMEČ O 9/19 TRBIŽ O 6/16 o 4/14 KRANJSKA G. VIDEM O 10/20 O PORDENON 11/19 ČEDAD O 11/19 O ' TRŽIČ 7/17 O KRANJ o 8/16 S. GRADEC CELJE 6/19 O MARIBOR o 8/19 PTUJ O M. SOBOTA O 8/20 GORICA O iirtn O N. GORICA in/in O LJUBLJANA 10/18 POSTOJNA O 6/15 KOČEVJE m T N. MESTO 7/20 O .___ ZAGREB 8/21 O _ o ČRNOMELJ REKA 13/20 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme, v nižinskem pasu in na Trbiškem pa pretežno oblačno z občasnimi šibkimi do zmernimi padavinami. V gorskem svetu bo oblačno z zmernimi padavinami, ki bodo bolj pogoste v Predalpah, zlasti Julijskih. Ob obali bo pihal jugozahodnik. Jutri in v četrtek bo na vzhodu spremenljivo, drugod pa pretežno oblačno. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tel.: + 38110)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 | SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica 4 b. tel.: + 38« 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO fj H] ■ Y abonmajska sezona J Potrditev dosedanjih abonmajev od 22. SEPTEMBRA do 10. OKTOBRA, vpis novih abonmajev pri gledališki blagajni ali preko poverjenikov. XXXXXXXXXXXXXXX Gledališka blagajna: od ponedeljka do petka, od 10. do 17. ure. Brezplačna telefonska številka 800214302. www.teaterssg.it info@teaterssg.it ¿borL-na jjsj-.i sí - vesolJe - Poveljnik Zhai Zhigang opravil vesoljski sprehod Kitajci slavijo svoje vesoljske junake po uspešni vrnitvi na Zemljo Jing Haipeng, Zhai Zhigang in Liu Boming se odpravljajo v vesolje ANSA PEKING - Kitajci so včeraj astronavta, ki je v soboto opravil prvi vesoljski sprehod v zgodovini države, pozdravili kot narodnega junaka. Poveljnik misije Zhai Zhigang in njegova kolega, ki so v nedeljo po 68 urah v vesolju pristali v avtonomni pokrajini Notranji Mongoliji, so se včeraj že vrnili v Peking, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Shenzhou 7 pristal. Junaki so se uspešno vrnili" se glasi naslov na prvi strani priljubljenega pekinškega ta-bloida Jinghua Shibao. Večina časni- kov prvemu kitajskemu vesoljskemu sprehodu posveča dve ali tri strani, pri čemer poudarja, da je Kitajska za ZDA in Rusijo šele tretja država, ki ji je to uspelo. Astronavti so se na Zemljo vrnili v nedeljo po uspešni misiji, ki je tako doma kot v tujini vzbudila veliko pozornosti. Sobotni 15-minutni sprehod v breztežnostnem prostoru 340 kilometrov nad Zemljo, med katerim je Zhai pomahal s kitajsko zastavo, je v neposrednem prenosu spremljalo več milijonov Kitajcev. "To je bila veličastna misija, polna izzivov s popolnim koncem," je dejal Zhai po pristanku na Zemlji. "Ponosen sem na svojo domovino," je dodal. Astronavti so se včeraj že vrnili v Peking, kjer jih je na sedežu kitajske vesoljske agencije pozdravila množica ljudi, dogodek pa je prenašala tudi državna televizija. Astronavte zdaj čaka dvotedenska karantena, saj so zaradi misije v vesolju bolj dovzetni za okužbe z virusi, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. (STA) POREC