Stev. 15. (Postno tok. račun. - C. C. ton la Posta). V Trstu, peiek II. aprila 1924. Leto || Izhaja vsak petek opoldne. Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111, Izdaja: konsorcij Malega. lista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Stane i ena Številka 20 stotink. £no leto 8 lir “’*ol leta 5 lir a >: • ih"' 3 !iro Ocf.JUH ..JAN ~van jfervgfj„ Male novice OD MRTVIH VSTAL Hali koledar. Petek, 11. aprila: Leon Veliki — Sobota, 12. apr.: Julij — Nedelja, 13, apr.: oljčna — Pondeljek, 14. apr.: sv. Lam-bert — Torek, 15. apr.: Cezar — Sreda, 16. apr.: Benedikt. — Četrtek, 17. apr.: Anicet — Petek, 18. apr.: Lazar. NaSi poslanci. Največ glasov je dobil dr Besednjak. Bo tega trenutka, ko to pišemo, je prvi za njim dr Stanger, kot tretji šele dr Wilfan. Ker bosta le dva izvoljena, je doslej gotov Besednjak. Borba se vrši med Stangerjem in Wilfanom. Ko boste imeli Mali list v rokah, bo boj že končan. Volitve v istrski deželi. Fašisti 51.580, SLOVANI 6657, komunisti 3131, republikanci 2455, ljudovci 1070, maksimalisti 375, zmerni socialisti ' 200, liberalci 131. Volitve v tržaški obilni. (Mesto in okolica). Fašisti 17.668, komunisti 4648, republikanci 3610, SLOVANI 2577, zmerni socialisti 706, maksimalisti 679, ljudovci 531, liberalci 268. Volitve v tržaški deželi. Fašisti 23.598, komunisti 7.211, SLOVANI 6.118, republikanci 4.322, ljudovci (popolari) 1.145, maksimalisti (hudi so-f clalisti) 1.006, zmerni socialisti 862, liberalci 311. Volitve v videmski deželi. Fašisti 86.555, ljudovci 19.855, SLOVANI 16.255, zmerni socialisti 12.034, komunisti 10.371, liberalci 5238, maksimalisti 3628, republikanci 2815. Nasilje po Istri in na Goriškem. Po Istri so se vršila nečuvena nasilja, kakor jih nismo doživeli niti leta 1921. Tudi na Goriškem so bila ponekod nasilja. Ko so se nasilnosti in goljufije ugotovile, je bila odposlana Mussoliniju tale brzojavka v znak protesta : •Notranjemu ministru v Rimu. Volitve v istrski in videmski deželi so se vršile v ambijentu strahovanja In nezaslišanih nasilstev. Volitve so bile zločinska goljufija na škodo Slovanov, ki tvorijo v Istri večino prebivalstva. Protestiram ogorčeno v pričo našega naroda proti tem volitvam, ki bi bile sramota tudi v najbolj temni dobi srednjega veka. Bivši poslanec Virgilij Ščeku. Volitve na Primorskem. Snoparji 163.503, Slovani 29.638, ljudovci 22.143, komunisti 20.646, zmerni socialisti 13.114, republikanci 9.744, liberalci 5.707, maksimalisti 5.064. Fašisti imajo 15 poslancev, Slovani, komunisti in ljudovci po dva poslanca, republikanci in zmerni socialisti po ©nega. Od komunistov je izvoljen Slovenec Jože Srebrnič iz Solkana. Dovršil je gimnazijo, ima pravne izpite na Dunaju, sedaj kmetuje doma. -:o:- Ponočna lučka. G5 letni Avguštin Sciuto v Palermu je po večerji legel na posteljo. Na ponočni omarici je brlela ponočna lučka. Medtem ko je Sciuto spal, se je od lučke razširil ogenj na bližnje knjige, na obleko in na posteljo. Ko so domači prihiteli na pomoč, je revež že zgorel. Davek na nadpise v Trstu. Pri nadpisih se plača 50 stotink za vsako črko, 5 lir pa za vsak znak. Hišnik Juri Riedl v Schomvaldu na Bavarskem je prejel v pondeljek iz Egerja brzojavno sporočilo o smrti svojega sina Ivana. Tekel je ves žalosten k domačemu župniku, dal zvoniti in je vse pripravil, da se truplo prepelje v domači kraj. Takoj nato se je podal s tremi sinovi na postajo, da bi se odpeljal z vlakom v Egeir PRVI PRIZOR. Ko je družina dospela v Eger, jei šla v hotel «Stern», kjer je sin stanoval. Oče je vprašal, kje da leži sin. Natakar, ki ni nič o smrti znal in da sploh iščejo mrtveca, je imenoval sobno številko. Družina je stopila tiho in pobožno v sobo. Sin je na postelji spal, obrnjen proti zidu. Oče in sinovi so se spustili v jok. Hipoma se, obrne namišljeni mrtvec, zazeha, odpre začuden oči ter vpraša, kaj da je. REŠITEV UGANKE. Da je družino obšla groza in obenem veselje, je umljivo. Po prvih pojasnilih so se vsi podali na pošto, kje#.’ so ugotovili pomoto. Brzjavka je bila pomotoma poslana v Schomvald mesto v Schonbrunn in čudno naključje je hotelo, da tudi v Schomvaldu biva družina Riedl, ki ima sina Ivana in očeta Junija. Zverinski mož. Lansko leto, dne 15. maja se je poročil posestnik Simon Hireer iz Selnice ob Muri z Marijo Kaučič od Marije Sne--žne na Štajerskem. Ker pa je bila žena zelo skrbna in mož zapravljivec prve vrste, se nista mogla sporazumeti. V noči od 6. na 7. februarja, ko sta bila sama doma, jo je mož kratkomalo s sekiro ubil. Mecl tem časom so pa ljudje v bližini vedno povpraševali moža, kje je žena, a on je imel vedno izgovor, da je žena odšla neznaho kam. Občinskemu predstojniku se je pa zdelo to sumljivo in je naznanil zadevo orožnikom Na Jice mesta sta se takoj podala d-a orožnika ter. sta po daljšem iskanju našla dne 15. marca zakopano popolnoma nago truplo z razklano glavo. Mož se je skril v seno, toda prijeli so ga že in izročili v roke pravici. Najbogatejši ljudje v Ameriki. Odkar je «avtomobilni kralj» Ford stopil v ospredje, se je moralo več drugih umakniti s svojim naslovom kot najbogatejši ljudje Amerike. Nov rod bogatašev je nastal in pred njimi ne koraka več »petrolejski kralj» John Rockefeller, temveč Henry Ford. Ford je lani zaslužil okoli 180 milijonov dolarjev; dohodninskega in drugega davka je moral plačati okoli 40 milijonov, tako da mu je ostalo čistega dobička okoli 140 milijonov dolarjev. Na dan je zaslužil torej okroglo 400.000 dolarjev; če vzamemo en dolar samo 20 naših lir, pomeni to ogromno svoto 8 milijonov liric ! Daleč zadaj za Fordom je neki doslej jako malo znani bogataš Eli Joseph, ki si je bil med vojsko z železno in jekleno kupčijo pridobil velikansko premoženje. — Ogromne so njegove kovinske zaloge v pristaniškem okraju Novega Jorka; davkariji je napovedal lani toliko dohodkov, da so mu predpisali za več kot tri milijone dolarjev samo dohodninskega davka. Trst in Benetke. Pred vojno je bil trgovski promet Trsta mnogo večji od prometa v Benetkah. Po vojni je drugače. V decembru 1923. so naložili na vagone v Trstu 936 tisoč ton, v Benetkah pa 1 milijon 300 tisoč ton. Pridnost pred volitvami. Nad 200 volivnih shodov so priredili fašisti med Slovenci. Zgled za ves svet. Poslanec Giunta je dejal na shodu v tržaškem gledališču, kjer je govoril o vrlinah fašizma, tudi tole: «Fašizem je nova oblika italijanskega življenja, je resnična in dovršena onlika civilizacije, ki se bo morebiti posnemala po vsej Evropi«. 36 milijonov lir čistega dobička so imeli lani gospodje pri Živnosteriski banki. Ne bodo umiri i od lakote! Uboge banke. Banca Conimerciale je imela lani 64 milijonov 923 tisoč lir dobička. In ta, kakor sploh vse banke, venomer trdi, da je narodna, narodna, narodna. V resnici pa se stroji narodova koža. Kako so v Biljani volili. Neki Bric nam je povedal, da so vladala skozi ves teden v Brdih strahovita nasilja. Glavni krivec je zdravnik d.THtone, njegov poglavitni pomagač pa je učitelj Sfiligoj, včasi narodni naprednjak, ki je nad Brici vpil : «I)ol s klerikalci, živio slovenski narod !» Briške žene so vedele, kaj utegne čakati može na volišču. Zato so šli Bfljanci na volišče in za njimi so jih spremljale matere, žene, sestre, neveste iri godili so se prizori, kakor takrat, ko so moški odhajali v vojsko. Poljubovali so se in se solzili. Kdo je štel glasove ? V Biljani so prešteli glasove : fašisti so v večini. Pri štetju je bil samo dr d’Ottone, nihče drug. Vse na elektriko. Še nedavno nismo za elektriko vedeli, da je. Zdaj imamo pa kuhinjo, teater, vozove in železnice. Najnovejše je to, da bomo zanaprej • tudi koncerte iz daljave poslušali. Tako je za poskušnjo pred kratkim papež v Rimu poslušal koncert, ki so ga peli in godli v Londonu. Kateri so ta pravi ? V Trstu imajo fašisti vpisanih v svojih bukvah 33 tisoč ljudi, pri volitvah so pa dobili samo 17 tisoč glasov. Kje so pa oni ostali ? Ne vsakdo, ki vpije eja eja alala, pojde v fašistovska nebesa, ampak kdor izpolnjuje voljo očeta Mussolinija. Tudi Oger se rad pretepa. V državnem zboru v Budimpešti je neki govornik imenoval stavkujoča delavce «sodrgo». Socialistični poslanci so na to besedo skočili pokonci in ga nabili, da je obležal polmrtev. Predsednik je moral pozvati policijo v zbornico in zaključiti sejo. Ogri so zavezniki fašistov, ni čuda ! Kaj pravi Venezia ? Vitez Venezia, ki je bil zagovornik goriške avtonomije do 1. oktobra 1922. zvečer , na 2. oktobra zjutraj, ko se je prebudil, pa je postal fašist, je pisal pred volitvami v Piccolu : «Vipavci se bodo prej udali, ker poznajo, da je njih spas v fašistovski stranki. Gorjani pa so nespravljivi nasprotniki naše stranke«. mihec JAKEC MIHEC' Ncdel^a j® krvava Hla, lipa dost’ glasov zgubila. JAKEC' Krlvlca vedn0 86 maščuje: 'prej al’slej se greh kaznuje. Bog daj zdravje ! V občini Valcourt v Belgiji sei je poročila 73 letna vdova z gospodom Ne-vremont, ki ima 72 let. Na vsak način sta nekam korajžna! Spor med Rusi in Rnmuni. Gre za Besarabijo. Rusi jo hočejo imeti, Rumuni tudi. Rumuni pravijo, da je ljudstvo za Rumunijo. Rusi so odgovorili : «Dobro ! Ako je ljudstvo za Ru- munijo, naj glasuje. Predlagamo ljudsko glasovanje, ki naj odloči«. Rumuni pa so samoodločbo odklonili. Ruski delegat na Dunaju je dejal, da pade krivda na kapitalistične države Evrope, ako pride do krvavega spopada, ker skrivaj podpirajo Rumunijo, namesto da bi priznali, da je ruski predlog pravičen. Zanimivosti. V beneški samostanski (konventuali) provinci v Padovi je bil izvoljen za pro-vincijala pater dr Orlich. V Benetkah je dvorišče, podobno trgu, ki mu pravijo «Malibran». Fašisti v Solkanu. V starodavnem Solkanu imamo zdaj sekcijo fašistovske stranke. Vodstvo je tako-le sestavljeno : Gigliotti, Mattiroli, Komel Vencelj, Boltar Miha, Nibrant Ivan, Golob Izidor, Uršič Fran, Boltar Anton, Mozetič Mirko, in domačin A. Pelegrini. Večina rojeni v Bazilikati, Romaniji in Siciliji. Na zdar ! Nadškof v Tortoni je vzel mašo kapucinu Lazarju Sorriva, ker je ta agitiral na shodu za fašistovsko listo. Mačka zadušila otroka. V Meduni ob Livenzi (po starem : ob Livnici) je položila Marija Toppan svojo 5 mesečno deklico v zibelj. Čez dve uri se je vrnila mati v spalnico. Zapazila je mačko, ki je ležala na otrokovem obrazu. Zalovila je mačko, toda ugotovila je ob nepopisni žalosti, da otrok ne diha več- Deklico je sedeča mačka zadušila. Svoboda narodov Rusiji. V Rusiji prebiva narodič Kumguzov, ki šteje 8846 duš. Sovjetska vlada je dala tudi temu narodiču avtonomijo. — Sovjetska vlada pa namerava tudi za Žide osnovati v Južni Rusiji ob obrežju Črnega morja samostojno židovsko republiko, ki bo enakopraven član zveze sovjetskih socialističnih republik. Načrt za židovsko republiko je napravil Avrnm Bragina, odlični komunist in gospodarski organizator, ki je lani vodil znamenito gospodarsko razstavo v Moskvi. Po njegovem načrtu naj bi dobili židje 14 milijonov hektarjev zemlje, 2 milijona od tega je še neobdelane. Seveda je pa še prav veliko vprašanje, ali jo bodo židje tudi sami obdelovali. Verjetno ni. Jesihar na sramotnem odru Bankirji sipljejo denar. Domoljub piše : ( Banke sipljejo denar. Odkar so slovenske banke dobile v svoje roke vse liberalno časopisje, naravnost razmetavajo denar, da čim več tega časopisja vsilijo med ljudstvo. Namen je prozoren : ljudstvo naj se pridobi za tiste stranke, ki bodo po svojih zastopnikih v Belgradu zvesto služile bankam in njihovim interesom. Tako vsiljujejo po celi Sloveniji zlasti «Domovino» in «Narodni dnevnik«. Dasi ga ljudje pošiljajo nazaj, kljub temu prihaja zopet.» Tako piše Domoljub. Mari je pri nas drugače? «Novice» in «Istarska Riječ» se razpošilja zastonj. Že po 6 mesecev dobivajo po nekaterih občinah po 50 do 60 «Istarskih Riječi», prejemniki vračajo z opombo «ne primam», pa vseeno se list vedno pošilja. Taka je tudi pri »Novicah«. Neki Goričani so vrnili 4 «Novie». Vse zaman. Zopet prihajajo. • Ko je dotični Goričan bil pri upravi, so mu dejali : «Kaj vračate, saj vas ne tirjamo. Bodite zadovoljni, da vam list pošiljamo.» Papir in tisk teh listov je tak, da mora imeti list na desettisoče izgube. Kdo plača? Ljudstvo ne ! Kdo torej? Ali bodo slepci odprli oči? Hraber deček. V Montrealu v Kanadi je nastal požar v hiši, v kateri sta bila le deček od 10 liet in 4 leitna sestrica. Deček je nesel skozi plamene sestrico,- nato se je vrnil v hišo ter rešil še psička in mačko. Vlada mu j>e dala denarno priznanje. Redka starost. V Črnomlju je umrla Marija Lilek, ki je bila 101 leto stara. V posmeh trpečemu človeštvu. Igralka Delysia je nastopila v new-jorškem gledališču. Na obleki je imela biserjev in dijamantov v vrednosti 2 milijonov dolarjev ali 50 milijonov lir. Posebno krdelo policistov je stražilo oder, hodnike in bližnje ulice! Ali ni taka razkošnost v posmeh milijonom oseb, ki so tisti večer stradali? To je mogoče v sedanji kapitalistični družbi, v socialno urejeni državi bi se to ne smelo goditi. Zgled skupnosti. Čez ulico na cesti v Parizu sta šli dve podgani. Neki delavec je eno ubil, druga se pa ni ganila nikamor. Radovedneži so pogledali, kaj je, in so videli, da je podgana slepa in ne ve, kam l>i šla. V gobčku je imela konec slamice, ubita podgana pa tudi. Slamica se je pretrgala šele takrat, ko je delavec prvo podgano ubil. 01) slamici je vodila prva podgana drugo. Kakšen zgled ! Nacionalizem — hudičevo delo. V ogrskem državnem zboru je neki poslanec razkril grozodejstva, ki si jih dovoljujejo razne tajne nasilne organizacije. Tako je neko noč' takozvana Al-foldova brigada v Kečkemetu pomorila 83 nedolžnih oseb. Ta organizacija je imela svoje tajne seje v nekem gradu pri Kečkemetu. Sej so se udeleževali samo pripadniki izobraženih stanov — častniki, advokati, učitelji, profesorji itd. Poslanec je vsa imena navedel. Tisto noč so 33 ljudi izvlekli iz postelj ter jih peljali v neki gozd — poslanec jo pokazal na zemljevidu to kraj ter navedel imena žrtev — in jih tam deloma pobili deloma žive pokopali. Isto noč so razne nasilne bande pomorile 50 drugih ljudi v mestu. Oblasti so seveda ves material imele v rokah, pa se niso upale preiskovati. Voditelj vseh teh nasilij je neki Heijas. Nato je vstal v zbornici neki poslanec Lehner ter izjavil, da je Heijas predstavitel| pristnega ogrstva in up ogrske domovine. Kar je storil v Kečkemetu, je storil na ukaz višjega poveljnika narodne arma. de. — Tako se godi po svetu, koder se je proglasila narodnost za bog&. Zato smo načeloma proti nacionalizmu. Boriti se moramo za pravico v smislu Krekovih načel in vsepovsod pobijati nacionalizem. Pred novo vojsko. Neka nervozna Dunajčanka je bila v Splitu, kamor je prišla iskat svojega nezvestega fanta, ki je trdovratno vztrajal v svoji nezvestobi in ji policija, h kateri se je zatekla po pomoč, ni mogla pomagati. Dunajčanka je jezno zavpila : «Čakajte, na Dunaju imam v ministrstvu strica. Vam bo že Avstrija napovedala vojsko«. Dosedaj pa vojna še ni napovedana. Jud igra dve vlogi. Jud Teiodor Mayer je lastnik dnevnika «Piccola«. Ko so začeli hišni posestniki pritiskati na stanovanjske najemnike z visokimi najemninami, in se je vse tržaško prebivalstvo upiralo oderuhom, tedaj je «Piocolo» v svojih člankih klical vse najemnike na «e-notno fronto« proti stanovanjskim o-deruhom. To je vse lepo, kaj nei? Zdaj pa čujtej Isti Teodor Ma.ver pa je tudi lastnik več hiš v Trstu, tako poseduje hišo via San Prandesco št. 4. In tiste dni, ko je klical na «enotno fronto« je on povišal svojim najemnikom stanarino za celih 140 od sto. Ali ni to lumparija? Pa kaj hočete! Jud Teodor Ma-yer je pač sin Mayeirja urarja, ki je pried 62 leti prišel v Trst iz Nagy-Ka-hisza na Madžarskem. Boben ropoče... Milanska trgovska zbornica je objavila statistiko dražb v lanskem letu : 5682 v vsej državi. Zadnjih 5 let je bilo na mesec poprečn'o toliko dražb : 1919. na mesec.................49 1920. » » 53 1921. » » 149 1922. » » 305 1923. » » 474 Tudi “kanti« rastejo ! Dej, dej, maeštro ! Iz neke kraške vasi nam poročajo, kako se otroci pogovarjajo z učiteljem. Laški učitelj zapira večkrat otroke. O- troci, ki želijo čimprej domov, pridejo do njega: «čo, dej, maeštro, mi kaža«. Učitelj: «Ve l’ho detto, non posso!» Otroci pa spet: «Ma dej, čo, maeštro. dej kaža«; Italijanščina, kakor jo pač znajo! Dobrosrčni učitelj se jih usmili in 'otroci stečejo proti domu. Odlikovanje. Zagrebški Usti so objavili, da je bil tržaški prefekt odlikovan od belgrajske vlade z redom sv. Save. To je eno. Drugo pa je tole : rimska vlada je odlikovala drja Rybara z velikim križem italijanskega kralja. Kakor je znano, se dajo odlikovanja za zasluge. Mogoče za reski sporazum, mogoče za drugo mogoče za trgovska pogajanja. Na čigav račun je šlo odlikovanje? Mogoče na kožo našega ubogega ljudstva na Primorskem? Je sumljivo : Uybar odlikovan od laške vlade. Doslej so bili odlikovani od vlade tudi nekateri Slovenci v Italiji, ker so pač delali usluge rimski vladi, kakor Bandelj in Peternel. Kaj piše hrvatski kmet. Iz Karojbe v Istri piše kmet : «Naši otroci ne hodijo v šolo, v kateri ne razumejo učitelja. Da bi se vršil pouk v materinem jeziku in če bi se otroci učili tudi laškega jezika, bi ne imeli nič zoper to. Minoli teden smo bili očetje pozvani k orožnikom, zakaj ne pošiljamo otrok v šolo. Nektere so zaprli,, a zopet izpustili. Narod je namreč prihrumel pred kosarno. Naš človek je nekega njihovega vprašal nekaj po nemško, potem «madžar tudum», potem ruski in hrvatski, a tisti ni razumel nobenega teh jezikov. Nato mu je naš človek zabrusil v laščini : «Vidite, koliko je- zikov mi znamo, a vi samo enega. Kako hočete, da bomo pošiljali otroke v šolo, kjer se uči samo en jezik, in še ta je za otroke nerazumljiv«. Vsi smo sc smejali in odšli. Priporoča se domača tvrdka: KOCJANČIČ IVAN TOMINJE 6, p. BISTRICA. •V srednjem veku so javne grešnike in pohušljivce postavili na sramoten oder, da so jih vsi videdi. Mimogredoči so jih sramotili in pljuvali. Gospod Peternel ali peter-null, kakor mu pravijo Goričani, je v Idriji prostovoljno stopil na oder. To se je takole zgodilo. Po sijajnem govo™, ki ga je imel Bitežnik pred 1500 zborovalci, ki so govorniku neprestano, stavek za stavkom ploskali, se je oglasil k besedi pe>-ternel. Čim je stopil na oder, se mu je nudil prizor, kakršen še nikdar na Slovenskem. 1500 mož je mahalo, vpilo: dol ž njim, izdajalec, odpadnik, črna zemlja naj te pogrezne, sram te bbdi! Vzklikov ogorčenja ni hotelo biti konca. Jesihar govoru Ko -se je* polegel vihar ogorčenja, si je gospod peternel obrisal nos in potem je govoril: «Go, go, spo. spoda, I3i Bitežnik in in Kralj sta imela le le pe go go vore. Lu, lu, lu, ludje, pomislite, predno se daste zapeljati od lepili besed. Jaz nisem govornik. Bitežnik je hotel s svojim knasnim govorom vzbujati nizke čute, vaše; instinkte, jaz pa nastopam za resnico in pravico; zato vam bom- nalil jesiha, kakor sem ga že v Cerknem (klici: po čem ga prodajaš?). Mi nismo proti delavcem, mi nismo proti kmetu, saj je- med nami mnogo bivših komunistov. Bitežnik vas jei šuntal proti državi, proti davkom, govoril je samo o pravicah, ni pa govoril o dolžnostih. Vi hočete šole? Kakšne? Slovenskih? Ali take, ka-koršne ste imeli pod Avstrijo? Takih šol vam nikdar ne bo vlada dala. Od države ste odvisni, zato bodite z državo, drugače, bost,e vse izgubili, (klici: saj smo že vse, kaj pa nam hočete še vzeti?) Vihar ogorčenja. Bitežnik: Gospod Peternelli mi je o-čital. da sem vas ščuval proti davkom! Poživljam gospoda Peternelli-ja, da ne zavija mojih besedi. Volivci, ali sem vas ščuval proti davkom? Ali sem izustil samo eno besedo proti plačetvanju davkov? (Ne! vzklika kakor strahovit grom vsa dvorana). Gospod Peternelli je trdil, da sem vam govoril samo o pravicah, a na o dolžnostih Slovencev. Naše ljudstvo je redno plačevalo svoje davke, v dolgih vrstah so čakali naši ljudje pred po-biralnicami davkov. Zvesto je pošiljalo naše ljudstvo svojei sinove v italijansko armado. In vi idrijski rudarji, ali niste naravnost mučeniško vršili svoje dožnosti do države? Vi idrijski rudarji ste kopali po 8 ur globoko pod zemljo, od vašega dela jen imela vlada letno milijonske dobičke. (Burno pritrjevanje). G. Peternelli, ali gr,e dolžnost našega ljudstva mogoče tako daleč, da bi morali mi postati Italijani po krvi in po jeziku? Ce to mislite, potem ste vi izmed Slovencev v dvorani edini. (Živahno ploskanje). Ge je vas sram bili Slovenec, nas ni. Mi smo ponosni na to, da smo Slovenci. Naš ponos je tudi opravičen, ker se 'smemo prištevati med izobražene narode. Slovensko kulturo smo si morali sami ustvariti, ,s svojim lastnim delom in lastnim denarjem. Ustvarili smo si jo kljub najhujšemu pritisku od strani bivše države. (Pritrjevanje in burno ploskanje). Preidem, k jedru. Gospod Peternelli nam ni dal odgovora na naša bistvena vprašanja. Ostal nam je dolžan svoj odgovor glede naših zahtev po popolni slovenski šoli, po pravicah našega slovenskega jezika, po naši pravici do samostojne slovenske kulture. Pač pa nam je stavil pro-tivprašanje: Kakšno slovensko šolo hočete, gospodje? Mi povemo g. Peter-nalli-ju dkrito naše stališče: imi hočemo šolo, v kateri se bodo poučevali vsi predmeti in tudi italijanščina v materinski slovenski besedi. (Gel zbor z burnim ploskanjem zahteva odgovora od Petemella, ki molči in se drži kakor polita kokoš). Dr. Bitežnik: G. Peternelli agitira za fašistovsko stranko. Toda njegova stranka je molčala, vztrajno molčala k vsem krivicam, ki so se godile slovenskemu ljudstvu. Peternellovi ljudje so molčali, ko je bil zadan smrtni udarec slovenski šoli, molčali so, ko so metali iz službfe slovenske sodnike, molčali, ko so se vničevala slovenska prosvetna društva, molčali, ko se je uvedla dvojezičnost slovenskih časopisov. Vedno so le molčali in zopet molčali, ali pa celo predrzno hvalili krivice. V tem je obstajalo vse njihovo delo za slovenski narod. Tako politiko slovensko ljudstvo ogorčeno odklanja, iake stranke Slovenci ne maramo. Idrija proti ovaduški politiki. Ker ni hotel peternel odgovoriti na vprašanja gospoda Kralja, ali je za ali proti slovenski šoli, je stopil Janko Kralj na oder ter dejal: Ugotavljam javno, da g. Peternelli na moja prašanja, ali se strinja z za-ivoiom slovanske ljudske šole, z za-vorom slovenskih srednjih šol in z uničevanjem naših društev — da na la vprašanja ni odgovoril. Zakaj ni odgovoril, veste dobro: Izbirati bi moral med Videmskimi gospodarji in slovenskim ljudstvom,. Izbral si je Videm. (Burno, gromovito odobravanje). Mi smo si izbrali slovensko ljudstvo, !ci nas je rodilo in vzgojilo. (Viharno ploskanje, ki kar noče prenehati). Zdaj, možje, volivci, še) eno besedo: Gospod Peternelli je tu ponovno izjavil, da smo govorili proti državi. Jaz vas t,u javno poživljam, da mi odgovorite: Kdo izmed vas je slišal tu le e-no besedo, ki bi bila namerjena proti državi? — (V tem trenutku se dvigne 1500 mož na noge in kakor iz enega grla zaori: «Nihče! To jie laži»). Jaz tu javno pričujem, da je očitek g. Peternella — oprostite ostri besedi — ovadba, vržena v obraz idrijskemu mestu. (Celokupni zbor zavalovi v viharnem ogorčenju). Živo želim, da bi izginil iz naših krajev ta nizki način političnega boja. kajti mi smo navajeni, boriti se na odkrit in pošten način. To je bil dan, kakoršnega še ni doživela Idrija. Videli smo shode, mnoge, sijajne, kaj takega pa še ne. -magati njih trmo? Volitve so tajne. In takoj so iztuhtali način. Vsak nefaši-stovski volivec je dobil nalog, katere tli preferenčne glasove bo zapisal. Na pr. volivec A mora zapisati 1, 2 3, volivec B d, 5, 18, volivec G 18, 5, 4, volivec D 17, 1, (5 itd. Ako ne bo tega določenega vrstnega reda na glasovnici (kar se bo dognalo pri štetju glasovnic), boš volivec A izgubil gostilirsko koncesijo, volivec B boš izgubi! službo, volivec G boš lepm itd. Tako so natančno kontrolira i vsa volivce. Dan volitev je potekel mirno. V rimski okolici «Nei Gastelli« je bilo na dan volitev mnogo inozemskih državljanov, ki kar niso mogli pojmi-ti, da j:ei mogoče, kan so je ondi godilo: udori v stanovanja, nasilja, grožnje z orožjem', kraja in rop volivnih spričeval, streljanje z revolverji in metanje bomb, vdor v volivno dvorano itd. Fašisti so blokirali hiše najboljših pristašev ljudske stranka in nihče ni smel ven. Samo tupataim se je komu posrečilo dobiti od fašistov (dascia-pas-sare«, a tako, da je moral s prvim vlakom odpotovati. Volivci, ki so se približali volišču, so morali izročiti glasovnico črnim. Kdor tega ni maral, ni smel na volišče, črni so rekali: «Bomo mi za vas volili«. Ti obleganci, ki so po večini dobri katoličani, niso smeli niti k maši, dasiravno je bil dan nedelje. Frascali, ki slovi po svojem vinu, je bil kakor v obsednem stanju. Mnogi so ostali ta dan doma, mnogi so bili odpotovali v Rim. Z volivnimi spričevali, ki so bila ostala na županstvu in ki so pripadala menihom, duhovnikom), salezijancem in drugim, in z glasovnicami, ki so bile s silo izročene, so prišli gotovi oddelki po tri do štirikrat volit, ponekod celo desetkrat. (Čitaj ((Popolo« od 8. aprila). Neki komisijski predsednik, ki se je drznil prote-stiiati, k e ir je. hotel čuvati zakon, je bil primoran, da je zapustil volišče. Črna srajca, ki so jo bile za ta dan oblekle osebe, katere so bile večkrat kaznovane zaradi zločinov, je delovala pod vodstvom vice-prefekta Severina. V četverostopu. Državni in občinski uradniki v Fra-scati in zaposlenci so sei morali — pod kaznijo premestitve ali odpustitve od službe — zbrati na vse zgodaj na županstvu, odkoder so v četverostopu odkorakali na volišče in so morali glasovati z odprto glasovnico! Kabine pod nazorstvom. V Viganellu so dobili snoparji vse glasove. Vsi voditelji ljudske in pa socialistične stranke so se morali u-makniti iz občine, po kateri so se sprehajali oddelki, oboroženi z gorjačami. V kabinah so stali militi in kdor ne voli, kakor se spodobi (za snop), bo čutil posledice na lastni koži. Dijak katoliške univerze v Milanu, neki Sal-vini, je protestiral v kabini in zato so ga pretepli. Nato ga je orožniški maršal spremil domov in miui svetoval, naj ostane ves dan lepo doma. Snoparski tajnik je dejal, da ima «višje povelje«. V Pe.rcile' so snoparji s silo odstranili predsednika komisije. V občini Vico-varo so dobili zastopniki nasprotnih list ukaz, da se odstranijo, sicer da bodo oni odgovorni za vsako posledico. Tajne volitve v provlciji Lacij-u. V kraju Marino so morali zastopniki ljudovcev že v popoldanskih urah zapustiti svoja mesta. V kraju Montefiasconie so morali vsi voliti z odprto glasovnico. V kabinah so stali na straži fašisti in gledali, kaj bo kdo prečrtal. Zastopniki ljudovcev so že v petek preti volitvami morali zapustiti mesto in bežati. V kraju Anzio so fašisti vsakega volivca spremljali v kabino; če se je spremstva branil, so ga pa s silo vlekli. V kraju Castelnuo-vo di Farfa sta morala župan in župnik bežati iz vasi. Proč s kabino! Ponekod so hoteli delati volitve kar na hitro. Zato so tisto nerodno spovednico razdrli in pometali v kot, volivci pa so volili kar pri mizi butaro in sekiro. Kdor je naredil drugače, je bil tepen. Velika beseda. Deželni tajnik fašistov v. Paviji, neki Antili je zagrozil socialistom tako-le: «Kolikor glasov bo za socialiste, toliko glav bomo razbili«. Korajžen dedec! Če fašist po svoje misli- Cdrgini je tak fašist, ki mislf, da je glava zato, tla se z njo misli. Zato se je bil odcepil svoj čas od glavne stranka Za volitve so ga pravoverni fašisti hudo poplačali: ko se je vozil po deželi okrog, so ga za eno noč zaprli, avtomobil na katerem se je vozil, pa so slovesno zažgali; ker je bil avtomobil izposojen, bo mož dajal tisočake za škodo. Le po njih! Tako so rekli «neznani mladeniči« v Monzi in v Milanu. Vdirali so v društva in zabavišča socialistov in popo-larov, in (razbili vse kar je hotelo vsaksebi. Kakih 25 prostorov so tako zdelali. Ranjenih je bilo v Monzi kakih 30 oseb, v Milanu baje kakih 15. So že naprej vedeli. V svojem volivnem govoru je dejal neki fašist: «Pa če nas ne bodo volili, menite-li, da bomo dali vlado iz rok? Nul Mi hočemo vladati, zato imamo fašiste in vojake. Potem naj nas volivci v uho pišejo. Do vlade smo prišli s silo in samo s silo nas bodo pregnali«. Izid volitev v državi Mrtvi in tepeni. V okolici Avellina sta dva končala z življenjem. Enega so ubili v okolici Pavi je. Tepenih pa ni imogoče prešteti. Kot govorniki so bili določeni kandidat dr. Besednjak, kanditat dr. Bitežnik in urednik Janko Kralj. Tajnik dobrovskega fašja zdravnik Ar-mando d'Ottone je čakal na slovenske govornike, s pedesetorico oboroženih fašistov, katerih večina je pridrvela na tovornem avtomobilu iz Furlanije. V poldanskih urah so se razkropili fašisti po okoliških vaseh in se razpostavili v skupinah na cestah. V Biljani so streljali po vasi, da bi preplašili in ustinahovali ljudstvo, ki se je umaknilo v hiše. Ženske in otroci so se spustili v jok. Vojaško zastražene poti. Okoli 5. ure popoldne so se dvignili pogumni briški kmetje iz okolice, da gredo na shod. Toda poti, ki vodijo v Biljane na Dobrovo, so bile vojaško ža-stra/jejie in fašisti so zaprli .slovenskim možem in fantom dohod k zbo-rovališču. Začeili so streljati proti trumi 250 mož, ki je prihajala iz Biljane in Šmartnega na shod. Oboroženi sili so se morali slovenski volivci udati in so se s stisnjenimi zobmi umaknili. Pri tem je bilo več mož in fantov tepenih. Ti dogodki so se| razširili z bliskovito naglico preko Brd, od vasi do vasi je šla ta vest proti Gorici. Pred častiijivim gradom. Kljub temu so pogumni in zavedni Brici drugih občin prihajali v gručah na Dobrovo. Kdor ni mogel po cesti, je šel preko polja in vinogradov. Čez 200 mož in fantov se je, zbralo iz bližnje okolice pred gradom na Dobrovem. Videli smo junaške kmečke; gospodarje in krepke mladeniče iz Medane in Fojanie tem odposlance iz Kozane, iz Kojskega, Cerovega, in celo iz Št/everjana. Dobrovci so se zaprli v svoje hiše in gledali iz oken na vte-liki prostor pred gradom. Brici pozdravljajo kandfdate. Od peti uri popoldne so prihajali govorniki iz Gorice. Ko se je, približal njih avtomobil vasi, so gruče fašistov začele dvigati puške in dajali znamenje, naj se avtomobil ustavi. Brž je obkolila gruča fašistov Bitežnika, Besednjaka in Kralja. Približal se je dr. d'Ottone in se predstavil: «Tajnik dobrovskega fašja, d’Ottone»‘, dal jo roko Besednjaku, Bitežniku in Kralju ter dejal: «Gospodje„ shod naj sie vrši po fašistovskoi). Avtomobil je šel naprej, fašisti za njimi. Ko so se prikazali Besednjak, Bitežnik in Kralj na zborova-lišču, &e je dvignilo iz prsih naših zavednih mož in fantov gromovito vzklikanje: «Živjo slovenski kandi-datje! Bog jih živi! Živjo!» Govori dr. Besednjak. Janko Kralj je otvoril shod v imenu »Slovanskega volivnega odbora« in pozdravil v prisrčnih besedah briško ljudstvo. Nato je predstavil volivcem kandidata Besednjaka, ki so ga zborovalci pozdravili z buirnim vzklikanjem. Ko je pričel Besednjak govoriti, so se začuli iz gruče fašistov klici: «Govorite italijansko, tukaj se ne sme govoriti slovensko!« Besednjak je mirno nadaljeval in pozival slovensko briško ljudstvo, naj gre brez strahu in pogumno v volivni boj, naj se ne da plašiti od nikogar, zakaj Sloveinci in Hrvati imajo neizpodbitno zakonito pravico do lastnega parlamentarnega zastopstva, katere jim ne sme nihče kratiti. Koga naj briški Slovenci pošiljajo zastopat svoje interese v državni zbor, oe ne može, ki so se rodili in so zrastli med slovenskim delovnim ljudstvom, ki čutijo in poznajo njegovo trpljenje in njego- Tudi simeišno-žalostnih zgodbic je vsa Italija polna. V okolici Bergama nekje so ugasnili zvačeir električno liuič in prevrnili vse žare ter glasovnicte razmetali. ve potrebe*, ki so kri njegove krvi? Pravice, ki nam jo je priznal zakon in podpisal najvišj zastopnik države, si ne damo jemati od nikogar. Prva znamenja nasilstva. Tedaj je dvignil nicid navzočimi fašisti silovit krik, d’Ottone je skočil na noge in pričel vpiti: «Sedaj govo-'rim Jazi Besedo imam jaz!» Kralj, ki je predsedoval shodu, je hotel posredovati, a mu ni bilo več mogoča D’Ot-tone je začel napadati «Goriško Stražo«, žaliti slovenske voditelje in pozivali Brice, naj obrnejo hrbet krivim prorokoml Slovensko se v Brdih ne sme govoriti! Ko je d’Ottone ntihal, je hotel Janko Kralj podati besedo kandidatu Bitežniku. Toda v tem začnejo fašisti od vseh strani kričati: «Govorite italijanski! Tu se govori le italijanski 1» Nastal je splošen oglušujoč trušč, fašisti so začeli skakati na zid, kjer so stali govorniki in tudi policijski komisar iz Gradiške je kričal na vse pietege: ((Govorite italijanski!« Janko Kralj je ugotovil, da javni red ni zajamčen in zato je zaključil shod, pozivajoč Brice, naj izvršie 6. aprila vsi svojo dolžnost! Iz m noži oe slovenskih volivcev so zadoneli gromoviti živjo klici, naši možje in fantje so pričeli vihteti klobuke in vzklikati slovemskim kandidatom. To navdušenje slovenskih zborovalcev je razjarilo fašiste. Bitežniku grozijo z bikovko. Kralju nastavijo puško na prsi. Besednjaku pretijo s puškinim kopitom, naše kmete pretepajo. Kakor bi trenil so fašisti planili po koncu, šli na kmete, jih začeli suvati, klofutati in brcati, istočasno se je pojavila večja skupina na zidu, kjer so bili govorniki in nek slovenski fašist je dvignil bikovko, da bi lopnil z njo po glavi dr.ja Bitežnika. Besednjak ga je zadržal. Janku Kralju je nastavil fašist puškino icev na prsi in ga hotel suniti, a se mu je izognil, tedaj so drdrali streli. Tajnik d’Ottone je pričel vpiti na svoje ljudi in jim u-kazovati mir in disciplino. Letal je od skupine k skupini. Ko je sedel Besednjak v avtomobil, plane en fašist proti njemu in zavihti puškino kopito proti njegovi glavi. Navzoči dr. d’Ottone zgi-abi za puškin ročaj in prestreže u-dajnec. Ko se je začel premikati avtomobil priskoči drug fašist, nabaše puško, jo nastavi in pomeri z njo proti odhajajočim. Neki Bric plane proti napadalcu, mu iztrže puško in ga pokliče na red. V tem se je pomikal avtomobil skozi vas, z oken so mahala dekleta in žene z robci, na cestah in izza hišnih oglov so pozdravljali Besednjaka, Bitežnika in Kralja možje in fantje, mahaje z rokami in vihteč klobuke. Na podprefekturi v Gradiški. Nato so ae odpeljali naši zastopniki v Gradiško, kjer so vložili na podprefekturi protest proti dogodkom na Dobrovem. Glasovanje v Istri. Materija: Slovenci 669, snoparji 24, republikanci 4, maksimalisti 6, popolari 2, komunisti 4. — Kozina: Slovenci 208, snoparji 332, komunisti 21, lju-dovci 1, republikanci 2, zmerni socialisti 10. — Dekani: Slov. 399, snoparji 420, komunisti 414. — Buzet: Slov. 80, snoparji 363. Naša sodba je odkrita, priprosta : ako pozna Mussolini dejansko, kako so se volitve vršile — in to pozna, dobro, — potem je bila zanj noč od 6. na 7. aprila mučna, zelo mučna. Zakaj ? Fašisti, zlasti g. podminister Acerbo, so prepričani, da imajo za sabo 75% vse države. In to ni res. Pa poglejmo ! Številke govore. Glasovat je šlo 60% volivcev. Ako vzamemo, da je 10% volivcev v tujini, doma bolnih, denimo, da je šlo volit 70% tistih, ki so sploh mogli glasovati. 30% volivcev, ki se niso udeležili volitev, gotovo niso fašisti ! Vlada pravi, da je glasovalo za vladno listo 50% glasovalcev, to je polovica udeležencev, kar znaša 35%. Torej 35% vseh sposobnih volivcev je glasovalo za vladno listo. Kateri pošten človek bi si upal trditi, da je bilo vseh 35% glasov po prepričanju ? Ako bi se vršile volitve v popolnem mini in v polni svobodi, bi rekli: 35% vseh volivcev je glasovalo za snop. Mini pa ni bilo, ni bilo svobode. O nasiljih govorimo drugje. Tukaj samo ugotavljamo, da so bila nasilja nepopisna. Nasprotne stranke niso smele imeti shodov, niso mogle razviti agitacije. Komunistom so bili že prej porušili vse tiskarne, uničili vso časopise in vse dnevnike, vso organizacije, vse delavske domove. Teden pred volitvami je bil teden strahovanja. In v teh razmerah so snoparji dosegli 35% vseh glasov. Koliko bi jih dobili v polni svobodi ? 17, 15, 10% ? Kje je torej enotnost vse države za snoparsko politiko ? Noč od nedelje na pondeljek je bila za Mussolinija noč resnega premišljevanja. Dvojna politika. Mussolini je predpisal za volitve dvojno volivno politiko, eno za velika mesta, drugo za deželo. V velikih mestih, kjer živi mnogo tujcev, kjer zunanji svet lažje kontrolira, tam je vladala razmeroma precejšnja svoboda. V Rimu so bile volitve mirne, v samem Trstu zelo mirne, v Milanu popolnoma mirne itd. /ato so dobile vladi nasprotne liste mnogo glasov. Glejmo v Turin : fašisti 29.000, nasprotne liste 72.000 (med temi Giolit.ti 14.000, socialisti 13.500). Poglejmo v Genovo : fašisti 24.500, nasprotniki 26.500. Poglejmo v Benetke : fašisti 38.000, nasprotniki vlade 47.000. Poglejmo v Firence : fašisti 22.400, nasprotniki 33.000. Poglejma v Milan : fašisti 62.000, nasprotniki pa kar 96.000. In v Napoliju, kjer je odstopil priljubljeni kandidat De Nicola ? V protest jih je šlo volit samo 33%; fašisti so dobili 20.000, nasprotniki 42.000. To so dejstva. In po deželi, kjer se volivci kontrolirajo ? Volitve na vaseh. Tu je vladala druga taktika ! Na vaseh ni Angležev, ni tujcev. Na vaseh so skrbeli za uspehe pri volitvah sno-parski tajniki, militi in orožniki. Kaj bi govorili. Ponekod je šlo vse volit, in vsi do zadnjega so volili za snop. Ka-’ko se je moglo to zgoditi, o tem ne pišemo, ker si vsakdo lahko predstavlja. Pojasnilo pa smo dali v članku. «Mime in svobodne volitve v celi državi.« Ifa kaj lii marali velikokrat misliti. 1. Da je varčnost temelj gospouarslva kakor posameznika tako naroda. Z varčnostjo se ustvarja blagostanje narodov. 2. Da je za to pri vzgoji mladine iz-vanredno važna vzgoja k varčnosti. Ne bo dober gospodar, ne bo dobra gospodinja fant ali dekle, ki ni vzgojen ali ki ni vzgojena k varčnosti. Pogoj za srečno družino je treba položiti v vzgoji mladine, zlasti v vzgoji k varčnosti. 3. Da je svetovna vojna uničila strašno veliko narodnega premoženja. — Predvojnega blagostanja tako dolgo ne bomo dosegli, dokler ne bomo vsega v vojni uničenega narodnega premoženja nadomestiti. Nadomestiti pa ga bomo mogli edino — z varčnostjo. 4. Da bomo narod sužnjev, sužnjev v gospodarskem, narodnem in političnem oziru, ako si ne bomo znali ustvariti lastnega neodvisnega gospodarstva. Kako smo volili? I. Tržaška dežela. c • > O M m 'a a S o fašisti maksimalisti I socialisti 1 popolari | P o3 2 0 o« , včasi do svetega olja. Zlasti jfe nastal nekoč prepir zaradi nekie gmajne, ki so ji pravili «Debela griža«. Šlo je kakor ponavadi za mejo. Tedaj sta se obe graščini — Završnik in Devin — pomenili, poslali sta vsaka svojega sodnika, ki sta natanko določila mejo. Nato je izdal devinski grof strogo povelje, ki je šlo. posebno na naslov prebivalcev v Merčah, podobno povelje je razglasil grof v Završniku: «Naloži se našim podložnikom iz občin Kazlje, Sežana, Povir in Lokev, da se vzdržijo vsakega napada na devinske podložnike proti kazni od 100 forintov, ki se bodo neodpustljivo iztirjali«. Razglas je podpisal završniški kancelist Jožef Gostiša 23. apri La 1755. vilo Slovanov, med njimi največ Slovencev iz vseh slovenskih pokrajin. Nekateri so tukaj že blizu 40 let, eni izmed njih tudi precej imoviti. Seveda do svojega premoženja niso prišli s posedanjem po salonih in gostilnah, kakor si mogoče kdo predstavlja, ampak so morali trdo delati. Mnogi, ki so prišli sem z upom opomoči sebi in svojcem, so naleteli na celo vrsto težkoč, tako da so se razočarani vrnili ali pa jih krije mrzla ameriška gruda. Trpljenje, kakor so ga prenašali v tej deželi pred dvajsetimi ali tridesetimi loti, bi se zdelo marsikomu bajka, dasi je žalostna in bridka resnica. Ohole družbe so si lastile vse pravice proti brezpravnim delavcem trpinom in njih preddelavci so bili prav kakor valpeti v dobi graščakov. Za sedanje dokaj zboljšane razmere se je zahvaliti največ delavskim organizacijam. Prej se je delalo, kakor je kdo pač mogel, deset, dvanajst tudi šestnajst ur na dan. po Unijski postavi sedaj ne sme nihče delati več kot 8 ur. V verskih razmerah smo precej na dobrem, kar je v prvi vrsti zasluga župnika Anton Šiffrerja. Imamo svojo cerkev, katera bo, kakor upamo, v kratkem povečana, tako da bo ena najlepših na divjem zapadu. D= A. Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiSi Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop. ADRIA-ČEVLJE Izdelek Čevljarske zadruge v mirna dobiš v prodajalnah: Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32 Trdni, elegantni čevlji, nani p« vseh jadranskih deželah. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih m na zobib sprejema za vsa zobozdiavnilka in zohotehoiika epravili (Gulili, ta Travniku 20 (Piaziadclla Vittoria) od 9*12 In od 3*5. Steklene šipe vsake vrste In mere. Prodaja na debelo In drobno. - Postrežba na dom. ■ Cene zmerne. Piazza mer* dan St. 3 (Hotel Europa) tet 44-21 MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraji, Po ugodnih cenah. Tvopdka Gaston« Dolinar, Trst - vin Ugo Polonlo 5. Kai nam z dežele pišejo BORJANA. 3i. m. m. šo se pripeljali ob deveti uri zjutraj fašisti s taratajko. Šli so do Breginja, nato so se popoldne vračali skoz Borjano. Tu so kupili nekaj moke. Mislili smo, da si bodo skuhali polento. Potem' so vse zidove popackali s svojim «moenikom» in nalepili zelene* plakate. Delili so «Novo dobo» s poveljem, da kdor jo prečita, naj jo da sosedu, sicer da bodo hiše gorele. Eden teh je brivec v Kobaridu, ima pokvarjeno nogo. Zraven je bil tudi inž. La-zari. Kako naj take spoštujemo? Nikdart POSTOJNA. Vprašanje naše obmejne postaje se konečno rešuje. O tem je napisal prof. Urbanaz članek za «Piccolo». in druge liste. Vprašanje je dvojno: kolodvor- sko poslopje in postaja kot taka. Prvo je v teku rešitve. Podiranje in zidanje •se je: že začelo. Novi kolodvor bo zares dostojen, saj to j«e potrebno z ozirom na to, da smo obmejna postaja in da s& bo tujski promet zaradi jame čedalje bolj razvijal. Kolodvorsko poslopje bo obsežno: poleg pritličja bo imelo prvo in deloma tudi drugo nadstropje. S strani prog bo videti 81 oken in vrat. Kolodvorska veža se popolnoma prenovi in bo krepko povečana; iz veže bodo vhodi v čakalnice in izdajo listkov. Mogoče se izdaja naših in jugoslovanskih vozovnic združi v en sam urad. V prvem' in drugem nadstropju bodo stanovanja za železniško osobje. V novem poslopju bo prostor za carinski, policijski urad, za vse običajne postajne u-rade in za restavracijo. Sedanja restav-lacijska koliba se razvali. Kolodvorsko poslopje bo dovršeno še to poletje. TOMINJE. Slabo vreme in dež, tako da ni mogoče opravljati spomladanskih del. Davkarji nas nategujejo, da je strah; včasi so komu «jaketo» slekli, sedaj pa bodo tudi srajco. HRUŠICA. Povsod z dežele odmevajo raznovrstne novice. Danes pa boš zvedel, dragi čitatelj, kako se godi pri nas v Hrušici. Da deluje izvrstno tukajšnja mlekarnica, ti je znano, ali znano pa ti ni, da je dobilo mleko iz te mlekarne prvo premijo, namreč zlato svetinjo. Podrobnosti o tem boš izvedel, če se boš udeležil prihodnjega občnega zbora. Kljub izvrstnemu vodstvu pa naši konjski bogovi vedno mrmrajo, češ da se dela krivično-, to pa samo radi tega, ker vodstvo ne more, gledati na osebne koristi vsakega člana ali voznika. Znano je, da vozi sedaj samo šest voznikov mleko v Trst. To pa našim nezadovoljnežem ni všeč, zato se dogodijo večkrat osebni besedni napadi na zadružnega blagajnika, ali po domače na starega Jurna, kateri je prevzel vodstvo voznikov po kolikor mogoče nizki ceni. «Boljše je nekaj nego nič». Boljše je, da ostane denar v vasi, kakor pa da ga poneso v Trst gospodje, kateri bi lahko vozili mleko s svojimi vozovi brez štange in konj. — Da je stari Jiuren prebrisana glava, se vidi iz tega, da so nezadovoljneži mnenja, da bi omenjeni s svojim, skozi njs mrmrajočim «gm, gm» tudi hudiča prevaril. — Seveda je med temi največ konjarjev, kateri so nosili po vojski bankovce s trto vezane na rami, danes pa skoraj za sol nimajo. — Glavar teh tičkov je izgubil zadnjih enajst t.isoč, ko je jarek mejnik kopal nekje v mlakah. Godrnjanje takih mož pa našega vodstva ne moti in ne dela nobenih t('žkoč, temveč je še bolj vstrajno in delavno za skupni napredek. Upati je, da se bodo kmalu naši grešniki spreobrnili in spoznali pravo, komur gre. Hrušičan Pripomba uredništva: Posebno je važen stavek, ko pravi Hrušičan: «Vodstvo ne more gledati na osebno korist vsakega člana posebe ali voznika«. Iz tega stavka odseva pravi zadružni duh, ki je duh skupnosti, duh socialnosti proti duhu egoizma, osebne koristi, ki je duh kapitalizma, liberalizma. Pokojni Rogač je delal v smislu Kreka, ne pa v smislu kapitalističnega liberalizma. Ako bi v mlekarni ta zadnji duh prevladal, bi bilo mlekarne v par tednih konec. Splošna korist mora biti vodstvu v očeh, ne pa korist tega ali onega posameznika. Ako se kdaj zgodi, da se interes splošnosti križa z interesom posameznika, naj zmaga skupnost, četudi bi to kakemu posamezniku ne bilo všeč. KRVAVI POTOK. Pri nas so se volitve ne volile, ampak delale. Volivna spričevala so bila v veliki meri napačna. Če je bil oče vo-lilea živ, je bil na spričevalu kot mrtev zaznamovan; narobe pa so vsi mrtvr oživeli. To je veliko čudo, ki pa se godi samo pri laških volitvah. Tako je komisija celo vrsto volivcev domu poslala, ne pa Zvana iz Nasirca. Ta se je okorajžil in gospa komisija, ki ga je hotela po vsej sili odgnati, se je uda-la. Dejal je : «Če je pomota, ste jo vi naredili, ne pa jaz. Komisija pa je zato tukaj, da svoje pomote popravlja. Jax. ne grem ven, ampak bom volil. In Zvan je volil. Zvan ga pihne ! — Iz Vrhpolj, ki imajo 35 številk, so na ta način odslovili okrog 25 volivcev. TOMAJ. Pri nas se misli ustanoviti «Kmetsko delavska zveza«. Ali žali Bog se premalo zanimamo za to občekoristno ustanovo. Smo preveč brezbrižni, nezaupni. kar tako tjavendan. Pa tudi dosti krivde je na naših vodilnih možeh. Žalostne izkušnje so vzrok, da nimamo zaupanja do novih ustanov, boječ se izkoriščanja. V domačih voditeljih in zato tudi v ljudstvu je preveč sebičnega duha. Cas je, da se naši voditelji in sploh vse nage razumništvo vzdrami in začne z izobraževalnim in organizato-ričnim delom. Ljudstvo je še mnogo premalo izobraženo zato ne more iti .9 tokom časa samo naprej. Kraševec je že od narave konservativen, zato se težko oprime novih ustanov, bodisi dobrih ali slabih, zato pa je toliko bolj potrebno, da se za nas naši voditelji v izvanredni meri zavzamejo. a tudi mi sami se moramo zga niti in začeti z organizacijo, v ta na men je že postavljen zaupnik. Kdor sc hoče priglasiti h Kmetsko delavski zvezi, naj se zglasi pri g. Jožefu Petelin Tomaj 15. — (Z.). SAPJANE. Iz naše vasi se malo kdaj javimo. O dobrotah ne moremo pisati, ker jih ni, o krivicah pa, ki se nam gode, pa molčimo, saj smo potrpežljivi bolj ko Job. Pa tudi kaj pomaga pritoževanje — Volivne agitacije je bilo pri nas malo, le signor maistro Giuseppe Lunardi je zares delal. Moramo mu priznati. Kar je res, je res. On je fašist, in to je njegova pravica, saj vsakdo sme pripadati stranki, ki mu je všeč. Cele dneve je plakatiral hiše, zidove in vrata s faši-stovskimi lepaki. Pa vse to mu je bilo premalo. Dva dni pred volitvami je celo ponoči šaral in našaral vso našo vas. Zlasti mu je ugajalo «Italia o mor-te» in «Fascismo o morte». Revež se je potil, da so ga vsi pomilovali, tako je bil zvečer utrujen. Ko je vstal na dan volitev in videl po napoletansko tapecirano vas, je skakal od veselja. Toda naši ljudje so trdni kot skala Ako bi se šinjor maještro tako trudil za šolo, kakor je storil za plakate, bi znali naši otroci že tri jezike in računati in pisati kakor kakšni advokati. Eho pa je gotovo : Če hoče človek, da bo med nami spoštovan, mora nastopati tako, da ga bo sploh mogoče spoštovati. Eden, ki opazuje. DOL - OTLICA. Volitve pri nas so pretekle povsem mirno in vzorno. Samo nekaj ni šlo po zakonu, ker niso hoteli slepcev k volitvam. Čital sem v vašem listu, da so kmečka poslopja davka prosta, pri nas pa ni tako; ogromna večina Občinarjev plača več davka, kakor da bi bila ob-dačena. Rekurz ne velja riič; ni drugega, kot plačaj. Pri nas nimamo še nič manj snega kakor 2 do 4 m v zametih. Po gozdu se nahaja ednalcomerno do 4 m in še več. Naš g. župnik pl. Posarel-li Štefan se preseli od nas v Škrbino. Deloval je 12 let med nami, nas je učil nauk ljubezni in nam tako začrtal pot k Bogu. Zato se poslovimo od njega po slovenskem pesniku : Njegov nauk živi med nami, na delo nas budi in drami. F. J. (Op. ur.: Kmečka poslopja so davka prosta . Vsa brez razlike !). KOMEN. Nasilstva smo učakali v nedeljo. Zvečer so se pripeljali tuji snoparji s ka-mijoni v Komen ter so hoteli glasovati. Imeli so v resnici pravilna volivna spričevala, toda domačini niso bili in nihče jih ni poznal. Kako so prišli do votivnih spričeval, je — čudno ! Iloteli so zanesti pretep v vas in samo modrosti našega župana g. Žigona se je zahvaliti, da ni tekla kri. NAŠA POŠTA. Trepčane. Po temeljiti informaciji' smo prišli do teh zaključkov : 1. pisane pravice do odkupa neveste ni. 2. ta navada je poganska, ki nima več pravice do eksistence. 3. mnogokje so jo odpravili. 4. naj bi se sploh odpravila,-če ima povzročiti take surove in divjaške prizore, kakor v našem slučaju. — Istrski duhovnik. Poslali ste nam? dopis v svrho agitacije v prilog narodne liste in ste v njem pobijali komunistično listo; ker da so komunisti in> njih agitatorji proti veri. Dopisa nismo mogli priobčiti. Poglavitni razlog : tudii v narodni kandidatski listi so take* osebe zastopane, in te osebe zastopajo* tudi protiverska mišljenja, le s to razliko, da. so prvi odkriti, drugi rafinirani, efekt, pa je isti. Predjama. Županstvo je moralo določiti davek za 1924-. Informirajte se na občini in primerjajte, koliko je občin® sklenila in koliko so vam naložili, čff-je vsota enaka, potem pač ni pritožbe. Postojna. Je res, in sicer na levi strani cerkve sv. Antona novega. Nobenih olajšav. Stab.Tip. S. Spazzal, viaCommerciale 8. |Siovo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III, St. 47. Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesene in konvlnaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkve. Cene zmerne, postrežba točna. !■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ j, 0 Zobotehnični ambulaforij TRST, Via settefontane St. 6, I nad. odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno c ■ vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno. E Gl Dl J SCHIFFLIN, koncesijonirani zobotehnik. I- im “ je oajcenefša p stilna v Sorici. Dobra, obilna ...... m. ..... hrana. Poskusite! Ulica sv. Ivana (gel). ^JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIOIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllilltb. detelje, sočivja In cvetlic. Veli« S k a izbera cvetlic za vrte, soba« | _ _ ne l.t.d. Žebulčkl dalij, tuberos, S 2 begonj, giadivl l.t.d. :: g Zemlja in gnojila v vec vrstah. 5 Cenik brezplačno. — Odlikovano cvetličarsko In vrtnarsko podjetje § M. GERMAN • TRST _ Via Michelangelo 718 • prodajalna Via Roma 3, Tel. 12«4g ^IllllltllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllOlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillll^ SEMENA Čevtjarntca FOnCESSIH Je najboljša, zaloga z dobrim blagom. Trst, Via Caprln 5 prt Sv, Jakobu podružnica vi a TJdine S. Netka: „Kje si bila? Kaj imaš ? Kati: »čevlje sem kupila pri Forcessinu." Netka: „Kje je ta trgovina ?“ Kati: „KajncveS? Pri Sv. Jakobu in na Belvederju. 16 let sem kupovala drugod, in vse noge sem si pokvarila. Odkar kupujem pri Forcessinu, so mi noge prav ozdravele. In vedno lepo ustreže in da poceni.“ Cevi Jamica FORCBSSm Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana