Poštnina plačana gotovini Šiev. 97 Cena l Din Naročnina mesečno 25 Din, iu inozemstvo 40 Din — ne« del|«ka izikija celoletno % Din. za inozemstvo 12« I )in Uredništvo |e t Kopitarjevi ul h/lll Teletom uredništvu: dnevna alužba 2050 — nočna >'m in 2050 jC^) venec Ček. račun: Ljubljana št. I0.6r>0 in 10.349 za inserute; Sara |evo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar-jeva t), lelelon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dan ziuiraj, rttzeu pondeljka in dneva po prazniku Skrivnost Hitlerjevih Nemčija mora danes računati s Hitlerjem. Še več! Hitlerjevo gibanje se je v pičlih desetih letih razraslo v najmočnejšo nemško politično stranko, ki bo prej ali slej po siii razvoja nujno prišla do političnega odločevanja v rajhu. Bodoči politični razvoj v Nemčiji spada kajpak še v ozračje političnih ugibanj in negotovih prerokb. Zaenkrat nas bolj zanima vprašanje, odkod lako velikanski uspehi Adol-fa Hitlerja, ki ga niti Nemci sami po večini ne smatrajo niti za dovolj resnega niti za dovolj sposobnega, da bi mogel voditi državno krmilo. G I a v n a skrivnost Hitlerjevega uspeha leži v tem, da si je znal pridobiti mladino. Vsa leta j po vojni se je v nemških mladinskih listih j neprestano ponavljala tožba in očitek mladih, da se politično čutijo izruvane in strankarsko takorekoč brezdomovinske. Tudi nemška mladina je svoja najboljša leta pustila v strelskih zakopih. Tamkaj so padli najboljši tovariši, ! na bojiščih je bil premnogim ubit vsak idealizem in vsako veselje za nadaljnji študij in smolreno umsko delo. Vsi ti mladci, ki so šli skozi železni krst ognja in krvi, so za čuda hitro in trpko dozoreli. Po letih mladi, po lepljenju in skušnjah pa dozoreli možje so se j vračali v domovino, ki o tej temeljni in bistveni spremembi svojih mladih brambovcev očividno ni točno vodila računa. Prišlo je na obeh straneh do velikega razočaranja, zlasti pri mladih bojevnikih, ki so z bridkostjo morali ugotavljati, da so bili pač do'ri, ko je bilo treba štiri leta vzdržati vse strahote bojne vihre, da pa jih vse stranke kot mlade ljudi drže stran od neposrednega političnega vpliva in vodstva. Skratka, kakor da se nič ni zgodilo, Iste stranke, isti možje kot pred vojno in med vojno — za nje pa, ki so s svojim življenjem branili domovino in njeno bodočnost, ni ostalo tako rekoč nobenega praznega mesta. V vseh strankah se je razvila ogorčena borba med mladimi in starimi, ustanavljale so se nove stranke in strančice s kar moči radikalnimi programi. Ako izvzamemo centrum, ki je po dveh precej težkih volitvah uvidel odločilno politično važnost mladega gibanja in 1929, precej pozno, vendar pa ne še prepozno, kakor se Je izkazalo, dal široke koncesije »mlademu centrumu« tudi v pogledu parlamentarnega zastopstva —, pa druge stranke niso polagale potrebno važnost na svoj politični naraščaj. In to je bilo zanje usodno. Kajti že se je pojavil Hitler, neprekosljiv demagog, ki je vsem tem milijonom nezado-voljnežev prav iz globočine srca vzel ponosno krilatico: Vse je treba spremeniti in drugače napraviti! Medtem je doraščal še mlajši rod, ki je prav tako čuvstvoval. Vse politične stranke — brez razlike — so deset let svojim ljudem dopovedovale, »da tako ne more iti več dalje«, da »ponižana in izstradana Nemčija ne vzdrži več« — toda vse so v svojem programu predvidevale le nek razvoj, več ali menj počasno evolucijo, ki naj dovede nemški narod v boljšo bodočnost. Hitler pa je šel preko organičnega razvoja, zavrgel je okvir obstoječega prava in na vsa usta oznanja politično revolucijo, to je prevrat vsega starega k nekemu čisto novemu redu. V tem »čisto novem«, ki ga napoveduje hitlerjevstvo kakor tudi komunizem, je duhovno ozadje mikavnosti in uspeha teh radikalnih gibanj. Za določenimi oblikami in smernicami tega skrivnostno »novega« nihče prav ne vpraša. Hitler ve. da je vse obstoječe tisočkrat skritizirano in zavrženo in da je zlasti mladina tista, ki nima nobenega inleresa ne za preteklost ne za sedanjost, ampak da baš ona upapolno in željno obrača obraz v bodočnost, ki naj bo čisto in vsa njena. Hitler je pametno in premišljeno, kakor pred njim Mussolini, izročil politično gibanje v roke mladini. Mladina je idealna iu je radikalna. Mladina je vedno pripravljena, da dvigne svet iz tečajev in si ustvari nov, lasten .svet. Oznanjevalec »tretjega carstva« se je obdat s samimi mladimi, bivšimi častniki, v/.hu-dil med njimi duha starega tovarištva, oblekel jih v uniforme in jim dal vojaško uredbo, edino stvar, ki so jo ti mladi fantje sploh kdaj zastopili, in ki jih je veselila. Tako so mladi možje na nek poseben način zopel našli smisel in smoter svojemu življenju. Hitlerjevo stvar so si prilastili in jo kot lastno zadevo propagirali dalje. Hitlerstvo nudi mladini vse, kar si takšnile burši sploh morejo želeti: srdito bojevitost, ki se kaže v neprestani agitaciji, šumnih zborovanjih in orjaških demonstracijah. Vsak čas se nudi prilika za udejstvovanje in javne nastope. Čini bolj tvega vo je pod-vzetje, tem bolj je mikavno. Hadi mladostne neizkušenosti bi morali kje drugje molčati, Hitler pa jih upošteva in jim daje posla: obhodi, straže, delitev listov in letakov, tajna in javna agitacija, vse to je njihovo delo. Hitlerjevo gibanje je spočetka predstavljalo pokret nezadovoljne mladine. Šele pozneje se je iz njega izcimil socialen, predvsem pa nacionalističen pokret. Nemčija je v letih 1918 in 1919 v notranjosti preživela revolucijo brez prave revolucije. Vsi ti neukročeni in neizčiščeni elementi, ki tedaj niso mogli prdi do svojskega izraza, silijo sedaj v hitlerstvu na dan. Ali bo Adolf Hitler slepo kopiral Mus-solinija ali pa bo skušal kaj izrazitega, svoj- Podonavje zopet v ospredju Razorožitvena konferenca počiva - Novi načrti za podonavski blok Ženeva, 27. aprila. Razprava v glavnem odboru razorožit vene konference je bila odložena za nedoločen čas. To se je zgodilo oficielno zato, da se da tehničnim pododborom možnost, da dovršijo svoje predloge glede razorožitve v posameznih vrstah orožja, to je ua zemlji, v zraku in na morju. V resnici pa je glavni odbor pristal na tu odlog radi nedeljskih volitev v francosko poslansko zbornico in tudi radi odsotnosti g. Tardieua, ki so nahaja na agitacijskem potovanju v svojem volilnem okraju. Za položaj v Ženevi ie značilno, da sta se Tardieu in Briining ze prej sporazumela o tem. da se zaenkrat spravita z dnevnega reda dve najbolj kočljivi vprašanji, radi katerih se Francija in Nemčija ostro pobijata med seboj. Gre namreč za točki 4. iu 5., in sicer govori prva o internacionalizaciji napadalnega orožja pod okriljem Zveze narodov, kakor jo predlega francoski razorožitveni predlog, druga pa o nemški zahtevi, da se sme tudi Nemčija prav tako oboroževati, kakor druge države. Da obstoji ta sporazum, se je pokazalo javno šele, ko je Beneš kol poročevalec predlagal, naj se razprava o teh dveh spornih točkah odloži v smislu sporazuma med Francijo in Nemčijo. Tardieu je takoj po tem uspehu odpotoval iz Ženeve, tako da je na primer berlinski »Lokal Anzeiger« lahko poročal: »Popolna zmaga Francije. Tardieu je prispel v Ženevo, govoril je z MacDonaldom, s Simonom in Briiningom ter zmagal.« Radi Tardieujeve odsotnosti je razorožitvena konferenca mnogo zgubila na pomembnosti. Niti navzočnost MacDonalda in Brii-ninga ne more poživiti razprav. Tudi dr. Briining se odpravlja domov, kamor ga kliče nov položaj, ki je nastal po volitvah. Kancler Briining namerava odložiti listnico zunanjega ministra, da bi se lažje posvetil notranje-političnim zadevam v državi. Kot kandidata prihajata v poštev državni tajnik von BUlovv in g. Nadolny, načelnik nemške delegacije na razorožitveni konferenci , Kljub protestom predsednika Hendersona in ameriškega delegata Gibsona, se je razorožitvena konferenca zopet zavlekla. Razlog za to je treba iskati tudi drugje. V ospredje silijo gospodarska in finančna vprašanja, v prvi vrsti problem Podo- navja, ki jim gre radi nujnosti prednost pred razoroži tveno konferenco. Razorožitveno vprašanje ni niti tako nujno več. ker so pričele države same pod pritiskom silne finančne stiske nižati postavke za vojaštvo v državnih proračunih. Mnogo bolj nujno je vprašanje rešitve obdonavskih držav pred finančnim polomom. -Echo de Pariš . ki je znan po svojih zvezah z zunanjim ministrstvom, je poročili, da bi se to vprašanje reševalo na reparaeijski konferenci v juniju v zvezi z reparacijami samimi. Nemčija naj bi se za usluge, ki bi jih bila deležna glede reparacij, izkazala hvaležno s tem, da bi popustila glede Podonavja in pristala na osnovanje gospodarskega bloka ob Donavi ua podlagi prednostnih ,carin. Zanimivo je. da Jugoslavija zavrača ta predlog in noče nikakor pristati na zvezo med reparacijami in podonavskim problemom. Očividno bi se (Jugoslavija rada neposredno pogajala z Nemčijo in jsi svoje koncesije glede reparacij dala plačati z dobro trgovinsko pogodbo, ki bi ji zagotovila izvoz njenih pridelkov v Nemčijo. Pozornost je zbudil nov načrt bivšega madjar-skega državnega tajnika Hantosa za osnovanje podonavskega bloka. Dr. Elemer Hantos je svoj načrt te dni izročil Zvezi narodov. Njegov načrt izpopolnjuje Tardieujevega, in sicer tako, da bi bile tudi Nemčija, Italija in Poljska posredno deležne podonavske gospodarske zveze. Podonavske države bi morale Nemčiji, Italiji in Poljski zagotoviti, da ne bo njihov uvoz v Podonavske države prav nič trpel in da ne bodo te države postavile visokih carin proti svojim sosedom. Te tri velesile bi torej pred ostalimi evropskimi državami uživale določene prednosti, ki naj bi jih poplačale s tem, da bi pokupile presežek poljedelskih pridelkov podonavskega bloka. Ta presežek nikakor ni tako velik, kakor splošno sodijo in bi se celo zmanjšal, ako bi s finančno pomočjo dvignili kupno možnost v podonavskih državah. Dr. Hantos meni, da hi sc s temi ukrepi zgolj trgovinsko političnega značaja nikakor ne mogle rešiti podonavske državo, ker bi v njih prej prišlo do finančnega poloma, kakor hi se pokazali dobro-dejni učinki nove rarinske zveze. V istem času je treba zagotoviti obstoj njihovih valut, obnoviti svobodno trgovino in svoboden devizni promet Treba bi bilo tudi uvesti denarno edinstvo in sicer s kar-teliranjem emisijskih bank. Na srednji evropski konferenci, ki se bo vršila za binkošti v Budimpešti, bodo podrobno razpravljali o denarnem problemu. Francosko zunanje ministrstvo je sicer javno zanikalo poročilo, ki ga je poslal pariški dopisnik »Pester Lloydu o konkretnem načrtu glede Podonavja, ki da ga proučuje francoska vlada. Vendar je brezdvomno nekaj na tem poročilu, sicer bi francoska vlada sploh vesti ne zanikala. Po tem poročilu bi se o Podonavskem vprašanju pogajalo samo 5 neposredno prizadetih držav, medtem ko bi Francija, Anglija. Nemčija in Italija poslali na konferenco samo svoje izvedence. Podonavske države bi znižale med seboj za 10% zunanje carine. Nikakor pa ne bi smele dvigniti carin napram drugim državam. Prejele bi začasno posojilo v znesku KM)—200 milijonov švicarskih frankov, pozneje hi izdale večjo posojilo in sicer 5 milijard švicarskih frankov, a v jamstvo bi morale zastaviti dohodke iz carin. Lozansha konferenca bo rsado-Ijevanie ženevskih posvetovanji London. 27. a«rila. ž. Po informacijah »Time so neosnovane govorice, da bo delo lozanske konference omejeno, tako da bi la konferenca reševala samo podonavski problem, medtem ko bi se vojnih dolgov in reparacij samo delno dotaknila, a podaljšanje moratorija za nekoliko mesecev prepustila drugi konferenci, ki naj bi sc sestala koncem leta, da to vprašanje definilivno uredi. »Times« ne zanikajo, da bo konferenca v I.ozani predvsem vzela v roke podonavski problem, ne veruje pa, da bi reševala samo to vprašanje, ko je vendar tudi za druge probleme potrebna hilra rešitev. »Manchester Guardian« zatrjuje v uvodnem članku, da je v diplomatskih zased;«njih, ki se vodijo v Ženevi, priznana potreba, da se v prvi vrsti reši podonavsko vprašanje, vendar t a s tem njen program ni omejen, nego ravno nasprotno razširjen, kj^ se bo poleg donavskega vprašanja razpravljal tudi problem vojnih dolgov in reparacij. Ni dvoma, da se bo konferenca dotaknila tudi drekih aktualnih vprašanj, katerih se ne bo mogla izogniti, kakor n. pr. valutno vprašanje in carinske tarife. Vsa ta vprašanja so med seboj lako tesno povezana, da bodo državniki prisiljeni razpravljati tudi o teh problemih. Japonska zasede tudi severno Mandžurijo Mrzlične priprave Rusije za vsak slučaj London, 27. aprila. Velika delavnost kitajskih dobrovoljskih čet, ki so se uprle japonofilski man-džurski vladi, pomeni samo vodo na mlin Japonske. Dočim se je namreč Japonska do sedaj ogibala zasedbe severne Mandžurije, ki leži med vzhodnoklta|sko železniško progo in reko Amur, ji sedaj akcija vsiaških čet služi za pretvezo, da bo zasedla tudi to ozemlje. Ce se to zgodi, bo' vzhodnokitajska železnica, katero je do sedaj upravljala Rusija skupno s Kitajem. postala last Japonske. Stvari se torej razvijajo natančno tako, kakor so se razvijale pred japonsko-rusko vojno leta 1905. Številne kitajske čete, katerim poveljujejo razni kitajski generali, med katerimi je — objektivno rečeno — tudi veliko pustolovcev, plenijo vzdolž vzhodnokitajske železnice in uničujejo progo, tako da sedaj vlaki iz Rusije vozijo samo do Harbina in je na ta način zveza z Vladivostokom možna samo po poamurski železniški progi čez Haba-rovsk in Blagoveščensk. Japoncem pride seveda to jako prav in sovjetski tisk je tako »zloben«, da jih naravnost dolži, da so oni sami aranžirali te bande. Naj bo stvar taka ali drugačna, Japonci so sklenili, da odpošljejo na sever 39. brigado pod poveljstvom generala Kemure. Na ta način bo severna Mandžurija s Harbinom postala eno samo bojišče. Da to zelo vznemirja Rusijo, ki se bo zelo težko sprijaznila z mislijo, da bi ob Poamurju dobila namesto Kitajske za svojo sosedo Japonsko, je naravno. Rusi se boje, da ne bi pri'el trenutek, ko bo japonska eksfanzivnost prekoračila meje Mandžurije. Zato se Sovjetska Rusija mrzlično pripravlja za vsak slučaj. Vzdolž cele meje stoji 10. legija rdeče armade, tako zvana GPU, ki jo smatrajo boljševiki za gardo sovjetskega režima. Rusi organizujejo tudi čete iz Kitajcev in Korejcev. Ta- ko v Primorju kakor v Poamurju je nakopičeno vse polno aeroplanov, tankov, težke in trdnjavske ar-tiljerije kakor tudi municije. Okoli Vladivostoka Rusi mrzlično popravljajo utrdbe in gradijo nove. Delo vodijo nemški častniki in inženjerji. Mornarica v Vladivosloku je ojačena po pomorščakih iz Sebastopola in Kronštata. med katerimi je mnogo bivših nemških mornariških častnikov. V Vladi-vostoku kakor na otokih Ruski, Askold in Putirjev so zgrajene aeroplanske baze. Spustili so ▼ morje rajmanj 20 podmornic, ki jih gradijo še nadalie. Več podmornic je priplulo v Vladivostok iz Nikolajeva na črnem morju. V vladivostoškem arze-nalu mrgoli nemških mojstrov in delavcev. Japonci so seveda ogorčeni tako nad Rusi kakor nad Nemci in grozijo nemški trgovini z bojkotom. Bolj razveseljive vesti pa prihajajo iz Šangha-ja. Česar ni nihče pričakoval, se je zgodilo. Med japonskimi in kitajskimi delegati se je namreč sklenilo delinilivno premirje. Premirje so podpisa'! razen Japoncev in Kitajcev tudi zastopniki velesil. Premirje določa- 1. da se sovražnosti popolnoma prekinejo, 2. da kitajske čete ostanejo na svojih postojankah, 3. da se Japonci umaknejo na položaje, ki so jih imeli pred 18. januarjem, 4. da se imenuje mešana komisija, ki bo nadzorovala umik Japoncev, 5. da se vse to izvrši, počenši z dnem, ko se sporazum podpiše. Sporazum je bil javijen Društvu narodov v Ženevi. Ta sporazum daje ljudem povod, da razmišljajo o njegovih vzrokih. Nekateri pravijo, da ga je pripisati vplivu Čangkajšeka, ki bi se z Japonsko rad pomiril, drugi pa menijo, da je sporazum delo Japoncem prijazr.ih velesil, ki spričo napetih odnošajev med Rusijo in Japonsko želijo, da bi Japonska za vsak slučaj imela zavarovan hrbet. sko germanskega ustvariti, je dosedaj še nejasno. Mnogi, ki pobliže poznajo njegov pokret, so mnenja, da bi ga že davno bilo treba pritegniti k političnemu odločevanja. kar bi bilo najučinkovitejše sredstvo proti njegovi demagogiji. Hitler na oblasti tudi ne bo mogel delati čudežev, zlasti ne v sedanjem težkem gospodarskem položaju, ki ga tako učinkovito izrablja proti obstoječi vladi. Potem bo Hitlerjeva kritika tepla njega samega. Drugi so naziranja, da bo Hitler, ko postane kancler, mednarodno in politično cisto dostojen« človek, kar bi seveda zopet globoko razočaralo njegove izradikalizirane pristaše. Skratka: nekaj mesecev praktičnega dela Hitlerjeve vlade bi utegnilo njegove volivne mase bolj iz-trezniti ko vsi še tako prepričevalni dokazi nasprotnih strank. Bodoči razvoj nam ne bo več dolgo uganka. Tokrat smo boleli le podčrtati odločilno vloao mladine pri Hitlerjevem političnem raz- mahu. V vsakem ljudskem gibanju sta potreb-I na oba bistvena elementa: eden, ki je konser-j vativen, ki ohranja pridobljeno in čuva tra-i dicijo, in drugi, ki je nosilec novih potov in 1 novih misli, ki išče novih obzorij in vdira v ! nove svetove. Oba sestavna dela sta za gibanje enako pomembna in enakovredna. Po-kreta brez mladine si sploh ne moremo predstavljati, a mladina, sama sebi pripuščena, kaj rada izgubi smisel za stvarnost in zablodi za svojimi idealističnimi sanjami. Ko bi se nemške politične stranke lega zavedale, ne bi danes bilo treba klicati: Hitler anle portas. V še večji meri velja lo za Avstrijo, zlasti za krščanske socialce, ki sedaj, po volivnem neuspehu, uvidevajo svojo pogreško, ki so jo napravili s tem, da so dolga leta zanemarjali svojo politično mladinsko organizacijo. Sicer pa je to napelo obče veljnvno povsod in za vse. kar naj nosi ponosni naslov narod"ega ookreta. drin. Moskva, 27. aprila, ž. Predsednik mednarodnih strokovnih organizacij Lozovski je na seji komisarjev strokovnih organizacij izjavil. <|:i je vojna na Vihodu neizbežna. Moskva, 27. aprila. Ig. Promet na južni in vzhodni progi vzhodno-kitajske železnice je prekinjen. Na južni progi, ki tvori od Harbina zvezo na kitajsko stran, so Kitajci ustavili mednaroden vlak. obenem pa prijeli in odpeljali 13 Japoncev, ki so bili v vlaku. Ruski predsednik vzho luo-kilaj-ske železnice Rudij je izjavil v Harbinu, da ho nastala motenja v železniškem prometu samo rudi vojnih dejanj japonskih vojakov. Popolnoma neresnični po so očitki, da bi sovjetski žet zniški nameščenci sabotirali promet ali pripravljali stavko. Nazadovanje slovenskih glasov na Koroškem Colovec, 27. apr. tg. Pri nedeljskih občinskih volitvah na Koroškem jc bilo po uradnih podatkih oddanih 7127 glasov, s katerimi so Slovenci pridobili 225 mandatov, dočim so dobili lela 1028 še 9260 glasov z 239 mandati. V Franciji je 4000 kandidatov Pariz, 27. npr. ž. Na prvo majskih volitvah bo voljenih 615 poslancev, med tem ko jih je bilo pri volitvah leta 1928 samo 612. Ustanovljeni so namreč trije novi volivni okraji. Francija ima 42 milijonov ljudi, od teh 2 milijona tujcev. Od 10 milijonov Francozov, ženske namreč nimajo volivne pravice, bo glasovala tretjina. Pri zadnjih volitvah je bilo 11,300.000 volivcev, glasovalo pa jih je 9.500.000. Pri prvih volitvah l>o izvoljen, kdor bo imel absolutno večino, pri ožjih volitvah pa zadostuje relntivtia veČina. Danes opoldne so bile končane prijave kandidatov, katerih se je prijavilo okoli 4000. Znižan diskont v Nemčiji Berlin. 27. aprila, tg. Osrednji odbor nemške državne banke je sklenil na današnji plenarni seji, dn zniža diskontno in lombardno mero od 28. aprila dalje za pol procenta na 5% odnosno 6%. V utemeljevanju tega nenadnega sklepa naglaša predsednik državne banke dr. Luther, da se je državna banka odločila k temu znižanju obresti kljub ugodnemu deviznemu položaju, da s leni omogoči narodnemu gospodarstvu glede obreslov anja čim večje možnosti pobude. Brezposelnost v Amerike Newyork, 27, aprila. AA. Po najnovejših podatkih o brezposelnosti, ki jih je objavil predsednik federacije za delo v USA g. Green, se je število brezposelnih delavcev v USA dozdaj povečalo na 7,950.000 ljudi. Da se odstranijo težkoče, ki groze socijalnemu miru, predlaga g. Green, naj se uvede petdnevni tednik. Stran 13. Dušan Sernec, minister n. r.: Dr. Vidmarjev načrt elektrifikacije V svojem predavanju naravno. Vodne naprave prt eni elektrarni so razmeroma majhne, pri drugi ogromne, in lako liastahe lahko ogromna diferenca T zneskih, ki so potrebni za amortizacijo in obrestovanje pri eni in pri drugi elektrarni. Pa tudi brez ozira na amortizacijo iu obrestovanje so pri vodnih centralah produkcijski stroški zelo različni in nestalni zaradi lega. ker so odvisni v prvi vrsti od tega. koliko energije elektrarna proda. Fala na primer mora amortizirati in obrestovali okoli 3o milijonov švicarskih frankov brez ozira na to, «li proda 10 milijonov KW, ali 50 milijonov K\V • ali 200 milijonov KW. Amortizacija in obrestovanje ostaneta vedno enaka. Če se ta amortizacija in to obrestovanje porazdelila na 10 milijonov KVV, bo električni tok pač tako drag, da ga nihče nc bo mogel rabiti, če pa se isli znesek razdeli na 200 milijonov KW, pa bo električni lok lahko izredno cenen. Na la način producent električne energije pri vodni napravi svojih produkcijskih stroškov v naprej nili izračunati ne more. Pri kaloričnih centralah je sicer cena toka tudi deloma odvisna od množine, katera se proizvaja. toda v veliko manjši meri kakor pri vodnih napravah. V Belgiji je bi! načrt, ki ga predlaga g. profesor. pač izvedljiv, ker gre za stare kalorične centrale, ki obratujejo vse pod približno istimi pogoji, katere imajo vse ustaljeno konsumno področje iu jim gre samo za medsebojno pomoč, radi katere jim za slučaje izredne potrebe ni treba vsaki posamezni vzdrževati rezervnih strojev. Vzorec, po katerem so se organizirala stara, dobro fundirana podjetja, ki nimajo več mnogo interesa na medsebojni konkurenci, pa ne more bili zgled za podjetja, ki so še v povojih, fn to zlasli še, ko imamo pri nas opraviti z vodnimi in kaloričnimi centralami, dočim ima Belgija opraviti samo s kaloričnimi centralami. Dalje je važno sledeče: Centralna družba, ki naj dirigira tok iz enega področja v drugo, naj bi imela izdatne dohodke. Stremljenje vsakega narodnega gospodarstva mora bili, da posrednika med producentom in konsu-mentoin po možnosti izloči, oziroma tega dopušča le v taki meri, ki je neobhodno potrebna, kajti po posrednikih se blago vedno podraži. Temu narodno gospodarskemu principu družba, ki jo je zamislil rr. prOfesor. gotovo nasprotuje. Zlasti važno pa je, če gledamo na stvar z narodnega stališča, sledeče: Omenil sem že, v kaki ogromni meri so produkcijski stroški odvisni od lega, v kaki meri je izrabljena kapaciteta električne naprave, zlasti vodne. V centralno družbo, katero si je zamislil g. prof. Vidmar, naj bi vstopili mali in veliki produ-centi. Ta družba naj bi prevzela od banovine .sedanja njena omrežja ter s sodelovanjem banovine gradila nova omrežja. V času, ko bodo omrežja dograjena, pa se lahko zgodi sledeče: Eden večjih producentov — Io je danes Fala i;i postala bi TPD s trenotkom. ko spravi v obrat svojo elektrarno — bi lahko dobil skomine, da ubije vse druge ali vsaj manjše p rod učen te in prevzame preskrbo vsega konsuma. Dal bi družbi na razpolago tok po zelo nizki ceni, ki bi mu ob izrabi cele njegove kapacitete tudi odgovarjala, in družba bi vsaj v navideznem Interesu konsumentov morala la tole drugim elektrarnam vsilili, in s tem bi bile druge elektrarne prej ali slej, oziroma najbrž zelo hitro uničene. Današnja kapaciteta posameznih elektrarn stoji v sledečem razmerju: Banoviuske elektrarne 2 -skupno z Velenjem i —, Mestna elektrarna 2, Fala 33 in Trbovlje — če pride v obrat — 9. Druge elektrarne, ki naj bi se tudi pritegnile, so v primeri s tem malenkostne ter bi se izražala njihova kapaciteta napram navedenim samo v decinialknh. Veliki producent bo imel vedno težnjo, da malega producenta ubije, in to mu ne bo težko, če ob izrabi polne kapacitete nudi tok lahko po nižji ceni kakor mali producent, ki nima izrabljene cele kapacitete. In ker bi kot velika producenta ob realizaciji načrta ga. profesorja prihajala v poštev v prvi vrsti Fala in Trbovlje, je jasno, da bi bila tema dvema dana možnost, da tekom časa monopolizirata produkcijo električnega toka v Dravski banovini. Na ta način je predlog g. profesorja naravnost voda na mlin tujega kapitala. In uresničenje tega predloga bi pomenilo ne samo podporo tujemu kapitalu, ampak bi obenem uničilo to, kar smo si do danes na polju elektrifikacije ustvarili sami in kar o danes popolnoma lepo iu uspešno razvija. Naša gospodarska osamosvojitev bi prišla s tem izdaten korak nazaj mesto naprej. Pred vsem z narodnega stališča, katero je g. predavatelj tudi poudarjal, je torej predlog nemogoče sprejeti. Pred nekaj dnevi sem govoril o tem problemu z nekim Hrvatom strokovnjakom, In ta je svoje mnenje formuliral tako, da je rekel: (\'o bi imela priti preskrba dežele z električno energijo v roke tujega kapitalu, bi bilo treba od hiše do hiše agi-tirati in ljudem dopovedovati, da je prej v njihovem interesu, da se vrnejo h leščerbam in trskam, kakor pa, da se zasužnjijo tujcu, ki se ga ne bodo nikdar več otresli.« Temu mnenju se pridružujem v celem obsegu in prepričali sem, da je istega mnenja cela slovenska javnost, ki je stremela in stremi za tem, da sc osamosvoji na vseh poljih narodnega udejstvo-vanja, zlasti tudi na gospodarskem polju. Z ozirom na navedeno mi je nemogoče razumeti, kako je bilo gu. prof. drju. Vidmarju mogoče, da je svoj spredaj označeni predlog predložil slovenski javnosti. | Milili II—T W 'i In11 illlllMMIHII i ii iiMsntfm ltiin, 27. apr. Oficiozni komunike o podpisani pogodbi med Italijo in Jugoslavijo pravi sledeče: Pogodba, ki se je perfekeionirala po obsežnih razgovorih, pri katerih sta obedve stranki pokazali odličnega duha sodelovanja in umevanja, popolnoma zadovoljuje želje, ki so jih ponovno izražali italijanski industrijski producenti in agrarni krogi, predvsem živinorejci. Trgovinska bilanca med Italijo in Jugoslavijo je neugodna za Italijo, katera zelo uvaža les, ki ga Ima Jugoslovija v izobilju. Kar sc tiče živine, svežega mesa in mesnih pioduktov, se je Jugoslavija veliko okoristila v primeru z Italijo, predvsem zato, ker je bila Italija s pogodbo i/. I. 1924 dovolila v korist Jugoslavijo zelo znižane carine, katere so bile potem v soglasju s klavzulo, najbolj favorirane nacije razširjene tudi na druge države. Zaradi tega se je sčasoma rodila neugodna posledica, da je bila znatno oškodovana italijanska živinorejska produkcija, ki je zelo čutila konkurenco živinoreje podonavskih držav in ki je onemogočala vse efekte fašistične akcije v prid povzdiga domače živinoreje. Prvega novembra lanskega leta je italijanska vlada pozvala Jugoslavijo, naj se obstoječa pogodba zaradi tega modificira. 23. novembra 1931 sla obedve stranki sklenili sporazum, da bosta začeli tozadevna pogajanja, ki naj bi se končala 31. maja 1932. Ako bi se sporazum ne bi bil dosegel, bi bila trgovska pogodba iz 1. 1924 razveljavljena in obedve državi bi imeli popolno svobodo akcije. Hvala Bogu do tega ni prišlo. Sporazum, ki je bil Obvezno zavarovanje potnikov z avtobusi Belgrad, 27. aprila. AA. Na podlagi §§ 82 in 460 obrtnega zakona jc minister za trgovino in industrijo predpisal pravilnik o obveznem zavarovanju rednega prevoza potnikov z avtobusi. Pravilnik se glasi: Čl. 1. Za redni prevoz potnikov v avtobusnem prometu je treba potnike zavarovati po določbah tega pravilnika. Obvezno zavarovanje obsega: 1. I elesne nezgode potnikov, ki potujejo z avtobusi in z motornimi kolesi avtobusnih podjetij, ki ž njimi opravljajo redni potniški promet. 2. Zakonsko odgovornost avtobusnih podjetij za telesne poškodbe in škodo na stvareh, storjene od teh avtobusov in motornih koles tretjim osebam, ki niso potniki. 3. Potniško prtljago in druge predmete, ki jih imajo potniki s seboj. Čl. 2. Obvezno zavarovanje se izvede na breme potnika, in sicer lako, da avtobusna podjetja poberejo od potnikov zavarovalne premije pri prodaji voznih listkov. Ti vozni listki se bodo izdajali v predpisani obliki in bodo obenem nadome-stovali zavarovalne listine (police) podjetja, pri katerem se je treba zavarovali obvezno in v smislu tega pravilnika. Avtobusna podjetja morajo izpolniti vse obveze, ki jim bodo predpisane pri izvrševanju obveznega zavarovanja. Osebe, ki jim bo pripadla na podlagi zavarovanja kakoršnakoli pravica do odškodnine napram zavarovalnemu podjetju, bodo mogle priti do svojih pravic neposredno pri zavarovalnem podjetju tako, kakor bo predpisano za izvrševanje obveznega zavarovanja. Čl. 3. Obvezno zavarovanje bo izvedeno po enem obrazcu za vso kraljevino. V to svrho bo minister za trgovino in industrijo na podlagi določbe § 82 odst. 1 obrtnega zakona sklenil za vso državo pogodbo o zavarovanju z zavarovalnim podjetjem v naši državi. Pogodba bo sklenjena na podlagi pogojev, ki se bodo predhodno določili. Čl. 4. Za obvezno zavarovanje po pogodbi, ki bo sklenjena z zavarovalnim podjetjem, bo izdal minister za trgovino in industrijo posebna navodila pristojnim splošnim upravnim oblastvom. Čl. 5. Prestopki proti temu pravilniku se bodo kaznovali po obrtnem zakonu, v kolikor se storjena dejanja ne bodo kaznovala po kazenskem zakonu. Čl. 6. Ta pravilnik stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v Službenih novi-nah. Krvavi nemiri na Španskem Madrid, 27. aprila, ž. Tekom včerajšnjega dne je prišlo do hudih nemirov v več mestih Španije. V Malagi so stavkajoči delitvci napadli mestno posvetovalnico ter oropali tudi nekoliko trgovin. V Valenciji, Bilbau in Btirgasu je prišlo do spopada med delavci in meščansko gardo. V Garroni so stavkajoči skušali zažgati neki samostan, v nekem manjšem mestu v okolici pa je meščanska garda ubila dva demonstranta. Neki gardist je bil težko ranjen. Velika tatvina Berlin, 27. aprila, Ig, Z berlinskim osebnim vlakom je dospel včeraj na poljski mejni kolodvor Benčen zaboj zlatega denarja v vrednosti 25 milj, mark iz Holandske. Pošiljatev je bila namenjena neki varšavski velebanki, pa so jo v carinarnici ukradli. Oblasti so aretirale nekega carinskega uradnika. Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, verjetno celo nevihte, višja temperatura. Zagrebška vremenska napoved. Oblačnost bo narastla. vreme se bo najbrže nekoliko poslabšalo. Italijanski komunike o trgovinski pogodbi z Jugoslavijo podpisan 25. aprilu, vpošteva interese eksporta italijanske industrije v Jugoslavijo. Sporazum nadalje bistveno izpreminja določbe dosedanje pogodbe v prid Italije, v kolikor znatno zvišuje mejo koiiveiiiioniranc carine nn jugoslovanski uvoz goveje živine, žive in mrtve perutnine, svežega mesa in slanine, kar ima namen, primerno zaščititi italijansko živinorejo. Sporazum ureja tudi carino na jajca. Zato bo Italiji omogočeno devinkulirati lastni tarif za živinorejske produkte in aplicirati na Jugoslavijo nove carine, ki So znatno višje od sedanjih in ki zadostno zaščitijo italijansko agrarno narodno ekonomijo. Sporazum se tiče tudi produktov, ki jih uvaža v Jugoslavijo Italija in za katere je Italija 1. 1924 dosegla olajšave. Toda te spremembe niso preveč znatne in ne ovirajo italijanskega izvoza v Jugoslavijo; narobe — za marsikateri produkt je Italija dosegla lahko olajšave. Sporazum ureja tudi devizno trgovino. Omejitev devizne trgovine, ki se je zadnji čas uvedla v Jugoslaviji, je zelo ovirala italijanski izvoz, po sklenjenem sporazumu pa sc ho ta stvar uredila na zadovoljiv način, kakor se je uredila s češkoslovaško. Sporazum bo stopil v veljavo najkasneje 31. maja. Tarifi se bodo pa uveljavili, ko bo poslala Italija svobodna z ozirom na one države, kateri m dovoljuje klavzulo najbolj favorirane liacije. Sporazum velja za eno leto, se pa lahko avtomatično podaljša. Zapade pa šest mesecev potem, ko sc odpove. Tardieu obolel Pariz, 27. apr. Ig. Tardieu jc nenadoma obolel v vratu. Zato nili ne bo mogel govoriti na voliv-neni shodu v Belfortu, niti ne bo mogel potovati v Ženevo. Danes je poslul sledečo brzojavko Paulu Boncourju, voditelju francoske delegacije v Ženevi: Bil bi Vam zelo hvaležen, če bi sporočili gospodom Stintsonu, MacDonaldu, Brtiningu in Gran-dijti sledeče: Ko so mi tovariši sporočili željo, da bi se zopet sestal v petek v Ženevi, sem na lo pristal, dasi sem bil že nekoliko bolan. Vneljc v grlu pa se jc lako razvilo, da so mi zdravniki prepovedali potovati dve noči, pa tudi prepovedali politični govor, ki sem ga hotel jutri imeti v Belfortu. Ta govor bo torej prečital na shodu moj tovariš iz vlade. Zdravniki so mi prepovedali vsako govorjenje in mi predpisali popolen mir. To mi je zelo neprijetno, vendar ni v mojih močeh, da bi se temu ubranil. Prosim Vas, da sporočite mojim tovarišem tujih vlad odkritosrčno obžalovanje. Pokop kardinala Pilila Dunaj, 27. apr. tg. V smislu zadnje želje pokojnega kardinala dr. Piffla je bilo danes njegovo truplo slovesno pokopano v Kranichsbergu. Pogreba so se udeležili zvezni kancler dr. Buresch in več ministrov, cerkvena opravila pa jo izvršil dunajski kapitelski vikar naslovni škof dr. Kamprath ob veliki asistenci. Ob grobu je govoril zvezni kancler dr. Buresch. Ob istem času pa je bil v Stefansld cerkvi na Dunaju prvi rekvijeni po pokojnem kardinalu, ki ga je opravil sani papeški nuncij in so bili prisotni zvezni predsednik Miklas, madjarski primas dr. Szeredy in kardinal dr. Faul-haber iz Munchena. Svečanosti so se udeležili tudi vsi javni dostojanstveniki in diplomatski zbor. Napredovanja v učiteljski službi Belgrad, 27. aprila. 1. Na novo sla bila postavljena: učiteljski pripravnik Strand Rudolf pri Sv. Marlinu na Pohorju in Žvanut Silvester pri Sv. Bolfenku na Kogu. V 9. položajno skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Tavčar Vlasta, št. Jernej, I're-šern Štefanija, Beltinci, Kompoš Peter, Tržič, Duh Jožefa, Sladki vrh. V S. položajno skupino: Cesar Ivan, Nova šli-fta. čonč Karlina, Jarenina, Sojer-Kaluzniski šl.e-1'icu. Kočevje, Rojec-Berce Ana, Unec, Roth-Slnpšuk Ana, Ribnica, Ocvirk Angela, Vojnik, Sire Josipina, Veliki trn, Povh Nada, šl. Rupcrl pri Celju, Pe-čarič Boris, Studenec pri KrS/em, Pavlic Albina, in Češko Ženeva, 27. apr. tg. Ženevska pogajanja o donavskem vprašanju se smatrajo začasno kot ustavljena. Glavni vzrok, da vprašanje ne napreduje, sedaj po zatrjevanju donavskih držav ni toliko v odporu Italije, Id se je lu pokazala konciliantnejšo kakor v Londonu, temveč v nasprotstvu med interesenti Češkoslovaške in Nemčije. Kakor se zatrjuje od dobro poučene češkoslovaške strani, niso nemški predlogi popolnoma nezadostni samo za Češkoslovaško, temveč tudi za vseh pet podonavskih držav, tako da ni prav nobenega upanja za sporazum. Ali se bo in kedaj se bo sestala nova donavska konferenca, zaenkrat ni mogoče videti. Najbrže je ne bo pred lausannsko konferenco. /. nemške strani pa sc izjavlja, da pritegnitev Bolgarske, Grčije, Turčije, Poljske in Švice, kakor to predlaga Nemčija, vprašanja ne kompliciru, temveč nasprotno poenostavlja, ker se samo na la način lahko rešijo gospodarska vprašanju, za katera gre, resnično v smislu obnove srednje in vse Evrope. Jutri bo pri MacDonaldu kosilo, h kateremu sta povabljena predvsem Stimson in dr. Brtining. Ni torej izključeno, da se ne bi razgovor po kosilu nadaljeval v najožjem krogu in se končal z objavo komunikeja Za avtoriteto ZN Ženeva, '27. apr. Ig. MacDonald je zvečer sprejel zaslopnike svetovnega časopisja. Njegova izvajanja so bila v glavnem sledečo: Prvi smoter angleške politike je obnova miru in vsaka pogodba bi bila zgrešena, ki ne bi služila temu namenu. Drugi smoter angleške vlade je utrditev avtoritete Zveze narodov, katera mora smotrene pogodbe iu dogovore povzročiti s prilagoditvijo in izravnanjeni interesov, torej potoni kompromisov. Težkoče so zelo velike, morajo se pa vsekakor premagati, ker bi vsako zavlačevanje samo neskončno poslabšalo položaj vsega sveta, narodi pa zahtevajo sedaj, da se svet končno vrne na pol, ki omogočajo gotovo prosperiteto. Sporazum z Bolgarijo Belgrad, 27. apr. 1. iz zunanjega ministrstvu poročajo, du je jugoslovansko-bolgarska osrednja komisija, ki se je sestala v Belgradu 11. aprila, danes končala svoje delo in predložila končno besedilo konvencije za likvidacijo dvolastniških posestev na jugoslovansko-bolgarski meji. Vse določbo v tej konvenciji so bile sprejele v polnem soglasju s strani obeh delegacij ter so s podpisom te konvencije definitivno urejena vsa do sedaj še nerešena vprašanja v zvezi z likvidacijo dvolastniških posestev. S tem je končano važno poglavje v jugoslovansko-bolgarskih odnošajili, in način, kako so se ta pogajanja vodila, dokazuje da bo la konvencija ne samo zaključila celo vrsto nesporazumov, ampak da bo v naši obojestranski zgo-I dovini pomenila začetek prijateljskega sporazuma med obema slovanskima državama na Balkanu. Kebelj pri Konjicah, Predai/'Lea, Šl. Andraž pri Ptuju, Lazar Katarina, Sv. Marlin pri Mariboru, Buhelčič Ililda, Toplice pri Liliji, Majcen Gabrijela, Marenberg pri Dravogradu, Kuljiš Helena, Rudnik pri Ljubljani, Kulovič Viktorija, Bela vas, Ivuko- Spremcmbe pri „Germaniji *t . . me- stu, (lololiič Amalija, Sezarjevci pri Ljutomeru, Demšar Mira, Logatec, Gregi Feliks, šl. Rupert pri Mariboru, Vladko Albert. Brežice, Boškovič Ivan, Dobrnič pri Novem mestu, Brčovnik Josipina, šl! Ilj pri Slovenjgradcu. Vujčič Ailcla, Artiče, Voban-nik Elizabeta, Mula, Rom Viktor, učitelj na meščanski šoli v Slov. Bistrici. Atene, 27. apr. ž. Zaradi opustitve zlate vabile je poskočil angleški funt i - 89 drahem. Berlin, 27. apr. tg. V glavnem listu centroma : Germaniji so pripravlja pomembna Sprememba. Po sklepu nadzorstvenega sveta je bil do nadalj-nega poslan na dopust glavni urednik dr. Edvard Buhla in bo koncem junija zapustil svoje mesto v uredništvu. To pomeni, da namerava predsednik nadzorstvenega sveta in lastnik večine delnic, bivši poslanec von Papen, odstraniti dr. Buhlo, ki spada v ožji krog prijateljev drž. kanclerja dr. Brii-ninga, iz uredništvu in sedaj izvršili svoj stari načrt, namreč, izločiti -German i jo-.: iz cenlrumn in ga napraviti za katoliški desničarski list. Papen je bil vedno nasprotnik vveimarske in velike koalicije in je hotel privesti centrum k desnici. Oboroževanje Italije Rim, 27. apr. Ig. Italijanski minister za zrako-plovstvo Balbo je danes zaključil v poslanski zbornici razpravo o proračunu italijanskega zrakoplov-stva in pri tem obširno orisal razvoj italijanskega zračnega orožja, odkar ga jo reorganiziral fašizem. Njegova izvajanja presenečajo, ker ugotavlja, da dosedanja sredstva ne zadostujejo za ohranitev sedanjega statusa, radi česar mora zahtevati povečanje svojega proračuna, ako hoče Italija ohraniti udarno moč italijanskega zračnega orožja. Ni nobenega dvoma o tem, da se bo bodoča vojna vršila v zraku v višinah nad 10.000 ni in da sc mora Italija temu primerno pripraviti. Zadnja italijanska lovska letala so že dosegla liilrosl 325 km do višine 500 m, dočim se njihova hitrost nad to višino poveča na 300 km, dočim se letala v 10 minutah lahko dvignejo do višine 6000 ni. Občinske volitve v ČSR Praga, 27. aprila. V nedeljo so se vršile občinske volitve v Pribramu, Dobrišu, Modranah, v Ty-nu, Stražnici, v Poštornu in v Košicah. V Pribramu je češkoslovaška ljudska stranka pridobila 440 glasov in bo imela v občinskem svetu 11 mandatov, to je enega več kakor po volitvah v letu 1928, narodni socialisti imajo 6 mandatov (prej 7), socialni demokrati 6 (7), komunisti 2 (3). V Modranah je bilo za lidovce oddanih 211 glasov (prej 154) in bodo imeli sedaj 1 mandat (prej 2), narodni socialisti 8 (9), socialni demokrati 5 (3), komunisti 0 (prej 9). V Košicah bo imela Hlinkova stranka 2 mandata (prej 2), češkoslovaška ljudska stranka I mandat (v prejšnjih volitvah ni nastopila), narodni socialisti 6 (5), demokrati 4 (4), češkoslovaški socialisti 9 (9), madjarski socialisti 2 (prej niso nastopili), obrtna stranka 4 (2), madjarska narodna stranka 5 (7), krščansko socialna stranka 0 (11). Komunisti si niso izvojevali niti enega mandata. Drobne vesli Belgrad, 27. aprila. AA, Zaradi pokvutjenega nasipa med postajama Bosanska Rača in Trnjaci na progi Bosanska Rača—Ugljevik je generalna ! direkcija drž. železnic ustavila ves promet na tem delu proge. Atene, 27. aprila, tg. Grški zunanji minister Mihalakopulos bo v prvi polovici meseca maja dospel v Belgrad, da vrne lanski obisk ministrskega predsednika dr. Marinkoviča v Atenah. Pariz, 27. aprila, ž. --Malin . poroča, da je iz-J vršil samoumor Angleš Baxter, bivši sluga znanega belgijskega bogataša Lovvensteina, ki je padel na do sedaj še nepojasnjen način iz letala ia našel smrt v Canale de la Manclie. Po smrti svojega gospodarja jc bil sluga v službi pri njegovem sinu. Čuje se, da jc samomorilec pustil neko pismo, v katerem jc sporočil tajnost smrti bankirja Lft-vvenstelna štev. 06. »SLOVENECc, dne 27. aprila 1932. Stran 5. Na t 1»! strnrlajočim rudarskim otrokom Usd -h n fhele pri g. banu Ljubljana, :!7. aprila. Danes ob pol 3 popoldne jo sklical g. ban anketo trboveljskih in hrastniških knritntivnih organizacij in občinskih zastopnikov, kako pomagati brezposelnim rudarjem. Ankete, ki jo je vodil g. ban. se je udeležilo 14 zastopnikov, med njimi generalni ravnatelj TPD g. Skubec. G. ban je pojasnil namen ankete in poudaril, da si on zamišlja pomoč rudarjem v prvi vrsli tako, da se preskrbe z živežem pred vsem otroci nezaposlenih in le delno zaposlenih rudarjev. Zastopniki delavstva pa so zastopali mnenje, da bi taka pomoč bila le začasna. Treba je trajne pomoči, to je pa mogoče doseči le z javnimi deli, katera naj organizira banovina po občinah. Banovina naj ali sama započne javna dela, ali naj pa prizadetim občinam da na razpolago dovolj denarnih sredstev za nje. G. ban je nato izjavil, da na kaka večja javna dela z ozirom na proračunska sredstva ni misliti. Javna dela se bodo započela le v toliko,, v kolikor so določena v proračunu. Za zgradbo zasavske ceste Radeče—Zidani most—Ljubljana je že vse pripravljeno. To cesto bodo letos začeli graditi. Naročil je, naj sprejemajo v delo pri tej cesti v prvi vrsti le domače brezposelne, rudarje, steklarje itd. Seveda zaslužka ne bo dosti. Povedal je tudi, da bo dobil dva vagona moke št. 5 iz Banata, ki se bo porazdelila med popolnoma brezposelne rudarje. Moka bo stala v razprodaji po 2 Din. Razprodajala pa se bo v okviru pomožne akcije, kakor je zamišljena. Nato se je anketa zedinila na prehranjevanje otrok. V ta namen bo TPD prispevala zaenkrat s predujmom 100 001) Din. Dne 15. maja se bo vršila seja upravnega odbora TPD, ki bo določila večji znesek. Zastopnik TPD je izrazil željo, naj bi dotlej občine Zagorje, Trbovlje in Rajhenburg. oziroma Senovo napravijo proračune za najbolj potrebne otroke, za katere naj se proračuna dnevna prehrana s 5 Din za osebo. TPD bo dala na razpolago tudi poslopje in opravo za javne kuhinje, ki naj se ustanove po vseh leh krajih za otroke brezposelnih rudarjev. Sklenjeno je bilo, naj se povsod po teh krajih takoj ustanove pomožni odbori, ki bodo sestavljeni iz članov že delujočih karitativnih ustanov in ki bodo vodili te kuhinje za stradajoče rudarske otroke. Udeleženci so izjavili, da zasebne karitativne organizacije ne bodo mogle več mnogo prispevati v le namene. Zato so apelirali na zastopnika TPD, naj ona da čim večji znesek v ta namen. G. ban je predlagal, da bi samo za Trbovlje bilo potrebnih vsak mesec 150.000 Din. G. Filip Križnik je poudaril, da bi samo v Trbovljah prišlo v poštev nad tisoč otrok, radi česar bi znesek Din 151.000 na mesec bil celo premajhen. Zastopnik TPD pa je odgovoril, da je za TPD v sedanjih razmerah to prevelika vsota, kakršne bi v teh gospodarskih razmerah TPD ne zmogla. Pač pa je apeliral zastopnik TPD na občine, naj čimprej izdelajo in pošljejo proračune, da bo TPD videla, s koliko vsoto mora razfiolagati. Po teh obojestranskih ugotovitvah in izraženih mislih se je anketa razšla. Roparski napad na izterjevalca Litija, 27. aprila. V torek je šel litijski eksekutor g. Kubod f>o službenih opravkih v okoliške hribe. Ko se je popoldne vračal domov, se mu je pred Poganikom pridružil neznan moški, star okrog 22 let. Začel se je z g. Kubodom razgovarjati, a le-ta mu je malo odgovarjal. Naenkrat pa je neznanec potegnil iz žepa revolver in oddal strel, ki je šel mimo ušes g. Ku- Zaradi klevete obsojeno „Jutro" Trboveljski kalehel g. Zmavc dobil zadoščenje Ljubljana 26. apr. »Jutro« je v štev. 28 z dne 3. febr. t. I. priobčilo med Dopisi iz Trbovelj naslednji napad na g. kateheta Zmavca: »Kolkovanje. Pod tem naslovom priobčuje »Slovenec« od 30. t. m. notico, ki pa ni točna. Kar se tiče kolkov, bo stvar pojasnila oblast, na katero se člankor obrača za pojasnilo. Nekaj drugega je vloga sama, ki je bila odposlana prosvetnemu ministru s par sto podpisi. V dotični prošnji ne gre toliko za fioučevanje verouka, kakor za osebo kateheta g. Z., ki ga je prosvetna oblast odstavila. G. katehet ima odprto pot pritožbe. Ko bi prevzel S. katehet to pot, bi bilo popolnoma v redu, ne opailc se nam pa, da se je zatekel k pobiranju podpisov prebivalstva, ki o celi zadevi ne more biti in ni informirano. Ne želimo nikomur krivic, vendar pa smo mnenja, da smo pred zakonom vsi državljani enaki.« Gospod katehet Zmave je na to kleveto reagiral s tožbo zoper odgovornega urednika »Jutra«, g. Davorina Ravljena in jo podkrepil z naslednjimi razlogi: Dne 6. novembra 1981 je bil zasebni tožilec g. Zmavc od upravitelja deške osnovne šole v Trbovljah, kjer je bil do tega dne definitivno nameščen kot katehet, obveščen, da ga je ministrstvo prosvete s svojim odlokom z dne 5. novembra razrešilo veroučiteljske dolžnosti. Moral je takoj zapustiti šolo. G. katehet v tej zadevi razen komaj tri vrstice obsegajočega dopisa deške osnovne šole v Trbovljah, ni prejel nikakega dekreta ali rešitve ne od ministrstva, ne od banske uprave, ne od kakega drugega oblastva. Obrnil se je na razne instance, da bi zvedel za razloge, zakaj je bil jio 17 letih službe kar naenkrat razrešen brez prehodne disciplinske preiskave, ne da bi bil sploh poprej kaj zaslišan in kljub temu, da je bil vze-skoz odlično ocenjen. Da varuje svoje pravice je pač vložil zoper omenjeni odlok, ki se mu je dne 6. novembra dostavil s strani upravitelja deške osnovne šole v Trbovljah, dne 2. decembra tožbo na državni svet. Ta tožba do danes še ni rešena. Dasi je poteklo od 6. novembra že približno 5 mesecev, pa doslej ie ni prejel niti dinarja na račun svoje plače ali j>okojnine, ki mu po zakonu pripada. To je dalo nekim ljudem v Trbovljah povod, da so, užaljeni v svojem pravnem čutu, započcli v prilog zasebnemu tožilcu neko akcijo nabiranja podpisov. Začela pa se jc ta akcija brez vednosti zasebnega tožilca in ni dal zanjo s svoje Sirani prnv nobene pobude. Stotine staršev, ki so dotično vlogo, naslovljeno menda na ministrstvo prosvele, podpisali, so bili kasneje klicani na županstvo v Trbovljah, kjer se je >d vsakega podpisanca zahtevalo kolkovanje vloge. 0 tem je je priobčil »Slovenec« od 30. I. 1032 kratko notico, a na to »Slovenčevo« notico je. reagiral obtoženec v >Julru«, čigar urednik je, z notico, ki je navedena v tenorju obtožbe. V inkriminiranem »Julrovem« članku se očita zasebnemu tožilcu g. Zmavcu, da se je zatekel k pobiranju podpisov prebivalstva, ki o celi zadevi ne more in ni informirano. Očita sc mu torej, da jo omenjeno alcrijo s pobiranjem podpisom prebivalstva on sam zasnoval in organiziral. S tem pa ae očita zasebnemu tožilcu nekaj neresničnega, kar utegne škodovali njegovi časti, njegovemu dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu. Nečastno bi namreč bilo, ako bi on sam započel med starši šoloobiskujočih otrok tako akcijo v korist lastni osebi. Nečastno in disciplinsko celo kaznivo bi bilo to početje z njegove strani z ozirom na njegov položaj, ker je državni uslužbenec, kajti ne gre, da bi se kot državni uslužbenec posluževal takih sredstev, ki morejo med prebivalstvom več ali manj povzročili nerazpolozenje zoper prizadete državne oblasti. Očita se zasebnemu tožilcu indirektno celo, kakor da je zlorabil pri tej svoji akčiji v svoje osebne namene neinfomiira-nost prebivalstva. Da se je obtoženec sam dobro zavedal, da očita zasebnemu tožilcu nekaj, kar ni v redu in kar je obsodbe vredno, izhaja iz opombe, češ. da ima odprlo pot pritožbe in da bi bilo pač popolnoma v redu, ako bi se poslužil pravice pritožbe, ki mu jo zakon daje, iz česar izhaja, da se označuje očitana mu akcija s pobiranjem podpisov kot dejanje, ki ni v redu. Obtoženec tudi sam iz-recuo pristavlja, da se mu ta. zasebnemu tožilcu podtaknjena akcija s pobiranjem podpisov prebivalstva ne dopade. Tudi vsebuje zadnji stavek in-direkno očitek, kakor da je zasebni tožilec ukrenil nekaj, kar zakonu nasprotuje; kakega drugega smisla obtoženčevo sklicevanje, da smo pred zakonom vsi državljani enaki, ne more imeti. Danes opoldne ob pol 1. se je vršila pred malim senatom tukajšnjega deželnega kot tiskovnega sodišča tozadevna razprava. Senatu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj. Po prečitanju obtožnice in prerešetanju dokaznega materijala je povzel besedo zastopnik zasebnega tožilca g. kateheta Zmavca, odvetnik dr. Marko Natlačen. V svojem kratkem, zgoščenem govoru je predvsem naglašal da se zasebnemu tožilcu, ki je državni uradnik, z inkriminiranim člankom očita, kakor da je zagrešjl nekakšno javno protidržavno akcijo. Predlaga zato, obtoženca obsoditi, da se prizna zaseb. tožilcu materijelna odškodnina in da se sodba objavi na čelu »Jutra«. Zastopnik obtoženca, »Jutrovega« urednika Davorina Ravljena. odvetnik dr. Knaflič je v svojem obrambnem govoru skušal omiliti vsebino inkrimi-niranega članka z ugotovitvijo, da je imel g. katehet kot funkcionar konfesije pravico poslužiti se peticije t. j. pobiranja podpisov in da zato omenjeni članek pač ne more vsebovati kaj takega kar bi škodovalo njegovi osebni časti in njegovemu dobremu imenu. Sodni senat se je nato umaknil na posvetovanje in razglasil sledečo sodbo: Davorin Ravljen. urednik »Jutra«, jc kriv, da je priobčil med dopisi iz Trbovelj inkriminirani članek ter je s tem raznese) o tožilcu nekaj ne-rosničnega, kar bi utegnilo škodovati njegovi časti. Zakrivil je s tem prestopek klevete v smislu čl. 52. zakona o tisku in se obsodi na 180 Din in 120 Din denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 5 dni zapora, dalje v plačilo 120 Din odškodnine zasebnemu tožilcu in v plačilo kazenskih stroškov. Po pravomočnosti sodbe se ima obsodba objaviti na čelu »Jutra«. V razlogih je sodišče navajalo, da se obsodi »Jutro« zgolj radi stavka, v katerem pravi: »...ne dopade sc nam pa, da se jc zatekel k pobiranju podpisov prebivalstva, ki v celi zadevj nc more biti in ni informirano.« S tem se zasebnemu tožilcu očita, da je izkoristil nevednost ljudstva, kar smatra sodišče za žaljivo. Zastopnik obsojenega »Jutrovega« urednika je prijavil revizijo. Izpred malega senata Ljubljana, 26. aprila. Manjše kazenske zadevščine so se danes vrstile pred malim kazenskim senatom. Kot prva sta prišla j>red sodnike mlada Micika in njen brat Anton. Obtožena sta bila nagovarjanja h krivi prisegi odnosno krive prisege. Micika je tožila pred vrhniškim sodiščem nekega bogatejšega kmečkega fanta zaradi očetovstva in alimentov. Fant Janez se je trdovratno upiral in razvila se je dolga civilna pravda. V tej pravdi je kot glavna priča nastopal Anton. Sodnik je na podlagi Antonove prisege obsodil Janeza na 500 Din mesečnih alimentov za nezakonskega otroka. Ta pravda je pa dala povod, da so zadevo danes obravnavali kazenski sodniki. Anton je sedaj priznal, da je lažno izpovedal. Bila sta obsojena Micika na 3 mesece strogega zapora, Anton pa na 40 dni. Anton je sodbo sprejel, Micika pa je prijavila revizijo in priziv. Druga razprava proti 51 letnemu Kavk oveni u Francetu iz Moravč je imela v moralnem pogledu dokaj žalostno ozadje. France, ki je ločen od svoje žene, je bil svoječasno obsojen na 19 mesecev robije zaradi nekega nemoralnega zločina. Lansko poletje jia jo France poslal daljše pismo na orož-niško poveljstvo v Ljubljano. V tem dopisu je dolžil orožniškega poveljnika Zupančiča da je kršil svojo uradno dolžnost in da je njega psoval z raznimi žaljivkami. Pred sodniki je France priznal, da je res pisal tisto pismo, vzdrževal pa je očitke. Tri priče: orožnik Zenkoč, Ivan Zupan in župan Cerar so izpovedale ugodno za orožniškega poveljnika. Kazenski senat je prvotno sodbo 19 mesecev robije zvišal še za 10 dni. Obsojeni France sodbe ni sprejel in se ie pritožil na II. instanco boda. Ko je ta zaslišal strel, je imel toliko prisotnosti duha, da se je naglo sklonil. Napadalec je nanj oddal še tri strele, ki pa so zgrešili svoj cilj. G. Kubod se je nato naglo obrnil in udaril napadalca s palico tako močno j>o glavi, da se je ta omamljen zgrudil. Medtem pa je g. Kubod zbežal in javil napad litijskim orožnikom. Napadalec, ki je najbrž mislil, da nosi g. Kubod kaj denarja, vplačanega za davke, se je moral kmalu osvestiti in je neznanokam pobegnil. Delo celjske katoliške prosvete Celje, 25. aprila. Pretekli teden se je vršil občni zbor KPD v mali dvorani Ljudske posojilnice ob številni udeležbi članstva. Zbor je otvoril predsednik g. prof. Kovačič in podal po pozdravu navzočih članov besedo društvenemu tajniku g. prof. Bitencu. Iz nje-posvntil glavno zaokroženo celoto pod skupnem govega poročila povzamemo: Odbor je posvetil glavno skrb prosvetnim večerom, katerih je bilo vsega skupaj 8. Vsa predavanja so tvorila zaokroženo celoto j)od skupnim naslovom »Orientacija v našem katoliškem gibanju z ozirom na najaktualnejša vprašanja naše dobe«. Najbolje so bili ob-| iskani »Celjski peslri večer«, ki ga je prenašala j ljubljanska radio postaja, Mlakarjev »Planinski ri-čel« in Materinski dan. Malo zanimanja so pa j vzbudila predavanja o vzgoji mladine in naroda, ! o slovenskem gospodarstvu, socialnem vprašanju in ! o dobrodelftosti, dasiravno so ta vprašanja najaktu-I alnejša današnje dobe Razen tega je priredilo dru-i štvo začetkom oktobra Prosvetni teden, pri katerem je bilo 7 predavanj odličnih strokovnjakov in predavateljev. Društvo je priredilo tri prosvetne dneve, in sieer dva v Sv. Juriju ob juž. žel. in enega v Frankolovem. Pri vsakem prosvetnem dnevu je bilo dvoje predavanj Ln gostovanje Gledališke družine. Poleg tega je društvo preskrbelo okoliškim društvom za razne prilike predavatelje, in sicer je 7 predavateljev imelo 13 predavanj. Za tajniškim poročilom je sledilo poročilo blagajnika g. ravnatelja Jeriča. Denarnega prometa je bilo v poslovnem letu 173.701 Din 72 par. Knjižničarjevo jmročilo je podal g. prof. dr. Kajetan Gantar. Knjižnica je narasla za 234 del, ki stanejo z vezavo vred 12.868 Din 20 par. Knjižnica izkazuje sedaj 1977 knjig, od katerih je bilo do 31. marca izposojenih 1820 knjig 470 članom. Iz poročila Gledališke družine, ki ga je podal g. prof. Bitenc, je razvidno, da je priredilo društvo Miklavžev večer, 7 predstav in dve gostovanji, in sicer eno v Konjicah in eno v Sv. Juriju ob juž. žel. Od teh prireditev sta uspela najlepše Miklavžev večer in pa Stilmondski župan. V začetku sezone je priredila Gledališka družina gledališki in ma-skerski lečaj, ki se ga je udeležilo mnogo fantov iz celjske okolice. Finančni uspeh teh prireditev sicer zaradi krize ni bil takšen, kakor bi bilo to mogoče v normalnih razmerah, vendar pa je Gledališka družina srečno prebredla krizo v začetku sezone. Sledila so jjoročila odsekov. Za pevski odsek je poročal g. Močan. Pevski zbor je priredil dva koncerta, in sicer enega maja meseca lanskega leta Poti vodstvom g. Zafošnika, drugi koncert pa se je vršil aprila meseca letos pod vodstvom g. Močana. Razen tega je sodeloval zbor tudi pri koncertu Pevske zveze v Ljubljani. Udeležil se je tudi Celjskega pestrega večera, Gregorčičeve proslave v ZOBNA PASTA Fin prah,kot najfinejša moka se predelava, v OD O L-zobno pasto OD OL-*obna pasta čisti dobro in varuje "Vaše zobe. Narodnem domu in je večkrat sodeloval tudi pri prosvetnih večerih. Sledilo je poročilo predsednika g. prof. Ko-vačiča. V svojem poročilu je govoril o nekaterih značilnih simptomih naše dobe, kako se v znamenju kulture in izobrazbe in sličnih >šlagerjev« prirejajo »kulturne« prireditve, katerih namen je samo s kričečo reklamo privabiti občinstvo za profit prirediteljev. Poudarjal je: »Govorili smo na naših sejah, da moramo ostati na višini ler kljubovati kvarnim kulturnim vplivom s kvalitetnim delom. Jaz pa postavim danes drugo tezo: Mi moremo ostati v celi črti zmagovalci samo s kvaliteto zna-čajnili in poštenih kulturnih delavcev, pa četudi jih je le majhna četa. Z elito pred maso... Povem, da namena katol. prosvetnega društva ne vidim v izobraževanju temveč v vzgajanju. Prt volitvah je bil izvoljen za predsednika KPD g. kaplan Granfola, ostali odbor pa je o.stal v glavnem neizpremenjen. Tujsho-prometna razstava Slovenije Zagreb, 27. aprila 1932. Tujsko - prometna razstava Slovenije, ki je zbrala propagandni materija! lanske ljubljanske jesenske razstave, je vzbudila v Zagrebu nepričakovano pozornost in zanimanje. Razstava je sicer na zelo neprikladnem mestu nn galeriji industrijske palače in je bilo aranžiranje te razstave po izjavah prirediteljev zelo težko, ker je luč pomanjkljiva in pa ker so se morali ozirati na dvoje dohodnih stopnišč na obeh straneh, tako da je razstava na stopniščih dvakrat raztrgana. Vendar pa je razlika med slovensko razstavo in tujsko-pro-metno razstavo drugih krajev naše kraljevine zelo vidna. Razen nekaj kulisnih dioram, ki so zelo natančno izdelane, je ves ostali materijal drugih pokrajin z izjemo par malih relijefov samo fotografija in le prav malo slik, dočim razpolaga Slovenija z bogatim inventarjem različnih razstavnih predmetov. Nad glavnim vhodom na levo stoji na sredi stopnišč pregledna karta tujskega prometa Slovenije s slikanimi motivi poedinih krajev. Prva na galeriji je Ljubljana. Ljubljana je razstavila svoj novi veliki relijef ljubljanske okolice, opremljen z lučkami, kar vzbuja občo pozornost. Ta relijef kaže, da more Ljubljana najuspešnejše vršiti propagando zase s takim relijefom ali s slikami, ki bi bile temu reli-jefu podobne. Dalje ima Ljubljana znani model Valvazorjeve Ljubljane iz leta 1650, model Emone in model kopališča »Ilirije« poleg dveh modelov regulacijskega načrta in naraščanja Ljubljane. — Izbran slikovni materijal, med njim tudi nova Zupanova slika, ki je namenjena parobrodu »Ljubljana«, krasi stene. Kot dekoracijski materijal je Ljubljana uporabila fotografije najlepših ljubljanskih portalov. Moderno poanto daje ljubljanski razstavi velik tujsko-proinetni globus pod velikim ljubljanskim grbom. Za Ljubljano pride prostor »Zveze za tujski promet za Slovenijo«, ki je razstavila svojo veliko svetlobno karto zdravilišč in letovišč, veliki relijef Slovenije, relijef Bohinjskega jezera in pa dve kulisni diorami Vintgarja.,V prihodnji koji stoji Posavje z lepimi fotografskimi motivi Sevnice. Planine nad Sevnico, Lisce s posavskim relijefom, na katerem so Kuni, Sv. Gora in Zagorsko ozemlje, dalje z veliko pregledno karto Spodnjega Posavja. Sledi nato zelo intimna razstava s plastično dio-ramo Novega mesta, z dragocenimi Jakčevimi slikami in z veliko karto »Doline gradov* s slikanimi pokrajinskimi motivi. Tik ob niem so diorame Dobrne, relijef Laškega, diorama Rogaške Slatine in svetlobni diapozitivi zdravilišča Laško. Nad južnimi stopnicami je razstavil Maribor lep pohorski relijef. relijef mesta Maribora, regulacijski načrt mesta Maribora in pa model velikega kopališča na mariborskem otoku. Od Maribora dalje je razstavljena diorama Jezerskega, krasne umetniške slike Škofje Loke, relijef tržiške okolice in Ljubelja, svetlobni diapozitivi tržiške okolice, obče zanimanje vzbuiajoči model mesta Kamnika, model Kamniške Bistrico, model smuške skakalnice in pa model koče na Kofrah ter velike in male Koželjeve slike Kamniških planin. Na severni strani desno od Ljubljane je razstavljena severna Gorenjska. Tu so relijefi Pokljuke. Triglavskega pogorja in Jalovca z Ratečami in Planico. Na visokem podstavku domuje Triglavska stena, njej ob strani plastična diorama Bleda, nn drugi strani pa plastična diorama Kranjske gore, model Kredarice in model Aljaževega doma v Vratih. Stene so okrašene z umetniškimi slikami in fotografijami in kot posebna novost se nam kažejo slike treh postaj projektirane žičnice iz Zako na KokoSinjcn. Plastični predmeti so razsvetljeni. Zelo se opaža uporaba nove relijefne karte Slovenije kot deko-raciisko sredstvo. Veliko zanimanje vzbujata pri obiskovalcih dve kulisni diorami »Zupanove jame«, ki v dekorativnem posledu predstavlja na vrhu stopnišč prehode od Ljubljane odnosno Maribora k ostalim razstavam. Na ta način so arnn-žerji ubili raztreanost razstave, ki bi jo sicer povzročila stopnišča. Vsa razstava vzbuja enotnost zaradi krasnih, umetniško izvršenih napisov in pa zaradi množine zelenja in smrekovih vencev, ki vise po stenah in od stropa galerije. Vmes stojo male smrečice in rušje, tako da imaš vtis, da hodiš po smrekovem nasadu. Na ta način se je posrečilo vzbuditi vtis planinske pokrajine, kar mnogo doprinaša k razpoloženju in občutju obiskovalca. Slovenski akademiki požrtvovalno pojasnjujejo obiskovalcem razne predmete. Zagrebški listi so polni hvale o razstavi, predvsem se je razpisal »Jutarnji list«, ki pravi med drugim, da je slovenska tujsko-prometna razstava vredna posnemanja, šola, v katero naj Hrvatov ne bodi sram iti, dalje da se vidi, tla je tujsko-prometna propaganda v Sloveniji po tej izložbi obsežen organizem, 1 ; daje dojeni preciznega stroja, »akcija, zasnovana na veliko, kjer ni pozabljen niti najmanjši detajl, ki more služiti smotru: fotografija, slikarstvo, arhitektura, plastično mape poedinih krajev, historija, statistika, prometne tablice, vse to je združeno v enem pokretu. ki kliče, mami, vleče k sebi tujce. Reklamska ingenijoz-nost ima tu svoboden razmah. Slike, fotografski posnetki, plastične mape, vse to govori ne samo o prirodnih lepotah poedinih krajev, temveč tudi o njihovem civilizatornem napredku, praktičnih straneh in činiteljih tujskega prometa: udobnosti hotelov, dobrih komunikacijskih zvezah, izbornosti cest, mnogih drobnih detajlih, ki ustvarjajo kom-fort za tujce in ki jih tujci vedno več zahtevajo. Z rezultati Slovencev na področju tujsko-prometne propagande se ne moremo še meriti. Malo siromašno izpadamo v tem pogledu ob soseščini tuj-sko-proinetne razstave dravske banovine, dasi naši kraji s svojo raznoličnostjo ne zaostajajo za lepotami Slovenije itd.« Tudi »Novosti« in »Jugoslovenski Lloyd« z laskavimi besedami omenijo našo razstavo. Slovenci so tu najodličnejše pokazali, kako se mora vršiti propaganda za lepote naših krajev in nn kakšen način bi morali centralni uradi za tujski promet pri poedinih banovinah vzeti i niči jat i vo. Tujsko-prometni svet dravske banovine je znal zainteresirati tudi najmanjše slovenske občine, a da ne govorimo o renoniiranih kopališčih in zdraviliščih, po kateri poti je treba iti in kako vršiti projiagando. To mu je |>opolnoma uspelo.« Gotovo je, da bi se razstava dala še kako izpopolniti, nekateri obiskovalci so n. pr. želeli slišati slovenske narodne pesmi, drugi zopet želijo ne samo slike o narodnih nošah, temveč tudi, da bi se kretale v razstavnem prostoru narodno noše, in slično. Toda to so pač stvari, ki so zvezane z velikimi stroški, vendar bi priporočali, da bi jih pri eventualnih bodočih razstavah po možnosti vpoštevali. Opažamo dalje, da ni razstavljenih nekaterih modelov, ki so bili lani na jesenski razstavi razstavljeni. Zelo se čudimo, da nista zastopana Celje in Kranj. Po našem občutku vsekakor manjkajo relijefi Konine, Črne prsti, Karavank in Savinjskih planin, da bi bila slika res popolna. Mrliču ukradla zlate zobe Bosanski Brod, 25. aprila. V Bosanski Kostajnici so odkrili te dni tatvino posebne vrste. Dva mladeniča sta namreč odkopala grob kmeta Janka Kukrika, ki je umrl pred štirimi leti. Rajni, ki je bil prej dalj časa v Ameriki, je imel v tistih polno zlatih zob in jih vzel s seboj v grob. Te dni jo umrla tudi žena pokojnega Janka Kukrika. Položili so jo v možev grob. Nekaj časa kasneje pa je družina opazila, da je sveži grob prekopan. Pokojnikov bral je takoj sumil, da je kdo izkopal grob, da bi se polaslil zlatih zob v čeljustih pokojnega Janka. Takoj je pohitel v Brod k zlatarjem vprašal, ali je kdo prodajal zlate zobe. Zlatar Novačič je res povedal, da je bil pri njem neki mladenič, ki mu je ponujal 1(3 zlatih zob.' Po opisu je pokojnikov bral lakoj vedel, kdo je. Orožniki so prijeli mladeniča Mladena Buliča iz Mra-kodola. ki je svoj greli lakoj priznal in izdal še tovariša, Vojina Kukrina. Oba sla priznala, da sla izkopala mrliča in niti vzela 16 zob, za katere sta mislila dobiti 1600 Din. Storilu pa slu to zaradi velike bedo Stran 306. »SLOVENECc, dne 2-1. aprila 1932. štev. 94. Ljubljana Proslava 50 letnice prof. Marka Bajuka Kat. društvo rokodelskih pomočnikov je prav dostojno proslavilo 50 letni god svojega pevovodje prof. Bajuka, Na predvečer mu je priredilo akademijo, ki je bodisi po odlični udeležbi bodisi po izvajanju prekašala vse dosedanje prireditve. Med drugim odličnim občinstvom smo opazili zastopnika prosvetnega oddelka banske uprave inšpektorja dr. Kotnika; potem zastopnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo g. Ivana Brozoviča; dalje univ. prof. dr. Ozvalda in druge. Društven pevski zbor, ki ga je vodil nič hudega sluteči slav-Ijenec, je odpel šest pesmi. Zbor ima 21 članov in je lepo zlit, glasovno dober, nastavlja mehko, kar kaže dobro šolo. Kljub temu. da se članstvo v društvu izredno hitro menjava, gosp. Bajuk pravi; kakor v kinu, tvori zbor lepo zaokroženo celoto. Po zadnji pesmi je predsednik društva gosp. kanonik Al. Stroj orisal slavljenčeve zasluge za razvoj društvenega petja in mu v znak hvaležnosti poklonil lepo sliko, ki predstavlja slavo slov. narodne pesmi. Sliko je umetniško izdelal član rokodelskega društva gosp. Alojzij Šušmelj. Vso slav-nost je posebno povzdignil tenorist kr. opere gosp. Leopold Kovač, ki se je z veseljem odzval vabilu in prišel pel v priljubljeno mu dvorano. Odpel je osem točk od narodne pesmi pa do opernih arij. Občinstvo je umetnika, ki ga je na klavirju spremljal g. Heribert Svetel, burno pozdravljalo. Za pevskimi točkami so igrali člani oddelek: Roko-delčiči igrajo iz Shakespearc-2upančičeve drame Sen kresne noči . Odstavek tvori celoto zase in ni bilo niti opaziti, da je iztrgan iz celote. Igralci so nastopili izborno; občinstvo je bilo hvaležno in navdušeno. Ne smemo pozabili tamburaškega zbora z Vrhnike, ki je odigral več komadov tako dovršeno, kakor jih od te vrste instrumentov redko slišimo. Salonski orkester domačega društva pa je prijetno izpolnjeval odmore. Ves prijeten večer, ki je le prehitro minul, je izzvenel v cnodušen klic; Bog živi gosp. Markota, če že ne več 50 let, pa vsaj dobro polovico tega. T. Vzorec iz občinskega gospodarstva Ljubljana, 20. aprila. Na naše zadnje poročilo v št. 98 o občinskem gospodarstvu, lo jo o prevozu premoga v plinarno iu elektrarno, smo dobili odgovor od g. župana dr. Dinka Puea ki smo ga objavili. Tudi k temu odgovoru bi bilo treba nekaj pripomb, da se stvar čimbolj razjasni. To je v Interesu stvari in mestne občine. Iz našega poročila in iz pojasnila g. županu je razvidno, da je mestna pristava ponudila vožnje po 105 Din za 10 Ion. g. Josip Turk pa po 107 Din, čeprav pri drugi licitaciji. Vožnje pa je dobil g. Bajko Turk. Ne g. župan in ne g. Turk, ki hoče v Slov. Narodu polemizirali z. nami, nista zavrgla naše trditve, da je pri prvi licilaciji mestna priplava ponudila vožnje po 110 Din v prepričanju, da bo tudi g. Turk, kakor je bila z njim domenjena, ponudil prav loliko. Ce je g. župan prvo licitacijo razveljavil, zakaj je bila potem določena druga licitacija? l.i zakaj je pri drugi licitaciji dobil g. Turk po višji ceni kakor pa mestna pristava? Tudi če bi bilo obratno, da bi g. Turk ponudil za 2 Din cenejšo vožnje, bi morala mestna plinarna vendarle oddati vožnje mestni pristavi, ker je to tudi mestno podjetje. Obe podjetji vzdržujejo ljubljanski davkoplačevalci in vodstvi obeh i>odjetij morata paziti, da interesi davkoplačevalcev ne bodo oškodovani ! Morda drli trditev g. župana, da bo letos imela nteslna pristava več voženj za plinarno kakor pa g. Iiajko Turk. To pa niso vožnje premoga, pri katerih bi mogla mestna pristava kaj zaslužiti, temveč le vožnje obnovitvenega matcrijala. Za te vožnje pa je mestna pristava ponudila lako nizke cene, da bo imela pri njih iz.gubo. Upala je namreč, da bo to izgubo krila z dobičkom pri prevozu premoga. Zgodilo pa se je tako. da ima dobičkanosne vožnje g. Bajko Turk. vožnje, ki donašajo Izgubo, pa mestna pristava. Ce bo letos res mestna pristava imela več teh voženj, bodo njene izgube tem večje. SLADOLED izbranih arom strokovnjaka svetovnega slovesa, češkega rojaka Františka Štepanek, ki se je kot tak udejstvoval v Parizu, Pragi, Dunaju, Rimu, Gardskem jezeru, Benetkah, Opatiji itd., dobite v AUTOMAT-BUFFETU »DAJ-DAM«. Ko bodo predpriprave končane, bomo servirali poleg običajnega sladoleda tudi coupes, bombe, soufflee, sorbete, navadne in amerikanske pijače, ter izvrševali po naročilu razne Parfaits in druge sladoledne specijalilete za domače in slavn. prilike, Trditev g. župana, da mestna pristava ni bilu ustanovljena zato, da bi odjedala kruh domačim obrtnikom, no drži. Koliko je mestnih podjetij, ki odjedajo kruh zasebnim podjetnikom! Mestna kopališča konkurirajo zasebnim kopališčem. Mestna elektrarna konkurira (to se pravi, odjeda kruh) zasebnim elektrarnam, pa tudi prodajalcem premog«, sveč iu petroleja. In vendar nihče ne zahteva, da bi prenehala obratovati. Mestni pogrebni zavod sploh ne pusti nobene konkurence v Ljubljani in se proti vsaki bori, četudi bi bila ta konkurenca prav na mestu in v interesu vseli občanov. To pa pri zadevah, ki se mestne občine prav za prav neposredno ne tičejo. Če pa mest. pristava konkurira [iri mestnih vožnjah zasebnim podjetnikom, je pa to druga reči Nasprotno se vprašamo: Ali so mestna podjetja in sploh mestna občina zalo tu. da dajejo g. Hajko Turku kruha? Sicer pa je mestna občina prav pred kratkim sklenila odjesti g. Rafku Turku še večji kos kruha, kakor pa so vožnje v mestno plinarno, to so namreč vožnje z reševalnim vozom, ki bodo po uvedbi tretjega avtomobila ukinjene. Kje je lu doslednost? V polemiko z g. Rajkoin Turkom se ne bomo spuščali. Osebno ga nismo žalili, če smo se zavzeli v interesu mestne občine in ljubljanskih davkoplačevalcev za mestno pristavo. G. Bajko Turk ima pravieg. da v javili polemiki napravi tudi reklamo zase, češ kako zmožno podjetje ima, ki zmore le vožnje, mi pa imamo pravico trditi, da je mestna pristava zmožna vsaj prav isto in po prav istih cenah kakor g. Hajko Turk. Nekaj drugega pa je ton polemike. Mi g. Turka nismo žalili, pač pa je g. Turk v svoji polemiki žalil nas. Mi ne bomo očitali, da ima g. Turk zlobno naravo, ker vemo, da noben človek ni zloben po naravi sami, ludi g. Turk ne. Nekvalificirani ton polemike g. Turka pa trdi, da ima naš dopisnik zlobno naravo samo zato, ker je izvršil svojo poročevalsko dolžnost in napisal poročilo o tej zadevi. Očitek, da so ga iz. naše tiskarne denunclrali, bo ostal vedno nedokazan. Ali g. Turk res nima drugega argumenta, da bi pobil naše trditve, kakor sklicevati se na svojo politično preteklost in preganjanje? Zadeva, ki smo jo sprožili mi, je gospodarska in komunalna, ne pa politična in osebna, kakor misli to g. Turk! Kaj bo danes? Drama: Kar hočete.« Red C. Opera: - Večni mornar«. Red E. Francoski institut: Predavanje prof. R. War-niera iz Zagreba o pesnikih 19. stoletja od Hugo-a do Baudelaire-a. Ob 21. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Miss Barnay asistentka Barbare Gould, slovite čudotvornice za nego šlirih desetletij ženske lepote, prispe danes za štiri dni v Ljubljano in bo sprejemala v demonstracijskih prostorih Drogerije Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 51. (vhod skozi vežo), dne 29. in 30. aprila ter 2. in 3. maja, vselej od 10—13 in od 16—19, le v soboto 30. aprila pa od 10—13 in od 14—16. Posvetovanja brezobvezno in brezplačno, vstop prost! • Zbirke Narodnega muzeja bodo od 1. maja dalje odprte za splošen, brezplačen poset vsako nedeljo od 10 do 12 dopoldne. Vhod z Bieivveisove ceste. Obiskovalcem je pri vratarju na razpolago novi muzejski, bogato ilustriran »Vodnik« (185 str., cena 15 Din). Pretirane vesti o ponarejenih bankovcih. V nekaterih slovenskih in zlasti hrvatskih listih so bile objavljene vesti, da so se v ljubljanskih trgo-v inah pojavili ponarejeni bankovci po 100 Din. Policija nas naproša za ugotovitev, da so te vesti povsem neosnovane, ker ne krožijo v prometu prav nobeni bankovci. Res je, da so ugotovili pri podružnici Narodne banke en ponarejen bankovec za 100 Din, vendar je ta falzifikat starejšega datuma ter so bili ponarejevalci že davno prijeti. Bankovec pa je najbrže kje tičal pri kakem nepoučenem človeku, odkoder je prišel tudi v blagajno Narodne banke. Vse druge vesti o ponarejenih bankovcih so izmišljene. 0 S čim je streljal Breceljnik? Policija je zaplenila revolver, s katerim je oddal Breceljnik nesrečne strele na Rozo Delakordo in nase. Revolver je prislen, originalni Brovvning malega kalibra. Policija je zaplenila tudi vse naboje k revolverju, ki jih je Breceljnik imel šc več v zalogi. Breceljnik je za orožje imel orožni list. 0 Stanje ranjencev. Kakor čujemo — točnih vesti iz bolnišnice še vedno ne moremo dobiti —, se je stanje poškodovane Marije Mihelčičeve ne- Pomlad ssa&teva v obrambo vsled zimskega oblačila pomehkužene kože skrbno negovanje z N IVE A - C Nivea-Creme prodre vsled vsebujočega Eucerita globoko v kožo, hrani iu lcrepi staničje in poživlja delovanje celic. Povzroča torej oni poživljajoči int-puls, potoni katerega poslane koža naravno gladka in dobi s tem dragocen, nežen in mladostnosvež izgled. Nivea-Creme: Din 5'— — 22'—. Ju gosi. P. Beiersdorf & Co. (1. s. o. j., Maribor. koliko zboljšalo, lako da je že izven nevarnosti. Še vedno pa je v nevarnosti Roza Delakorda, vendar upajo, da ji je takojšnja operacija v trebuhu rešila življenje. Hujše pa je stanje Breceljnika, katerega življenje visi še vedno na niti. © Včerajšnji živilski trg je bil razmeroma slabo založen. Jajca so za spoznanje poskočila v ceni, prodajajo jih po 75 par komad in po 1.25 Din par. Na Krekovem trgu je bilo na prodaj par voz jablan in drugega drevja. Jablane so se pocenile, ker jih dajejo prodajalci že po 4 Din. Divje vrtnice so prodajali po 2 in 3 Din eno, brezova drevesa za vrt so dajali po 7 Din, male smrečice po 3 Din. — Na Sv. Petra nasipu je stalo 25 voz krompirja po 1 do 1.25 Din kilogram. Kresa S Pavel družba z 0. z. Pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarslvo Rožna doltna c. IV/4 pri Ljubljani delo solidno, cene nizke, se priporoča JI © Kolesa dobe številke. Stara želja vseh lastnikov koles, da bi policija našla najbolj primerno sredstvo proti številnim tatvinam koles, se bo sedaj najbrže uresničila. Tatvine koles so se namreč zadnja leta tako razpasle, da je kronika beležila v Ljubljani skoraj vsak dan vsaj eno, dostikrat pa kar po več tatvin, Sedaj se zopet prične sezona, ko bodo tatovi koles poskušali krasti kar na debelo kolesa. Zadnje dni je bilo prijavljenih na policiji zopet večje število tatvin koles. Na Škofljici pa so orožniki prijeli nekega F. O., ki je imel pri sebi kolo, ukradeno v Ljubljani. Na predlog ljubljanske policije pripravlja sedaj banska uprava uredbo, po kateri dobe vsa kolesa evidenčne številke, tako, kakor jih imajo že avtomobili in motorna kolesa. Na ta način sicer neposredno lie bo mogoče preprečiti tatvin koles, pač pa bo tatovom skoraj onemogočeno, prodati jih, nakar se jim seveda nc bo izplačalo tudi krasti jih. Lastniki koles naj bi plačali za številke majhno pristojbino, za kar pa bi imeli večjo varnost pred tatvinami. V Sloveniji je približno okoli 200.000 koles. JSazsnanila Ljubljana Slovanski večer. Slovanski klub v Ljubljani priredi danes zvečer ob 8 v beli dvorani Uniona slovanski večer s sledečim dnevnim redom; 1. Pozdravni nagovor prelata dr. Fr. Grivca. 2. Pozdrav poljskega akademika Jan Stolarskega. 3. Petje akademskega okteta. 4. Predavanje dipl. jurista Fr. Satlerja o Češkoslovaški republiki s posebnim ozirom na Slovake. 5. Predavanje slovaškega akad. Joška Kosovina: Mlada slovaška literatura. Slovanski klub pričakuje, da se bo tega večera udeležilo naše starešinstvo in akademsko dijaštvo. Koncert Marijinih pesmi bo priredilo društvo akademičark .Savica v pelek dne 29. aprila ob 8 zvečer v stolnici. Proizvajale se bodo predvsem izbrane slovenske Marijine pesmi ob spremljeva-nju orgel in violine. Prostovoljni darovi za Dom akademičark ; se bodo hvaležno sprejemali. V nedeljo bo ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice versko-prosvetna akademija. Na sporedu je petje moškega zbora, izvirna deklaniacija, kjer bo nastopil zbor 20 fantov, dalje orkester in kratka verska igra v Ireh prizorih. Vstopnice (se deži 10, 8, G Din. stojišča 3 Din, za dijake 2 Din) se dobe v trgovini KTD (Ničnian) v Kopitarjevi ul. III. interna vaja gojencev konservatorija se vrši danes v četrtek 28. aprila ob 6 popoldne v dvorani Filharmonične družbe. Nastopijo gojenci so-lopevskega oddelka ravnatelja Hubada in prof. Foedranspergove, klavirskega oddelka prof. Janka Ravnika, violinskega oddelka prof. Jana Šlaisa in instrumentalnega oddelka g. Slavka Korošca. Začetek točno ob 6. Ravnateljstvo vabi starše in znance gojencev ler prijatelje konservatorija, da posetijo to produkcijo. Vstop prost proti programu, ki velja 2 Din ter se dobi pol ure pred priče tk o m v veži poslopja Filharmonične družbe. Pevcem »Ljubljane«, Drevi ob 8 vaja celotnega pevskega zbora v Akademskem domu. Prosim, da se vsi pevci in pevke točno udeleže. — Pevovodja, Drušlvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani vabi svoie člane in ostale interesente na pomladansko vzrejno tekmo ptičarjev, ki se bo vršila v nedeljo 1. maja v lovišču Moste in Dev. Mar. v Polju. Zbirališče in ocena psov bo ob 7 zjutraj ua dvorišču hotela Miklič. Kosilo bo pri »Sedmici« v Mostah. Zvečer ob 20 poslovilni večer v restavraciji hotela Miklič, kjer se bo razglasil izid lekme in se bodo razdelila darila. Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva ima v petek 29. t. m. svoj sedmi redni sestanek, na katerem bo predaval g. docent dr. Pavel Grošelj o Darvvinovem nauku v luči sodobiosti. Predavanje se bo vršilo v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi ob 18. K tej proslavi ob priliki 501etnice Darvvinove smrti so vljudno vabljeni ne samo društveni člani, marveč sploh vsi, ki se za stvar zanimajo. Vstop prost. »0 sodobni arhitekturi« predava na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur v Ljubljani v četrtek dne 28. aprila t. I. ob pol 9 zvečer v restavraciji : Zvezda arhitekt g. Josip Costape-raria v Ljubljani. Predavatelj je odličen strokovnjak in njegovo predavanje o tako aktualnem predmetu vzbuja veliko pozornost v naši javnosti. Vstop je brezplačen, gostje so dobrodošli. Maribor Dijaštvo sp opozarja, da za llaydnovo proslavo dne 3. in 4. maja ne bo javnih generalnih vaj, ker je vstopnina zn dijaštvo za ta dva koncerta, ki so priredila v korist poplavljencem, itak le 2 Din. HAYDNOVA PROSLAVA 3. in 4. maja v »Unionu«. Čisti dobiček v korist' poplavljencem. Predprodaja vstopnic Brišnik, Ci-_rilova knjigarna, Hofer. MIIIB Hlllll lllll lili VMMIlliiNIBiMflUnMMBU Narodna odbrana ima svoj družabni večer d«« •j maja t. 1. in ne 4. maja kakor smo včeraj poročali, ker se je večer radi istočasnega koncerta Glasbene Matice moral preložiti. Kat. izobraževalno društvo v Krčeviai ima v nedeljo ločno ob 15 mesečni sestanek s poučnim predavanjem. * Novo mesto. V nedeljo 1. maja priredi tukajšnje Olepševalno društvo izlet v Ozalj na Ozalj grad o priliki proslave hrvatskih mučenikov Zrinj-skega in Frankopana. Društvo pošlje posebno de-pulacijo in govornike. Prijave sprejema in daje pojasnila občinstvu, ki se udeleži tega izleta, društveni blagajnik g. Urban Horvat v svoji knjigarni na Trgu kraljeviča Petra. Odhod z avtobusi izpred mestnega magistrata ob 7 zjutraj. Šoštanj. Mladinska igra Grudica«, ki bi sc morala uprizoriti, kakor smo poročali, v neJeljo 24. t in., je preložena na nedeljo 1. maja popoldne. 1 tuj. Pevski zbor Glasbene Matice priredi v soboto 30. t. m. v Društvenem domu koncert. Poje moški, ženski in mešani zbor. Na lekmah v Mariboru je dosegel zbor odličen uspeh. Vabljen je tudi, da tekmuje o Binkoštih v Ljubljani. Na sobotnem koncertu poje tudi več skladb, ki jih v Ptuju še ni izvajal. Cene so nizke, tako da bo vsakomur dana prilika slišati domači zbor. Trbovlje. Izlet na Sv. Planino s sv. mašo ob 10, po namenu rudarjev napravijo člani naših društev prihodnjo nedeljol. maja. Kulturni obzornik KULTURNI DROBCI IZ ZAGREBA Zadnje čase naravnost poplavljajo lirv. književni trg izdaje mladih lirikov. Za onimi, ki jih je kritika simpatično sprejela (Cesaric, Tadija-novič, Bonifačič), so v kratkem inahu prinesli svoje knjige še drugi: Je r oni m Kor ne r: -B lis ta v i rub-; trojica (Hitrec, Jurčič, Kovačič) se po načinu Lirike šesterice druži v isti knjigi Lirike 1932<; Dean: »G r a d -•s k a g od i na ... Korner, ki je znan iz »Hrv. Prosvjete in Hrv. revije'!, ni v svojem »Blista-vem rubu nič novega pokazal. Nežen, religiozen lirik, ki preko prirode išče lolažbe v nadzemlju. Stil bogat, a večkrat prenalrpano besedje. Iti vendar med boljšimi zadnjega datuma. — Trojica v Liriki 1932 nima še izdelanega izraza, razjasnjenih misli, vendar pa teče skozi pesmi vseh treh rdeča nit: protest proti socijalnlm krivicam, predvsem pri Jurčiču. Predgovor k izdaji je napisal M. Hanžekovlč. I) r. L j ti b a M a r a k o v i č pripravl ja za $10 letnico Mil zgodovino hrv. književnosti iz 19. in 20. stoletja, kjer bo v družbi z, nekaterimi hrv. slovstveniki nadaljeval Jagič-Vodnikovo slovstveno zgodovino (prvi del je že izdala Mil); to bo nekak pendant Skerličeve Velike zgodovine novejše srbske književnosti. Isti pisatelj pripravlja izdajo svojih gledaliških kritik za 4 sezono nazaj, lu kritiko Magajnovega Gornjega mesta«. 0 poslednjem piše tudi dr. Usili za >15 dana«. V zadnji številki »Obitelji« je dr. Josip An-drie napisal daljšo oceno Magajnovega G o r n j e ga mest a«, kjer ob koncu pravi: Dasi-ravno je ta roman, kolikor vem, prvcuec mladega slovenskega pisca na polju romana, vendar moram priznati, da je to delo močno v koncepciji iti razpletu. Nedostaje mu sicer še one »profinjene uravnoteženosti pojedinili elemeiiala, koja bi roman činila savršenijom umjetninom, ali mu se osebujnost, jedrina i jak potez ne da prorečl. I kakogod taj roman mora zanimati Slovence, lako može zanimati i nas Hrvate, jer nam prikazuje našu metropolu, kako nam jo s te strane još nitko nije iznio... Dr. Nikola Anndrič, ki ima v rokopisu prevode Kraigherjeve : M 1 a d e 1 j u -b e z n k in L e v s t i k o v e g a »G a d j e g a gnezda« in ki bo menda vzel v načrt svojih izdaj še M a g a j n o v o »G o r n j e mest o , če bo dobil prevajalca (to namreč — kakor mi je rekel — je bil edini vzrok, da je v vseh 19.' letih njegove Zabavne biblioteke^- stala slovenska literatura pred vrati, čeprav je stopalo v njegovo uredniško sobo slovstvo malo da ne vseh narodov sveta) je v svojem Katalogu (ki je pravzaprav repetitorij svetovne literature) pokazal neizmerno tlelo, ko jo v 19 letih izdal 522 knjig! Mnogo je tu avtorjev, katere so prvi Hrvatje prevedli. Zdaj pa je tudi za lo založbo nastopil težak čas. Intelektualec, ki je največ segal po tej knjigi, je obrnil svoj proračun v prehranbeni del, denarni ljudje, ki so v Hrvatih le Židje, pa imajo svojo berivo v nemškin knjigah, katerih je v izložbenih oknih nekaterih zagrebških knjigarn mnogo več ko domačih. — 522. knjiga to zabavne biblioteke. , ki jo je napisal Anglež E. T. Thurston o problemu irskih stoletnih teženj. Jane Car rok je roman, kjer se v resnični luči tolmačijo zadnji odsevi orjaških notranjih borb Ircev proli Angležem in kjer Anglež sam priznava pravičnost irskih zahtev. Med junaki romana jo tudi sedanji De Va-lera. Knjiga zasluži pozornost ne le radi vsebine, temveč tudi radi umetniške vrednosti. Drugi del romana sc tiska. Zbrana dela Miroslava Krleže. Založna knjigarna »Minerva«, ki izdaja zbrana dela Krleževa (predvidena so za 18 knjig) je lo dni poslala iz tiskarne prvo knjigo z naslovom: >01 e ni b a j e v k. Vsebuje pa ta knjiga poleg dram »Gospode Glembajevih«, »U agoniji in »Lede: še nekaj novel in fragmentov, ki jih je Krleži! napisal v Glembajevih, Urbanih, Klanfarih r. t. d. O tej knjigi na drugem mestu. Ljubljani so znani »Gleinbajevk, »Leda« pa pride v krntkem do premijere. Kdor je prve poslušal, ve, kako s širokim, brezkompromisnim razgledom grehe Krleža v vse sestave družabnega življenja; kako hladno in s premišljeno besedo bije v levo iu desno po družbi, ki se v svoji degenerirani onemoglosti valja v nepoštenju in krivicah. Vsak izraz je ko izsekan, nič ne olepšava, vsaka žgoča beseda kriči po reformi družabnih oblik. Glasnik istih kakor slovenski Cankar, z razliko, da je bru-talnejši, rezkejši. Pomembnost njegova je tudi v tem, da je utrl za seboj štab epigonov. Krleža iu Nazor kažeta hrv. književnikom današnjih dni — pot. — Krleževe knjige bodo izhajale koncem vsakega drugega meseca. Za naročnike je cena knjigi 60 D iu, celolni seriji pa 1080 Din, kar pa se more odplačevali v obrokih po 30 Din. Knjige so elegantno opremljene: tiskane na najfinejšem papirju, vezane v temnorjavo platno z. zlatim in rdečim tiskom. — Naslednja knjiga bo prinesla n o v o Krleževo delo; Povratak Filipa T, a t i novi cz a", a izšla bo v juniju. Lojze Golobic. GLASBA. Dr, Frančišek Kimovec: Zdrava Marija. 13 Marijinih pesmi za mešani zbor, deloma z orglami. V Ljubljani 1932. Založila Jugoslovanska knjigarna, litografija Jugoslovanske tiskarne, Cena parlituri 30 Din, glasovom 4 Din, Za letošnji raajnik je podaril dr. Kimovec našim zborom novo zbirko Marijinih pesmi. Pesmi so pisane v živahnem slogu, ki bi ga najprimernejše označili z besedo: Kimov cev s og. Izključno harmonskega načina skladanja se skladatelj skoraj dosledno ogiblje. Včasih piše izrazito polifono (srednji del pri št. 4; isto pri st 6; cela pesem št. 7), včasih pa skuša ustvariti videz polifonije s spretnim prelivanjem glasov, uporabljajoč pogosto prehajalne in menjalne note in druge harmonske pripomočke, ki spadajo v to vrsto. Pa tudi pri skladbah, ki so na pogled akordično mišljene, skrbi za pestro raznolikost s pogostim menjavanjem enoglasja, dvoglasja, solospevov, zborovskih mest; uporablja v isti skladbi različno, takte; ženski in moški zbor pogosto alternirata: vse sredstva, ki napravijo skladbo živahno in jo varujejo običajne enoličnosti. V tehničnem oziru jc torej zbirka zelo zanimiva in prinaša precej novega. Saj imamo v naši nenavadno bogali cerkveno - glasbeni literaturi lako majhen odstotek vsaj polifono občutenih skladb, da o čislo poklonili sploh ne govorim, In vendar je dialonično pisana polifona skladba za učenje neprimerno lažja kot harmonično-kromalična in doseza s preprostejšimi sredstvi večji učinek. Zanimiva pa jo Ki-movčeva zbirka tudi iz drugega stališča. Prinaša namreč uglasbena besedila, ki se jih sicer skladatelji redko lotijo, Takoj na prvem mestu stoji An-gelovo češčenje, kjer sc solisti prijetno menjavajo z zborom. Pod št. 3 dobimo uglasbene vse iri dele rožnega venca po načinu kot, ga molijo v Rimu. Istotako je dr, Kimovec uglasbil molitev O Gospa moja in Pod tvoje varstvo. Ostale Marijine pesmi, razen ene alj dveh dostopne tudi najšibkejšim zborom, imajo po večini nova besedila. Zbirka prinaša tudi en božični in en velikonočni odpev za peto litanije; zadnji uporablja kot besedilo nekoliko prosto prirejeno antifono Raduj se Kraljica. Zbirko bodo s pridom rabili najboljši pa tudi najšibkejši zbori. Vsa težja mesta imajo namreč deloma pripisane celoIne dodatke za šibkejše zbore, deloma pa dajejo skoraj preštevilne opombe točna navodila, kako naj se ta mesta olajšajo. M, Tome. Stav. 97. »SLOVENECc, dno 28. aprila 1982. otran 5. Dnevna kronika Nesreča v hrastniškem rudniku Ljubljana, 27. apr. Davi se je pripetila v hrastniSkem rudniku težka nesreča. V rovu je delal 25-letni rudar Franc Anžič od Sv. Katarine 31 nad Hrastnikom. Okoli (i zjutraj je prišel v rudnik, takoj po začetku dela pa se je nanj vsula plast ilovice. Skoraj dobro uro je tičal Anžič pod plastjo ilovice, iz katere si ni vedel pomagati, dokler ga tovariši niso od kopali. Anžiču je plast ilovice zlomila desno nogo nad kolenom in desno roko dvakrat nad komolcem. Težko ranjenega in še vsega blatnega od ilovice so Anžiča takoj prepeljali na postajo, ga naložili na vlak, ki ga je prepeljal v Ljubljano. Danes opoldne ga je v Ljubljani prevzel reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Koledar Četrtek, 28. malega travna: Pavel od Križa, spozna valeč; Lukerij. Novi grobovi •f" V Stari Loki je mirno v Gospodu zaspala gospa Marjeta Vilfan, stara 79 let. Pokopali jo bodo danes na farnem pokopališču * Stari Loki. Svetila ji večna luč! Rajnka je bila mati g. kate-heta Mateja Vilfana, kateremu izrekamo svoje najgloblje sožalje. •f1 V ljubljanski bolnišnici je umrla ga, Ela G r o m , roj. Hladnik, hčerka blagopokojnega skladatelja Ignacija Hladnika. Njeno truplo so prepeljali iz Ljubljane v Novo mesto, kjer bo danes popoldne ob 4 pogreb iz kapelice na starem pokopališču. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! "j" V Ljubljani je umrl vpokojeni nadkontrolor Mestne hranilnice g. Josip K u r a 11. Pogreb bo v petek ob pol 4 popoldne. — V Knezovi ulici je umrl g. Franc Marinka, uradnik drž. žel. v p. Pogreb bo danes popoldne ob 5. Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje! "f V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla kot žrtev materinstva gospa Manica K r e g a r , soproga posestnika in mizarskega mojstra. Zapustila je sedem nepreskrbljenih otrok. Bila je blaga in krščanska žena. Svetila ji večna luč! Preostalim naše sožalje! Osebne vesti = Promocija. Danes ob pol 12 bo na ljubljanskem vseučilišču promoviran za doktorja bogoslovja g. Pavel Simončič. G. doktorju, ki je znan kot vzoren duhovnik, vnet delavec na prosvetnem polju in plemenit značaj, iskreno čestitamo! — Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Jose!« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josei« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ostale vesti — NAROČNIKOM ZAMUDNIKOM, ki imajo na naročnini večji ali manjši zaostanek, smo poslali te dni pismena obvestila s položnico. Vljudno prosimo vse prizadete, nak nikar ne odlašajo s poravnavo dolžnega znesku, ker le ua ta način jim moremo zagotoviti redno prejemanje lista tudi v bodoče. — L izkaz prispevkov za spomenik nadškofu Sedeju: Župnik Viktor Čadcž v Mekinjah, 20 Din; prof. Ivan Dolencc v Ljubljani, 20 Din: doc. dr. Boris Furlan v Ljubljani, 50 Din; župnik Josip Lav-tižar v Radečah, 100 Din; ban dr. Drago Marušič ■v Ljubljani, 500 Din; Benedikl Poniž v Ljubljani, 20 Din; Podružnica Ciril-Metodove družbe v Kranju, 100 Din; dr. Anton Primožič v Zagrebu, 200 dinarjev; K. Zarl v Celju, 20 Din. Skupaj 1030 Din. — Iskrena hvala! Nadaljnje prispevke sprejema Slovenska Matica v Ljubljani, čekovni račun štev. 11.672. — Akcijski odbor. — Binkoštni izlet Jadranske straže na morje. Opozarjamo vnovič, da se je treba prijaviti za ta izlet najkasneje do 30. t. m. Plača se pa lahko po 1. maju. Prospekte in informacije daje izletna pisarna Jadranske straže v Ljubljani, Gledališka ulica 8 v popoldanskih in večernih urah. Rezervirajte si pravočasno mesta! — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 33 od 27. t. m. je objavljen »Zakon o zaščiti kmetov«, dalje Zakon o pooblastilu za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov., Zakon o pomorskih trgovinskih akademijah«, »Zakon o izprernembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini , -.Uredbo o draginjskih dokladah provizionarnih poštnih služiteljev, njih vdov in sirot«, »Izpremeinbe v dopolnitvah pravilnika o cenzuri filmov«, Razpis — pojasnilo o prepovedi izvoza orehovih debel", »Odlok o izdajanju potrdil inozemskim delavcem«, Razglas o ir-premembi tarife za uporabo občinskega mostu čez Savo in Krko pri Brežicah«, > Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932 . in »Izpremembe v staležu drž. in banov, uslužbencev na področju dravske banovine«. — Tihotapec s saharinom prijet. V ponedeljek 25. t, in. so šoštanjski orožniki prijeli dolgo zasledovanega L J., doma z Vrhnike. Možak se je že ves čas po vojni pečal z raznimi pustolovskimi za-devščinaini; posebno mu je šlo od rok tihotapljenje saharinc. Zaradi saharina jc bil žc obsojen na eno leto zapora in 150.000 Din kazni, pa ni zaleglo nič. Zadnje čase se je držal v Zavodnjem pri Kopališče Gteictaberg štajerska Avstrija Doba zdravljenja IS. april — oktober Uvanredni uspehi pri katarju astmi, enijilivsemii, boleznih srca. Znameniti zdravilni vrelci, moderne zdravstveno naprave, najlepše okrevališče. 1'opolni peiuijon S S'— dalje. Prospekto pošilja >JUGOPROMETV ZAGREB, PRASKA 0 Šoštanju, kjer ga je orožniška patrulja tudi zasačila. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Celju. — štirje vtopljeuci v vrbaski banovini. Dno 25. I. ni. so v vrbaski banovini utonile kar štiri osebe. V potoku Banjici blizu Ključa je pri pranju utonila 19 letna Mica Gavrilovič. Njeno truplo so našli naslednji dan. Drugi slučaj se je pripetil v vasi Djakuli pri Gračanici. II let-a Hanka Ome-rovič je nesla popravit čevlje. Ko je prišla blizu brega, se ji jo spodrsnilo in padla je v vodo ter utonila. Njenega trupla še niso našli. Po Vrbasu blizu Banja Luke sta se 35 letni Stojan Tešanovič in 18 letni Pero Mučič peljala v čolnu, katerega je vlekel vlačilec. Čoln se je odtrgal in prevrnil ter sta oba čolnarja utonila. _ — Prečiščena izdaja zakona o taksah s pravilniki, Sestavljena je »Prečiščena izdaja zakona o taksah« s pravilniki, z vsemi dosedanjimi spremembami in dopolnitvami, določbami iz pristojbin-skega zakona, z vsemi važnejšimi pojasnili, navodili in načelnimi odločbami, kakor tudi z vsemi določbami specialnih zakonov, ki se tičejo taksnega zakonu. — »Prečiščeno izdanje zakona o taksah,, ki je izdelano natančno na podlagi uradnih podatkov, jc bilo pred tiskanjem odobreno s strani gospoda finančnega ministra pod št. 32.892 1931. To izdajo so sestavili: Petar Petrovič, višji svetnik davčnega oddelka finančnega ministrstva, Rad. Marinkovič in Drag. Pavlovič, višja tajnika finančnega ministrstva in referenta za takse v davčnem oddelku. — »Prečiščeno izdanje zakona o taksah« bo dotiskano do konca meseca aprila t. 1. Cena knjigi v mehki vezavi 80 Din, trdo v platno vezano 100 Din. Naročila naj se pošiljajo na naslov: Petar Petrovič, Belgrad, XIII, Kozjaška ulica št. 28. "jMžrifa&cfrocL &£L IMA DOBER OKUS IN HITRO OZDRAVI Ojsd.-./.j ca v -,■:),-»;.. pu :«■•.' . J.v,. L> IL l*:c, c 3 in J — Revna mati prosi za svojega devet let starega fantka, usmiljenega gospoda za birmanskega botra. Pod »Vedno hvaležna« na upravništvo »Slovenca«. — Opečen otrok. V Trebeljevem se je močno opekel z vrelim kropom 4letni France Grum, sinček posestnika. Ponesrečenega otroka so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — Razne igrice na prostem, deklamacije, dvogovore, popevčice in podobno, posebno pripravno za izlete Marijinih vrtcev, je zbrala Ženska zveza. Naroča se pri Ženski zvezi, Ljubljana, Miklošičeva 5. šmarnice za leto 1932. Kot šniarnično borilo v letošnjem letu priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče šmarnice: Marijini Rodovi, spisal SI. Stanič, 32. Din (nove), Marija Mati milosti, spisal dr. .1. Lesar, vez. 4<> Din (novo. Od prejšnih lel pa ima še v zalogi: Pozdravljena Kraljica 1031 spisal dr. J. Jerše, 30 Din, Lavre-laitske šmarnice 1918. spisal dr. J. Jerše, 30 Din, Znamenje na nebu 1922, 30 Din, Šmarnice arskega župniku, razlaganje lavretnnskih litanij z življenjem bi. J. Vianneja 1912. 20 Din. Marija in sveta maša 1919, soisal Val. Bernik, 20 D n, Govori za inajnik in stanovske družbe, govoril 1921 župnik F. S. Finžgar, 20 Din, Sv. Terezija oil deteta Jezusa ali Mala cvetka, spisal dr. M. Brumat 1920. 45 Din, Marija v pred podoba h in podobah, spisal J. Vole 1004, 30 Din. Marija vzor krščanskega življenja, spisal dr. J. Kruljc 1027, 22 Din. — Večno Sledi, greje: Original-Lutz peč! Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Olorepec, Ljubljana. Za Gradom !l Celje Krekova družina zu brezposelne. Krekova družina v Celju je darovala v fond za podporo brezposelnih Jugoslovanski strokovni zvezi darilo 100O Din. Naj bi se našli še mnogi posnemnlci! Kazenska razprava zaradi avtobusne katastrofo 10. decembra 1031 se bo vršila proti šoferju Bučarju pred senatom okrožnega sodišča v sredo 11. maja ob pol 10 dopoldne. Neki zlatarski vajenec jc izgubil v ponedeljek na poti iz Gaberja v mesto zlato ovralno verižico z obeskom, vredno 300 Din. Najditelj se naproša, da odda verižico pri predstojništvu mestne policije. Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v torek v starosti 16 let Ana španova, dninarica iz Golebinjeka. Ptui Krajevna protituherkulozna liga v Pluju je imela svoj redni občni zbor v pondeljek 25. aprila v mestni posvetovalnici pod vodstvom liginega predsednika dr. Štuheca. Iz letnega poročila posnemamo znaten porast članstva, ki šteje 241 rednih, 23 podpornih in 3 ustanovne člane. Prispevki so znašali v preteklem letu 0000 Din, akcija za mleko šolski deri je stala 5500 Din ter se je izdalo 1500 litrov mleka in 2270 komadov kruha. Podporo znašajo 1000 Din. Premoženja poseduje liga v gotovini 18.000 Din. Delavnost Lige dokazuje ustanovitev pododborov v Ormožu in Središču. Na občnem zboru jo bil sprejet soglasno sklep zainteresirali vse občine za ta važen pokret. V tekočem lelu bo ustanovila Liga javne šolske kuhinje, v katerih bo deležna tuberkulozna in slabotna deca krepke hrane. Sredstva dobiva Liga s članarino in prodajo kolkov. Podrobna organizacija Lige v celem okraju bo izvedena na ta način, da so ustanove povsod pododbori s samostojno edinico v Ptuju. Slednja bo reševala potrebe okraja v področju pododborov skupno s pododbori, načelno smernice pa bo prejemala naravnost od osrednje Lige v Ljubljani. — Nato se je vršila volitev odbora. Misijon v Ptuju. Od 1. do 8. maja se bo obhajal v mestni župnijski cerkvi v Ptuju misijon pod vodstvom misijonarjev iz družbe sv. Vincencija. V soboto bo ob 19.45 molitev, blagoslov in slovenska pridiga. Ob nedeljah in na praznik bo dnevni red sledeč: ob 0 sv. maša z blagoslovom, ob pol 7 slovenska pridiga, ob pol 10 nemška pridiga in sv. opravilo. Ob 3 popoldne litanije z blagoslovom in slovenska pridiga. Ob delavnikih: ob pol 6 zjutraj sv. maša /, blagoslovom, ob 0 slovenska pridiga. Ob 18.15 litanije z blagoslovom in nemška pridiga. Ob 19.45 litanije z blagoslovom in ob 20 slovenska pridiga. V nedeljo 8. maja so pred sklepno pridigo blagoslove rožni venci in svetinje, po sklepni pridigi apostolski blagoslov s popolnim odpustkom. Spovedovalo se bo vsak dan od 5 zjutraj do 21. Izročajte .Slovenca*! Gospodarstvo Strokovno šolstvo v Mariboru Maribor, 27. aprila. Na konferenci, ki se je vršila 22. t. m. v prisotnosti načelnika oddelka za strokovno šolstvo ministrstva trgovine in industrije Koreniča na mestnem magistratu, se jo znova sprožilo vprašanje strokovnega obrtnega šolstva v Mariboru, ki je bilo na dnevnem redu mnogih sličnih konferenc in posvetovanj že leta sem. Zdi se pa, dn dobiva sedaj stvar konkretnejšo obliko, ker se jo tudi na odločilnih mestih uvodila potreba po strokovni šoli v Mariboru. Poleg trgovske akademije, katere vpliv se fdjub šele parletuemu obstoju že prijetno čuti v trgovskem naraščaju, dasi prehaja še vedno večina absolventov v pisarniško službo, imamo samo še žensko obrtno šolo. Pa še ta edini strokovni obrtni zavod nima samostojnosti, marveč je le sestavni del gospodinjske šole ter podrejen kot tak ministrstvu prosvete. Še celo za nadaljevalno šolo je nezadostno poskrbljeno, ker je z izjemo trgovskih vajencev ves obrtni in industrijski naraščaj iz predmestij Tezno, Studenci, Pobrežje, Košaki in Krče-vina brez vsakega strokovnega šolskega pouka. Potrebno je, da se poleg osamosvojitve in razširjenja ženske obrtne šole osnuje ista tudi za moški obrtni naraščaj. Zaenkrat bi bili predvsem potrebni oddelki za kovinarsko in elektrotehniško stroko, pridružil bi se pa lahko še oddelek zn hotelirstvo; na ta način bi se vsaj deloma zadostilo zahtevam gostilničarjev in tujskoprometnih faktorjev, ki pripravljajo ustanovitev samostojne hotelirske šole v Mariboru. Postopoma bi se potem šola izpopolnila tudi z drugimi oddelki, da bi sčasoma odgovarjala vsaj delno stvarnim potrebam obrtništva v Mariboru in širši okolici. Nujna potreba strokovnih šol v Mariboru je utemeljena tudi v legi mesta ob meji industrijsko razvite države, odkoder z vso močjo pritiska k nam kvalificirano tuje delavstvo in konkurenčno-tnočno obrtništvo. Temu pritisku se bo zamoglo uspešno postaviti po robu le prvovrstno strokovno in trgovsko izvežbano in samozavestno delavstvo in obrtništvo. Jasno je iz navedenega, da govorijo tudi narodnostni razlogi za ustanovitev strokovnega šolstva v Mariboru. Otvoritev prvega razreda nove moške strokovno šole je obljubljena za jesen letošnjega leta. Vprašanje prostorov še zaenkrat ni rešeno, dalo se bo najti primerne prostore zaenkrat v drugih zavodih. Treba bo sčasoma seveda misliti na lastne prostore z delavnicami in vsemi potrebnimi strokovnimi učnimi pripomočki. Tozadevno bodo |>o-trebne še velike investicije, katerih ne bodo zmogle samo javne ustanove, ampak bo morala pokazati svojo uvidevnost in pripravljenost tudi privatna podjetnost, predvsem industrija in večji obrtni obrati. Žrtvovane svote se bodo pa obilo obrestovale z dvigom kvalifikacije delovnih moči. A Vinska razstava in vinski sejem v .smarju pri Jelšah. V nedeljo dne 1. maja dopoldne bo slovesna otvoritev vinske razstave, ki bo trajala 3 dni. Prijavilo se je 205 ruzstavijalcev s 3<:0 vzorci raznovrstnih vin v skupni množini ca 4500 hI. Ker bo izbira vsakovrstnih vin zelo velika, zalo se vsi interesenti vabijo, da si jo ogledajo. — Preskrbljeno je že za ugodne zveze ler vozi v nedeljo 1. maja dopoldne ob pol 0 i-/. Rogatca od zagrebškega vlaka avtobus skozi Rog. Slatino v Šmarje in ravno tako iz Grobelnega od dopoldanskega mariborskega in ljubljanskega vlaka. Iz Celja pa vozi poseben avtobus na vinsko razstavo, ki odhaja iz Celja ob dveh popoldne ter se vrača ob sedmih zvečer iz Šmarja nazaj, tako da imajo potniki proti Mariboru in v Savinjsko dolino ugodno železniško zvezo. Bilance. Kreditna banka v Murski Soboti, ki je najmlajša delniška družba v Sloveniji, objavlja svojo prvo bilanco za preteklo leto. Iz nje je razvidno, da znašajo pri glavnici 1.5 milij. Din vloge na knjižice in tekoče račune 7.01 milij. Din, upniki pa 0.3 milij., ustanovni stroški pa (HMIOO Din. Med aktivi so največji debitorji 0.4 milijonov, menice s 2.7 milij. itd. Cisti dobiček znaša pri brulodonosu 03 milij. 90.103 Din, iz česar se bo delila 5',; di-videnda. — Mariborska industrija svile, prej Metra v Ljubljani, izkazuje za 1030 (samo drugo polovico leta) pri glavnici 5 milij. 0.02 milij. Din izgube. — Celjska posojilnica izkazuje v preteklem letu zmanjšanje hranilnih vlog na knjižice od 40.1 na 37.0, tekočih računov pa od -11.3 na 37.1 milij. Din. Pač pa se je reeskont pri Narodni banki zvišal od 0.16 na 0.5 milij. Din. Vrednostni papirji so narasti! od 4.3 na 7.fi milij. Din radi velikih nakupov državnih papirjev v prvi polovici leta. Menična posojila zavoda so se zmanjšala, ravno tako tudi naložbe pri bankah ler dolžniki. Tečajna razlika pri državnih papirjih znaša 2.04 milij. Din. Cisti dobiček se je povečal od 1.10 na 1.46 milij. Din. po odpisu državnih papirjev pa znaša 0.84 milij. Din, kar omogoča izplačilo 8% dividende (v primeri z 10% za leto 1030). Vpis v trgovinski register. Industrijska in prometna družba z o. z. v Ljubljani (glavnica 20.000 Litija Epidemija. V našem kraju se je pojavila španska bolezen. Najbolj razsaja med tovarniškim delavstvom. Dozdaj je že okrog 100 delavcev in delavk ostalo doma v bolniški postelji. Razstava, Fotoklub Litija priredi od 5. do 8. maja razstavo fotografskih posnetkov iz Zasavja. Obenem pa bodo na razstavo sprejete ludi zgodovinske zanimivosti Zasavja, lovske trofejo in drugo, kar more zanimati domačine. Razstava se bo vršila v prostorih litijske osnovne šole. Velike Lašče V nedeljo, dne 24. t. m. popoldne je priredilo tukajšnje Prosvetno društvo koncert, na katerem jo nastopil oktet akademikov iz Ljubljano — pevovodja prof. M. Avsenak — z res izbranim sporedom. Ugajale so vse pesmi, ki so bile dovršeno, umetniško podane in dirigirane, kakor jih Laščani še nismo čttli; nekatere so pa ljudi naravnost užgale — predvsem: Marolt Ljubi konja jaše . Adamič: Kmečka pesem . Prelovee: O. da je roža mojo srce«, Foerster: Spale in Dev O.: Spla-varska:, ki je ljudi kar dvignila in so jo ponovno zahtevali. Udeležba je bila povoljna kljub slabemu vremenu, radi katerega je izostalo precej okoličanov. Opaziti pa je bilo, da se naši priprosti, kme-liški ljudje, katerim ravno je bil namenjen koncert, hoteč jim pokazati vso lepoto naše narodne in umetne pesmi, prireditve niso udeležili v običajnem številu. Nadejamo so pa, da bo pri prihodnjem koncertu, katerega so nam obljubili gg. akademiki čez par mesecev, to povsem drugače: pesem je prišla od srca in šla je v srca, kjer tiho nadaljuje svoje delo. Ob slovesu so gg. akademiki počastili še spomin našega rojaka-velikana, Franceta Levstika, ter so prod njegovim spomenikom zapeli Slovenec som Hazumno slediti! Kljub vsej štedljivosti mislijo razumne žen« vedno na ohranitev in negovanje zdravja. Razumne žene privoščijo sebi iu svoji rodbini zlasti v težkih časih vsem neškodljivo kofeina prosto kavo Hag. Saj je čuvanje srca in živccv dandanes važnejše kot kdajkoli prej. Ni boljše in zdravstveno zanesljivejše kave kot je kava Hag, ki se že 25 let odlično uveljavlja in ima svetoven sloves radi svoje kakovosti in ne-' škodljivosti. Tako čista in dobra jc kava Hag, kakor dajo rasti narava vsaki fini zrnali kavi. Računajoč po skodelici se šteje kava Hag med najcenejše napitke. >»♦»♦♦ *♦»«-»*»»»+»« **-»♦•«>«*»♦«»«•+»»«•»«»««*«»»• Din, poslov, dr. Berce Janko, Biber Joško in ing. Luckmann Herbert). Koukurz je razglašen o imovini Verčona Viktorja, mizarja v Solčavi, prvi zbor upnikov 9. maja, oglasili se je do 25. junija, ugotovitveni narok 9. julija; nadalje je razglašen konkurz o imovini Tomaža HOlbl, posestnika in Irgovca z lesom pri Sv. Primožu nad Mulo 45, prvi zbor upnikov 30. aprila, oglasiti se je do 30. maja, ugotovitveni narok 1. junija. Poravnalna postopanja so uvedena o imovini naslednjih tvrdk: Finci Izidor, trgovec v Mariboru, narok za sklepanje poravnave 23. maja, oglasiti se je do 18. maja, nudi 40%, Eisinger Vinko in Terezija, posestnika, gostilničarja in lesna trgovca v Črni pri Prevaljah, narok za sklepanje poravnave 28. maja, prijaviti je terjatve do 23. maja, nudi 10 odstotkov, Kraje Ivan, trgovec z mešanim blagom v Dolnjem Logatcu, narok za sklepanje poravnave 31. maja, oglasiti so je do 25. maja. Pozne Feliks, neprot. trgovec z mešanim blagom v Oplotnica 20, narok zu sklepanje poravnave 80. maja, oglasili nc je do '25. maja, nudi 40%, šare Marija, lastnica modnega salona in poscstnica v Ljubljani, Rutarjeva ulica 4, narok za sklepanje poravnave 1. junija, oglasiti se je do 29. maja. Potrjene poravnave. Bernhard Gustav, trgovec v Mariboru, 40% v 4 tromesečnih obrokih, Lah Marija, trgovka v Mariboru, 40% v 0 dvomesečnih obrokih, Mravlje Anton, posestnik in trgovec v Podpeči, Cesar Karel, lesni trgovec in posestnik na Otiškom vrhu, 50% v 3 obrokih v 18 mes., Kolbe-zen Franc, trgovec v Celju, 50% v 15 mesečnih obrokih. Občni zbori. Aga — Rušo, združene jugoslovanske tvornice acetilena in oksigena, <1. d. v Rušah, 10. maja ob 11 (bilanca, volitev nadzorstva). Premogokopna družba »Belokrajinac v Črnomlju. II. maja ob pol 12 v Krtnelju, šentjanški premogovnik And. Jakil, d. d. v Krmelju pri št. Janžu, 11. , maja oh pol II (bilanca iu volitve). Lesna in sploš-i na industrijska družba v Mariboru. 12. maja ob I 1 j v pisarni (sklepanje o ponovnem začetku poslovanja), Narodna tiskarna 13. maja ob 10. Borza Dne 27. aprila 1032. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Curilia in Prage neizpremenjeni, dočini mi oslali devizni tečaji bili slabejši. Promet je slejko-prej slab. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zante-leženi isli tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je no-tiral še Nevvyork kabel 56.4725 -56.7551. Ljubljana. Amsterdam 2288.37—2299.93, Berlin 1340.57—1351.37, Bruselj 791.20—705.14. Curih 1007.35—1102.85, Umdon 206.01—207.61, Nevvvork 5625.25—5653.51, Pariz 222.59—223.71. Praga 167.22 —108.08, li st 290.06—292.45. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 132.000 Din. Curih. Belgrad 9. Pariz 20.285, London 18.82, Nevvyork 514.62, Bruselj 72.15, Milan 26.475, Madrid 40.25, Amsterdam 208.60, Berlin 122.375, Oslo 94.75, Slockholm 93.75, Kopenhagen 103.25. Sofij i 3.73, Praga 15.24, Varšava 57.65, Atene 6.50, Carigrad 2.46. Bukarešta 3.07, llelsingfors 8.80. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.20. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje slaba in je tečaj vojne škode padel pod 200. V Belgradu v vojni škodi nI prišlo do zaključkov. Na obeh borzah jo bil znatnejši le promet v 7% Blero-vem posojilu. Skupno je znašal promet na zagrebški borzi: vojna škoda 3(10 kom.. 7% Blerovo posojilo 5000 dol. in 8% Blerovo posojilo 1000 dol. Rel-grajska borza izkazuje naslednji promet: 7% inv. pos. 12.000, begi. obveznice 80.001), 7% Blerovo posojilo 8000 dol. in 7% posojilo Drž. hip. banke 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 10 kom. delnic Narodne banke ter 180 kom. delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 54 bi., 7% Bler. pos. 18 bi., Stavbna U> den.. Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pa]).: 7''! invest. pos. 52 -50, agrarji 25 —27, vojna škoda kaša 1!M 107 (105), 5. 193—195 (107). (i. 200 bi., 8% Blor. pos. 51 bi.. 7% Bler. pos. 47.50—48 (47.50. 48.50), 7% pos. Drž. hip. banke 53—54, 0% begi. obv. 34—35. ltelgrad. Narodno banka zaklj. 4(HKi, 4580, Priv. agr. banka zaklj. 280, 226, 7/.' inv. pos. 55 bi. (.">), agrarji 26 bi., vojna škoda 200 ld„ 6% begi. obv. zaklj. 35, 34.50, 7% Bler. pos. zaklj. 47, 7% pos DHB zaklj. 52.50. Dunaj. Podon.-savska-jadraii. 75.10, \Viener Bankverein 11, Escompleges. 102, Aussigcr Cliemi* sche 86.50, Miuulus 88, Alpine 10.10, Trboveljska 19.75, Prager liisen 147.50. Žitni trg Ljubljane. Notacije so ostale ncizpremeiijene pri živahni tendenci. Zaključkov ni bilo. j Novi Sad. Pšenica 2% bač. okol. Novi Sad 7!) ; kg 138—185, bač. okol. Sombor 78 kg 132—131, srbač. 79 kg 133—135, gorbač. 79 kg 188—135. bač. I potiska 79 kg 184—136, bač. ladja Tisa 79 kg 131 I —130. gorban. 70 kg 131—133, bon. par. Vršac 78 i kg 12!)—131. koruza bač., sr„ ban. gar. 96—9S, bač. bela 109—111, sr„ okol. šid gar. 98— 1 . Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijaznejša. Promet: 50 vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta, pšenica mirna. 1'romet srednji. Pšenica maj 12.50—12 72. zaklj. 12.74—12.75, jun. 12.95—13.02, zaklj. 13.12—13.13, rž maj 14.90—14.95, zaklj. 14.95—14.97, koruza maj 14.90, zaklj. 14.95-14.97, julij HI, zaklj. 15.95—10. fliieago. (Začetni leča,ji.) Pšenica maj 57.25, julij 00.25, sept. 02.025. doc. 06, koruza maj 31.875, julij 35.125, sept. 37.625, oves maj 22.25, julij 22.75. sepl. 23.50, rž maj 40.625, julij 43.50, sept. 15.75. Vi inuipeir. (Začetni tečaji,) Pšenica maj 62.373, julij 64.50, okt. 67. Stran 308. »SLOVENECc, dne 2-1. aprila 1932. štev. 94. i'0 IZVRŠENI DOLŽNOSTI Adoll Hiller odhaja z volišča v Mtlnchenu, kjer jo e, glasoval. PO BITKI MIH Poslednje ostanke volivne agitacije odsti acjejeji NOV REKORD V PLAVANJU. Izvrstni francoski plavalec Jean Taris je dosegel nov rekord v plavanju na 500 metrov. Doslej je imel rekord Šved Arne Borg. Taris ie preplaval progo v času 6:01.2 Bitka v zrahu Gospa Griffith Lloyd iz Kolorada je letela preko Skalnatega gorovja. Iz višine 5.000 m je zagledala dva orla, ki sta napadla jagnjeta. Spustih se je niže, da bi pregnala roparja. A orla sta zapustila jagnje in se zakadila v letalo. Gospa Uoyd je skoro izgubila oblast nad krmilom. Udarci velikanskih peroti so ji zastirali vid. Pošastna kljuna -la bila prav blizu. Morala je pobegniti v višave. Šele v višini 100 m sta zapustila orla be-žečega sovražnika in se povrnila k nesrečnemu jagnjr-Iu. Ta pot ju letalka ni več hotela motiti. Podoba rasa Brazilska vlada se je naveličala sežiganja neprodane kave v železniških kurilnicah in potapljanja kave v morje. Ponudila je mestu Dunaju v dar popolnoma zastonj 600.000 kg kave, ki jo je pripravljena na lastne stroške dostaviti v Hamburg, pod pogojem, da bodo kavo brezplačno dobivali izključno brezposelni in reveži. Mesto Dunaj, ki je sporočilo brazilskemu poslaništvu svojo zahvalo po prejemu predhodnega obvestila, si je pridržalo končnoveljavni odgovor do sprejema poročila finančne oblasti. Slednja bo morala preprečiti zlorabe pri razdelitvi, in bo to nadzorstvo seveda povzročilo posebne izdatke. Brezposelni so bili zelo veseli. Zato pa Je izzvalo brazilsko darilo velikansko razburjenje pri dunajskih trgovcih. Prepričani so. da ne bo potem noben Dunajčan kupoval kave. Bojijo se, da bodo utrpeli hude izgube. Gremij dunajskih trgovcev je napotil h kancelarju, ministru za trgovino in ministru za poljedelstvo posebno odposlanstvo, ki zahteva, da bi odklonila vlada : -nire. je pred kratkim pisal o zloglasni draginji. Na temelju svojih opazovanj je dospel do isb ga zaključka: Človeška domišljavost je res brezmejna. — Navajamo nekatere izmed njegovih podat kov. čeprav niso posebno novi in presenetljivi, vsi skupaj vendarle porazno točni. Lastnik nekega predmestnega kinematografa je določil za vse prostore enotno vstopnino v znesku 2 frankov (4.50 Din). Računal je s premoženjskimi razmerami svojega občinstva. A obisk je bil vedno manjši. Strokovnjaki so mu svetovali: Zvišajte vstopnino! Storil je to in podvojil cene prostorov. Njegov kinematograf je postal najdražji v tem okraju. Število gledalcev se je nemudoma tudi podvojilo... V neki pariški kavarni je stal kozarec bele kave 75 centimov. Obiskovalci so tožili: >To ni nobena kava. temveč samo cikorija, in namesto sladkorja je namešan pesek noter.f Kavarnar ni izboljšal kave, temveč je nakupil nove kozarce in zvišal ceno na 1 frank 25 centimov za porcijo. Od tedaj ni bilo slišati nobene priložbe... Tovarna ovratnic je naredila jako slabe kupčije. Ena ovratnica je stala 12 frankov. Lastnik je naznanil razprodajo zaloge z izredno znižanimi cenami — po 18 frankov za ovratnico. Ilitile. dokler traja zaloga. Prilika se ne bo ponovi lat« Tri dni pozneje je bilo vse razprodano ... Občinstvo v lekarni večkrat poizveduje po tem ali onem zdravniku: ali je vešč, pozoren in koliko zahteva za ordinacijo? Na temelju lastnih vtisov lahko trdim, da ima dr. M. boljšo prakso in srečnejšo roko kakor dr. A. Stalno to ponavljam, če kdo pride vprašat. Ampak dr. A. računa za ordinacijo 75 in dr. M. samo 30 fr. In pomislite: dr. A. ima neprimerno večjo prakso. Kaj pomaga. Bolniki mislijo: :sČe dražje računa, bo ludi boljši zdravnik! Res je tako. Kar je dražje, mora biti boljše. To .je prepričanje pretežne večine cenjenega občinstva. Poznavalci človeške domišljije ga srečno ujamejo na te limanice in si polnijo žepe. Predsednik Hoover se rad igra v prostem času z vnuki. Njegov vnuk Herbert s sestrico Maggy včasih tako razgrajata, da nima ubogi dedek nobenega miru. Nekoč sta bila vnuka posebno razposajena. Predsednik ju je utegnil pomiriti samo s pošastno zgodbo. Povedal jim je, da sedi v kleti Bele hiše na zlati verigi hud medved, ki požre poredno deco, če preveč nagaja. Vnuka sta se prestrašila in takoj utihnila. Eden izmed prezidentovih tajnikov je po ovinkih zvedel to zgodbo in jo slučajno povedal znancem. Poročevalci so takoj pri' nesli povest z napisom: »Zadnje delo našega predsednika. Hoover kot pravljičar« i. t. d. Ti članki so obrodili nepričakovane posledice. Ameriško Društvo za varstvo živali je sklicalo izredno sejo osrednjega odbora, ker je smatralo, da »je raz-žalil Hoover najmočnejšo izmed naših divjih zveri, ker je medvedu naprtil rabeljske posle«. Društvo je od predsednika brzojavno zahtevalo, naj prekliče svojo izjavo, »ker ga sicer v bodoče ne bc moglo več smatrati za ljubitelja narave in prijatelja živalstva.« »Ali si čital ta-le oglas: »Trajno zaposlitev dobi mlajši moški, ki bi se hotel udeležiti skupnega podjetja z 10.000 dinarji.« Kakšna trajna zaposlitev bi to pač mogla biti?« »Dobiti svojih 10.000 dinarjev nazaj.« ANGLIJA SK 0R0K02UJK Angleški kraljevski par razgleduje najnovejše topove za obrambo pred letalskimi napadi. Anglija, ki je vsled svojega posebnega zemljepisnega položaja, posebno izpostavljena letalskim napadom, je v zadnjem času posvetila prav posebno pozornost obrambi na tem polju. Najnovejši izumi obrambnih topov so pravo čudo tehnike. Poleg topov so iznašli tudi umetne oblake in megle, posebne zvočnike, ki točno registrirajo bližanje sovražnih letal in metalce svetlobnih žarkov, katerih žarki raz svetljujejo ozračje na izredno velike daljave. OTVORITEV SHAKESPEARJEVEGA GLEDALIŠČA Na rojstni dan velikega angleškega pesnika in pisatelja VVilliama Shakespeara so v njegovem rojstnem mestu Stratford ou Avon na svečan način blagoslovili in otvorili novo gledališče, v kater n bodo igrali samo igrokaze Shakespeara in je gled ilišče tudi tako zgrajeno. Na sliki v ozadju novo gledališče; spredaj prodajalke cvetja v nošujah iz časov kraljice Elizabete v obhodu po mestu. NA.TDEBELFJŠI ČLOVEK NA SVETU t« Francoz George Remond, ki je tako debel, da mora v svojem stanovanju imeti posebna vrata, ker skozi navadna ne more iti. Krojač mu meri obleko kar na cesti. PLEMENIT DAROVA LEC' Prosjak: »Hvala, dobri gospod; kar 'Iva dinarja. Bog naj vam stokral povrne!« Bogataš: »To bi bilo šele 200 dinarjev. Kaj naj pa s tem počnem?!« MODERNA ŽENA On: Tega ne razumem! Vedno nova obleka. Včasih so bile ženske bolj štcdljive « Ona; »Kaj boš govoril. Iz ene obleke svoje stare matere bi si jih lahko napravila pet!« Po nemških volitvah Razdelitev mest v pruskem parlamentu 1. 1928 (450 jxisiancev) in po nedeljskih volitvah (422 poslancev). Iz obeh tabel se najbolj jasno razvidi, kako velika je sprememba. Edino katoliški centrum je ohranil svojo posest, socialni demokrati pa so izgubili skoraj polovico poslancev. Zaslužena kazen I Angleške postave neizprosno strogo kaznujejo ' trpinčenje živali. Ta ntesec je bila obtožena slič-noga zločina soproga lorda Cannela, uglednega 1 londonskega odvetnika. Lord Cannel je kupil pri nekem kapitanu krasno tigrasto mačko iz Indije. Izredno velika, redka in lepa žival je izzvala splošno navdušenje pri njegovih znancih. Lady Cannel se je hotelu postavljati z novo igračo in pričela 1 mačko dnevno voditi na sprehod. Mačka seveda | ni rada sledila gospodinji ua jermenu po preob-i ljudenih londonskih ulicah. A njena gospodinja je ; kmalu izmislila še novo muko. Obesila je mački i na vrat svojo ročno torbico. Odvezala je torbo, če je šla v trgovino nakupovat, in jo zopet pritrdila no ovratnico, Če je prišla nazaj na ulico. Nesrečna mačka se je stalno otepala in se poskušala otresti neljubega bremena. Na ulici so se dnevno ponavljali neljubi surovi prizori. Naposled se je nekoč zaletela podivjana mačka v izložbo nekega zlatarja, v obupu razbila steklo in se občutno poškodovala. Stražnik, ki je bil priča dogodka, je ovadil lastnico mačke. Sodnik je priznal, da je kriva ladv Cannel trpinčenja živali, ji prepovedal mačko laziti po ulicah in jo obsodil na 50 funtov globe, če ne bo zalegla ta sicer izdatna kazen, bo prihodnjič roo' • sospa v zapor NAJDRAGOCENEJŠA ŠPORTNA TROFEJA V nedeljo se je pred 1C0.000 gledalcev vršila na znamenitem Wembley-stadionu tekma za pokal angleškega kralja, ki je bil navzoč. Ze tretjič je zmagalo moštvo nogometnega društva Nevvcastle-United, Zgodba o razžalitvi medveda otev, 07. »SLOVENECdne 2«. aprilu 1932. Slran i". Trbovlie Ni primerno. Iz vrst čitateljev smo prejeli več Izjav, ki odobravajo naše stališče kljub Jutrovim« ugovorom, da se prekine z nogometnimi tekmami, kadar gre pogrebni sprevod po cesti vštric igrišča in dokler se ne izvrže cerkveni obredi na pokopališču samem. Prepričani smo, da se bo to tudi doseglo, če je že oblast odredila, da bolnikov ne smejo motiti nogometne tekme; tem manj pogrebne sprevode. Na .Jutrovo- kritiko športne publike, biiio prejeli tako oslor članek, da ga niti objavili ne moremo in so vidi, da je dopisnik ravno nasprotno dosegel, kar je nameraval. Za dostojno in plemenito obnašanje m?d igralci in občinstvom pa se je v našem listu že veliko napisalo in se se bo. Cesto čez Parašuhovo posestvo in ostalih me-jašev do banovinske pri kapelici zraven Ferenca začne graditi občina. Cesta bo široka kakor bano-vinska. Delali bodo samo brezposelni. Na Sv. Planini bo prihodnjo nedeljo cerkveno opravilo ob 10, s čimer bo ustreženo mnogim izletnikom. mesto Dva ptička... V nedeljo popoldne je g. Berg-man Pino zapazil, da se plazita po hiši dva moška precej sumljive zunanjosti. Vprašal ju je, kaj hočeta, pa sta mu le nekaj po hrvaško in prav surovo zamrmrala. G. Bergmau je seveda zahteval, naj se spravita iz hiše. Tedaj pa sla oba stopila proti, njemu z dvignjenimi pestmi. G. Bergman pa se ju ni prav nič ustrašil, temveč pograbil oba in ju iztiral iz hiše ter poklical stražnika, ki je sumljiva ptička spravil na varno. Žrtev materinstva. V ponedeljek popoldne smo spremili k večnemu počitku gospo Božali,jo Murn, soprogo trgovca Rudolfa Murna v Kandiji, ki je dne 23. t. m. izdihnila svojo dušo kot žrtev materinstva. Na njeni zadnji poti jo je spremilo mnogo ljudstva, znak, kako je bila pokojnica priljubljena. Sveti ji večna luč! — Žalujočemu soprogu, lvate-remu je zapustila drobno dete, naše globoko sožalje. Jesenice Radio frogrami liadio-Liublfana i Četrtek, 28. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti, — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr .S. Gogala: Etičnost in socialnost. — 19 Dr. A. Bajec: italijanščina. — 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina. 20 Pero ltorn: poglavje iz vzgojeslovja. — 20.30 Klavirski koncert gdč. Jadvige Poženel. — 21.30 Pevski solistični koncert ge. Zlate Gjungjenac-Gavella, pri-madone ljublj. opere. — 22 Fantje na vasi (pevski kvartet). — 22.30 Čas in poročila. Petek, 29. aprila: 11.30 Šolska ura: Grad Ozalj nad Kulpo (V. Pirnat). — 12.15 Plošče. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinjska ura, vodi gdč. Cilka Krekova. — 19 Dr. L. Sušnik: Francoščina. — 19.30 Dr. V. Bohinec: Vulkani. — 20 Poslanstvo ČSR: Savremena Čehoslovaška. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Čas, poročila. Drugi programi > Petek. 29. aprila. Budapest: 12.05 Operni koncert. 19.30 Instrumentalni koncert. 20.35 Večerni koncert, — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 21.30 Dramatsko predavanje. 21.50 Zvočni posnetki na papirju. 22.20 Večerni koncert, — Praga: 20 Prenos iz študija. 21.30 Pianinski koncert. — Langenberg: 22.20 Nočna in plesna glasba, — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.45 Operetni prenos. — Belgrad: 15 Prenos iz Saborne cerkve. — Berlin: 20 Prenos iz Amerike. 20,15 Glasbena igra, — Toulorse: 20.30 Violinski koncert. 23.30 Klasična simfonična glasba. — Milano: 21 Varietejski večer. P. R. A L L E S , vsake vrste pri tvrdki Ljubljana — Frankopanska 18. MIRKO KOSIRN1K ključavničarstvo autogenična varilnica Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 26 Telefon št. 34-77. Krekovo prosvetno društvo še ne namerava zaključiti letošnje igralske sezone in čeravno so nastopili dolgo pričakovani dnevi, ko človeka vleče v naravo, dramski odsek še vedno pridno vadi in se pripravlja na veliki dogodek, ko se predstavi Jeseničanom v Straussovi opereti »Cigan baron . Premijera bo prihodnjo nedeljo, dne 1. maja ob 8 zvečer. Denarja ni, ljudje bi radi zidali, pa nimajo gotovine, posojilo pa je v današnjih dneh težko dobiti. Kamor greš, vidiš ograjene parcele, kjer bodo stalo stanovanjske hiše, ki pa bodo morale počakati, da bo pričel denar »krožiti , kakor smo oni dan brali v Vašem cenjenem listu. Nikjer ni videti, da bi se zidalo, le carinarnica se bliža končni dograditvi in bo v par mesecih že oddana svojemu namenu. Iludo jo obolel carinik g. Miha čop. znani turist, bivši bojevnik v črnogorski armadi. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 28. aprila: KER HOČETE. Red C. Petek, 29. aprila: Zaprto. Sobota, 30. apr.: KVADRATURA KROGA. Red B. Nedelja, 1, maja: LEDA. Izven. Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 28, aprila: VEČNI MORNAR. Red E. Petek, 29. aprila: VIJOLICA Z MONMARTRA, Gostuje g. Dubajič. Red D. Sobota, 30. aprila: RUSALKA. Red C. Nedelja, 1. maja: TURANDOT. Izven. ........................................................... Dobiva se pri zastopniku v Dravski banovini Ljubljana Wolfova ulica št. 6. Za posvežitev telesa in zraka v hiši, za bolnike in živčno bolne, za potovanje in doma TOALETNI KIS Sestavljen je po našem starem izkušenem predpisu iz aromatičnih zdravilnih rastlin. Osvežuje telo, okrepčuje živce bolnih in slabih, služi za pomir-jenje, masiranje, pranje in kopanje, pri nezavesti, glavobolu, prehladu, vznemirjenosti, naporu in trudu. Uporablja se radi prijetnega vonja in za masiranje ali se pije pomešan z vodo po žličicah, močno razredčen z vodo se rabi za pranje in za obkladke hladne in tople. Ne pokvari se nikdar in vedno se lahko uporablja. Cena steklenici 15 Din. Proizvaja ga in daje v promet stara, I. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Barlulič. Zagreb, Jelačičev trg broj 20. Sobno slikarstvo Albert Špeletlč Ljubljana, Emonska cesta št. 25 Vzorci na vpogled. - Cene konkurenčne. OCAf*INJ£NJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova cesta št. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. V boljše življenje 1< Bogu se je po obilnem in ležkem zemeljskem trpljenju preselila naša skrbna mati Njenega zemeljskega potovanja jc bilo 79 let. Pokopali jo bomo v četrtek 28. aprila na farno pokopališče Stari Loki. Prosimo vsaj za kratek memenlo. Matej Vi lian, kaiehet Umrl nam je v sredo, dne 27. aprila naš srčno ljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, brat, in tast, gospod , Ttt i nadkontrolor Mestne hranilnice ljubljanske v pokoju. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 29. aprila ob pol popoldne iz hiše žalosti, Cankarjevo nabrežje št. 1. V Ljubljani, dne 27. aprila 1932. Josipina Kuralt, soproga; dr. Lojze Kuralt, sin; Ida Seunigova, Danica Jerucova, dr, Mira Kuralt, hčere; Marija Kuralt. sestra; Anton in Jakob Kuralt, brata, in vse ostalo sorodstvo. Obiščite Budimpešianskj mednarodni sejem 7—1©. maja Nad 1000 razslavljalcev. — 200 strok. — Tekstil, železo, stroji, pohištvo, gradbene potrebščine, hranila, šport iu tujsid promet. — Razstava umetnih obrtov in hišne industrije. — Radio-oddajna služba. — Potne olajšave: Potne olajšave veljajo za vsakega, ki želi med 3. in 15. majem potovati v Budimpešto. 50% v Madžarski, za obisk na sejmu, kalu r tudi v Jugoslaviji /.a povratno vožnjo. 33% za tri nadaljne vožnje v madžarski provinci. Vizum nepotreben. (Vizum naknadno za 3 pengo v Budimpešti.) Legitimacije in informacije: Beograd, Centralno zastopstvo za Jugoslavijo, Putničkn pisarna madžarskega trgov, zastopstva. Beograd, Palača Akademijo, Jakšičeva ul. 2. — Cena sejemske legitimacije Din 40'—. Morsko kopališče Malinska na otoku Krku, hotel »DRAGA« Nahaja se poleg borovega gozda. V bližini kopališče, sobe in terase s krasnim razgledom na morje. Dunajska in domača kuhinja. Cene znižane. — Zahtevajte prospekte. Čevlfi domačo delo. Športni od Din 11.V-, 'ojzercood I)ln 200*-, delavski od Din 80'-nnproj. ■ Ženski iiuvodni in moderni od Din 75'- , «,,.,.. . naprej. Moftkl in i Itroskn nvlji lor vsakovrstni čevljarski izdelki. Tudi o i"ori In naročilu. Popravila sc »prejemalo. Nizko cenn!! »PENIK«. Ljubljena Kolodvorska ul. 36 Iv liiii fotografa Itovškn). ZAHVALA. Ker ne morem vsem, ki so ob priliki smrti naše nepozabne mame, stare mame, lete in tašče, gospe ANE DOUNŠEK vdove posestnika in gostilničarja osebno prisostvovali pri pogrebu ali pismeno izrazili sožalje ter nam v najhujših urah nenadomestljive izgube nudili tolažbo, izreči posebej zahvale, se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Neubergerju, ki ji jc za časa bolezni lajšal bol, č. g. duh. svet. Petru Gorjupu in g. kaplanu Brezniku, gg. uiiteljstvu, gasilnim društvom Dol, Trbovlje, Steklarna Hrastnik in Hrastnik, vsein gg. gostilničarjem, ki so jo v tako častnem številu spremljali na zadnji oti. Končno še iskrena hvala zn darovano cvetje in vence, /sem bodi dobri Bog plačnik, dragi mami pa dodeli večni mir! Brnica-Hrastnik, dne 23. aprila 1932. AVGUST DOLINSEK, sin — in ostali sorodniki. H tn _ _ .S 5 o "M I3' o S o O o T; N — " 3 2 = =• ij ? 1 S ■ »55 * o ? C v ^ n S" et ~ t» ?c C •Š I g c S: tč _ 5 « T. -r N i ti S B « 5 s, ££ o ® S , c n c »: ■a a 3 fjv > c čn ^ N 00 S I — S I £3 I i. a > C . 03 ijo * n — i* D J2 i) > co ,SJ 1-5 •»«» rJ _ > tiv-mi besedami pribije črno nehvaležno*! svojega naslednika: Da ti dober svet. ti svinjsko." Kakopak, ker vse bolje v6 ko mi, Eden ostalih kuharjev skomigne z »Vsi vkup so enaki. Najprej si ne gati, potem pu nočejo nikogar poslušati, vprašaj fante moje desetnije, če jim ne kolade v riž.. .< Pa to vendar ni riž,' se je branil BonlTicitir, dasi 7.o manj odločno, to je vendar guljaž. To nič ne de, se je vtaknil koprol. Nimaš prav, da ne ubogaš. Nocoj se povabim na večerjo pri tvoji desetniji, glej, du dobim svoj del.. .i pa >jc se pa nanj pokidaš. To je rinve Vairon, rameni: vedo pomn-Daj no, tla i, dev! jem če- Stran 8. >SLOVENECc, dne 28. aprila 1932. štev. 97. i oa Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 50in Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaogla*e strogo trqov>kega in reklamnega značaia vvako vn»ica2Diri Najmaniji zne»ek10Din.Pni$tojbina ia šifroEOin V>akoqia> treba plačati pri naročilu Na pomena vprašaja odgovariamo te.čejepriloiena tnamka.Ček račun Ljubljana 10.3V).- ' Beseda samo 50 par Mlajša natakarica išče mesto kot sezonska servirarica v kakem letovišču. Planinšek Fani, gostilna Krušič, Moste pri Ljubljani. (a) Pošteno dekle s znanjem kuhe in vseh del išče službo v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« v Ljubljani št. 6075._(a) Prvovrstna privatna kuharica z lepimi spričevali išče službo. Gregorčičeva 18/1 — Maribor. (a) Organist-cerkvenik izučen mlekar, mlad, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Or-ganist« št. 6046. (a) Mirno, pošteno dekle zmožno vsakega gospodinjskega dela, kuhanja, šivanja itd., išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Mirna« št 6050. (a) Beseda samo 50 par Vajenec te sprejme takoi v tesarsko stroko. Fran Martinec, Ljubljana, Prule 8. v Frizersko vajenko s primerno šolsko pred-izobrazbo takoj sprejme Ivan Dorčec, frizer, Dalmatinova ulica 13, Ljubljana. (v) Vajen ko ia damsko krojaštvo — sprejme Brigita Twrdy, Ižanska cesta 27, Ljubljana. (v) Beseda samo 50 par Dva fanta od 15—20 letna, krščanska, verna, pridna, sprejmem za kmečka dela. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 6043. (b) Mizarskega delovodjo popolnoma veščega organizatorja za veliko strojno delavnico za izdelovanje gradbenih del — iščemo za Beograd. Obvladati mora risanje, za-črtanje, vsa dela s stroji, slovenski oziroma srbski in nemški jezik. Ponudbe nasloviti na Ljubljana — poštni predal 277. (b) Kahšni naf bodo Inserati Reklama v listih pa je še vedno najvažnejša I V Ameriki, kjer se je reklama najprej uveljavila, ni bilo dola leta nič drugega kot kričanje. Pozneje si je izbrala obliko velikih črk, velikih lepakov in celostranskih inse-ratov. Razvil se je inseratni stil, ki je bil bahaški in sejmarski; >Mi smo največji in najboljši! Mi imamo najboljše blago po najnižjih cenah. Pridite k nami Kupite pri nas! Bum. Bum, bum! Kupite pri nas!«- Te vrste reklama je bita spočetka učinkovita. Kmalu pa se je preživela. Preveč trgovcev je spremenilo svoje trgovine v cirkus. Slednjič je bilo občinstvo čisto gluho od kričanja. Tako se je zgodilo, da si je začela utirati pot reklama, ki je bila prijetnejša za oči in za ušesa. John VVanamaker je bil v tem oziru prekucuh v Ameriki. Spodil je vse. osobje svojega propagandnega oddelka iz službe in si je ustvaril nov štab sotrudnikov, ki ni več pisal inseratov v običajnem jeziku. VVanamaker je vztrajal na tem, da rii nihče več napisal inserata, ne da bi si poprej ogledal blaga in ne da bi poprej natanko spoznal njegovih lastnosti. Pametni inserenti sploh več ne pišejo inseratov v superlativih, kakor so »glavnic, »najboljši,« »največji« itd. Tudi če so opravičeni, jih ni pametno rabiti. Superlativi so zgubili vso svojo veljavo. Podobni so denarju, ki je postal že tako obrabljen, da ga nič več ne sprejemamo. Sedaj se učimo na naše največje presenečenje, da obstoji resnica o reklami. Tudi se učimo, da mora biti naša reklama zanimiva s stališča odjemalca. Ne sme biti le golo kričanje, temveč mora vzbuditi v listu najmanj isto pozornost kakor dnevne vesti. Kdor hoče inserirati, si mora oskrbeti besedilo, ki ga mora občinstvo brati! Oskrbeti si mora ilustracije, ki jih mora občinstvo gledati! Pripovedovati mora o kakovosti blaga, ki sili občinstvo k nakupu! Kajti če se inserirati ne pravi prodajati, potem se sploh nič ne reče. To pa je, kar moramo imeti vedno pred očmi! (Zadnjič se pravilno glasi konec: Rast in razširjenje!« je njeno geslo). Konec v nedeljo, oglasi. 1. maja, med malimi »V trenutku je občinstvo na nogah, serirate r ,Slo,encu-l< Beseda samo 50 par Oblastv. koncesijonirana šoferska šola .). Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečaj se prične 1. maja. Fofoamaterjem brezplačen pouk. Razvija, kopira in poveča po najnižji ceni D Rovšek, Kolodvorska ulica 35. V svoji trgovini držim vedno najboljši fotomaterial po nizki ceni. (u) Beseda samo 50 par Stare cerkvene orgle naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod .št. 5980. Beseda samo 50 par ODDAJO: Stanovanje treh sob in predsobe se odda s 1. junijem. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 606S. (č) Stanovanje lepo, solnčno, dve sobi, kuhinja, s pritiklinami — oddam takoj za 600 Din na Vodovodni cesti 75. č Lepo stanovanje se odda za junij mirni stranki. Soba, kuhinja, pritikline, parket in elektrika. Glince cesta 13, št. 6. (č) Opremljeno sobo oddam blizu glavnega kolodvora boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6081. (s) Prazno sobo s posebnim vhodom, elektriko, takoj oddam. Društvena 27, Novi Vodmat. Gospode, gospodične Skladišče veliko in suho, sredi mesta, takoj odda Rajko Turk, Ljubljana, Komen- skega ul. št. 17. (n) Beseda samo 50 par Oglejte si izložbe damskih klobukov v modnem salonu Stuch-ly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica. Cene ne-prekosljive. — Popravila točna in poceni. (o) sprejmem na hrano stanovanje. Zabjak 7. tn (s) !BGSH3F Beseda samo 50 par ODDAJO: Gostilna v Ljubljani se odda v najem s 1. majem t I. Poizve se pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljub- (g) Ijana, Emonska 2. (n) •IU Čigav je srnjak? K posestvu Jožefa Paj-tler pri Sv. Križu nad Mariborom se je zatekel dveletni udomačen srnjak. Lastnik naj pride nemudoma ponj. (r) Botri in botrice! Najlepši spomin za Vašega birmanca je lotogra-fija. Atelje D. Rovšek, Kolodvorska ulica 35 — Vam jamči za najboljši izdelek. Cene za binkošti znižane. (r) Za brezposelne! Pomagati brezposelnim -to je Vaša dolžnost. Še danes naročite srečke Lotrije za pomoč brezposelnim in gladnim. Srečke po 10 Din se naročajo v Beogradu, Kosmajska ul. 1 it. 53. (r) Beseda samo 50 par Štiri krasne parcele po 500 m2 za vile in dve parceli po 500 m' za dvonadstropni hiši — proda skupno ali posamezno po ugodni ceni blizu Sv. Krištofa »Posest«, Miklošičeva 4. (p) Kupim parcelo do 500 m3, ob Vodovodni ali Dunajski cesti. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod »Parcela« št. 6084. (p) Mlin s kapaciteto 8 do 20 vagonov mesečno, ali temu primerno zgradbo, kupim. Podrobnejše ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Navedba cene« 6047. (p) Posestvo na Gorenjskem, kakršnokoli in priročne gozdove, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 6054. (p) Nova hiša enodružinska, za ugodno ceno naprodaj. Koroščeva 4, Tezno-Maribor. (p) Suhe deske 50 do 60 vagonov paralelnih monte desk, 13 do 50 mm debeline, in pet vagonov koničastih desk na drobno in debelo naprodaj. - Fran Martinec, lesna industrija, Ljubljana, Prule 8. (1) Furnir oreh, češnja, hruška, bukev, brst, javor po ugodni ceni naprodaj. Lesna industrija Fran Martinec, Ljubljana, Prule 8. (!) Mlekarska zadruga Naklo proda kompl. mlekarske stroje, kapaciteta 400 litrov na uro — na parni pogon. Ogledajo se na licu mesta v obratu. Cena po dogovoru. (1) Tri spalnice javorjeva, brstova in češ-njeva, kompletne, naprodaj po ugodni ceni. Fran Martinec, Ljubljana, Prule št. 8 (!) Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »SSccfu« Ljubljane cikaj s