Posamezna Številka Din 1. Št. 217. V Ljubljani, v petek 26. septembra 1924« Poštnina v gotovini. Leto L Izhaja vsak dan popoldne. 1 ? Mesečna naročnina: f | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 | Neodvisen političen list -----------—p — Uredništvo In upravniitvo: Wolfova ulica St.l/I. Telefon 813. | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | | Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633 \ e—e—e—♦—»»e—»—e—e—e#»e»*e»»e«»>»»ey^ %» %> %> %»%»"% Sitno poglavje Je ono o davkih in dvakrat sitno, ako se politični argumenti spletajo z mate-riialnimi v bič, kateri naj pada na hrbet političnega nasprotnika. — Materijalni razlogi so imeli še vedno največjo pre-pričevalnost in jo imajo seveda tudi zdaj v Sloveniji. Dva politična tekmeca, dve si načeloma sovražni stranki bi radi zvalili krivdo radi menda previsokega davčnega bremena eden na drugega, obenem pa oba otresata javno odijoznost na upravne urade. Kampanja se ne vodi po logiki konkretnih dokazov, temveč z metafizičnim modrovanjem o nekih tajnih ukazih, ki švigajo menda skrivnostno med Beogradom in Ljubljano, med strankarskimi poglavarji in organi finančne uprave. Mislimo, da gre v tem primeru predvsem za navaden quiproquo. Slučaj je nanesel, da se napetost notranje političnega položaja sreča z izvestnimi plačilnimi termini, z istočasnostjo nekih tehnični hopravil, ki so vezani tudi ravno na avgust-septemberski termin in pa s Poostreno denarno in kreditno krizo, ker je ta in ta vlada, ergo odtod te davčne krivice in ker so bremena težka, ergo zato, ker je ravno ta in ta vlada. Še izza rajne Avstrije znana prika- ■ «en je, da se dovrši odmera dohodnine ravno v avgustu in da začne padati potem na prebivalstvo dež plačilnih nalogov, torej začetkom jeseni, ko zahte-ya napovedujoča zima nove investicije in razne povečane obratne ter življen-ske izdatke. Ako vlada istočasno še pomanjkanje gotovine in se tej pridružuje še nevarna labilnost v politiki, je povsem naravno, da pade nevolja obremenjenim deloma tudi na politike, ki so baš pri vladi ali so bili pri njej. To je nekaj tako enostavno-samoumevnega, da je škoda vsake besede in tako splošnega, da bi ne bilo posebno dovtipno, dolžiti v tej besedni vojski bodisi to ali ono stranko posebne spretne izurjenosti. V prav podobnem položaju, kakor klerikalci se nahaja zdaj n. pr. v Franciji Herriotova stranka in vlada, in podobne očitke kakor samostojni naši demokrati čuje bivši narodni blok Ppinca-rčjev. Tu in tam je logika ista, enako dosti resnice in enako malo krivde. To kar je, so pač zahtevale trenutne razmere, kritika pa se žanje šele v spremenjenih razmerah, tako da lete njeni argumenti v prazen prostor ter le razburjajo živce ljudem, ki v mehaniko tehničnega dogajanja nimajo dosti vpogleda. Tedaj nastanejo seveda vsi tisti očitki o pristranosti upravnih oblasti ter se izmišljajo tajne spletke v škodo teh ali onih. Govori se o pritisku. Ker na vsej tej zadevi nismo intere-sirani ne posredno, ne neposredno, se smerno morda z začudenjem vprašati, kam je izginila zakonito zajamčena davčna avtonomija in k čemu je lajiški element pri davčni upravi. Neki ljubljanski dnevnik beleži, da dobiva mnoge zasebne pritožbe radi previsoke ob-dačbe. Zoper koga morejo biti naperjene te pritožbe? Zoper finančno upravo? Ali proti posameznim uradnikom? Mislimo, da ne, ker davčna uprava davkov sploh ne odmerja, temveč k odmeri le izračunava zakonito določene zneske posameznikom. Odmero izvršijo vendar cenilne komisije. In te komisije voli prebivalstvo. Slovenski davkoplačevalec si torej pravzaprav odmeri svoj davek sam. Seveda pod pogojem, da se zanima za osebe svojega zaupanja in voli v komisije le ljudi, o pravicoljubnosti katerih nima povoda dvomiti. In če dvorni, mu nudijo naši zakoni še vedno priložnosti dovolj, da se popravi event. krivica. Nad cenilnimi komisijami so še prizivne komisije, in poleg tega je vsakomur slo-bodno, poslužiti se vseh mu razpoložljivih dokazov. Tu pa je zakopan »pudel«. Nedo-staje namreč še pravega zmisla ta. samoupravo ravno v lastnih materijelnih stvareh. Kadarkoli so se vršile volitve v davčne cenilne komisije, še vedno je mogel ugotoviti vsakdo, kako bore malo zanimanja je za te volitve in kako je večini ljudi tako neznansko vseeno, ga bode lf ocenjeval in s tem predpisal davek prijatelj Peter ali sovražnik Pa-y*L Najlepši dokaz, kako klaverno sla- Po komunikeju HRSS. Globok utis komunikeja HRSS. Beograd, 25. septembra. Komunike vodstva HRSis je izzval v Beogradu veliko zadovoljstvo in je napravil na vse politične kroge globok uiis. Splošno se ugotavlja, da je komunike v vsakem oziru zadovoljiv in da ni sedaj nobenega zadržka za vstop radieevcev v vlado. Zlasti je zadovoljil oni del ko- munikeja, ki govori o monarhiji in parlamentarizmu. Vladni krogi naglašajo, da je sedaj prva etapa sporazuma dose^ žena. Vsi beograjski politični krogi zagotavljajo, da je s komunikejem MjRSS stališče sedanje vlade zelo utrjeno in da ni pričakovati prav nobenih presenečenj. Sporazum dosežen. Beograd, 25. septembra. Politična situacija je bila danes še precej živahna. Nasproti vestem, katere je dobila vlada včeraj, je Nastas Petrovič pr-spel v Beograd danes dopoldne s svojim pomočnikom Popovičem. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z Petrovičem, ki je izjavil, da je zelo zadovoljen nad uspehom svoje misije v Za* grebu. Šele v poslednjem trenutku se je odločil, da potuje najprj v Beograd in odtod šele na Belje skoraj goovo v pondeljek, ako dotlej še ne bo kralj prišel v Beograd. Glede sporazuma je notranji minister izjavil, da so se sporazumeli v vseh tudi manj važnih vprašanjih, v katerih je preje prišlo do nesoglasja. Prihodnji teden se bodo pogajanja HRSS nadaljevala, samo v pogledu formalnosti glede vstopa HRSS v vlado. Nove važne izjave Radiia. Beograd, 25. septembra. Dopisniku »Politike< je Radič izjavil: Mi bomo šli v volitve z gotovim sporazumom in ne samo z njegovimi konturami. Da bi morali vsled vstopa poslancev HRSS v vlado odstopiti demokrati ali Slovenci radičevcem posamezna ministrstva, so le prazne govorice. Radičevci bodo zasedli samo izpraznjena ministrstva in če se bo izvršila kaka izmenjava ministrstev, se bo izvršila sporazumno. Nekateri srbski politiki so predlagali, , da naj bodo ministrstva razdeljena v razmerju 9 : 9. Radič vsako tako delitev odklanja, ker zanj ne obstojajo »preča-ni« in »neprečani«. Ce bi se taka razlika pripoznala, potem ne bi bilo reda. Lahko pa se reče sledeče: V političnih vprašanjih vodilo Srbi in Hrvati, Slovenci in muslimani pa so nekoliko kon-< servativni in zato prepuščajo vodstvo Srbom in Hrvatom. Nato je prešel Radič na dogodke na Bolgarskem. Zadnjih poročil ne more kontrolirati. Prepričan pa je, da se bodo na Bolgarskem razvili najbrže v najkrajšem času zelo Važni dogodki Danes se more reči, da je Rakovski na Bolgarskem dvakrat preprečil prevrat »Jaz sem Čičerinu dejal, da je nemogoče, da bi se narod, ki je bil štiri leta na vladi, pokoraval oblasti soldateske ali vladi komunistov. Zemljtdeld bodo zato sigurno izvedli svojo akcijo. Naša vlada ne bo v nobenem slučaju intervenirala. Tudi ta izjava Radiča je napravila najboljši utis in v vladnih krogih so s posebnim zadovoljstvom sprejeli simpatično izjavo Radiča o bolgarskih zem-ljedelcih, o katerih je Radič še pred nedavnim časom govoril popolnoma drugače. Seja ministrskega sveta. P^vi obrok Bieerovega posojila Je država sprejela. Beograd, 25. septembra. Včeraj popoldne se je vršila seja min. sveta. Tej seji so prisostvovali vsi Člani vlade razen Nastasa Petroviča. Na seji so razpravljali o invalidskem zakonu. Vlada je sklenila, da jo zastopata na svečanostih v Kragujevcu prosv. minister Korošec in general Hadžič. Vojnemu ministru je odobrena nabava ovsa in moke za vse posadke v naši državi. Finančni minister je poročal, da je država prejela prvi obrok Bieerovega posojila. Od tega obroka, je bil odobren prometnemu ministru kredit 2 milijona dolarjev za dovršitev železniških prog v naši državi. Ta denar bo deponiran pri Narodni banki, ki bo vršila z njim transakcije. SEJA ŠEFOV VLADNEGA BLOKA. Beograd, 25. septembra. Danes od 10. do 11. se je vršila konferenca med Davidovičem in N. Petrovičem, na kateri sta razpravljala o uspehu misije Petroviča v Zagrebu. Kasneje sta prišla še Korošec in Spaho ter se je vršila seja šefov vladnega bloka, na kateri se je nadaljevala diskusija o položaju, ki je za vlado popolnoma zadovoljiv. Iz-vestni člani vlade so izrazili mnenje, da bi bilo že pred pondeljkom treba obvestiti krono o položaju. NAREDBA O PRISILNI PORAVNAVI IZVEN TEČAJA BO UKINJENA. Beograd, 25. septembra. Trgovinski minister je včeraj sprejel predsednika trgovske komore, ki je interveniral, da se čim prej ukine uredba o prisilni poravnavi izven tečaja. Minister je izjavil, da bo storil v tem oziru vse potrebno, da se ukine ta škodljiva uredba. bo bi znali isti sami ljudje upravljati sebe v drugih, osebno oddaljenejših zadevah. Žalostna perspektiva za pred kratkim še tako hvalisano pokrajinsko avtonomijo. Da povzamemo: ne dolžin« nikogar In ne branimo nikogar. Slučajna istočasnost izvestnih finančno-upravnih poslov, politične krize, gospodarske depresije, neznanja in demofilskih razvad je vstvarila atmosfero, ki Je manj ugodna stvarnim argumentom, a preveč apelira na materijalne instinkte. Le to smo beteli ugotoviti in nič več. rja. UJETNIŠTVO MUNJIČA FINGIRAjNO. Beograd, 25. septembra. Srezki načelnik Munjič še vedno ni izpuščen na svobodo.' Zanimiv je v tem pogledu članek sinočnje »Demokracije«, ki trdi, da so ujetništvo inscenirali sami radikali in da }e bil Munjič dogovorjen z radikalnim poslancem Nedeljkovičem. Hotela sta, da bi bilo vsled Munjičeve-ga ujetništva zaprtih nekoliko pristašev demokratske stranke. ^ MINISTER DVORA PRI DAVIDO-VICU. Beograd, 25. septembra. Po sestanku Davidoviča z Nastasom Petrovičem je posetu min. predsednika vlade minister dvora Jankovič in se z njim dalje časa razgovarial o položaju, da bo potem obvestil kralja na Belju. KONFERENCA RADIKALOV. Beograd, 25. septembra. Včeraj popoldne se je vršila konferenca radikalov, ki so odločali o nadaljnem svojem stališču v finančnem odboru, ki ga bodo zavlzeli po končani diskusiji o uredbi o draginjskih dokladah za vpo-kojence. Radikali vztrajajo na svojem prejšnjem stališču, da ne bodo v nobenem slučaju podpirali predlogov vlado razen, ako bodo ta vprašanja velik« važnosti za naše nacijonalne interese. SESTANEK L. JOVANOVIČA Z MARINKOVIČEM. Beograd, 25. septembra. Včeraj popoldne sta se sestala Ljuba Jovanovič in Marinkovič. Na sestanku sta razpravljala o posetu poljskih parlamentarcev v Btogradu. Sela finaninega odbora. Zakaj manjka vagonov. Beograd, 25. septembra. Danes se je vršila seja finančnega odbora, ki je bila končana krog 12.30. Prešlo se je takoj na 4. točko dnevnega reda: Odp-brenje naknadnih kreditov prometnemu ministru v znesku 140 milijonov Din za popravo železniških vozov in prog. Prometni minister Sušnik je razložil delo sedanje in prejšnje vlade. Izjavil je, da so dosedaj popravljali vozove v privatnih tovarnah in delavnicah, v katerih je delo polovico dražje, nego v državnih tovarnah. Za popravo železniških voz v privatnih delavnicah ne bi zadostovalo niti 40 milijonov Din. V tej zadevi je sestavil posebno komisijo, ki se je pogajala s podjetji. Bilo je sklenjenih tudi nekoliko pogajanj za popravo vozov. Pri pogajanjih so se sporazumeli, da se bodo vozovi, ki so za popravo, razdelili na 3 skupine: 1. na najbolj pokvarjene; 2. na srednje In 3. na najmanj pokvarjene vozove. Za 1. skupino je bilo fiksiranih 20 milijonov, za 2. skupino 16 milijonov in za 3. skupino 9 milijonov. Sušnik je dalje poročal, da ima prometno ministrstvo 500 milijonov dolga v tovarnah, večinoma v inozemstvu. Tovarne, katerim ni bil dolg izplačan, so zadržale vozove. Vendar upa, da se bo mogel dolg pokriti s čistimi dohodki prometnega ministrstva. Dr. Jovan Radonič je zameril Sušniku, ker je preostro kritikova! prometno politiko prejšnje vlade in je izjavil, da ne veruje v čiste dohodke prometnega ministrstva. Vujič (zemrad.) navaja nekoliko zlorab in afer pri dru- štvu »Ferrum« in pravi, da sp račttbl pri tem podjetju odobreni irt bianoo. Sveta Popovič opominja ministra, da je njegova dožnost, da izplača amiiMt«. Vlajko Kočič odgovarja Vujiču in zahteva od njega, naj imenuje nekaj &a-nov podjetja »Ferrurn«, ker je baje med njimi tudi nekoliko aktivnih ministrov, a Kočič je radikal. Sušnik na koncu odgovarja na te pripombe in prosi finančni odbor, da ta kredit sprejme. Preide se na glasovanje. Predlog je bil odbit s 16 : IS glasovi. Tako je opozicija Že drugič v finančnem odboru preglasovala vlado. Dalje so na seji finančnega odbora razpravljali o draginjskih dokladah svečenikom. Spaho je izjavil, da se bo glede te uredbe dogovoril še z ministrom ver dr. Korošcem. Dalje je bilo odobrenih več kreditov, tako na pr., min. narodnega zdravja 1,500.000 dinarjev za bolnice v Sloveniji. Na predlog prosvetnega ministra je bil odobren kredit 2,104.000 za državno tiskarno, ministru šum in rud 2,758.084 dinarjev za povečanje izdatkov. Odobrena je bila tudi carinska tarifa prošle vlade od 6. julija 1924. Gradbenemu ministru je bilo odobrenih večje število kreditov za • popravo potov zlasti v Bosni. Nato ja bilo prečitano še poročilo odbora za prošnje in pritožbe, nakar je bila seja finančnega odbora zaključena. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Politični krogi trdijo, da se prihodnja seja finančnega odbora ne bo vršila pred sestankom -naroda* skupščine;* Odnoiali med Frandlo in Vatikanom poslabšani. R i m„ 25. septembra. Odnošaji med Vatikanom in Francijo so se v zadnjem času zelo poslabšali. V Rimu se je širila vest da namerava sedanja francoska vlada na vsak način ukiniti svoje poslaništvo pri Vatikanu. Pred nekaj dnevi je *L’Ere Nbuvelle« prinesla vest, da se je Vatikan izrazil pripravljenega pomirljivo vplivati na proti - francosko gibanje v Alzaciji, ako francoska PROTI MUSSOLINIJEVIM GROŽNJAM. Rim, 15. septembra. Italijanski tisk nadaljuje polemike o Mussolinijevem govoru v Ferrari. Zelo neprijetno je dirnil vso opozicijo in liberalce stavek, v katerem pravi Mussolini, da bo fašizem potegnil sabljo, ako ne bodo opo-zicijonalci sprejeli oljčne .vejice. Današnji »Giomale d’ Italia* pravi med drugim: Sabljo pustimo Siegfridu v Wagnerjevi operi, med seboj pa govorimo nekoliko bolj civilno, čudno, da min. predsednik želi sabljo, ko Ima vendar edino kralj pravico dati povelje za nastop z orožjem. Sploh ves tisk napada Mussolinija, češ, da nobena stranka nima pravice nastopiti z orožjem proti svojim nasprotnikom. vlada pusti še nadalje svoje, poslaništvo pri Vatikanu. Glede proti-francoskega gibanja je znano, da vodijo to gibanja katoliške organizacije, ki so proti združitvi cerkve z državo, ki jo hoče uvesti sedanja francoska vlada tudi v Alzaciji. Današnji »Osservatore Romano« energično zanika vest francoskega lista »L’Ere Nouvelle«, češ, da se Vatikan nikoli ne bo spuščal v kompromise. RAZOROŽITVENA KONFERENCA ODGODENA. Ženeva, 25. septembra. V krogih * Zveze narodov se govori, da bo splošna razorožitvena konferenca, ki bi se imela vršiti začetkom junija prihodnja ga leta, preložena na jesen. Smatra se potrebno, da se ta konferenca odgodl na ta čas vsled tega, da se poprej rešijo vsi eventuelni predlogi raznih dr-Jav glede razorožitve. SPALAJKOVIC V BEOGRADU. Beograd, 25. septembra. Za. danes je napovedan prihod našega poslanika v Parizu g. Spalajkoviča. Njegov prihod v Beograd se spravlja v zvezo z željo vlade, ki želi na to mesto po» staviti svojega človeka. Borzna poročila. ljubljanska borza, dne 25. septembra. Vrednote. Srečke: 2 in pol % drž. renta za vojno škodo denar 114, blago 117. Delnice, a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica denar 210, Ljubljanska kreditna banka denar 226. blago 240, Merkant. banka denar 128. bla#» 130, I. firvatska^tedlonica denar 916, blago 919. Podjetja: Strojne tov. In livarne denar 148. blago 150, Združene papirnice blago 124. Založnice Itd.: 4 In pol % kom. zad. dež. banke blago 90. Produkti. Trami merkant. tesani 5 in doli. 16/22 cm frko meja kol. 2 vag. denar 418, blago 425, zaključ., trami merkant. tesani 7 ni dolž. 19/24 cm Irko mela ko). 1 vag. denar 418. blago 425, zakl)., Temeljni 4—5 m 8/10 cm Irko meja kol. 1 vag. denar 804. blago 812, zaključ., letve 3 do 4 m 3/5 cm frko moja kol. 2 vag. deuar 636, blago 640, zaključi hrastov: plohi I. 3, 5. 6, 8, frko Lj. denar 1500, C .i suba bukova 1 m dolž. frko naklad, post. denar 26, oglje viLano Irko meja denar 112JO, pšenica domača frko meja denar 375, pšenica bačka frko bačka post blago 360, koruza bačka frko bačka post blago 285, koruza umetno sušena frko slovan. post dobava oktobra blago 290. «VM frko bačka blago 2*6, sul s gobe srednje denar 60, blago 75, krompir beli frko slaven, post. dobava oktobra blago 130, fižol ribničan Irko LJ. denar 500, fižol ribn. brutto za netto frko Postojna blago 650, fižol prepellčar frko Lj. denaf 450, fižol prepellčar z roko izbran frko LJ. denar 550, fižol mandaloni frko Lj. denar 350, laneno seme par. Lj. kol. 50 q denar 690. blago 690, zaključ., konoplja mandžurska brutto z* oetto frko Lj. denar 790, blago 880, brini« brvat. frko Karlovac blago 250, divja repica Irko slavonska post. blago 258, I. garant, banat. Cista svinjska mast za kg frko me* gacin Lj. blago 35, I. soljena samo hrbtna slanina za kg frko mag. Lj, blago 34, J. prekajena slanina frko mag. L), blago 36 Beograd, 25. septembra. Dunaj 10.08 —10.12, Italija 312—314.50, London 318—320, New-York 71.35—71.50, Pariz 378—380, Praga 214—215.50, Curih 13.62—13.65. Zagreb, 25. septembra, Dunaj 10.0250 —10.2250, Italija 313—316, London 318.50— 321.50, New-York 71—72, Pariz 375—380, Praga 213—216, Curih 13.58—13.68. * Curih, 25. septembra. Beograd 7.35— 7.45, Dunaj 0.Q0744—0.00750. London 23.51— 23.5250, New-York 526.50—526.75, Parts 27.82—27.8750, Praga 15.70—15.80, Trst «3.06 —23,10, Trst, 25. septembra, (PredborcaJ London 101.85—101.95. Pariz 120.25-120.78, New-York 22.75-22.80, Curih 433-434, D* na! 0,0329—8-0325, Beograd 31JW—» Komunike HRSS e razgovoru z notranjim ministrom. Vodstvo HRSS je izdalo o razgovo-'ru z ministrom PetroviC-ern poseben komunike, ki jasno dokazuje, da postala sporazum veduo bolj realen in Ja ni yeč daleč čas, ko bo tudi v celoti dosežen. Upamo, da bo odslej prenehalo tisto neupravičeno pisarenje mladinskih listov o skorajšnjem razpadu sedanje vlade in da bo pričelo tudi »Jutro« svoje bralce pravilno informirati. Komunike HRSS se glasi: »Dne 23. septembra se je sestal notranji minister Petrovič s predsednikom HRSS Radičem na razgovor, ki je trajal tri ure. Predsednik HRSS je najprej čestital g. ministru na njegovem možatem in državniškem nastopu ob priliki verifikacije mandatov, brez katere ne bi bilo današnjega normalnega položaja. Nato je prešel razgovor na strogo demokratski parlamentarizem kot edino pot za rešitev vseh naših notranjih, vprašanj. Predsednik HRSS je natančno in temeljito razložil mišljenje svoje hrvatskega narodnega zastopstva in HRSS o sigurnosti in nesprejemljivosti naših mej. Nadalje sta govorila o monarhiji in o parlamentarizmu angleškega tipa, kjer se popolnoma izraža in neprekršliivo Čuva suvereniteta ljudstva in je taka monarhija sposobna za modemi social* ni razvoj in napredek. Predsednik HRSS je to apliciral na naš« razmere, na kar je razgovor prešel na vprašahja zunanje politike. Predsednik HRSS je posebno povda-riL da sta dva glavna vzroka šestletnega nesposobnega in nasilnega centralističnega režima. Prvi razlog je v tem, ker je hrvatska inteligenca leta 1918 proglasila po veliki večini, da je bil hr-vatski narod avstro - madžarski suženj, katerega so osvobodili Srbi, Drugi vzrok je ta, da največji del, posebno »rbskega upravnega uradništva naravnost prezirljivo govori o demokraciji in parlamentarizmu in soglasno s tem tudi O ljudstvu in posebno o kmetskem stanu. To uradništvo trdno veruje, da je današnja parlamentarna vlada samo epi- zoda, začasna slučajnost, katero da mora zamenjati zopet vsiljena vlada manjšine ali diktatura. Zato je med vsem najvažnejše, da oba ustavna iaktorja, parlament in kralj, v popolnem soglasju učvrstita In razvijata parlamentarno demokratsko v la* davlno v vseh njenih posledicah in da popolnoma onemogočita vsak zakulisni upliv od strani, ki bi bil naperjen proti parlamentarizmu in ki bi privedel do gotove katastrofe. Na koncu je predsednik HRSS posebno povdaril, da politika sporazuma HRSS ni in ne more biti nobena taktična igra ali prevara, že zato ne, ker je iskreno in možato sprejeta od celega hrvatskega naroda v trdnem prepričanju, da so interesi naroda Hrvatov, naroda Srbov in naroda Slovencev ne samo podobni, marveč uprav istovetni. To je predsednik HRSS ponovil točno in določno tudi na drugem mestu razgovora, ki je trajal od devetih zvečer do blizu polnoči in katerega se je udeležilo vse predsedništvo HRSS, Tu je po izmenjavi političnih pogledov nastal naj-prisrčnejši govor o našem narodnem in posebno kmetskem življenju. Po sestanku je ostalo predsedstvo HRSS še eno uro skupaj, da takoj stori potrebne sklepe 2a nadaljne delo v svr-ho ugotovitve velikega narodnega sporazuma in take državne preureditve, ki jo bo z vso dušo in popolnoma prostovoljno sprejela večina srbskih, hrvat-skih in slovenskih narodnih zastopnikov in vsled tega tudi velika večina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zagreb, dne 24. septembra 1924. Komunike so podpisali: Stepan Radič, predsednik; dr. Juraj Krnjevič, dr. Stepan Košutlč, tajnika HRSS. Komunike HRSS je dokument največje važnosti in prva etapa h končnemu in definitivnemu sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev in zato ga jemljemo z zadoščenjem na znanje. Ozračje prijateljskega zaupanja je ustvarjeno! rajo večjidel na nepoznavanju čeških razmer, vendar so že večjidel odpravljena glavna nesporazumljenja. Predavatelj priporoča naklonjenost glavnim jugoslovanskim zahtevam, posebno kar se tiče tobaka in suhih češpelj. H koncu se je dr. Andrial dotaknil osebnih medsebojnih odnošajev obeh držav in podčrtal, da so bili dosedaj bolj političnega in vojaškega značaja, dočim so se kulturni oziri zanemarjali Kar se tiče gospodarskih stikov, še marsikaj ni v redu. Bilo bi potrebno jugoslovanski eksport po vzorcu Avstrije in Italije podpirati s kapitalom. V celoti se lahko reče, da bi nas gospodarski eksperimenti Jugoslavije stali mnogo žrtev, vendar si s talentirano Jugoslavijo končno lahko pridobimo gospodarskega zaveznika. Republikansko gibanje na MadZarskem. O 2eško-Jugoslovanskih odnoiaiih. O tem predmetu je predaval v Pragi dr. J. Andrial, češkoslovaški konzul ,y Beogradu. Njegova izvajanja so v [marsikaterem oziru zanimiva tudi za nas. Dr, Andrial se je bavil spočetka z Zgodovinskim razvojem naše države in fcovdarjal, da so politični spori zelo ovirali našo notranjo konsolidacijo že stare Srbije in sedaj nove države. Šele homogena vlada je omogočila enotno gospodarsko politiko, tako, da se je v 2adnjem letu in pol doseglo več kakor ob času vseh prejšnjih vlad. Predavatelj se je bavil z novim carinskim tarifom, ki se pripravlja od 1. 1921. Če se ta tarii pozakoni, bo po njegovem mnenju resno ogrozil konkurenčno sposobnost glavnih liferantov Jugoslavije, namreč Češkoslovaške in 'Avstrije. Dr. Andrial vidi v novem cazinskem tarifu nevaren eksperiment talentiranega • jugoslovanskega naroda. Čehoslovaška se mora v to užlveti, da dobi z Jugoslavijo konkurenta, obenem pa podporo za izvoz na Balkan. Dr. Andrial se je potem dotaknil problema, o katerem se je mnogo razpravljalo v češki in jugoslovenski javnosti. Namreč problema zunanje trgovine med obema državama. Največji liferanti Jugoslavije so Italija, Avstrija in Češkoslovaška. Kar se tiče uvoza v Jugoslavijo, je bila Italija L 1920 na prvem mestu, 1. 1924 pa je stopila Češkoslovaška na njeno mesto z 21.4 odstotki. Glavni odjemalci Jugoslavije so pa Italija in Avstrija. Jugoslavija očita Češkoslovaški, da je, kar se tiče uvoza na prvem mestu, kar se tiče pa izvoza iz Jugoslavije pa na tretjem. Jugoslavija se po vzoru ministra Dvofačka ravna po principu do, ut es. Vendar pravi predavatelj, da statistiki obeh držav ne harmonirati. češki uvo2 iz Jugoslavije ni tako majhen, posebno kar se tiče prašičev in goveje živine. Očitki Jugoslavije proti čehoslovaški bazi- Znani vodja madžarskih republikancev Emerich Veer, je ubežal iz domovine in prišel na češko študirat politične razmere. Potem odide za stalno v Pariz. V razgovoru z dopisnikom praške »Tribune« je izjavil: Nikdar še ni bilo na Madžarskem republikansko gibanje tako močno, kakor sedaj. Osebno sem prepričan, da za republikansko idejo ne stoje le meščani, pač pa tudi kmečke mase, dasi je kazen štiriletne ječe odmerjena somišljenikom republikanizma. Vsled tega je jasno, da je nova organizacija tajna, vendar vsled tega nič manj močna. Imamo že skoro parlament in mnogo bivših častnikov je naših privržencev. Kako je to gibanje močno, dokazuje že vladino početje, ki z vso silo tišči pokret ob tla. Moja pot v Pariz je v zvezi z odločbo »Lige za ljudske pravice,« iz leta 1923, t. j. osvoboditi madžarsko repu- bliko od reakcije. Tam hočem urgirati izvedbo te odločbe. Upam, da moja akcija ne bo brezuspešna, vsaj sta takratno odločbo podpirala Herriot in Pain-lev6. In kako si predstavljam osvoboditev madžarske Republike? Clarkov pakt, uresničen 1. 1919 ob prisotnosti vseh madžarskih strank pravi, da o državni formi Madžarske odloča ljudsko glasovanje. To je platforma, katere se je madžarska republika dvakrat poslu-žila. Prvič je Horthy izvoljen proti volji naroda, proti volji narodnega zbora, za državnega upravnika in drugi pač, ki je bil tudi politično pomemben, je pričel Bethlen, ki je brez dovoljenja narodnega zbora precej omejil volilno pravico. Žalibog je evropska javnost prehitro pozabila ta nasilja. Da obrnem pozornost Evrope na to in da urgiram izvedenje Clarkovega pakta — s tem prične moje delo v inozemstvu. Revolucija na Kltalskem. Državljanska vojna divja na Kitajskem že več tednov. Že od revolucije Juanši-Kaia 1. 1911 je Kitajska ognjišče nepretrganih domačih bojev. Enotnost Kitalske spada že v preteklost. Po padcu cesarstva so nastali spori med posameznimi provincami in odpor nekaterih proti republikanski vladi je bil tako velik, da so se odločile od kraljestva središča, kakor n. pr. v Mandžuriji, kjer je energični vojaški diktator Čans-so-Iin izvojeval zemlji samostojnost. Nič drugače ni bilo z južnimi provincami, kjer se je pojavil slavni politik dr. Sun-yat-sen. Ta evropsko naobraženi mož je zbral okrog sebe vse osebnosti separatističnega gibanja na južnem Kitajskem. Njegov cilj Je popolna avtonomija In neodvisnost od Pekinga. Južne razmere, popolnoma različne od onih na severu i v kulturnem, gospodarskem i v socijalnem oziru, so podpirale njegove težnje, da so pognale želje po samostojnosti v teh krajih kmalu globoke korenine. Vlada v Pekingu s prezidentom Wu-Pei-Fu je bila proti tema dvema revolucijskima poloma na severu in jugu skoro brez moči in je trpela razmah revolucljonarjev. Že sicer Je bila pozicija Kitajske vlade zadnje leto dokai slaba zaradi neuspehov v zunanji politiki, kjer so se uveljavljali bolj in bolj cilji tujih velesil, kakor Amerike in Japonske. Tako je revolucijonarno gibanje skoro neovirano naraščalo. Gubernatorji številnih južnih provinc so se priklopili dr. Sun-yat-senu in v zadnjem času je storil to tudi gubernator Či-Kiang, v čigar oblasti je rnesto Šanghai, bogato pristanišče m strate-gična točka. Te okolnosti so bile neposredni povod izbruha revolucije, ki ima značaj pravne vojne med južno armado, ki Jo vodi dr. Sun in med vladno vojsko, ki Ji poveljuje general Tami-Tiang-Su. Vojska revolucijo-narjev Je zelo številna, izborno organizirana fn je oborožena tudi z letali. Sam Čang-So-Lta je okrepil voisko 2 180.000 tisoči mož. Ta ojačenja so pripomogla revoluci-jonarjem že do dveh 2mag, dasi vlada trdi, da so se v zadnjem času njene pozicije zboljšale. Zdaj je središče bojev Šanghai. 'i. Petru*ewski: Kavina ilica. V hiši duhovna Kobiietanskega je vladalo že dva dni mračno razpoloženje. Celo gospodinja ljubezniva gospodična Nelly, le bfla slabe volje, in je le 2 nejevoljo vršila svoje dolžnosti. Da celo jokala je... Župnik le bil nervozen in njegov pogled mračen kakor oblak. Kajti nekaj čudnega se Je zgodilo: kavina žlica je na nepojasnljiv način Izginila. Ne da se trditi, da Je bil duind pasrtfer občine Przekaii Vjelkije, skopuh (večina njegovih kolegov je živela skromnejše, kafer en), toda kakor je -že pač na tem svetu. žlica ni podobna žlici in župnik Kobile-tanski ni mogel prikriti svoje jeze. Le zbiralci in starinarji ga lahko razumejo... Iz njegove izbrane, celi okolici po-znane zbirke je Izginila redka kavina žlicu. Šele pred kratkim io je odkril pri nekem starinarju, ki mu je prisegal in klical boga za pričo, da je sam .veliki Napoleon jedel s to žlico pred svojim pohodom na Moskvo. In zdaj ta dogodek. Bivši župnikov prijatel! Iz mladih dni, notar Karel Domančev&kl. ki ga je obiskal, je včeraj odpotoval in eno uro po njegovem odhodu so že zapazili, da manlka ta Tedki predmet. Gospodinja, gospodična Nelly, le sama Iskala pod omarami in kovčekl, toda tudi župnikov talar je trnel v okolici kolen rtedove iskanja. Našli so prstan z dijaman-tom, ki ga Je gospodična Nelly prejšnji teden izgubila, potun dvoje bakrenih novcev In pol srebrnega rublja, toda žlice nikjer. Župnik je cstno ozmerjal nekega delavca zaradi brezpomembne zakasnitve, na-jaCIl dvema spokorjenkama 50 ponižnih poklonov za zveličanje duše in pričel razmišljati potem zopet o vseh podrobnostih ised tem dogodkom. Včeraj i« bila žlica še tu, dali so Jo gostu h kavi in potem je iz* itollfc,.. Kakor bodeča kača se mu je vsilil sum, se je trudil, da bi odgnal io misel. »In vendar... toda nemogoče... Notar, jgtaden mož... ne, ni mogoče... in ven- ; »Vse je mogoče,« mu je Šepetal satan v jtho in oCe Marsalij je nehote v mislih razporejal vse posameznosti. It več kakor deset let ni videl svoje-M Prijatelja iz mladih let. Karla Domaniev- ■hE?. „ ‘-i'-.' rV- n? §: mm p:M fer- skega. Bil je vesel možakar v štiridesetih letih. Prišel Je popolnoma nepričakovano. Gospodar se je iz celega srca razveselil obiska ta takoj razkazal svojemu Prijatelju gospodarstvo ta stanovanje. »Tu le jedilnica, saj sl Jo boi med kosilom še bližje ogledal. Tu je moj kabinet in sprejemnica; sobe za gospode nimam, ker je stanovanje precej majhno, vendar toam prostorno sobo za baš tako prijetne obiske, kakor si tL Tu je moja spalnica...« je dejal oče Marsalij. odprl vrata v neko Izbo. kjer je stala polica iz surovih desk, pokrita z majčkeno blazino in navadno prevleko. »To le tvoja spalnica?« se je začudil gost. Od takega ležišča bole vendar vsi udL« »Kaj hočem! Utrjujem svoje telo ln dajem tako župljanom dober zgled... V mojih letih človek ne misli na udobnosti: čas je, da se pripravi na zveličanj« duše... Le v pokojnem telesu ždi močna duša...« Gost Je opazoval gladko- rožnato, okroglo in sveže prijateljevo lice tn se komaj vidno nasmehnil. ' »In kaj je v tej sobi?« je vpraiai potem. »Tu stanuje mola sorodnica, devica, ki mi vodi gospodinjstvo,« je izjavil gospodar in odprl Tahlo prislonjena vrata. Devica najbrže ni razmišljala o močni duši v utrjenem telesu, ker je bila njena soba opremljena z izbranim okusom in precej koketno; sredi »obe je stala pod celo goro Manin precej široka postelja^ »Ona je izvrstna gospodinja. V hiSi vzdržuje vzoren red in se osebno zaiHma za vse... Toda moških ne more trpe«. Že marsikateri ugledni snubec se je potegoval za njeno roko is tudi ja« sera ii svetoval naj se poroči, pa me noče prepustiti usodi... To je res zvesta sorodnica...« S temi besedami je župnik karaktertziral svojo gospodinjo in zaprl vrata. Potem so sedli k domačemu obedu, kjer seveda ni smelo manjkati dobrega starega ogrskega vina. Nato Je pokazal gospodar svojemu gostu slavno originalno zbirko. Gost je bil zelo zadovoljen; jedel Je z blagoslovljenim tekom in vzel od vsega, kar so prinesli na mizo. Z obrazom poznavalca je pokušal vino. Hvalil je gospodično Nelly, toda bolj od vsega ga je zanimala starodavna zbirka žlic in najbolj mu Je ugajal naposled nabavljeni kos. Končno Je celo »rosil, ual tnu proda to žlico. o*1*oo«ar l* bil vesel in žalosten obenem. Ni se hotel ločiti od tega redkega eksemplaria, obenem pa bi tndl nerad užalil prijatelja z negativnim odgovorom. Po kratkem pomisleku je torej sklenil, da mu podari dve drugi žlici. Toda gost ni hotel o drugih žlicah ničesar slišati. Njemu je od cele zbhke ugajala le napoleonska žHca... Ko pa je uvidel, da se prijatelj ne more odločiti, je prosil, da mu naj dajejo to žlico vsaj h kavi ta čas, dokler bo trajal njegov obisk. (Kdo bi sl ne štel v čast, da lahko meša kavo z žlloo, ki jo je rabil veliki Napoleon.) Župnik je bil ves srečen. Tako je bil volk sit In ovca cela. : Prijatelj je ostal dva dni; njegov apetit ni ponehal in pil je z naslado, hvalil okroglo Nelly in občudoval Tedko žlloo. Včeraj, po kavi, se je zahvalil za Iju-beznjivo pažnjo, se poslovil ln odpotoval. In «io uro pozneje so že odkrili, da manjka redka žlica. Minulo je že šest dni. Oče Maršalu se nikakor ni mogel domisliti, kam bi žlica prešla. V hiši je imel le staro, več let pre-skušeno služinčad. Toda razen tega bi se nihče ne drznil okrasti svojega dušnega pastirja. -To bi bil nezaslišan greh. Kdo je torej to zagrešil...? , »Nihče drugi, kakor on'.., je župnik žalostno razsodil. Počakal Je še par dni, potem se Je pa odtočil pisati prijatelju. »Pomisli dragi prijatelj,« je pis*' °^e Marsalij med drugim, »takoj po tvojem odhodu Je Izginila napoleonska žlica, ki sl »o tako občudoval. Ne morem misliti, da bi J® kdo ukradel. Najbrže si Je nekdo dovolil šalo. Toda veš. če šala traja en. dva dni, že še gre. toda ta šala traja zdaj že drugi teden. To Je malo preveč In vzbuja raz«* sumnje...« Čez tri dni Je prišel odgovor, kjer mu je prijatelj med drugim pisal tudi sledeče: »Ko bi ti vedel, kako sem se razžalostil, ko sem izvedel o tvoji izgubi! Mnogo boljše bi napravil, če bi ml žlico prodal. Res Je več šal na svetu — spominjam se, da si mi v šali pravil, da spiš v izbici na trdem ležišču iz desk... Dragi prijatelj, če en, dva dni ne spiš v »vojl Izbici, že še gre, da se pa en cel teden nisi dotaknil svoje postelje, to je malo preveč ln vzbuja različne sumnje... Župnik Je uganil, kaj misli in takoj so našli žlico. Ki« i« toni Ul* iitoa? Ker je posegel Cang-so-Hn tudi v ta spor, se zdi. da smejo revolucijonaTjl upati ria uspeh. Če zmagajo, pade prezldent in vlada. Na mesto prezidenta reflektira sam Čang-so-lin. Kitajska bi potem razpadla na več provinc, združenih v federativni Uniji, kar bi bil uspeh ameTikansko-angle-ško-laponskih teženj proti nemško-ruskim. Nobena tajnost ni, da ti dve skupini vodita že dolgo nekrvavi boi za zmago te ali one skupine. Vladna vojska in deloma tudi revolucionarji na severu so po volji rusko-nemških ciljev. Nemčija in Rusija sta v- juniju t. L sklenili prijateljsko pogodbo s Kitajsko vlado in sovjetski poslanik v Pekingu. Karahan je bil tam »persona gratissi-rna«. Rusija je priznala Mandžurijo Kitajski in kitajska vlada je odstopila sovjetom man-džuTsko železnico. Na ta način se je hotela Kitajska vlada maščevati evropski in ame-rikanski diplomaciji. Vsled tega so Anglija, Francija in Amerika izgubile interes za avtoriteto kitajske vlade in Karahan jih celo dolži, da so izzvale revolucijo in posredovale sporazum med voditeljem juga dr. Sunom in organizatorjem severnih revoluci-jonarjev Cang-so-litiom. Tako v sedatiji kitajski revoluciji ne gre le zi| usodo današnje vlade in bodočo državno formo tega kraljestva, pač pa se borita tudi dve skupini velesil za svoj vpliv na Kitajsko in njeno prebivalstvo. Politične vesli. = Okoli vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Angleško časopisje poroča, da je za vstop Nemčije v Zvezo narodov iskreno samo državni kancelar dr. Marx, dočim je stališče zunanjega _ ministra Stresemanna manj iskreno. — Verjetno je, da bo moral dr. Marx skleniti kompromis, če bo hotel pridobiti zunanje gamtaistra za vstop Nemčije v Zvezo narodov. — Angleško časopisje je splošno za sprejem Nemčije v Zvezo narodov, noče pa ničesar slišati o nemških pogojih za vstop. V istem zmislu so se izjavili tudi vodilni angleški politiki. »Daily Espress« poroča, da so stavili Nemci za vstop v Zvezo narodov sledeče pogoje: Povrnitev bivših nemških kolonij, preklic nemške vojne krivde in pospešitev izpraznitve PoruhTja. Angleži o teh pogolta nočejo ničesar slišati. —• Francozi niso nasprotni vstopu Nemčije v Zvezo narodov, pravijo pa, da mora Nemčija izpolniti iste pogoje, ko vsaka druga država. Privilegijev ne morejo Francozi priznati Nemcem nobenih! = Volitve v danski parlament so dale sledeč rezultat: Socijalnl demokrati »o dobili 678 vol. inož (1. 1920 528), radikali 171 (1. 1920 171). levi liberalci 443 (492) in konservativci 375 (357). Socijalni demokrati bodo pridobili najbrže dva mandata. Vlada je ostala v manjšini. — Kako izgleda madžarska razorožitev. Nadporočnik madžarske carinske straže Geza FrelbergeT le imel prepir z desetnikom carinske straže Siivegesom. Tekom prepira ie desetnik ustrelil nadporočnika s puško in pobegnil. Kmalu nato pa je ustrelil še sebe. To poluradno poročilo potrjuje. da ni madžarska carinska straža no-beua civilna organizacija, temveč vojaška, kar sledi tudi lz tega, da ni podrejena fl-nančnemu ministru ampak brambnemu ministrstvu. Gospod Apponyi pa bo lagal še naprej, =-• Konferenca v Benetkah. V sredo se Je pričela v palači tukajšnjega železniškega ravnateljstva konferenca zastopnikov železniških uprav Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Nemčije, Švice, Norveške, Švedske, Danske in Italije. Na tej konferenci bodo razpravljali predvsem o pomorskem Prometu beneške luke in o direktni italijan-sko-nemiki tariii čez Brener. Konferenca se bo zaključila 27. t. m. =■ Bol za agrarno carino v Pragi. Praški parlament ie včeraj doživel tako zv a ul dan krize, ki je imela za svoje težišče v ta-kozvanem’ svetu petih, kjer se je vodil hud boj s strani narodnih demokratov za trgovinske pogodbe in s strani agrarcev zaradi zakona malih najemnikov in zaradi agrarne carine. Da se politična situacija razjasni, le bilo sklenjeno, da se mora še Isti dan doseči sporazum. Izid posvetovanj ie tajen, vendar se govori, da bo vlada uvedla agrarno carino. Agrarci zagotavljajo, da ta carina ne bo imela zdaj tolikega efekta, kakor bi ga imela, če bi se uvedla takoj, ko so se pojavile prve zahteve agrarcev. V četrtek bo na dnevnem redu trgovinska pozodba z Italije. Razstava češke modeme umetnosti. Vodilno Češko umetniško društvo »Ma-nes« je ya povabilo Narodne Galerije priredilo v bivšem Jakopičevem paviljonu razstavo češke moderne. Razstava ima zasluge za poglobitev češko - slovenske vzajemnosti in dale nam Slovencem vpogled v stanje umetnosti na Češkem. Ena poteza je za to češko moderno reto značlna. Čehi so se, pravi prof. Matžjak, pero te češke moderne, leta 1848. osvobodili jarma »sterilne nemške umetnosti, pod katere uplivorn se je češka umetnost tako enostran-razvijala« ta se orientirali na zapad, začeli so odhajati študirat v Pariz, kar delajo še dandanes.’ Začelo se je koketiranje s pristno umetnostjo, češke revije so leli francoski kritiki počaščati s svojimi članki, Mafatki se je celo posrečil (gotovo se je zelo potil zato) vstop v Rodinovo delavnico in Otokar Kubin »se je zdTUŽil s francosko kulturo« m postal (to se še ugotavlja!) Coubine. Danes je peresu češke moderne za kvaliteto slikarja na vso moč odločilno to, »da je leta in leta živel v Franciji in postal tudi tam znan in priznan.«* Rezultati tega vročega objema obeh umetnosti so tu: konec je lepe, stare domače tradicije češke umetnosti ta njen najvidnejši znak je — francoski import. Zdrava pisana holka sl je navekla cunje Pari-žanke, govori francoski, ima montmartrsk« manire in rdeče, bose češke noge. Čeh in Francoz — sta dva ipiselsastna svetova. Čeh ne moTe misliti In čustvovati po francosko, to je gotovo. Da je pa to res, vidiš pri Koničku, iz katerega gleda kriva razumljen Derrain iz Bille spačen Bracque, iz Piskača In Wachs-rnanna bolan Picasso, iz Muzike čuden Rousseau, iz drugih neverjeten Flamink, Citon-ne, iz kiparjev Rodin ta Bourdelle. Še od dale! niso ti Čehi pioniknili v globoki smisel rabe barve pri Cezannu, ne v formalno logiko Derrainove gradbe, v rafinirani trodimenzionalni ekvivalent Picassovih obrisov (poglej Kremličkovo linearno igračkanje!) — saj tega niso mogli, saj niso niti južnjaki niti romani.. Ostalo le pri posnemanju zunanjosti, vendar svojega »barbarskega severnjaštva« pod to importiTano obleko niso zakrili: neglede na sike pod vplivom monakovske Jugend s svojimi ganljivimi, ni časodobnimi občutji (Dvofak. Hudeček), neglede na Klimta v Preislerju ta Pechsteina (ne govorim o kopiranju, nego s temi primerami opisujem stil ta ideinost slik) v navideznih Flaminchovcih, naj opozorim in postavim Nejedlyja, ki gradi kakor Derrain, pa uprizarja sentimentalne solnčne vzhode, da jasno vidiš: tole je Francoz Derrain v tej sliki, tole je pa Čeh Ne-jedly s svojim solnčnim vzhodom. Oboje je samozase lepo, skupaj pa ne gre kakor kubizem in občutje ne... Menimo, da imajo Čehi od vsega tega francoziranja samo izgubo časa in da bi bilo bolje, da se vrnejo iz Pariza v Prago, in skušajo ustvarjati v okvirju lastnega, tradicionalnega miljeja, iz vonja lastnih tal, pa bomo videli vstati veliko češko umetnost namesto teh žalostnih, bi rekel celo katastrofalnih zablod! Nič pomembnega ni mo-»oče vstvariti s tulim perjem. V resnici, še najbolj Čeh Je na tej razstavi oni čutni, mesnati zaostanek iz predmetnega XIX. stoletji Švabinski, kakor ni sodoben, pa je Iskren in raznoličen. Oni smisel za realnost, snovnost, za bar vnos t gleda iz njega, ki je tako lasten, stari, dobri češki sliki izza Manesa. Med modernimi ima največ kvalitete Vincenc Beneš, čegar Deklica z vrčem se mi zdi najboljša slika ria razstavi, dalje pritegneta i Žena ta Tihožitje. To je ona objektivna, statična zgradba nove Tensance, to je obdelava telesa, to Je barva, kompozicija ki jo Išče naš čas, da! Originalen je dalje A. Prochazka s svojim sicer doslednim kubizmom, a naravnost severno po vdati eno predmetno noto (posnemanje steklene, voščene industrije), ki mahoma omogoči vizualno doživetje formalne ideje v slikah, ki so I barvno dekorativne. Škoda, da nista razstavila 1 O. Kubin ta Bilek. Kiparji so razstavili utrudljivo množico glav v še vedno rodinovskem stilu. Neke Štursove in Sponlelove glave niso brez kvalitet, čuditi se pa človek more, da J« isti štursa. ki je ustvaril počivajočo plesalko z domala aziatskim plastičnim umevanjem — napravil i Ikarosa, ki Je naravnost šolski primeT, kaj moderna plastika ni. Misli si človek današnji, bronaste oblake in človeku ki plava na njih v zraku ali pa si misli Štursovega Ranjenca v Pragi ali pa čeclrov spomenik — kot plastike v XX. stoletju! —■ JIHhovskl Je razstavil Pastirčka ki ugaja po svoji, kljub enostavni silhueti zelo modro premišljeni, zek> razgibani a sklenjeni formi, ki da očesu brezhibno zdrkniti po površini ln okrog forme v globino, škoda da Guttslreund ni razstavil kal več. V grafiki prevladuje obrt. V arhitekturi, pravi Matejček v katalogu razstave, se Cehi niso mogli obrniti v francosko smer ampak so se Izkazali kot »srednjeevropejci« (kar — za Boga! so bili in bodo) In ne taji VVagner - Pleničitoove tradicije. Geometrično barvajo alt izpiastlku-jejo fasade, ki mrgole luči ta senc Kakor v baroku — negacija stene pa le — bi rekel »ekspresionističen* element, ki it tako žeto lasten modemi srednjeevropski uoKtnosu, V. * V tej potezi se naši braije Srbi in iirvatie prav njč ne razlikujejo od bratov Čehov. *> Se pred volitvami bo dosežen sporazum. Na vprašanje novinarjev, če bo sklenjen sporazum šele po volitvah je odgovoril Radič: »Ml bomo 4U v volit v* 2« 2 goto* Tim sporazumom, ne samo z obrisi sporazuma. Stvar s« sledeče Tazvija: SU bomo v volitve, da se na srbski strani dobi formalno privoljeule v sporazum, ki ga dosedaj še ni. - O nalčnu delovanja sedanj« vlad« s« je Izrazil Radič sledeče: Mi bomo spremenili sedanji način dela v ministrstvih. Pri nas ne bo nobenih intervencij, nobenih privatnih strank, nobenih črnih kav ta nobenih gospodi^«1- Ministrstva bodo delavnice. Vsaj polovico svojega časa morajo prebiti ministri zunaj, ker drugače postanejo birokrati. Nihče se ne bo sprejemal, pa naj bo kmet ali gospod. Pritožbe pa se bodo lahko oddajale naravnost ministru. Ministri morajo delati, ne pa sprejemati deputacUe. Vsi zaostanki morajo biti tekom meseca rešeni ln potem mora biti rešen vsak akt v 48 urah. Po ministrstvih se mora delati tako hitro, kakor v Sankah. Mora se delati, kakor v Ameriki ali Angliji, Kako to dosežem«-e tem *su> se raztovarjali včeraj. Dnevne vesti. Celjskim Slovencem! Kot 20 letni politični delavec celjski smatram za svojo dolžnost pred obč volitvami celjskimi v zadnjem trenutku Pozvati celjske Slovence k pametni uvidevnosti, če bi bile vse slovenske stranke z Nemci sklenile sporazum zaradi občinskih volitev, bilo bi to razumljivo. Ako se pa druži en del Sloven-sev z Nemci v borbi proti večini Slovencev, ki so organizirani v nacijonal-nih strankah, tedaj je to pripisovati izključno le nezgodam v lokalnem vodstvu političnih strank. Ker še narod jugoslovanski ni konsolidiran in bodo nacijonalna in kulturna centra, kakor je mesto Celje, še dolgo časa v zgodovini celega naroda igrala merodajno ulogo, morajo celjski slovenski volilci v zadnjem trenutku popraviti, ve je bilo kaj zgrešeno. Izhod iz položaja je edino ta, da se smatrajo občinske volitve celjske, kakor je tudi prej ziniraj bilo, kot nacijonalno vprašanje in ne kot politično strankarsko vprašanje. Zastopniki narodnega bloka bodo imeli dolžnost v občinskem zastopu smatrati se le za pooblaščence volilcev v nacijonalni in ne v strankarski politiki Ker bode proporc dal zastopstvo tildi drugim grupam, prišle bodo vse smeri do neke veljave. Medsebojno Številčno razmerje pa v tem slnčaju ne Dride v poštev. Pod tem geslom naj gredo celjski slovenski volilci na vo-li&e, ker jih zadene sicer pred celim narodom ogromna odgovornost! Dr. Vekoslav Kukovec. — Nove kmetijske Šole. Poljedelsko ministrstvo je zahtevalo kredit v znesku 50 milijonov dinarjev za otvoritev novih kmetijskih šol v državi. — Poljedelska fakulteta. Podpisan Je odlok o osnovanju poljedelske fakultete na beograjskem vseučilišču in s tem je to Vprašanje definitivno rešeno. — Razpis službe. Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru je razpisano učno mesto za zgodovino In zemljepis kot glavna predmeta s slovenskim učnim Jezikom. Prošnje je nasloviti na prosvetno ministrstvo v Beogradu, a vlagajo se pri prosvetnem oddelku za Slovenijo v Ljubljani najkasneje do 16. oktobra t. 1. — Zračni promet Zagreb-Osijek-Beo-*r«w. Zastopniki mednarodne družbe, ki hidroplanski promet med Evropo in , Predložili osiješkemu županu na-7”_/* Mdroplansko zvezo med Osijekom, fr -,111 *n Beogradom. Zračno potovanje ..i" n v Beograd bi trajalo dve uri. a o w 35 švicarskih frankov za eno osebo. ~ Strašna poplava v Petrogradu. Po •vrocilih iz Moskve je visoka morska plima poplavila Petrograd. Voda stoji do 3 metre visoko po ulicah. Poslopja, ladjedelnice In tovarne, ki stoje blteu moTske obale, so porušene in pod vodo. Pokvarjene so vse telefonske in brzojavne naprave. Voda še vedno narašča in razdira nasipe ob Nevi. Katastrofa je nastala nepričakovano in prebivalstvo je v velikem strahu. Iz Moskve 50 odše v Petrograd TeŠlne ekspedicije, ki Pa morejo le z veliko težavo vršiti svoje 5«k>. Število žrtev Še ni ugotovtjeoo, ven-d*r jih bo zelo veHko, ki so našli smrt v valovih. — Amerika sežiga ladie. Iz New-Yor-*# Poročajo, da je amerUcanska vlada sklenila sežgati 518 lesenih ladij, ki 90 bile **rgjene med vojno. Do tega sklepa je AJnerika prišla radi tega, keT te ladje ne odgovarjajo sedanjim razmeram. — Mac Donald bolan. Angleški listi poročajo, da je Mac Donald obolel na pljučni bolezni, imenovani bronchltls. — Tatvine pri subodškl železniški direkciji Proti subotiikemu šefu železniških delavnic Pavlu Rennenkampfu, mlajšemu bratu znamenitega ruskega generala Ren-nenkampfa je uvedena preiskava radi številnih tatvin, ki jih je izvršil na kolodvoru. Ugotovljeno je, da je Rennenkampf že dalj časa kradel v tamošnjih Žel. delavnicah raz-ne Predmete, katere je nosil domov in jih prodajal. Pri hišni preiskavi Je policija našla več državnih stvari in se po dosedanjih odkritjih računa, da Je Rennenkampf oškodoval državo za preko 100 ti90č dinarjev. — Ablturllensktl tečaj na trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje v ta tečaj se Vrši dnevno ob uradnih urah v poslopju ‘UinIČne srednje šole, Aškerčeva ulica 9. {•■ nad. Predavanja se prlčno dne 3. oktobra ob 8. uri zjutraj. — Ravnateljstvo. — Številne nesreče v ameriških rudnikih. V ameriških rudnikih se dogaja veliko več nesreč, kot v belgijskih, angleških aU bancoskih, daslTavno so slednji veliko nevarnejši, Vzrok je v tem, da amerikamsk! lastniki rudnikov ne posvečajo nlkake paž-nje za življenje svojih delavcev. Mnogo rudarjev je izgubilo zdravje in celo življenje ravno vsled brezbrižnosti In neuvidevnosti lastnikov rudnikov, ki nočejo uvesti varnostnih mer, kakor so predpisane v Evropi. Naši delavci, ki po večini ne poznajo angleškega jezika, se ponesrečijo dostikrat radi tega, ker ne znalo čttatl svarilnih napisov Po rudnikih. Kakor se tedaj vidi, Amerika ni ravno obljubljena dežela za naše Izseljence In naj zato ostane doma vsakdo, ki ima količkaj sredstev, da se more preživljati. — Urad za delavsko statistiko v VVashingtonu sporoča, da so žlvljenske potrebščine v Chlcagl za 72 odstotkov dražje, kot pred volno. Kar je popreje n. pr. stalo 1 dolar, stane sedaj 1 dolar 72 centov. Delavske plače pa so znižane na one, ki so lih prejemali delavci L 1920, ko je bila draginja naivečja. Sedal pa, ko je začela dra-.linja zopet rasti; so ostale plače znižane. NaraSčuJoČo draginjo povzročajo predvsem razni borzni špekulanti. Draginji se pridružuje še brezposelnost, tako, da mora delavec dati zadnje prihranke za prehrano. — Novozelandski vseljenJškl minister je IzjavU, da nova Zelandija sprejme le toliko vseljencev, kolikor Jih faktično more zaposliti. Priseljenci iz mest ne morejo imeti uspeha v poljedelstvu in radi tega Nova Zelandija sploh ne želi takih priseljencev. Ig. -' • Ljubljana, 25. septembra. — čuden prirodnl fenomen. V zadnjem času je nastalo po vseh krajih toplo ta soln-čno vreme. Solnčna toplota je vzrok, da nekatero drevje ponovno poganja. Tako poročajo iz Križevcev, da je na več mestih znova zacvetela lipovka (španski bezeg ali holer). Po vrtovih so začele drugič cveteti jablane. Ljudje s čudenjem opazujejo te priročne fenomene. —■ Velika brezposelnost po tovarnah vlada v Ameriki. Veliko to var en je ustavilo svoje obratovanje in odpustilo delavce, druge zopet so omejile obratovanje na 2 do 3 dni v tednu. To velja zlasti za predilnice, usnjarske tovarne, tovarne svilenega blaga, sukna, papirja, ladjedelnic, strojev, železolivaren itd. Velik de! brezposelnih delavcev je ostal brez življenjskih sredstev, posebno v Kaliforniji in Washingtonu. Tudi v okolici Chicage se že opaža brezposelnost. — Koliko nepismenih ljudi je v Ameriki. Po neki amerikanski statistiki je v Ameriki, ki šteje nad 100 milijonov prebivalcev, nepismenih 4,931.905. Od analfabetov je 3,168.165 pravih Amerikancev, a 1,763.740 tujcev. Med analfabeti v Ameriki zavzemajo največje število ženske. — Kitajsko ministrstvo prosvete je izdalo vsem kitajskim dijakom, ki nameravajo odpotovati na študij v Ameriko, naj to namero opuste, češ, da je vzgoja na ameri-kanskih visokih šolah slaba in površna in da se diplome težko dobe; Če pa se že dobe, gre to zelo počasi. Istočasno ministrstvo opozarja izseljence, da v tujini ne sprejemajo tujih imen in naj v vsakem o2lru ostanejo zvesti svojemu rumenemu poko-ljenju. — Nova francoska svetnica. Te dni je papež prečital v Vatikanu pred veliko množico navzočih dekret o kanonizaciji blažene Madeleine Postel, ki se je odlikovala z iz-redno čednostnim življenjem in je ustanovila zavod učiteljskih sester na francoskih šolah. Kanonizacija se izvrši prihodnje leto. — Zadnje oblačilo filmske dive. Nedavno smo poročali, da se je v Badenu pri Dunaju ustrelila filmska krasotica Eva May. kateri je bilo komaj malo nad 20 let in je imela že tri može; Ko so jo položili na mrtvaški oder, je imela na sebi dragoceno toi-leto s plaščem, ki je veljal 36.000 dolarjev, aii 2 in pol milijardi nemško - avstrijskih Maribor. Dr. Pavel Turner umrl. Danes je na svojem posestvu na Petrovem selu v Krčevini umrl senior mariborskih Slovencev dr. Pavel Turner, dobrotvor in buditelj Štajerskih Slovencev. Svoje precej veliko premoženje je zapustil v narodne in dobrotvorne narnene. Nova razkritja v zadevi umora Stel* cerjeve. Slika morilca Jelena, ki jo je policija Izložfla v oknu lcomisarijata je imela uspeh. Javil se je neki moški, ki je bil z Jelenom leta 1921. skupaj zaprt in je Izpovedal, da ga je kritičnega dne videl, ko je imel pri sebi čevljarski nož in bil okrvavljen. Neka ženska je pa na sliki spoznala moškega, ki jo je pred umorom štelcerjeve zvečer nagovarjal in vabil v Krčevino, pa mu seveda ni sledita. Nesreča. Izvošček Ivan Volker je včeraj v Studencih povozil z avtom neko šolsko deklico. Kolo ji je šlo preko nog. Nesreče pa je bila kriva deklica sama, ki je tik pred avtomobilom tekla čez cesto, tako da voznik avtomobila ni mogel pravočasno ustaviti. Tožbo proti »Vclkstimme« je vložila policija po § 103. radi članka »Der gesetz-liche Wahlbetrug Ist vollbrachtl«, ki ga je omenjeni list priobčil v včerajšnji številki in v katerem ostro napada državno oblast. Otvoritev umetnostne razstave Kos-Pir-nat-Stiplovšek se bo vršila v nedeljo ob 11. dop. v veliki kazinski dvorani Tatvina kolesa. Alojziju Lobniku, gostil ničarju v Radvanju je v no« od 22. na:23. t m. neznan tat ukradel iz gostilniške sobe kolo, vredno 250 dinarjev. kron. Prvotno so nameravali truplo sežgati z znamenitim plaščem vred vendar so ji drago oblačilo pred prenosom v krematorij odvzeli. Na tisoče ljudi, zlasti žensk, je romalo k mrtvaškemu odru mrtve lepotice, da si ogledajo njeno krasno oblačilo. — Žena odsekala možu glavo. Pred kratkim se je izvršila v vasi Presba, občina Trojstvo grozna družinska tragedija. Zakonca Bara In Josip Horvat, sicer premožna, sta vendar živela v večnih prepirih, katerim le navadno sledil medseboim pretep. Ko sta se lansko leto ob neki priliki sprla je Bata pograbila nož in ga porinila možu v trebuh, Mož je moral v bolnico, kjer Je ležal več tednov. Pred nekaj dnevi sa so našli Josipa Horvata v niegovi postelji mrtvega z odsekano glavo. Še isti dan se je Bara umorjenčeva žena. Javita policiji in priznala, da sta se z možem zvečer hudo prepirata. Ko je legel, je počakala, da je zaspal, nato pa je vzela ostro na brušeno sekiro in z dvakratnim zamahom odsekala možu glavo. —- »Godbeni odsek prostovoljnega ga-In reševalnega društva v Ljubljani« prireci tudi letos dne 5. oktobra svojo vinsko trgatev v veliki dvorani Mestnega doma. Letošnja vinska trgatev obeta biti ve-iezanimiva prireditev. Ob 2. url popoldne sprevod po mestu. Poleg izborne kapljice In Jedfl, pestrih narodnih noš, župana itd nastopi« tudi kot najznameriitejši zagovornik vseh tlačenih in obsojenih svetovno znani advokat Habakuk, ki bo »izrezal* vsakega iz zapora, ki je bil radi nespoštovanja pravil obsojen v hladno ječo. Za dušno In telesno hTano je tedaj izborno preskrbljeno. Začetek trgatve ob 4. ari popol-tr£arvi sodeluje godba Dravske divizijske oblasti in pevsko dTuštvo Kra-kovo-Trnovo. Vstopnina samo 5 Din, tako da je vstop vsakemu mogoč. Cisti dobiček je namenjen društveni blagajni In bolniškemu fondu In se tedaj preplačila hvaležno sprejemajo. — Odbor. . . — Kdor se v mladih letih navadi alko-hcdnih pijač, navadno postane kmalu po-F’P1f,nJ*!!*11«0- Zato naročite za mladino list, ki vceplja že od mladih nog mladini veselje ^enje. »Mladi Junak«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Ljubljana. liani^le nf°vL??dVetnIk 7 Li“*>liauJ. V Ljub- S st,«.””™ *• Š1fiStuf,Stle Prekoračenje policijske ure 4, nedostojno vedenje 2. 1— Aretacije. Radi postopanja 1, radi poneverbe 1, radi tatvine 1 oseba. ^ ^ ^ Til % h, % 'O Iz strankarskega življenja. Redna pododborova seja NRS za dvorski okraj se vrši danes 25. t. m. v prostorih Mestnega odbora, VVolfova ul. l.-I VSEM, ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO Prosveta. Ruski umetniki v Pragi. Praga je postala zadnja leta važno tori' šče premnogih, tostran meje s vol e domovine živečih umetnikov. Poleg znanih nam Hudoiestvenikov, Id prirejajo zdaj vsak©' letna daljša gostovanja v Pragi, nastopa od časa do Časa mnogo odličnih umetnikov vseh strok in vrši obenem veliko poslanstvo seznanjanja zapadne Evrope z rusko kulturo. Nedavno sta priredila lepo uspedl koncert ga. A. Lebedjeva In slavni basist Kulikovsklj, ki ga praški listi nazlvajo fenomenom v rodu ruskih basistov. Dimltril Smlrnov. slavni ruski tenor ima 25. t. m. svoj veliki koncert, J. Baklanov pa 2. oktobra. Baklanov odhaja v Ameriko ta bo pel pred odhodom tudi na Narodnem diva-dlu vlogo Rlgoletta in pa Jaga v operi »Otello«. Sienklewiczeve slavnosti na Poljskem. Meseca oktobra prepeljejo Iz Švice \ Varšavo kosti genijalnega poljskega pisate lja Henrika Sienkiewlcza in jih pokopljejo v katedrali sv. Jana, Cela Poljska se pripravlja k proslaval ta cel narod se spomni na Velikega sina. Istočasno se je tudi v Pragi že sestal komitet, ki ima namen prirediti spominsko proslavo poljskega genija. . .P811*®* ~~ K®1*!!, tako nazivajo glasbeni kritiki največjih ameriških listov stavnega ruskega pianista Aleksanrda Borovskega, ga, ki koncertira v Ljubljani v petek, dne 3. oktobra ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. Njegova umetnost ima tako kolo-salno moč, da si na mah osvoji sTca poslušalcev, med katere je došel popolnoma nepoznan, a jih po svršetku koncerta zapušča kot popolen zmagovalec. Kjerkoli se je še pojavil Borovski, povsod! pomeni njegov koncert izreden glasbeni dogodek. Petkov program jč izredno skrbno sestavljen ter obsega tako klasično nemško klavirsko muziko, kakor tudi moderno francosko In rusko. Občinstvo vabimo, da ne zamudi Izrednega užitka, vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Glasbena Matica v Maribora namerava v decembru t. 1. izvajati Anton Dvofa-kovo balado »Mrtvaški ženin« ža soli, zbor in orkester. Pevski zbor je s Študiranjem že pričel. Dirigiral bo ravnatelj Topič. Ramovš Franc: Historična gramatika slovenskega jezika. (II. Konzonantizem) v Ljubljani 1924. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna, 335 strani velike osmerke. Cena 260 Dtn, — Od tujih znanstvenikov že davno zahtevana in od domačih znanstvenikov in rodoljubov željno Pričakovana zgodovinska slovnica slovenskega jezika je pravkar začela izhajati. Nje pisec, redni profesor na vseučilišču v Ljubljani, je v znanstvenem svetu znan in splošno priznan strokovnjak. V tem prvem zvezku prinaša zgodovino slovenskih konzonantov v knjiž-nji slovenščini in naših narečjih, kakor se nam kaže v pisanih in tiskanih spomenikih našega jezika od 1. 1000 pa do danes. V knjigi je razloženih okroglo 2500 slovenskih besed, krajevnih in osebnih Imen; alfabe-tično urejeni registri dajejo možnost, da vsakdo te razlage takoj najde. — Celotna slovnica je proračunjena na sedem knjig; že prvi zvezek je dokaz, da bo delo, ne samo singularen pojav na polju slovenske znanosti, ampak tudi velikanskega pomena za slovansko jezikoslovje sploh. Cena prvega zvezka je v primeri z enakimi publikacijami v drugih Jezikih nizka. L. Lipovec: Prekvašeni svet, enodejanka (epilog k ciklusu »Spodobni ljudje«). Splošna knjižnica št. 34. v Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 64. Cena broš. Din 9. Enodejanka »Prekvašeni »vet«, ki je pravkar Izšla v založbi Zvezne tiskarne ln knjigarne kot 34. zvezek »Splošne knjižnice« zaključuje kot epilog ciklus komedflc -enodejank »Spodobni ljudje«. Ostale štiri že izišle enodejanke tega ciklusa »o: I čisto rodoljubje, II. Roka roko.... m, ,2ivetil« IV. Iskrena ljubezen. Vsaka teh petero ko-medjtc-enodejank je sicer zase zaključena enota, vend&r tvori ta ciklus idtjiro - sorod-dno skupino. Tipi oKb» kakor so bili zasno-vani v prvih štirih igrah, »o v bistvu po svojih temeljnih značajih ohranjeni tudi v epilogu. Naravno P a, da so vsled razlike časa (prve štiri enodejanke igrajo pred svetovno vojno, epilog Pa v prvem letu po svetovni vojni) prekvašeni, kakor prekvašen svet. Prejšnji malomeščanski, ozkosrčni, Pavšalni tipi so prevlečeni z lakom vojne in povojne mentalitete. Svet je prekvašen: Fdlm' sodnik dr. Fotrebin Je »voj skronmo-uaivni idealizem tudi v prekvašeni čas In' se mora — hočeš, nočeš — po daljšem kolebanju sam sebe Izločiti Iz tvojega materijaifsttčnega okrožja. Zapdetljaj te enodejanke, ki bi blja postala skoro dvodejanka. je zanimiv, dejanje pestro ta polno epizod. »Prekvašeni svet« je zelo prijetno in napeto čtivo: posebno bo pa prišel ob živahnem in tipičnem Igranju do polne veljave. Priporočamo zato vsem našim odrom to enodejanko, kakor tudi ostale štiri tega ciklusa »Spodobni ljudje« y uprizoritev. Sodišče. JUNAKI IZ BARA. V garderobi bara Emona je dal Jakob Kmetič nekemu ščenetu brco. Na to brco je reagiral lastnik pinča Pavel Seunig, katerega je brca bolj bolela, kakor psa, ki jo le dobil. Vnel se je na licu mesta hud prepir, ki se je nadaljeval potem v Prešernovi ulici. Vmešali so se v prepir, kakor je to običajno, tudi drugi popolnoma neprizadeti ljudje, nekateri so stopili na scraii Seu-niga, drugi pa so potegnili s Kmetičem. Nastalo je prerivanje in stvar je končala tako, da je odnesel Kmetič iz boja lahko telesno poškodbo na čelu. prizadeto z brco ter dve težki, namreč eno na roki, — bil mu je zlomljen mezinec in eno na hrbtu. Afera se vleče že od decembra lanskega leta In je končata danes s tem, da se je zagovarjal Pavel Seunig radi teh poškodb. Obto-ženčev zagovornik zanika sploh vsako krivdo. Kmetič izpove, da ne ve, kdo mu je zlomil mezinec In na kak način je zadobil to poškodbo, to pa ve popolnoma sigurno, da ga je Seunig brcnil s čevljem v čelo, pri čemer je dobil lahko telesno poškodbo. Tudi od ostalih prič ne ve glede težkih poškodb nobena ničesar izpovedati. Končni rezultat: Pavel Seunig je bil obsojen radi lahke telesne poškodbe v smislu § 411 k. z. na 100 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni v slučaju neiztirljivosti v 2 dni zapora, povrniti ima stroške pravde In kazri' in plačati takso 50 dinarjev. Od obtožbe glede težke telesne poškodbe pa je bil oproščen. § 104 s. k. z. Trgovski pomočnik Andrej Ivančič Iz Sent Vida pri Ptuju doma, nekaznovan in prodajalka Ivanka Štrukelj, nekaznovana, sta se vračala »skrivnostno-sladko ginjena. iz gostilne. Ker sta bila nekoliko Preglasna, ju je hotel policijski nadstražulk J. Jenko legitimirati. Naletel pa je slabo. Upila sta nad njim in ga razžalila z besedami: »Ali mislite, da boste dobili višji čin. Če naju zapišete? — Idite raje tatove lovit.« S temi besedami sta se pregrešila zoper § 104 s. k. z. Zato ju je gnal stražnik na policijsko ravnateljstvo, kjer so ju legitiml rali, a zopet Izpustili. Danes pa se zagovarjata pred deželnim sodiščem, Ivančič pravi, da le bil vinjen, da se vsled tega ne spominja, kaf je govoril, ve samo to, da je imel nekaj s stražnikom opraviti, druzega nič. Ivanka Štrukelj je bila pa »malo raz' burjena«. Vsled te male razburjenosti je tudi njo zapustil spomin, da ne ve več, kaj je govorila. Predsednik: »No, pa se vsedita, bo pa Jenko povedal!« Policijski nadstražnik Jenko kot priča zaslišan izpove v smislu obtožnice, z dostavkom, da sta obdolženca, ko sta šla iz policije, pela: »Kaj nam pa morejo«. Ivanka Štrukelj Je bila pa celo tako huda, da je kričala, da so »Slovenci osli«. Kazen je izpadla skrajno mio: Dobila sta vsak po 50 dinarjev globe, ki se Izpre-ineni v slučaju neizttrijivosti v 1 dan zapora. Spori, Drugo jesensko avtomobilno dirko priredi Avtomobilski klub dne 5. oktobra ob 2. uri popoldne na svojem dirkališču na »Banjici«. Spored: 1. Skupina: lahki motocikli do 550 cm3. 2. Skupina: težki motocikli preko 550 cm1. 3. Skupina: damska dirka malih vozov do 1000 cin*. 4. Skupina: avtomobili do 1500 cms. a) potniški vozovi, b) športni vozovi. 5. Skupina: avtomobili od 1500 do 2500 cm*, a) potniški vozovi, b) športni vozovi. 6. Skupina: dirka klubovih članov (vozači so lastniki sami). 7. Sku- pina: splošna dirka potniških vozov, brez ozira na ciiindersko vsebino. Prijave se sprejemajo do 1. oktobra 1924. Prijavnina do 1. oktobra znaša za motocikle 50 Din, za avtomobile 100 Din, od vsakega litra ci- linderske vsebine. Po prvem oktobru se plača dvojna pristojbina. Med dirko konkurenca (concours d’ elegance) najlepiih prijavljenih 2aprtih ln odprtih vo*H Prijavnina za konkurenco znaša 100 Dta. Posetriki dirke dobijo z vstopnico glasovnico s spiskom prijavljenih vozli. Prvenstvene nogometne tekme 28. t. m. Ne prostoru Ilirije se vrši v nedeljo, 28. t m. cela serija nogometnih prvenstvenih teketn. Ob 9. ujri dop. nastopita Korotan (Kranj) ta Svoboda, ob 10.30 rezervi Ilirije In Jadrana, ob tričetTt na 15. uri igrata Maribor In Hermes ter končno ob 16,15 L moštvi Ilirije la Jadrana. Za kratek čas. Tudi sredstvo. .-1 -• mrm Nek zelo dober nemški katolik je imel navado, da je vedno predno je šel k spovedi svojo ženo pošteno pretepel. Ko so ga vprašali, zakaj to dela, je odgovoril: Če se hočem spovedati, se nikdar ne spomnim vseh grehov, Id sem jih storil. Zato pretepam svojo Ženo tako dolgo, da postane jezna ta da mi potem prične očitati vse grehe, ki sem Jih naredil. NI razumeL Zdravnik: »Predno vas začnem preiskovati, mi morate reči, kaj pijete.« Bolnik: »če ste že tako prijazni, potem bi vas lepo prosil za »štamperl« slivovke!« Otroška. — No, Pepček. Kako se Imenuje Tvoj najmlajši bratec? »Se ne vem. Dosedaj Je ne moremo razumeti, kaj da govori. Se ena otroška. — Kako so stari Tvoji bratci ta sestrice. »Ančka je stara šest let, Pepček ima Štiri leta, Minka ima dve leti. koliko pa je star moj najmlajši bratec. Pa ne vem, ker je ravnokar prišel na svet Gospodarstvo. Domači trg. Porast dinarja ni imel večjega upliva na domači trg. Ves teden je bila tendenca mirna. Zanimanje za blago slabo, prav tako ponudbe pšenice. Cene so ostale nespremenjene. Pri koruzi nekoliko slabše. Promet majhen. Pšenica. Budimpešta ln Bratislava sta ta teden pokazali nekoliko več zanimanja za naše blago. Povpraševanje je bilo po Pšenici za oktobeTsko dobavo po 200 č. k. ex vlačilec Bratislava, plačljivo pri dospelosti blaga. Po tej ceni je pripravljenih nekoliko vlačilcev, ki bodo odpluli koncem tedna. Kupci so po večini veliki mlini. Z naše strani so bie ponudbe začetkom tedna razmeroma male radi padca češke krone. Te dni Je nekoliko bolje, ker se je češka krona popravila. Povpraševanje v notranjosti Je slabo. Mlini imajo še vedno dovolj stare zaloge, a po-raba moke je minimalna. V bačkem vagonskem blagu je ponudba zelo majhna In to zato, ker so kmetje zaposleni okoli koruze. Ponudbe v Sremu so velike in za 15 odstotkov cenejše, kot v BačkL Kupcev ni. Cene bačkemu blagu so ostale neizpre-menjene. Koruza. S staro koruzo Je kupčija skoraj prestala. Začelo se je trgovati z umetno sušenim blagom, ki lahko nadomesti staro. Sušena koruza se nudi dinarjev 240.— za takojšnjo dobavo. Povpraševanje za manjše koičine prihaja Iz Bosne za državne nabave. Na živinski sejem v Maribor Je bilo dne 23. t. m. prignanih 5 korij, 7 bikov, 82 volov, 211 kTav in 4 teleta. Debele vole so prodajali po 1225 do 1350 Dta za kilogram Žive teže, poldebele po liji—12 Din, plemenske 8 do 10 Din, bike za klanje 8— —12J?5 Din, debele krave 11.75—13 Din, plemenske 8 do 10 Din, krave za klobasanje 7—8 Din, molzne 8.75—1050 Din, breje 8.75 —1050 Din, mlada Živina 11.25 Din. — Obisk slab, ker vsi kmetje Še ne vedo, da so živinski sejmi v Mariboru Zopet dovoljeni. — Mero: volovsko I. 25 do 27 Din, II. 22 do 24 Din, ostala govedina 20 db 21.50 Din. teletina I. 27 do 30. U. 21 do 25, svinjina 22.50 do 40 Din za kilogram, X Trg v SeŽanf. Na zadnji tržni dan je bilo prignanih 1396 glav Živine in sicer 546 glav goveje živine, 532 svinj in 318 konj. Goveja živina se je prodajala po 4.80 do 5 I r za kilogram Žive teže. Sest tednov stari prašiči so bili po 120 do 160 Ut. Konji so bili po 2000 do 4000 lir. Kupčija je bila živahna. X Goriški Izvozni trg. Hruške po 0,60 do 1.60, grozdje po 0.90 do 1.40 jabolka po 0.50 do 1. krompir po 050 do 0.40. paradižniki po 0.25 — 0.30, breskve po 1.50 do 2.80 ta fižol v stročju po 050 do 1.10 lir za kilogram. X S praškega velesejma. V Prag! se pri. reja te dni velesejem s posebnim oddelkom za gozdarsko orodje. Instrumente in stroje za lesno Industrijo. Po pozivu čehoslovaškega poljedelskega ministrstva |e naš minister za šume in rude odredil delegacijo treh članov za oficijelno udeležitev. Istočasno sa vrši v Pragi tudi glavni letni zbor čeboslo-vaških gozdarskih strokovnjakov ki so doslej redno pošiljali svoje zastopnike na zborovanja našega šumarskega udruženja. Naši delegati so g. načelnik Jovan Gačič, na! rojak g. Ing. in sor. prav. Vojko Koprivnik, inšpektor, ter ing. Milan Marlnovič, gnid. svetnik. X K dvigu dinarla. »Trgovski list« pl« še. da so se dosedaj še vse razlage o vzrokih padanja ali dviganja dinarske veljave izkazale kot netočne. Samo ena razlaga se je vedno uresričila. Vselej, kadar je nate država kupovala devize je dinar zrastel ta vselej, kadar je prodajala tuje devize, je dinar padel. To dejstvo Jasno dokazuje, da izvršuje naša država svoje traasakeče na napačen način. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. oktobra t 1. pri intendanturi Dravske divizijske obla«! V Ljubljani glede dobave 15.000 kg petroleja Dne 16. oktobra L L pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave ražnega orodja. — Dne 17. oktobra t. L pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave plošč za vzmeti, spojnih zapori, glav odboJMkov itd; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave ražne pločevine, raznih kovin, raznih vijakov. žebljev ftd. — Dne 18. oktobra 1.1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave delov zavor; pri ravnateljstvu državnih železnic v ZagTebu glede dobave raznega orodja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Težko vprašanje. ^ — Kaj je Tvoj bodoči? »Res fie morem povedati. Moj sedanji je bančni uradnik.« Res jel — Kako morete vendar dajati prodajati ure ceneje, kakor pa daste sami za nje? «Qb, prav lahko, ker računamo pri popravilu ur več! Med doktorji Pri mizi je sedelo nekaj advokatov in nekaj zdravnikov. Med pogovorom reče nek zdravnik: »Je več ko čudno! Cim več advokatov sodeluje v enem procesu, tem pozneje je končan!« Pa reče advokat: »Imate prav! Toda še bolj čudno Je to, da čim več zdravnikov 1« pri bolnikovi postelji, tem bolj sigurno ia tem prej je bolnik mrtev.« Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. KUPUJTE I | »Narodnem Dnevniku«. pri onih trgovcih, ki oglašujejo v 112 ! rnCiRBlCEKIRROlIGHS: TARZAN IN SVET' Ko se je zopet zavedla, je ležala v goščavi pragozda. Bila je noč. Velik ogenj je plapolal sredi* jase, kjer je ležala. Krog ognja je čepelo petdeset strahotnih mož z zmršenimi lasmi in bradami. Njihove dolge roke so ležale na upognjenih kolenih kratkih, krivih nog. Nad ognjem je visel lonec in sem in tam so s koničasto palico jemali meso iz njega in ga požirali z živalsko požrešnostjo. Ko so možje opazili, da se je njihova jetnlca zopet zavedla, so ji vrgli kos tnalo okusne jedi. Padel je poleg nje na tla in ona je od studa zaprla oči. Cele dni je morala romati z možmi skozi gosti gozd. Bilo je vroče in ona je bila tako trudna in izčrpana, da se je komaj še vlekla naprej. Večkrat je omahnila in potem so jo kar suvali naprej. Ce se je spodtaknila ali padla, jo je njen spremljevalec tako obdelal s pestjo, da je morala iti dalje. Veliko poprej, predno so dospeli na cilj, so bili njeni čevlji raztrgani. Obrabila je podplate. Njena obleka je visela v cunjah in njena nekdaj tako bela in nežna koža je bila vsa razpraskana od grmovja, skozi katero so jo vlekli. Zadnja dva dni potovanja je bila Jone tako izčrpana, da jo vse grožnje in vsa prisilna sredstva in vsi udarci niso mogli več prisiliti, da bi se še vzdržala na svojih ubogih, krvavih nogah. Pošle so ji sile in ni mogla ne stati ne hoditi. • Ko so ji živine grozile in jo naganjale s pestmi, kiji in brcami, je ležala z zaprtimi očmi na tleh in prosila usmiljeno smrt, nai konča njeno življenje. Toda smrt ni prišla in možje so končno uvideli, da njihova žrtev ne more več hoditi. Preostalo jim ni drugega, da so jo naložili na rame in nesli. Pozno popoldne je ugledala Jane razpadlo zidovje mogočnega mesta, vendar jc bila tako trudna in ubita, da se ni niti najmanj zanimala zanj. Bilo ji je vseeno, kam jo neso; vsaj ni poznala nobenega sredstva, da bi ušla tem bestijam. Končno je vodila pot skozi dvoje zidov in potem v notranjščino razpadlega mesta. Prinesli so jo v pusto veliko poslopje in tu je ugledala okrog sebe stotine podobnih postav. Med njimi so bile tudi žene, ki niso bile tako strašne kakor možje. Ko jih je Jane zagledala, jo je obšlo rahlo upanje. Vendar ne dolgo. Žene ji niso izkazale nobenega usmiljenja, dasi je ni nobena zmerjala ah tepla. Ko so se je prebivalci zadostno nagledali, so jo prenesli v temno čumnato v podzemlju. Položili so jo na gola tla in ji dali v kovinastih skodelah vodo in jed. Teden dni je videla jetnica le žene, ki so ji prinašale hrano in vodo. Njene moči so se počasi vračale in k sreči ni vedela, kakšna usoda jo čaka. Čakali so namreč, da si zadostno opomore, da jo žrtvujejo solnčnemu bogu... * Ko je Tarzan s svojim kopjem rešil Claytona in Jane Porter iz Numovih šap, je šel počasi skozi džunglo. Mislil je le na bolečino njegove zopet odprte rane. Zdaj je bil vesel, da ni podlegel prvemu navalu ljubosumja. Samo desetinko sekunde še in Clay-ton bi bil mrtev. V tem kratkem hipu. Ko je spoznal Jane in njenega, spremljevalca in ko je vzel puščico zopet z loka, je vladala v Tarzanu surova narava. Ženo, ki jo je hotel imeti, svojo ženo, svojo tovarišico je videl v objemu drugega moža. Preosta-jala mu je torej le ena pot do svojih pravic: odstra- niti nasprotnika po običajih džungle. Toda predno je to izvršil, so se prebudila v njem nežnejša čustva njegove prirojene plemenitosti in pogasnila ogenj njegove strasti. Zdaj jim je bil hvaležen, da so mu zabranile izstreliti usodno puščico. Nič več ga ni bila volja, da bi se vrnil k Wazi-rom. Sploh ni hotel videti nobenega človeka. Moral je nekaj časa sam romati po džungli naokrog, da se je potolažila njegova bolečina. Kakor divje živali je hotel trpeti sam in molče. To noč je prespal v amfiteatru opic in več dni je hodil od tam na lov; ponoči se je zmirom vrnil v svoje zavetišče. Tretji dan se je zgodaj popoldne vrnil nazaj. Komaj se je za par hipov položil v mehko travo, ko je zaslišal od juga znan šum. Očividno si je cela četa velikih opic utirala pot skozi džunglo. Par minut je prisluškoval. Prihajale so proti amfiteatru. Tarzan je nejevoljen vstal in se pretegnil. Njegov oster duh je čul vsak zgib bližajočega se plemena. Ker je prihajalo z vetrom, je po duhu spoznal, da se ni motil. Ko so se opice približale amfiteatru, je Tarzan splezal na drevo in jih pričakoval. Dolgo ni čakal. Kmalu se je pojavil prvi, kosmati obraz med spodnjimi vejami na nasprotni strani. Krute, male oči, so se razgledale po areni, potem se je opica obrnila in oddala ostalim poročilo. Dejala je, da je vse v redu, in da lahko pridejo noter. Najprej se je voditelj počasi spustil v mehko travo in njemu so sledile ostale človeške opice ena za drugo; bilo jih je okrog sto. Same velike, težke opice in tudi nekaj mladih.-Par rniadičev je čepelo na kosmatih hrbtih svojih mater. Tarzan je spoznal precej članov plemena. Bilo je isto pleme, pri katerem je zrasel on. Veliko velikih opic je bilo še majhnih v njegovih otroških letih. V tej džungli se je igral ž njimi in šalil. Bil je radoveden, če bi ga še poznale, ker opice nimajo 0 LJUBLJANSKA POSOJILNICA ’ R. Z. Z O. Z. V v novopreurejenlh prostorih v Ljubljani Edini tihi pisalni stroj L. C. Smith & Bros [MB brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 6|l. dobrega snomins in jim tri leta pomenijo že ceJfl večnost. h opičjega govora je zvedel, da so prišle volit novega kralja. Njihov zadnji poglavar je pred časom poginil, ko se je zlomila veja pod njim in padel trideset metrov globoko. Tarzan se je pomaknil do konca naprej viseče veje, kjer so ga lahko vsi videli. Ostre oči neke samice so ga ugledale prve. Z lajajočim grgranjem je opozorila opica ostale. Par velikih opic se K zravnalo, da bi boljše videle vsiljenca. Z oskaljeni-mi zobmi in naježenimi lasmi so šle počasi proti njemu in mu s topim godrnjanjem grozile. »Narnat! Sem opica Tarzan!« je kliknil opičji človek v materinščini svojega plemena.- >Saj se me še spominjate! Ko smo bili še majhni, smo dražili Numo; obmetavali smo ga s palicami in orehi iz varnega skrivališča na visoki veji.« Žival, s katero je govoril, je obstala s topim izrazom začudenja v obrazu. Toda njeni pogledi so izdajali, da je Tarzanove besede vsaj deloma razumela. »In Magor,« je nadaljeval Tarzan in se obrniJ k drugi opici, »se še spominjaš svojega bivšesa kralja, ki je ubil mogočnega Keršaka? Poglej me. Kaj nisem jaz isti Tarzan, mogočni lovec, nepremagljiv borec, ki ste ga vsi poznati več let?« Tedaj so se opice radovedne gnetie okrog njega. Nekaj časa šo mrmrale med seboj, potem j* vprašal Kamat: »Kaj hoče5 pri nas?« »Le miru,« je odvrnil opičji človek. Opice so se znova posvetovale in končno 5« Karnat spregovoril: »Potem pridi v miru, opica Tarzan!« in Tarzan se je spretno spustil v travo sredi divje čete. Dopolnil je krog razvoja in postal zopet žival med živalmi. Nihče ga ni pozdravil, kakor je običaj pri Uu-deh po triletni ločitvi. Večina opic je odšla .zopet po svojem opravilu in nihče mu ni izkazal noben* posebne pozornosti, kakor bi sploh nikdar ne z*‘, pustil plemena. Dva mlada samca, ki še nista bila dovolj stara, da bi se ga spominjala, sta se po vseh štiri« splazila k njemu, ga obvohavala in eden je grozeče godel, kakor bi mu hotel reči, da ne spada sem. Ce bi se Tarzan godrnjaje odstranil, bi bu mladi samec najbrže zadovoljen; toda opičji človek tega ni smel pripustiti. Zato se tudi ni umaknil, ampak je dvignil svojo močno roko in prisolil mlademu samcu tako zaušnico, da se je zvalil na tla. (Dalje prihodnjič.) isi Mestni trg 6 Mestni trg E obrestuje vloge na hranilne knji ilce In tekoil raiun najugodneje. / Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. Ljubljana Gosposvetska c. it S prlporoža svojo bogato zalogo pisalni strojev ,W in „0RMr, šivalnih strojev ia rodbine in obrt tar voznih koles Styria — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in fronto, Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice, priporoča zadnje novosti, dunajskih in pariških klobukov. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Najnižje cene. Solidno blase* ▼▼▼ ••• AAA MALI OGLASI Zasebni uiadnik Najboljši uspeh imaio oglasi v Nar. Dnevniku l vešč vseh pisarniških del žeti vstopiti v dobro idoče podjetje kot pisarniška m oi. Im a kavcije 25.000 Din. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo. je po ugodni ceni na prodaj. Natančneje se poizve v Ilirski ulioi štev. 21, pritličje levo, Ljubljana. Telefon it. 9. Gradbeno podjetje Arhitekt rai »*..#«e#»e«ee#eeOee#eea*ea«eae«aee » • • y _ || H j j h h Zvezne tiskarne in knjigarne ^ K H J1 y w « Ljubljani, Marijin tira it. 1. o. ZUPANČIČ, Veronika OeseniJka. tragedi)«, »tr. 185 — »Splošna knjižnica« štev. “8 — Ve*. Din 32-—, broš. Din 25'—, finejša Izdaja celo platno Din 6tJ'—, pol platao Din <»•—, broš. Din 68 —. luksuzna Izdaja, v usnja vezana Din 180'—. F. ERJAVEC, Brezposelnost in problemi skrbstva za brazposaln«, 80 str. — »Splošna knjižnica* štev. 27 — Vez. Dia 17-— broš. Dla 12'—. L. ANDREJEV, Crn* maske, draina, str 82 — »Splošna knjiž,« št. 26 — Vez. Dla 17’—, br. Din 12’ Zahtevajte cenik! E. L BULVVER, Poslednji dnevi Pompelav, roman, »Splošna knjižnica« št. 24—26 — l. del vez. Din 36'—, broš. Din 30*—. II. del (v tisku). L, N. TOLSTOJ, Krautzerjeva sonata, rom. str. i3e ►Spl. knjiž.« št. 22 — Vez. Din 20, broš. Dla 14. j. ZEYER, Gompail In komurasakl. japonski rom, str. 154. »Spl. knj.« št. 20. Vez. Din 20, broš. Din 14. A. SIC, Kmetke hiše In n|lh oprava na Gorenjskem. (Slovanski narodni slog) mapa oa finem pa pirjj Din 90. Luks. izdaja na finem kartonu Din 140. Zahtevajte cenik! 1 Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. FRANC CERAR, družb« z o. z. v Domžalah pri L]ubl|anl tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposke l Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani. Prešernov* ni 6, a* dvor. Kovačič St Trian za Izdelovanja damskih klobukov. Modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod rol. MozetlC, Ljubljana, Pred Škofijo 21/11. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho priuženja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan. inkasant se več boljših gospodov na dobro domsčo hrano. Naslov pove uprava Usta. prevzame kaslranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino. Cenjene ponudbo pod "te' kasant" na upravo lista. Pilil se PO ugodni ceni dinamo stroj 3'/t P. H. predvojno blago, dalje 2 pletilna stroja, rasne volnene pletenine, konjske odeje (koce) sukno itd. Poizve se pri Franc Trlptat, Moste št. 25. p. Žirovnica, Gorenjsko. Mottll „Puch“ 5 PH, dobro ohranjen se po ugodni cent proda: Natančneje se poizve: Pod Ježo 90. Novi Vodmat-Moste. Elegantna spalnica, nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista. Leno meivano sobo s posebnim vhodom če le mogoče v sredini mesta Išče mlad samostojen gospod. Ponudbe na upravo lista pod: ,.Separaten vhod ‘. Staneianie " ” stroj Jiief predvojni Izdelek, skoro aof, naravoslovne kn)ls& kakor Brehm: Tlerleben, zv. Kerner v. Marilaun: PflaA* zanleben, Dr. Haacke: Schttp* funa der Tlerwelt. Dor. Ne