POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 Leto XIV. I Štev. 40 TELEFON UREDNIŠTVA: 33-67 Post.ovALN!CAUcEUEV Preše^a 3n .““»c Maribor, ponedeljek 19. februarja 1940 POSTNI ČEKOVNI PACUN 11.405 j NAHOCMNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom IG din. tujina 30 din Cena I din 1’— I Fince reši lahko samo še tuia pomoč iSScvo napredovanje sovjetskih čet na Karelski ožini — Premor v spopadih, ki naj pripravi nov sovjetski naskok — Finci podminirali izpraznjeno ozemlje in porušiti sovjetske zveze z Leningradom MOSKVA, 19. februarja. DNB. Sovjetssko vrhovno poveljstvo poroča: Dne 18. febr. so se nadaljevale operacije na Karelski ožini. Pod našim pritiskom so sovražnik še dalje umika. Naše čete so dospele do reke Salmenkajte med jezeroma Vuok-si in Jaurapan in zavzele utrjene položaje pri vasi Muola, postajo Summa na obalni železnici 10 km južno od Viiparija), mesto Hujanes in železniško postajo Maksa-lahti. Prav tako so prispele sovjetske čete tudi na zahodno cCalo Finskega zaliva severno od otoka Bjerke. Dne 17. in 18. februarja so naše čete zavze!e 313 finskih postojank,'med njimi 41 betoniranih topniških turdb. Od 11. do 18. februarja smo zavzeli 475 sovražnih utrdb, od teh 29 betoniranih topniških gnezd. Na drugih frontnih odsekih ni spremembe. Zbili smo 21 sovražnih letal. FINSKO URADNO POROČILO ..HELSINKI, 13. febr. DNB. Finsko vrhovno poveljstvo javlja, da je na Karelij-$ki ožini sovjetski pritisk opustil. Poseb-Ho . jc to občutiti, na odseku fronte., med finskim nalivom in reko Vuoksi. Z izjemo toksinih.prask inietalskih podvigov je potekel dan mirno. Na reki Suvanto in pri Tajpale. običajen artilerijski ogenj', Na se-vernovzhodni obali jezera Ladoge so Finei. o cit? i li sovjetske, napada, in, .zavreli tjekaj utrjenih rovov, Pri Kumi živahnost patrulj. Finski piloti-lovci so uspešno posegli v boj in bombardirali sovjetske čete, ki so korakale na fronto. Sestrelili so tudi več taoorišč v sovjetskem zaledju. Bombardiranje se je zavleklo dolgo v noč. Sovjetski letalci so napadli več mest v južni in zahodni Finski. Sestreljenih je bi’o 24 sovjetskih letal. FINSKI POMORE LE TUJA POMOc STOCKHOLM, 19. febr. Exchange. Te-legraph. Po vesteh iz Helsinkov se je sovjetskim. četam posrečilo na treh mestih zariti sc tudi v drugo obrambno linijo Man-nerheimove obrambne črte. Za enkrat so ti u?-pehi svojetske vojske samo lokalnega pomena, a mogli bi.se spremeniti tudi v resno nevarnost, ki bi prisilila Fince, da se se dalje umaknejo. Splošno ylada prepričanje, da se bodo Finci lahko še nekaj časa branili, toda če ne:dobe od zunaj v kratkem resne pomoči, bodo neizogibno morali omagati. Z ozirom na to bodo sledeči dnevi odločilnega pomena, ker se sov jetsl^ čete pripravljajo na nov strahovit naskok tudi na sedanje druge finske položaje. TIŠINA PRED NOVIM NAPADOM HELSINKI. 19. februarja. Havas. Na-Dadi sovjetske pehote so ustavljeni in topniške streljanje se sliši samo na odseku Suvanta. in Tajpale. Sovjetske čete Potrebujejo oddiha za nove napade in Morajo tudi utrdili, nove položaje, kajti Pinci so vse svqje utrdbe pred umikom n»polncma uničili. Razen tega, so pošta-v‘Ii na izpraznjenem ptos.oru ntihe, ki »tfzadevaio sovjetski vojski velike izgu-kš. Finci So dobili iz tujine mnogo letal, s katerimi napadalo železniške zveze s°v‘etske z Leningradom. Dosegla so ve-pomembnih uspeho vin obstoja nežnost za redno oskrbovanje 15 sovjetih divizij pred Mannertieimovo črto. FRANCOSKO MNENJE PARIZ, 19. februarja. Havas. V »Petit farisienu« je napisal Charkes Maurlce ^anek, v katerem pravi, da je Manneer-"-imcva črta sicer ogrožena, ni pa še ®rcfcHa. Boji se nadaljujejo. Za Fincar je *5ub!jena sam« prva linija, dočim imajo j au-razp(>!ag° še tri ifl se bodo na njih "ko,ge uspešno upirali., JOLOŽAJ NA DRUGIH ODSEKIH p^PLSlNKl, 19! februarja: Položaj na r5!ski ožini jeJ še dalje težak, dočini je na ostalih de!fh fronte za Fiiice ugod-( kakor je bil zadnje dni. Severno ()c* LudoSkesa jezera so bili odbiti vsi SOvj2tski nanadi. Pri tetn so izgubili sov-|e;s Jutro« ni zadovoljno, ker misli njegov politični šef, da ima Še vedno samo on in njegov totalitarni strankarski reži mmonopol na vso napredno politiko v Sloveniji. Ker ne more dobiti niti v Zagrebu niti v Beogradu nikogar ve;, ki bi hotel ž njim, in naj se mu še tako nonuja, bi morali po njegovem tudi vsi drugi ostati za zapečkom. Namesto da bi pri »Jutru« vendarle že izpregledali, da :e konec strankarskMi avtoritativni režimov in monopolov ter da je v Sloveniji vsako kakršno koli pozUivno in konstruktivno zb;rf>i:e političnih sil — da se dvigne Slovenija iz političnega kaosa in da ne bo Slovenija v vsedržavni politiki ‘ako izolirana in brez vsakega po "ena, '<-akor je danes — nov in nobhodno po-'■akor je danes —nov in neobbodno pomračiti političnih s'l. Te^a sedmemu »Judovemu« politemu šefu mhče več ne bo do"'v^'>i. nt1 na^a^a. om^n-^ažuje :n razb::H vse. kar ne spada v njegovo Vratno. Njegovo geslo je in ostane: »V VohUomij je moč«. 20.000 kg masti za Nemčfo »Ravnopravnost« prinaša sliko dveh vagonov, polnih masti z napisi v nemščini: 10.000 kg masti — dar Nemške narodnosocialistične delavske stranke —-Pokrajinska skupina Jugoslavija. Pokrajinski vodja narodn;h socialistov v Jugoslaviji, generalni konzul inž. Fr. Neu-hausen v Beogradu je organiziral zbiralno akcijo med 8000 Nemci v Jugoslaviji, ki so poslali 8.000.000 din za zimsko pomoč v Nemčijo. Nemški listi pravijo, da so ti narodni socialisti nemški državljani. Ali se bodo morali Slovenci v Kanalski dolni izseliti? Rafko Premrl, edini slovenski župnik ;z Žabnice v Kanalski dolini je po znanem plebiscitu Nemcev pridigal v cerkvi, da se to glasovanje naših rojakov ne tiče in da lahko mirno ostanejo tam. kjer so bivali predniki že pred 1300 leti. Nekaterim elementom to ni bilo všeč, začeli so gonjo proti njemu in nadškof No-gara v Vidmu ga ni hotel zaščititi ali mu dati kako drugo župnijo. Negotova je še usoda kanalskih Slovencev, ki so mnogi zapeljani glasovali za Nemčijo. Končna odločitev je v rokah italijanske vlade. (»Ravnopravnost«). Iniciativa kulturnih de avcev Znani hrvatski pis6c in esejist dr. Ivan Esih je v »Jutarnjem Listu« sprožil zamisel ,da bi bilo treba ustanoviti poseben institut za skrb Hrvatov izven banovine. V brošuri »Nekaj misli glede zakonstve-nega dela o inozemskih Jugoslovanih« na predlaga profesor ljubljanske univerze dr. Ivan Tomšič ustanovitev »Inter-'akultetskega zavoda za Jugoslovane v tujini« s sedežem na ljubljanski univerzi, ker ima Slovenija relativno največ sonarodnjakov v tujini. »Mi lahko mirno sed mo" »Mi lahko mirno sedimo in smo zadovoljni, da je v začetku te vojne dobila Jugoslavija drugačno notranjo sliko, kakor so si želeli naši sovražniki. Sporazum so diktirale notranje in zunanje potrebe. Zdaj je treba, da tudi srbski narod prevzame odgovornost in usodo v roke. V narodno radikalni stranki hočemo zbrati vse radikale, da zavzamejo mesto, ki jim pripada In da bodo dostojni partnerji Hrvatom v razpravljanju skupnih zadev«, je dejal minister pravde dr. L. Markovič na velikem zboru radikalov v Novem Sadu. Ljuba Davidovih umrl BEOGRAD. 19. febr. Danes cb 8.30 zjutraj je preminil Ljuba Davidovi j, predsednik Demokratske stranke in večkratni ministrski predsednik. m m Ljuba Davidovič se je rodil 1863 v Vlaški. v kosmajskem srezu. Študije je dovršil na prirodoslovnem oddelku filozofske fakultete beograjske velike šole. Leta 1885 se je udeležil srbsko-bolgarske vojne. Služboval je na več gimnazijah v notranjosti države in v Beogradu. j Že zgodaj je 'posegel Davidovič v po-! litično življenje in postal 1901 poslanec. Skupaj z Ljubo Živ.kov.ičem, Lj. Stanojevičem in J. Prodanovičem je ustanovili. 1902. Samostojno radikalno stranko, ki se je kasneje preOsnovala v Demokratsko stranko. OddvOjen od radikalov je začel Davidovič z živahno akcijo med Srbi za poglobitev demokratske misli. Junija 1904. je postal prosvetni minister. 1905 pa predsednik skupščine. Beograd ga je 1909 izvolil za svojega župana. V koalicijski vladi 1914 je pre.vzel Davidovič ponovno- prosvetno ministrstvo ter vodil resor v najtežjih dneh vse do leta 1917. .Decembra 1918 le vstopil znova v isto ministrstvo.; naslednje leto je bil izvoljen za predsednika Demokratske zajednice. Dne 16. avgusta 1919 je ^ostal predsednik vlade, ki jo je vodil do februarja 1920. Prvo Da vidoviče vo vlado v Jugoslaviji so tvorili demokrati in socia-Msti. Drugič je bil Davidovič ministrski ?~edsedrpk kraišo dobo 1924. ko je vodil vladni blok demokratov, Slovenske ljudske stranke, Hrvatske republikanske stranke in muslimanske organizacija. Vse poslej je ostal Davidovič na čelu Demokratske stranke kot njen v organizaciji in izven nje zelo uvaževan predsednik. V dobi diktature se je umaknil v ozadje, bil pa je ves čas vnet pobornik svobodnega enakopravnega izživljanja treh bratov. Njegova iniciativa je tudi pripomogla k prvim sestankom s Hrvati, na katerih se je utemeljila osnova za končno rešitev hrvatskega vprašanja. Bolezen ga je zadrževala, da :e v zadnjih letih vedno redkeje sodeloval v javnosti. Pred dnevi je znova težko obolel 'n zadnii. trenutki velikega državnika zo pokazali, koliko prijateljev je imel v politiki in izven nje. Njegov dom je bil vse zadnje ure središče zanimanja in včeraj opoldne ga je v imenu kneza namestnica Pavla obiskal adjutant Nj. Vel. kralja Petra, polkovnik Krekovič ter se zanimal za razvoj bolezni. Toda. vsej okolici je bilo znano, da so Davidovičeve ure že štete in davi je 771etrfi politik iz- farfinn. Z Ljubo Davidovičem je izgubila Jugoslavija iskrenega rodoljuba, ki je z vso globino srca želel veliki domovini srečen razvoj na svobodni demokratski osnovi. Z njim lega v grob za pokojnim Pašičem najmarkantnejša politična osebnost iz predvojne Srbije, ki tudi v najtežjih dneh ni klonila pred udarci usode. Prežet sočnega duha zdravih, demokratskih prvin srbske zemlje se je veliki državnik pred in po svetovni vojni povzdignil v močnega, privlačnega klicarja človečanske pravičnosti v socialno nediferenciranem napredku narodne svobode. Pošten in kremenit značaj je naletel povsod na mnogo prijateljev, politični nasprotniki so ga spoštovali kot moža, ki ve.-kaj hoče. Ljuba Davidovič je bil med tistimi redkimi politiki predvoine Srbije, ki je s širokim pogledom združil z'umevanjem v sebi okvir male Srbije ter ga popolnil s iridobitvami in potrebami nove dobe. velike Jugoslavije. Zato mu bo ostal časten, svetal skomin po vsej domovini, to :n onstran Drine. asedanje banskega sveta Je končano V soboto se je nadaljevala debata o proračunu oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Banski svetniki sc govorili o tesnejšem sodelovanju industrije in kmetijstva, o perečih obrtniških zadevali, ter je bilo prebrano poročilo o proračunu banovinskih dohodkov. iSekaleri člani banskega sveia so predlagali banu, naj izposluje pri ministru za gozdove in rude določbo, da bo imelo tudi delavstvo privatnih rudarskih podjetij pravico do plačanega dopusta, kakor je bilo to uvedeno za državna rudarska in. plavžarska podjetja. Obenem so isti elani predlagali še neke korekture pravil ljratovske skladnice in zahtevali zvišanje doklad upokojencem. Pri popoldanski s«*j! TSanskega. Svela je bila predložena in sprejeta resolucija za banovino Slovenijo, nakar šo znova govorili banski svetniki o tem, da se revnejšim kmetom odpišejo banovinske doklade.in da bi sc nekateri revnejši predeli Slovenije všleii med pasivne. Nato so bile predlagane resoluefje o banovini Sloveniji, o maksimiranju trošarine,- o zaščiti medveda, o cestnih dokladah, o oprostitvi trošarine na cement, o cerkveno konkurenčnih odborih, o bratovskih skladnicah, o plačanih dopustih v zasebnih rudnikih, o občinskih posredovalnih uradih ler o upoštevanju slovenskega jezika v državnih uradih.*Nalo je ban Natlačen zaključil peto zasedanje banskega sveta. Spregovoril jd o prejemkih občinskih uslužbencev ter apeliral na ob- čine, da zvišajo plače občinskih uradnikov vsaj na 1000 din mesečno, plače uslužbencev pa vsaj na 800 do 900 din. Zahvalil se je nadalje načelnikom posameznih oddelkov za izčrpna poročila in časnikarjem, da so seznanjali javnost z delom banskega sveta- Giohoška šola fe dobila radio Globoko pri Brežicah je napravilo v, zadnjih dveh letih/velik' gospodarski in kulturni razmah. Uprava občine je z gasilci zgradila v občini na najlepšem prostoru na bivši lastnini znanega narodnega buditelja dr.; Razlaga občinski in gasilski lom z lepimi' in pfaktfčno urejenim?-notranjimi prostori ter obširno dvorano. Stavba je že do polovice obraščena z raznimi trajnimi plezalkami in drugim naravnim okrasjem. Vsa gradbena dela so bila izvršena brez obremenitve davkoplačevalcev in dolgov. Vsi prostori stavbe so opremljeni z električno" razsvetljavo. V občinski p;sarni je urejena •udi uradna, v sosednji sobi pa javna tektonska govorilnica, ki je enako pridobitev preteklega leta. Pred minulim božičem Je vztrkla med prijatelji naših najmanjših zamisel, da bi se skušalo učencem šole oskrbeti — šolski radio. Po kratkih treh tednih, sredi januarja je šolski radio že zapel; proračun zanj znaša 12.000 din. Močan sprejemnik. je vključen v občinskem domu. Od tod so izpeljani trije vodi'do-fti6Šnih zvočnikov in sicer eden v trideset metrov oddaljeni šolski razred, drugi v ome-* njeno dvorano in tretji na vrh strehe za javne prireditve. Zaradi precejšnjih stroškov pa sta do sedaj plačani- za aparat komaj dve tretjini stroškov. Zato se' občina obrača na vse svoje prijatelje otrok in kraja, da gmotno podpro kulturno in orosvetno dobrino šolarjev. Imena darovalcev bodo vklesana v spominsko tablo* ki bo visela v dvorani gasilskega doma. Lfu&lfana a Proračunska seja mestnega sveta bo v torek, 20. t. in., ob 17. v mestni posvetovalnici. a Dravska finančna direkcija v Ljablja- ni uradno razglaša, da la čas ni ne pri direkciji niti P'i podrejenih davčnih in .katastrskih upravah nobeno službeno mesta prosto. Zato naj se prošnje za sprejem v lin. koncepino, računsko, davčno in katastrsko službo ne vlagajo, ker ni nobene možnosti za ugodno rešitev prošenj. Isto velja tudi za lin. pisarniško in drugo pomožno službo, kjer so zdaj prav tako vsa mesta uradnikov, zvaničnikov, služiteljev in tudi' dnevničarjev zasedena. a., Ljubljanica je zamrznila. Kar se ni zgo dilo pred tedni, ko smo imeli v letošnji zim' naj nižjo temperaturo blizu 20 stopinj pod nič lo, se je zgodilo sedaj ob novem valu mraza ki nam daie v mestu zjutraj kakih 10, ponoč-pa tudi 13 stopinj pod ničlo. Ljubljanica se je pokrila z ledom pri trimostovju, ker so tam zmetali v strugo velike količine snega s cest in ker voda m mogla hitro odtekati. a. 228. redni letni občni zbor je imelo Fil he.rmonično društvo To je naša najstarejša Rhsbeno-kultiirna organizacija, ki je bila vodilna glasbena ustanova, dokler ni bila pc prevratu .ustanovljena Glasbena Matica. Obe organizaciji pa sta še dares tako tesno združeni. da si danes ene brez druge ne moremo Predstavljati. O tej združitvi in najtesnejšem Sodelovanju so .poročali tudi funkcionarji na občnem zboru ter napravili nove, velik uspeh obetajoče načrte. Ce?’e HACE SE JE ŽE NAD DVA MESECA ZADRŽEVAL V CELJU Nekega dne po Božiču ga je neko dekle po sliki spoznalo, ko se je s kolesorr Vozil po drž. cesti iz St Petra v Sav. do' Proti Celju Ko ie dekle orožmVom opisno kolo, so ugotovili, da je bilo kolo Okradeno vojaškemu uradniku .Antonu Sagadinu iz hodnika pred njegovim stanovanjem na Krekovi cesti. Vse torej kaže, da se je Hace že takrat nahajal v celjskem okolišu in navezal stike z razirmi sumljivimi elementi, med katerimi so bosanski krošnjarji igrali precejšnjo vlogo. POŽAR V NOVI VASI V soboto okrog 18. je izbruhnil ha podstrešju Medvedove stanovanje hiše v Novi vasi v celjski okolici. Stara Medve-lova sta sedela v sobi in nista vedela, da jima gori nad glavo, dokler ni prišel neki delavec in ju opozoril na nevarnost. °oslopje je kma’u začelo goreti z-velikim nlamenom. Gasilci so kmalu pr:h:teli na '"raj požara in rešili, kar se je dalo. Velka je b;la nevarnost za sosednie hiše, '■er je naselje zelo gosto. Poh:štvo je irec^ej noškodovano od vode. ?kode je okrog 30.000 d'n. 0°-enj je najbrže nastal vsled iskre iz dimnika. c SlvSateV' C-!as’-<'”i? akademija v Lni’>-so v soboto priredili v unionski dvorani dva šolska koncerta. Pri obeh koncertih ie mladina napolnila dvorano ler z velikim zanimanjem poslušala glasbeno urne I" ost. c Kra-^nrsVtfa in živinskega srbra, ki ^e v Celju vrši vedno* na srednoslno sobolo. letos 2. marca, radi slinavke in par-';ljov,-f' ne bo. c j (-»Vjo VFor**!iš?e. Drevi ob 20. pre-iavn univ. prof. dr.'Andrej Go^ar o bistvu ">ogo;:h in težavah resnične thmokr!****•". c Sr-sH nfl^or 1Wr?‘r«*9 v OM- inia skunščind v čelrlck ob 20. v sejni dvorani na magistratu. — Gasilska župn '?1iVka ima le>no skunščino v nedeljo v "nit dvor«tii OU^efa doma ob i). uri. c Vs'. M M *->Ml d'*?.*! v zl?lnem odboru nri <;o'-r'ln.-’’,i.':"i v Celju, se naj prijavijo pri upravi društva. c Napad. Ko je šla zjutraj ob šestih na delo v NVeinbergerjevo tovarno delavka Ušenova iz Ostrožnega, jo je napadel neznanec in ji vzel malico. Zagrozil ji je’ če bo komu povedala, da se bo že drugi dan tnaščeval in nato izginil. Najbrže je lo isli moški, ki je izvršil pred par dnevi zjutraj napad na delavko Verbošlcovo v Levcu. c Prt eksploziji v Mesini hranilnici jo bilo poškodovanih nad 100 šip, kakor se je naknadno ugotovilo. — Poškodovani Vrus-nik ni star 23, ampak 16 let. c Dve nesreči. Hlod je padel v gozdu na nogo in mu jo zlomil 30 letnemu de* laven Anionu Novaku iz Nove cerkve. — 30 letni kaplan Franc Krajnc iz Braslovč je šel iz šole. Na poli mu je spodrsnilo in si ie pri padcu zlomil nogo. c Mesini avtobrs sednj zopel redno obratuje na progi Celje—Kozje--Podsreda. PfM K ?utr1šn]i premieri Odločili smo se, kot smo že napovedali v programu, prirediti v letošnji sezoni razna, obdobja svetovnega gledališča. S to igro uvajamo pri nas slavno »Commedio del Arte« — ljudsko gledališče v dobi renesanse, ki je zavrglo vse iluzionistične in druge pripomočke današnjih gledališč, ter se tvorilo v svoj najčistejši obliki brez sodelovanja dramatikov, scenografov, komponistov itd Nositelji Commedie del Arte so bi]i odrski tipi kot Herlekin, Pantolone. Capita-no, Skapen. Trufoldino itd., ki so se v cirkuških klovnih ali pa upodobitvah kakega Chaplina ali Bratelinov ohranili do danes. Igralske družbe »Commedie del Arte-so iz Italije gostovale š;rom Evrope po sejmiščih in ob proščenjih. S svojo kriti- ko tedanjih razmer so bile preganjane iz ene dežele v drugo. Premnogokrat so bili ti komedijantje radi kakih šal in dovtipov na vodilne osebnosti do smrti pretepeni. Toda njih umetnost je uklonila celo vladarje, da so si polagoma angažirali tako družbo v svojo zabavo kot dvorne norce in jo s tem napravili neškodljivo. Tako so prav komedio »Beneške trojčke« igrali dvorni komedijantje (les Comediens Italiens Ordinnaires du Roi) v Parizu 1. 1773. Po improviziranem tekstu pa jo je zapisal glavni igralec te družbe Antonio Collato in tako se je ohranil ta drobec najslavnejše dobe gledališča sploh do danes. Ptujsko gledališče s tem ponovno izpričuje svoje strem-Ijenje navezati avantgardistično pot na kulturno dediščino prejšnjih slavnih dob. p šahovski klub v Plujn ima v torek ob 20. občni zbor v „Plujski kleli" na Zrinj-sko-Frankopanski cesii. Poleg članov se vabijo tudi vsi oni, ki se zanimajo za šah. Klub bo -v kralkem priredil turnir. p Gasilska Cela v Plujn, ki je v Slove-ni ji ena izmed najstarejših, bo v letošnjem letu slovesno proslavila 70 letnico obstoja. p Pravilnik o regiilacPskcm skladu. Ker se za Ptuj šele zdaj izdeluje regulacijski načrt, ki bi ga že davno moral imeti. Ptuj do sedaj še ni imel regulacijskega skla-da. V ta namen je mestna občina sprejela pravilnik o regulacijskem skladu, ki določa, kateri dohodki sc imajo stekati v ta fond. Pravilnik bo stopil v veljavo s 1. aprilom 1940. V mestnem proračunu je bilo že lani določenih 10.000 din v regulacijski sklad, enako lotos. p Beneški lrcjčki“ je naslov komediji, ki bo uprizorjena jutri zvečer v Mestnem gledališču. ŽRTEV MRAZA Bokan J., sezonski delavec m Franciji, je 14. t. m. na poli domov, malo pred svojo domačo vasjo omagal in vsled silnega mraza zmrznil. Nesrečnik se je podal na pot v 12 km od M. Sobote oddaljene Skakovee peš, ker poštni avtobus ni vozil, lastnik taksija je pa zahteval denar vnaprej, kar pa pok. Bokan ni bolel, čeprav je imel s seboj svoj zaslužek. o Odsek mariborskega lovskega društva Vuhred-Marenberg- je imel občni zbor, na katerem je predsednik inž. Pahernik poročal, da so ukrepi lovskega društva v lovskem pogledu zelo uspešni. Izvoljen je bil novi odbor, v katerem je predsednik inž. Pahernik, podpredsednik g. Podlesnik iz liibnice, blagajnik in tajnik g. Peter Mravljak, odborniki pa so gg. S. \Vrenlscliur, Vlado Kac, Gregor Godec, fvan Koprivnik iz Kaple in Jakob Rav-njak iz št. Janža. Občnemu zboru sta prisostvovala delegala mariborskega lovskega društva gg. dir. Stergar in Srečko Mravljak, ki sta posebno poudarjala važnost nege divjačine v tej nudi zimi. o Nesreča s kropom. V murskosoboški bolnišnici je umrla'5 letna hčerka posestnika I.ultcrschmidt Stefana. Medlem ko je mali šla k studencu po vodu in pustila za kratek čas olroka brez varslva, se je ■a s kropom poparila in v strašnih mukah porllegla poškodbam. ' o. V llstnjaku je zmrznil Franc škedl iz Zari^elca nad Poljanami pri Dol. Toplicah, 'ikedl se je napil v zidanici žganja ter med 'otio nroti domu obležal Naleteli so nani ne-d ljudje, ki pa so ga zanesli v bližnjo 5upo fer ga pokrili z listjem, škedl pa je kljub lir.t-:u zmrznil. o Pri Sv. Janžu na Dravskem polju je neki •avtomobilist trčil v sam ložefa Štelceria in :ih popolnoma zlomil. Vozilo je ootegnilo s ''onia tudi vso opremo ter jo raztrgalo, škoda je precejšnja. s Mar bor Težave pri sestavljanju proračunov 2e večkrat Smo-pisali, da se borijo tlasti podeželske' občine s hudimi težavami pri sestavljanju občinskih proračunov. Ker je trošarina na vino in žganje maksimirana na pol dinarja pri lit pereč -problem,- ki- grozi biti usoden okoliške občine. za LJUDSKIH ZBOROVANJ NA POBREŽJU NE BO. ' Nedavno smo poročali, da je pobreška (doslej en dinar), bodo imele podeželske občina nameravala sklicati več zborovanj občine veliko manj dohodkov. Za ravno-' vesje proračuna bo: .treba ali zvišati doklade, ali pa opustiti precej važnih jav-' u:h del. Eno kakor drugo bo v škodo občine in davkoplačevalcev. Zato bi bilo res-bolje, dabT ostalo pri stari trošarini. Težkoče je uvidela tudi banovina, ki je te dni razposlala' okoliškim občinam okrožnice z naročilom, da počakajo š'sestavo proračunov do banovinskega zasedanja. Najbrže bodo takrat rešili' ta' svojih davkoplačevalcev, na katerih bi odločali, ali naj -se zaradi uravnovešen ja proračuna zvišajo občinske doklade, ali pa naj občina opusti razna-javna dela. Za ta zborovanja ie bilo med davkoplačevalci pobreške občine veliko zanimanje. Te dni pa smo zvedeli,-da teh ljudskih zborovanj ne bo. Tega pa ni kriva občina, ker bi bila s shodi rešila sebe odgovor- nosti za bodoči proračun, 'težko- sestaviti. ki ga je zelo Otroci zmrzujejo po šolah MATI TREH OTROK SF, UPRAVIČENO' PRITOŽUJE, DA NJENI TRIJE OTROCI NA SREDNJI ŠOLI ZMRZUJEJO Mati, ki irna v srednji šoli tri otroke, nam je poslala poročilo, v katerem piše. kako slabo-kurijo po srednjih šolah. Otroci morajo sedeti v šoli v plaščih. Pet ur sedeti pri taki temperaturi, ne more ostati brez posledic, posebno,, pri deklicah ne: Srednji sloj je danes slabo plačan in tudi temu primerno slabo hranjen, enako je z otroki tega sloja, ki mraz v- šolah šč pač težje prenašajo. Prav bi bilo, da bi posredovala zaradi kurjave, če ne kdo drug vsaj »Šola in dom«. MATER JE OBSTRELIL S FLOBER-TOVKO V mariborsko bolnišnico je prišla s kroglo iz tlober.tovke V-glavi posestnica F.- R.i iz„ Veržeja-pri -Ljutomeru; Njen 14-ietni sinček je kupil od nekega svojega prijatelja flobertovko. Skraja’ jo je skrival .doma,-.te, dni: pa se je igral na skrivaj z njo pred materjo. Znehada se mu je orožje sprožilo ter zadelo mater v glavo. Vendar pa poškodba ni preveč nevarna. 11 tVrOUlKil UClgMU. lil bUlULcUijii * si jo težjo ' poškodoval roko 12 letni iko Medved, sin dninar.ke iz '.Podvelke. Delo ljudske univerze v Studencih Letošnja sezona Ljudske univerze v Studencih pri Mariboru bo trajala še komaj nekaj tednov. To bo ena od najmočnejših sezon, odkar obstaja ta predmestna kulturna ustanova, katera se od leta do leta lepše’razvija. Vodstvo je prepričano, da gre poliio priznanje za ta razvoj vsem slovenskim delavcem, ki že dolga leta'2 veliko ljubeznijo sodelujejo pri kulturnem dvigu našega predmestnega malega človeka. Lista naših predavateljev lahko 'zabeleži; letos nekaj riovih imen. 8*. II. je nastopil pri naši Ljudski univerzi prvič urednik »Totega lista g. Božo; P o d k r a j š e k, ki je- s svojim zdravim humorjem in odličnim nastopom izvabil prave salve smeha. Želja vseh naših članov je, da bi ostal g. urednik Podkrajšek še nadalje prijatelj slovenskih delavcev v Studencih. 15. II. je že drugič v tekoči sezoni nastopil urednik Dolar Jaroslav, ki je š svojo temo in z nastopom pokazal odlične sposobnosti za tolmačenje lepot slovenskih kulturnih dobrin. 22. II. bo nastopila prvič v našem predmestju znana pedagoška delavka, gospa 'Anica Černe jeva, profesorica -drž. učiteljišča v Ljubljani. Njeno predavanje se bo vršilo v okviru roditeljskega sestanka, zato že sedaj opo zarjamo na ta'večer vse prijatelje slovenske pedagotike, zlasti pa: roditelje šolske mladine v Studencih. Tukaj bodi omenjeno še predavanje g. prof. Jana Š e d i v y>ia, ki bo govoril v teku meseca marca o-temi r »Moji dijaki in njihovi profesorji ter. demokracija v šolstvu.« Predavatelj bo preko naše Ljudske univerze postregel slovenski pedagoški javnosti z odličnim.idokazilnim materialom, ki ga je nabral z namenom, da pokaže vrline in senčne strani našega srednjega šolstva. Predavanja Ljudske univerza v Studencih pri Mariboru so vsak četrtek zvečer ob sedmih' v dvorani deške ljudske šole. Vstopnine ni. Pred predavanjem proiiciramo tedenske1 slike in razlagamo dogodke zadnjih dni doma in v tujini. P. D. RABUKA NA KOROŠKI CESTI. V družbi dobro razpoloženih fanLov jc včeraj dopoldne 23 letni Josip Zemljič nastopal’ zelo podjetna na Koroški cesti. Ko je hotel službujoči stražnik napravil, razborilemii drerf-ju in auibiksanju konec, se je postavil Zemljič robato nad stražnika, šele .policijska pomoč je ’ razboriteža ubrolila. ' in Ljudska univerza, V sredo 21. t. m. predava .Mr,. l.Iugh , Rullledge, dvakratni vodja 'ekspedicije, v hoji na najvišjo goro svela Mounl Everest. Predaval bo v angleškem jeziku, vendar se bo vsebina tolmačila tudi v slovenščini. Izredno zanimivo prčdavanje bodo pojasncvalc lepe skiop-iične slike. m. Nov grob. Družini Kocjanovi je umrla hčerka Vida v zorni mladosti 12 let Blag ji spomin, žalujočim staršem naše sožalje! m Združenje krojačev in sorodnih obrti v Mariboru sklicuje v ponedeljek, 25. t. m., ob 19. v Gambrinovi dvorani svoj občni zbor. m Ekskurzija v stolnico. V petek ob 14. uri si bo Zgodovinsko društvo ogledalo stolnico pod vodstvom inž. arhitekta Marijana Mušiča. m V drvarnico Franca Vilfana je vdrl peziiani dolgojirslnež. 'ter odnesel za 500 din .raznega- orodja.’ - -m Velika škoda v loviščih. Letošnja izredno ostra zima je povzročila ogromno škodo tudi v naših loviščih. Vsled hudega mraza in pomanjkanja hrane jc-v zadnjih tednih poginilo mnogo divjacii. zlasti srn,, fazanov in jerebic. Lastniki lovišč sc večinoma . zavedajo svojih dolžnosti napram glndujoči divjačini in jo pd možnosti krmijo, žal pa je še vedno mnogo lovišč, -kjei* divjačine ne krmijo. Potrebni krme sp- zlasti ,fazani in jerebice. m Dva nova; bolničarska tečaja. Rdeči križ v Mariboru otvarja jutri, v torek, 20. T. 'm;, ob 19.15 uri v prostorih L realne gimnazije (Jugoslovanski trg -l) dva nova bolničarska tečaja. Vstop imajo le oni, ki so še že prijavili. m Materinski' tečaj. Nocoj predava na Ljudski univerzi dr, Pihlar o Jugoslovanski uniji za zaščito otrok in njenih nalogah. . m Nekateri Mariborčani so te dni prejeli po pošti nekakšno reklamo za tuje ideje. Taka propaganda, • ki se širi po pošli iz Beograda, pa nima nobenega uspeha, ker so besede v živem nasprotju z dejanji. m Kolo vredno 1400,''je-iTokilo'izrnuknil. delavcu drž. žel. Janezu Slamcu. m Žrtve poledice. Včerajšnjo nedeljo je .mela rešilna in gasilska postaja precej dela, z žrtvami poledice. Na. izredi’.o'g:aa-?.cih ulicah in- cestah je’ prišlo do. 'Vcc nezgod, ki .pa' so bile k sreči lažjega značaja. - m Kronika nezgod. Pri smučanju vsoto ■ Janki ......... V delavnici državnih železnic pa ja . priletel po nesreči v glavo kos železa 36 letnemu kovaču Ivanu Rataju iz Teznega. Tino * Kiuo Espianade. Danes ljubezenska drama „L’soda v planinah" izredno lepe vsebine z Magdo Schneider: * Grajski kiBp. Samo * še v torek .(Ma- • rija. 1 Iona". Pavla \Yescily. — Y sredo .,Vražji študentje". Kinu Union. Veseli puslolovni film ,,Polepušček“. Humor, Szoke Szakall. Otto \Vallburgy mali .Mircha. Borba pekovskih pomočnikov ,V soboto so zborovali pek. .pomočniki v prostorih »Zlatega konja«. Zborovanje je vodil predsednik' Plohl Martin. Zastopana bila večina mariborskih pekarn. Iz poročil je razvidno, da se večina pekovskih mojstrov ne drži kolektivne pogodbe. Zato pomočniki upravičeno zahtevajo, da se vrši kontrola po pekarnah' in da mojstre, ki se ne držijo kolektivne pogodbe/ kaznujejo. Organizacija je že večkrat zahtevala 'od Združenja pekovskih mojstrov, da se izvaja skupna kon- trola, kar je predvideno tudi v paritetni komisiji, na- kar pa Združenje sploh ni odgovorilo. Nadalje da so že pred mesecem zahtevali' draginjske doklade, pa jih še do danes niso dobili. Iz diskusije, ir' je sledila, je razvidno, kako neusmiljeno ravnajo pekovski mojstri .s,-svojimi'-pomočniki in vajenci. Brez pravega vzroka odpuščajo iz službe ne samo pomočnike, marveč celo vajence, kar je protizakonito; Mariborsko gledališče Ponedeljek', 19. febr.: Zaprto. Torek, 20. febr., ob 20.: .,Cigan baron". Red A. Sreda. 21. febr.: Zaprlo. Četrtek, 22. febr., ob 20.: „Kovarslvo in ljubezen". Premiera. Red R. DRŽAVNA RAZREDNA LUltRlJA. Glavno žrebnnl0 30. i-Ma 7. dan glavnega žrebanja 39. kola 100.000 din 83370 80.000 din 17508 60.000 din 32295 30.000 din 14004 24.000 din 11807 70573 20.000 din 8867 19961 56101 16.000 din 12626 57823 66811 12.000 8124'46293 70283' 10.000 din 30793 44883 82361 84661 8.000 din 115 10425 16603 24319 34708 40697 51018 52679 56603 64961 67683 85015 6.000 din 4413 7478 11397 17075 17907 29455 30730' 32558 36444 .48193 57056 61.494 63417 63743 64746 79801 80184 88856* 80825 97886 5.000. din 9100 12564 13543 23412 29920 32844 34957 oS730 49718 50546.68380 69942..74823 77883 90822 95134 -97397 4.000. din 2871 3410 ? 5350 8239 10270 12250 17516 17842 22602-22784 25584 33805 36285 39533 40817 41058 42885 47183 51241 54110 54604 55887 58801-60034 -70011 70319 7-3880 74485 7499S 81467 81671-88350 88812 91460 93830 96127 96618 (Brez jamstva) Pri nas. so bile kupljene sledeče srečke: štev. 32.295 (dobitek din 60.000.—. 1L807 fdin ?< 090 —, ,5^79 (din 8 (TO.-), 57.05 6(din 6.0G0.-) in 68.708 (dln 6.000.i). Pooblaščena Slavna iMoktura drž. razredne loterije bančna noslovalnica BFZJAK. Maribor Pocposka ulica 25. S. K. ..Vidmar" — S.K. Maribor Krstna predstava operete „Zora" V nedeljo zvečer je bila v Studencih pri precej’ polni Kristovičevi dvorani krstna predstava operete v treh dejanjih .;JJora‘‘, ki. jo.jc spisal studenški ^pisatelj" Rudolf, Krois P. Iž vsega poteka igre se. je opazilo, da se pač operete naj ne .bi. lotili diletantski odri, ki nimajo dovolj znanja in zmožnih moči na razpolago. Opereta je bila prav za prav brez vsebine in je občinstvo ni moglo razumeti, ker sc nobeno dejanje, ni- vezalo z drugim. Pelje pevcev je bilo 'Jako; pomanjkljivo in pretiho, ker je še ostale glasove obila godba, katera prvič ni bila primerna za opereto, drugič pa ni dohajala ali prehajala in. ' pit napačno spremljala pevce, kar je zelo slabo vplivalo. Saj so mogoče kakšni dobri pevci bili med igralci, ali slišalo še to ni. Na noben način pa niso spadali komični plesi moških k vsebini igre, . ki vendar ni bila komičen nastop, ampak opereta. Če se res nekaj prinese, pod naslovom operete, naj bi ji bilo vsaj približno podobno in seveda tudi' razumljivo, kar' polagamo prirediteljem za v bodoče na srce. B-c. Zbor pobreških Sokolov. Ob številni udeležbi članstva in zastopnikov nekaterih narodnih društev s Pobrežja je bil včeraj v dvorani novega Sokolskega doma na Pobrežju občni zbor Sokola Maribor II, ki ga je vodil starosta g-. Požar. Iz njegovega obširnega poročila in. poročil ostalih odbornikov, je bilo posneti-, da je društvo v pretekli posloyni dobi. izredno marljivo delovalo na vseh poljih prosvetnega in telesno vzgojnega udejstvovanja. Poleg nekaterih dobro uspelih nastopov je zlasti treba omeniti delo naraščajskega odrskega odseka, ki je tekom sezone naštudiral več iger ter se Pobrežanom predstavil kot prav lepo vigrana diletantska skupina. Društveno upravo bo v nastopni dobi vod:l isti odbor, ki uživa med članstvom popolno zaupanje. »» ' Ž včerajšnjo nedeljo so se' pričela po vsej Sloveniji tekmovanja med posameznimi šahovskimi klubi za- šahovsko prvenstvo Slovenije, ki bodo zaključena šele 26. maja. Tekmovanja se 'vršijo v okviru Slovenske šahovske zveze kot najvišje predstavnice organiziranega slovenskega šaha. V Mariboru sta se v prvem kolu srečala Šahovski klub Maribor in njegov. mladi rival Šahovski klub UJN2B »Vidmar«: Za tekmo, ki je bila. na osniih deskali, je vladalo precejšnje zanimanje, saj je' bil obisk kibicev nad vse zadovoljiv. Tekmo, ki je bila v kavarni »Jadran«, je z lepim pozdravom otvoril predsednik ŠKM (g. Cafuta ter opozoril igralce na najnujnejša pravila tekmovanja. • Na 1. šahovnici sta igrala prof:' Stupan (ŠKM)—France Gerželj (šKV). Na d4 je čr-.ni odgovoril z indijsko kraljevo obrambo. Igra se je razvijala z obojestransko mobilizacijo ostrega rlapada. Gerželj je' imel sicer nekoliko stisnjeno pozicijo, a se je lepo osvobodil ter prevzel • vodstvo napada. Spričo težke igre; sta zašla oba igralca, v hudo časovno stisko, ko ni bilo več mogoče premisliti zanimivih variant. Napad se je brez krvi razblinil v re-mis. 19. Indijska 'obramba Beli: prof. Stupan črni: Gerželj 1. d4, Sf.6. 2, c4, ,g6 3. Sc3, Lg7 4. g3, d6 5. Lg2, Sbd7 6. e4, e5 7. Sge2, 0—0 8. 0 -0, Te8 9. d5, a'6' 10. h3, b6 11. Le3, Sc5 12. b4, Sb7 13. Dd3, Ld7,14. Kh2, De7 15. a3„ S!i5 16. Lh6, f5 17. l,v Tael, TaeS 20. exfi 7, Kxg7 18. f4, TfS 19. i, gxfS 21. Sdl, Kh8 22. Dc3, Dg7 23. Df3, Sf6 24. Dc3, Sd8 25. Se3, Sf7 26. fxe5, Sxe5 27. Sd4, Se4 28. Lxe4, fxe4 29. Dd2, DU6 30. Dg2, Sf3 + 31. Sxi3, exf3 32. Txf3,' Txf3 33. Dxf3, Lxh3 34. D:4, Dxf4 35.- gxf4, LdT in na predlog Črnega , re-mis.- . j '. ; Za drugo šahovnico sta sedela Mlšura (ŠKV)—Ostanek .(ŠKM), V siciljanki je Mi-šura forsiral. zelo nespreten napad, ki ga je veljal ' kmeta. Ostanek je po dobri obiambi prišel močno do besede ter zavil v končnico z močnim prostim kmetom več. Z zelo sola-gimk potezami pa je le nekoliko preveč božal svojega nasprotnika, slednjič pa z nerazumljivo potezo zapravil partijo, ki bi jo z nekaj dobrimi potezami z lahkoto dobil. Najlažje delo je imef Kukovec (ŠKV) na 3. šahovnici proti inž. Preku J ŠKM), ki ga sploh ni bilo na tekmo ter j.e izgubil s kontuma-cem. Kuster (ŠKV) je na 4. šahovnici uprizoril proti Bienu (ŠKM) prav podjeten napad. Bien se je s svojo črno vojsko spretno izmotal ter nepričakovano'udaril v beli tabor. Ker ni. bilo več zadostne obrambe proti grmečemu matu, se je Kuster vdal. Najdaljšo partijo, sta na 5. šahovnici vlekla Lobkov (ŠKM)—Peče (ŠKV). Slednji je v središčni igri dobil celo figuro, na kar je Lobkov poskusil vsa zelišča, toda bdlezni mogel ozdraviti. Peče je sicer nervozno vlačil po šahovnici figure, slednjič pa je le pospravil celo točko. . - * ' Na'6. šahovnici je igral Lukeš'Božo (ŠKV) proti Razboršku (ŠKM). Dobra pozicijska igra je prinesla Lukežu nekaj iniciative ter je slednjič prišel do vidne premoči. V končnici težkih figur je moral Razboršek kljub dobri obrambi kloniti. '■ - ' ' ■' Prof. Sila (ŠKM) je zaigral na 7. šahovnici pro(i Nosanu (ŠKV) 32—d4. Igra se je v prvi fazi spremenila v pravcati »pokolj lesa«, ko je Nosanova dama poklala vse, kar ji' je prišlo pod zobe. Z razbitim damskim krilom in brez rohade je moral; g. profesor-s svojim kraljem na romanje pred nadležno čpno da-nio. Nosan pa je bil . v takem zaletu, da ni videl v 22. potezi 3 poteznega mata, ampak je mučil g. profesorja z dolgotrajno končnico tja do 45. poteze. Na 8. šahovnici sta igrala .Skralovnlk (ŠKV)—prof. Trobaj (ŠKM) lepo Retijcvb otvoritev. V središnici pa sta oba spregledala marsikatero dobro potezo, zlasti g. prof., ki'je sprva-imel močno pozicijo, pa je s par slabimi potezami zapravil lepe izglede. Skralov-nik je pogreške temeljito izrabil ter zmagal s prostim kmetom v 45-. potezi. ŠK »Vidmar« jc tekmo, dobil z visokim rezultatom 6 in pol proti .1 in pol. ŠK Mariboru, ki mu nihče ne bi prisodil takega poraza: se pozna, da zadnja leta ni kdo ve kaj »pomladil« svoje vrste, ampak je živel od nekdanje bogate slave, ki pa še tudi polagoma izčrpa. Mladina, ki ima voljo in elan, se je zhrala V ostalih dveh klubih, pri Železničarju in š'K »Vidmarju« V okviru UJNŽB ter nevarno ogrozila prvenstveni' položaj ŠKM, ki j‘e bij 1 minulih letih eden izmed prvih klubov v Slovenili tako po moči igralcev kot tudi'po'iniciativnosti 2an mfvepfM Granate uplenjenih poljskih topov ubijajo Japonce V zameno za orož> in strelivo izvaža’© iz Kitajske rudo in druge surovine v Nemčijo V pariškem »Figaru« trdi L. Romier, da je največja usluga, ki jo dajejo sovjeti Nemčiji, da ji omogočajo dobave iz USA in Kitajske. To Romierovo mnenje je v zvezi z zahtevami zavezniških krogov, naj bi se blokada raztegnila tudi na vzhodne obale Azije v Tihem oceanu. Sovjetskim ladjam naj bi se onemogočilo dobavljati blago s te strani, predvsem pa naj zavezniki napovedo vojno Moskvi. Romier zatrjuje, da je v minilem tednu bilo v majhni mehikanski luki Manzamil-!o vkrcanih na tisoče ton bakra na sovjetski tovorni parnik, namenjen v Vladivostok. od koder bo blago po transsibir-ski železnici odpremljeno v Nemčijo. 2e-'eznica je natrpana vagonov, vlaki dovažajo neprestano sojo. oljnate sadeže in drug material, neobhodno potreben za oboroževanje. Pod iniciativo Nemcev so začeli graditi velike ceste iz Evrope na Kitajsko. Iz Čungkinga je bilo javbeno, da sta Berlin in Moskva ponudili Čang- kajšku vojni plen, zajet na Poljskem v zameno za kitajsko rudo. Iz Mongolije in Turkestana prihajajo vsak dan dolge karavane sovjetskih kamionov, ki dovaža-iu Čangkajšku orožje in municijo, vračajo se pa natovorjeni s kitajsko rudo, posebno volframom, potrebnim za jeklene 'abrikate. Japonci, ki prejemajo na glave poljske granate, dodaja list, lahko sprevidijo, kako čudne narave je bil protikomunistični blok. zadel velikana. Ta se je tako prestrašil, da je planil in podrl še tri druge slone v globino, kjer so se ubili. Z enim strelom je žel lovec plen štirih slonov. Nič dobrega ni pričakoval neki indijski zdravnik, ki je jezdil na slonu k bolniku. Žival je naenkrat zdivjala, pobegnila v džunglo in nosila podivjana 48 ur zdravnika na hrbtu. Mož je bil srečen, co je spet zlezel s hrbta velikana. Podtalno propagando v Švici ugotavlja »Der Bund« potem ko je bil ustavljen edini hitlerianski list v Baselu. Letaki Prihajajo zdaj iz Frankfurta ob Meni. Moskovska »Pravda« In »Trud« napadata Italijo zaradi italijanskih prostovoljcev, ki se borijo v finski vojski proti sovjetskim napadalcem. Rojak ananiske cesarice — katoliški duhovnik. Škof v St. Louisu sur Thoet v francoski Vandeji je posvetil Burn Gonga rojaka anamske cesarice za duhovnika - misijonarja. Angleški poveljnik Vrhovni poveljnik angleške, ekspedicijske vojske v Franciji je general lord Kaj pripovedujejo mornarji z „Exeter;a" Težko poškodovana angleška križarka »Exeter«, ki je sodelovala v bitki pri Montevideu, se je vrnila v Anglijo. Kapitan Robert R. Graham ima še vedno pod kožo 15 šrapnelov. Pravi, da ga med bojem nič ni bolj presenetilo, kakor junaško ponašanje mornarjev in ranjencev. »Pričakovali smo od njih junaštva, toda. kar so storili, presega vse naše nade!« »Exeter« se je med bojem približal »Admiralu Grafu von Spee« na daljavo S000 jardov. Častnik pri torpedih Smith pripoveduje o vojaku, ki mu je granata odbila obe nogi. Na vprašanje, kako se počuti, je odvrnil: »Precej dobro, samo v neprijetnem položaju sem!« Dve nemški salvi sta ubili posadko tretjega topovskega stolpa in navigacijskega častnika. »Ajax« in »Achilles« sta vozila za »Exe-terjem«. Takoj sta se približala. Prva skupna salva na Nemce je bila predolga, druga je pa zadela poveljniški most v polno. Nemci so začeli ogorčeno vračati, toda primorani so bili, umakniti se. V Stockholmu je spomenik jelenov Gort. V prvi svetovni vojni je bil trikrat odlikovan z najvišjimi odlikovanji. Po vojni je bil štabni častnik v Šanghaju ter Indiji in končno šef imperialnega glavnega štaba. General Pownall je prideljen lordu Gortu kot šef njegovega glavnega štaba. Do izbruha vojne je bil šef vohunskega odseka v londonskem vojnem ministrstvu. Lordu Gortu so prideljeni še naslednji trije generali: s i r J o h n D i 11. ki je posebno znan. da je leta 1936 zadušil palestinsko vstajo, B r o o k e, poveljnik tankov in blindiranih avtomobilov ter sir Adam, ki je poveljnik artilerije. Finska vojska je mobilizirala za svoje potrebe tudi jelene. Po 10 km na uro napravi ta žival in vleče sani, natovorjene s 130 do 140 kg blaga. V Stockholmu imajo celo spomenik severnemu jelenu. Gre za zvesto žival, ki :e nekoč v nujnem primeru preletela v K8 urah razdaljo 1380 milj. Na cilju je jelen padel mrtev na tla. Pri severnih jelenih nosijo tudi samice rogovje. Ko je jelen štiri leta star, je šele uporaben za vprego. Dotlej leta v skupinah 300 do 500 živali prosto naokrog. Najnrnj d“°et let je notem jelen uporaben za službo domačinom. V davnini so živeli severni jeleni celo na obalah Sredozemskega morja. Za časa Aleksandra Velikega so se pasli severni jeleni na južnem robu Rusije, za Cezarja pa v srednjenemški nižini. Turčija proti tuji propagandi Ankarski radio je med svojimi vestm' prinesel tudi nemške napade na račun Turčije ter pravi, da »ukrepe, ki jih je rajh podvzel pri nemških listih, ki izhajajo v Turčiji, dalje nemško propagando v Ankari in Carigradu, ne smatrajo za resne v turškem narodu. Javnost se smeje člankom, izišlim v nemških listih in odda- jam nemških postaj v turškem jeziku. V narodu, ki pravkar objokuje tisoče ne-dolžn h žrtev, raste antipatija do Nemcev. Turčija zelo dobro pozna Nemčijo in ni ničesar pozabila. Turška vojska in vojaške pogodbe z Anglijo in Francijo ustvarjajo iz Turčije državo, ki jo je nevarno podcenjevati z nemške strani.«. Z bičem je rešil očetu življenje V Vzhodni Afriki so prevažali kamenje iz kamnoloma. Oče je stopal poleg voza, sin je bil na vozu. Naenkrat je opazil oče pred seboj leva. Vola sta se naglo obrni-'a, oče je planil za njima. Lev je sledil vozu, sin ga je vselej, kadar se je približal, vsekal z bičem po gobcu. Žival se je končno ustrašila in ostala zadaj. Na Mallaki se je nekemu Malajcu posrečilo, da je z dvema streloma iz puške za slone ubil štiri tigre. Oblast je stvar preiskala in ugotovila resničnost izredno srečnih strelov. V notranji Afriki je lovec na slone f Današnja mladina: — Kateri gumb jc pa treba obrniti, da bo prenehal s to muziko? Finci prodajajo sovjetske tanke in blin-dirane avtomobile, ki so jih zajeli na fronti; dajejo jih v zameno za letala, municijo in drugo potrebno opravo. Letala spremljajo dopustnike na vožnjo preko Kanala v Anglijo. Gdansk in Gdinja sta izpremenjejra v nemški pomorski oporišči. Nevtralni opazovalci pravijo, da je Gdansk eno samo vojno taborišče, kjer se vežbajo vojaki za operacije v tujih prekomorskih '..rajih. Madridski list »ABC«, ki je poluradni organ Francove vlade, piše da je španska vlada pripravljena posredovati med Anglijo in Italijo. Španci pričakujejo skupne akcije Anglije in Italije proti razširjanju komunizma na Balkanu. »ABC« piše, da se tudi USA zanimajo za itali-!anske napore zediniti vse madžarske države. Vojvodinjo Windsorsko pričakujejo v Angliji. Tisk piše z velikimi simpatijami o Edvardovi soprogi, ki bo sprejeta z vsemi častmi. Nemke ne smejo imeti vsako sezono nov klobuk. Tako je odredil maršal G5-ring, češ da je to posnemanje Francozinj. Modistke so seveda v veliki zadregi, ker bo manj zaslužka. Moskovska akademija znanosti je priredila svečan sprejem nemškim geologom in strokovnjakom za petrolejska vrtanja, ki so prišli v Rusijo, da najdejo nova ležišča nafte. Uničen je bajeslovni grad s 363 okni, za vsak dan v letu, v Buxted Parku v grofiji Sussex na Angleškem. Zgorelo je mnogo umetniških del. Rešitev nedeljske križanke 65. Vodoravno: Krez, Peca, ep, mi, pero, Oger, Maraton, Sara, arak, Mare, slak, napoved, rano, Anam, ar, Ra, Arad, gama. Navpično: krop, som, riba,'Erna, Ana, erar, rana, zapora, spored, pomota, Svarog, Igor, Lena, ena, Ada, Avar, Krk, Meka. FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN »Prijetno, resno ženo.« Glenison je sovražila ti dve besedi! Kako daleč je bilo vse to od skritih sanj njenega si-a! — žakon — to je vendar brezmejna sreča, vr„ča ljubezen, da kar boli. Ne pa ta mrzli račun: ko nekdo išče resnemu vdovcu prijetno in resno ženo. Ta ponudba je bila za Glenison kakor žalitev! »Pa že rajši pomivam lonce in kozice do svoje smrti, ko da bi se omožila z Kospodom Hairisonom ter bila dobra 'bati njegovima sinčkoma.« je skoraj zakričala. »Sicer pa sploh nimam časa tovoriti o tem nesmislu. Nakupovati rno-ram. Ana. pojdi in se malo porazgovori 7- mano Na vrtu je.« ^ Glenison je skoraj planila iz kuhinje. Stekla ie po stopnicah v svojo sobico, kamor se je vselej zatekala, kadar je ho-te'a b:ti sama. Sedla je pred zrcalo ter uprla glavo nied d'ani. Ana je dejala, da ima lepe °či- Hm... Temne, izrazite oči. to je že res- in nad njimi se obrvi v lokih skorai-da stikajo... Njena polt je bila morda «0 Preveč zavore^, kajti 0'enison ie bub'la sonce dež in veter Toda nos ie nekoliko kratek, usta za pojem pravilne lepote menda celo nekaj preširoka. Sicer se je sedaj Glenison spet spomnila česte opombe: »Ni napak, toda tako lepa ko njena mati in obe sestri pa le ni.« Z gnevom v o1- ~-n in uporno sijočimi očmi je bila Glenison ta hip prav zala. Pošteno si je skušala dopovedati, da je bila Ana njeni materi in sestrama le nekoliko krivična. Sicer je Glenison priznala. da je njen položaj povsem pravilen. Najstarejša hčerka je navadno ostala doma in skrbela za gospodinjstvo, če je bilo premalo denarja za služkinjo. »Glen naj ostane doma.« je sporočila gospa Lilian Kenworthyjeva svojemu možu. ko je bilo dekletu osemnajst let. »Tole govoričenje o študiju za učiteljico je velik nesmisel, ko jo pa jaz potrebujem doma. S študijem lahko prične, ko bom okrevala. Ton.. Saj tu ne bo na veke nokopana!« Toda Glemson je bila tu pokopana že deset let. Zdravje lepe in vesele gospe venworthyjeve se je že zdavnej toliko 'opravilo, da :c b:’a sedaj njena tama-Fa le še spretno pretvaranje in izgovor. da ji ni bilo treba skrbeti za gospodinjstvo, ki ji je bilo tako zoprno. Gospa Kenworthyjeva je utegnila zaporedoma igrati tri sete tenisa ter cele popoldneve presedeti pri kartanju, potem pa se je doma pobahala: »Spet sem danes pri- igrala nekaj šilingov, dragica moja. Za jutri nam boš zato kupila belušev. Kako bi nam le bilo, če bi tvoja spretna mama včasi kaj ne priigrala!« Gospa Kenworthyjeva se je znala iz vsakega položaja spretno izmFati. »Ob sedmih pride Bill Anders. V klub gremo plesat. Škoda, Glen, da še ti nimaš nobenega prijatelja, da bi šla z nami kot četrti par.« Gospe Kenworthyjevi je bilo že petdeset let — toda današnjih in sodobnih petdeset let, ki se skorai nič ne razlikujejo od nekdanjih dvajsetih. Glenison za take stvari ni imela časa. Morala je pospravljati, kuhati, prati, urejevati, ves dan. od jutra do noči je bilo čez glavo dela. Olivija in Marjorija sta imeli vedno toliko svilenega perila, ki ga ni mogoče dati z doma ob vsakem času je bilo treba pripravljati zakuske za goste, ki so nenapovedani in nepričakovani prišli v hišo. »Škoda, da to dekle nima ničesar od življenja. Resnično je je škoda za tole življenje, saj tu ni nič drugega ko dekle sa vse « je pred nedavnim dejala mati Ane Moretonove svoji sestri, gospe Ken-worthyjevi. Gospa Kenworthyjeva je skomignila z rameni. Dejala je, da je Glenison lahko hvaležna, da ima tako prijeten dom in dobre roditelje, ki zanjo skrbijo. Glehi-son si prav za prav kaj drugega niti ne želi. Sicer pa Glenison nihče ne brani, da bi se mogla celo omožiti! Ce želi, gre ’ahko tudi drugam... Ko je Glenison to slišala, se je grenko nasmehnila. In nasmehnila se je vselej, kadar se je tega spomnila. Da, lahko da se omoži! Doslej se zanjo ni nikdo resno potegoval. In drugam naj bi šla delat? Sedaj, v osemindvajsetem letu, ko n- zna nič drugega ko prati, kuhati in pometati? Delo postaja že kar strahotno. V zadnjem času je bila že precej trudna in izčrpana. Ce bo ta položaj trajal še dalje, ostane rajši kar pri njih doma, ji bodo nekoč vsaj domači gostje pravili »gospodična«. »Če je Glenison zamudila priložnost za možitev, potem je to njena krivda!« je nekega dne izjavila gospa Kenworthy-jeva. »Toliko časa je zapravila s temle mladim Castlejem, čeprav sem jo jaz že spočetka svarila, da je to popolnoma breznadejno znanstvo.« Dekletove misli so se znova vrnile k Filipu. Pred štirimi leti to poznanstvo vendar ni bilo tako breznadejno! (DalieJ Stran 6. •V e ff e r n Ifi« V Mariboru dne 19. It. 1940. 3. SK Ljubljana, 3:16.10 (Rus 49:41, Ilovar 52:29, Korenini 47:27, Starman 46:33). Spori _ ... _. . . Prepričevalna zmaga fesenlške štafete V ŠTAFETNEM TEKli ZA DRŽAVNO PRVENSTVO JE ZMAGAL SK BRATSTVO, NAJBOLJŠI ČAS DNEVA NA 10 KM PA JE DOSEGEL OLIMPIJEC FRANC SMOLEJ V Radvanju pri Mariboru je bilo včeraj tekmovanje za državno prvenstvo v štafetnem teku 4x10 km, za katero je vladalo veliko zanimanje med klubi in občinstvom, ki je v velikem številu prišlo na start, kjer je lahko tudi sledilo vsem predajam tekom konkurence. Snežne prilike so bile naravnost idealne, plasti ker je ponoči padlo na staro podlago še par centimetrov novega snega. Tekmovanju so prisostvovali tudi razni oficielni zastopniki, tako pokrovitelj mestni župan dr. Alojzij Juvan, okrajni načelnik Ajlec, zastopnik TPŽ inž. Šlajmer, predsednik ISSK Maribora dr. Stamol ter zastopniki JZSZ in MZSP. Na startu je bilo 10 štafet, po eno so postavili Biatsuo, Ilirija, SmK Ljubljana in Ra-pid, po dve pa SSK Maraton, ISSK Maribor in SK Železničar. Točno ob 10. je prva deseterica zapustila start. Tekmovalna proga je potekala v obliki raztegnjene elipse, 5 km je tekla po ravnem, po 2 in pol km pa je bilo smuka in vzpona. Proga je bila jako posrečeno izbrana ter za tek odlično pripravljena. Prvi del je bil izrazito ravninski, in sicei do Limbuša, nato je sledil vzpon na severne obronke Pohorja, tretji del pa je dovoljeval tekmovalcem spust, ki je zlasti v gozdnem delu zahteval tudi mnogo tehničnega znanja. Ob tri četrt na 11. je kot prvi tekmovalec prišel nazaj na start llirijan Rožič v času 44:35, sledil mu je Žemva (Bratstvo) s 46:54, nato Fanedl (ISSK Maribor) s časom 49-09, četrti pa je bil Rus (SmKL) z 49:41. Na drugi tekmovalni progi so prešli v vodstvo Jeseničani; Razinger, drugi tekač Bratstva, je dospel na cilj v času 56:52’, točno 5 minut pred Istiničem (Ilirija), tako da je bilo že vsem jasno, da Bratstvu zmage ne bo mogoče vzeti, saj je bil na koncu še olimpijec Smolej Izmed domačih tekačev je dosegel v drugi etapi najboljši čas Šubic (ISSKM), ki je rabil 54:30. Na tretji progi je Bratstvo svoj naskok še povečalo. Njegov tekač Knific je dosegel do tedaj najboljši čas 43:49. Pri zadnji predaji je imel Smolej že okoli 300 m naskoka, ki ga je do cilja povečal še za okoli 2 km. Dosegel je obenem tudi najboljši čas na progi 10 km, rabil je le 43:08. TEHNIČNI REZULTATI TEKA 1. Bratstvo, Jesenice, 3:00.43 (žemva 46:54, Razinger 46:52, Knific 43:49, Smolej 43:08). Porento (vsi Korotan), v konkurenci ju-! niorjev je bil prvi Beranek‘F. z 1:17.3 pred Šušteršičem S. in Čeponom F. (vsi Korotan), izven konkurence pa je med seniorji dosegel najboljši čas Jeločnik A. Planina) 1:15, in med junior.ji Jeločnik J. (Planina) 1:22. Popoldne je bil slalom na 700 m s 35 2. SK Ilirija, Ljubljana, 3:14.45 (Andrej vratci. Progo je bilo treba prevoziti dva-Rožič 4-3:29, Istinič 51:52, Janez Rožič 49:49 Med seniorji je zmagal Berlot B. Petrič 44.35). ' (Korotan) v 2:11, sledita mu Kaseznik _ in Illninil* (oho Cnl/rvl TVA V i 11 n 1 1 el.-n in Blaznik (oba Sokol IV), v juniorski skupini je dosegel najboljši rezultat Megušar r (Sokol IV) 2:15.5, drugi in tretji sla 4. ISSK Maribot, 3:31.32 (Fanedl 49:09, bila Nežmah M. (Planina) ter Kahne D. Šubic 54:30, Skočir 56:22, Legvart 51:31). , \ tekmovanju v skokih so zasedli prva 5. SK Rapid, 3:47.50 (Schmiderer 58:30. tri mesta Korotanci Jarc Drago 19.57, •Karasek 59:04, Wolfgruber 52:45, Heller Surk S. 18 in Čepon A. 17.25. 57:31). --------- 6. SK železničar, 3:48.53 (Kuhar 58:50, REZULTATI V SRBSKI LIGI Kramaršič 57:56, Krajnčič 53:32, Herič Včeraj se je odigralo v srbski nogometni 58:35). ligj jo. kolo. Doseženi so bili sledeči rezultati: 7. ISSSK Maribor II., 4:0.13 (Burnik 1:3.11, Jugoslavija—Žak 13 : 0 (4 : 0); BSK—Gra-Simčič 1:0.10, Skrget 1:0.22, Stante 57). djanski (S) 5 : 0 (1 : 0); Zemun—Jedinstvo 8. SSK Maraton, 4:1.32 (Kralj 1:3.54, So- 1 : 3 (0 : 1); Slavija (S)—Bask 2 : 2; Bata dec 1:3.26, Ozvald 54:57, Sojč 59:15). —Vojvodina 2:2. 9. SK železničar II., 4:31.32 (Frank 1:16.56, , Babič 1:8.52, černčec 1:3.17, Karlin 1:2.27) s. Ljubljanska Ilirija je v Karlovcu premalo. SSK Maraton II., 4:46.39 (Lašič 1:11.43, f!la v j1? ! 2’ Keršbaumer 1:11.48, Marhelj 1:1.19, Šapeč lekm,a med KfU ZKD pa JC knnca:a ne’ 1 -21 49) . odločeno 2 • 2 * j s. Za vodstvo tekme Gradjanski—Bačka v SLOVESEN ZAKLJUČEK PRI ,,OULU“ j slovensko-hrvatski ligi sta delegirana solnika D ,, , Veble iz Celja, odnosno Mrdjen iz Ljubljane o po laneno. AP- iu bila v veliki dvo- s Ustanovni občni zbor SK Prevalje pie!o- GASILSKO IN REŠEVALNO DELO V CELJU Prostovoljna gasilska četa v Celju je imela 09. občni zbor. Predsednik g. Do-bovičnik je pozdravil navzoče. Nato je orisal delo gasilske čete v minulem letu, ki je bilo prav živahno. Gasilska četa je sodelovala pri gašenju 12 požarov. Tajniško poročilo je podal g. Bervar. Sama-rijanski odsek je imel lani 515 prevozov. Četna ambulanca je nudila 66 osebam prvo pomoč. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen Franc Dobo-vičnik. za poveljnika Franc Košir, za namestnika poveljnika Martin Cimerman, za tajnika Adolf Bervar, za blagajnika Lečnik ml. Pri slučajnostih je g. kap. Jo.š sporočil pozdrave vojaške uprave, omenil med drugim tudi važnost pripravljenosti gasilcev pred .sovražnimi napadi iz zraka. PRIREDITEV RK V APAČAH Podmladek RK v Apačah je priredil ob koncu letošnjega predpusta v Apačah in Gornji Radgoni izredno dobro uspelo tridejanko »Teta na konju«. Učiteljski zbor apačke šole je započel na polju prosvete z dramskimi igrami in pokazal takoj s prvo prireditvijo, da je ta-delo v tukajšnjih obmejnih kra- . ; ; - I 1 I « iviuijv RiE.U- III UUftclXcU IcUVU . Pa sPorl,ia slovesnost, žen. V soboto, 10. februarja, bi se bil moral ko prosvetno d ,J?VjeiU 80 • rezultati tekmovanja in vršiti v Prevaljah ustanovni občni zbor SK jih nujno potrebno in zlasti od strani občin- lazueijena razpisana darila. V imenu iSSlv Prevalje. Radi preslabe udeležbe pa je bil stva zelo zaželeno. Obisk kakor v Apačah, Aiariuora je pozdravil navzoče Julij Gu- preložen na nedeljo, 25. februarja, ob po! i4.' tako tudi v Gornji Radgoni je bil izredno do-^ ,in.\ zocl bili tudi pokrovitelj dr. v gostilni Rifel. j ber in bi bilo želeti, da bi diletanti v kratkem Alojzij Juvan ter olicielni zastopniki ravn. I s. Angleški nogometni klubi bodo letos pr- ‘ nastopili še z več sličnimi igrami. Čisti dobi- nodosek, okrajni načelnik Ajlec, z as top- vič prekršili tradicijo, da se zaključi nogometna 1 ček prireditve je namenjen podmladku RK v niK lu inz. Šlajmer. Po čitanju rezu!- sezona 1. maja. Letos bo trajala do 1. junija, j Apačah. Tudi tokrat na se je izkazalo, kako latov so bfla razdeljena darila. Pokal po- s. Tajnik Mednarodnega olimpijskega od- | nujno potrebna je primerna dvorana v Apačah krovi tel j a dr. Juvana je prejelo Bralstvo, bora je postal mesto umrlega Švicarja Ber-1 in Gor. Radgoni in upamo, da bo tudi temu pokal „Putnika“ v Mariboru SK Ilirija, po- deza Nemec W. Kiingeberg. 1 ustreženo, ko bo dograjen Sokolski dom. kal JZSZ SmK. Ljubljana, pokal ISSlv Mn-ribora prva štafeta ISSlv Maribora. Smolej MALI OGLASI Cr.NT M Al IM OGLASOM. V malib asla*it) s*»ne vsafca besed* 5C oaf nalmanlča oristoibma za tc oglase »e dio 3,— Ortjibe oreklicl doo«sovanja «o žemtovanlskt oglasi din 1.— oc besedi Natmanišl znesek za te oglase te din 10.— Oebeln tiskane besede se <-aiunalo Jvolno Oglasni 1avek r a enkratno obiavo tnaSa dto 2 — Znesek za male oelase se olaiule takol ort naročilu oziroma ca **o VDosfati * oismo skuuai t naročilom alt ca no oo^tnl ooloinict na iekovnl 'a*an §t 11.400 Zb vse oismene nde^vore elede malih oelasov se mora nrllnjltt znamka rp o din je dohil za najboljši čas dneva zlalo plaketo JZSZ, člani štafete SK Bratstva so prejeli tudi srebrne plakete ISSK Maribora, in končno je dobila prva štafeta ISSK Maribora še pokal MZSP kot najboljše moštvo s teritorija MZSP. S tem je bil tudi zaključen oficielni del letošnjega državnega prvenstva v štafetnem teku, ki je tako v športnem kakor v propagandnem pogledu vsestransko uspelo ter tako ponovno pokazalo, da imamo i terene i organizatorje za vsako konkurenco. Vsi navzoči so si edini v tem, da je bila organizacija tekmovanja v vsakem oziru z zanesljivih rokah. Smuk za Gutenbeigov pokal Združenje grafičnih delavcev v Mariboru je včeraj priredilo koL uvod v slovesnosti in prireditve ob priliki proslave 500 letnega jubileja Gulenberga jako dobro uspelo smuško tekmo od Razglednega stolpa preko parcele, kjer bodo zgradili grafiki svoj dom, nato pa čez „Habakuk“ in po smuški poli v Radvanje. Pri jako ugodnih snežnih prilikah je tekmovalo 14 vozačev, med njimi 4 izven konkurence. V konkurenci je zmagal Ignac Borovnik v času 32,aO, slede mu Janko Krajšek 33.45, Aleksander* Zupan 35. Pavel Vokač in Mirko Vaupotič. Izven konkurence je dosegel najboljši čas Erih Kokol s 30.15, Erih Mihevc in Karel Pečnik sta rabila 32.10 odnosno 35.12. Tekmovanje je spretno "vodil Pavel Vokač.* Sporazum v atletskem sporfu V Zagrebu je bil občni zbor Vrhovne ležko atletske zveze kraljevine Jugoslavije, na ka-terem je prišlo do za ta šport jako važnega sporazuma med Zagrebom in Beogradom saj smo imeli doslej kar dve zvezi, v Zagrebu in Beogradu. Sklenjeno je bilo da se zveza v' Beogradu tekom 2 mesecev likvidira in ustanovi podzveza. Dočim srbski delegati niso zahtevali ustanovitve samostojne narodne zveze, so se slovenski jasno izjavili zanjo. Njihovi zahtevi je bilo ugodeno, ako bodo na to pristale oblasti. V novi upravi je predsednik dr. Maroševič, tajnik Vilko Richter, med odborniki je tudi zastopnik PSK iz Maribora Jazbinšek. Doseženi sporazum je sedaj tudi dokončno omogočil potovanje naših atletov v Carigrad, ker bi sicer MFVN bržkone ne bilo dovolilo sodelovanje na balkaniadi. Razno j la. KUHANO KRAVJE ---------------------------------------- J MASLO I. Lukane Slavko (Tržič) 3:48.3, 2. m flZM ren‘ar’ lof,’ Žvan Alojz (Gorenjec) 3:56, 3. NVicser vec’ Nedela. 485-1 Karol (Nemčija) 4 :(’*', 4. Klein Bruno (Ska-j PfOdDflt la) 4 : 0L5, 5. Mulej Miloš (I.) 4 :13.1. 6.1 —______________________ tger Otmar (N.) 4 :14.2, 7. Komer Karol ................... U-JMOE (N.), 8. Mulej Tinček, 9. Buss Karl (N.), DVOJNA KROŽNA ŽAGA 10. Megušar Marijan. ' nova, za čelenje desk marij- Prireditelj SK Ilirija je popoldne pri- ših dolžin pri izdelovanju zaredil še klubsko tekmovanje v slalomu bojev ali mizars vu ugodno z udeležbo vseh dopoldanskih tekmovalcev, naprodaj radi nreureditve Zmagal je ponovno Lukane Slavko (Tržič) °hrata. Vprašanja na Lesno v času 1 :46 pred Žvanom Alojzom in industrijo ing. F. Pahernik v Kleinom Brunom, klubski prvak je po- Vuhredu. 484-4 stal Mulej Miloš, najholjši Nemec pa jej StdnOVd/l/e korner Karl, ki je v splošni oceni dobil peto mesto. LOKAL c,..,.. ...._____ in trisobno stanovanje od- MEDKLl 15S ki SMUK BRATST\A dam. Vprašati pri Semko. Ma SK Bratstvo na Jesenicah je priredil ribon T.vrševa 7. ,469-5 medklubsko smuško tekmo na Pustem ——— ---------------------------------- rovtu. Proga 3 km je imela višinsko razli-1 . STANOVANJ E ko 400 m. Vsi jeseniški klubi so poslali na sobo in kuhinjo, oddam s 1. start 23 tekmovalcev, izmed katerih jih je 'narcem mirni stranki. Šolska prišlo na cilj 22. Zmagal je Koblar Slane (Skala) v 2:33, 2. Moderč Stanc (Bratstvo) 2 : 3G, 3. Saksida Ivan (B) 2 :38, 4. Stumpfl Tone (Skala), 5. Bertoncelj Jožo (Gorenjec). ODPOVEDANO GOSTOVANJE SLAVIJE Pekovski športni klub v Mariboru je moral odpovedati boksarski maleh z varaždinsko Slavijo, napovedan za soboto zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Ker ni dospelo dovoljenje od zveze v Zagrebu, tudi merodajne oblasti v Mariboru tekme niso dovolile. V predprodaji kupljene vstopnice veljajo za prihodnjo prireditev, ki bo najbrže v soboto, 2. marca. OTVORITEV SMFSKE PROGE V PLANICI Včeraj je bila v Planici prva smuška tekma SK Ilirije na novi progi z Mc-cesnovega vrha. Kljub prvotni zabrani starta od strani GZSP, ki pa je bila pozneje preklicana, je tekmovalo 23 vozačev, med njimi 4 Nemci. Na 3.5 km dolgi progi z višinsko razliko 580 m so bili doseženi sledeči rezultati: MLADINSKI TEK SMK LJUBLJANE V Zgornji Šiški je bilo včeraj mladinsko tekmovanje v smuku. Po starosti so bili tekmovalci razdeljeni v tri kategorije, ki so imele tudi starosti tekmovalcev primerne proge. Tehnični rezultat: Kategorija A (6 km, 14 tekmovalcev): 1. Bern Boris 29:51, 2. Vrhunc Stanko 30 : 45, 3. Jenko Dušan 32 :16. Kategorija B (4 km, 14 tekmovalcev): 1. Špacapan Franc 21 :24, 2. Bizjak La- do 22 :54, ,3. Klasinc Tugo 22 : 57. Kategorija C (2 km, 21 tekmovalcev): 1. Nebec Ivan 9 :57, 2. Požar Janez 10:45, 3. Lesjak Tone. ul. 4, Pobrež.ie. 478-5 Sobo odda SSbtXX2Si3*:s*:?mi OPREMLJENO SOBO oddam. Delavska 15. Marija JoštL 477-7 Slutbo Išie —fBisataiBBKai VINIČAR z družino, 3 delavne moči, (samo 2 otroka) išče mesta v bližini Maribora Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 479-10 Pouk KLAVIR POUČUJE PIANIST »Velika kavarna«. Maribor. 483-13 V naiem m DOBROIDOČO GOSTILNO v Ptuju mesto oddamo v najem. Pojasnila daje Posojilnica »Narodni dom v Mariboru _______________________459-15 GOSTILNO blizu Maribora na prometnem kraju dam takoi v najem. Po nudbe poslati pod »Koncesija« na ogl. odd. »Večernika«. 480-15 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo v globoki žalosti pretresljivo vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka VIDA v cvetu mladosti 12 let. Pogreb predrage bo v torek, dne 20. februarja 1940; ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Maribor, 19. febr. 1940. Žalujoči RUDOLF IN HELENA KOCJAN, starši RADOVAN, brat, ter ostali sorodniki. SKAKALNE TEKME V KAMNIKU V Kamniku je SK Kamnik priredil med-klubske skakalne tekme pri jako močni udeležbi ,saj so bili med 23 tekmovalci na startu Klančnik Karel, Pribošck Franc, Jakopič itd. Tehnični rezultati: 1. Pribošck Franc (Ilirija) 217.1, 2. Jakopič Albin (Dovje-M.) 213.9, 3. Ncdog Jože (Srnic Ljubljana) 206.2 itd. Klančnik je radi padca šele na devetem mestu. PROPAGANDNE SMU5KE TEKME NA GOLOVCU SK Korotan je imel na Golovcu propagandno tekmovanje, v smuku, slalomu in skokih. Progo 1000 m z viš. razliko 150 m je moral vsak tekmovalec prevoziti dvakrat. Med seniorji v konkurenci je zmagal Berlot B. v 1 :16 pred Jarcem in VOJNI RIZikO v zvezi s transportnim zavarovanjem na morju in po kopnem zavarujete najceneje pri JUGOSLAVIJI splošni zavarovalni družbi ki je VODILNA DRUŽBA v naši državi za TRANSPORTNA zavarovanja Pojasnila daje; GLAVNO ZASTOPSTVO V MARIBORU, Slomškov trg 3, telefon št. 20-07 RAVNATELJSTVO ZA DRAV. BANOVINO, Ljubljana, Aleksandrova c. 11, tel. št. 25-71 Izdajo in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi še ob. vračaj?. - Uredništvo. In. upj-ava: Maribor,, Kopjiliška. ulica 6. - Tclelon uredništva štev. 25«67. In. ujynve. štev. 28,07. P-oštni. čekovni, račun-štev. 11. 409.