Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 3, 103- 118 (2000Ö © Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-18y Strokovni empirieno-raziskovalni prispeve÷ Ali vrednote star.ev vplivajo na subjektivno do.ivljanjeRpravic otrok? . UR.KA FLERIN1, ANKA GOGALA2 IN ZORAN PAVLOVIA3 ¶ 1 Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljan a 2 Gimnazija Ledina, Ljubljan a 3 In.titut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljano Povzetek: V prieujoeem elanku nas zanima vpliv vrednostne usmeritve in zadovoljstva z izpolnjevanje . vrednot star.ev na subjektivno do.ivljanje otrokovih pravic. Raziskava je del mednarodne raziskave 1 otrokovih pravicah, ki jo izvaja Mednarodno zdru.enje .olskih psihologov (ISPA) in poteka tudi . Sloveniji. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 194 otrok iz 4.r in 8.r in po eden od njihovih star.ev. Vzorec je homogen z vidika demografskih spremenljivk. Uporabljeni so bili vpra.alniki: Mednarodn a raziskava o otrokovih pravicah (vpra.alnik za otroke in star.e), Muskova lestvica vrednot in Lestvic a zadovoljstva z izpolnjevanjem vrednot. Postavljene so bile naslednje delovne hipoteze, ki so bile deln 1 potrjene: (1) obstajajo razlike v subjektivnem do.ivljanju pravic z vidika otrok in star.ev glede n a razlieno starostno obdobje otroka; (2) obstajajo razlike v subjektivnem do.ivljanju pravic z vidik a otrok glede na vrednostno usmeritev in zadovoljstvo z izpolnjevanjem vrednot star.ev; (3) obstajaj 1 razlike v subjektivnem do.ivljanju pravic z vidika otrok glede na razliene demografske spremenljivkep Ugotovljeno je bilo, da se otroci 4. in 8. razreda med seboj razlikujejo v do.ivljanju pravic. VeejI razlike med njimi se pojavijo v oceni pomembnosti pravic, kot pa v do.ivljanju uveljavljenosti pravicp Med star.i otrok 4. in star.i otrok 8. razreda so manj.e razlike v pogledu na pravice otrok. Ocen a pomembnosti vrednot star.ev in ocena zadovoljstva z izpolnjevanjem vrednot (predvsem apolonskeg a tipa) pomembno vplivata na ocenjevanje pomembnosti in primernosti ter do.ivljanje uveljavljenosto pravic otrok. Vpliv zadovoljstva star.ev z izpolnjevanjem vrednot pa je veeji kot vpliv ocenI pomembnosti vrednot na subjektivno do.ivljanje pravic s strani otrok. Demografske spremenljivkI pomembno vplivajo predvsem na pravice do osnovne oskrbe. Otroci do.ivljajo vi.jo uveljavljenost iU vi.je ocenjujejo pomembnost svojih pravic, ee izhajajo iz .tirielanske dru.ine z dvema otrokoma, ee s 1 njihovi star.i poroeeni ali .ivijo v izvenzakonski skupnosti ter ee so star.i bolj izobra.eni in redn 1 zaposlenip Kljuene besede: pravice otrok, Konvencija o otrokovih pravicah, vrednote, star.i, osnovno.olci ¸ zadovoljstvo, ocenjevalne lestvice, mednarodne .tudije, demografski dejavniki, Slovenij a *Naslov / address: doc.dr. Zoran Pavlovia, In.titut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Kongresni tr . 12, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: zoran.pavlovic@uni-lj.so #Prispevek je bil predstavljen na 3. Kongresu psihologov Slovenije oktobra 1999 v Portoro.u v skupini individualni . referatov pod skupnim naslovom »Specifiene teme, vezane na mladostnike in mlade odrasle« p 104RU. Flerin, A. Gogala in Z. Pavlovi: Do values of parents influence subjective perspective ofRchildren.s rights?R UR.KA FLERIN1, ANKA GOGALA2 AND ZORAN PAVLOVIA . 1 Association of Friends of Youth of Slovenia, Ljubljana, Sloveni a 2 Ledina High School, Ljubljana, Sloveni a 3 Institute of Criminology at the Faculty of Law, Ljubljana, Sloveni a Abstract: In the paper we research the impact of the value orientation and parent.s contentmentwit . the fulfilment of the values on subjective experience of children.s rights. The project is a part of thI international children.s rights research, being conducted by International School Psychologist AssoN ciation (ISPA), which is also being conducted in Slovenia. 194 children from the fourth and the eight . class and one of their parents voluntarily took part in the research. The sample was homogeneous iU regard to the demography variables. The following questionnaires were used: The international reN search of children.s rights (questionnaire for children and parents), the Musek.s scale of values anB The scale of contentment with fulfilment of values (both just for parents). The following workin . hypothesis, which were partially verified, were placed: (1) There are differences in subjective experiN ence of children.s rights from the perspective of a child and the perspective of a parent in regard t 1 different age period of a child. (2) There are differences in subjective experience of children.s right. from the perspective of children in regard to the value orientation and parent.s contentment with thI fulfilment of the values. (3) There are differences in subjective experience of rights from the perspecN tive of children in regard to the different demographic variables. The research showed that the childreU from the fourth and the eighth class differently experience children.s rights. The differences are bigge . in the evaluation of the importance of the rights than in the experience of the assertion of the rightsp The differences in regard to the view of the children.s rights among the children.s parents are no1 significant. The evaluation of the importance of values and the evaluation of the parent.s contentmen1 with the fulfilment of the values (mainly of the apollonian type) have an important influence on thI evaluation of the importance and the adequacy of the children.s rights. These evaluations have also aU important influence on the experience of the children.s rights assertion from the children.s perspectivep The research also showed a higher importance of parent.s contentment with the fulfilment of the valN ues. The rights for basic care are particularly significantly influenced by demographic variables. ThI children experience higher assertion and rate higher importance of their rights, if they come from fourN member.s families with two children, if their parents are married or if they live in cohabitation and i . their parents are well educated and employedp Keywords: children.s rights, Convention on the rights of the child, values, parents, school-age chilN dren, satisfaction, scales, international studies, demographic characteristics, Sloveni a CC=2958, 421 1 Odnos do otrokovih pravic kot ene kljuenih vrednot je merilo razvitosti in zrelosto sodobne civilizacije (Puhar, 1982; Pavlovia, 1990; Horvat, 1992; Veerman, 1992e Heine, 1994; Ivanek, 1996; Levesque, 1996; Limber in Wilcox, 1996; Slovensk a ustava, 1998; Zupaneie, 1999). .tudija, o kateri poroeamo v tem prispevku, je de× mednarodne raziskave o otrokovih pravicah, ki jo izvaja Mednarodno zdru.enjI .olskih psihologov (ISPA), ki je leta 1986 razvilo idejo o razvoju instrument a rednote star.ev in pravice otro÷ 105R Mednarodna raziskava o otrokovih pravicah, mednarodno koordinacijo in vodenjI pa je prevzel Urad za raziskovanje psiholo.kih pravic otroka (Office for the Study o . the Psychological Rights of the Child, Indiana University - Purdue University a1 Indianopolis, Indiana, USA) oz. njegov direktor Stuart N. Hart in Moshe Zeidne . (Haifa University, Izrael) kot nosilca projekta. Splo.en cilj te raziskave je empirien 1 raziskati subjektivno do.ivljanje pomembnosti in uveljavljenosti otrokovih pravic . dru.inskem in v .olskem okolju na podlagi mednarodno primerljive metodologijep Slovenija se je projektu pridru.ila v zaeetku devetdesetih, ko je In.titut z a kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (nosilec Z. Pavlovia) izvedel anket 1 prvega kroga raziskave (1991/92), kasneje pa je izvedel .e pilotno .tudijo in preizkusi× nekatere izbolj.ave vpra.alnika (1994/95; Pavlovia, 1993a, 1993b). Rezultati so . veliki meri vplivali na spremembe vpra.alnika, kakr.en se bo uporabljal v naslednje . krogu mednarodne raziskave. Raziskava, opisana v tem prispevku, je preliminarn a faza novega kroga raziskave o otrokovih pravicah, ki bo v .olskem letu 2000/200R potekala po celotni Sloveniji. Uporabljena bo izpopolnjena verzija vpra.alnika, ko sta jo pripravila Hart in Pavlovia (Pavlovia, 1995) p Prieujoea raziskava je .elela preizkusiti »obna.anje« izpopolnjene verzijI vpra.alnika o otrokovih pravicah na ueencih, prvie vkljueiti v raziskavo tudi mlaj. I otroke (v starosti 10 let . v prvem krogu je namree mednarodni naert predvideva× samo anketiranje otrok starih 12-14 let) in, poleg tega, tudi star.e otrok. Pre . raziskovanje .e ni zajemalo vidika otrokovih star.ev oziroma legalnih skrbnikov ¸ ampak so bili v raziskavo vkljueeni le ueitelji in .olski svetovalni delavci ko1 predstavniki »pomembnih odraslih«. V raziskavi so bile postavljene naslednje delovne hipotezeç 1p 2p 3p Obstajajo razlike v do.ivljanju pravic z vidika otrok in star.ev glede na razlien 1 starostno obdobje otrokap Obstajajo razlike v subjektivnem do.ivljanju pravic z vidika otrok glede n a vrednostno usmeritev in zadovoljstvo z izpolnitvijo vrednot star.evp Obstajajo razlike v subjektivnem do.ivljanju pravic z vidika otroka glede n a razliene demografske spremenljivkep Pomembnost prieujoee raziskave za konkreten problem in za .ir.e podroeje jI osvetliti mo.nost za varovanje pravic otrok z usmeritvijo k odraslemu skrbniku. T 1 je .e posebej pomembno glede na zaskrbljujoee .tevilo in naravo kr.itev otrokovi . pravic (Mrgole, 1991; Lamovec, 1995; Miku. Kos, 1996, 1997; Strojin, 1996; Tavea . Prelog, 1997). Z ugotovitvijo, da razliene vredote razlieno vplivajo na do.ivljanjI otrokovih pravic, lahko preko spreminjanja vrednot star.ev vplivamo na veejI upo.tevanje le-teh (Melton, 1996; Filipie, 1997; Flerin in Gogala, 1999). Kljub temu ¸ da so vrednote dokaj stabilne, pa se te lahko spreminjajo z izku.njami, novimo spoznanji, znanjem, informiranostjo, zadovoljstvom (Zupaneie in Justin, 1991e Zupaneie, 1996). Tako bi lahko z informiranjem star.ev o otrokovih pravicah vplivalo 106RU. Flerin, A. Gogala in Z. Pavlovi: na bolj.e upo.tevanje le-teh in hkrati spremenili vrednote star.ev. Z ugotovitvijo ¸ katere vrednote prispevajo k bolj.emu uveljavljanju otrokovih pravic, bi lahko delovalo tudi v .olah in v drugih vzgojno-izobra.evalnih programih, ko bi s spodbujanje . razvoja doloeenih vrednot prispevali nekaj k napredku dru.be in k temu, da bodo to otroci nekoe .e bolj.i star.i (Kapor Stanulovia, 1988; Murphy-Berman, Leveque iU Berman, 1996; Murphy-Berman in Weisz, 1996; Eaeinovie Vogrineie, 1998) p Ee zadovoljstvo star.ev z izpolnjevanjem vrednot razlieno vpliva na otrokov 1 do.ivljanje pravic, potem lahko sklepamo, da je zadovoljstvo pomemben vidik pro odnosu star.a do otroka. Ee se torej star.i ne bodo poeutili materialno in psiholo.k 1 varni in zadovoljni s kakovostjo svojega .ivljenja, potem ne bodo zmogli nudito dovolj eustvene podpore svojim otrokom. Tu bi se lahko pokazala pomembna vrednos1 tercialnih preventivnih programov, ki bi olaj.ali stiske star.ev in jim pomagali pro ohranjanju dru.inskega okoljap Raziskava kot preliminarna faza mednarodne .tudije ISPA je prispevek ÷ mednarodnemu gibanju za otrokove pravice. Glavni prispevek k .tudiji je prilagodite . mednarodnega vpra.alnika slovenski .olski populaciji in na.i kulturi. Ta .tudija p a je zelo pomembna tudi zaradi .elje ISPA, da bi med drugim dobila in.trument, . katerim bi lahko podprli konvencijo OZN o otrokovih pravicah in na ta naein sledilo napredku implementacije konvencije v dr.avah podpisnicah. Tako tudi v Slovenijip Mogoee je ta vpra.alnik korak bli.e k takemu in.trumentu. Z ugotovitvijo, kak 1 star.i in otroci gledajo oz. so zadovoljni z utemeljitvijo otrokovih pravic, bi lahk 1 sklepali na napredek implementacije Konvencije OZN o otrokovih pravicah tudi . Sloveniji (Konvencija o otrokovih pravicah, 1997). Vrednost vpra.alnika pa je tudo v tem, da spodbudi otroke, njihove star.e in druge odrasle k razmi.ljanju o otrokovi . pravicahp MetodaR Vzorec V raziskavi je sodelovalo 194 otrok iz .tirih ljubljanskih O. ter po eden od njihovi . star.ev. Vzorec je sestavljen iz otrok 4. razreda (N = 103), starih 10 in 11 let, te . otrok 8. razreda (N = 91), starih 13, 14 in 15 let. Star.i otrok 4. razreda (N = 100) s 1 povpreeno stari 38 let (Me), star.i otrok 8. razreda (N = 89) pa 42 let. Glede na spo× je vzorec otrok sestavljen iz 54,6 % deklet in 45,4 % fantov. Med star.i je sodeloval 1 vee mater (78,3 %) kot oeetov (21,7 %) p Glede demografskih spremenljivk v dru.inah preizku.ancev prevladujej 1 dru.ine z dvema otrokoma (54,5%), dru.ine s .tirimi elani gospodinjstva (50,5%) ¸ veeina star.ev je koneala srednjo (39,2%) oz. visoko .olo ali vee (44,6%), redn 1 zaposlenih je 84,7% star.ev, 85,6% star.ev pa je poroeenih ali .ivijo v izvenzakonsko skupnostip rednote star.ev in pravice otro÷ 106 PripomoekiR 1p Mednarodna raziskava o otrokovih pravicah . vpra.alnik za otrokI Z vpra.alnikom za otroke merimo subjektivno do.ivljanje pomembnosti ¸ uveljavljenosti in primernosti otrokovih pravic (namree primerne starosti z a prieetek u.ivanja izbranih pravic) v dru.inskem in .olskem okolju. Za potrebI raziskave pa so bili uporabljeni le rezultati subjektivnega do.ivljanja pravi ¬ otrok v dru.inskem okolju. Zanesljivost vpra.alnika (alfa koeficient) je 0,85p 2p Mednarodna raziskava o otrokovih pravicah . vpra.alnik za star. I Z vpra.alnikom za star.e merimo subjektivno do.ivljanje pomembnosti ¸ uveljavljenosti in primernosti otrokovih pravic v dru.inskem in .olskem okoljup Za potrebe raziskave pa so bili uporabljeni le rezultati stali.e star.ev d 1 otrokovih pravic v dru.inskem okolju. Zanesljivost vpra.alnika (alfa koeficientÖ je 0,82p 3p Lestvica vrednot (MLVÖ Musek (1993a) je razvil instrument lestvice 54 vrednot, ki zajema vs a najpomembnej.a podroeja vrednot od hedonskih in materialnih do kulturni . oziroma duhovnih. Zanesljivost Lestvice vrednot (alfa koeficient) je 0,96p 4p Lestvica zadovoljstva z izpolnjevanjem vredno1 S tem instrumentom se na 5-stopenjski lestvici ocenjuje zadovoljstvo X izpolnjevanjem vrednot (Lamovec, 1994). Ta lestvica je bila dodana Lestvico vrednot (MLV). Zanesljivost Lestvice zadovoljstva z izpolnjevanjem vredno1 (alfa koeficient) je 0,95p ezultati in razpravaR Obstajajo razlike v do.ivljanju pravic z vidika otrok in star.ev glede na razlien 1 starostno obdobje otroka. Razlike v do.ivljanju pomembnosti, uveljavljenosti in oceni pomembnosti pravicRmed otroki 4. in 8. razreda.R Rezultati, prikazani v tabeli 1, so pokazali razlike v tem, kako pomembne se zdij 1 otrokom 4. in 8. razreda posamezne pravice. Najveeje razlike se pojavijo v oceno pomembnosti pravic do vpliva na odloeitve v prihodnosti, intimnega prostora iU easa zase ter v oceni pomembnosti pravice do dru.enja s prijatelji. Te pravice sI zdijo otrokom 8. razreda veliko bolj pomembne kot otrokom 4. razredap elike razlike so tudi v oceni pomembnosti pravic do pravienega obravnavanja ¸ eustvene varnosti, pozornosti in usmerjanja ter v pravici do usmerjanja pri loeevanjß dobrega od slabega. Te pravice se zdijo otrokom 4. razreda veliko pomembnej.e ko1 108RU. Flerin, A. Gogala in Z. Pavlovi: Tabela 1: Prikaz razlik v oceni pomembnosti posameznih pravic med otroki 4.r in 8. . RAZLIKA POMEMBNOSTI PRAVIC MED 4. r OTROKI 4.r in 8.r 8. r M RANG RANG M RANG DIF. PRAVICA do 3,05 18 vpliva na odloeitve v prihodnostiz1 3,51 -17 3,08 17 intimnega prostora in easa zasez3 3,43 -14 3,31 10 dru.enja s prijateljiz2 3,44 -8 2,88 20 spodbujanja k spo.tovanju razlienostiz15 2,94 -5 3,04 19 easa za igroz16 2,93 -3 3,23 14 poslušanja in upoštevanja idej 12 3,12 -2 3,27 13 dovolj informacij za odloeanjez11 3,19 -2 3,35 9 prostora za ueenjez7 3,27 -2 3,50 3 zdravni.ke pomoeiz4 3,38 1 3,29 12 primerne hrane 13 3,03 1 3,40 7 telesne varnosti 9 3,25 2 3,46 4 pomoei pri razvijanju sposobnostiz6 3,30 2 3,42 5 pomoei pri ueenjuz8 3,26 3 3,58 1 ljubezni in skrbi ljudi 5 3,33 4 3,10 16 dela, ki bi izbolj.alo .ivljenje otroku in dru.ini 20 2,76 4 3,23 14 neopravljanja neustreznega dela 19 2,79 5 3,56 2 pravienega obravnavanjaz10 3,24 8 3,31 10 eustvene varnostiz18 2,87 8 3,42 5 pozornosti in usmerjanja 14 3,02 8 3,37 8 usmerjanja pri loeevanju dobrega od slabegaz17 2,90 8 Tabela 2: Prikaz razlik v do.ivljanju uveljavljenosti posameznih pravic med otroki 4. . in 8. . RAZLIKA UVELJAVLJENOSTI PRAVIC 4. r MED OTROKI 4.r in 8.r 8. r M RANG RANG M RANG DIF. PRAVICA do 3,18 18 vpliva na odloeitve v prihodnostiz4 3,59 -14 3,20 17 telesne varnosti 8 3,45 -9 3,47 11 pomoei pri razvijanju sposobnostiz7 3,53 -4 3,30 14 dru.enja s prijateljiz11 3,40 -3 3,64 6 neopravljanja neustreznega dela 3 3,73 -3 3,13 20 intimnega prostora in easa zasez18 3,10 -2 3,80 2 zdravni.ke pomoeiz1 3,85 -1 3,18 18 spodbujanja k spo.tovanju razlienostiz18 3,10 0 3,30 14 easa za igroz14 3,29 0 3,52 9 dovolj informacij za odloeanjez9 3,44 0 3,39 12 poslušanja in upoštevanja idej 13 3,32 1 3,54 8 primerne hrane 9 3,44 1 3,82 1 ljubezni in skrbi ljudi 2 3,79 1 3,74 4 pozornosti in usmerjanja 5 3,58 1 3,52 9 prostora za ueenjez12 3,38 3 3,76 3 usmerjanja pri loeevanju dobrega od slabegaz6 3,57 3 3,29 16 dela, ki bi izbolj.alo .ivljenje otroku in dru.iniz20 2,83 4 3,39 12 eustvene varnostiz17 3,20 5 3,56 7 pomoei pri ueenjuz14 3,29 7 3,69 5 pravienega obravnavanjaz16 3,27 11 rednote star.ev in pravice otro÷ 109R otrokom 8. razreda. Zelo podobno pa otroci ocenjujejo pomembnost pravic d 1 zdravni.ke pomoei in primerne hrane. To sta pravici do osnovne oskrbe. Otroci 4p razreda in 8. razreda jih ocenjujejo podobno, vendar so nekoliko bolj pomembne z a mlaj.e kot za starej.e otroke. Pravice, ki se zdijo otrokom 8. razreda pomembnej.e ¸ nakazujejo njihovo .eljo po osamosvojitvi od star.ev, kar je tudi znaeilno za obdobjI adolescence. Za otroke 4.razreda pa te pravice niso tako pomembne, kar ka.e, da jI zanje pomembnej.a kvalitetna povezanost s star.i in .e ne osamosvajanje od njih. V do.ivljanju uveljavljenosti pravic obstajajo razlike med otroki 4. razreda iU otroki 8. razreda (tabela 2). Najveeje razlike so se pokazale v do.ivljanju pravic d 1 vpliva na odloeitve v prihodnosti ter v pravici do telesne varnosti. Otroci 8. razred a do.ivljajo ti pravici veliko bolj uveljavljeni kot otroci 4. razreda. Zopet se poka. I smer osamosvajanja. Pri pravici do telesne varnosti pa lahko sklepamo, da je telesn 1 kaznovanje veliko bolj prisotno pri mlaj.ih kot pri starej.ih otrocihp elika razlika pa se je pokazala pri do.ivljanju uveljavljenosti pravice d 1 pravienega obravnavanja, ki jo kot veliko manj uveljavljeno do.ivljajo otroci 8p razreda. Ti na poti do osamosvajanja naletijo na konflikte s svojimi star.i in zat 1 pravieno obravnavanje do.ivljajo kot veliko manj uveljavljeno pravico kot otroci 4p razreda. Ee primerjamo telesno in eustveno varnost, vidimo, da do.ivljajo otroci 8p razreda veliko vee telesne in manj eustvene varnosti kot otroci 4. razreda. Sklepam 1 lahko, da star.i otroke 8. razreda ne kaznujejo vee toliko na telesni ravni, pae pa to eutijo veliko veeji pritisk na eustveni varnosti. V oceni primerne starosti za prieete÷ u.ivanja doloeenih pravic med otroki 4. razreda in 8. razreda ni pomembnih razlikp Razlike med otroki 4. razreda in 8. razreda ka.ejo na to, da bi vsaka skupina otro÷ rada pribli.ala starost u.ivanja doloeene pravice bli.je svoji starosti za tiste pravice ¸ ki so zanje pomembne, za druge pa bi starostno mejo rada prelo.ila. Rezultati sI ujemajo z rezultati raziskave ISPA Slovenija 1994 (Pavlovia, 1995). Razlike v do.ivljanju pomembnosti, uveljavljenosti in oceni pomembnosti pravicRmed star.i otrok 4. in 8. razreda. V tabeli 3 vidimo, da star.i otrok 4. in 8. razreda zelo podobno ocenjujejo pomembnos1 pravic za svoje otroke. Veliko pomembnost za svoje otroke pripisujejo pravicam, ko te.ijo h kvalitetni povezanosti z odraslimi (pravica do ljubezni in skrbi, pravica d 1 telesne varnosti, pravica do eustvene varnosti), manj.o pomembnost pa pripisujej 1 pravicam, ki nakazujejo osamosvajanje otrok od odraslih. V oceni, ali je uresnieevanjI doloeene pravice pri njih oz. v njihovi regiji problem ali ne, so bili star.i otrok 4. iU 8. razreda dokaj enotni. Menili so, da je najveeji problem za otroka uveljavljanjI pravic do spo.tovanja in aktivnosti in do osamosvajanja. Najmanj.i problem za otrok a pa je uveljavljanje pravic do zdravni.ke pomoei, dru.enja s prijatelji in neopravljanj a neustreznega dela. Star.i otrok 4. in 8. razreda se prav tako bistveno ne razlikujejo . doloeitvi starosti, kdaj naj bi bila otrokom dovoljena doloeena pravica. Razlikujej 1 pa se pri doloeitvi starosti, kdaj naj bi bilo otrokom dovoljeno, kaj in koliko jesti, iU 110RU. Flerin, A. Gogala in Z. Pavlovi: Tabela 3: Prikaz razlik v oceni pomembnosti posameznih pravic med star.i otrok 4.r in 8. . STARŠI RAZLIKA POMEMBNOSTI PRAVIC MED STARŠI 4.r STARŠI OTROK 4.r in 8.r 8.r M RANG RANG M RANG DIF. PRAVICA do 3,27 19 vpliva na odloeitve v prihodnostiz10 3,58 -9 3,28 18 dovolj informacij za odloeanjez11 3,57 -7 3,56 10 pomoei pri razvijanju sposobnosti 7 3,62 -3 3,46 15 prostora za ueenjez13 3,53 -2 3,89 2 dravni.ke pomoeiz1 3,93 -1 3,77 3 telesne varnosti 2 3,80 -1 3,76 4 pravienega obravnavanjaz3 3,78 -1 3,66 6 pozornosti in usmerjanja 5 3,71 -1 3,66 7 usmerjanja pri loeevanju dobrega od slabega 6 3,67 -1 3,02 20 dela, ki bi izbolj.alo .ivljenje otroku in dru.iniz20 3,15 0 3,32 17 intimnega prostora in easa zasez18 3,37 1 3,43 16 poslušanja in upoštevanja idej 17 3,42 1 3,64 8 neopravljanja neustreznega dela 9 3,61 1 3,48 14 s prijatelji 16 3,43 dru.enja 2 3,52 12 spodbujanja k spo.tovanju razlienostiz14 3,47 2 3,56 10 primerne hrane 12 3,56 2 3,52 13 pomoei pri ueenjuz15 3,46 2 3,93 1 ljubezni in skrbi ljudi 3 3,77 2 3,69 5 eustvene varnostiz7 3,62 2 3,57 9 easa za igroz19 3,34 10 Tabela 4: Prikaz razlik v oceni pomembnosti posameznih pravic med star.i in otroki 4. . STARŠI RAZLIKA POMEMBNOSTI PRAVIC MED OTROCI 4.r STARŠI IN OTROKI 4.r 4.r M RANG RANG M RANG DIF. PRAVICA do 3,52 13 pomoei pri ueenjuz5 3,42 -8 3,46 15 prostora za ueenjez9 3,35 -6 3,56 10 pomoei pri razvijanju sposobnostiz4 3,46 -6 3,28 18 dovolj informacij za odloeanjez13 3,27 -5 3,48 14 dru.enja s prijateljiz10 3,31 -4 3,02 20 dela, ki bi izbolj.alo .ivljenje otroku in dru.iniz16 3,10 -4 3,43 16 poslušanja in upoštevanja idej 14 3,23 -2 3,78 4 pravienega obravnavanjaz2 3,56 -2 3,27 19 vpliva na odloeitve v prihodnostiz18 3,05 -1 3,66 6 pozornosti in usmerjanja 5 3,42 -1 3,32 17 intimnega prostora in easa zasez17 3,08 0 3,93 1 ljubezni in skrbi ljudi 1 3,58 0 3,89 2 dravni.ke pomoeiz3 3,50 1 3,66 7 usmerjanja pri loeevanju dobrega od slabega 8 3,37 1 3,56 10 primerne hrane 12 3,29 2 3,77 3 telesne varnosti 7 3,40 4 3,69 5 eustvene varnostiz10 3,31 5 3,64 8 neopravljanja neustreznega dela 14 3,23 6 3,52 12 spodbujanja k spo.tovanju razlienostiz20 2,88 8 3,57 9 easa za igroz19 3,04 10 rednote star.ev in pravice otro÷ 111R kdaj naj bi otroci zaeeli sami odloeati o denarju. Zanimivo je, da bi star.i otrok 4p razreda obe pravici dovolili otrokom bistveno prej kot star.i otrok 8. razreda. Razlike v do.ivljanju pomembnosti, uveljavljenosti in oceni pomembnosti pravicRmed star.i in njihovimi otroci.R Tu smo primerjali odgovore star.ev otrok in otrok v 4. razredu ter odgovore star.e . otrok in otrok v 8. razredup Tabela 4 ka.e, da se je pojavilo nekaj razlik v oceni pomembnosti doloeeni . pravic med otroki 4. razreda in njihovimi star.i. Otrokom 4. razreda se zdijo pravicI do pomoei pri ueenju pomembnej.e kot njihovim star.em. Obratno pa se zdijo star.e . za njihove otroke v 4. razredu pomembne pravice do spodbujanja k spo.tovanjß razlienosti in do easa za igro, kot to menijo njihovi otrocip Primerjava ocen pomembnosti med otroki 8. razreda in njihovimi star.i (tabel a 5) ka.e veeje razhajanje v oceni pomembnosti pravic med otroki 8. razreda in star. o kot pa med otroki 4. razreda in njihovimi star.i (tabela 4). Otrokom 8. razreda sI zdijo pravice do osamosvajanja veliko bolj pomembne kot pa njihovim star.em. T a razlika ka.e na razvojno noto oda.eanja. Otroci odra.eajo, spreminjajo ocen 1 pomembnosti posameznih pravic glede na obdobje odra.eanja, star.i pa razvojni . Tabela 5: Prikaz razlik v oceni pomembnosti posameznih pravic med star.i in otroki 8. . STARŠI RAZLIKA POMEMBNOSTI PRAVIC OTROCI 8.r MED STARŠI IN OTROKI 8.r 8.r M RANG PRAVICA do RANG M RANG DIF. 3,37 18 intimnega prostora in easa zasez3 3,43 -15 3,44 16 dru.enja s prijateljiz2 3,44 -14 3,58 10 vpliva na odloeitve v prihodnostiz1 3,51 -9 3,46 15 pomoei pri ueenjuz8 3,26 -7 3,53 13 prostora za ueenjez7 3,27 -6 3,42 17 poslušanja in upoštevanja idej 12 3,12 -5 3,34 19 easa za igroz16 2,93 -3 3,62 7 pomoei pri razvijanju sposobnostiz6 3,30 -1 3,57 11 dovolj informacij za odloeanjez11 3,19 0 3,15 20 dela, ki bi izbolj.alo .ivljenje otroku in dru.iniz20 2,76 0 3,47 14 spodbujanja k spo.tovanju razlienostiz15 2,94 1 3,56 12 primerne hrane 13 3,03 1 3,78 3 ljubezni in skrbi ljudi 5 3,33 2 3,93 1 dravni.ke pomoeiz4 3,38 3 3,80 2 telesne varnosti 9 3,25 7 3,78 3 pravienega obravnavanjaz10 3,24 7 3,71 5 pozornosti in usmerjanja 14 3,02 9 3,61 9 neopravljanja neustreznega dela 19 2,79 10 3,62 7 eustvene varnostiz18 2,87 11 3,67 6 usmerjanja pri loeevanju dobrega od slabegaz17 2,90 11 112RU. Flerin, A. Gogala in Z. Pavlovi: Tabela 6: Prikaz razlik v do.ivljanju uveljavljenosti posameznih pravic med star.i iU otroki 4. . RAZLIKA UVELJAVLJENOSTI STARŠI PRAVIC MED STARŠI IN OTROKI OTROCI 4.r 4.r 4.r % je problem RANG PRAVICA do RANG M RANG DIF. 48,9 19 pozornosti in usmerjanja 4 3,74 -15 46,2 16 pravienega obravnavanjaz5 3,69 -11 51,5 20 poslušanja in upoštevanja idej 12 3,39 -8 47,8 18 eustvene varnostiz12 3,39 -6 40,9 12 pomoei pri ueenjuz7 3,56 -5 23,4 5 ljubezni in skrbi ljudi 1 3,82 -4 31,9 6 usmerjanja pri loeevanju dobrega od z3 3,76 -3 slabega 20,2 3 dravni.ke pomoeiz2 3,80 -1 39,8 11 pomoei pri razvijanju sposobnosti 11 3,47 0 36,3 9 dovolj informacij za odloeanjez9 3,52 0 34,4 8 primerne hrane 8 3,54 0 45,7 15 telesne varnosti 17 3,20 2 33,7 7 prostora za ueenjez9 3,52 2 46,7 17 intimnega prostora in easa zasez20 3,13 3 18,3 2 neopravljanja neustreznega dela 6 3,64 4 43,5 14 spodbujanja k spo.tovanju razlienostiz18 3,18 4 43,0 13 vpliva na odloeitve v prihodnostiz18 3,18 5 37,5 10 dela, ki bi izbolj.alo .ivljenje otroku in z16 3,29 6 dru.iniz22,6 4 easa za igroz14 3,30 10 17,4 1 dru.enja s prijatelji 14 3,30 13 potrebam otrok ustrezno ne sledijo. Razlika v oceni pomembnosti se vidi .e pro otrocih 4. razreda in njihovih star.ih in se z razvojem .e poveeujep Primerjava ocen uveljavljenosti pravic med otroki 4. razreda in njihovimi star. o (tabela 6) poka.e razlike. Otroci 4.r do.ivljajo problem pri uveljavljanju pravic d 1 easa za igro in dru.enja s prijatelji, kar se njihovim star.em za otroka ne zdi probN lem. Obratno pa se star.em za njihovega otroka zdi problem uveljavljanje pravic d 1 pozornosti in usmerjanja, pravienega obravnavanja ter poslu.anja in upo.tevanj a idej. V primerjavi ocen uveljavljenosti pravic med otroki 8. razreda in njihovimo star.i (tabela 7) se poka.ejo .e veeje razlike kot med mlaj.imi otroci in njihovimo star.i (tabela 6). Otroci 8. razreda do.ivljajo problem pri uveljavljanju pravic d 1 dru.enja s prijatelji, easa za igro in dela, ki bi izbolj.alo .ivljenje otroku in dru.inip Uveljavljanje teh pravic pa se njihovim star.em za otroka ne zdi problem. Obratn 1 pa se star.em zdi problem uveljavljanje pravic do pozornosti in usmerjanja, vpliv a na odloeitve v prihodnosti ter pomoei pri razvijanju sposobnosti. Zopet se potrjujI razlika med otroki in star.i, ki ka.e na razvojno noto odra.eanja. Vidimo, da otroco drugaee ocenjujejo tako pomembnost (tabeli 4 in 5) kot uveljavljenost pravic (tabelo rednote star.ev in pravice otro÷ 113R Tabela 7: Prikaz razlik v do.ivljanju uveljavljenosti posameznih pravic med star.i iU otroki 8. . RAZLIKA UVELJAVLJENOSTI STARŠI PRAVIC MED STARŠI IN OTROKI OTROCI 8. r 8.r 8.r % je RANG RANG M RANG DIF. problem PRAVICA do 41,9 17 pozornosti in usmerjanja 5 3,58 -12 40,7 15 vpliva na odloeitve v prihodnostiz4 3,59 -11 40,7 15 pomoei pri razvijanju sposobnosti 7 3,53 -8 40,0 14 telesne varnosti 8 3,45 -6 43,5 19 poslušanja in upoštevanja idej 13 3,32 -6 27,9 5 ljubezni in skrbi ljudi 2 3,79 -3 44,0 20 eustvene varnostiz17 3,20 -3 43,0 18 pravienega obravnavanjaz16 3,27 -2 12,8 1 zdravniške pomoeiz1 3,85 0 28,6 6 usmerjanja pri loeevanju dobrega od z6 3,57 0 slabega 21,2 2 neopravljanja neustreznega dela 3 3,73 1 30,2 8 dovolj informacij za odloeanjez9 3,44 1 29,4 7 primerne hrane 9 3,44 2 32,6 9 prostora za ueenjez12 3,38 3 34,1 11 pomoei pri ueenjuz14 3,29 3 38,3 13 spodbujanja k spo.tovanju razlienostiz18 3,10 5 36,0 12 intimnega prostora in easa zasez18 3,10 6 25,0 3 dru.enja s prijateljiz11 3,40 8 27,1 4 easa za igroz14 3,29 10 33,7 10 dela, ki bi izbolj.alo .ivljenje otroku in z20 2,83 10 dru.iniz 6 in 7) od svojih star.ev. Ocena star.ev o pomembnosti in uveljavljenosti pravic no toliko odvisna od starosti njihovih otrok. Glede na to, da star.i podobno ocenjujej 1 pomembnost in uveljavljenost pravic otrok ne glede na njihovo starostno obdobje ¸ sklepamo, da imajo star.i izoblikovan svoj koncept glede tega, katere pravice s 1 pomembne in uveljavljene pri otrocih in katere ne. V tem pogledu se torej otroci iU njihovi star.i med seboj ne usklajujejo. Pri doloeitvi starosti, kdaj naj bi otroci dobilo doloeeno pravico, so otroci 4. in 8. razreda ter njihovi star.i zelo enotnip Obstajajo razlike v subjektivnem do.ivljanju pravic z vidika otrok glede naRvrednostno usmeritev in zadovoljstvo z izpolnjevanjem vrednot star.ev.R Na podlagi faktorske analize odgovorov, pri katerih otroci ocenjujejo pomembnos1 posameznih pravic, je bilo izloeenih 5 faktorjev. Najbolj nasieen je faktor 1 . pravicI do spo.tovanja in aktivnosti, nato faktor 2 . pravice do kvalitetne povezanosti X odraslimi, faktor 3 . pravice do osamosvajanja, faktor 4 . pravice do izobra.evanj a in faktor 5 . pravice do osnovne oskrbe. Ti faktorji so bili uporabljeni pri ugotavljanjß razlik med tem, kako otroci ocenjujejo pomembnost in primernost ter do.ivljaj 1 114RU. Flerin, A. Gogala in Z. Pavlovi: uveljavljenost svojih pravic glede na vrednostno usmeritev in zadovoljstvo X izpolnjevanjem vrednot star.ev. Ugotovljeno je bilo, da ocena pomembnosti vredno1 in zadovoljstva z izpolnjevanjem vrednot star.ev pomembno vpliva na ocen 1 pomembnosti, primernosti in do.ivljanje uveljavljenosti pravic otrok. Med vplivo . posameznih vrednot na do.ivljanje pravic otrok so se pokazale pomembne razlikep To pomeni, da je smer vpliva neke vrednote (pomembnosti in zadovoljstva) n a posamezno pravico razliena in odvisna od tega, ali gre za mlaj.e, starej.e otroke alo vse otroke skupajp Kot primer navajamo (statistieno) pomemben izraeun analize variance z a do.ivljanje uveljavljenosti pravice do osamosvajanja z vidika otrok in ocen 1 pomembnosti kulturne vrednostne usmeritve star.ev. Otroci 4.r do.ivljajo vi.j 1 uveljavljenost pravice do osamosvajanja, ee njihovi star.i srednje vrednotijo vrednotI kulturne vrednostne usmeritve, umetnost in kulturo (F=4,40; P=0,015). Vsi otroco skupaj pa do.ivljajo vi.jo uveljavljenost te pravice, ee njihovi star.i vi.je vrednotij 1 umetnost in kulturo (F=6,56; P=0,002) p Zadovoljstvo z izpolnjevanjem vrednot star.ev v veliko veeji meri in veekra1 vpliva na do.ivljanje (oceno pomembnosti in do.ivljanje uveljavljenosti) pravic otro÷ kot pa ocena pomembnosti vrednot star.ev (tabeli 8 in 9). Primerjava tabel 8 in a ka.e, da ima zadovoljstvo star.ev z izpolnjevanjem vrednot veliko veeji vpliv n a do.ivljanje pravic pri otrokih kot pa sama ocena pomembnosti vrednot star.evp rednote so del eloveka, ki urejajo njegovo osebnostno in duhovno rast ¸ samouresnieevanje in njegovo iskanje smisla. V vrednotah se zrcali to, kar elovekß nekaj pomeni, kar je zanj najbolj vredno, dragoceno in sveto. Prav vrednote so tiste ¸ ki eloveku govorijo o vi.jem smislu, nalogi in poslanstvu; so pomemben del elovekovI motivacije in osebnosti. Imajo osebnostni znaeaj in zdru.ujejo spoznavno, eustven 1 in motivno delovanje. Pomembna znaeilnost vrednot je njihov imperativni znaeajp rednote ne predstavljajo zgolj to, kar v nekem trenutku .elimo, ampak zraven tudo eutimo, da mora biti preferirano (Musek, 1993b). Ocena pomembnosti vrednot nI odra.a nujno dejanskega stanja oz. polo.aja star.a v dru.bi. Nekdo lahko npr. visok 1 vrednoti mir, kar pa .e ne pomeni, da v miru tudi dejansko .ivi oz. da .ivi v skladu . Tabela 8: Prikaz pomembnih izraeunov analize variance za oceno pomembnosti pravicI do osnovne oskrbe z vidika otrok in oceno pomembnosti vrednot star.e . PRAVICA POMEM. VREDNOT OTROCI F p SMER višja pomembn. pravic pravice do osnovne usmeritev zbli.evanjaz4.r 3,268 0,042 višje oskrbe izpolnitveni tip 8.r. 3,148 0,048 srednje patriotska usmeritev 8.r. 4,203 0,018 višje religiozna usmeritev 8.r. 4,611 0,012 srednje patriotska usmeritev Vsi 4,954 0,008 višje usmeritev zbli.evanjazVsi 5,669 0,004 višje religiozna usmeritev Vsi 6,751 0,001 višje kulturna usmeritev Vsi 3,084 0,048 višje rednote star.ev in pravice otro÷ 115R Tabela 9: Prikaz pomembnih izraeunov analize variance za oceno pomembnosti pravice d 1 osnovne oskrbe z vidika otrok in nivojem zadovoljstva star.ev z izpolnjevanjem vredno 1 PRAVICA ZADOV. VREDNOT OTROCI F p SMER višja pomem. pravice pravice do osnovne vse vrednote 8.r 4,341 0,016 višje oskrbe apolonska velekategorija 8.r 9,581 0 višje izpolnitveni tip 8.r 6,006 0,004 višje moralni tip 8.r 11,527 0 višje hedonski tip 8.r 3,904 0,024 višje patriotska usmeritev 8.r 4,845 0,01 višje spoznavna usmeritev 8.r 4,010 0,022 višje usmeritev zbli.evanjaz8.r 5,808 0,004 višje kulturna usmeritev 8.r 4,430 0,015 višje senzualna usmeritev 8.r 4,767 0,011 višje tradicionalna usmeritev 8.r 7,514 0,001 višje vse vrednote Vsi 3,909 0,022 višje apolonska velekategorija Vsi 6,939 0,001 višje izpolnitveni tip Vsi 4,965 0,008 višje moralni tip Vsi 10,730 0 višje patriotska usmeritev Vsi 4,390 0,014 višje spoznavna usmeritev Vsi 4,926 0,008 višje usmeritev zbli.evanjazVsi 4,762 0,01 višje kulturna usmeritev Vsi 3,080 0,048 višje senzualna usmeritev Vsi 3,788 0,024 višje tradicionalna usmeritev Vsi 3,967 0,021 višje to vrednoto. Musek (1993a, 1995) pravi, da so na.e vrednote lahko ustrezne ¸ izoblikovane in hierarhije jasno postavljene in ne v konfliktu z drugimi vrednotamo in potrebami, a kljub temu se lahko zgodi, da jim na.a dejanja ne bodo ustrezalap Menimo, da ocena zadovoljstva z izpolnjevanjem vrednot v veeji meri odra. a dejansko vedenje star.a. Nekdo, ki je zelo zadovoljen z izpolnjevanjem neke vrednote ¸ npr. miru, verjetno tudi .ivi v skladu s to vrednoto. Ta ocena je br.kone (vzemimo ¸ za predvidevanje vpliva, ki ga ima na otroke) bolj zanesljiva kot pa njegova ocen a pomembnosti te vrednote. Ee se torej star.i ne bodo poeutili materialno in psiholo.k 1 varni in zadovoljni s kakovostjo svojega .ivljenja, potem ne bodo zmogli svoji . otrokom nuditi dovolj eustvene podpore. Pomembna ugotovitev je tudi, da na ocen 1 pomembnosti in do.ivljanje uveljavljenosti pravic otrok od vseh vrednot najbol . vplivajo vrednote apolonske velekategorije. To lahko razlo.imo s tem, da star. o apolonske vrednostne usmeritve vi.je vrednotijo izpolnitvene in moralne vrednote ¸ za katere menimo, da imajo ugodnej.i vpliv na do.ivljanje uveljavljenosti in ocen 1 pomembnosti pravic otrok. Star.i, ki jim vee pomenijo vrednote apolonske vrednostnI velekategorije in so mogoee tudi bolj zadovoljni v svojem .ivljenju z izpolnjevanje . teh vrednot, se bolj zavedajo pomembnosti pravic za svoje otroke, kar se odrazi tudo na otrokovem do.ivljanju svojih pravic. Otroci se na ta naein bolj zavedajo pomen a 116RU. Flerin, A. Gogala in Z. Pavlovi: svojih pravic za odra.eanje. Opazili smo tudi, da vse vrednote skupaj pomembn 1 vplivajo na oceno pomembnosti, primernosti in do.ivljanje uveljavljenosti pravi ¬ otrok. Za otrokovo do.ivljanje pravic so potrebne vsaj nekoliko izpolnjene vsI vrednote, tako apolonskega kot dionizienega tipa. Izpolnjene vrednote dionizieneg a tipa dajejo dru.ini doloeeno trdnost in varnost, izpolnjene vrednote apolonskeg a tipa pa vzpodbujajo razvoj, rast in spo.tovanje vseh elanov dru.ine, s tem pa tudo otrokap Obstajajo razlike v subjektivnem do.ivljanju pravic z vidika otrok glede naRrazliene demografske spremenljivke. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da demografske spremenljivke pomembno vplivaj 1 na do.ivljanje pravic otrok, predvsem na pravice do osnovne oskrbe. Otroci ocenjujej 1 vi.jo pomembnost, do.ivljajo vi.jo uveljavljenost svojih pravic in si prej .elij 1 pridobiti svoje pravice, ee izhajajo iz dru.in z dvema otrokoma, ee so njihovi star. o poroeeni ali .ivijo v izvenzakonski skupnosti, ee so star.i bolj izobra.eni in redn 1 zaposlenip Zakljueki V projektu je bil raziskan vpliv vrednostne usmeritve in zadovoljstva z izpolnjevanje . vrednot star.ev na to, kako otroci 4. in 8. razreda subjektivno do.ivljajo svoje pravicep Nadaljnji cilj je bil preizkusiti »obna.anje« izpopolnjene verzije vpra.alnika o otrokovi . pravicah. Prvie so bili v raziskavo vkljueeni star.i otrok in mlaj.i otroci (4. razred a osnovne .ole). Poleg tega pa smo .eleli raziskati povezavo med do.ivljanjem otrokovi . pravic in tem, kako star.i ocenjujejo pomembnost vrednot in zadovoljstvo z njihovi . izpolnjevanjem. Vsi ti cilji so bili zelo zadovoljivo uresnieeni, na tem mestu pa bom 1 povzeli samo ugotovitve, ki se nana.ajo na povezavo med subjektivnim do.ivljanje . pravic pri otrocih ter vrednostnimi usmeritvami in zadovoljstvom z uresnieevanjem leN teh pri njihovih star.ihp Ugotovljeno je bilo, da se otroci 4. in 8. razreda med seboj razlikujejo . do.ivljanju pravic. Veeje razlike med njimi se pojavijo v oceni pomembnosti pravic ¸ kar nakazuje na razvojne znaeilnosti obdobja, ko otroci prehajajo iz obdobja tesnej. I navezanosti z odraslimi v obdobje osamosvajanja od njih. V subjektivnem do.ivljanjß uveljavljenosti pravic otrok pa so razlike med njimi manj.e, kar nakazuje, da odraslo ne sledijo razvojnim spremembam otrok pri uresnieevanju njihovih pravic. Med star. o otrok 4. in 8. razreda so manj.e razlike v pogledu na pravice otrok, kar ka.e na to, da s 1 si star.i izoblikovali svoj pogled na pravice otrok, ki pa ga ustrezno ne prilagajaj 1 oceni pomembnosti pravic svojih otrok. Pomembna je predvsem ugotovitev raziskave ¸ da otrokov razvoj zahteva spreminjanje pravic tako iz kvantitativnega kot iX kvalitativnega vidika. Star.i bi se morali tak.ne zakonitosti veliko bolj zavedati, kot p a rednote star.ev in pravice otro÷ 117R dejansko sep Ocena pomembnosti vrednot star.ev in ocena zadovoljstva z izpolnjevanje . vrednot je pokazala pomemben vpliv na to, kako otroci ocenjujejo pomembnost iU primernost pravic ter do.ivljajo njihovo uveljavljenost. Na otrokovo do.ivljanje svoji . pravic v veliko veeji meri vpliva zadovoljstvo star.ev z izpolnjevanjem vrednot kot p a njihova ocena pomembnosti le-teh. .e posebej je izpostavljen (statistieno) pomembeU vpliv pomembnosti in zadovoljstva z izpolnjevanjem vrednot apolonske velekategorijep Tudi pri vplivu demografskih spremenljivk na subjektivno do.ivljanje otrokovi . pravic je hipoteza delno potrjena. Ugotovljeno je bilo, da te spremenljivke pomembn 1 vplivajo predvsem na pravice do osnovne oskrbe. Otroci do.ivljajo vi.jo uveljavljenos1 in ocenjujejo vi.jo pomembnost svojih pravic, ee izhajajo iz .tiri elanske dru.ine X dvema otrokoma, ee so njihovi star.i poroeeni ali .ivijo v izvenzakonski skupnosti te . ee so star.i bolj izobra.eni in redno zaposlenip LiteraturaR Eaeinovie Vogrineie, G. (1998). Psihologija dru.ine [Family Psychology]. Ljubljanaç Znanstveno in publicistieno sredi.eep Filipie, M. (1997). Zakaj na.i otroci in mladostniki potrebujejo TOM? [Why do out childreU and youth need TOM?] Otrok in dru.ina, 2, 22p Flerin, U. in Gogala, A. (1999). Vpliv vrednostne usmeritve in zadovoljstva z izpolnjevanje . vrednot star.ev na otrokovo subjektivno do.ivljanje svojih pravic v razlienih starostni . obdobjih otroka (diplomska naloga) [Influence of the value orientation and contentmen 1 with the value fulfillment on the sbjective perspective on children.s rights in differen 1 developmental stages of the child] (Unpublished BA diploma). Ljubljana: Univerza . Ljubljani, Oddelek za psihologijop Heine, H. (1994). Otrokom vsega sveta [To the children of the whole world]. Pedago.k a obzorja, 4/5, 3-11p Horvat, L. (1992). Konvencija o otrokovih pravicah in ustvarjanje pogojev za psihofizieno razvoj otrok [Convention on the rights of the child and creation of conditions of psychoN physical development of the child]. Educa, 6, 385-392p Ivanek, T. (1996). Polo.aj otrok nekoe in danes [Position of children in past and today]. Otro÷ in dru.ina, 7/8, 8.9p Kapor Stanulovia, N. (1988). Na putu ka odraslosti [On the path to adulthood]. Beogradç Zavod za ud.benike i nastavna sredstvap Konvencija o otrokovih pravicah (1997). [Convention on the rights of the child]. Ljubljanaç Slovenski odbor za UNICEFp Lamovec, T. (1994). Psihodiagnostika osebnosti 2 [Personality psycho-diagnostics, Vol. 2] p Ljubljana: Znanstveni in.titut FFp Lamovec, T. (1995). Ko re.itev postane problem in zdravilo postane strup [When a solutioU becomes a problem and a mediaction becomes a poison]. Ljubljana: Lumip Levesque, R.J.R. (1996). International children.s rights. Can they make a differences iU American family policy? American Psychologist, 51, 1251.1256p Limber, S.P. in Wilcox, B.L. (1996). Application of the U.N. Convention on the rights of thI child to the United States. American Psycholgist, 51, 1246.1250p 118RU. Flerin, A. Gogala, Z. Pavlovi: Melton, G.B. (1996). The child.s right to a family enviroment. Why children.s rights anB family values compatible? American Psychologist, 51, 1234.1238p Miku. Kos, A. (1996). Postravmatske stresne motnje [Post-traumatic stress disorders]. Otrok iU dru.ina, 12, 20.21p Miku. Kos A. (1997). Odkrivanje trpineenja otrok je mogoee prav v .olah [Child maltreatmen1 detection in schools]. Otrok in dru.ina, 2, 18.19p Mrgole, A. (1991). Otroci pod udarcem .ole: iz zgodovine telesnega kaznovanja otrok [ChilN dren under the strikes of the school: from the history of corporal punishment o . chidlren]. Didakta, 2, 39-41p Murphy-Berman, V., Leveque, H.L. in Berman, J.J. (1996). U.N. Convention on the rights o . the child. A cross . cultural view. American Psychologist, 51, 1257.1261p Murphy-Berman, V. in Weisz, V. (1996). U.N. Convention on the rights of the child. Curren1 Challenges. American Psychologist, 51, 1231.1233p Musek, J. (1993a). Osebnost in vrednote [Personality and values]. Ljubljana: Educyp Musek, J. (1993b). Znanstvena podoba osebnosti [Scientific image of personality]. Ljubljanaç Educyp Musek, J. (1995). Ljubezen, dru.ina, vrednote [Love, family, values]. Ljubljana: Educyp Pavlovia, Z. (1990). Psiholo.ke pravice otroka. Simbioza in avtonomija [Psychological righty of the child. Symbiosis and Authonomy]. 10. Mednarodna poletna .ola Sekcije z a skupinsko dinamiko Dru.tva psihologov Slovenije. Ljubljana: Dru.tvo psihologo . Slovenijep Pavlovia, Z. (1993a). Otrokove pravice. Stali.ea ueencev, ueiteljev in .olskih svetovalni . delavcev [Children.s rights: attitudes of students, teachers and school conselors] p Didakta, 10/11, 2-6p Pavlovia, Z. (1993b). Psiholo.ke pravice otroka. Otrokove pravice onstran pravnega varstv a [Psychological rights of the child: children.s rights beyond legal protection] p Radovljica: Didaktap Pavlovia, Z. (1995). Mednarodna raziskava o otrokovih pravicah [International study on thI rights of the child]. Didakta, 20/21, 14-19p Puhar, A. (1982). Prvotno besedilo .ivljenja [Primary text of life]. Zagreb: Globusp Slovenska ustava (1998). [Constitution of the Republic of Slovenia]. Ljubljana: Uradni list RSp Strojin, M. (1996). Sramota in blaznost svetovne trgovine z otroki [Shame and insanity of thI world children trade]. Otrok in dru.ina, 12, 22.23p Tavear Prelog, A.(1997). Pedofilija ali kako spregovoriti o njej z na.imi otroki? [How to tal÷ about pedophilia to our children?] Otrok in dru.ina, 2, 46.47p eerman, P.E. (1992). The rights of the child and the changing image of childhood. Londonç Martinus Nijhoff Publishersp Zupaneie, K. (1999). Dru.insko pravo [Family law]. Ljubljana: Uradni list RSp Zupaneie, M. (1996). Izbrane teme iz predmeta Razvojna psihologija II [Developmenta× psychology . selected issues]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijop Zupaneie, M. in Justin, J.(1991). Otrok, pravila, vrednote [Child, rules, values]. Ljubljanaç Didaktap .eleznik, N. (1996). Umazane igre na raeun otrok [Dirty games of children.s account]. Otrok iU dru.ina, 4, 48-49p Prispelo/Received: 23.03.200 1 Sprejeto/Accepted: 26.06.200 1