XV 63505
GLAS NAROD
List slovenskih delavcev V Ameriki«
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
Entered as Serond Cbua Matter September 21st, IMS at the Post Office al New York. N. under Act of Coocreos of March 3rd.
N. 152. — Štev. 152.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 1, 1936— PETEK, 1. JULIJA, 1938
OTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo.
SS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
Volume XLV1. — Letnik XLVI.
CHAMBERLAIN PROSI MUSSOLINIJA POMOČI
VROČI BOJI SE NADALJUJEJO
NA KATALONSKI FRONTI
V Italiji je postala bojazen, da bo prisiljen Neville Chamberlain odstopiti radi zračnih napadov na angleške trgovske pa mike v španskih pristaniščih. — Iz tega se *sklepa, da bo Italija vplivala na generala Franca, da preneha s tem ^delovanjem.
Ameriška komunistična stranka in Moskva
JAPONCI PREBILI PRVO OVIRO
Japonci so prebili prvo izmed rečnih ovir. — Pri Mantangu so Kitajski izgubili 10,000 mož.
ŠANGHAJ, Kitajska, :10. junija. — Japom-ka infanterija j«« > |mino*"jo aeroplanov presbi la prvo izmed 12 ročnih bari kad, ki »branijo llankov. Kitaj-ri priznavajo, da so Japonci prišli pri Matangu čez rečno oviro, ki obstoji iz potopljenih ladij, naloženih s cementom in
RIM, Italija, 29. junija. — Po naročilu iz Londona se je angleški poslanik lord Perth zglasil pri italijanskem vnanjem ministru grofu Cianu, katerega je opozoril na težavni položaj, v angleško-ita-lijanskih od noša jih zaradi borribardmjija angle aicih trgovskih parnikov v španskih vodah.
Lord Perth je grofu Cianu povedal, da se bo u-veljavljenje 16 aprila sklenjene anglesko-italijan-*ke prijateljske pogodbe zavleklo, ako se bodo bombardiranja nadaljevala. Lord Perth je rekel, da bo v interesu Anglije in Italije ako se takoj končajo napadi na angleške ladje.
Jo pa ni bil ultimatum Italiji, temveč samo pro- jH^koill^ter šnja ministrskega predsednika Chajmberlaina na' Mussolinija, da posreduje pri generalu Francu, da prejieha z zračnimi napadi na angleške trgovske parnike.
Lord Perth je posebno povdarjal, kako zel z napadajo ministrskega predsednika Chamberlaina razni poslanci v parlamentu zaradi neprestanega bombardiranja angleških trgovskih parnikov. Tudi angleška javnost je zelo razburjena in bo vlada prišla v velike stiske, ako bombardiraja kmalu ne ponehajo.
Grof Ciano mu je odgovoril, da Italija zadnje |pripeljanih (5000 Kitajcev, čase ne podpira več tako generala Franca, medtqni j	za ovire 'Pri Mantangu
ko druge države pošiljajo na Špansko vedno večje
^	^ ,. .	- •• \ / 1 1	. , ., |Jv!taJ°'» se v teh bojih Japon-
stevilo prostovoljcev in mumcije. Vsled tega je bil ei poslužujejo strupenih in solz-[
general Franco primoran braniti samega sebe s tem nih plinov. Navzlic temu pa KI-J
da so njegovi letalci bombardirali pristanišča, v ka- taJci	ob obeh bregovih
terih so tuje ladje izkrcavale vojni materja!.	* d™J°' m,10*° napadov
AMERIKA NI "MELTING P0r
P o zatrdilu profesorja Morena so med prebivalci posameznih kme-riških držav velike plemenske raalike.
Na
'/. a
OTTAWA, 29. junija, konvenciji Ameriške zveze napredovanje znanosti je imel zanimivo predavanje dr. Ja<*ob L. Moreno, zdravnik v Beacon Hill Sanitariju v Beacon, N. V. Kratko in jasno je povedal, da Amerika ni nikakšen "Melting pot" raznih narodov. To nazi \ s cementom in^ ranje je popolnoma napačno, hlodi, ki so jih profesor je priporočal znai.-pripeljali iz Honana.	Utveiii sistem plemenske kou-
Nad en teden so Jmpoiu-i na 'trole. padali oviro, 200 milj od Hsu- __ Med posameznimi
CIO NA JUGU SE PRITOŽUJE
Policija je vprizorila napad na glavni stan te»* odpeljala nekaj organizatorjev. — CIO in Federacija v boju za nadvlado.
kova in v vročih bojih so Kitajci izgubili 10,000 mož. Iz tel; velikih izgub je razvidno, kako si prizadevajo Kitajci, da Japonci ne bi mogli napredovati po Jangeeu. Največjo izgube soKitajce m povzročili tu be so Kitajcem povzročili to so infanteriji pomagali pri prodiranju ob obeh bregovih. Z tbojisča je bilo v Hankov
ameriški državami in celo.med posameznimi okraji, — je rekel «h. Moreno, — so očitne plemenske razlike. Povod, tenji je dalo .-kupno naseljcvaiO ljudi i'< i'»tih krajev.
— Prebivalstvo Združenih držav je mednarodno ter nima noben i ii skupnih plemenskih izrazitosti.
PREDSEDNIK BO ZOPET STARI OCE
LONDON, Anglij, 29. junija.- -Medtem ko dva angleška rušilca hitita proti Majorki, je bilo v uradnih krogih dognano, da je italijanska vlada obljubila, da bo zastavila ves svoj vpliv pri generalu Francu, da prenehajo njegovi letalci bombardirati angleške trgovske parnike.
Majorca v otočju Balearov se nahaja v Franco-vih rokah in na otoku imajo Italijani svojo postojanko za aeroplane, ki skoro vsak dan bombardirajo pristanišča španske vlade. Laboriti in liberalci zahtevajo od <ministr. predsednika Neville Chamberlaina, da pošlje bojne ladje, da blokirajo Major-co in aeroplane, da bombardirajo italijansko letališče. Chamberlain pa je vse te zahteve zavrnil, češ. da bi to do vedlo do nove svetovne vojne.
Iz Gibraltarja sta bila proti Majorki poslana rušilca Imogen in Isis.
LONDON, Anglija, 29. junija. — Angleški kabinet je na včerajšnji seji razpravljal o ponavljaje-vse vojne operaci-čih se napadih na angleške trgovske ladje, vsled česar je postalo stališče Chatmberlaina, ker je Mussolini jev prijatelj, zelo težavno. Vsled tega se je angleški poslanik lord Perth zglasil pri italijanskim vnanjem ministru grofu Cianu ter ga opozoril na pocenjanje Francovih letalcev v španskih vodah.
Ciano ,mu je odgovoril, da je vse vojaštvo v uporni Španski pod poveljstvom gen. Franca. Obenem pa mu je obljubil, da bo italijanska vlada storila vse, kar je v njeni moči, da je bombardiranje angle-, ških ladij vstavljeno in da bo glede tega vplivala na vlado v Burgosu.
Poleg tega pa so Mussolinija opozorili njegovi
odbili Kitajci in samo v enem dnevu so Japonci imeli (KM; mrtvih.
Kitajci dobivajo čenja pri Huikova, Matanga po Jangceu navzgor ter 'priyjravljajo drugo močno dbranilbo, da zadrže Japonce, ako bi Matang padel.
PE1PING, Kitajska, 29. junija. — Japonci neprestano dobivajo velika ojačenja v provinci Sansi, iz česar je mogoče sklepati, da se pripravljajo na ofenzivo. Njihovi letalci pa skušajo Kitajcem preprečiti, da ne bi mogli dobiti ojačenj.
Posebno so japonski letalci bomlbardirali kitajske koncentracije pri Linfenu v južnem Šansiju ob reki Fen.
Ker ni ndbenih poročil i/. Šantunga in Honana in prihajajo poročila iz Šansija, pomeni, da je povodenj Rumene re
HYDE PARK, N. Y., 28. junija. — Neki prijatelj Roose-veltove družine je rekel, da bo IMrs. Franklin 1). Roosevelt, Jr., to poletje rodila. Mlada j Mrs. Roosevelt je bila i>red po-. | roko Ethel Du Pont t% r je že-moena oja na t retjesra predsednikovega Jo mdj od < -
sina.
HOOVROVNASVET
SEATTLE, Wash., 30. juni->ja. — Bivši predsednik Hoov-|er je sinoči pozival volilce, naj V	izvolijo kongres, 'ki bo enkrat
za vselej obračunal z New Dea-lomi. Naj bo kongi-es demokratski ali republikanski, to je na zadnje v<seeno. Glavno je, da bo nasprotoval New Dealu.
—r Administracija že šest bi eksperimentira z volilci, in sedaj je skrajni čas, da začno tu di volilci nekoliko eks/perimen tirati.
XK\Y ORLEANS, La., 28. junija. — Sodnik Rufus Fostei i* danes pozval državne uradni-xe. naj do petka navedejo vzrok Čemu naj bi ne bilo policiji za-branjeno nasilno nastopati proti CIO uniji, ki je proglasila stavko tukajšnjih razvažalcev.
Vodstvo unije dolži policijo, dii strahuje člane CIO in da je \ prizorila že več napadov na glavni stan CIO. Policisti so a-letirali nad .'500 unijskih članov, ki so bili pa po zaslišanju izpuščeni. Poleg tega so policisti odvedli iz mesta tri CIO organizatorje in jim zabičili, naj .-o nikdar več ne vrnejo.
Policijski superintendent J J Groseb je rekel: — Da, tri organizatorje smo izgnali iz uu-•ta. Se še-t drugih bi doletela ista usoda, pa jih nismo mogii najti. Ti ljudje so komunisti, ki nimajo v našem mestu nobenega opravka.
WASHINGTON, D. C., 29 junija. — National Labor Re 1'itions Board je odredil glasovanje med uslužbenci Paragon Slipper Company v New Yorku. Glasovanje naj odloči, kdo naj jih zastopa pri pogajanjih: CIO ali Delavska Federacija.
OČE USMRTIL CELO DRUŽINO
EARL BR0WDER ZASLIŠAN PRED PREISKOVALNIM ODBOROM
Elarl Browder. generalni tajnik komunistične stranke v Združenih državah je preiskovalnemu odboru, kateremu predseduje senator John J. Mt-Naboe, v New Yorku tekom zaslišanja rekel, da je komunistična Internacijonala svetovna organizacija, toda je stanovitno zatrjeval, da ameriška stranka stoji na svojih nogah in da sama izdeluje vse u-krepe. Pozneje pa je priznal, da ameriška stranka ni nikdar ničesar vkrenila proti Moskvi.
Senator Mc-Naboe je dve ur
MORILEC STAR1ŠEV PRED SODBO
Sin je obljubO tovarišu petsto dolarjev nagrade, če mu pomaga usmrtiti očeta in mater.
BRIDGEPORT, Conn., 27. junija. — V napadu blaznosti je pekovski mojster Joseph Krason, ubil svojo ženo s kladivom, svojega 4 letnega sina Josepha pa zadušil. Nato se j«i zaprl v sobo, v kateri je spal njegov 14 letni sin Stanley in odprl plin, ko so po par urah vlomili vrata, so našli oba mrtva.
ie na obeh straneh Lunghaj že leznice.
V Peipingu prevladuje mnenje, da pe bo prodiranje-v Šan-siju pričelo v desetih dneh.
SMITHOV MRGOLI PO AMERIKI
Urad za starostno pokojnino ima seznam z 39,000,000 i meni. Med njimi je 470,190 Smith o v.
angleških ladij proti napadom fašističnih letalcev :n bo postal mogoče njegov naslednik mož, ki Italiji ne bo tako naklonjen kot je Chamberlain.
HENDAYE, Francija, 29. junija. — Pod pekočim španskim soncejm so v teku ljuti bcfji ob glavni cesti, ki pelje v Valencijo. Najljutejsi b^ii se bi-jejo za poset hriba La Muela de Sarrion.
Po skoro dvotedenskem miru na katalonski fron-prijatelji, da bo mogoče Chamberlain prisiljen od- ti, so republikanci pričeli z močnimi napadi v Pire-stopiti kot ministrski predsednik, ako ne bo ščitil'ne jih ter so zavzeli hriba Ventolao in Marioln.
PSA J! JE VRGEL V GLAVO
CHICAGO, 111., 30. junija.— Mrs. Dorothy Orth je prišla v okrožno sodišče in se pritožila, da ji je mož vrgel psa v glavo. Zahtevala je ločitev zakona.
—	Koliko je pa tehtal pes? — je hotel vedeti sodnik.
—	Osemnajst funtov. Raje nekoliko več nego manj.
Sodnik je ugodil njeni zahtevi. Mož je izgubil ženo, psa jo pa obdržal.
D1NAMIT
EEHAWKEN, N. J., 29. junija. — Ob progi West Shore železnice so našli /čedaj napol zakopan zaboj, v katereW je bilo 85 patron dinamita. Po mnenju izvedencev je ležal dinamit tam že najmanj dve leti.
Po dve uri trajajočem posve tovanju so spoznali v New Yorku porotniki Michaela Herma-ii jwskega krivini umora po prvem redu. Sodnik bo prihodnji teden določil kazen, ki ne more biti nič drugega kot uslmrče-ige v električnem <tol»
'24. maja zjutraj so vdrli so :^edje v gornje prostore Green Front gostilne v mestecu Sr. Jamesu, L. I., ter našli v sobi, napolnjeni s plinom, trupli starega Hermanowskega in njegove žene. Žena je bila zadavljena, on je imel pa razbito lobanjo.
Sum je takoj padel na -'2 letnega sina Micliaela, ki ni dolgo tajil stralšnega dejanja. Priznal je, da je s pomočjo svojega tovariša 22 letnega \Yir. Steinbrunerja usmrtil #četa in mater v namenu, da bi se polastil zavarovalnine. Steinbren-nerju je obljubil pet sto dolarjev nagrade.
Steinjbrenner, ki je baje slaboumen, bo iposlan v bolnišnici, kjer bodo skušali zdravniki ugotoviti, če je odgovoren za irvoj*.1 dejanje aii ne.
60-LETNICA TELEFONSKE CENTRALE
Včeraj pred šestdesetimi leti je bila v Almeriki uttanovljena prva telefonska centrala. Šele petnajst let nato je bil telefon uveden po vseh mestih ameriške unije. Prvo telefonsko centralo je imelo mesto New Haven, Conn., Druga je bi'la ustanovljena v New Yorku. Za New Yorkom je prišel na vrsto San Fra. cisoo.
in pol osebno izpraseval Bro\v-derja. Med drugim ga je vprašal :
11 Ali je del komunistične stranke, ki obstoja v Združeni; državah, del komunistične In-ternacijonale v Moskvi, ki je svetovna organizacija, ki .-o ravna po naukih Marxa, Kn-gelsa, Ljenina in Stalina?"
"To je pravilno," je otlgo voril Browder.
T<xia Browder je pojaj-nii, da odločitve komunistične In ternaeijonale ne vežejo članov komunLstične stranke v Združenih di*zavah, dokler jih ni sprejela in potrdila konvenciia stranke v Združenih državah, priznal pa je, da stranka še ul zavrnila nobenega nasveta komunist ične Internacijonale.
WASHINGTON, D. C., 30. junija. — Homer Martin, pred sednik United Automo l> i 1 c Workers of America, je včeraj Johnu L. Lewisu povedal, da se je odločil, da požene komuniste iz organizacije, ker so krivi notranjega spora v uniji.
Martin je rekel, da komunisti splet kari jo v uniji v Detroitu.
Na konferenci z Lewij-om in pokiprtilsednikoiu CIO Pilili poni Murravem je Martin rekel, da ho unija glede izključe-njapetih komunističnih uradnikov unije raapra\ljala 2z>. julija, navzlic temu, da so bile razširjenje govorice, da bo spor po ravna n. Po konfernei je Martin časnikarskim poročevalcem rekel, da izkljueenja ne bo preklical.
PO 1. JULIJU-ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO
Včeraj je ibil v newyoiiski aržaVi zadnji dan, ko lahko dobita ženin in nevesta poročno dovoljenje brez zdravniškega spričevala. Z jutrišnjim dnem bo mogoče dobiti poročno dovoljenje le z zdravniškim spričevalom. da nista spolno bolna.
NEZAPOSLENOST MED NEIZ-VEŽBANDHI DELAVCI
WASHINGTON, D. C., 27. junija. — John D. Biggers načelnik urada, ki je skušal ugotoviti število nezaposlenih, je danes z vso vnemo priporoča1, naj se posveti nekoliko vešč pa-žnje neizučenim in neizvežba-nim delavcem. Neizačeni delavci so vsled nezaposlenosti [dosti bolj prizadeli kakor iz-j učeni. Njegov urad je ugoto-; vil, da je med nezaposlenimi 2,177,150 neizucenib in 1,158,-309 n^pol izueenih delavcev.
BOGAT BERAČ
PHILADELPHIA, Pa., 28. junija. — Nekega potepuha so aretirali zaradi beračenja. Pri njem so našli $421.
"QIi£» NXBODl* —M** Y«fl
Friday, July 1, 1938
■s
MGLAS NARODA"
(VOICE OP THE PEOPLE)
Owned am) .Published by 8L0VKN1C PUBLISHING COMPANY
(▲ Corporation)
Frank SakWT, Presides t	j. Lopato*, Sec
Place of business of t be corporation and addresses of above officers: M. WEST Utb STREET	NEW YOKE, N. V.
• 45th	Year
IfclrtUKO £lVJ£a> I>AI EXCEPT SUNDAYS AND UOUDAIS	
Advertisement	on Agreement
2a celo lfeto velja Ikt sa Ameriko ln Kanado ..............fti.OO Za |jo1 let a ................|3/>0 Za četrt leu................fijva	Za New York za celo leto . . $7.00 Za pol leta ................ga.M) Za Inozemstvo xa celo leto .. $7.<M Za iiol leta ................
Subscription	Yearly
"GUAH NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZRMftl NEDRIJ *N PRAZNIKOV	
*OLA8 NARODA". 21« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CHtlsea 3—1242;
liOPlSI brez podpisa In osebnosti se ne priobčnjejo. Denar /a naročnino naj s* blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnike*. prosimo, da- se nan; tudi prtjftnje bivali«* naznani, da hitreje najde-naslovnika.
SKRHANO PRIJATELJSTVO
Kar seje moralo zgoditi, se je zgodilo: Japonska je pri -ilila Nemčijo prekiniti zveze s Kitajsko.
V nedeljo je bil pozvan nemški poslanik Oskar T ran t-if»Hnn, naj nemudoma odpotuje - Kitajskega v Berlin ter naj o :.eimo poroča o poJ.ižaju. Zdi se, da se Trantmann ne bo več vrnil na svoje mesto.
Diplomatski odnošaji med obema državama bodo prekinjeni, ko bo dobila nemška vojaška misija pod poveljstvom n era'a Alexandra von Faikenhausena dovoljenje odpotovati.
General Čankajšek, vrhovni poveljnik kitajske armade, ne pusti nemških izvedencev iz dežele in ima dovolj vzroka /a to.
Falkenliausenu so namreč znane vise tajnosti kitajskega armadnega vodstva. Njegovi častniki so nastopali kot učitelji in svetovalci v vseh .panogah kitajske armade.
Kitajsko vrhovno poveljstvo ve, kako važne informacijo bi lahko dal Kalkcnbausen .Japoncem in za'o ga n«> pnsti iz de žele.
Kitujska vlada pravi Falkenhausenu in njegovim tovarišem: — Svoje službe ste razrešeni, o.-tali lx>s*e pa pri nas in sicer kot naši gostje. Kitajska republika vam je hvaležna za vse, kar ste storili zanjo.
Istočasno, ko je Nemčija pozvala domov svoje voja&ko milijo, je pa tudi prenehala prodajati kitajski vojni materijah
Dolgih enajst mesecev je trajalo, predno se je nemška vlada xlrekla dobičkanosni kupčiji s sovražnikom svoje japonske zaveznice.
VOJNA NA KITAJSKEM
GLAS NARODA"
t	pošiljamo v staro do- a
|	movino. Kdor ga ho- f
^	*e naročiti za svoje j|
j	sorodnike ali prijate- j
^	Ije, to lahko stori. — j
gj	Naročnina za s t a r i
i	kraj stane $7. — V A
t	(talijo lista ne poši-* f ^ ljamo.	^
Kitajske žene odhajajo v tovornih železniških vozovih iz vojnega ozemlja. 3kom voza je tudi japonski tank, ki so ga Kitajci zaplenili.
Xa želev.ni-
SPREJEM SLOVEN. SKIH MORNARJEV
J'i še I. BI* K C") VINSKI, Pittslmrgli. Pa.
se
SLAB PREROK
John D. M. Hamilton, načelnik republikanskega narodne odbora, je nedavno rzjavil: — Predsednik Roosevelt bo letu 1940 zopet kandidiral in bo poražen.
Hamilton rad prerokuje, toda izkazal se je za slabega prereka.
Dne 2. novembra 1936 je namreč rekel: — Landon bo do-nil najmanj 320 elektoralnih glasov.
Zgodilo se je pa povsem drugače. Roosevelt je dobil 523, Landon pa 8.
pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V IT^JJO
V JUGOSLAVIJO
............aio- wo
$ ftjOO............Din. 300
$7.20............l>ta. 300
911.6S............Din. Stili
$23.00 ............Din. 1000
$«6.00............Din. 2000
Za $.. d.35 $ 12.25 $ 1».50 * S7j0O $112.60
Ur .... Lir
100
aw
LAr 0«U Ur 1000 Ur 2000
SlOTJiO............Ur 3000
CJDNB SPDAJ BITKO MENJAJO SO NATVDINI OBNS FODVB2BNB SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Pred desetimi let sil v naši bolnišnici miad, toda s'labotcn in suhljat fant, ki je prosil za delo.
—	Koli/ko let pa šle ješ? so ga vprašali in sumljivo po gltilali <*1 nog do glave.
—	Pred enim mesecem sem jih doj>olni'l petmajfis".
—	Samo toliko? Sveta nebesa, za-te je bolje da greš v šolo, ker za delo si še premlad in p res/1 a b.
—	Saj tudi grem, m ravno-■kar sem dovršil prvi razred srednje šole v svojem domačem mestu, ali moje učenje bi rad nadaljeval tu v PHfcburghu v sloveči Fifth Ave. High School, česar pa mi ni mogoče brez dela, da si zaslužka zaslužim za stanovanje, hrano in druge potrebščine.
—	Pa kako misliš držati delo in posečati dnevno šolo f
—	Well, delam lahko zjutraj iprrid šolo In po šoli celi večer.
Ker jim je ugajala njegova odločnost in pogumnost, so mu dali delo na elovfftoru. Srednjo šolo je dokončal z odli'ko, nakar je vstopil v college pitt.s-buršlko unitverze, katerega je skončal. mesto v običajnih š1i-rrli. v d veli letih. Veselilo ga je postivti zdravnik, ali v vse-U^ilifrUo zdravniško fakulteto je prispelo trikrat več prošenj, nego je bilo prostora, 'torej so prisš/li v poštev samo najboljši dijaki, ali. d očim so bili zavrnjeni sinovi premožnih in tilled nih sitarišev, jo bil on »prejet. Lansko leto je gra-diuiral iz medici usl-te šole ter prejel uoiktorsko diplomo.,.
Ves čais svojega šolanja je de1!al zjutraj od 5. pn do 7. ure, in po šoli od 5. do 11. zvečer, f^pal ni ni'koli več nego 5 ur razen enkrat na teden, ko je imel prosto. Zraven tega pa je bil tri'krat bolan po več časa, enkrat je bil celo operiran na nogi, enkrat ,pa poslan v drugo bolnišnico radi nalezljive bolezni.	*
AEidva sva veliika prijatelja, stanovala sva v isti hiši od po-eetika, in 'ker je bil on slab v risanja, sem dola! zanj muogo-št evi:l ne m i k ros/kopi ene risbe iff. ana'tomije tekom prvih dveh let zdravniške šole. Premno-gokrat sem bil pokonci pri risanju do 2. ponoči, da jih je zamogel naslednji dan vzeti v šolo, in profesorji so se čudili,
je ogla- odkod to da so njegove risbe najboljše med vsemi. Pravi, da mi bo do smrti hvaležen, ker brez mene bi zelo težko prišel dkozi radi nezmožnost i ri'-aiija in pomanjkanja časa.
Ta teden je dovržil v našem zavodu takoavani 'internship', enoletno prakticiranjc v bolnišnici. Xyegovo ime je Mi-chael Vnke\ i<*h. poljska ....rodnosti.
Zares lop vzgled pridnosti in vstrajnosti. ki ima malo primerov.
. ( asniški štrajk, ki je trajal celili 1» dni in je bil najdaljši v zgodovini nalšega mesta, se je končal zavlnjo soboto, in " Pittsburgh Press" ter "Sun Telegrajph" sta pričela z nedeljsko izdajo redno izhajati. Pisarniški dehwei-uradniki pri obeh listih, -4-00 po številu, so dobi 1*1 f) proeentno povišanje plače, oni /. manjšo plačo nego $.*>.") tedensko, od $3.1 do $45 pa za 3 odst.. ter Še nekatere druge ugodnosti. V eni važni točki pa .so propadli — radi zapite delavnice. .
Oba lista sta imela tekom štrajka $300,000 izgube na o-znanilih in cirfkulaciji, delavci pa polovico toliko, kar pa jim bo po pogodbi večji del povrnjeno od čaisniških lastnikov.|
i
* * *	I
Jekleno ogrfxlje flociatnega 10 nadstropnega .poslopja našei Mercy bolnišnice je ravnokar dovršeno. To bo ena najmo-
Sin«w"i je bil lep večer v Slo-venskem Kar. Domu v Brook-lvmi. Slovenski pevski društvi "Domovina'' in •*SlovanM sta namreč povabila slovenske častnike in mornarje z jugoslovanske š o tok o ladje "Jadran" .H'j na prijateljski sestanek.
Dvorana je bila natlačeno polna, ko so prikorakali naši mornarji. Lepo jih je bilo gledati, ko so v vojaslkeni koraku Šli po dvorani. Lepi, čvrsti fantje, da jih mora biti vsakdo v< seli. Bilo jih je 1 dva častnika, trije podčastniki in 13 gojencev podčastniške šole.
C:«stnika sta bila poročnik prvega reda Savo Salniič, doma blizu Celja in maš. poročnik Ludviik Valentinčič, doma
vršna — kakor so njene misli. In res se nisem motil, bilo pismo od neke rojakinje iz so sednje slovenske naselbine.
44Vzela sem ga pred 10. leti s tremi ned o rast lini i otroci, katerim sem bila skrbna, ljubeča in dobra mati ter niisem delala prav nobene razlike med njimi in poznejšimi mojimi o-troci. Pr<>d par twin i pa sem črtala v tvojem dopisu o očetovskem prazniku: "In vzgojil je svoje otroke, ne da bi jim na prti! mačeho. Kako mi je bilo hudo in grenko pri srcu, da bi se razjokala! Oh, mačeha, mačeha. kako zoperno, odbijajoče ime! Tn vendar, prava, lastna mati bi jim ne bila boljša in bi jih ne odgojila lepše nego sem jih jaz, to prizna moj mož, nji- n r.°lak	m<wl
hov oče, otroci sami, ki me ljubijo in slednjič vrsi sosedje.
Herbert Hoover je govoril volilcem na Zapadn in jim re i kel:
—	Skrbite za to, da ne bo v prihodnjem kongresu nobenega pristaša Xew Deala. Xe pri'po ročaUfi Vam, da bi volili say.e republikance. \*olite lahko tudi demokrate, toda naj bodo na sprotni ki Xew Deala.
Xasprolovati Xew Dealu ^e pravi nasprotovati Roosevelto vi politiki.
Ce ne bo imel Roosevelt drn gega na svoji strani, bo imel že vsaj trinajst milijonov nezaposlenih, katerim ni treba -trajati. Na svoji -t rani bo imel vse, ki jim bo nova delavska postava povišala plače i n skrajšala delovni čas; farmer-je, ki se jim je vsled admini stracijskih odredb položaj iz boljšal.
Samo t<» je treba -esteti, p;t se lahko približno dožene večino, ki jo bo dobil pri prihod njih volitvah Roosevelt, če bo zopet kandidiral.
Iz Cold Springs v državi Tex-•:> mi piše nemanka:
—	Prosim, ako bi mi Ti ne še| kakega starega fanta okoli št i r i d est !.-t ali pa vdovca. Jaz sem vdova, devetintrideset let stara, pa še hrepenim po l.ji;-
\foje občudovanje m spoštovanje do tebe, moja draga, o-sebno nepoznana gospa-, ako je res tako. kot praviš in klobuk doli pred vsemi takimi značaji, ali ža.l, vsakdanja ■skušnja nas uči, da so take pihano matere kot si ti, bele vrane med črni/mi. in gorje otrokom, ki pridejo v kremplje tivlosrčnih mačeh. Vendar čivst komur čast. bodisi belim vranam — dobrim mačeham, jail pa vrlim očetoni-vdovcem, j ki so prihranili blagoslov pi-jsainih mater svojim otrokom.
Pa pozdrav in — brez za-; mere!
z Urina pri Novem mestu. .. . ...
Vaši požrtvovalni tamburaši '!'zni- SUsi\	™Vimi> ^er
so marljivo igrali, da je bilo bl rae Pll>!l1- ko bl kaksno mh:" razpoloženje tem veselejše	slarega pa tudi ne
Razgovor z mornarji' ie bil	več pri moči. Ze
zelo zanimiv, kajti marsikate- ln hl Tl	hvaležna, ako mi
t«* .-toris.
svojega bližnjega soseda in se1 X<* ho	Marjaaeu! Dvema
je mogel ž njim razgovori t i o	-komandiral, pa mL
v svojem domačem
niti kli
'v uh me pi?
ni-ta re-
JOSIP VRABL UMRL
CELJE, 18. junija. — Včeraj demejšiih bolnišnic v Zdnižo-!> izročil Bogu svojo blago du-nih državah z okoli 150 poste-ietni oče Vrabl Jožef. Vsi 1 jam i, zraven tega pa bodo v sni° ljubili in spoštovali, saj
novih prostorih nastanjeni laboratoriji X-rav sobe ter raz-
je bil vedno tako dobre voljo, saj je našel za mlade in stare
ne druge ztfravniško-znanistve- še vedno kakšno krepil in spodbudno bes<lo.
Dolgo leta je opravljal službo steklarja pri firmi Weiner, kjer si je pokvaril oči, da ,,e zadnja leta slabo videl.
ne naiprave. Stavbo mislijo popolnoma dovršiti za poslovanje do januarja prmodnjega leta.
Ob zaključku tega d. pisa plane poštar .v mojo sobo tei mi izroči registrirano pismo.
sem bil vesel, da je morda denarni ček od banke, na kate ri sem izgubil pred leti nekaj denarja, ali prenaglil sem se, ker v tem slučaju bi bil naslov naitipkan na pisalnem stroju, bil pa je napisan od ženske roke. To sem precej spoznal po pisanju, kajti pisava povprečne ženske je več ali manj z-ve rižena. ne enakomerna in po-
GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW VORKI' IN OKOIJfl
ANTHONY SVET, (Unlicensed)
V slučaju smrti se *>bruit? uu naš jK>grel>ni zavoJ In Mr. Anthony Svet ho prišel k Vam in Vam dal navodila i it cene v Vase poitoluo zadovoljstvo. NEW YORK, N. II BROOKLYN, N. L
___ 460 W. 43 St. | 219 Atlantic A ve.
Circle 6-7393 B maio 4—7«u
razmerah kraju. .
V veselem pomenkn je večeri minil in naši mornarji so sej iV ,,ni >f'UJ P0^11^'1 radio slednjič, veseli prijetne domače k»l>ilana -T^rka Kačiča Dimi ilružbc, poslovili.	Urija, kapitana .jugoslovanska*
44Jadran" ostane v newvor-|iolsk("	4iJadran'\ Poro
škem pristanišču do torka", ko|V°Vi?lkiV ki mn -1° davila vpra se bo poslovil od Amerike. Pri.ral,i°' -ie ,pkla% da jt- podoben poročali bi našim rojakom. da,ideain udobni h ameriški!.
žensk — Robertu Tavlorju.
-Možak se za kompliment n? zmenil, pač je pa v kratkih mi nutah, ki so mu bile odmerjene, {precej dobro opisal naše kraje
obilščejo ladjo te dni, ko je še v pristanišču. Med jugoslovanskimi mornarji boste videli prijazne rojake, ki so, četudi so vojaki, prijazni in uljudnl, ne [j
pa kakor so bili prejšnji avst- in	važno poslanstvo.
ro-ogi^ski- vojaki in pomorščaki. V njih vidite prave demokrate, ki v občevanju s civilisti pozabijo na svoj resni vojaški št an.
Slovenskim, kakor tudi ostalim jugoslovanskim mornarjem želimo, da tekom svojega bivanja v Združenih državah
Ameriki je precej dobro razvita nemška špijonaža, ki so ji nedavno prišle ameriške oblasti na sled. Med nemškimi Špijoni je baje tudi nekaj,Ame rikancev. Po mojem mnenju & a ni na svetni večjega zločina kot j«* zločin, ki ga zagreši Amen
|ltlltl||||(i||illlllj]| .||||llllli||..||||HII||||..|||ttl »mtiti*1'UtimtM"''Mn-.HmciiuutMtji^diin,
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
Važno za potovanje

Kltr Jo uaeajea potovati v atari kraj ali dobiti *og* M tam, Je polnimf, J« fouion v nek. itvsrtfa. Valod nalo dolgoletne »L u An je Vw uunorema dali najboljta yoMtli M) tm potrebno preskrbeti, da Jo potof^iijo^ udobno In Win m it-opno obrnite na iu ca van pojaanlla.
M| preakrblno v«o, bodisi protajp sa povratna "dovoljenja, potni liste, vi žeje In aploh »«e. kar Je.apjatOfnnJe /otrebpo v oajbitrejie« lasa, ta bar Jo glavno, &a najnanjko stroiU.
NedrtavlJanl naj ne edlataje do zadnjega trenutka, ker preda« ae dobi U Waabtngtona povratno dovoljenje. KK-EN?** PEBil»t trpi najmanj ep. aieeee.
PUlto torej takoj sa broaplatea aavodiEa to.spfstavlJaaM Vaa. do boate poceni ta ndabno potavaU.	^
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
vživajo kar najprijetnejše čase kanec, kateri za pe>t si'ebrni ter jim želimo srečno pot v do- kov to čudovito zemljo Hitlerju movino.	prodaja.
Živeli!
Za izpremenibo naj bo pa ena iz Butal.
Bntalee je ležal v travi kr.tj butalskega trga in skušal za spati. Pa se je zbrala okrog nje ga otrpčad in umi ni dalo miru.
—	Tak dajte mi mir, otroci božji! — jih je zaklinjal, otroci |>a le vanj.
S&usal jih je zgrda, toda ta^ kral je bil šele. zlodej. Začeli 6o me,tati prati njeanu kamenja in vse, ker iim je prišlo v roke.
Butalec, videč, da nič ne o-pravi, je bruhnil na diplomatsko struno.
O, Butalei so veliki diploma ti. Le čakajte, boste kmalu sli-žali, kako veliki diplomati so Butalei.
—	Otroci, — jim je sladko lagal, — ali veste, da Vipavka na trgu zastonj češnje razda ja?
—	Zastonif — so zazijali o-troci.
—	Ja, ja, zastonj, — je lagai Butalec, otroci, so jo pa vevrii jsrotl trgu.
Butalec pa, namesto, da bi v miru zaspal^ jo je vcvrl za nji mi.	a *
—: Saj jih pa mogoče res daje zastonj, — si je mislil^
mW* 6 b A"-Inr Y«r6 Sumili., n i m i i, i n......win
Friday, July 1, 1938


LABQEST SLOVENE DAILY IK U.

KA3EL ČAjPEK
KLJUKA
i-
govib, katerih pa načelno ne priznava, i-zrrševala obrestne Blužbo tako,j da bi obresti plačala Angliji v fantih, 50 pa
Nedavno sem v temi prišrfizpadajo k nam. Soba,, ki mi je 3tem smislu in stalno stojijo na v soibo, ki sem nekoč v njej več [v temi tako poznana ko v luči, svojem mestu. Ali če hočem poje (prav tako v meni, kakor sewjvo(tetL drugače: domačnost je jaz v njej.	v«a!k način je \ brezpogojno in nepopratvljivo
let stanoval. Kar samo od sebe mi je prišlo, da sem se v tewnini izognil svoji nekdanji popelji, da sem strnfmaio obšel tvojo nekdanjo mizo in >em z eno samo kretnjo ro(ke tsegel na Ktono in prižgal električno luč. A niti moja nekdanja postelja ni ostala več ondi, niti moja Stara miza, ani^k je bila dni-ga mfaa na dragem kraju in druga poBtelja v nasprotnem kot«. Ne morem vam povedati, kaiko sem se prestrašil. Grozno mi je bilo.
**-Da čutiš. da si nekje doma" — to je jako zamotano čn^ttvo. Xili ne moreš vsega na Šteti, kar »pada semkaj. Zaupanje moraš občutiti in telesno ti mora biti prijetno; apo
lažje stol prestaviti v sobi kakor v možganih; stol se ne bra-
koikservttrt'i vna. Človek ni ondi doma, kjer livu je vseeno, ali
ni kdo ve kako. možgani se pa.je kaj na svojem mestu ali ne. brarVi.j»v	-zahtevajo.
da je stol na prejšnjem mestu, \-pr»v ^liata,} ker se hočejo ukvarjati s čim dnugini ko s atolom ali s kljuko. Saj je v nekem ozira lažje spremeniti družabni sestav ali svetovni red, ali ner«i na svoji pisalni mizi. Kar se mene tiče, bi rajši organiziral Zvezo narodov, da-si se mi niti "ne sanja o njej, kakor vsebino svojih predalov, ki se le uted!o spominjam na njih notrino. Priznati moram, da sem. kjerkoli sem že bil. j zmeraj v temi iskal kljuko svo-Za las natančno
strijski, bomo plačali, drugo vprašanje pa so politični dolgovi, katerih se Nemm branijo in jih nočejo plačati, načelne
ne. Zaradi tega ttjdl Nemčija y mirWah, ki pa bi seveda bile načelno odklaftja odgovornost yezaiie.
in plačilo za avstrijske politic- j Seveda p* pri tem ni intere-ne dolgove, ki znašajo 443 mi. siranasamo Anglija, ampak tn-hjonov šilingov. • Tako tudi dni„e države — članice Zve-Nemčija nima iz teh posojil, o- ze narodov|na katerih območju ziroma dolgov nobene obvezno št. Po mednarodnih običajih/' — pravi Fftfik, — Mse tudi od Nemčije ne more zahtevati prevzem avstnjfcfcfii zveznih dol-gov.
Pred govorom ministra Fnn-ka je angleški Tinaneni minister J o tin Simon omenil pogajanja, ki so že V teku v Berlinu
VRATA, m STA SE ČEZ 30 LET SE&LA T MJSUQWT
Koliko zatajevanja zahteva rrriei joui&o življenje od misijo-
narjev, nam d^aesuje najsi 3d nja zgodba dveh bratov miši-
8« dim. da bi se ljudje kmalu J z<dianli glede na nekaj konser- in wna britanska vlada mož-* vativjitti temeljnih načel in bi "ost odpovedati s 30. junijem sc dobro v njih sporazumeli in anglesko-nemški sporazum o se zbližali drug z drugim. Res plačilnem prometu, ^o pomeni
se 'bodo do kipeče jeze razsrdili. čim bodo začeli drug drnige-mu naštevati, kaj naj bi bilo novo v bodočnosti.
Predvsem pa bi bilo potrebno, da bi imel sleherni človek občutek domačnosti tmdi, kjer pravkar biva. da bi s tem občutil, da j»k vsaj nekaj nepremen-1 ji vili stvari življenja na svojem >me?*frn. Vsa zmeda onih po- j Ktičnili težanj. ki jih imenuje-
od tod. da ni
največji prFtisk na Nemčijo, ki ne bo notela dovoliti, da pride do neljube motnje angleško-nemških odnosa je v na polju medsrbojn*1 trgovine obeh držav.
Po zadnjih vesteh je predlagala Nemčija, da bi pri t Hi dol-
so bila avstHjsfea posojila pod pisana in plačana in za katera W> tudi t? države dale garancijo, da se iodo plačevali kupo ni v redu. Avstrija je dobila dv> veliki liednarodni posojili, prvo leta 1923, drngo pa leta 1930, za kaferi gre sedaj. O st i liščn drug^i držav se ni znano kaj 'podrobnega, edino Anglija je tista, ki hoče kot najmočnejši upnik to stvar izpeljati do konca, kar bo imelo ugodne al' neugodne poslediee tudi za druge avstrijske upnike.
ADVERTISE IN GLAS NARODA'
joiiarjčv.
Dva rodina brata, Louis in Gaiston Dupont, že nmogo let dfttujeta v .severnih kitajskih misijonih. J»ui« je o<tšel v miši jone Veta 1909, Gaiston pa le-] ta 1910. Delovala sta sicer
V 30 letih »ta se že taiko spremenila, da bi se *ie bil* niti spoznala, če bi se bila kje nenadno srečala".
Pred nekaj meseci pa je. Gaston hudo obolet, kar so poročili njegoVemni brati*. f&uiis ko je zvedel, kako je njegovemu bratu, se je takoj odpravil v j na dolgo pot, da bi svojega
dveh sosednjih kitajskih provincah, eden v Džehotn. drtfgi v . ,.	^ -pa v Ifasan,. Ka jpada Ve w P? \ pro\-inee niso majhne, nun-«'^ 1 moral se dajo primerjati kvečjemu z velikimi evropskimi državami po sVoji velikosti. Zarto so tudi razdalje med kraji obrb provinc silno velike. Ni torej nobeno čudo, če se brata skoraj let i n ista videla, čeprav sta delovala: v sosednjih provinco let nksta videla, čeprav sta ?e medtem oba brata postarala. Teprav sta po azijskih .pojmih bila saseda, vendar v obi-liei dela nikdar ni«ta imela časa, da bi se bila obiskala. Vedno sta si bila dobra brata, ki -ta dntir na dmgega mislila, pa
brata še enkrat videl. Oba sta bila že priletna ter vsekakor
večne moral vec dni po<tova*i, zlasti, ker so tamlča.i ceste še zelo pomanjkljive in je zJ'hvznic malo.
Ko j<» slednjič T.ouis prišel do brata pastoria, je 1»il ta precej boljši i Vi je nevarnost minila. Vendar je Lotiiis ostal več dni pri svojem bratu, s katerim sta po 30 letih zorpet bra-tpvsko obitjaja mladostne spomine. Končtio pa je le riaT>o-čil dan slovesa, ko se je bilo treba znova ločiti in se vrniti na kraj svojega misijonskega delovanja. Prisrčno stA se po ■dovila. saj sta skoraj vedela.
Se nikdar n»«tA mftgla sestati J da se poslavljata zn vedno.
mine moraš "imeti in waktičm j j< ga Moma.
napoHci te morajo navdajati, Uem segal |»o njej žal. pa je ni'mo prekneu^ke. izvira < navajen mora-Š biti nečesa in j bilo ondi, kakor tudi ni bilo! da venon>er ponavljajo, nekam pogansko praznoveren. j toliko drugega dobrega.	nobena, pa .prav nobena stvar .1
Skratika: 44da čutiš, da si ne-j PJovek i.ma torej občntek, da na svojem mestu. To je pa tudi! kje doma** pomeni, <la v temi; j«, rlonia, če ga olxlajajo stvari,ledina, zares prekracuska-trditev t»koj najde.Š kljuko. Ne mi- ki po nekem čudovitem, trma na tem mestu.	|
»lini pri tem na raartičnoe^ttic in	'	'
prostornost ne preclno^ti, kakor na primer, da ne snneš s kolenom v st*Vl. da ne .prevrneš uro na stojalu, da se s čelom ne butneš ob ka'k vogal!'\f i dim pri tem na slepo in skrivnostno zaupanje, da je kljuka resnično tam, kjer je, da je celo tam. kjer bi morala biti; na pravem
kraju in v najprimernejši sme- s priključkom Avstrije ri; ne previsoko in lic prenizko; N^m^ji je nastalo innogo važ da človeka tako rekoč pričaku- njji vprašanj, ki so bila v zve
^Nemčija priznava avstrijske trgovinske dolgove, ne p^i =— političnih9' =—
je in mu roko po<laja; da ga
zi z avstrijskimi dolgovi iuo
varno voda in.mm ne da. da bi v zomstvu. Kajti Avstrija j0 po brejimi negotm-osti tapal okoli, vojni dobila ve<" inozemskih poda se ne znajdeš nenadoma v !Sojil, za katere ' je plačevala
morali biti izplačani kuponi nekaterih posojil, za katerih izplačilo so garantirale tudj padiv države. Toda Avstrija, odnosno Nemčija teh kiq>onov ni dala upnikom na razpolago v devizah odnosno njih nacio-
tfv«tOTTU pnvznini, kjer na »I0-iraizmeroma zelo točno obresli na I ni 11 valutah, anvpak je pust:
la vprašanje nerešeno. To je : melo za posledico, da so se ii]>
. j;-.---j ' ;
veka prežijo no^koTV-no^t, u-'jn amor(izjicijo, pa ne samo v la vprašanje nerešeno. To je strahovi teme.1
tanke in drugi sira«ov,	:	-j	kot so tf> stori,
Torej: ta kljuka je do4>ra mi|llekatere druge države, ampak niki takc»j o-Ia-sili in povpraš* zanesljiva, vdana in »nierajjje zneskls ki jih jfl biJo trel):l H
z\fe»ta, je edinstvena msna!
kljirka. •
Tak sem ko davni (lalei: sem prijatelj novosti. A tudi najbolj srboritemm Galcu in no-vofitnenm gorečniku bi ne bilo prav mi
va postelja in še pet, šest drugih, važnih stvari njegoveg?i življenja, kar nalašč ali iz vražje muhavosti. Kaj takega se .mogoče pruneri v peklu in vpada brez dvoma k peklen-Mkim mrfkam. Mi .\isi smo namreč neznanko konservati\Tii glede na kljuke in drage stva ri, ki kaikorkoli brezpogojno
plačali, tudi plačala inozei.; !skim upnikom v devizah^ odnosno v valutah, na katere so si' glasile pogodilH». To j(» zelo dvigalo kredit Avstrije na medna-
pri svojih vladah, kaj je ~ njih garancijo. Vlade so. poslale svoj«> zastopnike v Berlin, zla Angleži,, k i budno pazijo na vsak svoj denar, naložen drugi * po svetu, da od Nemčije zvedo,
rodnem trgu kapitala, tako da kaj jo s kuponsko službo avstri jskih posojil. Trenutno še tečejo pogajanja, -zlasti med Angh-
■av, če bi se vsak dan spre-Jj(. politični ipritisk za dajanjo injale njegove kljuke, rijego- i„ozemskh posojil bil skoraj *
drugi vrsti faktorjev, ki so preskrbeli A vstn*ji posojil^.
V juniju '.pa je nastal preo kret. Avstrijska gospodarska in posebino finančna zakono<la-ja je dobila nemške predpise, v katerih je plačilo oliresti in a-morti<zacij vezano, tako da upniki ne dobe dosti. 1. junija bi
jo in Nemčijo glede, ureditve tega vprašanja. Vendar pa se že vidi, kakšno stališče zavzema Nemčija do vsega tega. Na praznik je ime! nemški gosrpo darski minister Funk v Bremenu govor, v katerem je izjavil čisto jasno in odločno:
4''Vsak trgovski dolg, tudi av-1
SMRT ZA ODVAJALCA IN MORILCA
v Miami, Pla., db 5as», ko je sodnik prebral smrtno oteodbo

T. ZVRZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Ivozjak. — .Jesenska noč med slovenskimi polhaH« - Domen. — Dva prijatelja.
II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban J5mukova zenitov. — Klošterski žolnir. — Orad Ro-jinje. — GoliVia.
Deseti brat. — Nemški valpet.
HI. ZVEZEK:
rv. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sorlha v Višnji gori. — Dva brata
V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja, — Med dvema stoloma. .
VT. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer. -
VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma.
VIII.	ZVEZEK: Iran Erazem Tntenbnh. — Bojim se te. —^Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitnv iz nevoseljivosti. — Spomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grad*-«. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVRZRK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
Tunel
(Spisat B. Kellermann)
Oloboko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAian vodi ogromno delo. ('ele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MaeAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vsi1 delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI.
novele. 253 strani.
Tolminska
V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščauske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce!" Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, k! v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolipinske novele vsebujejo med drugim, tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser naše norelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
-
Bogovec
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatejj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestanti zem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opita so dod& a po-
trAna ;pojisnila
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gbšpoda Lanspreskega. 269 strani.	v
V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to iftlftdostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v ni^gP^i življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Laiteprežn, kjer mu Sivo glasvo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. Š Peter PavT6m Glavarjem je nstvisrjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nkvi po-ustverja kos sloveh&ke preteklosti in iz nje cJiha slo-venska zemlja sama.
\
V'

■f ?
t
.rt


ODP-M TMf
FriHay, July 1, 193gff

L2AGEST SLOVEN® MILT IN O. ft.
oj za ljubezen
IZ 2IVUEHJA H a "GLAS NARODA" PRIREDIL: I.H.
43 ^^g^-^gSg^^^Stt
14Ne, Gwen — meni ne more nikdo pomagati, niti jaz sama. Ladjo srvojega življenja sem pošteno zavozi'Ia, ker ho čean imeti aaamo .celo, polmo srečo, ali pa nobene. Sem pač ek*vek, ki usodi ne dovoljuje ničesar. Pri meni je: Vse, ali pa nič. Visega ne rrtorem imeti, tedaj se moram zadovoljiti tudi z nič."	. *
"Ne maram se vsiljeval v vaše zaupanje, Jtozana, toda mogoče boste Iqdaj .potrdbovali človečka, kateremu bi radi odprli svoje ance —potem mfi. dovolite, da bom jaz ta človek."
Rozana ji hvaležno panutda rdko. Oli, draga,Gwen, ko bi hotela -biti odkritosrčna, bi morala obtožiti iSovefea, ki imd je zelo blmi — tega ne morem in nočem. Toda to ni pomanjkljivo zaovpanje do vas. Ka^ ko raida bi e-rtkrart:. od-valala od srca vise, kar me teži, toda ne morem in ne smem."
"Potem pa mtoram itfedaiti, da vami na kak drugr način pokažem svojo hvaležnost."
"To morefte atoriti s temi, Gwen. ako mi daste svoje prijateljstvo.''
Prisrčno si sežete v roke in se poe4ovi«te.
Naslednjega jutra \^lada .ptorvsod: mir in Možnost. prapod se .sonči v svoji veiikoduemositi in se ipočuti popolnoma zadovoljnega, k*r so ga wsi dWajali z veliko ljubeznijo in prijaznostjo.
Kadarkoli je bilo mogoča, je poiskal Rozanino dinsči-no in Bozaaa je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je vplivala nanj v ,prid njegovih otrok. Vedno pa je bila v t porazumu z Gwen. Gwen pa je bila neizmerno radovedna, kako bo Maudin efl»isk vplival na Reg*ta. Reginald ni niti aiajmaiq	da bo prisila. Vedel je samo, da je GQadvs
povabila nekaj gostov, da^bi bilo v hisi tem več zabave.
Regiaiald se je junaiSko boril is svojo srčno bolečino ter' hotel svoje oboultke ublažiti do prisrčnega prijateljstva do Rozane. Gwen mu je povedala, kaj «se hnat»»z^ivirlM" Bo-zarn m to mm de dobro, ker je upoznal, da mu je saj naklonjena.
Tedaj pa pride Mamd.
Rejn stoji pri okrni in vidi samo nekaj elegantnega, dostojanstvenega in natglega stopiti iz arvtomolbila, kar mu abudi nekafk negoittov opomin. Radoveden gre v vežo, da se pred-nt«vi obi-kovalki. Že ko pride po stopnicah navadoi, spozna Maujd MeMTtl in se začudi. Za .hip mu zastane korak in v*h kaiko jo Tisi domači pozdravljajo. Nato pa je samo z enim korakom v veži, čmti, kaiko mu vstaja ko* ne&o skrivno veselje ter se prikloni pred vitko in mi črno ptostavo
\ esel, anejoč se oibraz se dvigne proti njemu, majhna roka se oplazi pod njegovo paadtuho in zveneč, glasek pravi: Dober dan, gospod Lautham! To se nama pač ne bi bilo sanjalo, da se bova zopet tako naglo videla."
manj
Pri niagarskih slapovih
Piše FRANK TROHA, Baifberton, O.
(Nadaljevanje.)
Maud ji smeje prikima.
* Lansko poletje m se spoznala V Floridi in sva bila mnogo skurpaj Toda vedeki sam, da vas bom tukaj masla. Mr. RezinaW; Mm. Gladys mi je že povedala. Toda vi ni-te aiKcesar vedefi o mojem prihodu f"
Žalibog, drugače bi se mogel na to že prej veseliti."
4 'AH bi T" ga vjpraša hudonra&no.
"Mislim, da o .tem ne dvomite. Saj sva vendar preživela lepe in vesele ure Ln upam*, da bo to tudi tukaj tako."
Z mehkim, ŽareČim pogledom se ozre vanj in Reg i tu se ogreje srce. In ^koro ga je sram tega občutka.
Rozana in Gwien pa sta s*i medlem izmenjali pritajene poglede, ki so hoteli povedartii toliko, kot da ste s tem medsebojnim pozdravom popolnoma zadovoljni.
Stari gospod pride nekoliko minut pozneje. Mlado damo si natančno ogleda in tudi pritajeno pogleda Rozano.
Ko je poaneje še nekaj časa sam ž njo, pravi zadovoljno:
Moj *sin Regi sadaj ne bo imel nikakega povoda protestirati, ako mu to mlado damo pon-udim za ženo."
"Prav gotovo ne, Mr. Lautiham, toda prosim — tega pa ne sme opaziti."	1
"Bodite brez *fer<bi — od va!s sem se mnogo naučil."
In stari igospod v resnici verjame, da je načrt nastal V njegovi glavi, da bi Maud Mellvilovo poročil s svojim sinom.
Samo še urednika je manjkalo.
I« glede njega je bdi paipa Lautlhann najbolj radoveden. A!ko 'mm bo tako -viseč, kot je Maud, bo ,prav zadovoljen.
Kot ddber trgovec natančno premisli, kako M mogel tega Mr. Hurfdleya <pcrralbiti za sknČaj, da postane njegov zet .
Popolnoma zaupno tadi vpraša svojega sina Williama. kakšen človek !je urednik Huifclley. William prikrije svojo Kadrcgo, kajti ni jmm mog(4 priznati, da ga ndti ne pozna in da ga je pravzaprav povabila Gwen. In tako se iavleče iz «voje velike zadrege Is t earn, da Mj\ Humdieya na vse pretege bv«li in iaraasi mpanje, da si je njegova sestra Gwen izbrala zelo dobrega ženina!.
Mr. HanftHey pride ,v poboto in vsi ga prisrčno pozdravijo — samo Gwen ne, ki stoji ob strani ter issmenja ž njim samo nagel pritajen pogled. Percy Hundley pa je moral bi<£i d-dbro jpoiačen, katfti izgleda, kot da se tudi ne zmeni za Gwen, jo hladno poctdravi, v ostalem pa je zelo prijazen družbaIhnifc, da uma vtsakdo takoj rrfd. Najbolj se ž njim raasgovarja Vtari Mr. Latrtbam, ker ga Skrivaj grize, da ee ^ i proti njemu zaidrži talko Madno. O tem potoži tudi A in prarvi, da bo /zopet doživel poraz. Pravi ji, da je prati ajesna naravnost txlbfijalna. 'Regi pa se sedaj "ijegovian nikdar Ksrecenim željam in se zelo živahno
Jt» Maod. Toda <zdi se mn, da bo Gwen tudi
sedaj trdovratna.
. , •
CDalie prihodnjič.)
Človek, ki \;eč lfet živi v no-ti-anjosti dežele in se ne poda izven meje, si zažle-li -tudi prekoračiti mejo in pogledati, kako je v sosedni državi. V Niagara Faite vežeta Združene države in Kanada od tistega kraja, kjer je prej stal že omenjeni podrti most, še dva mosta in sicer dalje protii Ontario jt^ze-ru. Pri obeli mostovih je straža in carinarica. Za prestopiti mejo je treba imeti potrebna iflkazila in ko ta človek pokaže, ga mirno spustijo dalje po kratkem iaprafševanju. Natu-raliziranemu državljanu je potreben državljanski papir in če se pripelje z avton\ mora pokazati licenčno i^azalo. Jaz sem vs<* to imel pri rokah in zato sem,pri straži hitro opravil, v nekaj minutah sem že diTvel z avtom po laaiadskem ozemlju. Na prvi pogled ni baš posebne razlike; kakor hitro se pa človek pelje nekaj milj v notranjost dežele, se že opazi, da ni ozemlje več v U. S. of America.
Ko sem se znašel na kanadski strani, mi je prvo prišlo na misel, kaiko velikega pomena je to, ko tako dva veliika soseda v miru živita, ni nobenih utrdb, ne špijonov. ne oborožene straže, ki bi se je moral človek bati in trepetati pred njo in bati v strahu, kdaj ga ho kateri a-retiral. Človek po mili volji lahko govori v maierinem jeziku, poje in vriska. Tulkaj na severnem ameriškem kontinentu gre vse mimo naprej 'in brez prelivanja krvi. V Evropi pa razni diktatorji z vojno grade boljšo 'bodočnost, če jo res dosežejo, nam je pa že dobro znano. 'Kaj je torej potrebno neprestanega rožljanja z orožjem in groziti z vojno leta in leta, terorizirati Ijrudstvo in ga držati v strahu, ko se vse lahko doseže z (mirnim potom in narodu prihrani nešteto gorja in trpljenja.
Dalje sem tudi pronasel,, da se lahko na eni in druga strani nakupi razne drobnarije za sto dolarjev Ln to prenese čez mejo ne da bi treba plačati carino. Tam v Evropj in v naši stari domovini, je pa carina višja od vrednositi blaga. In kljub temu, ko se tako milo oostopa na
meji med Združenimi (državami in "Kanado, ni vrag vzel ne te, ne one in tako ne bi tudi tistih držav, ki sedaj tako strogo postopajo, če bi svoje post a-ve nekoliko omilile.
Poitovanje je nalezljivo, več ko človek vidi, tem več si želi. V Kanadi so lepe gladke ceste in promet in tako velik, kakor je v Združeni hdržavah. Zato bi pa člo«vek z avtom kar najraje drvel dalje in datlje proti severnemu tečaju, dokler ga ne bi mraz in led pognal nazaj.
Ker me je zanimalo, da nekoliko več vidim kanadskega ozemlja, smo se peljali precej daOeč. proti zapadu, nato proti vtfhodm do Ontario jezera in končno še dalje v notranjost. Prvotno sem si slikal ozemlje precej hribovito, pa sem se motil. kajlti je ravno in le malo valovito. Torej naši farmarji morajo imeti v tistih krajih lepe farme, prav radi bi bili katerega obiskali, pa žal nisem imel naslova. Se pa morda tja drugo leto b .lj seznanimo, ee Bog da in sreča junaišika.
Na kanadski strani Niagarskih- slapov, je vzdolž reke lepo negovan park. V nekaterih krajih je tako lerpo urejeno, da smo kar obstali i in občudovali. Takoj smo pa tudi opazili, da je podnebje mrzlejne, dasi ni delj od Barbertona do Niagara Falls, kot okrog 280 milj. Pri nas ni bilo o cvetju španskega bezga ne ddha ne sluha več, tam so >se pa šopirili in duhte-li veliki grmi razc.veteni v višnjevem cvetju. V Kanadi se uprava dobro zavrda, da bo s tem več turistov privabila, čim lepiše bo vse urejeno.
Dalje proti vrahodu in za strugo globoke relke, je lep širok prostor za piknike. Tja se zateče v poletnih dneh na tisoče in tisoče ljudi iz bližnjih in daftjniih krajevr Na tistem prostoru je postavil jen 167 čevljev visok spomenik generalu Broefk-u. V notranjosti spomenika se vijejo stopnice in jih je 235, težavna -nešhoja, predno se dospe na vrh, pa še zato je treba plačati 15 centov vstopnine. Človeku, ki se ure in ure vozi z avtom, pa tad i ne škodi, če se nekoliko posluži peŠhoie po tako visokih stopnicah. Iz
Z
EMLJEVIDI
ZNIŽANE CENE
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
JUGOSLAVIJA ........... JS5
CANADA .............................40
ZEMLJEVID CELEGA SVETA
Orna JŽ5
ZEMLJEVID AVSTRIJSKE-ITALIJANSKE FRONTE
(L. 1818) ...........33
ZDRUŽENIH DRŽAV
Muli zemljevid (velikost 12x20 inčev) .............10
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DR2AV:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mlsslpni, Washington. Wyoming
Ceua 20 centov
TURISTIČNI VODNIK
Illinois. Minnesota. Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia
Vsotiuje glavne fpste, železnice, električne proge, okraji, mesta, trgi, vasi, poštni uradi. Jezera, reke itd.
Posamezne države 30*.
Naročilom Je priložiti denar, hod« si r gotovini. Money Order all poAtne znamko po 1 aH t centa. Ce poAijete gotovino, rekt raite plenu
KNJIGARNA "CLAS NARODA"
216 W. 18 St., New York
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojlb imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tun: druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanstlr
COLORADO:
Pueblo, Peter Cnlig, A. SaftiC Walsenburg. M. J. Bayuk
INDIANA: Indianapolis. Fr. ZupgalU
ILLINOIS: Chicago, J. BevHc Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero
in Illinois) Joliet, Jennie Bamblch La Salle, J. Spelieh Mascoutah, Frank Augnstln North Chicago In Waukegan. Mnth. Wariek
MARYLAND: KltsmiUer, Fr. Vodoplveo
MICHIGAN: DetVoit, L. Plankar
MINNESOTA: Chisholm, Frank Gou£e, J. Lnkanlcii Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže
..Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John Povfie
Virginia, Frank Hrvatlch
•
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda, Karl Little Falls.
OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar* linger, Jacob Resnlk, John Slapmk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumde Xoungstown, Anton Klkelj OREGON:
Oregon City, J.~Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevntkar Broughtou, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Ckiverdale in okolica, Mrs. Ivana
Rupnik Export, Louis SupaniM Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math
Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Polantx Krayn, Ant. TauŽelj Luzerne. Frank BaUoch Midway, Jona Žust Pittsburgh ln okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer
Wost Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West AIlls, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Diamondville, Joe Rollch
izda pot^dllo -sa svoje PfeJeL
vrha spomenika je lep razgled na Outario jezero iu dalje po okolici kolikor oči dosežejo. Toda razgled je le skozi ozke line, kajti gotovo so računali tudi na to, če bi bilo odprto, da bi se kdo visočine poslužil za tfkok v prostovoljno srni rt. Xa vrhu spomenika je velika Koha generala Brock-a, toda \-idi s^e da ni prav velika, da je v resnici velika, pa dovolj priča velika roka, ki je shranjena v vznožju spomenika. Nekako pred osmimi leti je namreč ?trela udarila v soho in generalu odhila roko. Čuvaj mi je pravil, da se je k sreči to zgodilo v noči in tako ni bilo druge nesreče. Odbito roko .sedaj hranijo za spomin, general je dolhil pa drugo, ki so mu je z veliko težavo zopet pritrdili.
Kakor sem razvid o 1, je v Kanadi večinoma vse dražje nego v Združenih državah. 0-pazil sem, da imajo nekatere stvari dvojno ceno, ker se tiste stvari kupijo tudi na drugi strani, se razume, da zato se tudi tam manj proda. Dalje je tudi ga^olin okrog tri cente pri galonn dražji. Kanadiski štirje galoni so za ameriških pet. toda kljub temu je gaso-lin dražj-i in vsakdo to lahko na hitro izračuna, ko ga pot z avtom zanese preko meie.
Prebivalci na to in ono stran meje imajo hoj za oibstanek, kakor ga imajo ljudje po drugih mestih. Večina jih živi od dohodkov, ki jih prejemajo od obiskovalcev in turistov. Zato pa tuneli kar drvijo k arcttu, ki ga opatijo da ima ploseo iz ene in druge države iz Združenih držav. Prvo sem mislil, ko je sel naiglih korakov moški v uniformi k avtu, da je to oseba, ki se ji je treba pokoriti, toda samo enkrat senr^ se ustavil in
VSEPARNIKE
m
LINIJE
ki so važne za Slovence za stopa:
SLOVENIC PUBL. CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St., New York, N. Y.
še pri tistem sem imel dovolj opravka, predno sem se ga »znebil. Nekateri imajo avtomobile in licenco za to in ono stran mprje, ti prevažajo obiskovalce ter jim razkazujejo slapove in okolico. Računajo pa, kolikor morejo dobiti po doset, osem in pet dolarjev.
Kdor se pripelje z v lak on v, se iaplača dobiti takega vodnika z avtom, kajti viso okolico prehoditi peš ni mogoče in vzelo bi preveč časa. Kdor pa dospe z avtom, pa ni priporočljivo, kajti z avtom se človek prepelje sem ter tja sam in kadar hoče. Vodnik pa na času hrani in hoče vse na hitro opraviti. Sploh se pa naleti na človeka tu in tam in kar obiskovalec ne ve in bi rad izvedel, mu lahko bližnji pove. Tako sem povprašal enega in drugega in poizvedel, kar sem hotel i7,vo-d*ti.
(Dalje prihodnjič.)
........................................................
'»IIHIII«' ''^Pi.iiii^^iiinniii^Mniinmn^Mim.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
KRETAJNJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
2. julija: Nieuw Amsterdam, Boulogne
Bremen v Bremen Champialn v Havre Rex v Genoa
6.	julija:
Queen Mary v Cherbourg Hansn v Hamburg
7.	julija:
lie de France v Havre
8.	julija: Europa t Bremen
9.	julija: Saturnia v Trst Volendam v Boulogne
12. julija *
De .CJrasse v Havre
ia. julija:
iJeutsehljiiid v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
15.	Julija:	. . Statendam v Boufogne
16.	julija:
Conte dl Savola v Genoa
lit. julija:
Bremen v Bremen
JO. julija:
Queen Mary v Cherbourg julija:
Nieuw Amsterdam v Boulogne" Rex v Genoa . .Champlain v Havre 1*0. julija :
Europa v Bremen "«I7. julija:
New York v Hamburg
julija: lie de France v Havre 30. julija:
VuU-aula v Trst ^.avgusta: liau.su v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
5. avgusta:
Stutendam v Boulogne ..Bremen v Bremen 0. avgusta:
Conte di Savoia v Genoa
10.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg
11.	avgusta: Chainplnin v Havre
12.	avgusta:
i uropa v Bremen
13.	avgusta: Saturnia v Trst
16.	avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogne
17.	avgusta: Normnndie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg
20. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne
23.	avgusta: Bremen v Bremen
24.	avgusta: Pari« v Havre
Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa
30.	avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre
31.	avgusta:
• Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
CrftAVA "GLAS NARODA"
K
SPOMIN NA STARO DOMOVINO
Naši Kraji
ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7^2 inčev
Ta krasna zbirka, vas stane samo
SPADA V V8AKI
SLOVENSKI DOM
i\a|iečja zaloga sltvenskih kn|jf v Ameriki!
V knjigarni ^"Glas* Nsrods^lshko dobite vsakovrstna slovtftsk« knjig* naiih priznanih pisateljevi Cankarja^ Tavčarja, Jarčiia, preglja,* Kmetove? Milčinskega, itd. ^ V salogi imamo! prevode del svetovnoznanili mojstrova Gospodarski, gospodinjske in pomčne knjige r-.-.- Igre, pesmi,*iemljevMe5
Ljubitelji lepe knjige naj pijejo p# cenik knjig, ki jih imamo ▼
'fiLAS NiUIODA* (Dep. k ) 21« W. lSIh Slreel. New Ysrk