C. ki. postii Nedostavjene številke je poslati administraciji „Eisenfoahner Donaj V. Brauhaasgasse 84. ZELEZNICAR SVOBODI! VJ GLASILO SLOVENSKIM ŽELEZNIŠKIH NASTAVUCNCtV _ UREDNIŠTVO^ Izhaja vsakega 1. v mesecu. Naročnina: za celo leto .... 4’40 K za pol leta 2'20 K ■ 1——UPRAVNIŠTVO « Dunaj V. — BrSuhansgasse M. Rokopisi sc ne vračajo. za četrt leta 1*10 K Posamezna številka 18 vin. Štev. 23. in 24. V Ljubljani, 1. decembra 1917. Leto X. Inpozaten shod ljubljanskih železničarjev. V pondeljek 26. novembra.t. !. se je vršil pri »Novem svetu« železničarski shod z dnevnim redom: 1. Naš občni zbor na Dunaju; 2. Nevzdrž-Dive razmere v železniški aprovizaciii. K prvi točki dnevnega reda Je poročal deželni tajnik sodrug Kopač sledeče: Dne 7., 8., 9-. 10. in 11. decembra t. 1. se vrši na Dunaju občni zbor našega strokovnega društva. Na tem zbora bode poročalo vodstvo naše organizacije o njenem delovanju in bode dajalo odgovor če je po-rabljevalo društveno premoženje v prid elanom in ako je vse storilo kar je bilo njeni moči v korist društvenikom. Ravno tako bodejo polagali račun tudi zaupniki. Na žal se članstvo le premalo zanima za taka zborovanja. Ali na tem'zboru se bode poleg raznih važnih točk, razpravljalo tudi o reorganizaciji društva. V petindvajsetletnem obstoju organizacije so nas skušnje marsikaj naučile vsled česar moramo pridobljene skušnje uporabiti v prilog članov. Fraza »naše društvo jc zgolj bojevna organizacija« s katero poedinci operirajo nima več podlage. Dejstvo je, da so železničarji pri vseh mogočih podpornih društvih učJanjeni. Zatoraj je treba društvu potrebnih socialnih uredb, da ne bode treba v bodoče članom iskati drugje pomoči. Fluktuacija je največja v našem društvu. V organizaciji morajo biti stalni člani, če hočemo žnjimi izvojevati dobrobit članov. Zato je treba člane z socialnimi uredbami pritegniti k organizaciji in pripraviti na sodek). Odkar je upeljana posmrtna odpravnina, Je izstopilo le 3% članov posmrtninskega sklada, dočim je odstopilo 40% onih članov, ki ne pripadajo nobenemu skladu. To pa priča, da je zgolj bojevna organizacija le lepa beseda, katera ima le za mak* število železničarjev potrebno privla-čilno silo. Zatoraj bode občni zbor razpravljal o predlogu, da se s 1. januarjem upelje obligatno posmrtninski in odpravninski sklad. Posmrtninski sklad se upelje obligatno v smislu sklepov zadnjega občnega zbora (ker je 75% članov že v temu skladu); odpravninski sklad se pa upelje P° uzorcu posmrtninskega sklada. Kadar zapusti železničar svojo železniško službovanje, dobi odpravnino do 600 K. Vsi oni člani, kateri so s 1. januarjem 1917. že pet let plačali svoje redne društvene prispevke nimajo nobene čakalne dobe v odpravninskem skladu in dobe, za slučaj izstopa iz žel. službe takoj 100 K izplačane podpore, dočim velja za kasneje pristopivše člane petletna čakalna doba. Ce umre tak član pred odpravo, pristoja njegovim pravnim dedičem oni znesek odpravnine, katero bi bil dobil ranjki, če bi bil ob tem času izstopil iz železniške službe. Odpravnina se zvišuje vsake dve leti za 50 K. Ta nova socialna naprava bode gotovo mnogo pripomogla k članski stalnosti v organizaciji. Z prispevnim zviškom se upelle tedensko izdajo strokovnih glasil in bode to za naše razmere pomenilo velik napredek. Ce pomislimo, da plačujejo tiskarji 10—15 K; trgovski pomočniki 4—8K; lesni delavci 4.50 K» kovinarji 4 K; knjigovezi 4.50—5 K itd. potem bodete razumeli, da plačujejo naši člani smešno majhne prispevke 120 1.70 K mesečno in, da ne more nobena organizacija s tako majhnimi prispevki nuditi članom take ugodnosti, kakor jih nudi železničarska organizacija. To »n vojne razmere so povzročile primanjkljaj v organizaciji, vsled česar so manjkala sredstva za zgraditev organizacije. Naša tajništva so pomanjkljiva; zavpniški sistem je le delno zgrajen, dočim so prazne blagajne kr. skupin, ker ostaja kr. skupinam le mali odstotek od uplačanega prispevka. V bodoče bode kr. skupinam ostajalo od člana po 48 vin. in sicer: 20 vin. kr. skupini, 20 vin. za uredbo zaupniškega sistema, 4 vin. blagajnikom in 4 vin. za podblagaj-ničarje. Podpora v sili, se ne izplačuje več ix blagajne kr. skupin, temveč edinole iz centralne blagajne. Iz gori navedenih razlogov je upravičen prispevni zvišek, kateri bode prišel edinole članom v korist. Izvolite sl Svoje delegate za občni zbor na Duinaj, kateri bodejo v imenu vaših krajevnih skupin zastopali tozadevno stali&če. Delegatom so bili soglasno iivoljeni sledeči sodrugi: za državn.o železnico Kovač Jakob; za Ljubljano 1. Kregar Josip. Predstojcča delegata bodeta zastopala svoje tovariše tudi na konferenci vlakospremnega osobja 5. in 6. t. m. Debate so se udeležili Žorga in drugi nakar je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija, katera se ima v potrditev predložiti ostalim delegatom deželnega tajništva. Resolucija: Dne 26. novembra na shodu pri »Novem svetu« zbrani ljubljanski železničarji včlanjeni v krajnih skupinah Ljubljana I. in II. in Sp. Šiška sploš. strok, in prav. društva za Avstrijo se strinjajo z govornikovim izvajanjem in pošljejo delegate na občni društveni zbor. Delegatom nalaga shod, glasovati za članski zvišek po lastnem prevdar-ku. Strokovno glasilo »Železničar« mora enako izhajati kakor »Eisenbahner« vsled česar se ima uredniško in tajniško osobje tako izpopolniti, da bode odgovarjalo potrebam članov. V samoupravnem oziru morajo biti deželni tajniki enakopravni člani eksekutive in zastopajo na eksekutivnih sejah v njih delokrog spadajoče kr. skupine. Za vsako narodnost se vodi v bodoče narodni kataster. Krajevne skupine občujejo v vseh slučajih edino le s svojim tajništvom, isto pa neposredno s centralnim vodstvom. Centralni tajnik ima najmanj vsako četrtletje po potrebi tudi večkrat, sklicati deželne tajnike na posvetovanje. Navzoči člani se obvežejo napeti vse svojo sile, da razširijo razredno zavest med železničarji in s tem dosežejo spopolnitev organizacije, potom katere upajo doseči svoje cilje. O drugi točki je poročal sodrug Pezdir kot predsednik nadzorovalnega odbora juž. železniške aprovizacije. Pri tej točki je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija. Resolucija: Dne 26. novembra t. 1. na shodu pri »Novem svetu« v Ljubljani zbrani železničarji odločno protestirajo proti netočnem poslovanju železniške aprovizacije in zahtevajo ali temeljite preuredbe ali pa izstop iz te aprovizacije in vstop v vojno zvezo. Potrebščinska razdelitev je tako neredna, da so železničarji radi tega prisiljeni odklanjati vsako odgovornost za redno službeno izvršitev in to vsled skrajne pomanjkljivosti prepotrebne hrane. Železničarji so že več mesecev brez masti, krompirja, petroleja, mila, jajc in drugih takih potrebščin. Če si pa hoče nakupiti nekaj življenskih potrebščin na deželi mu iste odvzame kontrolni organ. Ako železničarji ne bodejo mogli več vršiti nemoteno svojo odgovorno službo, naj pade vsa odgovornost na povzročitelje nerodnosti v aprovizaciji. Deželno tajništvo železničarske organizacije in zaupnike se naprosi, da posredujejo pri oentralnem gospodarskem odboru, da isti stavi na merodajnem mestu tozadevne predloge. Glede paušaliranja kilometrine in urnino je shod sprejel nastopno resolucijo: Resolucijo Strojno in vlakospremno osobje c. kr. državne in južne železnice zbrano na shoda pri ,Novem svetu“ v Ljubljani dne 26. novembra 1917 nujno zahteva upeljavo pavšalnega zneska mesto zastarele kilometrine in umine katera služi v pokritje izdatkov tega osobja na progi. Dosedanji način zaračunavanja prehranine služi edinole upravam na korist in je močno orožje brezvestnih predpostavljenih, kateri ne glede na varnost prometa pošiljajo neizpočito osobje v službo, kar pričajo neštete železniške nezgode, ki imajo dostikrat svoj izvor v utrujenosti voznega osobja. Delegacijo se pooblašča, da zavzema na dunajski konferenci vlakospremnega in strojnega osobja tozadevno stališče. Sodrug predsednik Jerin v znesenih besedah zaključil izborno obiskani shod. Shodi z enakim dnevnim redom so se vršili v Trstu, na Opčinah, Borovnici, Zidanem mostu, Celju in Pragerskem. Povsod so si izbrali navzoči delegate za občni zbor in sprejeli na znanje, predloženi povišek članskih prispevkov. Državna konferenca bločno signalnih sin g, ogibnih nadzorni ko v, ogibnih preme n-jačev in prožnih čuvajev. 7. oktobra je zborovala na Dunju državna konferenca tega osobja. Konferenca se je vršila v delavskem domu v Meidlingu z dnevnim redom: 1. Nujne zahteve bloČnosignalnih slug, ogibnih nadzornikov, ogibnih premenjačev in prožnih čuvajev vseh avstrijskih železnic. 2. Zgradba zasebniške organizacij e. K prvi točki je poročal član osobne komisije sodrug Sommerfeld. Naše zahteve so: 1) Imenovanje bloČnosignalnih slug in ogibnih nadzornikov ob dosegi letne plače 1200 K poduradnikom. Stran 2. 2) Podelitev obuvalnega pavšala vsem prožnim obhodnikom in ogibnim premenjačem in sicer v isti visočini preihikalne doklade in progno doklado za prožne obhodnike 360 K, 3) Zvišanje nočne doklade za vsako nočno službo po 1 K, za vse prožne čuvaje. 4) Uravnanje službenega in odmornegfa časa v smislu sklepov državne konferenc© tega osobja, leta 1912. 5) Poldrugo vračunanje službene dobe v pokojninski sklad za vse bločnoeignalne Sluge, ogibne nadzornike, ogibne preminjače in prožne čuvaje. II. Konečno izvršbo splošnih zahtev: a) Dveletno pomikanje v višji plačilni razred. b) Zvišanje konečne plače. c) Po enoletni uporabi se ima delavec imenovati pomožni slugi, po končanem drugem letu sledi definitivno imenovanje. Odprava petletne odpovedne klavzule. III. Neizvršene zahteve se obnove in se imajo predložiti prvi seji v diskuzijo. <■ Debate so se udeležili sodrugi Gottwald, Herzig, Baumgartner, Somitreh, Probst in drugi. Iz predstoječega dnevnega reda razvidni predlogi so bili sprejeti. Centralno društveno vodstvo sklicuje pred občnim zborom Spl. prav. in strok, društva za Avstrijo, zborovanje delegatov za 7., 8., 9., 10. in 11. decembra 1917 začetek 7. decembra ob 8. uri zvečer. Provizorični dnevni red je: 1. Poročila: a) predsednika, b) centralnega tajništva, c) proviučnih tajništev, d) poročila nprave, e) časopisje, f) društveni dom, g) kontrola. 2. Povišanje društvenih prispevkov. (Pri tej točki se razpravlja o obligatni upeljavi posmrtnine in ustanovi pens. ozir. provizijske doklade v visocini posmrtnine itd. 3. Prememba društvenih pravil. 4. Zaupniška organizacija. . . 5. Volitev centralnega vodstva in kontrole. 6. Naloge organizacije tičoče se gospodarskega položaja železničarjev in prehranilno vprašanje sedanjosti in bodočnosti. 7. Predlogi in vprašanja. Na predzborovanju se bodejo vprašanja notranjih organizacijskih zadev reševala in sklepala, o katerih se na občnem zboru ne debatira iz taktičnih vzroKov. Pravi občni zbor je torej predkonferenca, katera je sklicana v zmislu § 2. zb. zakona. Ker so točke 1., 3. 4. in 6. dnevnega reda posebne važnosti, je dolžnost vsake krajne skupine in vplačevalnice, da odpošlje na de-legacijsko zborovanje vsaj po enega delegata. Na zadnjem občnem zboru so bile sprejete sledeče določbe: Predlogi za delegacijsko zborovanje k provizoričnim dnevnim redom ali k spopolnitvi dnevnega reda potom krajne skupine in vplačevalnice štiri tedne pred delegacijskim zborovanjem vposlati, da se o njih razpravlja. Ravno tako mora centralno vodstvo svoje predloge 14 dni pred delegacijskim zborovanjem predložiti kr. skupinam. Centrala je obvezana, da skliče 8 tednov pred delegacijskim zborovanjem občni zbor s prov. dnevnim redom, in to naznani kr. skupinam potom strokovnih glasil. Vposlane predloge se pomnoži in razpošlje na kr. skupine 14 dni pred delegacijskim zborovanjem. Krajevne skupine in vplačevalnice s 100 in manj člani, odpošljejo po enega; za 200 članov dva in za vsakih nadaljnih 500 članov se po enega delegata na to zborovanje. Redni občni zbor se vrši 11. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročila: a) predsednika, b) blagajnika, c) kontrole. 2. Sprememba pravil in zvišanje prispevkov. 3. Volitev odbora. 4. Predlogi in vprašanja. »ŽELEZNIČAR« Naprošeni ste, da izvolite takoj delegata izmed najzaupnejših sodrugov, in nam naznanite imena najdlje do 20. novembra t. L, da zamoremo istim vposlati vabila in izkazila za predkonferenco in občni zbor. Delegatje morajo biti 7. decembra t. 1. zvečer pri otvoritvi delegacijskega zborovanja navzoči,'na Dunaju v železničarskem domu; Margareten-strasse 166, V. okraj. Poročila splošnega pravovarstvenega iu strokovnega društva „Eisenbahner“, „Zeleznični žrižehec*, „K61ojarz“ in »Železničarja* sc vposlje najdlje do 21. novembra 1917. Delegacijske stroške morajo v smislu in-strukcije stran 5 vplačevalnice nositi. Kdor hoče imeti stanovanje, naj se nujno zglasi pri centralnem vodstvu. Predlogi k zborovanju delegatov. 1. Predlog krajevne skupine Gradec I in Gradec II k točki I. Na skupni seji krajevnih skupin Gradec I (j. žel.) in Gradec II (drž. žel.) je bilo sklenjeno, da se predloži letošnjemu zborovanju delegatov splošnega pravovaarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo sledeči predlog: Zborovanje delegatov naj sklene, da se sestavi od vsakega zborovanja delegatov, oziroma od vsakega glavnega zbora, stenogra-fleni zapisnik razprav, naj se ga da potem potem v tisk in naj se izroči vsaki krajevni skupini in vplačevalnici en brezplačen izvod. V .zapisnik razprav naj »e sprejmejo predlogi in sklepi. , Sklep o tem predlogu naj velja že za letošnje zborovanje delegatov. 2. Predlog centralnega odbora k točki II* Pri poročilih in tem poročilom sledeči debati na zborovanju delegatov 1. 1914 je bilo pozvano centralno vodstvo od delegatov, naj predloži prihodnjemu glavnemu zboru predlog za povišanje članskega prispevka in naj otvori v 'strokovnem časopisju diskusijo 9 tem, predlogu. Vsled tega naročila je ugotovil centralni odbor natančno financijeluo stanje in se je posvetoval o zahtevah, ki naj jiji izpolni. Na podlagi tega predloga, »e zviša članski prispevek od 1. januarja 1918 dalje na 3 K mesečno. Predvsem je bilo ugotovljeno, da pobira strokovna organizacija železničarjev od vseh ostalih modernih strokovnih organizacij, eelo od vseh onih, ki imajo v presežni večini žensko članstvo, najnižje prispevke. Posledica nizkih prispevkov je seveda ta, da organizacija nudi svojim članom manj ugodnosti. Ta dva nedostatka sta povzročevala zmotne kritike in napačne primerjave. Dalje je treba s poudarkom opozarjati na to, da thkhjka naši organizaciji Se mungo onih notranjih naprav, ki vsaj deloma zagotavljajo stalnost članstva, ki edino zagotavljajo socialistično razredno zavedno vzgojo. S povišanjem prispevkov naj se posplošijo že obstoječe naprave (posmrtnina) in naj se ustanove nove, mnogo vredne naprave. Te socialne podpore naj ne bodo glavni namen, temveč le sredstva, da se doseže trdna zgrajena, nikdar omahujoča organizacija organzacija. Že sedaj in po vojni bo treba izvesti velikopotezno propagando glede akcij, vzgoje in tzobrazbe; to ni le splošna zahteva, temveč je tudi življenjska potreba naše organizacije, če hoče biti kos naraščajočim nalogam v bodočnosti. Toda vzgojno delo in izobrazža veljata denarja — mnogo denarja. Če hočemo, da se pospeši to delo, tedaj je treba ebstoječa strokovna glasila razširiti in je treba, da izhajajo tedensko. Te neobhodno potrebne odredbe zahtevajo velika sredstva. Večji izdatki se bodo bogato obrestovali z dobrim izobraževalnim delom. Ker je padla vrednost denarja, je treba povišati podpore za one, ki so v stiski, vsaj na dvojno izmero, da bodo resnična pomoč. Sklad za izplačevanje posmrtnine, ki se je vsestransko dobro obnesel, naj se izpre-meni v obligatorično zavarovanje. Velikemu Štev. 23 in 24. številu starih članov se mora zagotoaiti ta blagodejna ustanova. Toda organizacijn ne namerava podpirati članov le v dnevih velikih stisk, temveč hoče stari preizkušeni napravi priklopiti še novo, ki povrne članu še tekom njegovega življenja znesek do 400 K. Končno bodi omenjeno še to, da je bilo določeno vse naše organisacijsko delovanje, zahteve in dohodki organizacije, že davno pred svetovno vojno in da so njeni dohodki z.dananašnjimi zahtevami, zlasti z neizmernim povičanjem cen za papir, s poštnino iq z vsemi drugimi pripomočki uHode{Joltlem na-sprotstvu. Nadzorujoča kontrola kakor tudi centralni odbor sta ugotovila že pred vojno, da so obstoječi dohodki z tekočimi izdatki, v precejšnjem nasprotstvu. Posledica tega je bil primanjkljaj. Zato izroča centralni odbor svoj dobro premišljeni predlog razgovoru in prosi za potrditev. Organizacija pa s tem ne stavlja le zahtev, temveč hoče tudi dajati in hoče radeliti dohodke takole: 1. Strokovno časopisje naj izhaja tedensko namesto štirinajstdnevno. 2. Povišanje podpor onim, ki so v stiski. 3. Naprava posmrtninske podpore postane obligatorična. 4. Nanovo se uvede izplačilo v enakih stopnjah in enaki višini kakor pri posmrtnini in enaki višini kakor hitro izstopi član iz železniške službe, če gre v pokoj a li pro-vizijsko stanje itd. 5. Pokrijejo se stroški za akcijski in za-pniški sistem. 6. Delo s shodi ln izobraževalno delo se razširj. . o - 11 -,y. To, sodrugi so povodi in nameni našega predloga. v -ti- , . :u:L ci •, (!-;> Vsi sodrugi, ki hočejo napraviti iz na&e organizacije instrument, ki bo vsestransko uporaben, morajo nastopiti za te popolnoma upravičene predloge in morajo pomagati, da postanejo skep. Centralni odboj .dajq zagotovilo, da bo « sprejemom tega predloga na glavnem zboru zagotovljeno delo za bodočnost za dolgo časa in je # tem zagotovljeno zdravo in nemotene organizacijsko delovanje. Ta sklep naj se napravi soglasno. 2a. Predlog centrale k točki H. . Da postane vbodoče uprava krajevnih skupin enostavnejša in da se olajša blagaj-kom obsežno in mnogo časa zahtevajoče obračunavanje in odpošiljanje, se predlaga : Rlagajnik krajevnih, skupin zaračunavajo odslej enotni članski prispevek brez razlike centrali takole: Obračun na dr ugi str ani p ol ož ni c e: 120 N (Nemcev) 20 Č (Čehov) 5 P (Poljakov.) 10 S (Slovencev) i, , 5 1 (Italjanov) r, . Vsota 160 X 3 . .................K 480,— Proč za kr. skup. 160X^0 . K 64* — „ „ bi. prov. 160 X 8 • „ 13 80 76 80 Poslano centrali.........................K 403'20 S. Predlog krajevne skupine Florldsdorf L k točki II. Načelno se strinjamo s povišanjem članskega prispevka in sicer tako, da se ne uvede posmrtninska podpora za obligatorično. Člani s posmrtninsko podporo plačujejo po 3 K, brez te podpore po K 2‘50 in se člani brez posmrtninske podpore ne sprejemajo več. Treba je upoštevati sledeče: Na čelo organizacije naj se postavi moderni strokovni organizator; predpogoj je seveda, da je sestavljen centralni odbor iz veščih sodrugov. V tajništvu je treba oddelek za delavska vprašanja izpopolniti in nastaviti v njem strokovnjake, da bo odgovarjal ta oddelek današnjim razmeram. Vzgojiti in nastaviti je treba popotovalne agitatorje in organizatorje, ki naj zbude železničarje k zavesti, da vodimo razredni boj z namenom da se odstrani gospodarska in politična odvisnost in da tako razumeva že-\ lezničar strokovni boj. Štev. 23 in 24. »ŽELEZNIČAR« ■ i 1-u.ta-aM,-Vi | T- ITT-HT-1I-. Vprašanje podpor naj se poBtavi na zdav temelj. , , . , Prispevek k penziji naj se opusti, namesto tega naj se odkažejo prispevki pomožnemu 'fondu, ki se naj izgradi v stavkovni fond; prične naj se tudi z nabiranjem fonda za podpore brezposelnim. Poiščejo naj se zveze z vsemi velikimi Iti manjšimi strokovnimi organizacijami. V centrali naj se eksekutiva spopolni tako, da se pritegnejo k razpravam vsi trije načelniki. 4. Predlog krajevne skupine Stadlau k točki II. Krajevna skupina Stadlau ne soglaša s predlogom centralnega odbora, naj se poviša mesečni članski prispevek od 1;20 K, oziroma s posmrtniriskim prispevkom 1'70 K na 3 K mesečno. Krajevna skupina Stadlau predlaga, naj se zviša članski prispevek od 1. januarja 1918 dalje na 2 K, naj se popolnoma opusti nameravana zavarovalna kvota pri prestopu iz aktivnega službenega razmerja v pokoj, oziroma v stanje provizionistov in naj se pripusti vsakemu posamezniku, če hoče pristopiti k posmrtninskernu zavarovanju ali ne, to se pravi, da naj se obligatorično posmrtninsko zavarovanje opusti. 5. Predlog krajevne skupine Kufstein k točki D. 1. Mesečni prispevek naj se poviša z veljavnostjo od 1. januarja 1918 za 50 odstotkov in naj plačujejo dosedanji člani brez prispevka za posmrtnino mesečno 1'80 K, oni s prispevkom za posmrtnino po 2 30 K. 2. Sklep zborovanja delegatov iz 1,1914, da morajo pripadati nanovo vstopivši člani posmrtninskernu skladu, ostane v veljavi. 3. Na bivše člane, ki'niso pristopili skladu za posmrtninsko podporo in še niso dosegli za to določene starostne meje, naj se primerno vpliva, da pristopijo v lastnem interesu posmrtninskernu skladu. 6. Predlog krajevne sknpine Brno I. k točki II. Če se sprejme predlog za povišanje članskih prispevkov, naj se uvede obligatoriČen bolniška podpora za člane. Višina mesečnih podpornih prispevkov naj se določi po natančnem proračunu centrali za en koledarski mesec, Če traja bolezen manj kakor en mesec, se ne izplačuje bolniške podpore, pri vemesečni bolezni naj se zaračuna bolezen nad pol meseca za cel mesec. 7. Predlog krajevne skupine Trutnovo k točki II. Zborovanje delegatov naj sklene, da dobe člani, ki so odpuščeni iz službe brez svoje krivde, za določeni čas brezposelnosti statu-arično določeno podporo. 8. Predlog krajevne skupine Mostec na Češkem k točki II. Z ozirom na povišanje članskega prispevka od 1. jauarja 1918 na 3 K zahtevajo člani, da naj vbodoče nosi stroške delegacije na glavni zbor centrala sama, da so krajevne skupine v provinci tudi v stanu, odposlati delegate na zbor. 9. Predlo« krajevne skupine Mostec k točki II. Upoštevati je treba — če potrebuje centralno vodstvo več denarja za svoje gospodarstvo, kar priznavajo tudi člani — da centrala tudi prizna, da potrebujejo krajevne skupine tudi več denarja za svoje gospodarstvo. Prosimo, da se naši razlogi promotre in upoštevajo. 10. Predlog krajevne skupine Lundenburg k točki II. Sodrugl krajevne skupine Lundenburg priznavajo potrebo, da se zvišajo članski prispevki; odločno so pa proti temu, da bi se uvajale nove podpore razen posmrtninske podpore. Predlagamo povišanje članskega prispevka v izmeri, ki je potrebna, da se pokrijejo povišane zahteve centrale, smo pa odločno proti uvedbi novih podpor. II. Predlog krajevne skupine Salcburg II. k točki IL L Pri vpokojitvi, provizioniranju ali sploh pri izstopu iz železniške službe naj ne bo nobene obveznosti, da bi se moral še nadalje plačevati prispevek strokovni organizaciji, le v posmrtninski sklad naj se plačuje še dalje. 2. Vpoklicani člani posmrtninskega sklada naj se oproste od plačevanja prispevkov strokov-m organizaciji za čas vojne. 12. Predlog krajevne skupine Marcbegg k točki IL Centrala se poživlja, da ustvari čimprej v večjih mestih zavod za izobraževalno delo; pri ustanovitvi se je treba ozirati na službeni čas in počitek udeležencev in na člane v provinci, ki žele obiskovati tako šolo. O delovanju in uspehu naj poroča centrala obširno na vsakem zborovanju delegatov. 13. Predlog krajevne skupine Liberce k točki II. Krajevna skupina Liberce priznava pač potrebo, da se zviša članski prispevek, toda na noben način ne soglaša s predlogom centrale. Predlaga, da se zviša članski prispevek od 1.70 K na 2 K s prispevkom za posmrtninski 'sklad; za starejše člane naj ne bo obveznosti za obligatoriČen pristop k posmrtninskernu skladu. 14 Predlog krajevne skupine št. Valentin k točki U. Člani zahtevajo, naj centrala nedvoumno izjavi, da z novo uvedbo odpravnine pri vpokojitvi ne bo prikrajšana posmrtninska podpora. Člani predlagajo, da naj bodo deležni nove uredbe tudi že danes vpokojeni člani in da se izplača 50 odstotkov posmrtnine. 15. Predlog krajevne skupine Beljak I. k točki tl. Z ozirom na to, da imajo funkcionarji krajevnih skupin vedno več dela, naj dobi predsednik od vsakega člana enak znesek kakor blagajnik, podblagajniki pa naj dobe- polovico tega zneska. 16. Predlog krajevne skupine Zaucbtel k točki II. Krajevna skupina Zauchtel splošnega pravo- varstvenega in strokovnega društva soglaša s predlogom za povišanje članskih prispevkov, toda ne v taki višini, kakor predlaga centrala. S tako visokim povišanjem se oslabi organizacija in pridobivanje novih, članov je otežkočeno . Vsled tega predlaga krajevna skupina, naj se urede prispevki po zaslužku vsakega posameznika, da dobe tako člani z manjšim zaslužkom priliko, da še nadalje plačujejo prispevke. Obenem predlaga krajevna skupina sledeče stopnjevanje prispevkov: Delavci in pomožni uslužbenci brez vsakega postranskega zaslužka plačujejo na mesec po 2 K; delavci in pomožni uslužbenci s postranskim zaslužkom (to so pomožni premikači in zavirači) na mesec po 2.10 K; aktivni uslužbenci z letno pl^čo do vštevši 1200 K na mesec pp 2.20 K; z ietno plačo do vštevši 1700 K in nad 1700 K po 3 K. K predlogom k točki II. glede povišanja podpor onim, ki so v stiski, predlaga krajevna skupina, naj se uvede ta podpora obligatorično in naj se določi podporni znesek v pravilih, a ne da bi ga določevala centrala po svoji uvidevnosti. K točki IV. predlaga centrala podporo vpo-kojencev in provizionistom; proti temu predlogu nimamo ničesar; krajevna skupina pa je mnenja in predlaga, da je boli potrebna podpora, kadar član zboli ali se ponesreči in naj bi dobivali tako vnaprej določeno mesečno podporo člani, ki vsled bolezni ali nezgode dlje časa ne opravljajo službe. Predlogi, izraženi v točkah III., V., VI, so zelo koristni. 17. Predlog krajevne skupine Line k točki II. 1. Vsak član je moralično zavezan, da je naročnik lokalnega časopisja. Da se doseže ta namen, naj prične centrala s primerno agitacijo 2. Kakor hitro nastopijo po vojni normalne razmere, naj izhaja strokovno glasilo »Dcr Eisen-bahner« tedensko. 3. »Eisenbahner« naj objavlja v večji meri kakor doslej strokovno tehnične članke in razprave. Sporoča naj važne iznajdbe, izboljšave v delavnicah in prometni službi, nove moderne naprave po železnicah doma in v tujini; če je mogoče, naj prinaša tudi temu besedilu primerne ilustracije. 4. Novi člani naj bi dobili cene knjižice o bivstvu in važnosti naše organizacije. Te knjižice naj ne bi prinašale le mrtvih številk ,temveč poljudno pisane, lehko umljive članke o organizacijah sploh in o organizaciji železničarjev posebej. 5. Da se olajša blagajnikom in kontrolorjem krajevnih sjuipin in vplačevalnic njihove naloge, naj se uvede pregledna metoda za obračunavanje. 6. a) Članski prispevek na mesec naj ne presega 2 K brez prispevka za posmrtninski fond. b) Drugih naprav za zavarovanje, razen že obstoječih, naj se ne uvaja. c) Članom društva, ki doslej niso pristopili skladu za posmrtnino, naj bo tudi v bodoče svobodno, če pristopijo temu skladu ali ne. d) Pri izstopu iz železniške službe naj ne bo za člane nobene obveznosti, da plačujejo še nadalje članski prispevek, če so člani posmrtninskega fonda. Ce žele, se jim žagotovL da ostanejo še člani tega sklada. l‘8. Predlog sodruga Herllngerja (krajevna skupina Oswlecim) k točki IL Zbor delegatov sklene, da sprejme predlog centralnega odbora za povišanje članskih prispevkov na 3 K mesečno, ker je to povišanje V interesu članov. Le organizacija na zdravem mate-rielnem temelju lehko uspešno reši naloge bodočnosti. Obenem pa zahteva zbor delegatov, da se poviša znesek, ki ostane krajevnim skupinam na 50 viharjev, ker ovira notorično pomanjkanje denarja v krajevnih skupinah te v agitatoričnem in kulturnem delu in ne morejo zadostiti vedno naraščajočim zahtevam članov. 19. Predlog krajevne skupine Znalm k točki tl. Krajevna skupina predlaga, da naj izpade točka II. »Povišanje podpor za one, ki so v stiski« in naj se glasi: »Točka II. Uvede se permanentna bolniška podpora«. 20. Predlo« krajevne skupine Trst IL k točki IL S tem, da se povišajo prispevki, naj se uvede bolniška podpora, a ne uvede doklada ob vpokojitvi ah provizioniranju. 21. Predlog vplačevalnice Piinlhaus k točki IL Vplačevalnica izreka centralnemu vodstvu popolno zaupanje in soglaša s povišanjem prispevkov, a pričakuje, da izpopolni centralno vodstvo strokovno organizacijo. 22. Predlog krajevnih skupin Gradec L in II. k točkiIL Z ozirom na draginjo vseh potrebščin, ki so potrebne v krajevnih organizacijah za uspešno upravno delo, za agitacijo in za zdravo izpopolnitev organizacije predlagata krajevni skupini L in II. v Gradcu: Zbor delegatov na) sklene, če se sprejme povišanje članskega prispevka, da ostane krajevnim skupinam od vsakega člana po 50 vinarjev za prej navedene namene. 23. Predlog centrale k točki UL Društvena pravila naj se izpremene po predloženem načrtu. v . 24 Predlog krajevne skupine Liberce k točki DL Železničarjem naj se omogoči, da mdstopijo društvu tudi še po izpoljenem 55. letu. 25. Predlog krajevne skupine Line k točki IIL Naslov društva naj bo: »Strokovno društvo avstrijskih železničarjev«. 26. Predlog krajevne skupine Beljak L k točki IV. Centrala naj se preuredi tako, da dobi vsaka večja kategorija svojega tajnika; manjše kategorije naj se združijo po poklicih ali naj Sc priklopijo primernim kategorijam. Tajnik je potem glavhi zaupnik te kategorije. Tajnik nai sc izvoli iz zaupnikov dotične kategorije; tajnik naj bo mlajša moč in bi se moral v glavnem baviti z dotično kategorijo. Nad tem tajnikom je glavni tajnik. 27. Predlog eksekutlvnega odbora severno čeških krajevnih skupin In vplačevalnic k točki V. Iz agitacijskega ozemlja vsakega deželnega tajništva naj se izvoli en član v centralni odbor. Te člane centralnega Odbora naj se pozove vsaj vsaka dva meseca k sejam centralnega odbora. 28. Predlog krajevne skupine Elsenerz k točki VI. 1. Sedaj določena draginjska doklada definitivnega osobja še všteje plači. Tudi osobju, ki dela v dnini, dalje delavcem in delavkam, se všteje obstoječa draginjska doklada k mezdi. Za definitivno osobje, za delavce in delavke, naj se izposluje enaka draginjska doklada, kakor obstoji sedaj. 2. Ker vlada pomanjkanje usnja in je nabavna cena za čevlje izredno visoka, naj se izposluje od železniške uprave, da nabavi uslužbencem, delavcem in delavkam vseh kategorij čevlje. Osobje, ki dela na prostem, naj dobi nepremočljive plašče. 3. Poldrugoletno zaračunavanje službene dobe naj se razširi na vse uslužbence in delavce, ki doslej še nimajo te ugodnosti. 4. Za delavce in delavke vseh kategorij naj se izposlujejo vozne legitimacije za režijsko ceno, če služijo eno leto v popolno zadovoljstvo. 29. Predlog krajevnih skupin Gradec L in II. k točki VL Zbor delegatov naj sklene: Centralno vodstvo naj dela na to, da se izpremene pravila penzij-skega in provizijskega fonda na ta način, da ne izgubi nihče pravico do tega fonda c. kr. drž. železnic ali privatnih železnic, tudi če je bil obsojen zaradi katerega koli zločina. 30. Predlog krajevnih skupin Gradec L in IL k točki VL Zbor delegatov naj sklene: Centrala naj izposluje, da ostanejo tudi oni, ki prestopijo v pokoj ali provizijo, še nadalje člani bolniških blagajn c. kr. dri. in privatnih železnic. Domače. Politično žonglerstvo, ali kaj. V Slovenski ljudski stranki imajo sedaj že tri stranke. Dr. Šušteršič je osnoval, ko je razpustil staro Slovensko ljudsko stranko, takoj kme-tiško stranko (načelnik župan Belec). V škd-fiji jim to ni bilo vleč, pa so zagrozili, da obnove staro stranko. Ko je to opazil deželni glavar, je ustanovil še Slovensko ljudsko stranko za mesta in industrijalne kraje (načelnik Ivan Kregar). Pa tudi v škofiji so izvolili izvrševalni odbor stare Slovenske ljudske stranke (načelnik prelat Andrej Kalan). Razlika med obema strujama je .malenkostna: dr. Šušteršič hoče voditi dve stranki, da uveljavi svoje absolutistične namene in podpira sedanji vladni sistem. V škofiji pa hočejo imeti absolutno duhovniško vodstvo v iste politične namene. Vsekakor pa razkro-jevalni proces še ni dovršen. Škof Jeglič je skušal pogovoriti dra. Šušteršiča, očital mu je absolutizem, da seje z njim razdor in sovraštvo med prebivalstvom in škoduje s tem katoliški cerkvi, zabrusil mu je celo indirektno, da opravlja satanovo delo. Duhovnikom pa je prepovedal udeleževati se VBeh priredeb, ki merijo na razkol v stranki. Vse to deželnega glavarja ni ostrašilo, ker ima moralno oporo v krogih, ki so proti jugoslovanski deklaraciji. V političnem razvoju S. L. S. nastaja sedaj osebni boj med deželnim glavarjem in ljubljanskim škofom in vprašanje je, ali zmaga škof Jeglič ali deželni glavar dr. Šušteršič. Za nas to ni velikega pomena : bodi posvetni in absolutistični glavar voditelj ali pa cerkveni dostojanstvenik; zakaj oba sta stroga pripadnika kapitalističnih strank in nasprotnika demokratizacije javnega življenja. Izključeno pa tudi ni, da se klerikalne stranke zopet združijo, zakaj škof Jeglič sam pravi, da so povzročila razkolu le taktična vprašanja. Torej ne program, marveč le zunanja oblika je povzročila spor. Program pa ostane: proti demokraciji, proti delavstvu. In z deklaracijsko politiko ni prav nič drugače. Šušteršič je tej politiki naravnost nasproten, škof Jeglič pa pravi, da je deklaracija vprašanje taktike. Tudi tukaj torej ni bistvene razlike, in ne bomo se čudili, če vse te nove stranke prično nekega dne cooperirati kot bratske stranke v obliki federalizma, ki ga deželni glavar zagovarja že dalje časa in je hotel razcepiti stranko in ustanovil razne gospodarske zavode zara-ditega, da si zasigura več zaslombe, ker postaja v stranki osebno vedno bolj nepriljubljen. V bistvu torej od vseh teh dogodkov ne moremo mnogo pričakovati. Edini uspeh, ki bi ga pozdravili, bi bil ta, če ljudstvo, zlasti pa delavstvo, pozna po teh dogodkih, kako malo ljudska je politika meščanskih strank sploh. Železničarski shod na Jesenieah se vrši v nedeljo popoldne z dnevnim redom: 1. Naš občni zbor na Dunaju. 2. Raznoterosti. Strankin zbor jugoslovanske soc. dem. delavske stranke se vrši dne 25. in 26. z dnevnim redom: 1. Poročila izvrševalnega odbora. Poroča Petejan. 2. Politični položaj. Poroča sodrug dr. Tuma. 3. Organizacija in taktika. Poroča sodr. Čobal. 4. Tisk. Poroča sodrug Kristan. 5. Delavstvo v vojni, a) Aprovizacijsko delo. Poroča sodrug Kristan, b) Socialna zakonodaja. Poroča sodrug Kopač. 6. Volitev ivršilnega odbora. 7. Raznoterosti. Predlogi se imajo poslati na naslov Josip Petejan, Učiteljska tiskarna v Ljubljani, najdalje 14 dni pred občnim zborom. Mirovni shodi na Kranjskem. V nedeljo dne 2. decembra se bodo vršili mirovni shodi v naslednjih krajih: Ljubljana: ob 10. dop. v Mestnem domu; govornik A. Kristan. Jesenice: ob 10. dop. pri Jelenu; govornik Josip Kopač. Borovnica: ob 2. pop. pri Drašlerju; govornik Viktor Zorč. Trbovlje: ob 4. pop. v Delavskem domu; govornik N. Sitar. Hrastnik: ob 3. pop. Zadružna gostilna; govornik Malovrh. Tržič; ob 3. pop. pri Pelarju; Govornik Petejan. Idrija: ob 10. dop.; govornik Štraus. Zagorje ob Savi: ob 2. pop. pri Mihelčiču; govornik Čobal. Železničarji udeležite se povsod mirovnih shodov, daivi izrazite svojo zahtevo, da se že vendar enkrat konča ta blazna moritev, Poziv! Vsem onim kr. skupinam, katerim je tajništvo svoječasno odposlalo pole v svrho izpolnitve statističnih podatkov, naj iste nemudoma izpolnjene vrnejo, da ne bo treba na občnem zboru poročati, da manjka za ta ali oni kraj statistika. Hitrost je tukaj na mestu. Tajništvo. V svrho stat stičnih predpriprav, rabimo natančne podatke onih članov, ki še niso bili, pri posmrtninskem skladu. Spoštovane funkcionarje krajevnih skupin se naprosi, da pri kasiranju članskih prispevkov zabeležijo rojstvene podatke gori omenjenih članov, na kupon ali pa na kak priložen listek in nam upošljejo najdlje, z novemberskim terminom. Odkar imamo železničarji lastno aproa. zcijo, se pričenja križevi pot našega trpljenvjt-Danes manjka sladkor, jutri mast, fižol, krompir itd. Na kratko povedano, gospodje kateri vodijo to železniško aprovlzacijo razumejo o tem poslu kakor zajec na boben. Enkrat kupijo za 70 tisoč kron smrdljivih sardel, katere nebi povohal niti pes, drugič kupijo prst debelo slanino na kateri je pol cm debelo potresena sol in cena 22—26 kron za kilogram. Zelje naročajo iz Ogrske dežele in ga kupujejo po tako ogromnih cenah in tako skartirano blago, da bi bil skrajni čas, postaviti na taka mesta strokovnjake in ne doktorje prava in c. kr. svetnike, ki ne razumejo o kupčiji in prodaji niti toliko kolikor razume zadnji branjevec. Kdor kaj ponudi to se kupi — ponudi se pa železniški aprovizaciji leto zakar se ne najde jek drugod kupca. Vsled teh nezdravih razmer je osobje do skrajnosti razburjeno. Gospodarski odbor je mrtvo rojeno dete, ker so železniške uprave s svojimi birokratičnimi odredbami istemu vzeli vse pravice. Ta odbor služi menda le za odbijalnik nejevolje osobja. Neštete pritožbe na raznih službenih mestih in deželni vladi so ostale nerešene in železničarska aprovizacija šepa dalje po svoji poti, brez načrtov in ciljev in tako razburja dnevno to do kosti izmozgano osobje, katero vsled slabe prehrane in napornega dela pada v prezgodnji grob. Kompetentne oblasti opozarjamo zadnjikrat na pretečo nevarnost, da bode sestradani železničar ali podlegel, ali pa v svojem obupu posegel po sredstvih katerih posledice lahko postanejo usodopolne za celo državo. Toraj pomoč predno bo prepozno. Društveni vestnik. Uslužbenci južne železnice pozor! Južna železnica je v smislu § 23. penzij-skih pršvil odredila volitev odbora za pen-zijski sklad uslužbenčev za dobo 1917/20. V odbor se voli 5 članov in so namestniki pri službenih mestih avstrijskega omrežja in enega člana ter dva namestnika pri ogrskem omrežju službojočega članstva penzijskega sklada. Volilno pravni so vsi oni uslužbenci in poduradniki, kateri so za časa razpisa volitev v aktivni službi južne železnice. Pasivno volilno pravico v Avstriji imajo lena Dunaju stanujoči člani. Izvzeti so le člani, ki službujejo pri stavbenem ravnateljstvu njih pasivna volilna pravica se razteza na okrožje dunajskega obratnega ravnateljstva; za ogrsko omrežje imajo pasivno volilno pravico le v Budimpešti stanujoči člani penzijskega sklada. Izvoljenim odbornikom ali namestnikom se proglasi one kandidate, kateri so dobili relativno večino glasov. Volitev se vrši v skupinah in sicer: za obratno ravnateljstvo, vrhstavbno in stavbno ravnateljstvo, strojno in upravno ravnateljstvo posebej. Eksekutiva organiziranih železničarjev