Kronika Slovenija • Za košnjo trave ob ograji na južni meji 415.000 evrov O Stran 24 o— • j • mn Stajerski Ptuj, torek, 3. septembra 2019 Letnik LXXII • št. 68 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podravje Ormož • Sramotno stanje na ekoloških otokih: kamera posnela brezvestneža O Stran 5 Aktualno Ptuj • 30 novih bolniških postelj za 80.000 evrov O Stran 2 Podravje Podlehnik • Bodo v Sedlašku končno dočakali dostojno cesto? O Stran 4 Kronika Slovenija • Zakaj se je drastično podražilo hladilno sredstvo za avtok-lime O Stran 24 v Šport Nogomet • "Pogleda z vrha se počasi navajamo" O Strani 13 Podravje • Kam s starostniki, ko v bolnišnicah in domovih upokojencev zanje ni prostora »Če mojemu očetu ne najdeš prostora v domu, te bom ubil!« Bolnišnice ugotavljajo, da so postale podaljšana roka domov upokojencev. Na Ptuju imajo - prav iz omenjenega razloga - pacienta v bolnišnični oskrbi že osem mesecev. Tisti, ki delajo na področju urejanja domskega varstva oz. odpustov iz bolnišnice, ugotavljajo, da kronično primanjkuje kapacitet v domovih. Svojci se nemalokrat zaradi težav v sistemu znašajo nanje, zelo pogosto so deležni celo groženj. Več na straneh 6 in 7. - i Foto: Črtomir Goznik Ptuj• Zaradi del na tržnici pokajo stene bližnjih hiš o Stran 3 Zaraščanje vinogradov Bodo Haloze res le še rezervat za medvede? o Strani 8 in 9 ... topiuSeMtep, YécetM' Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno torek • 10. septembra 2019 Ptuj, Markovci • Sanacija brežine na Ptujskemjezeru Znižanje vodostaja razkrilo drobovje jezera Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v petek začele sanacijo poškodovane asfaltne brežine na levi strani Ptujskegajezera. Kot je povedal direktor DEM Andrej Tumpejje vrednost sanacije, ki jo izvaja podjetje RGP iz Velenja, okoli 100.000 evrov. Čas izvedbe del so prilagodili naravi reke in vremenu. V tem obdobju ni pričakovati izrazitega povišanja pretoka, vreme pa je s toplimi temperaturami primerno za polaganje asfalta. Na poškodovani brežini se je razslojila asfaltna prevleka, ki je sicer iz dveh plasti. Zgornja je odstopila in se premaknila. „Poško-dovani asfalt bomo odstranili, na nekaterih mestih bomo posegli v spodnjo plast. Brežino bomo utrdili z ustreznim materialom. Popravili bomo okoli 650 m2 poškodovane površine. Nižji vodostaj bomo izkoristili še za temeljit pregled stanja brežin skozi mesto Ptuj in na celotnem jezeru. Rezultati pregleda bodo temelj za nadaljnje natančne načrte popravila in rekonstrukcije brežin," je v petek ob začetku del poudaril direktor Tumpej in dodal, da je akumulacijsko jezero, kljub temu da je staro več kot 40 let, še v dobri kondiciji. „Brežine pod vodo so v dobrem stanju. Najbolj propadajo materiali, ki so na stiku med zrakom in vodo. Sanacijo zgornjega dela brežin smo izvajali že pred leti, ko smo stari asfalt odstranili in m ^ m w v M 1 Foto: Črtomir Goznik Ob pogledu na izpraznjeno jezero so se sprožili komentarji o njegovi onesnaženosti. Marsikdo je na družabnem omrežju zapisal, da gre za ekološko bombo. Ob jezeru te dni tudi precej zaudarja. položili novega. Objekt bomo redno vzdrževali tudi v prihodnje in mora biti v odlični kondiciji. Druge možnosti ni." Na levi strani Ptujskega jezera, ob naselju Spuhlja, ta čas tudi čr- pajo mulj z dna jezera. Sediment odlagajo na brežine, ki jih potem Foto: Črtomir Goznik Po besedah direktorja DEM Andreja Tumpeja bodo gladino jezera ponovno dvignili v četrtek ali petek ta teden. ozelenijo. Cilj je, da bi brežine jezera na obeh bregovih na ta način revitalizirali v čim večji meri. Letos ali v začetku prihodnjega leta bodo DEM začele obnovo pretočnih polj na jezu v Markovcih. Izvajala se bodo gradbena dela ter sanacija in zamenjava hidromehan-ske opreme. Mala hidroelektrarna v Rogoznici, ki so jo uredili pod jezom, je v poskusnem obratovanju. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja bo začela redno delovati. V teku so tudi že priprave na obnovo HE Formin, ki se bo izvajala v letih 2023-2025. „Izdelujemo analize objekta in naprav, pripravljamo dokumentacijo. Nismo se še odločili, ali bomo opremo v celoti zamenjali ali pa bomo na delu opreme izvedli obsežnejša vzdrževalna dela. O načinu obnove se bomo odločali na osnovi analiz," je dodal prvi mož DEM Andrej Tumpej. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Energetska infrastruktura na spodnji Dravi, del katere je Ptujsko jezero, je stara dobra štiri desetletja. Foto: Črtomir Goznik Popravljajo 650 m2 brežine na levem bregu na območju občine Markovci. Ptuj • Javno naročilo za bolnišnično opremo 30 novih bolniških postelj za 80.000 evrov Investicije, izvedene v ptujski bolnišnici, so v največji meri odvisne od razpoložljivih sredstev. Tokrat so jih zagotovili za nabavo desetih električnih bolniških postelj, 20 hidravličnih postelj in 40 obposteljnih omaric. Junija letos je Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj na portalu javnih naročil objavila naročilo male vrednosti za nabavo in vzdrževanje bolniških postelj in obposteljnih omaric. Razdelili so ga v tri sklope: električne bolniške postelje, hidravlične postelje in omarice. Rok za prijavo se je iztekel 1. julija letos, trenutno pa so v fazi testiranja. V minulem tednu sta namreč dva ponudnika, ki sta potencialna dobavitelja, pripeljala nekaj postelj na testiranja, od praktične rabe pa bo odvisno, kateri bo izbran. Postopek še vedno poteka. Direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah pravi, da so zelo zadovoljni, da so pristopili k tej investiciji, vredni 80.000 evrov (brez davka). Kapaciteta bolnišnice je 250 postelj, kar nekaj jih je starih in dotrajanih. „Nove postelje, ki jih bomo kupili tokrat, bomo namestili na oddelke, kjer so sedanje v najslabšem stanju. To sta oddelek kirurgije in interni oddelek. Upamo, da nam bo postopno uspelo nadomestiti vse stare postelje za dobrobit naših pacientov. Dejansko so stare postelje dotrajale in so potrebne zamenjave. Nekaj smo jih kupili lani, nekaj letos, upam, da bomo tudi v prihodnjem letu nadaljevali z enakim tempom in se bomo kmalu lahko pohvalili, da so vse bolnišnične postelje zamenjane," je dejala Užmahova. Dženana Kmetec e^/šj SICa Številne bolnišnične postelje so potrebne zamenjave. SIüj Foto: Črtomir Goznik torek • 3. septembra 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Kdo bo kril morebitno škodo na sosednjih objektih zaradi obnove tržnice? Zaradi del na tržnici pokajo stene bližnjih hiš Stanovalci v mestnemjedru nestrpno čakajo zaključek obnove tržnice. Več mesecev obhodov, zaprtih ulic, praznih poslovnih prostorov, prahu in hrupa so sprejeli z veliko mero potrpežljivosti. Delo z ogromnimi delovnimi stroji poteka vsakodnevno. Stanujoči nad samo tržnico pa ob tem ugotavljajo, da jim pokajo stene in stropi. Najverjetneje zaradi gradbenih del na sami tržnici. Kdo bo kril morebitno škodo na sosednjih objektih in kdo bo očistil močno prašne fasade v centru mesta? Foto: CG „Zaradi del na tržnici se nam je v stanovanju večkrat treslo vse, pomivalni stroj je od sile kar prestavljalo. Nemogoče je, da takšni tresljaji ne bi povzročili nikakršne škode. Ena stena je že počila, gotovo tudi zaradi tega. Vprašanje je, kakšne posledice bodo še na objektih," pravi Milica Mesarič, ki stanuje na Slomškovi ulici 18 na Ptuju. Dolgotrajno obnovo tržnice so v bližini stanujoči stanovalci sprejeli, zavedajoč se, da bo potem pogled na ta del mesta lepši. „Zgodaj zjutraj začnejo delati, navadili smo se tudi na glasnost, razumemo, da je treba to urediti, zelo potrpežljivo spremljamo vse to. Včasih res težko, ker enostavno nekatere stvari delajo površno. Ko so mešali beton, nam je vse letelo po oknih. Stavba, v kateri stanujemo, je občinska, pred kratkim je bila narejena nova fasada. Upam, da bo ostala takšna, kot je, tudi po obnovi tržnice," še pravi Mesaričeva. O škodi, ki je nastala v zadnjih tednih, občine še niso obvestili. So pa med objekti, ki so bili pred začetkom del pregledani. So pričakovali škodo na sosednjih objektih? Mestna občina Ptuj je namreč pred začetkom gradnje najela Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije za izvedbo pregleda objektov, ki mejijo na območje ureditve. Kot pravijo, je izvajalec ogleda - monitoringa - objektov pred začetkom gradnje izvedel pregled obstoječih poškodb konstrukcijskih elementov notranjega in zunanjega dela objektov, ki so v neposredni bližini gradbišča. Na ta način so ugotovili dejansko stanje, detajlno pregledali že prisotne poškodbe in opravili meritve širine karakterističnih razpok. Vse to jim bo služilo za nadaljnje spremljanje eventualnih pomikov oz. spremembe širine razpok. A pregled je bil opravljen le na 19 objektih na Miklošičevi in Slomškovi ulici (proštijska cerkev sv. Jurija, Miklošičeva 1, Miklošičeva 2, Miklošičeva 3, Miklošičeva 4, Miklošičeva 5, Miklošičeva 10, Miklošičeva 11, Miklošičeva 12, paviljon na mestni tržnici, Slomškova ulica 7, Slomškova ulica 9, Slomškova ulica 10, Slomškova ulica 12, Slomškova ulica 14, Slomškova ulica 16, Slomškova ulica 18, Slomškova ulica 20, Slomškova ulica 22 in Slomškova ulica 24). Za dokazano škodo se bodo morali pogajati z izvajalcem del V primeru, da bo zaradi del prišlo do poškodb, bodo tako lahko primerjali prvotno in novo stanje tistih objektov, ki so jih pregledali. Po končanju del bodo ugotavljali eventualni vpliv gradnje na morebitne poškodbe sosednjih objektov. O tem, kdo bo odgovarjal, če bo nastala škoda, na ptujski občini pravijo: „Med izvedbo je za pojave na konstrukcijskih elementih odgovoren izvajalec gradnje in se morajo lastniki objektov zaradi morebitnih pojavov obračati neposredno na njega. Izvajalec gradnje je po pogodbi dolžan spremljati sosednje objekte ter se odzivati na pripombe lastnikov z izvedbo pregledov in s predajo poročil o posamičnih vmesnih ogledih investitorju." V času gradnje je bila ptujska občina že obveščena, da na enem izmed objektov nastaja škoda, na poziv za vmesni ogled objekta so se odzvali. Skupaj z izvajalcem gradnje in izvajalcem monitoringa so si objekt tudi ogledali. Če bo dejansko ugotovljeno, da je posledica del na tržnici, je za škodo odgovoren izvajalec gradnje KPL, d. o. o., in partner Makro 5 gradnje. Dženana Kmetec Kaj bo s prašnimi fasadami? Tjaša Jukič Mrgole, ki stanuje v neposredni bližini tržnice, pravi, da bo na ptujsko občino podala še en zelo zanimiv predlog. Zaradi prahu, kije posledica del na tržnici, naj bi bile močno umazane številne fasade v mestu. Predlagala bo, da se jih po zaključku del primerno počisti in uredi, da bodo zgledne in lepe. Tudi Milica Mesarič, ki stanuje v neposredni bližini, meni, da je to nujno. Stavba na Slomškovi, kjer stanuje, je pred kratkim dobila novo fasado, zato pričakuje, da bo občina svojo lastnino znala dobro zaščititi. Sp. Podravje • Ptujska zastava dvakrat dražja od kidričevske V mestu za zastavo 5.100, na podeželju 1.700 evrov Mestni občini (MO) Ptuj je pod vodstvom županje Nuške Gajšek na ptujskem gradu uspelo postaviti drog z zastavo. Pobudo za to je bilo na Ptuju slišati že več let, a kulturno-varstvena stroka na območju gradu postavitve zastave ni dovolila. Po večletnih prizadevanjih je Ptuj ob letošnjem občinskem prazniku in ob proslavitvi 1950. obletnice prve omembe v pisnih virih na gradu izobesil tudi zastavo. Na drogu plapola zastava z grbom mesta Ptuj, ob državnih praznikih bo visela državna zastava. Po tem, ko so zastavo slavnostno dvignili in je polepšala veduto starega mesta z gradom, se je na družabnem omrežju razvila debata o stroških, povezanih z njeno namestitvijo. Temelj, drog, obe zastavi in montaža so stali dobrih 5.000 evrov. Javne službe Ptuj so izvedle temelj, ki je veljal 730 evrov. Drog je visok 16 metrov, izdelan po naročilu, dobavilo in postavilo ga je podjetje Vidaflag iz Medvod. Pri tem istem podjetju je občina kupila obe zastavi. Njuna površina je 4 x 8 metrov, posamična je stala 351 evrov. Podjetju Foto: Črtomir Goznik Vidaflag je občina za drog, zastavi in montažo plačala 4.400 evrov. Skupaj so stroški postavitve zastave znašali 5.130 evrov. Skoraj istočasno kot na Ptuju so drog z državno zastavo postavili v občini Kidričevo, v novem krožišču na glavni državni cesti pred Lovrencem na Dravskem polju. Na to krožišče se bo navezala tudi nova kidričevska obvoznica. Čeprav sta drog in platno zastave v Lovrencu nekoliko manjša od ptujskega, pa je razlika v ceni med eno in drugo investicijo bistvena. Občino Kidričevo je postavitev droga z zastavo stala manj kot dva tisočaka. Za betonski temelj velikosti 1,5 x 1,5 x 0,3 metra in vgrajeno sidro za drog, skupaj z izkopom terena in zasutjem, so odšteli 400 evrov. Drog višine 12 metrov je stal 840, zastava velikosti 3x6 metrov pa 220 evrov. Stroški dobave in montaže so bili okoli 270 evrov. Celotni stro- ški postavitve zastave so znašali 1.730 evrov. Drog z zastavo je dobavilo isto podjetje kot na Ptuju - Vidaflag. Navedeni zneski so z DDV. Podatke o stroških so nam posredovali iz uprave MO Ptuj in uprave občine Kidričevo. Mojca Zemljarič Čeprav je MO Ptuj kupila dve večji zastavi in višji drog, pa so stroški ureditve zastave bistveno višji kot v občini Kidričevo. Foto: CG -oto: ivio 4 Štajerski Podravje torek • 3. septembra 2019 Velika Nedelja • Nova šolska pot Učenci varno k pouku telovadbe V Veliki Nedelji učenci z novim šolskim letom dobivajo novo šolsko pot, kijih bo varno vodila k pouku telovadbe. Rešitev pozdravlja tudi ravnatelj OŠ Velika Nedelja Stanko Bezjak, ki vztraja, daje za varnost otrok treba narediti vse, kar je v naši moči. Verjetno ga ni krajana Velike Nedelje, ki se ne bi spomnil hude nesreče, ki se je v letošnjem maju zgodila pred OŠ Velika Nedelja, ko je voznik z avtomobilom, na katerem je imel pripeto prikolico, poškodoval dva otroka. To je bil dan, ko so se nad varnostjo otrok v Veliki Nedelji zamislili vsi: sedaj že bivši ravnatelj, učitelji, predstavniki krajevne skupnosti in občine. Kaj storiti ob dejstvu, če morajo otroci k pouku telovadbe peš ob lokalni cesti? Na občino Ormož so iz velikonedeljske šole in krajevne skupnosti nemudoma prejeli poziv k ureditvi razmer, nam je sporočila direktorica občinske uprave Milena Debeljak. Varnost otrok je na prvem mestu, vendar ostaja neizogibna težava, saj se osnovna šola ne nahaja v neposredni bližini športne dvorane, kjer izvajajo pouk telovadbe. Odgovorni so se odpravili na teren in poiskali najugodnejšo rešitev: odločili so se za gradnjo dostopne poti, ki je zunaj cestnega omrežja in se navezuje na obstoječo pot, ki poteka za šolo, učenci pa se tako lokalni cesti na klancu, ki vodi k šoli, ne bodo približali. Otroci bodo sicer kljub temu prečkali lokalno cesto Mihovci-Trgo-višče. Eden od ukrepov, ki zmanjšuje hitrost na tej lokaciji, so 'ležeči policaji'. Kljub temu pa na občini in tudi šoli pozivajo vse voznike k dodatni previdnosti, saj si nihče ne želi, da se takšen dogodek ponovi. Izgradnjo dostopne poti je prevzelo podjetje Grad-Trgo iz Savcev v občini Sveti Tomaž, dela pa so ocenjena na 1.000 evrov. Sredstva je zagotovila Občina Ormož. UM Sv. Andraž • Ponovljen razpis za šolske prevoze Pogodili smo se za nižjo ceno Šolski prevozi bodo občino v novem šolskem letu stali slabih 31.000 evrov, kar je nekoliko več kot leto poprej, storitev pa bo opravljal novi stari izvajalec - podjetje Arriva. Na julija objavljen razpis za šolske prevoze v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so se prijavili trije interesenti, vendar so njihove ponudbe, kot je povedal direktor občinske uprave Miran Čeh, občutno prekoračile proračunske zmožnosti, zato so sklenili postopek javnega naročila male vrednosti avgusta ponoviti. »Čeprav se nam je zaradi bližajočega se šolskega leta z izbiro že kar malo mudilo, se je naša odločitev izkazala za dobro, saj nam je v drugo uspelo dobiti za občino ugodnejšo ponudbo, sicer še zmeraj nekoliko višjo od lanske, pa vendar nižjo od tistih iz prvega razpisa.« Na ponovljeni razpis je prispela ena sama ponudba, in sicer od podjetja Arriva, ki se je prijavilo že na prvi razpis in ki je šolske prevoze v občini izvajalo tudi doslej. Prvi mož občinske uprave je zadovoljen, da se jim je uspelo pogoditi za nižjo ceno; šolski prevozi, ki se bodo izvajali do in iz podružnične osnovne šole v Vitomarcih ter do in iz matične osnovne šole v Cerkvenjaku, bodo tako občino v šolskem letu 2019/20 stali slabih 31.000 evrov. Poleg šolskega avtobusa bodo andraški učenci, dijaki in študentje lahko koristili redne Arrivine avtobusne linije, izbrani ponudnik pa bo šolarje v šolo Foto: sd in iz šole vozil tudi v prihod-Andraške šolarje bo tudi v prihodnjih njem šolskem letu. dveh šolskih letih prevažala Arriva. SD Ptuj • Centralizacija poštne mreže se nadaljuje Pošta na Rogozniški cesti zapira vrata Potem ko je Pošta Slovenije že pred časom zaprla številne poštne poslovalnice v manjših spodnjepodra-vskih občinah, je zdaj očitno na vrsti tudi Mestna občina Ptuj. Dokončno se namreč zapirajo vrata pošte na Rogozniški cesti 33, ki bo odprta le še do 30. septembra. Okoliške stanovalce je Pošta o nameravanem zaprtju svoje poslovalnice že obvestila. Kot navajajo v Pošti Slovenije, je razlog za zaprtje (pre)skormen obseg opravljenih storitev. Okoličani nad zaprtjem pošte na Rogozniški seveda niso navdušeni; daleč od tega. Pošta jim je bila namreč zelo pri roki, saj jim ni bilo treba v center mesta (na Vodnikovo) zaradi vsake malenkosti. Prihranili so čas in tudi denar, saj je parkiranje pred poštno poslovalnico na Rogozniški brezplačno, v centru mesta pa ne. Megi Jarc iz službe korporativ-nega komuniciranja pri Pošti Slovenije je v zvezi z zaprtjem pojasnila: »Tudi Pošta Slovenije se mora prilagajati spremenjenim okoliščinam poslovanja, saj se zaradi povečanja obsega elektronske komunikacije in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov, tako kot drugi poštni operaterji v EU, sooča z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev. Optimizacija in modernizacija poštnega omrežja sta zato nujni. Cilj Pošte Slovenije je, da ohrani svojo prednost in dostopa do vsakega naslova v državi, seveda v odvisnosti od vrste in pomena posamezne storitve. S tem namenom moderniziramo in deloma centraliziramo svojo logi- stično mrežo.« Jarčeva pa ob tem še izpostavlja: »Ne glede na zaprtje te poslovalnice bodo uporabniki imeli še naprej zagotovljeno dostavo petkrat tedensko, storitve pa lahko opravljajo še na sosednjih poštah; na pošti v Vodnikova ulici 2 ali na pošti na Mariborski cesti 19. Del storitev pa lahko uporabniki opravijo tudi pri pismonoših, npr.: oddajo pošiljke (navadna in priporočena pisma), plačajo UPN-ob-razce (položnice), vplačajo poštne nakaznice, dvignejo določen zne- sek gotovine z osebnih računov pri Novi KBM, kupijo znamke, kuverte in dopisnice, kar je še posebej primerno za starejše in manj mobilne prebivalce.« Dejstvo je, da je povsod po svetu in v EU, ne le v Sloveniji, v zadnjem obdobju izrazito upadel promet klasičnih pisemskih pošiljk, trend upadanja pa se bo še nadaljeval. »Po drugi strani narašča obseg paketov, to pa terja od vseh poštnih operaterjev prilagoditve,« še pravi Jarčeva in dodaja, da so se prav iz tega razloga lotili urejanja t. i. logistične pošte na Mariborski cesti v Ptuju za stavbo obstoječe pošte. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je gradnja objekta zaključena, izvaja se še zunanja ureditev. Dokončanje investicije je predvideno še v tem letu, celotna vrednost pa bo znašala približno milijon evrov. V občini Videm pa je Pošta Slovenije kupila nove prostore za pošto 2284 Videm pri Ptuju. sm Podlehnik • V Sedlašku bodo modernizirali cesto Končno dostojna cesta za Sedlaščane Krajani v hribovitem podlehniškem naselju Sedlašek so že leta dolgo s preostalim svetom povezani z eno in edino cesto, ki pa si tega imena niti ne zasluži. Cesta je namreč le deloma asfaltirana, a na nekoč položen asfalt bolj spominjajo zaplate črne smole kot prava prevleka. »Cesta je resnično v zelo slabem stanju, bolje bi bilo reči v katastro- falnem. Del ceste, ki je edina pove-za z dolino za vse prebivalce Sedla- Ponudniki za izvedbo del in cene I Ponudnik I Ponudbena cena z DDV I Asfalti Ptuj, d. o. o. 191.451 Gradnje Žveplan, d. o. o., Celje 210.520 Cestno podjetje Ptuj, d. d. 164.253 Vir: Občina Podlehnik ška, je tudi še vedno v makadamski izvedbi. Takšna kot je cesta zdaj, predstavlja precejšnjo nevarnost za veliko število domačinov, ki jo redno uporabljajo. Poleg tega so v tem naselju tudi vinotoč Vaupotič in več vikendov, kar pomeni, da je ■ .: - "V ' trvillp E&žjmm - - M . v- V sliffl " Foto: Občina Podlehnik potencialno ogrožena tudi varnost turistov in lastnikov vikendov,« je pojasnil župan Sebastian Toplak. Skrajni čas je torej bil, da se občina loti sanacije omenjene haloške prometnice. Občina je v ta namen že objavila javni razpis za izvajalca del, na katerega so se javili trije ponudniki: Asfalti Ptuj, Cestno podjetje Ptuj in Gradnje Žveplan iz Celja. Najugodnejšo ponudbo je oddalo Cestno podjetje, in sicer za 164.253 evrov. »V okviru projekta bodo najprej sanirali poškodovano tamponsko plast, uredili bodo odvodnjavanje in asfaltiranje po celotni dolžini. Del, ki je še makadamski, meri 400 metrov, sanacija ceste pa bo stekla v celotni dolžini 1400 metrov,« je pojasnil župan. Sanacijo bodo krili iz lastnih sredstev, koristili pa bodo tudi denar iz 43. člena Zakona o financiranju občin. Začetek del (če ne bo morebitnih pritožb na izbranega izvajalca del) je predviden že kmalu v septembru, zaključili pa naj bi jih oktobra 2020. sm Foto: UM Foto: CG torek • 10. septembra 2019 Podravje Štajerski 5 Ker imajo v Osluševcih na vaškem domu šele kratek čas nameščen defibrilator, se je krajan Zdravko Munda odpravil preverit delovanje kamere, ki je tam nameščena z namenom varovanja defibrilatorja, pokriva pa tudi območje ekološkega otoka. Ker je v bližini tudi ekološki otok, je na njem zagledal več embalaž od odpadnih olj za motorje in druge nevarne snovi. Po pregledu posnetka nadzorne kamere je ugotovil, da je neznani (znani) storilec vrečo z odpadki na otoku pustil v četrtek, 22. avgusta, nekaj minut pred 23.00 in se odpeljal v smeri Ormoža. Da je mera polna, je dan kasneje starejši možakar z mopedom na ekološki otok pripeljal akvarij, poln stekla, ki so ga krajani kasneje sami pospravili. Munda pravi, da ne razume, kako lahko nekdo tako brezglavo ravna z nevarnimi snovmi in ostalimi odpadki, ob dejstvu, da jih prav vsak dan lahko odložimo na Zbirnem centru Dobrava. Jezen, da se takšne stvari sploh dogajajo, je delil zapis tudi na družbenem omrežju Facebook. Doživel je izjemen odziv, saj se je pod zapisom nabralo več kot 230 komentarjev in več kot 140 delitev. Storilca je pozval, da odpadke, ki jih je pripeljal, nemudoma odpelje, sicer bo objavil tudi posnetek in fotografije tablic vozila, zadevo pa prijavil na policijo. Storilec je očitno zapis videl, saj 27. avgusta ob 22.00 odpadkov več ni bilo. Munda je v epilogu zgodbe še zapisal: »Upam in verjamem, da so odpadki predani na pravo mesto in da je opomin zalegel tudi širše. Človek se mora sam v sebi zavedati, da takšno početje ne vodi nikamor in da sami skrbimo za lastno kakovost življenja. In to z malenkostmi.« Zaskrbljeni tudi v Komunalnem podjetju Ormož Stanje na številnih ekoloških otokih je slabo, v posode na ekoloških otokih se sme odlagati samo papir in steklo. Žal številni imetniki ne uporabljajo Zbirnega centra Dobrava, ampak najrazličnejše vrste odpadkov odlagajo kar na ekoloških otokih, je pojasnil Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož, ki izvaja javno službo zbiranja odpadkov. V Občini Ormož imajo postavljenih 60 ekoloških otokov, stanje na številnih pa je zelo slabo. V Komunalnem podjetju pa opažajo, da bolj kot odvažajo nedovoljene odpadke iz ekoloških otokov, bolj imetniki odpadkov mislijo, da je nekdo za njimi dolžan vse pospraviti. Z namenom izboljšanja stanja so prav tako podaljšali obratovanje Zbirnega centra Dobrava, ki deluje vsak delovni dan do 17.00, vendar kljub temu sprememb na bolje ne opažajo. UM Ormož • Sramotno stanje na ekoloških otokih Kamera posnela brezvestneža Na ekoloških otokih zaradi neodgovornosti nekaterih še vedno vlada pravi kaos, saj se na njih velikokrat znajdejo odpadki, ki tja ne sodijo. Sramotno dejanje, še bolj, če te zasačijo kamere. Foto: Zdravko Munda Brezvestni domačin je na ekološkem otoku pustil embalažo odpadnega olja in druge nevarne odpadke, ki tja ne spadajo. Ptuj, Destrnik • Načrti o protipoplavnih ukrepih na Rogoznici Država bi gradila dva zadrževalnika, lastniki (še) ne dajo zemlje Direkcija RS za vode (DRSV) namerava na potoku Rogoznica v občini Destrnik in v Žabjaku na območju ptujske občine vzpostaviti suha vodna zadrževalnika. Prvega bi v tem finančnem obdobju EU urejali v Žabjaku. Gre za protipoplavni ukrep, do katerega je najbrž še dolga pot. Država za projekt nima ne zemljišč in ne denarja. Za pridobitev zemljišč bo treba skleniti dogovor z lastniki, kar so doslej s pomočjo MO Ptuj že poskušali, a neuspešno. Financiranje projekta načrtujejo iz evropskih virov. Tudi ta segment projekta zaenkrat še visi v zraku. Suhi vodni zadrževalnik pomeni, da se vzpostavi bariera oziroma nasip, ki v primeru povišanega vodostaja zadrži razlivanje poplavne vode. Zadrževalnik v Žabjaku bi uredili na dobrih 27 hektarjih kmetijskih površin, zadržal bi lahko 220.000 m3 vode. »Suhi zadrževalnik nima stalne vodne površine, saj pri nižjih pretokih voda neovirano odteka po obstoječi strugi. Pregrada z odtočno odprtino na dolvod-nem robu zadrževalnika poskrbi, da iz zadrževalnika odteka samo določena količina vode. Ko so te vrednosti presežene, se voda prične razlivati po površinah ob strugi in polniti zadrževalni prostor za pregrado,« so povedali na DRSV in dodali: »Zmanjševanje poplavne Poplavljanje Rogoznice maja 2018 ogroženosti Ptuja z visokimi vodami Rogoznice je ukrep, ki ga načrtujemo v sklopu širšega projekta zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Drave. Kandidiramo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev. Če bo kandidatura uspešna in bomo pridobili vir financiranja, bi po naši oceni lahko pričeli projekt izvajati v drugi polovici leta 2020. Vrednost investicije ocenjujemo na 1,6 milijona evrov.« Kot rečeno, za izvedbo projekta manjka dogovor z lastniki zemljišč. »Na mestu pregrade in pripadajočih objektov bo treba zemljišča od lastnikov odkupiti,« so navedli na DRSV. Po naših informacijah država in lastniki zemljišč dogovora o prodaji in rabi prostora za zadrževalnike še niso sklenili. Da bodo našli skupni imenovalec, bo potrebnih še veliko pogajanj. Drugi zadrževalnik na Rogozni-ci, ki bi bil v občini Destrnik, v tem finančnem obdobju EU ni predviden, urejali bi ga kasneje. Čeprav bi bil po površini večji od ptujskega (44 hektarjev), pa bi bil sposoben zajeziti manj poplavne vode -150.000 m3. Mojca Zemljarič Slovenija • ZPMS razpisuje štipendije Za dijake v slabših finančnih razmerah Fundacija Zveze prijateljev mladine (ZPMS) Slovenije v okviru Štipendijskega sklada Janeza Drnovška razpisuje štipendije za dijake, ki živijo v slabših premoženjskih razmerah. Višina štipendije znaša 120 evrov mesečno, rok za oddajo vloge pa je 16. september. Prednost na razpisu imajo tudi dijaki, ki se šolajo za enega od deficitarnih poklicev. Štipendijo se odobri izbranemu kandidatu za obdobje celoletnega srednješolskega šolanja in se jo izplačuje mesečno za obdobje desetih mesecev v tekočem šolskem letu, je zapisano v razpisu. Do štipendije so sicer upravičeni dijaki, ki se redno in neprekinjeno izobražujejo, letni dohodek njihove družine pa na družinskega člana ne presega 10.000 evrov bruto ter ni otrok ali bližnji sorodnik članov Uprave fundacije ZPMS. V primeru, da na javni razpis prispe več vlog, kot je razpoložljivih štipendij, imajo prednost kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana v zadnjih treh mesecih, in kandidat, ki se želi šolati za enega od deficitarnih poklicev. Če bo na javni razpis prispelo manj vlog, kot je razpoložljivih štipendij, pa se bodo razpoložljiva sredstva prenesla v naslednji razpis, so zapisali v razpisu. Vloga za štipendijo je na objavljena na spletnih straneh ZPMS. Mogoče jo je prevzeti tudi osebno na naslovu fundacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro. Kandidati pa jo lahko do roka prav tako oddajo osebno ali jo pošljejo po pošti, so še zapisali na ZPMS. Sta Foto: MZ 6 Štajerski V središču torek • 3. septembra 2019 Slovenija, Podravje • Kam s starostniki, ko v bolnišnicah in domovih za upokojence zanje ni prostora Grožnje delavkam v bolnišnici: „Če mojemu očetu ne najdeš prostora v Zaradi bolezni marsikateri starostnik enostavno ne zmore več poskrbeti sam zase. Zelo pogosto je edina rešitev institucionalno več v bolnišnico, v domu upokojencev pa zanj ni prostora? Bolnišnice ugotavljajo, da so postale podaljšana roka domov. Na P oskrbi že osem mesecev. Tisti, ki delajo na področju urejanja domskega varstva oziroma odpustov iz bolnišnice, ugotavljajo, da zaradi težav v sistemu znašajo nanje, zelo pogosto so deležni celo groženj. Neodpustljiuo: tudi po tri leta v bolnišnici Podaljšano bolnišnično zdravljenje naj bi bilo omejeno na 45 dni, a v praksi „neodpustljive" velikokrat v bolnišnicah obdržijo tudi po več mesecev. V ptujski bolnišnici imajo pacienta prav zaradi vsega navedenega že osem mesecev, Užmahova pa je povedala: „Poznam primer bolnišnice, v kateri imajo pacienta že tri leta. Problem je toliko večji tudi zato, ker so to pogosto pacienti z okužbami in moramo zanje skrbeti posebej. Situacija je v zadnjih dveh letih zaradi pomanjkanja kapacitet v domovih dosegla že vrelišče. Domovi so se začeli izogibati sprejemom zdravstveno zahtevnih pacientov, katerih zdravljenje je v bolnišnici zaključeno (primer: bolniki s traheostomo in pridruženimi bolnišničnimi okužbami - MRSA, CRE, VRE...), saj za tovrstne bolnike ne dobijo dodatnega plačila, niti jim ne morejo zagotoviti 24-urne prisotnosti medicinske sestre in ustrezne sobe s kontaktno izolacijo. Takšni pacienti potem tudi ostanejo v bolnišnici do leta dni, ker jim stežka najdemo ustrezno namestitev kjerkoli v Sloveniji." Še en problem so pacienti, mlajši od 65 let. Kot ugotavljajo v ptujski bolnišnici, je vedno več primerov, ko zaradi kapi, srčno-žilnih ali drugih bolezni niso zmožni skrbeti več zase. Ker morajo biti zanje urejene ločene enote, je tudi v teh premalo prostora. Tudi to predstavlja vedno večji problem, kam jih premestiti iz bolnišnice, saj zanje v Sloveniji nimamo na voljo ustrezne institucije. Pomanjkanje zmogljivosti institucionalne oskrbe za starejše je problem, s katerim se srečujejo preštevilni posamezniki. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povečuje kapacitete v domovih za starejše, a kot poudarjajo, zaradi pomanjkanja sredstev to počno predvsem s podelitvijo koncesij. „Nezadosten razvoj storitev v skupnosti sicer povečuje pritisk na institucionalno varstvo, kar se odraža tudi v večjem številu oddanih vlog za bivanje na zalogo," ugotavljajo na pristojnem ministrstvu, kjer razpolagajo s podatkom, da je bilo avgusta letos več kot deset tisoč prošenj za sprejem v domove. Letos in naslednje leto naj bi koncesionarji zagotovili okrog tisoč novih postelj na nivoju države, sledili naj bi jim tudi javni domovi. A za resne investicije je denarja enostavno premalo. V prihodnje bo še težje dobiti mesto v domu upokojencev Dom upokojencev Ptuj, ki k sreči sredstva za povečanje kapacitet ima, je že začel in še načrtuje na- Potrebe bo institucionalnem varstvu in pomoči na domu bodo glede na demografijo raji Spodnje Podravje • Koliko učencev je letos sedlo v šolske klopi spodnjepodravskih osnovnih šol Najmanj prvošolčkov letos v Žetalah in P< Z včerajšnjim dnem seje začelo novo šolsko leto, 2019/2020. Preverili smo, kakšno je stanje na osnovnih šolah: koliko je prvošolcev in ko šolah. Iz predstavljenih številk je razbrati, da bo letos manj prvošolcev kot v lanskem šolskem letu, kljub temu pa bo v šolah (v vseh r V šolah, ki smo jih primerjali, bo letos skupaj 569 prvošolcev, kar je 19 manj kot jih je bilo vpisanih 1. septembra 2018. Skupna statistika je sicer veliko bolj prizanesljiva; od prvega do devetega razreda bo te šole obiskovalo več učencev kot v minulem šolskem letu. Kot smo ugotavljali že na primeru ptujskih osnovnih šol v prejšnji številki Štajerskega tednika, se je poslovila šibka generacija devetošolcev. Kar se tiče novincev, ki bodo v šolske klopi sedli prvič, največji porast beležijo v OŠ Juršinci, v OŠ dr. Franje Žgeča Dornava in v OŠ Središče ob Dravi. Zanimivo je, da so vse osnovne šole na ormoškem koncu z izjemo ene (Miklavž pri Ormožu) v novem šolskem letu vpisale več prvošolcev. Precej manj pa jih bo v OŠ Maj-šperk s podružnicama Stoperce in Ptujska Gora. Kar deset novincev manj bo tudi v OŠ Žetale. Silvestra Klemenčič, ravnateljica OŠ Žetale, pravi, da so že navajeni na tak trend, ki se jim ponavlja na dve leti: „Število prvošolcev pade, pa spet zraste. Tako je že vse od leta 2014 naprej. Zdaj imamo poln vrtec, pa manj prvošolcev. Ampak bomo oddelke kombinirali, česar smo že navajeni. Ker je v drugem razredu 16 otrok, smo se odločili, da letos kombiniramo 1. in 3. razred, skupaj jih bo tako 17. Majhnost je včasih lahko tudi prednost." Kljub nižjemu vpisu novincev na OŠ Majšperk večjih težav ne pričakujejo. Razlogov, da je 12 prvošolcev manj kot v minulem šolskem letu, je po mnenju ravnateljice Evelin Kočevar več: „Med pomembnimi razlogi sta gotovo priseljevanje in odseljevanje, drugi razlog pa so odlogi, ki jih je vedno več. Po prvih statističnih podatkih bi morali imeti na Ptujski Gori še štiri prvošolce, pa so se starši odločili za odlog. Zaenkrat nam to dejstvo, da je 12 prvošolcev manj, ne povzroča velikih težav, bomo pa gotovo v naslednjih letih morali oddelke kombinirati." Na matični šoli v Majšperku število prvošolcev ohranjajo primerljivo lanskoletne- mu, padec se jim najbolj pozna na podružnici Ptujska Gora. Skupno gledano bo v šolskem letu 2019/2020 v primerjavi s prejšnjim najbolj opazno povečanje skupnega števila (1. do 9. razreda) učencev na OŠ Ormož; 14 več jih bo. Sledi OŠ Juršinci z 12 učenci več ter Destrnik in Gorišnica s po sedmimi. Številke, ki smo jih dobili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, še sicer niso (nujno) dokončne. Vpis se lahko spreminja tudi med letom, a pomembnejših sprememb ni pričakovati. Naj bo šolsko leto 2019/2020 uspešno za vseh 5.242 otrok, ki bodo obiskovali katero izmed teh 20 šol, predvsem za 569 prvošolcev. Dženana Kmetec torek • 3. septembra 2019 V središču Štajerski 7 domu, te bom ubil!" 0 varstvo. Kaj pa, ko je kapacitet premalo? Ko posameznik ne sodi tuju imajo - prav iz omenjenega razloga - pacienta v bolnišnični 1 kronično primanjkuje kapacitet v domovih. Svojci se nemalokrat Na Ptujskem ta hip dom potrebuje vsaj 100 starostnikov brž še naraščale. Do avgusta letos je bilo za sprejem v domove upokojencev po Sloveniji skupno oddanih 10.033 prošenj. V Domu upokojencev Ptuju okrog 300, od tega 100 za takojšen sprejem. '« daljnjo širitev: dozidavo v Juršincih ter novogradnjo v Žabjaku. „Potrebe nedvomno so in ni pričakovati, da bodo pojenjale. Demografska slika je jasna, na Ptuju je več kot četrtina prebivalstva starejša od 65 let in ta delež bo v prihodnjih letih še naraščal," je prepričana direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Po njenem mnenju bo ob obstoječih kapacitetah naslednjih 20 let zelo težko odgovarjati na potrebe: „Naval je iz meseca v mesec ter leta v leto večji!" Na čakalnem seznamu je trenutno okrog 100 starostnikov, ki so pripravljeni v domu zaživeti že jutri. Še dvakrat več je takšnih, ki vloge dajejo „na zalogo", zavedajoč se dolge čakalne liste za sprejem. Na Ptuju 40 postelj za podaljšano bolnišnično zdravljenje, potrebovali bi negovalno bolnišnico Na Ptuju deluje Oddelek podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, ki ima kapaciteto 40 postelj. Potrebovali bi jih vsaj še trikrat toliko, če bi želeli sprejeti vse, ki čakajo na ustrezno domsko oskrbo. Letno v celotni bolnišnici obravnavajo okrog 700 pacientov, ki potrebujejo pomoč ustrezne strokovno-socialne službe pri urejanju nadaljnje namestitve po odpustu iz bolnišnice. „Dejansko to pomeni, da so pacienti v danem trenutku, ko jih dobimo v obravnavo, neodpustljivi. Vsak primer rešujemo posebej in iščemo ustrezno namestitev v sodelovanju s svojci, domovi in pristojnim CSD. Za zdaj smo veseli, da imamo možnost ponuditi bivanje na oddelku podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, kar pa žal ni dovolj, saj je tudi teh kapacitet že premalo. V prihodnje bi bilo smotrno razmisliti o povečanju števila postelj na oddelkih podaljšanega bolnišničnega zdravljenja ali še več, o negovalnih bolnišnicah, ki bi dejansko lahko sprejele zdravstveno najzahtevnejše paciente. Vse do takrat pa se bomo tudi bolnišnice dnevno soočale s stiskami pacientov in njihovih svojcev, ki morajo čakati na sprostitev postelje v domu tudi do leta dni," ugotavlja Bronja Habjanič iz socialne službe ptujske bolnišnice. i l ¡ Tt TJ i -i- Ti bodo na sprejem čakali še vsaj leto ali dve. Najkrajša čakalna doba trenutno je tri mesece pa vse do leta dni, a Šemničkijeva opozarja, da je odvisna od več dejavnikov, na katere sami povečini nimajo vpliva. Kaj pa v primeru, ko je nekdo odpuščen iz bolnišnice, mesta v domu pa zanj ni? Največji problem so stanja, ki so iznenadna, ko posameznik tako hudo zboli, da čez noč postane nepokreten oziroma enostavno nesposoben skrbeti sam zase. Dokler je v bolnišnični negi, skrbijo zanj tam. Kaj pa, ko je odpuščen? „Če je iz upravne enote Ptuj, ki jo prioritetno pokrivamo in nima nikogar, zmeraj najdemo kakšno mesto za namestitev v domu. Še nikogar nismo pustili na cesti. Iščemo rešitve v sodelovanju z bolnišnico, pa centrom za socialno delo. Včasih je začasna rešitev, da bolnišnica obdrži pacienta dalj, kot je potrebno, nato center priskrbi pomoč na domu, mi pa vozimo kosilo," pravi direktorica ptujskega Doma upokojencev. V primeru, ko ima svojce, seveda te vključijo, zavedajoč se, da je to velika skrb tudi zanje. Šemničkijeva ugotavlja, da se povečuje tako potreba po institucionalnem varstvu kot pomoči na domu. Ker je demografija neizprosna, ni pričakovati, da bi ta trend pojenjal. Tudi podatek, da so pred petimi leti na dom vozili sedem, danes pa dnevno 70 kosil staro- stnikom, je dovolj zgovoren. Velik del starostnikov želi ostati v domači oskrbi, kakor dolgo so sposobni, kar pa zmeraj ni možno. Ker ni prostora v domovih, grozijo svojci zaposlenim v bolnišnici ... O problematiki „neodpustlji-vih" pacientov smo govorili tudi z direktorico Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anico Užmah. Kot pravi, gre za težavo na nacionalnem nivoju, ki je dobro poznana tudi ministrstvu za zdravje: „Razlo-gov, da pacientov ne moremo odpustiti takrat, ko je zdravljenje ali rehabilitacija zaključena, je seveda več oziroma so večplastni. Prvi, na katerega želimo opozoriti, je zagotovo pomanjkanje kapacitet v domovih starejših občanov. Znano je dejstvo, da se populacija v Sloveniji stara, nove kapacitete pa se ne gradijo. Bolnišnice so postale podaljšana roka domov. Borimo se in pomagamo ljudem, kakor pač lahko, a tudi naše zmožnosti so omejene." Bronja Habjanič iz socialne službe SB Ptuj ugotavlja, da je delati v takšnih pogojih iz leta v leto težje: „Vsakodnevno se soočamo s stiskami svojcev, ki so tudi sami v službah in težko poskrbijo za 24-urno nego ostarelega." Posledica tega so nemalokrat grožnje, stres in jezo svojci znesejo nad delavci v bolnišnici. Direktorica ptujske bolnišnice: „Problem je v zadnjem času eskaliral. Mi razumemo, da so svojci jezni, ker ne dobijo mesta v domovih, a naši zaposleni za to niso odgovorni." Dženana Kmetec Število prvošolcev in vseh osnovnošolcev v OŠ Spodnjega Podravja (brez MO Ptuj) jdlehniku likoje skupaj vseh učencev v spodnjepodravskih *azredih) sedelo več ukaželjnih mladih glav. lyi-M» Osnovna šola Število prvošolcev 2018/2019 Število prvošolcev 2019/2020 Primerjava skupnega števila prvošolcev lansko šolsko leto in prihajajoče Predvideno število učencev 2019/2020 Cerkvenjak s podružnico Vitomarci 36 37 1 266 Cirkulane-Zavrč 38 31 -7 281 Destrnik podružnica Trnovska vas 42 36 -6 351 OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 17 23 6 232 Gorišnica 41 43 2 358 Hajdina 34 30 -4 257 Juršinci 22 29 7 248 Cirkovce 19 23 4 223 Kidričevo podružnica Lovrenc na Dr. polju 41 34 -7 341 OŠ Majšperk podružnica Ptujska gora podružnica Stoperce 42 30 -12 349 Markovci 45 46 -1 359 Miklavž pri Ormožu podružnica Kog 20 17 -3 167 Ormož 40 44 4 393 Velika Nedelja podružnica Podgorci 31 35 4 305 Ivanjkovci 13 14 1 144 Podlehnik 15 13 -2 123 Sveti Tomaž 11 17 6 152 Središče ob Dravi 14 15 1 155 Videm pri Ptuju podružnica Sela podružnica Leskovec 52 46 -6 437 Žetale 16 6 -10 94 Skupaj 588 569 -19 5242 Opomba: gre za število prvošolcev na 1. september 2018 ter 1. september 2019. Številke se spreminjajo tudi med letom. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Foto: CG 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 3. septembra 2019 Podravje • Zaradi mile zime več divjih prašičev Črede divjih prašičev V V • VI 1 ze povzročajo škodo na njivah zoreče koruze Ker je bila mila zima, je letošnji prirast divjega prašiča večji in posledično je večja škoda, ki jo povzroča na kmetijskih površinah, ocenjujejo haloški lovci, kjer je populacija divjega prašiča največja. m „ jM M ' -. 4 • v * Kot po vsej Evropi tudi v Sloveniji število divjih prašičev narašča. V Podravju jih je največ v haloških gozdovih, od koder se v čredi na pašo odpravijo vse do Ptujskega polja. Avgusta povzročajo kmetom preglavice zaradi škode na njivah zoreče koruze. »V pšenici posebne škode letos ni bilo, koliko je bo v koruzi, je zdaj še preuranjeno ocenjevati, ker so divji prašiči komaj začeli lomastiti po njej, mislim pa, da ne bo nič strašnega oziroma bo podobno kot prejšnja leta, ko smo beležili po 2000 evrov škode, pri čemer moram poudariti, da škodo na travinju praviloma saniramo sami,« pripoveduje Roman Štumberger, starešina Lovske družine Dravinja Majšperk, kamor so se divji prašiči naselili v zadnjem času, saj jih v preteklosti skoraj niso imeli. Lovska družina Leskovec v Halozah ima po besedah starešine Radislava Vaupotiča z divjimi prašiči dolgoletne izkušnje, letos pričakujejo, da bodo povzročili več škode kot lani. »In to iz preprostega razloga, ker je več prašičev. Za razliko od predlanske zime, ki je bila hladna in z veliko snega še februarja, zaradi česar je poginilo veliko srnjadi in divjih prašičev, je bila lanska mila zima ugodna zanje, zato so mladiči preživeli. Koliko jih je, je težko oceniti, ker so to zelo prehodne živali, saj lahko v eni noči pretečejo do 30 kilometrov in seveda prihajajo tudi s Hrvaške in se potem tja vračajo. Pri nas jih letno odstrelimo približno 25, lahko tudi malo več.« Najbolj mu tekne mlečna koruza Zaradi višjega naravnega prirasta več divjih prašičev opažajo tudi lovci na območju Podlehnika. Starešina tamkajšnje lovske družine Franc Bigec pravi, da jih je po statistiki v njihovih loviščih največ na haloškem območju, letno jih odstrelijo približno 80. »Imamo velike gozdove, v katerih lahko v miru živijo, zraven je Hrvaška, kjer jih imajo ogromno. Škode bo najbrž kar nekaj, kmetje se že pritožujejo. Divjemu prašiču namreč najbolj tekne mlečna koruza in potem povsem zrela, suha koruza, tista vmes pa ne. Če ima možnost, je torej izbirčen. Kakšna bo na koncu škoda, pa bo znano pred spravilom koruze ali po njem.« Divji prašič velja za enega najpogostejših in najbolj razširjenih večjih prostoživečih sesalcev, v Sloveniji naj bi bilo nekaj deset tisoč primerkov, njegovo hitro razmnoževanje zato kmetom povzroča številne težave, saj s svojim ritjem po zemlji dela škodo na njivah, travnikih in pašnikih, v zadnjem času vse pogosteje tudi v vinogradih. Strokovnjaki pa opozarjajo, da poleg dejanske škode na kmetijskih površinah ne gre pozabiti na njegovo pomembno ekosistemsko vlogo, saj je eden najpomembnejših raznašalcev rastlinskih semen, s prehranjevanjem s »kmetijskimi škodljivci« lahko pogosto bistveno poveča hektarski donos, pozitivno vpliva tudi na prirastek dreves v gozdovih. Tudi samo ritje ima nekatere pozitivne vplive, saj pospešuje kroženje hranil, omogoča zadrževanje vlage v tleh, povečuje kalivost semen, zmanjšuje požarno ogroženost v sušnih območjih in pomembno prispeva k vrstni raznolikosti rastlinske združbe. Dr. Boštjan Pokorny z Gozdarskega inštituta Slovenije divjemu prašiču celo pravi »okoljski inženir«, saj med drugim zaradi svojega prehranjevanja z orlovo praprotjo pospešuje pomlajevanje dreves v gozdovih. Senka Dreu Štajerski 1 rEDi IIK www.tednik.si r istajerskitednik -Stajerskitednik Haloze, Slovenske gorice • Vinogradništvu v tradicionalno vinorodnih krajih Zaraščanje vinogradov se Haloze res le še rezervat Če bi vam rekli, da ob misli na Haloze ali Slovenske gorice naštejete pet značilnosti, ki saj gre vendar za dve izrazito tradicionalni vinorodni štajerski pokrajini, ki slovita razlogi, pa se kljub izjemnim naravnim danostim in vrhunskemu vinu število »Pred nekaj leti je bil posebej v Halozah izrazit trend opuščanja vinogradov, zadnje čase jih opuščajo predvsem manjši vinogradniki, tisti večji pa so si nekako uspeli izboriti svoj prostor pod soncem; našli so tržne niše, se prilagodili in uspeli na trgu. Več težav je z manjšimi pridelovalci, ki nimajo kam z grozdjem, saj kleti ne kažejo interesa zanj,« pripoveduje Andrej Rebernišek, direktor ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, tudi sam vinogradnik. »V Slovenskih goricah se je pred leti prav tako začelo opuščati vinograde, zdaj se je stvar umirila, a tam je vendarle nekoliko lažje kot v Halozah, saj zemljišča niso tako razdrobljena, poleg tega lahko opuščeni vinograd v Slovenskih goricah uporabiš za kaj drugega, v Halozah pa kvečjemu le še za travinje. Ker pa se je tam obenem zmanjšal stalež živali, tudi ni potreb po travinju, to pa vodi v skrb vzbujajoče zaraščanje.« Finančna podpora za velikanske vinograde, ki jih pri nas ni V Slovenskih goricah poleg tega obnavljajo več starih vinogradov Kljub izjemnim naravnim danostim in vrhunskemu vinu število vinogradov v Halozah in Slovenskih goricah z leti upada. ■fe-Foto: M24 Štajerska Slovenija - nas največji vinorodni okoliš V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorsko, ki so razdeljene na devet vinorodnih okolišev. Največji del celotne površine vinogradov je z več kot 40 % v vinorodni deželi Podravje, v njej pa je tudi največji vinorodni okoliš - Štajerska Slovenija. V vinorodni deželi Podravje, ki se poleg Štajerske Slovenije deli še na Prekmurje, prevladujejo bele sorte grozdja, ki so zasajene na kar 93 % njene površine. Skoraj na polovici te površine so zasajene sorte laški rizling, sovinjon, renski rizling in šardone. Na kmetijskem ministrstvu sicer ne razpolagajo s podatkom o številu vinogradov za obdobje od ustanovitve države do danes, imajo pa zbrane od leta 2002 dalje. V Sloveniji je trenutno 18.275 hektarjev vinogradov, od tega 931 hektarjev na območju vinorodnega podokoliša Haloze in 683 hektarjev v vinorodnem podokolišu Srednje Slovenske gorice. Če te številke primerjamo z letom 2002, vidimo, daje bilo v Sloveniji takrat 24.284 hektarjev vinogradov, od tega 1.684 hektarjev na območju vinorodnega podokoliša Haloze, 914 hektarjev pa v vinorodnem podokolišu Srednje Slovenske gorice. Iz tega gre torej sklepati, da površina vinogradov upada, in to predvsem na račun opuščanja starih nasadov na razdrobljenih območjih, so zapisali. torek • 3. septembra 2019 Kmetijstvo Štajerski 9 se slabo piše ne ustavlja - bodo za medvede? vam najprej padejo na pamet, bodo med njimi gotovo vinogradi, vinska trta ali vino, predvsem po belih sortah grozdja. Zaradi spleta okoliščin, ki so jim botrovali različni tamkajšnjih vinogradov iz leta v leto manjša. Grozljive številke kot v Halozah, nikjer pa ni veliko novih zasaditev. »Težava je v spremembi podpor, sprejeti pred dvema letoma, po kateri se za obnovo obstoječih vinogradov še da dobiti denar, razpisi za podpore za nove zasaditve pa so tako zahtevni in usmerjeni v večje površine, da se vinogradniki zanje ne odločajo. Po evropskih kvotah bi lahko Slovenija z vinogradi zasadila 150 hektarjev novih površin, a nikdar ne pridemo niti blizu te številke,« še pravi Rebernišek. »Za prihodnost štajerskega vinogradništva se nam ni treba bati le v primeru, da bomo dolgoročno delali na dveh, po moje ključnih nalogah, in sicer postavitvi protitočnih mrež v vinogradih in zaščiti štajerskega vina. O slednjem se pogovarjamo že vrsto let, končno smo se začeli resneje pogovarjati. Imamo kar nekaj uspešnih zasebnih vinarjev, a smo še zmeraj premalo prepoznavni na globalnem trgu. Skupen nastop pod skupno znamko štajerskega vina nam bo zagotovil tržišče, ugled in ceno. To je naša vizija in hkrati nuja.« Nauk: pritegniti je treba pozornost politike Da je v slogi moč, so ugotovili tudi haloški vinarji; 33 se jih je pred tremi leti združilo v Vinarsko zadrugo Haloze in investiralo Opuščanje vinogradov skrbi tudi Simona Toplaka, predsednika Društva vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice (VTC 13), ki združuje 14 občin in devet društev vinogradnikov. »Profesor Zupan je zapisal, daje bilo v Sloveniji pred sto leti 51.000 hektarjev vinogradov, leta 1947 37.000, pred desetimi leti le še 26.000 in danes 18.000, kar so grozljive številke, ki ne obetajo nič dobrega. Letno v Sloveniji propade ali se zaraste med 400 in 500 hektarji vinogradov, največ v Halozah, kjer je imel nekoč samo Ptujski kombinat za 600 hektarjev lepo urejenih vinogradov. Po nekaterih podatkih je v Halozah že 70 odstotkov zaraščenega ozemlja. Če bo šlo tako dalje, bodo lahko kmalu služile le še kot rezervat za medvede.« Toplak opaža, da se tudi v Slovenskih goricah vinogradi opuščajo oziroma zmanjšujejo na le nekaj trsov za osebno rabo. »Za vzdrževanje obstoječega stanja bi bilo treba letno obnoviti od 600 do 700 vinogradov, dejansko pa se jih obnovi le 200 do 300, kar pomeni, da se nam slabo piše, saj bomo po tej logiki čez deset let imeli z vinsko trto zasajenih zgolj še 10.000 hektarjev.« v skupno mobilno polnilnico, ki se je izkazala za dobro potezo, saj zdaj že polnijo tudi za druge. Predsednik zadruge Jožef Šmigoc je pred časom potarnal zaradi pomanjkanja primernih razpisov, na katere bi se lahko prijavili, in nad ignoranco politike. Kot kaže, se je zdaj nekaj vendarle premaknilo na bolje. »Priznati je treba, da smo bili preslabo organizirani, poleg tega ni bilo prave komunikacije s kmetijskim ministrstvom. Obstoječi razpisi so bili presplošni in za nas neuporabni, ko smo začeli bolje komunicirati, pa se je pokazala tudi možnost prilagoditve nekaterih razpisov našim potrebam. Da moramo pritegniti pozornost politike, smo se torej že naučili, saj lahko omili zakonodajo, da ne bo tako zahtevna in da si bodo ljudje upali vztrajati na tem težkem kosu zemlje, ki mu pravimo Haloze. Pogoji za rast vinske trte so, vino je kakovostno, a trg ne priznava naših stroškov. Zato v Halozah poleg poudarka na kakovosti vina nujno potrebujemo dodatne dejavnosti, predvsem turizem, ki paše zraven. Za to pa potrebujemo infrastrukturo, nekaj se mora v teh krajih dogajati, skratka potreben je celovit pristop in celosten razvoj Haloz.« Skladovi vinogradi samevajo; nihče jih noče v najem Poleg opuščanja haloških vinogradov pa Šmigoc opaža še en pojav, in sicer da tisti, ki bi svoje vinograde radi povečali, ne pridejo do zemlje. »Čeprav v naši zadrugi podpiramo tudi manjše vinarje, take s pol hektarja vinograda, pa je dejstvo, da so za resno proizvodnjo potrebni večji kompleksi. Ne govorim o masovni proizvodnji, želim si le nazaj podobo Haloz, ki jih imam v spominu iz otroštva: kamorkoli ti je segel pogled, povsod so bile gorice, spodaj pa sadovnjaki in pašniki. Časi so se seveda spremenili, standard tudi, imamo nove oblike kmetovanja, Haloze pa ostajajo najbolj idealne za vinogradništvo. In tu družba ni bila dovolj pozorna, lokalne skupnosti pa pogosto tudi ne zmorejo širšega pogleda in delajo škodo s prostorskim načrtovanjem, ki onemogoča ali vsaj pošteno otežuje današnje kmetovanje, s tem pa nacionalno samooskrbo. Vedeti pa je tudi treba, da je v Halozah največ opuščene tiste zemlje, ki so jo ljudje dobili nazaj z denacionalizacijo ali pa je v lasti države. Sklad stavbnih zemljišč je namreč pokupil kar nekaj zemlje, ki pa je zdaj noče nihče v najem, saj vsak pač raje obdeluje svoje. Zdi se, kot da se po tihem ustvarja neki novi fevdalni sistem, a to je že zgodba za drugo priložnost.« Senka Dreu Podravje • Komu so namenjene poljske poti Dovoljeno le traktoristom ali tudi kolesarjem? Glede uporabe poljskih poti še v druge namene - razen kmetijskih -je naša zakonodaja nedorečena, saj si dva temeljna zakona, ki se ukvarjata s kolovozi, povsem nasprotujeta. Dokler zakona ne bosta usklajena, uporabnikom torej ne preostane drugega, kot da so čim bolj strpni in obzirni drug do drugega. Vsak si tolmači po suoje, kdo poleg kmeta še lahko uporablja poljske poti. Poleg slabe volje pa tudi škode, ki jo kolesarji in motoristi s svojo vožnjo izven zanje urejenih poti povzročajo lastnikom gozdov, ob tem pa vznemirjajo še živali, je slišati vse več pritožb tudi v zvezi z javno uporabo poljskih poti ali po domače kolovozov; rekreacije željni naj bi namreč prepogosto pozabili, komu so v prvi vrsti namenjene te poti, zato se vedejo, kot da imajo na njih prednost pred kmetijskimi stroji. Gre za še enega od primerov nujnega sobivanja na podeželju, sožitja med kmeti in rekreativci, ki zadnje čase ni najbolj vzorno, saj se dogaja, da postaja kmet moteč faktor podeželja, katerega glavni upravljavec je, in se zdi, kot da mu podeželje ne pripada več, saj imajo interesi vseh drugih prednost pred njegovimi. Glede uporabe poljskih poti še v druge namene razen kmetijskih pa je nedorečena tudi naša zakonodaja, saj si dva temeljna zakona, ki se »ukvarjata« s poljskimi potmi, povsem nasprotujeta. Po eni strani namreč zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) pravi, da se poljske poti kot pomožne kmetijske objekte uporablja le v kmetijske namene, po drugi pa zakon o ohranjanju narave dovoljuje vožnjo po utrjenih poteh v naravnem okolju, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec; kot utrjeno pa je mogoče razumeti tudi poljsko pot. Kaj in kje je kaj dovoljeno, si torej lahko vsak tolmači po svoje. In zato »na terenu« pride do zapletov. Na kmetijskem ministrstvu se glede javne uporabe poljskih poti sklicujejo na zakon o kmetijskih zemljiščih, a pri tem puščajo vrata doslednega upoštevanja zakonskih določil priprta. »Ker so poljske poti večinoma nekategorizirane občinske javne poti in so kot take namenjene širši uporabi, na ministrstvu menimo, da zakona v tem delu ne smemo razlagati tako ozko.« Zaradi zakonske dvoumnosti najbrž policija težko ukrepa oziroma to stori v primeru resnejšega konflikta med kmetom in rekreativnim uporabnikom poljske poti. S konkretnimi primeri nam niso postregli, Miran Šadl z mariborske policijske uprave pa se je osredotočil na zakon o ohranjanju narave in pri tem opozoril, da je vožnja s kolesom v naravnem okolju po utrjenih poteh dovoljena s soglasjem lastnika, vožnja z motornim vozilom pa prepovedana. Omenil je še zakon o divjadi in lovstvu, ki določa varovanje divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem, zato psov brez nadzora ni dovoljeno spuščati prosto v naravo, lastnik pa je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi. Dokler torej javna uporaba poljskih poti ne bo zakonsko usklajena, uporabnikom ne preostane drugega, kot da so čim bolj strpni in obzirni drug do drugega. Senka Dreu Brezskrbno uživaj v mladosti SKLENI NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA MLADE NA SOLA.ZAV-SAVA.SI NIKOLI SAMI SAVA ZAVAROVALNICA Foto: SD Foto: SD 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 3. septembra 2019 Ptuj • 21. slikopleskarska humanitarna akcija Ptujski bolnišnici se obeta barvita prenova Pred 21 leti so slovenski slikopleskarji začeli prav posebno barvito humanitarno akcijo. V teh letih so poživili stene številnih zavodov, od vrtcev do osnovnih šol in bolnišnic. Brezplačno, s pomočjo sponzorjev bodo letos polepšali prostore dveh oddelkov ptujske bolnišnice: pediatričnega in ginekološko-porodnega. Ptujska bolnišnica, ki letos praznuje 145 let delovanja, je potrebna korenite obnove. Številni prostori kar kličejo po ureditvi, a ker sredstev za redno vzdrževanje ne zmorejo zagotavljati v takšni meri, kot bi bilo potrebno, so dobrodelne akcije več kot dobrodošle. V samo enem dnevu, 22. novembra letos, bodo slovenski slikopleskarji polepšali stene dveh oddelkov ptujske bolnišnice. „Za izbiro naše bolnišnice smo sekciji pleskarjev zelo hvaležni, saj nam primanjkuje finančnih sredstev za obnovo in vzdrževanje bolnišničnih prostorov. Veselimo se barvne prenove prostorov, v katerih bodo pacienti imeli prijetnejše bivanje," je dejala direktorica SB Ptuj Anica Užmah. Kot pravi, je pohvalno in žalostno obenem, da so takšne akcije tako pomembne za delovanje bolnišnic: „Dobra oskrba je seveda na prvem mestu in je ključna za naše delovanje. Je pa jasno, da je zelo pomembno tudi, da so prostori, v katerih delamo in kjer oskr- bujemo paciente, kar se da urejeni in prijazni." Akcijo si je zamislil Branko Gori-čan, po njegovi upokojitvi pa tradicijo nadaljuje njegov sin Aleš. Ta pravi, da ima akcija več namenov - od druženja slikopleskarjev do promocije poklica in še kako pomembne dobrodelne note: „Ob humanitarnem namenu je naš cilj tudi druženje slikopleskarjev, ki obenem prenašajo svoje znanje in izkušnje na mlajše generacije. Ob tem je to priložnost za navezavo stikov z domačimi proizvajalci barv, orodij in drugega materiala, pa tudi za promocijo poklica sli-kopleskarja in spodbudo mladim, da bi se odločili za ta poklic." Jože Sitar, ki prav tako kot Go- ričan sodeluje vse od prve akcije, izpeljane pred 21 leti, izpostavlja še en pomemben element: prenos izkušenj in znanja. Slikopleskarski mojster poudarja, da je to posebej za mlade neprecenljivo, saj redko na enem mestu skupaj dela po 100 slikopleskarjev. Branko Goričan zavrača navedbe nekaterih stanovskih kolegov, da takšne akcije odžirajo posel tistim, ki delajo v teh ustanovah. Izvajajo namreč dela v ustanovah, ki jim za obnovo stavb primanjkuje finančnih sredstev. K sodelovanju organizatorji vabijo vse slikopleskarje, ki bi želeli pokazati dobro voljo in se jim novembra pri tej humanitarni gesti pridružiti. Dženana Kmetec k 1 Foto: ČG Eden večjih humanitarnih projektov v Sloveniji Slikopleskarji Slovenije so omenjeno humanitarno akcijo začeli leta 1999 na pobudo Branka Goričana, takratnega predsednika gradbene sekcije OOZ Ptuj. V teh letih so izvedli 20 akcij, med drugim so polepšali tudi nekatere stene v Vrtcu Ptuj, letos pa so za prenovo izbrali Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj, kjer seje akcija tudi začela. V 21 letih je v akciji sodelovalo 1500 slikopleskarjev. Ti v enem dnevu prenovijo prostore ene od javnih ustanov, kot so bolnišnice, šole ali vrtci, pri tem pa izbirajo tiste, ki so takšne prenove najbolj potrebne. Slikopleskarji se pri svojem delu lotijo prenove stenskih in stropnih površin sob, spremljevalnih prostorov in hodnikov, da bi v enem dnevu prostorom dali novo podobo. Foto: DK V ptujski bolnišnici se že pripravljajo na akcijo, ki bo izpeljana novembra. Prejeli smo Pobijmo te p... mačke! Bilo je pred dobrimi šestdesetimi leti. Mrak se je že spuščal na zemljo, ko smo se s prijatelji zbrali v opuščeni gramoznici. Na vsaki strani jame smo postavili po dva velika kamna v približno enaki razdalji in že je bilo naše igrišče pripravljeno za igro. V samih platnenih hlačkah in bosih nog smo se navdušeno podili za predrto plastično žogo. Bili smo utrujeni od celodnevnega dela, lačni in noge so nam krvavele zaradi ostrega kamenja. Mi pa tega nismo čutili. Igrali smo se, bili smo skupaj in bili smo srečni. Naenkrat pa je naš najmlajši zatulil: »Au, au, Au! Boli! Boli!« Takoj smo se zbrali ob njem. Z nogo je z vso močjo udaril ob kamen in izza nohtov mu je curljala kri. Prenesli smo ga pod staro hruško ob robu gramoznice in mu poskušali pomagati. Nič ni pomagalo. Naš prijatelj se je še vedno zvijal v bolečinah. Bili smo brez moči. Takrat pa se je prikazala od nekod njegova stalna spremljevalka muca Mika. Takoj je stopila k njemu, mu obliznila ranjeno nogo, nato pa mu skočila v naročje. Marko jo je stisnil k sebi in jo med jokom božal po mehkem kožuščku. Polagoma je njegov jok utihnil, mucka je začela presti in na njegova lička se je prikradel smehljaj. Nič več ni čutil bolečin, ljubezen do mucke jih je premagala. Tudi naša srca je preplavilo nekaj toplega. Nehote smo se objeli, nekdo pa je vzkliknil: »Vse je lepše, če imaš lahko nekoga rad!« Kmalu pa je nekomu zakrulilo v želodcu in nas vse opomnilo, da smo lačni. »Milijon bi dal za košček kruha!« je vzkliknil Branko. Nemočno smo mu pritrdili. Iz zadrege nas je rešil Jani. »Kos kruha imam!« je veselo oznanil. »Doma ga nisem utegnil pojesti«, je še dodal in potegnil iz predpasnika velik kos koruznega kruha. Lomil ga je košček za koščkom ter jih podobno kakor duhovnik Sveto rešnje telo podelil med nas. Za trenutek smo občudovali drobne koščke kruha v svojih rokah, nato pa smo jih vsi hkrati ponesli v usta, položili na jezik ter uživali v vrednotah darovanega. Čutili smo, da s temi koščki kruha sprejemamo prijateljstvo, z njim pa hkrati zavezo, da bomo sposobni tudi sami deliti kruh med tiste, ki bodo lačni razumevanja in ljubezni. Spoznali smo: »Vse dokler bomo zmogli med sabo deliti kruh, ne bo nihče lačen!« Kaj pa danes? Prijateljstvo bosonogih dečkov iz zapuščene gramoznice še vedno živi. Če smo v stiski, si priskočimo na pomoč. Marka pogosto vidim, kako se vlači po njivah in vinogradu v boju za vsakdanji kruh. Pa ne samo zase. Tako kakor vsi človečki: za vplivne, za bogate, za državo ... Zadnjič sem ga vprašal: »Kako se počutiš, prijatelj?« »Saj veš, Ivan, z ženo sva ostala sama, bolna sva, zgarana . Pa kaj bi to! Imam svojo mucko. Vsako jutro, ko še spim, pride k meni, me poboža s tačko, kot da bi se hotela prepričati, ali še živim. Potem pa leže k meni in prijazno zaprede. Takoj mi je lažje pri srcu. Morda se še spominjaš, prijatelj: ,Vse je lepše, če imaš lahko nekoga rad!' Misli so mi nehote pobegnile v preteklost. Samo vzdihnil sem in dahnil: » Oh, če ne bi imel ob sebi vedno nekoga, ki sem ga lahko imel rad, potem me že dolgo ne bi bilo več med vami!« Za nekaj trenutkov sva se izgubila v spominih. Potem pa je prijatelj z grenkobo v srcu dejal: »Nič več ni tako, kakor je bilo nekoč. Nočemo več deliti kruha in ne zmoremo več imeti nekoga radi.« »Prav imaš,« sem ga dopolnil. »Spremenili smo se v stroje za grabljenje denarja.« Marko pa je nadaljeval: »Če garaš od jutra do večera, te imajo za bedaka, če pa imaš nekoga ali nekaj rad, pa si čudak!« Nato pa je začel pripovedovati: »Pred dnevi so se zatekli v vas mali mucki. O, ko bi jih ti videl! Kako srčkani so bili! Nežni, igrivi, toda majhni, slabotni in lačni . O, ko bi jih slišal, Ivan, kako milo so prosili za hrano in za ljubezen. Nihče jih ni hotel slišati! Še več: ljudje, na visokih položajih in s polnimi denarnicami so kričali: ,Pobijmo te preklete mačke! Nič nam ne koristijo, samo škodo nam delajo in ugled nam kvarijo.' Meni pa so se smilile. ,Pomagati moram tem ubogim muckam,' sem se odločil. ,Nisem pomemben, pa še prazno denarnico imam, toda raje si utrgam od ust, kakor da bi bile uboge živalce lačne.' Nesel sem jih domov ter jih nakrmil. Lepo sem skrbel za njih. Mucke pa so mi vse to vračale z ljubeznijo. Srečen sem bil, ker sem imel lahko nekoga rad! Potem pa se je zgodilo: nekega jutra sem se zbudil s tesnobo v srcu. Takoj sem ugotovil, zakaj. Nihče me ni pobožal s tačko in nihče ni legel k meni ter mi zapredel za lep začetek dneva. Mojih muck ni bilo! Nisem mogel vzdržati. Vzel sem palico in odkrevsal po vasi. Vaščane sem spraševal, ali so opazili moje mucke. Nihče mi ni odgovoril. Le v njihovih očeh sem opazil privoščljiv pogled, za hrbtom pa me je spremljal porogljiv smeh. Komaj sem se privlekel domov. Sesedel sem se na klopco pred hišo in v obupu zakopal obraz med dlani. Kmalu pa se je izza bližnjega grma oglasilo komaj slišno mijavkanje. O, ko bi ti vedel, koliko obupa in bolečine je bilo čutiti v tem glasu! Pozabil sem na bolečine in odhitel h grmu. Potem pa - o, groza! Pred mano je ležala moja mucka, ob njej pa vsi trije mrtvi mladički. Počutil sem se, kot da bi se zgrnile name vse bolečine in vsa zloba tega sveta.« Zadnje stavke je izgovoril komaj slišno. Glas mu je trepetal, v očeh so se mu nabirale solze. Sklonil je glavo, da bi jih prikril. Priznam, tudi sam sem imel solzne oči. Ni me sram. Nasprotno, ponosen sem, da sem kljub pritiskom sodobnega sveta ohranil v sebi vrednote bosonogih dečkov iz opuščene gramoznice. Še vedno znam deliti in zmorem razumeti. Kmalu si je prijatelj opomogel in zaključil izpoved. »Takoj sem poklical živinozdravnika. Na žalost pa mojih prijateljic ni mogel več rešiti. Potrdil je, da jih je nekdo zastrupil. Moji vaščani so namero ,pobijmo te preklete mačke!' tudi uresničili. Ivan, ti veš, kako mi je hudo! Pa ne samo zaradi pogrešanih muck - brezsrčnost mojih vaščanov me še bolj boli! In kaj si mislite vi, spoštovani bralci? Vem, da sem že star in za nekatere včasih tudi malo čuden. Zavedam pa se, da se svet spreminja, z njim pa tudi vrednote. Hkrati pa sem prepričan, da morajo ostati nekatere vrednote neminljive, saj poosebljajo Človeka. Vse dokler bomo spoštovali delo, živeli pošteno in predvsem razumeli človeka, tako dolgo bomo še Ljudje. Takrat pa, ko pa bomo hoteli samo še grabiti, gristi in pobijati, se bomo spremenili v zveri in naš svet bo postal zverinjak. Ljudje, ali resnično želite živeti v takšnem svetu? Jaz ne! Raje sem čudak, srečen čudak ... Ivan Laura torek m 3. septembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski ll Majšperk • V Narapljah predali namenu nov dom krajanov Nov dom bo središče turistične ponudbe kraja V soboto popoldne je bilo v majšperškem naselju Naraplje nadvse slovesno; po dveh letih so namreč uradno predali namenu povsem nov dom krajanov, ki stoji na mestu nekdanje osnovne šole. Osnovna šola Naraplje je bila že pred leti zaradi pomanjkanja otrok ukinjena. Stavba je nekaj časa samevala in propadala, nato pa so jo krajani začeli uporabljati za različne dejavnosti v okviru svojega športno-turističnega društva Naraplje. »A objekt je bil za to dejavnost prevelik, predvsem pa bi bila obnova in vzdrževanje takšnega objekta predraga, zato smo se odločili, da je bolje objekt odstraniti in na tem mestu postaviti dom krajanov, ki bo primerne velikosti potrebam kraja,« je odločitev za novogradnjo pojasnila županja Darinka Fakin. Staro šolo so porušili leta 2015, gradnjo novega doma pa so začeli dve leti kasneje, 2017. Glavni izvajalec del je bil Milan Pintarič, s. p., iz Gornje Radgone, ki je zgradil dom v pogodbeni vrednosti 248.000 evrov. Rušitev stare šole, ki jo je izvedel domačin Jožef Žolger, s. p., je občino stala 11.200 evrov, izdelava projektov in nadzor nad gradnjo pa še dodatnih 15.900 evrov. Ob domu tudi • . »v v • igrišče in delujoči mlin Nov dom, ki so ga vaščani Na-rapelj seveda nadvse veseli, meri dobrih 100 m2, ob njem pa sta urejena še manjša zunanja pokrita terasa in parkirišče. V stavbi imajo zdaj na voljo manjšo dvorano, kuhinjo s tehničnim prostorom in dve stranišči. Dom bo služil za aktivnosti društev, možno pa ga bo tudi najeti za kakšna slavja ipd. »Ob domu je zgrajeno še športno igrišče, postavljena so igrala za otroke, čisto v bližini doma pa so krajani ob potoku postavili tudi mlin na vodni pogon, kjer si je mogoče zmleti žita in potem speči kruh. Sedaj ga bo mogoče pripraviti tudi v kuhinji doma. Vsi ti objekti pa so vključeni v turistično ponudbo kraja in občine ter tako namenjeni različnim dejavnostim in tudi različnim delavnicam,« je še pojasnila Fakinova. Dom bo vodilo Športno turistično društvo Naraplje (imel pa bo tudi skrbnika). Ob njem pa bo postavljena tudi hiška za knjige. »Ker pa je imela šola po letu 1964 ime po Miranu Sagadinu, bomo ob domu postavili skupaj s člani Območnega Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj tudi spominsko Foto: Občina Majšperk ploščo, ki je bila na stari šoli,« je še povedala županja. Zgledna skrb občine za štiri domove krajanov V občini Majšperk sicer danes obstajajo štirje tovrstni domovi krajanov. Trije so v lasti občine (Stoperce, Ptujska Gora in Naraplje), medtem ko je dom krajanov v Sestržah v solastništvu občine in društva ŠKD Sestrže. Dom krajanov v Stopercah je bil obnovljen in energetsko saniran v letu 2016, dom krajanov in gasilcev na Ptujski Gori obnavljajo in energetsko sanirajo letos, za dom krajanov v Sestržah pa je občina tudi že naročila projektno dokumentacijo za obnovo in energetsko sanacijo, ki jo načrtujejo v prihodnjem obdobju. sm Ormož • Septembra 150. obletnica tabora V spomin narodnim buditeljem Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Občina Ormož v v soboto, 7. septembra, pripravljata slavnostno akademijo ob 150. obletnici osmega tabora v Ormožu 1869-2019. Dogodek bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki bo tudi slavnostni govornik. Gre za pomemben dogodek, saj so se 8. avgusta 1869 v Kečkovem gaju zbrale množice Ormožanov, Prlekov in Slovencev (po nekaterih pripovedovanjih naj bi jih bilo več kot 9000), ki so prišli v narodno prebujeni Ormož od blizu in daleč. Čeprav je bil Ormož nemškutarsko mesto, je peščici zavednih doma- činov uspelo organizirati tabor, na katerem so nastopili narodni buditelji in vodilni štajerski rodoljubi, kot na primer Ivan Petovar, Vladimir Zarnik, Josip Vošnjak, Anton Tomšič in Božidar Raič, goreč govornik in zagovornik taborskih Neuenka Korpič, vodja ormoške enote muzeja, in župan Danijel Vrbnjak zahtev in idej Zedinjene Slovenije. In čeprav zahteve, ki so jih sprejeli na taboru, niso bile uresničene, so imele velik odmev med ljudmi. V njih so budile narodni ponos in občutek pravičnosti zahtev tabora. Ormoški tabor je prav tako prispeval k nastanku posojilnice, h gradnji mostu čez reko Dravo in kasneje tudi h gradnji osnovne šole na Hardeku. ''Ormož ima zelo bogato zgodovino in del te zgodovine je tudi omenjeni tabor, ki si ob tako visoki obletnici zasluži posebno pozornost," je dejal ormoški župan Danijel Vrbnjak. Ob tej priložnosti so pripravili zanimivo spominsko gradivo, kot so priložnostne znamke, dopisnice, kuverte, štampiljko in spominsko značko. V času akademije bo imela Pošta Slovenije v grajski pristavi prav posebno okence, na katerem bo mogoče spominsko gradivo tudi poslati. UM Maribor • Europark lani z rastjo prometa in obiska Lani zabeležili 7,7 milijona obiskovalcev Osrednje mariborsko trgovsko središče Europark je v letu 2018 beležilo 4,7-odstotno rast prometa ter skoraj 7,7 milijona obiskov, kar je 3,7-odstotka več kot leto prej. V devetnajstem letu delovanja so se lotili nekaj pomembnih investicij, v katere so po besedah vodje centra Simone Mandl doslej vložili okoli šest milijonov evrov. Foto: Europark Kot je na novinarski konferenci povedala Mandlova, ki je na čelu Europarka zadnjih devet let, rast števila obiskovalcev in prometa potrjuje, da je njihova strategija poslovanja in razvoja pravilna. Trgovski center ob Dravi v 120 prodajalnah in lokalih ponuja različne znane blagovne znamke, ob tem pa po besedah Mandlove ves čas posodabljajo ponudbo. Tako so od začetka letošnjega leta že pozdravili odprtje novih prodajaln Buzz, Promod, Palmers, XYZ, Cvetličarne Park in Simple barber shopa, prenovljenih prodajaln DM in Big Bang ter restavracije Interspar. Mendlova je napovedala še nadgradnjo ponudbe, in sicer prihod prodajalne Baby Center ter nove blagovne znamke italijanske otroške konfekcije Idexe. Ob tem bodo odprli še novo prodajalno Just--R z modnimi izdelki. Mariborski Europark zaposluje okoli tisoč ljudi, ves čas pa vlagajo tudi v razvoj in izboljšave, tudi v večjo energetsko učinkovitost naprav in sistemov. Med drugim so obnovili dovozne površine v garaži, obnavljajo še streho in notranjost. V jesenskem času tradicionalno obeležujejo svoj rojstni dan, ko pripravijo vrsto različnih dogodkov. Že prejšnji konec tedna so pripravili zabavo za najmlajše in praznovanje s Tanjo Žagar, novo druženja pa naslednjo soboto pripravljajo na Trgu Leona Štuklja, kjer bo potekal koncert Jana Plestenja-ka in Modrijanov. V prihodnjih mesecih jih po besedah vodje marketinga Petre Romih čakajo še modna revija, noč raziskovalcev, unikatno interaktivno doživetje za majhne in velike Hotel Transilvanija s tematskimi tuneli pobega ter številnimi ustvarjalnimi delavnicami, razstava malih živali, dan požarne varnosti, martinovanje, nočno nakupovanje in po napovedih bogato božično-novoletno dogajanje. Mariborski Europark je sicer del skupine SES, ki upravlja 29 nakupovalnih središč v srednji, južni in vzhodni Evropi. Skupna površina vseh prostorov, ki jih ponuja v zakup, znaša 790.000 kvadratnih metrov, ponudniki v njihovih centrih pa so lani dosegli 2,76 milijarde evrov bruto prihodkov od prodaje. Sta Kamnik • Največja rekreacija na prostem Migimigi septembra v Volčjem potoku Lani je premiero doživel športni dogodek, kot ga Slovenija še ni poznala. Največja rekreacija na prostem, Migimigi dan, je na enem mestu združila največ športnih vadb, delavnic in predavanj s področja športa, fitnesa in prehrane, ekipi športnih strokovnjakov, med katerimi so bili tudi Nataša Gorenc, Indira Ekič in Matic Kolenc, Denis Porčič - Chor-chyp in številni drugi, pa se je pridružilo več tisoč obiskovalcev. Letos je ekipa Migimigi prvim 1000 prijavljenim obiskovalcem ponudila možnost, da v Arboretum Volčji Potok na dan dogodka vstopijo brezplačno. Dogodek, ki bo letos 21. septembra od 10. ure naprej, je namreč za vse obiskovalce brezplačen, plačljiv je le vstop v park. Prvih 1000 prijavljenih mest so obiskovalci praktično razgrabili, kljub temu pa je prijava še vedno mogoča. Če se jim želite pridružiti tudi vi, lahko svojo prijavo oddate na www.migimigidan.si in si zagotovite svoje mesto na dogodku. Vsem prijavljenim pripada poseben, 30-odstotni popust na ceno vstopnice, pri čemer bo ta znašala največ šest evrov. sr Foto: UM 12 Štajerski Kultura torek • 3. septembra 2019 Ptuj • Iz zakladnice spominov ptujskega festivala NZG - Ivan Gobec Neprecenljiva zbirka narodno-zabavne glasbe še bogatejša Ptujčan Ivan Gobec sodi med največje zaljubljence in poznavalce narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Njegova zbirka je edinstvena in neprecenljiva, verjetno ga ni Slovenca, ki bi imel v svoji zbirki toliko te glasbe: 350 velikih vinilnih plošč, 200 malih vinilnih plošč, 300 kaset in 238 cedejev, skupaj že 1088 enot s 7500 pesmi, ki bi zadostovale za 310 ur glasbe oz. 13 dni, če bi igral neprestano 24 ur na dan, smo pisali leta 2015. Foto: Črtomir Goznik Naslovnica plošče s prvega ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe leta 1969, ko je Ptuj praznoval svojo 1900-letnico, s katero se lahko pohvalijo le redki. Izšla je pod naslovom Stoj še dolgo, Ptuj ponosni. Od takrat do danes je njegova zbirka še dragocenejša, dodal ji je še blizu 80 kaset, tudi z nekaterimi zelo redkimi posnetki. Tako je koncertni čas še podaljšal. Tudi zato je priljubljeni sogovornik marsikaterega ljubitelja narodno-zabavne glasbe in tudi glasbenikov, ko iščejo podatke o zgodovini narodno--zabavne glasbe. Brez narodno-zabavne glasbe Ivan Gobec ne bi mogel živeti, brez nje ne bi bil on. Še posebej mu je pri srcu Avsenikova glasba, s Slavkom Avsenikom si je tudi dopisoval, ker je želel izvedeti, kako to, da v Sloveniji ni bilo mogoče kupiti plošč z Avsenikovo instrumentalno glasbo, ki jo tako rad poslu- ša. Ivan Gobec je verjetno eden redkih, če že ne edini, ki ima tudi vse plošče, kasete in cedeje s ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe. Brez njih je tudi marsikatera radijska postaja, izgubili pa so se tudi televizijski trakovi, zato se mnogi oglašajo pri Ivanu, ko iščejo podatke. Kljub številnim novim polkam in valčkom, ki jih je prinesel ptujski festival, se je Ivanu najbolj vtisnil v spomin valček Borisa Terglava, ki so ga izvajali ansambel Borisa Terglava ter pevca Danica Ramšek in Boris Terglav, Spomini na Ptuj iz leta 1969, pa tudi polka Stoj še dolgo, Ptuj ponosni; to je bila najboljša pesem o Ptuju na prvem festivalu, izvajal jo je ansambel Jožeta Krežeta, pela pa sta Zorko in Franja Kokalj. Prvi ptujski festivali narodno-zabavne glasbe so bili nekaj posebnega tudi zato, ker še takrat ni bilo toliko ansamblov, toliko šolanih glasbenikov, kot jih je danes. Danes Ivan na festivalih najbolj pogreša tisto srčnost, ki so jo imeli ansambli v prvih festivalskih letih. Ivan je ponosen tudi na svojo polko, Polko za Ivana, ki jo je napisal Andrej Toplišek. Prava redkost je tudi mala plošča Nacek na Ptuju. Ko je ptujski festival potekal še več dni, je mojster v podjetju, kjer je bil Ivan takrat zaposlen, vedel, da ga v petek in soboto ne bo v službo. Upokojil se je leta 1988, nazadnje je delal v Perutnini, septembra letos bo dopolnil 80 let. Po plošče v Avstrijo z mopedom Iz njegovega domačega studia se narodno-zabavna glasba oglaša vsak dan, vsak dan je v hiši na Mejni cesti na Ptuju mali koncert. V ženi Karli je Ivan Godec našel zvesto poslušalko in spremljevalko. Ko sta bila še mlajša, sta veliko preplesala, Ivan je bil na širšem območju Ptuja prvi DJ, narodno--zabavno glasbo je vrtel na gasilskih veselicah in mladinskih plesih oz. srečanjih od leta 1957 do 24. februarja 1963. Ker v petdesetih letih prejšnjega stoletja še ni bilo veliko plošč, je moral ponje, če jih je želel imeti, v Avstrijo, vselej z mopedom. Na avstrijski strani so že ob brnjenju mopeda vedeli, kdo in po kaj prihaja. Na začetku je imel DJ Ivan le štiri plošče in je moral v eni noči nič kolikokrat zavrteti eno in isto glasbo. Vsa sreča, da so že kmalu izšle plošče z več melodijami. Strast do narodno-zabavne glasbe ga je zagrabila leta 1957. Doma so imeli star gramofon, ki si ga moral navijati, in tudi že nekaj plošč; te so se hitro zlomile, če si z njimi ravnal nepravilno. Ko so Avseni-ki v Sloveniji leta 1959 izdali prvo ploščo, je imel že 30 njihovih plošč. Stari gramofon je kmalu zamenjal z novim modernejšim znamke Philips, za katerega je odštel tri pomočniške plače. Spominja se, da je takrat poskrbel, da so vsi sosedje slišali njegov domači koncert, nekateri so premikali gumbe na svojih radijih, ker niso vedeli, od kod prihaja glasba. Še danes najraje posluša instrumentalno glasbo, ker na ta način lahko najbolje oceni ansambel, kvaliteto njegovega igranja, ob dobrih dobrih vokalistih je včasih mogoče skriti pomanjkljivo igranje, ugotavlja. Nikoli mu ni bilo žal denarja za nakup plošč z naro-dno-zabavno glasbo. To je glasba njegovega življenja, trenutki z njo pa neprecenljivi. Štirideset let je bil tudi aktiven gojitelj malih živali, zajcev in papig, s katerimi je osvojil številne medalje na tekmovanjih oz. ocenjevanjih v nekdanji skupni državi. Ivan Gobec je bil tudi letos med obiskovalci ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe, saj ko si enkrat v njej, ji ostajaš zvest, pravi, veliko mu pomeni. Pred 50 leti, ob festivalskih začetkih, je imel 30 let, narodno -zabavno glasbo pa je vzljubil že 12 let prej. Spominja se, da so na festivalih vztrajali tudi, ko je bil dež. Tako je bilo tudi, ko je igral Avsenik, a ko se je zlilo, so se vrnili na festivalski prostor. Majda Goznik Ljubečna • Zlata harmonika Ljubečna 2019 Na Ptujskem doma izjemni mladi harmonikarji V Domu krajanov na Ljubečni seje 25. avgusta odvila že 39. Zlata harmonika Ljubečne, ki velja tudi za državno prvenstvo v igranju na diatonič-no harmoniko. Absolutna zmagovalka je bila Danaja Grebenc iz Dravograda, kije slavila že lani tudi na hajdinski Štajerski frajtonarici. V finalnem delu tekmovanja je nastopilo 43 tekmovalcev iz cele Slovenije. Najmlajši je bil star osem let, najstarejša udeleženka pa 77 let. Tekmovalno komisijo so sestavljali: glasbeni urednik Tomaž Guček, prof. harmonike Zmago Štih, Toni Sotošek, glasbeni peda- gog in Dejan Raj. Igranje mladih harmonikarjev so ocenjevali po več kriterijih: izboru in izvirnosti skladbe, muzikalnosti, inovativno- sti in domiselnosti, poustvarjanju, v tem okviru pa artikulaciji, doslednosti melodične in harmonične interpretacije, uporabi pravilnih Foto: zasebni arhiv Uspešni harmonikarji AccordArta (od leve): Luka Šlamberger, Lara Tekmec, Dion Kelenc, Uroš Ber, Mitja Pajnkiher in Leon Tašner z mentorjem Primožem Kelencem. harmonij, tehnični izvedbi ter umetniškem vtisu oz. nastopu in odnosu tekmovalcev. Izjemno uspešno so na letošnji Zlati harmoniki Ljubečne nastopili mladi harmonikarji iz AccordArta, zasebnega glasbenega zavoda iz Stojncev, mentorja Primoža Kelen-ca, ki so osvojili eno bronasto plaketo, tri srebrne in dve zlati plaketi ter plaketo Avgusta Stanka. Bronasto plaketo je osvojil Luka Šlam-berger iz Skorbe, srebrne plakete Lara Tekmec iz Hajdoš, Dion Kelenc iz Stojncev in Mitja Pajnkiher iz Sestrž, zlati pa Uroš Ber s Kočic in Leon Tašner iz Lovrenca na Dravskem polju, ki je osvojil tudi plaketo Avgusta Stanka za najboljši ven-ček ljudskih pesmi, sestavljen iz ljudskih pesmi: Sem se rajtal ženiti, Ciganski otrok in Vandrovček moj. „Za igranje ljudskih pesmi je treba znati povezati naša notranja občutja s tematiko pesmih in jih samo z glasbo prenesti na občinstvo. Gre za pisano tematiko, ki ji je dodano nekaj virtuoznosti in del povsem ljudskega igranja, ki je za učence velik zalogaj, saj so navajeni 'čiste' glasbe," je povedal Primož Kelenc, mentor in avtor priredbe ljudskih pesmi, s katero je navdušil Leon Tašner, sicer drugi v drugi kategoriji tekmovalcev od 15 do 25 let, kar ga je uvrstilo med zmagovalce 39. ZHL in prineslo priznanje. V Accor-dArtu so ponosni na svoje učence, na to, da se rezultati njihovega dela kažejo tako hitro. Hvaležni so tudi staršem za sodelovanje, domačo podporo in vsem, ki jih spodbujajo pri njihovem delu. Naj godec veteran Zlate harmonike Ljubečne (ZHL) je postal Konrad Kostanjevec iz Male vasi (Go-rišnica). Uspešno pa se je predstavil tudi Alojz Fras s Pobrežja. Na Zlati harmoniki Ljubečne 2019 je zelo uspešno nastopil tudi Miran Vogrinec (Zgornje Partinje), ki je v svoji skupini tekmovanja (od 41 do 60 let) zasedel prvo mesto ter postal eden izmed zmagovalcev 39. ZHL.Ponovno pa se je tudi izkazala Julija Toplak s Kukave, tudi letos zlata, ki že več let uspešno nastopa na Zlati harmoniki Lju-bečne in na drugih harmonikarskih tekmovanjih. V svoji kategoriji (od 15 do 25 let) je zasedla tretje mesto, s tem pa tudi priznanje in uvrstitev med zmagovalce 39. ZHL. MG Nogomet Petica Drave za uspešnejše nadaljevanje Stran 14 Atletika V Nemčiji trije meti Čeha preko 62 metrov Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, S. krog tednik Rokomet »Želim, da v tej sezoni naša trdnjava poka po šivih« Stran 15 Nogomet V ligah MNZ Ptuj brez enega samega remija Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si »Pogleda z vrha se počasi navajamo« Elitni sobotni večerni termin, TV-prenos s studijskim delom, poleg tega pa še izjemna kulisa na stadionu v Kidričevem, kjer se je zbralo 1600 gledalcev - vse to je nudil derbi doslej neporaženih ekip Aluminija in Mure. Ogromno je bilo navijačev Mure, avtomobili z registrsko oznako MS so bili parkirani še daleč od stadiona. Veliko pa je bilo tudi privržencev Aluminija, kar se je najbolje slišalo ob koncu dvoboja, ko so se dokončno opogumili in domačim igralcem namenili glasnejšo podporo. Prekinili urok Mure »Po lanskih štirih porazih z Muro smo že komaj čakali to tekmo, res smo se jim želeli oddolžiti. To nam je lepo uspelo, veseli smo, da se je to zgodilo pred številnimi navijači. Zmaga je zaslužena, saj smo se od samega začetka držali napotkov trenerja in nizali priložnosti,« je takoj po srečanju dejal bočni branilec Aljaž Ploj. »Od samega začetka smo Muri pokazali, da si želimo treh točk. Pokazali smo moč discipline, volje, požrtvovalnosti, agresivnosti, tekmecem ne dopuščamo veliko priložnosti. Jasno se je videlo, da smo ob osvojeni žogi hitro prehajali v napad, morali bi le doseči kakšen zadetek več,« pa so bile misli trenerja Aluminija Slobodana Gruborja. Šimundža: »Dvojni blok je težava za vse ekipe, ne samo za nas« Kidričani s svojim prepoznavnim slogom igre, v katerem prevladuje čvrsta obrambna formacija, ki ob osvojeni žogi zdrvi v nasprotni napad, povzročajo težave vsem ekipam v ligi, Mura ni bila izjema. To je po tekmi izpostavil tudi trener Mure Ante Šimundža: »Zavedali smo se težavnosti tekme in samega tekmeca. Njihova čvrstost in dvojni blok sta težava za vse ekipe, ne samo za našo. Odločilo je to, da so v trdi tekmi prvi zadeli, sicer bi se tekma lahko obrnila tudi v drugo smer.« Aluminij - Mura 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Vrbanec (40.), 2:0 Maruško (91., avto- gol). ALUMINIJ: Kovačič 7,5 Ploj 7,5 Kontek 7,5 Martinovič 7,5 Jakšič 7 Petrovič 7,5 Vrbanec 8 Leko 7 Matjašič 7.5 Krajnc 7 (od 79. Pantalon) Živkovič 7,5 (od 86. Flakus--Bosilj) Trener: Slobodan Grubor 7,5 MURA: Obradovič, Šturm, Karamarko, Maruško, Kous, Šporn (od 61. Kouter), Kozar, Karničnik (od 68. Mulič), Horvat (od 78. Bubnjar), Bobiča-nec, Maroša. Trener: Ante Šimundža. Po tekmi so nam svoje videnje derbija podali Slobodan Grubor, Matic Vrbanec, Aljaž Ploj, Ante Šimundža in Luka Bobičanec. Kapetan izkoristil podajo s peto Pravih, t. i. 100 % priložnosti v prvem delu ni bilo, zato pa so akcijo za vodstvo v zaključku prvega polčasa izpeljali Kidričani. Vztrajni Alen Krajnc je prestregel podajo Klemna Šturma, sledila je podaja do Anteja Živkoviča. »Ante me je zelo lepo našel, opozoril sem ga in mi je podal s peto, nato pa sem na srečo lepo zadel,« je svoj drugi zadetek v sezoni videl Matic Vrbanec - 1:0. »Prvi zadetek smo dosegli v najboljšem možnem trenutku, ob koncu prvega polčasa. Drugi del smo začeli z vodstvom, a smo se na igrišču postavili tako, kot da je izid poravnan. Uspelo nam je znova zdržati vse napade tekmecev, pika na i tekme pa je bil gol v sodnikovem podaljšku,« je drugi del najbolje opisal Aljaž Ploj. Atomski začetek drugega dela Prvi zaključni žogi so imeli Kidri-čani že v prvi minuti nadaljevanja, ko je najprej Krajnc stekel sam proti golu, a se prehitro odločil za zaključni strel (preko gola), v isti minuti pa je Živkovič lepo prodrl po levi strani in močno streljal, izkazal pa se je Murin vratar Matko Obradovič. Mura je odgovorila s poskusom Luke Bobičanca v 49. minuti, ki je zadel vratnico, žoga pa se je odbila v polje. »Pri golu Aluminija se je žoga od prečke odbila v gol, pri naši stativi se je žoga odbila izven igrišča - to je bila ena od razlik, ki je odločila zmagovalca. To pa nikakor ne zmanjšuje teže zmage Aluminija, ki mu čestitam za zasluženo zmago,« je o tej podrobnosti dejal Šimundža. Kritični so bili še trenutki okoli 65. minute, ko je najnevarnejši igralec gostov Luka Bobičanec dvakrat poskušal z močnim strelom s strani, a se je Matija Kova-čič izkazal z odličnima obrambama. Bobičanec: »Tekma, ko nam nič ni šlo od nog« »Enkrat je enostavno morala priti tekma, v kateri nam nič ni šlo v gol, zato je bil prvi poraz neizbežen. Manjkala je konkretnost v napadu, do 30 metrov od gola smo še prišli, nato pa se nam je ustavilo. Ekipa Aluminija je izredno kompaktna v obrambi, ob tem je svoje priložnosti izkoristila, mi pa naših ne. Zmaga Aluminija je zaslužena, mi pa moramo dvigniti glave in se posvetiti vsaki naslednji tekmi,« je dejal Luka Bobiča-nec, doslej strelec štirih zadetkov v sezoni. V Kidričevem ni dodal novega ... Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (na fotografiji v ospredju Matic Vrbanec) so tudi proti Muri prikazali izjemno disciplinirano in odgovorno igro, recepta zanjo ni našla niti doslej neporažena zasedba iz Prekmurja, ki jo je tudi v Kidričevem bodrilo veliko število njenih zvestih navijačev. Naslednjo izjemno priložnost so imeli Šumarji v 73. minuti, ko je odbita žoga po kotu prišla do Nema-nja Jakšica, ki je neoviran iz bližine žogo poslal mimo gola . Kljub temu so domačini nadzirali potek igre, v zaključku pa vendarle poskrbeli za zadnji udarec. Vrbanec je poslal žogo v prazen prostor do rezervista Davida Flakusa Bosilja, ta je po nekaj korakih poslal žogo v sredino, kjer jo je Matic Maruško tako nesrečno zadel, da je končala za hrbtom Obradoviča - 2:0. »Pričakovali smo podobno tekmo, kot jo je Aluminij odigral z Olimpijo, in to se je tudi zgodilo. Zmage in porazi so sestavni del tega. Pomembno je, da sledimo svojim ciljem, da gremo po svoji poti naprej, da smo osredotočeni na to, kar počnemo,« je zaključil Ante Šimundža. Šumarji reprezentančni odmor pričakali na vrhu lestvice! Sliši se domala neverjetno, a Kidričani so prvi reprezentančni premor pričakali na vodilnem položaju v elitni slovenski ligi. Prejeli so najmanj zadetkov izmed vseh moštev, kar je nedvomno ključ do uspeha. S svojo borbenostjo so na svojo stran pridobili marsikaterega nevtralnega nogometnega spremljevalca. »Da bomo ob prvem reprezentančnem odmoru na prvem mestu, si ni mislil domala nihče, a je Foto: Črtomir Goznik Že izjemna kulisa navijačev je bila močno zagotovilo za dobro nogometno predstavo, igralci obeh moštev se temu niso izneverili. Na koncu so se veselili Kidričani ... obenem dokaz, da delamo dobro. Res se borimo drug za drugega, držimo skupaj, enotnost v slačilnici je res na izjemnem nivoju,« je dejal Aljaž Ploj. Realen ostaja tudi kapetan Matic Vrbanec: »Ostajamo na realnih tleh in sledimo svojemu prvotnemu cilju. Ne postavljamo si kakšnih posebnih ciljev, ampak gremo osredotočeni iz tekme v tekmo. To nas je doslej nagradilo in tako moramo tudi naprej. Prvo mesto na lestvici nas ne preseneča, saj imamo mlado in kakovostno ekipo, ki lahko premaga vsakega, kar smo doslej tudi prikazali. Resda nismo navajeni pogleda z vrha, se pa počasi navajamo (smeh). Pred sezono o tem ni razmišljal nihče.« »Če verjamem? Da, trdno verjamemo vase!« Za neverjetno energijo na igrišču in posledično velik zbirtočk je zanimivo videnje podal tudi Slobodan Grubor. Na vprašanje, ali je verjel v to, je dejal: »Če verjamem v to, kar se dogaja? Da, trdno verjamemo vsi skupaj, prav zato se to tudi dogaja! Igralci verjamejo in zato to tudi kažejo na igrišču, tu ni velike filozofije. Lep je občutek, da smo ob prvem reprezentančnem premoru na 1. mestu! Nekoliko si bomo odpočili, igralci bodo dobili nekaj dni odmora, da si napolnijo baterije, nato pa gremo v novi ciklus.« Po reprezentančnem premoru se bodo Kidričani odpravili na najbližje gostovanje, k državnim prvakom v Ljudski vrt. Jože Mohorič 14 Štajerski Šport torek • 3. septembra 2019 Nogomet • 2. SNL, 6. krog PRVALIGA TelekomSIovenije Petica za uspešnejše nadaljevanje Drava Dakinda Ptuj -Brežice Terme Čatež 5:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Haljeta (14.), 2:0 Novak (19.), 3:0 Grajfoner (27.), 3:1 Felja (33.), 4:1 Marcius (53.), 5:1, Marcius (83.) DRAVA DAKINDA PTUJ: Hrastnik 6 Rešek 6,5 Šlamberger 6,5 Bajrami 5,5 Petek 7 Dedič 6,5 (od 46. Melvan 6,5) Grajfoner 7,5 Šlak 6 (od 66. Turkovič 6) Marcius 8 Haljeta 6,5 Novak 7 (od 46. Brest 7) Trener: Muamer Vugdalič 7 BREŽICE TERME ČATEŽ: Kruljac, Modrič, M. Soldo, Duvnjak (od 74. Predanič), Drugovič, F. Soldo (od 46. Adamič), Veneti, Božič (od 63. Filip), Dodik, Felja, Vidmar. RDEČI KARTON: Bajrami (36., Drava). Nogometaši Drave so v tretji domači tekmi v sezoni vknjižili prvo zmago, »padla« je ekipa iz Brežic. »Končno! Želeli smo si to zmago, saj si glede na doslej prikazano zaslužimo višje mesto na lestvici, kot ga zasedamo trenutno. Upam, da bo nadaljevanje iz psihološkega vidika lažje, del bremena se je zagotovo odvalil z naših hrbtov. Zdaj so fantje dobili dva prosta dneva, naj gredo na morje, naj delajo karkoli, naj uživajo, potem pa gremo dalje,« je po zmagi dejal trener Drave Muamer Vugdalič. Hitro vodstvo sprostilo Dravaše Gostje niso bili kos odločnim Dravašem, ki so imeli pobudo na igrišču od samega začetka srečanja. Hitro vodstvo jih je še dodatno Wr>% Nogometaši Drave so v tretji domači tekmi v sezoni prvič zmagali. sprostilo, nizali so napade za napadom in v 27. minuti so že vodili 3:0 (Haljeta, Novak, Grajfoner). Posebno lep je bil zadetek Jana Novaka, ki je natančno meril s strani in zadel v oddaljenejši kot nemočnega vratarja Kruljca. Le nekaj trenutkov nepazljivosti modrih, v katerih so gostje najprej srečno dosegli zadetek (kapetan Felja je želel podati v sredino, zadel pa je gol), nato pa je drugi rumeni karton prejel še domači centralni branilec Medin Bajrami, bi tekmo lahko odpeljalo v neželeno smer. Čutiti je bilo nekaj nervoze na igrišču, a so do odmora modri zdržali mini pritisk gostov. Lep prispevek rezervistov Ob polčasu sta v igro vstopila Ante Melvan in Marko Brest. Slednji se je izkazal z dvema odličnima asistencama (obakrat je podal v prazen prostor, kjer je bil Marcius hitrejši od svojih čuvajev) Maticu Marciusu, ki ju je pretvoril v dva zadetka za končnih 5:1. »Pomembno je bilo, da smo v 2. polčasu stopili skupaj, da so igralci dosegli ta četrti zadetek, po katerem smo tekmo dokaj mirno pripeljali do srečne- »Mladi se morajo znajti na vsakem igralnem položaju« »V ekipi imamo določeno širino, tudi na tekmi z Brežicami se je to lepo videlo. V igro je v drugem polčasu prišel mladi Brest in je takoj postregel z dvema asistencama, čeprav sploh ni igral na svojem položaju. Moje mnenje pa je, da se mora mladi igralec znajti na vsakem položaju,« je dejal Vugdalič in se obrnil na tekmo z Beltinci: »Za tekmo z Beltinci se v ekipo vračata Mate in Nelson, manjkal pa bo Bajrami, kar pa znova ne bo spremenilo naših načrtov. Gremo na zmago, zadeti želimo gol več od tekmecev, čeprav so Beltinčani nevarni na domačem igrišču. Pričakujem dobro tekmo.« ga konca. Že prejšnjo tekmo smo končali z dvema igralcema manj na igrišču, tokrat smo znova imeli izključenega igralca. V soparnem vremenu tega ni lahko zdržati,« je dejal Vugdalič. Kljub igralcu manj na zelenici so Dravaši dobro kontrolirali potek igre, prestregli veliko podaj nezanesljivih gostov ter pretili iz nasprotnih napadov. V domačem moštvu praktično ni bilo slabega moža, ob najboljšem posamezniku tekme Maticu Marciusu (ob dveh zadetkih je bil tudi asistent pri golu 2. SNL: Velikonja se je v primorskem derbiju poslovil od Gorice Z zadetki bogati 6. krog v 2. ligi je zaznamoval odhod najboljšega strelca lige Etiena Velikonje v Belgijo, kjer bo kariero nadaljeval pri dru-goligašu NEC Nijemegen. Trenutek za slovo je bil kar pravšnji, saj sta se v severnoprimorskem derbiju merila Bilje in Gorica, tekmo pa je spremljalo več kot 1.000 gledalcev. Doslej neporaženi domačini so bili boljši v prvem (2:0), gostje pa v drugem polčasu, ko so tudi s pomočjo igralca več na zelenici prišli do zmage 2:3. Zadnji gol na tekmo so dosegli v 95. minuti tekme ... Veliko bolj prepričljivi so bili Len-davčani, ki so v Dobu zadeli kar sedemkrat, pri čemer je Jaka Bizjak dosegel klasični hat-trick. Dob je po štirih zaporednih remijih (v prejšnjem krogu celo v gosteh pri Gorici) padel zares nepričakovano nizko. Presenetljiv je tudi poraz Krškega na domači zelenici proti ekipi Brda, s čimer četa trenerja Iztoka Kapušina nekako izgublja začetni zalet. Povsem drugačno pot so ubrali Koprčani, ki so po slabšem začetku (dva remija) trenutno v seriji štirih zaporednih zmag. Nazadnje so odpor Beltinčanov strli z zadetkoma na začetku 1. in 2. polčasa. Izkazali so se tudi igralci Fužinar-ja, pri katerih je s tremi zadetki blestel Žan Medved, četrtega je za domačine prispeval Tadej Trdina - oba sta v svoji karieri igrala za Aluminij. Zadnjo tekmo kroga sta odigrali ekipi Kalcerja in Dravograda, veliko boljša je bila vodilna ekipa lige, ki je Korošcem nasula pol ducata zadetkov. Skupno so igralci v tem krogu dosegli kar 34 zadetkov, kar je največ v tej sezoni. REZULTATI 6. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Brežice Terme Čatež 5:1 (3:1); Roltek Dob - Nafta 1903 1:7 (0:3); strelci: 0:1 Oštrek (33.), 0:2 Bizjak (35.), 0:3 Bolla (40.), 0:4 Bizjak (50.), 0:5 Maleševic (60.), 0:6 Bizjak (72.), 0:7 Pirtovšek (87.), 1:7 Levec (90.); Vitanest Bilje - Gorica 2:3 (2:0); strelci: 1:0 Oyewusi (29., zii m), 2:0 Tomiček (38., avtogol), 2:1 Volarič (77.), 2:2 Jermol (80.), 2:3 Colley (90.). Rdeča kartona: Pušnar (56., Bilje), Baloh (58., Bilje, na klopi); Krško - Brda 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Dan. Jalinous (33.); Rogaška - Krka 0:0; Fužinar Vzajemci - Jadran Dekani 4:1 (1:0); strelci: 1:0 Medved (34.), 2:0 Medved (74.), 3:0 Trdina (77.), 4:0 Medved (79.), 4:1 Perha-vec (87.); Koper - Beltinci Klima Tratnjek 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Štromajer (4.), 2:0 Baša (49.); Kalcer Radomlje - Koroška Dravograd 6:1 (3:0); strelci: 1:0 Jazbec (16.), 2:0 Zabukovnik (20.), 3:0 Varga (22.), 4:0 Ahačič (47.), 5:0 Laban (81.), 6:0 Pišek (86.), 6:1 Kogelnik (90.). Rdeči karton: Rogina (52., Dravograd). 1. KALCER RADOMLJE 5 2. KOPER 3. GORICA 4. NAFTA 1903 5. VITANEST BILJE 6. KRŠKO 7. KRKA 8. FUŽINAR VZAJEMCI 9. JADRAN DEKANI 10. DRAVA DAKINDA 11. BRDA 12. BELTINCI TRATNJEK 6 13. ROLTEK DOB 6 14. KOR. DRAVOGRAD 6 15. ROGAŠKA 6 16. BREŽICE ČATEŽ 6 5 1 0 4 2 0 4 1 1 4 0 2 3 2 1 3 1 2 2 4 0 2 1 3 2 1 3 2 0 4 1 3 2 2 0 4 0 4 2 1 1 4 1 1 4 1 0 5 19:4 16 10:5 14 16:10 13 17:7 12 12:9 11 17:9 10 11:8 10 10:11 11:14 11:11 7:9 5:12 11:18 9:19 3:13 5:16 7 7 6 6 6 4 4 4 3 M »Najlepše je igrati fuzbal, ko se znebiš pritiska« Matic Marcius, Drava: »Že kar nekaj časa smo čakali na to zmago, saj nas je v prejšnjih tekmah spremljalo obilo smole. Zato pa smo toliko bolj veseli zmage proti Brežicam. Vedno je dobro, ko hitro povedeš; tudi nas je to sprostilo, znebili smo se pritiska in v takšnem stanju je fuzbal najlepše igrati. Nekoliko nas je nato 'presekala' izključitev, a smo zdržali tistih deset minut do konca polčasa, ko je bilo najtežje. V drugem polčasu se nam je ponujalo veliko prostora za nasprotne napade, kar smo pričakovali in tudi lepo izkoristili. Zahvalil bi se Marku (Brestu, op. a.) za dve izjemni podaji, ki sem ju na srečo uspel pretvoriti v zadetka.« REZULTATI 8. KROGA: Aluminij - Mura 2:0 (1:0); Domžale - Maribor 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Mešanovič (7.). Rdeči karton: Rožman (23., treenr Domžal); Bravo - Triglav 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Agboyi (60., z 11 m). Rdeči kartoni: Arh Česen (55.), Kuhar (59.), Gajič (89., vsi Triglav), Križan (85., Bravo); CB24 Tabor Sežana - Olimpija 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Stevanovič (18.), 1:1 Menalo (28.), 1:2 Vukušič (57.). Rdeči karton: Tomič (78., Olimpija); Celje - Rudar Velenje 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Božič (10.), 2:0 Vizinger (42.), 3:0 Vizinger (50.). 1. ALUMINIJ 8 5 3 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 8 5 2 3. CELJE 8 4 3 4. MARIBOR 8 3 3 5. MURA 7 3 3 6. CB24 TABOR SEŽANA 8 3 1 7. BRAVO 8 2 2 8. TRIGLAV KRANJ 8 2 0 9. RUDAR VELENJE 8 0 4 10. DOMŽALE 7 0 3 10:3 18 16:7 17 20:9 15 13:8 12 13:10 12 10:12 10 7:13 8 9:21 6 8:17 4 9:15 3 L* V* m Foto: Črtomir Goznik Grajfonerja) velja posebej izpostaviti Lovra Grajfonerja, ki je na sredini igrišča opravil velik del naloge pri zaustavljanju gostujočih igralcev, obenem pa se je izkazal tudi z reakcijo pri doseženem golu, ko je rutinirano izkoristil prazen prostor in lepo zadel mimo golmana. Pohvalno je celotno tekmo odigral tudi mladi Fran Šlamberger, ki je na bočnem položaju prvič dobil mesto v začetni enajsterici (manjkal je Mate). Nase je po vstopu v 2. polčasu opozoril šele 17-letni Marko Brest, ki je takoj pokazal bogat potencial. Jože Mohorič 1. SNL: Celjani najbolj »vroči«, Maribor z »delovno zmago« ujel priključek z vrhom Nogometaši Celja so dosegli četrto zaporedno zmago, kar je za zdaj najdaljši niz zmag v tej sezoni. Znova je blestel Dario Vizinger, ki je zabil svoj peti in šesti gol, s tem se je na vrhu lestvice strelcev izenačil s Predragom Sikimičem (Sežana). Ob tem je proti Velenjča-nom zapravil še 11-metrovko, streljal je mimo gola. Kriza Rudarja se je samo še poglobila, na prvo zmago še čaka. Podobno velja za Domžalčane, ki so si proti Mariboru ustvarili obilo priložnosti, a niso zadeli niti enkrat (resnici na ljubo so dosegli tri zadetke, a vse iz prepovedanega položaja). Mariborčani so tako prišli do »delovne zmage«, kot se je izrazil trener Darko Milanič: niso blesteli, a so bili dovolj zbrani in borbeni, da so zadržali minimalno vodstvo, do katerega so prišli na začetku tekme. Prvič se je v vijoličastem dresu predstavil novinec Nemanja Mitrovič (Ivkovič je odšel v ZAE). Olimpija je gostovala v Sežani, kjer domače vodi nekdanji trener Olimpije Andrej Razdrh. Ta je s svojimi izbranci upal na presenečenje, ki pa ga ni bilo, čeprav so Ljubljančani tekmo končali zgolj z deseterico na igrišču (izključen je bil Tomislav Tomič). Olimpija je v zadnjih dneh prestopnega roka ostala brez Asmirja Suljiča (?), Gorana Brkiča (Triglav) in Harisa Kadriča (Rudar). Zelo posebno tekmo so videli v Ljubljani, kjer je pri Bravo gostoval kranjski Triglav. Gorenjci so zabeležili peti zaporedni poraz, tekmo pa so končali le z osmerico igralcev na igrišču. Sodnik Alen Borošak iz Maribora je ob tem predčasno v slačilnico poslal še Mitja Križana iz domače ekipe. Definitivno »rdeča« tekma sezone ... Jože Mohorič Atletika • Kristjan Čeh V Nemčiji trije meti prek 62 metrov Kristjan Čeh, letošnji evropski prvak do 23 let, je na atletskem metalnem mitingu v Thumu v Nemčiji v metu diska osvojil sedmo mesto z 62,87 metra. Zmagal je Romun Alin Firfirika s 65,50 m. Čeh je začel z 62,82 m, nadaljeval z 62,87 in 62,75 m ter dvema neveljavnima dosežkoma, končal pa z 59,44 m. »Imel sem tri mete prek 62 m, zato lahko miting ocenim kot kar dober. Tudi tehnično sem dobro opravil mete, popraviti pa moram še nekaj malenkosti. Drugače pa sem se dobro počutil, tudi moč in hitrost imam pravo za dolge mete,« je povedal član Atletskega kluba Ptuj, ki je dva dni prej na mitingu v češkem Brnu zmagal z 58,18 m. sta Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh (AK Ptuj) torek m 3. septembra 2019 Šport, rekreacija Štajerski 1S Rokomet • RK Jeruzalem Ormož »Ob igranju na Hard eku smo sposobni ujeti prvo polovico lestvice« Pred začetkom sezone sta o željah in ciljih spregovorila trener Jeruzalema Ormoža Saša Prapotnik in kapetan Bojan Čudič. Saša Prapotnik: »Pred nami je ena bolj pestrih sezon v zadnjem desetletju. S prihodom Slovenj Gradca in Izole bo liga še kakovostnejša in zanimivejša. Boj za obstanek v ligi bo letos potekal do zadnjega kroga. Verjamem, da v tem krogu ekip, ki jih čaka boj za obstanek, ne bo naše ekipe. Seveda bo razplet prvenstva odvisen tudi od poškodb in drugih pomembnih stvari za delovanje kluba. Naš osnovni cilj je obstati v ligi, če pa bo priložnost, da ujamemo Ligo za prvaka, pa verjemite, da bomo to izkoristili z vsemi štirimi. Naša največja želja je, da končno zaigramo na Hard Eku. Domač parket bo zagotovo pomemben adut pri zbiranju pomembnih točk. Kot kaže, bomo domače tekme začeli šele oktobra. Ne smemo pozabiti, da smo lani vse tekme igrali kot gostje, a vseeno brez večjih težav obstali v ligi. Glede borbe za prvaka menim, da imata največje možnosti ekipi Celja in Gorenja. Ribnica, Trimo, Maribor, Koper in Loka bodo glavni kandidati za uvrstitev v Ligo za prvaka.« Bojan Čudič: »V prvi vrsti si želim, da nam služi zdravje. Z izkušnjami in kakovostjo, seveda ob igranju na Hard Eku, pa smo sposobni ujeti tudi prvo polovico lestvice. Ekipa je praktično nespremenjena in uigranost bo zagotovo eden naših pomembnejših elementov. Kar nekaj fantov ima še velike rezerve in pričakujem, da bomo znova v slovensko rokometno orbito izvrgli kakšnega zanimivega igralca iz lastnega inkubatorja, ki je eden boljših v Sloveniji. Tudi jaz sem mnenja, da sta kandidata za prvaka le dva: Celje in Gorenje. O obstanku v ligi pa ne želim govoriti, ker je cel kup močnih ekip, ki so sposobne tako izpasti iz lige, kot ujeti Ligo za prvaka. Kot kapetan Jeruzalema našim zvestim navijačem obljubljam pošteno borbo in želim, da naša trdnjava v tej sezoni poka po šivih.« Drugo mesto na turnirju v Varaždinu Udeležbo na mednarodnem turnirju v Varaždinu so rokometaši Jeruzalema izkoristili za generalko pred začetkom sezone 2019/20. Na dvodnevnem memorialnem turnirju pod imenom Željko Pajtak Eta so sodelovale štiri ekipe iz bivše države: GRK Varaždin (Hrvaška), Proleter Zrenjanin (Srbija), Sloboda Tuzla (BiH) in Jeruzalem (Slovenija). Ormožani so prvi dan ugnali Proleter z izidom 24:22, drugi dan so doživeli poraz proti gostiteljem z izidom 29:30. Tekmi sta trenerju Saši Prapotniku pokazali veliko Foto: Črtomir Goznik Bojan Čudič: »Ekipa je praktično nespremenjena in uigranost bo zagotovo eden naših pomembnejših elementov.« dobrih in tudi slabih strani: »Z nekaterimi zadevami, ki smo jih prikazali na turnirju, smo lahko zadovoljni, z drugimi - predvsem z igro v obrambi na drugi tekmi - pa ne. Še naprej mora ostati naše osnovno vodilo čvrsta igra v obrambi in disciplinirana igra v napadu. Če želimo osvajati točke, bomo morali do potankosti izpolnjevati ta dva pogoja. Nekaj fantov je že ujelo dobro formo, nekateri pa se še iščejo in upam, da to ne bo trajalo predolgo. Pred Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Na 21. taboru je bilo znova zelo pestro 77 udeleženk in udeležencev je bilo priča 21. taboru, katerega glavni organizator je bil Rokometni klub Ormož s pomočjo mažoret iz Ormoža. Mednarodni tabor v Miklavžu pri Ormožu (udeleženci so prihajali iz Slovenije ter Hrvaške) je trajal štiri dni, najpogumnejši so preživeli tri noči brez staršev. Gre za tabor, ki ima najdaljšo tradicijo v državi in je tudi finančno glede na številne aktivnosti precej ugodnejši od preostalih taborov. Idejni oče tabora je Vlado He-bar, danes ravnatelj OŠ Miklavž. Prvi tabor je bil leta 1993, prav tako v Miklavžu, udeležilo se ga je 28 udeležencev. Eden od njih je bil tudi edini ormoški olimpijec Marko Bezjak. V Miklavžu pri Ormožu so organizatorji ob odličnem vremenu imeli idealne pogoje za izpeljavo tabora, kjer je sodelovalo še vsaj 20 zunanjih sodelavcev. Na taboru niso bili v prvi vrsti treningi, ampak predvsem ostale aktivnosti, ki jih je bilo na pretek. Ob vsaj enem treningu dnevno so izvedli naslednje animacije: robotika (Modra delavnica Fram), športni poligon in orientacijski tek (Športna šola Dada Damjan Rajh), cirkuške delavnice bratov Malek, Zumba (Domen Rotar) in igre na ormoškem bazenu, Otroški kviz oz. Trivia Night (Timon Grabovac) in delav- nice Mladinskega centra Ormož (Tjaša Šnajder in Marina Korpar). Kot rokometni trenerji so z mladimi športniki delovali naslednji trenerji: Uroš Krstič, Saša Prapotnik, Davorin Kovačec, Ivan Hrupič, Gašper Cvetko, Nika Polak, Ana Škorja-nec, Annemarie Trunk, Neja Polak in David Bogadi. Za mažoretni del treningov so poskrbele trenerke: Mojca Kovačič, Valentina Pomberg in Lana Zabčič. Brez tehnične podpore tudi letošnji tabor ne bi bil na želenem nivoju, zanj so poskrbeli Jani Horvat, Denis Jurčec, Robi Ra-tek, Matej Hebar, Denis Škrinjar, Aleš Zemljič, Mladen Grabovac, Maja Cvetko, Darja Štuhec, Danijel Prosnik in še drugi. Zahvala gre KS Miklavž in predvsem Športnemu društvu Mladost ter predsedniku Amadeju Sklepiču, saj je društvo ponudilo vse potrebno, kar lahko ponuja športni park. Tako je tudi v športnem parku potekal zaključni piknik s tekmami otrok, ki so se predstavili svojim staršem. Vsak udeleženec tabora je prejel tudi spominsko majico. V RK Ormož in pri mažoretah iz Ormoža so se potrudili po svojih najboljših močeh, čeprav je še vedno dovolj prostora za napredek. Z novim valom mlajših ljudi, ki so letos že pridno pomagali pri taboru in si nabirali izkušnje, je naslednji, 22. tabor nami so štirje treningi, kjer bomo popravljali napake. Do petka, ko se začne prvenstvo z gostovanjem v Trebnjem, moramo biti na precej višjem nivoju, če želimo prvenstvo pričeti z zmago. Verjamem, da smo sposobni presenetiti letos močno okrepljeni Trimo. Prva tekma je prav tista, kjer je najlažje presenetiti, in ko se ekipe med seboj ne poznajo do potankosti. Skupaj z ekipo smo optimistični,« je po turnirju povedal Prapotnik, ki še vedno s svojo ekipo trenira pri Veliki Nedelji do ureditve in odprtja dvorane v Ormožu. Na turnirju v Varaždinu so več od drugih pokazali Bojan Čudič, Rok Žuran in Tinček Hebar, ki tudi tvorijo zunanjo linijo prve ormoške sedmerice. »Res je, da še niso vsi v želeni formi in imam občutek, da prvenstvo prihaja kak teden dni prezgodaj. Proti Proleterju smo lahko zadovoljni z igro v obrambi, proti Varaždinu pa smo doživeli poraz zaradi svojih napak v napadu. V zadnjih desetih minutah smo izpustili iz rok čisto zmago. Tega si naša izkušena ekipa ne bi smela dovoliti, a menim, da je to bilo pravočasno in dobrodošlo opozorilo. Kaj podobnega si v tekmah državnega prvenstva ne smemo dovoliti, če želimo osvajati točke. Sicer pa se že veselimo nove sezone, kjer vsi skupaj verjamemo, da končno ujamemo to uvrstitev v Ligo za prvaka. Če ne drugo, si jo zaslužijo naši zvesti navijači, ki nam bodo tudi to leto stali zvesto ob strani,« je pred začetkom nove sezone razmišljal levoroki Hebar, ki pri svojih rosnih 20 letih s svojo igro že izgleda kot izkušeni prvoligaški igralec. Žal se je v Varaždinu poškodoval Nejc Krabonja (gleženj) in njegov nastop proti Trimu v petek, 6. septembra, je pod vprašajem. Uroš Krstič Tenis • Mladinski ITF-turnir Korak naprej Tare Gorinšek lahko le še boljši. Najbolj veseli to, da so skoraj povsem lokalno obarvan tabor podprli številni donatorji in pripomogli k lažji izpeljavi tabora. In za konec še zmagovalna ekipa tabora, ki je skozi številne dejavnosti v štirih dneh nabrala največ točk. To je postala ekipa pod imenom Kaos v sestavi: Tjan Lebar, Maks Majhen, Anže Plohl, Zala Krajnc, Blaž Krabonja, Lava Dajčbauer, Aneja Meško in Tia Funtek. Naslednji večji projekt v ormoškem rokometnem klubu je organizacija mednarodnega turnirja za mlajše kategorije. Priprave so že v teku. Uroš Krstič V Domžalah se je zaključila serija treh mladinskih ITF-turnirjev, ki so se v zadnjih tednih zvrstili v Sloveniji. Na zadnjem je najboljše predstave med Slovenkami prikazala članica TK Terme Ptuj Tara Gorinšek. Med posameznicami se je varovanka trenerja Luka Hazdovca s štirimi zaporednimi zmagami prebila do polfinala, pri čemer je v četrtfi-nalu prepričljivo ugnala 3. nosilko, Romunko Vanesso Ioano Georgiano Popo Teiusanu. Uvrstitev v finale ji je preprečila 1. nosilka in kasnejša zmagovalka turnirja, Francozinja Nina Radovanovič. Tara je med dvojicami nastopila skupaj z Dubrovčanko Mio Rae Vičan. Kot 5. nosilki sta bili zelo uspešni, saj sta si prislužili nastop v finalu. V zanimivem in napetem obračunu sta bili na koncu vendarle uspešnejši tekmici iz Italije Chiara Girelli in Sofia Pizzoni, ki sta bili 3. nosilki. Slovenka in Hrvatica sta v master tie-breaku že vodili 8:6, Italijanki pa sta preobrnili rezultat do zmage 8:10. „Pri Tari je viden napredek v igri, Mladinski ITF-turnir v Domžalah, dekleta: 3. krog: Gorinšek (7.) - E. Milic 6:2, 6:2; četrtfinale: Gorinšek (7.) - Popa Teiusanu (Romunija, 3.) 6:2, 6:1; polfinale: Gorinšek (7.) - Radova-novic (Francija, 1.) 2:6, 4:6. Dvojice: četrtfinale: Gorinšek/Vican (5.) -Klevišar/Vukičevic (Slovenija/Hrvaška, 4.) 6:4, 6:0; polfinale: Gorinšek/Vican (5.) -Hrdinkova/Popa Teiusanu (Češka/ Romunija, 2.) b. b. finale: Gorinšek/Vican (5.) - Girel-li/Pizzoni (Italija, 3.) 7:6(6), 2:6, 8:10. zato rezultati niso presenečenje. V polfinalu posameznic je imela celo nekaj smole z manjšo poškodbo, sicer bi lahko ob odločnejšem nadaljevanju ugnala tudi 1. nosilko. Finalni obračun med dvojicami je šel zdaj v eno, nato v drugo smer, lahko bi slavila ena ali druga dvojica. Na koncu sta bili Italijanki vseeno močnejši," je dejal Luka Hazdovac. JM Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj, desno) je na turnirju v Domžalah dosegla lep mednarodni uspeh. 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 3. septembra 2019 Foto: Črtomir G ozn i k Podvinčanom je uspel odličen start v sezono, slavili so še drugič zapored. Nogomet • Lige MNZ Ptuj Podvinčani ostajajo 100 %, v ligah MNZ Ptuj brez enega samega remija 3. SNL - vzhod: Zrečani enostavno premočni REZULTATI 2. KROGA: Podvinci -Korotan Prevalje 3:0 (1:0), Videm -Zreče 0:2 (0:1), Šampion - Radgona 12:0 (5:0), Odranci - Kety Emmi Bistrica 3:0 (2:0), Avto Rajh Ljutomer - Šmartno 1928 2:2 (0:2), Dravinja -Veržej 8:0 (6:0). 1. DRAVINJA 2 2 0 0 10:1 6 2. PODVINCI 2 2 0 0 6:2 6 3. ZREČE 2 2 0 0 5:2 6 4. ŠAMPION 2 1 0 1 12:1 3 5. KETY EMMI BISTRICA 2 1 0 1 5:3 3 6. ODRANCI 2 1 0 1 4:3 3 7. VIDEM PRI PTUJU 2 1 0 1 1:2 3 8. VERŽEJ 2 1 0 1 3:9 3 9. RAJH LJUTOMER 2 0 1 1 4:5 1 10. ŠMARTNO 1928 2 0 1 1 4:5 1 11. KOR. PREVALJE 2 0 0 2 1:5 0 12. RADGONA 2 0 0 2 0:17 0 Podvinci - Korotan Prevalje 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Zajko (35.), 2:0 Zaj-ko (78.), 3:0 Čeh (92.). PODVINCI: Cajnko, Prahič, Lah (od 46. Ramšak), Kuserbanj, Svenšek, Anžel (od 60. Čeh), Zamuda Horvat (od 64. Zagoršek), Oman, Šegula (od 46. Orovič), Zajko (od 85. Jaušovec), Koren. Trener: Aleš Čeh. Opogumljeni z gostujočo zmago v 1. krogu so Podvinčani tudi prvo domače srečanje pred številnimi gledalci (250) začeli zelo podjetno. Trdim in fizično močnim tekmecem so že v uvodu vsilili močan ritem, kar je bil eden od osnovnih načrtov in taktičnih zamisli trenerja Aleša Čeha. Kljub temu je gostujoča ekipa nudila dober odpor, ki pa je padel v 35. minuti, ko je z izjemnim strelom s strani v polno zadel Jan Ziko Zajko - 1:0. V drugem delu so gostje pričakovano poskušali izenačiti, a so to počeli kar nekoliko »na silo«. S takšno igro so enkrat vseeno prišli v izrazito dobro pozicijo za dosego zadetka, a na zadovoljstvo domačih navijačev niso bili uspešni. Na drugi strani so imeli domačini nekaj več prostora, a predvsem Rok Koren ni bil pri strelu. Še pred napeto končnico so domačini »zapluli v mirnejše vode«, za kar je s svojim drugim zadetkom (žogo je spravil čez vratarja gostov) poskrbel Zajko - 2:0. Piko na i zmagi je postavil trener/igralec Aleš Čeh, ki je izkoristil odlično asistenco Jana Omana - 3:0. Aleš Čeh, trener Podvincev: »Fantje so znova dobro izpolnili vse zadane naloge, kar proti čvrsti ekipi Korotana sploh ni bilo enostavno. Pomembno je bilo, da smo zadeli še pred odhodom na odmor, naše vodstvo ob polčasu je bilo povsem zasluženo. Prednost smo znali v kritičnih trenutkih obdržati in ga nato povečati. Po dveh krogih imamo 100 % izkupiček, a se moramo vsi skupaj zavedati, da bo treba še naprej trdo delati, saj so vse ekipe v ligi zelo izenačene, zato se lahko stvari hitro obrnejo.« Videm - Zreče 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Jelenko (14.), 0:2 Zupanc Terglav (62., z 11 m). VIDEM: Klasinc, Antolič, Plajnšek (od 76. Ovčar), Zemljarič, Adedoja, Cafuta, Vajda, Lovenjak, Bajraj (od 62. Tement), Krajnc, Mohorko (od 62. Bračič). Trener: Robert Hojnik. Po uspešnem začetku in zmagi proti Šampionu Videmčani v drugem srečanju v sezoni pred domačimi navijači niso osvojili točk, premočna je bila ekipa Zreč. Gostje so za Videmčane skovali taktiko trde in agresivne igre v obrambi, v napadu pa so pretili zvečine iz prekinitev, pri čemer so bili zelo uspešni. Prvi gol na tekmi so zabili že v 14. minuti, ko je po podaji iz prostega strela s strani v sredini kazenskega prostora najbolje skočil Jakob Jelenko in z glavo zadel v polno - 0:1. Domačini se v soparnem vremenu niso najbolje znašli, predvsem v zaključkih akcij ni bilo igralca, ki bi soigralce s t. i. zadnjo podajo spravil v ugoden položaj za dosego zadetka. Na začetku drugega dela so si Videmčani vidno prizadevali za izenačenje, a so jih v tem naletu znova ustavili gostje. Po Antoličevem igranju z roko v kazenskem prostoru je sodnik Damjan Novarlič iz Maribora pokazal na belo točko, ki jo je v povišanje vodstva pretvoril Žan Zupanc Terglav - 0:2. Robert Hojnik, trener Vidma: »Z naše strani je bila tokrat to slaba predstava. Sicer smo imeli žogo veliko v svoji posesti, a so bili gostje izjemno disciplinirani pri branjenju in so onemogočili naše poskuse. Z dolgimi podajami v konico napada in iz prekinitev pa so bili Zrečani stalno nevarni, tako da je njihova zmaga zaslužena.« V 3. krogu bo Videm gostoval v Šmartnem, Podvinčani pa se odpravljajo na gostovanje v Veržej. ■ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Cirkulan so v derbiju kroga ugnali Markovčane in jih prehiteli na lestvici. Cirkulane - Markovci 3:1 (3:0); strelci: 1:0 Majcen (18.), 2:0 Štumberger (44.), 3:0 Štumberger (46.), 3:1 Murat (74.). CIRKULANE: Zajc, Orlač (od 79. Leskovar), Toplak, Zazic, Kajzer, Krajnc, Cesar (od 86. Kolednik), Majcen, Krajnc, Štumberger, Travnikar. Trener: Damjan Vogrinec. MARKOVCI: Starčič, Lončarič, Majcen, Krajnc, Klinc, Šuen (od 58. Zemljarič), Gril (od 46. Čeh), Murat, Vogrinec, Leben, Bezjak (od 88. Doliška). Trener: Jure Arsič. Super liga: Gerečji vasi v uvodu sezone še drugi derbi Tudi tokrat gledalci na tekmah Super lige niso bili razočarani, saj so skupno videli kar 23 zadetkov. Strelci so jih lepo razporedili, na tekmo so jih dosegli najmanj štiri in največ šest. Največ jih je padlo na Pra-gerskem, kjer so bili domačini v vodstvu že od 13. minute naprej, prednosti pa do konca srečanja niso več izpustili iz rok. Le zadetek manj so igralci dosegli v Apačah, kjer pa so na koncu daljšo potegnili gostje. Tudi v tem primeru je zmagala ekipa, ki je prva povedla, odločilen je bil konec prvega in začetek drugega polčasa, ko so gostje zadeli dvakrat. Bukovčani so proti gostom iz Poljčan iskali prvo zmago v sezoni, tudi povedli so, a nato jim te prednosti ni uspelo unovčiti. Vztrajni gostje so že do polčasa izid poravnali, ob koncu pa pripravili hladen tuš za domače navijače. Slednjim kljub vročini tokrat ni prijal ... Prenovljeno moštvo Gerečje vasi je gostilo novince v ligi iz Zavrča. Tudi v tem primeru ekipa, ki je prva povedla, ni osvojila točk. Goste je namreč v vodstvo že v 3. minuti popeljal Dario Bubek, a so domačini že do polčasa pripravili preobrat, ki so ga v nadaljevanju samo še potrdili. Znova je dva zadetka, tako kot v 1. krogu, dosegel Damjan Hertiš, s čimer je prvi strelec uvoda sezone. Derbi kroga je bil odigran v Cir-kulanah, kjer domačini pred več kot 200 zbranimi gledalci ambicioznim gostom niso privoščili veselja. Vajeti igre so v svoje roke prevzeli že na začetku, dokončno pa odpor gostov zlomili na samem začetku drugega polčasa, ko je Tomi Štum-berger s svojim drugim zadetkom na srečanju povedel svojo ekipo do neulovljive prednosti. REZULTATI 2. KROGA: Cirkulane - Markovci 3:1 (3:0); strelci: 1:0 Majcen (18.), 2:0 Štum-berger (44.), 3:0 Štumberger (46.), 3:1 Murat (74.); Bukovci - Boč Poljčane 1:3 (1:1); strelci: 1:0 Hebar (15.), 1:1 Škrabl (35.), 1:2 Jelovšek (82.), 1:3 Tič (87.). Rdeči karton: Hajšek (50., Boč, na klopi); Gerečja vas - Zavrč 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Bubek (3.), 1:1 Hertiš (32.), 2:1 Rozman (35., z 11 m), 3:1 Hertiš (51.); Apače - Stojnci 2:3 (0:1); strelci: 0:1 Ljubec (44.), 0:2 Leben (47.), 1:2 Košnik (64.), 1:3 Tašner (88. avto-gol), 2:3 Muršec (93.); Pragersko - Hajdina 4:2 (2:0); strelci: 1:0 Hajnc (13.), 2:0 Mohorko (40.), 2:1 Goričan (63.), 3:1 Kovačič (68.), 3:2 Muhič (80.), 4:2 Brumec (88.). 1. BOC POLJCANE 2. GEREČJA VAS 3.PRAGERSKO 4. CIRKULANE 5. MARKOVCI 6. STOJNCI 7. HAJDINA 8. BUKOVCI 9.ZAVRČ 10. APAČE 2 2 0 0 2 2 0 0 2 110 2 110 2 10 1 2 10 1 2 0 11 2 0 11 2 0 0 2 2 0 0 2 7:1 6 7:2 6 7:5 4 6:4 4 2:3 3 4:6 3 4:6 1 3:5 1 1:4 0 2:7 0 1. liga MNZ Ptuj: Pihler in Krajnc za zmagi svojih ekip zadela dvakrat Ormož je znova slabo začel sezono, v Grajeni je doživel drugi zaporedni poraz. Za domače je dvakrat zadel Thomas Pihler. Dva zadetka je v dresu Rogozni-ce dosegel tudi Alex Krajnc, tudi njegova ekipa je Tržcu zadala drugi zaporedni poraz. Najbolj izenačeno je bilo v Pod-lehniku, kjer je že vse kazalo na remi brez zadetkov, ko je žogo v lastno mrežo nesrečno poslal Matic Panič in osrečil domače privržence. Prepričljiva je bila Gorišnica, ki je novincem v ligi v enakomernih razmikih zabila tri gole. REZULTATI 2. KROGA: Grajena ANpro - Ormož 3:1 (0:0); strelci: 1:0 Pihler (51.), 2:0 Kramber-ger (65.), 3:0 Pihler (73.), 3:1 Šuen (80.). Rdeči karton: Petek (88., Grajena); Podlehnik - Središče 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Panič (88., avtogol); Rogoznica Slofin - Tržec 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Stanet (24.), 2:0 Rižnar (29.), 3:0 Krajnc (50.), 4:0 Krajnc (55.), 4:1 Pečnik (85., z 11 m); Gorišnica - Majšperk picerija Špajza 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Mar (10.), 2:0 Muršič (48.), 3:0 Kolar (86.). Prosta je bila ekipa Skorbe. 1. PODLEHNIK 2 2 0 0 5:2 6 2. SREDIŠČE 2 10 1 5:1 3 3. SKORBA 1 1 0 0 4:1 3 4. GORIŠNICA 1 1 0 0 3:0 3 5. ROGOZNICA SLOFIN 2 10 1 5:4 3 6. MAJŠPERK ŠPAJZA 2 10 1 3:4 3 7. GRAJENA ANPRO 2 10 1 3:6 3 8. TRŽEC 2 0 0 2 3:8 0 9. ORMOŽ 2 0 0 2 2:7 0 2. liga MNZ Ptuj: Hajdošani začeli s pravljično sedmico REZULTATI 1. KROGA: Slovenja vas SMS sanacija - Le-skovec 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Vrečar (59., z 11 m); Polskava avtop. Grobelnik - Op- lotnica 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Vindiš (37.), 2:0 Polajžar (45.), 2:1 Brusl (72.). Rdeča kartona: Ahej (39.), Golob (62., oba Oplotnica); Zgornja Polskava - Hajdoše 2:7 (1:4); streli: 0:1 Bauman (27.), 0:2 Šprah (33.), 0:3 Petrušič (34.), 1:3 Vaukner (37.), 1:4 Bauman (38.), 1:5 Tomič (54.), 1:6 Meznarič (61.), 1:7 Tomič (73.), 2:7 Furman (75.); Makole Bar Miha - Mladinec Lovrenc 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Brglez (22.), 1:1 Rojs (52.), 2:1 Pšajd (83., avtogol). 1. HAJDOŠE 1 1 0 0 7:2 3 2. MAKOLE BAR MIHA 1 1 0 0 2:1 3 3. POLSKAVA 1 1 0 0 2:1 3 4. SLOVENJA VAS 110 0 1:0 3 5. OPLOTNICA 10 0 1 1:2 0 6. LOVRENC 10 0 1 1:2 0 7. LESKOVEC 1 0 0 1 0:1 0 8. ZG. POLSKAVA 10 0 1 2:7 0 Jože Mohorič Veteranske lige MNZ Ptuj: za začetek najvišja zmaga Gorišnice VETERANI VZHOD + 35 REZULTATI 1. KROGA: Gorišnica - Leskovec 5:0, Borovci - Dornava 1:1, Zavrč-Cirkulane - Podvinci 1:5. Tekma Rogoznica Gostilna Muršič -Markovci bo odigrana 31. 10. Prosta je bila ekipa Grajene. VETERANI ZAHOD + 35 REZULTATI 1. KROGA: Pragersko - Mladinec Lovrenc 2:3, Hajdina -Spodnja Polskava 4:1, Gerečja vas - Podlehnik 2:1. Tekma Skorba - Tr-žec bo odigrana 18. 10. VETERANI + 40 REZULTATI 1. KROGA: Pohorje Oplotnica - Zgornja Polskava 1:0, Ormož - Majšperk 1:1, Hajdoše veterani - Videm pri Ptuju 3:3. Športni napovednik 25. Ptujski športni vikend Zavod za šport Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Športno zvezo Mestne občine Ptuj, Fundacijo za šport Republike Slovenije, klubi in društvi pripravlja Ptujski športni vikend. V štirih dneh se bo od četrtka do nedelje, 5. do 8. 9., zvrstilo veliko športno-rekreacij-skih dogodkov za vse vse generacije. Vrhunec dogajanja bo to soboto na Mestnem stadionu in v njegovi okolici. Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, člani PARI 1. KROGA, V TOREK, 3. 9., ob 17.00: Leskovec - Oplotnica, Markovci - Makole Bar Miha, Središče ob Dravi - Rogoznica Slofin, Slovenja vas SMS sanacija - Hajdoše, Podlehnik - Ormož, Polskava Avtop. Grobelnik - Mladinec Lovrenc; V SREDO, 4. 9., ob 17.00: Apače - Cirkulane, Skorba - Grajena Anpro, Stojnci - Zgornja Polskava, Bukovci - Gerečja vas, Hajdina - Videm pri Ptuju, Kety Emmi Bistrica - Gorišnica, Zavrč - Podvinci, Boč Poljčane - Pragersko, Majšperk Picerija Špajza - Tržec. Prosta je ekipa Drava Dakinda Ptuj. Pokal MNZ Ptuj, mladina PARI 1. KROGA, V TOREK, 3. 9., ob 17.00: Pragersko - Tržec, Hajdi-na Golgeter - Oplotnica, Podvinci - Bukovci-Gorišnica, Ormož - Videm pri Ptuju. Proste so ekipe Aluminij, Drava Dakinda Ptuj, Apače in Kety Emmi Bistrica. Veteranske lige MNZ Ptuj + 35 VZHOD PARI 2. KROGA, V ČETRTEK ob 18.00: Dornava - Rogoznica Gostilna Muršič, Grajena - Gorišnica; V PETEK ob 18.00: Markovci - Zavrč--Cirkulane, Leskovec - Borovci. Prosta je ekipa Podvinci. + 35 ZAHOD PARI 2. KROGA, V PETEK ob 18.00: Mladinec Lovrenc - Tržec, Podlehnik - Skorba, Spodnja Polskava - Gerečja vas, Pragersko -Hajdina. + 40 PARI 2. KROGA, V PETEK ob 18.00: Zgornja Polskava - Videm, Majšperk - Hajdoše veterani, Pohorje Oplotnica - Ormož. Jože Mohorič torek • 3- septembra 2019 Šport, pogovori, zanimivosti Štajerski IT Atletika • Žan Viher (AK Ptuj) »Aleš ni le moj trener, ampak tudi prijatelj in vzornik« Žan Viher je zelo nadarjen atlet, ki je v zadnjih letih v glavnem tekmoval v teku na 110 metrov in v skoku v daljino. V tej sezoni se je osredotočil na skok v daljino, v kateri - kot sam pravi - zelo uživa. Plod načrtnega treninga s trenerjem Alešem Bezjakom je članu Atletskega kluba Ptuj v tej sezoni prinesel lep rezul-tatski napredek, močno je izboljšal osebni rekord, postal je državni članski prvak, bil pa je tudi član slovenske reprezentance na ekipnem evropskem prvenstvu v Varaždinu. Vsi ti rezultati in uspehi dajejo Žanu dodaten zagon za trening, za prihodnost pa ima visoko postavljene športne cilje. »Rezultati na začetku * 1*1*11 v v v» niso bili bleščeči« Kdaj ste začeli trenirati atletiko, kako vam je takrat šlo in kako ste z leti napredovali? Ž. Viher: „Atletiko sem začel trenirati v petem razredu. Takrat me je v atletsko šolo povabila Mojca Gramc, ki je bila učiteljica športne vzgoje na naši šoli in kasneje tudi moja prva trenerka. Atletiko sem na začetku spoznaval skozi igro in že takrat kazal dobre rezultate na občinskih in tudi državnih tekmovanjih. V sedmem razredu sem stvar dvignil nivo višje in začel trenirati pri Alešu Bezjaku, ki je še danes moj trener. Moji rezultati v tistem obdobju niso bili tako blesteči, vendar sem v družbi najboljše ekipe vztrajal in ob začetku srednje šole naredil velik napredek. V tem obdobju sem nanizal nekaj rezultatov, na katere sem na svoji športni poti najbolj ponosen. Vendar pa še ni- Študent elektrotehnike, ki ima rad šport Katere stvari še radi počnete ob atletiki? Ž. Viher: „Sem študent elektrotehnike, tako da veliko časa zraven atletike posvetim tudi učenju. Veliko časa rad preživim v družbi prijateljev, s katerimi se velikokrat preizkusimo tudi v kakšnem drugem športu, kot so recimo odbojka, nogomet ali tenis." sem rekel zadnje besede, prepričan sem in verjamem, da najboljše šele pride." Kakšne rezultate ste dosegali v mlajših kategorijah in kaj je bil vaš največji uspeh? Ž. Viher: „Kot pionir sem najpogosteje tekmoval na mnogobojih, kjer se seštejejo rezultati več disciplin. Ker mi nobena disciplina ni bila tuja, sem se na državni ravni velikokrat uvrstil na oder za zmagovalce. Že ob koncu pionirskih let sem se najbolje znašel v teku čez ovire in skoku v daljino in v skoku osvojil peto mesto na mednarodnih igrah šolarjev, ki so takrat potekale v Avstraliji. S polno motivacije sem se preselil v mladinsko kategorijo in se resneje posvetil omenjenima disciplinama. V obeh sem postal večkratni državni in pokalni mladinski prvak. V teku čez ovire se mi je v teh letih dvakrat uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo za mladince, kjer sem prvič osvojil 20. in drugič 34. mesto. Ta dva dosežka štejem kot svoja največja uspeha do sedaj." Kakšne cilje ste imeli pred to sezono? Ž. Viher: „V sezono 2018/19 sem vstopil zelo skromno. Zaradi manjših težav s hrbtom in bolečino v stegenski mišici sem izpustil zimski del sezone. Ker sem se na glavni, poletni del sezone začel pripravljati kasneje in je vse potekalo dokaj hitro, sem si kot cilj zadal uspešno tekmovati na mitingu v Slovenski Bistrici, vsaj malo izboljšati osebni rekord, osvojiti katero medaljo na državnih prvenstvih in predvsem sebi dokazati, da še vedno zmorem. Lagal bi, če bi rekel, da nisem pomislil na doseg norme za evropsko prvenstvo za mlajše člane, vendar pa je bila to le tiha želja, s katero si nisem želel preveč beliti glave." Katere cilje ste izpolnili in katerih ne? Ž. Viher: „Miting v Slovenski Bistrici je bila moja druga tekma, delo pa sem opravil z odliko, saj sem z močno željo, dobro energijo, odličnimi pogoji in nepozabno podporo družine, prijateljev in celotne tribune opravil nekaj odličnih skokov. V drugi seriji je bilo še najbolj veselo, saj sem pristal pri 745 centimetrih in svoj osebni rekord izboljšal kar za 28 centimetrov! Med sezono sem v skoku v daljino postal državni prvak za člane in mlajše člane ter dodal še mlajši članski državni naslov v teku na 110 metrov z ovirami. Uvrstil sem se tudi v slovensko reprezentanco za ekipno evropsko prvenstvo (2. liga), ki je potekalo v Varaždinu. Če potegnem črto, sem vse svoje Foto: Črtomir Goznik Žan Viher (AK Ptuj): „Naslov članskega državnega prvaka sodi vsekakor med najboljše dosežke v moji karieri. Ker je to zame prvi naslov v tej kategoriji, pa mi vse skupaj pomeni še toliko več." glavne cilje izpolnil oz. še nadgradil. V naslednjo sezono se zato odpravljam z močno željo in motivacijo!" »Rekordni skok se mi je zdel drugačen, težko sem zadržal noge visoko« Kakšen je bil tisti rekordni skok v Slovenski Bistrici? Ž. Viher: „Miting v Slovenski Bistrici je eden izmed bolj priznanih mitingov v Sloveniji. Vsako leto se ga udeleži veliko atletov, tudi iz tujih držav. Na stadionu vedno vlada odlično vzdušje in tako je bilo tudi letos. Skozi celotno tekmo sem bil zelo sproščen in motiviran. V drugi seriji sem na krilih publike odlično odtekel zalet in odrinil na vso moč. Želel sem si, da se na semaforju izpiše rezultat okoli sedmih metrov, in ko sem ugotovil, da sem sedmim metrom dodal še 45 centimetrov, je bilo veselje nepopisno. Sam skok se mi je zdel zelo drugačen, saj sem v fazi njegovega zaključka težko zadržal noge visoko. Kasneje sem ugotovil, da je bilo vse to zaradi dolžine, ki je nisem bil vajen." Postali ste državni članski prvak v skoku v daljino. Kam sodi ta uspeh v vaši karieri? Ž. Viher: „Naslov članskega državnega prvaka sodi vsekakor med najboljše dosežke v moji karieri. Ker je to zame prvi naslov v tej kategoriji, pa mi vse skupaj pomeni še toliko več." Kakšni so vaši atletski cilji za prihodnost? Ž. Viher: „V prihajajoči sezoni je glavni cilj in načrt dodelati tehniko zaleta in odriva, izboljšati osebni rekord in postati bolj konstanten na teh dolžinah. Ker prihodnjo sezono v moji kategoriji ni večje tekme, si ponovno želim postati državni prvak v kategoriji članov in mlajših članov in temu dodati še kak dober dosežek. V letu 2021 pa je spet na sporedu evropsko prvenstvo za mlajše člane in uvrstitev na to tekmovanje je najvišje na seznamu mojih športnih želja." Vaš trener je Aleš Bezjak. Kako sodelujeta? Ž. Viher: „Aleš je moj trener že od sedmega razreda in do danes sva skupaj preživela ogromno. Mislim, da drug drugega poznava že zelo dobro, odnos, ki sva ga v vseh teh letih ustvarila, nama pri doseganju športnih ciljev močno pomaga. Vsak trening poteka v zelo sproščenem in dobrem vzdušju, saj ne samo mene, ampak celotno ekipo na tak ali drugačen način spravlja v dobro voljo. Je zelo odprta in komunikativna oseba, zato lahko nanj in na njegove modre nasvete računaš kadarkoli. Vsako fazo treninga in napake, ki jih opazi, pokomenti-rava in predelava ter skupaj poiščeva način, da jih odpraviva. Njegovo znanje o športu in predvsem atletiki je zelo široko in vesel sem, da se ob treniranju tudi veliko novega naučim. Delava dobro, kar se seveda kaže tudi na rezultatih. Vesel sem, da imam takšnega trenerja. Brez njega ne bi bil takšen, kot sem, zato sem mu za vse neizmerno hvaležen. Vselej rad poudarim, da Aleš ni le moj trener, je tudi moj dobri prijatelj, vzornik in človek, ki ga bom spoštoval vse življenje!" David Breznik ri-j-i^hii-j-i^n Vi» Najnakupi .si ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! [iMUM 14-delni set nožev - Harry Blackstone • izjemnoostrinoži • z dolgo življenjsko dobo • zelo kvalitetni • nelepljivivrhunskipremaz • setje primeren za darilo 49,00 € Organizator za čevlje - shoe rack (6 parov) • protizdrsna in moderna oblika • preprosto za uporabo • zavzame malo prostora • primernozavsetipeobutve • nastavljiv za odpiranja (4 pozicije) PRODAJNI HIT! 24,90 € Pasja steklenica za doziranje vode • sistem proti kapljanju • izdelano iz PE (brez BPA) • prostornina pribl.: 550 ml • sistem proti kapljanju • modernainfunkcionalna oblika 9,90 € Sesalec Vector z vodnim filtrom Thomas • močan 1520 Bi-Turbo motor • vodni filter, brez vrečk • enostavno se čisti • sesatekočine • filtrira zrak v vlažnih prostorih ... Easy paint pro -set za barvanje • valjček (širina valja: 16,5 cm, mere: 195x95x245 mm) • ozek valjček za robove • trikotna vogalna ščetka • roler stacker • pladenjza posodo GOURMETmaxx - posodice za shranjevanje hrane (2x komplet - 20 kosov) * temperaturna odpornost od -20°Cdo+120°C * primerneza pomivalnistroj, zamrzovalnik in mikrovalovno pečico - 29,90 € DAB+ Radio Veseljak • sprejemanjedigitalnih postaj • vedno z vami Radio Veseljak in druge postaje • brez motečega šumenja • visoka kakovostzvoka 39,90 € Ö OBIŠČITE NAS V TRGOVINI: Papirniški trg 17,1260 Ljubljana Polje *Akcijska ponudba velja 14 dni od izida edicije. www.najnakupi.si f & © @najnakupi 18 Štajerski Na sceni torek • 3-septembra 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Špadni fantje Ko zapojejo trije fantje in dekle Od krstnega nastopa ansambla pred desetimi leti se je v zasedbi Špadni fantje zamenjalo že nekaj članov. Danes ga sestavljajo Matej Šček (kontrabas, klaviature), njegov brat Tomaž (kitara), David Puc (harmonika, bas kitara) in Nina Kovšca (prvi vokal), ki se ji pri petju pridružijo tudi drugi člani ansambla. Z glasbo, ki jim sicer zelo veliko pomeni, se nihče od članov ansambla ne ukvarja profesionalno: Matej je strojnik v beto-narni, Tomaž skrbi za računalnike v Zavarovalnici Triglav, David je komercialist za gradbeno me- hanizacijo, Nina pa skrbi za sluh pacientov v bolnišnici v Šempetru pri Gorici. Vadijo enkrat tedensko, pred festivali pogosteje. Sedež imajo na Gradišču pri Vipavi, pri Mateju, kjer imajo svoj prostor za vaje. Pri izbiri imena Špadni fantje niso pomislili, da nihče, ki ni iz Vipavske doline, imena ne bo razumel. Špadni fant je ena od figur v Italijanski igri s kartami - briškuli, Primorci pa špadni fant rečejo lepemu in urejenemu fantu. Prvič so se z avtorsko pesmijo predstavili leta 2016 na festivalu v Števerjanu. Čez dve leti so na tem festivalu dosegli prvi vi- dnejši uspeh, postali so absolutni zmagovalci. Letos so bili polfina-listi festivala Slovenska polka in valček, na Vurberškem festivalu pa so prejeli nagrado strokovne komisije za večglasno petje -plaketo Jožeta Šifrarja. Uspešni so bili že na predizboru Vurber-škega festivala v Podnanosu, kjer jih je občinstvo proglasilo za najvšečnejši ansambel. Avtorji njihovih festivalskih skladb so Rok Švab, Fanika Požek in Ivan Sivec, preizkušeni pisci glasbe in besedil. Morda jih bodo v prihodnje začeli pisati sami. Ob na-rodno-zabavni glasbi igrajo tudi zabavno glasbo, saj se je treba prilagajati plesišču, pravijo. „V Sloveniji je veliko ansamblov s štirimi fantovskimi vokali in diatonično harmoniko. Mi imamo tudi ženski vokal. To nam omogoča širitev repertoarja, pa tudi pesmi drugače zazvenijo z ženskim vokalom med dvema ali tremi moškimi. Naša največja prednost pa je verjetno v samih naših vokalih, našli smo se pevci, katerih glasovi se skupaj lepo zlijejo, pobarvajo, da vse zveni, kot mora. Nastopamo, kamorkoli nas povabijo, če seveda čas dopušča. Špadni fantje imamo narodno-zabavno glasbo zelo radi, radi jo izvajamo in poslušamo. Zato si tudi želimo, da bi svojo interpretacijo pokazali na čim več odrih. Naš največji nastop, ki nam bo za vedno ostal v spominu, je bil lanski nastop na Noči Modrijanov v Celju. Prepevati s takimi glasbeniki pred večtisočglavo množico, je pač nekaj, kar si človek zapomni za vse življenje. Za glasbenike pa je vedno največja nagrada za dober nastop iskren aplavz občinstva," je glasbo Špadnih fantov predstavil Matej Šček. V slovensko narodno-zabavno glasbo se zadnja leta dodajajo stvari, ki niso iz tega žanra, preveč je novega, melodije so umetne, četudi je po eni strani to razumljivo, ker mora vsak ansambel po nečem izstopati, zlasti še mlajši iščejo izvirnost, drugačnost. „Narodno-zabavna glasba je ena sama, taka, kot je, je lepa. Izvir- nost je treba iskati morda drugje: v sporočilu besedila, všečni viži, lepem in ubranem petju, v doslednosti pri izvedbi itd.," pravijo Špadni fantje, ki so prepričani, da imajo festivali še vedno velik pomen pri razpoznavnosti vsakega ansambla. Festivali so tudi skoraj edino, kar se v Sloveniji dogaja na narodno-zabav-nem področju. „Ze samo zaradi tega, da gojimo to našo glasbo in jo prenašamo naprej, je treba festivalsko dogajanje podpirati. Vsaj za nas bodo festivali ostali vedno prva in najboljša reklama. Špadni fantje želimo še dolgo s svojo glasbo razveseljevati ljudi, saj v njej nadvse uživamo," so še povedali v prepričanju, da je slovenska narodno-zabavna glasba tako pomembna, da bi ji vsako leto namenili vsaj cel vikend. MG mm mm ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. MEJO KASTELIC - Svetovni prvaki Z. MARK ZEBRA-Fenomenalno 3. ARHIVA- Moje petke Zmagovalec meseca AVGUSTA: S.O.S. - Sexii bikini NARODNA l.Ans. ŠTRK - Stari jager Z. Ans.SMEH - Fina Nina 3. Petovi KVINTET - Samo. da vreme bo zdržalo Zmagovalec meseca AVGUSTA: Ans. ŠEPET-ha kožo pisao vK........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime In priimek: Naslov:_ Tal. številka: Foto: zasebni arhiv Ansambel Špadni fantje Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Vili Belšak je s stricem obiskoval tudi srečanja festivalskih ansamblov na Borlu, ki so potekala v prvem festivalskem desetletju in še pozneje. V začetnem obdobju ptujskega festivala so njegovi udeleženci veliko nastopali tudi zunaj Ptuja, zlasti še v Halozah, kjer je bil najpogosteje njihov gostitelj Tone Kmetec. Na enem od festivalov, obiskal ga je s partnerko Mileno, kasnejšo ženo, s sestro in njenim fantom, so se skupaj veselili festivalske nagrade. V prvih festivalskih letih so namreč organizatorji obiskovalce pogosto razveselili z lepimi nagradami. Vilijeva družba je na ta festival prišla tik pred njegovim začetkom, zato so se morali zadovoljiti s sedeži na različnih koncih festivalskega prostora na minori-tskem dvorišču. Že pred uradnim festivalskim žrebom so sami med seboj žrebali, kje bo kdo izmed četverice sedel. Viliju ni uspelo, da bi sedel poleg svojega dekleta, kar mu seveda ni bilo najbolj po godu. Med žrebanjem festivalskih nagrad za obiskovalce ni bil najbolj pozoren, ko je naenkrat na odru zagledal svoje dekle Mileno, ki se je razveselila električne kitare. Ves srečen ji je prišel naproti. Ker nihče ni bil glasbenik, sta jo že kmalu želela prodati. Za nakup se je sicer zanimal glasbenik Lojze Ličen, a mu je bila predraga. Pa je ostala doma. Kako prav sta se takrat odločila, da je nista na silo prodajala, se je pokazalo ob njuni poroki. Z njo sta na koncu plačala glasbenike, ki so jima igrali na poroki, ker so potrebovali električno kitaro. Kitaro sta tako zamenjala za poročni ples, saj bi si sicer stežka privoščila ansambel, da bi jima igral celo noč. Vsa leta sta z ženo Mileno redno prihajala na ptujski festival in uživala v novih valčkih in polkah. Četudi se je z njunim življenjem usoda pred dvema letoma kruto poigrala, od takrat je Milena na invalidskem vozičku, skušata čim bolj polno živeti, sedaj tudi v okviru dejavnosti v društvu pa-raplegikov. Zagotovo pa bi objela ves svet, če bi Milena ponovno shodila. Narodno-zabavna glasba je v Belšakovi družini doma že od nek- daj. Vili je zelo ponosen na svoje nečake, sinove brata Andreja, ki igrajo v znanem narodno-zabav-nem ansamblu Bratje Belšak: Peter (klarinet), Marko (harmonika) in Andrej (trobenta). Majda Goznik Foto: Črtomir Goznik Vili Belšak: „Ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe se bova z ženo Mileno vedno zelo rada spominjala." Hrastovec, Ptuj • Iz zakladnice spominov ptujskega festivala NZG Festivalsko kitaro zamenjala za poročni ples Med obiskovalci 50., jubilejnega festivala bomo zagotovo srečali tudi Vilija Belšaka iz Hrastovca v občini Zavrč, ki z ženo Mileno živi v bližini nekdanje počitniške hiše nepozabnega glasbenika Toneta Kmetca; tam se je leta 1968 tudi porodila ideja o ptujskem festivalu. Tržec • Novo gasilsko vozilo Vrednost: 300.000 evrov Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Tržec je s pomočjo občine Videm pristopilo k nakupu novega gasilskega vozila. Nabavili bodo sodobno gasilsko avtomobilsko cisterno za okoli 300.000 evrov. Občina Videm bo za nakup vozila v treh letih pri- dati. Sedaj je v nadgradnji v Gornji Radgoni. Načrtu-spevala blizu 200 tisočakov. „Pokrili bomo dve tretji- jemo, da bi novo in sodobno opremljeno gasilsko ni vrednosti nakupa, preostalo tretjino pa društvo," avtocisterno namenu predali v sredini letošnjega deje povedal videmski župan Branko Marinič in dodal, cembra," je dejal župan Marinič in dodal, da so letos da je občina letos za nakup vozila primaknila 56.000 zaključili tudi financiranje novega gasilskega vozila evrov. V prihodnjih dveh letih jo čakata še dva obro- za PGD Leskovec. Za ta namen je občina iz proraču-ka po 69.000 evrov. „Podvozje vozila so že pripeljali na nakazala 26.000 evrov. v gasilski dom v Tržcu, kjer si ga je bilo možno ogle- MZ Foto: MZ Gasilsko avtomobilsko cisterno bodo gasilci PGD Tržec predvidoma dobili do konca leta. torek • 3. septembra 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK ričet (brez mesa), juha, pleskavice, telečja obara, ajdovi sataraš z jajci, ciganska pečenka, goveja juha, pečena juha, kuhana jabolčna pogača s lepinje, solata žganci, kompot endivija v solati, kuhan krompir, svinjska rebra, pečen govedina, dušeno snegom s koruzo in jabolčna pita sladoled krompir, solata, sladko zelje, sadje paradižnikom, sadje rulada Sveža solata s paradižnikom in koruzo Sestavine: krožnik na tanke rezine zrezanih jabolk, pest sladkorja z limonino lupino, 7 dag rozin, žlica ruma; krhko testo: 28 dag moke, 14 dag masla, 2 žlici vina, 7 dag zmletih mandeljnov, jajce; sneg dveh beljakov, 10 dag sladkorja. Jabolk potresemo s sladkorjem, pridenemo rozine, poškropimo z rumom, premešamo in postavimo za dve uri na hladno. Iz naštetih setavin zamesimo krhko testo in ga za pol ure damo v hladilnik. Nato ga razvajamo in položimo v pekač, obložen s papirjem za peko, po njem potresemo pripravljena jabolka in spečemo. Po pečeni pogači zravnamo trd sneg iz beljakov in sladkorja in vrnemo za nekaj minut v pečico, da sneg spremeni barvo. Sestavine: 2 konzervi sladke koruze, 500 g paradižnika, 1 večji korenček, 1 manjša rdeča paprika, 2 mladi čebuli, vključno z zelenim delom, pest sveže bazilike; preliv: sveže iztisnjen sok 1 limone (približno 2-3je-dilne žlice), 2 jedilni žlici olivnega olja, 1 jedilna žlica agavinega sirupa (ali medu), ščep suhega timijana, sol in poper po okusu. Koruzo iz konzerve odcedimo. Zelenjavo operemo, papriki odstranimo semena, korenje olupimo, čebuli odstranimo koreninice. Papriko in paradižnik narežemo na manjše koščke, čebulo narežemo na kolobarčke, korenje razpolovimo po dolžini, če je debelejše, in narežemo na (pol)kolobarje. Baziliko grobo nasekljamo. Vse sestavine damo v primerno veliko skledo, nato se lotimo preliva. V manjšo skodelico izmerimo vse sestavine za preliv in dobro premešamo. Količine prilagodimo svojemu okusu. S pripravljenim prelivom prelijemo zelenjavo in dobro premešamo. Solato pustimo stati na sobni temperaturi vsaj pol ure, da se okusi dobro premešajo med seboj. Tako bo še bolj okusna. Zeleni nasveti Se jezite, ker so v plodovih paradižnika trdi deli in je zgornji del in nedozorel? Mnogi se letos še bolj kot v preteklih letih jezite, ker plodovi ne dozorevajo prav, kot mi opišete. To pomeni, da ostaja del ob peclju zelen, rumen, predvsem pa trd. Pogosto je to res del sortnega opisa, a to velja pri zelo redkih sortah (samo za volo-vsko srce) in še redkejših hibridih. Prav tako mnogi tarnate, da je v mesu paradižnika veliko trdih, belih kosov, ki se ne omehčajo. Oboje ima isti vzrok, do plodov ne pride dovolj kalija. Ni nujno, da ga manjka v zemlji, najpogosteje pa ga, posebej na peščenih delih Ptujskega in Dravskega polja. Pogosteje pa je to posledica preveč gnojenja, posebej z gnojem, nepravilnega namakanja, ko ima rastlina enkrat na razpolago preveč vode, potem pa je naslednje namakanje prepozno in vode manjka. Tudi viški fosforja v tleh, kar je značilno za večino vrtnarskih površin, povzročajo, da se v rastline slabše sprejema kalij. Poleg tega se vsi zavedate, da je v takem spremenljivem poletnem vremenu treba dodajati kalcij. Veliko receptov imate, eni so smiselni, drugi niso, a vsak višek kalcija pomeni, da rastlina sprejema še manj kalija. Letos se je vsemu opisanemu pridružil še hladen maj, tako se korenine plodovkam niso razvile dovolj in je zato sprejem hranil še bolj pester in nepravilen. Ker imajo mnogi številne izgovore, da delajo vse prav in da se to ne dogaja na vseh rastlinah, naj povem še nekaj, na kar vsi redno pozabljate. Različne sorte so različno občutljive na razne motnje v okolju. Ene zbolijo prej, druge kasneje. Ene kažejo znamenja različnih pomanjkanj prej, druge kasneje. Nič drugače ni z znamenji pomanjkanja kalija. A vedite, da manjka vsem, le ene vam to prej pokažejo. Zato veljajo ukrepi za vse vrtnine na vrtu. Pomanjkanje kalija pomeni tudi slabši okus, manj koristnih snovi v rastlini in tudi več težav s sprejemom, predvsem z varčevanjem z vodo v rastlini. Torej, kakšna je rešitev? Priznam, malo pozno je zdaj, a mogoče si zapomnite za drugo leto. Najprej veljajo osnove, dob- ro pripravljena zemlja, predvsem zelo zmerno gnojenje. Sama bi dala paradižniku največ 1,5 l/m2 govejega in konjskega gnoja, 1 l/ m2 prašičjega gnoja in največ, res največ 0,3 l/m2 gnoja perutnine ali ovc. Od kupljenih gnojil velja, da jih uporabite največ 60 % priporočenega odmerka. Pri tem pa dodate v tla po vsem vrtu, ne samo paradižniku, 20 dkg/10 m2 kalijevega sulfata. V poletni vročini uporabljajte še listna gnojila, ki vsebujejo kalij (mogoče tudi aminokisline ali alge), izmenično s kalcijevimi. Ne dodajate kalcija v tla, saj tam prepreči sprejem kalija v rastline, ampak samo preko listov - foliarno, in to izmenično s kalijem. Plodovke naj imajo obvezno pokrita tla. Uporabite lahko naravne zastirke, pokošeno travo, slamo, ovčjo volno, zastirko iz miskanta ... Tako bodo korenine na hladnem, vlage bo več in bodo lažje opravljale svojo funkcijo. Poleg tega v dnevih, ko temperature presegajo 30 oC, namakajte vsak dan, a z manjšimi količinami vode, ne izpuščajte namakanja, kadar je napovedan dež, lahko pa znižate količino vode za namakanje. In ko smo pri Foto: Miša Pušenjak Rumeni, trdi deli na zgornjem delu ploda: značilno pomanjkanje kalija. namakanju, napačno namakanje je vzrok še za naslednji pojav, ki mnoge jezi. Pokanje plodov Pokanje plodov paradižnika ima veliko vzrokov. Naj začnem s pomladnimi nizkimi temperaturami, zaradi katerih so bili prvi plodovi spodaj razpokani, črni, čudni ... Te deformacije plodov povzročijo temperature pod 15 oC, ki trajajo nekaj ur. Takoj ko ima paradižnik prve prave liste dovolj velike, je že možna taka poškodba, saj ima v rastnem vršičku že nastavljene cvetove. Poleti so te deformacije možne zaradi previsokih temperatur, a običajno gre za čudne spodnje dele plodov, mogoče manjkajo deli plodov ali pa se celo razvijejo razni izrastki na plodovih. Razpoke okoli peclja, ki so lahko krožne ali vzdolžne, pa so posledica nepravilnega namakanja. Običajno so tudi v zvezi s pomanjkanjem kalija. Nastanejo, ker kožica plodov ni dovolj elastična, je krhka. Predvsem pa zato, ker ob nepravilnem, neenakomernem zalivanju pride v plod naenkrat večja količina vode, prej pa je bilo vode premalo. Ker take težave povzročajo tudi viški dušika v tleh, je seveda na prvem mestu pravilno, zmerno gnojenje, na drugem zastir-ke in senčenje rastlinjakov, predvsem pa spet pravilno namakanje. Ko so temperature pod 30 oC, lahko namakate dva- do trikrat tedensko z večjimi obroki vode. Ko pa se dvignejo nad 30 oC, v rastlinjakih pa je to seveda celo poletje, je treba namakati vsak dan. Zvijanje listov mnoge moti Za konec pa še en pojav, ki mnoge moti. Proti temu težko ukrepamo in tudi ni smiselno. Zvijanje listov je posledica močnega sončnega obsevanja. Rastline se tako branijo pred močnim izhlapevanjem vode. Ne trgajte listov, saj so »tovarna« hrane za plodove. Tudi zviti opravljajo svojo funkcijo. Lahko pomagate rastlinam z uporabo aminokislinskih pripravkov, občasno z listnim gnojenjem z magnezijem, a tudi če se listi zvijajo naprej, ni nič narobe. Mnoge nepravilnosti na rastlinah povzročajo zunanji dejavniki. Vsi ti pojavi so manjši, če poskrbimo za zdravo, ne preg-nojeno, vedno rahlo in vlažno zemljo. Včasih pa se manjšim nepravilnostim pač ne da izogniti. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 3. septembra 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (19) > «t* V* Molde, Norveška Prepoznam besede, a kljub temu se ne morem odločiti, katerega izmed slovanskih jezikov govorita. Ko pristopim bližje, nejeverno ugotovim, da par pred mano, po narečju sodeč, prihaja iz Primorske. In ne samo to. Tukaj sta skupaj s celim avtobusom Slovencev! V občini Molde, ki je le malenkost večja od Ptuja, srečam skupino domačih turistov, ki se že dva tedna prevaža gor in dol po Norveški. Njihova simpatična vodička Nina me priključi vodenemu ogledu mesta, tako enkrat za spremembo spoznavam svet v znanemu »okolju«. Prepričana sem, da na svojo roko kraja ne bi mogla spoznati bolje. Sprehajamo se po mestnih zemljiščih, stisnjenimi med fjorde, ko nam pripoveduje o norveški kulturi in njeni zgodovini. Pouči nas o učinkih Zalivskega toka, ki je vzrok temu, da je mesto kljub svoji geografski širini nadpovprečno toplo. Tudi zaradi toplega vetra, imenovanega fen, ki piha iz gorskih pobočij, so zime še posebej blage. Tako so zimski dnevi, ko se temperatura dvigne Foto: Mateja Toplak do 10, celo 15 stopinj Celzija, nekaj običajnega. Temperatura po navadi ne pade pod ničlo, zime so tako veliko toplejše kot pri nas. Domiselno lokacijo mesta namreč varujejo še hribi, gore in gorski otoki, kar prispeva k nenavadno bogato razvitemu rastlinskemu življenju. Tukaj najdemo tako javor, kostanj, hrast, lipo, bukev in druga drevesa, ki so značilna za območja, bliže ekvatorju. Mestece je kot nalašč za tiste, ki se bojimo mrzle norveške zime. Ne samo jaz, s tem se je strinjal cel slovenski avtobus, verjamem pa, da bi podobno porekli tudi domačini. Newark • Evropska žonglerska konvencija 2019 Na enem mestu več kot 4000 žonglerjev Avgusta je v mestu Newark v Angliji potekala vsakoletna, tokrat že 42. evropska žonglerska konvencija (EJC). Udeležili smo se je tudi animatorji Rekreacijsko-ustvarjalnega društva Eleja Gašper in Miha Malek ter Doroteja Terbovšek. Po podatkih organizatorjev se nas je v dobrem tednu zbralo okrog 4.000 žonglerjev in žonglerk iz Evrope. Slovenijo je letos zastopalo kar 11 cirkusantov. EJC je eno največjih družabnih srečanj žonglerjev, letalcev, hulahoperjev, umetnikov vrtenja, ekstremnih monociklistov, pokalcev z biči in metalcev nožev - festival talenta in spretnosti, pa tudi zabave in sprostitve. Začetek konvencije je zmeraj zelo zanimiv in pester, saj se v paradi množica žonglerjev in žonglerk sprehodi po ulicah mesta. Z dvonadstropnimi avtobusi, kar je za Anglijo zelo značilno, smo se za nas po »napačni strani ceste« odpeljali v najbližje mesto Newark. Ljudje so nas toplo pozdravljali in sprejeli. Ker Gašper in Miha ne moreta priti nikamor, ne da bi kaj prinesla oz. naredila, sta otroke razveselila s figuricami iz modelir-nih balonov. V času konvencije smo spoznali veliko novih žonglerskih in cirku- ških veščin. Nekateri smo se prvič poskušali peljati z monociklom, poskušali rokovati s kavbojsko pištolo, drugi so pokali z bičem ter s sekirami in noži zadevali tarče. Postavljenih je bilo veliko manjših cirkuških šotorov, kjer so se izvajale različne cirkuške delavnice (žongli-ranje, hoja po vrvi, akrobatika ...) in so se spletala nova poznanstva. Vsak večer so nas različni artisti navduševali na predstavah, ki smo si jih z veseljem ogledali. Doroteja Terbovšek SLIKOVNA KRIŽANKA OKORNI? KAKOR SE VZAME ••• prebivalka našega mesta v bližini meje z italijo največje mesto dalmacije izbrana družba zadebe-lina.ki nastane pri fizičnem delu alja tkačev džezovski pianist king cole človek, ki počasi, težko hodi nemški pisatelj bruno) slikarka bresčak ameriški igralec wallach papežev pristaš v sr. veku literarno delo otok vzhodno od hvara brusilec jeklenih izdelkov kirurg in aktivist brecelj rokovnjač ameriški džezovski glasbenik evans pivu cesen crn ptič pevec sl.smuc. skakalka (maja) silicij monaski knez, mož grace kelly prebivalec polarnih dežel NORDIJSKI IZRAZ ZASMUCl debela palica orestova sestra vgrski mitologiji čapkova drama mišična bula vzdevek igralca poliča grški poveljnik pred trojo lojze dolinar lovro kuhar avstrijska tiskovna agencija star naziv za plug oborožene sile države boja-zljivec pasček plitvejša kotanja s stoječo vodo obdobje mezozoika afthea-losko odkritje mesto v notranji dalmaciji žival, ki leta angle plemi: naslov :Ski ski ROBERT BEDFORD železniška kompozicija ossip zadkine barva igralnih kart temni del dneva revna mestna četrt ameriški igralec (charlton; BENHUII) josip ogrinec pritok donave v nemčiji žuželka z želom občutek zoprnosti, mržnje; odpor korito, po katerem je speljana voda domlina nesoglasje izrazimo, ko vihamo? slap pri jezerskem Gornja Radgona • Na Agri so predstavili VR aplikacijo o čebelarstvu Prvi virtualni čebelnjak na svetu Čebelarska zveza Slovenje, Šolski center Celje in Medijska produkcija Almedia so razvili aplikacijo, s pomočjo katere uporabnik vstopi v navidezni čebelnjak, poln čebeljih panjev, in v njem počne vse, kar v realnem svetu počne pravi čebelar. Čebelarjenje z VR se imenuje pilotni projekt, ki se ga je lotila Čebelarska zveza Slovenije skupaj Šolskim centrom Celje in podjetjem Medijska produkcija Almedia. Razvili so virtualno aplikacijo o čebelarstvu, pri kateri uporabnik s pomočjo virtualne tehnike in VR-o-čal vstopi v čebelnjak, poln čebeljih panjev, in v njem počne vse, kar v realnem svetu počne pravi čebelar. Številni radovedneži so aplikacijo preizkusili v napihljivem čebelnjaku na razstavnem prostoru ČZS, njen delček pa si je mogoče ogledati tudi na youtube kanalu: https://youtu.be/KkAtRXBgpuU. Da je Čebelarska zveza Slovenije znova dokazala, da je treba stopiti preko navideznih meja, ki jih ljudje marsikdaj postavljajo, je ponosen njen predsednik Boštjan Noč, državna sekretarka Tanja Strniša pa je prepričana, da morajo tudi tradicionalne panoge slediti razvoju, ki ga ponuja digitalizacija. Slovenija je po njenem prva svetovana sila čebelarstva in med drugim zaslužna, da se bodo v novi finančni perspektivi sredstva za čebelarstvo pomembno povečala. SD Foto: Agra Odslej je čebelarjenje mogoče tudi u virtualnem svetu. KOLOFON APITZ, Bruno - nemški pisatelj, AVERZIJA - občutek zoprnosti, mržnje, DAIMONION - po Sokratu notranji glas, ki človeku narekuje etično ravnanje, GVELF - pristaš papeževe politike v srednjeveški Italiji, usmerjene proti cesarju Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 3. septembra 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Prireditvenik Kdo sponzorira naš časopis O podjetjih, ki v naši državi prodajajo farmacevtske izdelke - pa naj bodo ti za ljudi, živali ali za rože na vašem vrtu - nimam dobrega mnenja. Pa ne zato, ker bi jim očital nestrokovnost. Nasprotno: tako strokovni so, da nas znajo zmeraj znova prepričati in navdušiti za to, da danes pa zares potrebujem to ali ono zdravilo, ker bo brez tega naše življenje nekakovostno. Ponujajo izdelke za ženske težave (no, ti izdelki me osebno ne ganejo ne vem kako, a ob njih pomislim na vse ženske v naši rodbini, ki jim res želim veliko zdravja in čim manj gubic okrog oči, pa pomarančne kože, pa strij, pa halluxa valgusa ...), pa seveda za moške - od glave (saj veste - pleša; nekateri moški se bojijo za vsak las, ki zapusti noro glavo) do pete (ki so včasih res razpokane), pa seveda tisto vmes (kjer je zelo občutljiv del moškega organizma; no, dokler je še občutljiv, je v redu, ko pa postane nekajcentimetrsko slepo črevo, pa priskoči na pomoč 4 4 farmacija). Prodajalci tovrstnih farmacevtskih izdelkov so zelo spretni, hitro zaznajo, na katero struno bren-kniti in kam se vriniti, da bo učinek največji. Oni dan pa sem opazil, da so se vtihotapili v Štajerski tednik. Prodati nam želijo raznorazna zdravila, zlasti proti povišanemu pritisku. In kako to najučinkoviteje storiti? Tako, da nam dvignejo krvni tlak. Evo - samo nekaj primerov - kar po vrsti od prve k ^^^^^ do zadnje strani. Otroci gredo v šolo, šolske poti pa so še vedno nevarne. Le kako se bodo počutili starši tam do junija? S tabletami mogoče malo bolje. Stran 2: v Strnišču želijo nekaj deset metrov od vasi zgraditi industrijsko cono. Mislite, da ni to ljudem dvignilo tlaka? V Vičancih država ne najde časa, da bi sanirala tamkajšnje plazove, ki nastajajo zaradi opuščenega rudnika. Tabletka ali dve - pa sicer ne bo bolje s plazom, ampak bo ljudem bolj vseeno. Kaj mislite, kako je preživel počitnice ravnatelj ptujskega šolskega centra, ko se je na njihovo parkirišče z avtodomom naselil nemški turist, pa ga ptujski občini v treh mesecih ni uspelo odstraniti? Oto je najbrž bil na apaurinih (ali na šilčku vsako jutro?), na občini pa na viagri (ker se jim je očitno tri mesece jebalo). In tako bi lahko šli lepo od članka do članka. Če to ni zahrbtna dejavnost farmacevtskih prodajalcev, potem jaz nisem ... Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 2 8 5 1 8 9 3 5 5 1 8 1 9 9 4 3 2 4 8 6 9 6 3 2 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€€ O Bik ¥¥¥ ©© € OOO Dvojčka ¥¥¥ ©© € OO Rak ¥ ©©© €€ O Lev ¥¥¥ © €€ OOO Devica ¥¥ ©©© € OOO Tehtnica ¥ ©© €€€ OO Škorpijon ¥¥ ©©© € OO Strelec ¥¥¥ ©© €€€ O Kozorog ¥ ©©© € OOO Vodnar ¥¥ ©©© €€€ O Ribi ¥¥ © OOO Torek, 3. september 18:00 Ptuj, Športna dvorana Mladika, Okrogla miza Šport v Mestni občini Ptuj, predstavitev Ptujskega športnega vikenda 19:00 Majšperk, športni park, 23. praznik občine Majšperk, Tečem zase Četrtek, 5. september 10:00 Polenšak, Letno srečanje kolesarjev PZDU Spodnje Podravje 16:00 Ptuj, Golf igrišče, Mlinska cesta 13, in Dom krajanov dr. Jožeta Potrča, Ptujski športni vikend, Footgolf -tekmovanje in balinanje 18:00 Sestrže, dom krajanov, 23. praznik občine Majšperk, Turnir v šahu 20:00 Ptuj, CID, Osojnikova ul., Jazz v CIDu, koncert Don Menza Quartet Petek, 6. september 16:00 Korenjak, 10. obmejno srečanje na Korenjaku, večer ljudskega petja 16:00 Ptuj, Terme Ptuj, teniška igrišča, Ptujski športni vikend, tenis, tekmovanje v tenisu v naključnih parih 17:00 Cirkulane, Bar Marinka, Piknik Društva rejcev drobnice Haloze, pregled minulega dela, uspešno izpeljan ovčje-kozji bal 17:00 Ptujska Gora, igrišče, 23. praznik občine Majšperk, Tek po Ptujski Gori 18:00 Salon umetnosti, Prešernova 1, Ptuj, Ptuj - najlepši, odprtje razstave 19:00 Sestrže, dom krajanov, 23. praznik občine Majšperk, Pohod po obronkih Sestrž 20:00 Lenart, Dom kulture, komedija Petelinji zajtrk Mestni kino Ptuj Sreda, 4. september: 20:00 Beli vran. Četrtek, 5. september: 20:00 Bolečina in slava. Petek, 6. september: 17:00 Zmajček Tabaluga; 19:00 Bolečina in slava; 21:00 Tisto: drugo poglavje. I GLASBO DO SRCA Velja za teden od 3. do 9 1 znak - slabo, 2 znaka ■ Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog septembra 2019 - dobro, 3 znaki - odlično Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2it. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? np i Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 9. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Klemen Kaučič, Ormož. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! pa veselo na delo! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 3. septembra 2019 m Na grad RradioPTUI / '' ¿Hfcgčje uspeSnift vseh časov Sjajerski DNU jCJ^fWAJSh»*, jOa^Sis^,^ ... UvpleSeMC^ Cena: 12 EUR (9,5 % DDV v znesku 1.04 EUR je v ceni) Prodajna mesta vstopnic so: bar Sandra, Spunlja bar in trgovina Špic, Markova okrepčevalnica Darinka, JurŠinci Posebno presenečenje-^ -i brezplačni sladoledi Leone^ pevski sladoledi ki Z, T P^jetielnplan^tsP0^3 zabavo ter nrod,' , P kmk ,n rer prodaja pl,na in Merfi!, bar(blVS"a^tdka<<)i2p™ ircjr PTUJ ^ 9.9.2019 /malta V ponedeljek, 9.9.2019 se dobimo na Ptuju, ob uri res pravi! SAD Torej ob 19.30 uri, se pridružite zabavi! Skozi Sončni park ali Dominikanski samostan Vas popeljem po svoji prehojeni poti! Ker potje kar dolga, si vzemite čas! Na cilju Vas čaka majhen kolaček, ob njem pa kozarček slastne pijače. MARIBOR i' SOBOTA ' —. -^PTiSl NOVI SAD MURSKA SOBOTA ' --------"^POSTOJNA NEW YORK 9.9.2009 Vabimo vas na 10. Obmejno srečanje na Korenjaku v občini Zavrč. Prireditev bo potekala dva dneva, in sicer v petek, 6. septembra, ob 16. uri bo Večer ljudskega petja, nastopajo pevci z obeh strani državne meje. Pričetek z mašo. V soboto, 7. septembra, bo od 10. ure naprejpotekal zabavni program, druženje ob dobri hrani in pijači. Nastopili bodo znani izvajalci narodno-zabavne glasbe z obeh strani meja. Vljudno vas vabimo, da se udeležite našega srečanja, posebno še tisti, ki živite kje drugje in radi obiščete Haloze. like* Lepi spomini ne bledijo! ■ MM IZ VSEBINE ««■UMTSM? Lm.fl* Bbnatp PrMUrt Im.n Ji aiLivMeA Qwnfttt Ha mit a nima |ilna 1 ti pito BnmAD*5KgmrrjEviiacmiFTtw Za zdravo pitno * vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor S SIJf KOM FILM OK ¿KS PTOJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! - JS^iH^'™ S3 Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena Izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ( torek • 3. septembra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 00:00 Video strani 08:00 Kmečki praznik na Destrniku 09:30 Gostilna pr' Francef 10:30 Se še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Itaiijanska trgovina - v živo 18:00 Dalmatinski večer v Majšperku 20:00 Destrnik - oddaje iz preteklosti 21:30 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani Mali oglasi PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani VifWW.Siptv.Si 00:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine H ajdi na 10:00 Oddaja iz občine Starše 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 19:15 GolAvt - športna oddaja 20:00 Srečanje gasilskih prijateljev 21:00 Kronika iz občine H ajdi na 22:10 Sreda v sredo 23:00 Video Strani 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:3Q Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani :DO Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 19:15 GolAvt — Športna oddaja 20:00 Oddaja iz občine Dornava 21 Glasbena oddaja Uredrtii[vS:d^^ llW ^200RNAVA; 2Z: oo utrip iz Ormoža kontski: 02 754 0033; 041 618 044; wvwGiptv.si 23:00 Video Strani Marfoeling: MRgamariceling d.o.p.; 02 749 34 27; 031 B27 340 program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si akustični koncert grad vurberk 13. september 2019 F&Ailmitt. IwmSß m STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ZARADI povečanega obsega dela zaposlijo za redno delovno razmerje kuharja-picopeka. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM okrog 450 kg grozdja: rumeni muškat in otonel ter okrog 700 kg mešanega grozdja: sovinjon, beli pinot in ši-pon. Tel. 031 311 017. PRODAM grozdje beli pinot od 500 do 1000 kg. Tel. 041 462 171. PRODAM 400 kg suhe luščene koruze. Tel. 02 777 89 11. KUPIM dva prašiča (moški spol) od 160 do 180 kg, krmljena z domačo rejo. Tel. 040 285 838. PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 888 266. NESNICE, rjave, v 21. tednu, v začetku nesnosti, prodajamo, in piščance, bele, 4-tedenske, težke 1,20 kg. Naročila po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM grozdje rumeni muškat, cena po dogovoru. Tel. 070 804 668 ali 070 359 309. PRODAM teličko simentalko, staro 10 dni, in teličko, staro 5 mesecev. Tel. 070 250 441. PRODAM 30 arov gozda v Veliki Varnici v občini Videm. Tel. 051 205 416. NEPREMIČNINE PRODAM gradbeno parcelo v Čufarjevi na Ptuju. Tel. 051 545 264. Ko se posloviš, zbledijo slike in izginejo bolečine. Ostanejo le spomini na čudovite dni življenja ... ZAHVALA Ob boleči izgubi Angele Kekec Veljovic Z MESTNEGA VRHA 62 *1. 5. 1935 f 23. 8. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in prispevke ter nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka UKC Maribor in internega ter PBZ oddelka SB dr. Jožeta Potrča Ptuj kot tudi osebju enote DU Ptuj Juršinci za potrpežljivo oskrbo. P. Milanu Kosu hvala za opravljen obred, Ptujskemu kvartetu za odpete žalostinke, godbeniku in podjetju Javne službe Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Vsem iskrena hvala. Njeni najbližji Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d I i b.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le ugasne luč življenja. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in pramame Frančiške Muršič IZ FORMINA 26 se s hvaležnostjo zahvaljujemo gospodu župniku za opravljeno mašo zadušnico in cerkveni pogreb, g. Vinku Golobu, gospe Aniki Belšak za molitev rožnega venca, nosilcem cerkvenih in državnih simbolov, nosilcem krste, pevcem za odpete žalos-tinke v cerkvi in pri grobu ter govornici. Posebna zahvala naj bo izrečena Desanki Popov, dr. med., nevrolog., in osebju bolnišnice Ormož kakor tudi višji med. sestri Heleni Šalamon ter osebju Centra starejših občanov Ormož za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, cerkev in podarili cvetje ter pospremili pokojno mamo na zadnji poti. Vi, draga mama, pa se spočijte v domači zemlji, ki ste jo ljubili z vsem srcem. Žalujoči: vsi njeni POLITIKA Inventura: kaj je počel Marjan Šarec leto dni na oblasti AFERA Zapisnik: kako so se v Domovinski ligi na smrt sprli za zaprtimi vrati DOSJE Rado Pezdir razkriva partijske in udbovske račune iz Švice ZGODOVINA Pričevanja rešencev iz brezen Kočevskega roga Umrli so Franc Tuš, Mezgovci ob Pesnici 28a, roj. 1939 - umrl 22. avgusta 2019; Jožefa Čuček, roj. Pučko, Hvaletinci 15a, roj. 1955 - umrla 21.avgusta 2019; Viktorija Jurenec, roj. Ovčar, Dobrina 49, roj. 1950 - umrla 22. avgusta 2019; Miran Zemljarič, Mala vas 30, roj. 1959 - umrl 23. avgusta 2019; Anton Vodušek, Kupčinji Vrh 17, roj. 1996 - umrl 22. avgusta 2019; Dragica Zemljič, roj.Kokot, Hum pri Ormožu 39, roj. 1938 - umrla 24. avgusta 2019; Angela Kekec Veljovic, roj. Kekec, Mestni Vrh 62, roj. 1935 - umrla 23. avgusta 2019; Marija Heidegger, roj. Plohl, Bratislavci 26a, roj. 1938 - umrla 28. avgusta 2019. Naročite v Štajerski NAROCILNICA ZA Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ... ) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Podravje, Slovenija • Kolikšni so stroški košnje ob ograji na južni državni meji V štirih letih 415.000 evrov Vlada Mira Cerarja je ob prvem valu nezakonitih migracij tujcev z vzhodnega dela Azije in severnega dela afriškega kontinenta ob meji s Hrvaško postavila ograjo. Med državama je skupaj 179 kilometrov ograje, od tega dobrih 63 kilometrov panelne ograje in nekaj manj kot 116 kilometrov rezilne žice. ■ ■ ■ sew ■ t ">' "v ■■ ■ r^s^g**' mm, M ■ j. "i 1 m^m m ■ '-'v ■'■'" . WWiiriSal m Foto: M24 Za košnjo ob ograji v Halozah in na Ormoškem lani 44 tisočakov Na območju PU Maribor, kjer policisti skrbijo za varovanje državne meje v Halozah in na Ormoškem, se je košnja v letu 2016 izvajala enkrat. Strošek je bil dobrih šest tisočakov. V 2017 so kosili dvakrat (33.000 evrov), enako tudi lani, ko so za košnjo in čiščenje panelne ograje plačali 44.000 evrov. Letos so kosili enkrat, strošek košnje je bil nekaj manj kot 15.000 evrov. Izvajalci so bili Ozara, Toni Tomše in Gradbeno podjetje Jazbec. S slednjim je pogodba sklenjena za letošnje leto, predvidoma bodo pokosili še enkrat. Pas ob ograji pa je seveda treba kositi. Ker se dela niso izvajala dosledno, je trava ograjo marsikje zarasla in prerasla. To pa tujcem, ki na območje države vstopajo nezakonito, olajša situacijo. Na Generalni policijski upravi (GPU) so pojasnili, da travo ob ograji kosijo od leta 2016, za kar so doslej odšteli okoli 415.000 evrov. Prvo leto so kosili enkrat, v letih 2017 in 2018 pa različno: ponekod enkrat, ponekod dvakrat. Na območju Podrav-ja oziroma Policijske uprave (PU) Maribor so obe leti kosili dvakrat. Letos so doslej dvakrat edino kosili na območju PU Ljubljana, na drugih območjih PU pa po enkrat: Maribor, Murska Sobota in Koper. Predvidoma bodo jeseni pokosili še enkrat. Dvometrski pas levo in desno ob ograji na južni državni meji je doslej kosilo 13 izvajalcev. To so samostojni podjetniki Toni Tomše, Alenka Maroša - Capster, Lidija Vrb-njak, Tomo Prelog, Sandi Vajngerl, Marko Rugole, Kristjan Novak in Boštjan Leščanec ter gospodarske družbe Gradbeno podjetje Jazbec, CPK, Voc Celje, Ozara in Gramel. Na mejo dodatnih 40 kilometrov ograje Ker namerava država v prihodnje postaviti še nekaj kilometrov ograje, bodo višji tudi stroški njenega vzdrževanja in košnje ob njej. Skupna dolžina ograje na meji s Hrvaško naj bi se povečala za okoli 40 kilometrov. Tako bo na 670-ki-lometrski državni meji stalo 200 kilometrov ograje. Dodatna ograja je potrebna zaradi vse večjega števila ilegalnih migrantov, ki prihajajo v Slovenijo preko Hrvaške in po navadi nadaljujejo pot proti severu. Za teh dodatnih 40 kilometrov ograje na meji naj bi država plačala približno pet milijonov evrov. Ministrstvo za javno upravo je namreč julija letos objavilo odločitev o oddaji dveh javnih naročil. Prvo se je nanašalo na dobavo in postavitev začasnih tehničnih ovir v dolžini 40 kilometrov. Drugo javno naročilo je bilo za nabavo stebrov, na katere se pripne panelna ograja, sidrnih vijakov, s katerimi se postavljena ograja utrdi, in montažo 3,8 kilometra panelne ograje. Obe Letni stroški košnje Leto Strošek (€) 2016 97.000 2017 130.000 2018 133.000 2019* 55.000 Skupaj 415.000 Zneski so zaokroženi. *dosedanji stroški javni naročili je dobilo, kot najugodnejši ponudnik, ki je zadostil vsem pogojem, beograjsko podjetje Legi-SGS, ki bo 40 kilometrov ograje postavilo za dobrih 4,5 milijona evrov. Za stebre, vijake in panelno ograjo v dolžini 3,8 kilometra iz drugega javnega naročila ter montažo vsega tega pa jim bo država plačala 273.000 evrov. GP,MZ BS.BüKft bLÜ^LÑIJ^ Foto: M24 Meter širok pas na vsaki strani ograje pokosijo enkrat ali dvakrat na leto. Za letos je košnja predvidena dvakrat. Vir: GPU Slovenija • Kako so Američani izigrali direktivo EU Zakaj je hladilno sredstvo za avtoklimo postalo pasje drago Evropska komisija je že leta 2006 s posebno direktivo predpisala uporabo posebnega hladilnega sredstva z bistveno nižjim potencialom globalnega segrevanja v avtomobilskih klimatskih napravah. Direktivo so uvajali v fazah, zadnja je bila zaključena 1. januarja 2017, od tega datuma v EU ne sme biti naprodaj nobeno novo vozilo, ki ne ustreza določbam direktive. Zaradi dogovora o uporabi novega hladilnega sredstva pa je nastal monopol, zaradi katerega so šle cene v nebo. CENA HLADILNEGA SREDSTVA ZA POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE V AVTOMOBILU Znamka Cena plini rtJ4a Cena plina r!2I4yf Razlika v ceni (V 5t) Specifikacija Vrste plina Navedba količine plina BMW 110,56 C 297,52 169% da da Citroen/Peugeot 45 do 92 e/kg 141 do 250 e/Jig 172 do 213 % da da Ford Gi.2í i.'kg 237,90 e/ku da da Hyundai 74,42 e 20S.5S e' 181K da da Jaguar/Land Rover 51,24 i/kg 237,90 €/kg 354« da da Kia 52,30 €/kg 209,35 €/kg 300 % da da Mazda SI €/400 q 122 €/400 g too« da nalOOg Nissan 85.40 t/ko 244,00 t/kg da da Renault BS.40 t/ki 244.00 e/ka 1B£# da da O pomije: Cene so okvirne in informativne, vključujejo OOv, ne viliutujejo pa stroškov dela. I Povprečna cena polnjen la sistema. Vir: ZPS Avtomobilska industrija je z novo direktivo morala poiskati okolju prijaznejše hladilno sredstvo. »Združenje avtomobilskih inženirjev (SAE) je kot globalni standard izbralo sredstvo s kodo ri234yf, ki je sčasoma nadomestilo dotedanje sredstvo s kodo ri34a. Zdaj se je izkazalo, da je eden od dobaviteljev, Honeywell, v času pogajanj in izbiranja novega hladilnega sredstva vzpostavil vrsto patentov, povezanih z njegovo proizvodnjo, zato ima zdaj popoln nadzor nad trgom predpisanega hladilnega sredstva tudi v Evropski uniji. Medtem ko je bil trg za izdelavo ri34a odprt in so na njem nastopala številna, tudi evrop- ska podjetja, Honeywell patentnih pravic ne prodaja konkurenci in je na ta način vzpostavil monopol,« pojasnjuje Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Za voznike tudi do 300 odstotkov dražje polnjenje Izkazalo se je, da nekonkurenčen položaj na trgu vpliva tudi na cene, ki jih za hladilno sredstvo plačujemo potrošniki. »V starejše modele avtomobilov je še dovoljeno dodajati hladilno sredstvo ri34a, tako da smo lahko naredili neposredno primerjavo. Na podlagi teh podatkov smo izračunali tudi razliko v ceni. Ta lahko celo preseže 300 odstotkov,« še razkriva Okorn in zaključuje: »Glede na to, da imajo klimatsko napravo vgrajeno tako rekoč vsi avtomobili in da je dopolnjevanje hladilnega sredstva nujno za učinkovito delovanje, je dobronamerna direktiva Evropske komisije povzročila bistveno višje stroške servisiranja avtomobilov. Razlika lahko v nekaj letih na ravni EU preseže milijardo evrov - zgolj zaradi pomanjkanja konkurence. Pri vsem tem serviserji namreč ne morejo storiti prav nič, saj jim ceno plina določa dobavitelj - zgolj in samo ameriški Honeywell.« srn - o *•> C=> " o Rojstva: Sanja Pintar, Peršonova ulica 2, Ptuj - deček Jaša; Sara Mahor, Brstje 29c, Ptuj - deček Jaša; Monika Žnidarič, Lancova vas 9, Videm Pri Ptuju - deklica Zala; Aleksandra Medved, Zagrebška cesta 106, Ptuj - deklica Sofia; Mateja Bezjak, Pleterje 59, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Zala; Mateja Majerič, Spodnji Velovlek 8, Ptuj - deček Simon; Mateja Munda, Slovenja vas 61e, Hajdina - deček Filip; Arijana Sredic - deklica Nataša; Jasmina Dedic - deklica Una; Doris Šegula - deček Tim Herman; Tatjana Dugolin - deklica Karisa; Barbara Skuber - deklica Isabela; Anisa Šribar - deklica Sofija; Brigita Krumpak - deček; Ajda Stojnšek - deklica Neža; Tanja Kokol - deklica Sofija. Poroke - Ptuj: Joe Robey, Združeno Kraljestvo, in Saša Kejžar, Ljubljana, Ulica Angele Vode 9; Darko Senčar in Dušanka Heinisch, Ptuj, Ormoška c. 18; Benjamin Skaleras; Ljubljana, Kvedro-va c. 3, in Nadja Ferlan, Maribor, Trg revolucije 7; Andrej Cvetko, Gajevci 24, in Maja Tomažič, Stojnci 23. C? «—O - t » =7 t c?:. c? iCb» C , Til (4.) oblačen, meglen deževna jesen. Danes bo spremenljivo oblačno. Dopoldne bodo nastale prve plohe in nevihte, ki bodo popoldne vse pogostejše. Zapihal bo veter vzhodnih smeri. Padavine bodo do večera zajele vso Slovenijo, krajevno bodo možni močnejši nalivi. Najvišje dnevne temperature bodo od 21 do 27, na Primorskem do 31 °C. 4-dnevna napoved za Podravje » * Torek ™ 1 Sreda Četrtek Petek 03.09.2019 04.09.2019 05.09.2019 * ft ft 14 9 10 13 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 24 24 25 20 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan A < A Hitrost vetra 3 m/s j Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO