If undelivered reran to:	\ 1 y^JJ ///// ^
"GLASILO K. S. K.	—1 Irtl/' ///AlAl^lt^^^^
jednote" >	—fVvvvnv\ivl Vir\'—
•117 St. Clair Ave.	*....... »..^'^IgjES	J	t^t J / M^f^^
CLEVELAND, O.	----^/ro V^AkV^^AV^lQ"O//(l^/g^j
Tbe largest Slovenian	»——^^TlXAY^^y--^''*^^ ' ' ^iL ^ I fjJ^J*
Weekly In the United States	I AmM-Ww""
of America. /	■	T * J^/flMMk^	—^^^-/r'l mM m r-
Sworn circulation 17,400	VfcJ^' ^	/	g^vJ^L-oft p^l r V^J^-^^^r"-TMTm ,
Issued every Tuesdsy	-Jflp^^^Sa^-T^^T f ^ Jv iInTIi S / Cj^P	^Nr-W~A[ /
Subscription rate:	'^Jf* Atvjžffir^K^i ^^^Kfcjjž&JJ^I fj^^T/M^"n^xvt^mfS^^ ' lljOr
For members yearly „..$0.84	^L^ffiRj^/ j^^^^kJIl-fnTuH iuQ^
For nonmembers -------$1.60	II--—-Wl^'-T "	rr>^reJ^Sy CrTttSU ^tUlIl Id	jg
Foreign Countries ........S3.00	"fra #tr ffjV V ftrž */snrrx\\\\\\x w i JT^V^xJC^-* X
Telephone: Randolph 3012"	^^^^^S^.J^FICIAL ORGA^ V
;:»i;niniiiii;iiitMiiiiiiiiiiiiii;nt::««	^od/ OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
_____^^ Entered as Second-Class Matter December I2th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of August 24, 1912.
_ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
NsJvečJI slovenski tednik v Združenih Državah
Izhaja vsak torek
Ima 17,400 naročnikov
Naročnina:
Za člane, na leto..........$0.84
Za nečlane..............$1.60
Za inozemstvo ________.$3.00
NASLOV
uredništva in upravniltva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: RaiJolph 3012.
Stev. 32.
CLEVELAND, O., 10. AVGUSTA (AUGUST), 1926.
Leto XII. — Volume XII.
PRI KOPANJU V JEZERU UTONILO 10 OSEB.
MISS EDERLE PREPLAVA LA ANGLEŠKI KANAL.
VLADA ZATVORILA VSE CERKVE. ZAVRNJENO PREMIRJE.
Buffalo, N. Y., 8. avgusta. — s V sled izredno hude vročine se 1 je danes podalo na tisoče ljudstva na južno obrežje erijskega jezera, da si pri kopanju ohladi živce. Voda je bila vse popoldne tiha in mirna do večera. Tedaj se pa naenkrat z jezera proti obrežju pridrvi velikanski val, ki je izmed skupine kopalcev seboj potegnil in odnesel deset oseb. Dve osebi sta na ta način utonili na Farnham kopališču, osem pa v Brantovem. Med žrtvami je bilo največ mladih deklet in fantov; dva brata Elmer in J. Henry sta bila doma iz Kenmore, O.
Val se je s tako naglico pri-podil proti obrežju v množico kopalcev, da ni bilo mogoče misliti na kako rešitev. Eden izmed gledalcev, Henry Carstens je tudi utonil, ko je skušal iz valov rešiti že drugo žrtev. Najprvo je plaval neki deklici na pomoč, katero je srečno do-vedel na suho; pri poskusu rešiti še neko drugo plavalko, ga je pa voda naprej odnesla.
Mestni zdravstveni urad poroča, da so izmed ponesrečencev danes iz vode dvignili šele šest trupel, ostala je pa voda naprej odnesla.
Srečen špekulant na borzi,
Huda vročina v državi Kansas.
Kansas City, Kans., 9. avgusta. — Zadnje dni pritiska v južnih krajih naše države neznosna vročina. Včeraj je ponekod toplomer kazal 115 stopinj.
Naznanilo.
Iz urada tajnika društva sv. Itoka. št. 15, Pittsburgh, Pa., se naznanja vsem članom in članicam, da je bilo na zadnji mesečni seji sklenjeno, da se vse članstvo vdeleži sprejetja delegatov in delegatinj 16. konvencije K. S. K. Jednote. Vsled tega so vsi člani in članice na-prošeni, da se zberejo ob 10. uri dopoldne dne 15. avgusta v nedeljo, pred slavnostno sv. mašo na 57th in Butler St., kjer bodo vsa društva zastopana z društvenimi zastavami, na eni strani ceste mladina, na drugi
niki^ da pripeljejo slovenskega vladiko med nas.
Malo pred drugo uro popoldne so se zbrala društva z zastavami in sicer društvo sv. Jožefa, št. 21, K. S. K. Jednote in nemško društvo Vitezov sv. Jurija, ,št. 41 ter odkorakala naproti prevzvišenemu, da se mu z zastavami poklonijo in ga spremijo do cerkve, kjer ga je čakala mnogobrojna množica, najmanj devet narodnosti, da ga navdušeno pozdravijo. Člani obeh društev so napravili špalir pred cerkvijo od koder se je podal škof in duhovščina v
odrastli oddelki. Kateri se ne župnišče na kratek oddih, na-vdeleži te slavnosti, zapade kaz-|kar se je podal škof v popol orni, kakor je bilo sklenjeno na natu v cerkev. Pred župnijo so »•	že čakali slikarji z
društveni seji.	»•
Pozdrav na vse članstvo,
Vinko Besal, tajnik.
Iz urada društva sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111.
Prihodnja seja našega dru-
kamero in vzeli sliko prevzvišenega z domačim župnikom ter druge č. duhovnike, č. g. Markež, č. g. Bogovič, č. g. Žužek, č. g. Kra-gel, č. g. John Blažič, č. g. L. Gladek, č. g. B. Ponikvar, č. g.
štva se bo vršila v soboto, dne M. Rubicky. Potem so se po-14. avgusta; pričetek točno ob dali v cerkev, kjer so jih čaka-osmi uri zvečer v cerkveni dvo- li birmanci, botri in botre, rani. Na tej seji bo veliko Predno so Škof podelili zakra-važnih točk. zato prosim, da ment sv. birme, so se vsi*bir-pridete vsi člani na označeno manci po številu 208 z botri in sejo.	botrami razvrstili ter korakali
Dalje naznanjam žalostno v procesiji izven cerkve, za nji-vest, da je dne 30. julija umrl mi prevzvišeni škof z duhovni-naš sobrat Andrej Miroslavich ;>ki; kar je bilo zelo veličastno.
Na prostem polju so vzeli sli-škofa, Te sli-
star 47 let; zapušča ženo Ma- ke b^o last župnije sv. Bar-tildo in štiri otroke. Naj mu bare, tako da bodo birmanci kot Bog podeli večni mir in pokoj! odrastli K sklepu še opozarjam vse i videli
pokopali smo ga dne 2. avgusta
na Resurrection pokopališču v ke ~ birmancev, botrov, Summit. Pokojni sobrat je bil duhovnikov ter drugih.
člane
društva, f
možje in žene lahko v premikajočih slikah
da ne hodite k svoje mlade obraze, kajti bile meni na dom 'plačevat asesment, ^ vzete z kinomatografom. ampak samo na društveno sejo.jjudi prevzvišeni škof je bil ja-Jaz ne bom sprejel nobenega |<0 vesei ponudbe, da se bodo
denarja na mojem domu. Z bratskim pozdravom." Ludwig J. Skala, tajnik,
2118 W. 21st Place.
193,
poslale njemu v spomin na našo župnijo ter tudi tam v stari domovini kazale.
Ko je bilo s slikami končano, je nastopila Miss Annie Der-novšek ter pozdravila škofa v I slovenščini v imenu birmancev j in podarila šopek cvetlic. Za njo je pozdravil škofa v angle-
Društvo sv. Helene, št. Cleveland, O.
Cenjene mi sosestre: S tem fas prosim, da se kolikor mogoče v velikem številu vdeleži->Josephine" Kre^Tv
te prihodnje seje, vršeče se v četrtek zvečer, dne 12. avgusta. Kakor vam je znano, bomo po-
j imenu šolske mladine ter podala šopek cvetlic. Potem nastopi Mr. John Krek, ter pozdravi
slale svojo delegating na pn- škofa v slovengčin; v imenu hodnjo konvencijo, zato bo tre- društva sy Jožgfa -t 21 R g ba nekaj ukreniti na tej seji in;K Jednote> kot predsednik te-dati naši delegatinji potrebna' navodila in nasvete v korist društva in Jednote. Pridite torej polnoštevilno!
ga društva, ter tudi v imenu vseh zavednih katoliških mož in žen te župnije. Za tem pozdravi škofa Mr
vil na prijaznem in gostoljubnem griču ter v Večernem hladu občudoval okolico in užival sveži zrak ter se malo odpočil od t ruda polnega pota. Jako pohvalno se je izrazil o župniji in lepem redu, ki vlada v župniji, dasiravno so vsekovrstne na rodnosti zastopane, a ob sprejemu škofa so tekmovale med seboj s pripravami, kdo se bo boljše odzval. Drugo jutro smo imeli čast prisostvovati pri sv. maši, ki jo je daroval prevzvišeni, nakar smo v senci še malo pokramljaii z visokimi gosti. a solnce je hudo pripekalo ter popoldne se je bližal čas, ki je nam imel iztrgati škofa iz naše srede. Prihiteli so Pitts-buržani ter nam odpeljali mile goste škofa dr. A.. B. Jegliča, Rev. 'Markeža in naše domače goste Rev. John Blažiča in Rev. Luka Gladeka. Še en pqzdrav in izginili so nam izpred; oči Vladika in vaše spremstvo nam ostaneta v večen fepomin.
Vsemogočni Bog naj vas ohrani slovenskemu narodu še mnogo let.
John Krek,
predsednik društva sv. Jožefa, št. 21, K. S. K. Jednote, Presto, Pa.
Zborovalci X. konvencije v Pittsburgh, Pa. 1. 1908
v lme-
to
Dalje prosim one, ki še dol- John Zier(Jen y nemščini ijujete na asesmentu, da porav- nu vitezoy gy Jurija Na
nate stvar na prihodnji seji, IX)zdravi cerkveni odbornik Mr. kajti zelo težavno je za tajnico, Fdix R,ein y	škofa
če nima vsega denarja skupaj in njegQV0 sprera8tvo v imenu za odpošiljatev na glavni urad.. cerkvenega ^bora in cele žup-
Osobito opozarjam one članice, ki ste pridobile kako novo j ^VrodošH} članico, da se vdeležite te seje, ker bo dobila vsaka za vsako en dolar nagrade. Ce ima katera morda kako novo kandidati-
nije ter jim zakliče "prisrčno
Ko je bilo s pozdravi konča
no smo se zopet povrnili v cer
kev, kjer se je prevzvišeni škof
. . .. i zahvalil za sprejem ter imel njo, naj jo predlaga na tej seji,, ,	, , , ,
• .	.	. nagovor v slovenskem kakor
ker ta mesec imamo še prost pristop v društvo. S sosestrskim pozdravom, Mary Zaller, predsednica.
Prevz. škof dr. Jeglič v Bridgeville, Pa.
tudi v nemškem jeziku, kar je napravilo globok utis na ljudstvo. Po nagovoru je podelil škof našim malim zakrament sv. birme. Po birmi je imel slovaški duhovnik Rev. Martin Rubicky, rojen Amerikanec ter
--velik prijatelj Slovencev, pri-
Dap 21. julija je bil^za našo digo v angleškem jeziku., naselbino in župnijo sv. Barba- Za tem nam podeli vladika re prešrečen in velik in nam bo1 blagoslov z Najsvetejšim, vedno ostal v spominu. Ta dan Po končani (tobožnosti je vse smo imeli v naši sredini pre- hotelo še enkrat pozdraviti prevzvišenega škofa dr. A. B. Je- vzvišenega vladiko. V znak gliča, nadpastirja naših bratovI hvaležnosti do ljubljenega nad-Slovencev v stari domovini. Za- pastirja se je župnija kakor tu-vladaio je med nami nepopisno di posamezni far an i odzvali z veselje in komaj smo čakali na denarno podporo za namen pre-ta veseli trenutek.	vzvišenega in v trajen spomin
Omenjeni dan ob 11. uri do- mu je domaČi župnik Rev. A. F.
poldne so se f ara ni podali z avtomobili proti Pittsburghu v spremstvu domačega g. župnika
Moder podaril zlato posodico za krizmo.
Nato se je ljudstvo in veči
Rev. Albina F. Moder, Rev. \ na duhovščine razšlo, a škof s John Blažiča in cerkveni odbor- svojim spremstvom se je usta-
Škof dr. A. B. Jeglič v Forest City, Pa.
i
Končno smo tudi Forestictski Slovenci pričakali prekrasni čas ko je posetil našo naselbino prevzvišeni ljubljanski škof Dr. A. B. Jeglič, kateri je dospel z drugimi čč. gg. gosti v soboto 24. julija ob 4. uri popoldne iz Steeltona, Pa. Malo prej pa so prišli iz Scrantona Rt. Rev. A. J. Brenan, kateri so podelili zakrament sv. birme 365 otroči-čem.
Velikanska množica ljudstva je pričakovala pred cerkvijo prevzvišenega ljubljanskega škofa. Takoj, ko se je avtomo bil s prevzvišenim škofom prikazal, so zvonovi zapeli v zvoniku in oznarijali ^steverrški fa ri sv. Jožefa, kakor tudi celemu mestu, da je visoki gost dospel med nas. Med ljudstvom je vladalo posebno veselo razpoloženje, ko so videli še enkrat mili očetovski obraz svojega slovenskega škofa, kateri je marsikaterega birmoval doma na domači zemlji. Nato so se gospod Škof podali v cerkev in so spregovorili par besed vernemu ljudstvu in jim nato podelili svoj blagoslov.	s
V nedeljo ob 10. uri so imeli prevzvišeni škof slovesno ponti-fikalno sv. mašo. Asistirali so kot dijakon Rev. Rudy in kot subdijakon pa Rev. Erzenski in kot cermonijar Rev. Markež, ekonom iz zavoda v Št. Vidu in škofov spremljevalec. Pomagali so tudi domači g. župnik Rev. F. M. Jevnik.
Prevzvišeni so imeli dve krasni pridigi, prvo pred prvo sv. mašo in drugo pred drugo sv. mašo.
Zvečer ob 8. uri je bil slovesen sprejem prevzvišenega škofa ljubljanskega in drugih njegovih spremljevalcev. Domači g. župnik je predsedoval prireditvi. Prva na programu je bila mala hčerka Anica od družine. Mr. in Mrš. Frank Rudolfa, katera je v kratkih in krasnih besedah pozdravila V imenu mladine gospoda škofa in mu podarila lep šopek cvetlic v znak priznanja in spoštovanja.
Dalje so goVorili Rev. F. M. Jevnik, župnik naše cerkve, ki je v jedrnatih besedah pozdravil prevzvišenega in se mu zahvalil za prijazni poset. V imenu lajikov in članstva društev je pozdravil gospoda škofa Mr. Jno A. Dečman, glavni uradnik K. S. K. Jednote in predsednik

K »
* * f I, V.
^ fc <*
kovnjaškem govoru orisal stanje domovine. Vsi poslušalci so ga z veliko pozornostjo poslušali. Kot zadnji govornik pa
Jednote in mladina, da sprejmejo tudi tega slovenskega škofa. Sprejem je bil prisrčen. Občinstvo je v slovesnem sprevodu
je bil naprošen k besedi pre-j spremilo g. škofa v cerkev, vzvišeni škof ljubljanski dr. A. kjer je potem imel prevzvišeni B. Jeglič, ki je nastopil burno1 krasno pridigo. Besede tega aklamiran od mnogobrojnega pobožnega misijonskega dušne-občinstva. Živahno razpoložen1 ga nadpastirja so ganile vse je prevzvišeni govoril jedrnato, | navzoče vernike do srca in do" kazal je rojakom pot, ki vodi j solza.
do sreče in blagostanja to in ono stran groba. Občinstvo je njegovim krasnim besedam
"Prostost imaš o človek! Ce hočeš v življenje spolnuj zapovedi. Ako nočeš tega, sam si
dolgotrajno pritrjevalo. Nato j boš kriv svojega pogubljenja, je prevzvišeni še enkrat podelil I Zatorej če hočeš . . Tako je
škofovski blagoslov.
Lahko trdimo, da tako lepega dneva in večera naša naselbina še ni doživela. Težko smo pričakovali tega izrednega obiska. In čas, ko so bili prevzvišeni škof Uugbjjanski med nami je veliko prehitro minul. Bili so samo tri dni med nan\i. V torek dne 27. julija so odšli v Washington D. C., to je državni kapitol Združenih Držav. G. župnik so se jim še enkrat zahvalili za prijazen obisk in jim želeli srečno »pot nazaj v domovino. Njim so se pridružili tudi vsi farani naše župnije in sploh vsi slovenski naseljenci. Vsi želimo, da bi srečno potovali nazaj v domovino med svojo ljubljeno čredo,. katero jim je Vsemogočni izročil v varstvo.
Pozdravljeni naš slovenski škof! Hvala za vaš obisk! Bog naj vam ta trud obilno plača!
Mi pa bomo skušali ohraniti vaše prekrasne nauke in besede v svojih srcih. Bog vas živi in spremljaj na vseh vaših potih in naj vas ohrani slovenskemu narodu še mnoga leta!
Poročevalec.
Škof dr. J. Gnidovec v West Parku, O.
Med naselbinami, ki so imele nedavno čast sprejeti oba slovenska škofa iz starega kraja, je bila tudi naša westparkška naselbina, sicer majhna in skromna, toda zavedna, ki ni hotela v tem pogledu zaostati. za drugimi naselbinami. Dobri rojaki so storili kar so mo-
povdarjal prevzvišeni v svoji pridigi. "Bog je dal človeku prosto voljo, torej če hočeš!"
Po pridigi in blagoslovu je šel g. škof takoj v spovednico, kajti prišel je semkaj z željo spovedovatj. In oblegana je bila spovednica Škofova in drugih duhovnikov. Še predno je stopil g. škof v spovednico, je povabil vernike k spovednici in mizi Gospodovi, in povedal, da bo zjutraj rano zopet v spovednici in tako dolgo, da bo lahko vsak opravil svojo dolžnost.
Za West Park je že nekaj iz-vanrednega, ako spoveduje kak slovenski duhovnik; to pot je pa spovedoval slovenski škof zvečer in zjutraj. Rojaki so obkolili škofovo spovednico pozno v noč.
Naj se gredo solit napredni "frazarji," ki blatijo v svojih "naprednih' 'listih naša pre-vzvišena škofa; ne bodo jih oblatili pred narodom, kajti narod ni slep in gluh; vidi požrtvovalnost in ljubezen, ki jo zares gojita ta dva škofa do slovenskega naroda osobito še v dušnem oziru.
Z Bogom, visoka gosta dr. A. B. Jeglič, škof ljubljanski, in dr. Janez Gnidovec, Škof sko-peljski! Mala slovenska naselbina West Park vaju bo ohranila v najlepšem spominu in hvaležnosti! Bog vas živi in vamfnjec, Sterbenz, Nemanich, Gra-
prav konvencijo preložiti na mesec september ?
Torej pred 18. leti (dva meseca manj) je imela znana pittsburška naselbina prvič čast in priliko pozdraviti delegate K. S. K. Jednote, nfi istočasnem X. glavnem zborovanju. Tedaj leta 1908 je bila naša Jednota še majhna po številu članstva in denarnem stanju. Članov je štela v aktivnem oddelku 9,851, premoženje je pa znašalo nekaj nad $100,000. Ko boste preči-tali finančno poročilo sobrata glavnega tajnika na konvenciji drugi teden, boste razvideli, kako velikanska je razlika med številom sedanjega. skupnega članstva in sedanjim Jednoti-nim premoženjem.
Ker se bo še marsikdo rad spominjal prve naše konvencije v* Pittsburghu pred 18 leti, zato jo hočemo danes na kratko opisati v današnji številki "Glasila;" v prihodnji ali konvenčni izdaji namreč ne bo prostora na razpolago.
Istočasno so bili v glavnem odboru sledeči: brat John Sterbenz, predsednik; Anton Nemanich, prvi podpredsednik; Frank Boje, drugi podpredsednik; Josip Dunda, prvi tajnik; Josip Jarc, drugi tajnik; John Grahek, blagajnik; Rev. Kra-njeq, duhovni vodja; Frank Me-dosh, pooblaščenec; Dr. M. J. Ivec, vrhovni zdravnik; Pavel Schneller, Anton Golobitch, Geo Stonich, nadzorniki; Josip Sitar, Marko Ostronich in Josip Zalar, odbor za pravila.
Na predstoječi sliki je označenih 75 zborovalcev; koliko delegatov je bilo na X. konvenciji navzočih, nam ni znano; vemo le toliko, da vsi delegat-je niso na tej sliki označeni.
V prvi vrsti od leve na desno sedijo sledeči glavni uradniki: Stonich, Golobitch, Schneller, Jarc, Dunda, Boje, Rev. Kra-
piačaj vaš trud med nami!
J. G.
hek, Dr. Ivec, Medosh, Sitar, j Kranjec' Ostronich in Zalar.	—
danji predsednik brat Sterbenz toplo priporočal uvedbo N. F. C. posmrtnipske lestvice ter je zaeno prerokoval, da jo bo mogla Jednota prej ali slej gotovo enkrat sprejeti. S tem dobrim nasvetom se je pa brat Sterbenz tako delegatom zameril, da je celo izgubil svoj predsedniški stolec pri volitvi zadnji dan.
V	naši Spominski knjigi najdemo sledeče kratke podatke o omenjeni konvenciji:
Predsednik Sterbentz otvori sejo 5. oktobra, 1908 ob 9. uri in 45 minut zjutraj.
Nato imenuje poverilni odbor, obstoječ iz sledečih članov: John Grdina, Frank Petkovšek in Avgust Poglajen.
Zapisnik vodi Josip Jarc.
V	'-gospodarski odbor so bili izvoljeni: Josip Rems, Marko Kofalt, Michael Mušič, Josip Kompare, Frank Opeka in Frank Končan.
V	odškodninski odbor pa: Nikolaj Badovinac, Anton Tome in John Tušar.
Ob Času konvencije je znašalo Jedr.otino premoženje $104,-683.30.
Zavarovalnina ostane pri starem.
Določi se, da se za izgubo polovico stopala plača četrt zavarovalnine.
Asesment se zviša za 10 centov pri vsakem razredu pri $1,000 zavarovalnine in 5 centov pri zavarovalnini za $500.
Kraj prihodnjega glavnega zborovanja se določi South Chicago, 111.
Novo izvoljeni doborniki: Predsednik Anton Nemanich. Prvi podpredsednik Marko Ostronič.
Drugi podpredsednik Frank Boje.
Prvi tajnik Josip Zalar.
Drugi tajnik Josip Rems.
Blagajnik John Grahek. Duhovni vodja Rev, John
Spomini na X. konvencijo.
Vrhovni zdravnik Dr. M. J. Ivec.
Pooblaščenec Josip Dunda.
, .	Nadzorniki: George Stonich,
citi, ker vseh ne vemo. Lepo j08ip Sitar in Frank Qpeka
Na tej sliki je še mnogo drugih znanih nam zborovalcev, kojih imen pa ne moremo ozna-
Cas glavnih zborovanj naše število delegatov X. konvencije) v
pravni in prizivni odbor
gli, da čim lepše sprejmejo svo- Jednote se je kaj rado menjalo, se bo vdeležilo tudi prihodnje.:imenuje predsednik: Blaža Ču-
ja visoka gosta.
Zadnjič sem poročal o spreje- vencije (od 2. do 7.) vršile me mu prevzvišenega škofa dr. A. |seca julija; naslednje štiri (8.
Kakor znano, so se prve kon- Med na tej sliki označenimi so, iika> j0hn Gosarja in Leo Ku-... « j. rr v ——- kolikor nam znano, umrli že karja.
sledeči: Rev. Kranjec, Rev.
B. Jegliča, tega največjega mo- do 11.) v oktobru, zadnje štiri ža Slovenije; danes pa poročam (12. do 15.) pa v avgustu. Po prihodu prevzvišenega škofa naši sodbi ni eden izmed teh dr. Janez Gnidoveca, škofa sko- mesecev prikladen za zborovanje; julija in avgusta je pre-raznesla vroče, oktobra pa že nekoliko
peljskega. Zatem, ko se je
društva sv. Jožefa, št. 12, K. S. j vest, da obišče West Park ljub- prehladno. Najbolj primeren K. Jednote. Za njim je bil po- ljanski škof Jeglič, so nam po- čas za konvencijo bi bil meseca zvan k besedi irski župnik RevJvedali, da pride dva dni pozne- septembra.
Rudy. Hvala njemu za prekra- Je k nam tudi škof dr. Gnido-sen angleški govor.
Kako se bo letošnji avgust vec. Ob določeni uri so se zo- glede vročine obnesel v Pitts-Nato so g. župnik pozvali k pet zbrali rojaki in rojakinje, burghu med 16. konvencijo, še besedi spremljevalca Rev. Mar- dalje društvo Presvetega .Srca ne vemo; lahko bodo pa zboro-keža, kateri je v nadvse stro- Jezusovega, št. 172 K. S. K. J valci prepričani, ali bi ne bilo
Nevaren gozd
Tomšič, Josip J.rc, Fr. MecU»h, I	°k"
t *	u t	to bra, 1908 ob 2. uri in 15 mi-
Josip Kompare, M J Kraker nut ,dne
Avgust Poglajen, Jurij Flajnikj	__
(držeč Jednotino bandero) in
še nekaj drugih.
Konvencija je trajala ravno
pet dni.
tudi prihodnja konvencija trajala toliko se
dvorani blizu 57. ceste, kajti tedaj še niso imeli v Pittsburghu svojega Doma.
Gospod Mejak, trdovraten Radovedni smo, če bo; samec, je šel na izprehod.
Ne hodite naprej," ga je časa?! Zborovanje j ustavil njegov prijatelj goz-je vršilo V nemški Turner I dar Smuc. "Je zelo nevarno!"
"Ali so mar volkovi?" "Še hujše; gospa Rogljič s svojimi tremi Iteporočenimi hče-
Baš na tej konvenciji je te- rami!'
RAZMOTRIVANJE.
NASVETI IN PREDLOGI ZA XVI. KONVENCIJO KSKJ. ................................
umijn
Se enkrat: o prejemanju "Glasila/'
Moj zadnji odgovor sobratu Simon Šetina.
(Piše urednik)
S sobratom Simonom Setina se že več let ne razumeva v gotovih točkah glede Jednotinih pravil. Svoječasno sva imela tudi tik pred konvencijo borbo
radi ženske enakopravnosti; logoni "glede omejen^Stevlu
v aktivnem in 2,671 članstvom v mladinskem oddelku; torej 7,515 skupaj? Pri tem pa niso vpoštete še članice spadajoče k moškim društvom. Ta velika armada naših naprednih in vrlih članic je enakopravna, zato pa hoče tudi potom "Glasila' stopati v javnost in rada čita "Glasilo." Jaz jako dvomim; če boste na konvenciji prodrli vašim nasvetom, oziroma pred
eden jo je zagovarjal, drugi pa pobijal. Zmagala je k sreči pravica in moja stranka. Letos sva si pa v nasprotju glede prejemanja lista ("Glasila"). Vsak trdi svoje; kdo bo v tej borbi zmagal, bo pokazala prihodnja konvencija.
Prejel sem v resnici one izrezke iz lista "Bratstvo," glasila Pennsylvania Slovaške Jednote. V dotični tabelici članstva sem našteli 208 krajevnih društev; članov je 16.804, članic pa 5,996. Skoda, da mi niste poslali še imenika, oziroma uradnikov teh društev. Sploh se da pa že iz tega sklepati, da ima označena milijonska Jednota samo moška društva; ženske so zraven morda samo kot privesek, ker niso enakopravne. Koliko članic je pa v glavnem odboru označene Jednote? Gotovo nobene, ker Jednota ne pripoznava ženskih krajevnih društev.
Slqvakov je v Ameriki več nego Slovencev. P. S. J. je baje največja in najstarejša slovaška podporna organizacija v Ameriki? Svoje lastno glasilo izdaja že 28. leto. Zdaj pa primerjajte ono Jednoto in našo K. S. K. Jednoto. Naša K. S. K. Jednota prekaša ono slova-
sprejemajo lista?. Drugega nama ne kaže sedaj, kakor še malo na izid počakati, pa ostati še v bodoče stara sobrata in prijatelja.
DELEGATOM IN DELEGATI 16. KONVENCIJE K. S. K. J.
Brooklyn, N. Y. — Ker bo
čas na konvenciji kratek, zato hočem cenjenim delegatom in delegatinjam v našem "Glasilu" podati nekaj svojih skrom nih nasvetov, o katerih mislim, da bodo v korist naše Jednote.
Dovolj se je že pisalo o pre-membi imena naše Jednote. Po mojem mnenju je prememba imena zelo velike važnosti, vsled tega želim, da sedanja konvencija to izpremembo tudi sprejme in ta predlog podpiram z naslednjimi razlogi:
1. Več let sem živel med Prekmurskimi Slovenci v Bethlehem, Pa., in tam sem videl, kako zasovraženo je med njimi ime "Kranjska." Madžari so pač znali med njimi vzgojiti mržnjo do vsega "kranjskega in štajerskega" in kadar so v imenu naše Jednote slišali ime "Kranjska," se je v njih srcih pojavil proti temu imenu od por. To jim je bilo vbito v gla-
,	, . |vo skozi desetletja in desetlet-
sko podporno organizacijo, kaj- i •	...
6 1	. 'ja m te misli se ne more pri-
ti skupno število članstva nase ..	, . ...
T , . , , .« ..	, prosti narod otresti v enem
Jednote v obeh oddelkih znaša .______. . .
i ofv aaa ,, .	„ dnevu. Kar je priučenega, na-
nad 30,000. \ prasam vas: Kaj . . . ,7- j . . .	,, m . . Jivadno rado ostane, zlasti med
je k temu napredku dosti pnpo- ,judmi kj so	. ^ ni
moglo? Ženska enakopravnost mi8lijo da je	ako
in pa razširjeno lastno gasilo,' j-,- • •
i - i.	.	'.sodih m mislili po svoje.
ki izhaja sele 12. leto, torej še: r» . • .	T , ..
. . . .	' J , Do sedaj - imamo v Jednoti
enkrat manj časa kot pa ono ... ■ A	1-1.01
. d * * m a,	J 1 štiri društva ogrskih Slovencev.
Bratstvo. Slovaki ne dajo ~ „,	,	...
, ..	.	A „, J i Zasluga za to pridobitev gre
dosti za enakopravnost članov, j našim slovenskim duhovnikom>
tako pa tudi ne dosti za agita-(ki so prepričali nekatere Prek.
cijo potom glasila, zato so pa,„	•	,. •,	.
. , , „ 0 .	K murce, oziroma	bivše ogrske
se daleč za nami.	.
(Slovence, da smo	sedaj vsi ene
"Bratstvo" ima samo 17,000 ;krvi( enega rodu.	Znano pa mi
naročnikov, naše "Glasilo" pa je> da se je marsikateri duhov-
17,400. Tam se ga ženskam ne ponuja, pri nas ga pa vse rade čitajo. Kako bi bilo pa v sledečem slučaju? Vi bi radi, da bi se pošiljalo samo en iz-tis glasila vsaki družini, border j i so izvzeti in pa tri urad-rTšce krajevnih ženskih društev. PŽ» družini N. N. je na primer članov. Mož spada k moškemu društvu, žena k ženskemu, hči k dekliškemu, sin k mladeniškemu, mlajši pa v mladinski oddelek. Mož, ko dobi edini list v roke, ga vzame s seboj na delo. Žena bi rada či-tala kaj o Jednoti ali glede društvene seje, ker je nadzornica društva; hči bi rada kaj zvede-v la o drugih dekliških društvih ; starejši sin o žogometni igri, mlajši pa rad Čita uganke v Angelčku. Kako bodo vsi ti osta-
nik vsled te svoje agitacije pri večini prekmurskega naroda zelo zameril. Znano mi je tudi, da naša društva v Bethlehemu, Pa., in Bridgeportu, Conn., nikdar ne rabijo imena "Kranjsko-slovenska," temveč, vedno in dosledno "Slovensko - katoliška Jednota."
V Bethlehemu je okoli 5,000 prekmurskih Slovencev, katoličanov in 5,000 protestantov. In to ljudstvo je verno in zelo delavno. Imajo veličastno cerkev, v kateri so orgije, ki same veljajo nad $6,000; letos so tu-blagoslovili krasno slovensko katoliško šolo. Njihovi požrtvovalnosti se moramo čuditi. In da ne pristopajo k naši Jednoti, je edini strah pred besedo "Kranjska." Kako polje je tam za nas, koliko članov še more-
s svojimi bratf in so se po ve- smo priredili po en piknik in likem trudu izobrazili toliko, da eno veselico za ta sklad in za se strinjajo z nami, je to zelo uporavne in druge društvene težko stališče. Ali ne mislite, stroške ter še posebej .po $1 od bratje in sestre, da je, prav, ako člana na leto za pokritje vseh jim to delo olajšamo, in to stra- stroškov. Koliko pa so Člani iz-šilo "K" izpustimo iz imena na- dali na veselicah in piknikih in še Jednote? Izgubiti ne mo- koliko truda in dela so imeli remo prav ničesar, pač pa samo odborniki in tudi posamezni čla-pridobiti.	ni, more vsakdo soditi po avo-
Ime "Kranjska" in "Štajer- je. Največ dobička so vedno ska" je skoro že popolnoma iz- imeli salonerji. In poleg, tega ginilo iz našega političnega živ- je društvo vedno moralo imeti ljenja. Vedno slišimo le "Slo- na rokah denar za bolniško venija" in vsled tega ta nesreč- podporo. Odkar pa je društvo ni "K" popolnoma lahko brez sv. Jožefa pri centralizaciji, vsake škode odpade iz naše Jed- plača za vsakega člana isto svo-note.	to, namreč 75 centov in vsak
Neki hrvatski list v New bolnik ima bolniško podporo Yorku je pred dnevi nas imeno- skozi celo leto, medtem, ko je val "Kranjce" in ne veste, kako prej imel samo za pol leta. De smo se čutili užaljene! Slo- na r je naložen na banki in ob-venci smo in po naših provin- resti plačujejo upravni stroške cah se ne smemo ločiti. Beseda društva
kranjska" pomeni vsakemu, ki Iz tega je razvidno, da so ve-misli dosledno, da more biti lika društva z veliko blagajno član naše Jednote samo oni, ki lažje pri centralizaciji kot pa je doma s "Kranjske." Vsr mala društva in je po mojem ostali Slovenci pa so izključeni mnenju njih dolžnost, da pri-In mi vemo, da ima pri nas stopijo k centralizaciji in tako pravico postati član vsak Slove- naredijo našo Jednoto v resnici venec, pa naj pride iz Ogrske bratsko in popolno, ali pa iz fašistovske Italije. Se Imam še več drugih priporom celo bratov Hrvatov se ne čil, katere sem pridobil v mo-branimo. Proč tedaj s cokljo, jih izkušnjah kot glavni urad ki nas samo ovira pri napredku nik od zadnje konvencije in kot in razvoju.	družabnik, ki se mnogo giblje
Nikakor ni moj namen koga med našimi ljudmi in slišim žaliti, najmanj pa one, ki so njih misli, želje in težnje, toda stali pri zibeli naše Jednote in te sem si prihranil za poročilo ki so imeli mnogo truda, da so na konvenciji, vstanovili to dično organizaci-	John Murn,
jo, kajti časi so bili tedaj dru-	član porotnega odbora
gačni kot danes in ker sem pre-	-
pričan, da bi tudi oni naši biv- Canonsburg, Pa. — Ker je ši člani, ki so zapustili ta svet razmotrivanje bolj ceneje se-ih se preselili v boljše življenje, daj kakor pa na konvenciji, in drage volje pristali v to, da se ker tudi nimam tiste sposobno-ime Jednote izpremeni, vedoč, sti, da bi tako gladko in lepo da bi to bilo Jednoti samo v govoril kot drugi vešči govorni-korist, zato priporočam cenjeni ki, sem se namenil nekaj važ delegaciji, da sprejme znani nih' nasvetov v "Glasilu" tik predlog, da se od sedaj naprej pred konvencijo priobčiti, ki se glasi ime naše Jednote "Ameri- mi po mojem mnenju zdijo pri-ško-Slovenska Katoliška Jedno- kladni v korist naše K. S. K. ta."	Jednote.
Druga važna stvar je centra- 1- V celoti se strinjam z na-lizacija. Pred vstanovitvijo na- sveti glavnega odbora, spreje-še prve podporne organizacije v tirni na polletni seji meseca ja-Ameriki so v posameznih na- nuarja t. 1. selbinah naši rojaki vstanovili 2. Kupi, oziroma zgradi naj društva v namenu, da podpirajo se nov Jednotin dom, da bo od-člane v slučaju bolezni in v slu- govarjal svojemu namenu. Vsak čaju smrti njih družine. Uvi- skrben gospodar si bo zgradil deli pa so, da je edino v slogi tako poslopje, da bo lahko vse moč in da je potrebno združiti svoje pridelke vanj spravil, se y eno močno organizacijo. 3. Sem za premembo Jedno-Iz te želje se je porodila naša tinega imena v Ameriška S. K. Jednota, le žal, da naši ustano- Jednota.
vitelji niso uvideli potrebe, da 4. Tudi ime "Glasila K. S. K. bi bili vpeljali v organizacijo Jednote" naj se skrajša, oziro« tudi centralizacijo bolniške pod- ma premeni, na primer v "Ka-pore. Uvideli so potrebno skup- toliški Glasnik," "Bratoljub, nost v smrtnih slučajih, v ope- ali kaj podobnega, racijah, poškodbah in onemo- 5. Umobolni člani naj bodo glih slučajih, toda potrebe opravičeni do iste podpore kot skupnosti podpore za kako na- drugi bolniki vadno, vsakdanjo bolezen niso 6. Opravilnik (dnevni red) za uvideli. In tudi to je potreb- seje krajevnih društev (nago-no. Ako se je Jednota pokazala vor predsednika pred sejo in po v vseh skladih, da je bila skup- seji) kakor tudi obrednik za nost potrebna in kpristna in da sprejemanje novi hčlanov, na.i je v tem napredovala, koliko se izda v posebni knjižici. V bolj bi še napredovala, ako bi tej knjižici bi bil lahko tudi bil tudi obenem eden skupni obrednik za slovesen sprejem centralistični bolniški sklad. In in obrednik pri pogrebu članov do sedaj imamo v pravilih, da in članic: je društvom na svobodo dano, 7. Dijakom naj se da na pro-ako hočejo v bolniški podpori sto voljo, ako se hočejo zavaro-biti skupno z Jednoto ali pa jo vati za bolniško podporo ali pa opravljajo društva sama.	ne.
Smelo lahko trdim, da naša) 8. Podpisovanje uradnih li-
The North American Banking & Savings Company
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
TA BANKA JE VAJA
/ BANKA
Denar naloien tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler j«.naložen pri nas
Vam vloga vedno viša.
URADNE URE:
Ob delavnikih od 9. de 3. v soboto od 9. da S. in sve-čer od 6. do 8. r sredo od 9. do 12. Za denarao po-tiljatev od C. de 8. pri stranskih vratih, arada trato.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od časa do časa gotovo pošiljate denar v stari kraj;
To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Ave.
COLUNWOODSKA PODRUŽNICA:
, 15601 Waterloo Rd.

li štirje list čitali, ker je dru- mo dobiti med njimi, ako se žina prejela samo en iztis, pa še'znebimo strašila, ki se ga boji-
tistega ni pri rokah? Ce pri haja več številk v eno hišo, to ni nikaka škoda. Dajte ga sosedom in prijateljem, da se seznanijo z našo Jednoto. Brat Setina, kaj bi vi počeli, če bi bili član S. N. P. Jednote, ki izdaja celo dnevnik in bi morali tudi vi doplačevati primanjkljaj pri dnevniku, čeravno niste nanj naročeni? Vidite, ona Jednota dela to v svrho svoje reklame. V Ameriki igra baš reklama veliko vlogo. Ona slovaška Jednota pa ne zna ceniti prave reklame.
Se nekaj. Ali vam je znano, da šteje naša Jednota 49 ženskih društev z 4,844 članicami
jo. Naj tudi omenim, da imajo bethlehemski Slovenci dva svoja časopisa, pisana v ogrski slovenščini. Tam je tudi sedež Jednote "vindiških" Slovencev.
Pred dvema letoma je društvo sv. Jožefa, K. S. K. Jednote blagoslovilo svojo zastavo. Ob tej priliki se farno katoliško društvo sv. Jožefa ni hotelo vdeležiti razvitja zastave, ker ima naša Jednota v svojem imenu besedo "Kranjska." Kadarkoli gredo ti Slovenci na agitacijo za našo Jednoto, nikdar ne rabijo besede "kranjska," temveč dosledno vedno samo S. K. J." Za te agilne naše
Jednota ne bi bila danes samo najstarejša, temveč tudi naj močnejša, ako bi bila takoj ob pričetku vpeljana bolniška centralizacija. Da je centralizacija dobra stvar, je dokaz to, da je naša Jednota v letih, v katerih je bila vpeljana samo prostovoljna centralizacija, jako napredovala. O tem pričajo uradne številke.
Proti centralizaciji so samo društva z velikim društvenim premoženjem. Njih člani se boje, da bodo plačevali večje asesmente, ako se društvo priklopi centralizaciji.	'
V dokaz pravilnosti moje trditve naj vam bo društvo sv. Jožefa, št. 57 v Brooklynu, N. Y. Poprej je vsak dan plačeval v društveno blagajno 76 centov za bolniško podporo in
člane, ki so drugega mišljenja J upravne stroške. Poleg tega
stin pri društvu naj bi zadostovalo samo tajnikovo, v bolj važnih zadevah naj bi se pa podpisali vsi trije društveni uradniki, tako kakor je nedavno že urednik "Glasila" priporočal.
9.	Za operacije in poškodnino bo treba mesečni asesment nekoliko povišati, kajti: "malo novaca, malo muzike je nekdo rekel.
10.	Ako ni proti državni postavi, naj bi se stavilo v pravila sledečo novo točko: "Člane, ki delajo kot stavkokazi (skebi) ob času organiziranega in od delavske unije pripo-znanega štrajka itd., naj b* posvari. Ako vsled svarila Se vseeno delajo, naj m Jih suspendira iz društva in Jednote." Cenjeni delegatje in delegati-nje. Naša Jednota sestoji po
večini iz delavskih trpinov, ki se s krvavimi žulji borimo za svoj obstanek. Stavkokaz ne dela časti ne društvu, ne Jednoti, in ne katoliški Cerkvi. Skeb, ki dela nečast organiziranemu delavstvu, ni vreden, da bi bil član naše Jednote.
11. Kar je pa najbolj važrfb je to, da delujmo za večjo Jednoto potom splošne centralizacije. O tem se je že veliko pi salo; eni jo odobravajo, drugi pa ne. Ravno v današnji številki čitam neko resolucijo pro ti centralizaciji, ki pa po moji sodbi ni na mestu. Vsi taki predsodki so neopravičeni. Vprašam vas: Kdo ve za kako društvo vseh slovenskih Jed not, ki bi se rado v tej zade vi ločilo od Jednote in samo plačevalo bolniško podporo? Ali je istih borih par nikljev tako težko plačati na mesec, med tem, ko se večkrat v druge, razne nepotrebne namene meče dolarje? Dalje. Kdo ve, kaj je bilo vzrok in zasluga, da se je od zadnje konvencije naša Jednota pomnožila za 36 novih društev? Jako lepo so napredovala tudi ona društva, ki so prva pristopila v bolniško centralizacijo.
Splošna centralizacija bi igrala tudi veliko vlogo pri uvedbi podpore za dolgotrajno bolezen, katero imajo že vse druge slovenske podporne organizacije; naša Jednota, dasiravno prva, oziroma najstarejša, pa iste še nima. Bolniku bi se moralo plačevati podporo, dokler ne ozdravi ali umrje. S tem bi se lahko vsakoletni asesment za onemogle odpravil.
12. Glede tega sklada (za onemogle) tudi jaz priporočam, da naj se istega razdeli enakomerno po 2 centa na mesec. Pri izvanredni nakladi meseca junija imajo tajniki neprijetne sitnosti, ko morajo članstvu dopovedovati čemu je ta doklada, dasiravno je jasno označena v Jednotinih pravilih. Nekateri morda celo mislijo, da isti kvo-der tajnik sam stisne zase v žep?
S splošno bolniško centralizacijo bi se dalo tudi še bolj razširiti verski (katoliški) duh v onih skrivnih naselbinah, kjer ga še sedaj ne poznajo. O, če bi bila splošna bolniška centralizacija uvedena pri K. S. K. Jednoti, bi bilo vse drugače. Vendar ni še vse zamujeno! Zato pa delujte vsi, da bo splošna centralizacija sprejeta!
John Pelhan, tajnik in delegat društva sv. Jeronima, št. 153.
v Clevelandu, O., ker dosedaj Ledene pijače pa niso dobre, se še ni od nobene druge tis- j kadar je človek pregret, karne tako redno list pošiljalo. 3. Imej toliko malo lahnih in
5.—Centralizacija	naj ostane hladnih oblačil, kolikor pač za-kot dosedaj (prostovoljna). 'kon dovoljuje.
6.—Starim	članom naj bi se asesment nekoliko znižal.
7.—Sem	za to, da se zgradi nov Jednotin dom.
8.—Sem	proti ustanovitvi lastne tiskarne, Čeprav jo je br. Šega že dvakrat priporočal..
9.—Članu	ali članici, ki hoče svojo zavarovalnino zvišati, naj se mu izda poleg prvega certifikata še drugega, tako da prejšnja zavarovalnina ostane; plačuje naj se za prvo po prejšnji zavarovalnini (starosti) ali po prejšnjem razredu, za novo (zvišano) pa po novi starosti, oziroma po novem certifikatu.
10.—Kakor	se je od nekaterih društev v Jolietu, 111., nekaj namigavalo, češ, da glavni odbor nekaj zahrbtno?! kuje, da pridejo s tem na dan, tako da razvidimo, kje je krivica. Ce je res temu tako (kar dvomim), naj se glavni odbor zagovarja; če je pa samo kako namigava-nje, pa naj se omenjena društva obsoja.
11.—Konvencija	naj se vrši na štiri leta.
12.—Dosedanji	glavni predsednik brat Anton Grdina naj se v prihodnje enoglasno izvoli kot glavni predsednik A. S. K.( Jednote.
Ludvik Perušek,
tajnik in delegat društva sv. Družine, št. 136.
-o-
4.	Oni, ki imajo slabo srce in visok krvni pritisk, naj se gibljejo či mmanj mogoče, in tedaj v senci.
5.	Ostati predolgo v vodi bolj škoduje nego koristi nekaterim osebam. Kopalna kad vsak dan ščišča in okrepčuje.
6.	Poišči si prostor, kjer se zrak premika.
7.	Bodi bolj počasen v vročini. Ali nekaj dela je boljše kot nič, kajti pomaga pozabljati na vročino. Misliti in govoriti o vročini ni dobro; zazdi se nam. da je vse še hujše nego je zares. F.I.L.S.
-o-
INDIJSKA PRIPOVEDKA T. H.
Vročina in srce.
Tekom poletnih dni pasje vročine čitamo vsak dan v časopisih seznam ljudi, ki jih je vročina ubila. To se zdi bolj
V raj je prišla zopet nova duša. Po starem običaju ji je veliki angel razkazoval njeno novo domovino. Vse, kar je videla, ji je zelo prijalo. Naposled prideta z velikim angelom v neko mračno dvorano, kjer so stale dolge mize. Na njih so ležali človeški jeziki in človeška ušesa.
Duša se začudi, ko vidi toliko ušes in toliko jezikov ter vpraša angela, kaj naj to pomeni. Angel odgovori:
"To so ušesa tistih ljudi, ki so na zemlji vedno marljivo obiskovali svetišča, poslušali besedo božjo, nikoli se pa niso po njej ravnali. " Zato so prišla njih ušesa sicer v nebesa, oni sami pa so bili pahnjeni v pekel. Tukaj pa vidiš jezike onih, ki so pobožno in verno govorili, nikoli pa niso resnično izpolnjevali zapovedi božjih. Tako so
strašno nego je v resnici. Kar	■JH^HHH^H
se godi je to, da je vročina kon-|^.samo njlh Jezikl P™H v čno pahnila v grob ljudi, ki so z eno nogo bili že v njem. Sicer obdolžujemo vročino, ali resnični krivec je zmanjšana odpornost.
Na primer — po navedbah zdravstvenega komisarja mesta Chicago — je tekom zadnje velike vročine tamošnje razmerje smrti ostalo isto kot v prejšnjem hladnem tednu, ali število smrti radi srčnih bolezni je v enem dnevu poskočilo od povprečnih 15 na 26. Navadno so ljudje s slabim
WiUard, Wis. — Konvencija je pred durmi; še en teden, in delegatje in delegatinje se snidemo skupaj v znani pittsbur-ški naselbini. Kot delegat pridružujem se tudi jaz s sledečimi malimi nasveti k raz motri van ju :
1.—Sem	za to, da se spremeni ime Jednote v Ameriška Slovenska Katoliška Jednota (A. S. K. J.)
2.—Društva,	ki štejejo 50 Članov ali članic lahko pošljejo enega delegata ali delegatinjo.
3.—Za	velika društva, ki šte-.ejo nad 200 članstva, naj bi ; adoetovala samo dva delegata.
-^"Glasilo" naj se tiska v taki objfiki kot dosedaj. in to delo naj se poveri tiskovni družbi "Ameriške Domovine"
nebo.'
-o-
Sorodstvo in prijateljstvo v pregovoru.
Kdor matere ne uboga, tega tepe nadloga. Ce vlečeš očeta do praga, te bodo tvoji otroci črez prag sunili. Kdor ne ljubi svojega brata, tega tepo tuja vrata. Bratje in sestre se daleč narazen najbolj ljubijo. Ako sva si tudi brata, mošnji si nista • sestrici. Tisti mi je brat, ki bi mi storil dobro rad. Dober sosed je boljši nego deset srcem oni, ki podlegajo vročini, j stricev< dJ^ prijatelj je bolj-Vročina redkoma ali sploh ne ši ko denai Najboljši prija_ ubija ljudi v normalnem stanju. Profesijonalni igralci na baseball se gotovo kaj živahno gibljejo tudi v dnevih največje vročine, vendarle tajnik za Chicago Cubs trdi, da v petnajstih letih, kar je on pri tem športnem klubu, ni bilo niti ene ne zgode radi solnčarice.
telj je jasna pegodbtr Spomin je človeku najzvestejši prijatelj. Kar sezidajo skrbni sta-riši, razdenejo slabi tovariši. Kjer bogastvo hira, prijateljstvo umira. Kjer se botrina krega, zemlja križem • poka. Dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača. Po
Urezal se je.
V vročini mora srce še bolj slabi tovaršiji rada glava boli.
trdo delati, da drži v redu ohla- i	_0_
ju joči sistem telesa. Slabe srce pa ne prenaša takega dodatnega napora. Iz tega sledi nauk: | Gospod Popijada se je priti-V vročem vremenu, ko že itak hotapil že pozno v noč ves "v mora srce prenašati dodaten rožcah" v svojo spalnico. Sfeo-napor, ne daj mu tudi ti še veČ,raj bi bil neopažen zlezel v po-dela s tem, da se preveč naješ > steljo, ko se mu je nrnadoma in preveč giblješ.	prebudila ženica. Nagle mu je
Tukaj je nekoliko enostavnih šinila rešilna misel: na vso mož
pravil; kdor se po njih ravna, se nima prav nič bati nikakršne vročine.
1.	Nikar ne preobremenjaj svojega želodca. Jej lahke in prebavljive jedi, kot so solate in mleko.
2.	Popivaj polno hladne vode.
je začel gugati zibelko, v
"Kaj delaš?" se je oglasila jezno ženica.
"Ze dve uri zibljem otroka, ko ga ti nit ne sližiš!"
"O, ti lažnjivec pijani!" se je vznesla razkačena ženica. "Otrok leži vendar pri meni."
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE,,
Izhaja vsak torek.
Lastnina Kramjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. .		
6117 St. Clair Ave.	Uredništvo in upravniitvo: CLEVELAND, OHIO. Telefon: Randolph 3012	
Za člane, na leto ..	Naročnina.	. $o.84
Za nečlant ..............	-	.....$1.80
Za inozemstvo ........	.......................................................................................	.....$3.00
OFFICCIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Tuesday		
OFFICE: 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. Telephone: Randolph 3812.		
		
šE OSEM NOVIH DRUŠTEV!
I z v poslanega nam poročila sobrata glavnega tajnika, ki bo priobčeno v prihodnji izdaji je razvidno, da je štela naša Jed nota koncem junija i. 1. 166 krajevnih društev; k temu moramo še prišteti zadnje novo mladeniško društvo sv. Jurija, št. 209; torej znaša skupno število z današnjim dnem 167 krajevnih dru tev. Moških društev je 118, ženskih pa 49.
Ker se nam te številke ne zdijo priročne in prikladne, zato prihajamo danes z pklicem na vse Jednotino članstvo za usta novitev še osem onih društev, in sicer sedem mokih ali mlade-niških in eno žensko, oziroma dekliško društvo. Na ta način bo štela K. S. K. Jednota 125 moških in 50 ženskih društev, kar znaša lepo in praktično število 175 skupaj.
Najprvo stopite na noge čl^ni! Za ustanovitev novega društva se zahteva samo osem članov in članic. Morda bi bilo mogoče v vaši naselbini ali v okolici ustanoviti eno novo društvo naše Jednote? Ako se za to malo potrudite, vaše delo ne bo zastonj. Kakor znano, znaša nagrada za ustanovitev novega društva $20. Iste vam plača Jednota en mesec po ustanovitvi društva. Za vsakega člana pri novem društvu dobite torej $2.50. Nagovorite par družin za pristop v našo Jednoto, pa boste dosegli ciij. Osobito lepo polje imajo naši mladi člani med svojimi mladimi prijatelji in tovariši za ustanovitev mla-deniškega društva. Osem zavednih fantov skupaj, pa je novo društvo ustanovljeno. Ce nočete vi določene nagrade sprejeti, jo lahko izročite dotičnemu novemu društvu kot prvi donos v njih blagajni za razne stroške.
Po novem letu bomo posvetili več pozornosti naši mladini, ki ume morda samo angleški jezik. Glavni odbor bo konvenciji predložil svoj nasvet, da naj se od 1. januarja naprej tiska vsak teden najmanj eno stran "Glasila" v angleškem jeziku, ali pa dve. Na ta način bo naša mladina dobila več vpogleda, spoznavanja in zanimanja za našo Jednoto. Ce se bo morda tudi njeno ime spremenilo v A. S. K. Jednota (Slovenian Catholic Union of America), potem bomo imeli med našimi ameriškimi Slovenci več polja za agitacijo.
Zdaj pa še glede novega ženskega društva. Cenjene so-sestre! Samo še eno novo postojanko se potrebuje, pa jih bo ravno 50 skupaj! Tudi za tako novo društvo velja gorinavede-na Jednotina nagrada. Za $20 si lahko kupite že čedno obleko ali kaj drugega potrebnega. Ce se zavzamete in greste kako nedeljo samo par ur na delo, lahko zaslužite $20. Radovedni smo, katera naselbina, katera država se bo'ponašala z najnovejšim ženskim društvom, tvorečim št. 50 pri skupnem številu ženskih društev?
Naša iskrena želja je, da bi dosegli 175. krajevno društvc kmalu po konvenciji. To naj bi bil kot trajen spomin na 16. glavno zborovanje v Pittsburgh^ Ker se vrši konvencija baš v državi Pennsylvania, bi bila po naši sodbi moralična dolžnost te države za ustanovitev teh novih društev. Delegatje in dele-gatinje iz Pennsy Ivani je! Ko se vrnete domov, idite na agita-cijsko delo, da bomo v doglednem času priklopih pod okrilje naše dične Jednote še osem zaželjenih društev!
-o-
ZDRUŽUJM0 SE!
V številki 3. prvega letnika "Naš Zvon," glasila na Nemškem živečih Slovencev smo čitali nastopni zanimiv uvodnik, ki se lahko nanaša tudi na ameriške Slovence in na našo K. S. K. Jednoto. Dotični članek se glasi:
ZDRUŽUJMO SE!
" 'Gorje mu, kdor je sam; ker če pade, nima nikogar, ki bi ga vzdignil!' Tako je zapisano v bukvah modrosti. In že na začetku svetih bukev, kjer je popisano, kako je Bog Eve ustvaril, je zapisano: Človeku ni dobro samemu biti.'
"Zato so se ljudje že od nekdaj radi združevali. V naših časih pa še prav posebno. Zdaj imamo v vsakem mestu in že skoro v vsaki vasi polno društev. V društva se zbirajo ljudje, ki imajo ene in iste namene — zato da te namene z združenimi močmi lažje dosegajo. 4V družbi je moč/ pravi pregovor.
"Nam, ki smo ene krvi in enega jezika, pa bivamo v tujini raztreseni med drugorodci, so društva posebno potrebna. y društvu, v krogu svojih rojakov, se čutimo domače, vidimo, da nas je več, in nekoliko pozabimo, da smo tujci.
"Društva imajo več namenov. Oglejmo si te namene!
"1. Društva so potrebna zato, da godijo družabnost. To je: Združujemo se zato, da se med seboj shajamo, da se bolje spoznavamo, prijateljstva sklepamo, se ppmenkujerao in kratkočasimo! In to je potrebno v tem dolgočasnem syetu: 'Ene vrste tiči skup lete,' pravi naš pregovor. Le poglejte jjh: kavke skupaj, pure, race, kokoši in gosi skupaj. Tiča poznamo po petju, človeka po jeziku. Mi smo tudi ene vrste en jezik govorimo, eno pesem pojemo, slovensko. Zato radi prilete skupaj, kadar je društveno zborovanje! V nedeljo ste prosti, se morate nekam dejati. Svoje kuhinje, v kateri se doma navadnp mudite in sučete, se že pagiedate. Malo spremembe človeku dobro dene. Pojdite v družbo svojih rojakov! Če pride k zborovanju le malo ljudi je dolgočasno in jemlje vesel/e še tistim, ki pridejo. Ce jih pride veliko, potem je življenje in veselje in korajža.
"Nekateri pa menda radi tega ne pridejo k zborovanju, iter ne morejo ali pa nočejo imeti nobenih stroškov. O tem bomo še govorili. Za danes bodi rečeno nukratko; kjer je le mogoče
dobiti kak pripraven prostor, naj bi zborovanje ne bilo v gostilni! Kjer se da dobiti kaka tfruff dvorana ali večja soba, skušajte jo dobiti! Majhna društva morejo imeti zborovanj* v stanovanju katerega izmed svojih udov. Ce p* že morate zbp-rovati v gostilni, naj se razglasi, da nobeden, k^or ne mara, ni dolžan, da bi si moral pijačo naročiti. Drugače bi bila pijača zadržek obilne vdeleibe.
"Pri zborovanju se pogovorite potrebne reči, potem se pa tudi malo pokratkočasite. Zborov^je pe sme biti dolgočasno; Dolgčas lahko pase vsak sam zase. Kratkočasijo je že, če se prijateljsko" med seboj'pogovarjate. Pri zborovanjih pa tudi pojte! Petje prinese v družbo žiyUenje in veselje. Za^o bomo pe^je posebno gbjili, da bo pri naših shpclih prijetno. O petju ibomo posebej še več govorili.
"2. Naša društva naj gojijo tudi ljubezen do domovine in ;domačega jezika. Kjer bodo prišli Slovenci skupaj, bodp tudi slovensko govorili in peli in se spominjali svoje domovine. Ne-:katera društva, pri katerih so tudi Slovenci, so še napol ali popolnoma nemška; takoimenovana avstrijska društva ali pa društva bivših Avstrijcev. Taka društva nimajo več pravega pomena, kajti Slovenci nismo več Avstrijci. Četudi komu to ni prav, pa tako je in se ne da prenarediti. S tem je treba računati. Društvo "bivših' Avstrijcev pa tudi nimajo več pravega pomena. Avstrija. Avstrija, ki je za nas bila, a je več ni, nas ae more več skupaj vezati. Mi imamo Nemce ip Avstrijce radi in jim privoščimo vse dobro; a mislimo, da je najbolj prav, če imajo oni svoja društva, mi pa svoja, pa si ostanemo prijatelji. Zato naj bi se vsa taka društva, po katerih so Slovenci v večini, spremenila v slovenska. Ce Nemci hočejo zraven ostati, lahko ostanejo, če ne, naj si ustanovijo svoje društvo.
"Prav bi bilo, da bi naša društva preskrbovala svojim udom tudi slovensko berilo. Mnogi želijo brati, pa nimajo knjig. Vsako društvo naj bi imelo malo knjižnico. To je sicer težavno, kajti društva nimajo preveč denarja, bukve so pa drage, zastonj jih pa tudi ni lahko dobiti. Pa bomo vendar poskusili, če se jih bo dalo kaj dobiti. In če jih dobimo, se bodo razdelila med društva.	t
"3. Društva naj svojim udom, kolikor mogoče, v potrebi ppmagajo. Društva naj bodo postavljena na podlago medseboj-ae pomoči: eden za vse, in vsi za enega! Vsi udje niste enaki, kakor tudi udje telesa niso. Nekateri morebiti ne boste nikoli potrebovali tuje pomoči. Nobeden pa vendar ne ve, kako še pri-Je in kaj ga še čaka. Ce pa njega ne, pa lahko njegovo ženo ali otroke. Mnogi naši rojaki, zlasti vdove, pa tudi bolni in bolehni 30 pa pomoči sila potrebni. Pomanjkanje je tako, da se Bog usmili, pomoči pa malo! Nemci nekaterim že nekoliko pomagajo, a to je premalo; v domevini so pa sami reveži in ne morejo veliko pomagati. Kaj naj storimo?
"Podajmo si roke in združimo se v medsebojno pomoč! Močnejši naj pomaga šibkejšemu! Ce pa on opeša, mu bodo pomagali drugi. Danes ti drugim, jutri morda drugi tebi. Veste pa, da brez nič ni nič. Če hočemo kaj dobiti, moramo tudi kaj dati. Zato udnino radi plačujte! To je prostovoljen davek n prostovoljnega je lalje plačevati kot prisiljenega. Imejte pri tem veselo zavest, da s tem pomagate svojim bližnjim, mogoče pa kdaj tudi samim sebi. Da se more več pomagati, je prav, če je udnina malo večja. Seveda o tem odločuje vsako društvo jamo zase. Tukaj se dajejo le splošna navodila. Nekaj več fenigov se posameznim ne pozna veliko, skupaj se pa le veliko več nabere in z zbranim denarjem ložje kaj več dobrega naredi. Da pa za revne udnina ne bo previsoka, se jim lahko zniža ali popolnoma spregleda.
Da bodo udje imeli popolno zaupanje v društveno gospo-larstvo, se morajo seveda blagajniške knjige natančno voditi. Odbor naj z društvenim premoženjem modro gospodari in ga kolikor mogoče pravično razdeljuje. Vsako leto na občnem zbo--u naj poda pregled in račun o svojem gospodarstvu. Pregle-lovalci računov, ki imajo pravico in dolžnost, knjige in blagajno /časih pregledati, naj na občnem zboru poročajo, če so našli vse v redu.
"To so trije važni nameni društev. Društva pa imajo lahko \e en, četrti namen. Tega si pa prihranimo za prihodnjič.
Iz vseh teh namenov so nam društva koristna in potrebno. V družbi je moč! O, ko bi se hoteli vsi Slovenci te resnice zavedati. Kako lepa in močna bi bila naša društva! A nekateri poznajo le sebe, za druge pa nimajo očesa in srca. Samo takrat poznajo druge, kadar potrebujejo njih pomoči; da bi sami drugim pomagali, tega pa ne. Vi pa, ki tole berete, Sodite polni duha medsebojne ljubezni! Združujmo se posebno tukaj v tujini radi! Skupaj držimo, drug drugega bremena nosimo! Pod-pirajmo društva radi in društva bodo podpirala nas!"
o--
na uspeh učenja ateizma, svo-bodnjaštva in protiVerskega mišljenja.
ijlr. Depew ni nič natančno pojasnil na kak način ravno so bile njegove molitve uslišane; to je zadeva nj^ga samega. Marsikdo, ki moli in prosi Boga za pompč, pa je uslišan, pravi, da se je s tem zgodil Čudež, morda tak, kakoršnega narava ne more izvršiti?
-P-
Za ameriške povratnike.
Učinkovitost molitve.
(Spisal Garett P. Serviss)
Chancey M. Depew, znani odvetnik in bivši zvezni senator Združenih Držav je letos, povodom njegovega 92. rojstnega dne omenil, da veruje v učinkovitost molitve- Rekel je, da je vedno Boga prosil za pomoč, in njegove molitve so bile v obče uslišane, dasiravno ne vsaki-krat in ravno po načinu (namenu) kakor je molil. Izjava tega slovečega ameriškega že sivolasega moža, je jasen odgovor onim, ki so zadnji čas jav-m> nastopili proti Bogu; namreč ateisti in svobodomisleci, trdeči, da ni Boga.
Mr. Depew je bil vse svoje življenje ne samo velik državnik in nače|nik velikega trgovskega podjetja, ampak je bil vedno tudi globok mi8lec. Njegova zadnja izjava ^lede molitve naj bi segla v srce verskih upornikov in bpgotajepv.
Marsikdo bo morda rekel: "Kaj slabega je Vendar Bog storil, da ga nekateri tako zlobno napadajo? Da mu celo grozijo, Jsafcor na^vgjemq zlc^i^j-
cu? Proč od Boga! Proč od vere!," kričijo ti fanatiki. "Saj ni Boga! Človek je Bog! Narava je Bog!" V naravi so pa tudi zveri brez duše, brez upanja! Bog svobodomislecev je zares čuden!?
Čemu ti ljudje nasprotujejo verski vzgoji in verskemu poduku v šolah? Ne rečem, da bi bilo v javnih (ljudskih) šolah težko učiti verouk, ker so učenci preveč različnih verskih sekt. Vprašam vas, ali verouk vzgaja kake zločince? Ali se pri družini, ki rada doma moli s tem vzgaja anarhiste in lopove? Ali se v cerkvah priporoča ljudem, da naj kradejo, da naj morijo in da naj kalijo red človeške družbe? Samo na podlagi božjih naukpv in zapovedi je mogoče izvrševati poštenost, mir, dobrosrčnost, bratoljubje. Vse drtjpe ideale zla bi se moralo iz Človeškega srca prepoditi kakor volka od črede.
Vprašajte se: kje stojijo glede verskega vprašanja številni zločine^, morilci, ubijalci tatovi, zapeljivci, rufijani in drugi izmečki človeške družbe? $jn?lu se yam bodo oči odprle
V	smislu 4. oddelka b, priseljeniškega zakona od leta 1924, se smatra "priseljenec, ki je bil prej legalno pripuščen v Združene Države, in se vrača z začasnega obiska v inozemstvu," za priseljenca izven kvote.
Med izseljenci je v tem oziru precej napačnih misli, in zato bo dobro, če se vnovič opozore na nekatere predpise, ki se nanašajo na ta predmet.
V	prvi vrsti je treba imeti v mislih, da se v vsakem slučaju izvenkvotnega povratka zahteva dokaz, da je priseljenec prej bil legalno pripuščen. Brez takega dokaza se ne more pričakovati ne izdanja povratniške-ga "permita," od strani Oddelka za Delo v Washingtonu, ne izvenkvotni priseljeniški vizum od strani ameriškega konzula.
Edino izjemo od tega predpisa dela odstavek v tretjem oddelku priseljeniškega zakona od leta 1917, ki pravi:
da se tujci povratniki z začasne odsotnosti v neopuščeno sedemletno bivališče v Združenih Državah lahko pripuste po diskretnosti delavskega tajnika, in pod pogoji, ki jih on predpiše."
Z ozirom na to odredbo pravi Pravilnik:
Vtakem slučaju se bo zahteval zadovoljiv dokaz za sedem neprekinjenih let bivanja v Združenih Državah in za odhod z namenom povratka v Združene Države. Vsak slučaj izključenja, iz katerega si bodi razloga, v katerem je tujec podal tak dokaz, mora priseljeniški uradnik po navadi uradni poti brez odlašanja naznaniti delavskemu tajniku obenem s poročilom o razlogih tuječeve izključitve in o dokazu, ki je bil podan za neprekinjeno in neopuščeno bivališče, in s konstan-tiranjem, kako dolgo je trajala odsotnost."
Glede na bivališče pravi Pravilnik :
"Bivališče, v namene tega predpisa, pomeni mesto, kjer ima oseba svoj pravi ustanovljeni in trajni dom in kamor se vselej misli vrniti, kadarkoli je odsoten."
Kakor se vidi, se ne more konstruirati pravica povratnika, da mora biti pripuščen, če je sedem let neprekidno živel v Združenih Državah; temveč delavski tajnik ima pravico, da ga pripusti, kar pomeni, da ga tudi lahko odbije.
Vedno se zahteva od povra-čevalca, da ima v Združenih Državah svoje neopuščeno bivališče (unrelinquished domicile), in da je ifnel, ko je odpotoval, namen, da se vrne v Združene Države. Ni vedno zadostna taka trditev, temveč se pogosto-ma prav resno zahteva dokaz, da je res tako.
nih Držav. Nepismeni povra-čevalci se v tem oziru pogostima motijo; ker se sicer prise ljencem, ki so prej bifi legalno pripuščeni in se nahajajo na začasnem obisku v drugi deželi, odsotnost iz tehtnih razlogov lahko podaljša, misli tudi mnogo nepismepih, da bodo lahko tudi pozneje kpt v šestih mesecih lahko pripuščeni, če navedejo tehtne razloge za podaljšanje svoje odsotnosti. To pojmovanje je pa napačno. Edino v roku od šestih mešecev morejo biti taki povračevaki pripuščeni.
Prav tako je treba, da dobro pazijo na predpis, da so bili pred svojim odhodom nepretrgoma ,vsaj pet let v Združenih Državah.
*
Vsak povračevalec z začasnega obiska mora odgovarjati vsem predpisom priseljeniških zakonov, sicer je lahko prav tako izključen, kakor nov priseljenec. Njegov povračevalni značaj ga rešuje edino dolžnosti, da si pribavi kvotni vizum, in to le v slučaju, če more dokazati, da je njegov povračevalni značaj legalen. Veliko število povračevalcev je bilo izključeno, bodisi ker priseljeniške oblasti niso priznale, da je dotični res povračevalec v smislu zakona, bodisi ker ni odgovarjal temu ali onemu predpisu priseljeniških zakonov.
Sam izvenkvotni vizum nikakor ne garantira, da bo potnik pripuščen. Zaman se je v takem slučaju pozivati na ameriškega konzula, ki je izdal izvenkvotni vizum. Od priseljenca (in tudi povračevalca je priseljenec), se zahteva, da si pribavi "pravilni vizum." Če na primer ne more prepričati priseljeniških oblasti, da je ohranil svoje stalno , bivališče v Združenih Državah, ko je odšel na obisk v tujino, ga lahko smatrajo za novega priseljenca in izključijo, ker bi po tem tolmačenju moral imeti kvotni vizum. Če se iznajde, da je tuberkulozen, bo najbrže izključen. Enak bo rezultat, če napravi vtis, da bi lahko padel na breme javnosti.
Državah od tistega dneva, ko je zadnjič prišel v deželo. Ce na primer nastane razlog za njegovo deportacijo po povratku, ni merodajno, kako dolgo je prej živel v Združenih Državah, ampak koliko časa je poteklo, odkar je zadnjič odpotoval. Tudi zelo kratka odsotnost iz Združenih Držav postane v takem slučaju lahko usodepolna, in faktično je pogostoma postala taka.
POZOR CLEVELAND-ČANI!
DNE 15. AVGUSTA V PITTSBURGH, PA.!
Mnogo je Clevelandčanov, ki še niso bili nikdar v Pittsburgh u, Pa., naši iztočni slovenski metropoli, „ dasiravno smo samo okrog 170 milj oddaljeni. Marsikdo ima tam kakega sorodnika, prijatelja ali domačina, da bi ga rad videl.
Na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta se vam nudi lepa prilika potovati v Pittsburgh, in sicer z našimi clevelandskimi delegati vred. V to svrho vabimo tudi rojake iz bližnjih* slovenskih naselbin, osobito iz Lo-raina.
Vožnja v Pittsburgh, Pa., in nazaj stane ob nedeljah samo $3.50. Če mogoče, kupite tiket 2e v soboto. Za Cleveiandčane bosta rezervirana dva posebna vagona na Euclid Ave. Pennsylvania postaji. Zbiramo se pred Knausovo dvorano pred 7. uro zjutraj, od koder se bomo brez plačno v avtomobilih odpeljali na označeno postajo. Vlak odhaja ob 7:20 in dospe v Pittsburgh/ ob 10:30 dopoldne. V Pttt/ burghu bo ta dan velika slav-nost v počast delegatom 16. konvencije K. S. K. Jednote.
Kdor 4>e misli 15. avgusta vdeležiti izleta v Pittsburgh, naj to kmalu naznani uredništvu "Glasila." Telefon: Rand. 3912. -o-
šf
Kakor je znano, so analfabeti izključeni od vselitve v Združene Države. Ena izjema obstoja za povračevalce po istem zakonu. Nepismen povračeva^« se lahko pripusti, če je
1.	prej bil legalno pripuščen;
2.	Če je živel nepretrgano pet let v Združenih Državah;
"3. če se Vrne o roku od šestih mesecev od dneva odhoda.
Razume se, da se razun tega zahteva, da izpolnjuje vse druge pogoje priseljeniških zakonov. Za takega povračevalca je obligatorno, da se vrne v šestih mesecih, računajoč od dneva, ko je odpotoval iz Združe-
Vsakemu priseljencu, ki želi odpotovati na obisk v staro domovino ali sploh izven Združe nih Držav, je priporočati, da se posluži pravice, katero mu daje 10. oddelek priseljeniškega zakona oef leta 1924, namreč da si pribavi povratniško dovoljenje (permit to reenter United States). Resnica je, da tudi tak permit ne bo zavaroval povračevalca, če more biti izklju-Xen po kakšnem predpisu priseljeniških zakonov; toda če je sicer pripusten, mu bo prihranil mnogo sitnosti. Tak permit velja tri dolarje, medtem, ko je za konzularni vizum treba plačati 10 dolarjev. Če se vrne v tretjem razredu brez permita, bo moral iti na Ellis Island, in to se mu lahko zgodi tudi v prvem ali drugem razredu, dokler se priseljeniški organi ne prepričajo, da je prej bil, legalno pripuščen. Če potuje s per-mitom, se izpraševanje izvrši na ladji, in na Ellis Island bo prepeljan le tedaj, če priseljeniški inšpektor misli, da je» iz kakršnega koli razloga potrebno natančnejše pregleda van je.
Povračevalec s permitom, ki se nahaja na začasnem obisku v tujini, in želi da bi se mu pravica odsotnosti podaljšala, mora vložiti prošnjo za podaljšanje na generalnega priseljeniškega komisarja v Washingtonu (Commissioner General of Immigration), in sicer preden poide čas, ki mu je prvotno bil dovoljen. V prošnji je treba navesti tehtne razloge za podaljšanje, in na tako prošnjo je treba priseči pri kakšnem ameriškem konzulatu. Prošnji je treba priložiti stari permit in tri dolarje.	x
Gostovanje pri najvišjem bitju.
S. Turgenjev.
Nekoč je najvišje bitje sklenilo, da napravi veliko gostovanje v svojih sinjih dvoranah.
Na to gostovanje so bile povabljene vse čednosti.
Same čednosti!! Moški niso oili povabljeni, samo gospe.
Zbralo se jih je prav mnogo, velikih in majhnih. Majhne čednosti so bile bolj prijazne in ljubeznive ko velike; vse pa so se kazale zadovoljne. Dvorlji-vo so se zabavale med seboj, kakor se spodobi bližnjim so-rodnicam in znankam.
Najvišje bitje pa je zapazilo Jvoje prekrasnih dam, ki nista bili, kakor se je videlo, znani druga drugi.
Gospodar prime eno od teh gospa za roko in jo pelje k drugi.
""Dobroti j i vos t!" pravi in pokaže na prvo. .
"Hvaležnost!" pristavi in pokaže na drugo. Obe čednosti sta se neizrečeno začudili, zakaj, kar svet stoji — in tega je že dolgo — sta se srečali prvič.
Povračevalcu sfe računa doba njegovega bivanja -v Združenih
Newyorsko grozdje.
Svojim dosedanjim odjemalcem in drugim rojakom naznanjamo, da bomo tudi letos raz-pošiljali newyorško grozdje, katero daje najboljši sok za naš okus. Vedeti pa je treba, da ni vse grozdje v državi New York enalto, eno daje boljši sok nego drugou Naša šestletna izkušnja v tep poslu in mCše poznanje vseh vinorodnih krajev zagotavlja našim odjemalcem najboljše grozdje. Naš zastopnik bo osebno nadziral vse po-šiljatve.
Zaradi toplega vremena obeta biti kakovost newyorškega grozdja izredno dobra, kakor že več let ne.
Za nadaljna pojasnila o cenah, plačilnih pogojih, o načrtu razpošiljanja itd., pišite čim prej na: .	f"
JUGOSLAV-AMERICAN CORP 455 W.42dSt„ New York, N.Y.
Ustanov Ijtai t Jolietu, III., d ne 2. aprila 1804. Inkorparirana i Joliatm.
državi Illinois, dne 12. januarja 1898 *^^ GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO sV; JcfuiT, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.43%; solventnost mladinskega od-delka znaša 135.42%.	~
Od ustanovitve do I. julija 1826, znaša skupna izplačana I podpora $2,769,364.00. GLAVNI URADNIKI:
. Cleveland, Okla. . Pueklo, Caia. d
,„	. . u	-----Aurora, Minn. .
III. podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham kf^ thabsvaan Wis Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, UL Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St, Jollst, m. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, ifl. Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland, Ohis. Vrhovi zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. Stat* Bank Bids.
600 Grant St at Sutth Avp.. Pittsburgh, Piu^ ^	'
„ L ^ ,	NADZORNI ODBOR:	,
Frank Opeka, 26—10th St, North Chicago, I1L John Jerich, 18-19 W. 22nd St., Chicago, 111. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. John Zuiich, 15301 Waterloo Rd, Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. UA'\ Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave, Laurium. Mich. Martin Kremesec, 1941 W. 22nd Place, Chicago, 111. Prank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR:
John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. ohn Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912.
Vsa pisma ia denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, ill, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
SPREMEMBE
za mesec julij, 1926.
K društvu Vitezi sv. Flori jana, št. 44, South Chicago PRISTOPILI.	111., 27704 Skrbeč John L., roj
K društvu sv. Štefana, št. 1, 1910, R. 16, $50{). Spr. 4. juli Chicago, lil., 27681 Kožar John, ja. Dr. šteje 219 čl roj. 1887, R. 39, $1000 ; 27682, K društvu sv. Alojzija, št. Peris Anton. roj. 1878, R. 48, 47, Chicago, 111., 27705 Lamut $500; 14195 Mesetz Angela,Joseph, roj. 1906, R. 20, $500 roj. 1910. R. 16, $500. Spr. 12. Spr. 24. julija. Dr. šteje 113 čl. julija. Dr. Šteje 402 čl.	K društvu sv. Petra in Pa
K društvu sv. Jožefa, št. 2, via, št. 51, Iron Mountain, Joliet, 111, 27683 Lilek Joseph Mich., 27706 Menti John, roj roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27684 1889, R. 37, $500. Spr. 15.. ju-Lockner Stanley, roj. 1910, R.jlija. Dr. šteje 58 čl. 16, $1000 ; 27685 Lamut Wil-| K društvu sv. Alojzija, št liam, roj. 1910, R. 16, $1000 ;j 52, Indianapolis, Ind., 27707 Je-27686 Lunka John P., roj. 1905,,riček Frank, roj. 1910, R. 16, R. 21, $1000; 27686 Spelich; $1000; 27708 Mausar Louis, Joseph E., roj. 1897, R. 30,! roj. 1910, R. 16, $1000; 27709 S1000; 2X688 Šega Anton, roj. Faletich A^ton, roj. 1908, R. 18, 1879, R. 47, $500; 14196 Šega $1000; 27710 Turk John, roj. Antonia, roj. 1889, R. 37, $1000.11904, R. 22, $500. Spr. 4. ju-Spr. 4. julija. Dr. šteje 616 čl. j lija. Dr. šteje 195 čl.
K društvu Vitezi sv. Jurija, K društvu sv. Jožefa, št. 53, št. 3, Joliet, 111, 27689 Agnich Waukegan, 111., 2771 Merlock Albert, roj. 1910, R. 16, $1000. Anton, roj. 1910, R. 16, $1000; Spr. 13. julija. Dr. šteje 146 čl. 27712 Ihovčič Anton, roj. 1888, K društvu sv. Družine, št. 5, R. 38, $2000. Spr. 24. julija. La Salle, 111., 27690 Gende Jos- Dr. šteje 241 čl. eph, roj. 1909, R. 17, $1000. K društvu sv. Jožefa, št. 57, Spr. 4. julija. Dr. šteje 141 čl. Waukegan, 111., 27711 Merlock K društvu sv. Jožefa, št. 7, har Joseph, roj. 1910, R. 16, Pueblo, Colo., 27691 Simonich $500. Spr. 3. julija. Dr. šteje Martin, roj. 1895, R. 31, $500.; 137 čl.
Spr. 8. julija. Dr. šteje 656 čl. K društvu sv. Cirila in Me-K društvu sv. Jožefa, št. 12, toda, št. 59, Eveleth, Minn, Forest City, Pa., 27692 Skube 27714 Kochevar John, roj. 1910, Frank, roj. 1910, R. 16, $1000; R. 16, $1000. Spr. 13. julija.
27693 Skube Anton, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 13. julija. Dr. šteje 242 čl.
K društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 14, Butte, Mont, 27694 Žagar George, roj. 1902, R. 24, $1000 ; 2769£ Trtica Rade M, roj. 1887, R. 39, $2000. Spr. 18. julija. Dr. šteje 171 čl.
K društvu Marije Pomočnice, št. 17, Jenny Lind, Ark., 27696 Kline Frank, roj. 1881, R. 45, $250. Spr. 11. julija. Dr. šteje 15 čl.
K društvu sv. Janeza Krst-nika. št. 20, Ironwood, Mich., 27697 Sikonia Karl, roj. 1895, R. 31, $500. Spr. 18. julija. Dr. šteje 111 čl.
Kdruštvu sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa, 27698 Resek Jakob, roj. 1908, R.-18, $1000. Spr. 8. julija. Dr. šteje 78 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O, 27699 Hochevar Peter, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 11. julija. Dr. šteje 84 čl.
K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 27700 Kasunič Frank, roj. 1910, R. 16, $1000; 27701 Gradišar John, roj. 1896, R. 30, $1000;' 14197 Grzinčič Mary, roj. 1884, R. 42, $1000. Spr. 8. julija. Dr. šteje 559 čl.
Dr. šteje 266 čl.
K društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O., 27715 Kastelec Anton, roj 1877, R. 49, $500. Spr. 18. julija. Dr. šteje 124 čl.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., 2716 Ob-ramovič John, roj. 1892, R. 34, $1000. Spr. 6. julija. Dr. šteje 205 čl.
K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis, 27717 Bashel Joseph, roj. 1910, R. 16, $1000 ; 27718 Udovich Anton, roj. 1882, R.v44, $1000; 27719 Pauc John, roj. 1871, R. 55, $250. Spr. 11. julija. Dr. šteje 224 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 69, Great Falls, Mont., 27720 Trun-kle Joseph, roj. 1907, R. 19, $1000. Spr. 8. julija. Dr. šteje 26 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 72, Ely, Minn.,
14199	Debeltz Angela M, roj. 1910, R. 16, $1000. Sj>r. 12. julija. Dr. šteje 123 čl.
K»društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain ( O,
14200	Krumpak Frances, roj. 1908, R. 18, $1000; 14201 Bu-cher Johana, roj. 1905, R. 21,
R. 35, $1Q00. Dr. šteje 41 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 90, So. Omaha, Nebr 27722 Jaksich Joseph, roj J887, R. 39, $500. Sprejet 18 jul. Dr. šteje 46 čl.
K društvu Friderik Baraga št. 93, Chisholip, Minn, 27723 M^h^ich Louis J., roj. 1909, R 17, $1000. Sprejet 25. jul. Dr šteje 2Q0 čl.
K društvu sv. Cirila in Meto da, št. 101, Lorain, Ohio, 14206 Ribarič Mary, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 4. jul. Dr. šteje 110 čl.
K društvu Marije čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo. 14207 Mehle Frances, roj 1910, R. 16, $1000. Spr. 12 jul. Dr. šteje 151 čl.
K društvu sv. Genovefe, št
108,	Joliet, 111, 14208 McGuc kin Caroline, roj. 1904, R. 22 $500; 14209 Skerjanc Mary, roj. 1893, R. 33, $1000. Spr. 7 hil. Dr. šteje 226 čl.
K društvu sv. Družine, št
109,	Aliquippa, Pa., 14210 Žagar Anna, roj. 1910, R. 16 $500. Spr. 12. jul. Dr šteje 41 čl.
' K društvu sv. Jožefa, št. 110, Barberton, Ohio, 27724 Mažič Frank, roj. 1888, R. 38, $1000; 1421; Preatle Anna, roj. 1910, R. 16, $500. Spr. 18. jul. Dr. šteje 118 čl.
K drušlvu sv. Roka, št. 113, Denver, Colo., 27725 Vidic Frank, roj. 1902, R. 24, $1000. Spr. 8. jul. Dr. šteje 95 čl.
K društvu Marija Milosti Polna, št. 114, Steelton, Pa, 14212 Mesarič Mary, roj. 1907, R. 19, $1000; 14213 Grabar Ana, roj. 1890, R. 36, $1000. Spr. 8. julija. Dr. šteje 94 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 119, Rockdale, I1U 14214 Turk Helen, roj. 1910, R. 16, $500. Spr. 9. maja. Dr. šteje 48 čl.
K društvu sv. Ane, št. 120, Forest City, Pa, 14215 Bregar Eva, roj. 1910, R. 16, $1000;-J4216 Pavlič Mary, roj. 1910, R. 16, $1000; 14217 Zupančič Josephine, roj. 1898, R. 28, $500. Spr. 18. jul. Dr. šteje 281 čl.
K društvu sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., 14218 Opeka Jennie, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 25. jul. Dr. šteje 165 čl.'
K društvu Marija sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn., 27726 Sear Anton, roj. 1909, R. 17, $1000. Spr. 21. jul. Dr. šteje 109 čl.
K društvu sv. Roka, št. 132, Frontenac, Kans., 14219 Katz-man Barbara Ruth, roj. 1908, R. 18, $1000. Spr. 11. jul. Dr. šteje 58 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., 27727 Markelz Joseph, roj. 1895, R. 31, $1000. Spr. 4. jul. Dr. šteje 213 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O, 27728 Jaklicji Louis, roj. 1910, R. 16, $1000; 27729 Zaitz John, roj. 1884, R. 42, $500. Spr. 4. jul. Dr. šteje 309 Čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., 27730 Ze-Iics John, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 21. jul. Dr. šteje 147 čl.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis, 14220 Sterk Ana, roj. 1910, R. 16,
K društvu Marije Device, Št.	$1000; 14202 Itozankovič Bar-33, Pittsburgh, Pa, 27702 Spi- bara,, roj. 1903, R. 23, $1Q00;
sič Frank, roj. 1891, R. 35,	14203 Klinar Antonia, roj.
$2000. Spr. 26. julija. Dr.	1900, R. 26, $1000; 14204 Ru-
šteje 156 čl.	tar Mary, roj. 189$ R. 27,$1000
K društvu sv. Barbare, št.	142Q5 Horvat Mary. roj. 1874,
40, Hibbing, Minn, 27703 Pu-	R. 52, $250. Spr. 11. - julija,
tzel William, roj. 1909, R. 17,	Dr. šteje 87 čl.
$1000; 14198 Putzel Mary, roj.	K društvu sv. Alojzija, št.
1907, R. 19, $1000. Spr. 13. ju-	88, v Mohawk, Mich., 27721 lija. Dr. šteje 96 čl. iCrnkovich Nikplfcj, roj. 1891,
$1000; 14221 Sebanz Molly, roj. 1906, R. 20, $1000; 14222 Borštnar Ana, roj. 1884, R. 42, $500. Spr. 13. jul. Dr. šteje 156 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 161, Gilbert, Minn., 27731 Cvek Anton, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 28. juh' Dr. šteje 33 čl.
K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O, 14223 Knapp Amelia, roj. }910, R. 16, $1000; 14224 Ur-b*p$č Mary, roj. 1908, R. 18, $1000; 14225 Pianesky Agnes, roj. 1906, R. 21, $500. Spr. 12. jul. Dr. šteje 579 čl.
Kdruštvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., 27732 Se-Čan Peter, roj. 1898,. R. 27,
$1000; 27733 Pivac Mihael roj. 1890, R. 36, $1000; 14226 ,Zupanovič Ana, roj. 1886, 40, $1000. Spr. 20. jul. Dr. šteje 450 čl.
K društvu Marije Pomagaj št. 164, Eveleth, Minn., 14227 Egnatuk Mary, roj. 1910, R 16, $1000. Spr. 15. jul. Dr šteje 116 čl.
K društvu Kraljica Miru, št 167, Thomas, W. Va„ 27734 Jeran Joseph, roj. 1901, R. 25 $1000. Spr. 8. jul. Dr. šteje 8 Čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 169 Cleveland, O. 27735 O'eka-vec Anton, roj. 1899, R. 27 $1000; 14228 Zupenčič Mary roj. 1906, R. 20, $1000; 14229 Tekavec Ana, roj. 1903, R. 23 $1000. Spr. 12. jul. Dr. šteje 38} čl.
K društvu sv. Ane, št. 173 Milwaukee, Wis, 14230 Luk sich Angeline, roj. 1910, R. 16 $1000. Spr. 4. jul. Dr. šteje 93 čl.
K društvu Marije Pomagaj st. 174, Willard, Wis, 14231 Smrecek Eva, roj. 1902, R. 24 $250. Spr. 11. jul. Dr. šteje 51 Čl.
K društvu Marije Pomagaj št. 176, Detroit, Mich., 27736 Kauchich Thomas, roj. 1907, R 19, $1000; 27737 Kowachek Victor, roj. 1902, R. 24, $1000; 27738 Kowachek Frank A, roj. 1896, R. 30, $1000; 27739 Potočnik Steve, roj. 1882, R. 44, $1000; 27740 Caiser John, roj. 1882, R. 44, $1000. Spr 4. jul. Dr. šteje 90 čl.
K društvu Vnebovzete Marije Device, št. 181, Steelton, Pa., 14232 Butcher Barbara, roj 1910, R. 16, $1000; 14233 Benkovič Barbara, roj. 1909, R. 17, $1000. Spr. 6. jul. Dr. šteje 94 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 192, Cleveland, Ohio, 27741 Hace Frank, roj. 1909, R. 17, $1000; 27742 Grdina Frank . A., roj. 1901, R. 25, $1000. Spr. 15. jul. Dr. šteje 29 čl.
K društvu. Marij« Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn., 14234 Trosht Johana, roj. 1893, R. 33, $1000. Spr. 13. jul. Dr. šteje 48 čl.
K društvu sv. Ane, št. 208, Butte, Mont., 14235 Predovich Mary, roj. 1904, R. 22, $500; 14236 Matkovich Rose, roj. 1904, R. 22, $500; 14237 Pe-tritz Margaret, roj. 1893, R. 33, $1000; 14238 Lapan Frances, roj. 1892, R. 34, $500; 14239 Fajon Ana, roj. 1889, R. 37, $500; 14240 Patrick Agnes, roj. 1885, R. 41, $500. Spr. 21. jul. Dr. šteje 44 čl.
Pristopili v razred "C"; 20 letna zavarovalnina.
K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 377 Macerol James, roj. 1910, R. 16, $1000; 378 Kraje Edward, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 8. jul. Dr. šteje 559 čl.
K društvu sv. Frančiška Sal., št. 29, Joliet, 111, 379 Zabuko-vec Jacob, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 8. jul. Dr. šteje 624 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111., 380 Lešnjak John, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 24. jul. Dr. šteje 241 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 90, So. Omaha, Nebr., 381 Ostronich Henry, roj. 1910, R. 16, $1000. Spr. 12. jun. Dr. šteje 46 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis, 382 Kump George, roj. 1902, R. 24, $1500. Spr. 3. jul. Dr. šteje 157 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich, 383 Caiser Theresa, roj. 1883, R. 43, $500. Spr. 4. jul. Dr. šteje 90 čl.
K društvu sv. Terezije, št. 199, Cleveland, Ohio, 384 Skul-ly Rose M., roj. 1909, R. 17, $500; 385 Gornik Jennie, roj. 1906, R. 20, $500. Spr. 13. jul. Dr. šteje 24 čl. Suspendovani zopet sprejeti. K društvu sv. Družine, št. 5, La Salle, I1L, 12459 Vidmar Frank, R. 51, $im. Zopet
spr. 25. jul. Dr. šteje 141 čl. št. 147, Rankin, Pa., 10536 K društvu sv. Alojzija, št. 52, Simon Ana, R. 19, $1000. Susp. Indianapolis, Ind>, 26564 Sabec 11. jul. Dr. šteje 66 čl. Frank, R. 30, $500. Zopet spr. Od društva sv. Jožefa, št. 24. jul. Dr. šteje 195, čl.	148, Bridgeport, Conn, 12923
K društvu sv. Lovrcnca, št. Gerics Veronika, R. 17, $1000. 63, Cleveland, Ohio, 26094 Ho- Susp. 18. jul. Dr. šteje 147 čl. cevar Louis, II. 35, $500. Zopet Od društva sv. Jeronima, št. spr. 11. jul.MDr. šteje 363 čl. 153, Canonsburg, Pa., 12864 K društvu sv. Antona Pad, Polh Mary, R. 20, $1000. Susp. št. 72, Ely, Minn, 3824 Brozich 24. jul. Dr. fcteje 94 čl Anna M, R. 28, $1000; 286 Od društva Marije Magda Brozich George, R. 34, $1000. lene, š^T 162, Cleveland, Ohio Zopet spr. 18. jun. Dr. šteje 123 10740 Becjan Frances, R. 16 čl.	$500; 9903 Golob Karoline, R
K društvu Vit. sv. Martina, 16, $1000; 9823 čebulj Ana, R št. 75, La Salle, 111., 5836 Pod- 18, $1000; 8203 Kaps Cecilija linšek Matevž, R. 39, $1000. R. 19, $1000; 8994 Kotnik Zopet spr. 18. jul. Dr. šteje 35 Frances, R. 28, $1000; 150 Zu čl.	pančič Rose, R. 17, $1000; 366
Suspendovani.	Markušič Mary, R. 24, $1000.
Od društva sv. Štefana, št. Susp. 21. ju{. Dr. šteje 579 čl. 1, Chicago, 111, 26550 Vogrich Od društva sv. Mihaela, št. Anton, R. 19, $250; 26751 Koš- 163, Pittsburgh, Pa., 23565 Be-čak Frank A, R. 19, $500; nekovič Joseph, R. 21, $1000; 27449 Darovec Matthew, R. 21, 26217 Matijaševič George, R. $1000; 26829 Gabais Frank, R. 40, $1000; 11490 Matesich Ka 22, $1000; 13945 Gubina Ur- tarina, R. 17, $500. Susp. 26. šula, R. 44, $1000. Susp. 21. jul. Dr. šteje 450 čl jul. Dr. šteje 402 čl.	Od društva Marije Pomagaj,
Od društva sv. Jožefa, št. 2, št. 176, Detroit, Mich, 25022 Joliet, 111, 27127 Dornik Frank, Bahor Joseph, R. 23, $250; 358 R. 17, $500. Susp. 22. jul. Kolarich Joseph, R. 20, $1000. Dr. šteje 616 čl.	Susp. 4. jul. Dr. šteje 90 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 12, Od društva sv. Jožefa, št. Forest City, Pa., 22553 Svete 189, Springfield, 111., 25519 Joseph, R. 16, $1000; 25895 Hryhorysak Simon, R. 31, $500. Chuck John, R. 18, $1000. Susp. 19. jul. Dr. šteje 23 čl. Susp. 19. jul. Dr. šteje 242 čl. Od društva sv. Helene, št.
Od društva sv. Vida, št. 25, 193, Cleveland, Ohio, 12587 Cleveland, Ohio, 26619 Golob Walter Josephine, R. 21, $500. Frank, R. 17, $1000. Susp. 24. Susp. 10. jul. Dr. šteje 65 čl. jul. Dr. šteje 559 čl.	Od društva Marije Pomagaj,
Od društva sv. Frančiška št. 196, Gilbert, Minn., 12954 Sal., št. 29, Joliet, 111., 23813 Indihar Molly, R. 22, $500; Umek Joseph, R. 30, $1000; 13033 Klancher Mary, R. 18, 221 Jaklich Anton, R. 29, $500. Susp. 26. jul. Dr. šteje $1000; 237 Jaklich Joseph, R. 48 čl.
35, $1000. Susp. 25. jul. Dr. Od društva sv. Srca Marije, šteje 624 čl.	št. 198, Aurora, Minn., 13186
Od duštva Marije Sedem 2a- Klun Julia, R. 42 $1000. Susp. losti, št. ^0, Pittsburgh, Pa, 25. jul. Dr. šteje 43 čl. 9602 Bentz Helen A., R. 16,	Prestopili.
$500; 141 Zivič Joseph S, R. Od društva Vit. sv. Jurija, št. 22, $2000. Susp. 13. /tal. Dr. 3, Joliet, 111, k dr. sv. Jožefa, šteje 326 čl.	St. 169, Cleveland, Ohio, 13702
Od društva sv. Petra in Pav- Frank J. Drassler, R. 28, $1000: la. št. 51, IrorrMountain, Mich., Prest. 5. jul. 1926. 1. dr. šteje 25997 Darovič Karl, R. 32, 146 2. dr. šteje 381 čl. $500. Susp. 19. jul. Dr. šteje Od društva Vit. sv. Jurija, št. 58 čl.	3, Joliet, 111, k dr. sv. Genove-
Od društva sv. Jožefa, št. 55, fe, st. 108, Joliet, 111., 190 Le-Crested Butte, Colo., 5563 Te- £*n Frances, R. 42, $500. Prest, žak Barbara, R. 34, $1000. 4. jul. 1. dr. šteje 146, 2. dr. Susp. 25. jul. Dr. šteje 87 čl. šteje 226 čl.
Od društva sv. Jožefa, st. 57, Od društva sv. Janeza Krst-Brooklyn, N. Y., 20839 Huter nika, št. 14, Butte, Mont., k dr. Frank, R. 29, $500. Susp. 15. sv. Ane, št. 208, Butte, Mont., jul. Dr. šteje 137 čl.	718 Skubec Josephine, R. 40,
Od društva sv. Lovrenca, št. $500. Prest. 21. jul. 1. dr. 63, Cleveland, Ohio, 25693 šteje 171, 2. dr. šteje 44 čl. Maver Frank, R. 21, $1000; Od društva sv. Frančiška 9695 Maver Frank, R. 36, Sal., št. 29, Joliet, 111., k dr. Ma-$1000. Susp. 17. jul. Dr. šteje rije čistefca Spočetja, št. 104, 363 čl.	Pueblo, Colo., 1114 Brajdič
Od društva ^v. Jan. Evang. Anna, R. 35, $500. Prest. 12. . 65, Milwaukee, Wis., 26577 -iul. 1. dr. šteje 624, 2. dr. šte-Benda John, R. 16, $500; je 151 čl.
23504 Benda Karl, R. 20, Od društva sv. Alojzija, št. $1000; 23479 Benda Rudolph, 42, Steelton, Pa., k dr. Marije R. 17, $1000; 26776 Tersinar Milosti Polne, št 114, Steelton, Ignac, R. 39, $500. Susp. 25. Pa, 4781 Cernugelj Helen, R. jul. Dr. šteje 224 čl.	25, $500; 12091 Semenič Stefa-
Od društva Marije Pomagaj, nia, R. 34, $1000. Prest. 21. št. 78, Chicago, 111., 9729 Zore junija. 1. dr. šteje 242, 2. dr. Mary, R. 22, $500. Susp. 15. šteje 95 čl. jul. Dr. šteje 326 čl.	Od društva Marije Vnebo-
Od društva sv. Treh Kraljev, vzete, št. 77, Forest City, Pa., i Spočetja, št 104, Pueblo, Colo., št. 98. Rockdale, 111, 20233 |k dr. sv. Štefana, št 1, Chica-111466 Glach Angela, R. 16, z
20, $1000. Prest. 6. jul. 1. dr. šteje 200, 2. dr. šteje 205 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain,, Ohio, k dr. sv. Vida, št. 25, Cleveland, Ohio, 25593 Virant Joseph, R. 16, $1000; 21270 Gorse Peter, R. 21, $500; 10477 Virant Jos., R. 28, $500. Prest. 17. jul. 1. dr. šteje 110, 2. dr. šteje 559 čl.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn, k dr. sv. aJneat Evang., št. 65, Milwaukee, Wis., 15457 Zaletel Anton, It. 31, $1000. Prest. 29. jul. 1. dr. šteje 109, 2. dr. šf|je 224 čl.
Od d Afva Marije sv. Rožnega Vendl^t. 131, Aurora, Minn, k d^sv. Janeza Evang, št. 72, Ely, Minn., 19037 Mihe-lich Louis, R. 25, $1000. Prest. 6. jul. 1. dr. šteje 109, 2. dr. šteje 123 čl.
Od društva sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., k dr. Kraljica Majnika, št 194, Can-onsburgh, Pa., 10625 Toplišek Mary, R. 28, $500. Prest. 11. jul. 1. dr. šteje 94, 2. dr. šteje 28 čl.
Od društva sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn, k dr. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, Ohio, 9421 Levstik Ivana, R. 21, $1000. Prest. 12. jul. 1. dr. šteje 195, 2. dr. šteje 579 čl.
Od društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, Ohio, k dr. sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind, 8791 Fon Josephine, R. 39, $1000. Prest. 27. jun. 1. dr. šteje 579, 2. dr. šteje 67 čl.
Od društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis, k dr. sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis, 2909 Svedis Ana, R. 46, $1000. Prest. 18. jul. 1. dr. šteje 104, 2. dr. šteje 157 čl.
Od dr. Presv. Srca Jezusovega, št. 166, So. Chicago, 111., k dr. sv. Mihaela, št. 152, So. Deering, 111, 25329 Jergovich Mile, R. 17, $1000; 22730 Jergovich Andrej, R. 38, $1000; 11438 Jergovich Mary, R. 37, S1000. Prest. 12. jul. 1. dr. šteje 42, 2. dr. šteje 81 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 190, Denver Colo., k dr. Marije čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., 12732 Jurglich Frances, R. 41, $250. Prest. 28. jul. 1. dr. šteje 37, 2. dr. šteje 151 čl.
Odstopili. Od društva sv. Jožefa, št. 21, Presto, Pa, 2727 Useničnik John, R. 32, $1000. Odstop. 30. jun. Dr. šteje 78 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo, 16290 Tone Anton, R. 49, $1000. Odstop. 1. jul. Dr. šteje 87 čl.
Od društva Kraljica Majnika, st. 157, Sheboygan, Wis., 10352 Klančer Frances, R. 22, $500. Odstop. 1. jul. 1926. Dr. šteje 156 čl.
Izločeni. Od društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet HI., 10809 Terlep Katarina, R. 19, $1000. Izloč. 6. jul. Dr. šteje 616 čl.
Znižali zavarovalnino. Pri društvu Marije čistega
fine Anton, R. 17, $1000. Susp. go, 111., 18857 Machek Frank, 10. jul^Dr. šteje 57 čl.	R- 26, $1000- Prest 3. jul. 1.
Od društva sv. Srca Marije, dr. šteje 170, 2. dr. šteje 402 čl št. 111, Barberton, Ohio, 7732 Od društva sv. Antona, Pad, Sigmund Ana, R. 24, $1000; št. 87, Joliet, 111., k dr. sv. Jo 10707 Kranjc Cecilia, R. 43, Uefa, št 2, Joliet, 111., 18027 $1000. Susp. 11. jul. Dr. šte- Šraj Anton, R. 19, $1000. je 133 čl.	Prest. 4. jul. 1. dr. šteje 114,
Od društva Marije Milosti 2. dr- šteje 616 čl. Polne, št. 114, Steelton, Pa, Od društva sv. Barbara, št. 14004 Maljan Mary, R. 20, 92, Pittsburgh, Pa., k dr. sv. $1000. Susp. 18. jul. Dr. šteje Vflentina, št 145, £eaver 94 čl.	Falls, Pa., 5840 Pupič Katari
Od društva sv. Ane, št 120, Una, R. 25, $1000. Prest. 11. Forest City, Pa., 12315 Shero- jul. 1. fir. šteje 100, 2. dr. šte-shich Genevieve, R. 25, $500. | je 81 čl. Susp. 8. jul. Dr. šteje 281 čl
Od društva, sv. Družine, št. 136, Willard, Wis, 22639 Ces-nik John, R. 17, $500. Susp. 5. jul. Dr. šteje lo! čl.
Od društva sv. Valentina, št 145," Beaver Falls, Pa., 26980 Juriček Marko, R. 31, $1000. Susp. 11. jul. Dr. šteje 81, čl. Od društva Marije Pomagaj,
$1500 na $1000. Zniž. 26. julija.
Zvišali zavarovalnino. Pri društvu sv. Janeza Krst-nika, št. 14, Butte, Mont., 703 Papesh Johana, R. 43, z $500 na $1000. Zviš. 4. julija.
Pri društvu sy. Jožefa, št. 69, Gt. Falls, Mont, 9803 Trunkle Apna, R. 21, z $500 na $1000. Zviš. 8. julija.
Sprememba zavarovalnine iz 20-letne v dosmrtno zavarovalnino in obenem zvišal zavarovalnino: 27680 Vidervol Frank, razred 19, iz $1000. na $1500. Od društva Friderik Baraga, Sprememba izvršena 17. jul. št. 93, Chisholm, Minn., k dr.' 1926.
sv. Vida, št 25, £leyel*nd, O., ;	Josip Zalar, gl. tajnik.
19319 Levstik Joseph, R. 21, $1000. Prest. 10. jul. 1. dr-št?je 200, 2. dr. šteje 559 čl.
Od društvt) Friderik Baraga, št 93, Chisholm, Minn., k dr. sv. P^tra in P^vla, št 64, Etna, Pa., 25185 Pirman Frank J., R.
AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTOI
Ustanavljajte nova krajevna društva!
Pristopajte v K. S. K. Jed-noto!
GLASILO X. S. K. JEPNOTE." 10. AVGUSTA, 1926.
tudi Jugoslovanski Oddelek, ki izpolnjuje dve večji dvorani v sredini velike palače Lepih Umetnosti (Fine Arts) na tej razstavi. To je tudi edini jugoslovanski oddelek na razstavi, ker je jugoslovanska vlada iz financijalnih razlogov odstopila od sovdeležbe na tej razstavi. To pa je tudi prvikrat, kar se jugoslovanski umetniki kot skupina, in zlasti jugoslovanski slikarji, pojavljajo na kaki veliki razstavi umetnosti v Ameriki.
Do tega sodelovanja jugoslovanskih umetnikov je prišlo po inicijativi in prizadevanju g. Ivana Meštroviča in po denarni požrtvovalnosti gg. L Meštroviča in profesorja M. Pupina, ki sta produjmila vse stroške. G. Meštrovič je bil povabljen od uprave razstave, da izloži svoje kipe, in dali so mu dve dvorani na razpolago. On pa je želel, da bi uprava sprejela tudi druge jugoslovanske umetnike, zlasti slikarske, in je v to svrho odstopil polovico prostora, ki mu je bil dan na razpolago. Meštrovič je na to ukrenil vse potrebno, da sestavi grupo umetnikov, ki bi sodelovali in dostojno zastopali jugoslovansko umetnost. Ker se je Meštrovič povrnil v domovino, predal je vso nadaljno skrb za prireditev razstave odboru Yugoslav Circle, katerega član je on sam, in odbor je stvar pri-vedel do kraja.
Za to prvo skupno jugoslovansko umetniško razstavo v Ameriki so poslali svoja dela sledeči slikarji:
Rikard Jakopič, rojen leta 1873, študiral na Dunaju, v Mo-nakovem, že razstavil na Dunaju, v Parizu, Rimu itd.; živi sidaj v Ljubljani.
Matija Jama, rojen 1874, študiral v Monakovem, razstavil na Dunaju, v Parizu, Antwerpu in Monakovem; živi v Ljubljani.
Frank Kralj, rojen leta 1892, študiral v Zagrebu in Ljubljani, razstavil v Parizu, Zagrebu, Belgradu; živi v Ljubljani.
Ivan Kralj, rojen 1896; študiral v Ljubljani in Zagrebu; razstavil v Parizu, Zagrebu, Belgradu.
Matija Strnen, rojen 1882, študiral v Monakovem in na Dunaju; razstavil v Monakovem, na Dunaju in V Parizu; živi v Ljubljani.
Ferdo Vesel, rojen 1871; tšu-diral v Monakovem; razstavil v Parizu, Dunaju in Monakovem; živi v Ljubljani.
Vladimir Becič, rojen 1885; študiral v Zagrebu, Monakovem in Parizu; razstavil v Parizu, Rimu itd.; živi v Zagrebu.
Ljuba Babič, rojen 1890; študiral v Zagrebu in Rimu; razstavil v Rimu, Parizu itd.; živi v Zagrebu.
Jerolim Miše, rojen 1891 v Dalmaciji; študiral v Zagrebu in Rimu; razstavil v Parizu, Rimu itd ; živi v Zagrebu.
Joža Kljakovič, rojen 1880 v Splitu, študiral v Zagrebu; razstavil v Parizu, Rimu itd.; živi v Zagrebu.
Marijan Trepše, rojen 1891; študiral v Zagrebu; razstavil v Parizu, Rimu itd.; živi v Zagrebu.
Vladimir Varlaj, rojen 1891; študiral v Zagrebu; razstavil v Parizu in Zurihu; živi v Zagre-
1888; študiral v Belgradu in Parizu; razstavil v Parizu; živi v Belgradu.
Branko' Popovič, rojen 1883; šutdiral v Monakovem in Parizu; razstavil v Parizu; živi v Belgradu.
Marin Tartalja, rojen 1896 v Splitu; študiral v Zagrebu, Dunaju in Rimu; razstavil v Parizu, Dunaju, Rimu; živi v Belgradu.
Vsi ti so skupaj poslali 64 slik in 27 črtežev. Razen teh poslala je šestorica najmlajših umetnikov, namreč Anton Au-gustinčič, Vinko Grdan, Omer Mujadšič, Daniel Pečnik, Oton Postružnik in Ivan Tabakovič 33 litografij.
Od kiparjev sodeluje poleg Meštroviča tudi njegov učenec Frano Kršinič, ki je že razstavil v Parizu, Pragi in Zurihu. On je poslal pet kipov.
Središče vse razstave tvorijo seveda dela Ivan Meštroviča, ki je tu razstavil vsega skupaj 21 skulptur in 40 originalnih črtežev. Vsa kiparska dela so bodisi v drvu ali v bronzi ali v mramorju, in med ostalimi so razstavljene tudi tri velike mra-morne Udovice iz Kosovskega Ciklusa, veliki relief Kosovska Djevojka, Majka, ogromno Razpelo, nekoliko velikih reliefa v drvu in več drugih del.
Na tej razstavi niso seveda zastopani niti vsi, niti vsi bolj vredni in poznani jugoslovanski umetniki, marveč samo en del in to zlasti oni del mlajših, ki v glavnem reprezentira ono, kar se sedaj v Jugoslaviji proizvaja v modernem duhu in pravcu. Razun par starejših slovenskih umetnikov, ki so bili eni izmed najranejših modernistov, sodelujejo na tej razstavi večinoma oni, ki so ravnokar dozoreli ali dozorevajo.
Cilj vse razstave ni bil pokazati razvoj umetnosti in vse njene vrste in šole, marveč pokazati ono, kar se danes v tem ali ,onem narodu dela v modernem pravcu. Jugoslovanski oddelek je po mnenju strokovnjakov povsem moderno, ja vendarle jako solidno in brez pre-tiranosti, ki se pri drugih opažajo. Zato je jugoslovanski oddelek vzbudil veliko pozornost in ga hvalijo kot enega izmed najboljsših, po mnenju nekaterih je celo kar najboljši na vsej mednarodni umetniški razstavi. Ako vzamemo v poštev tudi Meštrvičeva dela, tedaj je jugoslovanski oddelek brezdvoma najjači v umetniškem pogledu.
Kakor je moral Meštrovič sam veliko reducirati število svojih del na tej razstavi, in to radi prostora, ki ga je drugim prepustil, tako ni bilo tudi mogoče razobesiti na stenah vse vposlane *slike in črteže. Direkcija razstave je sama izbrala in vkusno izvesila največji del vposlanih stvari. Ostale, kakor tudi črteži, so na razpolago interesentom v posebnem skladišču ali v posebnih mapah.
Na vsej razstavi le dva umetnika imata svoje posebne dvorane, posvečene samo njima in napolnjene samo z njunimi deli: mrtvi veliki francoski kipar Rodin in od živih edini naš Ivan Meštrovič, kateremu je dana ena izmed centralnih dvoran,
S prireditvijo te prve razstave jugoslovanskih upodabljajočih umetnosti v Ameriki je Yugoslav Circle v New Yorku izvršil en del svoje naloge in, kakor je videti po uspehu, na za-dovoljujoči način.
Jugoslovani morejo s ponosom opozoriti vsakogar na ta prvi nastop modernih jugoslovanskih kiparjev in slikarjev na philadelphijski mednarodni razstavi.
št. 157, Sheboygan, Wis.: Mary Falle.
Za društvo Marije Čistega Spočetja, št. 160, Kansas City, Kan8.: Johana Bratkovich. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Ime Marije, št. 133, tronwood, Mich.; društvo Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo., in društvo Kraljica Majnika, št. 194, Canonsburg,
ZAHVALA
Povodom mojega zadnjega bivanja v Clevelandu, O., sem vživala pri raznih cenjenih družinah toliko gostoljubnosti, prijaznosti in naklonjenosti, da si štejem v prijetno dolžnost zato izrekati tem potom svojo iskreno zahvalo. Hvala lepa družini Ivan Zupanovi, osobito Mrs. Zupan, dalje družini Anton Kaušek, Mrs. Paul Schneller Jr. in hčeram Mr. Paul Schneller Sr., Mrs. Jaksich, Mrs. White, Mrs. A. Zalar, hčeram Mr. J. Zulich, Mrs. Ed. Kalish, Mrs. Frances Kmet, Mrs. Anton Gr-dina Jr., Miss Vera Grdina, Miss Julia Drassler. Hvala za vožno z avtomobilom Mr. Anton Grdina Sr. in Mr. John Zulichu; Mr. James Devecu; hvala Mr. Louis Pircu za prijazen sprejem na njegovem domu. Lepo zahvalo izrekam tudi cenjeni družini Al. Virant in Jos. Svete v Lorainu, O. Dalje naj bo izrečena tudi vsem ostalim vde-leženkam meni v pozdrav prirejenega večera pri Zupanovi in Kauškovi družini. Lepa hvala za izročeno mi darilo. V resnici krasne dneve in večere v Clevelandu bom ohranila v trajnem spominu. Vam hvaležno vdana	Anica Sitar.
Joliet, 111., 8. avgusta, 1916.
Vživajte dneve avgusta v polni meri.
Tekoči mesec je jako primeren čas, ko se vesele družbe zbirajo v gozdu na raznih piknikih; tam se jim nudi dosti razvedrila in zabave, da lahko en dan v počitku prebijejo. Pri tem je seveda vprašanje, če se počutite dobro? Mesec avgust je pa tudi doba poletne nepre-bave, zabasanosti in drugih že-lodxnih neprilik. Naj
IMENA DELEGATOV IN DE LEGATINJ ZA XVI. KONVENCIJO K. S. K. J.
Za društvo sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111.: Louis Železnikar. John Zefran. Frank Grill in Frank Banič.
Za društvo sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111.: Jakob Šega. John Zivetz st., John Filak, Louis Kosmrl, Df. M. J. Ivec. Anton Rusa.
Za društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3. Joliet, III.: Joseph Klepec.
Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn.: Geo. Nemanich.	i1
Za društvo sv. Družine, Št. 5, I.a Salle. 111.: Joseph Gende.
Za društvo sv. Jožefa, št. 7. Pueblo, Colo.: Joseph A. Stanko, Matt J. Kochevar, Joseph Russ, Dr. Jos. F. Snedec, Peter Culig st., Frank Boitz.
Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, III.: Frank Terlep.
Za društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 11, Aurora, 111.: Joseph Fa j far.
Za društvo sv. Jožefa, št. 12, Forest City. Pa.: Martin Mu-hich, Ignatz Pancar.
Za društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 13, Biwabik, Minn.: Matt R. Tomec. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Roka. št. 10, Clinton, Iowa, in sv. Jurija, št. 73, Toluca, 111.
Za društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 14, Butte, Mont.: John Malerich.
Za društvo sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa.: Vinko Besal.
Za društvo sv. Jožefa, št. 16, Virginia. Minn.: Joseph Jakše.
Za društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 20, Ironwood, Mich.: John Simonich.
Za društvo sv. Jožefa, št. 21, Presto. Pa.: Rev. Albin Moder.
Za društvo sv. Barbare, št. 23. Bridgeport. O.: Michael Hochevar.
Za društvo sv. Vida, št. 25, Cleveland. O.: John Gornik. Rev. B. J. Ponikvar. Leo Kush-lan, Dr. M. F. Oman, Anton Str-■ niša.
Za društvo sv. Frančiška Sa^ leškega, št. 29, Joliet, 111.: John Gregorich, Frank Laurich, Simon Setina, John Lekan, Joseph Sitar, Frank Skul ml.
Za društvo sv. Petra. št. 30, Calumet, Mich.: Math F. Kobe.
Za društvo Marije Device, št. 33, Pittsburgh, Pa.: Joseph Paviakovich.
Za društvo sv. Petra in Pavla. št. 38. Kansas City, Kans.: Peter Majerle jr.
Za društvo sv. Barbare, št. 40, Hibbing. Minn.: John Pov-sha.
Za društvo sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa.: John Jevnikar.
Za društvo sv. Alojzija, št. 42. Steelton, Pa.: John F. Si-monič, Anton Malešič.
Za društvo sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont.: Frank Petelin.
Za društvo Vitezi sv. Flori-jana, št. 44, South Chicago, 111.: John Likovich, Martin Golobič.
Za društvo sv. Cirila in Metoda, št. 45, East Helena, Mont. Joseph M. Sasek. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv. Jožefa, št. 69, Great Falls, Mont., in društvo sv. Antona Padovanskega, št. 180, Canon City, Colo.
Za društvo sv. Frančiška Se-rafinskega, št. 46, New York, N. Y.: Frank Potočnik.
Za društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago. 111.: Frank Kozjek.
Za društvo Marije Sedem Žalosti, št. 50. Pittsburgh,, Pa.: Math Ivanich, Michael Bahor, Louis ftihtarsich.
Za društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind.: Rev. Kazimir Cvercko.
Za društvo sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111.: Frank Jerina, August Cepon.
Za društvo sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo.: Joseph Sedmak.
Za društvo sv. Jožefa, št. 56. Leadville. Colo.: Rev. Geo. M. Trunk, Matt Yamnik.
Za društvo Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O.: Helena Mally, Mary Bombach, Josephine Menart, Frances Debevc, Antonija Zupan.
Za društvo sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa.: Matt Bro-zenič. Anton Paur, Kata Vido-nič, Mijo Kovačič.
Za društvo Marija Pomagaj, št. 164, Eve let h, Minn.: Maty Shukle.
Za društvo Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis.: Angeline Pishkur.
Za društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, South Chicago, 111.: Frank Plesha. Omenjeni delegat bo zastopal tudi društvo sv. Janeza Krstnika, št. 143, Joliet, 111.
Za društvo sv. Jožefa, št.
168.	Bethlehem. Pa.: Charles M. Kuhar.
Za društvo sv. Jožefa, št.
169,	Cleveland, O.: Frank Ma-toh. Anton Leskovec jr., Karol Skebe.
Za društvo sv. Ane, št. 170, Chicago, 111.: Ana Frank. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Rozalije, št. 140, Springfield, 111.
Za društvo Presvetega Srca Jezusovega,' št. 172, West Park, O.: Josip Grdina.
Za društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis.: Mary Luk-šich.
Za društvo Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich.: Frank Hrešček.
Za društvo Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steelton, Pa.: Mrs. Dorothy Dermes.
Za društvo Dobri Pastir, št. 183, Ambridge, Pa.: Chas. F. Grosdeck ml. Ta delegat zastopa tudi društvo sv. Štefana, št. 187, Johnstown, Pa.; društvo Marije Pomagaj, št. 188, Homer City. Pa., in društvo sv. Jožefa, št. 195, North Brad-dock. Pa.
Za društvo sv. Cirila in Metoda. št. 191, Cleveland, O.: Anton Kaušek. Omenjeni delegat zastopa tudi društvo sv» Jožefa, št. 175, Summit, 111.
Za društvo sv. Helene, št.
' 193, Cleveland, O.: Ivana Pust. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo Marije Pomagaj, št. 184, Brooklyn, N. Y.
Za društvo Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert ,Minn.: Helen Yurcich. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Cecilije, št. 200, Eveleth, Minn., in društvo Marije Čistega Spočetja, št. 202, Virginia, Minn.
Za društvo sv. Srca Marije, št. 198, Aurora, Minn.: Mary Smolich. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Cecilije, št. 203, Ely; Minn.; društvo Marije Majnika, št. i204, Hibbing, Minn., in društvo Marije Vnebovzetje, št. 205, Ely. Minn.
Za društvo sv. Neže, št. 206, South Chicago. 111.: Ana Ben-kovich. Omenjena delegatinja zastopa tudi društvo sv. Ane, št. 139, La Salle, 111.
Skupno število dosedaj priglašenih delegatov znaša 123 in 42 delegatinj.
Josip Zalar. glavni tajnik.
vam te ne kratijo poletnega veselja. V to svrho vživajte Tri-nerjevo grenko vino. Isto vas bo utrdilo in vam odpravilo vse želodčne neprilike, da boste krasno poletje z veseljem in udobnostjo uživali. Trinerje-vo grenko vino nikdar človeka ne prevara: "Millwood, Wash., 9. julija. Jaz imam sedaj boljši okus (tek) in se počutim mnogo boljše. Joseph Wagner." To so navadni in običajni uspehi Trinerjevega grenkega vina. Trinerjeva zdravilna žavba (Triner's Healing Salve) vam takoj pomaga pri ranah in komarjevih pikih. Izboren je tudi Trinerjev preganjalec komarjev (Triner's Mosquito Chaser) najboljše sredstvo proti nadležnim mrčesom. Ce ne morete dobiti Trinerjevih izdelkov v bližnji lekarni, pišite naravnost na: Joseph Triner Co., Chicago, III. (Adv.)
"Ce bi ljudje vedeli
kako hitro leči Severov Esko srbečico in izpuščaje na koži, bi gotovo ne rabili nič drugega,'' tako piše Mr. Mike Dze-dzei v Pelston, Mich. — "Že več mesecev sem trpel bolečine srbečice; vsako sredstvo je bilo zaman, dokler nisem naročil Severovega Esko. Že po prvi vporabi je pričela srbečica pojenjati, in v kratkem času je bila koža zopet zdrava." Kupite en lonček tega mazila v bližnji lekarni, cena 50 centov. Lahko ga tudi naroČite pri: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa!	(Adv.)
Tomislav Križman, študiral na Dunaju in v Parizu; razstavil na Dunaju, v Parizu, Londonu, Rimu itd.; živi v Zagrebu.
Voljko Stanojevič, rojen 1889; študiral v Belgardu in Parizu; razstavil v Parizu itd.; živi v Belgradu.
Petar Dobrovič, rojen 1885; študiral v Monakovem; razstavil v Monakovem, Budimpešti, Parizu itd.; živi v Belgradu.
Ivan Radovič, rojen 1895 v Črni gori; študiral v Zagrebu in Parizu; razstavil v Zagrebif in Belgradu; živi v Belgradu.
Jovan Bijelič, rojen 1884 študiral v Krakovem in Parizu; razstavil ravnotam; živi v Belgradu.
Živorad Nastasijevič, rojen
Jugoslovanski umetniki na philadelphijski razstavi.
Na mednarodni, razstavi v Philadelphiji, prirejeni v spomin 150-letnice proglasitve neodvisnosti Združenih Držav Amerike (Sesquicentennial International Exposition), sodelujejo v oddelku lepih umetnosti tudi jugoslovanski umetniki. Te dni je bil otvorjen občinstvu
Huda kazen.
Chicago, 111. — Tukajšnji sodnik E. EUer je 3. avgusta obsodil 18-letnega zamorca James Allena na 40 let zapora v ječi, ker je dotičnik lansko leto napadel neko belo žensko na njenem domu.
CITAJTE IN ŠIRITE "GLASILO K. S. K. JEDNOTE."
SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA!
i Hrvatov in Slovencev; 7,181 pa ; drugih narodnosti. Procentu-t alno je torej izseljevanje dru-i gih narodnosti mnogo večje, i Jugoslovansko izseljevanje je i še vedno aktivno; to se pravi, koristi so še vodne večje od izgub; ta aktivnost pa pada z ozirom na pomnoženo izšel jeva-1 nje v Južno Ameriko.
Približno eno tretjino vseh izseljencev predstavljajo otro-1 ci, kar pomeni, da se selijo cele družine; na eni strani je to odlivanje jugoslovanskega prebivalstva-? na drugi strani pa pomeni to krepitev našega življa | v tujini. Večinoma se izseljujejo v. anglo-saksonske dežele ! Srbi, Hrvati in Slovenci, v druge dežele pa druge narodnosti iz jugoslovanske države.
V	jugoslovanskih lukah se je vkrcalo 1,914, to je osmina vseh naših izseljencev, kar je znaten napredek. Obžalovati je, da se še ni organiziralo nobeno domače podjetje, ki bi bilo sposobno, da bi prevzelo naš izseljeniški promet.
V	sedmih letih od ujedinje-nja se je izselilo v prekomorske kraje 66,945 oseb; vrnilo se jih je pa 51,745. Čisto izseljevanje iznaša torej 15,198 oseb, povprečno 2,171 na vsako leto. Gospodarsko se jugoslovansko j izseljevanje lahko smatra za aktivno, ker je -tekom teh sed- I mih let prišlo po raznih potih brez dvoma več kot 150 mili- j jonov dolarjev v deželo.
Rt Rev. FREDERIC BARAGA,
First Bishop of Marquette, Mich. By .
P. CHRYSOSTOMUS VERWYST. O. P. M.
of Loa Angeles, Cal.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem da nas je za vedno zapustila naša nepozabna najstarejša hčerka v starosti 13 let, 9 mesecev rn 13 dni.
iz Južne Kalifornije
Jaz vam lahko pošljem najboljše
Mission Zinfandel in muškat
grozdje, ki vsebuje 15 r/c več sladkorja kakor pa grozdje iz Severne Kalifornije. S trgatvijo se bo kmalu pričelo.
Brzojavite ali pišite za ceno, kdaj bi radi grozdje imeli.
Kpt reference svojega šOlidnega poslovanja navajam sledeče banke: Joliet National Bank. Joliet, 111., ali Security Trust & Savings Bank, Hollywood. Cal.
Se vam toplo priporočam:

Pred ognjem in tatovi
Anton Sitar,
1331 Milton Ave. LOS ANGELES, CAL.
■Vt1' —	1 W^n M^l
• ' JfHmiiiininimiimvnmiiiiiiiiiffiiiffnniifiifiiiiiiiifiiriiifitiiiitimiiiiiiiMniriiii'iitff
-147 If TP 7 E < K.S.K. j.Društvom:
:;|To AJjUCiL : ,	naročate zastave, regalij« =
., r	' In drago, pazite na moj« ime (a s
., „ ,	In drago, pazite na moj« ime in -
1142 Dalka Rd„ N. K. SS^'xa^aaj^Te <£ne'* Mjbol,4e 1 ; CLBVjBJLAND, o. [ Načrti n vaorei6 ZASTONJ J |
i»iiiiiiunMiiiHuiiiiHinuiuniuniiiiu»iMitiiiiuiiiiiHiiiniiiiiiiiuinniuiniuii»iii>?
miiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinin«:
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi zs Ameriko ali stari kraj. PiSlte ali pridite osebno.
'GLASILO K. S. K. JEDNOTE/' 10. AVGUSTA, 1926.
Nove slovenske
za gramofon, katere so glssne in imajo čisti glas TO inch 75e HOJER TRIO
harmonika, banjo hi kitara
25040	F Hojer valček
Pečlarska polka
25041	P Veseli rudarji
Sladki spomini
25043	F Polka Slaparjev
Ti si moja, valček
25044	F Coklarska koračnica
Triglavski valček 24044 Holzhaker marš Kranjski valček
24047	St. Clairski valček Newburgh marš
COLUMBIA Orchester
25042	F Daleč v gozdu
Večerni valček 12038 F Namornik valček
Vianoce polka 12030 F Vesely Zahradnik
Ach du lieber Augustin
24048	Razpoloženje, valček Marička valček	%
Petje
25039 F Na poti v stari kraj, 1. del Na poti v stari kraj, II. del 25037 F Stoji, stoji Ljubljanca Sinoči je pela
24039	Venček slovensk. pesmi, I. del Venček slovensk. pesmi II. del
24040	Moj spominek, duet Zagorski zvonovi, duet
24041	Kukavica, kvartet Upanje, duet
Najnovejše Piano Role.
z besedami
43630 Sirotek .................................. 75c
43375 Slovenske melodije .........„...75c
42676 Spavaj, spavaj Milka moja, 75c
40319 Tiha luna ..............................75c
40330 Slovensko dekle ....................75c
40315 Po jezeru .......-.......................75,-
brez besed
F 8728 Sladke vijolice ....................75c
13615 Bodimo veseli ....................70;
12530	Goiubička polka ................70cj
12632 Moje zlate sanje, polka ..70c,
12531	Na visokih gorah, polka 70c
F 8170 Lizzie polka ........................75c
F 8157 Maria polka ........................75c
F 6898 Landjaeger marš .............75c
F 7213 Kuck-Kuck valček ..............75c
F 6294 Bertička polka ....................75c
F 8414 Mariechen valček .........„...75c
Pri naročilu prosim priložite Money Order sli ček in za poštnino priraru-najte 25 centov.
XVII. stoletja.
Spisal Ksaver Meako.
Slovencem v Ameriki se nudi izvanredna prilika po posebni ceni dobiti štiri jako zanimiye nov knjige.
1.	"KRI MUČENIKOV, interesantna povest iz tret-jega stoletja po Kristusu, ki pripoveduje o trpljenju kristjanov ...... ....................................60c
2.	"SOCIALNA ČITANKA", vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak elo-venski delavec bi jo moral citati ..................45c
3.	"NEVESTA IZ KORINJA, ie zanimiva slovenska kmečka povest ................................................25c
Skupaj
IXIXIIITIIIIIIIIirYTYTTrrTTTTTrTTTTTTTTTYVTVy
KDOR JIH NAROČI SKUPAJ PLAČA	/K ^ /vA
ZA VSE SAMO..............^..........................................................O* i nn
! IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO SE VE-	I #UU '
! LIKI KOLEDAR GORIŠKE MOHORJEVE	-II I ___ !
- DRUŽBE. KI JE POLN KORISTNIH IN	ti/ A - !
ZANIMIVIH SPISOV.	■
■XXXJLXXXXXXXX XXXXXIIIII1 imttt »tTtTTTTTTTTTTf
Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi!
Naročilu je pridjati Money Order ali bančni \draft. Naročila se naslavlja na:
Chicago, 111,
Music House 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. O.
SLOVENSKA CVETU-„ CARNA.
vagal N. Chicago ia Indians St
JOLIET. ILL.
V aaloci lata	rote; Mala-
J«a met sa patnb«. lovka aa poroka la ca bolnilnlc*.
NaroČila aa sprejemaj« taSI piaae-aha. UtafoaMaias ia braojavala po-
A. C. ALLYN & CO.
67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. .......................................................i.........................m,.........J
t Ako vam spadajo lasje ali ste jih že izgubili. Moja "Alpen - tinktura" napravi, da v 8 dneh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje in dame rabijo samo mojo "Alpen - tinkturo" za rasti in proti izpadanju las, ker je dokazano, da je Alpen-tinktura edino prvo serstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8 do 14 dneh tako na lasje takoj počno rasti. "Bruslin-tni-tura" zoper sive lase takoj izvrstno deluje, da posta'nejo lasje v 8 dneh po-
Bolnoma naturni kakor v mladosti. >alje imam najboljša zdravila zoper Reumatizem, rane, opekline, srbečo kožo, kurje oči, bradovice, potne noge, solnčnate pike ali drugo nečistost na obrazu itd. $5.00 vsakemu ki bi rabil zdravila bez uspeha, pišite po cenik ga pošlem zastoj n.
JACOB WAHCIC. 1436 E. 93th St. Cleveland. Ohio.
Establuhsd 1857
Pridružite se našim 1927 počitniškim klubom, -Snujejo se zdaj.
DOMAČA ZDRAVILA.
V	zalogi Imam jedilne diisve, Knsjpovo ječmenovo kavo ia Impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knsjp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK.
Pttite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina sa kaj se rabi.
V	ceniku boste nagli fte mnogo dragih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Baz m. Cte H sil Ste.
New York, N. Y.
Mi imamo šest Vrst klubov na izbero. Ako si vsak teden prihranite in vložite v banko 50c, $1.00, $2.00, $5.00 ali $10.00 za dobo petdeset tednov, boste imeli prihodnje leto potrebno svoto za počitniče.
J. KLEPEC, javni notar. Real Estate, Insurance, Loans, 197 N. Chicago 8t. JOLIET, ILL.
Zavaruje hiše, pohištva in avtomobile proti požaru, nevihti ter tatvini in zs slučaj nezgode pri največjih in najbolj-ših družbah sveta. Prodajs hiše in lote. Posojuje denar na prve vknjižbe in prodaje zsdolinice, ki nosijo 6% obresti. Telefon 5768 In I&91-R.