LJUBLJANA, SOBOTI, 14. FEBRUARJA 1959
PREDSEDNIK TITO NA URADNEM OBISKU V SUDANU
Z globokimi simatljam!
spremljamo usodo afriških narodov
Vzdolž glavne ceste od letališča do Kartuma in glavnih mestnih ulic, po katerih so se peljali jugoslovanski gostje in sudanski funkcionarji, jih je pozdravljalo na desettisoče prebivalcev— Poslanica predsednika Tita sudanskemu ljudstvu
KARTUM, 13. febr. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito, njegova soproga Jovanka in člani uradne delegacije so prispeli včeraj popoldne v glavno mesto Sudana Kartum. Na slovesno okrašenem letališču so visoke jugoslovanske goste pričakali in pozdravili predsednik vrhovnega vojaškega sveta general Abud, vidne sudanske osebnosti ter šefi diplomatskih misij v Kartumu.
Vzdolž glavne ceste, ki drži od letališča do mesta, na dohodih v Kartum ter na glavnih mestnih ulicah, po katerih so se peljali jugoslovanski gosti in sudanski funkcionarji, jih je pozdravilo na deset tisoč prebivalcev. Kartum je okrašen s številnimi jugoslovanskimi in sudanskimi zastavami. Na posameznih krajih je videti dobrodošlice predsedniku Titu v srbsko-hirvatskem in arabslcem jeziku.
Okrog petih popoldne je predsednik Tito prispel v »palačo republike«, svojo rezidenco med bivanjem v Kartumu. Takoj po prihodu v »palačo republike« je pred--sednik Tito po mikrofonu sudanskega radia poslal sudanskemu ljudstvu poslanico, k' se "lasi:
»Državljani in državljanke Sudana, dragi prijatelji, ko smo prišli na obisk v vašo deželo, smo zelo srečni, da se nam je nudila priložnost videti in seznaniti se s sudanskim ljudstvom in njegovim
življenjem v svobodni in neodvisni državi. Zahvaljujemo se vaši vladi za povabilo, ki
nam ga je poslala, in uporabljam to priložnost, da prenesem vsemu vašemu ljudstvu najlepše pozdrave narodov Jugoslavije.
Okoliščine, v katerih so naši narodi živeli v preteklosti, niso dovoljevale, da bi prišli v tesnejši stik in da bi razvili medsebojno sodelovanje. Na srečo so se ti pogoji v najnovejšem času spremenili. Lahko vam zagotovim, da so naši narodi z globokim razumevanjem in simpatijami spremljali in še danes spremljajo usodo afriških narodov in da so se veselili, ko si je Sudan pridobil neodvisnost. To je tudi naravno, zakaj naši narodi prav toliko cenijo svobodo drugih narodov kot svojo lastno.
Mi smo trdno prepričani, da so narodi, ki so si priborili svobodo po hudih izkušnjah pod tujim gospodstvom, močan činitelj pozitivnega razvoja v mednarodnih odnošajih in krepitve miru v svetu, to pa so nujni pogoji za utrditev njihove neodvisnosti in notranjega napredka. Prav tukaj
gre za sestavne elemente tistega procesa gibanja človeške družbe naprej, ker je mogoče mir in napredek na svetu zagotoviti samo z enakopravnim sodelovanjem svobodnih in neodvisnih narodov in držav ne glede na njihovo moč, velikost in notranje sisteme.
Ker spoštuje ta načela, je Jugoslavija med prvimi priznala razglasitev vaše neodvisnosti in podprla skupaj z drugimi državami sprejem Sudana v članstvo OZN. Naši dve državi sta kmalu , nato vzpostavili diplomatske odno-šaje, s čimer sta izrazili medsebojna prizadevanja po sodelovanju. In v tem kratkem času so bili doseženi pomembni začetni rezultati, ki kažejo, da so široke možnosti za postopno razvijanje našega plodnega sodelovanja. Ce naj to dosežemo, je nujno, da se bolje seznanimo, da zvemo več o naših problemih, stremljenjih in možnostih in da si medsebojno pomagamo. Zato sem zelo zadovoljen, ker bomo med tem obiskom imeli priložnost, da spoznamo vašo deželo, da neposredno srečujemo vaše ljudi, da spoznamo probleme, ki jih imate, in pridobitve, ki jih uresničuje sudansko ljudstvo, ter z vašimi voditelji izmenjamo mnenja o vseh zadevah, ki zanimajo obe strani.
Prepričan sem, da bo naš obisk koristil temu cilju ter okrepil in pospešil sodelovanje med našima državama na vseh popriščih naših medsebojnih odnošajev. Želim sudanskemu ljudstvu mnogo uspeha pri delu, pri izgradnji njegove domovine-1.
Predsednik Tito se bo mudil na uradnem obisku v Sudanu do 18. februarja, ko bo odpotoval na prijateljski obisk v Združeno arabsko republiko.
Na svoji poti po azijskih in afriških državah je predsednik Tito obiskal tudi Sudan.
Džamija v Kartumu
REDNA TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA V DSIP
Na sliki:
CSB zaostruje odnožafe
V zadnjem času je vlada ČSR storila več korakov, Id vodijo k zaostrovanju in slabšanju
odnošajev z Jugoslavijo, je izjavil Drago Kunc
BEOGRAD, 13. febr (Tanjug). Na današnji redni tiskovni konferenci v državnem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu so zastopnika državnega sekretariata Draga Kunca vprašali, kako gleda jugoslovanska vlada na novo nastali položaj v zvezi s Ciprom, ker je bil pred kratkim v Ziirichu dosežen sporazum o tej zadevi med Grčijo in Turčijo.
razgovori v Londonu
¥ političnih krogih menijo, da bodo po razgovorih med tremi zunanjimi ministri, ki razpravljajo o Cipru, objavili sportičilo — Uradni delhijski krogi pozdravljajo sporazum o Cipru
LONDON, 13. febr. (AP-AFP-Tanjug-Reuter). Danes popoldne so se začeli v Foreign Officeu razgovori o Cipru med zunanjimi ministri Velike Britanije, Grčije in Turčije — Selwynom Lloydom, Averofom in Zorlujem.
Zvedelo se je, da bi moral Llovd obvestiti Zorluja in Averofa o današnjem sklepu
Sporazum med; Kambodžo in Indonezijo
Džakarta, 13. febr. (Antara). V Džakarti so danes podpisali sporazum o prijateljskih odnošajih med Kambodžo in Indonezijo. Sporazum so podpisali na koncu obiska premiera Kambodže Norodoma Sihanu-ka v Indoneziji. Indonezijski premier Džuanda in premier Kambodže Sihanuk sta tudi objavila skupno izjavo, v kateri poudarjata prijateljske odnošaje in sodelovanje med obema državama, k; se razvija v duhu Bandunga ter v interesu miru in varnosti. Kam-boška delegacija se jutri vrača v Kambodžo.
Vcrošilov se je zahval;'!
BEOGRAD, 13. februarja — (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Kli-menta Vorošilova brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za čestitke ob svojem rojstnem dne-vu.
Darilo za alžirske begunce
RABAT — Jugoslovanski poslanik v Maroku Mustafa Vilovič je izročil zastopniku maroškega Rdečega polmeseca darilo jugoslovanskega Rdečega križa za alžirske begunce v Maroku. Slovesna izročitev 3000 kilogramov sladkorja in 1500 kilogramov mila je bila na ladji »Srbija« v pristanišču Casablanca v navzočnosti funkcionarjev in drugih gostov.	^
VREME
Stanje 13. febt.: izredno močno področje visokega zračnega pritiska z jedrom nad vzhodno Madžarsko zajema pretežni del evropske celine in se nad Srednjo Evropo še krepi. Tako visokega zračnega pritiska v februarju nj bilo nad našimi kraji že 77 let.
Napoved za soboto: v notranjo-«ti nizka oblačnost ali megla. Popoldne so verjetne razjasnitve. Na Primorskem in v višjih legah sončno vreme. Temperature ponoči med —J.2 do —6, v Primorju Okoli 0, naj višje dnevne nekaj nad v Primorju 7 stopinj Celzija.
britanske vlade glede grško-turškega načrta za Ciper. Sel-wyn Lloyd se je predhodno sestal z britanskim guvernerjem na Cipru Hughon Foo-tom, ki je danes prispel v London.
Po obvestilih iz obveščenih krogov so se danes člani britanske vlade brez večjih težav sporazumeli o odgovoru, ki ga je treba izročiti zunanjima ministroma Grčije in Turčije glede Cipra
V političnih krogih menijo, da bodo nocoj po razgovorih med tremi zunanjimi ministri objavili sporočilo glede trojne konference, ki bi morala dokončno sklepati v ciprskem problemu.
Britanska vlada proučuje sedaj vprašanje tako imenovanih jamstev za britanska vojaška oporišča.' nad katerimi bi Velika Britanija hotela obdržati suverene pravice. Vlada tudi proučuje vprašanja jamstev proti takšni morebitni vladi na Cipru, ki bi bila sovražno razpoložena do Zahoda.
Pričakujejo, da bo predsednik grške vlade Karaman-lis nocoj ali jutri poročal parlamentu o grško - turških razgovorih o Cipru, ki so jih vodili v Ziirichu. Podobno izjavo bo dal hkrati tudi turški premier Menderes. Pričakujejo. da bosta oba predsednika ob tej priložnosti objavila tudi besedilo sporazuma o Cipru.
Iz navadno dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da obstaja možnost, da bi nadškof Makarios prihodnji teden prispel v London, ko bo najbrž sklicana trojna konferenca o Cipru. V Londonu pravkar govorijo o tem, ali naj bi povabili na konferenco zastopnike grških in turških Ciprčanov ali ne.
Atenski in vsegrški nadškof Teoklitos, ki je hkrati nredsednik grškega odbora za Ciper, ie obiskal predsednika vlade Karamanlisa in mu čestital za sporazum, ki ga je s Turčijo dosegel glede Cipra. Po razgovoru je nadškof izia-vil novinarjem, da po njegovem mnenju doseženi sporazum zagotavlja mir na otoku. Izrazil -je tudi zadovoljstvo
nad obnovitvijo grško-turških odnošajev. Tudi grška zveza študentov je objavila sporočilo, v katerem pozdravlja doseženi sporazum.
Uradni delhijski krogi so pozdravili sporazum o Cipru. Tukaj menijo, da je status neodvisne države za Ciper v sedanjih okoliščinah še najboljša rešitev, ki upošteva in zadovoljuje interese vseh neposredno prizadetih strani.
»Nismo seznanjeni z besedilom sporazuma, ki še ni objav-Ijep,« je odgovoril Kunc in pripomnil; »Menimo, da bo doseženi sporazum prispeval k izboljšanju odnošajev med Grčijo in Turčijo in pomiritvi položaja na Cipru in da bo ustregel upravičenim prizadevanjem ciprskega prebivalstva«.
Kuncu so nato zastavili vprašanje v zvezi s pisanjem atenskega časopisa »Akropolis«, ki je napisal, da bo prav kmalu prišlo do trojnega sestanka med predsednikom Titom, grškim premierom Karamadbom in turškim premierom Mendare-som. Po pisanju tega časopisa
b; na sestanku razpravljali o
problemih Balkana ter o krepitvi medsebojnih prijateljskih odnošajev.
Ko je zastopnik državnega sekretariata odgo.varjal na to vprašanje, je dejal:	»Kakor	.
vam je znano, je bilo dogovorjeno, da pride predsednik Tito na privatni obisk v Grčijo in da se bo srečal s premierom Karamanlisom. Ni predviden noben trojni sestanek.«
V zvezi z grško-turškimi pogajanji o Cipru je bila v zadnjih dneh v novicah iz Ziiricha omenjena možnost, da bi oživeli balkanski pakt. Neki novi-nair se je zanimal, če lahko Drago Kunc kaj pove o teh domnevah.
»Bilo je več takšnih novic v zahodnem tisku,« je odgovoril zastopnik državnega sekretariata in pripomnil:	»No,	lahko
vam povem, da so to samovoljne in tendenciozne kombinacije«.
Ko je odgovarjal na nadaljnja vprašanja novinarjev o tej zadevi, je Drago Kunc dejal, da je stališče Jugoslavije do balkanskega pakta znano jr, da Jugoslavija gleda na balkanski pakt samo kot na instrument miroljubnega sodelovanja med tremi državami
V začetku februarja so tur ški časopisi objavili več jugoslovanskih člankov v zvezi z bivanjem beograjskega advokata dr. Milivoja Peroviča v Turčiji lani decembra. Turški časopisi so tudi napadali jugoslovansko podjetje »Rad«. Ali lah-
Hudi boji v Alžiriji
Pariz, 13. febr. (Tanjug) — Francosko poveljstvo je danes sporočilo, da potekajo ostri boji med padalskimi enotami in uporniškimi silami na sektorju pri Morsotu, v južnem delu tako imenovane »Maurice-ove linije« blizu tunizijske meje.
V dvodnevnih bojih, ki še tra_ jajc, je bilo na uporniški strani — kakor trdi francosko sporo-
čilo — 175 mrtvih in 24 ujetnikov. Francoske sile so po istem sporočilu imele samo tri ubite in 33 ranjenih.
V nasprotju z dosedanjo prakso objavljanja tedenskih uradnih sporočil brez podrobnost] je vojaško poveljstvo v Alžiriji danes in včeraj objavilo celo serijo uradnih sporočil o okrepljeni dejavnosti upornikov. Izredno veliko število teh sporo-
PRIPRAVE V GRČIJI
Atene, 13. febr. (Tanjug). V Grčiji se pripravljajo na sprejem predsednika Tita, njegove soproge in članov jugoslovanske delegacije, ki bodo odpotovali sem po končanem obisku v Združeni arabski re-
Diplomatska kronika
BEOGRAD — Predsednik republike je dal danes privolitev . za novega romunskega veleposlanika Jona Raba.
Trgovinski sporazum med Poljsko in ZDA
VARŠAVA, 13. februarja — Kakor poroča PAP. s.o zastopniki poljskega ministrstva za zunanjo trgovino in težko industrijo podpisali z ameriškimi firmami več pogodb o pošiljkah ameriškega investicijskega materiala za poljsko težko industrijo. Pogodbe so bile sklenjene po pogajanjih, ki so iih vodili, da bi sklenili trgovinski sporazum med Poljsko in ZDA. Ameriške firme bodo poslale poljski industriji dogovorjene stroje in naprave v petih do osmih mesecih.
publiki. Kakor poročajo dopisniki atenskih časopisov, je bila sinoči slovesna seja mestnega sveta mesta Rodosa, na kateri so na predlog župana Petridisa soglasno sklenili, da razglasijo predsednika Tita za častnega meščana tega mesta. Mestni svet je tudi sklenil, da bo predsedniku Titu podelil zlato kolajno mesta.
Konec februarja bodo predsednik grške vlade Karaman-lis, minister v predsedstvu vlade Cacos ter skuipina višjih funkcionarjev odpotovali na otok Rodos, da bi tam pričakali predsednika Tita. Poročajo, da bo skupina grških vojnih ladij pričakala ladjo JVM »Galeb« pri vhodu v grške teritorialne vode
Prihorl predsednika Tita na obisk v Grčijo 'je vzbudil "eli-ko zanimanje nolitičnih krogov in javnosti. Tisk v Atenah in drugih krajih vsak dan piše o tem obisku in poudarja, da bodo razeovorj rred predsed nikom Titom in nr<=mi-°rom Karamanlisom prispevali k nadaljni krepitvi prijateljskih odnošajev med operna državama.
čil z mnogimi podrobnostmi o spopadih je prišlo takoj po zahtevi francoskega poveljstva o izrednih okrepitvah, ki naj bi francoski korpus v Alžiriji povečale od 450.000 na 520.000 vojakov.
Uradno sporočilo iz Ženeve
Ženeva, 13. febr. (AFP) Po koncu štiriinpedesete seje konference za prenehanje poskusov z jedrskim orožjem v Ženevi so objavili uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da so na tej seji razpravljali o listinah, ki so jih predložili konferenci.
Na današnji sejj je predsedoval ameriški delegat. Prihodnja seja bo v ponedeljek, 16. febr.
ko komentirate takšno pisanje turških časopisov, so se zanimali novinarji.
»Članki, na katere mislite,« je izjavil Drago Kun.c, »niso samo skrajno neodgovorni, ampak tudi klevetniški in vsekakor ne prispevajo k boljšemu razumevanju med obema državama. Preseneča nas to, da se je tolikšno število turških časopisov pridružilo gonji proti Jugoslaviji, gonji, ki je brez vsake osnove in ki si jo v Turčiji posebno želijo nekateri krogi, sovražno razpoloženi do jugoslovanska-turškega sodelovanja.«
Na vprašanje, kako ocenjuje državni sekretariat dosedanje rezultate razgovorov v jugoslo-vansko-italij.anskem mešanem odboru za manjšinska vprašanja, je Drago Kunc odgovoril: »Razgovori na četrtem zasedanju jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora za manjšinska vprašanja, ki so se začeli 10. februarja v Beogradu, so v začetni fazi in potekajo v delovnem in prijateljskem vzdušju.«
Na vprašanje, kakšne rezultate pričakujejo od tega zasedanja, je Kunc odgovoril: »Jugoslovanska stran upa, da bo tudi to zasedanje mešanega odbora pomenilo nov napredek v smeri izr^ajanja odredb posebnega statuta, kar bi vsekakor prispevalo k nadaljnjemu izboljšanju življenja obeh etničnih skupin, s tem pa tudi h krepitvi medsebojnih odnošajev.«
Ko je dalje odgovarjal na vprašanje, ali vzdušje, ki ga je ustvaril proces proti bivšim partizanom v Firencah, vpliva na delo tega zasedanja, je Kunc izjavil: »Trudimo se, da vzdušje, kj je nastal zaradi nerazumljivega procesa v Firencah, ne bi vplival na delo zasedanja mešanega odbora.«
Zastopniku državnega sekretariata so nato zastavil] vprašanje, če ima kakšen komentar ob najnovejši izjavi predsednika francoske vlade Debreja Debre je v tej izjavi dejal, da ne misli na politična pogajanja z alžirskim odporniškim gibanjem, kakor tudi ne na kombinacije, ki ne bi temeljile na popolni francoskj suverenosti v Alžiriji.
»Najnovejša izjava g. Debreja
— je izjavil Kunc — ustvarja nove ovire na poti k rešitvi alžirskega vprašanja z obojestranskimi pogajanji, ki po našem mnenju pomenijo najbolje pot za rešitev alžirskega vprašanja v-celoti.«
»Poleg tega — je poudari Drago Kunc, je naša javnost z obsodbo sprejela vest o obsodbi 24 pripadnikov alžirske osvobodilne fronte na smrt' v Oranu. Mislimo, da takšni otežkočajo rešitev problema in lahko ugledu Francije v
Češkoslovaška časopisna agencija CTK je nedavno objavila sporočilo, ki trdi, da so v zadnjem času vodilni zastopniki FLRJ krenili po poti poslabšanja odnošajev z vsemi državami socialističnega tabora. V tem sporočilu je kot potrdilo za »politiko zaostrovanja odnošajev« s ČSR naveden tudi primer jugoslovanskega diplomata Bučeviča. Ko j g v odgovorih na vprašanje novinarjev zastop_ nik državnega sekretariata komentiral to sporočilo, je izjavil; »V zadnjem času je vlada ČSR storila več korakov, kj vodijo k zaostrovanju in slabšanju odnošajev z Jugoslavijo. To dokazujejo antijugoslovanska stališča v skupnih deklaracijah partijsko - državnih delegacij CSR in celi vrsti držav socialističnega tabora, napadi na Jugoslavijo v govorih in izjavah odgovornih voditeljev CSK, neizpolnjevanje sporazuma o kreditih in več drugih ukrepov. Tudi antijugoslovanska gonja v češkoslovaškem tisku ima za cilj kompromitirati notranjo in zunanjo politiko. V smislu takš. ne politike poskusov, da bj diskreditirali Jugoslavijo, so tudi izmišljene obtožbe proti jugoslovanskemu diplomatu Bučevi-ču v sporočilu CTK. Sicer so bile te obtožbe umaknjene po odgovornih funkcionarjih češkoslovaškega miniotrstva za zunanje zadeve v razgovoru s predstavnikom našega veleposlaništva, zdaj pa se ponovno pojavljajo v sporočilu ČTK« — je končal predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Drago Kunc.
Z OKRAJNE KONFERENCE SZDL KRANJSKEGA OKRAJA
Boliše delo organizacij
KRANJ, 13. febr. Ob prisotnosti okoli 145 delegatov iz vseh krajev Gorenjske je bila danes v Kranju okrajna konferenca SZDL. Kot gosti so se je udeležili tudi člani predsedstva glavnega odbora SZDL Slovenije Boris Ziherl, Franc K i m o -vec-2iga in Franjo Lubej.
Iz poročila predsednika okrajnega odbora SZDL Franca Popita posnemamo, da je eno poglavitnih prizadevanj SZDL na Gorenjskem bilo in, je doseči večji vpliv in vlogo delavskega razreda v družbeno političnem življenju, hkrati s tem pa tudi konkretno prizadevanje za materialno zboljšanje položaja delovnega človeka. Za dosego tega so bile značilne predvsem štiri akcije: akcija za smotrnejše zapos;ovanje nove delovne sile, prizadevanja za ' najustreznejšo investicijsko politiko in končno akcija za utrje-
vanje socialističnih odnosov med ljudmi.
Precej pozornosPi posveča SZDL na Gorenjskem v zadnjem času tudi vzgoji kadrov. V Kranju dela politična šola, ki jo obiskuje 34 slušateljev. Organizirali so seminar za okoli 240 članov, občinskih aktivov predavateljev, 145 ljudi se udeležuje seminarjev za vodstveni kader v kmetijskih zadrugah, delajo že tudi seminarji za predsednike delavskih svetov in upravnih odborpv. in za sindikalna vodstva, ki j ih bo po-sečalo okoli 1400 proizvajalcev.
Pripravljajo še štiri večerne mladinske politične šole in 3 seminarje, na katerih bo okoli 600 članov vodstev mladinskih organizacij.
Konferenca je delala v dveh komisijah; v komisiji za ideološka vprašanja in metode dela SZDL in v družbeno gospodarski komisiji.
Zaključno besedo je imel na zasedanju obeh komisij tovariš Franc Kimovec-Ziga. Opozoril je, da se zaradi relativno izredne razvitosti okraja postavljajo pred Gorenjce tudi izredno zahtevni in raznoliki problemi, kakršnih v drugih okrajih ni. Vzporedno temu bo moralo biti zato tud} delo SZDL, zlasti os_l? novnih organizacij bolj razgibano in bolj uspešno. A. C.
10 001
LETO XX., ŠTEV. 36
SLOVENSKI
izdaja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročevalec	Direktor?
Rodi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjek — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva nlica 1 in g telefon 23-522 do 23-525 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva nlica št 1/11, telefoD 23-522 do 23-525 — Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cesta I. telefon 2I-S96 — Naročninskl oddelek ze ljubljanske naročnike telefon 20-463, ta zunanje naročnike telefon 21-832 — Poštni preda] SL 29 - Žiro račnn pri Komunalni banki Linbljano 600-704-1-367 — Mesečna naročnina 230 din
, 13. febr. (Tanjug). Za gradnjo In rekonstruk- Začela ali pa nadaljevala sre bo tov in železniškiH vozlišč, za elektrifikacijo ne- rekonstrukcija železniških voz-in vleke, uredbo telekomand, nabavo novih	lišč v Beogradu, Novem Sadu,
agonov bodo investirali letos 40 milijard dinar-	Kninu, Vinkovcih, .Splitu, na
v jugoslovanskih železnic bodo investirali nad	Jesenicah, v Doboju, Zagrebu,
splošnega investicijskega sklada pa okrog 9 mi-	Bos. Novem, Ljubljani, Skop-
lju in Celju. Te rekonstrukciji1 bodo izvajali v etapah.
nju petletnega	železniškega vozlišča v Sara-
oju železniške-' jevu, ki je v glavnem prilago-
jev bodo investirali za nabavjO raznih strojev za vzdrževanje prog, nadalje strojev za natovarjanje in iztovarjanje blaga, za šignalno-varnostne naprave za ultrakratkovalovne telefonske zveze in drugo.
kipar
V Črnomlju imajo letos tudi nekaj prave zime
sistema nagraje lju različnih na'
Ko se kolektivi odločajo
Stališče sindikatov, da je sredstev za družbeni standard.
Stališče sindikatov, da je treba čimveč prostih sredstev podjetij vložiti v objekte družbenega standarda, je zavzelo zelo širok obseg in se spremenilo v pravo gibanje za hitrejši razvoj življenjske ravni prebivalstva sploh in za hitrejše izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev zaposlenih posebej. V praktičnem izvajanju te družbene akcije, ki je po svojem socialističnem bistvu trajnega značaja, pa opažamo tu in tam tudi posamezne negativne težnje, ki spremljajo ali bi utegnile spremljati to pomembno družbeno akcijo.
Nezadostno razumevanje akcije sindikatov za večje vlaganje sredstev v družbeni standard se izraža n. pr. v posameznih zahtevah, da naj vse gospodarske organizacije mehanično in brez razlike izločijo največji del svojih prostih sredstev za družbeni standard, ali v zahtevi, da naj gospodarske organizacije vsa ta sredstva brez izjeme odvedejo in združijo v občinskem proračunu ter prepustijo nadaljnjo uporabo teh sredstev v celoti ljudskim odborom. Pri tem ni povsem izključena tudi težnja, da bi dajali tej akciji moč administrativnega ukrepa.
Taka pojmovanja omenjene družbene akcije pa bi lahko najbolj škodovala prav razvijanju družbenega standarda, dajale le-temu kampanjski značaj in pomenila v bistvu šablonsko in mehanično urejanje najpomembnejših vprašanj. kar seveda ne bi odpiralo pravilne perspektive razvoja standarda sploh in pravilne perspektive razvoja so-cialističnih odnosov med čini-telji znotraj komune posebej.
Da akcije sindikatov za sistematični razvoj življenjskih in delovnih pogojev zaposlenih ni mogoče razumeti šablonsko, ozko, togo in administrativno ter ne glede na različne pogoje in stvarne potrebe podjetij in širših ter ožjih področij, dokazuje med drugim izvajanje predsednika Centralnega sveta Zveze sindikatov	Slovenije	Staneta
Kavčiča na IV. plenumu sindikatov Slovenije, kjer pravi sledeče:	»Pod investicijami
za objekte družbenega standarda bi bilo treba pojmovali in vključevati tudi tiste objekte trgovine, obrti, gradbeništva, kmetijstva in zdravstva. katerih proizvodne zmogljivosti,	materialna	oprem-
ljenost in gospodarsko poslovanje je v neposredni povezanosti s potrebami in standardom	določenih	delovnin
kolektivov oziroma komune. Investicije v družbeni standard v smislu našega sklepa so torej vse tiste investicije, ki bodo neposredno in v kratkem času izboljšale in pocenile graditev stanovanj, obrtne in komunalne usluge, trgovino in preskrbo v industrijskih središčih in delovnih kolektivih.«
Iz tega sledi samo po sebi n. pr. to, da pomeni vlaganje prostih sredstev, s katerimi razpolagajo	obrtna podjetja,
v njihov lastni razvoj, že naložbo v družbeni standard, kar so ugotovili med drugim tudi sami	člani upravnega
odbora Obrtne zbornice LRS. Vprašanje pri tem je le, koliko bi prispevalo k hitrejšemu razvoju obrti in s tem družbenega	standarda zdru-
ževanje teh sredstev v okviru komune. Podobno se postavlja tudi vprašainče prostilh sredstev, s katerimi razpolagajo gradbena podjetja in trgovina.	. .
Glede na to, da poudarjajo sindikati potrebo po omenjenih investicijah v industrijskih središčih, je povsem razumljivo, da ne gre za naložbo prostih sredstev podjetij v družbeni standard kjerkoli, temveč predvsem tam, kjer hiter razvoj proizvodnje sam zahteva take naložbe in to vprašanje zaostruje. Zato je razumljivo,	da so naložbe v
razvoj proizvodnje v nerazvitih predelih povsem enakovredne investicijam v družbeni standard oziroma so še potrebnejše, ker ustvarjajo materialno podlago in vir bodočih naložb v, družbeni standard. Brez tega ne bi bile možne nikakršne investicije. Podobno stališče so zavzeli n. pr. v Gorici, kjer bo prav razvoj proizvodnih zmogljivosti omogočil hitrc'%1 razvoj standarda. Končno pa je že v mnogih družbenih planih, od republiškega navzdol tudi v praksi osvojeno stališče, ki se zanj zavzemajo tudi sindikati in je začrtano pozitivno razmerje v korist nadaljnjega razvoja družbenega standarda. Pa tudi sicer ni mogoče odrejati sredstev za standard nekritično in ne oziraje se na druge zmogljivosti in pogoje, ki naj zagotove realizacijo sredstev, ki so namenjena za hitrejši razvoj objektov družbenega standarda. Brez tega še tako ve-
Hka	^n	777.0	n	7CL"
gr
Clda.
IV. plenum sk;—. itoo ’e posebej opozoril tudi na zmot-gt skrajnosti pri formiranju
sredstev za družbeni standard. V obrazložitvi je bilo namreč rečeno sledeče: »Nekateri zastopajo mišljenje, da bi bilo najbolje, če bi kolektivi vsa svoja razpoložljiva sredstva dali v občinsko blagajno, češ da bo na ta način občina, ki najbolj ve in pozna vse potrebe svojega področja, lahko najbolje skrbela za svoje občane. Kot posledica take, v bistvu birokratske občinske koncepcije pa se še vedno javljajo izrazito partikulari-stične težnje, ki ne vidijo preko ograj svoje tovarne in so gluhe za vse resnične skupne probleme komune. Toda povsod tam, kjer so bile občine sposobne predložiti v razpravo konkretno izdelane načrte za objekte družbenega standarda, in kjer so v občinskem merilu pokazali dovolj posluha in razumevanja tudi za tiste neposredne interese posameznih kolektivov, za katere so ti predvsem občutljivi in zainteresirani, so bili sprejeti taki predlogi z odobravanjem in dobili tudi primerno finančno pomoč.-«
Tudi iz tega je torej razvidno, da je stališče sindikatov jasen kažipot pri urejanju tudi tega problema.
Enako tudi ni nobenih utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi pripisovali izločanju večine prostih sredstev za naložbe v družbeni standard administrativni značaj in zakonsko moč. Družbeni plan za leto 1959 sicer določa ustrezna razmerja v razvoju aospo-darstva in družbenega standarda ter poziva ljudske odbore in gospodarske organizacije, da prispevajo k izgradnji takih objektov, ki pomenijo v širšem smislu vlaganje v družbeni standard, čeprav gre pri tem tudi za naložbe v proizvodne zmogljivosti, vendar pa nikjer ne predpisuje niti višine teh sredstev, ki naj jih prispevajo gospodarske organizacije, niti ne določa načina, kako naj se ta sredstva zbirajo. Družbeni plan daje torej splošno, orientacijo, konkretno izvajanje tega pa je odvisno od sodelovanja čini-t.eljev in stvarnih potreb ter možnosti v tej ali oni komuni ozir. gospodarski organizaciji.
Omenjena nepravilna gledanja, kolikor do njih prihaja oziroma bi lahko prišlo pr' praktičnem izvajanju ■ smernic o vlaganju sredstev za družbeni standard, pomenijo v bistvu izbiranje najlažiih poti in nezadostno uporabo političnih sredstev ter organiziranega sodelovanja med či-nitelji v komuni.	Z-ek
BEOGRAD, 13. cijo prog, mostov in katerih prog in lokomotiv in jev. Iz skladov 30 milijard, iz lijard dinarjev.
Pri izpolnjevanju petletnega programa o razvoju železniške-' ga prometa bodo letošnja dela omogočila nadaljnje povečanje propustne moči prog v industrijskih okoliših, kakor tudi prog, ki vsklajajo železniški pomorski in rečni blagovni promet.
V letu 1959 bo dograjena proga Titograd—Bar, ki bo po postavitvi normalnega tira na razdalji Niikšič—-Titograd že prihodnje leto omogočila večji in hitrejši prevoz blaga in surovin iz železarne v Nikšiču.
Nadaljevali' bodo tudj postavljanje normalnega tira na progi Sarajevo—Jablanica , kar zahteva tudi izpopolnitev novega
Pomlad ob Jadranu
Split, 13. febr. (Tanjug). Medtem ko je drugod v naši državi še zelo hladno, imajo v Dalmaciji že 10 dni pdmlad. Temperatura je v senci okoli 15 stopinj, na soncu pa je tolikšna, da se na plažah pojavljajo prvi kopalci. Kmetijske kulture izvrstno uspevajo; mandeljni in češnje pa so že v polnem cvetju. Spomladansko vreme je omogočilo . tudi gradbenim delavcem, da delajo kakor v polni' sezoni.
Najprijetnejše vreme je na Hvaru in Dubrovniku, v Splitu in okoliških kraj ih pa j© temperatura za eno do dve stopinji nižja.
železniškega vozlišča '
jevu, ki je v glavnem jeno na ozkotirne proge.
Letos bodo ponovno začeli delati na progi Metohija—Prizren, ki naj bi začela obratovati že leta 1961.
Z letošnjo elektrifikacijo Reka — Srpske	Morav i ce
Ljubljana—Jesenice bo bržkone mogoče, da bodo že prihodnje leto na teh odsekih uvedli električno vleko. 'Nabavili bodo 50 električnih lokomotiv. Z elektrifikacijo železniške proge Reka—Srpske Moravice bodo omogočili mnogo večji promet blaga med reško luko in no-trajnostjo države. Elektrificirana proga Ljubljana — Jesenice bo povezana z enako progo v Avstriji. ' Nadhljevalo se bo tudi delo na progi Knin—Zadar.
Tudi letos bodo intenzivno zamenjavali zgornji ustroj na magistralni železniški mreži, na progah Jesenice—Skoplje, Beograd—Niš,	Beograd—Subo-
tica, Beograd—Sarajevo in na drugih. Do 1. 1961 bo na prvih progah zamenjan gornji ustroj v dolžini približno 2500 km, kar bo znatno pripomoglo k njihovemu usposabljanju za večji promet vlakov in omogočilo večje brzine modernih tirnih vozil.
Letos se bo začela tudi gradnja ali rekonstrukcija železniških mostov pri Slav. Brodu, Brčkem in na drugih 'progah.
Fred ©dborom za prosveto in kulturo
Ljubljana, 13. febr. Danes se je sestal odbor za prosveto in kulturo Republiškega zbora Ljudske skupščine in pod predsedstvom Lojzeta Piškurja razpravljal o osnutku zakona o narodnih parkih. Obrazložitev Izvršnega sveta je podal član Izvršnega sveta Boris Kocjančič. Med drugim je dejal, da gre pri tem za nujno zavarovanje prirodnih lepot in znamenitosti naše pokrajine, vendar v tem primeru z možnostjo, da se tod razvijajo tudi naselbine, javni promet in druge dejavnosti, seveda z odobritvijo posebnih varstvenih organov. Po krajši razpravi so navzoči poslanci predlog zakona
soglasno sprejeli v načelu in podrobnostih;
Odbor je zatem razpravljal še o predlogu zakona o spremembah zakona o univerzi v Ljubljani, o čemer je podal v imenu Izvršnega sveta obrazložitev dr. Jože Globelnik. Ta zakon je bil potreben zaradi vskladitve z zakonom o spremembah splošnega zveznega zakona o univerzah. Po novem papravij enem členu naj bi statute univerze potrjevala Ljudska skupščina, statute fakultet pa Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Tudi ta zakon je odbor soglasno sprejel s tem, da ga bo predložil v odobritev skupščini na prvem zasedanju.
Beograd, 13. febr. (Tanjug) Prevozna sredstva za posebne potrebe zdravstvene službe se lahko uporabljajo samo v določenih primerih: zaradi nujne pomoči in prevoza bolnikov, po škodovancev in porodnic, pri akcijah za zbiranje krvi, cepljenje, asanacije, zatiranj© kužnih bolezni in pri drugih akcijah hi-giensko-epidemiološkega značaja, za prevoz zdravnikov in patronažnih sester, ki opravljajo službo izven sedeža zdravstvene
ustanove, za prevoz zdravnikov in zdravstvenega, osebja zaradi nujnih intervencij izven delovnega časa, za prevoz zdravil in drugega sanitetnega materiala ter opreme v nujnih primerih.
kakor tudi za prevoz krvi za transfuzijo, za namene po med narodnih sporazumih (zatiranje fcrahoma, zaščite mater in otrok in tako dalje).
Tako odreja pravilnik o uporabljanju prevoznih sredstev za posebne potrebe zdravstvene
Večjo udeležbo pri cepljenju!
Nalezljive bolezni nasploh pomenijo tudi še danes za človeštvo veliko nesrečo. Pomislimo samo na visoko smrtnost, na primere hude invalidnosti pa tudi težke in trajne okvare, ki jih te bolezni povzročajo in zapuščajo. Razen tega so pa tudi za družbo pereč gospodarski in socialni problem.
Najbolj uspešno in večkrat tudi edino sredstvo proti tem boleznim pa je — cepljenje, saj prav zaradi cepljenja dandanes marsikaterih nalezljivih bolezni tako
rekoč ne poznamo več. Spomnimo se le na leto 1946, ko je za davico zbolelo v Sloveniji 2.300
otrok in jih je 120 umrlo. Kakor
hitro se pa stanje zaradi cepljenja količkaj izboljša, na take stvari kaj hitro pozabimo. To dokazuje dejstvo, da udeležba pri cepljenju Še vedno ni dovolj visoka. Za resničen uspeh cepljenja, predvsem pa za nazadovanje bolezni je potreben čim višji odstotek v redu cepljenih otrok. V Sloveniji je ta odstotek pri vseh obveznih cepljenjih sicer višji kakor v drugih republikah, vendar pa še daleč ni zadovoljiv.
Vzrokov za premajhen odziv na cepljenje je več. Eden prvih je prav gotovo nepoučenost in zaradi tega med starši premajhna zainteresiranost in premalo volje za sodelovanje z zdravstveno službo. Pogosto pa je slabe udeležbe kriva tudi pomanjkljiva organizacijo cepljenja, kot so netočni seznami otrok, ki bi jih morali cepiti, premalo skrbi za ravnanje po časovnem razporedu cepljenja ter nezadostna in nenačrtna propaganda in priprava prebivalstva na cepljenje.
Interesi posameznika in skupnosti nam nalagajo dolžnost poskrbeti. da bo cepljen vsak otrok.
Zato si jeOjugoslovanski RK določil za nalogo, da z aktivnim
Ideološko-polštičrt program dela za graditelje avtomobilske ceste
Niš, 13. fehr. (Tanjug). Okvir ni program i aeološko -poli tičn e -ga dela za letošnje graditelje
"•'n1’*? c95‘« "Bratstvo in
g-iSV-
ni štab mladinskih delovnih brigad. bo vezan na proučevanje programa ZKJ in proslavo 40-letnice KPJ in SKOJ1
sodelovanjem celotne organizacije podpre to veliko akcijo.
V zvezi s tem poziva Glavni odbor Rdečega križa Slovenije vse svoje osnovne enote ter občinske in okrajne odbore, da takoj določijo primerne ljudi, ki bodo organizirali pomoč zdravstveni službi pri pripravah in izvedbi cepljenja.
V ta namen naj se organizacijske enote RK povežejo s pristojnimi sveti za zdravstvo. Med temi pripravami za cepljenje naj pa takoj pomagajo pri sestavljanju in preverjanju '.seznamov . obveznikov za cepljenje. Ostala navodila za pripravo in izvedbo cepljenja dobijo naknadno.
Glavni odbor Rdečega križa Slovenije
službe, ki ga je podpisal sekretariat za ljudsko zdravje pri zveznem izvršnem svetu v soglasju s sekretariatom za promet pri zveznem izvršnem svetu in zveznim državnim sekretariatom za notranje zadeve. Ta pravilnik bo postal veljaven sredi prihodnjega meseca.
Po objavi uredbe o uporabljanju družbenih sredstev za pot-nišk© avtomobile so bili primeri, da so ljudski odbori ponekod togo tolmačili ta predpis in, navodila za njegovo izvajanje, ikar je povzročilo težave 'v zdravstveni služba. Odbori so bili
mnenja, da je treba tudi bolniške potniške avtomobile za razliko od ambulantnih vozil obravnavati kot reprezentančna vozila, ker v večini primerov uporabljajo zdravstvene ustanovo potniške avtomobile za iste namene kakor ambulantna vozila, zaradi česar je bila objava tega pravilnika nujna. Razen tega določa pravilnik enako barvo za vsa vozila v zdravstvenih ustanovah, potniška in ambulantna, nadalje oznake za vozila
in tako dati e
za železnice
Približno 3 milijarde dinar-za nabav;© drževanje nato-
Spomenik Aleksi Dund&U
Rovno, 13. febr. (TASS). V mestnem parku Rovna so odkrit* spomenik Aleksu Dur.diču, ki je' padel 10. julija leta 1920 v bojih proti intervencionističnim silam za osvoboditev Rovna. Kip Alekse Dundiča je izdelan iz brona in stoji na visokem podstavku iz sivega- granita.
■ Spomenik so odkrili na Dun/ii-čevem grobu, izdelal pa ga je Lav Bezjuk.
Več za negospodarske investicije
0L0 Maribor sprejel proračun za leto 1959
Maribor, 13. febr. Odborniki obeh zborov OLO Maribora so na današnji seji sprejeli odlok o proračunu mariborskega okraja za letošnje leto, ki predvideva 1 milijardo 796,153.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Podpredsednik OLO Tine Lah je obrazložil posamezne postavke proračuna in poudaril, da so pri sestavi upoštevali smernice že sprejetega družbenega načrta. Ta načela zagotavljajo maksimalno skrbno razporeditev sredstev z osnovnim namenom prihraniti čimveč za negospodarske investicije. Materialni izdatki so planirani po realizaciji v lanskem letu, ki pa je za 10<>/o manjša kot določa načrt za lansko leto. Kljub temu bodo letos ma-
terialni stroški za 63 milijonov višji, zaradi večjega števila novih zavodov ter zdravstvenih in prosvetnih ustanov. Negospodarske investicije iz proračuna so znašale lani 48 milijonov, medtem ko se letos povečujejo na 100 milijonov din. Značilno je, da je predvidena le tretjina okrajnega proračuna za ožjo upravo, medtem ko sta dve tretjini za funkcioniranje šol ter zdravstvenih ustanov in podobnih zavodov. Predvideno je, da bo okrajni cestni sklad dobil dotacijo v višini 90 milijonov din, kar je za 14.5 milijonov več kot lani. V proračunu so zagotovili tudi sredstva za dotacije raznim družbenim in političnim organizacijam za njihovo normalno in uspešno po-
SVET ZAVODA ZA JAVNO OPRAVO
Uporaba vozil, zdarvslvene službe
Beograd, 13. febr. (Tanjug). Zvezni izvršni svet je imenoval 23 članov V prvi svet Zavoda za javno upravo, za predsednika sveta pa sekretarja zveznega izvršnega sveta Veljka Zekoviča.
Ker določa uredba o zavodu za javno upravo, da bo zavod začel delati po imenovan iu njegovega prvega sveta, pričakujejo, da bo ta ustanova začela poslovati v kratkem. V tem trenutku bo prenehal delati biro za organizacijo uprave in gospodarstvo prd zveznem ' izvršnem svetu, njegove pravice, obveznosti in sredstva pa bodo prenešena na zavod.
Plenum Zveze borcev BiH
Sarajevo, 13. febr. (Tanjug). Problem šolanja in usposaib-ljamja 30.000 otrok padlih borcev dn žrtev fašističnega nasilja v Bosni in Hercegovini je Is pomočjo organizacij Zveze borcev in drtižbene skupnosti v glavnem rešen. Na plenumu glavnega odbora Zveze borcev Bosne in Hercegovine, ki je razpravljal o teh problemih, so ugotovili, da ie v tej republiki še 20.000 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, ki potrebujejo pomoč skupnosti. Ostali otroci so
posftaiM polnoletni in se usposobili za samostojno življenj^. Sedaij se šola ali uči obrtv 12.900 otrok.
Zavod za javno upravo je bil ustanovljen z namenom, da pomaga državnim organom, ustanovam' in drugim organizacijam pri napredku javne uprave. Zavod bo tudi delal za izpopolnjevanje kadrov, ukvarjal se bo s proučevanjem problemov s področja javne uprave ter bo sodeloval z ustreznimi organi in ustanovami doma in v tujini.
slovanje. Proračuni vseh občin v mariborskem okraju P3 znašajo 2 milijardi 550,000.000 dinarjev, to je razmerje med okrajnim in občinskimi proračuni 40:60 v korist občin.
V razpravi je sodeloval tudi državni podsekretar za finance FLRJ Zoran Polič in poudaril, da je vsak proračun odraz naporov, ki jih vlagajo v razvoj
gospodarstva, kulture, prosveta in zdravstva. Dejal je, da na vseh ■ področjih potrebe veliko hitreje rastejo, kot pa nastajajo pogoji za njihovo kritje. Opozoril je na varčevanje s
proračunskimi sredstvi, ki je značilno za vse proračune od zveznega, republiških do okrajnih in občinskih. Dejal je tudi, da so se v zveznem merilu stroški za socialno zavarovanje v enem letu povečali -za okoli 40 milijard dinarjev in da bi z večjim varčevanjem 'ahko pridobili znatna sredstva za potrebe zdravstva in prosvete.
Predsednik okrajnega odbora SZDL Miloš Ledinek je poudaril, da se bodo morale občine pri sestavi proračunov v večji meri usmeriti na dohodke iz kmetijske dejavnosti.
Na današnji seji so sprejeli tudi odlok o ožjih gradbenih rajonih v mestih in naseljih mestnega značaja na območju mariborskega okraja. M. K.
Koncentracija ponudbe in povpraševanja
Ob ustanovitvi produktne borze v Novem Sadu
V nekaterih podjetjih so se že krepko spoprijeli s pripravami za izdelavo vanja po delovnem učinku. V tovarni »LEK« v Ljubljani imajo v preizkušanju činov nagrajevanja precej izkušenj in tudi tokrat so med prvimi »orači ledine«. Delavski svet je že lani imenoval tri komisije (tarifno, premijsko in normirno), ki morajo razčleniti temelje nagrajevanja in ustvariti iz vseh treh skladno celoto. Včeraj se je sestal delovni kolektiv, da bi se podrobneje seznanil z osnovnimi načeli novega nagrajevanja in povedal svoje mnenje k dosedanjemu delu komisij. Na sliki: S sestanka v »Leku«.
Promet s kmetijskimi pridelki ima še vedno določene pomanjkljivosti. Predvsem se čuti
potreba po koncentraciji ponudbe in povpraševanja. Posledica pomanjkanja take koncentracije ni samo stihijnost v prometu, temveč tudi v proizvodnji sami. To vpliva tudi na maloprodajne cene, ki se z vsakim letom izpreminjajo ne samo po vsej državi, temveč tudi v posameznih okoliših.
Produktna borza v Novem Sadu, prva takšna organizacija
v naši državi, bo karaj, kjer naj bi urejali vso ponudbo in povpraševanje na področju kmetijske proizvodnje. Tu bi proizvajalci in kupci ugotavljali cene kmetijskih pridelkov. To je dvojnega pomena za kmetijsko proizvodnjo in promet s kmetijskimi pridelki. Cene, določene na Produktni borzi za posamezne kmetijske pridelke, bi vplivale tudj. na majhne kmetijske proizvajalce. Ti bi morali — hote ali nehote — vskladiti svoje cene s cenami na borzi, to pa bi dovedlo do povečanih prizadevanj individualnih proizvajalcev za intenzivnejšo proizvodnjo in manjše stroške proizvodnje. Razen tega bodo na produktnj borzi točno ugotavljali dejanske potrebe po kmetijskih pridelkih, kar bo vplivalo tudi na skladnejše ugotavljanje površin s posameznimi kmetijskimi kulturami.
Delovno področje Produktne borze bo zelo obsežno in bo od učinkovitosti njenega poslovanja mnogo odvisno urejanje prometa s kmetijskimi pri-* deilki.
Na borzi bi se razvijal poleg drugega promet z žitom in vsemi izdelki iz žita, z živino, mesom in mesnimi izdelki, povrtnino, sortnim semenom in živinsko krmo.
Na borzi bi nastopale samo socialistične ln zadružne orga-
kmečke delovne zadruge, kmetijska posestva, ekonomije, poslovne zvez© in trgov inske organizacije, zlasti podjetja za
oskrbovanje mest.
Tako zamišljena koncentracija proizvajalcev In velikih potrošnikov ne bo samo povezovala kmetijskih proizvajalcev in gospodarskih organizacij s področja blagovnega prometa, temveč bo omogočila tudi formiranje enotnega jugoslovanskega trga s kmetijskimi pridelki, ki ga še vedno nimamo. Po zaslugi velikih trgovinskih transakcij, ki jih bodo opravljali na borzi, bo namreč omogočeno oblikovanje enotnih cen na vsem jugoslovanskem področju, obenem pa bodo pre-.. prečili lokalistične pojave in omejenost posameznih lokalnih trgov, kar je vplivalo na cene kmetijskih pridelkov.
Poudariti je treba, da se bodo na Produktni borzi bavill razen s prodajo pridelkov tudi z dogovarjanjem o pridelavi kmetijskih pridelkov. Osredotočenje teh dogovorov na enem samem kraju naj bi prav tako pripomoglo k stabiliziranju trga in cen kmetijskih pridelkov.
Takšna koncentracjja prometa s kmetijskimi pridelki naj bi zlasti vplivala na standard mestnih protrošnlkov, ker naj bi Produktna borza omogočila ne samo oblikovanje realnih cen, temveč tudi enotnih cen kmetijskih pridelkov v splošnih jugoslovanskih razmerjih. S tem bodo preprečili neizenačenost realnega zaslužka mestnega prebivalstva in njegovo spreminjanje po posameznih krajih. Na drugj strani bodo tudi sami kmetijski proizvajalci bolj zavarovani. V skladu z dejanskim povpraševanjem bodo lahko planirali svojo proizvodnjo in se ne bo dogajalo, da kakšno leto ne bomo imeli dovolj kmetijskih pridelkov za trg, naslednje leto pa jih bodo . prodajali pod ceno ali Pa jih
XXI. KONGRES KOMUNISTIČNE
PARTIJE
ZVEZE
V Moskvi se je 5. februarja končal XXI. kongres KP SZ, na katerem so predvsem obravnavali sedemletni načrt ekonomskega razvoja Sovjetske zveze. Pred kongresom so objavili kontrolne številke gospodarske--ga razvoja za naslednjih sedem let, o tem pa je bila tudi javna diskusija. Referat o kontrolnih številkah sedemletnega razvoja je imel Nikita Hruščev. Kon-
gres je odobril smernice ekonomskega in družbenega gibanja, ki jih je razložil v svojem referatu Hruščev. Obrazložil je tudi kontrolne številke, ki označujejo smer in cilje tega gibanja.
V referatu, v diskusiji in v sklepih so bila na vidnem mestu vprašanja zunanje politike in nekateri problemi ideološke narave, kot je navada v zadnjem času, pa tudi vprašanja
tako imenovanega »jugoslovanskega kongresnega revizionizma« oziroma žaljivke na račun Jugoslavije’ in ponarejanje njenih stališč in prakse, podcenjevanje njenih uspehov in podobno.
Čeprav je v enem članku težko podati natančno sliko tega kongresa, bomo vendarle v najkrajših črtah poskušali pred-očiti bralcem gradivo o dejstvih in nekaterih pogledih.
Predkongresne priprave in kongres sam so potekali v znamenju poudarjanja gospodarskih uspehov Sovjetske zveze v dobi po revoluciji, posebno pa v zadnjih petih letih, ter velikih možnosti bodočega razvoja in perspektiv, ki jih bo omogočil sedemletni načrt. Dosedanji razvoj so ocenili kot uspešen. SZ, kot so ugotovili na kongresu se je iz zaostale agrarne države razvila v industrijsko razvito državo, ki lahko sedaj, ko ima razvite materialne temelje, preide v štadij zaključevanja socialistične graditve in lahko začne postopoma prehajati v komunizem, katerega materialni temelj mora dati sedemletni načrt.
S sedemletnim načrtom, kot je o tem že obširneje pisal naš
dnevni tisk, so predvideli dvig industrijske proizvodnje za 80fl/o, kar pomeni okoli 8.6% na leto.
Prednost dajejo še naprej težki industriji ter predvidevajo, da se bo njena proizvodnja dvignila od 85 na 88°/o. Tudi industrija potrošnih artiklov po tem načrtu dosti ne zaostaja, kakor je bilo ponavadi v prejšnji graditvi. Proizvodnja se bo povečala od 62 do 65%, s čimer bi do neke mere ublažili sedanja velika nesorazmerja med proizvodnjo sredstev za proizvodnjo in potrošnim blagom. S tem bi zagotovili nadvse potrebno povečanje življenjskega standarda.
Predvidevajo, da se bo delovna storilnost do leta 1965 dvignila na enega delavca v industriji za 45 do 50 odstotkov, v sovhozih za 60 do 65 odstotkov, v kolhozih pa približno za dvakrat.
Da bi dosegli tako hiter ekonomski razvoj, predvidevajo poleg drugega zelo velike investicije. Državne investicije za kapitalno izgradnjo bodo v naslednjih sedmih letih narasle za l.S-krat in bodo znašale 1,490 do 1,970 milijard rubljev.
Nedvomno je to rezultat dolgoletnega pospešenega razvoja proizvajalnih siil in njihovega kopičenja, kar je že začelo dajati pomembne rezultate in bo omogočilo tudi hiter razvoj v prihodnosti. Le-ta bo med drugim mogoč tudi zaradi nekaterih, čeprav začetnih sprememb, do katerih je prišlo v gospodarskem upravljanju SSSR po
XX. kongresu. Vse to daje možnosti za večji napredek in razvoj proizvajalnih sil in omogoča širšo pobudo nižjih organov ter močnejšo pritegnitev lokalnih sil in virov.
Posebno so poudarili pomen razvoja vzhodnih področij v SZ, ki so naravno zelo bogata. Prav zaradi tega so določili, da bodo več kot 40% investicij vložili v ta področja.
Cilj, ki si ga je pri nalogah ekonomskega razvoja postavil
XXI. kongres KP SZ je, da morajo v večini glavnih panog doseči obseg proizvodnje ZDA, v ostalih bistvenih panogah pa se morajo tej ravni približati, da bi lahko nato v naslednjih petih ali šestih letih presegli tudi proizvodnjo na prebivalca ZDA. V kmetijstvu so si zadali nalogo, da dosežejo in presežejo proizvodnjo glavnih artiklov v ZDA na prebivalca že do leta 1965. Ob tej priložnosti so ugotovili, da znaša sedanja industrijska proizvodnja SZ okoli 50% proizvodnje ZDA, kmetijska pa približno 75 do 8(P/o ameriške kmetijske proizvodnje.
Smer in orientacija je, da se tako hiter tempo razvoja proizvodnje uresniči ne toliko s tem, da bodo zgradili nova velika podjetja kot stem, da bodo razširili in modernizirali sedanje kapacitete, kompleksno ali delno avtomatizirali tovarne, izboljšali organizacijo dela, kar nedvomno odkriva velike notranje rezerve.
Podobna orientacija se je izkazala pri nas v Jugoslaviji v naši današnji praksi in je dokazala, da se mnogokrat tudi z manjšimi investicijami, rekonstrukcijami in z boljšo organizacijo dela lahko doseže pomembno povečanje proizvodnje.
Na XXI. kongresu niso poudarili potrebe po radikalnih sprememb ah v politiki gospodarskega upravljanja, poudarili pa so pozitivne rezultate, ki so jih dosegli v reorganizacij i upravljanja v industriji. Od izboljšanega dela sovnarhozov in razširitve pravic republik ter lofcalr-ih organov oblasti, prav tal^o pa od aktivizacije partijskih in sindikalnih organizacij Vpodjetjih pričakujejo povečanja in iniciative od spodaj, ki
naj pomaga najti notranje rezerve podjetja in okrepi boj za dvig im pocenitev proizvodnje. K temu mora prispevati tudi sprememba v sistemu nagrajevanja, prispevajo pa naj tudi novi tarifni pravilniki, ki morajo biti še bolj v skladu z načeli materialnega stimuliranja proizvajalcev. Nekatere zahteve, ki jih je slišati o>d spodaj za večje pravice nižjih organov in podjetij, poleg tega pa kritike, naslovljene na centralne organe, kažejo ^ na nezadostno decentralizacijo. Kongres se ni trudil najti .radikalnejšo rešitev tega problema, ampak je iskal možnosti za nekatere popravke v sedanjem sistemu upravljanja.
Ekonomska politika v industriji je še v naprej obdržala centralizirano načrtovanje in finansiranje, pri čemer bodo izvedli nekatere popravke, ki temelje na zahtevah in predlogih ter mišljenjih od spodaj. V teh mejah poskušajo nazviti iniciativo nižjih organov in podjetij pri operativnem planiranju in prt iskanju ter izkoriščanju notranjih rezerv. S temi vprašanji se je kongres zelo malo uikvarjal ter zaradi tega dobimo vtis, da so hoteli s tem pokazati, da je sedanja politika našla najboljšo pot in več ali manj dokončne rešitve.
Glede kmetijstva so na kongresu odobrili smer, ki jo je za to panogo dal XX. kongres, posebno pa še decembersfoi plenum 1958. leta. Postavili so nalogo, da se mora kmetijska proizvodnja do leta 1965 povečati za 1.7-krat, ali za 80 odstotkov na leto. Nedavni decembrski plenum CK KPSZ, ki je bil posvečen politiki na vasi, je olajšal kongresu, da mu ni bilo treba podrobneje analizirati stanja v kmetijstvu, s čimer so si zagotovili, da politike na vasi in perspektiv njenega razvoja niso posploševali za celotno ekonomsko politiko Sovjetske zveze. Dejstvo, da je kongres odobril delo decembrskega plenuma CK, da so ta plenum šteli za nekakšen sestavni del del kongresa in da je imel ‘velik vpliv na delo republiških kongresov in oblastnih konferenc, nam dajejo pravico, da- sodimo o ocenah plenuma 'kot o ocenah kongresa.
Z-a razliko od ocene ekonomske politike v industriji, kjer s o priznal i Stalinove zasluge za hiter razvoj sovjetskega gospodarstva, je Stalinova politika na vasi, čeprav njega samega niso omenili, doživela ostiro kri-, tiko. Vsi dosedanji prikazi negativnih rezultatov prejšnje politike na vasi so se omejevali na posamezne veje kmetijstva ali na kritiko posameznih ukrepov. Na decembrskem plenumu so prvič podali splošen, kritični pregled celotne Stalinove politike na vasi, kot nepravilno pa so zavrgli vrsto temeljnih načel, na katerih je bila ta politika zgrajena: odnos do kolho-znikov, ki da so množica, ki ni pripravljena slediti socialistični graditvi, nespoštovanje načel materialne zainteresiranosti, bistveno omejevanje blagovne proizvodnje im blagovno-deuar-nih odnošajev, administrativno onemogočanje ekonomskih zakonov, odtrganost neposrednih proizvajalcev od proizvajalnih sredstev, uravnavanje odnosov države in kolhozmdkov z administrativnim prisiljevanjem itd. Plenum je s tem ne le odobril spremembe v ^prejšnji politiki na vasi, ampak je odprl možnosti bodočega razvoja nove politike, ki je zavrgla Stalinova načela in ki je pri tem šla mnogo bolj daleč, kot so to dosegli v industriji in drugih panogah družbeno - političnega življenja v državi.
Razumljivo je, da so v tej panogi še velike možnosti, da s pomočjo nadaljnjega prilaganja proizvajalnih odnosov sodobnim zahtevam razvoja na vasi uresničijo in oživijo iniciativo kol-hoznakov, s tem pa zelo povečajo proizvodnjo. V tej smeri so že nekaj začeli, na primer prehod na denarno nagrajevanje v nekaterih -kolhozih in podobno.
Vprašanje življenjskega standarda je bilo do sedaj eno izmed najbolj bolečih vprašanj v razvoju Sovjetske zveze. Čeprav je razumljivo, da Sovjetska zveza v dolgi vrsti let sovjetske oblasti ni mogla zadovoljivo reševati tega vprašanja, ker je bilo v tako zaostali državi, kot je bila carska Rusija, najprej potrebno razviti proizvajalne si-
le, vseeno težko soglašamo s trditvijo, da so to zakrivili samo objektivni činitelji.
Sedaj so navsezadnje prišla na dnevni red tudi ta vpraša-, nja. Na temelju tako hitrega razvoja proizvajalnih sil predvideva sedemletni načrt tudi občutno povečanje standarda prebivalstva. Predvidevajo, da
se bo na enega delovnega človeka zaslužek v industriji in kmetijstvu dvignil do 1965. leta za 400 odstotkov. V načrtu imajo tudi zvišanje najnižjih plač, ki znašajo danes 270 do 350 rubljev, pa se bodo dvignile na 500 do 600 rubljev. S tem bi se vsaj nekoliko ublažile zelo velike razlike med najvišjimi in naj-nižjimi plačami.
V okviru življenjskega standarda predvidevajo tudi hiter tempo graditve stanovanj. Stanovanjsko vprašanje je v Sovjetski zvezi zdaj zelo pereče. V Moskvi je na primer kljub velikim naporom v zadnjem času povprečni stanovanjski prostor na enega človeka nekoliko večji kot 5 kvadratnih metrov.* Pomembno je tudi dejstvo, da na vprašanje prednosti pred kapitalizmom ne gledajo samo po proizvodnji najpomebnejših artiklov težke industrije, ampak sodijo, da je življenjski standard element tekmovanja in ekonomskega boja. V prejšnjih časih teh primerov ni bilo- Življenjski standard mora imeti po njihovem mnenju velik vpliv na pridobivanje delovnih množic v kapitalističnih državah za boj za socializem.
Vidi se, da je v sedemletnem načrtu okrepljena orientacija k rentabilnosti in varčevanju k bolj skladnemu razvoju različnih panog, k kooperaciji ter specializaciji. Vse to so prej zelo zhnemarjali. Strogo centraliziramo. upravljanje iz Stalinovih časov, načrtovanje v pisarnah centralnih vodstev je privedlo do zanemarjanja lokalnih koristi. Nihče ni skrbel za to, koliko bo kaka proizvodnja veljala, v navadi je bilo birokratsko razsipanje, vsaka gospodarska panoga je bila svet zase in vase zaprta, izogibali so se kooperacije in specializacije, gradili pa so velikanske reprezentančne objekte, pri čemer se niso zmenili za kraj, kjer stoje, koliko stanejo, če so rentabilni in podobno.
Vsi ti pojavi seveda sedaj niso izginili naenkrat, niti ne morejo izginiti na čudežen način, kajti še naprej delujejo zelo močni činitelji, ki jih povzročajo. Birokratski način upravljanja, birokratske navade in mišljenja niso izginila, ampak so se le delno začela drobiti. Življenje in praksa ter povečane proizvajalne sile pritiskajo, da bi se spremenile oko-stenele In stare oblike uprav-ljarja gospodarstva. Na tem področju so naredili prve korake, življenje pa bo v prihodnjem razvoju vsekakor terjalo nove, trajnejše rešitve.
V kolikor se bo sistem upravljanja v gospodarstvu bolj od-ločno prilagajal potrebam sodobnega razvoja, bo njegova nadal j nij a decentralizacija in demokratizacija ter vključevanje delovnih ljudi v upravljanje vsekakor odkrilo nove rezerve in možnosti.
Sovjetsko ljudstvo stoji s sedemletnim načrtom pred težavno nalogo. Uresničitve tega načrta se bomo iskreno veselili, saj so si narodi Sovjetske zveze s svojim trpljenjem in napori v dosedanjem razvoju zaslužili boljše življenje.
Dosedanje ukrepe za razširitev in povečanje vloge republiških in lokalnih organov oblasti, posebno pa ukrepe za močnejšo Pritegnitev teh organov k upravljanju gospodarstva po ustanovitvi sovnarhozov, so na kongresu pozitivno ocenili. Poudarili so potrebo po nadaljnji aktivizaciji osnovnih teles organov oblasti, predvideli pa so tudi povečanje števila poslancev mestnih sovjetov. Na področju gospodarstva omejujejo delavnost republiških in mestnih organov na kmetijstvo in, lokalno industrijo, vsa najpomembnejša industrijska podjetja pa so pod neposredno upravo sovnarhozov, ki so pod kontrolo osrednjih planskih in finančnih organov.
Poudarili so tudi potrebo po razširitvi in povečanju pravic
republiških in mestnih organov oblasti na področju šolskega izobraževanja, kulture in prosvete, vzgoje, zdravstva, prav tako pa tudi sodstva in javne varnosti. V nekaterih vprašanjih so določili tudi konkretne ukrepe, ki naj zagotove večjo samostojnost teh organov, posebno republik. Vsaka republika sprejema zakone o šolstvu, poudarjajo pa tudi neodvisnost sodišč. V drugih vprašanjih niso prišli dllje kot do splošnih deklaracij. Pravice nižjih organov v nekaterih panogah družbenopolitičnega življenja so še'- naprej ostale v mejah formalnosti in se omejujejo samo na prenašanje nekaterih dosedanjih funkcij centralnih organov pri operativnem vodenju na ustrezne ustanove.
Analogen proces se razvija tudi v družbenih organizacijah, posebno v sindikatih. Po eni strani teže k aktivizaciji organizacij s tem, da jim dajejo neke pravice in nanje prenašajo nekatere funkcije, ki so bile dosedaj v izključni pristojnosti državnih organov. Po drugi strani v organizacijah teže po aktivizaciji im povečanju pravic nižjih organov in osnovnih organizacij.
m ) V Beogradu znaša 10 kvadratnih metrov na osebo, kar Je jugoslovanski povpreček, o katerem sodimo, da Je zelo nl»*.
V referatu In v zaključni besedi Hruščeva, v razpravi in v resoluciji so ponovili zunanjepolitična stališča Sovjetske zveze, ki so naši -javnosti že dovolj poznana. Ponovno eo poudarili pozitivno načelo, ki so ga sprejeli na XX. kongresu, da vojna v sodobnih pogojih ni več usodno neizogibna in da so sile miru narasle ter da lahko vojno preprečijo.
Na kongresu so ponovili tudi števdlne prejšnje predloge, na primer predlog o mirovni pogodbi z Nemčijo, o statusu Berlina, razorožitvi, ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem, o brezatomski coni v Evropi in podobno.
Naša javnost pozna te predloge in stališče Jugoslavije o teh vprašanjih in zato tega ne bomo ponavljali.
Na kongresu so prvič govorili o ideji brezatomskega področja na Daljnem vzhodu. To ozemlje je eno izmed najbolj občutljivih področij na svetu in se nam zato zdi, da bi brez-atomsko področje v tem delu svata blagodejno vplivalo na pomiritev mednarodne situacije. Močneje so poudarili gospodarsko stran tekmovanja med socialističnim In kapitalističnim sistemom. Referat in zaključni govor Hruščeva, govor Mikoja-
na. Ta stališča, še bolj pa po pomirjevalnem tonu, ki želi
sporazumevanje z ZDA ln z
drugimi zahodnimi državami. Govorili so tudi o načelih koeksistence med državami in narodi na temelju sodelovanja in medsebojnega spoštovanja, na temelju enakopravnosti im ne-
vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov in podobno. Ne moremo trditi,"da so ob tej priložnosti povedali o teh vprašanjih kaj novega. VeČihoma so se držali stališč, ki so jih če-sto ponavljali in so dobro znana. Ta stališča še bolj pa praksa, pa so pogosto obremenjena in povezana z blokovsko pobarvanostjo v raznih vprašanj ih.
Ne moremo prezreti dejstva, da so hkrati, ko so govorili o koeksistenci, o nevmešavanju v zadeve drugih narodov, o pozitivni vlogi, ki jo imaja neodvisne azijske in afriške države z iste tribune kongresa napadali jugoslovansko politiko aktivne koeksistence in miroljubnega sdelovanja med narodi in da so z iste tribune napadali sodelovanje Jugoslavije z neodvisnimi azijskimi im afriškimi državami.	x
Kako naj sl to razlagamo? Kje je tu načelnost? Mar sovjetski' voditelji ne razumejo, da so njihove trditve hkrati ne_ kakšna lekcija In opomin tem neodvisnim državam, ki vodijo prijateljsko politiko z Jugoslavijo? Mar ne čutijo, da je to precej podobno vmešavanju v notranje zadeve Jugoslavije in ne le to, ,ampak tudi vmešavanju v notranje zadeve teh dežel? Narodi neodvisnih azijskih in afriških držav, pa tudi narodi Jugoslavije so dovolj zreli, da sami odločajo o medsebojnih 'odnošajih, pa tudi o odnošajih z drugimi deželami.
Stališča sovjetskih voditeljev o koeksistenci, nevmešavanju v notranje zadeve drugih narodov, o enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju narodov med seboj, so v ostrem nasprotju z njihovimi konkretnimi postopki proti Jugoslaviji. Mar voditelji Sovjetske zveze morda menijo, aa jih dejstvo, da je Jugoslavija socialistična država, odvezuje teh obveznosti?
O odnosih med socialističnimi državami so govorili pred- \ vsem deklarativno. Ostalo je le pri manifestatlvnih deklaracijah, da j« pri teh «da.o«ih v** v
Toda ta proces poteka še bolj počasi kot pri državnem aparatu, to pa zato, ker vodstva hočejo v svojih rokah zadržati kar najpopolnejše nadzorstvo Najbolj vidno je to pri sindikatih, ki niso izkoristili niti tistih možnosti za povečafije pravic in aktivnosti nižjih organov ter organizacij, ki so jih imeli po sedanjih sklepih CK KPSZ.
Pomembno dejstvo je, da so na kogresu poudarili potrebo po krepitvi zakonitosti in zagotovitvi osebnih pravic in svobode državljanov. K temu sta prispevala pred kratkim sprejeti kazenski zakonik in pa večja samostojnost, ki so jo dali sodiščem. Prispevek k temu je tudi to, da se bo skrb za javno varnost dedno prenesla na družbene organizacije in bo postavljena nekoliko bolj pod nadzorstvo državljanov.
Ena izmed težav za uresničitev večjih pravic 'lokalnih organov oblasti je v tem, da so vsa gospodarska vprašanja zunaj njihovih pristojnosti. Ker so planiranje, finansiranje in distribucija še vedno centralistični, je možnost širšega vključevanja lokalnih organov oblasti in družbenih organizacij v delo gospodarskih podjetij na
I£
redu ln da je bilo vedno vse prav. Kritične poglede na nekatere napake »v dobj kulta osebnosti«, ki so jih javno objavili na XX. kongresu in v nekaterih deklaracijah po njem, so popolnoma zamolčali. Zamolčali so jih kot neprijetne spomine, zamolčali pa so tudi pretresljaje, ki so bili v tem razdobju v nekaterih socialističnih državah.
Ce bj navsezadnje na tem področju ne bilo nikakršnih pomanjkljivosti, potem je popolnoma nemogoče razumeti vse tisto, kar danes počenjajo proti socialistični Jugoslaviji, samo zato, ker se noče odreči samostojnosti svoje politike.
Ko so govorili o odnosih med socialističnimi državami, so zdeklamirall že klasično trditev
Tik pred kongresom eo v nekaj člankih v centralnih - organih KP SZ znova krepkeje pogrevali in zaostrili protijugoslovansko gonjo, ki naj bi služila za orientacijo kongresa in njegovih sodelavcev. Hruščev je v svojem referatu In zaključni besedi poskušal še bolj popolno povezati in sistematizirati vse tisto, kar so do zdaj že povedali v obrekovalnl, ponarejevalski in žalilni ■ gonji
proti Jugoslaviji Ker so na XX. kongresu zelo vsilj ivo podčrtali njegov pomen za mednarodno delavsko gibanje, lahko sodimo, da so dali s tem novo vzpodbudo in ton protijugoslovanski gonji tudi v drugih deželah.
V protijugoslovanskih napadih so na kongresu bučno sodelovali tudi nekateri zastopniki drugih socialističnih dežel in komunističnih partij. S' tem so najbrže poskušali dokazati svoj proletarski internacional i-zem. Zastopniki nekaterih drugih partij pa so bili bolj realni in treznejši in so imeli pred očmi položaj v svoji deželi. Razpravljali so o nekaterih zanimivih vprašanjih.
Na tem kongresu in v člankih, ki so pred njim izšli v časopisih, so s protijugoslovanskimi obrekovanji napadli, kot je to pač že navada v zadnjem času in stalna praksa, ne le program ZKJ in njegove ideje, ampak tudi vso notranjo in zunanjo politiko Jugoslavije. Tu je prav tako kakor pri idejnih vprašanjih resnica potlačena in podrejena političnim namenom in trenutnim potrebam. O pravilnih stališčih in praksi jugoslovanskih komunistov niso razpravljali, ampak so se po-služili svojih lastnih umetnih konstrukcij. Operirali so z Iz--mišljenimi »dejstvi« In podobno. Vse to prav razumljivo govori o moralno-politični revščini protijugoslovanske gonje, kajti v življenju ljudi in narodov je mnogo stvari, ki se jih ne da skriti. So stvari, pri katerih je potrebna moč dokazov, ne pa moč sile.
Pred kongresom ln na kongresu samem so na primer zelo poskušali popačiti in prikriti dejstva o hitrem gospodarskem napredku Jugoslavije.
Zakaj tega napredka ne merijo z istimi merili kot svojega? Odgovor je jasen: zato, ker bi jih dejstva postavila na laž-Tempo razvoja industrijske proizvodnje, ki smo ga pri nas v Jugoslaviji v zadnjih letih uresničili, je veliko nad planiranim tempom v sovjetskem sedemletnem načrtu (konkretno za okoli 11%). Ta naš tempo označujejo za nazadovanje in capljanje na mestu! Če to dejstvo razložimo z jugoslovanskim »revizionizmom« ln ne-pripadnostjo taboru, potem
njihovem območju še ’ zelo omejena.
Za razliko od XX. kongresa na XXI. kongresu niso neposredno obravnavali vprašanja kulta osebnosti in so se temu vprašanju izogibali. Na kongresu so veliko govorili o »antl-partijski skupini« Malenkova, Molotova, Kaganovlča, Sepilo-va, Buiganina, Pervuhina in Saburova. Z njimi so pravzaprav obračunali že prej, posebno pa na lanskem decembrskem plenumu.
Glede vloge Partije v prihodnjem razvoju se z že znanih stališč niso premaknili. Po teh stališčih sodijo o vlogi Partije po starem, torej še vedno neposredno partijsko upravljanje, prav tako naj Partija rešuje vprašanja namesto drugih droben ih organov oziroma naj neposredno zapoveduje drugim organom m družbenim organizacijam. Partija ni splošno politično vodstvo in usmerjanje,
- kot je to učil Lenin.
Poudarili so, da je potrebno Partijo pomlajevati, postavljati nove kadre na vodilna mesta. To lahko rodi pozitivne rezultate zaradi tega, ker se del starih kadrov preveč oklepa ruti-nerskega ln administrativnega reševanja zadev.
navadno kot obvezen pripev o naporih Jugoslavije, ki hoče pokvariti namišljeno harmonijo. Na kongresu so mnogo javno razpravljali in natolcevali, da Jugoslavija išče razpoke v od-došajih med državami socialističnega tabora ih da jih poskuša spreti med seboj. Vse to seveda počenja v korlsit ameriškega imperializma. Take razlage* niso mogle nikdar in nikoli nikogar prepričati. Namesto da bi te izjave vrgle senco na jugoslovansko politiko, so ptrav isteizjave umazale se-stavljalce takih trditev, ki celo sami ne verjamejo v te obtožbe. Nj potrebno, da kogarkoli, ki ima čiste namene, prepričujemo, da je Jugoslavija in njena ZKJ za enotnost socialističnih
držav ln za enotnost vseli socfc alističnih in progresivnih sli, vendar pa mislimo, da je potrebno in edino realno, da se ta enotnost uresničuje na določenih marksističnih načelih, in da je enotnost enakopravnih. Samo taka enotnost more biti vsebinska ln stalna ter pomeniti činitelja združevanja socialističnih sil.
Ne glede na te splošne mami-festativne izjave in preračunana obrekovanja Jugoslavije, n« moremo popolnoma preiti mimo nekaterih principielnih vprašanj iz teh odnošajev. Hruščev je v svojem govoru poskusa! dati gibčnejše tolma_ čenje tistega, kar razumemo pod pojmom »vodilna vloga Sovjetske zveze«!
Dosedanja tolmačenja, posebno tista, ka so jih dajali nekateri preveč goreči prijatelji lz nekaterih socialističnih držav, so mnogokrat bot j šfeodovaila kakor koristila tako Sovjetski zvezi kot deželam, katerih voditelji so v takih izjavah kar tekmovali. O škodi, ki so jo socializmu s tem povzročili, ja skorajda odveč govoriti.
Glede odnošajev z nekomunističnimi delavskimi strankami so ostali večinoma na pozicijah moskovske deklaracije dvanajstih partij, kar lahko ocenimo le za korak nazaj od XX. kongresa. V delavskih množicah teh strank vidijo mogočnega zaveznika v boju za mir ln proti nevarnosti fašizma, nikakor pa ne v boju za socializem. V oči bode tudi nerazumevanje, ali pa vsaj nezadostno razumevanje boja za mir, ki je neločljivi del boja za socializem. Sile socialiizma se, po njihovem omejujejo predvsem na sile držav socialističnega tabora in na sile komunističnih partij. Glede neodvisnih azijskih in afriških držav vidijo v njih Je zaveznika v boju za mir. Hruščev je v zaključni besedi poskušal to popraviti z izjavo, ki čeprav ni zadosti jasna In natančna, dopušča možnost, da te države lahko obidejo klasično pot kapitalističnega razvoja in da lahko začno »graditi družbo na drugačnih temeljih«.
111
moramo povedati, da zahteva marksistična načelnost ista merila takrat, ko gre za naše, in takrat, ko gre za tuje.
Prav podobno počno kadar govorijo o kmetijstvu v Jugoslaviji. Toda resna analiza bi jim pokazala, ‘da je prj nas kljub relativno nizkemu pridelku, povprečen donos na hektar
v zadnj ih dveh letih prav tak kot sovjetsko povprečje. Navsezadnje so celo sami sovjetski voditelji na decembrskem plenumu CK trdili, da so njihovi donosi v kmetijstvu v letu 1953 bili na nivoju iz leta 1913. Zato ni nobenega gospodarskega opravičila, ker je kmetijstvo v SZ veliko bolje preskrbljeno s tehničnimi ln kemičnimi sredstvi, vsa gospodarstva so velika, opirajo se na močno Industrijsko bazo in podobno. S tem seveda nočemo reči, da smo zadovoljni s stanjem v našem kmetijstvu, ker smo šele ner davno uspeli dati večja gospodarska sredstva in začeti resni boj za dvig in prerod našega kmetijstva. Hočemo samo povedati, da je treDa stvari meriti z Istimi merili, če že žele načelno razpravljati.
Označevanje odnošajev z Jugoslavijo je bilo kot običajno polno nasprotij. Govorili so na primer da naša stališča dišijo po ameriških dolarjih, da Jugoslavija služi imperialistom in da poskuša razbiti socialistični tabor. Hkrati so govorili, da imamo v mnogih vprašanjih zunanje politike skupna stališča in jezik ln da je treba pri tem sodelovati. Vprašanje, pri katerem je tako sodelovanje mogoče »po državni liniji« pravijo, »je boj proti imperializmu, boj za mir« in podobno. To kaže, da kljub nemogočim ob-tobam, da Jugoslovani služijo imperializmu, niso mogli mimo tega, da ne bj hkrati priznali konstruktivne vloge jugoslovanske politike in potrebe sodelovanja z njo.
Razen poplave žaljivk in ponižanj, je bilo mnogo nespretno preračunanih pohval, prilizovanj in prepričevanj »da goje sovjetski narodi in KP SZ prijateljska čustva do bratskih jugoslovanskih narodov in do jugoslovanskih komunistov — junakov ilegalnega in partizanskega boja«. To je nam dobro znana metoda iz Stalinovih časov, metoda poskusov razdvojiti ZKJ in ljudstvo od vodstva da bi morda tako laže zlomili -tako imenovanj jugoslovanski revizionizem, in da bi s tem razvrednotili vse novo v socializmu in vse tisto, kat" prinaša življenje in razvoj. Ti pozivi so še bodj smešni zato, ker so v preteklosti že enkrat propadli: Sovjetski voditelji vsekakor zelo dobro vedo, da so ti »junaki ilegalne partizanske borbe« o katerih govore, prav tisti
voditelji in vodilni kadri ZKJ, ki jih na tem kongresu imenujejo s psovko imperialistični agenti jn sovražniki socializma. Prilizovanja, ki so jih naslovili na junake ilegalne ln partizanske borbe,- imajo še drug namen. Razlagamo si lahko tudi »dobrohotnost« sovjetskih ljudi, ki goje simpatije do Jugoslavije, do njenega brezkompromisnega boja proti fašizmu in tudi
do njenega pogumnega odpora, ko se je uprla stalinizmu, pod katerim so trpeli tudi narodi Sovjetske zveze.
Na kongresu So govorili tudi o izolaciji Jugoslavije od mednarodnega delavskega gibanja. Govorili so, da s© je Jugoslavija sama Izolirala in da je samo od nje odvisno, če bo še naprej ostala izven tega gibanja. Če bi bila Jugoslavija resnično izolirana od mednarodnega delavskega gibanja, potem se vprašujemo, zakaj tak vik in krik okrog tega vprašanja in zakaj tako krčevito pozivajo v boj proti »jugoslovanskemu revizionizmu«, o katerem ceilo trdijo, da so mu že dali odločilen udarec. Zakaj ne mine nobena Skupščina, noben govor, pa čeprav gre za agitacijo pri sejanju koruze, kjer in v katerem se ne bi znova in znova vračali na ta že izolirani »revizionizem«?
To, kar imenujejo jugoslovanski revizionizem, ne le d*
ni revizionizem, marveč ni
tudi nekaj popolnoma jugoslovanskega v tem pomenu, ker je to tisto novo, kar neizogibno in zakonito izvira iz družbenega razvoja v socializmu, kar se pojavlja v vseh ’ državah in delavskih gibanjih, čeprav ponekod hitreje, ponekod počasneje tu v tej, drugje pa v drugačni obliki. Zato tako pojmovani »revizionizem« ne more biti izoliran niti zatrt. Povsod • je navzoč in umakniti se mu ne morejo niti naši kritiki. To je razvidno tudi iz dejstva, da hkrgti, ko vpijejo proti »jugoslovanskemu revizionizmu«, tudi samj pod pritiskom življenjskih potreb počasi ln, kakor bi to reklo naše ljudstvo, pri stranskih vratih sami prihajajo do nekaterih napak, do »revizionističnih idej«: O odmiranju države, o pritegovanju delovnih ljudi k upravljanju gospodarstva in družbe, o demokratizacij i raznih področij življenja, o spoštovanju načel gospodar* ske zainteresiranosti v socializmu, o nemožnostii, da bi, kakor so si to do predkratkim predstavljali nekateri kitajski voditelji, preskočili iz polfeu*-dalne družbe naravnost v komunistično družbo in podobno. Cim prej bodo razumeli te zakonitosti, tem bolje bo tako zanje, kakor tudi za socializem, ker neupoštevanje nekateri® (Nadaljevanje na 6e*tij stran#
Francoski pogoji
Odnošaji med Tunizijo in Francijo se ne morejo zboljšali, je izjavil francoski minister za informacije, ker Tunizija pomaga alžirskim upornikom — Francosko sodišče v Oranu je obsodilo na smrt 24 j	alžirskih	upornikov
PARIZ, 13. febr. (Reuter). V uradnih francoskih krogih trdijo da je zunanji minister Maurice Couve de Murville izjavil danes pred parlamentarno komisijo za zunanje zadeve francoskega parlamenta, da mora sama tunizijska vlada razumeti, ia v sedanjih okoliščinah odnošaji med Tunizijo in Francijo ne morejo biti normalni.
Dalje je francoski zunanji minister izjavil, da sta obe vladi vsak dan v stikih, da pa Francija ima nastali položaj za zelo resen. Na koncu je Couve de Murville povedal, da Tunizija doslej še ni načela vprašanja o položaju francoskega l»omorskega oporišča v Bizerti.
Francoski minister za informacije Roger Frey je izjavil po vladni seji, da bo Francija verjetno storila »pravne in politične korake^ zaradi aretacije 13 Francozov, ki so jih v Tunisu obtožili, da so delali v francoski vohunski mreži. Minister je izjavil, da žel; Francija “dobre odnošaje s Tunizijo, da pa se ti odnošaji ne
morejo zboljšati, ker Tunizija pomaga alžirskim upornikom«.
Delegat francoske vlade v Alžiriji Delouvrier je objavil sporočilo, v katerem je govora o poskusih infiltracije alžirskih upornikov s tunizijskega ozemlja. V sporočilu je rečeno, da je kakih 200 upornikov organiziralo akcijo za prekoračenje utrjene obmejne črte, ki je znana pod imenom »Mauri-ceova obrambna linija«. — To skupino so po prihodu črte odkrili in obkolili s francoskimi silami. V sporočilu je dalje rečeno. da ie polovica članov te skupine bila ubita ali ujeta. Uporniki so bili oboroženi z avtomatskim orožjem v mnogo večjem številu kot prej.
Francosko vojaško sodišče v Oranu je obsodilo na smrt 24 alžirskih upornikov. Ti so del skupine 48 Alžircev, ki so prišli pred vojaško sodišče. Enajst obtožencev je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, drugi pa so bili kaznovani z raznimi zapornimi kaznimi.
Tiskovna konferenca iraškega premiera
Damask, 13. febr. (Reuter -AP). Iraški premier general Abdul Ker im Kasem je izjavil na tiskovni konferenci, da temelj mednarodna politika vlade na pozitivni nevtralnosti in na sodelovanju z arabskimi državam: na področju Srednjega vzihoda. Dejal je, da je iraška armada opremljena z orožjem še od revolucije in da ima zdaj dovolj moči. da brani vsako ped zemlje in prepreči vsako agresijo.
Iraški premier je izjavil, da Irak pošilja po eno letalo, ki je natovorjeno s sodobnim orožjem, enlkrat ali dvakrat tedensko alžirskim upornikom.
PREDLOGI 0 USODI KAMERUNA
SPREMEMBE V KMETIJSTVU INDIJE
NEW DELHI, 13. febr. (Tanjug). Indijski minister za razvoj vasi in zadružništvo Daj je izjavil v parlamentu, da je v Indij! 2020 raznih zadrug, vštevši zadruge za skupno obdelavo zemlje. V zadruge je vključenih skoraj 200.000 akrov zemlje.
Ko je govonil sinoči v parlamentu. je premier Nehru poudaril, da nima podrobnih podatkov o delu in napredku teh zadrug, da mu pa ie znano, da nekatere izmed njih zelo dobro napredujejo. Pripomnil je. da ie v razmerah, ko ostaja brezštevila drobniih gospodarstev — kakor je to primer v Indiji — nujno po-
trebno tvoriti večje kmetijske
enote, na katerih bi lahko uporabili sodobna s*redstva za obdelavo zemlje.
Mi smo zdai v procesu sprememb, je nadaljeval Nehru, in
Vidmarjev odgovor sovjetskemu pisatelju objavljen v poljski teoretski rev.'$i
Varšava, 13. febr. (Tanjug) Osrednja teoretska revija poljske zdi v.; i-ae delavske partije »Teo/e ivj-politični zvezki« je objavi.o v zadnji številki odgovor jugoslovanskega književnika Josip-a Vidmarja sovjetskemu pisateiju Mihadiu Lifšiču.
Ta sovjetski pisec je namreč svoj čas v reviji »Novi mir« napadel neki prejšnji sestavek jugoslovanskega avtorja pod naslovom »Iz dnevnika«. Na ta napad sovjetskega književnika je Vidmar odgovoril s člankom: »V začaranem krogu«, ki je bil lani objavljen v slovenski reviji »Naša sodobnost«. Ta odgovor jugoslovanskega avtorja je zdaj v ceiotii ponatisnilo poljsko partijsko glasilo.
Privatne univerze v Argentini
Buenos Aires, 13. febr. (AFP) Predsednik Argentine Frondizi je podpisal dekret, s katerim odobrava otvoritev zasebnih univerz v državi. Zakon o otvoritvi teh univerz je kongres sprejel že 30. septembra 1958
povsem naravno je, da imamo proti sebi številne posameznike, celo skupine in razrede, ki nasprotujejo tem spremembam in jih kritizirajo. Naš cilj je uvajanje skupne obdelave zemlje, in upam, da bomo dosegli to po naravni poti in s privolitvijo kmetov.
Indijski nacionalni kongres je že davno v načelu sprejel politiko zadružništva na indijski vasi. Toda na zadojem letnem zasedanju v Nagpuru je bilo sklenjeno začeti s planskim izvajanjem te politike.
»Prišli smo v razdobje, ko je treba izvajati to politiko v obliki določenih nalog,« je izjavil Nehru.
V vseh indijskih državah je zadružništvo predmet veliikih razprav in proučevanja. Napovedujejo, da se bodo kmalu začeli praktično pripravljati za ustanavljanje uslužnostnih zadrug.
New Tork, 13. febr. (AP) Delegacije ZDA, Indije in še nekaterih držav bodo predložile danes skrbniškemu svetu OZN osnutek nove resolucije o prihodnosti francoskega Kameruna.
Sporazum o prijateljstvu
Melbourne, 13. febr. (Reuter). Indonezijski minister za zunanje zadeve Subandrio je izjavil danes v intervjuju na melbournski televizij i, da bosta Avstralija in Indonezija prav kmalu podpisali sporazum o prijateljstvu.
Subandrio, ki je na petdnevnem uradnem obisku v Avstraliji, je dejal, da gre za osnutek sporazuma in da bodo sporazum podpisali, ko bo končan. Pripomnil je, da on ne bo navzoč pri podpisovanju sporazuma.
Minister Subandrio bo 15. februarja odpotoval v Novo Zelandijo.
Zastopnik ZDA, Mason Sirs, ki je zvečer objayil, da bodo to resolucijo predlagali, je poudaril upanje, da bo Kamerun v začetku prihodnjega leta »zares postal svobodna in neodvisna država«. Francoski zastopnik v skrbniškem svetu je priporočil pred dvema dnevoma, naj svet sklene ukinit j. skrbništvo nad Kamerunom, Mandat skrbniškega sveta v Kamerunu so po zadnji vojni zaupal} Francij i In Pariz sedaj predlaga, da
bi Kamerun prišel v okvir francoske skupnosti.
Generalna skupščina OZN bo razpravljala v sredo o usodi francoskega in britanskega Kameruna. Britanska vlada je s svoje strani priporočila, da M del Kameruna pod njenim mandatom priključili k novi neodvisni državi Nigeriji ali omogočili deželi, da se s referendumom opredeli za. drugačno rešitev svojega prihodnjega političnega in državnega statusa.
Trg v Kartumu, glavnem mestu Sudana
Poživitev trgovine
Med Jugoslavijo in Sudanom je prišlo v zadnjem času do precejšnje
poživitve blagovne zamenjave
BEOGRAD, 13. febr. (Tanjug). Po vzpostavitvi gospodarskih odnošajev leta 1955 in podpisu prvega plačilnega in trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Sudanom se je blagovna zamenjava nenehno širila. Medsebojna komplementarnost gospodarstva obeh držav in pogostejši medsebojni stiki med gospodarstveniki so vzbujali vedno večje zanimanje za močnejšo trgovinsko zamenjavo.
Sudansko tržišče je zelo zanimivo za številne jugoslovanske industrijske proizvode. V tej državi lahko kupimo bom-
Homeinija voljna sodelovati
Premier Chivu Sfoica je izjavil, da jo Romunija voljna sodelovati z Zahodom na gospodarskem področju in bi bila pripravljena sprejeti
tudi kredite od zahodnih držav
BUKAREŠTA, 13. febr. (Tanjug). V razgovoru z dopisnikom
ameriškega časopisa »Washington Post« je romunski premier Chivu Stoica pred kratkim izjavil, da je Romunija voljna so-delovati z Zahodom na gospodarskem področju.
Glavni namen romunske vlade ie, da pri firmah, kot so Krupp, AEG, Loydom in druge. kupi industrijske naprave za nove tovarne v Romuniji. Okrog 75 odst. romunskega iz-
TELEGRAMI
VARŠAVA — V več poljskih pokrajinah so zabeležili epidemijo gripe, kr se je lotila velikega dela prebivalstva.
TRIPOLIS — Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas, ki je včeraj prispel v Bcngazi, bo v prihodnjem tednu gost libijske vlade.
KAIRO — Minister za gospodarstvo ZAR el Kajsuni je kritiziral stališče Velike Britanije, ki zaradi spora ob zemlji bogataša Josepha Fmouhe zavlačuje s podpisom finačnega sporazuma z ZAR.
DUNAJ — Predsednik avstrijske republike dr. Adolf Scharf bo v drugi polovici maja uradno obiskal ZSSR.
SPRINGFIELD — Župan zalodnega Berlina Brandt je izjavil na tiskovni konferenci, da je demilitarizacijo Berlina mogoče izvesti samo s sporazumom med štirimi velikimi.
HAVANA — V trdnjav »Habana« so obsodili na smrt pet vojnih zločincev. Ustrelili so med drugimi bivšega Batistinega generala Julio Sanchez Gomeza.
TEHERAN — Na neki planinski cesti blizu Teherana je snežni plaz zasul avtobus in dva kamiona.
NEW YORK — Generalni sekretar OZN je sporočil, da je patrulja mednarodnih sil na področju Gaze ubila nekega Arabca, ki je s skupino ljudi skušal prekoračiti demarkacijsko črto.
voza je namenjenega v vzhodnoevropske države, predvsem v ZSSR, ki sama uvaža polovico vsega romunskega izvoza-Kljub temu je po besedah Chivu Stenice Romunija pripravljena razširiti trgovinsko sodelovanje z Zahodom. Romunija bi samo v ZDA kupila industrijskih naprav v vrednosti nad 100 milijonov dolarjev, kar je zelo visoka vsota, če upoštevamo, da je vrednost vse trgovinske izmenjave med Romunijo in Zahodom kakih 200 milijonov letno. Te dni so sporočili, da je Romunija prvič po vojni prodala ZDA
Dulles uspešno operiran
VVashington, 13. febr. (Reuter). Danes so uradno sporočili, da so v ameriški vojaški bolnišnici ~Walter Reed-* uspešno operirali ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa na kili. Zastopnik Bele hiše Lincoln White je izjavil, da je operacija trajala manj kot eno uro in da je stanje ministra Dullesa neposredno po operaciji zadovoljivo.
znatne količine naftnih proizvodov. Prva količina 15.000 ton
petaoleja je že bila odprem-
Ijena.
Trgovin sika izmenjava Romunije z zahodnim državami poteka s posredovanjem velikih industrijskih firm, ker so državni gospodarski odnošaji zašli v slepo ulico zaradi raznih političnih in finančnih problemov, nastalih med nacionalizacijo tujega imetja v
Romuniji po vojna. Romunska vlada je zdaj pripravljena končati te spore. Romunija je prav tako izrazila pripravljenost sprejeti kredite od zahodnih držav. Čeprav za zdaj izkorišča samo »kratkoročne tehnične kredite«, bi bila pripravljena sprejeti obsežne kredite, če ne bd bdila »pogojeni z nesprejemljivimi in nečastnimi pogoji«.
Sovjetsko-irtmska pogajanja prekinjena
Moskva, 13. febr. Agencija TASS je objavila sporočilo, v katerem je rečeno, da so v Teheranu prekinili sovjetsko-iranska pogajanja. O sklenitvi pogodbe o prijateljstvu in nenapadanju med obema državama.
baž, oljno repioo, kože in druge surovine za industrijo. Sudan tudi kaže veliko zanimanje za okrepitev gospodarskih od-nošaijev z Jugoslavijo in naša država je med prvima, s katerimi bi kartumska vlada želela okrepiti gospodarsko sodelovanje.
Heta 1956, ki je biilo prvo
leto redne trgovinske zamenjave, so naša zunanjetrgovinska podjetja izvozila v Sudan raznega blaga v vrednosti vsega 47.000 funtov, toda že leta 1957 se je izvoz po vrednosti povzpel na 267.000 funtov.
Jugoslovanska podjetja so prodajala v Su-dan skoraj izključno končne industrijske proizvode, izmed katerih je kakih 80% proizvodov kovinarsko predelovalne industrije. Tendenca dviga medsebojne zamenjave se je nadaljevala tudi leta 1958, toda uresničeni obseg blagovne zamenjave je bil manjši, zato je sudanska vlada, da bi uredila gospodarske razmere v državi, uvedla omejitve uvoza.
V zadnjem času je prišlo do precejšnje poživitve blagovne zamenjavo med Jugoslavijo in Sudanom. Zunanjetrgovinsko podjetje »Tekstil« iz Zagreba je kupilo v Sudanu za potrebe naših predilnic 500 ton bombaža, sudanske firme pa so zaprosile za dovoljenje, da smejo uvoziti iz Jugoslavije razno industrijsko blago v vrednosti kakih 420.000 funtov.
Mimo že plasiranih jugoslovanskih proizvodov v Sudanu bodo sudanske firme kupile v Jugoslaviji tudi industrijsko opremo. Zunanjetrgovinsko podjetje	»In vest -1 mpo-rt« iz
Beograda bo gradilo v Sudanu tovarno kovinskih konstrukcij in tovarno suhih baterij ter bo poslala opremo za te objekte. To bodo prve industrijske ka-
pacitete. ki jih podjetje neke tuje države gradi v Sudanu. Obstojajo možnosti za plasiranje tudi druge jugoslovanske investicijske opreme.
Tudi druge oblike sodelovanja dobivajo vse važnejše mesto v ekonomskih ednošajato med Jugoslavijo in Sudanom. Najvažnejši proizvod na seznamu jugoslovanskega uvoza i-z Sudana je bombaž. Nakup bombaža se veča iz leto v leto, ker njegova kvaliteta ustreza našim prediImicam. Naša podjetja kupujejo v Sudanu tudd surove kože, oljno repico in arašide. Proučujejo možnosti za povečanje nakupa bombaža, oljne repice in surovih kož, da bi stimulirali izvoz potrošnega blaga in industrijske opreme za Sudan.
Sparat za registracijo jedrskih eksplozij
Vfashington, 13. febr. (AFP). Uradno so sporočili, da je neki
ameriški znanstvenik izr.sšel instrument, ki avtomatično registrira potrese ali jedrske eksplozije. Vse podatke, ki jih bleži ta aparat, takoj po radiu prenašajo na magnetofonski trak.
Novi seizmograf so postavili v gorah Arizone. Baje lahko zabeleži vsako nuklearno eksplozijo na ozemlju ZSSR in na področju Pacifika. Takšne aparate bi lahko uporabljali za odkrivanje atomskih eksplozij, če se na ženevski konferen.ci ne bi mogli sporazumeti o prepovedi jedrskih poskusov.
Novi aparat je iznašel ameriški strokovnjak za elektroniko R:c-hards.
SovjeSskc-cmeriškl kulturni sporazum bo podaljšan
VVashington, 13. febr. (AFP).
Iz zanesljivih virov v Wa-shingtonu se je zvedelo, da bo sovjetsko-ameriškj sporazum o kulturnem sodelovanju, ki so ga podpisali pred letom dni, po vsej verjetnosti podaljšan.
KI!, kongres Komunistične pariljf@ Soiriefske zveze
(NadaLjevanje s 3. strani) zakonov družbenega razvoja spravlja tiste, ki bi želeli Izolirati tako imenovani jugoslovanski revizionizem, v nevarnost, da se bodo izolirali cd lastnega ljudstva. To pa se je v najostrejši obliki že nekoč uveljavilo v nekaterih socialističnih deželah, k! so preživele zelo hude pretrese in krize.
Razumljivo .ie. da ne terjamo nobenih priznanj, ali prioriteto za to. ker smo prej spoznali negibnost tega novega. To bi v vsakem primeru kadarkoli ie našlo pet in svojo veljavo. Naravno pa ie. da se bo v raz-
Hruščev se je dotaknil tudi več pomembnih vprašani sodobnega razvoja Sama diskusija in resolucija teh vprašani ne obravnavata toliko. Kolikor je tudi bilo med razpravo govora o nekaterih vprašani ih s tega področja, se je to večinoma gibalo v okviru ponavljani tistega kar je dejal Hruščev.
Ustavili se bomo le kratko pri nekaterih bistvenih stvareh ker prostor takega članka ne dopušča podrobnejše analize
Problem, ki mu posveča Hruščev največ pozornosti. ie vprašanje prehoda socialistične družbe v komunistično. Spozna-va In poudarja, kako pomembna ie las-'s* "	,-r-r,*č
teh vprašani, in nravi: ». . pre hod od 'socialističnega stadija razvoja k višji stopnji je zakoniti zgodovinski proces, ki ga ne
ilčnih razmerah uveljavilo različno, čeprav bo njegovo bistvo enako in se mu ne bo mogoče umakniti
Kar pa se tiče trditev, da so zdaj odvisni samo od Jugoslavije njeni odnošaji z drugimi socialističnimi deželami m komunističnimi partijami, ie ias-no. da to ni odvisno ln niti ne more biti odvisno le od nje. Če bi to bilo res odvisno le od Jugoslavije bi do današnjega položaja ne prišlo.
Jugoslavija ie del socialističnega in naprednega sveta in bo to. kar je razumljivo, tudi
IV
smemo samov. . šiti ali obiti. Marksis:icr.-. leninistične partije imajo za svoj končni imoter ustvaritev komunistične-družbe. Seveda pa družba ne more skočiti iz kapitalizma v komunizem ne da bi šla skozi socialistično razvojno stopnjo.«
Hruščev poudarja znana Marxova |n Leninova stališča o potrebi razvoia proizvajalnih sil in ustvarjanju Izobilja materialnih dobrin. da družba šele tedai. ko sp tako gospodarsko kakor moralno po-lltično prtpravi za komunistični način življenja, lahko preide k izvajanju komunističnega na. čela: vsak do svoiih sposobnostih. vsakemu oc njegovih ootrebah
»Ni potrebno da bi hiteli.« Pravi Hruščev dalje. »in v naglici uvajali tisto kar še ni
ostala glede na to, kako nas oo_ do drugi razvrščali. Zato bo kakor doslej podpirala vse, kar ie socialistično, progresivno ln miroljubno, ne glede na to. od koga bo prihajalo. Prav tako Do načelno ;n marksistično zavzela ustrezno stališče tudi do vsega tistega kar je lahko škodljivo za stvar socializma Ln miru. Zato ie pripravljena kakor je bila že doslej, da iskreno prijateljsko sodeluje s Sovjetsko zvezo, kakor tudi z drugimi socialističnimi državami na podlagi medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti.
zrelo. To bi povzročilo pačenje :n kompromitiranje našega d«-,3.« Zatem pravi, da ni mogoče določiti točnega datuma, kdaj ^stopimo v komunizem, kajti tudi v.sociailzm.u so prvine ko-murrizma ki rastejo kakor so tudi v komunizmu prvine socializma Prav tako poudarja neogibnost prehodnega, socialističnega razdobja, v katerem se' Izvaja načelo: za enako delo tudi enako plačilo In kritizira tiste, ki trdijo, da ie to ostanek meščanskega prava.
Pri tem oripomlnja. da je bilo tudi v zgodovini ZSSR neko razdobje vojnega komunizma ko so morali opustiti nagrajevanje po delu ln uvesti de’i*ev nn ustih vendar ie bil to izraz nuje- ne pa nastop višje stopnje socializma. In da so brž ko so se razmere nor-
malizirale prešli k nagrajevanju po delu in k denarni obliki nagrajevanja.
Hruščev poudarja, da bi odmik od načel nagrajevanja po delu bil nepravičen zato. ker bi bila enako nagrajena tako marljiv delavec kakor lenoba. Izpodkopana bi bila gospodarska zainteresiranost ljudi za proizvodnjo, za pridobivanje kvallfikacii in podobno, kar bi povzročilo socialistični graditvi ln pravemu gibanju h komunizmu škodo.
Čeprav so ta stališča v bistvu že davno formulirali marksistični klasiki, sta ponavljanje le-teh ln popularizacija danes aktualna ln Imata določen pomen. ker 60 v mednarodnem delavskem gibanju še vedno zgrešeni pogledi na tl dve vprašanji. Nedavno so na primer na Kitajskem teoretično zastopali in poskušali praktično uveljaviti prav take nazore o neposrednem prehodu v komunizem, o odpravi ali bistvenem zmanjševanju denarne oblike nagrajevanja. o zanemarjanju gospodarske zainteresiranosti, delavcev a poudarjanju zavesti kot primarnem člnlteljiu.' o tem. da ie nagrajevanje po delu ostanek meščanskega prava ln podobno. Taka škodljiva, nerealistična In nemarkslstlčna stališča so bila končno uradno umaknjena in kritizirana na nedavnem plenumu CK KP Kitajske. kljub temu pa s0 še vedno zapustila za seboj sled tako v praksi kakor tudi v zavesti njihovih nosilcev.
Drugi pomemben problem, k! ga je Hruščev obravnaval v svojem referatu, je odmiranje države ta Izgradpia sooia-Hs+lopo demokracije Tu pravi*
»Marksizem — leninizem uči da bo v komunizmu država odmrla, da bodo funkcije
družbenega upravljanja izgubile svoj politični značaj ln se spremenile v neposredno ljudsko upravljanje družbenih zadev. Toda ne smemo si preveč preprosto zamišljati proces odmiranja državnih organov, podobno kot kadar jeseni odpada listje in ko kot posledica tega odpadanja na drevesu ostanejo samo gole veje.«
»Vprašanje odmiranja države, če ga pojmujemo dialektično, je vprašanje razvoja socialistične državnosti v komunistično družbeno samoupravljanje Tudi v komunizmu bodo ostale nekatere družbene funkcije. podobne sedanj Im državnim funkcijam, toda značaj le-teh In način izvajanja bosta drugačna kot na sodobni razvojn i stopnj 1.
Poglavitna smer v razvoju socialistične državnosti ie vsestransko pospeševanje razvoja demokracije, pritegnitev najširših plasti prebivalstva k upravljanju vseh zadev dežele pritegnitev vseh državljanov, da sodelujejo pri vodenju gospodarske In kulturne graditve.«
Nato navala, da družbene organizacije, kot so sindikati, mladinske. telesnovzgojne in mjlm podobne organizacije, že zdaj polagoma lahko začenjalo prevzemati nekatere funkcije od ' katerih našteva:	skrb za
zdravje, za letni dopust, nekatere kulturne potrebe prebivalstva telesno vzgojo 1. od Pravi, da se dajo tudi neka-, tera vprašanja s področja varstva družbene ureditve ter norm vodenja v veliki večini prenesti na družbene organl-zaclie ali v pristojnosti prostovoljne milice, častna razsodišča ipd. V tem pa. pravi, se ne smemo prenagliti, pač pa
moramo vse to polagoma uresničevati.
»Samo ob sebi se razume,« pravi dalje Hruščev. »da prehod nekaterih funkcij od državnih organov na družbene organizacije ne pomeni, da na splošno slabi vloga socialistične države v graditvi komunizma. Izvajanje vrste dosedanjih državnih funkcij po družbenih organizacijah bo razširilo ln utrdilo politične temelje socialistične družbe, zagotovilo razvoj socialistične demokracije.«
Takšni pogledi na razVoj socialistične demokracije in vlogo države pomenijo napredek v smeri opuščanja starih, stalinističnih teorij o državi in so 'nadaljevanje nekaterih pozitivnih sprememb od XX. kongresa do danes.
V svojem referatu je Hruščev načel še eno načelno vprašanje. To je vprašanje državne, kolhozne In aplošno-družbene socialistične lastnine. Iz načina pa. kako obravnava ta vprašanja, se ne bi dalo sklepati, v čem vidi razliko med temi oblikami lastnine. ali Ima državno lastnino za najvišjo obliko In jo istoveti s splošno ljiudsko. ali ne.
Kongres odpira sovjetskim narodom boljše perspektive za življenje. Zastavljene naloge so velikanske in izpolnitev le-teh bo zdaj odvisna v največjem obsegu od subjektivnih sil. od nadaljevanja - ln tempa koristnih sprememb ki so se pokazale po - XX. kongresu KP Sovjetske zveze. Kolikor hitreje se bodo narasle proizvajalne sile osvobaiale starih, birokratskih okov in navad, kolikor boli bodo družbena nadstavba ln družbeni odnosi nasploh stopali vštric
z razvojem proizvajalnih sil. toliko hitrejši ln man.i boleč bo tudi splošni napredek. Zal pa je to doslej pogosto zaostalo za praktičnim razvojem in ga je celo zaviralo.
Močan razvoj proizvajalnih sil nenehno sili v spreminjanje starih oblik upravljanja, terja reforme na področju družbenih odnošajev in vskla-dltev le-teh z naraslimi proizvajalnim! silami, terja demokratizacijo vseh področij življenja. Po drugi strani pa tudi te procese zavirajo stara pojmovanja ln navade.
To protislovje med zavestjo in potrebami družbenega razvoja se kaže tudi v tem da so bile na tem kongresu hkrati, ko so bili sprejeti ona o ii oro-gresivnl sklepi in ocene, izražene tudi ocene ln stališča, ki pomenijo v nekaterih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja nadzorovanje. Izraža se tudi v popolnem sprejetju posameznih stališč in postavk, ki so se še včeraj Imenovale ali se še vedno imenujejo revizionizem.
Na te pojave ie treba Gledati dialektično, podpreti je treba vse. kar vsebujejo Progresivnega hkrati pa spoznati in razčleniti vse, kar zavira napredek. Prepričani smo. da bo pozitivni razvoj nujno strl odpor starega ln preživelega. Razvoj, ki ga določa sedemletni načrt, bo že sam Po seol s tem da bodo naraščale proizvajalne sile. pritiskal v smeri nadaljnjega spreminjanja diuž-benih odnošajev in postopnega razumevanja mnogih novih pojavov in 7"’-• -	<z	ka-
terih le-ti izvirajo.
Nlkola Vuja.novi6
(Iz zadnje štev. »Komunist?«)
St. SS — 14. FEBRUARJA 1999	/	SLOVENSKI	P080CETECC	I	S	tl.	S
W$M
jih nabavili okrajni zadružni poslovni zvezi
V zadnjih dveh letih so se kmetijske zadruge v mariborskem okraju začele usmerjati v kmetijske proizvajalne organizacije, zlas>ti še po sklepu upravnega odbora Glavne zadružne zveze Slovenije iz leta 1957. Ta določa naj vse kmetijske zadruge izločijo nekmetijske dejavnosti in preusmerijo poslovanje v kmetijsko proizvodnjo in kmetijske dejavnosti. Sedaj se vleče že več kot eno leto postopek za izločitev gostiln, trgovin s potrošnim blagom in različnih komunalno-prosvetnih dejavnosti iz kmetijskih zadrug. Odkup kmetijskih pridelkov, oskrba z reprodukcijskim blagom za kmetijstvo. hranilno-kreditna služba.
s kmetskimi pridelki
Na GoriSkem se je ponudba razne povrtnine v zadnjih dneh nekoliko zmanjšala zaradi mraza.— Povpraševanje pa je bilo veliko s strani potroSnje v okraju in drugih krajev. Preskrba potrošniških središč je bila zadovoljiva, z izjemo za rdeči radie in špinačo. Krompirja je bilo na trg-u dovolj. .Maloprodajna cena se je povišala od 15 na 16 din za kg. k jajci Je bil trg zadovoljivo založen. Preskrba s fižolom se je zelo izboljšala, tako. da je bilo v teh dneh na trgu dovolj fižola raznih vrst.
Po podatkih Okrajne trgovinske zbornice so se pričele cene goveji klavni živini na Dolenjskem dvigati, akoravno ni za to nobenega upravičijirvega razloga. Iz neznanih razlogov se je v zadnjem času dvignila tudi cena surovemu maslu.
V celjskem okraju so v porastu cene krompirja. Ponudba goveje živine je v zadnjih dnevih znatno slabša. Zelo dobra pa je ponudba telet, katerih preostaja in jih zadruge in podjetja prodajajo izven okraja. Preskrba z mesom je še nadalje zadovoljiva. Isto velja za mleko in Jajca.
Okraj
Cer.a Cena Cena pri KZ na drob. na deb.
KROMPIR:			
Ljubljana		17	15
Maribor	17	20	19
M. Sobota	10	12	
Celje	18	20	19
X. mesto	13	14—16	
X. Gorica	12	16	
FIŽOL:			
Ljubljana		105	88
Maribor	45	72	56
M. Sobota	50	55—60	
N. mesto	70	80	
ZELJE:			
L.iubijana	G8	62	
Maribor	20	30	26
Celje	44	70	60
ČEBULA:			
Ljubljana		60	52
Maribor	48	65	62
M. Sobota		55—55	
Celje (mak.)	52	85	78
N. mesto		60	
X. Gorica		65	
CVETACA:			
Ljubljana		108	
Maribor	68	83	76
Celje	60	100	90
X. mesto		75	
X. Gorica	45	55	
SOLATA:			
Maribor	90	120	103
M. Sobota		iio	
Cel.ie	85	135	125
X". mesto		70	
RDECl RADIČ:			
X. Gorica	110	125	
ZELEXI RADIČ:			
X. Gorica	90	103	
MOTOVILEC:			
X. Gorica	110	120	
JABOLKA:			
Ljubljana		40	35
Maribor	22	30	23
M. Sobota	16	20	
Celje	28	40	35
X. mest-o	23	30—40	
X. Gorica la	22	30	
X. Gorica Ha	16	20	
POMARAXCE:			
Maribor (cipr.)		250	185
X. mesto		235	
GOVEDO sred. kvalitete			:
Ljubljana		270	
Maribor	124	220—280	
M. Sobota	6C—150	2S0	
Celje	115	270	
X. mesto	105	270	
X. Gorica	115	270	
TELETA:			
Ljubljana		370	
Maribor	205	320—360	
M. Sobota	13C—160	340	
Celje	150	320	
N. mesto	200	340	
X. Gorica	205	345	
PRASlCl:			
Ljubljana		380	
Maribor	197	350—380	
M. Sobota	140—155	370	
Celje	205	360	
X. m esto	205	360	
X. Gorica	190	350	
JAJCA:			
Ljubljana		21	
Maribor	17	19	18
M. Sobota	13	15	
Celje	18	19	17
X. mesto		15—17	
X. Gorica	16	18	
MLEKO:			
M. Sobota	20—23	26	
Celje	24	36	
X. mesto (odk. c.)		32	
N. Gorica	24	32	
organizacija kooperacije z zasebnimi proizvajalci in prvi začetki obnovitvenih skupnosti dajejo zadrugam vedno bolj obliko poslovanja ki ustreza kmetijski proizvajalni organizaciji. Kljub temu pa kmetijske zadruge še niso izločile treh trgovinskih poslovalnic, treh gostiln, treh obrtnih delavnic in šest ostalih komunalnih dejavnosti. Vse te nekmetijske dejavnosti v kmetijskih zadrugah poslujejo brez potrebne registracije. Zaradi izločanja nekmetijskih dejavnosti je postal pereč tudi obseg kmetijskih zadrug. Tako je samo lani prenehalo poslovati 17 kmetijskih zadrug, ki so se priključile k drugim gospodarsko močnejšim zadrugam. Zaradi enakih vzrokov je letos pričakovati še nekaj združitev oz. pripojitev kmetijskih zadrug, ker ob sedanjih pogojih nimajo poroštva za rentabilno poslovanje. Gre za zadruge Kopivnik, Brezno, Remšnik, Jamnica In nekatere druge, ki visijo Pri ustvarjanju dohodkov le na odkupu kmetijskih pridelkov in lesa.
POTREBA PO SPOSOBNEM KADRU
Dosedanje izkušnje so pokazale, da so dobro poslovale vse •tiste zadruge, ki so sl same ali s pomočjo političnih in zadružnih forumov zagotovile sposobne in delovne upravnike
in dobre računovodje. Vodilna mesta kmetijskih 'zadrug so večinoma zasedena s strokovno šibkim kadrom. Prav tako je še trinajst kmetijskih zadrug brez knjigovodij. Razen ' tega nekateri upravniki in knjigovodje zasedajo ta delovna mesta, vendar nimajo potrebne izobrazbe in prakse za vodstvo poslovanja kmetijske zadruge.
KOOPERACIJA NA PRVEM MESTU
Velik uspeh zadružništva v okraju je vsekakor to, da se je kmetijska mehanizacija zelo povečala. Tako se je samo število traktorjev povečalo od 163 v letu 1957 na 319 lani. Tako so ustvarili- v glavnem pogoje za smele j e organizirano obdelavo v sodelovanju med zadrugo in kmetom. Sedaj je na razpolago mnogo več modemih sredstev za proizvodnjo, s katerimi lahko bistveno spremenijo dosedanje obdelovanje zemlje in vplivajo na povečanje pridelkov. Tako so zadruge, kmetijska gospodarstva in poslovne zveze kupile lani po nepopolnih podatkih razen traktorjev še okrog 900 raznih priključkov za traktorje, 42 podrahljačev, 16 kombajnov, večje število škropilnic, kosilnic in nekaterih drugih kmetijskih strojev.
Priprave za organizirane akcije v letu 1959 so dobro začeli. Delovni program so izdelali
prej kot v prejšnjih letih, čeprav tudi ne pravočasno. Vsekakor bi bilo nujno, da bi že jeseni poznali obseg kooperacije s krompirjem, hibridno koruzo, sladkorno peso in nekaterimi drugimi okopavinami, da bi lahko odbrali primemo zemljo in jo globoko preorali, kar je bistveno za doseganje velikih pridelkov. Akcijski program je letos omejen predvsem na tiste pridelke, ka so ekonomsko privlačni za zadrugo in kmeta. Tako je v mariborskem okraju v načrtu kooperacija med zadrugo in kmetom pri pšenici na površini' 3069 ha, pri hibridni koruzi na 1850 ha, pri travništvu na 2000 ha, pri sladkorni pesi na 873 ha, pri hmelju -na 63 ha, pri manjših melioracijah v skupnostih na 1000. ha ter pri ozimnem ječmenu, rži in krompirju skupaj na površini nad 2100 ha. Za vse to So že pripravili pogodbe, ki so jih vse zadruge že prejele. Pričakujejo, da bodo kmetijske zadruge do 20. marca zaključile sklepanje pogodb o sodelovanju, ker pozneje ni več časa za pravilno pripravo zemlje. Po sprejetih akcijskih programih so v republiškem merilu ukrenili vse potrebno za zagotovitev potrebnih količin reprodukcijskega materiala, kot semen, umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in potrebne mehanizacije. M.K.
Rajonizaci na Goriškem
Breskve naj zamenjajo robido in akacijo
Spričo odloka o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v gori-škem okraju čakajo vodstva zadružnih organizacij nedvomno odgovorne naloge za odpravo dosedanje' stihijske proizvodnje in uvedbo sodobne kmetijske proizvodnje. To sodobno proizvodnjo bo pomagal uvesti omenjeni odlok, kolikor ne bi bili kmetje sami voljni smotrno izrabljati zemljišč po ureditvenih načrtih kraju primerne pridelave in proizvodnje.
Različno podnebje, tla, oblika zemljišča, višinske razlike in hidrografske razmere namreč terjajo posebno gospodarjenje v kmetijstvu. V nižinskem delu na primer — kar velja v glavnem tudi za brilško-vipavsko gričevje, je čutiti močan vpliv sredozemskega podnebja. Tu je mogoče gojiti skoraj vse sadje. Zelo dobri pogoji so tud; za pridelovanje zgodnjih in zimskih povrtnin. 2e za časa Avstrije so bili ti kraji pomemben pridelovalec povrtnin. Danes je ta kmetijska panoga dokaj zanemarjena. Sedaj moramo na primer celo v Novo Gorico uvažati iz Ljubljane dalmatinske povrtnine. Kmetje pravijo, da gojitev povrtnin ni dovolj vzpodbudna. To bo bržkone res ob sedanjem načinu-gojitve. Ob sodelovanju kmetov z zadrugo in z uporabo sodobnih tehničnih pripomočkov in z agrotehničnimi ukrepi, pa bi bilo vrtnarstvo prav gotovo dokaj donosna panoga. Najbolj nas bodejo v oči biljski grič} in druge površine obraščene z robido, srobotom in bodečo akacijo. Tu bi lahko uredili več stohektarske plantaže breskev, ki bi dale velik narodni dohodek. Kmečka delovna zadruga »Simon Gregorčič« v bližnji Bukovici je na primer dobila lani za breskve z nekaj deset rodnih breskovih nasadov kar 10 milijonov dinarjev in še obralo jim jih je trgovsko podjetje »Slovenija sadje«. Dosedanje pomisleke in odpor posameznikov zoper ureditev breskovih nasadov, bo nedvomno premagal sprejeti odlok o rajonizaciji kmetijske proizvodnje, kolikor ne bodo sami sprevideli svojega napačnega gledišča. Pri goriški gospodarski poslovni zvezi so se že ukvarjali z načrti za ureditev plantažnih breskovih nasadov v teh krajih. Zamisli pa niso mogli speljati in uresničiti
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri večjem industrijskem podjetju v Ljubljani, razpisuje naslednja prosta mesta:
PRAVNEGA REFERENTU
— višja strokovna izobrazba.
KNJIGOVODJE OSNOVNIH SREDSTEV
— srednja strokovna izobrazba ali večletna praksa na enakih ali podobnih delovnih mestih.
KNJIGOVODJE OBRAČUNA OSEBNIH DOHODKOV
za obrat Radomlje — srednja strokovna izobrazba ali nekaj let prakse na enakih ali podobnih delovni'- rr>P=‘"b Prošnje sprejema do 20.
Ljubljana. Parmova 37.
februarja 1959 tajništvo
LIP
896
zaradi nekaterih »dvoživk«, ki delajo z eno roko v tovarni, z drugo Pa na kmetiji. Košček akacijevega gozda imajo le za posek drv za kurjavo, čeprav bj za prodano sadje lahko kupili dovolj drv in premoga.
Zato naj bi bila za naprej v goriškem ožjem rajonu poglavitna smer proizvodnje, gojitev breskovih nasadov, raznih češenj, vinskega	in	namiznega
grozdja, pridelkov povrtnin in seveda reja krav mlekaric sivo-rjave plemenske pasme in plemenskega zaroda za domačo rejo. Postranska panoga naj bi bila pridelava zelenjadnih semen, zgodnjih jabolk, češpelj, sliv, vrtnih jagod orehov, lešnikov in kutin ter vzreja plemenskih prašičev	v	nekaterih
vzrejnih središčih	in reja
prašličev kombiniranega tipa. Na Vipavskem in v Brdih naj bi bila pridelava enaka, le da je v prvi vrsti predvidena pridelava vinskega grozdja.
V gorskem delu, kjer so hladne zime, dolge	in	suhe ter
zmerno topla poletja z mnogim} padavinami, zlasti v jeseni, naj b} kmetijske zadruge usmerjale proizvodnjo v rejo krav mlekaric cikaste pasme in plemenskega naraščaja, gojili semenski krompir, izboljšali ovčerejo na Bovškem in nekaterih delih Kobariške in drugod, kjer so pogoji za to. Zanemarjali naj ne bj tudi gojitve fižola, zlasti v stročju, ki gre tud} v Izvoz, potem pridelovanja merkantil-nega krompirja, zimskih jabolk, češpelj, orehov in jagodičevja, dalje reje prašičkov, kombiniranega tipa in ponekod plemen-
Težave umetnega osemenjevanja
Na področju občine Črnomelj so pričeli z umetnim osemenjevanjem krav avgusta 1957. Postaja za umetno osemenjevanje je bila prvotno kot odsek kmetijske zadruge Črnomelj, k.i je tudi dala večji . del sredstev za pričetek pošlo-, vanja. Pozneje so se priključile še KZ Semič, Vinica, Dra-gatuš in Adlešičd, ki so tudd prevzele del stroškov za ustanovitev postaje.
Kot vsaka novost, si tudi umetno osemenjevanje krav v Beli krajini s težavo utira pot, čeprav so že mnogokje spoznali veliko prednost takega osemenjevanja. Predvsem so težave finančnega značaja, ker ni bila pobrana pavšalna skočnina v roku, ki je bil določen. Prav tako ni bil pravočasno izvršen popis krav. kar je osnova za izterjavo pavšalne skočnine.
V obmejnih vaseh ob Kolpi so težave tudi v tem, ker živinorejci vodijo krave čez Kolpo k raz njim zakotnim bikom,-ki so pogostokrat okuženi. To delajo zato, ker je skočnina za take bike nižja od pavšalne za umetno osemenjevan je. Pri tem pa ne mislijo nič na posledice takega ravnanja.
Navzlic vsem tem začetnim težavam pa je umetno osemenjevanje zajelo dosedaj v čr-nomeljski občini nad 800 krav.
(fi
skih svinj. Odtenki smerj kmetijske proizvodnje bi se v predalpskem področju kazali v tem, da bi gojili še kostanj, višnje in hruške.
Razen pridelovanja krompirja In fižola, za kar ni ustreznih podnebnih pogojev, naj bi bila proizvodnja na Goriškem Krasu podobna predalpskemu ožjemu rajonu; poglavitna panoga naj bo vzreja mlečnega tipa goveda sivo-rjave pasme im vzreja plemenskega zaroda za domačo rejo in prodajo. Mimo tega naj bi gojil} kot postransko panogo še sviloprejke, redili prašiče kombiniranega tipa, gojili vinsko grozdje, lešnike in orehe.
To je le obširna navedba poglavitnih im postranskih kultur, ki naj bi jih gojili in živine, ki naj bi jo redili. Vzrejna središča plemenske živine sivo -rjave pasme in clikastega goveda, so posebej določena prav tako pa tudi kraji, kjer naj bi redili živino za zakol. Strokovnjak} so izdelal} tudi podrobni načrt za vrste semen in sadik, ki naj bi jih uporabljali v sodobni novi kmetijsk} proizvodnji. Vsi ti ukrepi so bili potrebni v korist kmeta in celotne skupnosti.
J.P.
Kmetijska zadruga Gabrovka se je doslej bavila s trgovino, obrtjo, odkupom kmetijskih pridelkov in imela je tudi gostilno. Pred nedavnim pa so trgovina, obrtne delavnice in gostilna postale samostojni obrati, tako da se zadruga zdaj ukvarja z odkupom lesa, živine in drugih kmetijskih pridelkov; uredila si je nasade črnega ribezlja in malin ter sredi lanskega poletja končala gradnjo »Presada«. To je moderna predelovalnica sadja v suho sadje in sadne sokove, ki 5e stala zadrugo okrog 12 milijonov dinarjev — pa v vsoto niso všteti niti stroški za nabavo strojev. V »Presadil« so: sušilnica s pečjo, prostori za žganjekuho, prostori za predelovanje sadnih sokov in skladišča.
Ves zadružni pridelek sadja (v kooperaciji med KZ in zasebnimi kmetovalci urejujejo okoli 60 ha veliko plantažo jabolk) in drugih pridelkov predelajo v »Presadu«. Razen tega opravljajo usluge tudi za druga podjetja. Tako so za »Slovenija - sadje« pripravili okrog 30 ton posušenih jabolčnih rezin (gornja slika), ki jih je to podjetje izvozilo (največ v Zahodno Nemčijo), za »Alpo« iz Ljubljane so konec prejšnjega tedna posušili in sortirali 3500 kg suhih gob (s-nndnia slikal. Teh gob iz leta 1957, ki sta
Iz Ljubljane In Murske Sobote, se je zaradi nepravilnega skladiščenja lotila plesen In so bile že namenjene odpadkom. Vendar so jih na pameten nasvet v »Presadu« posušili, sortirali v tri vrste In tako jih je bilo zanič le 84 kilogramov!
Od začetka obratovanja (s sušenjem so pričeli 27. julija lani) so v »Presadu« posušili razen že omenjenih količin jabolk in gob še 780 kg rdečega korenčka (to je okoli 11 ton svežega) in 5000 kg suhih hrušk. V začetku leta 1959 so prenehali s sušenjem sadja in so sušili deske, zdaj pa se pripravljajo na sušenje krompirja, ki ga bodo predelali v moko. Razen tega so v žganjekuhi in v sokovnici pripravili okrog 10.000 litrov sadjevca, 5000 litrov sadnega soka, 3000 litrov vinskega soka in 750 litrov malinovca. V češnjev sirup so predelali 40.000 kg češenj In pripravili 5000 litrov pulpiranega bezga.
V »Presadu« dela stalno 10 delavcev, v sezoni pa se njihovo število podvoji. Vodstvo kmetijske zadruge in delavci so z uspehi zadovoljni, kajti novi obrat zelo dobro kaže. Če pa bodo dobili potrebne devize, bodo lahko nabavili stroje za moderno predelavo sadja v sokove in tako še povečali svojo dejavnost.	S.	I.
Premalo izkoriščamo možnosti za gojitev hitro rastočih drevesnih vrst
Vzhodni del Slovenije, zlasti ravninski svet ob Muri s svojim značilnim nižinskim gozdom dobiva vse večji pomen
v našem gozdnem gospodarstvu
in gospodarstvu nasploh. Po Ravenskem in Dolinskem rasto obsežni strnjeni kompleksi listnatih gozdov v Polanskem logu. Črnem logu in v Murskem gozdu vse do izliva reke Lendave v Muro. Pretežno so to zamočvirjena tla, čeprav že delno osušena s sistemom odvodnih kanalov, za katere skrbi in jih vzdržuje Vodna skupnost na Lendavi.
Okoli 3.000 hektarjev površine zavzemajo sami logi črne jelše, ki tukaj odlično uspeva in daje dobro uporabne storti-mente tako za industrijsko predelavo kot tudi za lokalno domačo potrošnjo. Črna jelša tvori večie čiste sestoje, raste pa tudi v pomešanosti s topoli, jeseni, bresti, vrbami in črem-so ter raznimi grmovnimi vrstami. Crna jelša je domače hi-trorastoče drevo. Za gospodarsko izkoriščanje doraste nekako med 40 ;n 60 letom ter v tei dobi doseže povprečno debelino 30 do 40 cm v prsni višini, a v višino zraste 25 do 30 m. Izredno lepi sestoji črne jelše v Polanskem logu so gotovo edinstveni v Sloveniji in najtorže ni sličnih najti niti v Evropi. Debla so divne rasti, vitka, ravna !n gladka. 15 do 20 m
brez vej. vmes so posamezna
drevesa okoli 50 cm debeline in do 35 m visoka.
In gospodarska vrednost jelše? V času ko do-zorel smrekov gozd posekamo enkrat, sekamo jelšov gozd dva do trikrat ter dosežemo po lesni gmoti in vrednosti mnogo večji donos. Zagotovo moremo reči, da spa-daio ta nižinska tla med najaktivnejša gozdna rastišča.
Negi in obnovi jelšovih logov v zadnjih letih posvečajo mnogo skrbi. Na posekah dozorelih sestojev in obstoječih goljavah se uspešno dvigajo mlade jel-ševe kulture vzgojene z domačimi sadikami. Jelšovo seme za gojitev sadik nabirajo na Izviren način na vodotokih, ki tečejo skozi jelšo v j e. Iz drobnih dreves namreč seme naletava na vodno površino in s sitom ga pobirajo na primernem kraju, kjer vodo zajezijo. Za proizvodnjo kakovostnega semenja so nekateri gozdni predeli izločeni kot »semenski sestoj I«.
Razen strnjenih sestojev srečujemo po obmurski ravni vsepovsod tudi jelšove in vrbove pasove, ob vodah, jarkih, med . naselil in na poljanah. Kmečki ljudje že od nekda' tukaj rad! zasajajo jelše okrog domov za senco in tudi kot zaščito pred vetrovi m na ob posestnih me-iah.
Znatne površine zavzemajo močno zamočvirjena, mlakužna čretna tla brez gozdne vegetacije. le tu ln tam deloma na-
seljena z vrbo ali topoli Ko so pred 30 ali 40 leti gradili odvodne kanale skozi te loge. so od nekdanjih vijugastih strug vodotokov ostale tako imenovane »nike«, ki se vlečejo med gozdovi In polji kot neplodne površine.
Ali obstojajo ekonomske možnosti za izkor iščanj e teh mrtv ih
površin? Gozdarski Inštitut goji posebno vrsto vrbe imenovano »drevesno vrbo« (Sallx humboldlana. Kriket) za katero se predvideva, da bo dpbro uspevala na takih mokrih /tleh Dosedanji poizkusi v eksperimentalni drevesnici v Zadobrovi ob Savi so dali dobre rezultate. Prvi poizkusni nasad bodo že letošnjo spomlad _.a-pravlli v Črnem logu. V nekem nasadu v Avstriji, kjer to vrsto vrbe goje že več let. je v 6 letih dosežena debelina 20 cm v prsni višini drevesa. Z načrtnimi ekonomskimi pogozdovanji s to vrbo se bo pričelo postopoma, ko bo na razpolago dovolj saditvenega blaga, potaknjencev.
V našem gospodarstvu se tudi že dalje časa uvajajo vrbovi nasadi raznih sort pletarskih vrb. Proizvodnja vrbovega prot-ja za potrebe pletarske Industrij e. obrti ln domače dejavnosti 1e Izredno pomembna
r**'0	J	cn	,
tskanl kot izvozno blago ln tudi na domačem trgu za razne oblike pohištva, embalaže (za steklenice) kot okrasni m dru-
gi proizvodi. Donosnost vrbovih nasadov so kmalu spoznala nekatera kmetijska in gozdna gospodarstva, ki proizvajajo že znatne količine vrbovih šib. ZB primer naj navedemo Kmetijsko posestvo v Lendavi, ki se že nekaj let intenzivno bavl z vrborejo. Po Izjavi upravnika tov. Korošca so v letu 1958 na površini 10 ha pridelali 108.000 kilogramov vrbovega protja. Vso proizvodnjo porabijo v lastnih pletarskih delavnicah in tako v zimskem času ko delo na polju preneha, koristno zaposlujejo vso svojo delovno silo. Tudi še od drugih obratov prevzemajo delovno silo čez zimo in tako zelo gospodarno rešujejo probleme delovne sile preko zime. kar je marsikje prav pereče spričo sezonskega značaja kmetijskih del. Gojitev vrbe je Kmetijskemu gospodarstvu Lendava pripomogla, da je ves čas aktivno in-da kljub znatnim vlaganjem v gospodarstvo ni nikdar imelo izgub.
V letošnjem letu bo Izdelan ln predložen v odobritev gozdno-gojitvenl načrt za okoli 2.000 ha nižinskih gozdov na območju KG gospodarstva Lendava. Vsa terenska dela je lani izvršila Sekcija za urejanje gozdov Načrt bo osnova za !n_
dobnlh gojitvenih načelih in pomeni pomemben korak naprej k dvigu gospodarske moOl Pomurja.	Ing.	J.	F.
S sb. I SLOVENSKI POROCEVILEC / St. 36 — 14. FEBRUARJA 1959
JESENIŠKA OBČINA ZA 40- LETNICO ZKJ
Več pomembnih proslav
Na Jesenicah skrbita posebna Iniciativna odbora za pripravo številnih prireditev in proslav v počastitev 40-letnice ZKJ in SKOJ ter 90-letnice železarne. V odborih so predstavniki vseh političnih, družbenih in množičnih organizacij. Prirediteljem pa, žal, ni naklonjeno vreme, saj zaradi pomanjkanja snega ne morejo prirediti zimskih športnih iger in bojijo se celo, da ne bodo mogli prirediti III. mednarodnih metalurških športnih iger, ki bi morale biti na Jesenicah, Hrušici in v Kranjski gori v dneh od 19. do 23. februarja.
Obletnici smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna se bodo na Jesenicah oddolžili danes in jutri s kvalitetno pevsko in glgsbeno revijo. Nastopili bodo mladinski, moški in mešani pevski zbori, godbe na pihala ter zabavni in glasbeni orkestri iz vse občine. Nastopil pa bo tudi mešanii pevski zbor iz Bohinjske Bistrice. Ta pevsko-glasbena revija bo na Jesenicah nekak uvod'v letošnje prireditve in proslave v počastitev 40-letnice ZKJ in SKOJ in 90-letnice železarne.
V okviru pripravljalnega odbora delujejo tudi tri komisije. Komisija za tisk :n propagando mora - zbrati in ohranit; pred ’pozabo in uničenjem dragoceno zgodovinsko gradivo ter izdati poseben zgodovinski zbornik.
Tej komisiji pomaga še posebna komisija, ki je zadolžena za organizacijo razstave. Stalna razstava 'eseniške železarne bo
odprta 1. avgusta, ko slavijo na Jesenicah občinski praznik. Največ dela pa ima komisija, za propagando in prireditve:
Največ prireditev bo v jeseniški občini v času med 18. in 23. aprilom. V omenjenih dneh bodo priredili številne slavnostne akademije in druge prireditve, tekmovanja ln razstave. Zelo pestre bodo tudi Pr*_ reditve ob 1. maju. Mladina bo prispevala svoj delež z mladinskim festivalom, ki ga v jeseniški občini prirejajo vsako leto za dan mladosti. 90-letnico ustanovitve železarne bodo slovesno proslavili 1. avgusta. V dneh okrog 1. avgusta bo na Jesenicah več kultumo-prosvet-nih in telesnovzgojnih prireditev ter tekmovanj, svojemu namenu pa bo izročena tudi »talna razstava jeseniške železarne v prenovljenih prostorih graščine na Stari Savi.
Vsem pomembnim zgodovinskim obletnicam pa bodo dajali v jeseniški občini poseben poudarek tudi z delovnimi zmagami. Letos bodo na Jesenicah dogradili 3 desetnadstropne stolpnice ter številne večje in manjše stanovanjske bloke, v katerih bo nad 100 dvosobnih, nad 70 trosobnih in prav toliko enosobnih stanovanj. Pomembna prireditev za kovinarsko mesto bo tudi novo moderno šolsko poslopje, v katerem bo dovolj prostora za dve osemletni šoli. Omenimo naj še, da bodo začeli letos graditi- na Jesenicah letno in zimsko kopališče, kar je že dolgoletna želja
čjtsv ,
NEOKUSNO
.•vir-VVi-V.n* %
3
f* ^ 'S- i ' •
- v Jf *• ■/. •	...	y	•,
ut**1*«-
T
Prvi dve zadevi sta nedvomno zelo boleča točka v javnem zdravstvu in zahtevata zato širšega obravnavanja, česar se P a v kratkem poročilu ne more zajeti. Zato danes o tem le toliko: kar zadeva disciplino osebja v zdravstvenih zavodih, je Svet sklenil s posebno okrožnico opozoriti vse občinske Svete za zdravstvo in zdravstvene zavode v okraju na določene nepravilnosti in škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nediscipliniranosti in neupoštevanja predpisov; glede šolanja zobnih terapevtov pa je Svet zavzel stališče, da ■ bi edino šola za dentiste lahko ublažila (vsaj zaenkrat) veliko pomanjkanje zobnih terapevtov.
Nekaj več pripomb pa je treba že danes dati k proračunskim zadevam.
V predlogu proračuna za leto 1959, ki ga je Svet sprejel na svoji zadnji seji, je bilo predvideno za potrebe okrajnega sanitarnega inšpektorata 5 milijonov 600 tisoč dinarjev, to je Ba osebne, o-perativrie in funkcionalne izdatke. Za potrebe ambulante za poklicne bolezni pa 3 milijone dinarjev. Predlog proračuna je bil poslan odseku za proračun OLO, ki je iz omenjenih proračunskih postavk popolnoma črtal predvidena (pedstva za ambulanto za po-
vseh prebivalcev. Nadalje bo izročena svojemu namenu nova moderna tržnica, graditi pa bodo začeli tudi centralni spomenik žrtvam NOB. .
Končno naj omenimo še to, da bodo letos slavili na Jesenicah tudi 80-letnico ustanovitve železarske godbe na pihala, 40-letnico delovanja »Svobode« in 40-letnico razvitja rdečega sindikalnega prapora. U. Z. -*
Proslava, napovedana za danes v počastitev 40-letnice ustanovitve ZKJ in 90-letnice obstoja Železarne Jesenice je iz tehničnih razlogov preložena na kasnejši termin. Namesto proslave bo danes ob 19.30 uri in jutri ob 15. uri v fizkultur-nem domu revija glasbenih ansamblov in pevskih zborov jeseniške občine.
Šentjur pri Celju
Nedvomno je začela delovati v Šentjurju pri Celju centralna kmetij sko-gospodarska šola, ki jo bodo zaključili prihodnji mesec. Ker je šola urejena 'internatsko, ji primanjkuje prostorov. Prav zaradi tega je lahko sprejela le 40 učencev, čeprav se jih je prijavilo okrog 80. Da bi bil pouk čimbolj uspešen, izpopolnjujejo predavanja s predvajanjem filmov in diapozitivov. Splošne predmete poučujejo vzgojitelji s šentjurske osemletke, strokovne pa kmetijski strokovnjaki z dvoletne kmetijske šole. Poleg šole v Šentjurju deluje v občini tudi kmetijska šola v Planini, ki jo obiskuje 48 učencev iz Bohorja. Marofa' in Planine. Da bi občinski svet za prosveto in kulturo ugodil tudi. željam kmečkih deklet, bo priredil v manjših krajih še gospodinjske tečaje. Tako bo v zimskem času deležno izvenšolske izobrazbe okrog 250 mladincev in mladink iz občine.
D. S.
REPUBLIŠKI ŠTAB ZA ZBIRNO AKCIJO PRI DELU
Nove konkretne pobude
Rephbliški štab za zbirno akcijo je na nedavnem zadnjem m popolne osnovne šole. Tip sestanku v Ljubljani razpravljal o ustanavljanju4 okrajnih in .šolskega igrišča za popolno 03-
n JLnonrT. — »nnrnlrmeVi _ •zoloTvlralt	TvIaVIVj	—-/%	K/% nen 1	+1TM1	TVTft«
občinskih zbirnih odborov, o znamkicah — zalepkah in blokih, o tipiziranih načrtih za preprosta telesnovzgojna igrišča in še o nekaterih drugih perečih zadevah.
Koristno posvetovanje
V sporazumu s tanovanjsko upravo je sklical Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju sestanek peric, ki delajo v mehaniziranih pralnicah. Sestanek so sklicali z namenom, da bi vskladili delo in postopek v teh pralnicah. Na sestanku so med drugim ugotovili, da delovna moč v pralnici, kjer je mon/tiiran en sam stroj, zaradi pomanjkanja zadostne količne tople vode ni dovolj izkoriščena. To vrzel izpopolnjujejo ponekod s pripravo perila za naslednje vložke, tam kjer imajo tudi likalnico, pa tudi z likanjem. Nemoteno pa je lahko delo v tistih pralnicah, kjer imajo vsaj dva stroja in dopolnilne priključke za ogrevanje, ki nudijo dovolj tople vode.
Nadalje so na sestanku ugotovili, da bodo precej pridobili z nabavo pralnih mrež, potrebovali pa bi nujno tudi primerne tehtnice. Prav bd bilo, da bi v prihodnije gospodinje skupno s perilom regino prinašale tudi pralna sredstva. Navzoče pa so seznanili tudi z ugotovitvami Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani glede strojnega pranja perila. Vse prisot-
ne perice so bile zelo zadovoljne, da so jih seznanili praktično in teoretično s tem.
2ene v Celju pa že težko pričakujejo brošuro o pranju z znanstveno ugotovljenimi izsledki, ki jo bo v kratkem izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Da bi. bile do izida knjižice tudi gospodinje seznanjene z osnovami pranja, bo Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju skupno s SZDL priredil posvetovanja gospodinj po posameznih stanovanjskih skupnostih.
Ajdovščina
V Ajdovščini že nekaj časa planirajo zemljišče za podaljšanje sedanjega parka, kar naj bi uredili do 1. maja. Pni tem delu pa so odkrili ostanke starega rimskega zidi} oz. četve-rokotne trdnjave z dvanajstimi stolpi, na kar nas spominja na severovzhodni strani mesta okrogel, kakih 20 m visok in na vrhu okrnjen stolp. Za novo naijdbo se zanimajo tudi arheologi dn Zavod za spomeniško varstvo LRS, katerega predstavniki so si ta starinski zid že ogledali. Ti so mnenja, da bi zid ohranili in deloma restavrirali. -Jp
Republiški štab ima za zdaj že v rokah podatke, ki kažejo, da so doslej v vseh okrajih — razen v mariborskem — ustanovili okrajne zbirne štabe. Ti pa doslej še niso odločilno vplivali na ustanavljanje občinskih zbirnih štabov. Republiški štab je z namenom, da bi pri tem odgovornem delu vsestransko podprl okrajne štabe sklenil, da boi v vseh okrajih sklical posebne delovne konference s člani okrajnih in občinskih štabov- Na sestankih, ki bodo še ta mesec, se bodo zastopniki republiškega ter okrajnih in občinskih štabov pogovorili o konkretnih krajevnih načrtih in akcijah.
Enobarvne znamkice (3 X 2.5 cm) z lepimi športnimi motivi (5) in gesli ter bloki 12 X5.5 cm) bodo dotiskanl še do konca tega meseca. Znamkica bo veljala 15, blok pa 10 din.
Nekateri okraji so že obvestili republiški štab, koliko blokov in znamk potrebujejo za prodajo zase. Zal je samo celjski okraj poslal razveseljivo zahtevo (1200 blokov in 145.000 znamikic), med-
tem ko sta koprski in murskosoboški okraj naročila samo 20.000 znamk in 150 blokov (v vsakem bo 100 listkov) oziroma 325 blokov in 7.000 znamkic.
Višja šola za telesno vzgojo v Ljubljani bo skupno s Projektivnim birojem Športne zveze Slovenije še ta mesec izdala v založništvu republiškega štaba v posebni brošuri tipizirane načrte in opise preprostih šolskih in športnih igrišč. Načrti bodo zajeli tri šolska igrišča različnih razsežnosti, a ustrezna za nižje organizirane oziroma nepopolne
novno šolo bo ustrezal tipu preprostejšega šolskega igrišča za gimnazijo in. strokovne šole.
V brošuri bodo še načrti za igrišča za odbojko, košarko, mali rokomet, nogomet, perjanico, in preprosto tekališče (na v krogu). Načrti bodo vsebovali vse največje in najmanjše mednarodne razsežnosti, hkrati pa še navodila za izdelavo čim preprostejših delov opreme (koša, vrat, mreže itd.). Šolskim igriščem bodo priključeni še načrti za preprosto doskočišče in me-tališče, vsem načrtom pa tudi opisi za pripravo tal.
Vsi ti načrti bodo prvim graditeljem na voljo že v prihodnjih dneh.	(h)
SE EN VEČER V HIMALAJSKIH NEBOTIČNIKIH
V tednu dni je v četrtek z v e-Cer ljubljanski planinski tabor (in kako močan je, to je pokazal ta večer prav tako kakor prejšnja dva) že drugič odšel v čudoviti gorski svet Himalaje. Tokrat ga je peljal s seboj — ob več ko 300 diapozitivih in z umerjeno besedo v materinščini — eden najbolj znanih italijanskih alpinistov Rlccar-. do Cassin iz Coma. Za spreten prevod je dolgi (a še prekratki) dve uri in pol skrbel prof. dr. Avčin.
Predavatelj je bil vodja lanske
ZVEZNA HOKEJSKA LIGA
TAŠMAJDAN : PARTIZAN 1:0
Predsinočnjim je bila v Beogradu odigrana hokejska tekma za državno prvenstvo med domačima nasprotnikoma Tašmaj-danom in Partizanom. Kakor ni nihče računal, so v tem srečanju zmagali Tašmajdanci z najtes-
Na tekmi je bilo okrog 10.000 gledalcev. Sodila sta Radakovič in Miljkovič iz Beograda.
i
Hokejisti Ljubljane še na ledu
Spričo prave zimske temperatu-
nej Šim izidom 1:0. E dinj gol tek-	re in z njo	združenih možnosti
.	.	v _.	,.	.	jf	za drsanje na prostem, so si ljub-
me je dosegel Djordjevič.	ljanski	hokejisti	za prihodnje dni
„ _	. ,	,	pripravili nekaj	prijateljskega
Po to j zmagi	TasmajčLana j©	sporGda.
moštvo zasedlo	v prvenstveni	Tako bodo	jutri	ob 15. uri na
razpredelnici peto mesto s štiri-mi tačkami, kolikor jih ima tudi Avale.
Zagreb, ki pa ima slabšo raz- Nadaljnji partnerji bodo_eelo iz
liko v golih in zavzema šesito in zadnje mesto.
Od blizu
Tole sem videl davi v neki mlekarni: Prodajalko je sredi polnih košar in polic kruha popadel hud kašelj. Odkihala in odkašljala se je v roke, nato pa privlekla premočen robček, ga nekajkrat obrnila in še vanj ... No, saj vemo, kako izgleda hud gahod. Zelo običajna zadeva v tem času! — Slabo pri tej jutranji sceni je bilo le to, da je prodajalka s takimi rokami nato segla po kruhu in ga začela deliti med množico pred sabo. Dva, trije kupci so se premislili in odšli drugam, ostali so pa vzdržali. — Ne da se preprečevati prehlada med onimi, iz katerih rok jemo in vse kar moremo je, da apeliramo na te ljudi, da, ko zbolijo, naj se vsaj z robčki založijo in s svojimi bacili nekoliko obzirneje razmetavajo kot ostali državljani.
S SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO OLO LJUBLJANA
Nerazumljivo...
Ljubljana, 13. febr. Okrajni svet za zdravstvo je na današnji seji obravnaval vrsto aktu alnih vprašanj, med njimi tudi vprašanja disciplinske odgovornosti v zdravstvenih zavodih, šolanje zobnih terapevtov in pro račun za leto 1959.
klicne bolezni, za okrajni sanitarni inšpektorat pa odobril le 610.000 dinarjev, in siceT samo za funkcionalne izdatke, medtem ko je popolnoma črtal sredstva za osebne in operativne izdatke.
Ob tem dejstvu se je Svet kot družbeni in oblastni organ vprašal kako naj okrajni sanitarni inšpektorat, ki je kontrolni organ zdravstvene službe, sploh opravlja svojo važno dejavnost s 610.000 dinarji in kam bo ta denar sploh vložen, če so iz proračuna za to ustanovo popolnoma črtani osebni in operativni izdatki? Ali spričo tega ta ustanova sploh še obstaja? In nadalje, kako bo ambulanta za poklicne bolezni lahko opravljala svoje važno preventivno delo, če so ji črtana vsa proračunska sredstva? Preventiva pa mora biti v zdravstveni službi v ospredju dejavnosti, kakor mora biti v ospredju tudi okrepitev dela sanitarne, inšpekcijske službe. .
Glede na vse to je Svet sprejel ta sklep: da ne more prevzeti nobene odgovornosti za kakršnekoli posledice, ki bi utegnile nastati zaradi takega odnosa, o čemer bo obveščen okrajni ljudski odbor s prošnjo, da to zadevo v prid zdravstva v okraju uredi.
Šmarje pri Jelšah
Prosvetno društvo »Anton Aškerc« v Šmarju pri Jelšah je priredilo te dni uspelo Prešernovo proslavo z bogatim kulturnim programom. Na njej so sodelovali poleg šmarskih cicibanov, pionirjev, mladincev in odraslih še celjski gimnazijci ter glasbenika prof. Ferlinc im Fojavink. Celjski gostje so s svojimi vmesnimi solističnimi točkami dali do-brp pripravljenemu programu še bolj svečan izraz. Občinstvo je tokrat odhajalo diz povsem napolnjene prosvetne dvorane z željo, da bd v prihodnje videlo še več takih in podofonoh proslav.	V.	K.
Tekmovanje v Postojni za 40-letnico ZKJ
Vse osnovne organizacije SZDL v postojnski občini so začele tekmovati v počastitev 40-letnice ZKJ. Občinski odbor SZDL v Postojni je pripravil podroben program tekmovanja. Organizacije SZDL na vasi bodo tekmovale predvsem v opravljanju svoljih nalog v kmetiljštvu, v mestu pa v pripravah za ustanovitev stanovanjskih skupnosti in delu hišnih svetov. Ker bo tekmovanje trajalo do konca leta, bodo priredili tudi več predavanj o raznih gospodarskih in političnih nalogah v občini.
Organizirali bodo tudi prostovoljna dela, predvsem bo-
do skrbeli za olepšavo krajev in graditev raznih komunalnih naprav. Odboru SZDL pa bodo v času tekmovanja bolj kot doslej skrbeli za delo drugih organizacij.
Kooperacija na prvem mestu mladih zadružnikov
Te dni so zborovali v Radencih mladi zadružniki. V aktiv je vključenih okrog 60 mladincev in mladink az devetnajstih vasi, kar predstavlja 80% vse kmečke mladine na tem področju. Na zboru so razpravljali o delu mladih zadružnikov v prihodnje in sklenili, da bodo prevzeli v obdelavo od kmetijske zadruge v Radencih en hektar nasada jagod in dva hektara italijanske pšenice. Aktiv mladih zadružnikov pa se bo povezal tudi z vso vaško mladino in skupno z njo opravljal svoje delo. Na zboru so predvajali tudi dva filma o kmetijstvu.
^	I?ca
Velenje
Na letni konferenci rudniške mladine v Velenju je bila zelo zanimiva razprava. Udeleženci konference so razpravljali predvsem o prehrani, izobraževanju in delu v klubu mladih proizvajalcev. V Velenju je več sto mladih ljudi, ki delajo v rudniku, toda le redki se hranijo v menzi go-
stišča »Jezero« zaradi slabe hrane. Mladinci so menili, naj bi ustanovili menzo za rudarje. Prav tako želijo, da bi v jami spet ustanovili mladinsko četo, kjer naj bi delali mladinci do 27. starostnega leta. Nadalje so sklenili, da bo mladina aktivno sodelovala v pravkar ustanovljenem klubu mladih proizvajalcev. Ko so razpravljali o načrtih za letošnje leto, so sklenili, da bodo skušali pritegniti k študiju programa ZKJ čimveč mladine, vključiti čim-več mladih rudarjev v mladinske aktive itd.
Nova Gorica
Stara gora pri Gorici in tamkajšnja bolnišnica za predšolsko mladino doslej nista imeli zdrave pitne vode. Te dni pa so to pomanjkljivost le odpravili. S prispevkom 10 milijonov dan republiškega Zavoda za socialno zavarovanje so namreč uspeli zgraditi vodovod in urediti čistilne naprave. Vodovod je gradilo remontno podjetje iz Šempetra.
-Jp
Montažno podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana,
Crtomirova 6,
zaradi povečanja proizvodnje, sprejme takoj: strojnega tehnika — kalknlanta. izvežbano strojepisko z znanjem administracije in po možnosti stenografije,
strojnega ključavničarja za popravila obdelovalnih strojev — plača po dogovoru, monterje za vodovodno instalacijo, monterje za centralno kurjavo, monterje za elektroinstalacije, strojne ključavničarje, strugarje,
večje število nekvalificiranih delavcev, ki bodo imeli možnost prinčitve za razna dela.
Delavci imajo možnost prevoza na delo in z dela z avtobusom podjetja!
PismeDe ponudbe ali osebne prijave sprejema uprava podjetja v Crtomirovi ul* 6.	733
Prometne nesreče
Vinjen; motorist G. R., se je peljal sredi popoldneva z motornim kolesom po Šentiljski cesti v Mariboru. Ko je pripeljal po klancu navzdol na Košakih v ovinek, se je najprej zaletel ob smerni kamen, potem pa je zdrsnil v obcestni jarek. Na motorju je imel tudi sopotnika, vendar je pri nesreči dobil hujše poškodbe le motorist.
*
Dveletna T. K. je stala ob materi na trgu Tartini v Piranu, nenadoma pa je stekla po cesti, ne
da bi mati to opazila. Istočasno je
pripeljal na trg avtobus in deklica je tekla naravnost proti njemu.
Vozilo je zadelo neprevidnega
otroka, ki je jJri tem utrpel hude poškodbe. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico.
v
Iz Novega mesta proti Otočcu Je vozil avtobus voznik A. Z., ki ni imel veljavne vozniške izkaznice. Ko je hotel v Otočcu zaviti s ceste čez leseni most proti gradu, ga je začelo na poledeneli cesti zanašati in vozilo je zdrknilo s ceste. Pri nesreči sta bila dva potnika laže poškodovana, na vozilu pa je bilo za okrog 100.040 dinarjev škode.
*
Kolesar A. S. se je pripeljal s kolesom po Pristaniškem trgu v Kopru in pred ozko enosmerno ulico zavil s kolesom čez cesto, ne da, bi pravočasno nakazal spremembo smeri. Ker ga Je ta čas prehiteval osebni avtomobil, se je kolesar zaletel vanj. K sreči je utrpel le lažje poškodbe.
*
Ko se je šofer L. M. vračal iz Grgarja proti Novi Gorici z 12-sedežnim »Fiatom«. Je na cesti pri Prevalu zavozil v gornji rob ceste, kjer je obtičal ter pri tem izgubil eno kolo. Škodo cenijo na približno 140.000 din. Avto Je last podjetja Elektro Gorica.
inozemstva, se pravi, iz Celovca, Kitzbtihela in drugod.
CENTER — ŠI&KA, tu bo danes ob 17. url domača hokejska tekma na drsališču pod Cefcino-vim gradom. Igrajo člani ligaškega moštva.
SCHRANZ IMA ŠE ENO LOVORIKO V Madoni di Campigllo je na mednarodnem smučarskem tekmovanju v veleslalomu zmagal zmagovalec letošnjega Kandaharja — Avstrijec Karl Schranz, ki je 2.400 metrov dolgo progo z višinsko razliko skoraj 600 m presmučal v 2:35,6. Na progi je stalo 72 vratič.
VRHOVI NAMIZNEGA TENISA MED SEBOJ
Za peti potni list
Današnji in jutrišnji turnir deseterice najboljših jugoslo-
druge italijanske odprave v himalajske gore v Karakorum, ki je za osemtisočakom K 2 pred nekaj leti leta 1958 osvojila drugi, do tedaj še nezavzeti vrh tega gorstva — Gašerbrum IV (7980 m), šest bratov s tem imenom štrli tam nad 50 km dolgim ledenikom Baltoro kakor v neizmernem amfiteatru pod nebo, od katerih dva še zmerom nista klonila pred človekovo željo, da bi stopil na sleherno ped zemlje. Toda na bližnjem in daljnem obzorju v tej okameneli naravi so še na vse strani cel; gozdovi mogočnih vršacev, ki jim nihče niti ne ve imena. Razdalje in višine gredo tod v stotine kilometrov in tisoče ter tisoče metrov.
Gašerbrum IV je eden nevarnih bratcev, ki se iz daljave zdi mnogo prijaznejši od svojega soseda z rimsko številko V, kajti ta še ni pustil nikogar na svoje teme. tako da v resnici ocenjujejo vzpon na rimsko IV kot enega najtežjih v tem delu. Odprava je morala postaviti za Izhodiščnim taborom še štiri vmesna taborišča in se v zadnji fazi zagristi v boj na življenje in smrt s skalo in ledom, ki Je dosegla mestoma kar peto težavnostno stopnjo. Po prvem izjalovljenem poskusu, ki ga je prekrižala snežna ujma v višini nad 6500 km, so alpinisti naskočili orjaka V še drugič in vzpon srečno dokončali — z dvema plezalcema izmed osmih članov ekipe. Se isti dan se je vreme obrnilo in le za las sta se oba zmazovalca še živa in zdrava vrnila h glavnini.
Izredno pisano, z raznoterimi podrobnostmi prepleteno slikovno gradivo, med katero je vloženih tudi nekaj posnetkov' s teleobjek-tivo mkrasnih scenerij v tej neokrnjeni gorski panorami z najvišjimi vzpetinami na zemlji, je prav gotovo edinstveno. G. Cassin mu je znal brez vsake narejeno-sti izoblikovati živo spremljavo, ki je zadržala poslušalce kakor prikovane do zadnjega.
Planinskemu društvu PTT, ki nas je tako še enkrat povedlo na pot s svetovnimi alpinisti v najbolj občudovane in za vse alpiniste tudi najbolj zaželene gore na svetu, smo za ta večer prav hvaležni. To je bil tudi izraz dolgotrajnega odobravanja, ki je bil namenjen predvsem vztrajnemu predavatelju, pa tudi tej planinski združbi, ki se je tako priključila Matici v tej zvrsti svoje vzgojne dejavnosti. Tri planinska, povsem razprodana predavanja v
varuškah namiznoteniških igral-	Ljubljani so	dokaz, da ie Ljub-
cev na ljubljanskem GR bo	ljana	skoraj	»vsa« planinska.	(Is)
odločilen za izbor petega čla-	judo	v ljubl.tani
na reprezentance, ki nas bo	.
zastopala na letošnjem svetov- boA^“^ Nedeljo.1"*. l m^ob nem prvenstvu v Dortmundu. i6 uri v prostorih zšj ob Mikio-ITarangOZO, Markovič II., Hr- šičevi ul. 5 a prijateljsko srečanje bud in Vogrinc SO že določeni, v ^udu med prvo ekipo kranjska-
Markovič I.. Uzorinac, Franic in Teran pa si bodo skušali te dni kot peti priigrati potni list. Kem in Tomažič bosta v tej imenitni družbi skušala še bolj povečati ugled, čeprav za Dortmund realno ne prihajata v poštev.
Kdo izmed četvorice kandidatov bo edini srečni? Po sedanjem znanju zelo verjetno Vladimir Markovič, medtem ko bi zaradi obetov veljalo to mesto privoščiti Franiču ali Teranu. Slednja bosta imela zelo trdo delo. Vzbunjenje jih bo motilo, to je gotovo, saj vendar ne moreta mirne duše v boj. ko pa gre za tako daljnosežno odločitev.
Kljub sklepu, da ženska re-
ga Triglava in Olympio. hkrati pa tudi dvoboj med Ljubljano II in Olympio n. Na blazini bo več znanih tekmovalcev, med njimi absolutni mladinski prvak Jugoslavije Gale.
OBVESTILO
Prvenstvo gorenjske smučarske podzveze bo jutri, v nedeljo, ob 12. urj na Zelenici. Tekmovanje bo obenem izbirno za sestavo mladinske državne in republiške reprezentance.
O
72
Skikjoring, ki ga je nameravalo prirediti AMD Bled v soboto in nedeljo 21. in 22. tega meseca, je odgoden na poznejši čas, ker je led na jezeru brez snega in ni mogoče smučati po njem. Prireditelji pristavljajo, prezentanea Jugoslavije ne po- da bodo to prireditev izvedli v tuje V Dortmund, bo ponovno vsakem primeru; če snega ne bo srečanje petih najboljših Ju- Več, bodo tekmovali brez smu-goslovank zelo privlačno, čairjev s skupnim startom v po-Predvsem bo seveda zanimivo sameznih tekmovalnih kate-videtd, ali bo Čovičeva tudi v gorijah. dvorani GR ponovila nedavno zmagoslavje Z državnega Večkratni nogometni prvak prvenstva. -	Poljske Legije, ki se mudi ta
Tekmovanje se bo začelo da- čaš v Šibeniku na treningu za nes ob 14. uri z dvobojem svoje državno prvenstvo, bo
Markovič I. :	Markovič	II.,
.Vogrinc : Uzorinac, Hrbud : Franic in Kem : Tomažič. Ob 15. uri bosta igrala Harango-zo in Teran. Tekme bodo drevi do 23. ure. nadaljevali pa jih bodo jutri ob 8. do 13. ure.
—eb.
pred. odhodom domov odigral tri tekme ob Jadranu. Nasprotniki Legije bodo splitski . »Hajduk«, dalje »Zadar«, in »Rijeka«. Poljski nogometaši so pri nas gostje beograjskega »Partizana« in se bodo pred povratkom srečali na zelenem polju tudi z njim.
Komisija za sklepanje delovnih razmerij tovarne obdelovalnih strojev »INDOS«, Ljubljana-Moste —
sprejme:
VEČ KVALIFICIRANIH IN POLKVALIFICIRANIH. KOVINOSTRUGARJEV.
DVA KONTROLORJA ZA VHODNO IN FAZNO KONTROLO
Zaželena praksa in srednja strokovna izobrazba. Plača po dogovoru.	.	895
ŠKATLE 14x10x4 prodam večjo količino. Ogled od 8. do 10. ure dopoldne. Naslov v ogl. odd.
3189-4
SOBO V CENTRU ln hrano nudim za dopoldansko gospodinjstvo. Ostalo ustmeno. Naslov v v ogl. odd.	3223-9
Slovenska filharmonija gostuje v torek, 17. t. m. ob 20. url na Jesenicah s svečanim koncertom pod vodstvom dirigenta Sama Hubada ob priliki proslavitve 90-letni-ce obstoja jeseniške železarne. Na sporedu Kozinova skladba »Proti morju« ln Dvofakova V. simfonija »Iz novega sveta«.	K
»Slovenski solisti« bodo koncertirali v ponedeljek, 16. februarja za modri abonma. Dirigent Karlo Rupel bo dirigiral dela Škerjanca, Schbnberga, Quantza in HSndla. Napovedani Bachov klavirski koncert odpade, ker sl je pianist Lipovšek poškodoval roko. Namesto tega Je na sporedu Quantzov koncert za flavto s solistom Borisom Čampo. Koncertna direkcija prosi abonente, da spremembo razumejo in oproste. — Vstopnice v Filharmoniji.	K
NATAKARICO sprejme gostilna »Pri Mraku«, Ljubljana, Rimska cests 4	2951-1
GLAVNO GRED »Alfa-Romea« — (Ansalda) 70 in gumo 560x14 za Fiat, prodam. Infdrmacije tel. 38-78. Maribor.	P 59-4
NSU MOPED »Quickly«. brezhiben. prodam. Zerovnik Marko, Mengeš. Novaikova ul .št. 3.
2914-4
RABLJEN ŠTEDILNIK prodam. Ogled popoldne. Spetič, Linhartova 47.	3046-4
KAVARNAM ali gostilnam ugodno prodamo kozarce 1 del, role zaregiter blagajno in adicijski stroj, natakarske bloke. Gostišče »Ilirija«. Kolodvorska ul. 22 — v likvidaciji.	3013-4
KUHINJSKO trodelno kredenco, mizo in štiri stole, dobro ohranjene, cena 20.000 din. prodam. Ogled pri mizarju Zavodnik Franc ml., Vižmarje 241. Šentvid, Ljubljana.	3049-4
CEFILNO SMOLO, drevesno mazilo, prvovrstno z navodili dobite' pri tog. Prezlju. Ljubljana, Wolfova 3.	3010-4
MLAD INTELIGENT išče opremljeno ali prazno sobo v Ljubljani. Plača dobro. Ponudbe pod pod »Visoka nagrada« v ogl. odd.
3320-9
V ENEM MESECU vrnem 45.000 din osebi, ki mi posodi 30.000 din. Ponudbe v ogl. odd. pod »Hitno«.	3115-11
GREM za gospodinjsko pomočnico najraje na Gorenjsko. Naslov v ogl. Odd.	3146-1
ČEVLJARSKE PRESIVALKE. pomočnike ln eno nekvalificirano delovno 4. moč sprejme Modno čevljarstvo »Rožnik«. Ljubljana, Rožna dolina, cesta V-2.	3138-1
INŠTRUKTORJA angleščine Iščem. Predstavite se v nedeljo dopol dne. Naslov v ogl. odd. 3125-2 AEG — PISALNI STROJ, poceni prodam. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Naslov v ogl. odd	3144-4
TRGOV. POMOČNIKA — komisi-onarja v skladišče sprejme takoj ali pozneje:	Trg. podjetje
»Hrana«. Ljubljana. Trg mlad del. brigad 7. Plača po dogovoru
3175-1
PERICO, veščo in pošteno, 2-krat mesečno za na dom v Sp Slški. iščem. Naslov v ogl odd. 3161-2 REPO, peso ali repo za ribanje, poceni prodam. Žabjek Franc, Rudnik. Ljubljana.	3171-4
AVTO. »Skoda« 11100. v dobrem voznem stanju, ugodno prodam, vzamem v račun moped Berk, Tržišče. Rog. Slatina.	893-4
NAJDITELJA moške zapestne ure iz Doma armlje. torek 10. febr., naprošam, da Jo vrne proti nagradi, ker mi je drag spomin. Foto Slovenija, Cankarjeva 5 MLAJŠEGA skladiščnega delavca sprejmemo. »Javor«, poslovalnica Ljubljana. Gosposvetska c.
13.	3270-1
KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Ključavničarstvu Ciril Podržaj, državni obrtni mojster, Ljubljana, Slomškova 3. razpisuje naslednja delovna mesta: 1. večje število strugarjev. 2. večje število strojnih oziroma stavbenih ključavničarjev. 3. delavca — tekača. Pogoji: pod 1. in 2. pomočniški Izpit in pod 3. pridnost, pod 1 in 2. plača T>o tarifnem pravilniku ozir. po normi ali akordu, pod 3. po tarifnem pravilniku. Podjetje ne razpolaga s stanovanji.	3275-1
AMORTIZER, prednji, za 01ym.pl-jo 47-52 letnik, prodam. Tomšič, Jamikova 9.	3272-4
ZA VSAKO PRILIKO lepo darilo: krasen akvarij, 50 lit. in ženski siv zimski plašč, prodam. Jenko, Resljeva 3-II.	3230-4
V TRSTU v veletrgovini »Felice«. vla Carducci 41. nasproti pokrite tržnice, so na Izbiro vsakovrstne bunde (vetrni- Jopiči) vseh vrst. dežni plašči za moške ln ženske, hlače lz žameta ter že izdelane cele obleke in posamezni Jopiči', vse po najnlžjih v Trstu obstoječih cenah Nadalje obveščamo, da smo ravnokar prejeli 10.000 montgomery plaščev za dečke ki so v prodaji za vsakega kupca po re-
' klamm ceni. to Je 4,000 Lit za kos. Torej pomnite, v veletrgovini »Felice« v Trstu dobite bunde po 2.000 Lit. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust
45-4
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gledališka pasata Sobota, 14. febr. ob 20: E. de Fl-lippo: »O te prikazni«. Abonma Kolektivi D.'
Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 15. febr. ob 15:	Držlč:
»Tripče de Utolče«. Gostovanje v Črnučah.
(Tripče — Brezlger Milan.)
Ob 20:	Roksandič:	»Babilonski
stolp«. Abonma Kolektivi G. Vstopnice so tudi v prodaji.
Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA, MESTNI DOM
Sobota, 14. febr. ob 20: Br. Nušlč: •Gospa ministrica«. Veseloigra. Izven.
Nedelja, 15. febr. ob 15. Br. Nušlč: »Gospa ministrica«. Veseloigra. Popoldanska predstava. Izven. Ob 17.15: Bisson-Carrč: »Maškarada«. Veseloigra. Red Nedelja, popoldanski Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 19.30: Bisson-Carrč: »Maškarada« Veseloigra. Večerna predstava Izven.
Sreda, 18. febr. ob 16: Bisson-Carrč:	»Maškarada«,	veseloigra. —
Red Sreda - popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji.
Nušičeva veseloigra »Gospa ministrica« že štiri mesece polni dvorano. V soboto, 14. febr. bo predvidoma zadnja večerna uprizoritev te veseloigre. V nedeljo. 15. februarja popoldne ob 15. url bo popoldanska predstava »Gospe ministrice«, ob 17.15 pa popoldanska predstava zabavne francoske veseloigre »Maškarada«. V nedeljo zvečer ob 19.30 bodo spet ponovili veseloigro •Maškarada«.	j
Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni v Mestnem domu. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu na štev. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Sobota ob 20. uri: Molllere: »Namišljeni bolnik«. Premiera. Nedelja ob 20. uri repriza.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg St. 2 Sobota, 14. febr. ob 17. uri: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Ob 20.30: J. Kainar: »Zlatolaska«. Za odrasle.
Nedelja, 15. febr. ob II. ln 15. url: J Kainar: »Zlatolaska«.
Prodaja vstopnic vsak dan na upravi Resljeva c. 36 od 10. do 12. ure (razen nedelje) in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na teL 32-020 od 10. do 12. ure.
Ročne lutke Resljeva 36 Nedelja, 15. febr. ob 17. uri: N. Simončič: »Zmešnjava«.
Prodaja vstopnic vsak dan na upravi Resljeva c. 36 od 10. do 12. ure (razen nedelje) in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na teL 32-020 od 10. do 12. ure.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Kranj
Nedelja. 15. febr. ob 16. ur j — Izven in za podeželje — Tennessee \V411iams:	»Stekleni zverinjak«.
Priredi »Svoboda Center« Kranj.
GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR« JESENICE
V petek, 13. II. ob 19.30: N. Man-zari: »Naši ljubi otroci«, komedija v treh dejanjih. Za abonma petek. Ostale vstopnice v prodaji. 1000 predstava po osvoboditvi.	.	... L
V soboto 14. II. ob 19.30: N. Man-zari: »Naši ljubi otroci«. Izven.
v nedeljo, 15. II. ob 19.30: N. Man-zarl: »Naši ljubi otroci«. Izven. Zveze z vlaki ugodne.
KINO UNION: premiera francoskega filma »ULICA SANJ — POttTE DBS LIL AS«. Režija Rene Clair. Igrajo Pierre Brasseur, Henry Vidal in Dany Carrel. — Film je bil uradno proglašen za najboljši francoski film v letu 19571 Tednik F. N. 7. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10. uri matineja istega filma. — Ob 22. uni predpremiera franc, filma »NOC NAD PARIZOM«.
KINO KOMUNA: amer. barv. ci-nemascope film »PREKINJENA MELODIJA«. Režija:	Čurtts
Bernhardt Igrata Eleanor Parker in Glenn Ford. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
KINO VIC: angleški barvni revijski cinemascope film »BODIMO SREČNI«. Igrata Tony Martin in Vera Ellen. Tednik F. N. 7. — Predstave ob 15. 17, 19 in 21.
KINO sloga: italj. mm »KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV« (po romanu Vasca Pratolinija). Režija Carlo Lizzani. Predstave ob 15. 17, 19 in 21.
Kx.nO julA. jugoaiovanska kinoteka predvaja v okviru festivala ljubezenskih filmov danski film »SIROTA STINA«. Režija: Bjarne in Astrid Jensen - 1947. Predstave ob 15. 17, 19 in 21 uri. Danes zadnjičl
KINO SISKA: amer. barv. vlsta-vision film »UMETNIKI IN MODELI«. Tednik F. N. 7. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. Predprodaja vstopu,c v vseh kinematografih od 9—-H ure In od
14 ure dalje.
riiLaiji.^skj kino «l.\i« Kotnikova 8: amer. vistaVision barvni film »GORA«, ob 10 in 15.
TRIGLAV; ameriški barvni film »KJER REKA ZAVIJE«. Tednik. V glavni vlogi: James Stervart, Arthur Kennedy, Julia Adams. Predstave ob 16, 18 in 20 url. Prodaja vstopni^ od 15 dalje.
»LITOSTROJ«:	ruski	barv. film
»TAJNA DVEH OCEANOV«, ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
GUNCLJE: amer. barv. vistavision film »ARTISTI IN VZORI«, ob 17 in 19.
ZADOBROVA; ital, film »UMBER-TO D«, ob 20.
CRNUCE »SVOBODA«: češki barv. film »DOBRI VOJAK SVEJK«, ob 19.
VEVČE: franc, film »PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA«, ob
Na današnji dan leta 1902 so italijanski in slovenski delavci v Trstu nastopili skupno v obrambi delavskih pravic proti ladjedelni-ški družbi »Avstrijski Lloyd«. Na njihov upor je odgovorila vojska, ki je streljala v množico in ubila 12 delavcev.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN
Zdravstveni dom SISKA:
Dr. Jenkole Rozalija, Černetova 31, tel. 22-831.
Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Puppis Hubert, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr. Pajntar Marjan, Lavričeva 5-a, tel. 31-286. v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom VIC:
Dr. Jež Janez, Prešernova 36-IV, tel. 32-740. Sobotna popoldanska dežurna služba od 14.—18. ure samo v ambulanti Mirje. Trg mladinskih del. brigad m to samo za nujne primere. Nedeljska dežurna v ambulanti Mirje, od 8.—
12.	ure. tel. 21-797.
Zdravstveni dom MOSTE:
ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-359.
V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Pugelj Andrej, Ambulanta Ižanska c. 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500.
Zdravstveni dom LJUBLJANA — POLJE:
Dr. Vidmar Roman, tel. 383-220.
V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 383-100.
Ustanovni zbor Društva prijateljev glasbe Je preložen za nedoločen čas.
Upravni odbor Društva slovenskih likovnih umetnikov sklicuje dne 16. H. 1959 ob 17.30 redni letni občni zbor v spodnjih prostorih Modeme galerije vf Ljubljani.
DREVI ob 20. bo zopet »DAN-CING« v FESTIVALNI DVORANI. Jutri ob 18. »NEDELJSKI PLES«. Igra »7 DINIES«.
Čebelarji! Tovariša Dobravca bomo spremili na njegovo zadnjo pot danes ob 15.30 iz Frančiškove vežice na Zalah.
l'Ksl 5'1'U. NAMENJENI'! ' Ne pozabite koristnega naslova: MA-GAZZINI ALLA STAZIONE, vi« Cellini 2. velika manufakturna trgovina, nekaj korakov od glavne postaje Našli boste veliko izbiro manufakture po najugodnejših cenah v Trstu Samo nekaj primerov; montgomery za ženske ln , moške 2.900 Lit, dežni plašči 1.800 — Lit, bunde 2.900 —, flanelaste hlače 1.980 —, obleka 7.500. dežniki 850. 6 parov finih nogavic 1.000. ? metre blage za moško obleko 5.000 din. Stroške pošiljk v Jugoslavijo krije podjetje. Posebni popusti za izletniške skupine. Ne pozabite torej koristnega naslova:	Magazzini
alla Stazione, Trst. Via Cellini 2. S tem odrezkom vam priznamo poseben popust.	152-4
Zlatorog 70
POLEG PRANJA V GOSPODINJSTVO SE ZLATOROG 70 ODLIČNO OBNESE TUDI V PRALNIH STROJIH IN SERVISNIH PRALNICAH. POIZKUSITE riTDI VI!
Upravni odbor »JU GOTEKSTIL«
impeks, Ljubljana
razpisuje mesto
sekretarja podjetja.
Pogoji: pravna ali ekonomska fakulteta ali najmanj popolna srednješolska izobrazba z izkazano prakso v organizacijsko - upravnih zadevah.
Plača po tarifnem pravilniku.
Ponudbe sprejema uprava podjetja do 28. februarja 1959.
899
DOMŽALE; ameriški barvni film »DOŽIVLJAJI KAPETANA VAJTA«, ob 20.
KAMNIK »DOM«: amer. oinema-scope film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«.
DUPLICA: amer. film »KLIC DIVJINE«, ob 19.
BLED: amer barv. cinemascope film »PRINC ŠTUDENT«, ob 17. ln 20. uri.
KRANJ »STORZlC«: ob 14. url avstrijski film »PRIVATNA TAJNICA«; ob 15.40, 17.50 in 20 ameriški barvni cinemascope film »SLA PO ŽIVLJENJU«. Ob 22. uri premiera franc. barv. filma »PUSTOLOVŠČINE CASANOVE*
KRANJ:	amer. barv. film »JE-
ZDILI SO NA ZAHOD«, ob 19.
KRANJ »Svoboda«; jugosl. - sovj. barv. film »ALEKSA DUNDlC«, ob 18 in 20.
NAKLO: avstrijski film »PRIVATNA TAJNICA«, ob 19.
KRVAVEC - CERKLJE: ameriški barv. cinemascope film »ZVEZDA JE ROJENA«, ob 19.
RADOVLJICA: amer. barv. cinemascope ' filme »VRNIL SE BOM V KANDARO«. ob 20.
MARIBOR »UNION«: franc cine-mascope film »VSI ME LAHKO UBIJEJO« ob 15.30. 17 45 in 20.
MARIBOR »PARTIZAN«: ital. film »HRABROST«, ob 15.30. 17.45 in
Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v nedeljo 15. t. m. od 8. ure do predvidoma 12. ure brez elektrike odjemalci, ki so iskrbovani iz naslednjih transformatorskih postaj — Grosuplje, Šmarje, Orle. Škofljica in Lavrica.
Elektro Ljubljana okolica
Komisija za sklepanje in odpovedovanje del. razmerij »TOS« Tovarna optičnih in steklopiha-ških izdelkov.Ljubljana, Metelkova 15
razpisuje naslednja prosta mesta:
strojnega tehnika
s prakso ali absolvent strojne delovodske šole za mesto tehnologa mehanike,
strojnega inženirja, lahko začetnik za konstrukcijo,
več strugarjev — kvalificiranih,
več ključavničarjev — kvalificiranih,
električarja — izučen ali priučen,
steklobrusača — izučen ali priučen,
več delavcev za priučite v.
Pismene in ustmene ponudbe sprejemamo do 25. februarja 1959.	931
Manjše industrijsko podjetje razpisuje mesto
Ce ne preprečite razvoja glivičnega lišaja med prsti nog, se bodo pojavile boleče razpoke. Preparat »NOGIS« dobite v drogerijah in lekarnah.
RAČUNOVODJE , **
-V - t«	-	-»_
Nastop službe s 1. aprilom 1959' 'ali po dogovoru. — Ponudbe pošljite pod »Zanesljiv«.	894
DRAMA
Sobota, 14 .febr. ob 19.30: Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
Nedelja, 15. febr. ob 15: Schiller: »Don Karlos«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) ob 19.30: Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
Opozarjamo na današnjo izven-
abonmajsko predstavo in na nedeljski izvenabonmajskj predstavi; Shakespearovo »Ukročeno trmoglavko«, Brechtovega »Svejka v drug; svetovni vojni« in Schillerjevega »Don Karlosa«. Vstopnice so že v prodaji.
OPERA
Sobota, 14. febr. ob 19.30:' Verdi: TRUBADUR. Gostovanje tenorista Jožeta Gostiča. Izven ln za podeželje.
Nedelja, 15. febr. ob 15: Smetana: PRODANA NEVESTA. Izven ln za podeželje.
(Razprodano!)
Ponedeljek, 16 febr. ob 19.30 Čajkovski:	EVGENIJ	ONJEGIN.
Abonma red B (Preostale vstopnice bodo v prodaji.)
MARIBOR »UDARNIK«:	nemški
barvni film »KAPETAN IZ KORENIKA«. ob 15.30. 17.45 in 20.
MARIBOR - POBREŽJE: ameriški barv. film »KVARTOPIREC Z MISISIPIJA«, ob 17 in 19.
MARIBOR - STUDENCI: ameriški barv. film »KVARTOPIREC Z MISISIPIJA«, ob 17. 19 in 21.
PTUJ »Mestni kino«; amer. film »DAMA IZ ŠANGAJA«. ob 17.30 in 19.30.
KOPER »Soča«: amer film »POTEMNELI ANGELI«.
PIRAN »PORTOROŽ« — Vesna film »BELE NOCI«.
PIRAN »Tartini« in »GarfbalAi« amer barv cinemascope film »DESTHEE«.
MURSKA SOBOTA:	ob 20. uri
ital. barvni film »IZGUBLJENI KONTINENT«
MANJA JEMEC, absolventka Akademije za glasbo iz razreda prof. Hilde Horak - Casove, ima samostojen klavirski večer v sredo, 18. februarja ob 20.15 v veliki dvorani Slovenske filharmonije.
Na sporedu: Bach — Liszt, Beethoven, Brahms. Chopin. Skrja-bin. Martin, Matičič.
Komisija za sprejem in odpoved delovnega razmerja pri DS
TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« KRANJ
RAZPISUJE
Za vedno rias je zapustila naša draga žena, sestra, svakinja, sestrična in teta
PAVLA BUKOVEC
roj. VOZELJ
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 14. febr. 1959, ob 15. uri
na domače pokopališče.
Žalujoči: mož Jošt, brata Jože in Tone, sestra
Francka in ostalo sorodstvo.
Šmartno pri Litiji, Ljubljana.
pravnika
— pravna fakulteta in nekaj let prakse, sko stanovanje na razpolago ob koncu
2 prodajnih referentov
— popolna srednja šola ali ustrezna
s 5 let komercialne prakse, .
POPRAVEK
Pri osmrtnici France Pavlovec
se je vrinila napaka; pravilno je:
sinovi: Andrej s snaho Kristino in
vnukoma, Damjan in Peter.
OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«*
referenta za tarife
— popolna srednja šola in 5 let prakse ali nepopolna srednja šola in 10 let prakse,
3 strojnih tehnikov
— dokončana srednja tehnična šola, strojni odsek. Prošnje sprejema kadrovski oddelek podjetja do 20. t. m.
891
V globoki žalosti neznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je umrl po dolgem trpljenju najin ljubljeni brat, svak, stric in bratranec
RUDI FABIANI
podpolkovnik v pokoju
Pokopali smo ga dne 9. februarja 1.1. v Grazu. Žalujoča brata Pavel in Frio Fabiani z družinama. Ljubljana, Lochau, Graz — 12. februarja 1959.
VALERIJA JERAJ
učiteljica v pokoju
K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, dne 15. februarja 1959, ob 15. uri na pokopališče v Vodicah pri Ljubljani.
Žalujoča sestra Marija in ostalo sorodstvo.
Po kratkem trpljenju nas je zapustil naš dragi
Za vedno me je zapustil moj nadvse ljubljeni mož. oče in brat
AVGUST BERCIEBI
JANEZ JAMŠEK
Pokopali ga bomo v soboto 14. februarja 1959 ob 17. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah.
Ljubljana, Cleveland, Cerovca, 13. febr. 1959.
Žalujoči: hčerke Rela Zadnikar, Joža, Eta, Miša in sorodstvo.
višji žeL kontrolor v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika, bo v ponedeljek 16. februarja 1959 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice.
Žalujoči: žena Marjana, sin ing. Janko, sestra Frida in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Nemčija, Avstrija 13. febr. 1959.
V GLOBOKI ŽALOSTI SPOROČAMO, DA NAS JE DANES POPOLDNE
V 76. LETU STAROSTI ZA VEDNO ZAPUSTILA NASA LJUBA MAMA. STARA
MAMA, TETA IN TASCA
VSEM LJUBITELJEM SLOVENSKE UPODABLJAJOČE UMETNOSTI SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST,
DA JE DNE 12. FEBRUARJA UMRL
FRANCE PAVLOVEC
SLOVENSKI SLIKAR
S POKOJNIM MOJSTROM JE SODOBNA SLOVENSKA SLIKARSKA UMETNOST IZGUBILA ENEGA IZMED SVOJIH NAJBOLJŠIH PREDSTAVNIKOV LJUBLJANA, 13. FEBR. 1959 NARODNA GALERIJA V LJUBLJANI
NJENO 21VLJENJE JE BILO NEPRETRGAN DELOVNI DAN. IZ MARIBORA BOMO NEPOZABNO POKOJNICO PREPEL J AIsI V PTUJ, KJER BO POGREB V SOBOTO, 14. FEBRUARJA 1959, OB 15. URI IZ MRLIŠKE HISE NA MESTNEM POKOPALIŠČU. — PROSIMO TIHEGA S02ALJA
OTROCI ŠTEFKA POR. KOVAClC, MARIJA POR. VELUNSEK, MAKS. JOŽE IN FRANCI Z DRU2INAMI, DRUŽINI DREXLER IN BtJSCHEL TER OSTALO
SORODSTVO.
MARIBOR, PTUJ, KIDRIČEVO, KOPER, LJUBLJANA, CELOVEC, ROTHENBACH (NURNBERG) — DNE 12. FEBRUARJA 1959.
Izpolnjujoč žalostno dolžnost sporočam, da je do-trpel moj stric
sodni predstojnik v pokoju Počiva v Kraljevicij Kraljeviča, Maribor, dne 11. febr. 1959.
Odv. VLADTBOJ KAPUS
8 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC J St. 3S — 14. FEBRUARJA 1959
§wmM§
HM
NA ZALOGI IMAMO VEČJO KOLIČINO POTISKANEGA ČASOPISNEGA PAPIRJA (MAKULATURE), KI JE PRIMEREN ZA POHIŠTVENO INDUSTRIJO PA TUDI ZA EMBALAŽO ITD. — DOBI SE V SKLADIŠČU CP »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, TOMŠIČEVA 1.
PRI VEČJIH NABAVAH NUDIMO 25% POPUSTA (NAD 500 KILOGRAMOV)
Francozi bodo zgradili 4.400 m predora, Italijani pa 7.200 m. Na francoskem delu bo zna-
KRI2RNKA
VODORAVNO: l. skala, kamen, 4. začetnici slovenske založbe, ki se je predlanskim združila s Cankarjevo založbo, 7. termin, 8. pod, 9. žuželka, ki boleče piči, 10. jadranski otrok, 11. severno ljudstvo ki se je v IX. stoletju priselilo v današnjo Francijo, 13. cesarstvo, vladavina, 14. angleško:	morje,
15. popularno ime predsednika Eisenhovverja, 16. okrajšava za »tremolo«, 17. kem. znak za americij.
NAVPIČNO:	1.	letopisec,	ana-
list, 2. priprava za merjenje množine rose, 3. umetno utrjeno pobočje reke, 4. reči, 5. vrsta bolnišnice. 6. zasvetim se, 12. osebni zaimek.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE VODORAVNO:	1. smoking, 8.
Kapitol, 9. ris, 10. Ivo, 11. B(ed-ficb) S(metana), 12. ib., 13. Ita Ri-na, 17. egida, 18. ramor.
v rovu dosega tudi 50°. To pa ne bo edina ovira in nevarnost. zaskaj v notranjosti gorovja bodo morda naleteli na vodo, ki bi mogla poplaviti gradbišče v nekaj sekundah. Usmeritev predora pa menda ne bo delala težav, zakaj skrajno natančno so izračunali, kje se' bosta srečali obe delovni skupini, tako da ni nevarnosti, da bi kopali druga mimo druge.
Izkopati bo treba 600.000 ms skale. Izdelati 100.000 ton cementa, uporabiti 800.000 kg razstreliva.
Ta največji cestni predor na svetu bo imel na vsakih 300 m prostor za parkiranje in obračanje vozil, telefonske celice, mehanične delavnice in okrepčevalnice. Moč razsvetljave bo
Upravni odbor Trg. podjetja »KOČNA«, Kamnik, razpisuje delovni mesti:
2 PRODAJALCEV (ALKI
za delikatesno stroko
Pogoj:	kvalificirana	de-
lavca v trgovini. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite takoj na naslov Upravni odbor Trgov, podjetja »KOČNA« Kamnik v Kamniku.
879
IZ DANAŠNJEGA »PAVLIHE«
Johnson je bil nadvse presenečen, ko sem mu omenil, da sklepa Maitland posle na svojo pest, ne da bi zanje odgovarjal družbi. Sicer pa tu sploh ni govora o kaki družbi, vsaj ne o družbi s članstvom. To je družba enega samega človeka. Bi se radi prepričali, gospod Gordon?«
»O čem?-« je začuden vprašal Dick.
»Da nima gospodična Bennett z Žabami nikakega opravka.«
»Pa ne, da bi bili le za hip pomislili, da ga ima?« je vprašal Dick, ki ga je prestrašila že misel na to možnost.
»Odslej sem pripravljen verjeti vse,« je rekel Elk. »Cesta je skoraj prazna; v eni uri sva lahko že v Horshamu in se prepričava. Kar zadeva mene, sem popolnoma prepričan, da tisto ni bil glas gospodične Bennett. Toda ko bova jutri pisala poročilo za oee zgoraj« (tako je Elk vedno imenoval predstojnike) »bova videti kaj smešna po izjavi, da sva slišala po radiu glas gospodične Bennett in je nisva pozneje niti iskala.«
»Res je,« je rekel Dick zamišljeno in Elk se je sklonil ven in sporočil šoferju novo smer.
Na nebu se je že svitalo, ko je avto drvel po zapuščenih horshamskih ulicah in jel počasneje voziti proti podeželskemu dvorcu Maytree, ki je stal na pobočju Shorehamske ceste.
Dvorec ni kazal znamenja življenja. Oknice so bile spuščene; nikjer nobene luči. Dick se je obotavljal, ko je položil roko na vrtna vrata.
»Nerad jih budim,« je priznal. »Stari Bennett bo bržkone pomislil, da mu prinašava vesti o njegovem sinu.«
»Pa mu jih ne,« je rekel Elk in stopil po opečnati poti.
Vendar pa Johna Bennetta ni bilo treba buditi. Z zgornjega okna je nekdo poklical Elka. Ko je Elk pogledal proti njemu, je videl, da se skrivnostni mož sklanja skozi okno.
»Kaj vas je pripeljalo k nam, Elk?« je vprašal z zamolklim "glasom, kakor da ne želi zbuditi hčerke.
»Nič hudega,« je zašepetal Elk. »Ponoči smo prestregli neko radijsko sporočilo, pa mislim, da je govorila vaša hčerka.«
John Bennett je nagubal čelo in Dick je videl, da njegovemu pojasnilu ne verjame.
»Res je, gospod Bennett,« je rekel. »Tudi jaz sem slišal glas. Hotela ,sva prestreči neko na moč važno ^sporočilo, a okoliščine, v katerih sva slišala gospodično Bennett govoriti, naju silijo k ugotovitvi, ali je zares govorila ona.«
Bennettu se je zmračil obraz.
»Kaj čudna zgodba, stotnik Gordon, vendar vam verjamem. 2e grem, da vama odprem.«
Oblečen v staro nočno, haljo je odprl vrata in ju povedel v temno dnevno sobo.
»Zbudil jo bom in morda vama bo lahko dokazala, da je bila sinoči že ob desetih v postelji.«
Odšel je iz sobe, potem ko je. odgrnil zavese ter spustil vanjo dnevno svetlobo. Dick je nestrpno čakal, čeprav se je nadejal najboljšega. Saj pa je bil presenečen, da je našel pretvezo za obisk v Horshamu, če povemo po resnici. To dekle mu je tako prevzelo srce, da so se mu zdeli dnevi, ki so ga po vsakem snidenju ločili od nje, neskončni. Zaslišala sta Ben-nettove korake na stopnicah in nenadoma je starec vstopil. Imel je žalosten obraz.
»Tega ne morem razumeti.« je rekel. »Elle ni v njeni sobi. Na postelji se vidi, da je legla, toda po vsej priliki se je spet oblekla in odšla ven.«
Elk se je popraskal po bradi in se izogibal Dickovem pogledu.
»Mladi zvečine zgodaj vstajajo,« je rekel. »Ko sem bil mlad, mi ni moglo nič nuditi večjega zadovoljstva, kakor opazovanje sončnega vzhoda pred spanjem. Kaj se navadno zjutraj sprehodi?«
John Bennet je odkimal.
»Do danes tega nisem vedel,« je rekel. »Čudno, da je nisem slišal, saj sem spal nocoj zelo slabo. Bi mi oprostila za trenutek,
Popel se je po stopnicah in se čez pet minut vrnil oblečen. Skupaj so odšli na vrt. Bilo je že svetlo, četudi sonce še ni vzšlo iznad obzorja. John Bennett je skrbno, toda brezuspešno preiskal območje za dvorcem. Ko se je vrnil k njima, je priznal svoj neuspeh.
Dick Gordon ni bil nič manj zaskrbljen od njega. Toda, saj ni mogoče, da bi bila ona in da se je Elk zmotil, si je pravil. Ali Lola se je tako izrazila. V nasprotju z njo pa je vratar Caverleyevega poslopja z gotovostjo zatrjeval, da je to noč obiskal Lolo samo postarni gospod Maitland. A kolikor je Dick vedel, v poslopje niso vodila druga vrata.
»Kot vidim, sta se pripeljala z avtom? Ali nista nikogar srečala?«
Dick je odkimal.
»Kaj, ko bi se peljali naprej proti Horshamu?«
»Prav to sem hotel nasvetovati,« je rekel Dick Gordon. »Ali ni nevarno zanjo, da se sprehaja ob tej rani uri? Ceste .so polne klatežev.«
Starejši mož ni odgovoril. Sedel je poleg voznika in se plaho oziral na cesto pred seboj. Avto je vozil deset milj z največjo hitrostjo, nato pa zavil v stran in začel iskati po stranskih cestah. Ko se je spet približal dvorcu, je Dick pokazal na gosto zarasel gozd, h kateremu je vodil kolovoz.
»Kakšen gozd je to?« je vprašal.
»Elsharfrska goščava. Tja gotovo ni šla,« je zajecljal Bennett.
»Pa poglejmo!« je rekel Dick in avto je zavozil na kolovoz. Cez nekaj minut so že drveli po jasi, obrobljeni z visokimi drevesi, ki so jo s prepletajočimi se krošnjami povsem zatemnila.
»Tu vidim sledove avtomobila,« je rekel Dick iznenada, toda John Bennett je zmajal z glavo.
»Mnogi prihajajo semkaj na piknik,« je rekel. Toda Dick se ni dal pregovoriti.
34. Tiki se je spustil na nižjo vejo in začel radovedno ogledovati malo bitje. Ni se mu zdelo nevarno. Manjše je bilo od onih, ki so vihtela gorjače, in tudi palice ni imelo. Zato je splezal še niže in se predstavil. »Jaz sem Tild, mala opica. In kdo si ti?« Novi znanec ga najbrž ni razumel. Le zasmejal se je in mu ponudil pest dateljev.
35. Datelj! so spravili sladkosnednega Tikija v veliko skušnjavo. Pozabil je na vsa materina svarila, splezal na tla in previdno stegnil roko po ponujenih sadežih. Komaj jih je dobil, je že splezal nazaj na vejo in jih z velikim veseljem pohrustal. Tako dobri so bili, da je na vse pozabil. Znanec se mu je približal in ga pograbil za vrat.
38. Tiki je zakričal In bi bil skoraj omedlel od strahu. Ko se je ovedel, se je začel braniti. Praskal je in se otepal' na vse kriplje. Novi znanec pa se je samo smejal. »Kakšna ljubka mala opica!« je govoril. Tiki se je pomiril šele takrat, ko mu je novi znanec — sedaj je že dobro vedel, da je to človek — spet ponudil datelje.
— TO SO CENE! ZATO PA JE REKEL CANKAR: NAROD SI BO PISAL KNJIGE SAM!
PREDOR SKOZI
MONT BLANC
NORE
GOBE
Indijanci srednje Mehike poznajo že nekaj stoletij moč nekaterih^ vrst gob, ki povzročajo človeku privide. Imenujejo jih »božje meso« in jih obdajajo s posebnim verskim kultom.
Ameriški etnolog R. Gordon Wasson je v L 1953 prvi poročal o teh verskih obredih. Nabral je te gobe in jih poslal francoskemu strokovnjaku mi-kiologu prof. Hedmu. Le-temu je uspelo, da jih je vzgojil v svojem laboratoriju. Ugotovil je, da ie ena izmed njihovih bistvenih sestavin mamilo psi-
locybin, ki povzroča pri človeku podobne pojave, kot se kažejo pri nekaterih duševnih motnjah.
Sedaj preskušajo to mamilo na prostovoljcih, da bi dognali, ali is stanje, ki ga povzroča ta strup (duševna razrvanost, prividi), enako kot pri raznih duševnih boleznih.
Zanimanje psihiatrov za te poskuse je veliko. Njihov praktičen pomen je v tem, da bo v primeru uspeha mogoče zdraviti duševne bolezni z umetno povzročenimi nenormalnimi stanji.
Širina cestišča bo znašala 7 metrov, višina predora bo 4.70 metrov. Letni promet bo znašal 264.000 osebnih avtomobilov, . 24.000 avtobusov, 40.000 motornih koles. 150.000 kamionov, ki bodo prepeljali 1,500.000 potnikov ln 75.000 ton blaga.
Sedemdeset let bodo pobirali takso za prehod po 2.700 frankov za vozilo s 4 osebami.
Po načrtu bi morala dela trajati 900 dni, vsak dan bodo napredovali za 6 do 10 metrov. Predor naj bi bil dokončan poleti 1961. Italijani so se zavezali plačati v primeru zamude 150 milijonov lir odškodnine ln 1,5 milijona ILr za vsakih 24 ur zamude.
Kilometer predora bo stal 2,8 milijaTde frankov.
Decembra 1958 so začeli dela	šala vzpetina 2,4% na 5 m, na
pri največjem predoru na sve-	Italijanskem delu pa bo cestl-
tu, dolgem 11.600 m, ki ga bodo	šče popolnoma ravno. Delavci
zgradili Francozi ln Italijani	delajo v globini 3.£>b0 m pod
skozi gmoto Mont Blanca.	večnim snegom. Temperatura
slabela od vhoda proti notranjosti. da ne bi bili vozniki zaslepljeni. Največja skrb bo posvečena zračenju. Da se ne bi zrak prenasitll s škodljivimi hlapi, bo promet omejen: vsako uro bo lahko vozilo skoz! predor v obe smeri le po 125 avtomobilov, dopustna hitrost bo največ 50 km na uro.
Zaščita balih medvedov
Človek je že skoraj Iztrebil kite, sedaj se pa zdi, da so na vrsti beli medvedje. Eskimi se pritožujejo, da »športniki« zasledujejo bele medvede kar z letali m jih neusmiljeno po-končujejo. Podatki, ki jih je o tem dala kanadska služba za zaščito živali, pa so drugačni. Eskimi pobijejo v južnejših kanadskih krajih vsako leto okoli 300 belih medvedov. Za svoje domače potrebe porabijo od tega le petino, ostalo prodajo turistom kot »spomin na Daljni sever«. To naj bi bil pravi vzrok, da se lov na bele medvede še stopnjuje.