Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rok-opisi sc ne vračajo. Nefrankirana pisma se nc sprejemajo. UpraTa: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za ino-zsmstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne fraakirajo.
Štev. 93	Sreda 13. novembra 1929.	Leto IV.
Tardieu mož dvojnega lica.	Doba banov.	Interesantno bi bilo poizvedeti, ali so sami tako staropatriotični ali pa i imajo odkod potuho.
Program nove francoske vlade. — Utrjevanje mej in za — svetovni mir.
Dne 7. t. m. je podal novi predsednik francoske vlade Tardieu vladno izjavo, v kateri poudarja, da je nalopai Francije, dovršiti resne probleme glede zunanje politike. Ponovna' glasovanja v zbornici so smer tega dela že označila in1 je sedaj nemogoče zopet izpremeniti dosedaj storjene sklepe. Zadostovalo bo, če tukaj poudaripio naše napore v svr-ho organizacije in varnosti svetovnega miru. Na haaški konferenci niso naši zastopniki odobrili niti enega načrta, ki ne bi soglašal z našimi načeli. Naj gre za Youngov načrt glede ureditve vojnih dolgov ali za izpraznitev tretjega porenskega pasu, vse se izvrši šele. če so sklenjeni tudi tozadevni potrebni dogovori, da mi kot pogodniki ne bomo gospodarsko oškodovani. Da bomo sodelovali ob duhovni svobodi, ki je edino jamstvo, bomo z obrambno organizacijo naših mej aktivno nadaljevali. Oču-vati hočemo skrbno svoje zveze s kolonijalnimi državami. Le močni in v miru živeči narodi utegnejo koristno delati za mir. Udeležili se bomo londonske razorožitvene konference v bodočem letu'. Hočemo prijateljstvo z drugimi državami in potrudili se bomo za konsolidacijo miru.
V nadaljnjem govoru poudarja -Tardieu potrebo povzdige;diomačega •kmetijstva ■ ter predlaga, da se v to svrho. dovoli 1750 milijonov frankov iz proračunskega prebitka, v svrho •»os-Peše-vanja socijalnih in moralnih problemov pa 1460 milijonov, za pospeševanje industrije ter za trgovino 1797 milijonov, za kolonije pa naj se zviša že sklenjeno posojilo (3000 milijonov) na 3600 milijonov.
Tardieujevia vlada pa obljublja K>benem. da bo znižala davke za 2339... milijonov ali morda celo za 3340 milijonov.
V debati je svaril poslanec Fran-klin-Bouillon pred' fašističnim gibanjem v Nemčiji, češ, da se pripravlja v Nemčiji revanžna vojna.
Po štiriurni debati se je razprava prekinila s 310 glasovi (proti 270) in se nadaljevala naslednji dan. ki je potekla razmeroma mirno. Koncem razprave je bil stavljen predlog za zaupnico vladi in ie dobil 327 glasov (proti 256).
Proti vladi je glasovalo 100 so-cijalistov, 11 komunistov. 109 radi kaiov, 12 socijalnih republikancev iti 21 poslancev raznih smeri. Dva ra dikala in poslanec Franklin-Bouillon niso glasovali.
Francosko meščanstvo se veseli zmage, ki jo je žela vlada po Brian'--, dovem govoru, ki je bil eden najboljših političnih in stvarnih njegovih govorov. Vlada je vendar dobila zaupnico bolj z ozirom na aktualne Probleme kakor pa z ozirom na splošno razpoloženje napram novi — stari — vladi.
Kriza v nemški vladi.
Eksodus centrumskih katolikov radi zakonske določbe o ločitvi zakonov.
V pravnem' odseku diržavnega zbora je zastopnik centruma Dr. Bell izjavil, da, če se sprejme zakon o bračnem pravu, ki dovoljuje in olajšuje postopanje pri ločitvah zakonov, bo njegova stranka izstopila iz koalicije. Nato je centrunr zapustil sejo. Tudi bavarska ljudska stranka se je Po prelatu Leichtu izjavila proti načrtu. Zato se pričakuje za ta zakonski predlog hudih bojev.
11. novembra so začele delovati banske uprave. -
mouprav. — Banski sveti.
Konec oblastnih sa-
Dne 7. novembra je bil razglašen zakon o banskih upravah. Ban ie vrhovni voditelj uprave banovine. Pomočnik‘bana je pomožni organ in zakoniti namestnik bana in nadzornik vsega poslovanja. (§§ 1 in 2.)
Banska uprava se deli na oddelke, ki jim načelujejo načelniki. (§§ 3 in 4.)
Banska uprava ima naslednje oddelke: 1. splošni, 2. upravni. 3. poljedelski, 4. prosvetni, 5. tehnični, 6. za socijalno politiko in narodno zdravje, 7. finančni, 8. v posameznih banovinah sme minister za trgovino in obrt osnovati oddelek za trgovino, obrt in industrijo. (§ 7.)
Vsak oddelek se potem deli na odseke in referate.
V vsaki banovini se ustanovi
banski svet
kot posvetovalni organ. Banski svet šteje v savski in dunavski banovini po 30 članov, v vardarski, drinski in moravski po 25 in v ostalih banovinah po 20 članov. (§ 26.) Dravska banovina bo imela torej 20 članov banskega sveta. Te člane imenuje in odstavlja notranji minister. Banski svet bo imel dve do tri seje na leto po par tednov.
Ban ima pravico izdajat} naredbe v mejah zakonov in z odobren jem pristojnega ministra skrbeti v okviru svojega proračuna za gospodarske, socijalne, prometne in kulturne ustanove. To pa le toliko, kolikor nimajo namena ali pomena za vso državo.
Delokrog banov je torej izvrševanje poslov v področju banovin v in-tencijah in z odobrenjem pristojnega ! ministra. Tu sem spadajo v prvi vrsti naloge, ki so jih imele doslej ob-| lasti ter jih imajo srezi in občine v ! zmislu! veljavnih zakonov.
Socijalna zakonodaja ni podrejena i	banom,
ker je ustanova za celo državo. Oddelek za socijalno politiko v banovini ima skrbeti za vojno siročad, be-težnike in siromake. Dalje odločati glede zaposlitve inozemskih delavcev, nadzorstvo nad kopališči in zdravilišči, bolnicami in pospeševanje teh zavodov.
Druge naloge so itak razvidne iz j naslovov oddelkov, od'sekov in referatov.
j Likvidacija oblastnih samouprav.
1 Oblastne samouprave bodlo likvidirale 15. novembra. S tem dnem preneha tudi funkcija komisarjev bivših oblastnih samouprav. V Sloveniji bosta1 razrešena funkcij v ljubljanski oblasti dr. Na-tlačen. v mari-' borski oblasti dr. Leskovar. Zanimi-; vo je, da sta se morala oba pred me-! seci odreči odvetniški praksi in likvidirati svoji pisarni, ker bi sicer ne mogla ostati oblastna komisarja.
Od nastavljenega uradništva bivših Oblastnih1 samouprav bo prevedeno le okoli 60 odstotkov, ki bodo sprejeti v službo pri banskih upravah.
Konstituiranje dravske banovine.
Prevzem poslov in nagovori.
V pondeljek, dne 11. t. m., sta dravski ban Dušan Sernec tej pod- i ban dr. O. Pirkmayer prevzela po- | sle. Točno ob 'A 10. dopoldne se je zbralo uradništvo v bivši oblastni palači v Ljubljani vseh onih uprav, ki : biodo v bodoče podrejene banu. j
Ban D. Seraec ie v daljšem go- ; vom pozdravil uradništvo. Naglašal j je dolžnosti uradništva, zavedajoč se, j da ima pred seboj najboljše uradni- i štvo. Uradništvo naj bo blagohoten ! tolmač zakonov, ne pikolovec znrisla j določb. Strankami naj se ne dela ne- I potrebnih sitnosti in stroškov, ampak
naj se zakoni razlagajo po duhu napredka.
Apeliral je. da nai tudi uradništvo dela za to, da se bivše politične strasti ublaže. čeprav ima človek, ki je iz krvi in mesa, ožje in ljubše prija-
telje tu ali tam. Novi ban bo napram uradništvu strog, a pravičen.
Nato je bana pozdravili zastopnik velikega župana dr. R. Andrejka, ki je izražal' veselje nad imenovanjem barva ter poudaril, da je bilo uradništvo izveni političnih bojev.
Končno je govorilpodban dr.Pirk-mayer, ki se je pridružil banovemu govoru. Označil je sedanjo upravno reformo v kraljevini kot najvažnejšo fazo v razvoju. Nova uprava in nje pot je slična kakor v drugih državah, kjer hočejo imeti enotno upravno organizacijo. Ako je uprava kul-turuo-ek ono inska sila, se mora prilagoditi faktičnim razmeram in prilikam življenja prebivalstva ter uravnavati v pravem pravcu vse komponente v kompliciranem mehanizmu.
Po govorih se ie uradništvo predstavilo banu in podbanu.
Formalni prevzem poslov je bil končan ob 10. uri.
Krščanski socijalci za Habs-burgovce.
Za vrnitev imetja in povrnitev v Avstrijo.
Avstrija je prepovedala bivanje v ne z dvetretjinsko večino kakor dru-Avstriji onim Habsburgovcem, ki se ! ge ustavne določbe. S tem hočejo kle-niso odrekli pravici do avstrijskega 1 rikalci doseči možnost, dla ®e dovoli prestola. Zaplenjeno jim je bilo tudi i Habsburžanom, čeprav se niso od-imetje, ki ni osebna last posamezni- rekli prestolu, povratek v Avstrijo in
kov.
Krščansko socijalna stranka (pri nas je to bivša klerikalna) je sedaj stavila predlog k reformi ustave, da naj bi se v bodoči ustavi določbe glede bivše vladarske rodovine izpre-
povrnitev po državi zaplenjenega imetja ter smatrajo ta vprašanja za častno zadevo republike.
Klerikalizem torej še ni pozabil na Habsburžane. Zlasti so glasni v
minjale lahko z nadpolovično večino, j tem oziru madžarski klerikalci.
Cita in Oto Habsburg povabljena na Madžarsko, Zveza med Heimwehrom, Stahlhelmom ter italijanskimi in madžarskimi fašisti,
Cita in Oto Habsburg se hočeta baje odzvati povabilu madžarskih le-gitimistov, da prideta na obisk na Ogrsko, kjer jima nameravajo pripraviti svečan sprejem. Tudi aktivnost Huggenbergovih nemških nacijonal-cev je v zvezi z naraščajočimi težnjami nemških monarhistov, da uvedejo v državi zopet stari ekspanzivni kaj-zerski sistem, zato je njihova bojna organizacija Stahlhelm« obljubila avstrijskim »Heimvvehrom« vso moralno in materijalno pomoč, ki se zlasti izraža v skrivnem vtihotapljanju orožja v Avstrijo. Srednjeevropski monarhisti stavijo na Heimwehr največje na-de, pričakujoč, da če zmaga enkrat monarhizem v Avstriji, bo v Nemčiji in Ogrski veliko lažje izvršiti politični prevrat. Francija in Anglija pazno sledita tem dogodkom, zavedajoč se, kako velika nevarnost preti s te strani njihovim pridobitvam iz svetovne vojne in zlasti Mali antanti, kot ču-varici nove politične in gospodarske razdelitve Evrope.
Zato taks krik v taboru fašizma radi značilnega Henderaonovega odgovora v angleški zbornici na interpelacijo o razmerah v Avstriji.
Da pa avstrijsko delavstvo ni osamljeno v brambi republike in demokracije, pričajo številne izjave simpatij delavstva in demokratičnih krogov vseh evropskih držav razen Italije. Delavstvo Švice, Nemčije in Čehoslovaške je avstrijskemu delavstvu obljubilo za: slučaj potrebe tudi materijainto pomoč, kar pričajo izjave organizacije švicarskega »Arbeiter-iSchutzenbunda«, nemškega »Reichs-bannerja«, ki šteje pol milijona discipliniranih čet in čehoslovaških Delavskih rediteljev. Kakor vse kaže, bo ustavni spor v Avstriji težko poravnati mirnim potom, ker so se nesoglasja zadnje dni zopet poostrila. Pričakovati je torej pomembnih dogodkov. Jugoslaviji je gotovo ležeče na tem, da ostane današnji demokratični režim v Avstriji še naprej v veljavi, ker bi nas monarhistični puč gotovo zapletel v negotove dogodke in škodoval našemu mirnemu razvoju.
Horthy popušča pred delavsko vlado.
Voditelja madžarskih socijalnih demokratov Garami in Buchinga zopet v Budimpešti,
V pregnanstvu živeča madžarska socijalna demokrata- Ernest Grami in Emanuel Buchinger sta se dne 7. t. m. vrnila v Budimpešto. Oba sta bila okoli deset let v inozemstvu ter sta se v Budimpešti predvsem zglasila v uredništvu socijalnodemokratičnega glasila »Nepsava«. Vrnitev obeh voditeljev še ne pomeni omiljenja političnih razmer na Madžarskem, vsekakor pa je to znak socialističnega vpliva.
Hrvaški omladinci in Schleglovi morilci.
Šoferji, ki so jih najeli hrvaški omla-dinci, da umore Schlegla. — Denar je močnejši kot ljubezen.
V Zagrebu je bil umorjen Toni Schlegel, ki bi bil imel prevzeti vodstvo državnega dopisnega urada. Schlegel je bil ustreljen v hrbet, ko
Čisto nič Vas ne stane
ako si ogledate mojo bogato zalogo vseh vrst blaga za moške in damske obleke in plašče. Letos prav posebno lepa izbira palmerstonov, dublov in velurjev. K vsakemu blagu imam tudi primerno krzno za obšivek
Kljub zmernim cenam tudi na obroke
L. Ornik / Maribor, Koroška c. 9
se je pripravljal dne 22. marca zvečer diomov z avtomobilom. Morilcev niso našli; so pa razpisali nagrado 200.000 Din za izsleditelja atentatorjev. Te nagrade se je polakomnila ljubica šoferja Babiča in ovadila zadevo. Ovadba pravi, da so hrvaški nacijonali-
sti(?) obsodili Schlegla na smrt ter naročili šoferjem Makocu, Hranilovi-ču, Babiču in Soldinu, ki so se sami ponudili, da sodbo izvrše. Vodil je komplot šofer Pospišil. — Pri zasledovanju atentatorjev je Babič ustrelil še dva detektiva in potem ubežal.
ločitvi cen premoga, drugega o nacionalizaciji rudnikov. Prihodnje leto se pa namerava uvesti eksistenčni minimumi za rudarje, poostriti
predpise o življenski varnosti in za-	.	.
varovanju v rudnikih ter razširiti ! bližno 100.000 rudarjev, ki bi se po-odškodninske pravice delavcev v slučaju nezgod. Da bi se znižala brezposelnost med rudarji, bo vlada
znatno zvišala starostne rente rudarjev, da bi se stari rudarji raje pustili upokojiti, česar so se zdaj radi nezadostnih rent branili. Na ta način se skuša doseči upokojitev pri-
tern nadomestili z brezposelnimi mladimi močmi.
Delavska vlada za svobodo kolonij.
Vprašanje Indije pred angleškim parlamentom.
Pomirjenje na Poljskem.
Pilsudski se hvali s svojo prošlostjo.
Poljska obhaja te dni 25 letnico dogodkov, ki so se odigravali na Poljskem ob izbruhu rusko-japonske vojne. Takrat so Poljaki izrabili priliko. da prizadenejo Rusiji kar največ neprilik in preprečijo ali vsaj otežijo mobilizacijo Poljakov za vojsko. Organizirali so po dieželi med kmeti oborožene bande, ki so zavirale mobilizacijo, v mestih pa demonstracije delavstva potom' proglasov. tiskanih v tajryh tiskarnah. Pilsudski je bil tedaj se socijalni demokrat in je kot tak v teh uporih aktivno deloval. Te dni, ob priliki' 25-letnice, je v vladnih listih1 objavil o teh dogodkih zanimiv zgodovinski članek, v katerem zlasti hvali poljske socijaliste in njihovega vodjo Daszynskega, ki so imeli na teh u-porih največ zaslug in so največ doprinesli h končni osvoboditvi izpod ruskega carističnega jarma.
Porast socijalnih demokratov pri občinskih volitvah
na Nižjeavstrijskem. — Socijalni demokrati znatno napredovali, kljub združenemu nastopu meščanskih strank in »Heimwehra«.
Nedeljske občinske volitve na Nižjeavstrijskem1 so se vršile v znamenju boja združenih meščanskih strank in »Heimiwehra« proti socijal-nim demokratom. — Volitve so prinesle znaten porast socijalno-demo-kratičnih glasov; dočim so meščan-ske stranke dobile vsled povečanja mandatov 308, so socijalni demokrati priborili 481 mandatov več. — Meščanski listi sami priznavajo, da je socijalna demokracija prestala težko
V članku poudarja, da je ta zgodovina dokazala, da duh zmaguje nad silo nasilja.
Ali morda peče Pilsudskega vest, da je s tako brutalnostjo nastopal proti avtoriteti parlamenta? Ali se mu zbujajo spomini, da je nekoč bil v socialističnih vrstah in zahteval tudi zase demokracijo, čeprav je hodil pozneje po raznih križkražastih potih1?
Ni povsem jasno, kaj hoče Pilsudski doseči s tem. Domnevajo, da meni popuščati, ker so se v zadnjem času po vsej Poljski vršile burne demonstracije proti njegovi politiki, ter se sporazumeti z večino parlamenta.
Poljska javnost je mnenja, da hoče Pilsudski s tem člankom blažilno vplivati na notranje-politično krizo in se izmiiriti s sejmskim maršalom Daszynskim.
preizkušnjo in da se upi meščanskih strank niso uresničili. Tepeni so bili v volilnem boju krščanski socijalci, ki so šli precej razcepljeni v volitve.
Rudarsko vpraSanje v Angliji.
Uvede se 7urnik in zvišalo pokojnine
Ker pogajanja v sporu med rudarskimi sindikati in rudniškimi magnati dosedaj niso privedla do za-željenega sporazuma, je delavska vlada posegla vmes in sklicala za te dni obe skupini k ločenim1 konferencam. katerim bo prisostvoval sam Macdonald. Vlada bo predložila zbornici dva zakonska načrta: enega za splošno uvedbo 7urnika v rudarski iudlustriji ter o prodaji in db-
Dne 5. t. m. je podal poročilo o svojem potovanju v Ameriko in u-spehu potovanja predsednik vlade Macdonald. Poročilo je napravilo ugoden utis. — Isti dan je bil v parlamentu govor o Indiji. Lord Rea-dingi je dejal, da je indijski podkralj dal proklamacijo, v kateri omenja, da bo Indija dosegla v doglednem času značaj dominijona. Govornik ni proti pravicam in avtonomiji Indije, pač pa je proti temu, da se več
obljubi, kakor sami zahtevajo. Konservativna stranka je proti takim koncesijam, ker ogrožajo interese celotne države. — Politika delavske vlade pa gre za tem, da se da kolonijam čim več svobode. V imenu vlade je govoril lord Parmor, ki je rekel, da je taka jasnost proklama-cije bila potrebna, da se indijski narod čimprej vzgoji v praveu, ki ga čaka.
Doma in po svetu.
Hrvaški seljaki v Belgradu. Okoli 350 hrvaških kmetov iz hrvaškega Zagorja je obiskalo Belgrad z dlve-ma pevskima društvoma. Seljaki torej enako radi obiščejo Belgrad kakor so prej obiskovali Zagreb, kadar jih je kdo povabil. Obiskali so tudi srbske kmetiške organizacije.
Nemški poslanik dr. Koster je odpotoval iz Belgrada v Berlin za daljšo dobo.
Čehoslovaški poslanik v Beigra-du, Šeba, se je vrnil na Čehoslova-ško. ker je bil izvoljen za poslanca. *
Izredni kongres socijalistične stranke v Franciji bo 25. in 26. januarja 1930 v Parizu. Na kongresu se bo razpravljalo o delovanju socijali-stične stranke v zbornici ter zlasti o načelu, kdaj sme ali ne sme vstopiti socialistična stranka v vlado. To razmotrivanie in odločitev je potrebna,, ker sol bila pri zadnji francoski vladni krizi mnenja deljena, ko je Daladier ob sestavljanju vlade povabil tudi socijaliste v vlado.
V Belgiji dobe tudi vladno krizo, in sicer zaradi flamskega vprašanja.
Reparacijska banka bo imela svoj sedež v Bazlu v Švici.
Iz Rige poročajo, da nameravajo poljski častniki vzklicati Pilsudskega za kralja. Vest je neverjetna iu je politično tendtenčna.
Poroka italijanskega prestolonaslednika Umberta bo dne 15. januarja 1930.
Švicarski socijalisti za svoje avstrijske prijatelje. Iz Ziiricha poročajo, da je imel odbor švicarske So-
cijalistične stranke prošlo nedeljo svojo plenarno sejo, kjer so izrazili svoje simpatije avstrijskim socijali-storri v boju proti fašizmu in so jim obljubili vso pomoč. Meščansko časopisje obeh dežel se razburja, češ, da pomeni to vmešavanje v suverenost tuje države. Se menda boje izbornih švicarskih strelcev.
Grčija je uvedla splošno žensko volilno pravico za vse ženske, ki izpolnijo 21. leto, in to za volitve v občinske zastope.
Številni izstopi iz nemške komunistične stranke. Pretekli pondeljek je prijavilo 20 višjih funkcionarjev in poslancev nemške komunistične stranke svoj izstop iz stranke in se za prihodnje dni pričakuje izstop delavskih mas. Delavci utemeljujejo svoje izstope s tem, da ne morejo biti še naprei člani stranke, ki ima za cilj samo razbitje delavskega po-kreta v Nemčiji.
*
Vzorno šolsko poslopje — žal ne
pri nas! Vas Pottendorf na Nižje Avstrijskem, ki šteje okrog 4000 prebivalcev, si je zgradila šolsko poslopje za svojo ljudsko in glavno šolo, ki se ga, po pravici, lahko imenuje najmodernejše v Avstriji in še v marsikateri drugi deželi. Poslopje obisega poleg1 šolskih sob najrazličnejše postranske prostore, s katerimi se naj veže mladino na šolo tudi potem. ko bo odrasla. Posvetovalnica za matere, plavalnica, telovadnica, kadne in pršne kopeli, dvorana za slavnostne prireditve, za predavanja in kino. služijo ravno tako malim kot
Aleksander Neverov:
AlCKsanutr
TnSKent - 0] mesto, kutin nosato.
(Ruska povest iz drti velike lakote. Prevedel I. V.)	1
Štejem si v dolžnost, izraziti pisatelju Aleksandru Fedoroviču Našim oviču .s v o je priznanje. Pogovori z njim o otrocih v sodobni literaturi so m« vzpodbudili, da napišem to povest. — Aleksander Neverov.
1.
DED JE UMRL, babica je umrla, nato še oče. Ostal1 je samo Miška z materjo in dvema bratcema. Mlajši je star štiri leta, srednji osem. Miška sam pa jih šteje dvanajisit. Majhna družinica, za nič godna. Eden prosi za kašo, drugi izrezuje vetrni mlin, Mati vsled' gladu boleha. Ko gre na reko po vodo, se s težavo vrne. Danes joka, jutri bo jokala, a glad nima nobenega usmiljenja. Danes nesejo mužika nai pokopališče, jutri kar dva. Umrl Je ded Mihajlo, umrla teta Marina. V vsaki hiši pripravljajmo za pokojnika. Bili so konji s kravami, ali pojedli so jih; začeli so loviti pse in mačike.
Krepko se je zamislil Miška.
Družina je velika, delavci majhni. On izmed njih največji. Oče je tudi rekel pred smrtjo:
—* Ti, Miška bodi za gospodarja.
Odšel je Miška na ulico. Muziki govore o Taškentu. Kruh je tam zelo po ceni, samo priti tja je težko. Dvatisoč verst je do tja in od tam nazaj dvatisoč verst. Brez denarja ni mogoče: za vozno karto in za potni list treba dati.
Dolgo je Miška poslušal. Nato je vprašal:
  Ali majhni lahko gredo tja?
— Kaj, hočeš iti?
   Kako bo, tako bo! Zlezem pod vagon. Ne
opazijo me.
Muziki se smejejo.
t — Ne, Miška! Doma boš moral sedleti. Takšne * glave se še ne vrte, kakor je potrebno. Rasti še let i pet, tedaj lahko greš.
Ali Miška ne verjame muzikom. Vidli, laškent jie mesto, bogato kruha, — ničesar se ne boji, Ako se ga začne lotevati bojazen, se že pomirja: i —• Poskusi, hm, saj vendar nisi deklič. Celo leto si mesto očeta oral s plugom. Konje zapregati j znaš. Malo let šteješ samo, a pri delu te odrasli ne j dohiteva.
Krepko se je zamislil Miška.
Ne gre mu iz glave Taškent, mesto bogato kruha. Začne računati: dvatisoč verst — ni tako daleč. Greš peš, potem je daleč. Sedeš^ na čugunko ) — v treh dneh priletiš. A potni list ni potreben. Če me vidijo — majhen deček se vozi, poreko:	»Ne
vznemirjajte ga, sodrugi, to je Miška, glad trpeči. Kakšna moč je v njem? Še pol puda poleg drugih potrebščin ne zmore.« Če ga vržejo iz vagona, na strehi se dva d;ni že z)drži. Plezal je že in iskal vranja gnezda, kar je težje, kakor na streho, in niti enkrat ni padel . . .
Zagledal je prijatelja Serjoško Karpuhina, eno leto mlajšega, in se razveselil.
— Pojdiva skupaj!
— Kam?
— Po kruh v Taškent. V dvoje je veselejše, Če se ti kaj zgodi, ti pomagam. Če se z menoj kaj zgodi — ti meni pomagaš. Vseeno, tu se itak ne preživimo.
Serjoška mu ni takoj verjel.
— A če začne deževati?
— Po letu je dež topel.
— A če naju vojaki naženejo?
*) Čugunka = vlak ali bolje lokomotiva. Priprosto rusko ljudstvo navadno govori »čugunka« mesto vlak, lokomotiva. Čugunka prevedeno je: zlitnina, lito železo.
—• Mimo njih bova hodila tiho, na skrivaj.
Serjoška je neodločen. Popraskal se je v nosu dvakrat in rekel:
— Ne, Miška, ne prideva.
Miška se je pokrižal:
— Bog ve, pričeval, samo ne boj se. Sedaj so povsod rdečearmejci, oni naju ne bodo podili. Ko uvidijo, da; sva lakoto trpeča, nama še kruh ponudijo. — Majhna sva, ustrašiva1 se.
Miška je jel dokazovati: prav nič nista majhna. Nič strašnega to, če je Serjoška mlajši. Skrbel bo že za vse Miška: na železnici bo poiskal mesto, spraševal bo ljudi on. Kaj, saj nisva dekliča! Če bo kaj slabega, težavnega — treba potrpeti. Če ju z železnice zapode — nič zato — dvema je lažje prenašati krivico. Prenočita do jutra in gresta nekoliko peš. Potem zopet zlezeta na čuganko, kakor hitro se načelniki kam zagledajo.
— A kedaj se vrneva? -— je vprašal Serjoška.
—• Nazaj se vrneva hitro. Tja potrebujeva največ štiri dni, a odtaim največ štiri dni. Zbereva po dvajset pudov in vse v redu. Samo da bi ne bilo pretežko,
Serjoški so se oči zasvetile od radosti.
— Pud lahiko nesem.
— Ni treba pudla. Vzamejo tistim, ki imajo mnogo. Rajše potem, ko poznava pot, greva še dvakrat.
—• Greva, Miška, ali nikomur ne govori.
— Greva!
— Da veš, jaz in ti in nikdo drugi. Če bi hotela Kojska in Vainjka, kam hočeš z njima? Vsega se bojita.
— A ti se ne bojiš?
— Česa se mi je bati! Grem na mazarko*) o polnoči brez vsakega strahu.
*) Mazarka = pokopališče.
•odraslim Pottendorfčanom, ki bi naj ne izgubili kontakta, po absolviranju šole. s svojim! šolskim poslopjem. — Šola ima 5000 m2 prostora za vrt in igrišče, čitalnico za otroke, knjižnico, šolsko kuhinjo, jedilnico, zdravniško sobo. dvorano za fiziko in kemijo, ri-salnico in dvorano za ročna dela. Šolsko poslopje, ki je pokrito z ravno streho, ima terase za solnčenje, oziroma za pouk na prostem, kar ima zlasti za geografijo velik pomen. Če bi si naša mesta vzela vzgled od te vasi. ne bi škodovalo!
Bela moka za največji praznik.
Te dni praznujejo na Ruskem 12 letnico boljševiške revolucije z velikimi svečanostmi. V povišanje slavnostnega razpoloženja je sovjetska vlada odredila, da prejmejo vsi delavci izreden živilski delež, in sicer po poldrugi funt pšenične moke na osebo. Zadnjikrat so delavci prejeli pšenično moko za praznik 1. maja.
Železniška nesreča, slična oni v Rajhenburgu, se je pripetila te dni v Nemčiji. Osebni vlak je zavozil na odmikajoči se tovorni vlak. Bilo je pet mrtvih in več ranjenih. Strojnik, ki je prehitro vozil, se je iz strahu pred kaznijo obesil.
Bivši zadnji Viljemov kancler, princ Maks Badenski, je umrl. Na njegov poziv je nemški cesar Viljem II. pod pritiskom: razmer podpisal listino, da se odpoveduje nemškemu prestolu.
Ljudje, ki jih je življenje pritisnilo ob zid
Lizol kot sredstvo za beg iz življenja.
Na potu v Novo mesto na Dolenjskem je te dni neki avtomobilist na samoti ob cesti zagledal ležati nekega moškega. Ko je avtomobilist ustavil avto in pristopil bližje, je opazil, da leži poleg moškega steklenica z lizolom. Nesrečnež je bil še pri življenju. Na vprašanje, kaj je, je odgovoril, da se je naveličal življenja, ker ne more dobiti ne dela ne jela! Avtomobilist je siromaka odpeljal v kan-dijsko bolnico pri Novem mestu. Ugotovilo se je, da je to bil neki šele 22 let stari krojaški pomočnik.
Če že tako mladi krojaški pomočniki nimajo dela, kaj je potem išele s starimi?	■
Po kolenih okoli po svetu.
Nedavno tega sem imel opravka v Kranju na Gorenjskem. Ko sem se vračal v Ljubljano, sem videl, kako se je neki nesrečnež kakor žival priplazil na kolodvor po vseh štirih. Ubogi človek, ki se plazi po prahu, blatu, dežju, brozgi in snegu po vseh štirih in očividno nima nobenega doma, je vzbujal splošno usmiljenje.
Mnogo truda se porablja za po-vzdigo Gorenjske kot letoviščarske-ga kraja, kar je popolnoma v redu, ampak, da kažemo tujcem našo toli hvalisano srčno kulturo v tej obliki, da puščamo naše kretene plaziti po tleh kakor žival, pa ni v redu. Čut človeškega dostojanstva narekuje, da se takega nesrečnika spravi v kak zavod, kajti če se mora tak človek plaziti okrog zaradi kruha, ni to njegova, marveč naša sramota.
Sestradana mati, jokajoči otrok in mrtve duše.
Dne 1. novembra t. 1., torej na praznik vseh svetnikov, ko se vsakdo spominja svojih ranjkih, se je v opoldanskih urah na Miklošičevi cesti nudil pasantom naravnost pretresljiv prizor. Na trotoarju ob zidu neke hiše je na dežju in hladu ždela na mrzlem tlaku neka siromašna žena z otročičkom, ki je bil star kako poldrugo leto. Mati in otrok sta bila oblečena tako borno, da bolj borno že nista mogla biti. Nedolžni otročiček se je hulil poleg matere v cunje in je bil v obrazu ves siv in moder. Mati je seveda prosila mimoidoče za milodare.
Čuden krščanski svet; v času, ko vse tone v solzah, ima še vedno dovolj cinizma, da mirne duše gleda, kako siromašne matere z nedolžnimi otročiči od lakote v dežju in mrazu na cesti propadajo.
In še sc najdejo ljudje, ki pravijo, da socialnopolitičnih zakonov ni treba! — Luk.
Z davki nad Mariborčane.
Najemniki naj plačajo. — Novi davčni
Kakor izvemo iz »Slovenca«, ki je vsekakor dobro informiran o tekoči politiki na našem magistratu, so se pojavili zopet novi davčni načrti v svrho uravnoteženja mariborskega občinskega proračuna.
Uvoznino, ki ni danes več primerna, se je pustilo pasti, ker proti njej ni bila samo celokupna mariborska javnost, ampak tudi iz dežele je kar deževalo protestov. Ker pa je za našo mestno upravo dežela zelo merodajna, zato je bil uspeh tem večji. Kombinacija novih občinskih davščin, ki bi naj vrgla okrog 3,500.000 Din novih dohodkov, je prav pestra, V kombinacijo so vendarle prišle nezazidane parcele, ki bi naj vrgle 1,200.000 Din. Toda »Slovenec« že pretaka krokodilove solze ter pripominja: »Kakor zvemo, bo v odseku prav živahna raz>-prava radi davka na nezazidane parcele, češ, da pravijo posestniki teh parcel, da jih raje opuste, kot da bi morali visok davek plačevati.« Svoje-časno, ko se je že enkrat nameraval ta davek uvesti, so ga ravno »Slovenčevi« gospodje ugonobili, sklicujoč se na »reveže«, ki imajo majhne vrtičke,
načrti mariborske mestne občine.
med tem pa so mislili na zaščito velikih špekulantov. Nadalje se je pojavila nekaka »avtomobilščina«, torej davek na avtomobile; v kaki obliki, se še ne ve.
Potem se namerava zvišati najemninska naklada, ki jo morajo plačevati najemniki, od 10 na 20 odstotkov čiste najemnine. Davek na reklamo bi naj vrgel pol milijona dinarjev. Končno so se gospodje zopet spomnili »Bahunovca«, ali kakor so ga mariborski demokrati pri »Marburgerci« krstili »Kopfsteuer«, to je tisto kukavičje jajce, ki so ga črni možje katoliške akcije delavskemu obč. klubu podtaknili, Ta davščina bi naj nesla 200 do 300 tisoč dinarjev. Pisec je mnenja, da nikakor ne kaže, da bi se ta davek zopet začel potom ekse-kutorjev po lokalih inkasiraiti. Ne le zaradi nadlegovanja obiskovalcev javnih lokalov, ampak tudi radi režije ne kaže davščine po lastnih organih pobirati. Več o tem pozneje, ko bomo natančneje vedeli, kakšna »rih-ta« se na magistratu pripravlja in ki se bo Mariborčanom servirala.
Za enotnost delavskega kulturnega gibanja
žave osvojili. Organizirano delavsko kulturno gibanje predstavlja v Sloveniji »Svoboda«, v Bosni in Hercegovini društva, ki se zbirajo okoli
»Radničke Novine« z dne 1, novembra prinašajo zanimiv članek Milorada Beliča, tajnika beograjske Delavske zbornice, glede enotnosti delavskega kulturnega po-kreta v naši državi. Pred par meseci se je vršil v Mariboru občni zbor »Saveza radničkih pevačkih društava Jugoslavije«, katerega se je udeležil tudi tovariš Belič. Tu se je moral prepričati, da se »Savez«, ki se je ustanovil v hipni navdušenosti na neki pevski proslavi v Zagrebu, ne da bi se poprej razmišljalo o praktičnih pogojih za obstoj,- ne razvija tako, kakor se je pričakovalo, ker nima sodelovanja onih čmiteljev, ki bi v prvi vrsti prihajali v poštev. Resolucija, sprejeta na zadnjem občnem zboru Saveza v Mariboru, ,da naj se najprej organizirajo čvrste kulturne edinice, ki gravitirajo k posameznim kulturnim' centrom v državi, in da naj se šele preko teh gre na ustvaritev splošne državne zveze, se nam zdi čisto pravilna in nas veseli, če so jo tudi naši tovariši na jugu dr-
»Naše snage«, v Srbiji »Abraševič«. (V Hrvatski še žal ni enotnega kulturnega pokreta). Le sporazumno s temi organizacijami bo mogoče ustvariti delavsko kulturno zvezo za celo Jugoslavijo. Kar bi pa bilo že takoj mogoče, to je, da se vsa športna, zlasti nogometna delavska društva organizirajo v »Savez radničkih nogometaša Jugoslavije«, da jih enkrat izločimo iz vpliva in izpod kura-tele meščanskih nogometaških zvez. Tu bi ne bilo nobenih posebnih zaprek, ker se igra nogomet na isti način v Sloveniji kakor v Srbiji, medtem ko je pri pevcih radi jezikovnih razlik to precej težje. Lep vzgled so nam dali v tem pogledu »'Prijatelji prirode«, ki imajo v Bosni, Hrvatski' in v Sloveniji isto centralo. Vse osta1-lo pride s časom1, ker mora priti.
A. T.
Kulturni pregled.
»Socialna misao«. Noveoiberska številka prinaša nekaj prav dobrih člankov o socialnih in političnih problemih naše in okoliških držav. Dr. Božidar Adžija1 nam podaja v uvodniku nekaj misli o socialnih nalogah države; najprej nam pokaže bistvo policijske, nato pravno liberalne) države, ki obedve ne odgovarjata več modernim zahtevam; namesto teh dveh držav mora vzrasti modema kulturna In socialna država, ki bo skrbela za kulturni dvig ljudstva in ki bo vsepovsod ščitila' socialno slabejšega. Končno se izreka pisec odločno za to. da se socialna zakonodaja pri nas izboljša, ne pa — poslabša. — O položaju v Avstriji piše glavni tajnik avstrijskega Schutzbunda Karlo Heinz ter razkriva vzroke, kako je prišlo do današnjega stanja. — O razmerah v fevdalistični Madžarski, kjer duši veleposestniški stalež vsak napredek, nam piše dr. O. Hoffmann. — Karl Kautsky nam pokaže v temeljito pisanem članku »Budučnost cionizma« veliko zablodo cioni-stov, ki so menili, da bodo lahko sredi ori-jlentalskega islamskega sveta ustvarili moderno židovsko državo. — Mirko Kus Nikolajev je napisal temperamentno razpravo o proletarskem pisatelju Jacku Londonu in njegovem socializmu. — Kratek članek je posvečen spominu znamenitega znanstvenika Ernsta Haeckla.
»Socialna misao« je prav dobro urejevan mesečnik, ki obravnava najčešče aktualna vprašanja. Naroča se v Zagrebu, Pre-radovičeva ul. 42. II. Stane letno 40 Din.
Tal pa.
Bratko Kreft ie bil sprejet v redakcijski odbor znane beograjske moderne literarne revije »Nova literatura«, o kateri je naš list že večkrat poročal. Eventuelni prispevki iz Slovenije nai se pošiljajo nanj (naslov: Kino »Ljubljanski dvor«).
Za smeh.
Otroška. Učitelj bi raj otrokom pojasnil ,pojem starosti, zato vpraša Jožeka: »No, Jožek, prt vas doma imate babico; ali veš kako stara je?« »Ne, tega pa ne vem, gospod učitelj, ker so jo naši še veliko prej
dobili, kakor mene.«
Ljubljana.
Koncert glasbenega društva »Zarja« v Ljubljani se je vršil v pondeljek zvečer v dvorani Delavske zbornice pod vodstvom Danila Bučarja. Prireditev je bila posrečena in je dobro uspela. S to prireditvijo je delavski orkester lepo proslavil svoj krstni nastop. Kapelniku je bil poklonjen ob tej priliki lep lovorjev venec. Ljubljansko delavstvo mora tudi poskrbeti, da to sVojo novo institucijo krepko podpre, zakaj nje prvi nastop je dokazal, da je sposobna za najpopolnejši razvitek. Posebej pohvaliti moramo še, da je bil obisk dober in da so udeleženci z mirno in dostojno pazljivostjo sledili sporedu do konca.
Maribor.
Konec velike županije v Mariboru. V soboto, dne 9. nov., je končal za vedno s svojim uradovanjem veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubach, ki je postal s ipm dnem okrožni inšpektor Dravske banovine v Mariboru. Izšla je že tudi naredba, ki določa delokrog: okrožnega inšpektorja. Njegov delokrog obstoji predvsem v nadzorovanju srezov in bo dobival za to mesečno poleg svoje plače Din 1800.— doklade. Okrožni inšpektor bo torej imel le malo uradništva. morda kaka dVa konceptna uradnika. Od ostalega aparata velikega županstva ne bo nič ostalo v Mariboru, ampak bosta poslovala v bivši županijski palači zopet le sreska poglavarja za levi in desni breg. Uradiiištvo, ki je še tukaj, že rešuje akte le imenom bana in jih pošilja nato v odločitev banu v Ljubljano.
Velika je razlika med
čevlji in čevlji
priporočamo Vam najboljše
3(aro čevlje
jVtaribor, koroška cesta št. 19
Oblastni komisar zopet odvetnik.
Na zahtevo vlade je še pred dvema mesecema oblastni komisar dr. Leskovar odložil advokaturo, da se posveti samo službi oblastnega komisarja. Ker pa so bile sedaj tudi oblastne samouprave ukinjene in s tem oblastni komisarji, je bivši komisar dr. Leskovar te dni zopet prijavil Odvetniški zbornici, da se vrača v advokaturo in bo otvoril vnovič svojo odvetniško pisarno.
Sprememba v vodstvu železniške delavnice. Sedanji vodja delavnice drž. žel. v Mariboru, g. Stefanovič, je odpoklican v ministrstvo prometa, kjer bo zavzel višje mesto. Njegov naslednik za vodstvo delavnice v Mariboru še ni znan.
Kaj je z napravo javnega stranišča na glavnem kolodvoru? Ta zadeva se rešuje na prav originalno biro-kratičen način. Znano je samo toliko, da je pred kakim pol letom uprava državnih železnic naznanila mestni občini mariborski svoje pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena privoliti v zgradbo javnega stranišča na svojem terenu. Vseh tistih pogojev mariborski občinski svet ni mogel sprejeti. Od tedaj pa se nič več ne sliši, kako stoji zadeva, ali se jo misli ugodno rešiti ali ne. Sveti Birokracij baje ni prav nič na zgradbi projektiranega stranišča interesiran, češ, da ima železnica svoje stranišče na peronu. To je sicer res, samo vprašanje je, kakšni sta oni dve pe-ronski stranišči. Ako bi isti res odgovarjali napravam dvajsetega stoletja, tedaj bi naj .bilo, toda to ni slučaj, kajti človeka, ki je že bil okoli po svetu, mora biti sram pred tujcem, ki vidi pri nais takšno zaostalost. Ni dovolj, ako je vse drugo več ali manj čedno, tudi stranišča bi mogla biti tako urejena, kot bi odgo-varjalo velikemu obmejnemu kolodvoru, ki pomeni prag, katerega, tujec prestopi, ko pride k nam. Utis, ki ga on dobi na prvi postaji, mu ostane v spominu. In če se že ne da v notranjosti kolodvora vse tako narediti kot bi bilo potrebno, tedaj bi se naj-ne oviralo naprave izven kolodvora, ki bi bila v okras ne le mestu, ampak tudi železnici sami, to tem manj, ako je mestna občina pripravljena sama nositi gradbene stroške. Železnica pa bi edino žrtvovala gradbeno parcelo, na kateri je itak že dosedaj stalo stranišče, ki pa se je moralo iz neestetičnih ozirov odstraniti. Zatorej bi bilo treba rešitev urgirati.
Kie hodi mestni cestni mojster?
Ceste najbolj trpe v deževnem, času in jim! je treba tedaj posvečati še posebno pažnjo. Dvojno skrb pa miora imeti s cestami v mestih, kjer je uveden avtobusni promet, kakor v Mariboru. Z uvedbo avtobusov je morala mestna občina računati tudi s tem', da bo treba ceste, kjer vozijo avtobusi dan na dan, oskrbovati in zlasti sproti zadelavati luknje, ki se pojavljajo. Če pa pogledamo mariborske ceste, vidimo, da so kar posejane z luknjami, kjer vozijo avtobusi, kakor kje na deželi in se je le čuditi, da ni radi tega več nesreč. Iz majhnih jam pa nastajajo večje in s tem tudi vedno večja škoda. Prava sramota pa so za mestno občino velikanske mlake, ki stoje že cele tedne na Aleksandrovi cesti. Pri postajališču v Sodno ulico je nastal že celi ribnik, nad katerim se ljudje dan na dan zgražajo, samo cestni mojster ga menda ne vidi. In tako avtobusi veseli drvijo preko luž, škropijo po oblekah občinstva in trgajo cesto naprej.
Proslava desetletnice obstoja podružnice »Svobode«. Dne 7. decembra t. 1. priredi mariborska podružnica »Svobode« povodom desetletnice svojega obstoja v veliki Kazinski dvorani delavski kulturni večer s so-delovanjeml vseh svojih odsekov. Delavstvo že sedaj opozarjamo na to veliko kulturno prireditev, ki bo nudila pester in izbran spored.
Studenci pri Mariboru
Ljubavna tragedija in njen konec predi sodiščem. Dne 15. septembra je v Studencih pri Mariboru razburila’ javnost nenadna smrt delavke Alojzije Trofenikove, ki je dalj časa živela s ključavničarjem Friderikom Škofom. Ta se je malo prej odselil od Trofenikove in navezal stike z drugo
frijateljico. Dne 15. sept. pa je prišel kof s to svojo novo prijateljico in materjo k Trofenikovi, da bi si odnesel svoje stvari. Bivša intimna prijatelja sta se spoprijela, pri čemur je Trofenikova tako nesrečno padla na rob stola, da si je pri tem zlomila 4 rebra, raztrgala jetra in kmalu nato umrla v bolnici. Škof je bil radi tega obsojen pri okrožnem sodišču na 5 mesecev strogega zapora.
Smrtna kosa. V soboto, dne 9. t. m., ob 15. uri je preminul po petmesečni težki bolezni Ignac Kolarič, strojevodja drž. železnice v Mariboru. Preminuli je bil dober tovariš. Njegova smrt je vzbudila med strojevodji splošno obžalovanje, to pa temi bolj, ker je moral na posledicah bolezni, katero si navadno strojevodje nakopljejo, v cvetu svoje mladosti pod grudo. Njegovi znanci so ga ob veliki udeležbi spremili na zadnji poti.
Ce je.
Pretepi. Demon alkohol je poskrbel zato, da’se je 1. novembra povečalo število bolnikov v bolnici. Od gostilne L. v Gaberju so jih kar z avtom odpre mili v bolnico, same vinske bratce. Isto tako se je vriil pretep tudi v gostilni G, -na Novi cesti. Da je razgrajanje in pretepanje doseglo že skoro vrhunec v nažem okolišu, menda ni treba poeebej povdar-
jati. Apeliramo na merodajne činite-lje, da po možnosti to zlo odpravljajo ob pravem času. Vse kulturonosce pa prosimo, da se temeljito zavzamejo za omejitev groznega pijančevanja, kajti za razbijanjem in bliskanjem nožev zna priti streljanje na vrsto. Ali bi ne bilo umestno omejiti točenje alkohola ob plačilnih dnevih? In ustavitev izdajanja nadaljnih gostilniških koncesij? Prepove se naj dajati pijačo vsaj navadnim, dobroznanim razgrajačem. Da bomo imeli trezno misleči in izmučeni delavci malo več počitka vsaj po noči. Brigajmo se pravočasno, da bo zrastla treznejša generacija!
Jesenice.
Imenitnega kužka mora imeti tehnični ravnatelj KID g. K. H. V današnjih neugodnih stanovanjskih prilikah mu je poklonil prelepo hišico, ki se je napravila v tovarni. Je jako lično izdelana, lepo belo barvana, da se kar lesketa. To kužku gotovo ni mnogo mar; lahko se zgodi, da bo kljub temu opravil kako svojo potrebo in svoj dom' zamazal. Brez-dvomno se pa veseli prijetne notranjosti. Zanjo ga vsi kužki lahko zavidajo. Vse stene so prijetno tapecirane, za ležišče mu pa služi udobna žimnica. Kužek je neumen, če le enkrat zalaja. Delavcem priporočamo, da si najnovejšo »racionalizacijo« ogledajo, vsem društvom za varstvo živali pa, da poklonijo g. ravnatelju častno diplomo.
V črnožoltem znamenju se je znašla te dni jeseniška tovarna. Na vogalih tvorniških objektov so se pojavile rumeno barvane okrogle table s črnim robom in puščico. Menda kot svarilna znamenja za prekoračenje . prog. A zakaj baš v tef barvi? Kaj meni k temu glavni tajnik KID g. dr. Obrsnel. starosta jeseniškega »Sokola«? Kaj menijo »narodno zavedni« nameščenci? Morda se pripravlja najmodernejša uprizoritev igTe »Dobri,vojak Švgjk« in se v. to svrho .nabavlja znamenja v avstro-ogrskih barvah. Sicer bi morala oblast take reči preprečiti. Ako .pa »§vejk«.:nastopi, potemučaka Jeseničane.•umetniški užitek.
---------i
u
c
ttoceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Etcarbif
urar, Martbor,komikov trg S
ION A Z
mehanična delavnica za šivalne stro-}e in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
HAR1B0R. KOKOŠKA CESTA 90.
Vulkaniziranj e
Gumiji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TERBUC, Maribor, Koroška t. 3,
(poprej tiskarna Ažbe).
ČITAJTE!
novo izišlo, socialno dramo Rndolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
llaktrotahRilna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg It. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preiZkUSevajnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in *dynamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od l. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnpvl naročnino za Radiovvelt, dobi po svoji volji eno. izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans GUnther u. Dr. P. Stuker in sicer: !Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnniscnes Lexixon, Mk'3.60; Wo steckt dcr Fehler? .Mk 4,— zastonj. Naročite se Se danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in i S (šiling) za pošto in zavojnino.
Tvornica Štampiljk
In prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43-
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA H. Z Z O. Z.
n______________________________________________________________
Ustan. I898	MARIBOR,	TRIaBKA	CISTA	ŠTBV. 38-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. IS
I M***™0, *■ uS*|8»*k® nj*«l«na pakira«.— Priporočamo vsem organiziranim delav-■ ccm In delavkam nase okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva Iz Delavske pr.karne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
i
Dev. Mar. v Polju.
Če gospod župan zahtevajo, je pa že treba prikimati. Nekaj imovitih naših občanov se je zamislilo, da bi bilo potrebno zgraditi poleg postajališča Dev. Mar. v Polju še tovorno skladišče. Na razpolago je bila parcela cbč. odbornika in organista. Nekateri z g. županom so na obe. seji predlagali, da kupi parcelo in zgradi skladišče občina, kar bi stalo okoli 150.000 Din. Lahko razumljiva, da je ta predlog večina občinskih odbornikov odklonila z motivacijo, ker za enkrat še ni prav nikake potrebe Je drugih bolj nujnih stvari, ki bi jih občina morala rešiti. Soglašali smio, ko je potem kupil parcelo g. župan sam, rekoč, da bo zgradil skladišče na svoje stroške. Ali glejte, dne 3. nov. .se je vršila obč. seja in zopet je bil predlog na dnevnem redu. Tokrat pa je župan ponudil parcelo občini na prodaj, češ da naj občina gradi. In glejte čuda: vsi občinski odborniki, razen dveh, so bili za nakup parcele in za zgradbo. Kaj je naš obč. odbor privedlo do tega nepotrebnega sklepa? To izvedeti bi nas vsekakor zanimalo. Kot občani naše delavske občine, ki smo tudi zainteresirani kot delavci na občinskem gospodarstvu, bi radi vedeli, zakaj je večina občinskega odbora postala čez noč drugega mnenja. Zakaj se ni kupilo parcele prej, kar od obč. odbornika organista, ozir. zakaj se je to sedaj od g. župana? Od višjih oblasti je bilo že ukazano, da se mora zidati nova šola. Zakaj se to vedno odlaša? Kajti že vsak otrok ve, da sedanja stara podrtija ne zadošča’
več za našo predmestno občino, Kaf nič ne pomislite, če bi se zgodil slučaj, da nam šolo zaprejo? (Kot n. pr. v Mirni peči). Večkrat se je že tudi reklo, da pokopališče ne odgovarja več potrebam zlasti, ker ovira razmah naselbin okoli postajališča. Občinske hiše ni! Ubožnice tudi ne itd. Ali niso to bolj pereče zadeve za našo občino kot skladišče? Saj imamo le 1.7 km na postajo Zalog.
Delavci..
Zabukovca.
Izredni občni zbor podružnice »Svobode« se bo vršil v nedeljo, dne 17. novembra, ob 4. uri popoldne v gostilni Zupanc. Dnevni red: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Dopolnilne volitve: tajnika, knjižničarja in gospodarja. 3. Razprava glede nadaljnjega delovanja odsekov. 4. Razno. Vsi člani-ce se pozivajo, da se občnega zbora sigurno udeleže, ker le od skupnosti in vztrajnosti sta odvisna naše nadaljnje delovanje in uspeh.
Solncu nasproti.
Bratje glejte, na stežaj odipira črna ječa dolge se noči, že mladi dan v njo vriskajoč prodirar v življenje novo nas budil
Pustimo za seboj dušečo temo, zavriskajmo v solnčno pomlad!
S koraki lahkimi v bodočnost gremo, če bratu vsak ostal bo brati
T.
Nabirajte
v -• < -
t !■
naročnike
Kontoristinja,
popolnoma samostojna moč, z večletno pisarniško prakso, ki zna pravilno slovensko in nemško govoriti, pisati in stenografirati, se sprejme v službo-Plača po dogovoru. Prednost imajo organizirane-Samo pismene ponudbe na
ljudsko tiskarno, Maribor, Sodna ul. 90
Preden si nabavite pisalni stroj, si oglejte stroj
Glavno zastopstvo L. Žitnik Ljubljana, Kolodvorska ul. 26
Ali ste 2e kriti T
svoje potrebe v tiskovinah ■
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
ciginnncinciCTCTrannciraCTCTranncinnnnnnnn
—	“	3
3
3
3
9 3
3 3
3
3 3 3 3 3
3
a
r«
3
f-i
.a
at
a
r*
i3
3
T*
La
Ca
r«
3
»a
a
m
a
m
at
G
3
G
G
Ali ste že preizkusili
„PR0JA“ ječmenovo liauo?
P
st
I 6
I
«
itsait
3 3 3 3
aaaaaaaaiaiaiiitatatfliiiiflaifliaiaaMigtOTM^r, S
Dobiva se jo povsod. Dobiva se Jo povsod.
Tiska: Ljudska tiskat la d. «L v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlalt v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Marilmru.