Posamezna številka 5 vinarjev.
Slev. HO.	Ljubljane 8 vin.	v Ljubljani, v pelek, 16. maja 1913.
Leio XLL
~ Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en rnese«. „ • ■ » 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1'70
= Sobotni izdaja: =
za celo let' ....... T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo „ 12'—
■ ■ Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 ma): za enkrat .... po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popaat.
Poročna oznanili, zrinit, itihlei IU.:
enostolpaa petitvrsta po 18 vin.
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Toni rad.
par Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne es sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nllol št. 8. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Parlament pod kuraielo,
Dunaj, 15. maja.
Mnogi so že pozabili, da imamo v Avstriji tudi parlament. Lansko leto je bila avstrijska zbornica jako glasna, ko je proti rusinski in češki obstrukciji v odsekih dovolila državi nove vojaške zakone. To jc storila z ozirom na vna-nje razmere. Mej tem je nastopila nevarna balkanska kriza, ki je posredno v prvi vrsti zadcla'našo državo. Finančni odsek je sicer že pred veliko nočjo rešil finančni načrt, toda parlament jc počival od 8. sušca do danes. Upanje je že splavalo po vodi, da bi pred jesenjo bila rešena nujna vprašanja, kot so državni proračun, finančni načrt, reforma poslovnika. Poleg vnanje krize pa ovira delo v parlamentu tudi kriza v Galiciji in na Češkem. Nastale so razmere, ko je parlament pod kuratelo. V vseh parlamentih je reden običaj, da vlada širši javnosti pojasni vtnanje razmere. Celo v ogrskem parlamentu jc navada, tla vlada odgovarja na doti-čne interpelacije. Pri nas v Avstriji je to drugače. Vlada se vedno boji, da nastanejo burni prizori, ki osvetljujejo pred javnostjo žalostno podobo avstrijskega parlamentarizma. Ker pa avstrijski narodi gotovo niso slabši, nego mažarski, moremo sklepati, da se vendar v.gotovih krogih oglaša slaba vtfŠT," ki odklanja izpraševanje.
Danes so razne stranke v interpelacijah'vprašale vlado: 1. Kedaj bodo odpuščeni rezervisti? 2. Ali jc življenj-, ska. korist in zahteva monarhije, da Albamija dobi Skader? & Katere so še druge življenjske koristi, ki jih mora monarhija varovati na Balkanu? 4. Ali so vse te koristi vredne ogromnih žrtev? Vsa ta vprašanja so tolike važnosti za prebivalstvo, cla sme zahtevati potrebna pojasnila. Tocla ministrski predsednik grof Sturgkh jc v današnji konferenci načelnikov, torej med štirimi stenami odgovoril na stavljena razna vprašanja, da balkanska kriza m še končit.ia in bila razprava v zbornici neumestna. Ker pa vsa javnost pričakuje, da parlament označi svoje stališče, se tudi vlada nc more upirati s skrajnimi sredstvi, s katerimi so že pretili razni kuratorji. V torek vlada predloži začasni proračun in v politični razpravi dobe stranke priliko, da se iz-kašljajo. Sicer jc pa tudi res, da bode
razprava zvonenje po toči. Krava jc že iz hleva, samo to šc ni gotovo, kdo jo ujame.
Poleg balkanske krize pa motijo parlamentarno delo tudi žalostne razmere doma. V raznih kronovinah so deželni zbori ustavili vsako delo. Na parlament. pa vplivata največ krizi na Češkem in v Galiciji. Sprava na Češkem sc jc zopet izjalovila in v Galiciji so se razbila spravna pogajanja med Poljaki in Rusini. S tem jc vsaj jeseni pokopan tudi finančni načrt v parlamentu. Rusini .nc dovolijo Poljakom in Nemci ne Čehom, da bi z večjimi državnimi prispevki gospodarili v deželi. In vsled tega morajo trpeti vso ostale kronovine. Parlament jc pod kuratelo v tem zgodovinskem trenotku, ko bi moral v interesu prebivalstva in državQ govoriti resno besedo. Ali pa je tudi mogoča resna beseda v tem kaosu? In čc je mogoča, ali najde primeren odmev? Parlament je brez večine, brez enotnega in smotrenega vodstva, ladija brez krmila in krmarja. Ali ni smešno in tudi žalostno, ako zborrica pusti na strani ležali državni proračun in trati čas z nujnimi predlogi, ki so bili vloženi že ieta 1911? Tak parlament ni vreden svojega imena.
Delali pa>t>i krivico posameznim po. slancem in strankam, ko bi jim očitali, (la nočejo delati. Ako je žc v zasebnem gospodarstvu potreben gospodar, ki ureja delo, tembolj je potreben v državnem zboru, ki bi moral nadzorovati in urejati državno upravo. In tako pridemo zopet do zaključka, da jc glavna ovira jiarlamentarnega dela in trajen vir parlamentarnih kriz sedanja ustava, ki ne odgovarja upravičenim zahtevam raznih narodov in zato tucli nc ustreza potrebam in življenjskim koristim monarhije. In vse kaže, da mnogih šc niso izmodrile izkušnje.
Današnja seja je bila jako kratka. Zbornica je dovršila razpravo o predlogih glede na delovno clobo in zapiranje trgovin. Vsi predlogi so bili odka-zani obrtnemu odseku. Nato je zbornica pričela razpravo o nujnem predlogu glede uradniških stanarin. Ta predlog jc bil vložen v oktobru 1911. Jutri se zopet snidejo načelniki, da določijo na-daljni dnevni red.
Koncem seje je don Biankini po svoji navadi v obliki vprašanja na predsednika prečital svoj govor o dalmatinskih razmerah, ki so nastale vsleri balkanske krize. Ker Biankini najrajši govori v superlativih, napravi vedno
mnogo odmeva in ropota v zbornici. Eni mu pritrjujejo, drugi ugovarjajo, tretji se zabavajo. Danes zopet znani krščanski socialec dr. Jerzabek ni bil zadovoljen z Biankinijem in mu odrekal patriotizem, Dalmaciji pa privoščil izjemno stanje in preki sod.
Hrvaško-slovenski klub.
V današnji seji hrvaško-slovcnske-ga kluba je poročal dr. Korošec, o konferenci načelnikov. Pri tej konferenci je dr. Korošec odločno zahteval, naj vlada čimpreje vse potrebno ukrene, da bodo odpuščeni rezervisti iz aktivne službe. Glede finančnega načrta je zastopal stališče, da naj zbornica reši finančni načrt v celoti, nc pa samo posamezne dele, kateri so morda všeč tej ali oni stranki. Lc če je rešen ves finančni načrt, more stopiti v veljavo službena pragmatika. To pa je mogoče še v tem zasedanju, ako imajo stranke dobro voljo.
, Klub je podpisal interpelacijo na vlado zaradi dvobojev v armadi. V prihodnji seji v torek bode klub zopet izvolil načelstvo, ker jc sedanjemu pote-: kla začasna poslovna doba.
XXX
Za vinogradnike.
Danes so vložili kranjski poslanci nujni predlog, naj bi država pomagala vinogradnikom, katerim je pomladna pozeba vinograde poškodovala. V predlogu sc poudarja, da je letošnja pozeba tem občutljivejše zadela vinogradnike, ker so imeli že leta 1910. in 1912. prav slabo letino in leta 1911. komaj srednje pičlo letino. Letos so vinogradniki kar obupali in se trumoma selijo v Ameriko. Iz novomeškega okraja se jih je dosedaj oglasilo že 400 za potne liste. Še več sc jih je pa odpravilo v Ameriko brez potnih listov. Tudi iz krškega in črnomcljskega okraja jih jc veliko odpotovalo. Vsled odhoda najbolj čvrstih ljudi bode veliko pomanjkanje delavnih moči in poljska dela ne bodo mogla biti o pravem času izvršena. Pa tudi pomanjkanje denarja bede tem občutljivejše, kajti ti izseljenci so samo letos vsaj milijon kron morali dobiti za svojo potnino, kar se bode povsod jako občutilo. Da bi se denar kmalu vrnil in prišel gospodarstvu v pomoč, ni pričakovati. Ker je bila lani tudi glede koruze in ajde jako slaba letina, pri mnogih rodbinah pomanjkuje živil in utegne, preden pride žetev, nastati beda. V takih razmerah je država dolžna pomagati. Zato so poslanci predlagali: C. kr. vlada sc poživlja, da vinogradnikom na Kranjskem, katerim je letošnja pozeba povzročila mno-
go škode, priskoči na pomoč z odpisom davka, z brezplačno podelitvijo galice in žvepla ter z razdelitvijo koruze za živež,
Gosp. svetnik P o v š e je danes govoril s poljedelskim ministrom v tej zadevi. Minister mu je obljubil, da bode zadevo proučil in po možnosti pomagal.
Za pogorelce v Zlatem Polju.
Poslanec dr. Krek je vložil nujni pred« log za državno podporo zlatopoljskim pogorelcem.
Za rezerviste.
Dr. Dulibič, Spinčič in Fon so vložili v imenu Slovensko-hrvatskega kluba interpelacijo, ki v nji zahtevajo, naj se odpuste rezervisti iz vojaške službe domov ter opozarjajo zlasti na silno gospodarsko škodo, ki jo imajo južne dežele vsled tega, ker jc že cele mesece toliko mož in mladeničev pri vojakih.
Preosnova idrijske realke.
Poslanec Gostinčar je vložil v današ nji seji poslanske zbornice predlog, da se preosnuje c. kr. realka v Idriji v realno gimnazijo.
Seja seniorjev.
V seji seniorjev je v imenu Hrvatsko-slovenskega kluba dr. Korošec izjavil, da se Jugoslovani seveda ne bodo izogibali debati o zunanji politiki, čeprav vedo, da ima vlada gluha ušesa za vse nasvete in opomine, naj dela drugačno politiko napram Jugoslovanom. Zahteval je, da se rezervisti kar najpreje odpustijo, ker kmečko ljudstvo hudo trpi vsled pomanjkanja delavnih moči. Sejo je vodil dr. Syl-vester, ki je predlagal, da bodi seja zbornice ta teden še v petek, bodoči teden pa v torek, sredo in v petek. Razpravljalo naj bi se o še nerešenih poročilih legitimacij-skega odseka in o malem finančnem načrtu. O zunanjih zadevah naj bi se radi pomanjkanja časa zdaj ne razpravljalo, marveč šele ob prvem branju proračuna. Ministrski predsednik grof Sturgkh je izjavil, da jc prvotno nameraval že danes poročati o zunanjem položaju in glede na vojaštvo ob meji. Opustil jc to, ker želi po-izvedeli tozadevno mnenje seniorjev. Naglasa, da še ne stojimo pred dovršenim zunanjim položajem in če se tudi lahko trdno sodi, da se položaj mirno razvozlja, ni še položaj popolnoma jasen. V teh razmerah naj zbornica nc razpravlja o zunanjih zadevah, ki predvsem spadajo v delegacije, tako da se izključi nevarnost, da bi se motil že ugoden razvoj zunanjih zadev. Posebni razpravi o zunanjih zadevah ministrski predsednik zato nasprotuje, zbornica lahko o tem debatira ob razpravi o začasnem proračunu in ko se bo razprav-
LISTEK.
Kdo je slavil 50lelnico Slomškove smrti.
(Na Slomšek-Einspielcrjevi slavnosti v »Unionu* v Ljubljani govoril dr. Ant. Medved, profesor v Mariboru.)
(Konec.)
II,
V drugi vrsti je Slomška slavilo slovensko ljudstvo sploh, Slomškova zibel je tekla v pri-prosti kmečki hiši; med dobrim in nepokvarjenim kmečkim ljudstvom, ki je temelj slovenskega naroda, je vzrastel; med njim se je nasrkal pristnega narodnega duha. Uglobil se je v narodno srce ter je z izvan-rednim darom bistrega in nekaljenega opazovanja proučil njegove nagibe. Upošteval je lastnosti narodnega srca, govoril od srca do srca, a dal je srčnemu življenju tudi novo smer. Uvidel je, da je treba med slovenskim ljudstvom posebno razvili in okrepiti trojni čut: verski, dinasti-čni in narodni čut!
Katoliška vera je bila že dolga stoletja, jc in ostane za vselej mogočen steber, ne kojem sloni slovensko ljudstvo. Njo izpodbijati, je naroden greh, njo utrjevati, je narodna zasluga. Slomšek je bil po poklicu duhovnik katoliške Cerkve, pozneic celo
njen škof. Stanovska dolžnost mu je torej že velevala skrbeti za prospeh svete vere. In to je storil z vnemo, da ga smemo primerjati s sv. Cirilom in Metodom ter ga moramo imenovati apostola slovenskega ljudstva. Za sveto vero je neumorno deloval z besedo. Njegovi cerkveni govori so pravi biseri cerkvenega slovstva. Ko je bil še kaplan, je ljudstvo o njem reklo: »Slomšek govorijo, kakor bi rožicc sadili.< Ob slovesnostih, pri katerih jc on govoril, posebno pozneje kot škof, so bile vedno cerkve premajhne; od daljnjih strani je ljudstvo prihitelo, da bi slišalo svojega ljubljenca. S solzami v očeh ga je poslušalo in strmelo nad lepoto njegovih besed. Istotako je širil sveto vero s peresom, Kako lepe so njegove nabožne knjige: »Hrana cvangeljskih naukov«, »Apostolska hrana", poslovenjena »Filo.teja«, prekrasen »Mnemosynon slavicum«, »Dejanje svetnikov božjih« in še cela vrsta drugih knjig! Dovršeno delo so njegovi mnogo-brojni »Pastirski listi«, ravnotako obširne zbirka njegovih govorov. Kar pa je Slomšek z besedo in peresom uči! in priporočal, to je sam izvrševal v dejanju, s svojim zgledom. Slomšek je bil mož krščanske popolnosti, njegove čednosti so bile vsem znane. Ljudstvo ga je zaradi njih oboževalo. Ravno ob njegovi petdesetletnici je zadonel glas, naj se poklicani krogi potrudijo, da bi bil Slomšek nekdai svetni-
kom proglašen, da bi videli nekdaj Slomška na oltarjih! Tak je bil apostol med narodom !
Ko je Slomšek postal vladika, so napočili za Avstrijo hudi, viharni časi. Bila je doba revolucije, ki je leto 1848. s krvjo zapisala v avstrijsko zgodovino. V nevarnosti je bila vladarska hiša habsburška; cesar Ferdinand jc bil že moral zbežati. Slomšek je dobro vedel, da je slovenski narod svojemu vladarju in skupni avstrijski domovini povsem vdan, da sc torej ne bo udeležil prekucijc. Saj je prelil toliko potokov krvi v dolgotrajnih turških bojih, saj je tako junaško stal, kakor živa trdnjava, pred sovražnikom ter jc z ogromnimi žrtvami ščitil avstrijsko domovino in njene vladarje. Vendar se jc ob času prekucije hujskalo tudi slovensko ljudstvo, od različnih strani so ga klicali k uporu. Takrat jc Slomšek povzdignil svoj glas v okrepijenje dinastič-nega čuta ter v obrambo domovinske ljubezni. Izdal je več pastirskih listov, polnih ljubezni do cesarja, ljubezni do Avstrije. Takrat je Slomšek zaklical: »Naj svet spozna, da mi cesarja ne ljubimo samo z besedo, temveč tudi v dejanju in resnici!« Ob nastopu ccsarja Franca Jožefa I. jc v vznesenem pastirskem listu pozdravil novega vladarja, vernikom pa je razložil »šest zapovedi«, ki jih morajo imeti podložniki na-uram svoieinu vladarju. Kako čanliivo ie
izlil Slomšek svojo ljubezen do cesarja v svojo »Cesarsko pesem«, koje prva kitica slove:
Bog ohrani nam cesarja, Naš'ga Franca Jožefa, Blagoslovi gospodarja
ln očeta našega! Naj mu sveti lepa zarja.
Večni naj mu srečo da, Bog ohrani nam cesarja, Naš'ga Franca Jožefa!
Slovenske vojake je iz ljubezni do skupne domovine celo v vojsko spremil, na bojno polje, ne osebno, z mečem v roki, a pesmi je zanje zlagal, da so jih po potu peli ter ž njimi drug drugega navduševali:
Lc naj ropoče in bobni, 1/. tisoč topov naj grmi, Naj kroglje križem švigajo. Slovcnci ne pobegnejo!
Tretji čut, ki ga jc Slomšek v Slovencih gojil, jc na r o d n i čut. Ga je li Slomšek našel, ko jc začel med narodom delovati? O njem skoraj ni bilo sluha. Narodna zavest je bila skoraj neznana, narodno prepričanje šc ni bilo vskalilo, o narodnem ponosu — izvzemši Vodnika in Prešerna ter Krcmpla na Štajerskem — sploh ne moremo govoriti. Slomšek jc prvi udaril na odločno narodno struno. Ali najdemo kje v starejšem slovstvu tako izrazite narodne nazore, kakor pri Slomšku? Nc — zaman bi iih iskali, L. 1838, ic imel '
Ijalo o splošni politiki. Vsak posameznik in cela zbornica je odgovorna, da se razpravlja tako, da dobrobit države nc bo ogrožen. Seniorji so sklenili, da se prične prvo branje o začasnem proračunu v torek in da *se ob tej priliki tudi izvede razprava o zunanjih zadevah.
Proračunski odsek
Je izvolil za predsednika dr. Germana, ker je dosedanji načelnik dr. Korytowski postal gališki namestnik. Razpravljali so o centralnem računskem zaključku za leto 1910. Razprava se še danes ni žaključila.
Predloga o lokalnih železnicah
se najbrže predloži šele jeseni.
Davčni odsek,
ki bi bi! moral danes zborovati, ni zboroval, ker ni bil sklepčen.
Klub nemških demokratov
so ustanovili poslanci Ganser, Hock, Ofner in Zenker. Za svojega zastopnika so izbrali Ofnerja.
Laška fakulteta.
-Unio latina« je danes sklenila predsedstvu naročiti, da naj sili na to, da sc brez nadaljnjega cincanja reši laško vse-učiliško vprašanje.
Dunaj, 15. maia 1913.
Od posebne strani sc nam poroča'
Danes dne 15. t. m. je imelo načelstvo Krščansko - socialnega kluba v državnem zboru sejo, da zavzame stališče k najnovejšemu pobratimstvu dunajskih krščanskih socialec pod vodstvom dr. Weiskirchnerja z nemškimi nacio-nalci in radikalci. Celo dunajski krščansko-socialni poslanci so nezadovoljni z novo smerjo dr, Weiskirchnerjevo.
Ko je bilo zborovanje nemškega šul-vereina v rotovžu, so imeli veterani na dvorišču vojaško sv. mašo. Ob koncu svete maše bi morala godba zasvirati cesarsko himno. Dr. Weiskirchner je godbo prepovedal, da se ne moti zborovanje šulver-einovo. Šele na posredovanje poslancev dr. Jerzabeka in pl. Baechleta je dovolil, da sme godba »gedampft« zasvirati cesarsko himno. Kaj takega bi bilo pod dr. Lue-gerjem nemogoče; on bi šel k veteranom in zapustil šulverein.
Gornjeavstrijski, solnograški in tirolski poslanci so tudi zelo nezadovoljni s podporo dunajskega meščanskega kluba »Siidmarki«.
V načelstvu se je izražalo prepričanje, da je dr. Weiskirchner sedaj več škodoval stranki, nego porazi pri zadnjih državno-sborskih volitvah. Uradništvo in učiteljstvo se zopet v masah nagiblje k svobodomiselnemu nacionalizmu. V seji načelstva «e je obsojala tudi cela smer »Reichs-poštine - pisave v zadnjem času, ki služi bolj intencijam gotovih ministrstev ter dunajski krščansko-socialni struji, nego skupni stranki.
Balkonski zapleiljaji.
MIROVNA KONFERENCA. Belgrad, 15. maja. (Izvirno.) Z današnjim dnem so odpotovali v London
Slomšek propoved v Blatnem gradu na Koroškem, severno od Celovca, na skrajni slovenski meji. V njej je vnemal starše, naj pri svojih otrokih nikar ne zanemarjajo slovenskega jezika. Med drugim pravi: ■■Oh, veliko se najde Slovencev, ki se svojega maternega jezika celo sramujejo in ne pomislijo, da je pregrešno, se svojega jezika sramovati, ga zatajiti in celo pozabiii. Kdor svoj materin jezik zavrže ter ga po-tabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve koliko škodo si dela ... Rojen Slovenec, ki svoj narod zataji, je podoben pogreti jedi, ki nobenemu zdrava ni; tak človek svojega rodii žlahtne lastnosti pozabi in se slabostim privadi, in je, kakor preoblečen vran, od vseh zaničevan.« Uprav ganljivo pravi k sklepu propovedl: »Oj, ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič svojo ljubeznjivo mamo in ateja klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznati, v katerem sem prvokrat svojega stvarnika častil — tebe hočem, kakor najdražji spomin svojih rajnih staršev, hvaležno spoštovati in ohraniti; za tvojo čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, skrbeti, v slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre, Slovencc, najrajši učiti; želim, kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da, kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenja bo!«
Tako zaveden in odločen jc bil Slom-Cek vedno; k takemu narodnemu prepričanju je vedno vnemal. Kako oifnicvit je
| vsi mirovni delegati. Kakor sc poroča, bo prva seja mirovne konference v ponedeljek.
PREVZETJE SKADRA OD STRANI VELESIL.
Skader, 15. marja. Ko so zasedle mednarodne čete Skader, se je mesto razdelilo v pet rajonov. Vojakom vsake velesile se je odkazal del mesta za stražo. Ob solnč-nem zapadu so odstranili črnogorsko zastavo. Danes zjutraj so oddelki velesil razobesili svoje zastave drugo poleg druge. Ob 10. bi bila morala zborovati konferenca admiralov in konzulov, da sc določijo upravne odredbe.
OPOMIN RUSIJE IN FRANCIJE SRBIJI IN BULGARIJI ?
Belgrad, 15. maja. Politika« poroča: Rusija in Francija sta v Sofiji in Belgradu dali razumeti, da v slučaju, če se Bulgarija in Srbija mirno ne pobotati, ne bosta nobeni dovolili posojila,
ZAVEZNIKI BODO SVOJ SPOR SKUŠALI DO ZADNJEGA SAMI REŠITI.
Belgrad, 15. maja. (Izvirno.) Vesti nekaterih zunanjih listov, da je Bulgarija velesilam izročila memorandum o bodočih mejah med zavezniki, hoteč s tem veleposlanikom v Londonu prepustiti odločitev, — se tu sedaj ne smatrajo za resne. Ako spomenica tudi res obstoji, bi to nič drugega ne pomenilo nego to, da želi tudi Bulgarija, kakor Srbija in Grčija velesile neoficielno obvestiti o svojem stališču; tudi Novakovičev srbski memorandum je neoficielen. Mejno vprašanje ne more še nikakor priti pred veleposlanike; Srbija vsaj do skrajne sile ne bo pristala na to. Velesile bodo vsekakor neobvezno in neoficielno posredovale, ne bodo pa stvari reševale. Zavezniki si bodo z vsemi silami prizadevali, da sami rešijo medsebojne spore na podlagi sporazuma in šele potem, ako bi se sporazum ne posrečil in ako bi pretil neposredni spopad, bi moglo biti govora o vmešavanju velesil, do česar pa najbržeje nc pride.
»MIR« PROTI REVIZIJI SRBSKO-BULGARSKE POGOpBE.
Soiija, 15. maja. Vladni »Mir« poživlja srbsko vlado, naj zahtevo po reviziji pogodbe opusti, ker bi sicer pomenilo tako stališče provokacijo k vojski. Preklicati pogodbo bi ne pomenilo samo razsodbo Rusije onemogočiti, marveč tudi hoteti vojsko, Če bi se Srbija odpovedala pogodbene dolžnosti, bi bilo to izdajstvo, ki bi ga bulgarsko ljudstvo nikoli ne odpustilo. Bulgarija se rajši odpove Odrinu, kakor da bi se podvrgla sramoti, da zapadna in severovzhodna Makedonija pripadela Srbom, Razsodba more biti le v prilog Bulgariji. Bulgarija je pripravljena, odpovedati sc alianci. Vse bulgarske stranke si žele mirne poravnave konflikta, toda so tudi pripravljene uveljaviti pravice Bulgarije z mečem.
SRBIJA NI BULGARIJI POSLALA NOBENEGA ULTIMATA.
Belgrad, 15. maja. (Izvirno.) Povodom včerajšnje vesti »Politike«, da je srbska vlada naznanila bulgarski, da Srbija nikakor ne odstopi od desne obali Var-darja, katero vest smo že včeraj na podlagi obvestil z merodajnega mesta demen-tirali, — je srbska vlada danes izdala šc formalen dementi. »Mali Žurnal« pa kljub temu piše, da četudi vlada še ni odposlala takega naznanila bulgarski vladi, ga je pa pripravila. K temu ji je dala povod bulgarska vlada sama s tem, da ji je preko sofij-
njegov »Ogovor Slovencev« v »Drobtinicah«' leta 1862.! »Prijatelji« — pravi v njem — »ne pozabimo, da smo Slovenci! Velik božji dar je naš materni jezik, s ko-jim stvarnika hvalimo in govorimo o ne-prcštevilnih čudežih božjih. Ne pozabimo, da je beseda materina vseh dobrot največja dobrota, jasno ogledalo vsakega ljudstva, mila dojka vsakega nauka in iz-obraženja narodnega . . .« To je bii plamen, kojega je netil Slomšek ves čas v srcih našega ljudstva. Brez narodne zavesti je vsak narod izgubljen, naj ga tudi sovražniki tlačijo ter mu odrekajo pravice, ako ima le narodno zavest, bo živel in procvital. To je Slomšek nameraval.
III.
Tretjič je Slomška slavila zgodovina slovenskega slovstva. Slomšek je značilna in pomenljiva prikazen v našem slovstvu. Bil je plodovit slovenski pisatelj. Njegova dela so obširna. V dobi, ko je bilo tako malo delavcev na slovstvenem polju, je bil on dalje časa najbolj vztrajen v pisateljevanju. Bil je pesnik. V lepoti in dovršenosti mnogih slovenskih pesnikov nc doseže, a v nekem oziru jih nadkriljuje — v pripro-stosti in poljudnosti. Njegove pesmi so se ljudstvu omilile; prepeva jih, ne vedo.', čegave so; Slomškove pesmi je doletela največja čast, postale so narodne! Kot životopisec je Slomšek nedosegljiv. Tako lepili, podučnih in zanimivih životopisov naše slovstvo nima, kakor so njegovi. Slomškov sloc ic povsod izviren, čudno
skega poslanika Spalajkoviča sporočila, da sklepa iz raznih izjav srbskih državnikov, cla želi Srbija pridržati vse okupirane teritorije; bulgarska vlada bi bila pripravljena kaj popustiti in začeti pogajanja, ako bi Srbija isto izjavila. Inače da bo Gešov de-misioniral. Tudi ta verzija ne odgovarja pravemu stanju stvari. Spalajkovič je res prišel, da referira o svojih opazovanjih in pogovorih z bulgarskimi merodajnimi krogi, — formalnega sporočila bulgarske via-de pa ni prinesel. Srbska vlada pa tudi nikakor ne more podati take izjave, kakor jo je objavila »Politika«, ker bi to bil ulti-matum, a zanj ni nikakega poveda, ker Srbija stoji na stališču, da se pogodba revidira. Predno taka zahteva ne pride v pretres med obema vladama in predno bulgarska vlada končno ne odbije vsako tako zahtevo, — srbska vlada glede vprašanja mejd ne more podajati nobenih meritornih izjav, še manj pa ultimata. »Odjek« poroča, da Srbija še ni podala nobenih pismenih in formalnih izjav o pridržanju zavzetih teritorijev in tega tudi pred sklenitvijo miru storiti ne more. Toda storilo se je nekaj drugega; že pred petnajstimi dnevi je srbski poslanik Spalajkovič bulgarsko vlado opozoril na neprijetnosti, ki bi nastale, ako bi bulgarske čete poizkušale prodreti preko črte od srbskih čet zasedenega ozemlja; ponoviti bi se utegnili nemili spopadi kakor so se pripetili med Grki in Bulgari. Ta opozoritev je bila nujno potrebna in so jo v Sofiji sprejeli na znanje in kakor se zdi tudi uvaževali, ker ni bilo nobenega poizkusa s strani bulgarskih čet, da bi prekoračile meje od Grkov zavzetega ozemlja. Od tega časa ni bilo nobenih naznanil med obema vladama.
SRBSKO-BULGARSKA POGAJANJA SE UGODNO RAZVIJAJO.
Belgrad, 15. maja. (Izvirno.) »Pravda« poroča, da jc od dobro poučene strani izvedela, da se srbsko-bulgarska stvar v neobvezni obliki dokaj povoljno razvija.
GRŠKO-BULGARSKE RAZMERE.
Solun, 15. maja. Bulgarska vojaška komisija se je podala iz Seresa v Angisto, da preiskuje, kako je prišlo do zadnjega bulgarsko-grškega spopada. V Demirhissar je dospelo 6 težkih in 3 lahke baterije. Dve bulgarski diviziji, ki sta se nahajali v Se-resu, sta odkorakali deloma v Demirhissar, deloma v Angisto, v Seres pa so dospeli iz Bulaira tri kavalerijski regimenti. Čete so povsod pripravljene marširati.
ESSAD IN DJAVID PAŠA.
Belgrad, 15. maja. (Izvirno.) Gla-som tukajšnjih informacij je Essad paša povsod organiziral oblasti, ki dobro funkcionirajo. Turških vojakov, ki se vračajo domov, ni veliko; Essad paša jih nadomesti z Arnavti, ki jih je v to svrho že preje nabral, Djavid paša doslej še ni zapustil Albanije; sodi se pa, da se vsekakor vrne na Turško.
Milan, 15. maja. »Secolo« poroča iz Valone: Essad paša razširja svoj vpliv v osrednji Albaniji in si pridobiva vedno več pristašev. Drač je postal središče Essad paševe agitacije, vsled česar se je bati za provizorično vlado v Valoni.
ANGLEŠKO-TURŠKA KONVENCIJA. — FRANCOZI SE TUDI S TURČIJO POGAJAJO.
London, 15. maja. »Reuter« poroča; Med Anglijo in Turčijo se je sklenila pogodba, glasom katere prizna Turčija angleški protektorat nad Kuvajtom in dovoli Angliji zgraditi železnico iz Bassore v Ku-vajt, Bassora postane končna postaja
uglajen in priprost, a lepše ne doni nikjer, kakor v njegovih životopisih. Raditega jih je tudi ljudstvo s tolikim veseljem prebiralo. O Slomškovih vzgojiteljskih in verskih spisih sem že govoril, mnogo jih je, dovršeni so vsak v svoji stroki, ni mi treba o njih podati natančne ocene. Prezreti pa ne smemo tistega slovstvenega podjetja, za katero se je Slomšek v krogu svojih sodelavcev silno mnogo trudil, a je ž njim žel pri narodu tudi največjo hvalo in najbolj odkritosrčno priznanje. To so Slomškove »Drobtinice«. Slovensko ljudstvo sedaj rado in zelo mnogo čita. Veselje do čitanja, ki je razen šolskega pouka edino sredstvo za širšo narodno izobrazbo, je pa naše ljudstvo v obilni meri dobilo po -Drobtinicah«. Nje je slastno prebiralo. Vsak stan in vsak sloj je v njih našel svoj^ čtivo. Kmet in gospod, delavec in obrtnik sta se jih enako veselila. Ž njimi je Slomšek najgloblje segel v srce našega naroda. Ne smemo tudi pozabiti, da je bil Slomšek soustanovnik »Družbe sv. Mohorja«. Z delavnim Einspielerjem jc zasnoval podjetje, ki je že razposlalo skoraj osem milijonov knjig med slovenski svet.
Slomšek po pravici zasluži, da ga zgodovina slovenskega slovstva z zlatimi
črkami zapiše v svoje liste.
*
Slavna gospoda! Za dalje času bodo odslej potihnile Slomškove slovesnosti. Le tu in tam sc i!a bodo spominjali narodni
bagdadske železnice. Anglija je sklenila to pogodbo v sporazumu z Nemčijo.
Pariz, 15. maia. Francija se s Turčijo pogaja glede šolskih, carinskih, sodnih, železniških in pristaniških svoboščin ter koncesij v Siriji in Armeniji ter izjavlja, da Turčije pri likvidaciji balkanskega vprašanja ne bo podpirala, ako ji Turčija ne ugodi.
ENVER BEG RANJEN ?
Milan, 15, maja. >>Secolo« poroča, da je bil pri Bujuk-Čekmedžu Enver beg od turških vojakov obstreljen in ranjen.
Dnevne novice.
-r O zunanjepolitičnem položaja
sodi člankar »Domoljuba« v številki 15. maja sledeče: »Naša država bi bila naj 1 ožje varovala svoje koristi, ko bi so bila takoj izprva postavila na proti-turško stran in si s tem zagotovila prijaznost junaških mladih držav na Balkanu. Mi smo že zdavnaj prej, nego se jc pričel zadnji krvavi ples, povdar-jali, da so Turčiji dnevi šteti in da bo pod liberalno mladoturško vlado polu-mes.ee prav kmalu ugasnil. Pojasnjevali smo tudi, da mora naša država misliti na Balkan in da se more izogniti težkim časom samo s prijateljstvom do južnih Slovanov in z Rusijo. Naši poslanci so to tudi v državni zbornici in v delegacijah v živo razlagali, toda moč nemških in madjarskih veljakov je bila še prevelika. Pravzaprav moramo danes reči, da se o njihovi moči nc more nič več govoriti, marveč samo o njihovi neumnosti, ki se je napihovala, kakor bi bil cel svet njihov. Vso gonjo za vojsko ima na vesti nemška iji madžarska politika, vse nespametno hujskanje, ki bi nas bilo rado zapletlo v veliko svetovno vojsko in nam prineslo nešteto gorja, je bilo njeno delo. Najprej so zaupali v Turke, češ, da bodo v par tednih pomandrali balkansk enarode. To upanje jim jc padlo pri Lozengradu, Kumanovu, Odrinu in neštetih drugih turških porazih v vodo. Naslonili so se na Albanijo in na Skader. Pa tudi tukaj ni šlo. Modrost črnogorskega kralja turška zvitost m premetenost rusko-angloško-francoske politike je razse^ dlala naše nemške in madžarske kri-čače. Kaj so si vse izmišljevali, da bi vzbudili med avstrijskimi narodi sovraštvo do Srbov in Črnogorcev! Nemški in madjarski časopisi so lagali, da Se jer vso prašilo. Pokazalo se je pa, da vse njihovo pisanje nič ne pomaga. Turki so tepeni in njihova armada je razkropljena in razbita; tepeni so pa tudi naši nemški časopisi, in danes, ko se je vse srečno zasukalo, se ves svet nespoštljivo krohoče. Zasukalo se je vse drugače, kakor so želeli in delali. Zdaj že presedlavajo. Kakor cigan brez sramu obrne svojo govorico, kakor mu kaže, tako tudi nemški časopisi in politiki. Avstrijsko orožje ni stopilo na plan za njihove naklepe. Ugrizniti morajo torej v kislo jabolko in računati s tem, kar je. Žene jih k temu fabri-kant, trgovec in delavec. Če ne bodo je-mali na Balkanu našega blaga, ne morejo ti nikamor. Brez vojske bi bila v tem slučaju naša država kruto poražena. Pri grošu pa nehata napuh in trma. Zato zdaj pišejo, da so bili pravzaprav vedno prijazni Srbom, Črnogorcem in Bulgarom. Naj vzamejo na znanje, cla jim tega noben balkanski
govorniki in v šolah naši vzgojitelji. Toda — če bodo potihnile njegove slovesnosti, naj ne potihne njegov duh med nami. Naj veje po vsej domovini ter drami občinstvo k vztrajnemu delovanju za narodno čast in narodni blagor prav po Slomškovem zgledu. Malo pred svojo smrtjo je Slomšek svojim mlajšim rojakom zaklical lepe be-gede: »Naj vam sveti, mladi rojaki, rodo-Ijubnost iz naših grobov, kakor večerno solnce, ki sc po hribih in dolinah ozira, katere je na svojem potu lepo obsevalo in ogrevalo ter jim dajalo novo življenje. To je rajnih rodoljubov glas, tako vabijo na delo nas.«
Kot bivši spiritual v Celovcu in kot škof je imel Slomšek veliko število zvestih učencev. Bili so skoraj brez izjeme sami plemeniti, vztrajni in požrtvovalni narodni boritelji. Imenovali so jih le: Slomškove učence. Lepše hvale ni bilo mogoče o nikomur izreči, kakor če jc kdo rekel: To je Slomškov učenec!
Slavna gospoda! Bodimo vsi Slomškovi učenci! Delujmo v njegovem duhu, v njegovi ljubezni do naroda! Pokazal nam je s svojim sloveČim izrekom dve zvezdi vodnici, ki naj nas vodite: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličavne narodne omike!'«
V prisrčno zahvalo za vse dobrote, ki jih je izkazal slovenskemu ljudstvu Slomšek, in v priznanje vseh preobilih zaslug, ki si jih*je pridobil za naš narod, zakličimo: Slomšku slavni
Nemški krščansko - sociolni klub nezadovoljen z dr. weiskirchner-jem in Jeichspošio".
pastir ne bo verjel, če se ne izpremeni, in sicer temeljito izpremeni politika naše države do nas, avstrijskih Slovanov.« — Člankar se nato spominja s hvaležnostjo cesarja in prestolonaslednika, ki sta ohranila mir, kar je posebno značilno z ozirom na laži, ki si jih nekateri listi neprenehoma o prestolonasledniku izmišljajo.
f Ali je avstrijska vlatla proti pro-festantovsklm hujskačem broz moči? Soglasno se poroča, da jc ljubijo iski pastor H e g e m a n n z napadom nem-škonacionalne fakinaže na katoliške dijake v Gradcu v zvezi. Dr. Hcgemann je par dni pred jubilejem »Caroline«, ko je ta prireditev bila že naznanjena, v »Marchensaalu« v predavanju »Svoboda vseučilišč« katolicizem vehement-no napadal in poživljal nemško dija-štvo proti njemu na boj. Sadovi tega hujskanja so se na binkoštno nedeljo in ponedeljek na žalosten način pokazali- Nemškonacionalni dijaki so celo dame oklofutali! Hegemaiin že nar let po Avstriji na ta način nemoteno huj-ska. V Nemčiji so toga pastorja ekspe-dirali, v protestantovskem rajhu — pri nas pa v katoliški habsburški državi sc ga ne upajo prijeti. Hegemanna se na podlagi policijskih patentov čisto lahko čez mejo odslovi, ker take postave obstojajo, povoda za to pa je ljubljanski pastor več kot zadosti dal. Včeraj je krščanskosocialni klub vložil v parlamentu interpelacijo, ako je vlada voljna storiti konec hujskovalnemu delu pastorja Hegemanna. — Res, finega pastorja imajo ljubljanski protestanti!
'+ Nemški nacionalci so v včerajšnji seji državnega zbora vložili ostro interpelacijo proti šefu »Pressburoa«, K a n i a , ki je bil ravno te dni izredno odlikovan in imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra. Nemci so šli v svoji interpelaciji celo tako daleč, da ne slikajo Kanio samo za hujskača, ampak ga celo dolže, da je s svojim vplivom na pisanje časopisja izvajal čisto navadne borzne špekulacije in manevre in tako na škodo države na borzi obogatel. Kakor znano, so Slovani Kanio že od nekdaj napadali, a Nemci so si sedaj pridržali, da so izrekli nad njim sodbo, da je nihče ne bi mogel hujše.
H- Valona. Dr. Kramar je v včerajšnji seji državnega zbora vložil interpelacijo, v kateri vpraša vlado, je bila li res pripravljena za ceno Skadra žrtvovati Italiji Valono.
+ Liberalna gasilska zveza prosi za Judeževe groše. Liberalna gasilska zveza je nedavno razposlala po celem Kranjskem okrožnice, v katerih imenuje podpore deželnega odbora Judeževe groše. Pravi namreč: Katero društvo bo za Judeževe groše (deželno podporo) odstopilo od naše zveze?! Ravno ta gasilska zveza je pa pri deželnem odboru prosila, da se ji da ne samo letna podpora, ampak tudi da podpora za to, ker je nekim ponesrečencem izplačala 63 kron. Deželni odbor je prošnjo odklonil z utemeljitvijo, da če je hotela zveza dobiti od deželnega odbora povrnjeno podporo ponesrečencem, je imela preje deželni odbor za mnenje vprašati. Če bi deželni odbor prošnji gasilske zveze ustregel, bi se s tem v korist liberalne zveze odrekel pravici, presojati v posameznih slučajih, če je ponesrečeni podpore potreben in vreden. Seveda je zaraditega v liberalnem izraelu velikansko razburjenje, ki nam je pa umljivo, kajti znano je po naših liberalcih sploh, da sicer brezmejno zabavljajo čez deželni odbor, da jim pa na drugi strani silno dišijo deželne podpore, čeprav jih imenujejo Judeževe groše.
-f Gasilske podpore. Deželni odbor fe v svoji sobotni seji dovolil sledeče gasilske podpore: Občini Žužemberk za tamo-šnje gasilno društvo 1200 K, ki se izplačajo na roke županstva; gasilnemu društvu na Verdu 1000 K; novo ustanovljenemu gasilnemu društvu na Rašici 400 K; gasilnemu društvu na Blokah na račun podpore, ki se bo svoječasno končno odmerila, 500 K. — Pri deželnem odboru smo izvedeli, da se bo o vseh prošnjah za gasilske podpore kolikor mogoče skupaj sklepalo. Za sedaj pridejo na vrsto le najnujnejši slučaji. Vse druge prošnje dobi v pretres najprej deželni gasilski svet, potem pridejo šele pred deželni odbor. Gasilna društva, ki prosijo za podporo, morajo sporočiti deželnemu odboru tudi, pri kateri zvezi so včlanjena. To velja ne samo o prošnjah, ki se bodo šele vložile, ampak tudi o že vloženih prošnjah. Zato naj vsa gasilna društva, ki še niso dobila rešitve na svoje prošnje za podpore, naznanijo deželnemu odboru, kje da so včlanjena.
,-f Draga. Vas Novi Kot tvori samostojno šolsko občino z lastnim krajnim šolskim svetom. Prakticiralo se je doslej vedno tako, da je bil od občine izvoljen vsaj ea zastopnik vasi v krajni šolski svet,
Sedaj gospodujoči Nemci - Kočevci so pa ukinili to prakso in letos izvolili same svoje pristaše, katerih pa nobeden ni iz Novega Kota, marveč Nemci izmed poldrugo uro oddaljenih vasi, četudi sta v občinskem odboru dva zastopnika omenjene vasi. Kako bo ta odbor vodil posle krajnega šolskega sveta, ko noben njegov član ni v šolski občini Novi Kot, bo vsekako zanimivo. Slišimo, da noben izmed voljenih noče sedaj prevzeti predsedstva. Pa naj še pišejo nemški listi, da smo mi Slovenci vladoželjni in preziramo Nemce! Res pa je, da smo veliko, veliko preveč ponižni!
—	Od »Glavne posojilnice« v Ljubljani. Cenitev Karel Florianovili posestev v Kranju z žirom 300.000 K je te dni končana. Vsa posestva so cenjena na okrog 160.000 K. V kratkem se bo vršila še sodna cenitev gospej Hel. Pavš-larjevi spadajočih posestev.
—	Vič—Glince. Avtomobilska nesreča na Glincah našim onemoglim liberalcem in omejenim rdečkarjem kar ne da miru. Sobotni »Dan« se je vsled te nezgode spravil celo nad ugledno rodbino Solnčevo, češ, da je gosp. Janez Pance postavil svojo kapelico preveč na cesto. Ako bi on tega ne bil storil, bi se nesreča sigurna ne bila zgodila. Sploh »Danovemu« dopisniku niso všeč Marijine cerkve in kapelice po Slovanskem. No, ljudje, ki se zbirate okrog takega brezverskega časopisa v »Učiteljski tiskarni«, bodite prepričani, da so se kapelice v čast Materi božji pri nas stavile, se stavijo in se bodo še vedno stavile, kajti tega ne zadušite v srcih našega vernega slovenskega ljudstva na Kranjskem. V kolikor pa se tiče avtomobilske nesreče pri g. Jan. Pan-ceta hiše na Glincah bodi povedano, da je edina železna ograja pri kapelici rešila gospo Galletovo govove smrti, kajti le-ta je zabranila, da gospa ni butnila z vso močjo s svojo glavo ob zid, kar bi provzročilo tako nesrečo, da bi bila omenjena gospa ostala z razbito črepi-njo na mestu mrtva. Če tega omejeni dopisnik ne verjameš, idi na mesto nesreče prepričat se, kjer ti bode kak očividec nezgode to dokazal z upognjeno ograjo . . . Pancetovo hišo pa menda zato blatite po »Danu«, ker je g. Soln-čeva izvršila prva pri nesreči delo usmiljenega Samaritana s tem, da je gospo tedaj vzela v hišo in jej preskrbela prvo pomoč. Sram vas bodi, hinavci in brezsrčneži v liberalnem in rdečkar-skem taboru!
—	Za župana v Zagrebu je zopet izvoljen arhitekt Janko Holjac.
—	Novice iz Kranja. Zadnje dni smo dobili vendarle novo mestno tehtnico, delo dunajske tvrdke C. Schember & Sohne. Tehtnica vzdigne maksimalno 6000 kg in stane nekaj nad 3000 kron. Staro tehtnico, ki je vsa polomljena, pa so razstavili poleg nove, kjer ovira promet. Brumni občinski možje mislijo, da bo kdo kupil to polomijo, ki leži ondi že mesec dni. — Kavarnar Zdravko Krajnc je dal svojo kavarno pri »Zvezdi« popolnoma nanovo prevleči in stare tapete nadomestiti z novimi. Vrhu-tega je postavil velikanski orkestron, kakršnega ni videti daleč naokrog. — Veleposestnik Franc Ks. Sajovitz iz Tacna pod Šmarno goro hoče otvoriti trgovino z deželnimi pridelki v takoimenovani Kranjčevi ulici. — Trgovec Osvald Dobcic bo čez tri mesece opustil svojo trgovino s špecerijskim blagom na Glavnem trgu in se preseli na Primorsko.
—	Nesreči. Delavec Matija Avbelj, zaposlen na cirkularni žagi trgovca z lesom Frana Hainsikarja na Trati pri Škofji Loki, je prišel te dni z desno roko preblizu cirkularne žage, katera mu je raztrgala roko in zmečkala prve člene na kazalcu, sredincu in prstancu. — Pri sekanju drv se je ponesrečil 15-letni posesinikov sin Franc Vodnik z Broda pri Kranju. Kos lesa mu je od-letel v oko in ga precej ranil.
—	Društvo za raziskavanje podzemskih jam v Ljubljani. V petek, dne 9. t. m., so sprejeli nekateri člani gori imenovanega društva na južnem kolodvoru vseučiliškega profesorja dr. Rob. Siegerja iz Gradca, njegovega asistenta in sedem njegovih slušateljev in sluša-teljic. V petih dneh so hoteli ogledati znamenitosti in pojave Krasa. Vodni-štvo in razkazovanje so prevzeli člani društva za raziskovanje podzemskih jam v Ljubljani. V soboto zjutraj je peljal g. profesor M. Pajk goste na Verd in k izvirom Ljubljanice. Vrnivši se so si ogledali mesto in grad, odkoder, žal, ni bilo zaželjenega razgleda. Popoldne jim je g. ravnatelj dr. Mantuani razkazal muzej in jih nato peljal k zgodovinskim zidovom Emone. Zvečer so si ogledali pod vodstvom g. dež. šolskega nadzornika Belarja potresno in brezžično postajo. Nedeljo so izletniki posvetili krasotam Škocijana tiri Divači in se vrnili na Rakek, kjer jih je sprejel gosp. nadsvetnik Putick, ki je prevzel naslednje dni vodstvo in razlaganje Cerkniškega jezeru. Rakove doline in Planin-
ske doline s kraškimi pojavi v okolici. Tu so jih prve dni obiskali in se izleta udeležili društveni člani gg. profesor M. Pajk, prof. dr. Jaucher, gozdar Mel-liva in P. Kunaver. V torek je izletnike posetil eksc. deželni predsednik baron Schwarz in deželni šolski nadzornik Belar. V sredo so si ogledali Postojnsko jamo in se nato vrnili v Gradec.
—	Napaden. Martina Prešerna iz Rečice pri Radovljici in njegovega 21-letnega sina Milana sta v četrtek ponoči pred neko gostilno v Rečici brez vzroka napadla dva fanta in ju z nožem in gorjačo nevarno ranila.
—	Poizkušeni samoumor. v vojašnici. V celovški vojašnici se je v levo stran prsi ustrelil topničar Karol Šimunek od 9. top-ničarskega polka, najbrže, ker ni imel veselja do vojaške službe.. Rana je smrtno-nevarna.
—	Poneverjenje v samoborski občinski blagajni. V Samoboru so v občinski blagajni odkrili velika ponever-jenja, ki znašajo mnogo tisoč kron in segajo nazaj do leta 1904. Zaprli so občinskega blagajnika Štefana Vukovič, notarja Josipa Čop in eksekutorja Mi-jata Concareviča. Sleparili so z davčnimi denarji in občinskimi dokladami.
—	Razpisane učiteljske službe. Kočevski okraj: Dolenja vas IV. učit.; Ribnica V. učit. — Rok do 31. maja.
—	Razširjena šola. C. kr. dež. šolski svet je z dovoljenjem deželnega odbora razširil enorazrednico v Radomljah, kamniški okraj, v dvorazrednico in ustanovil v to svrho še eno novo učno mesto.
Primorske vesli.
p Deželnozborska volitev v Puljn.
Le še pet dni loči puljske mestne vo-lilce od deželnozborske volitve, katera se ima vršiti v nedeljo 18. maja, in še niso prišle vse struje in stranke z imeni svojih kandidatov na dan. Laško-libcralna stranka, videč, da pod to firmo ne more več na dan, se je prelevila kar čez noč čisto na tihem v »laško-demokratično« stranko. Pod to novo firmo sc jej jc posrečilo pridobiti za kandidaturo zdravnika moniaričnc bol niške blagajne dr. Karola Devescovija. Mož se dosedaj ni aktivno udeleževal političnega življenja, vendar se pa lah-ho takoj ve, kaj pomeni ta kandidatura za puljske Slovane, če upoštevamo dejstvo, da je dr. Devcscovi predsednik laško-liberalnega društva »Pro Scuola nostra«. Socialnodemokratična stranka je proglasila svojega tukajšnjega vodjo Lirussija za kandidata. Na kateri strani bo zmaga, je danes težko prerokovati, ker je dr. Devescovijeva kandidatura od laške strani precej srečno izbrana in bo ta kandidat brezdvomno dobil če že ne vseh, pa vsaj mnogo momaričnih glasov. To pa se lahko že danes reče, da se bo bila glavna bitka med dr. Devescovijem. in Lirussijem. Hrvati do danes pet dni pred volitvijo še niso postavili svojega kandidata. Če se na slovanski strani prav ne more računati na zmago, vendar naj bi se pri tej priliki vse sile napele, da bi slovanski kandidat vsaj vse slovanske glasove združil nase, da bi se tako pokazala slovanska moč v mestu in vnela v narodu spodbuda za nadaljnje delo. Volilne priprave so se poverile par mla-dinom okoli narodne delavske odga-nizacije. Ali raznim veseličarjem še ne gre v glavo, da tam, kjer vodi Narodna delavska organizacija prvo besedo, mi mogoče računati na glasove vojne mornarice? Ali naj nastopijo radi par mla-dinov vsi puljski Slovani rakovo pot? To jc pač malo preveč zahtevano. Zato naj se drugi pot izročijo volilne priprave v resne politične roke, kjer bo res mogoče vsem Slovanom in njim prijaznim elementom sodelovati.
p Za gimnazijo v Gorici se išče sup-Ient (izprašan ali neizprašan) za slovenščino kot glavni in latinščino kot stranski predmet. Mesto z mesečno plačo 180 K bi moral takoj nastopiti.
p Na nekem parobrodn jc med vožnjo ubila vrv delavca Antona Galosiča, doma iz Zadra. Ponesrečcncovo truplo so na Lušinju izkrcali.
p Rešitelj življenja. Srebrni križec za zasluge je dobil ognjegasec Bentivoglio Riolfatti v Trstu, ki je lansko leto z nevarnostjo za lastno življenje v Bazovici rešil nekega enoletnega prostovoljca iz skalnega prepada, kamor je bil po nesreči zdrknil pri vajah.
p Oproščena je bila na rovinjskem sodišču kmetica Antonija Lanza, ki je svojega izvoljenca Petra Zaninič, ker jo je zapustil, ranila z nožem, nato mu pa še vrgla v obraz stckleničico vitriola, tako da je Zaninič na poškodbah umrl.
p Neumnost je draga reč. Neko služkinjo v Trstu jc zapustil neki fant. Ker bi si ga bila rada zopet pridobila, a je nikakor ni več maral, se jc reva zatekla k 30 let stari »vsevedki« Antoniji Tarlao, katera ji ic raclovoljno
obljubila pomoč. Zastonj pa seveda ni ničesar na svetu. Modra žena je rabila denar in zopet denar za svoje čarovnije in za črne kokoši, ki bi bile imele pri-kokodajskati izgubljenega fanta. Tako je lahkoverni služkinji babura izvabila 650 kron, fanta pa seveda še do danes ni. Babo so zaprli.
p Premeten slepar. Svoj čas smo poročali, da se je že lansko leto in letos klatil po Dalmaciji, Hrvaški in po Primorskem neki človek, ki se jc izdajal za viteza Vu-kelida, pri čemur je trdil, da je oficir, artist ali pa univerzitetni dijak. Moža so 24. marca prijeli v Crkvenici, a kmalu potem je ušel iz ječe in je goljufal naprej, kakor je že navajen. Na Sušaku je vele-tržca z vinom Bačiča nalagal, da je kon-cesijonar nove dalmatinske proge in mu je s to pretvezo izmamil precej denarja. Ker pa jc imel tudi cenik in vzorce njegovih vin, je šel s tem v Trst, kjer je nasmukal vratarja hotela »Balkan« za 40 kron, češ, da bo dobavil zelo poceni dobro vino. Slepar je že zopet izginil iz Trsta, ve se le, da je žid po imenu Salomon Berger.
Štajerske novice.
š Gradec. O zadnjih nemirih nasproti Karolini se izvejo polagoma zanimive reči. Ko so se vršile demonstracije pred na-mestništvom, je namestniški tajnik Krie-huber dajal nemškonacionalnim študentom informacije, kje se nahajajo liarolinci. Pri nemirih pred Harmonijo se jc dvorni svetnik grof Stiirgkh mirno sprehajal med nemškonacionalnimi demonstranti ter se jim zadovoljno smehljal.
š Če liberalci propadejo. Radi obstruk« cije naših poslancev v štajerskem deželnem zboru so liberalci prišli že večkrat v sila neljub položaj. Proti obstrukciji se borijo ti ljudje pod pretvezo, da morajo dobiti učitelji boljše plače, da se mora dežela »rešiti gospodarske krize«, da se morajc »nezdrave razmere urediti« itd. Seveda te fraze nikjer razun v liberalni družbi ne držijo, ljudstvo na Spodnjem Štajerskem j b toliko zavedno, da nemškutarskim zavez* nikom-liberalcem ne gre na limanice, ket vpošteva, da je sedanji boj naših sloven-skih poslancev proti Gradcu potreben in opravičen. Še več! Celo oni trezni liberalni krogi, ki so sempatje verjeli frazam »Na-rodnega Lista«, so ponekod začeli uvide, vati hinavsko početje liberalcev. Tako jt n. pr. v Podsredi v kozjanskem okraju učitelj Potočnik pri seji občinsekga odbora podsredškega grdo pogorel. Stavil je namreč, kakor sc nam poroča, predlog, da st naj občinski zastop izreče zoper obstrukcijo in za zvišanje učiteljskih plač. A kakšen je bil uspeh Potočnikovega predloga; Z 11 proti 1 glasu (Potočnikovem) je bil predlog odklonjen, dasiravno sedijo v odboru tudi možje, ki jih je štel Potočnik dosedaj za najboljše pristaše narodne stranke
š Nemška agitacija na mariborski c. kr. državni gimnaziji. Dasiravno ima ta zavod vnetega ravnatelja v osebi g. dr Tominšeka, ki skuša povsod ohraniti nz zavodu red in vzdržati razmere, pod katerimi ne bi trpeli ne Slovenci, ne Nemci nobene krivice, si vendar dovoljuje nek nemški c. kr. profesor (ime na razpolago), di agitira v zavodu in v razredih, kjer imajc pretežno večino Slovenci, za to, da bi di> jaki pristopili k nemškonacionalnemu dijaškemu društvu »Wandervogel«. Sicei dobri mož pri svoji agitaciji ne nadleguj* Slovencev, vendar kaj naj porečejo Slovenci, ki se za vsak najmanjši prestopet šolskega reda takoj strogo zasledujejo, Večkrat sc je že dogodilo, da so bili posebno dijaki katoliško narodnega mišljenj« od razrednikov ostro prijeti radi simpatij ki jih kažejo do naših nepolitičnih društev Čudna dvojna mera! Nemci smejo svobodno se udeleževati celo po turnarsko uniformirani raznih slavnosti in prireditev nemških turnarskih društev, smejo biti n, pr. v Studencih Kernstock-turnarji, v Ma. riboru pri turnvereinu, a se jim niti lasu ne skrivi!
š Liberalen polom. Šoštanj. Liberalno gospodarsko delo že — rodi sadove. Vsled slabega gospodarstva od-bora in slabe revizije celjske liberalne Zveze jc nastala pri naši liberalni Posojilnici precejšnja izguba. Celjski liberalci že čivkajo več ko dve leti, da so uredili posojilnico, a kako izgleda ureditev? Pridno so hodili mladi liberalčki v Šoštanj, tarokirali pri Rajšterju, a plod njih dela so dopisi članom sledeče vsebine: »Obračamo se na vse prave in tudi izstopivše člane, da prispevajo za pokritje opisane izgube. Tudi oni člani, ki so svoj izstop nnznanili šele po tem, ko je izguba nastala, sc ne bodo mogli odtegniti plačilu.« Ljudstvo je silno razburjeno, povsod išče sveta in pomoči. Najbolj pametno je, kar se jim tuintam svetuje, da si večje število Članov skupaj najame kakega odvetnika, ki bo dal pregledati stanje Posojilnice. pustil napraviti načrt za ureditev in delal na to, da. bodo odborniki in nadzorniki ter celjska liberalna Zveza ki so zakrivili izgubo, izgubo nokrili.
Osobito oni Člani, ki so izstop pravilno naznanili, naj se ne dajo k .ničemur prisiliti. Dokler pa niso odborniki in nadzorniki ter celjska liberalna Zveza storili svoje dolžnosti, ne bo plačal noben član, zlasti jadi tega ne, ker nimajo člani zaupanja do ureditve po celjskih liberalcih. Zgodi sc namreč lahko, da dobe člani, četudi sedaj nekaj prispevajo za pokritje izgube, čez nekaj časa spet poziv za plačilo.
š Društvene vesti. V nedeljo, 18. t. m. sc vrši v Hočah lepa slavnost. Pri poznem sv, opravilu bo slovesno blagoslovljena nova zastava za mladeniško Marijino družbo in Orle. Pridigoval bo vnel organizator mladine, profesor dr. Hohnjec. Popoldne istega dne bo v prostorih gospe Terezije Rojko veselica, katere čisti dobiček je namenjen za zastavo in Oric. Orli priredijo šaljivo igro ; Pravica sc jc izkazala . Na dnevnem redu bo tudi deklamacija in petje mešanega zbora. Pričakujemo obilen obisk.
š 200.000 do 300,000 kron baje manjka liberalni posojilnici v Šoštanju. Ubogi člani! Druženje z. liberalci ima povsod slabe posledice.
š Smrtna kosa. V torek popoldne je umrla gospa Terezija P a v š i č, rojena Kolenc, soproga bivšega lastnika kavarne na trgu Starega sv. Antona v Gorici, ki je umrl pred petimi meseci.
š Nov odvetnik v Celju. Koncipijent in hmeljar dr. Ernst Kalan odpre v Celju svojo odvetniško pisarno.
š Dramatično društvo v Mariboru. V nedeljo, 18. majnika in torek, 20. majnika, dvakratno gostovanje članov ljubljanskega deželnega gledališča. Uprizori se v nedeljo veseloigra ^Sladkosti rodbinskega življenja«, v torek velezanimiva dramska novost ^Nepošteni«. Obe igri sta se igrali do-sedaj povsod z največjim uspehom in bodete gotovo izredno ugajali. — Začetek obakrat točno ob 8. uri zvečer.
š Iz poštne službe. Poštni nadoficijal , Karol Doberšek v Zidanem mostu je premeščen na lastno prošnjo v Ljubljano.
š Iz šolske službe. Razpisano je mesto nadučitelja v Selah pri Ptuju. Prošnje do dne 31. maja.
š Podružnica nemško-nacionalnega rokodelskega pomočniškega društva v Celju se je razpustila vsled pomanjkanja članov. Ista usoda še čaka druga nemškutarska bojna društva v Celju.
š Poročil se je g. Riko Pestevšek, učitelj na Vranskem, z gdčno Poldi Plesniger-jevo ravnotam.
š Cestni rop. Posestnik Franc Zupančič iz Trebiča pri Brežicah je prodal nedavno na sejmu v Kapeli par volov za 500 kron. V trenotku, ko je hotel Zupančič desetkronski bankovec menjati in ostali denar v žep vtakniti, stopi neki neznanec k njemu in ga naprosi, naj mu pri kupče-vanju pomaga. Zupančič je to seveda rad storil, nakar ga je neznani mož nekam ven iz sejmišča odvedel in opozoril, naj mu pokaže denar, čc je znabiti ponarejen. V trenotku, ko je potegnil Zupančič 490 kron iz žepa, ga je neznanec z vso močjo po glavi udaril, denar vzel in ušel, predno se je za-mogel Zupančič oddahniti in na pomoč klicati. Roparja zasledujejo.
š Tatvina dinamita. Rudar Anton Pan-šak iz Trbovelj je nedavno kar natihoma iz delovnega prostora izginil in strelnemu mojstru Antonu Jordan ukradel več dina-mitnih patron in smodnik. Tatvini je prišel takoj na sled. Ker je bil Panšak znan kot anarhist in je med delom večkrat grozil, so ga orožniki zasledovali. Orožniki iz Litije so ga že aretirali.
š Vlomilci na delu. Kakor smo poročali, je izvršila večja tatinska družba pri trgovcu Andreju Kosu v DrcnOvcu drzen vlom v trgovino ter pokradla mnogo sukna, platna, špecerijskega blaga, žganja in 500 kron v gotovini. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša 2000 K. V isti noči so vlomili pri č. g. župniku Rudolfu Raktelj v Bizeljskem v shrambo mesa in odnesli vso zalogo prekajenega svinjskega mesa, slanino, jajca in mast. Tudi tukaj so našli sledove, ki peljejo na Hrvaško in je oba vloma izvršila ena tatinska družba. Kljub marljivemu zasledovanju sc še dosedaj ni posrečilo storilcev prijeti.
š Albanci na Štajerskem, Za časa bin-koštnih praznikov so se mudili odposlanci provizorične albanske vlade v gradu Hohenburg pri Krcttendorfu ob železniški postaji Koflach, last graščaka H. Ruzicska pl. Kisnameny. Posetili so nas Sureja Bei Vlora, svak branitelja Skadra Essad Paše in Ekrem Bei Vlora, ki je obiskoval Terezi-janu na Dunaju. Gosta pripadata med najstarejše in najbogatejše plemenitaške rodbine Albanije.
š Detomor. Prevžitkarica Jož. Bak-šič iz Srebrnjaka je porodila 3. marca t. 1. nezakonskega otroka, katerega oče je bil 521 e t ni oženjeni posestnik Franc Dobrina iz Srebrnjaka ter-je bil obvezan plačati zanj mesečno 10 kron. Z ozirom na skromne dohodke iz njegovega posestva je. bila ta svota zanj težko breme. Tudi njegova hčerka, Cecilija omo-žena Bukšič, svakinja otrokove matere, sc jc bala. da bi vsled tega plačila pri-
šla ob vso dedščino po očetu. Zaradi tega sta se oče in hčerka dogovorila, nezakonskega otroka zavratno umoriti. V ta namen se je podal Franc Dobrina v sobo, v kateri je dečko spal, in mu nasipa! v usta solno kislino. Otrok je vsled notranjih bolečin umrl.
š Avtomobilna nesreča. Dne 11. t. m. zvečer je zašel popolnoma zasedeni poštni avtomobil Ljubljana—Celje izven Žalca v cestni jarek in le zavednosti šoferja je pripisovati, da se potnikom ni nič pripetilo. To je zakrivila vsled dežja zelo premočena ccsta. Avtomobil so s pomočjo potnikov tekoni ene ure komaj na cesto spravili, nakar se je vožnja zopet nadaljevala.
s Občni zbor nemškega Schulvereina ob Binkošfih na Duuaju. O delovanju društva na Štajerskem se ;je poročalo, da se je posrečilo za tri razrede nemške šole v Hrastniku javnost doseči in le četrti razred morajo sami vzdrževati. V Vuzenici so sezidali novo poslopje za dvorazredničo. Za otroški vrtec v Marenbergu in novo šolo v Lci-tersbergu—Karčovini postavijo nova poslopja, in sicer sp dovolili za slednjo izdatno podporo. »
p Roparski umor? Uslužbenci graščine \Vildhaus so našli v bližnjem potoku mrtvo truplo hlapca Cafuta, uslužbenega pri posestniku Jakobu Juršc, p. d. Rupretu iz Slemena. Orožniki so dognali, da si je šel pozno v noči v gostilno Henrika Feld-bacherja po tobak, pa ga ni več dobil in bil med potom napaden. Orožniki so spremljevalca hlapca Cafuta, hlapca Janeza Storing pri posestniku Lukežiču v Slemenu aretirali. Iz dosedanjih poizvedb sklepajo, da sc gre za roparski umor. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Selnico.
š Razpisana učiteljska mesia. Na irirazredni ljudski šoli v Hočah pri Mariboru je razpisano mesto učiteljice. Prošnje do 10. junija. — Na dvorazred-nici v Selah pri Ptuju pa je razpisano mesto nadučitelja. Prošnje clo 31. t.m.
š Himen. Odvetniški kandidat gosp. clr. Fran Š a 1 a m u n v Št. Lenartu v Slovenskih goricah sc je v soboto, dne 10. t. m., poročil z gdčno. Jelko To-p 1 a k o v o iz Obreža pri Središču.
Nesreča na veteranskem izletu. Na binkoštni ponedeljek zvečer se je 18 vete-rancev z neke slavnosti vračalo nazaj v Obrajno. Nenadoma so se splašili konji in v največjem diru so prevrnili voz. Izletniki so bili vrženi iz voza in so mnogi dobili težke poškodbe, posestnik Franc Grah je pa na mestu mrtev obležal.
VOLITVE V GALIŠKI DEŽELNI ZBOR.	>
»Gazetta Lwo\vska« poroča, da bodo volile gališke kmečke občine dne 30. junija, mesta 3. julija, trgovske in obrtne zbornice 4. julija, veleposestvo pa 8. julija.
ZAROTA PROTI PREDSEDNIKU KITAJSKE REPUBLIKE.
Čez Pekin so proglasili oblegovalno stanje, ker so baje odkrili zaroto in nameravan napad na Juanšikaja. V nekem pekinškem hotelu so zaprli li oseb, pri katerih so našli bombe in orožje.
SPORAZUM NEMCEV IN ANGLEŽEV.
»Vossische Zeitung« poroča iz Londona, cla je Viscount Morley v Berolin zato odpotoval, da nadaljujejo pogajanja o sporazumu med Angleži in Nem-
ci, ki so jih zmede in vojska na Balkanu sicer nekoliko zavrle, a jih niso nikdar prekinile. Gre tako za bagdadsko železnico kakor tudi za druga kolonialna vprašanja, osobiio v osrednji Afriki.
NEMŠKI DRŽAVNI KANCELAR NA DUNAJU.
Korespondenčni urad poroča: Nemški državni tajnik pl. Jagow, ki biva od Včeraj na Dunaju, je potoval na Dunaj, da se našemu cesarju predstavi; z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom sta razmotriJa tucli vsa aktualna politična vprašanja.
LjuDSlonske novice.
lj Petdesetletnica nadvojvode Evgena.
Dne 21. t. m. dopolni nadvojvoda Evgen svoje 50. leto. Radi lega se opravi prihodnjo nedeljo, 18. t. m., ob 10. uri v Križan-kih slovesna pontifikalna sv. maša, ki jo bo daro-al novi zatiški opat preč. gosp. P. Bernard Widmann. Pri maši sc bo izvajala: Missa solemnis, op. 25, za mešani zbor. orgije in orkester, Ant. Foerster; gradualc Benedictus es Domine, Ant. Foerster; po ofertoriju Ave Maria, Karol Greith; Te Deum, Jos. Gruber, op, 63; Tantum ergo, Ant. Foerster. Tudi zadnje tri točke s spremljavo orkestra.
lj Hrvaški inženirji v Ljubljani. 24. t. m. pridejo v Ljubljano hrvaški inženirji; »Društvo inženirjev v Ljubljani« je za ta bratski obisk določilo naslednji spored: V soboto, 24. maja, dohod v Ljubljano ob 12. uri 47 minut; obed v hotelu »Union«. Ob pol 3. uri sestanek v kavarni »Union«, ob 3. uri ogledovanje Vidičcve opekarne in regulačnih del v Ljubljanici. Ob 7. uri zvečer predavanje inženirja Vinka Strgarja o idrijskem rudniku v deželnem gledališču. Ob pol 9. uri komers v hotelu »Tivoli«. V nedeljo, 25. maja: ob 9. uri sestanek v kavarni »Union«, ogledovanje mesta. Ob 12. uri banket v hotelu »Bel-le.vue«, ki ga priredi »Društvo inženirjev v Ljubljani«. Ob 2. uri ogledovanje vodovodnega črpališča v Klečali. Ob pol 7. uri zvečer slovo na kolodvoru in odhod nazaj v Zagreb.
lj Sokoiski kongres v Ljubljani. Edinost« poroča z Dunaja: Iz najzanesljivejših virov smo izvedeli, da je le malo upanja, da. bi bil rekurz S. S. Z. v Ljubljani glede prepovedi Sokolskega kongresa v Ljubljani, ugodno rešen. Računati je z vso sigurnostjo, da se kongres letos ne bo vršil.
lj Zanimiva tekmovanja. Poroča se nam: Odbor S. F. K. »Ilirije« je sklenil v svoji zadnji seji, da priredi letošnjega septembra dve zanimivi tekmovanji, kakršnih dosedaj med Slovenci šc ni bilo, namreč vztrajno hojo na okroglih 60 km z bremenom 28 kg in lahkoatletični meeting. Za vsako posamezno točko so določena za zmagovalce darila. K vztrajni hoji so pri-puščene lc civilne osebe in vojaki, ki prebivajo na Kranjskem. V lahki atletiki pa se bo tekmovalo v hitrem teku na 100, 200, 400 in 1500 m, v teku štafet na 400 m, vztrajnem teku na 15.000 m, v skoku v višine in daljevo (z in brez deske), v skoku ob palici ter končno v metanj 71/* kg težke kroglje, diska in kopja. K tej tekmi so pri-puščeni samo tekmovalci, ki ali prebivajo na Kranjskem ali so slovenske narodnosti. Posameznik tekmuje lahko v eni sami, pa tudi več točkah. V štafetah smejo tekmovati samo posamezni klubi, oziroma društva. Nadaljne podrobnosti se objavijo še
ŠPANSKI KRALJ ALFONZ V PARIZU.
Minoli teden sc je pripeljal na političen obisk v Pariz španski kralj Alfonz. Izstopil je v generalski uniformi na kolodvoru Bois de Boulogne in sc v spremstvu Poincarčja po Avenuc de Champs Elysec
iakoj odpeijal v zunanje ministrstvo. Sprejem na kolodvoru, ki ga kaže naša slika, je bil zelo prisrčen. Elitna pariška družba, ki je dobila vstopnico, k sprejemu, je kralja živahno pozdravljala.
pravočasno. Vprašanja glede pojasnil je nasloviti na klubovo tajništvo,
lj Izlet odlikovancev razstave va« jenških del sc vrši v nedeljo 18. maja ob vsakem vremenu. Izletniki se naj zbero v nedeljo točilo ob 7. uri zjutraj na južnem kolodvoru in se naj takoj zglase pri navzočih odbornikih razstave- Iz Zagreba se vrnemo v ponedeljek z vlakom, ki pride v Ljubljano ob 9. uri zvečer.
lj Dela v glavni strugi Ljubljanice.
Med Mostami in deželno brvjo se čistijo iz struge zadnji ostanki kamenja in gramoza. Med brvjo in šentpeterskim mostom se ob desnem bregu navzgor vrši poglobljevanjc z velikim bagrom, ob levem bregu se pa razstrcljujejo deloma skalnata tla. Tekoni zadnjih treh tednov še je tu preložil en tir in izkopal drugi jarek; izkopani material se sproti odvaža. V kratkem podro šent-peterski in tramvajski most, nakar se bodo mogla poglobljcvalna dela tudi na tem delu struge v celoti izvršiti. Sedaj je že končno sklenjeno, da se obrežni zidovi, ki so bili prvotno nameravani samo do jubilejnega mostu, izpeljejo dalje proti šentpeterskeniu mostu. — Vsled zadnje izpremembe v načrtu bo šmtpeterski most, nekaj krajši, nego se je izpočetka nameravalo. Med šentpeterskim in jubilejnim mostom se sedaj vrši samo prevoz materiala; med frančiškanskim in Hradeckijevim mostom se je pa delo razvilo v celem obsegu. Tu se na levi strani dovršuje zadnji del železobetonskega temelja za obrežne zidove, na desni strani pa se v dvojni vrsti zabijajo piloti in pod mostom se pripravlja in clovaža betonski material. Na gornji levi strani Hradecki-jevega mostu so že vsi piloti zabiti. Od prisilne delavnice do deželne lirvi je tlakovanje desnega bregu dovršeno.
lj Informacijska pisarna Slov. pla. ninskega društva. Vsled bližajoče se turistične sezono je sklenil osrednji odbor S. P. D., da otvori letos tekom sezone informacijsko pisarno v sobi S. P. D. »Narodnega doma« v Ljubljani, v katere področje spada sledeče: 1. Izdaja dijaških izkaznic. 2. Razpečavanje raznih knjižic turistOvske vsebine (markirani poti i. dr.). 3. Informacije o gorskih in drugih turah ter kočah S. P. D. 4. Sestava potnih načrtov po naših planinah. 5. Vpisovanje članov S. P. D. 6. Naznanila glede, stanja markacij, potov v svrho popravil. 7. Reklamacije, pritožbe i. dr. eventualnošti. —- Pisarna (posluje društv. odbornik R. Badiura) se otvori clne 26. t. m. ter bo odprta trikrat na teden, in sicer v ponedeljek, sredo in petek (izvzemši praznikov) od 1. clo pol 3. ure popoldne skozi celo sezono do preklica. Naslov za dopise (katerim naj se priloži znamka za odgovor: »Informacijska pisarna S. P. D.«: Ljubljana, »Narodni dom«.
lj Umrl je v Torboli ob Gardskem jezeru deželni šolski nadzornik v pok. dvorni svetnik clr. J. Z i n d 1 e r, star 78 let. Služboval je tudi v Ljubljani, v Novem mestu in v Gorici.
lj Športni prostor v Ljubljani. Pri, tekmah na binkoštno nedeljo in ponedeljek se je zopet, pokazalo, kako nujno potrebno .ic, da sc končno reši vprašanje športnega prostora v Ljubljani. Travnik, na katerem se sedaj vrše nogometne tekme, ni mogoče zagraditi. Poleg tega leži nekoliko nižje od ceste in tako .gleda občinstvo na igrišče, ,ne da. bi plačalo. Tekme stanejo denar in S. F. K. »Ilirija« potrebuje podpore, ako hoče prirejati res lepe tekme. Zanimanje za šport je pri nas zrastlo in odveč bi bilo treba povdarjati važnost športa za naše mesto. Zato je. treba razmere urediti čim preje. Kakor čujemo, ima S. F. K. »Ilirija«' ponudbe od uglednih klubov, tudi od F. K. »Slavia« v Pragi, toda uspeh slovenskega Športa je v vsakem oziru odvisen le od primernega športnega prostora. V soglasju z. vsemi resničnimi športnimi klubi bi se dalo to vprašanje tudi zelo lepo rešiti.
li Včerajšnji semenj jo bil zelo maj. hen. Prignali so samo 8 volov, 5 krav. 2 teleti in 192 prašičev za rejo.
lj Umrli so v Ljubljani: Majda Fa-biani, hči trgovskega sotrudnika, deset, mesecev. — Janez Balantič, delavec, 59 let. — Matija Čcšnovar, bivši mizarski pomočnik, 56 let.
lz slovanskega sveto.
• Za ljudsko izdajo Vukovih srbskih narodnih pesmi zahteva srbsko naučno ministrstvo 20.000 dinarjev kredita. Izdaja pesmi in povesti se priredi nalašč za nove kraje ter se bo brezplačno razdelila med tamošnjc ljudstvo.
Vajenške šole na Hrvaškem ln v Slavoniji. V šolskem letu 1911/12 Jc bilo na Hrvaškem in v Slavoniji vsega, vkup 49 vajeniških šol z 48 nižjimi in 49 višjimi oddelki. Nižji oddelki so imeli 01, višji pa 189 razredov. V. vseh
šolah je bilo koncem leta 7888 učencev, ki so se delili po narodnosti tako-le: 6666 Hrvatov ln Srbov, 808 Nemcev, 200 Mažarov in 21-4 drugih narodnosti; po veri je bilo 5993 rimokatolikov, 1473 pravoslavnih, 255 protestantov, 124 Židov in 12 unijatov. Posamezne stroke so bile tako-le zastopane: trgovskih vajencev 1141, čevljarskih 754, krojaških in mizarskih po 670, ključavničarskih 577, zidarskih 522, brivskih 331, pekovskih 302, kovaških 301, opankarskih 240, tiskarskih 152, kolarskih 144, kleparskih 143, mašinistov 128, pleskarskih 117 itd. Med 420 učiteljskimi močmi je bilo 250 ljudskošolskih učiteljev.
Za razširjenje trgovinskih zvez med Rusijo in Srbijo se vrše dogovori. Srbija bo takoj po vojni začela graditi pristanišče na Donavi, in sicer pod Djerdapom (Oršavo) pri Prahovu, Rusija naj bi pa na svojem delu Donave zgradila veliko pristanišče in uvedla na Donavi obširen parobrodni promet. Iz Prahova gre že sedaj prvi del proge dpnavsko-jadranske železnice; kadar bo ta železnica popolnoma dograjena, bo mogel veliki promet iz južne Rusije in dela Rumu-nije iti preko Rumunije ali Donave in preko Srbije na jugozapad, od česar bo imela Srbija velike koristi in osigurano gospodar- ' sko neodvisnost.
Karadjordjev spomenik v Belgradu se z velikimi slovesnostmi odkrije o sv. Petru letos. Prisostvoval bo kralj, prestolonaslednik Aleksander in princ Jurij, ki se dotlej povrne v Srbijo. Spomenik bi bil imet biti odkrit še»lani.
Sremskl Srbi se ne Izseljujejo. »Sr-bobran« piše z ozirom na vesti, da se Srbi trumoma selijo iz Srijema in za slepo ceno prodajajo svoja posestva Nemcem in Mažarom, da temu ni tako. Brez ozira na to da bi vsak izseljenec
—	zlasti vojaški obvezanci — naletel na velike tcžkočc, ako bi se hotel izseliti, bi Srbi sami nastopili proti izseljevanju lz tako plocinega domačega kraja, kakor je Srijem; izselil naj bi sc le tisti, ki bi inače šel v Ameriko.
Bojjfnska opera. Minule dni je prof. I. Mjf5r deželnemu gledališču v Zagrebu osebno predložil svojo bosensko opero >Milo« v svrho uprizoritve. Delo so nedavno z velikim uspehom uprizorili v Po-žunu. Prof. Major je znan simfonik in ko-v morni glasbenik; njegova simfonična pesem »Balaton« je pod Nedbalovim vodstvom na Dunaju in v Pešti dosegla senza-cionelen uspeh, ravnotako njegova 4. in 5. simfonija. Več let že zbira in uporablja jugoslovanske, zlasti bosenske narodne na-peve. Najlepše je obdelal v operi »Mila«^.
Izgon Židov iz Rusije. Kakor poročajo peterburški listi, je bilo iz Rige izgnanih 200 židovskih družin. Polovica njih se ima izseliti iz Rusije v dveh mesecih, druga polovica pa v teku pol leta. Generalni guverner v Kijevu je izdal odlok, po katerem je 1700 židovskih slušateljev na trgovinski akademiji v Kijevu odslovi jenih, ker jim okoliščina, da hodijo k predavanjem, nc daje še pravice prebivati izven Židom oclkaza-nega okraja.
Čehi in Poljaki v Šleziji. Zadnje zasedanje šlezijskega deželnega zbora je iznova pokazalo, da češko-poljska sloga v Šleziji ni le mogoča, ampak tudi potrebna in uspešna. Poljski in češki poslanci so v deželnem zboru skupno postopali v vseh vprašanjih in le s složnim svojim nastopom so odbili napad, ki so ga Nemci na slovansko šolstvo pripravljali. Češki poslanci so se zahvalili poslancu dr. Michejdu za njegove moške in odkrite besede, s katerimi je branil pravice obeh slovanskih narodov.
—	Čehi in Poljaki v Šleziji imajo skupnega neprijatelja in morajo zato le skupno proti domišljavim Nemcem nastopiti, ako si hočejo priboriti kaj pravic. V slogi je moč!
Zadnje vesli.
ZBORNICA.
Dunaj, 16. maja. Poslanska zbornica sc je danes pečala s poročili legitimacij-skega odseka in je po kratki debati vse volitve verificirala. Nato se je razpravljalo o nujnem predlogu Tobolke glede aktivi-tetnih doklad uradništva. Konvent senio-rov je sklenil, da se debata o budgetnem provizoriju kontingentira na pet dni in bo govorilo 34 govornikov. Wastian in tovariši so vložili ostro interpelacijo proti službenemu organu vojnega ministrstva »Mili-tarisehe Rundschau«. Prihodnja seja v torek.
GALIŠKE VOLITVE.
Lvov, 16. maja. Volitve za gališki deželni zbor se bodo vršile od 30. junija do 3. julija.
BARON RAUCH BODOČI BAN?
Zagreb, 16. maja. Predvčerajšnjem je fcralj sprejel v avdijenci barona Raucha. Oficielno se trdi, da je šel Rauch kralju poročat, kakšne ovacije so se priredile v Varaždinu, ko jc on (Rauch) tamošnji čitalnici podaril kraljevo sliko. Neoficielno se a naglaša, da je Rauch cesarju poročal,
ako bi se dalo hrvaško vprašanje rešiti.
.
DRŽAVNA POLICIJA NA HRVATSKEM.
Zagreb, 16. maja. -. Narodne Novine« objavljajo naredbo, glasom katere se uvede obmejna državna policija na Sušaku, v Cirkvenici, Novem, Senju in Karlopagu.
DEMENTI.
Dunaj, 16. maja. (Oficielno.) Vest, da se namerava vrhovno poveljstvo mornarice ločiti od mornariške sekcije v vojnem ministrstvu, ne odgovarja dejstvu. Admiral Haus bo, kakor njegov predhodnik, obe funkciji obenem izvrševal.
POLJSKI KONSERVATIVCI.
Dunaj, 16. maja. Na mesto dr. Ivo-rytowskega se je imenoval za načelnika kluba poljskih konservativcev vitez Czaiko\vsky.
AVSTRIJSKI DVOR SE POROKE V BEROLINU NE UDELEŽI.
Dunaj, 16. maja. »Deutsches Volks-blatt« piše, da se poroke hčerke nemškega cesarja v Berolinu ne bo najbrž noben član avstrijskega dvora udeležil ali k večjem nadvojvoda Karol Franc Jožef. — Na Dunaju se govori, da je to v zvezi z dejstvom, da cesar Viljem svojčas ni sprejel predlogov prestolonaslednika Franca Ferdinanda glede rešitve balkanske krize.
TURČIJA VEDNO BOLJ NAVZDOL.
London, 16. maja. »Daily Telegr.« priobčuje ekspozč o turških financah, ki se bodo na pariški konferenci prere-šetale. Najprej bo treba kako urediti dolg Turčije, ki ga je najela za časa tripoliške vojske in ki znaša 500 milijo-,nov frankov, k tem je treba prišteti stare tekoče dolgove, okoli 175 milijonov. Kakšen je budgetni deficit Turčije v zadnjih dveh letih, tega še strokovnjaki ne vedo. Letos je gotovo 175 do 200 milijonov frankov velik. Za potrebe bodočnosti, zlasti za izvršitev reformnega programa v Mali Aziji bo Turčija rabila skoraj 1 milijardo. Evropa tega zneska nc more posoditi, ako se ji ne dovoli popolna finančna kontrola, celo nad vojsko, ki se bo pač morala zmanjšati. Zato sc bo Turčiji zopet enkrat garantirala integriteta njene posesti.
PRELIMINARNEGA MIRU ŠE ZDAJ NISO PODPISALI.
London, 16. maja. (Reuter.) Bulgarija je svojemu delegatu v Londonu naročila, naj mirovne prelimiharije s Turčijo podpiše iz spoštovanja do velesil, ki so izrekle mnenje, da se prelimi-nariji lahko podpišejo, preden vsi delegati dospo v London. Bulgarija ni dala tega naročila svojemu deleg. zato, ker bi stala na drugačnem stališču kakor Oljčne zaveznice. Če se mirovni preliminarni niso še podpisali, je vzrok temu to, ker grški, srbski in črnogorski delegati niso dobili še tozadevnih instruk-cij. Po mnenju poslanikov bi takojšnji podpis mirovnih preliminarijev ne izključeval tega, da bi delegati pri razpravi o posameznih točkah iste točneje formulirali.
GRŠKI KRALJ DOBI STARO BIZANTINSKO KRONO.
Atene, 16. maja. Grški menihi gore Athos imajo namen, poslati v Atene krono in plašč bizantinskih cesarjev Ivana Zimi-skesa in Nikefora Foke. Obe insigniji se nahajata v samostanu Lavri. Plašč, ves iz zlata, tehta 18 ok, krona je obdana od dragih kamnov.
CARJEVO POTOVANJE V BEROLIN.
Peterburg, 16. maja. Po dosedanjih dispozicijah odpotuje car Nikolaj, spremljan od dvornega viceministra kneza Kočubeja in drugih dvornih dostojanstvenikov, v Berolin 20. t. m.
RUSIJA ZA ČRNOGORO.
Peterburg, 16. maja. Minister za zunanje zadeve je predložil dumi račun za podporo, ki jo je Rusija tekom, vojske nakla-njala Črnigori. Račun znaša 2,150.000 rubljev.
FINANČNA KOMISIJA V PARIZU.
London, 16. maja. (Reuter.) Prva seja finančne komisije v Parizu se je preložila na 20. t. m. Na programu so sledeče točke: 1. Prevzetje kvote turškega državnega dolga od strani zaveznikov. 2. Prevzetje vseh pravic in dolžnosti Turčije glede javnih del in koncesij v osvojenih krajih od • strani zaveznikov. 3. Zahteve zaveznikov z ozirom na njihove stroške v vojni. 4. Izmenjava vjetnikov in drugo.
JAGOW.
Dunaj, 16. maj A. Nemški državni tajnik za zunanje zadeve Jago\v sc jc danes vrnil v Berolin.
DI SAN GIULIANO PRIDE NA DUNAJ.
Milan, 16. maja. »Secolo« poroča, da bo italijanski minister za zunanje zadeve di San Giuliano v kratkem grofa Berch-tolda ohisknl.
NATHAN GRE.
Rim, 16. maja. Rimski župan Ernesto Nathan je v seji magistrata izjavil, da mora vsled bolezni demisionirati.
POŽAR.
Inomost, 16. maja. Znani hotel »Jager-hof« v stubajski dolini gori. Cela vas Schonberg je v nevarnosti.
Razne stvari.
Madžarski aristokratje in cesar Viljem.
V krogih madžarske aristokracije na Dunaju se pripravljajo za prisego vernosti nemškemu cesarju povodom 25letnega jubileja njegovega vladanja. V Berolin bo odposlana deputacija 100 madžarskih aristokratov, ki bo kronanemu slavljencu izročila pismo in dar.
K umoru v Monakovem se poroča »Frkf. Ztg.« iz Monakova, da je napadalec Strasser pred preiskovalnim sodnikom priznal, da je nameraval spraviti s poti celo Hertlingovo ministrstvo. Strasser, ki je veČino svojega življenja preživel po avstrijskih ječah, je tip umobolnega zločinca.
Velikansk požar jc uničil trgovsko palačo Rudolfa Karlstata v Lubecku. Škodo cenijo na en milijon mark. Vsled požara je 300 oseb brez posla.
26 ribičev vtonilo. Jadrnica »Four-ment« se je s 26 ribiči pri Izlandu potopila.
Nesreča na morju. Ruski parnik »Voroncov« je zavozil v parnik »Szte-renyi«, ki je močno poškodovan. Lastnica »Szterenyija«, družba Atlantica, je parnik Voroncov zaplenila.
Z agitacije v smrt. Iz Velike Ka-niže poročajo, da se je v občini Redič obesil tamošnji bogataš Pajo Markovič. Rad bi bil postal občinski sodnik in je po mažarskem receptu prirejal drage pojedine, kjer se je zanj agitiralo. Ko se je z neke take večerje opit vrnil domu — se je obesil. Najbrže je videl, da ne bo izvoljen.
Avstrijska straža zabodla ruskega častnika. Iz Podvoloczyske se poroča: V eni minolih noči so trije pijani ruski častniki šli onstran mejnega mostu na izprehod. Enemu njih jc padlo v glavo, da je stavil s svojima tovarišema, da bo avstrijsko stražo onstran mostu razorožil in prenesel na rusko stran. Res se je priplazil k avstrijskemu vojaku in mu skušal iztrgati puško. Vojak se je branil z bajonetom in zabodel častnika v srce. Častnik je bil takoj mrtev. »Naprzod« piše, da je bil avstrijski vojak nato kaznovan zato, ker je pustil ruskega častnika preblizu priti.
Kaka se dožene temperatura prihodnjega dne. Eno uro pred solnčnim zahodom se spodnji konec termometra tesno ovije z mokro krpo kake prav tenke tkanine (muselin ali fino platno) tako, da je krogljica z živim srebrom pokrita. Krpa, ki se preje pomoči v čisto vodo, se lahko priveze z nitjo. Nato se termometer obesi na prosto v senco. Temperatura, ki jo nato pokaže, je srednja temperatura prihodnjega dne, t. j. neovit (suh) termometer bo drugo jutro ob 8. uri kazal v senci isto temperaturo. Ta način vremenskega prerokovanja' je v 80 odstotkih vseh slučajev popolnoma zanesljiv, v 20 je pa treba računati z netočnostjo.
Aeroplan proti Zeppelinu. Angleže in Francoze, ki so v velikem strahu pred nemškimi Zeppelini, skuša potolažiti angleški zrakoplovec polkovnik Cody z zatrdilom, da je aeroplanu zagotovljena zmaga nad Goiiatom Zeppelinom. Tako-lc bi se postopalo: Kakor hitro bi se zapazil Zeppelin — in zapaziti bi ga bilo lahko, ker je zrakoplov ogromen in se delovanje njegovih motorjev zelo daleč sliši — bi se dvignil v zrak lahni in okretni aeroplan. Sledil bi Zeppelinu v primerni oddaljenosti in se polagoma dvignil nadenj za kakih 500 do 800 metrov. Nato bi svoj tempo uravnal natančno po tempu zrakoplova ter se počasi spuščal nadenj, ne da bi ga kdo s Zeppelina mogel opaziti. Nato bi pilot z aeroplana spustil na Zeppelina posebno konstruirano na žici pritrjeno bombo, ki eksplodira pri najmanjšem dotikljaju in meče dva in pol metra dolge goreče rakete, končno pa prebije trup zrakoplova. Če prva bomba ne doseže svojega namena, se spusti še druga in tretja in v četrt ure je Zeppelin popolnoma uničen. To da prav dobro vedo tudi na Nemškem in niti ne mislijo na kaka vratolomna podjetja. — Pripomniti moramo, da je polkovnik Cody podal svoje mnenje o aeroplanu in Zeppelinu najbrže prej, predno se je zvedelo, da imajo Zcppelinovi nemški vojni zrakoplovi vrhu trupa veliko ploskev in na njej strelne puške. Tako enostaven bi torej boj med aeroplanom in Zeppelinom nikakor nc bil.
Cerkveni veslnik.
* Kapucinski red jc razširjen po celem svetu in obstoji iz 54 redovnih pokra iin, v katerih živi 5303 duhovnikov.
1122 klorikov, 244 novincev, 2956 bratov lajikov, 240 kandidatov in 176 redovnih tretjerednikov. Red ima tudi 41 misijonskih postaj v vseh delih sveta, kjer deluje 698 misijonarjev in 255 lajikov. Kapucini imajo sedaj enega kardinala, 6 nadškofov in 16 škofov. Kapucini so pri našem ljudstvu zelo v časti iK imajo na slovenskih tleh sledeče samostane: Celje, Lipnica, Krško, Škofjaloka, Cclovec, Gorica in Sv. Križ na Vipavskem.
Gospodarstvo.
— Premovanje govedi je priredil dne 23. aprila t. 1. v Strugah na Dolenjskem deželni odbor. Prcmovala se je izključno živina članov živinorejskih zadrug ribniškega okrožja, in sicer samo enobarveno sivo, oziroma ru-javo pleme. Razdelilo se je 34 premij, in sicer 11 za bike, 10 za krave ;».i 13 za telice. Razstavljena živina je bila po občni sodbi komisije in živinorejcev zelo lepa. Posebno so ugajali križevci domačega sivega in montazonskega plemena. Upamo, do smo v tem dosegli uspeh, ki smo ga želeli, in sicer v kratkem času, kar je prištevati gotovo nemalo živemu delovanju ondotnili živinorejskih zadrug. Pozornost je vzbudilo, da so prignali živinorejci 26 lepih plemenjakov k premovanju, dokaz, da živinorejci visoko cenijo vrednost in pomen dobrih bikov. Lahko smo zadovoljni, ker to premovaioje je nam pokazalo da hitro napredujemo v naši živinoreji. Deželni odbor je v tem oziru ubral pravo pot za kar bo ljudstvo hvaležno.
— Obrtna zadruga na Bledu. Dne 25. maja ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadr. bolniške blagajne na. Bledu-Mlino 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vložc pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, ki je koleka prosta.
— Sprejem vojaških akademikov,
Za vzgojo vojaško-zclravniškili uradni-kov se začetkom šolskega leta 1913/14 sprejme 21 aspirantov v c. in kr. živino-zdravniško visoko šolo na Dunaju, 1C aspirantov pa na kraljevsko ogrsko ve-terinarno visoko šolo v Budimpešti kot vojaške veterinarske akademike. Na Dunaju sc predava nemško, v Budimpešti ogrsko. Prosilci sc morajo obvezati, da bodo 7 let kot vojaški živino-zdravniki v armadni službi. Na stroške vojnega erarja se skupno nastanijo, prehranijo, oblečejo in oborožijo in jim ni treba plačati kolegninc in ne tako za izkušnje ali za izdelovanje diplom. Mogoče je aspirantoni brez vsakih materi-elnih žrtev izvesti študije in ki lahko dosežejo šaržo štabnega (višjega) živi-nozdravnika VIII., oziroma VIL činov-nega razreda. Prošnjam za sprejem naj se priložc clomovnicc, krstni listi, dokaz, cla prosilec ni ožen j en, nravstveno izpričevalo v slučajih, če je od mature preteklo že šest mesecev, izpričevalo o cepljenju koz, po kakem vojaškem zdravniku izstavljeno izpričevalo, da je prosilec sposoben za vojaško službo šolska izpričevala zadnjih štirih let popolne gimnazije ali realke (osemraz-redne realne gimnazije, reformne realne gimnazije ali višje realne gimnazije in izpiičevalo o uspešni maturi. Ko postanejo aspiranti živizdravniki. še imenujejo za vojaške nižje živino-, zdravnike (XI. činovni razred.)
TAMBURAŠKESKLADBE: Danici (serenada), za brač I. in II. s spremljevanjem zbora, part. 1 Iv 20 v, Vrbniče nad morem (primorska pesem za tamburaški zbor), part. 1 K 20 v. 20 vin.
Križpolka, part. 1 K 20 viri. Na vasi (koračnica), part. 1 K 20 v.
Dobijo sc v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
d 1	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura _ po Celziju	Vetrovi	Nebo	s-a. ŠSf iS* ^»
15	9. zveč.	737-3	15-2	sl. szab.	del. jasno	oo
16	7. zjutr. 2. pop.	736-5 734-7	14-1 19-8	sl. jug m. jzah.	oblačno	
Srednja včerajšnja temp. 14-8», norm. 14-0".
Književnost.
* Čas, znanstvena revija »Leonove družbe«. Vsebina 3. zvezka: Krščanstvo nasproti moderni kulturi. (Franc Terseglav.) Monizem. (Dr. Aleš Ušenič-nik.) Stanovanjska zakonodaja. (Dr,
Jure Acllešič.) Cerkvena umetnost na dunajskem evharističncm kongresu. (Dr. Fr. Štele.) »Začetki slovanske kulture.« I. (Dr. L. Lenarcl.) Svetovni promet. (Prof. dr. Vinko šarabon.) Obzornik: Verstvo in kultura: Kam plovc-mo? (A. U.) — Leposlovne novosti: Dr. Fr. Detela, Tujski promet. (P. Perko.)
—	Ljudska izobrazba: J. M. Trunk, Amerika in Amcrikanci. (A. U.) — Kulturni listek: A. Aškerc, Atila v Emoni. (P. P.) A. Daudet-Zupančič, Sappho. (P. P.) »Veda«: Krščanstvo — reklamno podjetje židovstva. (A. lT.) »Učiteljski Tovariš«: Giorclana Bruna brezver-stvo — krasno. »Slovenski Dom«: Evangeliji polni nasprotij. — Literarni zapiski: Prof. J. Jenko o Konstantinu Velikem. (Dr. M. Malnerič.) — Listnica uredništva: O zelo neznanstveni stvari.
—	Glasnik »Leonove družbe«: Novi člani. — »Čas« izhaja kot dvomesečnik. Naročnina 7 kron, za dijake i K. Za člane »Leonove družbe« je naročnina plačana z letnino. Naročnina se pošilja na »Leonovo družbo« ali »Čas« v Ljubljani.
Prvoobhajancem se vtisne dan prvega svetega obhajila, ki je najsrečnejši dan celega življenja, najbolj v spomin, če jih na ta dan spominja kak dar v obliki lepe podobe. Tak spominek prvega sv. obhajila, umetniško izvršen s primernim napisom v velikosti 28 1/2 X 19 l/2> cm, ki stane samo 15 vinarjev, je na razpolago v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Slika predstavlja Jezusa s sveto liostijo; puščen jc tudi prostor za obhajančevo in darite-Ijcvo ime. Ista slika se dobi tudi pod celuloidom za ceno 80 vin.
Za darila prvoobhajancem priporočamo istočasno tudi knjižice:
»Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa.« Otrokom, ki se pripravljajo za prvo sv. obhajilo — po 6 vin.
»Spominek I. sv. obhajila«, 12 vin., vez. 24 vin.
»Podobica sv. Alojzija ali njegova pot v nebesa«, 10 vin., v platnu 20 vin.
12 pange lingua-tantum ergo. Za
mešani zbor zložil Fr. Gerbič. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Cena partituri 1 K 80 vin., glasovom po 40 vin.
Ta zbirka spada med najbolj praktične in za naše razmere na deželi najbolj porabne cerkvene napcvc. Zloženi so v lahkem, melodijoznem, pa vendar cerkvenem slogu, da jih bode z najbol-šim uspehom lahko uporabljal tudi tudi mali cerkveni zbor. Ker jc zbirka vredna vsega priznanja in priporočila, želimo samo, da nam velezaslužni gospod skladatelj nakloni še mnogo tako porabnih cerkvenih napevov.
Dr. Anton Faist, cerkvene pesmi za mešani zbor, dva zvezka:
I.	Velikonočne, binkoštne, Marijine, partitura 1 K 50 vin., glasovi po 25 vin.
II.	Marijine (šmarnične). Partitura •1 K 80 vin., glasovi po 25 vin.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Te pesmi so jako lahke in blagoglasne, ki pa ni v nobenem oziru pri-
siljena. Zato tudi Faistove pesmi nc bodo ostale samo na papirju, temveč sc bodo pele povsod, da jih lc dobe pc-vovodje v roke.
^mmssn.....................
železnato J{ina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolaini.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalesccntora iti malo-krvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborili okus.
Zahvala.
1516
Povodom prebridke izgube našega ljubljenega soproga oziroma očeta, brata, strica in svaka gospoda
Ivana Wencajz-a
c. kr. davčnega upravitelja
izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo za vse izkaze globokega sočutja in za darovane prekrasne vence.
Zahvaljujemo se nadalje prečastiti duhovščini, oo. frančiškanom in usmiljenim bratom ter slavni meščanski godbi in prav posebno vel. gg. pevcem za ganljivo petje ter vel. gg. uradnikom in vsem drugim udeležencem za častno spremstvo.
Kandija-Novo mesto, 5. maja 1913.
Žalujoči ostali.

Sprejme se takoj
učenec
v trgovino 7. mešanim blagom, poštenih staršev, ter primerno šolsko izobrazbo. — Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 1518.
UlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIlifl
Malo rabljen pisalni stroj
„Remington X"
(novi model z vidno pisavo)
se proda po zelo nizki ceni. Po« nudbe na upravo „Slovenea" pod »pisalni stroj."	1315 (10)
MMiiiimniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiHiHiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiii
Št. 1005.
fl\estna občina Škofja Loka razpisuje službo
mestnega stražnika
z letno plačo 730 kron in pavšalom za obleko in obutev 1)0 kron.
Priložiti je treba domovinski list, nravstveno spričevalo in spričevalo dosedanje službe. Prednost imajo dosluženi vojaki. Prošnja naj se vloži na mestno županstvo
do 5. junija 1.1.
Službo je nastopiti 10. avgusta.	1512
Natančneje informacije daje mestno županstvo.
Mestno županstvo Škofja Loka
dne 13. maja 1913.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, tastnlk in šef-zdravnik: Dr.Fr. Derganc. primar. I. klr.odd. dež. boln

Roza iu Pavel Fabiani naznanjata potrta noizmernc žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da se je njihova iskreno ljubljena edinka
Majda
sinoči preselila v večnost.
Pogrob se hode vršil v soboto dne 17. t. m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta štev. 30, na pokopališče k Sv. Križu. 1533
LJUBLJANA, 16. maja 1913.
I. »lov. pogr. zavod .lo«.Turk.
Proda sc
po najnižji ceni še:
1 špecerijska stelaža (skoraj nova),
1	pudel za špecerijo,
2	pndelna za manufakturo,
1	večje stojalo za olje, 4 krat pre* deljeno,
2	pisalni mizi, 1 eiklostil.
niSRo mm
v likvidaciji	1457
šubičeva ulica št. 3, III. nadstropje.
Uradne ure: od 2—'/24 popoldne.
Tvrdka Ivan Jelačin v LJubljani
sprejme takoj
i«- učenca -si
za trgovino z mešanim blagom. Ponudijo naj se samo dečki z dežele. (Hrana in stanovanje v hiši.)	1509
OtDorfteu
slaščičarne
Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril popolnoma na novo urejeno
(Gjudova hiša.)
Postregel bodem kot dolgoleten strokovnjak z najboljšim, vedno svežim pecivom ter si prizadeval cenjene odjemalce kar najbolj zadovoljiti.
Obenem se priporočam slavnim društvom in cenjenim re-stavraterjem ter jim nudim znaten popust.
Vsa naročila za poroke, krste, nove maše ter razne pojedine izvršil bodem kar najvestneje po najnižji ceni.
„„ f od"Cn"n 8poš,ovan,em	Hlojzij Dežman.
Otuoriteo
slaščičarne
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Kepie A I. Jeršek
Ljiil>ljana. Kongresni trg- štev. 5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtlskarija.
Občeznsno nizke cen«. — Zunanja naroiila se toCno Izvršujejo. — Ugoden nakup prllolnottnlh daril.

Razpis službe.
Pri Mestni hranilnici ljubljanski se razpisuje mesto
podtajnika
t527
s prejemki IV. čin. razreda hranilničnih uradnikov, to je s temeljno plačo letnih 4000 K, pravico do treh štiriletnic po 400 K in stanarino 1150 K.
Podtajnik more postati jurist z vsemi predpisanimi državnimi izpiti, ki izkaže večletno juridično prakso in je strokovno usposobljen. Ako še ni strokovno usposobljen, se uvrsti v V. čin. razred s temeljno plačo 3200 K, pravico do dveh triletnic po 300 K in stanarino 1000 K ter se šele po zadobljeni zadostni strokovni usposobljenosti, o čemer razsoja ravnateljstvo, uvrsti v IV. čin. razred.
S potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vlagati pri podpisanem ravnateljstvu
do dne 31. maja 1913,
V Ljubljani, dne 15. maja 1913.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE),
Beton Zelezobelon Mostovi Stropi Dvorane Zazidki turbin
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na željo
PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
rTisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.