PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 222 - Cena 3.- lire TRST, torek 19. februarja, 1946 m* Uredništvo ln uprava, Piazza Goldoni it. 1 - L PRVI KONGRES ANTIFAŠISTIČNIH ŽENA JK ProliisšislKe julijske krajine v borbi za osnovne pravice Na svojem zborovanju na Reki so zene iz vseh delov Julijske krajine odločno izjavile, da bodo nadalievale borbo do končne zmage Ker zavezniki antifašističnim že-atm niso dovolili, da bi se prvi k°Egres iena Julijske krajine vršil T Trstu, so se revno tako, z prav ktom navdušenjem in veseljem Obrale na Reki. Prišle so iz vseh Va*i. trgov in mest Julijske krajina Z vozov, kamionov In vlakov, * katerimi so se delegatke pripeljale na kongres, s« plapolale brateče ^ zavezniške zastave. Zene in ^tere so navdušene prepevale pe-smi in vzklikale bratstvu med narodi Julijske krajine, vzklikale Titu ln jugoslovanskim narodom. Svobodna Reka je bila pa predvečer kongresa vsa v zastavah. Z zidov *° bleščali napisi, ki jih je razsvetljevalo nešteto luči. Na pročelju hiš so žarele rdeče, peterokrak« zvezde, simbol svobod« in bratstva. Dne 17. t m. zjutraj so delegatke, prepevajoč partizanske ln narodne pesmi, prihajale v povorkah r gledališče «Fenlce», kjer se je vršil kongres. Dvorana je bila vsa ckrašena z zelenjem Jn zastavami ter slikami voditeljev. Vladalo je praznično razpoloženje. Zene so bile izredno navdušene, da so se mogle snitl iz vseh krajev Julijske krajine, da >1 povedo svoje težnje ln ^elje, da « »kupnim načrtom prebrodijo vse težave ln zapreke, da ponovno pokažejo vsemu svetu svcjo neomajno voljo in ponovno izpričajo upravičeno zahtevo po priključitvi k Jugslaviji. Terjamo zadoščenje za žrtve tovarišica Bizjak Milena, član'ca AFZ za Gorico je otvorila L kongres antifašističnih žena Julijske krajin* s sledečim govorom: tej prijlki poudarim 'ko pomoč, s katero ate piimor-Sene podprle našo osvobodilno j/****. bodisi kot borke v brigadah Jj®*! kot politične delavke na te-bodisi kot oskrbovalke naše , fko- Zadnje mesece pred osvo-3*njem, ko Je bila večina mož orožjem, Je b*la pretežno na ^ h ramah skrb za gospodarstvo ** podrobno propagando delo, »H« ramah tudi na J več Je bre- diel* v naiJih narodno osvobo-odborih. Brez vašega požrt-^•Unega sodelovanja bi bila naša nemogoča. Ve »te tudi v obil-1 Pripomogle k utrditvi naše *ke oblasti. V tem niste doka-globoke zavesti dolžnosti, tudi svojo politično zrelost. lt> l>»oln^m0' lmeLte P° načelih de-kracijg vso pravico do enako-^nosti, ki vam jo nudi nova ju* 0v*n«ka ustava, ampak ste sl 8v ^kopravnost tudi zaslužile z r*t m delom. Zavedati pa se mo-Pntdk ^ bo,to ** va* največjo »hi o*vobodllne borbe lahko ^ j?11* 1«, ako boete priključene v kateri velja enakost za ' »vofcoda za vse. Potrebno Je to-^ ^ v teh odločilnih trenutkih UaPohodno usodo strnete In vse sile, da ohranimo pri-V)t.u,Ve' ki smo sl Jih s krvjo prl-AJto bomo ^1 — Hrvatje. ln Slfyvenoi — k! smo na *»h °'CPa*1^n'h antifašističnih osno-^ »kovali neporušeno bratstvo, vso svojo dolžnost s tistim V j^tn0rn' *n požrtvovalr.ostjo, kot 4o#cJ'y,no osvobodilni borbd, bomo It^vjj,1 ®v*t'l cilj, ki smo si ga za ** napredek dežele ln v sre- Tovarišica Olga Kovačičeva Je pozdravila kongres žena Julijske krajine v taienu CO AFZ za Jugoslavijo. »Tovarišice! Skupno z jugoslovanskimi nerodi — Je dejala — »te se bonile v teku štiriletne borbe. Toda borile ste se že desetletja proti italijanskim osvajalem ter ste zato upravičsco pričakovale, da boste skupno z vašimi narodi v tej borbi doeegle svoj« cilje. Združitev z Jugoslavijo ni samo vprašanja združitve z vašimi brati, temveč je to življenjsko vprašanje, vprašanje vašega obstoja in razvoja, Bodite uverjene, da žene osle Jugoslavije budno spremljajo ta vaš kongres. Poleg vas stojimo že od začetka borbe, poleg vas stojimo tudi danes z edino željo, da se vaša bodoča 3 vodoba neraadružno poveže z nami v Jugslaviji. V Imenu jugoslovanske armade Je spregovoril major Bukvič Vlado. Zahvalil se Je vsem ženam za pomoč In ljubezen, ki »o jo Izkazale do partizanskih borcev v teku o-svobodilnega boja. «Zene so mnogo pomagale k izvrševanju nalog, j ki Jih je pred nas stavil vrhovni I komandant, maršal Tito. Ta vaš kongres Je dokaz vsem protiljud-skim silam, da je braatvo med Slovenci, Italijani in Hrvati skovano tn da ga nd mogoče razbiti. Naš« geslo naj bo: Tujega nočemo, svojega ne damo, je zaključil major Bukvič. Zens so vse govornike nagradile s toplimi aplavzi. Venomer so Jih prekinjale z ovacijami, venomer so vzklikale maršalu Titu in zahtevale priključitev k ljudski republiki Jugoslaviji. Prvi kongres žena Julijske krajine so pozdravili tudi prof. dr. Kuz ma JedreUč, ljudski duhovnik iz Vodica, ki je pred dvema letoma blagoslovil na Planiku na Učki zastavo bataljona Olge Ban, tov. Josip Matas, predstavnik oblastnega odbora Enotnih sindikatov, podpolkovnik Mirko Ijenac, član jugoslovanske vojaške uprave, tov. Ma-ca Grzetič, predstavnica hrvaških žena, tov. Erna Muzer, predstavnica slovenskih žena, tov. Bacicchi Silvano, član PO ZMJK in predstavnik furlanske mladine, tov. Mario Hrelja, predstavnik istrske mladine. Tudi te tovariše so antifašistične žene pozdravile z burnimi aplavzi. Le ena rešitev: Jugoslavija! čo vseh prihodnjih rodov. S prepričanjem, da se bo to gotovo zgodilo, želim v&čemu kongresu, na katerem se boste oborožile za nov, poslednji boj, obilo uspeha.* Delegatke so govor tov. Bevka sprejele z burnimi aplavzi in vzklikanjem. Pred odločilno borbo Za tovarišem Bevkom Je spregovoril tov. Sestan, podpredsednik GO SIAU za Julijsko krajino. Med drugim je dejal: cJunaške žene Julijske krajine! V lmemi SIAU ln v imenu oblastnega narodno osvobodilnega odbora za Istro pozdravljam to vašo veličastno manifestacijo ln želim polno uspeha pri vasem delu. Sedaj, ko vas gledam združene, se spominjam na prvo pokrajinsko konferenco antifašističnih žena Istre v gozdu na Učki. Spominjam se, kako so brez strahu prekoračile ceste, železniške proge in prišle v gore, v svobodo, prišle visoko v gozdove, kjer Je bila tedaj svoboda. Tedaj so se žene sestale v odločilnih dneh boja in obljubile, da bodo storile vse, da bodo dale svoje življenje, svoje sinove In može, samo, da bo uničen fašizem. Mnoge od vas so bile na tej konferenci, ki vam je gotovo ostala še v spominu. To prvo konferenco nem omenil zato, ker sedaj zopet stojimo pred odločilno borbo. Ve, Junaške žene, kil ste bile v hudih časih boja pripravljene, žrtvovati svoja življenja za na^o svobodo, za Titovo Jugoslavijo, boste gotovo umole tudi sedaj staviti vse sile za dosego naših ciljev*. V imenu SIAU Je pozdravil kongres tudi tov. Andrea Casassa, ki Je govoril o neismeml želji narodov Julijske krajine, da bi bili člm-prej priključeni k Titovi rt^udikl, k novi Jugoslaviji. V *v®*l • Sledil Je politični referat, ki ga je podala v slovenščini tov. Pipan Zmaga, v italijanščini pa tov. Bur-llni Loretta, ki pravi med drugim: Položaj v Julijski krajin* odkriva borbo nasprotujočih si sil: napredkih in reakcionarnih. Ljudsko oblast, ki Je bila pridobljena z osvobodilno borbo, v kateri je sodelovalo vse pošteno ljudstvo Julijske krajin«, napada reakcija, da si o-hranl svoje lastne pozicije in privilegije. Ker ne more uspeti z drugimi sredstvi, se postavlja kot braniteljica ltalljanstva Trsta, da bi s tem odvrnila ljudske množice od njenih ciljeiv, ni jemala ugled novi Jugoslaviji ter oblastem In ustanovam v coni B. SIAU Je nastala lz enotnega gibanja širokih delovnih množic in se v njih vedno bolj utrjuje dvoj položaj. Proti nazadnjaški politiki, ki neti razdor, postavlja enotnost in bratstvo. Reakcija je zlasti ojačena vsled prisotnosti zavežniših sil v coni A. V gospodarskem in političnem življenju so vedno večje težave. Ljudstvo, zlasti v Trstu, trpi. To potrjujejo večkratne stavke, povečana brezposelnost, nedosegljive cene najpotrebnejših predmetov. Beda ln korupcija rasteta lz dneva v dan. Demokratične svoboščine, tudi najosnovnejše, se načrtno kratijo. Našim organizacijam, ki so sad veličastne, protifaši^lčne borbe, jemljejo lastne prostore in s tem preprečujejo ljudstvu sestanke in izvrševanje konstruktivnega dela. Našim ženam, ki so s toliko ljubeznijo ustanovile ott-oške vrtce, !n s tem hotele rešiti otroke ceste ln pokvarjenosti, so odvzeli prostore. Od jugoslovanskih oblasti obsojen vojni zločinec vodi slovenske šole. Svoboda tiska, s katero se ponašajo zapadne demokracije, je postala v coni A prazna beseda. To nam pove svoječasna ukinitev »Primorskega dnevnika*. Mnogo se govori o tako Imenovani Wilsonovl, Morganovi liniji o različnih demarkacijskih črtah. Z njimi hočejo nekako reševati problem Julijske krajine. Vendar m to nič drugega, kot manever reakcije. Ljudstvo Julijske krajine ce priznava nikake umetne demarkacijske črte, kajti to predstavlja najnevarnejši napad na njeno edin-sivo. Temeijl za resničen mir Tudi me žene smo poklicane da prispevamo k borbi za ohranitev ljudske oblasti, od katere je odvisna rešitev tudi ostalih bistvenih v prašanj. Danes žena ne more dati svojim otrokom potrebne vzgoja ker JI manjkajo za to potrebna sredstva. V tovarnah in uradih dobiva tako nizke prejemke, da jo večkrat silijo k pon žanju. Zensko gibanje lahko tudi mnogo prispeva k utrditvi bralstva med narod Julijske krajine, ker more povezati vse žene različnih narodnosti v skupni delavni program. Treba Jih Je prepričati, da je mogoče na temelju sodelovanja ustvariti resničen mir. Na svetovnem kongresu žena v Parizu Je bilo to vprašanje postavljeno ln rečeno, da obstaja za vse šene vseh kontinentov skupna borba, ki more in nora uspeti na temelju enotnosti in tcs\iiga sodelovanja. Borba za ljudsko oblast pomeni za ženo borbo za rešitev njenih osnovih pravic, za enakopravnost v družini, pri delu ln v državi. Videli smo, da so te pravice dali jugoslovanskim ženam, kjer obstaja ljudska oblast, Jri Je priznala ženi položaj enakopravnosti s tem, da ji prizna votivno pravico. Zena tam odloča pri upravnih, političnih In zakonodajnih organih. Ko se danes postavlja vprašanje Trsta in njegov« pripadnosti, hočejo mnogi rešiti usodo teh naših ozemelj po svojih strankarskih interesih. V tem času čutimo me žene dolžnost, da o tem prašanju soodločamo. To pravico nam dajejo žrtve, ki smo jih del« v času osvobodilne vojne. Zato moramo danes zahtevati za Julijsko krajino samo eno rešitev in ta Je priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Delo ln naloge naših žena Referat o delu ln nalogah naših žena Je podala tov. Dina Zlatič, predsednica Oblastnega odbora AFZ za Istro. Naš prvi kongres začenjamo v času, ko prihaja v naše kraje zavezniška komiaija, ki naj ugotovi ln potrdi etniško stanje in voljo našega ljudstva in izdela predlog za določitev razmejitve med Italijo in Jugoslav^o. Zene hrvaških in slovenskih vasi so pričele sodelovati v narodnem o-svobodilnem gibanju že leta 1942. Pošiljale so svoje sinove in može v partizane ln podpirale njihov boj. Gibanje žena se Je masovno širilo in pritegnilo Italijanske tovarišice. Masovni značaj sodelovanja žena v nsu-odneitu osvobodilnem gibanju najbolje označujejo Itevlln« vaške in okrajne konference žena v Istri In v Slovenskem Primorju Oblastna konferenca za Istro ln za Slovensko Primorje tor številni odbori AFZ v Pulju, Trstu, Rovinju, Raki itd. S ponosom smemo ugotoviti, da smo naloge in obljube, ki smo jih dale svojemu narodu, častno izvršile. Po osvoboditvi naše dež«l« s Trstom pa »mo stopile pred nove Daloge. Osvobojeno zemljo je bilo treba obnavljati. Utrjevati smo morale narodno oblast in se usposabljati za upravljanje novih nalog. Dnevom veselja in navdušenja so sledili dnevi dela in obnove. S pritegnitvijo onih žena, ki so doslej stale ob strani našega boja, so antlfašistke Julijske krajine začele svoje delo. Sedaj obnavljajo svoja mesta žene iz Reke, Pulja in drugih krajev, žene požganih vasi po Istri in Slivenskem Primorju obdelujejo svoja polja, obnavljajo domove, žene po odborih in ostalih ljudskih ustanovah pa posvečajo vse svoje sile, da se do dobra usposobijo za odgovorne naloge. Naše žene pomagajo ljudskim oblastem v skrbi za vojne sirote. Dnevom naše sreče in našega delovnega poleta so sledili dogodki, ki Jih nismo pričakovali. Mislile smo, de smo si ie priborile svobodo in pravico, stopati z ostalimi kraji v izgradnji naše skupne bratske zveze narodov — Jugoslavije. Toda naša osvobodilna vojska Je morala zapustiti Pulj, Trst in Gorico in v te kraje Je prišla Zavezniška vojska. Kmalu smo občutile, da so noše s krvjo pridobljene pravice ogrožene. Cez našo zemljo so potegnili demarkacijsko linijo In od slej Je postajalo tudi življenje ljudstva na tej ln oni strani različno. S tem so tudi naloge naših žena na tej in oni strani črte postale različne. njihovim prilikam. Naši odbori žena naj bodo šola za prosveto ln izgradnjo, šola, v kateri se bo razpravljalo o najboljšem načinu pomoči na^ih žena ljudski oblasti in obnovi dežele. Naši odbori morajo skrbeti ta otroške domove in otroke siromašnih staršev, posebno pa ^e za vzgojo otrok, dostojno krvi prelite za njihovo srečo. Naši odbori morajo voditi žen« v coni A borbi za dosego pravic, ki so jim jih odvzeli. S svojo organizacijo sestavu Slovansko - ltallansko antifašistične zveze bodo na£e žene izvršile naloge, ki jim jih nalaga narod in trenutni položaj. Kot so žene Julijske krajine združene svojih organizacijah prispeval« mnogo k osvobojenju, tako morajo danes dati od sebe vse, da priborijo popolno svobodo Julijske krajine in njeno skorajšnjo priključitev k Jugoslaviji, z maršalom Titom na čelu. Po polltič.osm referatu ln referatu o delu in nalogah žeca sa Je razvila živahna diskusija, v katere so posegle delavke, kmetice, matere in žene iz vseh krajev Julijske krajine. Zene so govorile o nevzdržnih razmerah, v katerih živijo šolski otroci v coni A, kjer se nahajajo na mnogih profesorskih in ravnateljskih mestih kolaboracionisti. Pozzivale so vse žene, naj vzgajajo svoje otroke v duhu bratstva med narodi v duhu borbe proti ostankom fašizma. Zer.e so se tudi odločno postavile proti vsakemu poizkusu internacionalizacije Trsta ln Julijske krajine. 2ene z Reke so pozvale meščanke, naj zberejo kot kandidatke za ljudske odbore res zaslužne žene. Delegatke lz cone A Julijske krajine ao poudarile potrebo po najostrejši borbi proti črni borzi in špekulantstvu. Omenile so tudi zalo težke gospodarska prilike, posledice brezposelnosti ter prikazale veliko važnost in koristi novega zadružništva. Govorilo je še mnogo la mnogo žena lz drugih vasi ln mest Julijske krajin«. Vse pa so terjale samo eno, priključitev k Jugoslaviji. Po diskusiji Je članica GO AF2 za Slovenijo tov. Hafner Ančka darovala ženam Julijske krajine majhen kip, ki predstavlja ženo v bra dilclooalnl slovenski narodni noši. Za njo so delegatke iz Trsta, Tržiča, Gorice in drugih vasi ter brgov cone A podarile ženam cone B darila, ki pričajo o tesni povezanosti ln o tem, da nobena demarkacijska črta ne more razdvojiti ali raadelitl narodov Julijske krajine. Ravno tako so delegatke lz VPRAŠANJE IZREDNEGA POROTNEGA SODIŠČA Kot r formalno pravnem, Ima razglas it 5 tudi t materialno pravnem delu določilo, ki Je zlasti v Julijski krajini kamen spotike. Naj li^t je dne 29. 1. t. L v svojemuvodnem članku «Zk>čin Je zločin* ►pod peresa dr. Fr. Tončiča objavil tehtne in upravičene pomislek* napram temu določilu in preciziral v tej stvari naše stališče. Z n, da obnavlja tovarne, odpušča delavce. Ovira svobodo zbo- rovanja ln tiska. Medtem ko beže iz cone B ljudski sovražniki, fašisti, ustaši, četniki, so prav ti našli svoje zavetišče v coni A, kjer nadaljujejo svoje protiljudsko delo. V coni B se urejuje gospodarsko življenje, v coni A pa se bohati črna borza, kriminal in anarhija. Naše žene v coni A se bore skupno z ostalim delom poštenega In demokratskega slovenskega ln italijanskega prebivalstva za spoštovanje pravic. Bor« se za ponovno vzpostavitev ljudskih oblasti, za obnovo tovarn, za svobodo tlstka, proti črni borzi in kriminalu, za čiščenje fašističnih elementov in za priključitev Julijske krajine k T*-tovi Jugoslaviji. Pri tem žene Pulja, Hrvatice in Italijanke utrjujejo bratstvo v skupnem boju. Ta naš kongres poteka v odločilnih dneh. Na tem kongresu združujemo vse protifašistične ženske organizacije Istre, Trsta, in Slo-venkega Primorja. Združujemo v slovansko-italljanskl antifašistični zvezi žena zaradi tega, da bi združene ln bolj enotne vodile borbo za naše pravice ln srečno prihodnost naših otrok. Organizacijske oblike naših organizacij ne potrebujejo spremembe. Ostanejo na1 take, kot so se ustvarile ln razvile v narodno osvobodilni borbi. Odbori žena naj ob držijo oblike, ki najbolje ustrezajo Delegatke ASIZZ sprejemajo na svojem prvem kongresu dne 17. II. 1948 sledeče osnovne točke ln .hočejo v borbi za r.Jlh dosego utrditi združitev žena vseh treh narodnosti J. K. v enotno antlfašističs* gibanje žena. 1) ASIZZ, ki Je kot tako gibanje demokratičnih in antifašističnih ženskih množic, sl postavlja kot glavno nalogo: poglobiti in utrditi bratstvo med narodi JK, utrjujoč enotnortt ljudskih množic, v svesti si, da je bratstvo ln enotnost narodov najboljša podlaga za čuvanje pridobitev narodne osvobodilne borbe, da je jamstvo svobode ln vseh nacionalnih ter socialnih pravic narodov JK. 2) ASIZZ stoji čvrsto na braniku ljudske oblasti, na braniku največje pridobitve narodno osvobodilne borbe, zavedajoč se, da je ta oblast najmočnejše narodovo orožje v borbi za srečnejšo bodočnost, za srečo in blagostanje naših otrok. Zaradi tega sprejema ASIZJZ kot svojo osnovno nalogo: boriti se za ljudsko oblast tam, kjer Je bila odvzeta, to Je, v coni A na drugi strani pa čuvati suvernost ln utrjevati organe ljudske oblasti NOO, ljudska sodišča, Narodno zabiito ln druge demokratične ustanove. 3) Fašizem je vojaško premagan, toda ni 6« uničen. Zato je dosledna borba proti ostankom fašizma, borba za uničenje vseh fašističnih ustanov, ena Izmed največjih dolžnosti antifasistk. 4) ASIZZ ne priznava nikake delitve JK s Trstom, zavedajoč se, kar je danes vsakomur jasno,JBa Je JK potrebna kot celota, kar je naravna in gospodarska nujnost ter edino možna življenjska rešitev tega ozemlja. 5) Naše ljudstvo JK se je samo osvobodilo in sl a borbo pridobilo pravico, da na podlagi Atlantske kart« odloča samo o svoji usodi. Zato se ASIZZ bori za samoodločbo narodov. Odločno ■« bori proti vmešavanju in intervenciji raznih tujih sil. 8) Z« v času NOB sl Je žena JK pridobila enakopravnost Za tega delj se ASIZZ bori zato, da se ženi dajo polne pravice in možnosti; da to enakopravnost lahko Izkoristi v državnem, socialnem, gospodarskem ln političnem življenju. ASIZZ skrbi za kulturni in politični napredek cone. 7) Naši otroci, ki jlb Je fašizem dolga leta zastrupljal s fašistično vzgojo, so potrebni največje nege in pravilne vzgoje v demokratičnem duhu. Naloga ASIZZ je, ščititi ln pravilno vzgajati otroke doma kot v Soli. Zaradi tega Je nujno, da ASIZZ nadzira šolske programe in učiteljstvo. Sokrivci zločinov, izvrženih nad naš Im ljudstvom in domovino, ne smejo in ne morejo bit! vzgojitelji naše mladine. 8) ASIZZ outt doBmost posvetiti vse svoj« sile socialnemu skrbstvu. Pomagati žrtvam fašizma, sirotam in vdovam padlih borcev, Invalidom in onim, ki so se vrnili bolni lz raznih koncemtracjskih taborišč. 9) Zaščita materinstva in družine, to je skrb in naloga ASIZZ. ASIZZ se bori zato, da s« ženam — materam zagotovi potrebna zdravstvena ln socialna zaščita. 10) ASIZZ vodi odločno borbo proti črni borzi in raznim vrstam špekulanstva, zahteva kontrolo nad cenami ter širi zanimanje za zadružništvo. ASIZZ vsestransko podpira borbo ljudstva za zboljšanj« življenjskih prilik, podpira borbo za. zboljšanje delovnih pogojev v okviru Enofcnth sindikatov. 11) ASIZZ priznava celoten program SIAU. Volitve glavnega odbora Sledile so volitve glavnega odbora ASIZZ Julijske krajine. Delegatke so enodušno izvolile v Glavni odbor 21 Slovenk, 19 Italijank in 17 Hrvatic. Enoglasno so bile izvoljene v Izvršni odbor ASIZZ Julijske krajine sledeče tovarišice: predsednica tov. Bizjak Milena, Slovenka: tajnic«: Slovenka Pipan Zmaga, Italijanka Loretta Burlinl in Hrvatica Dina Zlatič; članice: Marija Bernetlč; Sluga Justi, obe Slovenki; Jacoucich Etta, Rlsmon-do Ersilia, Ada Guetti, Italijanke; Raner Lea in tov. Silva, obe Hrvatici. Zene so pozdravile Izvoljene tovarišice z burnim ploskanjem ln vzklikanjem. Po volitvah so delegatk« prvega kongresa antifašističnih žena Julijske krajine poslale pozdravne resolucije maršalu Titu, mednarodni organizaciji antifašističnih žena v Parizu in tov. Kardelju. Sprejele so * velikim navdušenjem tudi pro- testno noto na Zavezniško vojaško upravo, ki ni hotela dovoliti, da bi se kongres vršil v Trstu. S tem je bil dnevni red kongresa izčrpan. Za zaključek je spregovorila tov. Zmaga, ki je m«d drugim dejala: «Pred odhodom ■ kongresa v*jn polagamo na srce, da boste ponesle duha kongresa med vse ie-ne Julijske krajine. Ta duh naj nas spremlja domov, naj nas spremlja v borbi za dosego naših ciljev. Zavedati se moramo, da j« usoda te pokrajin« odvisna le od nas samih. Z našo borbo za priključitev k ljudski republiki Jugoslaviji bomo poplačale vs« žrtve našega ljudstva. Zato dosledno sprovajajmo sklepe tega kongresa, poskrbimo zato, da bo vsaka iena v Julijski krajini častno izvršila svojo dolžnost Preko vas pozdravljam v Imenu Izr** nega odbora ASIZZ v«« lena, Slo. venske, Italijank« ta Hrvatic« t* pokrajine. -V\/, i JPRHKORSKI DNEVNIK — 2 — 19. februarja 1946. Beseda duhovnikov-zvestih sinov svojega naroda Slovenska duhovščina Iz con« B, ki je ostala zvesta svojemu narodu f teku osvobodilne borbe in sedaj, Je dostavila spomenico, ki jo bo predložila mednarodni zavezniški komisiji za Julijsko krajino in Trst. Spomenic« se glasi: Ko manifestira ljudstvo po vsej naši Primorski in izraža svojo neomajno zahtevo, da se priključi Julijska krajina z Gorico in Trstom kot sedma federalna edinica k Titovi Jugoslaviji čutimo tudi mi katoliški duhovniki, ki smo stali temu zavednemu in zavestno sc borečemu ljudstvu vedno ob strani fe za Sasa njegovega pasivnega odpora proti italijanskemu fašizmu in v času njegove herojske domovinske borbe, dollnost, da javno izpovemo svoje mnenje. V prvi vrsti hitimo dollnost najostreje obsojati izmišljene klevete, ki so naperjene proti ljudski oblasti, to je, obenem proti našemu ljudstvu in njegovi volji. Tega klevetanja, ki so si ga izmislili sovražniki ljudstva, italijanski imperialisti ter so. vra-Sniki demokracije v svetu, so se oprijeli in ga najbolj zakrknjeno širijo vsi tisti, ki so zaradi svojih protinarodnih dejanj pobegnili pred lastnim ljudstvom, se torej izločili iz njega in mu slcuiajo še danes vsestransko Škodovati. Ti ljudje se po velini zbirajo onkraj demarkacijske črte, kjer na lalost dobivajo v svojem protiljudskem delovanju podporo tamkajšnjih reakcionarnih krogov, ki so in-filtrirani v nekaterih oblasteh. Kakšne so te klevete? Jlfi moramo v prvi vrsti spregovoriti o klevetah, ki se nanašajo na odnošaje naše ljudske oblasti do vere in takoj poudariti, da uti niti govora o prega-njanju ali «viranju vfre niti v Tržaško delavstvo ve, kaj hoče V nedeljo 17, t. m. je v kinodvorani *Alabarda» govoril član di-rektorija italijanske socialistične stranke LaUo Baaso. K«P je že spočetka prešel v nacionalizem, so prisotni takoj reagirali in zadeli vzklikati: »Dovolj je nacionalizma, spoštujte simbol svoje »stave. Po dolgem presledku »e je razburjenje v dvorani nekoliko poleglo k* govornik je v drugem, tonu pozval socialiste in komuniste k sodelovanju v borbi proti reakciji. Triaifco delovno ljudstvo Je tudi to pot pbkazalo svojo politično zrelost. Prekinjalo je govornika z telo duhovitimi medklici Med drugimi je stopil na oder tudi mlad delavec in vljudno vprašal govornika: «Vi trdite, da »e v Italiji nisi« hoteli (socialisti namreč) pridružit} reakciji in sredincem, čeprav so vam ponujali naj bol jb^ mesta. Zakaj pa so tukajinji socialisti eto-piH ▼ CLN, kjer sodelujejo z reakcijo, tn *akaj Je predsedrik Conskega »veta, imenovanega po zaveznikih, BOCrl»adevali priti do »poraau-nva ■ socialisti, toda zaman. Občinstva Je sprejelo njegova izvajanja • burnimi apiavjjL »Socialisti* so doživeli popoln polom. Jasno pa s« J« tudi pokaza- lo, da tržaško delovno ljudstvo sploh noče nič aližatl o tem, da bi Trst pripadel Italiji. MATEJ BOR i j Jugoslaviji niti v Julijski krajini. Kakšni so danes ti odno-I šaji, lahko povemo mi, ki svo-j bodno opravljamo verske dolž- ■ nos ti, nikakor pa ne morajo o I tem govoriti tisti, ki narod in j vero izrabljajo v protiljudske j namene: I Vera je torej, na kratko povedano, pri nas svobodna. Vse tiste pa, ki govore o preganjanju in zatiranju vere na Primorskem, bi spomnili samo na nekaj let nazaj, na čas, ko je fašizem oviral oznanjevanje božje besede v materinem jeziku, prepovedoval slovenske napise po cerkvah in po pokopališčih, oviral slovensko petje v cerkvah in pri procesijah, preganjal, zapiral, interniral in pretepal slovensko duhovščino. Zaradi vseh teh dejstev ponovno najodločneje obsojamo namerno klevetanje, ki ima en sam namen: razdvojiti narod in ga oslepariti za to, za kar je Primorska dala Jf6 tisoč življenj, to je za osvoboditev Julijske krajine in njeno priključitev k ljudsko-demokratični Jugoslaviji. 1 Obenem izjavljamo, da bomo JsfaK zvesto ob strani ljudstvu j v borbi proti temu, da bi bila Primorska Se kedaj plen tujih ! gospodarjev, in mu zvesto sle-j dili v njegovih naporih, da se \čimprej priključi Julijska kra-| jina s Trstom in Gorico k Fe. ■ derativni ljudski republiki Ju-I goslaviji, ki je edina prava do-' movina’ in mati. Jugoslavija je reasa domovina Župni upravitelj iz vasi Batuje je poslal Okrajnemu I.N.O.O, za Vipavsko sledeče pismo: Kot ljudstvu zvest katoliški duhovnik hočem tudi v tem zgodovinsko važnem trenutku stati narodu ob strani e jasno in pravično zahtevo, da se vse Slov. Primorje, to je vsi Slovenci naših krajev, nepreklicno strnejo in zdruZiJo v veliko federativno ljudsko republiko Jugoslavijo — ne isvzemii Pulja, Trsta in Gorice. Tam je namreč nosa prava domovina in mati, V Batujah, 13. 2. 1946. Alojzij Filipič, t a župni upravitelj. Se]a nameščence? Delavskih zadrug Pred dnevi so s« na pobudo odbora podjetja zbrali k seji nameščenci Delavskih zadrug ter obravnavali razna sindikalna vprašanja. Predsednik odbora podjetja tov. Velli je poročal o povišanju socialnih dajatev, ki bodo zelo obremenile delavce, in izrazil upanje, da bo kmalu uresmičen sporazum o prilagoditvi mezd, ker je delavstvo v obupnih gmotnih prilikah Nato Je v Imenu Enotnih sindikatov spregovoril tov, Juraga, Po pozdravnih besedah Je prisotnim pojasnil pomen delavskih zadrug, ki morajo ščititi svoje člane pred izkoriSčevanjem, ter ožgosal razdiralno delovanje Julijskih sindikatov. Pozval Je nameščence, naj se upirajo vsem proizkusom reakcije, da bi razdvojila delavstvo Dejal je, da Je v Julijski krajini mogoča borba proti reakciji le na podlagi slovansko - italijanskega bratstva, ker Imajo delovne množice ne glede na narodnost enake interese in cilje. S tem se Je zborovanje končalo. Odbor podjetja Delavskih zadrug sporoča, da *o nameščenci ob priliki »Partizanskega tedna* nabrali 13.160 lir, ki jih j« odbor skupno s premnim pismom poslal ZPP. OD TRIGLAVA DO JADRANA Pogreb druge žrtve v Kanalu Dne 13. februarja t. 1. popoldne se je vršil v Kanalu ob Soči pogreb druge žrtve krvavega incidenta, ki 3ta ga povzročila dva ameriška vojaka. Tov. Teodor Paravan je podlegel hudemu trpljenju v gori.ški bolnici, od kod*r so ga prepeljali k zadnjemu počitku v svoj domači kraj. Smrt 18. letnega Teodorja Para vena in že prej Andreja Laščak je mo-?no pretresla javnost na Kanalskem. Tov. Teodor je bil zelo priljubljen pri mladini. Ze za časa o-kupacije je požrtvovalno sodeloval v osvobodilnem gibanju. Zaradi tega J« bil s pomočjo domačih izdajalcev aretiran in odpeljan v nemška taborišča, kjer je poiskusll vse gorje. Sele po zlomu nacistične Nemčije se Je vrnil domov. Kot zaveden fant se Je takoj vkjučll v mladinsko organizacijo in Je bil tudi član pevskega zbora prosvetnega društva «Soča» v KaiJ^u. Ko so ga pred Štirinajstimi dnevi hudo ranjenega prepeljah v gorilko bolnico se Je zadržal kot pravi Junak, prosil Je naj milostno sodijo krivca. Ko je čutil, da se mu bliža zadnja ura, je poelal pozdrave in bodrilo vsem antifašistom kanalskega okraja za nadaljnje delo do končne zmage In do priključitve k ljudski republiki Jugoslaviji. Veličasten pogreb z žalnimi zastavami, mnogimi venci in šopki so pričali o globokem sožalju in priljubljenosti padlega tovariša. V Kanalu so b'le povsod razobežene ital n e zastave. Pogreba »e je udeležila zavezniška vojačka uprava, ki je poslala vence. V slovo mu Je zapel pevski zbor gsnljive žalostlnke. Zastopnica okraj. SIAU za Kant^-sko J* spregovorila rtb odprtem grobu. Njene globoke besede so do solz ganile vse navzoče. Razprava proti krivcem Incidenta v Kanalu Gor.eral Bryant E. Moore, poveljnik 88. ameriška pehotne divizije, J* dane« objavil, da te bo v p*tek 22. februarja ob pol devetih zjutraj pričela na glavnem stanu 88 divizije v ulici Crispl razprava proti vojaku Camelo P. Sar.tlago ki je prekršil čl. 92 vojaškega zakonika, a tem, da Je 31. januarja v Kanalu napadel in umoril dva civilista. Uradno poročilo dodaja, da bodo povabili na raapravo tudi dopisnike krajevnih časopisov. Zaradi omejenega prostora, bodo razpravi prisostvovali samo tisti, ki bodo Imeli prepustnico. Postojna V Postojni se Je vritla konferenca mladine četrtega kvarta. Na tej konferenci se Je mladina obvezala, da bo organlzirla prav po vseh v*, seh večerne strokovne tečaje, na katar« bo pritegnila vso mladino. /I RAZTRGANCI" Premiera v Trstu dne 17. februarja 1946 Borovi *Raztrga dijake Roditeljski svet za slovenske srednja sole v Trstu »poroča vsem prizadetim staršem In dijakom, da se bo uvedel dodatni pouk za one dijaA ki so šibki v joaameznih predmetih. Prizadeti naj se javijo vsak večer od 19 do 20 v Vicolo del-l’Ospeda!e Militar« &t. 2 vključno do petka, 22. t. m. Navedejo naj razred, predmet, v katerem se čutijo sSbki, in če po-sečajo šolo dopoldne ali popoldne. Prehrana Seipral javlja, da bodo od danes naprej razdeljevali zakuho za Juho v podeželskih občinah. Na področju Tržiča, Devina In Nabrežine po 1 kg testenin na odrezek št 14, na področju Gradeža 1 kg koruzne moke. Cene v Trstu; tsetentno 21.50 lir za kg, koruzna moka 14.501lr za kg. Danes morajo vsi trgovci na dirohno, loi prodajajo raclonirana živila dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za kavo Proslava RA V prostorih prosvetnega drušrtva v Barkovljah (otrojni vrtec) bo nocoj ob 20. uri proslava Rdeče armade. Govoril bo tov. Laurent!. Enotni sindikat stavbenikov Vabimo vse soboslikarje, naj se noooj ob 18 uri zglase v ul. Imhria-ni 5, seba št. 10. Razpravljali bomo o važnih vprašanjih svoje stroke. Omejitev eleklrltnega toka v Gor:ci Na zadnji novinarski konferenci je guverner za Goriško spročU, da je nujno potrebno, da prebivalstvo kar najbolj varčuje z uporabo električnega toka. Ker se je pokapalo, da dosedanji ukrepi niso zadostni, j« bila ZVU primorana izdati nove odredbe. Od nedelje 17. t. m. dalje bo vsak dan do nadaljnjega preklica ukinjen tok od 8 do 11 ure dopoldne. Poleg tega ostane še vodno v velja- vi odredba za vse ponedeljke, to je ukinitev toka od B do 9 ure zvečer. F5’ I Z K U L T U K A 1. maj 1946. I. telovadni zlet Julijske krajine smo imeli tu pa tam f«4i kakega omahljivoa ah celo izdajalca. Na-rodno-osvobodilna borba je zajela ves narod in je vplivala tudi na >Ho-vcika iivljenja In na odnose med ljudmi. Tako se je godilo in piša telj je to na umetniiki način doumel in povtdal. So sioer nurne tehnične napake pri zgradbi ta drame. Dejanje se prav za prav razvija nepretrgoma od zatetka do konoa igre. Človeka le maho moti, da se drugo in tretje dejanje nadaljujeta točno tam, kjer sta bili pretrgani konoem prvega odnosno konoem drugega dejanja. Seveda jt to pisatelj motal napraviti, ker se tako dolga igra n« da igrati nepretrgoma. Vendar pa ima igra sama toliko prepričljive življenjske resničnosti v sebi, *n ramvoj dogajanja st ramrtja tako »miselno, da človek pozabi na to hibo. UM, ki fik je postavil pisatelj pred nat, iivijo tvoje pristno Uv- Ijenje In nat popolnoma uverijo o možnosti takega dogajanja, To, kar Zveza društev ea telesno vzgojo za Primorje in Trst priredi 1. maja 194«. v Trstu I. telovadni zlet Julijske krajine in Tr»ta. Zato vabi vse telovadne organizacij«, vse one, ki a ustvarjalna zila je pravilno usmerila tok m*»H in čuatev figure, kot si 'fl to zamislil pisatelj. Njegova igra je preprosta in naravna. V tem je Inla vsa moi njegove igre. Igral je naravnost poboino. Ni hlastal po odrskih efektih in tudi aplavz pri odprtem odru ga ni zavedel, da bi postal nenaravno i« pr««mno patetičen. Njegov odhod i« hti* med partizane je globoko dojtnil obimstvo, ki mu je ieraeilo tvoje priznanje t ponovnim ploskanjem pri odprtem odru. Ta odhod je bil podan • preprostimi sredeivi na- Armada generala Andersa Besedilo jugoslovanske in sovjetske spomenice ZN Beograd, 18. Tanjug. — Vsi Jutranji listi objavljajo pismo, ki ga je izročil Vilinski glavnemu tajniku ZN v zvezi s spomenico jugoslovanske vlade glede armade poljskih emigrantov v Italiji. Sovjetska spomenica London, 18. Tass. — Višinski je poslal glavnemu tajniku organizacije ZN Trygve Lie-u spomenico, ki se glasi: »Dne 15. februarja 1946. Glavnemu tajniku ZN Trygve Lie-u. Gospodi V prilogi boste našli spomenico vlade FLRJ glede poljske emigrantske vlade v Italiji ter prepis pisma pomočnika ministra za zunanje zadeve FLRJ dr. Aleša Baeblerja. Sovjetska delegacija želi v imenu vlade ZSSR opozoriti čiane Varnostnega sveta na dejstva, ki jih navaja jugoslovanska spomenica. Zdi se mi potrebno dodati, da Je jugoslovanska vlada, meneč, da bi v spomenici opisani dogodki utegnili ogražati mir in red na Jugo-slovansko-italijanski meji, zaprosila vlado ZSSR, naj opozori člane Varnostnega sveta na to vprašanje, V skladu % tem Vas delegacija ZSSR prosi, da predložite pril&Seno spomenico vsem članom Varnostnega sveta. Zagotavljam Vas o svojem globokem spoštovanju — Višinski.* Jugoslovanska spomenica Jugoslovanska spomenica z dne 14. II. 1946., ki jo omenja Višinski, pravi: «Od vlade FLRJ glede poljske emigrantske vlade v Italiji. 1.) Armada poljskih emigrantov, pod poveljstvom generala Andersa, ki Šteje okoli 120.000 mož in ki je trenutno v Italiji, se ie nekaj mesecev pomika proti severu In severovzhodu, da bi se tako približala mejam FLRJ. Novembra J« prlSlo 8.000 mož teh čet v Videm, ker pomeni, da so manj, kot 20 km oddaljene od meja Julijske krajine, in manj, kot 45 km od sedanje jugoslovanske meje. Decembra se je pojavil prvi odred, okoli 700 mož, brez poljskih emblemov v Trstu. V januarju se je to gibanje nadaljevalo in se povečalo, tako da zavzema armada generala Andersa sedaj celo linijo Bologna - Ferrara - Padova - Benetke - Trev.'so -Videm. Nadomestila Je vse britanske čete vzdolfc severne jadranske obale. Trenutno se gibanje proti jugoslovanski meji nadaljuje. Drugi oddelki poljskih emigrantskih vojakov so na poti proti Benetkam in Vidmu, 2.) Stališče poljske emigrantske armade Je sovražno FLRJ. Listi, revije ln izredno številne propagandne publikacije, ki jih izdajajo te enote, vsebujejo laži in grožnje FLRJ. Poljska armada v Italiji Je po. skušala povečati svoje število z rekrutiranjem Jugoslovanov, ki so pobegnili na italijansko ozemlje, ker so slutili v quislinških vojaških, enotah. Istočasno krojijo med temi četami govorice, da bo armada generala Andersa kmalu nadomestila 89. ameriško divizijo v coni A Julijske krajine (Trst) in da bo nato zasedla cono B, torej ozemlje, ki go imajo trenutno okupirano oborožene sile FLRJ. 3.) Poljska emigrantska armada vzdržuje tesne stike s skupinami jugoslovanskih quisllnških vojaških formacij, ki so trenutno v Italiji, zlasti z ustaši (hrvaškimi teroristi). V Italiji uživajo te quislinške skupine materialno podporo armade generala Andersa.» V svojem pismu, priloženem jugoslovanski spomenici, je pomočnik Jugoslovanskega ministra, za zunanje zadeve prosil Višinskega, naj predloži spomcnico članom Varnostnega sveta, ker vsebuj« dejstva, ki bi mogla imeti resne posledice. Britanski odgovor na jugoslovansko spomenico London, 18. VZN. — Neki londonski diplomatski dopisnik poroča, da bodo danes Izročili glavnemu tajniku organizacije Združenih narodov g. Trygveju Lie britansko noto v odgovor na jugoslovansko protestno izjavo o delovanju poljske armade generala Andersa v Italiji. To noto bodo tudi razdelili med člane Varnostnega sveta. Italijanski invalidi na obisku v Beogradu Beograd, 18. Tanjug. — V Beograd j« prispela delcgacija italijanskih invalidov, ki želi vzpostavit; čim tesnejše stike z jugoslovanskimi invalidi. Vodja delegacije Ugo Giovanchi-nl Je dejal predstavnikom t’ska v Beogradu: cMoj tovariš in jaz »va vesela, da sva lahko obiskala Jugoslavijo in »e sama prepričala, da je pisanje reakcionarnega italijanskega tiska velika kleveta in laž. Ko sva prvič prestopila jugoslovanska tla, je na naju naredila največji vtis slika reda in dela, nekaj, kar j« težko najti v drugih deželah, ki so trpele v vojni. Presenečena sva bila, da se vse v vaši domovini tako hitro obnavlja, da vstaja dežela Jz razvalin po zaslugi sodelovanja ljudskih, množic, ki so Francoski list o Trstu List »Marselllalss* podpira jugoslovanske zahteve Ljudeko zd-avje, posebno mladine, Je silno trpelo po taboriščih, Ječah, v naporih partizanske borbe in zaradi bede, ki Jo Je prinesla vojna. To stanje Je treba popraviti s skupnimi napori. Pri tem pripada telesni vzgoji prvenstvena vloga. Zato naj bo I. telovadni zlet manifestacija naporov vsega prebivalstva Julijske krajine za obnovo ljudskega zdravja. I. telovadni zlet naj bo tudi manifestacija bratstva med Slovenc!, Italijani ln Hrvati Julijske krajine, bratstva, ki Je temelj srečne bodočnosti naše dežele. To bratstvo temelji na skupni usodni, povezanosti in na skupnem delu. Naj pride do izraza tudi v naših nn porih za dvig telesne moči ln moralnih vrednot na£ega ljudstva. Telovadci, na delo za I. telovadni zlet Julijske Jorajlne in Trsta. ranmosH mojstrsko. Iz vsega njego-t vega govora, I* njegoih kretenj, iz} vsega njegovega nastopa sploh je1 dihala velika toplina. Angela Rakarjeva si je zamislila svoj lik in ga dovršeno in dosledno podala. Svoji »oskrbljenosti za usodo druiine tvojemu nerazumevanju za dogodke in potrebe časa, ki izvira ir njenega nezanimanja ea politično dogajanje Is njene slabo razumljene in zato pretirane vernosti, i« ferleievega hujskanja, m njene jeee, ker se družina ukvarja s sodelovanjem s partizanu in ift njene ulalj&nosti, ker delajo za njenim hrbtom. Je primešala dobro porcijo Unske sitnobe Ir. zaradi tega je nastal rahlo karikiran tip. Predvsem se 0]>a£a ta karikiranost v prvem dejanju, kjer se priporoča materi boiji in kjer se ji zazdi, da ji je tlika pokimala. Toda ta karikira-nost te opaža tudi drugje, n. pr. v drugem dejanju, kjer napačno tolmači ttioieve bi sede, ki Jih je razumela tako, kot »e je njej v njeni razdraženi domišljiji dozdevalo. Ravno to mesto me podkrepljuje v misli, da je pravilno tolmačila pisateljev namen. Zaradi tega j« bita njena igra pravilna in dobra. Igrala je ttmpai-amentno. Sicer smo pri Rakarjev! dobre itjre ie vajeni. Dobro in čustveno je podala lik Vide Mlea BarHč-DuJieva. Ljubezen Pariz, 18. - Tanjug — Dopisnik Tanjuga poroča, da Je list «Mar-seillaise* objavil članek, ki podpira jugoslovanske zahteve po Trstu ln Julijski krajini in ki pravi med drugim: «V letu 1942 so pričela prihajati iz Jugoslavije poro"ila o zmagoviti borbi proti osvajalcu, ki je Imel premoč v moštvu in materialu. Kdo bi si takrat mislil, da bodo morali tl branitelji narodne neodvisnosti vseh podjarmljenih evrotp-»klh narodov čakati mesece po svoji skupni zmagi, da jim bodo izročene pokrajine, ki so jih Jugoslovanske čete popolnoma osvobodile In kjer prebivajo v veliki večini Jugoslovani? List nato poudarja, da je Jugoslavija Izgubila Julijsko krajino po prvi svetovni vojni samo zato, ker se Je Italija pridružila zaveznikom, da bi mogla z njimi deliti plen. Po drugi svetovni vojni Italija ne more več trditi, da se Je borila skupno z zavezniki. Lisi nato poudarja JunaSko borbo prebivalstva Julijske krajine za svojo osvoboditev in pravi, da to ljudstvo nestrpno pričakuje združitve s svojimi brati. »Nobenega dvoma ne more biti, da »1 žele Slovani v Julijski krajini združitve z Jugoslavijo.* List podaja nato temeljne ra*-ločke med cono B ln cono A. »Jugoslovani so sl pridobili zaupanje ljudstva. Toda v zaveani»kl coni n« mine dan brez kakšnega omejevanja demokratičnih pravic,» List zaključuje: «Na predvečer mednarodne konference je potrebno, da Izve francosko Javno mnenje resnico o položaju v Julijski krajini Jugoslavija mora uživati aktivno podporo vseh demokratov, da se bo končno končala dolga, mučna do fanta, bol zaradi tega, ker je prepričano, da je mrttv zatajevanje čustev, hrepenenje, da se sprosti in da v tem sproSčenju najde tolalbo, vse to je priilo do pravega izraza. Dovrlen je bit v svoji vlogi kot pokvarjeni potuhnjenec Ferlei — Sandi Valič. Odigral je mojstrsko svojo vlogo do konca. Prav dober je bil Deinumov Mi-hol. Pravilno te je vedel kot človek, kateri ima v tvojem srcu globoko talost raradi tega, ker ne ve, kje se nahaja njegovo dekle. Izbruhi njegove jeze so bilt prepričljivi. Prehodi iz enega duševnega stanja v drugega so bili dobri. Prepričal nas Je popolnoma. Danilo Turk — Jooo ei zna vedno pridobiti simpatije občinstva s naravno igro. Bil je prav dober dr. Uroš, moi, ki se znajde v vsakem poloiaju, človek odprtih oii in glave med uiesi, kot pratn noS narod. Izborno je pretental Ferleia. Vendar pa ga je ploskanje na koncu prt odprtem odru zavedlo, da se je predal lahkemu efektu in da ie kar naprej tlačil ubogega Ntmčka pod sabo. Danilo Turk ima mnogo naravne tile v sebi, vendar pa mora ustvarjalna Mia obetati naravno silo. Prav zadovoljen sem bil » figuro Črešnika, bajtarja *n šelemMmrja, ločitev med brali, ki so se skupno borili za svobodo. Prebivalstvo Julijske krajine, kakr&en koli jezik tudi govori, je dalo velike žrtve v krvi in jasno povedalo, da Je Jugoslavija njegova domovina». Francoski lisi o Šolah v Jugoslaviji Pariz, 18. Tanjug. — Centralni organ federacije francoskih univerzitetnih študentov piše: »Eno izmed torišč, na katerem je Jugoslavija imela najv<čje napore, je Šolska izobrazba. 7,e pred vojno je bilo Število osnovnih ln srednjih sol nezadostno, prav tako Je bilo občutno pomanjkanj« učiteljev. Kaj Sele sedaj, po »tlvih letth najbolj neusmiljene vojne, ki j« razrušila vso deželo. Sole so bil« razdejan«, šolska Izobrazba pretrgana, mnog! učitelji so Izgubili življenje. Toda obnova se Je pričela povsod z največjo silo ln v opustoSenlh va-B«h se grade Šolska poslopja kot simbol obnove dežel«. Po demobilizaciji se veliko število učiteljev ln profesorjev vrača v šole. Po drugi strani bodo mladi bor«!, ki so sl pridobili znanje v partizanskih šolah alt na ljudskih univerzah, kmalu Izpopolnili svoje pedagoške nauke. se po osvoboditvi vrgle na preosno-vo dežele. Ko se bova vrnila v Italijo, bova prikazala resnično sliko novo Jugoslavije, ki lahko služi za vzgled drugim dežeiam v Evropi za-adi svojega dela, reda in resnične demokracijo, je zaključil voditelj italijanske delegacije. Byrqesove Izjave o jugoslovanskih vojakih v Nemčiji Beograd, 18. Tanjug. — Današnji listi objavljajo poročilo n«w-yorške-ga srad!a, da je ameriški zunanji minister James Byrnes Izjavil na tiskovni konferenci, da je zunanje ministrstvo svetovalo ameriškemu poveljniku v Nemčiji Mac Nar-ney-u, naj odpusti iz službe tiste Jugoslovane, ki so jih ameriške čete v Nemčiji uporabljale kot paznike v tabori&SIh. Byrne* je tudi dejal, da so tl Jugoslovani nosili kraljevske značke. V taboriščih, na zasedenem ozemlju v Nemčiji, jih je bilo v službi kakih 700. Sirila m Libanon London, 18. - VZN - USIS — Varnostni svet Organizacije Združenih narodov je zaključil sinoči svoje zasedaj: Je. Velika Britanija ln Franclja sta privolili na to, da bosta umaknili svoje čete z Vzhoda. Prej pa bodo še vodiM pogajanja s Sirijo in Libanonom. Svet ni mogel uradno ničesar skleniti o tem vtpražanju zaradi veta Sovjetske zveze. Neosnovane vesti New-York Timesa Moskva, 18. Tass. — Pred petim; dnevi Je ameriški list »Narw "tork Times* objavil poročilo svojega washingtonskcga dopisnika, da je v SZ baje 400 tehničnih Sol, na katerih uče nemikl znanstveniki. «Tass» Je pooblaščen Izjaviti, da Je omenjeno poročilo «New York Timesa* popolnoma neosnovano ln Izmišljeno od začetka do kraja. Iransko odposlanstvo odpotovalo v Moskvo London, 18. S(VZN - Ansa - Reuter) — Ankarski radio sporoča, da Je perzijsko odposlanstvo, ki ga vodi ministrski predsednik Sulta-neh, dar.es zapustilo Teheran In odpotovalo z letalom v Moskvo. Vojni zločinci izročeni Jugoslaviji Beograd, 18. Tanjug. — Zavezniške vojaške oblasti v Nemčiji so izročil« Jugoslovanskim oblastem sledede vojne zločince: generala SS in Sefa Gestapa za Beograd in Srbijo Augusta Meissnerja, bi v t!« ga o-polnomoč-enega ministra NDH v Berlinu Vladlmira Košaka, poveljnika nemške 118 Jaeger divisioa, ki Je operiral^ v Bosni, Jožefa Eng-lerja, Sefa usta’kc komisije v Zagrebu Ivana Kirina, bivšega člana parlamenta, in zloglasnega usta-škega morilca Ilije Sertiče, Nedičo-veg«. generala Jugo Rabiča, letalskega generala Josofa Eckersa, Zdenka Blatekovlča, Milodraga Sto-jadlnovlca, Josefa Forharia, Willija Muntha, Ernesta Blmmela, Kurta Sieberta, Vladlmira Doma, Friedricha Rodehammerja, Valterja Zimmermanna in Heinrloha Hermanna. katero je podal dobro Mario Bila. Bil je razgiban in je znal podati strah človeku, ki se brani partizanske literature, izgovarjajoč ee pri tem s pomanjkanjem svečave. Ta figura je Mcer postranska, vendar ima svojo začnost, ktr pomaga ustvarili ozračje igre in ker ne-prisiljeno pomaga pri ratevoju dogajanja. Sploh lahko rečem, da so bile tudi stranske vloge na mestu, kot n. pr. uloga sosede in Lenke, njene hčere, kateri »ta igrah Valerija Si-lova in Zora Jugova Igra je potekala skladno, kreta-nje igralcev na odru je bilo dobro odrejeno. Vse se je razvijalo naravno, tako da st Je lahko povsod opazila resničnott porazmtlčanja skupinskih razburijttAh nastopov v ign in govoru, Lt eno rtlljtko napako moram še omeniti. Predzadnji prizor borbe * Nemoi je zašel predaleč. Ta borba spominja le nekoliko preveč na oir-kulko rokoborbo t komično primesjo. Priporočal bi r*»nott in ret-ničnost tega prizora Ta prizor ni bil v tkladu » prejšnjimi in pa ie najmanj z zadnjimi, ko »e družina poslavlja od doma, da gre v partizane, dobro vedoč, da bo njen dom gorel. V tem zadnjem prisoru jt toliko resničnega, globokega ilove- Šktga čustva, vsi igralci so prevzeti od resnosti trenutka in ee temu primerno pravilno vedejo, Košuta sam je poloiil v to vto svojo igralsko osebnost >n sposobnost, da je bilo občinstvo zaradi tega skupnega nastopa igi-alcev »tatxiujen« In ganjeno obennm. Znto me je prej navedeni prizor zelo motil, motil me je pa tudi tam po sebi. Upam, da bo relija pri reprizi to napako odpravila. Ce je režiser nekoliko karikiral nastop Nemcev, je Mio pravilno, ktr to izvira iz zdravega optimizma, ki se dela norca tudi i« nevarnih sovratnikov in pa le upravičene samozavesti naroda. Zelo dobro m domače Je Izdelal scenerijo AvrtUj Lukeiič. Reiiral je Justo Koluta. Rei'ja je bila dobra, ratven na onem mestu, ki tem ga prej navedel. Kar kvarno vpliva, je nemir občinstva. Ono »talno pokašljevanje m premikanje na stolih zelo moti. Dvorana sama je noprimema za dramo. Ambient je hladen, neaku-stiien. Vzllo temu pa se jt občinstvo popolnoma vUvelo v iffro. Dokaz za to to bili aplavzi ob odprtem odru *n aplavzi ob konou vea-k'ga dejanja, ko je občinstvo navdušeno pozdravljalo tvoje igralce. J. K. Gospodarski In socialni svet zaključil delo London, 18. Unipress. — Gospo* darskl in socialni svet ZN j« nocoj končal svoje delo v Londonu z imenovanjem članov komisije za nar. kotlčna sredstva ln posebne komisije za begunce. Sporazumeli so s* da bodo mednarodno konferenco 0 trgovini In zaposlitvi sklicali kon* cem leta 1946. Pričetek naslednjega zasedanjs Sveta so določili za 25. maja V New Yorku. Izid belgijskih volitev Bruxelle«, 18. Unipress. Izidi včerajšnjih belgijskih volitev za dv«-sto sedežev v parlamentu in za 101 Izmed 167 sedežev v senatu, so sledeči: kršoansko-sociallstična stranka (katoliška, za Leopoldov povratek) 92, socialisti 68, liberalci 18> komunisti 23, Unione demokratique Belge 2. Senat: krščanski socialisti 51. socialisti 34, komunisti 8, liberalci 8. Ženam pri včerajšnjih volitvah ni bilo dovoljeno glasovati. Ass. Preš« dodaja, da krščansko-socialistična stranka ni dobila absolutne večine. V parlamentu J« 200 poslancev, ad katerih so jih dobili katoličani 90. Levičarski listi v Bruxellesu razglafiajo volitve kot zmagoslavje za koalicijo socialistov, komunistov In liberalcev, ki so si skupno pridobili 110 sedežev v parlamentu. To zadostuje za delovpo večino, ak» oe Katoličanom ne posredi sestaviti vlade. KatoliSki kandidati imajo doslej večino v senatu, kjer so si pridobili 51 Izmed 101 sedežev. O naslednjih 66 senatorjih bodo določale pokrajinske volitve v soboto. Vendar p® belgijskih zakonih razmerje sil v senatu ne more vplivati na sestavo nove vlade. Zadnji podatki za razdelitev mandatov v senatu so: krščanski socialisti 51, socialisti 38, komunisti 11, liberalci 4. Sovjetsko odposlanstvo pri Zli odpotovalo v Moskvo London, 18. VZN. — Sovjetska delegacija pri skupžčinl organizacije Združenih narodov z Višinskl-jem na čelu, je včeraj z letalo®* «Dakota» odpotovala iz Anglije v Sovjetsko zvezo. Med potjo bo talo pristalo v Berlinu. Izjave novega predsednika iranske vlade Teheran, 18. VZN. — Novi perzijski predsednik vlade Ghavas Sultanelj Je omenil danes v skupščini zboljšanje odnosov e sovjetsko vlado. Govoril je na predvečer odhoda njegovega odposlanstva v Moskvo. Predsednik vlade je dejal članom, da je sprejel od generalnima Stalina nedvse prijateljsko brzojavko in izrazil upanje, da bodo poizkusi, razjasniti nerazumevanja med obema vladama, privedli do prijateljskih odnosov na podlagi enakosti. Nova egiptovska vlada Kairo, 18. AFP. — Nova egiptovska vlada je takole sestavljena: I«" mali Sedky Paša, ministrski predsednik, minister za notranje zadeve ln finance; Aved Loufti el Sayed Pala, zunanje zadeve; Saba Haba-shl Pafia, trgovina in preskrba’. Abdel Kawl Pasa, javna delal Abdel Galil Abusahiri Paša, socialno skrbstvo; Hefni Mahmoud Pai*> promet; Ahmed Attla Paua, državna obramba, Mohamed Karrtfl Moursi Pasa, pravosodje; Mohamed Elashmarl Paša, prosveta; Hussetn Enan Paša, poljedelstvo; Soliman Azmi Paia, javna higijena. V novi vladi je 8 neodvisnih, dn> gi so pa ustavni liberalci. Demonstracije v Madridu Madrid, 18. VZN. — Sinoči, 0» priliki 10 letnice volltov, ki so leta 1936 privedle na ljudsko fronto, & bile po madridskih ulicah manifestacije. Po ulicah ln v kinematografi!* so dobili letake sledečo vsebin*1 »Spanci, spomnite se triumfa demokratskih strank pri volitvah, ki so bile v Španiji 16. februarja 193®’ — Živela španska republika*. Okrog tri do itlri tisoč mladeničev se je udeležilo protimanlfestft' clj z vzkliki «Franco-Franco». Odg. urednik DUŠAN HRESCA* t Naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. ialosrt.no vest, da nas Je v 80 letu starosti zapustil naš nad vso ljubljeni 8TEKAR ALOJZ Pogreb se vrši jutri 30 t. m. o^J 15 uri iz hl*e ialosM strada Frluli St 457. Barkovlje, 19. 2. 1946. Žalujoča žona EVGENIJA, hči MARIJA in ostalo sorodstvo. Poizvedbe GRILANC FRANC, U 1896., b1' v borbi na hribu sv. Marka P1 Šempasu 25. 8. 1943 zajet ir odpj* ljan v Gorico. Od takrat ni voMJ-Ako bi kdo kaj vedel, naj si*>tw materi Grilanc Rafaelo, Salcš 2®' poita Prosek - Trst. MALI OGLASI MODRA GALICA, na prodaj vsolcl, tudi manjil kolIvinJ. An®]®" na S. Eufemia (podaljšek vla 1'UnlverBlti)._____________________ ” IZGUBIL LISTNICO DOKUM®1^ TI na trne Oomanl Giuseppe m. zjutraj na T>°tl 1* Rlcm»nJ-Tr»j Pofftenoga najditelja proeim, samo dokument« poilje na naslov.