PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir
Leto XXVH. St. 203 (7991)
TRST, sreda, 1. septemhra 1971
'gtOCES ZDRUŽEVANJA ARABSKEGA SVETA
Danes v Egiptu, Siriji in Libiji referendum o konfederaciji
V Libiji sovpada referendum z drugo obletnico strmoglavljenja monarhije - Izraelci zahtevajo od ZDA izročitev novih «phantomov»
Kairo, 31.
NADALJUJE SE PREISKAVA O STRAHOTNI POMORSKI NESREČI
JAVNI TOŽILEC PET UR ZASLIŠEVAL KAPITANA

Osem milijonov 250.000 Egipčanov se bo jutri
referenduma o ustanovitvi Konfederacije arabskih republik r# ^9'Ptom, Sirijo in Libijo. Istočasno bodo odločali o ustanovitvi konfederacije tudi volivci v ostalih dveh arabskih državah.
y#n t8lptu so že ustanovili 14.802 d0 Volitve bodo trajale od 8. #dBrt - ure. V istem času bodo liji"? volišča tudi v Libiji in Si-takoj p0 zaprtju volišč bodo
?f.li
li11)"i/v Kairu, Damasku in Tripo-
Atetj glasove. Izid referen-
i
Kairski časnik «AI Ahram» pi-
-"-■i yiaauve. iaiu reieieii-
b°do objavili v sredo isto-
N(,
'lat* Preuoujejo izdajanje novega ityj *8* denarja, medtem ko bodo ''tpj 11 Prv° spominsko znamko z ^ika0rn “^9'Ptovska arabska repu-W*- Znamko bodo izdali 28. sep-,a °b prvi obletnici smrti Na-3 1. januarjem leta 1972 pa dt|j ,v*e znamke v Egiptu imele nl»n nov naziv države.
Jutrišnj:
ii referendum
Libiji
ustanovitvi Konfederacije arabskih republik sovpada z drugo obletnico strmoglavljenja monarhije in ustanovitve republike pod predsedstvom polkovnika Gedafija. Ob tej priložnosti bodo v Tripolisu številne slovesnosti, ki bodo trajale tri dni. Slovesnosti se bodo udeležili visoki predstavniki prijateljskih držav. Med ostalimi so prispeli v Tripolis sudanski predsednik Nimeiri, ki je prvič zapustil državo po nedavnem poskusu državnega udara od 29. julija, egiptovski podpredsednik šafej, predsedniki Mavretanije, Nigerja, Kameruna in predstavniki mnogih drugih afriških držav.
Kot pravijo v Kairu, ustava nove Konfederacije arabskih držav za se-
>l>l,>niiinM„ll...nuni.....Hlinil..
Japonska zahteva preklic dodatnega davka na uvoz v ZDA
Tokijska vlada je zahtevo uradno sporočila pomoč-niku ameriškega državnega tajnika za gospodarstvo
jJ110' 31. — Japonska vlada je 'tfadno zahtevala, naj ZDA ve|(* 'tejo 10-odstotni dodatni da-°Wia-Uvoz- Zahteva je bila ustno 'taav ena pomočniku ameriškega ga tajnika za gospodarske Hin Ki je prišel v nedeljo v »Im®. na pogovore z japonskimi funkcionarji. Japonska je * Ugotavlja v svoji zahtevi, da Htj£ J^dla nihajoči tečaj jena v ((»j. Vanju nQve ureditve svetov-Ufidenamega sistema. S tem s«	pravi japonska vlada,
>ili| bistvu položaj, ki je pri-^yV®A, da so uvedle dodatni Vn •tla uvoz> spremenil. Zato Sl«,"« zahtevajo preklic ameri-ukrepa. ki je v polnem na-\ u s pravili mednarodne trgo-
<ititjUj°nska zahteva je prišla v tre-ko vrednost ameriškega do-O tokijskem menjalnem trgu Pada. Prav tako je dolar Pjfjj, z8ubil na svoji vrednosti na trgu, kjer so špekulanti ?li velike vsote dolarjev za »VtM°ski frank, v pričakovanju Potenja francoske valute.
i«i J°kiu prevladuje stališče, da 'iti ip a kmalu uradno ovredno-^iiit japonski finančni minister kilo ie danes izjavil, da bi ne ItOrj/Pe hudega, če bi ovrednotili valuto.
je ^Sn'k Nixonove uprave Ziegler <%,"«>. Potrdil vest, da bo pred-VNiKon prihodnjo spomlad ob-hijj Kanado in da «si želi obiskati ie ttpkaP°nsko». Zieglerjevo izjavo ft)Vof a tolmačiti kot pozitiven od-W..na včerajšnje vesti, da bo Sn \ •vlada kmalu uradno po-Nn? Nixona, naj v začetku pri-v°Kio d lela pride na obisk v io Poleg tega pa tolmačijo že-D'. a Pa obisku na Japonskem ke, jFlzadevanje vvashingtonske vla-fa ; . se prepreči zaostritev spo-I^g^aponsko, ki je nastal zaradi
akademskega leta seminarja pravoslavne cerkve. Jutri popoldne pa bo iz moskovskega letališča odpotoval na Japonsko.
Včeraj se je 'sestal s patriarhom Pinemom, s katerim se je razgo-varjal 45 minut. Pater Arrupe je izjavil, da je zelo zadovoljen z raz govorom kot tudi s sprejemom v Sovjetski zvezi.
Spremenjen menjalni tečaj rubla i jenom
MOSKVA, 31. — V japonskih krogih v Moskvi so danes sporočili, da bo SZ z jutrišnjim dnem ovrednotila jen v odnosu z rublom za 5,14 od-stotka. Isti krogi so pojasnili, da bo menjalni tečaj spremenjen od sedanjih 2,52 rubla za tisoč jenov na 3,25 rubla za tisoč jenov. Hkrati ap so dodali, da bo imelo ovrednotenje majhen vpliv na trgovinske izmenjave med Japonsko in Sovjetsko zvezo, ker se vsa trgovinska dejavnost med obema državama vrši v ameriških dolarjih.
daj ne predvideva združitev diplomatskih predstavništev Egipta, Libije in Sirije. Z ustanovitvijo konfederacije bodo ukinili veleposlaništva treh držav v Kairu, Tripolisu in Damasku. Libijski in sirski predstavniki pri Arabski ligi pa bodo ostali v Kairu. Z ustanovitvijo konfederacije bodo imeli državljani treh držav enoten potni list, v katerem bo zaznamovano ime države konfederacije, ki ji pripadajo.
V Jeruzalemu se je zvedelo, da se bo izraelski zunanji minister Aba Eban v drugi polovici septembra sestal z zunanjim ministrom ZDA Rogersom. Medtem pa skuša izraelsko zunanje ministrstvo prepričati ZDA, naj ome-iijo katero koli razpravo v varnostnem svetu o vprašanju Jeruzalema. V ta namen je Aba Eban poklical na pogovor ameriškega diplomata v Jeruzalemu in ga zaprosil, naj to zahtevo predoči svoji vladi. Kot je znano je Jordanija predlagala sklicanje varnostnega sveta, na katerem naj bi razpravljali o hebreizaciji Jeruzalema. Izraelci pravijo, da ne bodo spoštovali nobenih morebitnih sklepov, ki bi jih v tem pogledu sprejel varnostni svet.
Izraelski veleposlanik v Washing-tonu Rabin je danes izjavil, da ZDA škodujejo naporom za mir na Bližnjem vzhodu, ker iz političnih razlogov odlašajo izročitev novih phanto-mov Izraelu. Rabin je v pogovoru s časnikarji kritiziral ZDA, ki so baje prista na razpravo v varnostnem svetu o Jeruzalemu.
Po trditvah izraelskega veleposla-
V Avstriji prijavili tri Slovence sodnim oblastem
Dolže jih, da so premazali nemške napise
DUNAJ, 31. — Agnncija ANSA poroča, da ]• bilo pro-teklo noč poruienih pat jamborov z avstrijsko zastavo in pat z dažalno zastavo Koroška v kraju Globasnici, kjar ja bila v nedaljo neka proslava, katera se je udeležil tudi predsednik deželne uprave in ko so otvorili nov sedež gasilcev.
Ista agencija tudi poroča, da so tri slovenske mladince prijavili sodnim oblastem zaradi zadnjih akcij, češ da so premazali cestne table in širili letake.
nika, ZDA še niso odgovorile na zahtevo njegove vlade po izročitvi večjega števila lovskih bombnikov »phan-tom», «ki so za Izrael življenjske važnosti pri ohranitvi oboroženega ravnovesja na Bližnjem vzhodu». Rabin je nato dodal: »Ta ameriška politika je zgrešena, ker edina možnost za dosego splošnega sporazuma je v tem, da Arabci in Sovjeti vedo, da nimajo nobene možnosti premagati Izrael*.
LONDON, 31. — Tu so uradno sporočili, da je britanska vlada priznala nov režim v Boliviji, kjer so nedavno z državnim udarom odstavili bivšega predsednika Torreza. Sporočilo britanskega zunanjega mi nistrstva o priznanju nove desničarske bolivijske vlade je izročil v La Pazu britanski diplomatski pooblaščenec.
Pogrešanih zelo verjetno 30 oseb - Grške oblasti podpirajo kriminalno ravnanje brodarja Ladja je bila zavarovana za 750 milijonov lir
BRINDISI, 31. — Do sedaj so ugotovili še enega pogrešanega, dva pa zelo verjetno, tako da je skupno število smrtnih žrtev naraslo nesporno na 25, zelo verjetno na 27, možno pa je seveda, da se bo občutno povečalo, saj je po nekaterih neuradnih podatkih po-
Kapitan grške ladje Demctrlos Anty pas, ki je sedaj v preiskovalnem zaporu. Po nesreči je cinično dejal novi narjem, da se take stvari pač pripetijo
grešanih okrog 30 oseb.
Namestnik javnega tožilca ja bil danes ves dan zelo zaposlen, saj je popoldne pet ur zasliševat kapitana grškega trajakta «Heleanna» Dematriosa Anthypasa. O zasliševanju se ni ša ničesar izvedelo kot tudi uradno ni ničesar znano o podrobnosti avtopsije, ki so jo izvedli nad trupli štirih žrtev. Vse pa kaže, da gre pri vseh teh štirih primerih za smrt, do katere ni prišlo zaradi utopitve in torej za smrtne primere, ki so se že pripetili v italijanskih teritorialnih vodah kot posledica kriminalne nemarnosti grškega kapitana ter neustrezne opreme grške ladje.
Pomočnik javnega tožilca dr. Per-rooe je na vprašanja novinarjev,
V OZADJU ZAPLETENI ODNOSI Z LR KITAJSKO
IZREDNO ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DEJ A VNOST SOVJETSKE «TROJKE»
Neuradne vesti o rezultatih trdečega vrha» na Krimu - Kitajska vojaška delegacija zaključila obisk v Romuniji - Danes v Beogradu prvi kitajski turisti
MOSKVA, 31. — Sovjetska diplomacija je v zadnjem času zelo živahna in predstavlja zadnjo vest, da bo predsednik vlade Kosigin oktobra obiskal Alžir, kot je to danes uradno sporočila TASS in so danes objavili moskovski dnevniki. Obisk je očitno v zvezi z odnosi Sovjetske zveze do arabskega sveta, saj je prišlo tako v Egiptu kot v Sudanu do likvidacije osebnosti, ki so bile povezane s Sovjetsko zvezo.
Prav tako pa bosta v prihodnjih
mesecih aktivna ostala dva člana «trojke». V začetku oktobra bo Pod-gornl obiskal Hanoj, kjer bo obravnaval vprašanja vietnamskega osvobodilnega boja, ki pa so tesno povezana s kitajsko-sovjetskimi odnosi, zlasti z vidika bližnjega obiska predsednika ZDA Nixona na Kitajskem.
Generalni tajnik KP SZ Brežnjev bo septembra obiskal Beograd, kjer bo imel razgovore s predsednikom Titom in drugimi jugoslovanskimi voditelji. Brežnjev bo po vsej verjetnosti skupaj s Podgor-ndjem tudi obiskal Pariz.
V zvezi s to izredno sovjetsko diplomatsko aktivnostjo se čujejo neuradne podrobnosti o »rdečem vrhu*, ki je bil 2. avgusta na Krimu, ko so se sestali tajniki komunističnih partij držav članic var-
Cyhih
Nixonovih gospodarskih
"Smih ukrepov.
^uitski general tiskal Zagorsk
4°aSKVA. 31.
General jezuit-
r®<la pater Pedro Arrupe je
.Popoldne odpotoval v Zagorsk,
ao jutri prisostvoval pričetku

»•IIIIHIHIUIIIIII!IIIIIIIIIIIIIH*l,»n,,|Ilmll*l!lllmm»r
............................iiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiini..................
Napetost na ugandsko-tanzanijski meji
Protestna nota LR Kitajske ugandski vladi
l£%PALA 31 — Napetost med | glavnem mestu ugotavljajo, da je
spopadih s sosedi. Pretekli teden
albinih spopadov še ni prene-Ainj’ Ugandski predsednik general laj osebno prevzel poveljstvo 'Hoji Cetami, ki so nastanjene na (ll, ris Tanzanijo. Hkrati je sporo-CfleBa S° tanzanijski vojaki ubili Ugandskega vojaka in dva Jš tan ^ueral Amin je dejal, da * kil 1auijske enote ponovno vdrle V Petrov v notranjost ugand-V* . ozemlja in da je takoj po-
it $|,,?^anje na mejo, Hkrati pa '1 (| 'lsal omiliti te svoje izjave ,da so tanzanijski vojaki V^tili mejo «po pomoti* ter je I Vii' , PrePričanje, da bo spor na liti SOapdom ''kmalu rešen*, u^ni opazovalci v ugandskem
so v prestolnici Tanzanije sporo čili da so med boji, ki so trajali 36 ur, uničili štiri ugandske tanke ter izgubili štiri vojake:
Tiskovna agencija »Nova Kitajska* je sporočila, da je vlada LR Kitajske izročila ugandski vladi ostro protestno noto zaradi njenih trditev, da se je ob strani tanzanijskih vojakov bojevkl kitajski polkovnik, ki je padel med spopadi. Pekinška nota pravi, da je .ugandska trditev »premišljena laž*. V preteklih dneh so tudi tanzanijske oblasti zanikale trditve generala Amina in izjavile, da je bil
tanzanijske policije afriško-nemškega porekla.
padli «ki tajski polkovnik* funkcionar j Nimeirija.
V Etiopiji aretirali osem sudanskih komunistov
KAIRO, 31. — Egiptovska tiskovna agencija MEN, sklicujoč se na sporočilo sudanskega notranjega ministrstva, piše, da so etiopske oblasti aretirale v Asmari osem sudanskih komunistov, ki so pribežali v Etiopijo po neuspelem državnem udaru proti režimu generala
vesteh iz
SAJGON, 31. -vladnih krogov je na nadeljskih volitvah prejela vlada 91 od 159 mest v spodnji zbornici južnoviet-namskega parlamenta. 47 mest bo imela opozicija, 21 pa je neodvisnih poslancev. Ni prišlo do bistvenih sprememb, vendar vlada več ne razpolaga z dvotretjinsko večino.
Uradne podatke bodo objavili v petek.
Ameriški veleposlanik Bunker se je danes ponovno dalj časa raz-govarjal s predsednikom Van Thieujem o položaju v zvezi predsedniškimi volitvami, ki bodo 3. oktobra.
Moskovska »Pravda* je ugotovila, da predstavljajo te volitve nov poskus Washingtona, da utrdi šibki režim in da poskus ni uspel, saj kljub terorju ni odšlo na volitve 1,500.000 oseb in je tretjina volivcev glasovala za opozicijo. Uporabiti so morali strelno orožje, pogosto pa so oblasti enostavno same izpolnile glasovnice, šlo je skratka zn tipičen primer volilne farse.
Na sliki: štetje glasov na volitvah v zbornico v Sajgonu.
napada Anteju Stojanovu. Podobno | jugoslovanskih delavcev, ki zahtevajo
savskega pakta z izjemo Romunije, prisotni pa so bili tudi Mongolci. V ospredju tega sestanka naj bi bila akcija ki so jo uskladili glede odnosov do Kitajske.
Predvsem gre za ideološko kampanjo in polemiko s Pekingom, ki naj bi se zaključila s svetovno konferenco vseh komunističnih, naprednih in protiimperialističnih partij in ki naj bi bila v Budimpešti. Govor je bil o tem, da naj bi se sovjetski voditelji sestali z Nixo-nom še pred njegovim obiskom Kitajske ter da naj bi prišlo do tega sestanka ob podpisu berlinske pogodbe, ko bi se lahko Nixon sestal s Kosiginom. Dejstvo je, da so se pogajanja v Berlinu končala presenetljivo hitro in da je sovjetski veleposlanik Abrasimov zelo mnogo popustil.
Končno, naj bi na krimskem sestanku obravnavali možnost razširitve varšavskega pakta na Mongolijo, čemur pa se je uprl Kadar, ki je opozoril, da ima varšavski pakt izrazito obrambni značaj pred NATO in da ne upošteva možnosti vojaških nevarnosti v Aziji.
Kot že rečeno, Ceausescuja na Krimu ni bilo in sovjetski veleposlanik Dostjenko, ki ga je obiskal 18. avgusta, mu je sporočil »resno obžalovanje*.
Romunija očitno vztraja na svojih stališčih, o čemer priča tudi obisk kitajske vojaške delegacije, ki se je zadržala v Romuniji deset dni.. Delegacijo je vodil načelnik poli-, tične uprave kitajske armade general Litešeng, katerega je včeraj sprejel Ceausescu. V uradnem sporočilu je rečeno, da sta izrazila skupno voljo, da se razvijajo odnosi, da pride do izmenjave delegacij in sodelovanja »med obema državama v cilju interesov obeh narodov ter splošne stvari socializma in miru na svetu*.
Danes je kitajska delegacija zapustila Bukarešto. Na letališču so jo pozdravili podpredsednik vlade Ionita, obrambni minister in načelnik generalnega štaba Jon Gheorge ter številni drugi romunski generali.
Iz Beograda poročajo, da bodo jutri prišli v jugoslovansko glavno mesto prvi kitajski turisti. Napovedan je prihod skupine 14 oseb, ki bodo v Jugoslaviji dva tedna. O-gledali si bodo Beograd, Zagreb, Reko in turistična področja Dalmacije. Iz Jugoslavije bodo odpotovali v Albanijo in Romunijo.
Morilci Roloviča pred prizivnim sodiščem v Stockholmu
STOCKHOLM, 31. - Pred apelacii skim sodiščem v Stockholmu se je danes pričela ponovna razprava proti ustaškim zločincem, ubijalcem in or ganizatorjem umora jugoslovanskega veleposlanika Roloviča. Do ponovne razprave je prišlo ker so se obtoženi pritožili zaradi previsoke kazni, prav tako se je pritožil tudi javni to-1 žilec zaradi nizke kazni organizatorju
kot na prvi razpravi So se vsi obtoženi, posebno Stojanov in Barešič, kljub opozorilu predsednika sodišča, obnošali zelo predrzno.
Na dopoldanski razpravi je javni tožilec Robert v svojem govoru zahteval od sodišča, da odbije zahteve zločincev po zmanjšanju kazni, posebno ubijalcema Barešiču in Brajkoviču. ki sta bila obsojena na dosmrtni zapor. Javni tožilec je bil prav tako proti zahtevi Lema in Miličeviča o zmanjšanju zaporne kazni in zahteval, da se kazen Anteju Stojanovu poveča na dosmrtni zapor. Robert je opozoril, da je bil napad na veleposlaništvo tesno povezan z napadom na jugoslovanski konzulat v Geteborgu, in da so vsi obsojeni priznali, da so člani ustaške organizacije. Javni tožilec je prav tako opozoril sodišče, da namen kaznovanja ni samo kaznovanje zločincev, temveč opozorilo, da bi se kaj takega vse ponovilo v bodoče. Razpravo spremlja okrog 30 švedskih in tujih novinarjev, skupinica prijateljev obsojencev in večje število ogorčenih
za obtožence najstrožjo kazen.
Švedski minister za industrijo v Pekingu
STOCKHOLM, 31. — švedski minister za industrijo Johansson je danes odpotoval na uradni obisk v Peking, kjer se bo zadržal 10 dni. Med svojim obiskom na Kitajskem bo švedski minister obravnaval vprašanja gospodarskih odnosov med LR Kitajsko in Švedsko ter okrepitev medsebojnih trgovinskih izmenjav.
HELSINKI, 31. - V ameriškem veleposlaništvu sta se šestnajstič sestali delegaciji ZDA in SZ, ki obravnavata omejitev strateške o-borožitve (SAIT). Ponovno se bodo sestali v petek. Ni znano kdaj se bodo zaključila ta zasedanja, ki so se pričela v Helsinkih 8. julija. Krožijo govorice, da bo zadnji sestanek 24. septembra.
SPREMENILO BI SE NACIONALNO RAVNOVESJE
Volkspartei proti tovarni v Brixnu
Gre za nemško podjetje € Continental
BOČEN. 31. — Danes se je sestal izvršni odbor Suedtiroler Volkspar-ted, ki je razpravljal, če bodo dopustili, da nemško podjetje gum »Continental* zgradi svojo tovarno na področju Brixna (Bressanone). Seja je trajala štiri ure in ie na njej poročal predsednik dr. Mania-go o obisku pri vodstvu tovarne v Hannoverju.
Proti gradn ji so se izrazili politični in upravni organi Brixna, ki
utemeljujejo svoje stališče, da bo tovarna onesnažila zrak ter da bo imela negativne posledice za nacionalno ravnovesje v škodo etnične skupine nemškega iezika. Danes je dr .Maniago govoril o jamstvih, ki jih nudi družba Continental. Izvršni odbor ni ničesar sklenil in se bo ponovno sestal 7. septembra, ko bo sprejel stališče, ki bo obvezno za vse pokrajinske svetovalce Volkspartei.
kako je potekalo zasliševanje, samo lakonično odgovoril:	»Se brani*.
Dejal .je. da fie grška pomorski častnik zelo nervozen in da dovoli sestavljanje zapisnika šele ko čuje mnenje svojih branilcev. Kapitan je ponovil svoje prvotne trditve, češ da je zadnji zapustil ladjo in da je nudil do skrajnega trenutka skupaj s posadko pomoč potnikom. Vprašal je tudi, če ga bodo spustili na začasno svobodo, na kar pa bo sodnik odgovoril čez nekaj dni.
Zdravstveno stanje rešenih ponesrečencev. ki so jih namestili v bolnišnicah v Bariju iz Brindisiju se izboljšuje in so po večini skoraj vse že odpustili iz bolnišnice. Identificirali so večino smrtnih žrtev, tako da morajo sedaj še ugotoviti identiteto treh trupel, ki so v Brindisiju, Fasanu in v Bariju.
Iz Grčije poročajo, da .ie državni tožilec v Pireju pričel s preiskavo, ki naj ugotovi razloge za nesrečo in morebitne odgovornosti. Preiskavo je pričelo tudi ministrstvo za trgovinsko mornarico, ki jo je poverilo posebnemu odboru o pomorskih nesrečah. Grški tisk danes odločno zagovarja tako posadko kot tudi kapitana in predvsem pomorsko družbo in ie na vidnem mestu objavil včerajšnje uradno sporočilo grškega ministrstva za trgovinsko mornarico, da ie bilo na ladji vse v redu. da so se vsi požrtvovalno obnašali in končno, da ie bilo na ladji vkrcanih 1108 potnikov in posadke. Glede te številke dopuščajo možnost, da ni bil registriran kakšen otrok in da niso bili vpisani člani orkestra, ki so igrali na ladji.
Glasnik grške družbe «Efthynia-dis Lines* pa ie preko svoje agencije v Frankfurtu izjavil, da ie bila ladja opremljena, da lahko sprejme 1300 potnikov, na njei pa je bilo »samo* 1015 potnikov in 97 mož posadke, torei skupno 1113 oseb. Seveda tudi ti podatki niso točni, saj so z ladje rešili 1150, 24 pa je bilo mrtvih, za eno osebo so brez dvorna^ ugotovili, da je pogrešana, po računih prefekture v Brindisiju na osnovi sporočil agencij pa je pogrešanih najmanj 30 oseb.
Grški trajekt ie bil zavarovan za 500.000 funtov šterlingov (750 milijonov lir) in za polovico te vsote pri londonskem «Lloyd’s» katerega predstavnik ni hotel ogovoriti na vprašanje časnikarjev, če bodo izplačali zavarovalnino, ker čakajo, da se zaključi preiskava.
Ladja je bila pod nadzorstvom »American Bureau of Shipping* ki ima svoj sedež v New Yorku in so ,io temeljito pregledali pred štirimi leti. Zadnji letošnji pregled pa se je nanašal samo na njene Dlovne značilnosti, ker so varnost potnikov in posadke, naprave za gašenje požara te razne druge reševalne naprave v pristojnosti grških oblasti, ki izdajajo dovoljenja, da lahko ladja odplue iz pristanišča, oziroma potrdilo o varnosti potnikov.
Tiskovni urad italijanskega ministrstva za trgovsko mornarico ie sporočil, da je bila ladja v soboto 28. avgusta, ki je zaprosila za pomoč, devet milj od italijanske obale in torej izven italijanskih teritorialnih voda.
Predsednik republike Saragat je danes no delil nadaljnja odlikovanja mornarjem trgovinske mornarice, ki so se posebno trudili pri reševanju.
NEW YORK, 31. - Glasnik ZDA je sporočil, da se bo prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN začelo 21. septembra. Splošna razprava se bo začela 27. septembra in bo trajala, zaradi številnih posegov delegatov iz vsega sveta, do druge polovice oktobra.



železniška nesreča v Sežani, ko je trčil motorni potniški vlak v »oriente kspres*. K sreči je motorni vlak ie zaviral, tako da trčenje ni bilo prehudo in da ni prišlo do smrtnih irtev. Podrobnejše poročilo objavljamo
v tržaški kroniki
TRŽAŠKI DNEVNIK
1. septembra
Dolinska občina obsoja fašistično izzivanje v Sovodnjah
Na sinočnji seji je odbor občine Dolina razpravljal tudi o fašističnem izzivanju v občini Sovodnje ob Soči. O tem je odbor dal naslednjo izjavo:
•Ob skrunitvi partizanskega spomenika in slovenskih napisov v občini Sovodnje izrekamo prizadeti občinski upravi in občanom svojo globoko protifašistično solidarnost, ki sloni na množičnem odporu našega prebivalstva proti fašistični diktaturi.
Občinski odbor izraža svojo ogorčenost nad umazanim dejanjem in nad dejstvom, da odgovorni niso izdali primernih preventivnih ukrepov, ki bi nedvomno odvrnili in preprečili skrunilcem njihovo početje. Zato vnovič Izrecno pozivamo pristojne oblasti, da z največjo odločnostjo zasledujejo storilce in njihove zaščitnike.
Ponovno pozivamo na budnost proti fašizmu vse naše občane kakor tudi vso demokratično javnost.
VČERAJ ZJUTRAJ NA SEŽANSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Lokalni motorni vlak se je zaletel v ustavljeni brzovlak orientekspres
Okrog šestdeset potnikov lažje ranjenih, tri so pridržali v izolski bolnišnici, enega pa v tržaški - Motorka lokalnega vlaka uničena, ostali vagoni poškodovani - Vzrok nesreče: spolzke tračnice in možna okvara zavor - Hiter poseg reševalnih ekip RK in milice
Gradbinci CISL: enotnost v 1972
Sindikat gradbincev CISL se odločno zavzema za to. da bi prišlo do končne združitve sindikatov v letu 1972, kot so sklenila osrednja vodstva CGIL. CISL in UIL na a-prilskih sestankih v Firencah. V ta namen bo pomnožil svoje pobude do drugih pokrajinskih sindikatov v Trstu in predlagal nove oblike združevanja v začetni, prehodni fazi.
FILCA - CISL meni namreč, da Je treba zaenkrat premostiti odprta vprašanja mednarodnega včlanjevanja, kmečke organizacije in nezdružljivosti političnih in sindikalnih funkcij in krepkeje zaorati v brazdo sindikalne združitve tudi zato. ker mora italijanski delavski razred odgovoriti na protidelavsko in protisindikalno kampanjo, ki dobiva oblike represije in izkoriščanja gospodarskega nazadovanja, ki smo mu priča.
V nedeljo 5. septembra, ob 16. uri, bo pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici,
SPOMINSKA
SVEČANOST
ob 41. OBLETNICI USTRELITVE ANTIFAŠISTOV BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA in VALENČIČA s polaganjem vencev, komemorativnima govoroma in nastopom bazoviškega pevskega zbora PD LIPA.
Istega dne bo ob 10. url dopoldne polaganje vencev in cvetja na grob žrtev na pokopališču pri Sv. Ani.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Še ena železniška nesreča v Jugoslaviji, ki bi se lahko sprevrgla pravo katastrofo, a se je na srečo iztekla brez človeških žrtev. Obračun nesreče je vsekakor občuten, saj se je moralo kar okrog šestdeset, sicer lažje ranjenih oseb, po-služiti zdravniške pomoči, da ne govorimo o veliki materialni škodi, ki presega po prvih površnih ocenitvah 400 tisoč novih dinarjev.
Do hudega trčenja vlakov je prišlo na sežanski železniški postaji. Motorni potniški vlak št. 315-122, it je prihajal iz Ljubljane, je trčil v potniški vlak «orientekspres» Carigrad - Beograd - Milan - Pariz, ki je bil ustavljen na sežanskem kolodvoru.
Sežana se je šele pred dvema u-rama dodobra prebudila iz nočnega sna, ko jo je točno ob osmih in tri minute (po jugoslovanskem času) pretresel silovit ropot. Na sami železniški postaji je tedaj nastal trenutni preplah. Vsakdo, tudi kdor v tistem trenutku ni stal na peronu, je zaslutil, da se je moralo pripetiti nekaj hudega. Komaj se je gluš-ljivi ropot polegel, je bilo s proge slišati krike potnikov, ki so prestrašeni stopali iz poškodovanih železniških vagonov. Prvi pogled na prizorišče nesreče je bil pretresljiv, kakor nam je povedal neki železničar, ki ga je nenavaden ropot priklical na peron. Prvi vagon motornega vlaka je, upognjen na pol, štrlel v sredini navzgor, med tračnicami pa so pod prvim vtisom nesreče begali potniki. Nemudoma se je tedaj sprožila reševalna akcija. Z uprave kolodvora so takoj obvestili Rdeči križ in sežansko milico. Na prvi pogled je kazalo, da je nesreča hujša in da so med potniki tudi človeške žrtve. Zaradi tega so bile prve vesti, ki so se razširile v Sežani in tudi v Trstu in Ljubljani, veliko bolj zaskrbljujoče. V resnici pa so bile posledice trčenja lažje. Osebje Rdečega križa in reševalne skupine sežanske milice so imele kljub temu polne roke dela. Precej ljudi je bilo treba prepeljati v bolnišnico, da so jim lahko nudili prvo pomoč, hujše ponesrečence, skupno enajst, pa so propeljali v izolsko bolnišnico.
Vzroki nesreče niso še povsem jasni, čeprav kaže, da je treba glavno krivdo pripisati spolzkim tračnicam in morda okvari na zavorah. Ko je ljubljanski vlak privozil na sežanski kolodvor, je ravnokar z,a-celo deževati in zavore so verjetno odpovedale zaradi mokrih trač-
Skupina lažje ranjenih potnikov v čakalnici železniške postaje v Sežani
MtiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiitmiiiiiimiruiraiiiiimuiiiiiHiiimiiiiimiiiuiimiiiiiiMiiiiimiiimmiiuiiii
NA POBUDO KMEČKE ZVEZE
Jutri v Padričah sestanek prizadetih zaradi metanovoda
Akcija za skupen nastop za zaščito koristi lastnikov zemljišč Sledil bo sestanek za prizadete iz zgoniške in nabrežinske občine
Kmečka zveza vabi prizadete lastnike zemljišč, po katerih je speljan metanovod, na sestanek, ki bo jutri, 2. septembra oh 20. uri v prostorih prosvetnega društva na Padričah.
Lastniki, ki se niso pogodili z družbo za metanovod in so jim zato 4. avgusta 1969 izdali dekret o dveletni začasni zasedbi so:
Katastrska občina Opčine: Gropajc Frančiška vd. Zahn.
Kat. občina Trebče: Kralj Andrej, Kralj Stanislava vd. Carli, Kralj Ivan, Možina Andrej, čuk Marija, Viktor in Adrijan, Kralj Andrej, Lovrenc in Ivana, Kralj Peter in Josip, Kralj Anton, Žerjav Albert, čuk Ivan Marija, Zacchi Ivan, Kralj Leonard, Slavica, Ludvik in Ana, Kralj Viktor, Križmančič Anton, čuk Valerija, Fer-luga Danica vd. Agostini, Kralj Anton, Marija in Franc, čuk Anton, Ivan Marija, Ludvik in Josip, Kralj
Peter.
Kat. občina Padriče: Mužina Josip, Grgič Amalija, Grgič Just, Grgič Karlo, Grgič Matej, Kalc Rudolf, Grgič Romano, Kalc Evgen, Mahnič Avguštin.
Kat. občina Lonjer: Čok Stanislav, Glavina Silvester, Žerjav Karolina v. Čok, Čok Ivan, Karlo in Marija, Križmančič Ivan in Čok Josip, Glavina Jakob. Lorenzi Marija por. Cunja, čok Gašper, Gombač Marija por. Pu-rinani, Čok Anton, Angela, Gombač Andrej, Alojz, Rudolf, Karlo. Alojz ml. in Frančiška vd. Čok, Gombač Karlo.
Kat. občina Sp. Magd.: Miot Milan.
Zaradi važnosti seje, na kateri se bomo dogovorili o nastopih za zaščito koristi oškodovancev, računamo na u-deležbo vseh prizadetih. Sledil bo sestanek za prizadete iz zgoniške in nabrežinske občine.
Tajništvo Kmečke zveze
nic. Če temu dodamo se dejstvo, da so na kolodvorih tračnice tudi precej mastne od olja, potem je bolj razumljivo, da se vlak ni mogel pravočasno ustaviti, čeprav je bil pravočasno obveščen. Že pri Di vači so namreč strojevodji naročili s sežanskega kolodvora, naj zavozi na tretjo progo, kjer je ustavljen tudi »orientekspres*. Strojevodja in kretničar sta se teh navodil držala in začela pravočasno zavirati, kakor sama zatrjujeta, ob tem pa sta z grozo spoznala, da zavore ne delujejo, kot je treba. Strojevodja se je kljub temu prizadeval, da bi se izognil trčenju. Nekajkrat je za vare popustil in spet nanje pritisnil, kar je delno zmanjšalo vlaku hitrost, trčenje pa je bilo kljub temu nei?ogibno in tako je ljubljanski vlak poljske izdelave, ki mu v Ju goslaviji pravijo «Gomulka» treščil v zadnji vagon mednarodnega br-zovlaka. Hitrost vlaka v trenutku trčenja še ni znana, ker bo to dokazal šele brzinometer, vsekakor zatrjujejo, da je bila pod trideset kilometrov na uro.
Ob tem si šele lahko predstavljamo, kakšne posledice bi imelo trčenje,_ če bi vlak vozil bolj naglo, saj so že ob tako nizki hitrosti bile posledice občutne. Posredna krivda tiči mogoče tudi v zamudi, ki sta jo imela oba vlaka. Brzovlak bi namreč moral odpotovati iz Sežane ob 7.05 (po krajevnem času), ljubljanski vlak, ki je iz Ljubljane odpotoval ob 5.42 pa bi moral prispeti v Sežano ob 7.37. Tretja proga bi bila tako prosta.
Hujšo škodo je utrpel motorni potniški vlak. Vseh pet vagonov je bilo precej poškodovanih. Seveda je v primerjavi škoda na lokomotivi znatno večja. Mani škode je utrpel zadnji voz brzovlaka italijanske izdelave, ki se je le nekoliko stisnil v boku. Po mnenju strokovnjakov bi bile posledice huiše, če bi bil ta železniški voz podobne izdelave, kakor vagoni ljubljanskega vlaka.
V tem vagonu, v katerem so se vozili sami tujci, povečini turški državljani, je bilo lažje ranjenih dvanajst oseb. Zanimivo je, da je bil «orientekspres» natrpan s potniki. Ljudje so morali stati celo na hodnikih, ker ni bilo v kupejih dovolj prostora. Povečini so bili to delavci, ki so se vračali s počitnic. Nasprotno pa je bila v ljubljanskem vlaku normalna zasedba. V njem so se vozili poleg domačih potni kov številni Srbi in Makedonci. V tretjem vozu se je na primer pe ljala štiridesetčlanska folklorna skupina KUD iz Skopja, ki bi morala drugega septembra nastopiti na mednarodnem folklornem festivalu Dijonu v Franciji. Šest članov skupine je bilo lažje ranjenih, dva od teh sta se morala zateči celo v bolnišnico, kjer pa so jima nudili le prvo pomoč. Skupina pa bo kljub temu nastopila v Dijonu, kakor nam je povedal njen podpredsednik Zen-del Ujas, ki se je sam moral zateči v bolnišnico zaradi močnega udarca v roko.
Osebje reševalne skupine, ki je po trčenju skrbno pregledalo vse vozove, je povedalo, da so v nekaterih primerih šele po četrturnem iskanju odkrili kakšnega ranjenca, ki se je stisnil ob sedeže in se držal za glavo. V večini primerov gre za poškodbe po glavi, kajti marsikoga je poškodovala prtljaga, ki je popadala s polic na potnike.
Glavno breme te nesreče, kar zadeva zdravstveno službo, je, logično, odpadlo na izolsko bolnišnico, ki je kirurški oddelek koprske bolnišnice. Kakor sta nam povedala v sami bolnišnici • njen šef dr. Jože Trstenjak in dr. Slavko Kobi, so v njihovo bolnišnico pripeljali vsega skupaj enajst ponesrečencev, od katerih so osem le pregledali in ambulantno zdravili, nakar so jih odslovili, tri huje poškodovane pa so pridržali v bolnišnici v oskrbi. Diagnoze nam sicer še niso mogli dati, vendar je gotovo da ni nobeden od teh najhuje poškodovanih v življenjski nevarnosti, saj smo enega od njih in sicer Iranca Mirzo Baba-zadeha, moškega kakih 50 let, srečali na hodniku, ko je prihajal iz umivalnice. Mož je sicer potolčen po obrazu, vendar ne bi mogli trditi, da ima zlomljeno čeljust, kot se je trdilo, saj je kar brez težav govoril s šefom oddelka dr. Jožetom Trstenjakom, katerega je prosil, naj bi takoj poslali njegovim sporočilo z že napisano brzojavko.
Prav tako se nam ni zdelo hudo stanje Zlatomira Pavloviča, ki je doma iz Kovanluka pri Nišu v Srbiji in ki se je pravkar vračal na delo v Novo Gorico, kjer je zaposlen prav pri železnici kot čuvaj proge.
Po pristanku šefa oddelka dr. Trstenjaka smo se na kratko pomenili z Zlatomirom Pavlovičem, ki nam o ne' sreči na kolodvoru v Sežani pravzaprav niti ni znal kdove kaj povedati. Ker živi on sam tukaj, medtem ko živi njegova žena z dvema otrokoma v Kovanluku v Srbiji, obišče družino po enkrat na mesec in tokrat se je prav vračal z obiska. In prav ko se je podobno kot ostali potniki, ki so nameravali izstopiti, pripravljal, da stopi z vlaka, je prišlo da trčenja. Nekaj zaradi bolečin, še več pa zaradi strahu je Zlatomir Pavlovič, ki je star kakih 35 let, krepke postave in ves zagorel, izjavil: «od onega trenutka se ne spominjam nič več». Srb-
Zaključen mladinski s«minar v Scsljanu
Mladinski seminar o slovenskem krščanskem in narodnem trenutku se je sinoči zaključil. Zadnja tema, o kateri so razpravljali, je bil dialog med marksisti in kristjani na Slovenskem ter vključevanje le-teh v družbeno dogajanje s konstruktivnim in odprtim pristopom. O tem je govorila članica skupine «2000» Marijeta Palatinus, ki je izrazila mnenje, da je dialog možen predvsem tedaj, ko se marksisti in kristjani otresejo integralističnih pretenzij, ki vodijo v strankarsko prc-klanje. Zavrnila je vsakršno misel o političnem nastopu kristjanov ter zagovarjala predvsem živo prisotnost v družbi, sodelovanje in izpri-čevanje načel ljubezni in vzajemnosti.
O tem in o drugih vprašanjih, ki so zadevala narodnostno dimenzijo te družbene angažiranosti, se je razvila živahna debata. Zaključila se je pozno zvečer, ko so udeleženci, člani skupine «2000» in Mladinske skupine iz Trsta začeli povzemati zaključke o seminarju in beležili praktične sklepe. Mod drugim so se dogovorili o skupnih stališčih, ki jih bodo pozneje posredovali tisku.
S tem je bila dopolnjena izkušnja, ki sta jo prevevala predvsem občestveni odnos med udeleženci in notranji nemir pri iskanju novih poti v okviru te, ki bi jo lahko v preprosti, a zato tudi ne povsem ustrezajoči besedi, imenovali «kr-ščanska kontestacija».
Razbita motorka ljubljanskega potniškega vlaka
ski železničar je še povedal, da ga nekoliko boli levi komolec, huje pa da je zaradi medenice. In prav zaradi tega so ga zadržali v bolnišnici.
V	bolnišnici v Izoli so zadržali tudi Zmajka Simonovskega, za katerega prav tako nismo zvedeli točnejše diagnoze, hkrati pa je malone gotovo, da ni v nevarnosti.
V	izolski bolnišnici so ambulantno pregledali in obvezali naslednje ponesrečence: Sežeta Zahita, Zembala Ilia-sa. Josipa dr. Vukoviča, Smiljana Nikoliča. Dinko Čokovo, Snežano Vukovič, Milana Luzarja in Milenka Ce-ljaka. Po pregledu so bili tako.i odpuščeni.
Eno potnico so sprejeli tudi v tržaški bolnišnici. Gre za 62-letno Sofijo Iannidis por. Intze iz Milana, ki sp jo zaradi udarcev v prsi pridržali na prvem kirurškem oddelku. Po mnenju tržaških zdravnikov se bo morala zdraviti približno dva tedna. V Trst so jo pripel iali z zasebnim avtomobilom. zdravniškemu osebju pa je povedala. da jo je ranila prtljaga, ki je po trčenju vlaka padla nanjo.
Končne vzroke nesreče in dokončno škodo raziskuje sedaj posebna strokovna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika iz Sežane. Ob tem naj omenimo, da je letošnje leto posebno črno za jugoslovanske zelenice. Pri raznih železniških nesrečah je letos izgubilo življev.ie skupno 88 oseb.
Dušan Kalc
Frane Udovič
Fotografije Mario Magajna
Avtomobilist oplazil jugoslovanskega motorista
Včeraj ob 17. uri so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 44-letnega jugoslovanskega državljana Emila Turka, ki se bo zaradi odrgnin po čelu In obeh rokah moral zdraviti približno dva tedna.
Turk se je nekaj pred omenjeno uro peljal s svojim motornim kolesom z Repentabra proti Opčinam, ko ga je nenadoma prehitel neznan avtomobilist in ga oplazil.
.........ii,miiiiiiiiiniinuiiiiiniuii,iiii1i^|iii,i„„i„,i„nimiiiiiiiiiiniii....iiiiii.....„„„„.......
12. MEDNARODNI TEČAJ O PREVOZIH
Zdrava konkurenca je pogoj za razmah prometa v šesterici
Včeraj sla predavala prof. Oettle (Zali. Nemčija) in dr. Debois (Belgija)
V	okviru 12. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti sta bili včeraj na tržaški univerzi dve predavanji, in sicer predavanje o tehničnih značilnostih industrijskih vozil (predavatelj dekan instituta za prometno gospodarstvo na miinchenski univerzi prof. A. Oettle) ter predavanje o razločevanju na področju prometa, o čemer je govoril ravnatelj odseka za promet pri EGS dr. I. Debois iz Bruslja.
V	svojem govoru je prof. Oettle naglasil, da je treba čimprej uskladiti evropsko zakonodajo, ki zadeva tehnična svojstva industrijskih vozil — predvsem tovornjakov — sicer je nemogoče misliti, da bi bila kdaj na tem področju lahko vzpostavljena «pravična» in zdrava konkurneca. Brez take uskladitve je nemogoča tudi pra-
va konkurenca med cesto in železni-
NA ZBOROVANJU KPI NA PONČANI
O «DOLARSKI KRIZI»
IN ZAŠČITI SLOVENCEV
Ostra obsodba fašističnih protislovenskih izzivanj v Sovodnjah in Podlonjerju
Pokrajinski festival tiska, ki so ga prečiti ker je pač treba preprečiti komunisti organizirali na Pončani, nakane osrednjih rimskih oblasti je bil tudi priložnost za prvo večje
zborovanje KPI pred volilno kampanjo za novembrske volitve. Na zborovanju sta govornika, pokrajinski tajnik Antonino Cuffaro in član vodstva Stojan Spetič, komentirala tudi nekatera pereča vprašanja, ki neposredno zadevajo tržaško delavstvo in Slovence pred srečanjem s predsednikom vlade Colombom.
V samem začetku zborovanja, ki je bilo v nedeljo zvečer, je Spetič ostro obsodil fašistično izzivanje v Sovodnjah in v Podlonjerju ter zahteval, naj se krivci in tisti, ki jih pošiljajo (in so vsem dobro znani) kaznujejo v skladu z zakonom. Pozval je vse, Slovence in Italijane, k budnosti.
Inž. Cufaro pa se je v svojem govoru dotaknil predvsem vprašanja gospodarstva v Trstu in Furlaniji po »dolarski krizi». Spomnil se je, kako je reakcija izkoristila gospodarsko krizo in jo pripisovala delavskim bojem: danes je že vsem jasno, da so vzroki za recesijo strukturni in povezani z osnovnimi izbirami italijanskega vodilnega razreda. Državne in deželne oblasti se spričo krize nekaterih sektorjev, ki ne bodo mogli več izvažati v ZDA, nikakor ne smejo omejiti na podporo in kritje izgub: gospodarske smernice dežele morajo pogledati preko meja proti vzhodu, v tržaško in deželno zaledje, kjer so tržišča in s katerimi je sploh treba okrepiti sodelovanje. To se pa lahko zgodi samo, če bo dežela Furlanija-Julijska krajina «most miru» in ne «strelni jarek proti socialističnim državam*, je dejal Cuffaro.
Ko je govoril o gospodarskih vprašanjih, se je Cuffaro dotaknil tudi-izjav podtajnika Cervoneja v Tržiču. Kritiziral je stališče dela vlade, ki bi rad požrl v juliju dane obljube o krepitvi državnih pomorskih družb. Zato pa mora nastopiti tržaško prebivalstvo in delavstvo ter pozorno slediti dogajanju, pre-
Cuffaro je končno spregovoril o skorajšnjih volitvah in dejal, da desničarske sile spet dvigajo glavo, ker bi hotele v Trstu «preveriti» preobrat na desno na Siciliji junija letos.
Cuffaro je k temu, med aplavzi, dodal, da Trst ne bo nikoli več dovolil vrnitve ozračja šovinizma in protislovenskih fašističnih izgredov.
Stojan Spetič je, med drugim, o-menil skorajšnji obisk predstavnikov Slovencev pri Colombu. V samem začetku je dejal, da je boj za reforme v Italiji spremenil ozračje in da bi kompromisi in koncesije Slovencem za ceno popuščanja pri bistvenih vprašanjih, bili nesprejemljivi. Politična fronta sil, ki govorijo, da so nam naklonjene, je namreč tako široka, da bi zgledalo, kot da je vse ostalo le vprašanje dobre volje. V resnici ni tako in potreben je enoten, borben nastop v obrambo tega, kar smo že dosegli in za takojšnjo zakonsko zaščito. Zato pa se mora Colombo v Rimu obvezati, če želi, da bo srečanje konstruktivno, da bo v čimkrajšem času dan v razpravo in odobren osnutek za zakonsko zaščito Slovencev, vlada pa naj več ne nespro-tuje deželnim zakonskim pobudam v prid slovenskega prebivalstva. To je najmanj, kar je treba doseči, sicer bomo Slovenci in z njimi vsi demokrati, še enkrat opeharjeni.
Včeraj popoldne so v glavni bolnišnici nudili prvo pomoč 35-letne-mu Brunu Del Bellu iz Ul. Maovaz 9-2, ki je prejšnjo soboto postal žrtev avtomobilske nesreče pri Poreču.
Del Bello se je omenjenega dne, malo po 17. uri, peljal s svojim fiatom 124 tržaške registracije iz Pule proti Poreču, ko je kakih 30 km pred malim letoviščarskim mestecem na blagem ovinku nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in zdrvel na skrajni desni rob ceste.
co. Ker se pa zlasti cestni vozni park obnavlja ražmeroma hitro, se avtoprevozniki v posameznih članicah EGS pri nabavljanju novih vozil drže le notranje domače zakonodaje, to pa povzroča precejšnjo zmedo na področju mednarodnih -prevozov oziroma V cestnem prometu med eno državo in drugo. Po drugi Strani je nemogoče zahtevati od avtoprevoznikov, da bi pri svojih naložbah upoštevali splošne tendence glede bodočega skupnega razvoja prometa v šesterici, kajti nihče ne more reči, kdaj bodo ustrezna pravila poenotena na evropski ravni.
Dr. Debois je nato v svojem posegu o diskriminaciji v prevozih dejal, da je glede tarifne politike in politike cen v sporazumih. Premogovne in jeklarske skupnosti ter Evroske gospodarske skupnosti predvidena določena ohlapnost, ki naj bi olajšala u-skladitev togih prometnih norm z elastično dejavnostjo, kakršna je dejavnost, povezana s potniškim in bla govnim prometom. Mimo te ohlapnosti pa si oba sporazuma prizadevata, da bi ustvarila v združeni Evropi enotno prometno politiko, v okviru katere naj bi bila odpravljena vsaka možnost nelojalne konkurence. Tako je po obeh sporazumih prepovedano podeljevati avtoprevoznikom, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom, državno ali drugačno pomoč. Le v izjemnih primerih sme izvršni organ EGS pristati na določeno pomoč, ko je to nujno potrebno. Pred letom 1953 je bilo v cestnem prometu med šestimi članicami EGS več primerov očitne diskriminacije v blagovnem prometu po cesti. Tudi v železniškem prometu so bili številni razločki, ki pa so bili v glavnem odpravljeni do leta 1955. Odprava diskriminacijskih pojavov je ugodno vplivala na razvoj mednarodnih prevozov: cestni promet se je znatno povečal, železniške tarife pa so se znižale poprečno za 15 odst.
Za večji tranzitni promet z Bolgarijo
Predstavniki trgovinske zbornice in Neodvisne ustanove za tržaško luko bodo v kratkem odpotovali v Sofijo, kjer se bodo s predstavniki bolgarskega gospodarstva pogovarjali o možnosti vzpostavitve redne pomorske zveze med Varno, Burga-som in Trstom. Nova zveza, o kateri je bil govor tudi med nedavnim obiskom bolgarskega gospodarskega odposlanstva v našem mestu, naj bi pripomogla k povečanju tržaškega tranzitnega prometa med Bolgarijo in čezmorjem. Ta promet z Bolgarijo je lani dosegel 3.754 ton.
Med igranjem tenisa sta zapazila vlomilca
V nedeljo proti večeru, okrog 19. ure. sta 33-letni Igor Lasič iz Ul. Boveto 59 in 35-letni Rudolf Pahor iz Ul. dei Giardini 4 igrala na novem teniškem igrišču ŠD »Gaja* pri Padričah, tenis, ko sta med kratkim odmorom zapazila dve sumljivi senci, ki sta šarili okrog Lasičevega fiata 124 S novejše tržaške registracije.
Moška sta se nemudoma podala do avtomobila, parkiranega v bližini igrišča, seveda z namenom, da bi ujela neznana vlomilca. V trenutku ko sta hotela planiti nanju, pa sta nepridiprava zbežala po cesti proti Trebčam. Lasič in Pahor nista dvakrat pomislila, kaj je jima storiti. Urno sta se podala za I
pobeglima in ju po približno petsto metrih tudi dohitela. Nato sta iu pospremila do fiata 124 ter ju v pričakovanju karabinjerjev zaklenila vanj.
Organi preiskovalnega oddelka karabinjerjev iz Istrske ulicg so pri golobradih tatičih, 20-letnemu Giuseppeju Giarmoleu iz Ul. Timeus 14 in pri mladoletnem Paolu G., našli nekaj denarja, vozniško dovoljenje in druge predmete, ki sta jih izmaknila iz Lasičevega fiata.
Vpisovanje dijakov in visokošoicev v Dijaški dom
Slovenski dijaški dom v Trstu razpisuje vpis za šolsko leto 1971-72. Sprejel bo 40 dijakov in 40 dijakinji ter 9 visokošoicev in 5 visoko-šolk za notranje gojence in približno 20 dijakov za zunanie goience. Vsi lanski dijaki in dijakinje se morajo tudi vpisati, če nameravajo ostati v Dijaškem domu. Novi gojenci morajo prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo in zdravniško potrdilo, da nimajo nalezljivih bolezni kakor tudi izkaz o cepljenju proti poliomelitisu.
Vpisovalo se bo skozi ves mesec september ob uradnih lirah, ki so od 10. do 13. ure.
Prostor za visokošolce in visoko-šolke je namenjen samo visoko-šolcem in visokošolkam z Goriškega in Slovenske Benečije
Zadnji dan vpisovanja je 30. september 1971.1
MIRAMARSK1 PARK. Predstav' «Luči in zvoki*.
Danes ob 21.00 «Der fvaisertrau® von Miramare* v nemščini; ob 22.15 «Massimiliano e Carl0 ta* v italijanščini.
Prevozna sredstva: avtobus «*>> ^ proga «M» od Barkovelj do *“a mara.
Nazionale 16.00 «Tarzan nella fO1* gla ribelle*. Eastmancolor. , Fenice 16.00	«1 segreti delle ®
pili nude*. Technicolor. Prepoved' no mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «Io, Cristina, studentes degli scandali*. Prepovedano 10 dini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Scusi, lei d ^aV°u. vole o contrario?*. A. Ekberg, berto Sordi, S. Mangano, G. Masif-Technicolor.
Excelsior 16.00 »Elvis Fresley sho ' Technicolor.	,
Ritz 16.00 »Sentieri selvaggi*. TecB‘“ color. John Wayne.	^
Alabarda «Due sporche carogne*-lain Delon. Tecnica di una rapd"' Technicolor.	, , '
Filodrammatico 15.00 «Gatta Per’c° sa». Tamara Barroni. Technico ' Prepovedano mladini pod 18- 1 ,, Aurora 16.30 «Mash». Teehnicol0' Prepovedano mladini pod 14- let0 ' Impero 16.00 «1	turbamenti di ‘‘ ^
principiante*. Technicolor. PrsP° dano mladini pod 18. letom. Cristallo. Dvorana s klimatskimi pravami. 16.00 «Agente 007 1>°® di uccidere*, Sean Connery. * nicoior.
Capi tol 16.00 «2000, la fine deli” mo*. Technicolor.
Moderno 16.30 Disqueroux». Prepovedano pod 14. letom.	,j.
Vittorio Vencto 17.00 «La t°rtura ,a. le vergini*. Technicolor. Prepov no mladini pod 18. letom. ^ Ideale 16.30 «Pupe calde e mah* > ra», Godfrey Dandridge, Rainn St. Jaques. Technicolor.	^a.
Astra 16.00 «Minuto per minuto*, rol White. Paul Burke. Prepove0 no mladini pod	18. letom.	g 35
Abbazia danes zaprto. Jutri ob «Una vedova tutta d’oro».
Razstave
V	galeriji Tergestc v Ul. Battisti , bo od 4. do 17. septembra razstav Italo Rossi.
V	umetnostni galeriji Mign°n jjj Korzu Italija razstavlja od danes 15. septembra Silvio Pagan.
V	občinski umetnostni galeriji Trgu Unita dTtalia bo od 3. do septembra razstavljal tržaški sli|w* Alfredo Seriani.
«U delitto di Tej
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Vpisovanje v glasbeno šolo i*1 od 1. do 14. septembra od do 12. ure v pisarni Glasb®11 matice, Ul. R. Manna 29, tel' 29779. Pouk se bo pričel v sreda* 15. septembra 1971.
Ravnateljstva
	
	
Važno opozorilo KZ vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, da morajo letos prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti (oziroma so jih imeli, čeprav že prodane) 31. avgusta najkasneje do 7. septembra trošarin-skemu uradu občine, v kateri prebivajo.
Kdor bi imel še vina In bi prijave ne vložil, je lahko kaznovan z globo od 100.000 do milijona lir.
Tajništvo Kmečke zveze bo članom prijave izpolnjevalo do 4. septembra, in jih potem oddalo pristojnim uradom.
Tajništvo Kmečke zveze
Danes, sreda, L septembra
MLADEN	0b
Sonce vzide ob 6.25 in zatone 19.45. Dolžina dneva 13.20. Luna de ob 17.45 in zatone ob 1.20.
Jutri, četrtek, 2. septembra ŠTEFAN
fgflV
Vreme včeraj: najvišja dnevna ^ peratura 21,7. najnižja 17,7, ob ,o0 20 stopinj, zračni tlak 1012,1 net^i-narašča, veter 17 km na uro zah0<Vpj-severozahodnik, vlaga 52-odstotna- ^ davine v teku dneva 9,7 mn1' 0 8/10 pooblačeno, morje razi temperatura morja 25,6 stopinle'
ROJSTVA, SMRTI IN POROK®
Dne 31. avgusta 1971 se je rodilo 7 otrok, umrlo je 6	' 9t
Umrli so: 88-letna Lucia pSci vd. Marlingano, 53-letni ^Pran,C Furlanich. 68-letna Ameba RassO ^ Biasiol, 82-letna Giovanna Ant°nl° ^ Coceani, 86-letni Francesco D®v 71-letna Ivanka Sulčič vd. Koba •
v Trstu
DNEVNA SLUŽBA LEKAR^
(od 13. do IG. ure)	^
Godina. Čampo S. Giacomo 1; golon. Trg Virgibo Giotti L	,nii>•
Mori, Trg Unita 4, Al S. 101 Ul. Soncini 179 (Skedenj.)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)	jj,
Croce Azzurra. Ul. Commercte^ Rossetti-Emili, Ul. Combi 19- J" maritano, Trg Ospedale 8, **
& Neri, Ul. Dante 7.
Darovi in prispevki
Slava Merlak daruje 5.000 \ spomenik padlim v Skednju, Ani, na Kolonkovcu in pri

1» A 11 AIHMA
ZAGREB
REDNA LETALSKA SLUŽB4 TRST — JUGOSLAVIJA Dnevna proga, razen ob nedeljah za
ZAGREB - REKO - SPLIT
Urniki do 25. septembra 1971
O.	TRST	21.00	p. ZAGREB	21.00
O.	TRST	10.00	p. REKA	9.20
O.	TRST	10.00	p. SPLIT	10.40
O.	ZAGREB 07.30		p. TRST	09.30
O.	SPLIT	17.00	p. TRST	19.40
O.	REKA	18.20	p. TRST	19.40
* Redna	služba se	začne s 1.	septembrom 1971	
		Generalna	agencija za Italijo	
ATAM	- Ul.	Donota 1	- TRST - Tei.	240GG
_ 24079
Informacije ter prednaročila voznih listkov pri vseh potovalnih uradi11 Povezava Trsta z vsemi progami ATI za Benetke, Milau. Oc«°f0
^iMlORSK
I DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
1. septembra 1971
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA
PSI za takojšnje podpore za čimprejšnjo obnovitev pro. izvodnje - Pritožbe prizadetih glede ocenjevanja škode
,j, 111 odbor je posvetil včerajš-c; '*d. jo je vodil podpredsed-i je' .oro- razpravi o škodi, ki 'HtpfU asa dežela v zadnjem času <l Dr , zaradi vremenskih neprilik ifgUstavsetn ob neurju, ki je 27. ttfjj]? zaMo nekatera področja na 'kaj, ^ ‘n v Furlaniji. O tem i iZIF so spregovorili odborniki ? j|a 'Jftvo Comelli. za javna de-W u™, za delo in odbomištvo Hiav.i’ 2a finaneč Tripani in za ‘vo Devetag.
!f..Jr , ovih poročil si je deželni < re austvaril sliko o izredni °sj* položaja. Zato je skle-k^titii °ma P°se^i v pomoč pribij, krajem in prebivalcem, H*ae| ™ se bo v prihodnjih dneh tleči hJ-a Podelitev primerne po-
Po daljšem poročilu odbornika Co mellija o škodi, ki jo je v deželi prizadela letošnja suša, je deželni odbor sklenil podeliti izredne prispevke oškodovanim živinorejskim podjetjem. Na koncu je odbor vzel z zadovoljstvom na znanje, da je goriška hranilnica sklenila nuditi prebivalcem iz goriške pokrajine, ki jili je prizadelo nedavno neurje, vrsto posegov pod izredno ugodnimi pogoji.
V zvezi z opustošenjem, ki ga je v Brdih in drugod povzročil zračni vrtinec, je goriški tajnik PSI Dellago zaprosil za srečanje pri podpredsedniku deželne vlade Enzu Moru, nato pa je z odbornikom De-vetago-m šel k deželnemu tajniku PSI Tringaleju in se sestal z vsemi socialističnimi odborniki. Na teh srečanjih so izdelali predlog, naj bi dežela podelila čimprej ustrezne podpore za obnovitev proizvodnje v prizadetih gospodarskih enotah, ker je treba — med drugim — zagotoviti zaslužek delavcem in jamčiti raven zaposlenosti na področju.
Podpore lahko deželna vlada dodeli iz skladov zakona št. 33 in popravkov k temu, ki so bili vneseni z zakonom št. 22 iz leta 1970.
Socialisti predlagajo tudi, naj bi deželni odbor stopil v stik z deželnimi denarnimi zavodi in dose-
"■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiii
j	i"
iz državnih skladov, ritk a bo priskočila na pomoč *	ki so utrpeli škodo ob
šegi ne,t' neurju, s finančnimi po-
t kta iac0že^norn za'conu štev. 23 ’ iste 'n po zakonu štev. 33
SSnletaH S ,katerimrie bil',u:
tljd Jp“ deželni solidarnostni S;/ri osrednji vladi pa se bo H 0 za to, da bi sprožili pošto tom0j: Priznanju posebne finančne W b*di jz državnega solidar-Sti “a sklada, ki je bil ustanovna !Q7q onom štev. z ^ne 23,
'""“Hilli,
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Občinski praznik v Sežani °b prihodu prvih partizanov
Podelitev nagrad «28. avgust» ■ Šola v Divači poimenovana po zdravniku dr. Bogomiru Magajni - 125-letnica šole v Vremskem Britofu
V o .
Vez,ani so doz soboto in ne-Vlavili občinski praznik v tv a na prihod prvih partizani ^. to področje. Na slavno-občinske skupščine je go-tvju nJen predsednik Stane Če-.% nato pa so podelili nagra-avgust». Nagrade so pre-'fivnik dr. Stane Koblar iz ■SL' • Pr°svetna delavka Majda F !n republiški mladinski pr-tjj šahu Mitja Ukmar. Na Sov sprejeli sklep o po-k anju divaške šole po zna-?jižev sV)v'snskem zdravniku in **’ djl .. br. Bogomiru Magaj-nu iz Vremske doline. jWnie svečanosti občinskega . "a sn kiiq v nedeljo v
so bile v
Sjij ? Britofu, kjer so pra-tia kO-letnico vstaje slovenske-Jj( ?r®da in 125-letnico tamkaj-’	• Naj povemo, da so za
10
Ni J*1! okoliških podjetij. Na
Črnost šolo obnovili s pro-O delom
domačinov s KJ okoliških r bj ' «jdi odkrili spominsko plo-ito^adum partizanom in akti-Hju 'remske doline. Na zboro-v Se je vrstilo več govorni-
V*d. njimi tudi znani slo-Jv ^?!'dčni delavec Franc Ki-TOgfj ^‘ga. V kulturnem delu Siak1 ? pa so nastopili prvaki Sci Ske opere in dramski
y	* * *
Veganu je bila v nedeljo y. slovesna otvoritev razstavi ' ex tempore. Izmed sto %, razstavili najboljša, ki brez »tiVj, "ažejo, kako bogata je Sl[*a tega starodavnega ob-8® mesteca in kako raz-Lj, j lahko inspirira umet-
Ide^n.iega ex tem-pore se v ije •1 0 93 slikarjev iz Jugovi 'n Italije, od priznanih i-\t: Umetniškem svetu do a-► ajši V-’ med katerimi je nai-X.,.*mel 20 let, je prvikrat J«, k lal in prejel celo diplo-1 . 8zstava ,ki bo odprta do
bomo ogledali vinograde in kleti kmetijsko - industrijskega kombinata in v glavno klet v Umagu, kjer L pokušnja vina. Kosilo bo tudi v Umagu, nakar se bomo odpeljali med velikimi vinogradi istega kombinata v Novigrad, Poreč, Vrsar in mimo znanega Limskega zaliva, ki ga imenujejo tudi «fjord», v Pulj, kjer bomo večerjali in prenočili. V nedeljo se bomo po zajtrku odpeljali mimo rudniške Raše v Labin (zgodovinska republika), nato v Pazin, kjer bo ogled muzeja, verjetno farme puranov in kosilo. Popoldne pa v izredno lep in star Motovun, od-fc 1 pa v Buzet, kjer bo ogled muzeja in okrepčilo in pa preko Črnega kala in obmejnega prehoda pri Pesku domov.
Vpisovanje v uradu Kmečke zvezo v Ul. Geppa 9 vsak dan od 8. do 14. ure (razen četrtka, ko so u-radne ure ol 8. do 12. in od 15. do 18.) do 7. septembra.
V. L
gel izplačilo predujmov na račun deželnih podpor, kar bi zajamčilo zares hiter in zato učinkovit poseg.
Tudi socialdemokratsko tajništvo se je sestalo skupaj z načelnikom svetovalske skupine v deželnem svetu Dal Masom ter razpravljalo o položaju kmetijstva po neurju in suši, ki je opustošila polja. Predlagalo je, naj bi PSDI dala pobudo za zakonski osnutek izredne narave, ki naj omogoči obnovitev namakalnih struktur, ne samo za specializirane kulture, temveč tudi za travnike, ker bo sicer še večkrat prizadeta živinoreja.
PSDI predlaga, naj bi zakonski osnutek predvideval podpore vsem kmetovalcem, ne glede na možno poznejšo preureditev zemljiške lastnine.
Kaže, da je škoda po petkovem neurju precej višja od one, ki smo jo omenili v prvem poročilu. Samo ena izmed dveh opekarn v Krmi-nu ima okrog sto milijonov lir škode, zelo velika pa je škoda na kmetijskih posestvih, morda še večja kot na poslopjih.
Kmetje so precej nezadovoljni z načinom kako poteka akcija pristojnega deželnega kmetijskega urada za ugotavljanje škode. Bonomijanska organizacija je potožila, da je premalo tehnikov na razpolago. Odbora Alleanze Contadini in Kmečke zveze sta se sestala in sta poslala deželnim oblastem pismo, v katerem zahtevata izredno podporo vlade na podlagi zakona štev. 364 iz leta 1970, popravilo poškodovanih naprav, izbris davkov, začasno ustavitev odplačevanja dolgov bančnim ustanovam. Vse to je moč doseči s pomočjo zakonov, ki obravnavajo kmetijsko problematiko. Nadalje zahtevata kmečki organizaciji pomoč, da bi kmetje lahko dobili seno ter druga hranila za ž,ivino.
Na sedežu trgovinske zbornice sta se v ponedeljek zvečer sestala predsednik zbornice Lupieri in poslanec KD Marocco z zastopniki industrij-cev. Ti so poslancu prikazali nujnost pomoči na podlagi zakona 364 iz leta 1970. Poslanec Marocco je obljubil svoje zanimanje in posredovanje na pristojnih mestih v prestolnici.
V ZVEZI S FAŠISTIČNIMI NAPISI
Ugotovljena pomoč oškodovancem Solidarnost protifašistične javnosti utrudi suše in zadnjega neurja s prebivalstvom sovodenjske občine
POLEMIČNO POROČILO IACP
Interpelacije so vložili poslanca Fortuna in Škerk, senatorja Soma in Aibarello ter deželni svetovalec Rizzi - Solidarnost protilašističnih strank - Orožniki nadaljujejo s preiskavo
Shntembra, je že prvi večer. \ :a številne ljubitelje umet-n tudi mnoge tuje turiste. \ je s‘ovesni razglasitvi rezulta-l! in Najprej pozdravil udeležen-,i( 2„Jlrn čestital akademski sli-? fe Apolonio iz Kopra. Na-
S?
s^'ta
kar Branko Miljuš iz Beo-5 )V drugo nagrado pa Lucia-
ua j Gironcolli '7 Gorice. Ži-
tudi razdelila 5 enakih W d W so jih prejeli:	Mar-
:V?eurik iz Kranja, Orlando I iz Trsta, Franc Novinc An.'!0 Loke, Miša Pengov iz ? Wse 'n 3oz(' T'snikar iz Ško-
predsednik žirije prof. iz Trsta razgla-ate. Prvo nagrado je pre-

Podelili so tudi 12 di-
. ■»!, ^	* vucuu au mu
,'ii k,'n° izmed njih je prejela Aih^askn skuoina U za svojo t ,, J1 sliko, sestavljeno iz še-A a2l|6nih motivov.
'L tucrncu -ie Pozdravil udcležen-\SC Podpredsednik piranske e skupščine Maks Maver.
ki« KZ
*	-»c v Istro
Niti> Zveza je letaš sklenila pri-, ' v tradicionalni članski iz-0l izletniki si bodo lahko jš 0 . '18. in nedeljo, 19. septem-kHijk1®®ali prelepo obalo in zgo-j zanimive kraje v notra-ii^ar'-re’ ki je sicer blizu, a jo ]!?*' hr>rf Premalo poznamo. Obi-,j)tn, do tudi večje kmetijske ob-. 'mu izlet ne samo turi-
,rn' ampak tudi poučen namen.
fr
soboto, 18. septembra i-,no *.”-'ko Kopra in Izole se \ .Pfipeljali v Portorož, kjer. iw"Skali cvetlične nasade. Na n° krenili v Buje, kjer si
Noknih sprememb pri potovanju s prepustnicami
Beneški «11 Gazzettino» je pred dnevi na svoji tržaški strani objavil vest, da so jugoslovanske oblasti u-vedle strožje nadzorstvo v notranjosti države nad inozemskimi potniki, v smislu da prometni miličniki pregledujejo vstopne dokumente in zavračajo imetnike mejnih prepustnic, ki jih zasačijo izven 10-kilo-metrskega pasu. Iste vesti tudi zatrjujejo, da v takih primerih jugoslovanske oblasti odvzemajo prizadetim tujcem obmejne prepustnice. Po informacijah iz pristojnih virov ’ ihko v tej zvezi zapišemo, da se na jugoslovanski strani ni nič spremenilo od zadnjega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o ugodnostih videmskega sporazuma za prebivalce obmejnega pasu. Italijanski državljan, ki želi potovati v notranjost Jugoslavije, a je brez potnega lista, lahko dobi od mejnih organov brez vsake formalnosti mesec dni veljavno izkaznico. Izkaznica stane 600 lir in velja, če jo spremlja o-sebni dokument, iz katerega je razvidna istovetnost imetnika (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, itd.). V nobenem primeru pa zaradi tega prometna milica ne jemlje tujim državljanom vstopnih dokumentov, (brez 'katerih bi tudi ne mogli nazaj čez mejo);
Festival furlanske pesmi
V Pradamanu je bil v nedeljo festival furlanske pesmi, na katerem so tekmovali sestavljavci novih pesmi v furlanskem jeziku. Prvo nagrado je dobila pesem «Vigiute e Menut» na besedilo Guida Miche-luttija, uglasbil pa jo je Sandrino Cimotti. Pela sta jo Edda Pinzani in Franco Russo, v drugi izvedbi pa Annalisa in Dario Zampa.
Festivala se je udeležilo veliko ljudi. Častni gost ja bil novogoriški župan Rudi Šimac s soprogo. Na festivalu je, izven tekmovanja, nastopil tudi pevski zbor iz Vrtojbe, ki je zapel tri stare furlanske pesmi in dve slovenski.
• Ministrstvo za javno vzgojo je določilo, da lahko zainteresirani vložijo do 20. septembra prošnje za poučevanje na umetnostnih zavodih. Prošnje se nanašajo na supliranje.
V ponedeljek je na Pristavi pri Novi Gorici pogorel hlev Bernarda Bitežnika. V njem so pogoreli prašič, štiri koze in nekaj zajcev.
Protifašistična javnost se je zgrozila zaradi podlega dejanja fašistične golazni, ki je v noči od sobote na nedeljo pomazala s fašističnimi in protislovenskimi gesli spomenik padlim partizanom, županstvo in napisne table v Sovodnjah.
Sovodenjski občinski svet se je sestal v ponedeljek zvečer na izredni seji. Včeraj smo že objavili protestno resolucijo, ki so jo zastopniki sovodenjskega prebivalstva soglasno izglasovali.
V	ponedeljek je, kot smo že poročali, socialistični poslanec Loris Fortuna naslovil na pristojna ministrstva interpelacijo, s katero zahteva, da oblasti odkrijejo fašistične podleže in jih izročijo sodnim'oblastem. Podobne interpelacije so naslovili predsedniku vlade in pristojnim ministrom komunistični senator Paolo Šema in poslanec Albin Škrk.
V	svojem vprašanju poslanca zahtevata takojšnjo izsleditev storilcev in tistih, ki so jim to podlo, nestrpno dejanje naročili. Obenem sta parlamentarca opozorila na dejstvo, da so krivci za fašistična izzivanja na Goriškem v glavnem nekaznovani, medtem ko so bili večkrat prijavljeni sodnim oblastem delavci ter protifašistični politični in upravni predstavniki, ki so «kri-vi», ker so opozarjali na nevarnost oživljanja fašizma.
Tudi senator PSIUP Adelio Alba-rello je vložil v senatu podobno interpelacijo. Deželni svetovalec so-cialproletarske stranke Rinaldo Rizzi pa je poslal vprašanje s podobno vsebino predsedniku deželnega sveta. V njem zahteva, da bi tudi deželna vlada zahtevala od osrednjih policijskih oblasti, naj preprečijo podobna fašistična dejanja.
Senator Šema je poslal ostro pismo tudi goriškemu prefektu dr. Sgangi, sen. Šema pa je poslal solidarnostno pismo sovodenjskemu županu. Podobno solidarnost je županu češčutu izrazil tudi poslanec Fortuna. Tajništvo PSI je v ponedeljek izdalo tiskovno poročilo, v katerem ostro obsoja podlo dejanje, izraža solidarnost vseh socialistov sovodenjskemu prebivalstvu in zahteva, da policija izsledi krivce tega zločina. Tudi tajništvo goriške federacije komunistične partije je izrazilo obsodbo tega podlega dejanja.
V	ponedeljek sta bila pri prefektu dr. Cappelliniju župan češčut in podpredsednik pokrajine Walt-ritsch. Danes se bo pri dr. Cappelliniju zglasila delegacija KPI. V njej bodo tajnik Menichino, poslanec Škrk, deželni svetovalec Lovriha in pokrajinski svetovalec Jarc.
V	Sovodnjah so sramotilne napise že odstranili. Orožniki se zanimajo, da bi krivce izsledili. Baje so neznanci v isti noči napisali nekaj
liiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Ulica sv. Mihaela odprta za promet
Obvestilo
trgovinsk« zbornice
.(Trgovinska zbornica , javjja, da od 1. oktobra dalje ne bo več potrebno pošiljati v Rim, na ministrstvo za industrijo in trgovino in na zunanje ministrstvo, dokumentov, ki jih izdaja trgovinska zbornica in ki so namenjeni za uporabo v inozemstvu. Legalizacijo podpisa bodo poenostavili; to delo bo vršila trgovinska zbornica v Gorici.
podobnih gesel s sindikalno tematiko tudi na pročelju tovarne Muc-chiut v Gradišču. V Gabrjah se je baje v noči od sobote na nedeljo ustavil neznan avto. Morda gre za avto, v katerem so bili fašistični podleži. Očividec je o stvari obvestil policijsko oblast. Morda bodo tokrat, ob zgražanju vse slovenske in italijanske demokratične javnosti, vendarle našli nočne mazače, ki nemoteno izvajajo podobne akcije na Goriškem že celih osem mesecev.
O dogodku je poročalo tudi krajevno italijansko časopisje, razni časopisi iz notranjosti države, časopisi v Ljubljani in tudi radijske postaje tostran in onstran državne meje.
Krmin in Koprivo je obiskal tudi podtajnik v ministrstvu za javna dela Zannier. Spremljali so ga nekateri zastopniki socialdemokratske stranke, krajevni upravitelji pa so ga seznanili s škodo, ki jo je zračni vrtinec prizadejal omenjenim krajem.
Sporazum v Standi
Zastopniki podjetja Standa v Gorici in sindikatov CGIL, CISL in UIL, so pred nekaj dnevi podpi-
sali dopolnilni pokrajinski sporazum. Sporazurn bo veljal tako v podružnici Stande v Gorici kot v oni v Tržiču. Določbe sporazuma veljajo cd 1. letošnjega avgusta.
Na skupščini so uslužbenke in uslužbenci Stande sprejeli sporazum.
Podpore srednješolcem v Sovodnjah
Županstvo v Sovodnjah obvešča dijake nižjih in višjih srednji!* in strokovnih šol, da lahko vložijo na županstvu prošnje za povračilo potnih stroškov in nakupa šolskih knjig. Dijaki nižje srednje šole dobijo potrebne formularje na županstvu, oni srednjih in strokovnih šol pa na tajništvu posamezne šoTe. Prošnje je treba vložiti na županstvu do 30. septembra.
Na cesti med Colom in Ajdovščino sta na ovinku zašla s ceste z avtomobilom Videmčana 64-lctni Angelo Zussino in 79-letna Lucija Gon. Oba sta iz Vidma. Ženska je hudo ranjena.
Precejšnja gradbena dejavnost goriškega zavoda za ljudske hiše
V zadnjih petih letih so zgradili nad 800 stanovanj Odstotek javnih gradenj pri nas večji kot drugod v drža>i
V	dolgo julijsko-avgustovsko polemiko o goriškem zavodu za ljudske hiše je včeraj ponovno posegel predsednik omenjenega zavoda Massimo Ceilie s pismom, ki ga je naslovil goriškemu županu in vsem občinskim svetovalcem, sindikatom ter zastopnikom političnih strank.
V	pismu se predsednik IACP najprej pritožuje, da nadaljuje socialdemokratska stranka s škodljivo polemiko s svojimi tiskovnimi poročili. Tako polemiziranje ne pomaga delovanju te ustanove. Istočasno pa izraža predsednik Ceilie zadovoljstvo, da se javnost sedaj zanima za IACP in za problem ljud
Najemnine so v glavnem ostale nespremenjene, izpod vrednosti stanovanja, kar je privedlo do deficita v proračunu zavooa. V zadnjem času je zavod vložil precej denarja v popravila svojih stavb. Lani je na primer zavod porabil samo za popravila kar 33,50 odst. vsote dobljene iz vseh najemnin. Ta popravila so bila nujna, v preteklosti ni nihče skrbel zanje. Po podatkih deželnega odbornika za javna dela izhaja, da je najemnina za ljudska stanovanja na Goriškem nižja kot v drugih pokrajinah naše dežele.
Pismo nadaljuje z ugotovitvijo, da so v teh letih zastopniki za-
skih stanovanj. Da je do tega pri-1 voda imeli stalne stike z raznimi šlo je moralo priti do polemike,1	"Ui:	:	J~
prej so se za stvar zanimale le sindikalne organizacije.
V petih letih odkar je bil izvoljen za predsednika, je goriški zavod za ljudske hiše vnesel v svoje poslovanje precej novosti, trdi predsednik omenjenega zavoda. Povečali so se stiki z najemniki, razširjeno je bilo gradbeno delovanje zavoda. Na Goriškem so tako zgradili do konca prejšnjega leta 840 ljudskih stanovanj, druga so v gradnji, v prihodnjih mesecih bodo oddali gradbenim podjetjem nalog za izgradnjo nadaljnjih 200 stanovanj. Tem bo treba dodati še večje število stanovanj, ki jih bodo gradili z deželnim prispevkom.

mM

Pred približno mesecem dni smo tožili, da se goriška občina premalo zanima za ureditev ceste sv. Mihaela v štandrežu, ki je bila več kot leto dni zaprta. Takrat smo v našem članku pisali, da je prebivalstvo ogorčeno, da so večkrat nastopili razni slovenski občinski svetovalci pri županu, da se gradbeno podjetje, ki je delo prevzelo, premalo zanima, da bi ga tudi dokončalo. Ob tisti priložnosti smo se pogovarjali bodisi z občinskim odbornikom za javna dela Agatijem kot s tehniki na goriškem tehničnem u-radu in ti so nam, potem ko smo objavili dva članka, ki sta izražala mnenje vseh prizadetih Štan-drežcev zagotovili, da bo občina napravila vse, kar je v njeni moči, da prepriča gradbeno podjetje naj končno uredi cesto.
Že nekaj dni po objavi našili člankov so se delavci spet prikazali na cesti in pričeli urejevati pločnike, kmalu nato so prišli še razni gradbeni stroji. Po dveh tednih je bila cesta asfaltirana in čeprav ni še uradno odprta, lahko po njej nemoteno vozijo avtomobili, motocikli in kamioni.
Štandrežci so seveda zadovoljni, ker bodo tako lahka spet priha-
jali v vas in odhajali, ne da bi jim bilo potrebno voziti po stranskih vaških ulicah. Križišče je, kot smo dejali, urejeno, prav v teh dneh so uredili tudi vse prometne znake. Seveda je, potem ko so porušili nekatere stavbe, križišče dobilo nov videz, vendarle so nam nekateri domačini povedali, da niso zadovoljni z ureditvijo pločnikov. Pred hišo, ki stoji na stičišču ulic sv. Mihaela in Carso, je pločnik nekaj metrov širok. Če je to lepo za pešče je istočasno skrajno neugodno za avtomobiliste. Ljudje pravijo, da se bo marsikdo, ki prihaja iz štandreške smeri prej ali slej zaletel v ta pločnik. Nekateri so mnenja, da bi bilo prav urediti po ulicah Carso in sv. Mihaela enosmerni promet. Ta se namreč veča iz dneva v dan in brez dvoma bodo nastali zastoji v prometu, posebno še, če bodo skozi
niiNiiiimimiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiuiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JUTRI PRIČETEK TEKMOVANJA SFGHlllh
Pevski zbori iz dvanajstih držav spet na tekmovalnem odru v Gorici
Tokrat sodelujejo tudi Poljaki, Romuni, Spanci in Nizozemci ■ Iz Jugoslavije prispe le zbor «Moša Pijade» iz Zagreba - Tekmovanje bo trajalo štiri dni, vrhunska prireditev pa bo v nedeljo • Slovenski zbori odsotni
Pevci iz raznih evropskih dežel se bodo letos že desetič zbrali v Goi-ici, da bi sodelovali na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov, ki ga prireja goriški pevski zbor «Seghizzis> ob finančni podpori in sodelovanju vseh krajevnih dejavnikov, od dežele do goriške občine. Od skromnih začetkov je goriško tekmovanje doseglo visoko mednarodno raven, ki je sicer omejena na sodelovanje evropskih zborov. Pridobiva pa iz leta v leto goriška manifestacija na važnosti, na priljubljenosti nastopajočih in občinstva, na številu sodelujočih.
Letošnje tekmovanje je deseto. Spominjamo se prvega tekmovanja v letu 1962, na katerem so sodelovali le zbori iz naše dežele. Še bolj pa se spominjamo tekmovanja v letu 1963, ko so prireditelji povabili v Gorico tudi pevske zbore iz Jugoslavije in iz Avstrije. Takrat so si upali goriški šovinisti groziti prirediteljem in zdelo se je že, da bodo ti odpovedali, ker jim niso hoteli dati na razpolago dvorane UGG. V zadnjem trenutku pa so demokratične politične sile uspele v podpori prizadevnim pevcem in takratno tekmovanje je zelo uspelo z zmago ljubljanskega akademskega zbora «Tone Tomšič*.
V poznejših letih so se italijan skim, furlanskim in slovenskim zborom iz Italije pridružili še drugi pevski zbori iz Jugoslavije, iz Avstrije, iz Češkoslovaške, iz Grčije, iz Bolgarije in iz drugih evropskih držav. Število nastopajočih ki so prihajali iz več držav se je stalno večalo. Letos je napovedan prihod približno 40 pevskih zborov iz dvanajstih evropskih držav. Na podlagi prijavnic naj bi bila letošnja prireditev še mogočnejša kot one v preteklosti.
Tudi letos bodo pevci tekmovali v polifonski in v folklorno-narodni glasbi. Letošnja novost je v tem, da bodo morali letos vsi zbori nastopati v obeh kategorijah. Doslej so namreč lahko zbori nastopali le v eni od dveh kategorij kot tudi, če se jim je to zdelo primerno, v obeh. Moški zbori v tekmovanju polifonske glasbe bodo morali zapeti obvezno skladbo «Ge-suit puerpera Regem» Ettora Des-derija, ženski zbori skladbo «Mu-lier bibit* Maria Panlominija, mešani zbori pa «11 cantico di Frate Sole* Cesara Avgusta Seghizzija. Poleg obveznih skladb, bo moral vsak zbor zapeti še dve drugi polifonski pesmi.
Moški, žen'ski in mešani zbori pa bodo zapeli, kar se tiče narod-no-folklorne glasbe, vsak po tri pesmi.
Žirijo sestavljajo predsednik prof. Rodolfo Lipizer iz Gorice, prof. P. Pio Capponi iz Assisija, dirigent Giorgio Kischner iz Rima, prof. Robert Pappert iz Obert-shausna, dirigent Samuel Vidas iz Sofije, prof. Pavel Kuehn iz Prage in prof. Peter Lipar iz Kranja.
Letošnje tekmovanje se začne že v četrtak zvečer. Nadaljevalo se bo do nedelje. V četrtek zvečer je na programu nastop 14 moških zborov v kategoriji polifonske glasbe. V petek popoldne bo nastop
prizadetih — v tem, ker je termin tega tekmovanja za naše a-materske zbore mnogo prezgodnji, da bi se mogli za tekmovanje primerno pripraviti.
najboljših. V nedeljo je na programu zjutraj nastop dvanajstih zborov, popoldne pa trinajstih zborov.
V nedeljo zvečer bo zaključna prireditev z nagrajevanjem najboljših zborov. Vsi nastopi bodo v veliki dvorani UGG na Trgu Battisti.
Popoldanski nastopi se pričnejo ob 15. uri, večerni pa ob 21. uri. V nedeljo zjutraj se bo nastop pričel ob 9.30.
V zadnjem trenutku smo izvedeli da sp nekateri prijavljeni zbori odpovedali sodelovanje. To so «Ko-sičky spevačky sbor učitelov* iz Košič na Češkoslovaškem (zbor ni dobil vizuma za Italijo), zbor «S.
Michele Arcangelo* iz Frosinona (nekateri pevci so zaposleni s študijem), «Združeni pevski zbor* iz Jesenic (dirigent se je ponesrečil z avtomobilom), Akademski pevski zbor «Tone Tomšič* iz Ljubljane (vzrok odpovedi ni znan), grški zbor iz Aten (vmes so prišli zaplet-ljaji birokratskega značaja). Kljub tej nenadni odpovedi bodo na letošnji prireditvi sodelovali drugi zbori iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Grčije.
Letošnji pevci prispejo v Gorico iz naslednjih držav: Nizozemska, Avstrija, Bolgarija, Jugoslavija, Madžarska, Nemčija, Češkoslovaška, Poljska, Grčija, Romunija,
Španija in Italija. Jugoslavijo bo torej, po odpovedi ljubljanskega in jeseniškega zbora, zastopal le zbor «Moša Pijade* iz Zagreba. Slovenskih zborov na letošnjem tekmovanju ne bo, kar se dogaja prvič po tolikih letih. Glavni razlog odpovedi sodelovanja je — po izjavah
IZREDEN DOGODEK ZA GORICO
Najrazličnejša ugibanja o skeletu ki so ga našli v «Villa Viola»
Kakšen je bil vzrok smrti mladega dekleta? . Tako
lastniki kot najemniki hiše so imeli prost vhod v klet Hišo so zgradili tik pred prvo svetovno vojno
Da bi se izognil avtomobilu, se je 10-letni deček prevrnil s kolesa včeraj popoldne na križišču med u-licama Boschetto in Zorutti. Deček, Dario Ciprian, bivajoč v Ulici Co-Ibnia, 7, ima nekaj prask na kolenih in bo ozdravel v 3 dneh. Šofer giu-liette GO 51282, 29-letni Rodolfo Krainer iz Ulice Diacono 106, je vozil na svoji desni in ustavil avto, pri čemer se kolesarja sploh ni dotaknil.
Razna aii astila
Goriški župan javlja, da je na tajništvu občine na razpolago vsem zainteresiranim dekret predsednika dežele z dne 1. julija 1971, s katerim je odobril območje, ki spada v okoliš zakona štev. 167 Iz leta 1962.
Dekret je bil objavljen v Uradnem listu dežele 12. avgusta 1971.
Vsi, ki bi hoteli vložiti priziv, naj se nemudoma zglasijo na županstvu.
Iz goriškega matičnega urada
30. avgusta se je v goriški občini rodilo pet otrok, dve osebi sta u-mrli.
Rojstva: Gabriella Brezza, Luca Gherghetta, Enrico Volpato, Paolo Stabile, Alessia Rossi.
Smrti: 72-letna gospodinja Viktorija Ciglič; 58-letni delavec Vitto-rio Sonson.
Štandrež preusmerili ves tovorni 11 ženskih zborov, v petek zvečer in večino osebnega avtomobilske- pa nastop 17 mešanih zborov v ga prometa, ko bodo blokirali pro- polifonski glasbi.
met po Ulici Aquilea, kjer bodo širili železniški podvoz. Dela bodo trajala brez dvoma precej časa in tokrat bo v štandrežu precej avtomobilskega prometa.
V soboto zjutraj bo v veliki telovadnici UGG v dolini Korna srečanje vseh pevcev, popoldne ob 15. uri pa bo nastopilo trmast moških, ženskih in mešanih zborov
Na naši sliki je obnovljeno in z narodno pesmijo. Zvečer bo na-urejeno stičišče ulic sv. Mihaela grajevanje zborov, ki se bodo izka-in Carso.	zali v polifonski glasbi in nastop
Najdba človeškega okostja v «Vil-li Viola* v Ulici Gaspare Gozzi štev. 10, o katerem smo že včeraj poročali, je vzbudila precej komentarjev med prebivalstvom. Dogodek je za Gorico nevsakdanji in razum ljivo je, da povsod govorijo o najd bi človeškili kosti.
Logično je tudi, da najdemo med ljudmi take, ki kar na lepem vedo vse o vsem. Spet :mo Včeraj slišali vest, da je bival v hiši neki vodja fašistične policij« in da je morda skelet mlade ženske ostanek kake mučenice. Morda pa gre za zločin nepolitične narave. Nekdo je omenjal, da je bila morda mlada ženska žrtev splava, nekdo drug pa da je morda bila žrtev mamil. Govoric je seveda polno.
Orožniki preiskujejo zadevo. Ske let so poslali v zdravniški laboratorij tržaške univerze, kjer ga bodo proučili. V hiši sta bili dve stanovanji; v prvem nadstropju so bivali lastniki hiše, pritličje pa so dajali v najem. Vendar pa smo zvedeli, da sta stopnice v klet in seveda klet uporabljali obe družini. Kdo je torej krivec smrti mlado ženske?
Izvedeli smo tudi, da se policija zanima za vse primere izginulih žensk v vojnem in predvojnem času.
Včeraj smo zvedeli tudi za ime na lastnikov hiše.
Hišo so zgladili tik pred prvo svetovno vojno, med leti 1911 in 1913. Prvi lastnik hiše je bila Ljudmila Kregan por. Mašera. 27. julija 1924 je hišo prodala Albertu Cescu iz Idrije, ki jo je že mesec dni kasneje prodal gospe Violi Bertetti Swachn in Sigfridi Bertetti. Odtod ime «Vil-la Viola*. Viola Bertetti je umrla v lotu 1945, stavbo pa sta podedovala Sigfrida in Oliver Bertetti, V letu 1959 je Oliver um”!, njegov delež pa je dobil Corrado Bertetti. V letu 1969 so dediči Bertetti hišo prodali uradniku goriške hranilnice ing. Giuseppu Wolfu in njegovi materi Herti Eckerl vd. Wolf.
ustanovami in občinami in da je tako sodelovanje vedno rodilo pozitivne sadove. Zavod je navezal tudi stike s sorodnimi ustanovami v inozemstvu in v državi, pri nas so bili v gosteh zastopniki podobnih ustanov iz Slovenije, iz Češkoslovaške, v Gorici je bil sestanek zastopnikov zavodov za ljudske hiše iz vseh petih dežel s posebnim statutom.
Preuredili so tudi stalež osebja, ki je sodelovalo tudi na strokovnih tečajih. Prav zaradi tega so s« odločili, da zgradijo novo stavbo na goriškem Korzu. V njej bodo dobili moderni sedež uradi zavoda. Zavod ne bo potreboval za novo stavbo državnih ali deželnih podpor. Z denarjem, ki ga bodo pridobili od prodaje stanovanj v zgornjih nadstropjih omenjene stavbe bodo zgradili dvanajst stanovanj na področju cone 167. Podobne iniciative so že pred leti vzeli sorodni zavodi v Vidmu in v Trstu.
Za zaključek še ena zanimiva ugotovitev. V zadnjih letih so na Goriškem zgradili veliko ljudskih stanovanj:	poseg javnih sredstev
v gradnjo pomeni pri nas 18 odst. vseh gradenj. V državi pa so javne ustanove posegle v stanovanjsko gradnjo le s sedmimi odst.
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1. do 14. septembra od 10. do 12. ure v prostorih glasbene šole v Gorici, Ul. Malta 2/1. Pouk se bo pričel v sredo, 15. septembra 1971.
Ravnateljstvo
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 19. septembra enodnevni družinski izlet z avtobusom na otok Krk. Podrobnosti in vpis pri Arturju Koschuti, v Ulici Mameli 8.
CORSO 17.30—22.00:	«Zia, vuoi far
parte della C.I.A.?*, R. Russel in D. McGavin; film je v barvah. VERDI 17.15—22.00: «Portami quello che hai e prenditi quelio che vuoi»,
F.	Noire in V. Cortese, italijanski film v barvah.
MODERNISSIMO 17.00-22.00: «Mena-ge alTitaliana*. U. Tognazzi in M.
G.	Buccelia, italijanski barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan
CENTRALE 17.30-21.30: «11 corsaro nero*. T. Hill in S. Monti; italijan-sko-španski kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA 17.30—21.30: «America. A merica dove vai», R. Foster in V. Bloog, ameriški film v barvah.
J ržič
AZZURRO ob 17.30: «Interabang», kinemaskopski film v barvah. ENCELSIOR 17.30—22.00: «Arabesque* Gregory Pečk in Sofia Loren, kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE 18.00—22.00: Barvne filmske risanke Walt Disneya.
'*oiyj t,urica
SOČA (N. Gorica); «Da, gospod*. ;ta lijanski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Skrivnostna Justina*, ameriški barvni film - ob 18. in 20.
RENČE: «Blažen med ženami*. Iran coski barvni film — ob 20. en. KANAL: prosto.
ŠEMPAS: prosto.
PRVAC1NA: «Butch C,assidy in Sun-dance Kid». ameriški barvni film — ob 20. uri.
DESKLE:	«Maškerada», slovcnsni
barvni film — ob -20. uri.
DEŽURNI LEKARNI «/ GORICI
Danes ves Jan m ponoči je v Gorici odprta lekarna MARZINI, Korzo Italija 89. tel. 2443.
V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «S. Nicolo* G. Olivetti. Ul. I. maggio 94, tel 7-33 28.
ZAHVALA
Ker nam ni mogoče zahvaliti se vsem osebno, se ganjeni ob izrazih ljubezni in sočustvovanja, izkazanih naši dragi nepozabni
VIKTORIJI CIGLIČ por. NIC0L0SI
zahvaljujemo vsem, ki so nam na kateri koli način stali ob strani v žalostnih trenutkih.
Mož, otroci in drago sorodstvo
Gorica, števerjan, 1. septembra 1971
POSLEDICE SUŠE V JUGOSLA VIJI
Koruze in grozdja bo letos zelo malo
Edina izjema za grozdje je tokrat Makedonija, kjer pa je spomladanska suša pobrala pšenico
BonCno se je ulilo. Že nekajkrat »e nam je dež tako rekoč približal, padlo je nekaj kapelj, nato se je spet razvedrilo in suša se je nadaljevala. Sedaj se je ulilo zares in verjetno gremo proti pravi jeseni, ko ne bomo več tožili nad vročino in sušo. Ne maramo biti preroki, toda s septembrom ne moremo več računati, da bomo imeli še hudo vroče dni, kot smo jih imeli v juliju in avgustu. Če pa je dež prišel, je prišel nekoliko prepozno, celo za marsikatero kulturo mnogo prepozno. Če se bo grozdje nekoliko popravilo, če se bo kaka druga kultura opomogla, je to odvisno tudi od lege nasada, od bolj globoke ali bolj plitve zemlje, skratka od tega, kako je posamezni nasad vzdržal doslej. Toda kaj pomeni ta suša na majhnem področju, kakršno je naše, v primerjavi s posledicami suše, ki je zajela vso Dalmacijo, kjer so sleherni dan gasili požare v gozdovih in na poljih; kaj je to v primerjavi s sušo v notranjosti Jugoslavije, tudi v Slavoniji, Baranji in Vojvodini.
Iz jugoslovanskega tiska povzemamo, da je v Slavoniji in Baranji vladala takšna suša, da se le starejši ljudje spominjajo enake. Samo ob sebi se razume, da so temu ustrezne tudi posledice, pred-
vsem v pridelku koruze.	slabo kazalo,	bo imelo poprečen
Zasebni kmetje in družbena kme- j pridelek, to se pravi še najboljši tijska posestva so letos	računali	v p-imerjavi	z nekaterimi drugi-
s 96.000 vagoni koruze.	Tudi mi	mi predeli v	Jugoslaviji. Za Dal-
smo pred časom zabeležili	nekoliko I macijo trdijo,	da bo doživela glede
UlimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiinii
Kriminal v ZDA naglo narašča
VVASHINGTON, 31. - V ZDA se število kaznivih dejanj neprestano veča. V velikih mestih ZDA je možnost 1 nasproti 29, da ostanete mrtvi na mestnem tlaku, da vas kdo oropa, posili ali pretepe, ali da vam vsaj ukrade avtomobil. Ti podatki veljajo za leto 1910 in jih je danes objavila FBI, to se pravi ameriška zvezna policija.
Po pisanju tega poročila je število velikih zločinov, ki so bili izvršeni v preteklem letu, doseglo že strahotno številko 5 milijonov in pol, kar je za 11 odstotkov več kot leta 1969 in za 176 odstotkov več kot pred desetimi leti.
A-etiranih je bilo lani v ZDA 6 milijonov 200.000 oseb. Od tega velikega števila jih je 67,9 odst. odpadlo na belopolte prebivalce, ki predstavljajo skoraj 90 odst. ameriškega prebivalstva) 37 odst. jih je odpadlo na črnce, ki predstavljajo komaj 10 odst. prebivalcev, 3,1 odst. pa je odpadlo na pripadnike drugih ♦.plemenskih* skupnosti, kot n.pr. na rdečepolte Indijance, Japonce itd.
Od že omenjenega števila 6 mi lijonov aretiranih je bilo 75 odst. starejših od 18 let, 25 odst. pa je bilo mladoletnih. Skoraj 10 odst. aretiranih oseb je bilo mlajših od 15 let.
Lansko leto so v ZDA zabeležili 15.810 umorov, to se pravi po 40 umorov na dan. V primerjavi z letom 1950 beležimo kar 76 odst. več umorov. Pri tem je bilo najbolj -«v rabi* stremo orožje in sicer pri 66 odstotkih umorov.
Vtem ko kriminaliteta narašča, ostaja moč policije statična, po sebno ka" zadeva odkrivanje kriv cev zločinov. Policija odkrije ali razčisti komaj 20 odstotkov zloči nov. Ker število zločinov neprestano narašča, se odstotek razčišče nega kriminala niža, saj so leta 1960 razčistili vsaj tretji zločin, lani pa komaj- vsak peti.
Ameriška zvezna policija navaja v zvezi s tem celo vrsto razlogov, med katerimi so tudi omejitve pri preiskavah in nezadostno izvajanje zakonskih predpisov. Policija krivi za to tudi množične demonstracije in poulične nerede. Sicer pa nosi tudi policija sama nekaj krivde za število umorov, saj so lansko leto policijski organi umorili v ZDA nič manj kot 100 oseb.
podatkov, ki smo jih povzeli iz jugoslovanskega tiska in nekaj na povedi, ki so jih dajali v beograjski gospodarski zbornici, češ da letina dobro kaže. Iz previdnosti smo tedaj rekli, da je vse odvisno od vremena. Žal je vreme tokrat odpovedalo in v Slavoniji ter v Baranji, kjer so posejali veliko koruze in pričakovali 96.000 vagonov z-nja, ga bodo pridelali le 80.000 vagonov. To pomeni, da je suša pobrala 16.000 vagonov koruznega zrnja. Pri tem so najbolj prizadeta področja okoli Županje, Vinkovcev, Vukovara in Slavonskega Broda.
Če imamo konkretne podatke za Baranjo in Slavonijo, nimamo dovolj konkretnih podatkov z drugih področij, toda tudi od drugod prihajajo vesti, da je suša močno prizadela letino. Svet za kmetijstvo in prehrambeno industrijo pri gospodarski zbornici je predlagal zveznim oblastem, naj ne izvozijo koruze v tolikšnem obsegu kot so nameravali, kajti izvoz koruze v tako kritični situaciji bi se negativno odražal v živinoreji, saj so pred dnevi jugoslovanski časopisi že pisali o pokolu kakih 150.009 govedi in 400.000 prašičev zaradi pomanjkanja krme in zaradi Slabega pridelka koruze. Z druge strani pa so razna izvozna podjetja napravila načrte, da nameravajo izvoziti v tujino 300.000 vagonov ko ruze.
Velike težave, ki jih bo na domačem tržišču povzročil zmanjšani pridelek koruze, bodo vplivale tudi na setev prihodnje leto. Tako pravijo v trgovinski zbornici, k,'er dodajajo, da bodo prihodnje leto v težavah celo za semensko koruzo, ker prav gotovo ne pride v poštev kot semenska koruza tisto slabo, drobno zrnje, ki ga bodo pridelali letos. Zaradi tega obiskujejo posamezne slavonsko-baranjske kombinate inšpektorji, ki proučujejo tudi vprašanje semena. Ker pa je koruza ponekod vendarle dobro obrodila ter se ponekod ne čutijo zle posledice suše, bodo mogli na prizadeta področja uvoziti semensko koruzo iz teh krajev. Hkrati pa oblastveni organi opozarjajo na špekulacije s semenom, da bi posameznikom in tudi kolektivom ne podtaknili slabega semena hibridne koruze.
Ko že i govorimo o suši,, bomo navedli še nekaj podatkov iz drugih krajev Jugoslavije;
Na kmetijskih področjih Sandža-ka so kljub najrazličnejšim ukrepom uničeni posevki tudi do 80 odstotkov. Tudi tu je najbolj prizadeta koruza. Pa tudi pašniki so povsem suhi in če ne bo v najkrajšem času dežja, bodo kmetje začeli živino kiati. V nekaterih krajih ob reki Raški zal'vajo sadno drevje, kajti sicer bi usahnilo.
Na področju Dervente je zaradi izredne suše že sedaj zmanjkalo krme. Na živinskih sejmih na področju Dervente prodajajo živino po skrajno nizkih cenah. Kmetijski strokovnjaki priporočajo kmetom, naj čimprej sejejo krmne kulture, da bi se s prvim dežjem rešilo, kar se rešiti da.
Govorili smo o koruzi in o krmi. Sedaj še nekaj besed o trgatvi, o pridelku grozdja. Kakor poročajo iz Beograda, se letos nikjer v Jugoslaviji ne veselijo trgatve. V zvezni gospodarski zbornici pravijo, da bo t-gatev slaba in to deloma na račun suše, deloma na račun toče. Nekaj konkretnih podatkov:
Na področju ožje Srbije, to se pravi na področju Negotina, Župe, Smederova, Niša itd., bodo imeli zelo slabo letino. Na področju Vojvodine bo pridelek grozdja nekoliko slabši kot lani. Prav tako bo precej manj grozdja letos v Sloveniji. Kosovo, ki je v začetku zelo
tega pravo katastrofo, kolikor ne bo čimprej dežja. Prav tako zelo veliko škode bo utrpela Hercegovina.
Edina kolikor toliko tolažilna vest prihaja iz Makedonije. Makedonija je doživela malone katastrofalno slabo žitno letino. Suša je žitna polja tako ožgala, da so v juniju poija preorali. Prišel je nato dež in Makedonija pričakuje boljšo letino grozdja kot jo je imela lani.
Če se sunejo gornji podatki v eno oceno, moramo reči, da bo glede gornjih kultur letina slaba. V celoti računajo, da bo za 20 odstotkov slabši pridelek, to se pravi, da bodo natrgali za 10.000 vagonov manj grozdja kot so ga natrgali lani.
PRVI PARTIZANI NA PRIMORSKEM
NEUSPEL PRVI SESTANEK V RENČAH NA GORIŠKEM
lE
Dva dni je Dolgan zaman čakal na tri tovariše Nato se je vrnil na področje Ilirske Bistrice
tlati
no dogovorili o izvrševanju svojih
V začetku junija 1941 je prišel' nalog' postav’li javko- dolo*m krai
m cas sestajanja, zvez in podobno. Dolgan se je iz Renč vrnil v
So umetniki, ki tako rekoč nikoli ne zatonejo: pomislimo na Baker-jevo ali na Dietrichovo. Drugače je s Presleyem, ki je bil pred leti med popevkarji prvi na lestvici. Nato je šel v pozabo, zadnje čase pa se spet preriva v ospredje.
					
V GROZNJANU SE ZBIRAJO MLADI GLASBENIKI
Letošnji «camping» je zelo lepo uspel
Hrvatska mladina je poskrbela za najnujnejše udobje Na srečanje so prišli Švedi, Nemci in, seveda, Belgijci
V	majhnem istrskem naselju Grožnjanu smo že večkrat bili. Ustavni smo se ob tej ali oni zunivuvosti. Danes se tja vračamo, aa bi se seznanili z življenjem v prvem ^mednarodnem kampu glasbene mladine*. Naslov je sicer nekoliko čuden, toda če nam bo bralec sledil, bo vedel, zakaj takšen naslov.
Idejo, da bi v Grožnjanu organizirali nekakšno mednarodno srečanje mladih ljubiteljev glasbe, je dala organizacija glasbene mladine Hrvaške. Ta je pridobila na svojo stran glasbeno mladino Belgije, ki se je tako rekoč pri priči navdušila Grožnjan. Bilo je to pred tremi leti, ko sta se v tako odljudnem istrskem naselju prvič sestali dve glasbeni skupini, ena ki so jo sestavljali hrvaški, druga pa belgijski mladi glasbeniki.
Prvo leto in prvo srečanje je bilo bolj skromno, da ne rečemo skrajno skromno. Mladi glasbeniki, ki so se zbrali v Grož n anu, so spali v napol podrtih hišah, deloma v soli, rejer je pac naneslo. Seveda ni bilo na razpolago nikakršnega udobja, rekli bi celo najnujnejšega ne. Toda te težave je premagal elan mladih navdušencev in mladi hrvaški in belgijski glasbeniki so se učili, vadili in nastopali in s tem spodbudili zanimanje za to istrsko naselje tudi pri drugih mladinskih glasbenih organizacijah drugod po svetu.
V	drugem letu, torej v začetku 1970. je glasbena mladina Hrvaške začela ustvarjati boljše razmere za tako imenovano campiranje v Grožnjanu. V poletju 1970 se je belgijska glasbena mladina tako dobro počutila, da je za letos zvabila v Grožnjan veliko prijateljev od drugod. Letos so se namreč glasbenega campiranja v Grožnjanu udeležili člani organizirane glasbene mladine iz Švedske in od drugod. Prva skupina je prišla že 25. junija. Za njo je prišla skupina mladih glasbenikov iz Zahodne Nemčije. Tej
je spet sledila belgijska mladina, tako da je bilo čez vse letošnje poletje v Grožnjanu veliko mladih glasbenikov, ki so se vadili, izpopolnjevali in na stopali. Skoraj ob sleherni uri, če te je pot zanesla v Grožnjan, si vsaj doslej mogel slišati glasbo od nič prijetne vaje pa do i epih in zahtevnimi naši opov, pogosto kar sredi ulice, cdi na značilnih majhnih in tako intimnih trgih, ki jih je v Grožnjanu več.
Kako poteka živ.genje udeležencev tega glasbeni-ga rampin-ga v Grožnjanu? Vsi ti mladeniči in ta dekleta nimajo v Grožnjanu zares niti najmanj tega, kar si poprečna mladina od počitnic želi. Grožnjan ie, kot je znano, oddaljen 7 km od Buj. In teh 7 km je veliko, ker je cesta slaba in razdrapana. Od morja pa je Grožnjan
oddaljen 20 km. če ne še reč. Vrh tega pa Grožnjan nima ne kinematografa, ne kavarne, niti katerega drugega zabavišča, razen ene trgovine in ene gostilne sicer s skromno zato pa tudi ceneno hrano. In kljub temu se ta mladina v Grozniunu ne dolgočasi, pač pa je, rekli bi, zasedena ves dan.
Povedati moramo, da ta mladina ni sama, z njimi so tudi učitelji in profesorji glasbe, strokovnjaki za posamezne inštrumente, pa tudi za komorno oziroma orkestralno glasbo za zborovsko petje. Je tu tudi strokovnjak za orgle. Je to prof. Patrick Colonon, ki je ob po moči skupine učencev popravil orgle v Bujah in popravlja sedaj orgle v Grožnjanu.
Delovni dan mladih glasbenikov v Grožnjanu se začne ie ob S. ali kvečjemu 9. uri zjutraj, brž po zajtrku in vaje ali pouk trajajo vse do 2. ure popoldne, ko se učenci in učitelji razpršijo na kosilo. Že kmalu po kosilu pa se pouk nadaljuje, proti večeru in tudi pozno zvečer pa so koncerti ali druge prireditve, redno na odprtem in redno s precejšnjo publiko, kljub temu da šteje Grožnjan komaj
SO stalnih prebivalcev, dočim živi med poletjem tu veliko le-
toviščarjev, slikarjev in drugih umetnikov, ki so si v tem mestecu ustvarili svoj drugi dom.
Udeleženci letošnjega mednarodnega campinga so se o Grožnjanu izrazili z navdušenjem. Švedi so ob odhodu rekli, da jim je bil v Grožnjanu najbolj všeč ntisti neverjetni mir v mestecu, kjer ni hrušča ne trušča, kjer je človek vsaj nekaj časa lahko sam s seboj*. Nemci so bili navdušeni nad grožnjan-skimi priročnimi lepotami, nad razgledom čez dolino Mirne in čez zelene griče in hribe ter so občudovali stara istrska nase Ija, ki so jih obiskali, kadar so odhajali na izlete.
Mladi belgijski glasbeniki so se navduševali nad tem. da so mogli vaditi ena prostem*. «Ka-ko čudoivto — pravijo BelgHci —. Sedimo pod staro mestno ložo in se kar tu pripravljamo na koncert z našim komornim orkestrom*.
T.etos so bili Beldijci in ver letno y niimi turi > Nemci in Švedi zadovoljni tudi z ostalim. m’s,:ma s s'-rnmn!m vendar naj-mrneišim udoh-rm. ka'ti oraani-zacijo glasbene mladine Hrva ške ie uredita dve stari h'ši v Grožnjanu. nostilna pa ie čez poletie nudita udeležencem ceneno, hkrati pa kvalitetno brano.	T.	F.
iz Ljubljane Oskar Kovačič, ki si je kot ilegalec v Trstu, na Krasu in v Istri nadel ime Anton Polak. Oskar Kovačič je bil tedaj član vojne komisije pri CK KPS in kot tak najodgovornejši med tistimi člani KPS, ki so biii leta 1941 poslani na delo v Slovensko primorje.
Prvih vesti in zvez med Ljubljano in Renčami, maja in junija 1941 se Milo Vižintin takole spominja;
«...Naši primorski emigranti, ki so živeli v Ljubljani, so dobro poznali politično zavedne in zveste ljudi, tako v vrstah komunistov in antifašistov, ki so bili med svojim ljudstvom pripravljeni za nadaljnji boj. Tako je Rudi Trojer v Ljubljani v stiku z Osvobodilno fronto predlagal, kam in h katerim naj se obrne in pogovori nekdo, ki bo šel na Primorsko in bo sporočil sklepe CK KPS oziroma o formiranju OF in o njenem programu. Toda o tem načrtu se je zvedelo šele mnogo pozneje. Iz majhnega lističa, ki ga je delavec, ki je bil tedaj v Ljubljani, prinesel v maju 1941 skritega v hlačnih šivih, ni bilo moč drugega razbrati, kakor da bo neko junijsko nedeljo prišel nekdo iz Ljubljane...* 5)
Ervin Dolgan — Janez, ki je avgusta 1941 pripeljal na Primorsko prvo skupino oboroženih partizanov, je o tem zapisal:
♦...Kader in vse ostale priprave za odhod določenih tovarišev na
morsko. Med tedanjimi P*'
Ilirsko Bistrico,} kjer je razvil intenzivno agitacijsko dejavnost. Nastanil se je doma v Trnovem, od koder je leta 1937 kot 14-leten deček odšel v Ljubljano. Ko je apriia I 1940 postal član KPS, je postal ob-' enem tudi član pokrajinskega komiteja SKOJ. Zelo dob"o mu je bila znana mreža partijskih in skojevskih organizacij na Notranjskem, kar mu je kasneje največ koristilo pri organiziranju NOB na Pivki, v Ilirski Bistrici in Brkinih.
Dolgan se spominja, da so bili med prvimi somišljeniki, ki jih je julija 1941 pridobil za NOB, naslednji: Rudi Koren, Nino Štercaj, Čeligoj (iz mežnarije) pri Topolcu. Zvesti sodelavci so tedaj postali: Milan Bandelj, Primc, Oblak in Lojze Maslo iz Trnovega. Dobri sodelavci so bili tudi Grkovi fantje na Mali Bukovici. V OF so se tedaj vključili tudi: Butinarjevi iz Trnovega, Jelarčič in Primc iz Jasena, Grbec iz Vrbovega, Prosen iz Vrbice, Kovač iz Kuteževega in še nekaj drugih. V Postojni je navezal stike s Hajnom in tistim železničarjem, ki mu ga je Tone Tomšič določil za zvezo z Ljubljano. Navezal je tudi prve stike z zaupniki na Reki. Tako n.pr. z nekaterimi delavci, doma v okolici II. Bistrice, ki so delali v vojaški tovarni «Silurificio» na Reki.
Njegova aktivnost julija 1941 je biia tolikšna, da
na Mokrcu je bilo več pr y(
— emigrantov, ki so se sPr'■„,[( radi javili, da bi odšli na jeno,
An Ifn n, Um in hilo D0JaS"JL,. "Ni
sko. Ko pa jim je bilo P0!3^ gj da gredo na izredno težaK ^ jj ^
^idirkal
Na >stni ter
ie O®*
meroma manj znan teren, J ^
IIIU Ulllfl UICIIIJ £11(111	M-*'"-' -
le šest prostovoljcev. Te
Primorsko je vodi! organizacijski,	karabinj;^.rTkve'
sekretar CK KPS Tone Tomš.e. Takn slurini Tudi origina|ni dokumentj
sekretar CK KPS Tone Tomšič. Tako je tudi meni konec junija 1941 naročil, naj grem na Primorsko. Ponovno je poudaril sklep partije in OF o potrebi, da se osvobodilni pokret razširi povsod tam, kjer žive Slovenci, in to ne glede na prejšnje ali sedanje meje.
Dogovorila sva se o mojem odhodu. Dal mi je imena nekaterih ljudi iz Primorske, zlasti iz pivškega, reškega in istrskega predela, do katerih naj bi se obrnil in ki bi bili eventualno pripravljeni začeti z organizacijo Osvobodilne fronte. Povedal mi je, da so bili s prav tako nalogo posiani v Trst in Gorico Oskar Kovačič, Albin Kovač in Anton Velušček. Javka za nas štiri, ki smo tedaj odšli na Primorsko, je bila določena pri Milu Vižintinu v Renčah pri Gorici. Za zvezo med menoj in CK KPS pa je bil določen neki železničar (njegovega imena se 99 spominjam), ki je stanoval v “Postojni, in sicer. ,.y gornjem delu mesta pod Sovičem. Tone Tomšič je tudi poskrbel, da smo dobili odlično ponarejene osebne dokumente, ki naj bi nam služili za kretanje na starem okupiranem ozemlju Primorske...* 6)
28. junija 1941 (na Vidov dan) je Dolgan v Renčah čakal Veluščka. Kovačiča in Kovača za sestanek, kakor mu je bilo pri odhedu iz Ljubljane nai oceno. Toda zaman je ča kal. Ostal je tu še drugi dan in je po nasvetu Mila Vižintina prenočil v nekem seniku pod Gradi ščem. Ta sestanek v Renčah je bil predviden kot zametek vodstva NOB na Prirmrskem. Omenjeni štirje bi si tedaj področno razde lili območja delovanja, se konkret
ki mu jih jc bila na občini oskrbela sodelavka Zinka Lekova, ga niso zavarovali. Ko se je nekega dne v začetku avgusta 1941 vračal z Reke, so ga sodelavci obvestili, naj ne hodi domov v Trnovo, ker je njihova (Dolganova) hiša obkoljena. Karabinjerji ,n kvesturini so mu že tedaj postavili zasedo, da bi ga ujeii in aretirali. Janez se je za nekaj dni umaknil v Brkine (O-strožno Brdo) in je potem preko Jurešč in snežniških Javornikov odšel v Ljubljano, kjer se je javil Tonetu Tomšiču.
primerno oborožili in opr®1
CIRIL Z
UP#
w/‘ So bi
S v c
s

Literatura:
5)	Gor ški
Vižintin: Narodnoosvouv"-. $j,r' na Goriškem - doživetja '• mini, str. 12.	.. j)il,
6)	Ustanak naroda Jugoslar‘1. zbornik, knjiga L, str■ 6 '
(Nadaljevanje ^
zmaga S tanc
* te
!N ■
W?vjetl 2S Za
ta
Sran,
5?"
STIPLOVSEK:
«Zgodovifla Šlandrove brigade»
Ob 30-letnici ustanovitve - < vstaje slovenskega naroda f ^ knjižnici NOV in BOS in s« publiškega odbora ZZB N ^ Slovenije izšla nova fcnji9° JLjiifl dovine NOV in sicer ^9° jt Š’androve brigade*. ZgodaVt A napisal dr. Miroslav StiP1^ jt Pri pisanju monografije se r. jji tor držal okvirnih navodili i je pripravila komisija jra vino pri svetu za razvijal . i< dicij NOB. Dr. StiplorSek * član te komisije in hkrati vinar, je spoznal delovanj L j« Ijenje brigare le po Pisa0> ustnih virih ter iz obširne Ji ture, in to za razliko od m ^ drugih avtorjev podobnih f10 drj fij, ki so življenje brigad ^ ma borbenih enot prikazali strani iz zapiskov in bele1 ’\j\. drugi pa tudi iz lastnih do ^ j Oabor Šlandrove brigade. ^
or9
PRIHOD PRVIH PARTIZANOV
Ervin Dolgan — Janez je v Ljubljani poročal o razmerah na Primorskem. Miha Marinko je Janezu podrobneje orisal tedanje razmere v Sloveniji in Jugoslaviji ter tudi prve uspehe in prve akcije oboroženih partizanskih skupin. Neposredna navodila za bodoče delo je Janezu dal Tone Tomšič. Na sestanku s člani vojne komisije CK KPS oziroma glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, ki je bilo ustanovljeno junija, je bilo sklenjeno, da je treba čimprej poslati na Primorsko dobro opremljeno in oboroženo skupino partizanov. Dolgan se je o tem domenil s Tonetom Tomš'"em, Francem Leskoškom in z dr. Alešem Bebler jem Ta prva partizanska skupina naj bi bila zametek, iz katerega naj se razvije večja partizanska enota oziroma več enot na širšem obmdčju Primorske.
Na Mokrcu (za Krimom) je tedaj taborila večja partizanska eno ta. Tja je bil posian Do'gan, da
sestavi skupino, ki bo šla na Pri-
iiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiniiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Obudite
avtorju veliko pomagal pri. . j> nju gradiva, je že razpravi
bi spomine išlandrovcev* ‘‘‘'pt posebni knjigi, ki naj bi jjm» fiio donnlnila. V zbirki SP ^ fr
bi se bolj kot v delu ,s0flLfCff’
razil delež posameznih1 in
hkrati bi se prikazali z°nl. jič bolj neposredni dogodki
Ijenja brigade.
Ustanovitev Šlandrove ufi
avgftsta 1943 na Šipku n0<j,'i ttt vico je bila praktično rezaljjj-
voja NOB spomladi 1^43 jri' jerskem. Ob ustanovitvi gada štela okoli 750 mož.
____i___l___•	_	__jl L. flTc** : tl
nad polovico starih in Pref.M' nih borcev, ki so bili do 't
!%se.
®ev. t »a oh
e^vc
več

.drugi
mi
- ranco2
i?ali *
»r LL?lrb h
■ iem k:
v spi

s
'a

tsPor
ki
r
, Z ■4.bl1 Ni
M'
Kij
Sf-
5S’?n,
W le I V ?° d ^iueni
‘tijo s
.lem:
4Sr
P
&
kamniškem, zasavskem in skem bataljonu ali pa v enotah iz tega območja. -e W Prvi komandant brujade jjl-Janko Sekirnik — Sitnof*’ ' komisar je bil Mitja N|B r# Ciril, nače nik štaba P° ,a P a nje. Brign m
Poglajen — Kranjc.
redna operat vna enota
s'alnega operativnega
obO
Največ je delovala na področ u Štajerske ter v |j|J
k življenju staro vprašanje in ga skušajte rešiti. Upoštevajte tudi želje vašega S"ca.
' BIK (od 21.4. do 20.5.) V poslih bo prišlo do kratkotrajnega nazadovanja. Neki drzen čustveni načrt bi utegnil biti nevaren.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne zavrnite neke ponudbe, ker je za vas zelo ugodna. Spričo vaše občutljivosti bo prišlo do spora.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Preden se lotite nekega finančnega podviga, povprašajte strokovnjake. Neki znanec vas bo skušal prevarati.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S Sklenitvijo novega zavezništva, se bo-
HOROSKOP
ste finančno okrepili. Spokojnost v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Od lično boste razpoloženi za kakršno koli delovno akcijo. V teku dneva boste deležni prijetnega presene-
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Čaka vas znaten delovni napor, ki ga boste uspešno opravili. Skušajte potolažiti nekega sorodnika.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes je najprimernejši dan, da
rešite nekatere posle V nekem sp<r padu boste prejeli vso pomoč.
STRELEC (od 22 11 do 20 12) Ne zanemarjajte dolžnosti, ker vas zainteresirani opazujejo. Oprite se na zvesto osel>o.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Po stavite se po robu neutemeljenim kritikam. Ne kažite prevelike vneme za tuja vprašanja
VODNAR (od 21.1. do 192.) Z drzno pobudo boste dosegli nepriča kovan uspeh Posvetite nekaj časa tudi zabavi.
RIBI (od 20.2. do 20.3 ) Bodite potrpežljivi in počakajte, da se po ložaj razčisti. Zelo konstruktivno vzdušje v družini.
škem okrožju, konec P0,<’1 p f in jeseni naslednjega leta	i-
operirala tudi na bolen	g
krat je bila na Koroškem
borila tudi pri Kranju na skem.	,
Zn bojne uspehe je j# bila red Znsjige za narod • nje. pri uspešni osvoboditvi Savinjske do ine pa je N*11 znanje oraovnega noveljstv na koncu dodamo še to. da Je 3,rir razdelil tekst ki ibsega * ^ t ni. na dvanajst poglavij m . «t ta prva knjiga, ki obraVirl ^ ko enoto IV operativne c°n Ji:*1' ferske) ie avtor obširneje 0-zal tudi njene splošne voP$
’ h"
&
$3
Iti
K
\
A
$Vk
loge.
TOUG SVETINA
172.
LHASA
0RUGA KNJIGA
Komandirji, komisarji in obveščevalci so kar na kolenih pisali poročila o bojih in uspehih. Tudi vosovci so izbrali prisotnost divizije in aretirali nekaj ovaduhov, ki so se skrivali v neposrednem varstvu nemških postojank. Zdaj so čakali v podzemskih skrivališčih na zaslišanje in na plačilo. Poročila je sprejemal Dule pred gozdarsko kočo.
Prišel je Jelovčan in povedal, da je zvedel iz zaupnih virov neposredno iz nemškega štaba, da pripravljajo Nemci nov, večji pohod na Jelovico. Da se nekaj pripravlja, jih Je opozorilo tudi izvidniško letalo, ki je nekajkrat preletelo Jelovico. Toda Lazar je ukazal na mnogih straneh zakurit; ognje Tako je Nemce zmedel, da niso vedeli, kje so partizanski bataljoni.
V	gozdarski pisarni so peli pisalni stroji. Tipkarice so že pisale dnevno povelje divizijskega štaba, naj se enote takoj porazgube in čakajo nadaljnjih navodil.
Lazar je bil zaskrbljen. Prišel je kurir korpusa s sporočilom komandanta Novljana, da so Nemci izrabili odsotnost divizije in da skušajo vdreti z manjšimi silami na svobodno ozemlje na Cerkljanskem.
V	Drenov bataljon se Je vrnil Gorazd. Vojska se je strmla okoli njega in z odprtimi usti poslušala njegovo pripoved. Kazal je podplutbe in rane, ki se mu še niso zacelile. Tudi na čelu mu je zevala rana In se vlekla do ušesa.
Teh nekaj dni se je zdravil pri teremcih. Dali so mu zdravila, da je prebolel vročico in so se mu rane zaprle. Nac pa je bil že dva dni v bataljonu.
Dren se je Gorazdovega povratka razveselil predvsem zato, ker je bil tik pred njegovim povratkom prišel razrešeni sekretar okrajnega komiteja Gaber. Začasno so ga dodelili bataljonu, namreč zavoljo napak, ki jih je bil zagrešil na terenu. Vse drugo o njem pa je povedal Blisk in dal Vojku posebne naloge.
Gabra so kmalu poklicali.
«Tovariš Gaber, prebrali smo pismo, ki si ga prinesel s seboj,« je začel Dren. Gledal ga je ostro izpod čela in si vihal brke. Spomnil se je, kako je bilo, ko je prišel v partizane in se prvič srečal z njim na Pokljuki. Nekaj časa sta si bila kar dobra. Ko pa se je začel Dren zanimati za njegove zveze in ko je izrekel nekaj pripomb na rovaš posameznikov med bohinjsko vstajo, so ga takoj premestili v vojaško enoto, češ da bo tam več koristil, Vendar je bila premestitev za Drena prej usluga kot kazen.
((Danes meni, jutri tebi!« je nehote pomislil Dren, potem pa je nadaljeval:
((Poslali te bomo v Jelenov vod. Jelena menda poznaš, saj je bil takrat z nami. Izdajalec mu je prestrelil glavo.«
((Slišal sem zanj!« se je zdrznil Gaber ln preletel z nemirnimi očmi vse tri. Ko ni odkril nič posebnega razen zvedavosti, s katero so ga motrili, je dejal: «Upam, da boste z menoj zadovoljni.«
«To je odvisno od tebe, Gaber. Zanima me, zakaj so te razrešili.«
((Osebnosti in zavist! Nekomu se je zahotelo položaja.«
Drenu se je pogled nenadoma stemnil. Vprašal je:
((Poslušaj, Gaber! Zakaj si nas takrat poslal iz vasi v hotel na Pokljuki? Prekleto nor sem bil, ko sem ti nasedel, tebi in načelniku štaba!«
Gaber je prebledel. To je bila odkrita obtožba, da je zakrivil katastrofo bataljona.
«Ni prav, da me obtožuješ, Dren! Ni pravično! Samo
se
je
svetoval sem ti zavoljo ljudi v vasi. Pritiskali so name, pa tudi vsi terenci. Ali ti bi bilo bolj všeč, če bi bila pogorela še vas, ki nam je že od začetka dajala zavetje?«
Dren ga je zavrnil jedko In neusmiljeno, kot bi hotel maščevati za vse, kar je doživel in pretrpel, ko bil obsojen na smrt in slučajno pomiloščen.
«Kdo trdi, da bi bila pogorela? Odkrito ti bom povedal, kaj sem občutil takrat, ko sem prišel z bataljonom na Pokljuko. Zdelo se nam je — in tudi drugim — da smo vam odveč. Gledali ste nas tako, kot bi hoteli reči: .Pojdite vendar nazaj, od koder ste prišli! Ne delajte zmede ne kalite miru in ne zavirajte našega političnega dela!’«
Gaber je poslušal obtožbe, ki so se grmadile nanj. Pr vič jih je slišal tako odkrito in ostro povedane. Nič dobrega se mu ni obetalo v tem bataljonu. Odgovoril pa je vseeno:
«Teren ni vojska, Dren; čeprav bi morala spričo skupnega cilja tesno sodelovati, ne najdeta vedno skupnega jezika. Jaz sem vas bil vesel, drugi pa ne vsi. Ne dolžite zdaj mene stvari, za katere sl vsi umivate roke. Nisem ti jaz postavljal zased, straž in patrulj. Nisem vojak. Politični delavec sem bil vseskozi,« je s tihim užitkom drezal v Drenovo rano.
Drenu so kot vselej ob takem pogovoru popuščali živci Vedel je, da Gabru ne more dokazati krivde.
Poklical je Pajka, Jelena in Vojka.
((To Je Gaber, saj ga poznate! Dodeljen je k nam za borca.«
«0, seveda ga poznamo!« so v en glas odgovorili.
Gaber se je zagledal v Jelenove oči in brazgotino, kjer Je b:la izstopila krogla; bilo mu je jasno, da se med temi ljudmi ne bo dobro počutil.
«Ala ste že odkrili Izdajalca, ki Je pripeljal Nemce?« je vprašal Jelen pomenljivo.
«Niso ga še,» je odvrnil Gaber kratko in suho.
«In ga najbrž tudi ne bodo!« je usekal Jelen.
Zapletli so se v kratek, mučen razgovor. Med njimi je
ležala temna senca mrtvega bataljona Po jedi so se bataljoni razšli.
Dren je poklical Vojka. Bila sta si zelo zaupna. & se je k njemu in mu skoraj šepnil na uho	„ t#1
SKlo”11
((Sumim, da je ta pokopal moj bataljon Zato
,či!»
ga poslali če se bo kaj sumljivo obnašal, ga poC-«Brez skrbi!« je rekel Vojko in se izgubil v gozcW-
24.
Pred nemškimi ofenzivnimi sunki se je Dren
____
bataljonom na obronke bohinjskih gora, kjer so Dill p) napadom. Njegove načrte, da bi tam ostal nekaj dr‘^it>1 je preprečil Mihač, ki je spet dezertiral Orlov Je Drenu, da njegova dobrota bataljonu ni v prid	jel0"
Obveščevalci so sporočali, da so Nemci krenili na vico z vseh strani Ponoči so z opazovalnice vidali v svetlo kačo — kolono avtomobilov, ki so pripelJ8* pitve.	trUU°
Kljub nevarnosti se je Orlov odločil, da gre s P“Cj# sam iskat dezerterja. Vzel je Vojka, Jelena in dve lješkl trojki z domačini.	5#
Sredi noči so obkolili hišo in postavili na cesto za(9K°)

Vojko se je oglasil,	da	so	od gestapa, in	žena 'arljci#
odprla. Ko pa je zagledala na kapah zvezde, jo in prebledela:
«Mihač, skrij se, prišli so te ubit!«
Vstopil je Orlov s tremi borci.
((Napravi se, gremo!« je ukazal,
((Pustite mi moža!« je zajokala žena ((Nikamor ne dam mu obleke!«	.jo-
Mihač se je vrgel	na	tla	In skušal zlesti	pod P0®^#'
((Zgrabite ga tn ven z	njim. kar v gatah!«	je velel ^
Potegnili so ga izpod postelje in ga odpeljal1 lZ t#' na cesto. Roke so mu zvezali z vrvjo Bill so že 110 niku v smeri gozda,	ko	je	žena vrešče prinesla 28
nahrbtnik, obleko in čevlje.

&D
2(
S
Si
s;
s*
* 2
r
Si
S
2
K
s
%
s
H
H

Is •
6te,
to,
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
fOllSARSTVO
SP V DIRKAUŠČNIH PANOGAH V VARESEJU
Otto - Geschke (NDR) osvojila to odličje v tandemu za amaterje
sDrva	sporedu so bile dirke
na . vožnji tandemov za a-
~ Predzadnji dan prtrrf ^"jališčnih disciplinah v Va-
k'
Hi
miiasaililnL hitrostne vožnie profe-
te* “ br“ v'ta-
'so P01 J5® bili na stezi tandem ama-.prernilk v Drvi vožnji sta le s te-r/iipjl* aga*a lanska svetovna prva-i"' Nemca Berth-Muller. So-J tandem Sements-Čelovanikov fpripravljen in je v Lrlilfii1 v"00 m odločno prevzel vod-0 ,in jjii i,ernca sta morala napeti vse 6 JJ sta v zadnjih metrih privo-
SL?® cil'-, v drugi vožn’i
S popolnoma
J bi 4ah' Nemcev-me sl*® J tandemov sta si bila nas-
(jjancija z Morelonom-Trenti-Vzh. Nemčija s Geschejem-
n! vožnii sta zmagala Gesche-
prekosila V drugem
»■ki tako
ina
e
Hli vožnji sta se Morelon-k,11 ustavila v «surplace», tudi
Sa'
ata se dobro držala. Oba Sj"‘0 sta tako stala v tei akro-
Of
se prva spustila v jih Francoza nista
poziciji za celih 10’29 hu? sodnik prekinita, ker st? ^coza premaknila preveč na
ve
oda	so ponoviti vožnjo.
a i , *V
Tren-
! sifjf	sta vodila. Nemca pa
JC bila tesno za petami. V ga tjjj i) krogu sta se pognala Fran-'Zg^1 j ^ sprint vendar Gesche in Ot-dof*,l5J j,, [“sta pustila presenetiti. Mo-f ^ odločno vozil proti cilju se K Ji tiu .sta močno reagirala in v lil, \ ;Uma ie uspelo zmagati.
:fl ;C iij sFf°rodu so bile tudi četrtfi-latijf,i iL., rke v hitrostni vožnji pro-
*. K C1^-
iti z^(	1 si je priboril vstop v pol-
i'1 j bil Avstralec Jonson. ki je isa^L, <a i, lahkoto premagal Ameri-0 k... "loi
ne "•ji bi| rjhnforta. Drugi polfinalist i	‘zozemec Lovesjin. ki je
fltoflC ta*. Itali jana Borghettija. jd hu nLJe zmagal proti Avstralcu /i«n, litj' 0puS<> vožnjo so morali po-,iezk, ? jj Zaradi R.vanovega prekrška, (jofiikf b *?°?neio ob startu grozil Ita-, ki * \L.ak° da ga je moral sodnik
z4Si
y' Dolfinalist pa je bil Belgija Uancker, ki je tekmoval
ri,,
.......... jw __________
^“osrečenemu Beghettu. Ita-n°"./ ji Drišel na stezo ves obve-( Sr« desn* roki in nogi.
^>C nutku ko zaključujemo re-. jti* Ha«.®0 bili doseženi naslednji
-a m;

ADRIA — VOZILA 6:3 (4:2) Goriški derbi, čeprav samo prijateljski, je bil tudi tokrat zanimiv in razburljiv, vendar predvsem po zaslugi zelo dobre igre Adrie. Mirenska ekipa, ki je na zadnjih tekmah s svojo slabo igro vzbujala precej skrbi, je zaigrala kot prerojena. Igralci so se borili skozi vso tekmo, kar je moralo prinesti u-speh. Tudi tiste nervoznosti in medsebojnih prepirov iz prejšnjih tekem nismo opazili. Na tako igro je verjetno nekoliko vplivala tudi spremenjena postava. Prvič je v ekipi zaigral Carevič, kapetan Cotič pa se je vrnil na svoje staro mesto srednjega branilca. Posebno dober je bil napad, ki je kot za stavo dosegel gole. Igralci Vozil so razočarali. V njihovi obrambi precej škripa, napad pa proti zanesljivi obrambi ne more kdo ve kako uspešno igrati. Njihova nova ekipa sicer brez poškodovanega Gulina je verjetno precej slabša od tiste, ki je nastopala v preteklem prvenstvu ka-
iiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiHimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiimiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiHiiiiiii
Beghetto je imel na letošnjem SP res smolo. Po tem padcu je Italijan prav kmalu izpadel iz nadaljnjega tekmovanja
PRIJATELJSKI SREČANJI MIRENSKE ADRIE
Visoka zmaga Adrie v goriškem derbiju
V tekmi mladincev so Mirenci zgubili proti doberdobski Mladosti
ODBOJKA
ZANIMIVA POBUDA ZARJE
Jutri začetek Zarjinega turnirja za trofejo bazoviških žrtev
V neddjo, 12. septembra, začetek nogometnega tekmovanja za pokal Zarje
je bil finale tandemov, sta vzh. Nemca Otto -ki sta v finalu premagala
■igtfij jjH
* 8,jj ij^ški par Miiller - Barth. na & CH® vožnja profesionalci -Krte. _ V obeh vožnjah zmaga
ta. '
e,
l*'Sg£
■g r Ngjj. v uuuu vuzujtui zmaga li ^	^an Lanckerja. V drugem
mShv Pa je obe vožnji osvojil teM Sle n' sporedu sta bili še pol-siwfas'edovalne vožnje za ekipe, (jfir j Vožnji, kjer sta bili NDR j	-'e zmagala nemška ekipa,
i e J	“[d polfinalu je presenetila
r,	v zadni'h krogih pre-
'iri t
1/
4
a s
k ei5lPo Vzh. Nemčije.
Sjec
e dirke za motorji je osvojil
Verschueren, drugo mesto 1 “el Nizozemec Oudkerk, tret-Italijan De Lillo.
ban
cs začetek treningov Ninibasketu
eij Poletnem premoru se bodo i' taJ,anes košarkarski treningi [Mlajše Borove igralce. Tudi °° Bor priredil začetniški
letnike ’59
“ilaii ‘‘•‘■^asketu, za “91^ . • Treninge bo vodil Borov V , ,n trener Andrej Rudes.
se bodo začeli danes, 1. Ai /““a ob 17.30 na stadionu 'Pa j.
ŠD Zarja iz Bazovice bo organizirala v prihodnjih dneh odbojkarski turnir za ženske ekipe, katerega se bodo udeležile šesterice Bora, Brega, Gaje, Primorca. Sokola in, jasno. prireditelja. Zarje.
Turnir, ki bo veljal za trofejo bazoviških žrtev se bo začel že jutri zvečer ob 20.30 na igrišču v Bazovici. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini: v prvi nastopajo Breg, Gaja in Zarja, v drugi pa Bor, Primorec in Sokol. Jutri bodo na sporedu tekme druge skupine in sicer po naslednjem umiku:
20.30 — Breg - Gaja 21.15 — Zarja-Breg 22.00 — Gaja - Zarja
Tekme druge skupine bodo v petek, 3. septembra:
20.30 — Bor - Sokol 21.15 — Sokol - Primorec 22.00 — Primorec - Bor
Turnir se bo zaključil v soboto, 4. septembra, ko bo ob 20.30 tekma veljavna za osvojitev 3. mesta, ob 21.30 pa finale za 1. mesto. Peto in šesto mesto bodo podelili upoštevajoč število osvojenih točk. Vse tekme bodo odigrali na dva zmagana seta. samo finale bo na 3 osvojene sete.
Zmagovalec bo prejel prehodno trofejo bazoviških žrtev, ki je letos v rokah ŠZ Bor. Na razpolago bodo tudi drugi pokali, ki so jih prispevale razne organizacije in ustanove.
V slučaju neuporabnosti bazoviškega igrišča bodo tekme na stadionu 1. maj.
# * *
Zarja bo organizirala v nedeljah, 12., 19. in 26. septembra nogometni turnir za ^okal Zarje, kate rega se bodo udeležile enajsterice Vesne, Pon.zijine, Inter SS, CMM, Breg. Primorje, Zarje in Primorce.
Podrobni spored in pravilnik tekmovanja bomo objavili v naši jutrišnji številki.
PRIJATELJSKA TEKMA
7
OBVESTILO
itvj	obvešča vsa športna dru-
«b j J*11 bo skupščina 31. 9. 1971 ih ®v Nabrežini na sedežu
Sokol.
Aurisina Primorje 2

Mladinska enajsterica Primorja je odigrala v nedeljo svojo prvo trening tekmo pred pričetkom prvenstva. Srečala se je z Aurisino in zgubila 7:2 (3:2). Kljub veliki razliki v golih, mladi Prosečani niso povsem razočarali, saj so bili
v prvem polčasu enakovredni če ne boljši od nasprotnika. Nedvomno se je poznala odsotnost treh standardnih igralcev:	Sergija Husu,
Gabrijela Husu in Verše. Trener je moral tako spremeniti vloge nekaterim igralcem: Šegina se je vrnil v obrambo, Zanella je igral na sredini igrišča, medtem ko je prevzel Kapun mesto desnega krila.
Primorje je začelo zelo dobro in je prešlo v vodstvo že po desetih minutah. Branilec Aurisine je podrl Zanello v kazenskem prostoru in sodnik je dosodil enajstmetrovko. Streljal je Blažina in zadel. Po golu so Prosečani nekoliko popustili. To so nasprotniki takoj izkoristili in so pričeli ostreje napadati. Najprej so izenačili, zaradi napake šegine v obrambi, nato pa še povedli. Tudi pri tem golu ima Šegina velik del krivde. «Rdeče-rumeni» se niso vdali in so nadaljevali z napadi, kljub temu pa so dosegli Nabrežinci še en zadetek, ki je bil enak prvemu, le da je tokrat napako zagrešil Blažina. Nekaj minut pred koncem polčasa je Primorje znižalo na 2:3 s Černjavo, ki je izkoristil nesporazum med vratarjem in branilcem.
V	drugem polčasu so Prosečani popolnoma popustili. Na sredini i-grišča sta bila Verginella in Štre-kelj prepočasna za razigrane nasprotnike. Ti so pričeli napadati tudi z branilci, tako da je bila obramba Primorja temeljito zaposlena. Čeprav so se branilci izredno potrudili, se niso mogli izogniti štirim zadetkom Aurisine. Vzrok takega spodrsljaja v drugem polčasu je nedvomno pomanjkanje treninga. Ko bodo Prosečani premagali to oviro, bodo lahko upali na boljše uspehe.
V	vrstah Primorja je bil najboljši stoper Štoka, ki je, zlasti v drugem polčasu, onemogočil vsakršno akcijo srednjega napadalca Aurisine. ,
PRIMORJE: Ferfolja (Kemperle) Milič, Blažina, Štoka, Šegina, Štre-kelj, Kapun, Zanella, Locasto, Ver-ginela, Čemjava.
■rtu mam
TRST, 31. - Na zadnji seji izvršnega odbora FIGC so sestavili koledar za tekme 6. turnirja za no gometno trofejo Pieri. Datumi srečanj so naslednji:
SKUPINA A
7.9.1971	Benfica — Triestina v Trstu
8.9.1971	Torino — Triestina v Cormonsu
9.9.1971	Torino — Benfica v Trstu SKUPINA B
7.9.1971	Metalul — Monfalcone v Tržiču
8.9.1971	Metalul - Rijeka v Trstu
9.9.1971	Monfalcone — Rijeka v Tržiču SKUPINA C
7.9.1971	Hajduk - Udinese v Cormonsu
8.9.1971	Hajduk - Inter v Concordia Sagittaria
9.9.1971	Inter — Udinese v San Giorgio di Nogaro SKUPINA D
7.9.1971	MTK — Pordenone v San Daniele del Friuli
8.9.1971	Pordenone — Lanerossi v Spilimbergu
9.9.1971	Lanerossi - MTK v San Daniele del Friuli
Polfinale: 11.9.1971 zmagovalec sku pine C — zmagovalec skupine D v Trstu
zmagovalec skupine A — zmagovalec skupine B v Krminu.
PLAVANJI

LANDSKRONA, 31. — Zahodni Nemec Hans Fassnacht je postavil nov svetovni rekord na progi 200 m metuljček s časom 2’03”3. Prejšnji najboljši dosežek je bil 2’03”9 ter je pripadal Američanu Marku Spitzu.
GOTEBORG. 31. — Finska atletska reprezentanca je premagala Goteborgu Švedsko z 224:183. V metu krogle je dosegel Šved Bruch ki po navadi tekmuje v disku, znač ko 19,75 m.
OBVESTILO
Teniški klub Gaja vabi vse tiste, ki so se prijavili za tečaj, da se zberejo danes, 1. 9. 1971 ob 9. uri na igriščih na Padri-čah za zdravniški pregled in za navodila glede tečaja.
Avtobus T podjetja SAP pelje s Trga Obcrdan do samih igrišč.
že tudi, da se je napad Adrie bolj okrepil z rezervnima igralcema Vozil Bečem in Carevičem, kot o-bratno napad Vozil s standardnima igralcema Adrie Gorjanom (lani sicer zaradi kazni ni igral) in Petrov-čičem.
Na tekmi se je zbralo kakih 400 gledalcev, sodil pa je Pahor iz Nove Gorice. Strelci so bili: Petrovčič (9.’), Fornazarič (13.’), Carevič (17.’), Gorkič (21.’), B. Klanjšček (32.’), Piščanec (38.’), Beč (66.’), Carevič (70.’), B. Klanjšček (90.’).
Gledalcem so se predstavili naslednji igralci:
ADRIA: Leban (Fratnik), R. Uršič (Devetak), Gorkič, Čargo, Cotič, Uranič (J. Frančeškin), Fornazarič (Rupnik), Beč, Carecič, Ivčev
in Pi^čunpp
VOZILA: ‘ Lutman (Vuk), Kogoj, Jug (K. Klanjšček), Bučan (Cuder), Hvala, Pikula, Cigoj, Gorjan, Petrovčič, Benedetič (Humar) in B. Klanjšček.
ADRIA — MLADOST DOBERDOB 2:3
(0:2)
Tekmama med Doberdobci in Mirenci v članski konkurenci je sledilo srečanje mladincev v nedeljo na mirenskem igrišču (pred tekmo Adria — Vozila). Zmagali so Doberdobci in s tem k zmagi članov prejšnjo nedeljo v Sovodnjah dodali uspeh mladincev.
Ekipi mladincev sta nastopili v naslednjih postavah:
ADRIA: Petrovič, Tomšič (Z. Gaj-sar), D. Gajsar, Merljak, Krapež (S. Gajsar), Faganeli, Ferfolja, Pregelj, Silič, Kolavčič, Gravnar.
ŠD MLADOST: S. Ferfolja, Kosič, Marušič, Gergolet, F. Ferfolja, Jarc, Pahor, Gerin, Frandolič (K. Ferfolja), Ferletič, Uljan.
Prvi polčas je pripadel telesno močnejšim gostom. Njihov desni krilni napadalec Pahor, ki je že na tekmi članov v Sovodnjah z dvema goloma zapečatil usodo Mi-rencev, je tudi tokrat dvakrat zatresel mrežo (v 11. in 25. minuti). Igralci Adrie, ki so v prvem delu igrali slabo, so v drugem polčasu uredili svoje vrste in začeli nevarno napadati. D. Gajsar je dvakrat lepo streljal, vendar čez gol, dva strela Siliča pa je vratar Doberdobcev S. Ferfolja o-branil. Končno pa je M. Ferfolja v 70. minuti premagal svojega doberdobskega imenjaka S. Fer-foljo in znižal rezultat. Štiri minute kasneje je D. Gajsar s prostega strela izenačil. Gostje so tudi v tem delu večkrat ogrožali vrata domačinov. Potem ko so s prostega - strela zadeli le vratnico, je njihov srednji napadalec Frandolič sedem minut pred koncem ukanil dva branilca in vratarja Mirencev ter postavil končni rezultat tekme.
. B.
PRED ZAČETKOM NOGOMETNEGA PRVENSTVA '
OLIMPIJA ■ glavni cilj: odigrati zadovoljivo in pošteno prvenstvo
Moštvo se je v primerjavi z lanskim prvenstvom nekoliko ojačilo
'L
KOŠARKA
Jufoslavija-Snaidcr« 88:83 (35:49)
JUGOSLAVIJA: Bassin, Gcorgijev-ski, Plečaš 4, Simonovič 21, Rukavina 1, Jelovac 15, Kapičič 8, Kneže-vič 6, čosič 14, Čermak 19, Vučinič ».
SNAIDERO: Melilla, Cnicitti, Savio, Ž.orga 12, Ivkovič 18, Natali 14, Mau-ro. Paschini 16, Malagoli 14, Marašič.
Sinoči je Jugoslavija v prijateljski tekmi v Vidmu le s težavo premagala prvoligaša Snaidcra, ki je nastopil brez Bovoncja in Cosmellija. Takoj v začetku tekme se je še ponesrečil Melilla, ki si je spahnil gleženj. Jugo slavija pa nikakor ni našla pravega ritma. Žcravica je zamenjal skoraj vse igralce a nihče ni igral na običajni ravni. To je seveda izkoristil Snaidero, ki je z Ivkovičem, Maraši-čem, Natalijem in Baschinljem nekaj časa tudi vodil. Vsi so bili zelo netočni pri metih v koš. V drugem delu igre so Jugoslovani le našli pravi ritem In strli odpor domačinov.
Najboljši: Ivkovič, Natali, Baschini, Simonovič, Plečaš in Čermak.
b. 1.
V Gabrovcu je bilo zanimanje za nogomet vedno dokajšnje. Domačini so se zato lani odločili, da bodo ustanovili domačo ekipo, ki bi nastopila v tretji amaterski kategoriji. Težave v začetku so bile velike, navdušenje voditeljev in navijačev pa požrtvovalnost igralcev so omogočile, da je društvo prebolelo začetne težave in tako povsem uspešno nastopilo v svojem prvem nogometnem prvenstvu.
Nogometna ekipa Olimpija pa je v lanski sezoni odigrafa vrsto dobrih tekem in je bila zaradi resnosti in discipline vzor vsem, tudi močnejšim moštvom.
Predsednik: dati domačinom možnost igranja
Olimpija sodi med naša manjša društva, kljub temu pa je njen1 obstoj prav tako pomemben kot obstoj kakega večjega društva. In težave so seveda tudi pri Olimpiji enake kot pri drugih društvih.
Vprašam predsednika, če so imeli kake težave pred začetkom tega prvenstva tretje kategorije.
Rustja: «V bistvu smo imeli enake težave kot druga društva. Letos pa imamo nekaj več izkušenosti, tako smo z večjo lahkoto premostili te težave.»
Finančna vprašanja..
«V glavnem živimo od podpore članov, ki jih je za našo vas kar precej. Majhen zaslužek smo imeli tudi od inkasov s tekem. Skratka, pomagamo si.»
Prvenstvo tretje kategorije se bo kmalu začelo. Kako mislite, da bo Olimpijo?
<dJpamo. da se bomo zadovoljivo obnesli. Fantje imajo seveda več izkušenosti, kar bo zanje zelo pomembno. kajti lani. ko smo začeli s prvenstvom, sta bila le dva igra! ca z večjo izkušenostjo, ostali so bili v tej kategoriji praktično novinci.*
Mislim pa, da se je ekipa kljub temu dobro izkazala.
«Vsekakor nad pričakovanjem. Res zadoviljni smo bili z nastopi ekipe.*
Kaj pa letos?
«Seveda bo dosti odvisno od skupine. v kateri bomo nastopili. Nekatere ekipe so zares močne, kajti ojačle so se z izkušenim igralci. Na papirju so praktično nepremag Ijive.*
Vaš cilj?
«Odigrati zadovoljivo in pošteno prvenstvo.*
Ali ste kdaj pomislili, da bi ustanovili mladinsko sekcijo v nogometu?
«Odkrito vam moram povedati, da sem bil med glavnimi pristaši, da bi najprej ustanovili mladinsko ekipo in bi šele nato. ko bi zbrali dovolj mladincev, ustanovili član
nil drugače in smo tako začeli neposredno s tretjo kategorijo.»
Tudi letos se boste poslužili pro-seškega igrišča. Kakšen je odnos med proseškim in vašim društvom?
«Sodelovanje med našima društvo ma je odlično. Primorje nam je vedno pomagalo, kot smo tudi mi. kolikor je bilo v naših močeh. Pro-sečanom pomagali. Glede igrišča pa bomo tudi letos nastopili na prossškem pravokotniku.*
Kaj pa mislite o sodelovanju med slovenskimi društvi?
«Prav ob tej priliki bi rad poudaril, da bi naše društvo želelo, da bi prišlo še do večjega sodelovanja med okoliškimi vasmi in med vsemi slovenskimi društvi na sploh.*
Letošnja postava
VRATARJA: Guido Perossa. Arman-do Roncelli.
BRANILCI: Sergij Husu, Egon Pe-rissutti. Boris Trampuš, Emil Starc, Marjan Štoka. Edi Bezin.
REŽISERJI: Drago Ukmar. Bruno Metelko, Luciana Kozlovič. Teodoro Živec.
NAPADALCI: Cesare Clemente, Andrej Taučer. Ladi Blažina. Jure škoda. Dario Nanut. Edvin Štoka, Danilo Rebula. Marjan Čerjava.
TRENER: Alojz Husu.
Bližnji program
S treningi bo Olimpija začela prvega septembra. V začetku bodo nogometaši v alavnem vodili telesno pripravo (footing itd.), nato pa bodo pilili tehniko in taktiko. Olimpija bo odigrala dve prijateljski tekmi, in sicer 18. septembra proti Devinu, 25. septembra pa se bo spoprijela * Primorjem. Tedaj bo seveda lahko trener že presodil sposobnosti raznih igralcev in predvsem novih nogometašev, ki bodo letos ojačili Olimpijo. Do 17. oktobra, ko se bo začelo prvenstvo tretje amaterske kategorije, bo O-limpija morda odigrala še kako prijateljsko srečanje. V alavnem va se bo ekipa pripravljala na prvenstvo.
Na sporedu ni mednarodnih prijateljskih tekem.
Husu: ustvariti med igralci športno družino
Požrtvovalnemu trenerju Alojzu Husu, ki je lani odlično pripravil moštvo, tako da je doseglo nekaj zares dobrih izidov smo zastavili običajno vprašanje, kako bodo začeli s pripravami.
Husu:	«Treninge bomo začeli
prvega septembra kar tu v Gabrovcu kajti v začetku bomo vodili izključno telesno pripravo.*
V ekipo je letos pristopilo nekaj novih igralcev, mislite, da se bodo kaj kmalu vključili v novo okolje?
rNovi igralci so Čemjava, Živec, Štoka in Ukmar. Ti bodo za nas
do prav kmalu vključili v novo okolje. Vsi imajo že toliko izkušenosti, da zanje ni velikih težav za vključitev v naše okolje.*
Vaša ekipa je bila lani znana zaradi resnosti in discipline. Bo tudi letos moštvo ohranilo to značilnost, ki je za vas gotovo le v ponos?
Moj način treniranja ie v glavnem osredotočen na resnost in disciplino. Priznati moram, da so bili lani fantje dokaj resni, tako da smo se na lestvici za disciplinski pokal uvrstili precej visoko. Mislim, da bomo tudi letos ohranili to značilnost.*
S prihodom novih igralcev, ki so vsi iz okolice, mislite rpodomačiti* moštvo?
«To je seveda naš cilj. Trenutno imamo le dva tržaška igralca, mislim pa, da bomo prav kmalu imeli svoje domače moštvo, kajti naš cilj je prav ta: dati domačinom možnost igranja in pristne športne zabave.*
Kaj bi si šteli za uspeh v tem prvenstvu?
rGotovo to. da bi v ekipi ustva rili tisto športno družino, ki ie za nas velike važnosti *
Kot trener ste po mentaliteti tradicionalist. to se pravi igrate rajši s starejšimi in z izkušenimi i-gralci. ali pa ste za pomladitev moštva?
Mislim, da je vsak trener zato, da moštvo pomladi. Žal pa mi mladincev nimamo.*
Še kratko mnenje o bližnjem prvenstvu?
«Prvenstvo bo seveda zelo težko.. Moštva so namreč ojačena. Naš cilj pa je seveda skromen: izkazati se čimbolje in pokazati predvsem resnost.*
Kaj pa igralci.
sko moštvo. Nato pa je odbor skle-1 dobro ojačenje in upam, da se bo-
Ekipa bo prav danes začela s treningi. Začelo se bo trdo delo. Marsikdo bo moral shujšati, drug pa se ojačiti: skratka, vedno enake težave pred začetkom prvenstva.
Čemjava igra na levem krilu, ima 20 let. Zanj običajno vprašanje, če je zadovoljen s pristopom k Olimpiji.
«Sem zelo zadovoljen.* pravi Čer-njava, «ker bom igral za domačo ekipo. Upam pa, da se bom kmalu vključil v moštvo. Zato pa bo treba resnega in požrtvovalnega treninga.*
Blažina, kaj misliš o letošnji ekipi?
Mislim, da bo za nas letos nekoliko boljše. Vsi imamo namreč več izkušenosti. Poleg tega smo dobili nekaj novih igralcev, ki bodo gotovo v veliki meri pripomogli k izboljšanju ekipe *
• • •
Končal sem intervju. Vtis pa. ki sem ga odnesel iz te vasice in od predstavnikov ter igralcev pa je bil ta. da sem bil ravnokar v stiku s skromnimi, poštenimi ljudmi ki bodo gotovo prav zaradi teh značilnosti dosegli zadovoljive uspehe. Kar jim seveda iskreno želim.
b. 1.

- -
O’ bližnjem zaselku je Vojko s svojimi iskal še enega J /terJa, ki je bil pobegnil že prej in se je skrival Čeprav so pregledali vse podstrešje, hlev in senik, ltniso našli. Namesto njega pa so prinesli na zborno ’»?. klobas, zaseke in kruha.
It ^'li so na robu gozda in poslušali bevskajoče pse, ko 5« cestnem križišču zaropotala strojnica. Umaknili so le v.’^e v gozd, kjer so počakali, da je prišla zaseda, ki I« J?1 a nažgala Nemce. Vojko in žuti sta rezala kruh; vsak Q]?bil tudi klobaso. Čakale so jih tri ure hoje v strmino. ^ 71 je že dan, ko so prišli z dezerterjem v taborišče. W>ena bohinjskih gora so legli težki sivi oblaki, iz llč,. 'b je rosil dež, po dolini pa se je vlačila megla. Ce-0 vreme je spravilo Drena v slabo voljo.
4* fasUšali so dezerterja. Ko ga je Orlov nekajkrat mahnil, i>JHe Padel po tleh, je priznal, da se je javil Nemcem in kje je ostal bataljon. Povedal je tudi, zakaj je iz taborišča: da mu je bilo naloženo, naj opazuje in poroča o brigadi.
!^Pet vVo.f!» je pomislil Gorazd. h,tf50rall so se takoj umakniti. In v sivini dolgočasnega koj' ^ je začel pohod brez hrane. V zavesti je vsem ostal V^heskončno utrudljivo premikanje, v katerem so odpo-‘e moči in volja. Trajal je štirideset ur.
V-a P01 80 kreniii tak°i P° obroku redkega močnika. Ves <d ki je bil bataljonu na voljo, sta bili dve vreči fižola, ju natovorili na mulo.
le j/€kaj minut za predhodnico, ki jo je vodil drvar Iskra. Ik^la na pot bataljonska glavnina. -Ho je Kadar je “balo, je Kapljalo s smrek.
LePrav so se pokrili s koci in šotorkami, so bili kmalu °že Premočeni. Na grebenu za planino Pečano pod WtCvcem so se ustavili. Obveščevalci so odšli do požgane «0 Prtovča, kjer so naleteli na raztepene kurirje. Zvedeli JaPrt proci,ra Prot' njim dvoje nemških kolon in da so ® vse poti v Selško dolino.
korali so se vrnili. Dren je sklenil peljati bataljon čez
dvatisočmetrske bohinjske gore. Povedal je premočenim in utrujenim borcem, da se bodo vračali prek Jelovice, ker se morajo izogniti spopadu z nemško premočjo. Molče so poslušali in sovražno gledali Mihača, ki je povzročil vse te težave. Stal je med dvema stražarjema in gledal v tla. Na oči so mu padali premočeni lasje, žena mu je pozabila dati klobuk. Tako je bil v dežju gologlav in je drgetal od tesnobe in utrujenosti.
Potem je bataljon previdno krenil nazaj. Včasih je sive, potujoče oblake stresel grom. Vrhove smrek je majal hladen veter. Sredi kolone je z zvezanimi rokami tapal dezerter. Obraz je imel razbrazdan od dežnih kapelj; kazno je bilo, da joka. Za njim je hodil Dren, zavit v nemško šotorsko krilo, pod katerim je visela brzostrelka, pripravljena na strel. Gledal je zdaj v nebo, zdaj v Mihačev opotekajoči se korak. Srce so mu glodale skrbi. Pred desetimi leti sta skupaj gulila šolske klopi, pasla krave .pekla krompir in se s paglavci pregenjala po vasi. Potem se je Dren izučil za čevljarja, on pa za zidarja. V letih krize sta bila oba brez dela. Zaposlila sta se v železarni. Samo do vlaka je bilo uro hoda in uro vožnje, dve spet nazaj — po štirinajst ur na dan zdoma za skromen kos kruha...
Dren je bil pogumen, Mihač pa je že v šoli veljal za plahima. Bal se je učiteljev, duhovnikov, sodnikov, žensk, vsega sveta. V gostilno ni hodil, ogibal se je vasovanj, in šele zadnje leto pred vojno se je oženil. Pravzaprav ga je vzela žena, ne on nje. življenje ga je čudno premetavalo In ga zlomilo, da se je vedno in povsod uklonil sili.
V nemški zapor je prišel po golem naključju. Vse mu je šlo pozlu, čeprav ni hotel nikomur nič slabega.
Sredi Jelovice so spet naleteli na kurirje. Povedali so jim, da so Nemci zaprli pot, po kateri so bili prišli. Zato so se ognili zasedam in se obrnili proti Bohinju. Tam pa se bodo nevarnosti pomnožile...
Dren se je tu in tam pridružil domačinom v koloni. Godrnjali so, bal se je, da se ne bi z nočjo nekateri odmu-zali domov in se vrnili šele po ofenzivi.
Pred očmi je imel navodilo divizijskega štaba, da je treba uveljaviti v bataljonu železno disciplino ter kaznovati dezerterje in godrnjače drugim za zgled.
«Drugim za zgled pomeni vsem za strah,» je razglabljal Dren in zaustavil bataljon, da bi se malo odpočili.
Medtem se je sestalo bataljonsko sodišče: Orlov, Jelen in Nande. V nekaj minutah so se soglasni razšli.
«Kaj ste odločili?« je vprašal Primož Jelena, ko se je vrnil v kolono.
((Padel bo!» je suho odvrnil Jelen in šel k svojim.
Ano je spreletel srh. Z obema rokama je stisnila odejo k sebi, namesto toplote pa jo je objel hlad. Uvrstila se je v kolono za Primožem in šli so naprej skozi enolično sivino.
Po kakšni uri hoje je ustavil Dren bataljon na Raz-tovki, na gozdni jasi s trhlo podrtijo. V njej sta z Mihačem pred vojno spala, ko sta skupaj drvarila, tu so se ustavljali kurirji, tu so počivali tudi med usodnim pohodom v snežnem decembru. V	soncu je	bila	nekoč ta	jasa čudovita,
otok cvetočih trav	sredi smrečja,	kjer se je	rad pasel sr-
njak. Zdaj pa je bila otoček rahle svetlobe sredi mračnega gozda.
Komandir ji so	postrojih	čete	v dvored	in poveljevali
«mirno«. Zverižene, v podkev upognjene vrste so samo lahno vzvalovile, telesa pa so ostala sključena, po čemernih obrazih so polzele kaplje. Iz nizkega sivega neba je nepretrgoma lilo.
Dren s štabom je stopil pred bataljon. Pred četami so stali starešine. Dva stražarja sta pripeljala zvezanega dezerterja. Vse oči so	se uprle	vanj.	Glava mu	je klonila na
prsi, oči je upiral v razmočeno, poteptano travo.
Vojko ga je hladnokrvno gledal. Ana pa se je trepetaje zazrla vanj. Njegov prosojno bledi obraz se je spačil. Na čelo so se mu lepili lasje, z njih je curljala deževnica. Pomodrele, z žico zvezane roke so se mu tresle in kolena šibila.
Najraje bi zamižala, kriknila, zbežala. Toda ostala je kot vsi drugi. Omotična je zaprla utrujene oči in čakala, kaj se bo zgodilo.
K obsojencu je stopil Orlov. V roki je držal razmočen papir in prebral sodbo.
('Obsojen si na smrt z ustrelitvijo pred bataljonom!«
Po teh besedah je zavladala tišina, da se je razločno slišalo ječanje smrek v vetru in štropotanje deževnih kapelj. Mihač je vzdrgetal kot trs v vetru. Dvignil je glavo, z blatnih tal sc mu je pogled dvignil k Drenu:
((Milost! Sošolca sva...« Zadnje besede so mu zastale na oteklih ustnicah. Proseče je dvignil predse zvezane roke.
Drenu je obraz otrpnil. Orlov pa je dvignil pištolo, mu jo nameril v sence in pritisnil. Železo je zoprno tlesknilo, v očeh Orlova se je bliskala jeza. Sunkovito je repetiral in znova pomeril.
«Kako bos pogledal v oči njegovi materi in njegovi ženi, če boš ostal živ?« je z bolečino v srcu pomislil Dren.
Orlovu je pištola spet odpovedala. Z jezo je repetiral in zavrgel sabotiram naboj. Roka se mu je tresla.
Obsojenec je vdano sklonil glavo in skozi zobe ječč lovil zrak. Ko se Orlovu še po tretjem slepem naboju pištola ni sprožila, je nesrečnik dvignil glavo in uprl vanj oči, ki so bile že napolnjene s trohnobo zemlje, in ga gledal, gledal...
V vrstah bataljona Je vzvalovalo mrmrajoče negodovanje. Orlova se je lotila negotovost. Vso voljo je zbral in še enkrat repetiral. Počasi je dvignil tresočo se roko in pomeril, tokrat v sredino čela. Zazdelo se mu je kot ogromna bela, povsem tuja ploskev nad nerazumljivim svetom dveh oči. ki so vrtale v njegovo trdnost. Popadel ga je neznosen strah, da ne bo mogel pritisniti in da se bo dokončno osmešil. Obšla ga je groza.
Tedaj je vendar Jeknil odrešilni strel, in gozd je preplavil globok vzdih. Telo je padlo Orlovu tik pred noge, glava jc obležala ob koncih čevljev. Iz rane sredi čela je primezelo nekaj kapljic krvi.
Orlov je zaklel, se obrnil in spravil pištolo v tok.
(Nadaljevanje sledi)
Uradnlitvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
I. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/11 Telefon 95 823
Naročnina
1100 Mr ~ vnapreJ' polletna 6.100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir	y cprn " "a
IPoitnl ,.l,7iilk8, 1'~ d'nar' mese4na 14-“	letna 140,- din,
* kočl ra4un	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Tekofi račun pri Narodni banki v Ljubljani
Stran 6
Za SFRJ
«ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. teleto"
Oglasi	Za vsak mm v višini er""*	900. fine0^...,.
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožaiia /uu ur «■*■<■■■	pj
50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar0 upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socie'š Pubblieitš
1. septembra 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
t . Trti
OBČNI ZBOR DELNIČARJEV «FINCANTIERI»
Ladjedelnice potrebujejo izdatno državno pomoč
Lanski obračun izkazuj« več kot osem milijard lir deficita
RIM, 31. — Občni zbor delničarjev je danes sprejel obračun poslovanja do 30. aprira 1971 družbe cFincantieri* (finančne družbe skupine IRI za ladjedelniško področje). Obračun je bil sprejet z deficitom •d 8 milijard 142.025.116 lir.
V poročilu je rečeno med drugim, da so se leta 1970 pojavile številne težave, ki pa imajo vse svoj skupni imenovalec v izgubah pri gradnjah, in sicer še posebej pri gradnjah velikih ladij, za kate re so svetovne ladjedelnice sklenile pogodbe ob blokiranih cenah. V Poročilu se poudarja, da so se vse velike evropske ladjedelniške družbe morale zateči k državni pomoči, da bi preživele krizo, ki jim je grozila. Italijanske ladjedelnice, je še rečeno v poročilu, so prestale posledice te gospodarske konjunkture v nič manjšem obsegu, kot njihovi evropski konkurenti. Kritično stanje italijanskega ladjedelništva je še povečala nelikvidnost družbe »Cantieri Navali del Tirreno e Ri-uniti*. do katere je prišlo v lanskem avgustu. Ta družba predstavlja edino važno ladjedelniško zasebno podjetje v Italiji.
V poročilu se še navaja, da se španske, jugoslovanske in grške ladjedelnice nenehoma krepijo. Francoske ladjedelnice pa ki so vse zasebne, so utegnile prebroditi krizo zaradi posebnega zavarovalnega režima, ki bremeni državo z večjim delom povečanih proizvodnih stroškov. Težje je oceniti razmere v japonski ladjedelniški industriji, toda zelo verjetno je, da so večji proizvodni stroški v glavnem skrčili dobičke, niso pa spravili v nevarnost gospodarskega ravnotežja podjetij.
Potem ko omenja dejstvo, da so bila podjetja skupine «Fincantieri» precej oškodovana zaradi sindikalnih sporov, kar je imelo za posledico podaljšanje rokov za izročitev ladij, poročilo pravi, da je morala cFincantieri* znižati število proizvodnih zvrsti ter posvetiti svojo pozornost proizvodnji tipom ladij, ki jih danes tržišče najbolj zahteva. Zato je poskrbela za izgradnjo ladij na lastno pest, da bi čim bolj skrčila časovni presledek med pogajanji za nakup ladje ter predvidenim rokom zaključka njene izgradnje.
V	poročilu se' nadalje kritizira neprimerni si ste x ladjedelniškega kredita ter davčni aparat, ki ne oiajšuje investicij na tem področju. Tako se je zgodilo, da so ladjedelnice začele graditi na lastno pest 20 trgovskih ladij za okoli en milijon ton, ni pa še prišlo do konkretnih pogajanj za prodajo teh ladij italijanskim brodarjem.
V	poročilu se navaja nadalje, da proizvodna zmogljivost italijanskih ladjedelnic znaša en milijon 200 tisoč ton. Leta 1971 bo verjetno izročenih ladij za en milijon ton, medtem ko jj bilo lani splavljenih 600 tisoč ton, izročenih pa 550 tisoč ton. Zelo verjetno se bo z letošnjim letom zelo povečala proizvodnja, zlasti zaradi velikega števila enot, ki so jih začeli graditi lani ter še posebej zaradi visokega obsega del (več kot 3 milijone ton 1. januarja letos).
Po 80 dneh suše spet dež v Rimu
RIM, 31. — Po 80 dneh je dež končno ponovno zmočil rimske ceste. Zadnjič je namreč v Rimu deževalo 10 junija, ko je nadlo 10,2 mm dežja Od tedaj dalje niso Rimljani več videli padavin in v mestu je bila taka suša, da je bila Tibera popolnoma brez vode.
V italijanskem glavnem mestu že trideset let ni bilo take suše. Leta 1938 namreč ni deževalo 59 dni, re kord suše v Rimu pa pripada letu 1920, ko ni deževalo 99 dni.
KOROŠKI «VESTNIK» 0 ZADNJIH PROTESTNIH AKCIJAH
Poziv avstrijski zvezni vladi naj spoštuje državno pogodbo
Sočasnost akcij na Koroškem in Gradiščanskem Letak «Gibanja za socialno in narodno osvoboditev»
Na Koroškem in Gradiščanskem je prišlo v zadnjih časih do številnih akcij brisanja nemških napisov na krajevnih tablah in kažipotih, ki bi morali biti dvojezični v skladu z državno pogodbo, ki jo je podpisala avstrijska držam, a se je tej obveznosti do sedaj izognila. V našem dnevniku smo zabeležili pred tremi dnevi tako akcijo v raznih krajih Rožne doline.
V zvezi s prejšnjimi akcijami je koroški «Vestnik» objavil v svoji zadnji številki, z dne 27. avgusta, uvodnik, ki ga v naslednjih odstavkih delno objavljamo. Prilagamo še tia koncu besedilo letaka, ki
.........................je bil razširjen ob teh akcijah.
.....................................*.............—..............................................................................................................
NAPETOST V ULSTRU SE STOPNJUJE
Oklopnjak angleške vojske Prijet tudi drugi napadalec
do smrti povozil žensko
Londonski časopis trdi, da se znova reorganizirajo skupine nekdanje tajne policije «B specials»
BELFAST, 31. —■ Položaj v Severni Irski je zelo kritičen. Tudi danes so v Ulstru eksplodirale številne bombe, ki niso povzročile smrtnih žrtev, poleg tega pa sta umrli dve osebi. Neki angleški o-klopnik je do smrti povozil katoličanko, v belfaški bolnišnici pa je umrl vojak, ki so ga v nedeljo ranili pristaši ilegalne organizacije IRA.
Predstavniki britanske vojske trdijo, da je smrt katoliške ženske samo nesreča, vendar se zelo bojijo, da bi ta incident še bolj zaostril že itak kritični položaj.
V ulstrskem glavnem mestu, je danes eksplodiralo sedem bomb, ki so povzročile veliko materialno škodo. Odporniške sile so danes prvič napadle znano pivovarno «Guinnes». Eksplozija je bila zelo močna: podrla je vrata in razbila vse šipe naokoli. Predstavniki angleške vojske so bili zelo presenečeni nad tem atentatom, ker se katoliški teroristi do sedaj še niso nikoli dotaknili te tovarne, ki ima svoj sedež v katoliški četrti.
Prebivalci neke katoliške četrti so se tudi pritožili, da je neki neznanec izstrelil več rafalov iz svoje brzostrelke med nekim otroškim praznikom. Na srečo ni bilo nobenih žrtev. Matere so takoj spravile otroke na varno. Britanska vojska trdi, da ni do sedaj še dobila nobenega sporočila o tem incidentu.
Angleški dnevnik «Evening standard* poroča danes, da grozi Ulstru nova velika grožnja, ki bi, če se bo uresničila, lahko privedla do popolne državljanske vojne v Severni Irski. Londonski dnevnik namreč trdi, da so se začele v Ulstru reorganizirati skupine nekdanje tajne policije «B specials». Ti pripravljajo skrivaj, a ne preveč, svojo
organizacijo, ki naj bi imela nalogo, da dokončno zatre delovanje katoliške organizacije IRA.
Posebno policijo «B specials» so na Irskem uporabljali pred leti v primeru neredov, to se pravi za hudo represijo vseh katoliških manifestacij. Pripadniki tega posebnega korpusa so bili zelo znani po svojem fanatičnem sovraštvu do katoliške manjšine, tako da so vedno šli preko vseh ukazov in so nastopali z največjo krutostjo. Prav zaradi njihovih zloglasnih dejanj so bile oblasti prisiljene, da leta 1969 ukinejo to policijo. Pripadniki so morali vrniti svoje orožje, vendar so organizirali svoje streljalne krožke, kar jim je dovoljevalo, da so vadili z orožjem. S tem so tudi ostali v stiku med seboj in s svojimi poveljniki.
Angleški dnevnik trdi, da je dobil te informacije od nekega častnika te posebne policijske organizacije.
desetkrat prekoračili mejo irske republike.
V okviru protestne akcije, ki predvideva bojkot državljanskih dolžnosti, danes v Belfastu ni deloval ze-lenjadni trg in tudi nekatere trgovine so ostale zaprte. Britanska vojska je sprejela zeio stroge varnostne ukrepe bodisi zaradi stavke, bodisi zaradi številnih nočnih atentatov.
Iz Londona se je medtem zvedelo, da bo angleška vlada šele v četrtek razpravljala o irskem vprašanju. S to odločitvijo je hotela vlada nekako dokazati, da je položaj v Ulstru ne skrbi preveč. Dq sedaj tudi še ni odgovorila na o-stro protestno noto irskega pre miera Lincha in je izjavila, da mora najprej podrobno preučiti vse okoliščine, ki so privedle do incidenta. Opazovalci menijo, da angleška vlada ne jemlje preveč resno
DVANAJST DNI PO ZLOČINU PRI KRANJU
na jugoslovanskega izseljenca
Mladoletnega pajdaša Tržačana Bighellija so policijski organi prijeli na njegovem domu pri Poreču
-• Protesta irskega ministrskega pred-Po nedeljskih incidentih na mej. sednikai ker *menii da naf iA.-II
z irsko republiko je ulstrska vlada predlagala britanski, da vsaj delno zaprla mejo s sosednjo republiko. Angleški tisi je dal danes precej poudarka tej možnosti in je citiral nekatere vire informacije, ki pa so zelo malo verodostojni.
Meja med Ulstrom in Irsko repu bliko je zelo odprta, saj na 900 km je preko dvesto prehodov. Skozi te prehode pošilja irsko odporniško gibanje stalne okrepitve na sever.
Predsednik irske vlade Jack Linch je, v odgovor na angleško protestno noto izjavil, da se je napad na britansko patruljo izvršil na ulstrskem ozemlju. Irski premier je tudi obtožil britansko vlado, da ne more nadzorovati delovanja svojih vojakov, ki so v dveh letih že tri-
bi bila
v- ------ poteza, ki naj bi morala
11 preslepiti irske skrajneže.
to samo
Britanske vojaške oblasti so spo ročile, da je bil danes še nek drug vojak žrtev atentata. Zgleda nam reč, da je vojak pil v nekem baru, ko se mu je nenadoma približal neznanec, ki je potegnil iz žepa samokres in ranil vojaka. Neznanec je takoj nato zbežal in policija ga še ni odkrila.
•iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiimniiiiiiHiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiimiiiiimiiiiimmiiiiiiimiiiiHmiiiiiiiiiimiiiiiiniiiimimiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiii
SREDA, 1. SEPTEMBRA 1971
TRST A
7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15,
17.15,	20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Evropske prestolnice; 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.30 Kon-certisti naše dežele; 18.45 Rimske melodije včeraj in danes; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.40 Jugoslovanske ljudske pesmi; 20.00 šport; 20.30 Simfonični koncert; 21.45 Pianist Nero; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Xn. festival furlanske pesmi; 15.45 «E1 caicio»; 17.00 Čajkovski: Evgenij Onjegin.
KOPER
7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30,
20.15,	23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.05 Poje zbor Antonio Illersberg; 14.30 Pesmi; 15.00 Igra simfonični orkester Bamberg; 15.20 Pošta mame Mim-me; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik;
17.15	Melodije za vsakogar; 18.10 Jazz; 18.30 Plošče; 19.00 Radijska igra; 19.30 Odlomki iz oper; 20.30 Prenos RL; 23.20 Orkestri; 23.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Poje mezzosopranistka Fedora Barbieri; 12.10 Plošče;
13.15	Spored z R. Rascelom; 14.10 in 15.30 Italijanski zibaldone; 15.10 A. Dumas: «čmi tulipan*; 15.45
Radijska igra; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Orkestri; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Igra kvartet Ama-deus; 19.30 Pesmi in motivi iz znanih glasbenih komedij; 20.20 Radijska igra; 22.05 Koncert; 22.40 Orkester Franka Chacksfielda.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Otto pi-ste; 12.30 Alto gradimento; 14.05 Glasbena oddaja; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče; 16.05 Popoldanski spored; 18.35 Vesele harmonike; 18.50 Spored z Angeli-nijem; 19.15 Plošča za poletje; 20.10 Supersonic; 21.30 Svet opere; 22.10 Spored z Lilian Terry; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 1100 Bachov koncert; 11.40 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Mojstri izvajalcev; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja; 14.30 Opera;
15.30	Portret avtorja; 16.15 Brahmsova glasba; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Glasba izven sheme; 18.05 Lahka glasba; 19.15 Vsako-večemi koncert; 20.15 Indijska filozofija; 21.30 Kvarteti za godala.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Italijanska sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.10 Friderik Chopin; 10.20 Odlomki iz oper; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče v izložbi;
13.30	Simfonični koncert; 15.30 Komorna glasba — stereo.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Kaj vam pripoveduje glasba; 10.20 Lepe melodije; 10.40 Ansambli s pevci;
11.15	Pri vas doma; 13.10 Glasba za sanjarjenje; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi;
14.15	Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Ob lahki glasbi; 15.30 Pet minut za EP; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Pet minut za EP; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 J. Ipavec; Možiček — pantomima; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Vieroslav Matušik; 19.10 Koncert in rapsodija z dirigentom F. Reinerjem; 19.15 Iščemo popevko poletja; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.10 Od melodije do melodije; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke se vrstijo.
ITAL. TELEVIZIJA
15.30 Prenos kolesarske dirke;
18.15	TV za otroke; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Tistega dne; 22.00 Prenos športnega dogodka; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Film; 22.25 Srečanje s Carlo Boni.
KOPRSKA BARVNA TV
19.20 Prenos nogometne tekme;
20.00	Risanke; 20.10 Telefilm;
21.00	Dnevnik; 21.10 Glasbena oddaja; 21.50 Slovenski ritmi.
JUG. TELEVIZIJA
9.15 TV v šoli; 19.10 Obzornik: 19.25 Budimpešta: nogomet Ma džarska : Jugoslavija; 21.15 TV dnevnik; 21.50 I. Štivičič: Kam gredo divje svinje: 22.50 Jazz na ekranu; 23.20 Poročila.
Zaradi utrujenosti šofer avtobusa trčil v tovornjak
(Od našega dopisnika)
PARIZ, 31. — Po naknadnih podatkih o težki nesreči, ki se je pripetila 50 km pred Parizom in v kateri je izgubilo življenje 11 jugoslovanskih delavcev (v bolnišnici je namreč umrl še en Jugoslovan), ranjenih pa 18, so ugotovili, da je do nesreče prišlo, ker se je avtobus zaletel v tovornjak. Voznik tovornjaka je namreč opazil nepravilno vožnjo avtobusa, ki je vozil za njim in je s svetlobnimi znaki opozarjal šoferja avtobusa. Ker avtobus ni zmanjšal hitrosti, je voznik tovornega avtomobila zmanjšal hitrost in ustavil svoje vozilo na skrajnem desnem robu ceste. Avtobus je udaril v ustavljeni tovornjak z desno stranjo, ki je popolnoma zmečkana. Voznik avtobusa je priznal, da so ga tudi šoferji drugih vozil, ki so prihajali nasproti opozarjali na vožnjo s svetlobnimi znaki, vendar tega ni razumel, ker je bil preveč utrujen. Pri nesreči so umrli vsi potniki, ki so sedeli na desni strani avtobusa. Po izjavi enega izmed potnikov, so ostali potniki spali. Med težko ranjenimi je bil 34-letni Ivaškovič, ki je v življenjski nevarnosti in katerega so s helikopterjem pripeljali v pariško bolnišnico. Trije lažje ranjeni so že zapustili bolnišnico.
B. B.
Meteorološka napoved za september
RIM, 31. — Meteorološki zavod ita iijanskega letalstva je danes sporočil dolgoročno napoved vremena za september. Po tem poročilu bi morali imeti v prvih desetih dneh lepo, posebno v srednji in južni Italiji, medtem ko bo na severu vreme precej spremenljivo. Temperatura bo lahko nekoliko višja od srednjih vrednosti tega letnega časa in dotok toplega in vlažnega zraka z južnih predelov bo lahko povzročil res soparno vreme.
Jugoslovanske policijske oblasti so v soDoto, malo po 20. uri, v bližini Poreča aretirale mladoletnega Lucijana Simoviča, fanta, ki je v zgodnjih jutranjih urah 16. avgusta letos ob glavni gorenjski cesti, kakšnih 800 metrov od Žirovnice proti Kranju, napadel s Tržačanom Guglielmom Bighellijem 30-letnega Erika Kolariča iz Maribora. Mladoletnika so miličniki iz Poreča prijeli na njegovem domu v vasi Kočiči pri Poreču.
Kot znano sta napadalca na jugoslovanskega izseljenca takoj po gangstr l em podvigu zbežala proti gozdu. Medtem ko je miličnikom in kriminalistom še isti dan uspelo ujeti enega od roparjev, Bighellija, ki si je bil med begom zlomil zapestje, so drugega, Simonoviča, še vedno iskali.
Kriminalisti koprske UJV so navezali stik s tržaškimi kolegi, vendar pa je bil vsak lov za ubežnikom brezuspešen. Sprva so domnevali, da se fant skriva v Trstu, saj naj bi ga po drznem roparskem napadu nekdo videl v Trstu, kako je hotel zamenjati 400 tisoč dinarjev.
Simonovič, ki je priprt v kranjskem zaporu, je preiskovalcem v zagovoru izjavil, da je prispel še istega dne dopoldne z letalom iz Zahodne Nemčije v Zagreb, nato pa nadaljeval pot proti svojemu
domu v Kočiče. Med tem dvanajstdnevnim klatenjem naj bi se potikal tudi po Italiji in pa še po nekaterih krajih Zahodne Nemčije. Menda je na zagrebško letališče dopotoval iz Hamburga.
Preiskava o drznem gangstrskem napadu, ki jo vodi preiskovalni sodnik iz Kranja Anton Trpin, se še vedno nadaljuje, čeprav je gotovo, da bo zdaj z aretacijo Simonoviča ta hud dogodek iz čme kronike popolnoma razjasnjen.
Nepoškodovana po padcu v 30 m globok prepad
PONTASSIEVE (Firence), 31. - Dvema mladima pariškima študentoma se je danes pripetila huda prometna nesreča v bližini Firenc, vendar sta mladeniča imela srečo in sla dobila le lažje poškodbe.
Mladeniča sta se vozi'a proti Firencam, ko sta, morda zaradi prevelike hitrosti, izgubila oblast nad vozilom, ki je strmoglavilo v prepad globok kakih trideset metrov. Avte je bil praktično uničen, mladeniča pa sta se rešila skoraj brez praske, saj bo eden okreval v desetih dneh, drugi pa je ostal nepoškodovan.
«Poskrbeli bomo za to, da zati-ralne oblasti in tisti, ki imajo interes na narodnostnem zatiranju, v bodoče ne bodo več mogli zarna-
........................................Ul"...................IIIIIIIIMHIU...................................................
V noči od četrtka na petek prejšnjega tedna je bila na južnem Koroškem ponovno izvedena akcija, katere namen je bil, opozoriti Avstrijo na njene obveznosti, ki jih je v državni pogodbi prevzela glede dvojezičnih napisov in jih doslej ni izpolnila. Tokrat je akcija zajela predvsem kraje okoli Klo-pinjskega jezera, kjer so neznani storilci premazali krajevne napise in kažipote, ki nosijo označbe krajevnih imen samo v nemščini. Iz letakov, ki so jih ob tej priložnosti trosili, je razvidno, da je akcijo izvedlo «Gibanje za socialno in nacionalno osvoboditev*.
Skoraj istočasno, namreč v dneh od sobote do ponedeljka, pa je bila podobna akcija izvedena tudi na Gradiščanskem, kjer so prav tako neznani storilci v treh okrajih na napisnih tablah dodali nemškim i-menom še označbe krajev v hrvaščini, v raztrosenih letakih pa se predstavili kot «Gibanje gradiščanskih Hrvatov*.
Sicer ni znano, ali obstoji med o-bema akcijama kakšna koordinacija, eno pa je gotovo: obe akciji sta si sorodni tako po vsebini, kakor še posebno po namenu, kateremu naj bi služili — obe sta namreč skupen in glasen poziv Avstriji, naj končno izpolni obveznosti, ki jih je v državni pogodbi prevzela napram svojim manjšinam. To dovolj jasno izhaja iz letakov, ki so jih trosili tako na Koroškem kot na Gradiščanskem. V obeh primerih je brezobzirno razkrinkana dvoličnost Avstrije, ki je obtožena, da se v manjšinskih vprašanjih poslužuje dvojne mere — ene pri svoji manjšini v tuji državi, povsem drugačne pa v odnosu do Slovencev in Hrvatov doma. In obe akciji tudi nedvoumno kažeta, da ni mogoče v nedogled zavlačevat, izpolnitev pravic, ki so bile manjšinam zagotovljene z državno pogodbo, kajti tudi najbolj potrpežljivi se ne more večno zadovoljevati s praznimi obljubami in lepimi besedami.
Akcija na Koroškem je tokrat i-mela še posebno obeležje. S posebnimi letaki se je «Gibanje» obrnilo na inozemske turiste, ki preživljajo poletni dopust na Koroškem; v njihovem jeziku (v nemščini, angleščini in holandščini) jih je opozorilo, da Koroška ni oaza miru, marveč dežela permanentnega zatiranja in zapostavljanja slovenskega ljudstva, ki že 1400 let živi in dela na tej zemlji, pa se mora še vedno boriti za svoie osnovne pravice.
sodal'jfii*1
skirati južnokoroških -narodnostnih konfliktov P0? “T, i« lepih fraz in «tesnih ^"^jajef1 «medsebojne koristi*. k . j*' bomo razkrinkali laž o alP® dranski idili.
Lani oktobra, na vrhuncu ^j.
nacionalnih in nacifašisti®?Je«*1 je zatrobil «Kiirntner Hel,k SP zur letzten Hatz» na ^°roS0bljilt,s vence. Zda.i nas n?benain4 b#® in nobena lepa, nomirievajn® ^ (d da ne sme in ne more obrjL naše neomaine volje do ,vj, boja z vsemi mogočimi sre* ^
Prispodoba vsestranskega $
i a knrnških Om/pnr-CV Dl . dei'

diskriminacije^® jif
nja koroških Slovencev del splošne stvo, da so roškem še
samo nemški, čeprav godba že 16 let izrecno P1?" jjvf lij, dvojezične. Zahtevamo
vsem	ji.
vedno vsi	P”
**»
šitev državne pogodbe v sod s prizadeto manjšino in z ® ^ fi Sloveniji in Jugoslaviji. ® e p podpisnica avstrijske drža ^ godbe. Glede krajevnih vses) zahtevamo dvojezičnost °a jf področju, za katero .ie ur?;u $ stri.jsko ljudsko štetje iz.* Sh ugotovilo avtohtono naseli s jr vence. Ne bomo se več tn» . blonami, da oblasti - zatira^ ,v>r za nami spet brišejo komaj ^ j« jeno dvojezičnost. Dokler z jjr deželni organi ne poskrbijo jezične napise na celotnem žičnem ozemlju, bomo m’^ v ge za to. da tudi nemških naP bo več.	. oglt0
Mi
se ne borimo prot*. ® $ V. sodeželanom. temveč proti. „jeJ
roški družbi in tistim, vladajo. Mi vemo, da n'
Besedilo letaka
TRAGEDIJA NA JAPONSKIH OTOKIH
voreči kmet in delavec P*avjj, tf
garata kot slovenski km^ $$ Oblastniki in tisti, k* <6
lavec
kruh.
pa sejejo sovraštvo ^
*», nii, un ae.ie.io suvl“ - ju 1* pir med slovensko govoreče^ via-
ško govoreče, tako da dali in onemogočili, da ®* Q|jlasl nali svoje skupne interese-niki in njihovi hlapci <t°v0-,n besede, niih dejanja pa P‘s „ci * Oblastniki govorijo o t°' ^ čas<r razumevanju, v resnici P® k d® P is ju rafinirano gojijo manjšine, plačujejo in šistična društva kot <t'Heirr'LIi **! in prikazujeio v vsakdani jjjff Ijenju, da jim je sloven«K ^ stvo na poti in da se <* 0 jV znebiti. Oblastniki hočeio s»
fite-	^ v
Slovensko ljudstvo pa se	*
zgodovini že postavilo v, stim, ki so mislili uničit1 samostojnost, in ie obračun* naci-imperialisti. Slovens	ja
stvo bo tudi danes našlo Pd,,
Tajfun «Trix»: vsaj 34 mrtvih
Sto tisoč hiš pod vodo - Rep orkana oplazil Tokio
TOKIO, 31. — Po še nepopolnih podatkih je tajfun «Trix», ki še vedno razsaja nad Japonsko zahteval 34 človeških žrtev ter skoraj sto ranjenih.
Danes so pričakovali, da se bo orkan znesel z vso svojo silo tudi nad japonsko prestolnico, toda na srečo jo ie oplazil le njegov rep.
Povsod lije kot iz škafa, vetrovi pa pihajajo z veliko hitrostjo. Na srečo se je ta v zadnjih urah nekoliko znižala: od 130 na 90 km na uro. Poplave so povzročile veliko škodo. Cenijo, da je voda zalila okoli 100.000 hiš.
Najbolj prizadet je otok Šikoku, ki je najmanjši od štirih glavnih otokov, ki sestavljajo Japonsko. Prebivalstvo je preživelo cel dan v dvojni nevarnosti: na eni strani pobesnelo morje, na drugi pa usadi, ki jih povzroča dež.
Najbolj prizadeta je prefektura Mi.vazaki, kjer je usad zasul neko bolnišnico ter potisnil v deročo reko hišo s petimi družinskimi člani. Drugih pet ljudi je izgubilo življe nje, ko se je porušil neki most.
Gmotna škoda .ie ogromna. Usadi in nalivi so praktično uničili letino, razburjeno morje in valovi na rekah so pogoltnili številne ribiške ladje in čolne. Ljudje, ki so ostali brez strehe, se ne morejo še prešteti. Zdravstveno stanje je povsod zelo težko, povezava z opu-stošenimi pokrajinami pa skoraj nemogoča, ker ie orkan skoraj popolnoma ohromil železniški, cestni in zračni promet.
Proti polovici meseca se bo začelo vreme spreminjati. Posebno na jugu predvidevajo meteorologi možnost ne viht. V drugi polovici meseca se bo vreme še poslabšalo in lahko oo tudi prišlo do hujših neviht. V -adnjih septembrskih dneh pa bi se moralo vreme polagoma izboljšati.
Dvodnevno zasedanje o problemih izvoza obrtniških izdelkov
Deželna ustanova za razvoj obrt ništva ESA bo priredila 10. in 11. septembra v Vidmu dvodnevno zasedanje o problemih izvoza obrtniških izdelkov iz Furlanije - Julij ske krajine in iz Italije. Na zase-
danju, ki ga bo vodil podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci, bodo nastopili deželni odbornik za načrtovanje, delo in obrtništvo Stopper, glavni ravnatelj za uvozno izvozne posle pri ministrstvu za zunanjo trgovino dr. B. Miozzi, funkcionar Državnega zavoda za zunanjo trgovino (ICE) dr. G. Min-cione, glavni nadzornik na ministrstvu za zunanjo trgovino dr. F. De
Angelis, glavni ravnatelj Državne u-stanove za obrtništvo in malo indu strijo ing. A. Mei, predsednik ESA prof. D. Natale, ravnatelj ing. V. Selan in funkcionar dr. L. Bonifazi.
Zasedanje se bo začelo v petek, 10. septembra ob 8.30 v Razstavni palači, s pozdravnim nagovorom vi demskega župana prof. B. Cadetta. Ob zaključku zasedanja bo spregovoril podtajnik Belci.
čin, da se bo otreslo zatira0()le^. pijavk, pa naj nastopajo \ starih naciiev ali pa <W)e forrpaldemokratov.
Rojaki! Vaša moralna Jj ^ rialna podpora daje n*0* vrstam!	. M
Zmagali bom0’ Gibanje za socialno in n
osvoboditev
22-mesečni otrok tehta 28 kilogram^
DAKAR, 31. - Komaj 0va'“jVi*
mesečni otrok Elia Sariatu.
Slonokoščeni obali, tehta že ^
S#
m
govori z baritonskim glasom- gj cf visok 90 cm, čez pas pa llie ^ f Otrok, ki govori z močni’*' nizkim glasom, je ob	ao#1!.
samo 4 kg, vendar si Je * jP g apetitom pomagal do s011 Zdravniki, s katerimi so sp je “ starši posvetovali, so dejal" *n° nje deček zdrav in popom® malen*.
Kot smo že poročali, so včeraj pokopali znanega revolucionarja Geotgeja Jacksona, katerega so Pre^ dnevi ubili pazniki zapora t San Q uentinu. Na sliki vidimo predstavnika črnih panterjev, ki prenašat"
pokojnika
in
i
&
, l R|M,
■ •mbra
Cice 1
J1 Preč V '«i
cs
."»mih >
, b
j-t':
-iru
**eVa
CGE'
S/men
Med
Z* Pal ni

S ra icNars:
Pro N8”®-
So0101
*^v3a
Knji!
'«di
S**
Jniko
J5 V E
O’ SP >tija
s y
sV

te-
V*;-
v*.
v vršil
In .
Oz, m.‘te dc
d
e* ki
to
6?r

, st,
«
Pii
!$5
lio

S
s
H7*an
&
»
ian&
'ge
f*6 1
fb>
'-h P
K
Ste’

t tjfc 1 Su,

»Sgv
*


'h
kti
S
V
IT?*
°dn<