Slev. iol
V LMflDi, V Četrtek, m l meja 1925. Posamezna Številka stane V50 Din LelO LIK.
Naročnina
za državo SHS:
aa mesec......Din 20
sa pol leta..... . 120
sa celo leto .... .249
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno V JugoslavtJl .... Din 60 v inozemstva. ... „ 80
r		71
	•	V-;;.
	i	
		
% . f ''.. .		
S tedensko
r		m
r • '' ^		M
$jj i		
		
% -		
m.	L	1
		8S-.
v		m
Cene inseralomr
Enostolpna petitna vrsta moli oglasi po Din 1-50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 3"— in 4-—, oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Pri vačj em nsroSliu popust
Izhaja vsak dan izvzem&i ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.

Ilustrirani Slovenec ** Pogina plačana v Gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi nllci 6/111. Rokopisi se ne vraSajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
ils! za slovenski
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserato) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Državofvorsfvo.
Na predlog ministra prosveto je kralj podpisal ukaz, s katerim se premeščajo: profesor gimnazijo v Mariboru Fran Bračiin na gimnazijo v Nišu, profesor I. gimnazije v Ljubljani Evgen .larc na gimnazijo v Tuzli in profesor II. realne gimnazije Bogumil Remce na gimnazijo v Jagodiui.
>S1. narod-', 7. t. m., št. 102
Iustitia regnorum fundamentum, pravica je temelj državam, je dejal že stari Rimljan, ki je dal svoji državi strogo formalnopravno podlago. Na podlagi bodisi po pisanih zakonikih bodisi po običaju natančno določenih stanovskih pravic in dolžnosti je bila zgrajena srednjeveška fevdalna država. Po ustavno določenih občih člo-večanskih, oziroma državljanskih pravicah in dolžnostih se loči moderna demokratična pravna država od absolutistične. Njeno temeljno načelo pa je spoštovanje in zajam-čenje svobode verskega in političnega prepričanja vsakogar, ki ga država ščiti proti vsaki samovolji. Ta država ne pozna pravnih in brezpravnih, privilegiranih in zatiranih, ampak vsakemu zagotavlja enakost pred zakonom in varstvo, da se svojih ustavnih človeških pravic svobodno poslužuje, ter brani vsakogar, ki se ne pregreši proti njenim zakonom in izpolnjuje svoje zakonite dolžnosti, naj bo potem tega ali onega naziranja. Drugačna praksa velja v Jlehiki ali v Bolgariji, ki pa, kakor znano, lle štejeta niti med demokratične niti med pravne države. V demokratični pravni državi državljan, kar se tiče zakona in pravne varnosti, ne razločuje režima od režima: vsak režim mora biti najvišji čuvar obstoječega zakona, naj je na vladi ta ali ona stranka.
Ne tako pri nas, odkar vlada v Jugoslaviji režim dveh P. Ne odločuje več za^ kon, ne beseda ne duh zakona. Niti pravice niti dolžnosti niso za vse enake. Posamezniki in celi narodi se delijo v dve kategoriji: »državotvorne« in »državi nevarne elemente^:. Državotvoren je vsak narod ali posameznik, ki režimu kima, je pripravljen \ radi njega delati drugim krivico in jih de-nancirati ter preganjati in zato dobiva nagrade, državi nevaren pa vsak, kdor misli m sodi po svoji glavi, se drži zakona, ne pa režima in se zato vpokojuje, prestavlja ali spodi iz službe, ako se mu ne pripeti še kaj hujšega. »Državotvorni« elementi uživajo vse pravice, »državi nevarni« nobenih; tudi dolžnosti slednjih so bolj obremenilne. Tako n. pr. ljudje v krajih, ki jih režim smatra za njemu nenaklonjene, plačujejo neprimerno več davkov, kakor v drugih, ki volijo režimske poslance. Do mehikan-skih ali bolgarskih razmer se sicer nismo še povzpeli, pač pa smo že dosegli stopnjo, na kateri je stala bivša srednja Evropa pod Metternichom, oziroma njegovim zvestim policajministrom Sedlnickim. Žig »državotvornega« ali »državi nevarnega elementa« je dobil pod PP režimom že vsak: uradnik, kmet, obrtnik, trgovec, delavec in celo že šolarji v osnovnih, srednjih in visokih šolah; izvzete so zaenkrat samo še ženske, v kolikor niso v državni službi. Tudi organizacije in društva, neizvzemši dobrodelnih, se ločijo od režima v dve vrsti, ene dobivajo podpore, druge ne. Zdaj pridejo na vrsto še zadrnge.
Najprej so se vzele našemu ljudstvu vso pravice samoodločbe, avtonomija Slovenije, slovesno zajamčena po adresi, se je do zadnjega kosa demontirala. Niti o političnih, niti o gospodarskih, niti o kulturnih zadevah ne odločamo več sami, pač pa plačujemo vse državne in avtonomne davščine v vedno višji izmeri, ne da bi za lo kaj dobili. Odvzeto nam je odločanje v šolstvu. Samouprava občin obstoja samo še oa papirju, brez pravega razloga se od-stavljajo župani in razpuščajo občinski za-etopi. V gospodarskem oziru se nalagajo na našega kmeta, obrtnika in delavca vedno novi davki, ki jih ne zmoremo in ki nas ženejo v draginjo, konkurze in brezposelnost. Tudi izobrazbe bodo kmalu deležni samo vladi naklonjeni elementi, kajti državi nevarni« mladeniči ne dobe več nobenih štipendij in, kakor čujemo, odslej on bo n vaDrcietnu aoiencev na učiteljišče
odločal več profesorski zbor, ampak — g. veliki župan, recte, tajništvo SDS (za kar bomo dobili seveda uradni popravek). Da bo slika popolna, omenjamo, da namerava režim celo vsa privatna kulturna društva podržaviti, to je, vsa društva, ki vlade čisto nič ne brigajo, bodo morala sprejeti med svoja pravila izvestne »državotvorne« točke o narodnem edinstvu« in »verski strpnosti«. Stvar je zelo žalostna, obenem pa komična, da bi zaslužila, da jo oveko-veči največji satirik naše dobe, Bernard Shaw, ki bi to gotovo storil, če bi za PP-režim vedel.
Najbolj se seveda preganja uradništvo. Danes ima dejansko vsak hlapec pri nas več državljanskih pravic nego uradnik. Uradnik še svojega političnega prepričanja ne sme imeti in povsod so nastavljeni špijoni, ki pazijo na vsako njegovo besedo, da jo gorko ne;e',o na pristojno mesto. Na tak način se vzgaja pri nas patriotizem in lojalnost ter državljanska zavest. Kadar bodo vsi ležali na tleh pred režimom in molče sprejemali eni brce, drugi nagrade, bo Jugoslavija konsolidira-na. Uradniki, ki zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti in predpise, pa niso všeč izvest-nim gospodom, se maltretirajo, kaznujejo in oškodujejo, ne da bi se izvršila kakšna nepristranska disciplinarna preiskava. Za vsako preganjanje se iznajde kakšna : službena potreba«. Po »službeni potrebi« se moraš čez noč izseliti iz Ljubljane v južno Srbijo ali Bosno, četudi si služil, recimo nad 20 let brez vsakega madeža na svojem mestu, imaš veliko družino in pomeni pre-meščenje zate ogromno gmotno škodo, če te celo ne uniči. Kaj zato, če je žena bolna ali če se otroci morajo šolati dalie v prvotnem kraju službovanja, če za družino ne moreš dobiti stanovanja, če moraš selitvene stroške zaenkrat sam plačati, kakor se to navadno zgodi, če moraš voditi dvojno gospodinjstvo s svojo mizerno uradniško plačo! Tvoj greh je, da si se vedno ravnal po zakonu, da si svojo službo vršil brez prigovora in da si v nemilosti pri vladajočem režimu, to je pri bogovih samostojne demokratske stranke. In tako se kaznujejo ljudje ,ki so pod Avstrijo stali v prvih vrstah v politični borbi slovenskega naroda zoper režim, pa jih ni niti Hein niti Schwarz discipliniral, dasi so javno žigosali vladajoče. Kajti ščitil jih je zakon, ki tudi uradniku ni prepovedoval (in tudi danes ne prepoveduje) svobodnega političnega mišljenja in delovanja, ako si sicer izpolnjeval svoje zakonite dolžnosti. Danes pa ti ne pomaga niti to, da si postavil ob prevratu vse svoje sile v službo osvobojenia slovenskega ljudstva, ampak, . da ustreže politični maščevanj aželj-nosti gotovih oseb, te režim odtrga od kraja dolgoletnega službovanja, od družine in naroda, ki si mu posvetil vse svoje moči. Ni kavalirsk čin, kako se režirh skuša iz-nebiti ljudi, ki so napoti njegovi strankarski politiki, toda kdo bo zahteval kavalir-stva od onih, ki jim nili zakon ni svet!
Tako se gradi in okreplja država. Tako se utrjuje državljanski čut v državljanih. Tako se množi pravno čustvo, podlaga mirnega in sigurnega državljanskega življenja. Tako se poglablja politična morala in vzgajajo državljanske čednosti. Tako se privezuje ljudstvo na državo, kakor je bilo svojčas brati v nekem državotvornem glasilu. Tako se krepi edinstvo državljanov. Tako se goji patriotizem.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA SLOVAŠKEM.
Praga, 6. maja. (Izv.) Na progi Žilina —Bratislava je skočila iz tira lokomotiva brzovoznega vlaka s tremi vagoni vred. Število ponesrečencev še ni znano,
ŠTRAJK TRANSPORTNIH DELAVCEV
V PARIZU.
Pariz, 6. maja. (Izv.) Veliko število transportnih delavcev je 1. maja štraj-kalo. Podjetniške družbe pa so se branile izplačati ta dan praznujočim dclavcem njihove mezde. Vsled tega so stopili vsi j transportni delavci v štrajk. Strajkujoči delavci so zahtevali izplačilo dolžne mezde, Štrajk se je danes končal, ker so delodajalci zahtevam delavstva ugodili.
Protlboljševiška a
KALFOV V
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Davi se je pripeljal v Belgrad bolgarski zunanji minister Kalfov v spremstvu načelnika političnega oddelka, znanega bolgarskega diplomata Pomenova. To je tretji povojni uradni obisk bolgarskih politikov v Belgradu. Moramo reči, da je bil minister Kalfov sprejet, če ne simpatično, pa vsaj ne na tak način, kakor predsednika Stam-bolijski in Cankov. To je tem bolj značilno, ker so poslednje žalostne dogodke v Sofiji nekateri tukajšnji listi porabili za hujskanje proti Bolgariji in zahtevali od naše vlade, da naj stori kar najenergič-nejše korake v Sofiji. Vlada zato ni imela povoda, pa tudi bolgarska vlada je s svoje strani storila vse, da odstrani vsa eventualna nesoglasja, ki bi mogla škodovati pri njeni široko zasnovani akciji proti elementom, ki so nezadovoljni s strahovlado gosp. Cankova. Nastopi naše vlade so pokazali, da Belgrad takim načrtom ni nasproten. Zato je bil sprejem Kalfova dober. Tudi se lahko trdi, da je splošno prepričanje, da je imel Kalfov v Belgradu uspeh, kar se pripisuje v nekaterih krogih tudi vplivom od strani Anglije, ki je prva nastopila novo smer svetovne politike in s simpatijami gleda na ustvarjanje protiboljševiškega bloka in to akcijo izdatno podpira. To mišljenje potrjuje dejstvo, da je imel Kalfov pred svojim odhodom iz Scfije dolgo konferenco z angleškim poslanikom Sir Young-• om. Vsekakor je namen njegovega potovanja jasno obeležen, to je ustvarjenje protiboljševiškega bloka. Z ozirom na sprejem v Belgradu se lahko trdi, da je ustvaritev protiboljševiškega bloka stvar skorajšnje bodočnosti.
Posebno vzbuja pozornost, da je g. Kalfov napravil obisk v Belgradu neposredno pred oapotovanjern zunanjega ministra v Bukarešto na konferenco Male antante. Ta obisk jasno kaže, da se bo na tej konferenci največ govorilo o seda; najbolj aktualnih vprašanjih zunanje politike, t. j. ustvarjanje protiboljševiškega bloka. Če se oziramo nato, da Romunija nima nič proti takemu bloku že iz lastne koristi glede na besarabsko vprašanje, ampak sama od nekdaj dela na tem, potem je jasno, da bo imela na konferenci Male antante ta ideja za seboj večino.
Minister Kalfov je prišel v Belgrad danes zjutraj z brzovlakom. Na kolodvoru i ga je počakal tukajšnji bolgarski poslanik j Vakarevski s poslaniškim osobjem, dalje pomočnik našega zunanjega ministra Markovič in več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Iz kolodvora je odšel v hotel | Ekscelsior, kjer mu je bil pripravljen apar-| tement. Ob 10. dopoldne je imel sestanek z dr. Nničičem, ki je trajal nad dve uri. Popoldne se je sestal z angleškim poslanikom Sir Youngom. Ob petih je v bolgarskem poslaništvu sprejel časnikarje, katerim je podal g. Kalfov sledeče izjave:
»Moje potovanje v inozemstvo je v zvezi s poslednjimi napadi komunistov pri I nas, ki dokazujejo, da je komunistična nevarnost realnost, s katero je treba računati. Ta nevarnost je splošna in gotovo ne preti samo Bolgariji. Kakor vam jc znano, so bili dosedanji napadi komunistov odbiti in zagotavljam vas, da se ne bodo več ponovili. Ako bi se pa, vas zagotavljam, da ima vlada popolno moč od soglasne volje parlamenta in ljudstva. Ne dvomimo, da bomo zmagali in premagali vse komunistične poskuse, katerih namen je zrušiti socialni in gospodarski red v državi. Bolgarija je prepričana, da bo ta boj, kakor tudi dosedanji imel za seboj simpatije in podporo vlade in ljudstva vseli kulturnih držav. V Belgrad sem prišel, da sc o tej misli in o teh skrbeh porazgovorim s svojim tovarišem, zunanjim ministrom naše zapadne sosednje države SHS, z g. dr. Ninčičem. Posebno ■ mi je drago, da sem se tekoni dolgih raz-! govorov, ki sem jih imel z dr. Ninčičem, ; mogel prepričati, da dr. Ninčič pcpolno-] ma razume Bolgarijo v tem vprašanju.«
S to izjavo je minister Kalfov oči.-i . :n končal sprejem in časnikarji so mu takoj
feija m Balkanu.
BELGRADU.
stavili razna vprašanja. Tekom razgovora je dejal, da ima boljševizem v Bolgariji v resnici veliko moč iz dveh razlogov. 1. Ker je splošno nezadovoljstvo v Bolgariji po vojni in njenih posledicah zelo veliko in 2 ker jc Stamboliskijev režim bil uapol bo!joeviški. Pod tem režimom se je komunistična stranka širila in utrjevala. Igrala je veliko vlogo kot zaveznica vlade. Stamboliskijev režim je podpiral komunizem, ki je bil naperjen proti inteligenci in proti buržuaznemu socialnemu in gospodarskemu redu in sploh proti meščanskemu prebivalstvu. Temu so mnogo pripomogle Stam-boliskega namere, da se nekateri zakoni ne spoštujejo. S tem je bil pojm reda in zakona precej omajan in razvila se je vera in želja, da se mora in sme zrušiti država in družabni red. Kljub temu pa je omembe in hvale vredno, da bolgarsko ljudstvo v več mestih, tega pokreta komunistov ni s' .cjelo in odobrilo. Komunisti ne morejo potegnili ljudske mase s seboj v boj. Samo posameznike lahko pobijejo. Za seboj imajo peklenski stroj, nc pa ljudstva. Katastrofa na veliki četrtek je bila strašna1. V prvem času je nastalo razburjenje, pa vendar ni ljudstvo nikjer tega vzelo za povod revolu-, cionarnemu pokritu. Ravnotako je tr!až-ljivo, da med revolucionarji skoro ni no« benega kmeta ali delavca, kar je dokaz, da naš narod ljubi mir in red, katerega mu je nudila sedanja vlada že nad dve leti. Krivci so napolizobraženci. V glavnem so to napolizobraženci, ki so bili vrženi iz svojega miljeja, pa ne vedo, kam spadajo.«
Na vprašanje, kaj je z izjavami, ki so jih dali drugi ministri glede odgovornosti Srbije, je odgovoril minister Kalfov, da nima nič dodati komunikeju, ki ga je izdala o tem bolgarska vlada. Časnikarji, ki so bili svoječasno poslani v Sofijo, so se živahno prepirali in trdili, da so osebno slišali, kako je notranji minister Rusev izjavil popolnoma drugače v njihovi prisotnosti o Srbiji. Nato je Kalfov odgovoril, da lahko samo tisto ponovi, kar ve oficiclno, da namreč Rusev ni obtožil ne Srbije ne srbske vlade. On ne more odgovarjati za tisto, kar so posamezniki mislili, da so slišali in razumeli. Avtetičen tekst vsake izjave je tisti, ki se oficielno objavi. Ravno to je ponovil glede izjav angleških parlamentarcev. Dokler so bili v Sofiji, niso širili teh izmišljenih trditev. Zakai so to storili, ko so prišli iz Bolgarske, ne ve pojasniti. Ideal bolgarske vlade je, da pride do čimvečjega zbližanja vseh balkanskih narodov, da pride do sporazuma in sodeli-, vanja med njimi. To je stvar, ki jo je razvil v razgovoru z dr. Ninčičem, ki je bil samo informativnega značaja. To je bil razgovor, kakršni so v navadi med dobrimi sosedi in ni bil noben paki. Ugotavlja, da je bil Ninčič tekom razgovorov istega naziranja, da se sedanji red ne sme menjavati. Ravnotako ga je dr. Ninčič obvestil o ukrepih jugoslovanske vlade, ki jih je podvzela v zvezi z dogodki v Bolgariji.
Na vprašanje nekaterih časnikarjev, katera vprašanja najboij motijo sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo, ali ni to morda vprašanje Macedonije in vprašanje ko-mitašev, je odgovoril, da je sedanja bolgarska vlada mnogo storila v tem pogledu. Kar se tiče razmerja Bolgarske do Grčije, je odgovoril Kalfov, da so odnošaji ravnotako prijateljski, kar jasno dokazujejo poslednji dogodki. Kar se tiče vesti, da je njegovo potovanje v zvezi s tem, da bi od velesil ponovno debil dovoljenje za povečanje vojaštva, oziroma za uvedbo redne vojske je odgovoril, da so tc vesti brez podlage, ker je povečanje, ki ga je dovolila veleposlaniška konferenca, zadostno. Na vprašanje, ali bo z 31. majem rcducira-nega 10.000 moštva, je odgovoril, da bodo odpuščeni, ker bo Bolgarija končala do takrat boj s komunizmom.
Kar se tiče njegovega odnotovanja iz ! Belgrada in nicgove smeri, ni hote! dati j natančnega odgovora, pač pa jc dejal, da jc to odvisno od nz orov, ki jih bo tc-' kom dneva še imel. V Belgradu sc jc se-s'~1 z dr. Ninčičem, ni pa imel namena stopiti v stik z Nikolo Pašičcm.


Usaka psHca raba samo
bem, kot bi kdo mislil, da mora vse kupovati. Italijansko ljudstvo zelo skromno živi. To, da Italija tudi precej uvaža živež, je le posledica velike obljudenosti. Na razstavi, oziroma velesejmu v Milanu je poseben agrarni oddelek, kjer se je videlo, kako veliko važnost v novejšem času polagajo na zboljšanje in plodovitost zemlje. Tu je zastopana živinoreja, konjereja, mlekarstvo, svinjereja in kokošje-reja. Pa ne samo to, vidi se tudi, kako ogromne množine umetnega gnojila vseh vrst se v Italiji izdela, in koliko se ga tudi konsurr.ua. Tudi mlekarstvo in sirar-stvo je na višku.
Kar se tiče tujskega prometa, je gotovo, da ima Italija vse ugodne prilike, saj so zanimivosti in umetnine kar nakopičene. Italija ima pa tudi krasna in ogromna letovišča, ki nudijo tujcem vse udobnosti. To panogo Italijani zadnji čas zelo podpirajo z olajšavami pri vizumu, na železnicah in parobrodih, dalje z velikimi reklamami v tujini, pa tudi s tem, da ccne niso ravno prelirane.
Milanski sejem, ki je prava ilustracija tega, kar sem sedaj navedel, je zelo obsežen, in je, kakor se vidi, zrastel do sedanjega obsega v par letih. Iz lesenih lop in barak, postaja polagoma velikan z velikimi zidanimi in stabilnimi paviljoni, vse pa gotovo še par let nc bo dodelano. Skoraj vse provincije Italije imajo že svo-ie stabilne iu večje paviljone, istotako
tudi posamezne stroke, industrije, trgovine in obrti. Te si grade skupne paviljone. Tudi posamezne države imajo svoje paviljone, tako Nemčija, Francija, Švica, Češka, celo Rusija itd.
Naša država ima le mali leseni paviljon, katerega so nam dali v najem. Da organizacija in udeležba v našem delu ni bila v redu, mi menda ni treba še posebej povedati. Pripeljali so predmete šele teden dni po otvoritvi iz lyonskega sejma. Slovenci smo bili zelo malo zastopani. Kakor sem jaz presodil položaj, bi morali bili ravno mi Slovenci v prvi vrsti zastopani, saj so naši trgovski stiki posebno z gornjo Italijo zelo živahni.
Zato smo že tam govorili z našim generalnim konzulom, dalje z g. dr, To-dorovičein, sekcijskim šefom in z drugimi interesenti, da bi se za prihodnje leto napravil manjši lastni paviljon, da zamo-remo primerno in častno biti na sejmu zastopani. Prav bi bilo, da bi vzeli mi Slovenci to iniciativo in izpeljavo v roke. Imamo naše stavbne umetnike, tudi gradivo, n. pr. les bi sc dobil od požrtvovalnih naših lesnih tvrdk. Z nekaj ste tisoč vladne podpore se da to dobro iz peljati. Prostor nam je obljubljen za pc let brezplačen.
Prepričan sem, da bodo nekateri se mi šc dolgo let obstojali. In eden teh prav gotovo oni v Milanu, ki je vzrast iz industrijskih tal.
Politične vesti.
-f Nov državotvorni čin PP. režima.
Kakor poroča »Slovenski narod«, je kralj podpisal na predlog ministra prosvete ukaz s katerim se premeščajo: profesor gimnazije v Mariboru Franc B r a č u n na gimnazijo v Nišu, profesor I. gimnazije v Ljubljani Evgen J a r c na gimnazijo v Tuzli in profesor II. realne gimnazije Bogumil Remec na gimnazijo v Jagodini. — Profesor Bračun je narodni socialist, profesor Bogu-mil Remec je podnačelnik SLS, profesor E. Jarc pa istotako viden član naše stranke in je pri zadnjih državnozborskih volitvah bil namestnik kandidata SLS za ljubljansko okolico. — Vsi prestavljeni so že stari profesorji, ki so služili vseskozi brez najmanjšega prigovora. — Kakor sišimo, sledijo še druga premeščenja profesorjev, ki ne pripadajo SDS. — 0 tem najnovejšem nasilju in maščevanju režima bomo seveda še govorili.
-j- Slovenščina se podi že iz uradov! Dr. Farčnik, okrajni glavar v Šmarju pri Jelšah je poslal slovenskim občinam svojega okraja slede čo okrožnico: »Srezki poglavar. Šmarje pri Jelšah, dne 17. aprila 1925. Broj 25/mob. Spi-sak siromašnih vojnih obveznika kojima daje opština hranu za tri dana i obuču. Svima op-štins>..im predstojnicima v području ovog sreza. Po postoječim propisima dužna je svaka opština slučaju mobilizacije svoje siromašne vojne obveznike opskrbiti sa hranom za tri dana i obučem. Ovi obvezanici moraju se več u mirno doba voditi u evidenciji. To Vas pozivam, da mi odmah predložite jedan spisak preko siromašnih obveznika u području naslova, sa sledečim rubrikama: 1. tekuči broj, 2. čin, 3. ime i prezime i. očevo ime, 4. selo, opština i srez odako je (ulica i kučni broj) i 5. godina rodje-nja i redni broj spiska vojnih obveznika i 6. primedba. Ovo sc odnosi samo na obveznike izpod 50 godina starosti. Srezki poglavar: Dr. Farčnik s. r.« — Na Hrvatskem ali v Srbiji bi zapodili uradnike, ki bi začeli ura-dovati na primer v slovenskem jeziku; v Sloveniji pa moramo uradnike, ki se sramujejo slovenskega jezika, še plačevati. Komaj si je naš jezik po skoro polstoletni borbi priboril v uradih pravico do obstoja, pa bomo morali Slovenci v lastni državi zopet začeti borbo zanj!
+ Gospod Kalfov in gospod Ninčič.
G. Kalfov je minister za bolgarske vnanje zadeve in g. dr. Ninčič je minister za vnanje zadeve kraljevine SHS. Ni še dolgo tega, ko so vladinovski listi oznanjali vsemu svetu v Jugoslaviji, da moramo mi vsi, ki pravimo, da smo Jugoslovani, ostro nastopati proti Bolgariji. Včeraj pa poročajo vladinovski listi, da je g. Kalfov, bolgarski minister vnanjih zadev, katerega so še pred dnevi dolžili strašnih izjav in obdolžitev na naslov Jugoslavije, bil gost dr. Ninčiča, s katerim se je zelo dolgo razgovarjal in s katerim sta »izmenjavala skupne misli o obojestranskih vidikih.« Kakšni so ti »vidiki in obojestranske skupne misli, tega sicer vladinovsko časopisje ne pove natanko, ampak tako med vrsticami se da brati, da so bile »skupne misli« naperjene proti »boljševiški nevarnosti«, o kateri je še nedavno minister dr. Ninčič izjavil poročevalcem tujih listov, »da je na Balkanu ni.« To pa izmenjave »skupnih misli in vidikov« ne ovira. Mogoče so se našle kakšne druge »skupne misli in skupni vidiki«? Mogoče taki, ki omogočajo prestavljanje raznih uradnikov iz severa na jug in obratno ali pa celo iz Bolgarije v Srbijo in narobe. Toda »skupni vidiki« so nas zapeljali skoraj že predaleč. To, kar smo pravzaprav hoteli povedati, je to, da se nam strašno čudno zdi, da vladinovski listi sedaj ne
geografični legi, kakor tudi po njeni veliki obljudenosti. Zato je njena druga naloga, dati svojim ljudem kruha doma ali v inozemstvu; ker je poslednje zvezano s tež-kočami, je treba domače gospodarstvo preurediti, da debe ljudje doma delo.
Za preukrenitev domačega gospodarstva delujejo Italijani tako-le: a) industrializacija posebno onih delov države, kjer so dane ugodne prilike za to; b) dvig agrarne produktivnosti; c) povečanje tujskega prometa.
Glede industrije Italijani niso ravno na najvišji stopinji. Zalo jim manjka poleg drugega pred vsem še surovin, kakor les, železo, volna, premog itd. Industrija je razvita v Zgornji Italiji ter tvori Milan glavni centrum vsega gospodarskega, ka-! kor trgovsko - industrijskega gibanja. V okolišu mesta Milan so vse večje in pomembnejše italijanske industrije in ta okoliš sega tja do Bergama in proti Tirolski. Ker manjka tej industriji premoga, so začeli z elektrifikacijo cele Zgornje Italije. Od švicarske meje ob Komskih jezerih tja do Turina proti zahodu in doli do Trsta in Benetk se vijejo električni vodi ter zalagajo vse količkaj pomembne obrtne in industrijske obrate z električno velik razmah Itaiije na polju industrializacije. To, da so pri pomembnejših industrijah udeleženi Ncmci, gotovo še pospešuje napredek.
Ttalija tudi agrarno ni tako na sla-
Nato se je še razgovarjal t. posameznimi časnikarji, katere je že od prej poznal, nakar se je poslovil. Zvečer je bila na bolgarskem poslaništvu večerja, katere so se udeležili zunanji minister in višji uradniki zunanjega ministrstva.
Belgrad, 6. maja. (Izv.) V zvezi s protiboljševiško propagando je pomočnik zunanjega ministra Markovič danes dopoldne sprejel tukajšnjega avstrijskega poslanika dr. Hofingerja in ga opozoril, da je Dunaj središče boljševiške propagande. To dejstvo ne more nikakor ugodno delovati na to, da bi vladali med obema sosednjima državama dobri od-nešaji. Ker pa je želeti, da dobri odno-šaji ostanejo, mora avstrijska vlada storiti proti komunistom primerne korake.
Reakcija se čezdaljebolj razvija
Naša država žal še nima trgovske pogodbe niti z eno državo.
Zato so vse naše gospodarske prilike zelo prizadete. Posebno hudo se čuti, da nimamo trgovskih pogodb niti z našimi sosedi. Kar se trgovskih stikov tiče, smo najbolj navezani na naši dve sosedni državi, in sicer na Italijo in Avstrijo. To velja pred vsem za nas Slovencc in deloma tudi za Hrvate. Trgovski odnošaji s posameznimi državami so odvisni tudi od političnega razmerja med dotičnimi državami. To se posebno opaža pri razmerju do naše sosede Italije,
Gotovo je, da gredo večkrat trgovski vidiki tudi preko političnih, da sta dva soseda tako navezana eden na drugega pri trgovanju, da se kljub neurejenim političnim in trgovsko - pogodbenim odno-šajem dobijo medsebojni stiki. In to ravno vidimo v precejšnji meri na našem dosedanjem razmerju z Italijo. Eden od drugega smo odvisni. Naloga dobre gospodarske politike je to proučevati in v svoj prid izkoristiti.
Nedvomno teži lesneje naveže zaledje Trsta glede prek-rnorske trgovine. Blagostanje Italije je v tem, da postaja čim bolj pomorska trgovska velesila, saj je to dano že po njeni
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Danes je v Belgradu narodni praznik Gjurgjevega dne in politično življenje je popolnoma zastalo. Mnogo se je govorilo o anketi o Radičevih mandatih. V zvezi s tem so bili razgovori o včerajšnji avdienci dr. Nikiča. Politični krogi so danes raznesli vesti, da se tako v vladi kakor tudi pri drugih državnih faktorjih resno dela na tem, da se ustava revidira, kakor smo svoječasno poročali, da se uvede dvodomni sistem. Zanimivo je, da so mnogi radikalni prvaki govorili, da bi se o priliki revizije ustave predrugačil sedanji sistem volitev. So mišljenja, da bi bilo potrebno vpeljati javno glasovanje, Dasi-ravno te kombinacije še vedno nimajo prave oblike, vendar je to mišljenje zanimivo za tendence sedanjih vladnih strank. Javno glasovanje je namreč dosedaj v veljavi samo na Mažarskem, sicer pa nikjer drugod. Ravno tajno glasovanje je ena največjih pridobitev moderne dobe.
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Dne 16. t. m. odpotuje kraljevski par v Dubrovnik. Od-tam se odpelje kraljica na Bled, kralj pa se vrne v Belgrad. Z ozirom na to potovanje kralja se misli, da se bo položaj v smeri ustvarjanja nove vlade moral razjasniti. Drugi krogi pa mislijo, da je to nemogoče in da se bo sedanje stanje vzdržalo, dokler sedanja vlada ne izvrši proračuna in najnujnejših zakonov, ki so potrebni, da se režim okrepi.
Anketni odbor v Zagrebu.
Zagreb, 6. maja. (Izv.) Danes so prišli semkaj člani anketnega odbora: dr. Laza Markovič kot predsednik, dr. Janič, Kojič, Simonovič, dr. Radivojevič, Bora, Milova-novič, Angjelinovič, dr. Šuperina, dr. Polič, dr. Behmen in Srd jan BudisavlVvie. Ob pol 5 popoldne so se člani sestali v mali saborski dvorani. Seja je trajala do 7 zvečer. Po seji je dr. Laza Markovič izjavil vašemu dopisniku: Danes se je vršila četrta seja anketnega odbora. Sklenjeno je, da se preišče materijal, ki je potreben, da bi se moglo rešiti, ali naj se anketirani mandati razveljavijo ali odobre. Narodna skupščina zahteva poročilo o tem, v kakšnem razmerju so bili gospodje od HSS z vstopom HRSS v kmetsko internacionalo. Sklenili smo, da se pregledajo sodni akti, ki se nahajajo pri sodnem stolu in se nanašajo na zadevo Stjepana Radiča in tovarišev. Poleg tega smo sklenili, da se pregledajo tudi drugi spisi in zapisniki HRSS, ki niso pri sodišču, in da se zasliši Pavle Radič. Načelno smo sklenili, da gremo v posamezne volivne okraje, kjer so bili anketirani poslanci izvoljeni, če bo to potrebno. Jutri ob 10 dopoldne gredo člani anketnega odbora na sodišče, da pregledajo tozadevne sodne akte.
O delu anketnega odbora sta izjavila dr. Behmen in Angjelinovič, da po izjavi Pavla Radiča v narodni skupščini in po sklepih glavnega odbora HSS ni nobenega razloga, da se osporjeni mandati ne bi verificirali. Po mnenju obeh bodo na predlog anketnega odbora v narodni skupščini vsi anketirani mandati verificirani. Delo anketnega odbora v Zagrebu je samo formalnega značaja. — Dr. Nikič je izjavil vašemu dopisniku, da se stvar razvija ugodno.
Italija.
BOLJŠEVIŠKA PROPAGANDA.
Rim, 6. maja. Sen. Garofalo je vložil na zunanjega ministra interpelacijo, v kateri opozarja na boljševiško propagando v Italiji, ki izhaja neposredno s sovjetskega poslaništva v Rimu.
PARLAMENTARNA REFORMA.
Rim, 6. maja. Komisija osemnajstorice je v glavnem dovršila svoje delo o parlamentarni reformi. Bistvene točke pre-osnovanega načrta so sledeče: Kraljeve pravice ostanejo nedotaknjene. Položaj senata se poživi in okrepi. Imenovanje senatorjev ostane pridržano kralju. Vsi zakonski načrti se morejo predložiti obema zbornicama brez ozira na vrstni red. Vlada, ki ji poslanska zbornica izglasuje nezaupnico, se more sklicati na senat. V skrajnem slučaju odloča o zaupnici skupni zbor senatorjev in poslancev z večino glasov. Vlada bo mogla glasovanje o zaupnici tudi odgoditi za določen čas. Dalje se uvede ameriški sistem, da more nezaupnica zadeti samo posamezne ministre, ne da bi morala zaradi tega odstopiti celokupna vlada.
Poslanska zbornica bo sestavljena iz dvoje vrst poslancev: 300 meščanskih ali splošno političnih, ki se volijo temeljem enoimenskega sistema, in 300 zastopnikov autarhičnih gospodarskih korporacij, ki jih volijo zbori teh korporacij. Te korpo-racije ali zbornice se bodo delile v tri vrste: obrtne, trgovske in industrijske,
kmetske in kmetsko-industrijske. V prvo vrsto spadajo razne obrti in rokodelstva ter javna služba, v drugo trgovci, tehniki in delavci, v tretjo kmetje, najemniki in dninarji.
NOTRANJEPOLITIČNI DOGODKI V ITALIJI.
Rim, 6. maja. Ministrski predsednik Mussolini je bil 4. t. m. pri kralju, kateremu je predložil v podpis novi aeronavtični red in imenovanje generala Bado-glia za načelnika generalnega štaba, gen. Graziolija za podnačelnika in gen. Caval-lera za držav, podtajnika vojnega mini-, strstva.
Senatu je Mussolini predložil zakonski načrt o ustroju vrhovnega poveljstva, ki naj bi mu bile poslej podrejene vse tri skupine narodne brambe: vojska, mornarica in zračno brodovje. Mussolini hoče tudi v najkrajšem času izvesti svoj načrt o združitvi vseh upravnih poslov vojske, mornarice in aeronavtike v enem samem ministrstvu za narodno brambo, ki bi ga sam prevzel.
Veliki admiral Thaon di Revel se s temi Mussolinijevimi načrti ne strinja ter je podal demisijo.
Parlament je sklican za 14. t. m.. Kot prva točka pride na dnevni red ženska volivna pravica za upravne zbore, — Dosloj aventinska opozicija še ni izjavila, če se vrne v parlament ali ne. Pač pa so sklenili komunisti, da bodo sodelovali na razpravah v parlamentu.
Senat se je sešel 5. t. m. in brez debate odobril vojni proračun.
POVRATEK TROCKEGA V MOSKVO.
Moskva, 6. maja. (Izv.) Trocki se je vrnil v Moskvo, kjer prevzame v sovjetski vladi važen gospodarski referat.
POLET NA SEVERNI TEČAJ.
Hamburg, 6. maja. (Izv.) Amundsen, znani raziskovalec polarnih krajev, javlja, da so letala za let na severni tečaj pripravljena in v popolnem redu. Severni tečaj bodo poskusili preletiti prihodnji teden.
Usa&a perica rabi samo
ZlaSorog
mM®
iapada;o zaradi »skupnih vidikov« dr. Ninčičn, kakor so napadali nedavno »Slovenca«. Če imata dr. Ninčič in g. Kalfov »skupne vidike«, mora biti dr, Ninčič vendar »bugarofil , ali ne? In »avstrija-kant« mora biti in »klerikalec«, to je vendar jasno! Pa nič, prav nič! Kje je »Jutro«, kje je »Narod«, kje je »Domovina«? Rešujte vendar, za Boga svetega, Kraljevino SHS pred »bugarofilstvom« dr. Minčiča!
-j- Razmerje ir.sd radikali iu samostojnimi demokrati opisuje tudi radikal-sko »Vreme« na sličen način kakor smo ga opisali včeraj po »Jutarnjem listu«. Tudi »Vreme« trdi, da radikali nimajo nič proti temu, če vstopijo samostojni demokrati v radikalno stranko, ampak le kot posamezniki, ne pa kot stranka, ki bi morala dobiti za svoj samomor še neke politične koncesije. Ker so pogajanja med radikali in IISS še vedno v teku in potekajo po poročilih skoro vseh listov
tudi uspešno, je zelo verjetno, da bodo samostojni demokratje prav radi prestopali v radikalno stranko tudi kot posamezniki. O dr. Krizmanu že govore radikali, da je »naš fiovjek«.
Dopisi.
Jesenice. Tukajšnja livarna je vlila že nad 2000 jeklenih zvonov, v skupni teži .1 milijona 280.800 kg. Premer vseh zvonov znaša 2,181.764 m/m ali 2.18 km. Torej bi človek potreboval pol ure, da bi prišel od prvega do zadnjega zvona. Tisočeri zvon je bil vlit 1. julija 1922 za župni urad Moravče in je tehtal 3130 kg. Dvatieočeri je bil vlit za Stu-dor pri Gorenji vasi in je tehtal 985 kg. Velik napredek je pokazala tovarna, če se pomisli, da pred vojno ni bil vlit v tej tovarni še noben zvon. Brez dvoma je Kranjska industrijska družba ob tako sijajnem napredovanju in ob takem izrednem jubileju primerno nagradila sodelujoče delavstvo.
nevne
—	Ukinjena subvencija za > Uradni list«! 8 sprejemom novih proračunskih dvanajstin je bila ukinjena tudi subvencija za ljubljanski »Uradni Ust«, katere so dosedaj dovoljevale vse vlade. Ni nam znano, ali je bila ta subvencija ukinjena radi tega, ker izhaja > Uradni list« v latinici in v slovenskem jeziku, ali je denar morda namenjen za kreiranje kakega podtajniškega mesta pri enem ali drugem ministrstvu, ali pa ima minister dr. Žerjav že tako malo vpliva v Belgradu, da niti ia svojo lastno tiskarno ni mogel poskrbeti, da bi dobila podporo, katero je dosedaj vedno prejemala od vsake vlade, bila te ali one stranke, centralistična ali federalistična. — Morda nam bo >Jutro« ali njegova popoldanska izdaja pojasnilo celo zadevo in navedlo vzroke, kako je došlo do tega žalostnega dejstva. Ali pa sta morda slovenska poslanca SDS na to pozabila?
—	G. Ivanu BJohoriču, tajniku Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, ki je imenovan na pomočnika ministra za šume in rude, se je, kakor smo zvedeli, na tajni seji Trgovske in obrtne zbornice 5. t. m., dovolil 6 mesečni dopust, to se pravi, da bo kot pomočnik ministra vlekel dalje tudi plačo tajnika Trgovske in obrtne zbornice. Se nam ne zdi prav.
—	Dan treznosti. Vsem ravnateljstvom srednjih šol, učiteljišč v ljubljanski oblasti. — Namesto direktnega obvestila velja ta uradni razglas: »Dan treznosti naj proslave vse srednjo šole in učiteljišča v ljubljanski oblasti v 6oboto, dne 9. maja t. 1. Navodila so ravnateljstva dobila od g. inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. V Ljubljani bodo popoldne tri prireditve v opernem gledališču. Druge šole v ljubljanski oblasti prejmejo posebne razpise za poznejšo enako proslavo. — P. br. 5390. Za velikega župana: Dr. Pestotnik.
—	Poglavje o volivnih goljufijah. Ker »Jutro« in »Narod« veliko kričita zaradi nekega slučaja iz zadnjih državnozborskih volitev iz Križev pri Tržiču, ki je bil te dni pred sodiščem, jima hočemo mi postreči z drugim slučajem, ki se jc tudi zgcdil v nekem kraju na Kranjskem. Tam so pri zadnjih državnozborskih volitvah javno točili vino in žganje in delili klobase volivcem, od tam so vodili volivce na volišče. Okrog 50 ljudi je bilo napo-ienih, nekateri so bili popolnoma pijani. Očividno se je tu kršil zakon, volivci so se javno podkupovali. Orožniška patrula je prišla na kraj, kjer sc jc točilo, in prijela nekoga, ki je delil vino in klobase, ta pa sc. jc izgovarjal rekoč: »Jaz nimam nič pri tem-, ter navedel enega javnega funkcionarja in nekega uradnika, ki da sta mu to naročila. Orožniki so zadevo dali na protokol in hoteli preprečiti nadalnjc točenje alkoholnih pijač, a neka uradna oseba je prepovedala orožniškemu poveljniku vsako vmešavanje in mu ukazala naj pusti točiti. Orožniki co zadevo naznanili državnemu pravdništvu, o katerem pa nam ni mano, kaj je v tej zadevi storilo. Zanimivo pa ie, da se je potem — na inicijativo demokratov seveda — en orožnik kazensko prestavil v drug kraj. O takih slučajih »Jutro- seveda ne poroča.
—	Preganjanje hrvatskih Orlov. V nedeljo 10. maja pripravlja Hrvatski Orel v Šibe-niku ob priliki dneva katoliške mladine veliko akademijo v mestnem gledališču. Medtem ko celokupno meščanstvo Šibenika z velikimi simpatijami gleda na delo za ta slovesen dan katoliške mladine, sta ravnatelja perparautije in gimnazije prepovedala učencem svojih zarodov vsako sodelovanje pri akademiji in Hrvatskem Orlu sploh, čeprav ima orlovsko gi-rnnje že štiri leta v Šibeniku svoje najzvestej- | v se delavce ravno v dijakih obeh srednjih šol. Ravnatelja sta utemeljila svojo naredbo z znano motivacijo o širjenju »separatizma« in zverske nestrpnosti«, ki jo je vpeljal v janu-irju t. 1. minister prosvete Pribičevič.
—	Vprašanje na Kmetijsko družbo. Lansko leto je Kmetijska družba razpošiljala okrožnice svojim članom, vinogradnikom na Dolenjskem, da bo njena galica boljše kakovosti in pat,) ceno, kakor jo prodajajo trgovci. Izkazalo se pa je, da je bila galica prav lake kakovosti, kakor so jo prodajali vaški trgov-ni, ter da je bila cena galice, katero je prodajala Kmetijska družba, višja, kakor pa so jo prodajali vaški trgovci na drobno. Tudi za
letos je Kmetijska družba razpošiljala isto okrožnico, češ, da bo njena galica boljša in cenejša, kakor jo prodajajo trgovci. Toda cena galice, ki jo prodaja Kmetijska družba, je v Ljubljani po 7 Din 50 par, vaški trgovci jo pa prodajajo iste kakovosti po 7 Din 75 p; vo-zarina znaša pri 1 kg galice približno 50 para ter je tedaj galica Kmetijske družbe najmanj za 25 para dražja, kakor se jo dobi pri vaških trgovcih na drobno. — Pri tem pa razpošilja Kmetijska družba galico na debelo in morajo njeni člani kupnino še naprej plačati. Ali jo tako ravnanje v korist članov Kmetijske družbe? Ali se še more imenovati Kmetijska družba zaščitnica svojih članov, vinogrnnikov?
—	Stanovanjsko vprašanje v Draga*«?«. V Draga tušu je tamkajšnja orožniška postaja zaželela stanovanje v šoli, in sicer dve sobi in kuhinjo. O vseh teh pripravah pa ni vedelo nič pozitivnega učiteljstvo. Ta teden je prišel iznenada dopis velikega župana, kateri je dovolil orožnfštvur stanovanje gospodične učiteljice, njo pa postavil iz stanovanja v šoli pod milo nebo. Seveda je dobil gospod župnik, predsednik krajnega Šolskega sveta nalog, da preskrbi g. učiteljici 'potrebno stanovanje, toda kje, če si ga niso mogli nikjer priboriti orožniki, ki so stikali za njim že nad leto dni? Zakaj se deložirajo učitelji iz stanovanj, katera so namenjena le njim, v nje pa nameščajo orožnike? Odlok velikega župana z dne 20. aprila 1925, U. br. 5514 naj se torej korigira, če no več, vsaj v toliko, da bo dobila učna oseba nazaj vsaj eno sobo in kuhinjo, ena soba pa naj ostane orožništvu, katerim bo zadostovala, ker so vsi poročeni, njih pisarna pa tudi ne zahteva več prostora.
—	Čebolni roj je dobil 4. maja t. 1. Jožef Ribič, pos. in župan na Lazih št. -14, obč. Ve-likavas p. Moravče.
—	Naši dijaki ra Francoskem. Od »Zveze neodvisnih dijakov Srbov, Hrvatov in Slovencev« v Parizu smo prejeli naslednjo izjavo: Globoko obžalujemo, da jc eden izmed nas dijakov oklevetal Francosko in posebej še gospoda Herriota, predsednika parlamenta, našega velikega prijatelja, h" svečano trdimo, da je dotični, ki je napisal nesramni uvodni članek v »Riječi«, glasilu ministra Pribičeviča, edini nehvaležnež med nami. Njegovo obnašanje je tembolj nesramno, ker že dve leti uživa ustanovo francoskega ministrstva prosvete. — Mi obsojamo svojega tovariša in izražamo svojo hvaležnost Franciji in predsedniku njenega parlamenta g. Ilerriotu. — V Parizu, 3. maja 1925. Podpis: G. Penkočič.
—	Premovanje plemenske govedi za okraj Kranj sc vrši v soboto, dne 9. maja ob pol 9 v Kranju na sejmišču. Za premovanje jc določenih 5000 Din iz državnih sredstev, 5000 Din pa iz sredstev živinorejskega odbora v Kranju, za govedo svojega okoliša. — Živinoreje) ste vabljeni, da priženete na to tekmo svojo najboljšo plemensko goved. — Vabijo se pa tudi ostali živinorejci v obče, da si ogledajo našo izbrano živino.
—	Belgrajska pošta. Neki belgrajski list prinaša obširno statistiko iz poslovanja bel-grajske pošte. Po teh podukih odpošilja Belgrad mesečno približno poldrugi milijon razne korespondence, dobiva pa po tri milijone. Vsega skupaj gre torej preko belgrajske pošte mesečno 4 in pol milijona pisem ali po 150.000 dnevno. Časnikov odpošilja Belgrad približno milijon izvodov mesečno, priporočenih pisem do 100 000, ekspresnih 5000. Kar se tiče denarnega prometa, je bilo v minolem mesecu na belgrajski glavni pošti vplačanih ua čeke 10,406.552 Din. Po nakaznicah je bilo
plačanih 5,623.700 Din, izplačano pa 17 milijonov 989.604 Din. Vsi poštni uradi belgrajskega poštnega ravnateljstva so poslali za mi-noli mesec od prodaje znamk ln drugih poštnih vrednotnie nad 65 milijonov dinarjev, pokritja pa je dalo ravnateljstvo tem uradom do 4,500.000. Od teh prejemkov je glavna pošta v Belgradu vložila na poštni hranilnici 60,140.000 Din, ostalo je naložila v kuponih vojne odškodnine in državnega posojila. Na poštnih pristojbinah je prejela belgrajska pošta minoli mesec 960.862 Din, ▼ čemer D*iso vračunane pristojbine, odnosno znamke, ki jih je občinstvo samo nalepilo na korespondenco. Razen lega je treba upoštevali uradno korespondenco, ki se odpravlja brezplačno in
dopisovanje ^80 drugih zavodov in ustanov, ki imajo istotako pravico do brezplačnega od-pošiljanja pisem. Vse to ogromno delo opravlja na belgrajski glavni pošti 265 nameščencev, in to večinoma v prostorih, ki so za časa okupacije služili Avstrijcem za hleve. Ti prostori so vlažni in temni in gori v njih elektrika noč in dan. Na prostoru 9 m' dela po osem oseb! Zdravniška preiskava je pred kratkim dognala, da je 90 odstotkov poštnega osobja jetičnega! — Človek bi se prijel za glavo: toliko milijonov se neprestano steka v Belgrad, tako široko se troši za razkošje, za reprezentanco, za vid9Z, za tako nujne potrebe pa ni denarja.
—	Državna pomoč uslužbencem, kateri so postali za delo nesposobni. Člen 152. uradniškega zakona se v krogu državnih nameščencev jako različno tolmači. Ta člen govori o pomoči tistim uslužbencem oziroma njih družinam, ki so postali za delo nesposobni, a še nimajo pravice do pokojnine. To različno tolmačenje je dalo osrednji komisiji za izvršitev zakona o državnih uslužbencih povod, da je poslala ministru za socialno politiko svoje mišljenje glede tega vprašanja. Po mišljenju te komisije, ki deluje pri ministrstvu pravde, se odmeri podpora po zadnji plači po starem zakonu v teh primerih: Podporo dobe oni uslužbenci ali njih družina, kateri so za delo nesposobni ali so umrli po 1. septembru 1923. leta, ko je stopil novi zakon že v veljavo, ako je imel. uslužbenec na dan presianka službovanja več kakor tri leta državne službe. Podporo dobe tudi tisti državni uslužbenci odnosno njihove družine, kateri so uživali milostno podporo 1. septembra 1923. leta, a rok milostne podpore poteče po 1. septembru 1923. — Podporo daje pristojni minister s svojo odločbo v vsakem konkretnem primeru. Oceniti mora preje, ali so izpolnjeni vsi po-
! goji za podelitev podpore, posebno ali nima j prosilec nobenih drugih dohodkov, niti ni sposoben za delo. Podpora se izplača, kadar glavna kontrola z ministrovo odredbo soglaša. — V onih primerih pa, pri katerih je nastopila okOlnost iz člena 125. zakona pred 1. septembrom 1923, se podeli podpora le po zakonu, to je po prošnji prizadetega ua narodno skupščino. Vse prošnje za podporo se nahajajo pri resornih ministrih in naj se prizadeti obračajo neposredno nanje, če žele pojasnil.
—	Velika nesreča na Bletlu. Zadnja leta se na blejskem jezeru vedno pogosteje dogajajo nesreče, ki zahtevajo po več človeških žrtev. Največkrat je seveda kriva neprevidnost posameznih izletnikov, ki se brez ozira na velikost čolna v prevelikem številu natrpajo v čoln, katerega potem nevešč veslač ne more več obdržati v ravnotežju, ako se moč-no zamaje. Lansko leto se je dogodilo precej
i nesreč, ki so zahtevale več človeških življenj, nekajkrat pa je prišla pomoč ravno še ob pravem irenotku. časopisje je že lani ob teh prilikah opozarjalo na to, da se strogo izvaja določilo, koliko ljudi sme v vsak čoln, ker js nosilnost vsakega čolna oblastveno določena. -- V torek zvečer se je zopet dogodila nova nesreča na blejskem jezeru, ki je zahtevala tri mrtve, dva sta se pa komaj rešila iz valov. Ko so se nekako po 2o. uri vračali iz gostilne pri »Strgulcu« na Mlinom čevljarski pomočniki Stanko Knafl, Mirko Artel, 'Alojzij Mihelič, Jakob Dežman in Leopold Rozman, so odpeli ob bregu večji čoln, ki je določen za 8 ljudi, da se še nekoliko vozijo po jezeru, predno gredo domov. Ker se je čoln pri tem, ko so skakali vanj, začel močno zibati, se je že kake tri metre cd brega prevrnil in pokopal vseh pet pod seboj. Dasiravno se je nesreča dogodila blizu brega, se je vendar samo dvema, Rozmanu in Dežmanu posrečilo priplavati na suho. Ostali trije so utonili. — Orožnišivo je bilo o nesreči takoj obveščeno in se je tudi takoj poskusilo z akcijo, da se ponesrečenci najdejo. Vendar je bilo vso iskanje, ki se je vršilo celo noč do jutra zaman. Šele zjutraj se je ribiču Mandlu posrečilo, da je našel enega utopljenca in nato ob osmih še enega. Utopljenca so nato prepeljali v mrtvašnico. Tragični slučaj je pred vsem vsled tega vzbudil povsod veliko presenečenje, ker se je nesreča dogodila tako blizu brega in vendar zahtevala kar tri žrtve.
—	Imenovanja r.a zagrebški univerzi. Za rednega profesorja moralne teologije na bogoslovni fakulteti v Zagrebu jc imsr.ovan prof. dr. Andrija Živkovič. — Prof. dr. Boris Zarnik je pomaknjen v 2. skupino I. kategorije. — Za asistente so imenovani: dr. Josip Paleček, dr. Drako Sučič, Tomislav Pintar in dr. Vladimir Čavka.
—	Gostovanje zagrebške opere v Dalmaciji. Zagrebška opera jc pod vodstvom svojega ravnatelja Petra Konjoviča odpotovala na gostovanje v Dalmacijo. Nastopila bo v Dubrovniku in v Splitu.
—	Ošpice v Zagrebu. V zadnjem času se v Zagrebu zelo širijo ošpicc. Minoli leden je bilo prijavljenih 19 novih slučajev.
—	Vse kakor moški. Ženske ne posnemajo moških samo v obleki, kajenju in podobnem, ampak se čisto v zmislu popolne »enakopravnosti« lo.tevajo tudi raznih drznih pcslov, ki so bili dozdaj več ali manj >predpravica« moiških. lako so tc dni na sarajevski pošti odkrili večja poneverjenja, v katera je zapletena tudi poštna uradnica Ljubica Cvijetič. Tekom sodne preiskave so pn dognali, da ina Cvijetičeva šc druge stvari na vesti. Ponaredila jc svoja izpričevala, temeljem k;ilcrih jo bila potem spre-
jeta v službo. Ponaredila je tudi nekaj drugi javnih listin, in to tako spretno, da bi ji smel zavidati vsak izkušen slepar. Preiskava se š* nadaljuje.
—	Poneverba v državni službi. V Bakru so aretirali uradnika v tamkajšnjem monopol-skem skladišču Aleksa-Aca Cvijanoviča, ki je poneveril cigarct in žigic v vrednosti 70.000 dinarjev. Cvijanovič je živel zelo potratno.
—	Nov emblem »Jadranske plcvidbe«. Paroplovna družba »Jadranska Plovidba« je dobila dovoljenje, da uvede kot svoj emblem Karagjorgjcvo zvezdo. Poslej bo na ladijskih zastavah »J. P.« Karagjorgjeva zvezda s štirimi glavnimi in štirimi manjšimi kraki v oglih na rdečem polju.
—	Pesek v oči se zdi poziv prosvetnega oddelka v Ljubljani, ko poživlja veroučitelje, naj prijavijo potnino za 1. 1925. Gospodine vodja prosvetnega oddelka, kje pa so ostali zneski za leto 1023, za leto 1924? Ali Vam je znano, da vlada »reda iu močne roke« dolguje našim duhovnikom-veroučiteljem honorar za pouk veronauka za januar, februar in marec za leto 1924? Ali morda veste, da čaka še 560 veroučiteljev na plačo za pouk v septembru, oktobru, novembru in decembru leta
I 1924? Ako bi se informirali, bi pač lahko za-i znali, da nad 600 duhovnikov ni prejelo vi-1 narja plače za pouk veronauka za januar, fe, j bruar in marec letošnjega leta. Kje so se izgu-! bile svate, namenjene za potnino od 1. julija j 1923 do 81. marca 1924? Res. vlada močne j roke, velika je tvoja ljubezen do onih, ki so j .najslabše plačani.
—	Krema za čevlje »N e o s a n« jo plod | izkustev več desetletij,	1029
—	Vse hiti! Kam pa? Z naročili v tovarno : Mi rim, katera izdeluje ne samo dobro ampak i tudi najbolj zdravo rženo in sladno kavo.
Odrasli morajo nadomestiti s hrano samo izčrpano moč, otroci pa morajo poleg tega še rasti, Zaio jo treba posebno paziti na njihovo pre'
hrano. Kjer financiclnc razmere dopuščajo, dajU jim zlesti, ako so slabotni, in razdražljivi, skoi delico »OTOmaltine« za zajuterk.
Dobiva se povsod v škatljicah po
r-	100 gr Din 18*50
U- - 250 gr Din 36*25
Pfj 500 ^ Din 63'25
M8 PE«* •S«&»£=fa«K
š : remijera narodne drame ' Dom«, ki jo je vprizoril 3. maja t. 1. Ljudski oder v Mariboru, je popolnoma uspela. Drama je bila primerno naštudirana in vloge so bile zvečine jako posrečeno izbrane. Brez vsakega laskanja moramo priznati Lj. odru. da nas je presenetil s to svojo dobro igro. Ta vprizo-ritev nam jasno priča, da hodi uprava in artistično vodstvo po pravi poti in da še lahko v bodoče marsikakšno prijel.no presenečenje pričakujemo od te strani. Orkester nas je v odmorih, ki so se pa tokrat nekoliko raztegnili, zares ponovno iznenadil s svojim umetniškim izvajanjem. Udeležba je bila dobra, kar priča, da ve občinstvo ceniti delo in trud naše mlade, zares ljudske dramske institucije.
š Iz Celja. V pondeljek 4. t. rn. se je vršil mesečni živinski sejem, ker je bil istočasno živinski seje in v Št. Jurju ob j. ž. in v Loki pri Zidanem mostu, se je prignalo v Celje Io malo število živine.
š Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl po daljšem bolehanju 4. t. m. mehaniški pomočnik g. Ferdo Kus, 25 let star. Umrli je sin posestnika in gostilničarja g. Mihe Kusa v Celju. Rodbini naše sožalje!
p riova Bevkova drama. Pisatelj France Bevk je izročil te dni Dramatičnemu društvu v Gorici novo dramo »Materin greh«.
p Cerkveao-giasbeni koncert pri Sv. Jakobu v Trstu. Prihodnjo nedeljo zvečer prirede v dvorani Konsumnega društva pri Sv. Jakobu v Trstu cerkveno-glasbeni koncert, ki ga bo vodil prof. Mirko. Na programu so različne skladbe za mešan zbor in moške glasove. Med drugim bodo izvajali osmeroglasuo mašo prof. Mirka, dalje Premrlove, Foerstcrjevc in Gallusove skladbe.
P Ogenj na Lokvah. Na Lokvah je pogoi rela hiša Franca Grudna, ki ima 40.000 lir škode.
p Naš konzulat ua. Reki. Jugoslovanski konzulat na Reki ima svoje prostore v zgradbi bivše »Hrvatske Čitalnice«. Generalni konzul dr. Dobričič je že nastopil svoje mesto. N? čajanki, ki jo je te dni priredil konzulom av< atrijski gener. konzul pl. Meynier, doyen tam kajšnjega konzularnega zbora, so izvolili svo jim dekanom našega gen. konzula dr. Dobri čiča.
p Žiga Kopajtič f. Pred dnfevi je umrl v Rimu znani reški brodolaslnik in veleposestnik Žiga Kopajtič pl. Bakar, star 71 let. Pokojnik je bil ustanovitelj hrvatskega paroli lovstva. L. 1884. je v zvezi z drugimi kapitalisti osnoval prvo hrvatsko paroplovno družbo S sedežem na Reki. ki se ie kasneje združila
r. »Ungaro-Croato«, kateri je Kopajlič predse-iloval V6e do L ;1922., ko se je preosnovala v »Jadransko Plovitbo«, ki je danes največje jugoslovansko podjetje te vrste. Temu podjetju je načeloval Kopajtič do svoje smrti. Ra-nen tega je bil predsednik »Banke i štedione za Primorje« na Sušaku in več drugih denarnih zavodov. Njegovo truplo so prepeljali uh Reko, kjer ima rodbina svojo grobnico.
Iz Lj
lj Umrl je včeraj zjutraj upokojeni mestni stavbeni nadsvetnik iu arliitekt ing. Ciril K o c h v starosti 58 let. Pogreb bo v petek popoldne ob 4. uri iz Nunske ulice št. 10 nn pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin!
lj Izreden vozni red je očividno stopil v veljavo 1. maja na cestni železnici. Ljudje, ki so bili ta dan v pozui nočni uri, ko se le še kak veseljak vrača domov, na Zaloški cesti, so opazili voz poln vesele družbe, ki je drvel iz Vodmata proti Ljubljani. Sprva so seveda mislili, da gredo delavci veseli novega davka na zaslužek od telesnega dela popravljat progo, toda. ko so v voztf videli osebe, ki po obilnosti svojega telesa ne bi bile nikakor prikladne za popravljanje proge niti na zemlji še manj pa v zraku, so se veselo zavzeli »n sklenili, razglasiti vsemu mestu, kakšne ugodnosti nudi od 1. maja dalje vodstvo cestne železnice veseljakom, ki ponočujejo po Novem Vodmatu in Mostah, pa jim je težko hoditi v Ljubljano, da ne bodo dobrot novega voznega reda deležne samo osebe, ki so Slučajno znane s to ali ono merodajno osebo. J ampak vsi brez razlike. Na vodstvo cestne ' železnice pa apelirajo, da nov vozni red raz- j glasi.
lj Cvetlični dan v prid vojnim žrtvam priredi v nedejo dne 10. maja L L Zveza vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica Ljubljana ob prijaznem sodelovanju cenjenih dam vseh ljubljanskih ženskih društev. Prosimo vsa društva, da to upoštevajo in cvetlično prireditev za ta dan opustijo. — Odbor.
lj Umrli so v Ljubljani: Ciril Metod Ko-eh, mestni stavbni nadsvetnik v p, in posestnik, £8 let. — Frančiška Koračin, zasebnica, 70 let. — Ivan Vreček, trgove in posestnik, 61 let. — Alojzij Bašin, ključavničarjev sin, 7 dni. — Fran Salberger,. pripravnik finančne kontrole, 21 let. — Marija Žerovnik, posestnikova hči, 3 dni. — Kristina Omerza, rejenka, 8 mesecev. >— Anton Strmijan, kovač, 58 let.
Ij Srčna kap. Na Kongresnem trgu pred kinom Matica se je zrušil nenadoma po tleh neznan, čedno oblečen, že precej star moški. Prepeljah so ga z rešilnim avto v bolnišnico, kjer so ugotovili, (la je zadela moža srčna kap. Po izjavi dr. Minara, ki ga je vsled manjših poškodb tudi obvezal, je ponesrečenec baje identičen z upokojenim nadučiteljem 'Ivanom Levstekom z Vrhnike, kar pa še ni ugotovljeno, ker se mož, ko smo dobili poročilo, še ni zavedel.
lj Radi razširjanja komunističnih lepakov po raznih gostilnah iu javnih lokalih je aretirala policija delavca Franceta Culkarja in Antona Krajana. Policija ju je izročila državnemu pravdništvu, ld zadevo preiskuje, vendar pa še ni napravljena obtožnica in se torej o vsebini teh letakov še ne more poročati.
ij Bakteriološko serološki diagnostični oddelek higijenskega zavoda v Ljubljani ne posluje od 6. do 10. (vključno) t. m. radi preureditve prostorov. Nujne preiskave naj se pošiljajo v tem času bakteriološki stanici v Celje.
lj Ljubljanski trg je zadnje dneve jako oživel. Skoro vsak dan prinesejo branjevke in okoličanke kake novosti. Tako so se dobili včeraj na trgu že prvi jurčki in sicer po 35 kron merica (4 do 5 gob), dalje je bila ua fcrgu že domača salata po 8 do 10 kron glavica. Goričani in Vipavci so postavili na trg tudi že nešplje in sicer po 16 Din za kg in pa novi krompir po 9 do 10 Din kg. Tudi ostale zelenjave in pa raznih mlečnih izdelkov je bilo jako dosti na trgu.
lj Promenadni konccrt v »Zvezdi«. Ker je godba Dravske div. obl. v nedeljo 10. t. m. drugod zaposlena, se vrši promenadni koncert danes v četrtek od 17. do pol 19.
lj Socialno politični nrad mestnega magistrata bo zaprt v petek 8. t. m. in v soboto 9. t. m. radi snaženja prostorov.
lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo septembra 1924 zastavljenih predmetov 14. maja ob 3 popoldne.
lj Ponesrečen vlom. V pondeljek ponoči je poskušal neznan tat vlomiti v hlev upravitelja gluhonemnice Franca Grma na Zaloški cesti št. 5. V hlevu je bilo okrog 30 kokoši in mlad prašiček. Poskušal je delj časa vlomiti vrata, kar pa se mu ni posrečilo, zaradi česar je odšel proti jutru prazen domov.
soko razumevanj© za klasično glasbo. Bacha m Beethovna podaja tehnično brezhibno in v vsakem pogledu dovršeno. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarnL
pr »Glasbena Maticam v Maribor o napravi s svojimi člani osemdnevni umetniški izlet na jug. Dne 12. maja bo koncertovala v Nar. gledišču v Belgradu. Naslednje dni pa v Osijeku, Somboru in Novem Sadu. Obiskala bo tudi Strossmajerjev grob. V soboto dne 9. maja koncertira v Mariboru. Radi občnega zbora Trg. gremija se prel-oži začetek koncerta na 7. uro zvečer.
pr Pravni vestnik. List za pravoslovjc in pravosodje. Izhaja v Trstu. Letnik V. Številka četrta je izšla pravkar in prinaša naslednje razprave: Dr. Rajko Šestatu O austrijskom, ugarskom i talijanskom obrtnom in socialnom zakonodavstvu. Dr. Lapajnc: Črnogorsko mednarodno zasebno pravo v luči modernega. — Razuntega obravnava določila o pogodbi zasebnih uslužbencev in od oblasti izdelane odloke ter zakone, — List izhaja po enkrat Da mesec. Uprava je v Trstu, Via M. R. Imbriani št. 14, II. nadstropje.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 7. maja: Zaprto. Petek, 8. maja: NARODNI POSLANEC. R. F. Sobota, <3. maja: KAR HOČETE. Red E. Nedelja, 10. maja: NARODNI POSLANEC. I / ven.
OPEKA:
Začetek ob po! 20, uri zvečer. Četrtek, 7. maja: AIDA. Vika Čaleta — Aida,
Dimitrij Orlov — Radames. Red A. Petek, 8. maja: Zaprto. Sobota, 9. maja: GLUMAČI — Canio Dimitrij Orlov. — CAVALLERIA RUSTICANA — Santuzza Thicrryeva. Izven. Nedelja, 10. maja: RUSALKA. Ljudska pred- j stava pri znižanih cenah. Izven.	i
Gostovanje Hudožestvenikov v Ljablja- j ni. Odlična igralska skupina Hudožestvenikov z umetnico gospo Germanovo na čelu gostuje v našem Narodnem gledališču v chieh od 15. do 17. maja. Hudožestveniki so določili za svoja gostovanja v Ljubljani sledeči repertoar dne 15. >Na dnu«, soboto 16. »Zenitev ' in nedeljo 17. ;>Medea<. Vstopnice za ta gostovanja so na razpolago od petka dne 8. t. m. dalje pri dnevni blagajni v operi,
Aida z gostoma čaleJo in Orlorom. Danes v četrtek zvečer gostujeta v operi Aida in sicer v uaslovni vlogi gospa Vika Čaleta, r vlogi Radamesa pa gospod Dimitrij Orlov.
Gledališka uprava opozarja vse posetnike ljubljanskega opernega gledališča, da se bodo v maju in juniju začenjalo krajše operne predstave mesto ob pol 8. ob 8. uri zvečer. Tako začne sobotna predstasa opere »Glu-niači-' in »Cavalleria rasticana • že ob S. uri. Natančno določeni začetek je razviden vselej z gledališkega lista.
tlališče v Mariboru.
pridržalo za zanimiv referat g. Franchettija o obrtnem Šolstvu, ki je trajal celih 9 minut, in še s tem ui povedal g. Franchetti nič novega. V debati o obrtnem šolstvu se je »glasilo več obrtnikov, ki so precej stvarno kritizirali nedostatke na šolskem polju. V glavnem so se pritožbe kopičile na slabo izvežba-ne učiteljske moči, ld deloma po krivdi države nimajo zadostne izobrazbe za vodstvo obrt-no-nadaljevalnih Sol. Najbolj zanimiv slučaj celega zborovanja je bila zadeva o imenovanju strokovnega učitelja za čevljarsko obrt g. Štefanovi f a iz Novega mesta. Od posameznikov kakor tudi od čevljarske zadruge za Ljubljano se je poudarjalo, da je oddelek ministrstva za trgovino in industrijo izposloval strokovnemu učitelju dekret od ministrstva v Belgradu, dasi se g. Štefanovič nikdar ni izučil čevljarskega obrta in nikoli ni delal kot pomočnik ter vsled tega ne more imeti poklicne usposobljenosti v čevljarski obrti. Kon-statirali so brez ugovora, da je g. Štefanovič ua priporočilo nekega sorodnika v Belgradu pred leti dobil obrtni , list naravnost iz Ljubljane od oddelka ministrstva za trgovino in industrijo, ker mu ga okrajno glavarstvo ni moglo izstaviti radi pomanjkanja predpisane vajeniške in pomočniške dobe ter pomagalske preizkušnje. Zelo veliko pozornost je vzbudilo poročilo g. Breskvarja, ki je pojasnjeval, kako se je ljubljanska čevljarska zadruga protivila, da bi bil tako nesposoben človek imenovan za strokovnega učitelja in omenit, da je tozadevna pritožba zadruge na merodajno ministrstvo obtičala v Ljubljani in sicer pri »Zvezi obrtnih zadrug«, kateri načeluje g. Franchetti. Ker je poročevalec pri tej točki malo počakal tn se samo ironično nasmejal, je gotovo vedel kaj več kot je povedal, kajti takoj nato jo je g. Franchetti odkuril na kratek oddih iz dvorane.
Po referatu g. Breskvarja se je oglasil k besedi zastopnik hrvatskih čevljarskih organizacij in predvsem priporočal idejo o zvezi čevljarskih zadrug za celo državo SHS. Po končanih pozdravnih besedah predsedstvu je ostala peščica obrtnikov odšla v kazino na okrepčilo. Upam, da je v ožjem obrtnem krogu g. Franchetti lažje razložil, ?akaj je po njegovem uaročilu g. Oblak na kongresu odsvetoval skupno čevljarsko zvezo za celo državo in venomer priporočal kot edino rešiteljico obrtnega stanu takozvauo Zvezo obrtnih zadrug. Najbrže bi v slučaju celokupne čevljarske zveze obrtniki od ministrstev preveč zahtevali in bi g. Franchetti ne mogel prošnje in pritožbe tako cenzurirati kot jih sedaj.
zanima za slovanska vprašanja in je veSf
francoskemu jeziku (izdaja ga knjigarna F. Alcan, 108, Bd St.-Germain, Pariš). Br.
pr Svetislav Stančič je danes brez dvoma najodličnejši hrvatski pianist. Izšel je iz šole Glasbenega zavoda v Zagrebu ter je dokončal najvišje klavirske nauke v Berlinu. Že za časa svojega študija v Berlinu je nastopal tam na raznih koncertih. Vsi berlinski listi hvalijo odlično igro pianista Stančiča in pravijo, da je užitek pisati o umetniku, kojega predvajanja zadovoljujejo v polni meri tudi najstrožjo berlinsko umetniško kritiko. Vsi kritiki povdarjajo prav posebno še Stančlčevo vi-
Čctrtek, 7. maja: SCAMPOLO. -- B (kuponi).
Zadnjič v sezoni. Petek, 8. maja: Zaprlo.
Čevljarska zadruga za mesto Ljubljana in bližnjo okoiico, v kateri ; o v smislu obrt. reda organizirani čevljarski mojstri, je sklicala za nedeljo 3. maja čevljarski kongres v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Ker je bilo zborovanje sklicano v času, ko se vrši vajeniška razstava in je na ta način vsak udeleženec imel polovično vožnjo, se jc zbralo iz cele Slovenije kakih 200 čevljarskih mojstrov, da (:ujeio nasvete g. Franchettija, kako se otresli hudih davčnih bremen za katere sta pred kratkim glasovala v Belgradu g. dr. žerjav hi dr. Pivko. Po dolgem referatu čevljarskega mojstra g. Matije Oblaka, v katerem je predvsem ožigosal preveliko prostost uvoza izdelanih čevljev od strani inozemskih, veči-nma nemških tvrdk, bi moral nastopiti gosp. Franchetti z referatom o davkih. Na začudenje vseh navzočnih se je g. načelnik »Zveze obrtnih zadrug« skril za hrbet davčnega strokovnjaka od trgovske in obilne zbornice in se opravičil, da ne bo sam poročal o davkih kot je bilo razglašeno na vabilih. Vsem udeležencem, ki nekoliko zasledujejo delo v našem parlamentu, je bilo takoj jasno, da se g. Franchetti ni upal govoriti o davkih v lako težki situaciji ker se je brez dvoma bal, da bi se mu kaj takega ne pripetilo kot g. Z. v Žalcu na ondotnem obrtnem zborovanju. Kaj ne, g. Franchetti, malo težko bi bilo zabavljati čez težka davčna bremena, ko veste, kdo da je sokriv tega! Ko je g. referent trg. in obrtne zbornice pojasnil na nekaterih slučajih, koliko več bodo obrtniki plačevali davka od 1. aprila t 1. počenši, je kar završalo po dv orani in g. Franchetti se jc pričel nervozno premikati na sedežu. Ker se je od strani predsedstva venomer opominjalo, da je zelo malo časa na razpolago, je g. referent o davkih moral preje končati, kot je mislil, samo da je rešil g. Franchettija iz mučne situacije, ki je moral nehote govorniku pritrjevati glede krivic, ki se gode obrtnikom od strani države.
Takoj po referatu o davkih so zborovalci pričeli zapuščati dvorano in predsedstvo se je moralo zelo truditi, da je vsaj nekaj čevljarjev
C
*
»Le Monde Slavec Leta 1917., torej sredi .svetovne vojne, ko je zanimanje za Slovane v zapadni Evropi vedno bolj rastlo, je začel izdajati pariški univerzitetni profesor Ernest Denis, ustanovitelj Slovanskega instituta v Parizu, novo revijo z naslovom >Le Monde Slave;: (Slovanski svet), ki je bila namenjena spoznavanju Slovanov. V kljub vzvišenim ciljem pa, ki si jih jc postavila, je izšlo le nekaj številk: ljudje fo imeli drugih skrbi, kakor da se pečajo z vzajemnostjo med narodi. Veliki slavofil E. Denis je med tem umrl in njegovi učenci in uadaljevatelji njegovega globoko zasnovanega dela za spoznavanje Slovanov v Franciji, so lani na jesen začeli spei izdajati »La Monde Slave« kot mesečnik. Lani sta izšle dve številki, letos pa spet dve, a tekom maja kideta še dve, tako da s 1. junijem izide 5. štev. in bo vsled tiskarskega štrajka povzročena zamuda spet izenačena. Z velikim zadovoljstvom smemo vzeti v roko to nam Slovanom posvečeno revijo, katere duša je g. Louis Eisenmann, profesor zgodovine Srednje Evrope na Sorboni (Ernest Denisova stolica) in v katere redakcijskem svetu se nahajajo imena kot August Gauvain, člana francoske akademije, ki nam je posebno dobro znan. List je izborno urejen in vsaka številka prinaša nu 125. straneh toliko zanimivega gradiva, da. ne bo samo Francoz ali oni v inozemstvu, ki zna francosko, temveč tudi vsak Slovan t zanimanjem čital njene sestavke. Oglejmo si zadnjo (februarjevo) številko. Na prvem mestu stoji članek, ki ga je napisal znani P. Mi-Ijukov o carju Petru Velikem in njegovi reformi o priliki 200 letnice njegove smrti. Sledi mu članek Gastona Bouniolsa o financah slovanskih držav Srednje Evrope, to je naše kraljevine, Češkoslovaške in Poljske. Pisec pravi, da ni hotel podati o tem vprašanju nobene doktrine, pa tudi nobene defini-tivne sodbe, piše le kot navaden, a točen opazovalec. Med drugimi razpravami v zadnji številki omenimo še študijo o socializmu in boljševizmu, ki jo je napisni Marcel Mauss, študijski ravnatelj za vere neciviliziranih narodov na Ecole pratique des Hautes-Etudes v Parizu, eden voditeljev mlade francoske sociološko šole. Podpolkovnik Pichon priobčuje svoje sponn u o iz Rusije o admiralu Kolčaku, ki se čitajo kot napet roman, med lem ko je prof. Eisennnuin priobčil študijo o T. G. Masatyku. Manjši Članki razpravljajo o političnih strankah v Češkoslovaški, o otvoritvi pravoslavne bogoslovne fakultete v Varšavi, o ruskem visokošolskem naraščaju v Češkoslovaški, o vzhodnih mejah Poljske iu o panslavizmu in slovanski solidarnosti. V prihodnjih številkah izide, kot čujemo, več zanimivih stvari o J u -goslovanih. Ta mesečnik, katerega številka stane za slovanske države šest frankov C20 Diu) mesečno, naj bi imel vsakdo. Li se
sv Amuntlsen odhaja. Zadnje poročila Amundscnovo pravi, da se tekmovalcev At-garssona in Mac Millana nič nc boji. Prav gotovo bo on prej gori. Preteklo soboto so izvršili prvi poskusni polet. Sedaj bodo obiskali Danski otok, najsevernejši v otočju Spitsbergi in bodo iskali pripravnega prostora za končni polet. Če bo šlo vse po sreči in bo vreme ugodno, misli Amundscn naskočiti tečaj že to s, boto. Od Danskega otoka do tja jc 1150 km; če vzamemo na uro 150 km, je to nekaj manj kakor 7 ur. A ni pri nas, temveč gori okoli tečaja. Za slučaj, da bi sc aeroplana oddaljila drug od drugega, bodo v svrho lažje orientacije spuščali bombe dima v zrak. Amundscn pravi, da so bombe, ki jih imajo, premajhne. A sedaj ni več časa za nabavo drugih. Aeroplana bodo kolikor mogoče malo obtožili in se s prostorom omejili, da bo ves razpoložljivi prostor prihranjen bencinu.
s"v Tnioaitnamenov greb. Po poročilih iz Kaira bodo v oktobru Tutankhamenov grob spet odprli in nato preiskali faraonovo mumijo. O dosedaj najdenih zakladih poroča ilovvard Carter, da so oclpcslalt samo letos 19 zabojev dragocenosti, od kojih jc večina žc v muzejih spravljena. Med najlepše umetnine spadata dve svetiljki v podobi vaz, ena je prav posebno fina. Če pogledaš svetiljki od zunaj, ne vidiš na njih ne okraskov, ne pisave in nobenega urezanega znamenja; če oa prižgeš, vidiš na alabastru sliki Tutankhamena in njegove žene v najkrasnejših barvah. Ne vemo, čc more danes kdo kaj takega izdelati. — O račriih za bodočnost je izjavil Carter, da bo šel zadnje dni septembra v Egipt nazaj, da bo v prvem oktobrskem tednu odprl grob in končal program v oktobru, novembru in decembru. Njegova želja bi bila, da ostane mumija v grobu, ki si ga je izbral faraon za zadnje počivališče. A znanost zahteva, da se mora vzeti mumija iz groba, ker jo bodo prvovrstni medicinski strokovnjaki preiskali. Nato jo bodo dejali zopet nazaj v grob. Kaj bodo pozneje z njo napravili, o tem bo odločila vlada. Upajo, da bodo dobili tudi zlate liste, v katere so Egipčani trupla zavijali, da so se bolje ohranila; možno je tudi, da bodo dobili faraonovo krono.
sv Dr. Morie ^lassak, znani profesor rim* skega prava ua dunajskem vseučilišču, bo stopil junija meseca v pokoj.
sv Smrt italijanskega učenjaka. VJ Rimo jc l-mrl znameniti naravoslovec vseučiliški profesor in senator Battista Grassi. Grassi jc med drugim odkril prenašalca malarije: komarja v anofelc« in tako pokazal pot za uspešen boj proti tej bolezni.
sv Gora Ararat — rimski športni kraj. Svetopisemska gora Ararat je izmed najznamenitejših in najzanimivejših gor ua svetu. Na njenem vrhu je pristni pred mnogo tisoč' leti sedmi dan, sedmi mesec, kakor čitamo v svetem pismu, Noo s svojo barko, ko so vode vesoljnega potopa začele upadati. Gora Ararat je torej zgodovinsko ljudem dobro znana, ali malokdo izmecl ljudi, ki hodijo slednje leto za zabavo v rasne kraje, misli na potovanje v one kraje in na obisk Ararata. Zda i ima biti ta pot omogočena, zakaj svetopisemska gora bo dobila vzpenjačo do samega vrha, kjer bodo zgradili ldimatično letovišče. Seveda bo ta izlet samo za tiste, ki imajo nabito denarnico, zakaj Ararat je vsekako nekoliko preodrok. Mnogo privlačne lastnosti te gore so že precej izginile. Na pobočju Ararata je bil silno star samostan, kjer so še pred 1200 leti kazali ostanke Noetove barke. Ta samostan ie uničil požar ter je tako izginil z zem-skega površja. Potres je baje zasul tudi Noe-tov vinograd.
sv Prebivalstvo Združenih držav Severu'' Amerike. Po najnovejših uradnih podatkih znaša število prebivalstva v Združenih državah 1. jan. 1925 114,311.000 duš. Prirastek v letu 1924 je znašal 1,627.000. Med tem je bilo 315.000 priseljencev. Rojenih je bilo 2,645.000 ljudi, umrlo jih je pa 1,333.000. Tekom zadnjih petih let je bilo razmerje med rojstvi in smrtnimi slučaji 2 :1. Od 1. 1911 umrje vsako leto približno isto število ljudi, število rojstev pa se je povečalo za 11 odstot., kar pomeni v 10 letih 21 odstot. prirastek prebivalstva.
sv Nov Paladijev rokopis najden, švedski docent J. Svennung iz Upsale je v milanski Bibliolheca Ambrosiana našel 14. knjigo proze rimskega gospodarskega pisatelja Pa-ladija. Dosedaj je bilo znanih samo 13 njegovih knjig v prozi in ena knjiga distihov, Svennung bo knjigo že tekom maja dal na svetla
sv Zavarovane noge. Znani ruski plesavee Olenin jc zaprosil veliko angleško zavarovalno družbo naj mu zavaruje noge. Noge so zanj isto, kar jc za pcvca glas. Zavaroval jih je za 10.000 funtov.
sv Malo hudo je. Francozinja Thomas. stara 32 lst, jc imela žc devet hčerk. Te dni je porodila trojčice in jih ima sedaj dvanajst.
Poizvedovanja.
Izgubil se je l Werthheim ključ. Najdi telj dobi 10 Din nagrade pri Ivanu Kuaovar-iu, Ljubljana, Stari trg 10.
Plenarna seja Trgovske in

Ljubljana, 6. maja tl925.
Danes se jo vršila od 9. dopoldne do pol J', plenarna seja Trgovske in obrtniške zbornice. Ob otvoritvi seje je predsednik gospod Knez najprej pozdravil v imenu zbornice dva jubilarja, ki sta te din p razno v. petdesetletnico svojega rojstva: zborničnega podpredsednika g. Ivana O g r i n a, in načelnika oddelka min. trg. in ind. g. dr. M a r n a in se spomnil umrlega zborničnega člana g. I. R a -k o v c a. Na predlog 2 gospodarskin organizacij iz Maribora je zbornica sklenila povečati -število predsedstvenega odseka s 3 člani iz mariborske oblasti. Nato je podal predsednik obširno predsedniško poročilo o gospodarskih prilikah v Sloveniji in v celi državi. Poročilo se bavi s trgovsko-političnimi zadevami, s finančnimi in davčnimi zadevami, s finančnimi davščinami, s prometnimi razmerami, s krizo industrije in trgovine, s kreditnimi, socijalno političnimi, obrtno pravnimi zadevami, z razstavami in velesejm i in podaja na koncu statistiko trgovskega in obrtniškega gibanja, katero smo že priobčili.
Zbornični tajnik g. dr. V. M urnik je predlagal, da se zavrne rekurz pokojninskega zavoda za nameščence proti zbornični dokla-di, kar je zbornica sprejela.
V imenu računskih pregledovalcev je predlagal zbornični član g. Rohrmann, da se računski zaključki zbornice za 1924 odo-bre; soglasno sprejeto.
Prošnji borze za podporo v znesku 1220 tisoč dinarjev se ugodi.
Glede prezidave zbornične hiše je poročal podpredsednik g. O g r i n, da znaša proračun za to okoli 2,200.000 Din; prizidalo bi se še eno nadstropje.
Nadalje je poročal zbornični tajnik g. dr. I. Pless o reorganizaciji urada za pospeševanje obrti. Referent je povdarjal potrebo tehničnega in gospodarskega pospeševanja obrtništva in podal načrt za to. Tozadevni odbor naj podvzame pri ministrstvu trg. in ind. korake za naslonitev urada za pospeševanje obrti na zbornico pod pogojem, da ministrstvo zagotovi vsaj za 5 let subvencijo v najmanj isti izmeri, kakor jo uživa ta urad že sedaj, ozir. ki bo v bodoče določena za obrtno-pospeševal-ne akcije v drugih pokrajinah.
O stališču zbornice do zakona o neposrednih davkih je referiral g. L u ž a r. Podal je temeljna načela za izpreminjevalne predloge,
katere je glede načrta sprejel finančni odsek. O tozadevnih posameznostih radi pomanjkanja prostora ne moremo poročati.
Glede načrta zakona o gospodarski zbornici, o čemur je poročal tajnik g. I. Moho-r i č, so zbornični člani gg. H r i b a r, J e -lačin ml., Cuček, Ogrin povdarjali, da projekt ne zadovoljuje zlasti iz razlogov: 1. Ker je Slovenija premalo zastopana, 2. ker je zbornica preveč posvetovalnega značaja in 3. ker bo polovica članov imenovana, ne pa voljena. Zato naj se rajše diskutira na podlagi predlogov zbornice, ki vse to upoštevajo.
O ureditvi vprašanja praznikov, glede česar je ministrstvo za socijalno politiko pozvalo zbornico, da poda svojo izjavo, je poročal zbornični tajnik g. dr. I v a n Pless, ki je pojasnil najprej določila, ki jih vsebujejo v tem vprašanju naši tako državni, kakor tudi cerkveni zakoni. Navedel je nato obširne podatke o stanju tega vprašanja v raznih drugih evropskih državah. Na podlagi njegovega referata se je v plenumu sklenilo, da se naj predlaga ministrstvu za socijalno politiko, da se ima v obrti in trgovini praznovati sledeče dni: Novo leto, Sv. Trije kralji (6. januar), Velikonočni ponedeljek, Binkoštni ponedeljek, Sv. Jožef (19. marca), Vnebohod (premakljiv), Rešnje Telo (premakljiv), Sv. Peter in Pavel (29. junija), Vnebovzetje (15. avgust), Vsi sveti (1. november), Brezmadežno spočetje (8. decembra). Božič (25. decembra), Štefanovo (26. decembra) in 1. december kot državni praznik.
Dr. Pretnar je poročal o preureditvi predpisov o nečedni tekmi, o čemur je bilo sklenjeno pozvati pristojno ministrstvo, naj izdela načrt zakona po zaslišanju želj gosp. krogov.
Na koncu so prišli predlogi posameznih zborničnih članov glede ureditve važnih gospodarskih vprašanj. Zbornica se je izjavila: za hitro izplačilo železniških dobav, za telefonsko zvezo obmejnih postaj z Avstrijo, za proti uvozu tujih mlevskih i zde1 kov, proti povišanju davčnih bremen, proti obdavčenju službenih prejemkov privatnih nameščencev; proti uvedbi zavarovanja za starost in onemoglost; za reformiranje socijalnih zavodov (znižanje režije itd.; proti pridelitvi trg. in obrtn. šolstva prosvetnemu ministrstvu; za pravilno uvrstitev strok, učiteljstva sr. tehn. šole; proti ukinjenju carinarnice v Celju; za uvedbo novega zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Nadalje je bila odposlana spomenica na ministrstva, da krijejo vse potrebe doma (kljub višjim cenam).
g Cene živine, telet in prašičev dne 6. maja 1925 v Ljubljani: Voli debeli, izjemno za kg žive teže 10.25 do 10.50 Din, voli rejeni 9.50 do 10, voli za vprego 8.50 do 9.50, krave rejene 7 do 8, telice rejene 7 do 8, krave klo-basarice 3 do 4.50, teleta težja, debela 14 do 15, teleta zaklana, po kakovosti 18 do 19, prašiči peršutarji 14.50 do 15, prašiči debeli 15.50 do 16, prašiči debeli, zaklani, po kakovosti 17 do 19. plemenski prasci, 6 do 8 tedenski, po kakovosti po 100 do 200 Din, plemenske krave po kvaliteti 2000 do 5000 Din za komad. Včerajšnji semenj je bil srednje obiskan na govejem trgu, prav živahno pa je bilo na trgu s plemenskimi prasci, katerih se je mnogo pripeljalo in je smatrati, da po vojni še ni bilo nikdar toliko tega blaga na trgu kot danes, zato so pa cene prascem tako padle, da so se 6 tedenski prasci prodajali po 100 Din. Na ostalem tržišču pa ni bilo nobene bistvene spremembe v cenah in ne živahne kupčije. Kakor je videti, se bodo sedanje cene zaenkrat ustalile in ni pričakovati posebnih sprememb.
g Tržno poročilo iz Celja od 4. maja 1925. Celjski trg je zadnje dni zopet dobro založen. Zlasti glavna salata je dobro zastopana. Dobi se ohrovt, karfijola, špargeljni, štrucnata salata. Meso je dobre kakovosti. Cene mesu so sledeče: govedina I. vrste 1 kg Din 20, II. 16—18 Din. Drob od 5—18 Din kg. Tele-tina: I. vrste Din 22, II. Din 20.
g Češkoslovaška na Ljubljanskem vele-sejinu. Češkoslovaška republika ima na našem velesejmu svoj lastni, lično zgrajeni paviljon, ki pa ob vsakoletnih velesejmskili prireditvah ni bil baš najbolje zaseden. Za letošnji velesejem pa se pripravlja obiskovalcem prijetno presenečenje: Celi paviljon zasede namreč Svaz československeho dila v Pragi in so tozadevni dogovori že zaključeni. Svaz, ki uživa v Češkoslovaški velik ugled, razstavi tudi v večjem obsegu 113. Du riški umetnostni dekorativni razstavi, in baje se bo del te razstave premestil na velesejem v Ljubljano. Češkoslovaška umetnostna obrt je zelo razvita in razstava bo poleg svoje izredne zanimivosti gotovo marsikomu v vspodbudo, da se i naša umetnostna obrt dvigne. Z veseljem in hvaležnostjo bomo sprejeli Čehe v našo sredo, velesejmu pa čestitamo na tej pridobitvi. Poleg tega se namerava sejma v večjem obsegu udeležiti tudi češka industrija, zlasti v porcelanski in steklarski stroki. Baje bodo zelo lepo in obsežno reprezentirane tudi velike tvornice Škoda.
g Konkurzi. O zapuščini Vendelina Sta-reta, trgovca v Ljubljani, je razglašen konkurz kakor hidi o imovini Franca Paulina, mesarja in gostilničarja v Škofjih rižah (Ra-
deče) in o imovini Marije Pristernikove, trn govke v Mariboru.
g Vpis v trgovski register. Vpisali sta sa nastopni firmi: Brata Šumer in drug, trgoi vina z mešanim blagom v Celju; »Danica«, d. z o. z. za razpečavanje mineralnooljnih in kemikalnih izdelkov v Ljubljani.
g Vpis v zadružni register. Vpisala se jet Planšarska zadruga Stranje, r. z. z o. z.
g Občni zbor. Vzajemna zavarovalnica y Ljubljani 19. junija 1925.
g »Dr. Čuvaj: Privredne komore u kraljevini SHS«. V založbi gospodarske revije »Bankarstvo« v Zagrebu je izšla v okusni opremi pod zgornjim naslovom razprava gL tajnika zagrebške trgovske zbornice dr. A. Čuvaja. Knjiga se bavi z organizacijo naših tri govskih obrtniških zbornic in opisuje natančno delovanje vseh zbornic v državi v teku lan-« skega leto.
Zagreb.
Dne 6. maja 1925, DENAR.
Italija 2.5375—2.5675 (2.5375 do 2.5675), London 300—303 (299.90—302.90)„ Newyorlt 61.67-62.47 (61.74—62.54), Pariz 3.2250—3.2750, Praga 1.83—1.8540 (1.8437 do 1.8412), Dunaj 8.6970-8.8170 (8.55—8.75)* Curih 11.97—12.07 (12.03—12.05).
Curih. Belgrad 8.3350 (8.35), Pešta 0.7260^ Berlin 1.2310 (1.2325), Italija 21.26 (21.225),, London 25.09 (25.095), Ne\vyork 517.10 (517.75),, Pariz 27.07 (27.10), Praga 15.3250 (15.3225), Dunaj 0.7280 (0.007280), Bukarešt 2.35 (2.40), Sofija 3.7750 (3.775).
Dunaj. Devize. Belgrad 11.43, Kodanj 134 30. London 34.44, Milan 29.15, Newyorki 709.35, Pariz 37.11, Varšava 136.15. — Valute: dolarji 705.90, angleški funt 34.39, francoski frank 37.04, lira 29.11, dinar 11.41, češko« slovaška krcna 20.99.
Praga. Lira 139, Zagreb 54.60, 176.56, London 163 80, Ne\vyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7-odsiotno invest. pos. do 63, vojna škoda-169.50 (den.), Celjska pos< 200-205, Ljublj. Kreditna banka 225 (den.), Merkantilna 110—124, Prva luv. štedionica 795—805, Kreditni zavod IDO—200, Strojne tovarne 134 (bi.), Trbovlje 375 (den.), Vevče 110—120, Stavbna družba 265—280.
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Za« greb 106, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreti 60—62, Jugoslavenska banka, Zagreb 98 doi 100, Ljubljanska kreditna banka, tu 240 do; 250, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 800 doi 810, Slavenska banka, Zagreb 70, Dioničkoi društvo za eksploataciju drva, Zagreb 43, Hrv,
mam
Pariz
61.50
Res škoda, da se ne morejo vse mnogoštevilne vrste mikrobov, ki žive v ustih in votlih zobeh, že v naravi povečati. Kajti potem bi se vsi oni,
vsak
ki nočejo uvideti, da je treba na vsak način čistiti in izpirati ustno votlino z antiseptično tekočino — in to večkrat na dan — tako prestrašili, da jbi se kar najhitreje privadili rednemu čiščenju zob. Zobna čistila in praški sami nikakor ne zadostujejo za negovanje ust, ker ostanejo gnilobna zajedališča, zobne votline, notranja stran kočnikov itd. nedotaknjena in ravno ta potrebujejo, kar je vendar dosti jasno, doslednega vsakodnevnega čiščenja. To je možno brez dvoma samo potom izpiranja z resnično antiseptično zobno vodo. Odol je antiseptičen! — Odol je gotovo antiseptičen! — Odol je prav gotovo antiseptičen!

80
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
»Dobro delati z denarjem! To je prav tako, kakor da bi obtoževal Boga, toliko kakor da bi mu očital, da ne zna voditi sveta in da bi mu bili prav hvaležni, ako bi se umaknil in vam dal ugodno priliko. Ali ni to smešno, če hodi človek okrog z gorjačo, razbija liudem glave pa jim jemlje denar, dokler si ga ne nagromadi cel kup, potem pa se kesa svojih del in gre pa obvezuje glave, ki jih drugi roparji razbi-jejo? Sodbo prepuščam vam. Toliko je namreč vredno dobro delo z denarjem. Zdajpazdaj se kakemu roparju omehča srce, pa gre vozit rešilni voz. Tako je delal Carnegie. Zmastil je glave v hudem metežu v Homesteadu, bil je v resnici pravi razbijač glav na debelo, je izropal ne-godnike za nekoliko sto milijonov, sedaj jim jih pa daje v majhnih kapljicah nazaj. Ni to smešno? Sodbo prepuščam vam.«
Zvil si je cigareto in jo opazoval napol radovedno napol veselo. Njegovi odgovori in trda posplošnjenja trde šole so bila izbegajoča in ona se je vrnila k prejšnji stvari.
»Ne morem se prerekovati z vami, sami veste. Najsi ima ženska še tako prav, imajo moški že svoje mnenje — da, kar oni rečejo, zveni silno prepričevalno, in vendar jo ženska še vodno prepričana, da nimajo prav. Ampak eno je — ustvarjalno veselje. Recite temu hazardiranje, ako drago, vseeno pa se mi vidi, da človeka bolj zadovoljuje ustvarjanje nečesa, delanje nečesa, kakor pa če stresa cel božji dan kocke iz kockovine. Veste, včasih grem in zaradi vaje ali pa ker moram pla-
čati petnajst dolarjev za tono premoga, pa česam Mabo in jo krtačim pol ure. In kedar jo vidim čisto in. svitlo, čutim zadovoljstvo nad svojim delom. Isto mora občutiti človek, ki sezida hišo ali zasadi drevo. On lahko to pogleda. On je naredil to. Delo njegovih rok je. Tudi ako pride kdo kakor vi, pa mu vzame drevo, drevo še vedno obstoja, še vedno ga je on ustvaril. Tega ga ne morete oropati, gospod Harnish, z vsemi svojimi milijoni. Ustvarjalno veselje je to in to je večje veselje kot zgolj hazardiranje. Ali niste sami nikoli naredili nobene stvari — kake koče iz hlodov gori ob Yukonu ali čoln ali splav ali kaj drugega? Ali se ne spominjate, kako zadovoljnega ste se čutili, ko ste delali tisto in potem ko ste delo dovršili?«
Med njenim govorjenjem so mu oživele v spominu slike, ki mu jih je priklicala v spomin. Videl je v duhu zapuščeno ploščad ob bregovih Klondyka, videl vstajati koče iz hlodov in prodajalne in vsa poslopja iz hlodov, ki jih je zgradil, pa žage, ki so delale noč in dan v treh posadih.
»Veste, gospica Mason, prav imate — v enem pogledu. Tam gori sem zgradil na stotine hiš in spominjam se, kako ponosen in vesel sem bil, ko sem jih videl vstajati. Še sedaj sem ponosen, ko se jih spominjam. In Ophir — ta od Boga najbolj zapuščeni jelenji pašnik potoka, kar so jih kedaj videle človeške oči. In iz tega sem naredil sloviti imenitni Ophir. Napeljal sem tja vodo iz Rincabilyja, osemdeset milj daleč. Vsi so rekli, da ne bom mogel, a vendar sem jo, in popolnoma sam sem to naredil. Nasip in umetni vodotok sta me veljala štiri milijone. Videti bi morali ta Ophir — naprave za silo, elektično luč pa stotine delavcev, ki so delali dan in noč.
Mislim, da slutim, kaj imate v mislih z ustvarjanjem stvari. Jaz sem naredil Ophir, pri Bogu — oprostite, nisem imel namena zakleti. Ampak tisti Ophir! Še sedaj sem ponosen nanj kakor takrat, ko sem zadnjikrat zrl nanj!«
»In vi ste tam nekaj dobili, kar je bilo več kot denar,« ga je vzpodbujala Deda. »Sedaj veste, kaj bi jaz storila, ako bi imela veliko denarja. Vzemite vse južne in zapadne obronke teh golih brd. Jaz bi jih pokupila pa nasadila na njih evkaliptovo drevo (gumijevo drevo). Storila bi to iz veselja, da nekaj storim; pa recimo, da bi tudi jaz imela tisto žilico za hazardiranje v sebi, ki o nji govorite, veste, jaz bi vseeno enako ravnala pa delala denar z drevjem. In tukaj je zopet moja druga točka. Mesto da bi povišala ceno premoga, ne da bi povečala zalogo trga za eno unčo premoga, bi nasekala tisoče in tisoče sežnjev kuriva — bi nekaj naredila, kjer prej ni bilo nič. In vsakdo, ki bi se vozil po prevoznem parniku, bi gledal te poraščene griče in se razveselil. Kdo pa se je razveselil, ko ste dvignili ceno premoga za Štiri dolarje?«
Sedaj je bila na Daylightu vrsta, da je nekaj časa molčal, in je ona čakala na odgovor.
»Ali bi rajši videli, da bi delal take reči?« je vprašal navsezadnje.
»Boljše bi bilo za svet in bol jše za vas,« je odvrnila.
Šestnajsto poglavje.
Ves teden je v pisarni vsakdo vedel, da je imel Daylight nekaj novega, velikega v mislih. Razen za nekaj kupčij brez posebne važnosti se že nekaj mesečev ni zanimal za nič. Hodil pa je v malone ne-
pretrganem resnem razmišljanju okoli, delal nepričakovane, dolge izlete preko zaliva v Oakland ali pa je cele ure molče i« nepremično sedeval pri pisalni mizi. Videti je bil posebno srečen spričo tega, kar mu je zaposlovalo duha. Včasih so prihajali ljudje, s katerimi se je razgovarjal, ki so imeli druge obraze in se razločevali pd značaju od onih, ki so ga dosedaj obiskovali.
Deda je v nedeljo izvedela vse.
»Razmišljal sem veliko o najinem zadnjem pogovoru,« je pričel, »in imam neko misel, ki bi si jo rad malo bolj ogledal Imam načrt, ob katerem se vam bodo jezili lasje, nekaj, kar imenujete zakonito, a hkratu je najbolj vražja hazardna igra, ki se je kdaj človek spusti vanjo. Kaj pravite k temu, da bi pridelal dve minuti, kjer je prej rastla, samo ena? Ej, da, pa nasadil nekoliko dreves — cele milijone. Saj se spominjate na kamenolom, ki sem si ga dozdevno šel ogledat? Veste, kupiti ga hočem. Kupiti hočem tudi vse tiste griče, prav cd tukaj naokoli do Berkeleya pa po drugi slrani dol do San Leandra. Imam jih že precej, ampak nobene besede o tem. Kupoval bom še dolgo, predno uganejo kaj več o celi stvari, ker nočem, da bi cenc previsoko poskočile. Ali vidite tisti grič tam na oni strani? Moj grič je, čegar pobočje sega skozi Piedmont in na polovico med onimi valujočimi griči v Oakland. Ampak to ni še nič v primeri z vsem, kar nameravam še kupiti.«
Zmagovestno je prenehal.
»In vse to radi tega, da bosta rasti! dve minuti, kjer je prej ena?: je vprašala Deda in se presrčno nasmejala njegovim skrivnostnim besedam.
(Dalie slcdD
slav. d. d. za industriju šečera, Osijek 65 —75, Našiea 45—50, Guttmann 360, Slavonija 53, Trboveljska premogokopna družba, tu 382 do 390, Združene papirnice, Vevče ,110, Voina odškodnina 170-173.
BLAGO.
Dunaj. Alpiue 371.900, Greinitz 134.000, Kranjska industrijska družba 450.000, Trboveljska družba 443.000, Hrvatska eskomptna banka 123.500. Leykam 137.000, Hrvatsko-slav. dež. liip. banka 65.100, Avstrijske tvor-nice za dušik 160.000, Gultniann 450 000. Mun-dus 810.000, Slavex 181.000, Slavonija (51.000.
Ljubljiuia. Les: Deske 30, 10. 50, 60 mm, monte. fco. meja, 4 vag. 580 (zaklj. 580). Hrastovi frizi od 4 do 9, od '25 do 60, I. in II. vrsta, fco. meja 1380 (den.). Jelovi hlodi od '25 cm prem., različne dolž., fco. uakl. post. 250 (den.). Cerovi blodi od 25 cm, od 2 m dolž., fco. nakladalna postaja, 2 vag. 18 (zaključek 18). Bukova drva, 1 m dolž., suha, fco. meja 25 (den.). — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, rinfusa, par-. Ljubljana 470 (bi.). Pšenica avstralska, rinfusa, par. Ljubljana 465 (bi.). Pšenica Hard Win-ler št. 2, rinfusa, par. Ljubljana 490 (bi.). Otrobi pšenični, deb.. fco. vag. Ljubljana 215 (den.). Otrobi pšenični, drob., fco. vag. Ljubljana 190 (bi.). Koruza promptna. par. Ljubljana 215 (den.). Oves makedonski, orig., par. Ljubljana 340 (den.). Krompir rumeni, fco. štajerska post. 115 (bi.). Krompir roza, fco. štajerska post. 135 (bi.).
SOCIALNO ZAVAROVANJE V ROMUNIJI.
Socialno zavarovanje v Romuniji je na dokaj nizki stopnji. Obstojajo točasno trije načini zavarovanja. V Bukovini velja še stari avstrijski bolniško - nezgodni zavarovalni za-
kon; na ozemlju bivše Ogrske so v veljavi še i.iiolako prejšni zakonski predpisi. Penzijsko zavarovalni zakon za privatne nastavljence je, ako ne formalno, pa dejansko izven veljave. V splošnem sc jc izvršilo nekaj izprememb, katere pa niso imele nikakih reorganizatorič-nih posledic z« zboljšanje zavarovanja kol takega, temveč samo določitev prispevkov iz mezdnih razredov itd. Po teh spremembah zr.aša bolniška podpora samo 20 Lej dnevno. b.e nižje pa so dajatve bratovskih skladnic.
Na Bcsarabijo jc bil formalno raztegnjen zavarovalni sistem iz bivšega ozemlja, za Izvršbo cotrebna izvršilna naredba pa ni izšla, tako da raztegnitev nima nikakega pomena.
Značilna pa jc upravna ureditev zavarovanja. Upravno bolniško zavarovanje odnosno bolniške blagajne nimajo r.ikake avtonomije. Zavarovanje je na bivšem državnem ozemlju podrejeno popolnoma birokratskemu vodstvu ministrstva dela.
Imenoma jc nositcljica zavarovanja »Centralna blagajna« (Časa centrala), ki pa je popolnoma podrejena ministrstvu dela, je neke vrste državna komisija z delegati zavarovalnih zavodov pod vodstvom ministra, odnosno generalnega ravnatelja. Večina uradnikov in na-stavljencev, kakor nastavljencev lokalnih zavarovalnih zavodov, so državni nameščenci. Proračuni in obračuni morajo biti odobreni po Centralni blagajni in ministrstvu.
Zavarovanje se razteza na rokodelce in delavce, prispevki sc potrjujejo z znamkami.
Dajatve obsegajo bolniško podporo, zdravniško pomoč in medikamente. Podpore se podeljujejo tudi za slučaj nezgod in so lahko tudi trajne. Vsak daljši zadržek v bolnici mora biti odobren po Centralni blrgajni.
Delavstvo na upravo socialnega zavarovanja nima nobenega upliva iti je vsak poizkus napraviti zavarovanje prožnejše in delavstvu bolj služeče, brezuspešen, ker je zavarovanje preveč centralizirano.
------------^
Pripravlja pa sc nov zakon o socialncm zavarovanju, ki sc bo naslanjal na francoski zavarovalni sistem. V upravi naj bi bili zastopani delavci in delodajalci paritetno (kot jc lo pri našem zavarovanju). Uradništvo in nastavljenci bi bili državni nameščenci. Vodja zavarovanja pa bi bil imenovan od ministrstva z dalekosežnimi pravicami.
V dopolnitev bodi omenjeno, da obstoji za ž dezničarje (uradništvo je izvzeto) poseben zavarovalni zavccl imenovan :>Casa numcie«, kat* i sliči bivši previzijski in bolniško - podporni blagajni železničarjev
Iz tega je razvidno samo to, da je romunsko delavstvo glede na socialno zavarovanje še na slabšem kot pri nas. Poleg tega pa bo, v kolikor se to da danes presoditi, novi zakon <o socialnem zavarovanju še reakcionarnejši kot naš, akoprav še temu kmalu ni para.
C.
Rokodelski dom. Danes ob 8. uri je v dvorani Rokodelskega doma vaja za slavnostno predstavo ob sedemdesetletnem društvenem jubileju. Jutri, v petek ob 8. uri je pevska vaja. V nedeljo, 10. t. m. bo imelo rokodelsko društvo sv mašo na Rožniku. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Pričetek ob sedmi uri zjutraj.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v petek dne 8. t. m. točno ob 6 zvečer tedenski seminar v zavodu za socialno higiensko zaščito dece v Ljubljani. Iz sodno zdravniške prakse: govori dr. Leon Travnar. Mongolska pega: demonstrira primarij dr. M. Ambrožič. Demonstracije dveh kirurgičnih slučajev: demonstrira dr. A. Slivnik.
Osr. zveze javnih nameščencev nujna seja širšega odbora bo v četrtek, 7. t. m. ob 20. uri >Pri Mraku«. Dnevni red: Po skupščini Gl. Saveza. Kaj sedaj? Na sejo so vabljeni
tudi vsi predsedniki raznih za prireditev
skupščine ad hoc postavljenih odsekov. Predsedstvo.
Ruski knrz za duhovnike sc bo zopet vršil
od danes naprej vsak četrtek ob 5 popoldne.
Zveza vojnih invalidov podružnice Ljub ljana vprizori v nedeljo, dne 10. t. m. na Je. žici v dvorani Katol. izobraž. društva veselo-igro Charliyova teta-r. Ker je čisti dohodek namenjen vojnim žrtvam, se nadejamo obile udeležbe. — Odbor.
Trgovsko društvo :>Merkur<: za Slovenijo v Ljubljani opozarja ponosno svoje članstvo na ogled tovarne v Jaršah in nato izlet v Lukovico, ki se vrši v nedeljo dne 10. maja t L Odhod ob 7.55 zjutraj z glavnega kolodvora. Prijave do četrtka zvečer. Opozarjamo, da so za povratek iz Lukovice do Domžal za vse udeležence naročeni vozovi. — Odbor.
Izpred sodišča.
Parite na otroke! Lucija Bitenčeva iz ljubljanske okolice je bila te dni obsojena na dva dni zapora, ker je pustila svojega triletnega sinčka Bogomira brez nadzorstva in je fantek padel v škaf vroče vode ter se je tako opekel, da je bil 1 teden v bolnišnici. Žena je sicer trdila, da se je zgodila nesreča, ne da bi jo ona zakrivila, vendar se sodniki o resnič. nosti njene izpovedi niso mogli uveriti.
Drag pretep. Včeraj sta stala pred deželnim sodiščem Ivan Papler iz Tržiča kot obtoženec in pa njegov tovariš France Moko-rel kot poškodovanec. Na poti iz Brodarjeve gostilne v Bistrici so se bili fantje malo spo-prijeli. Papler je potegnil nož in sunil Mokde-la dvakrat v prša. Vsled poškodb je fant bolehal 66 dni in zahtevni po 100 Din na dan odškodnine. Papler, ki se je zagovarjal s silo-branom, je bil obsojen na 7 mesecev težke ječe in bo moral plačati vse stroške, takso za bolnišnico in visoko odškodnino.
Vsaka drobna vrsSica DSra J'SO aii vsaka beseda SO par. Najmanjši 5 Di'r«. Oglasi nad devet vrstic se računajo vise. Za odgovor znemkol
ŠIVILJA
sprejme pomočnico takoj. -Poizve se: GradiSče 11, priti.
Mlinarski POMOČNIK
išče stalno in zanes. službo. Nastop lahko takoj ali po-rneje. Več po dogovoru. -Cenj. ponudbe je poslati na Martin BRATKOVIČ, poštno ležeče, p. Dobrova p. Ljubij.
Sli^fea organlsta-čeri
jc razpisana v Št. Gothardu, p. Trojane. - Pojasnila daje cerkveno predstojništvo.
" '^"pomočnica
k šivilji gre deklica, ki tt •e pred kratkim izučila. — Naslov pri upravi pod 2947.
PREKLIC.
Podpisana preklicujcm, ker sem govorila, da sp Janeza Z a 1 a z. n i k a prijeli orožniki. Obenem se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Katarina Grum, Kožarje.
ŠPAGG
DEKLE
pridna, poštena, želi mesta kot učenka v kuhinji. — Naslov pove uprava lista pod številko 2947.
Pridno in
pošteno dekle
se sprejme kot pomoč pri gospodinjstvu in v trgovini pri JOS. KLEMENČIČ -trgovcu v Kamniku. 2954
se išče za PREŠERNOVO KOČO na STOLU za sezono 1925. Ponudbe pismeno na KRANJSKO podružnico »SPD < do 15. maja. 2949
Prodajalka
pridna, poštena, vestna, se takoj sprejme. — Prednost imajo izucenc v papirnati stroki. Ponudbe s prepisi spričeval na upravništvo lista pod: Prodajalka takoj.
Sprejme se
NOČNI ČUVAJ.
Ponudbe pod »Nočni čuvaj« •štev. 2917 na upravo lista.
Svoie veliko, cer.o
STANOVANJE
sredi Ljubljane, zamenjam tudi 7. dražjim in neugodnim z onim, ki odkupi pohištvo 2 sob, predsobe in kuhinje za 25,000 Din. Zamenjam tudi v novo hišo z višjo najemnino ali v drugo mesto. Nujne ponudbe pod »Mestni trg- na upravo »Slovenca«.
"SREBRNE KRONE
kupujem. - Ponudbe upravi lista pod šifro KRONE,.
dreto in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču »Konopjuta« v Ljubljani, Gosposvetska 2.
Rabljene stvari
n. pr. Šivalni, ptetilni, pisalni ali stroj sploh, aparat, kolo, motor, pohištvo, /iai-ninc, instrumente itd. PRO-DASTE ali KUPITE ugodno in hitro pri in potom zasebne posredovalnice tvrdke »Posredovalec« - Sv. Petra ccsta 23;I. — Stalna izbira!
Proda sc HIŠA
s sadnim vrtom v ljubljanski okolici. - Naslov se izve v upravi lista pod St. 2968.
PRODAM™"
NOVO OPRAVO
za 2 sobi in kuhinjo; cena ugodna. Tudi stanovanje jc na razpolago. Naslov pove uprava lista pod Stev. 2962.
Kdor želi kupiti dobro, malo rabljeno MOTORNO KOLO 2 HP z 2 sedežema, električno svetilko, znamke »Kihstatcr«, naj si ga ogleda: GRADIŠČE štev. 10, v trgovini čevljev.	2964
Kupimo takoj
dobro ohranjeno ŽELEZNO BLAGAJNO srednje velikosti in boljšega sistema. Ponudbe na upravo lista pod: »Blagajna« stev. 2951.
Mineralno in blatno
!? v v _
radioaktivni topli izvori 38 do 500 C Najuspešneje zdravljenje: ženskih bolezni, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti
Celo leto otvorjeno! Ugodno letovišče!
Zmerne cene. Ugodne železniške zveze i
Izven glavne sezone znatni popust!
Zahtevajte prospekte od Ravnateljstva kopališča.
V »tf!
poln uspeh. - inserirajie v njem!
NA HRANO IN SOSTANOVANJE
sc sprejme gospodična. — (Naslov v upravi pod 2961.
Prisfni naravni
MAUNOVEC
7. najboljšim sladkorjem vku-haa v steklenicah in sodčkih
na drobno in velllco
nndi lekarna dr. G. P1CCOLI LJubljana
Otroški vozički
športni in luk-susui po najnižji ceni in največja zaloga. Prodaja na obroke, ceniki franko. Tribuna E". E5, t. tovarna dvokoles
in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta 4
Vsakovrstne KLOBUKE
nakitenc, od 120 Din naprej pri: STUCHLY - MAŠKE, Ljubljana, Židovska ulica.
<£nhn prijazno, mirno, OUMU p0 možnosti blizu bolnice, IŠČE za 1. junij soliden boljši gospod. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod: »Mirno 2965«.
Lep sadnfwt
z leseno h i S o, pol ure od Medvod, prodam za 20.000 Din. - PETER ZAVRL, Pod-reča St. 49 pri Medvodah.
Bamski in dekliški
se •
Šl
JSF~ po znižanih cenah RAVNOKAR DOŠLI
Oblike, damske od 70 do 150 Din, - otroške od 50 do 70 Din, - nakiteni od 100 Din naprej, dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi!
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
V globoki žalosti javljamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri in preskrbni oče, dedek, brat, stric, tast in svak, gospod
mestni stavbni nadsvetnik
v sredo, dne 6. maja t, 1. ob 7 zjutraj, po doigi, trpljenja polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 8. maja 1925 ob 4 pop. iz hiše žalosti, Nunska ulica št. 10, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv, maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 6. maja 1925.
Globoko žalujoče rodbine:
Koch, FSere, Susclinik, FercSieL
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Kaučuk podpetniks in podplati
vzdržijo vsako vreme, so prožni in higijenični
sa moške obleke
velika iibera in ni$ke cene
iZ. oiiiklauc ,9n Škofu', BjubDana
Izurjenega soflclfaforla
išče pisarna DR. RAPOC in DR. STOR v MARIBORU. - Naslop čim preje.	2952
Pri nakupu
blotfa za moške obleke si oglejte na vsak način prej specialno zalogo češkega in angleškega sukna v razpošiljalnici

LJUBLJANA
(nasproti
Največja izbira ! Na drobno !
:: Miklošičeva cesta št. 4
frančiškanske ccrkve).
Cene tovarniške! Na debelo!
Na zahtevo se posijejo vzorci brezplačno!

Izdaja konzorcij >Slovenca<.
Odgovorni urednik: Viktor Ceučič.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.