libili vsak Četrtek. Cena mu |e 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K «0 vin., za Ameriko In druge tuje države 4 K 00 vin.) — Posamezne itevilke ae pro-■ dajajo po 10 vin. = Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spiai In dopisi se pol l|a o : Urednlitvn .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice It. 2. Naročnina, reklamacije in inseratl pa: Upravniitvn .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. = v Steu. 38, V Ljubljani, dni H. septembra 1908. LEtO XXI, (lažen shod. One 12. oktobra se prične na Dunaju avstrijski protialkoliolni shod. L. 1901 so prišli na Dunaj zastopniki protialkoholnih organizacij in učenjaki, ki se pečajo s tem vprašanjem celega sveta. Ta shod je imel mnogo dobrega. Na Slovenskem se je ustanovilo društvo »Abstinent« in na novo se je začela gibati družba treznosti. Zdaj bomo avstrijski narodi sami zase zborovali. Na oklicu, ki se razpošilja te dni, so podpisani tudi Slovenci: Knczoškof Jeglič, župnik Kalan, dr. Krek. S temi vrsticami hočemo opozoriti svoje bravce in prijatelje na ta važni shod. Udeležiti se ga morejo pač samo taki, kateri razumejo nemški: iskreno želimo, da bi se jih iz naše domovine zbralo lepo število, da bi med drugimi narodi tudi Slovenci v boju proti pijančevanju stali v prvih vrstah. Kralja Kserksa armado so bili 1.390 na Maretanskem polju premagali Atenci. Pripoveduje se, da je moral suženj, ki je stre-gel kralju pri mizi, vsak dan ponavljati besede: »Gospod, spomni se Atencev«. Našo mladino, naše izobražene in delavske stanove uničuje dan za dnem nezmerno uživanje vpijanljivih pijač. Več jih pokonča, kakor kuga in vojska. Potreben je zato tudi naši družbi opomin: ne pozabi na pijančevanje, spomin;aj se alkohola. Shod,ki ga naznanjamo, ima biti tak klic, ima vz-drainiti iz spanja tiste, kateri nečejo vcdei ti, kje gospodari najhujši sovražnik miru in reda, napredka in blagostanja. Potreben je tak klic in sicer za vso javnost, potreben za časopisje. V časopisih beremo sicer novice, ki nam poročajo o žrtvah, katere zahteva samosilnik-alkohol, malo pa najdemo podpore v boju proti njemu. Časopisi nasprotno v veliki meri podpirajo pijančevanje in le preradi mahnejo proti tistim, ki v tem oziru hočejo brezobzirnega boja.. Ni čuda, ker so časopisi povečini trgovska podjetja, ki se ozirajo na to, kaj je kupcem všeč, in ne marajo z nadležnimi spomini zgubiti svojih naročnikov. Zato je seveda treba tudi bojevnikom proti pijančevanju tako glasno zašumeti, da se razgiblje vse javno mnenje in da postanejo tisti, kateri branijo alkohol, v manjšini. Potem bo pač tudi časopisje nastopilo drugo pot. Treba je dalje, da se vzdramijo poslanci po dežel, in držav, zborih, da tudi ti stopijo brezobzirno v vojsko proli alkoholu. Zalibog je zdaj politika marsikje najožje zvezana s pijačo. Ob pijači se zbirajo volivci, ob pijači sklepajo. Volitve se s pijačo začenjajo, in s pijačo končajo. Zmage se slave ob pijači in porazi se zalivajo tudi s pijačo. Gostilne so agitacijsko središče in mnogokje vlada misel, da kdor ima gostilne na svoji strani, ima tudi politiško moč v rokah. Upajmo, da bo avstrijski protialkoliolni shod tudi za poslance resen opomin, da njihovo delo ne more prinesti pravega sadu, dokler se ne zajezi povo-denj pijančevanja. Klic velja tudi upravnemu uradništvu, okrajnim glavarstvom, deželnim vladam in ministrstvom. Tam po kancelijah se prav veliko greši s popustljivostjo proti pijanskim razvadam. Sem med grešnike štejemo lahko tudi žalibog mnogo občinskih zastopov. Ko bi imeli vsi možje, ki imajo upravo v rokah, srce na pravem mestu in nekaj več korajže, bi se tudi že z današnjimi postavami lahko zabranilo mnogo hudega. Proti beračem imajo precej poguma, pred šnopsarjem, še bolj pa pred šnopsarijami jim zmanjka vsake korajže. Gostilne in šnopsarije se množe kot gobe po dežju. Okrajna glavarstva in občinski zastopi se kar kosajo med seboj, kako bi jih dovolili čim največ novih. Treba je pa tudi zaklicati resno besedo vsem stanovom, ki imajo skrbeti za vzgojo ljudstva in za splošni blagor. Naj ne pozabijo, da pijančevanje ubije vse to, kar so starši, kar je šola in cerkev s trudom in delom v dolgem času položila v mlada srca. Vsi brez izjeme, duhovniki, učitelji, zdravniki, sodniki, umetniki, starši bi se morali zvezati v najtesnejšo zvezo proti alkoholu. Kadarkoli se govori o vzgoji in izobrazbi, kadarkoli se razpravlja gospodarski napredek, kadarkoli se gre za delavsko ali kmečko ali obrtno vprašanje, kadarkoli se govori o veri in nravnosti, bi moralo biti tudi protialkoholno vprašanje na dnevnem redu. Da se vse to doseže, seveda ne bo zadostoval en shod, ki se ga more razmerno le malo ljudi udeležiti. Gotovo pa je, da je tak shod sposoben vzgojiti dobrih, navdušenih, izobraženih agitatorjev, ki bodo vsak v svojem kraju učili, svarili in združevali vse proti sovražniku alkohola. Agitatorjev je tudi nam Slovencem treba v tem oziru. Teh par mož, ki stoje sedaj v ospredju protialkoholne vojske, je mnogo premalo, njihovo število se mora pomnožiti, da ne bo nobene fare, pa tudi ne nobenega večjega društva, da zlasti ne bo nobene Marijine družbe in nobenega izobraževalnega društva, kjer bi kdo. fant ali mož, žena ali dekle, ne opravljal službe Kserksovega sužnja in v enomer ne klical: Društveniki, farani, prijatelji, pomnite na alkohol! Iskreno želimo, da bi zlasti izobraževalna društva poslala kaj zastopnikov k avstrijskemu protialkoholnemu shodu. Kdor se ga zeli udeležiti, naj naznani S. K. S Z., da bo mogoče prirediti skupno prijateljsko potovanje. Ohùil zbor ^Kmečlie zveze44 za ljubljansko okolico. Na občnem zboru »Kmečke zveze* za ljubljansko okolico, ki smo ga že zadnjič na kratko omenili, je kot prvi govornik razpravljal državni poslanec dr. Šusteršič o načelih in delovanju poslancev Slovenske Ljudske Stranke, združenih v »Slovenskem klubu«. Ta državnozborski klub se drži nasproti vladi poti neodvisne politike; glasuje za njo in jo hvali, kedar stori kaj za kmečki stan koristnega, graja jo pa in glasuje proti njej. ako ukrepi vlade nasprotujejo kmečkim koristim. Tako so naši poslanci seveda glasovali za podvojitev melioracijskega zaklada od 4 na 8 milijonov kron. Ta višja svota bo že prihodnje leto na razpolago za vodovode in druge zboljšave. Predlog, da se odpravita zadnji dve stopinji hišnorazrednega davka. postane še letos zakon in tako se ta krivični davek vsaj nekoliko omili. Doseglo se je staro zahtevo naše stranke, da je vlada dolžna odškodovati družine revnih rezervistov za dobo. ko so na orožnih vajah. Dve zadnji orožni vaji se odpravita. Olajšal se je tudi predčasni odpust iz vojaške službe vsled rodbinskih ozirov. Na drugi strani pa se je pomnožilo število novincev za deželno bramilo, in sicer na Kranjskem za 109 mož. Ljudsko zavarovanje se mora raztegniti tudi na maleea obrtnika in kmeta, ki je za svoie delo slabše plačan, nego tovarniški delavec. Srbska trgovinska pogodba, ki je sedaj začasno, do konca tega leta. stopila v veljavo, je sicer za nas lteodneiša. neeo ie bila poprejšnja. toda bati se je. da bo tudi razmeroma majhni uvoz srbske zaklane živine neueodno vplival na dunajski živinski trg. ki odločuje naše živinske cene. in če se to zgodi, bo »Slovenski klub« delal proti temu. da bi ta pogodba postala stalen zakon. Oovornik in niegova stranka bodo nosvečali tud' nadalie vso pozornost pomoči zavoljo uim. Pol milijona kron podpore, ki so io doseeli. ne more biti še vse. Treba nadomestiti živino, ki jo je fiudstvo vsled pomanikania krme odnro-dalo. Vseslovanskega sestanka v Praei se »Slovenski klub« ni udeležil, ker so prireditelji bili tako nerodni, da so vabili edinega Hribaria. Pod liberalno zastavo pa »Slovenski klub« ne gre nikamor. Za pri-hodnie deželnozborske volitve liberalci že oblačiio ovčje kože neodvisnih kmetov. Ta hinavska nova liberalna tvrdka bi rada kmete razdvojila. Toda s stranko, ki zaničuje vse. kar je nam svetega, s stranko, ki je tako zavozila deželno gospodarstvo, moramo pri prihodnjih volitvah obraču-niti. da se v deželi omogočijo boljše razbere. Predvsem bo treba izboljšati deželno denarno stanje. Socialni c^mokrati so krivi, fla se ni že spreiel zakon o zvišaniu državnega davka na špirit, od katerega bi dobila kranjska dežela okoli pol miliiona dohodkov vsako leto. To moramo socialnim demokratom povedati v brk, ko bodo pri volitvah lovili kmečke glasove za svoje kandidate. Nadalje bo treba iznremeniti lovski zakon. Zajcu smrt! Ustanoviti ! mei amo dežel, zavarovalnico in pa dežel, hipotečno banko, ki bo proti neizpremen-Ijivim, nizkim obrestim dajala neodpoved-» Ijiva posojila, odplačliiva v mnogoletnih obrokih. Oovornik objavlja, da bo tudi za-naprej na vso moč deloval za koristi našega kmetijstva. Navzočih 300 kmetov, ki so dr. Šusteršiča ves čas pazno poslušali, je koncem govora izrazilo svoje odobravanje in hvalo s ploskanjem in glasnimi živio-klici. Potem je. od predsedništva za to na-prošen. deželni poslanec ljubljanske okolice, vodja Povše, razlagal gospodarski načrt »Slovenske Ljudske Stranke«, ki se popolnoma krije s programom »Kmečke zveze«. Oziral se je. kakor naravno, zlasti na potrebe ljubljanske okolice in pa na točke, ki spadajo pred vsem v delokrog deželnega zbora. Predvsem velja za kmete načelo: Pomagaj si sam! Zato pa treba združevati se; le tako je mogoče kaj doseči. Naše kmetijstvo moramo izboljševati. Take melioracije so: osuševanje, uravnave voda, namakanje. Sedaj je na vrsti osuševanje ljubljanskega barja, s čemer se pridobi na tisoče oralov lepili, dobrih se-nožeti. V zvezi z osuševanjem je uravnava stranskih vodnih pritokov. Paziti bo treba na to, da se varuje kmetom-meja-šem pravico do lasti pridobljenega sveta, v prvi vrsti ob Savi. Živinoreja pa potrebuje tudi zdrave vode. V delu je vodovod za Iško vas in okolico in za Jezico, Stožce, Kleče. Druga naša skrb bodi za dobra občila: za ceste in mostove. Ce si ustvarimo tako predpogoje za dobro gospodarstvo, morali bomo poskrbeti tudi za delavne moči, ki jih sedaj manjka. Za to treba zavarovanja tudi kmečkih poslov za starost in onemoglost. Drugo sredstvo v ta namen pa je olajšava vojaške dolžnosti; dejanska služba naj se zniža na dve leti. Mi potrebujemo pa tudi varstva našega imetja: naših domov in našega blaga, živine. V tem tiče ogromne glavnice narodnega premoženja. Za to treba deželne zavarovalnice proti požarom, proti živinskim boleznini in proti toči. Velikanski dolgovi obremenjujejo naše kmečke domove. Za to treba deželne banke, ki jo je že omenil dr. Šusteršič. Ista bo tudi občinam v pomoč, ko bodo morale najemati posojila za melioracije zemljišč, vodovode itd. Deželni zbor bo imel skleniti razne zakone za varstvo poljščine. Pameten lovski zakon bodo zdaj sprejeli tudi veleposestniki. Na nekaterih krajih bo treba raz-delbe zemljišč, na drugih zložbe. Pri upravi deželnih bolnišnic bo treba varčnosti. Ljudsko šolstvo moramo postaviti na drugo podlago. Sedaj dežela plačuje, drugi pa gospodarijo. Šola nam mora vzgajati poštene sinove v duhu naše svete vere in ljubezni do domače zemlje in do materinščine. Le veren narod bo zmogel hude boje za obstanek. Poleg saniranja deželnega finančnega stanja bo treba misliti tudi na ozdravljenje občinskih denarnih razmer. Občine naj bi nalagale visoke naklade na žganje. Važna je skrb za uspešno razpečavanje naših pridelkov. Misliti moramo na pridelovanje sadjevca in žga- nja iz sadja. Za nabavo strojev in prodajo pridelkov rabimo kmetijskih zadrug. Država pa mora ščititi izvoz z modrimi trgovinskimi pogodbami. Srbska trgovinska pogodba bo neugodno vplivala na cene 1 živini pri nas. Nevarna je zlasti za to, ker bosta sedaj tudi Bolgarska in Rumunija zahtevali iste ugodnosti, ki se jih je dovolilo Srbiji. Nemčija je postavila tako visoko carino, da ne moremo tjekaj ničesar uvažati. Zdaj nam preti druga nevarnost z Balkana. S. L. S. bo napela vse sile. da obvaruje naše kmetijstvo škode. Obširno polje imamo pred seboj. Zato pa krepko na delo. Kmečka zveza naj dela pri volitvah na to, da bodo izvoljeni samo pošteni prijatelji kmečkega ljudstva, potem bo mogoče v deželnem zboru tudi kaj doseči v izboljšanje našega kmetijstva. Poslušalci so po tem znamenitem govoru. ki tvori program vsaki kmečki stranki, izrazili z burnim odobravanjem in glasnimi vzkliki svojo hvaležnost. Po tajniškem in blagajniškem poročilu. ki kažeta hitro napredovanje krneče zveze, je bil znova izvoljen dosedanji odbor. Dr. Šusteršič je na razna vprašanja, zlasti glede šolskih razmer, podal zadovoljiva pojasnila. Na to je izrazil v imenu navzočih č. g. kaplan Petrič poslancem S. L. S., zlasti pa dr. Šusteršiču in vodji Pov-šetu, prisrčno zahvalo za uspešno delovanje in neomejeno zaupanje, proseč nadalj-ne podpore. Potem je predsednik Mihael Dimnik zaključil to velevažno zborovanje, ki je zopet enkrat dokazalo, po kako jasno začrtanih potih hodi S. L. S. roko v roki s kmečkim ljudstvom proti svojim lepim ciljem. SSSŠŽL Političen presied. AVSTRO - OGRSKA. Skupni ministrski svet. 10. tega meseca so se sešli v palači ogrskega ministrskega predsednika ministri obeh državnih polovic. Tega posvetovanja so se udeležili skupni ministri in oba ministrska predsednika. Posvetovali so se skoraj 5 ur. Najpreje so sklenili, da odgodijo zasedanje delegacij, katere so nameravali oklicati koncem tega meseca, češ, da zborujejo v Avstriji razni deželni zbori. Vzroki, da se de-legacijsko zasedanje ne bo vršilo koncem septembra, so pa še drugi. Znano je da se bodo delegacije pečale tudi z bosenskim vprašanjem, to je obravnavali bodo, ali se da Bosni in Hercegovini ustava — parlament, ali ne. Skupni finančni minister Burian še ni natančno proučil bosenskega vprašanja. Zato hoče še enkrat potovati v Bosno. Delegacije bodo zato zborovale morda šele meseca oktobra. Govori se, da nameravajo v delegacijskem zasedanju predlagati Slovenci, Čehi, in socijalni demokratje, naj se Bosni in Hercegovini podeli parlament. Aretacije Srbov na Hrvaškem. V Skradu, v okraju Vojniču, so preiskali stanovanje učitelja Petra Petroviča ter so ga aretirali in izročili zagrebškemu sodnemu dvoru. Našli so neko cirilično raz- glednico in več srbskih zastav. V Boviču so zaprli tajnika srbske kmečke stranke Ojorgja Jovanoviča ter mu zaplenili mnogo pisem. — V Kirsicu so vzeli učitelju Sruiču pisma, brzojavke in neke knjige. V „Srbski tiskarni", kjer se tiska list „Srbobran", se je zopet vršila preiskava. Zaplenili so trgovske knjige. Sklicanje hrvaškega sabora. Minister Josipovič zahteva, da se skliče hrvaški sabor. Govori se, da bo moral odstopiti ban Rauch, in njegov naslednik bo politik, ki je izven strank, kateremu pa je naklonjena hrvaško srbska koalicija (zveza Hrvatov in Srbov, ki je najmočnejša stranka v hrvaškem saboru.) Poslanec Stjepan Radič predlaga, da gredo poslanci k Njegovemu Veličanstvu cesarju ter prosijo, naj se sabor takoj skliče. Če bi pa vladar odposlanstva ne sprejel in bi ne uslišal prošnje, naj izdajo vse stranke skupen proglas narodu, da je prenehala med Hrvaško in Ogrsko vsaka ustavna zveza, da hrvaški sabor ne bo več pošiljal delegatov v Budimpešto, temveč bo smatral kraljevino hrvaško kot samostojno in neodvisno deželo v okvirju monarhije in njenih skupnih zadev. Bosna In Hercegovina. Z bosensko-hercogovinskim vprašanjem se bo bavil skupni ministrski svet v Budimpešti. Težko je uganiti, kaj bo sklenil. Čisto jasno pa je, da Bosna ne more biti brez ustavnega zastopstva, bodisi v tej ali oni obliki. Turčija ima ustavo, Bosni se tudi ne more odreči. Nastali so vsled tega nemiri. Iz Sarajeva se poroča, da pokličejo pod orožje rezerviste zadnjih dve let. Pred Ko-torom v Dalmaciji je avstrijsko vojno brodovje. — Za Bosno so se začeli zanimati tudi Nemci. Bivši trgovinski minister doktor Baerenreither je prepotoval Bosno. Sodi, da vlada še ne predloži zakonskega načrta o bosenski samoupravi, ker sklepajo delegacije zgolj o proračunu. Obžaluje pa, da so se zadnja leta tako malo pečali z bosensko-hercogovinskimi razmerami. Nemci so povsod uvedli svojo nemščino kot upravni in službeni jezik Menijo pa, da mora priti ustava, ker jo zahteva položaj in razmere. Katoliški shod čeških Nemcev v Rumburgu. Ob velikanski udeležbi se je otvoril katoliški shod čeških Nemcev. Dan pred zborovanjem je bilo navzočih 100 društev z zastavami in godbami, 3000 mož in 2300 žena. Nagajati so hoteli socijalni demokratje in nemški „naprednjaki". Lepo je govoril na katoliškem shodu P. grof Galen o „Bonifacijevem društvu in katoliškem gibanju". Popoludne so šli udeleženci, 8000 mož in žena z 12 godbami in 28 zastavami — v slavnostnem obhodu k bližnji cerkvi sv. Janeza, kjer je na prostem govoril P. Kolb. Nabralo se je do 15.000 ljudi. Vsenemce in socijalne demokrate silno jezi, da je udeležba tako velika, mislili so, da je vsa severna Češka v njihovem taboru, pa so se zelo zmotili. KONGRES V LONDONU. Posebna slovesnost se je vršila te dni v Londonu. Sklicali so shod v proslavo sv. Rešnjega Telesa. Dosedaj so taki shodi ali kongresi zborovali v katoliških mestih, letos pa v mestu, ki je po večini prote-stantovsko. Veliki angleški časopis „Times" se norčuje iz takozvane „protestantovske alijance" (zveze), ki si je pri ministru za notranje zadeve prizadjala vse mogoče, da bi prepovedal kongres, pa je bilo vse zaman. List dalje povdarja, da ima kongres izključno verski namen, ne pa politiškega. Kongres je priča vesoljnosti katoliške cerkve. „Mi protestante (ljudje Lutrove vere) — pravi isti časnik — nimamo nič proti kongresu, nasprotno, veseli nas, da nas je papež počastil s posebnim odposlancem. "— V sredo, to je 9. t. m., so otvorili shod. Udeležba je tako ogromna, da je še ne pomnijo. Nadškofov je 14, dalje 70 škofov in 1200 drugih duhovnikov. Pri otvoritvi v westminsterski katedrali (veličastni stolni cerkvi) je bilo navzočih 12.000 oseb. V četrtek popoludne se je otvorila razstava krasnih predmetov, ki so jih katoliške angleške žene namenile sv. očetu Piju X. za jubilej. Razstava vsebuje 3000mašnih oblačil, 300 ke-lihov, 170 misalov (mašnih knjig pisanih v latinskem jeziku). Zvečer se je vršil prvi slavnostni shod, katerega se je udeležilo 15 tisoč oseb. MINISTER — GOLJUF. Prejšnji danski minister za sodne stvari Alberti je tekom 14 let poneveril 10 do 12 milijonov kron. Ogoljufal je kmete kot ravnatelj kmečke hranilnice. Vse se čudi, zakaj je rabil toliko denarja, ker ni živel potratno. Govore, da je celo kralja opeharil za milijon kron. Predno je postal minister, je bil v Kodanju advokat. Star je 58 let. Dasi so ga napadali po časopisih, je vendar občeval z najboljšo kodanjsko družbo in na dvoru. V zaporu je izjavil, da odloži vse svoje rede in naslove. Izpovedal je tudi, da je bil v petih slučajih podkupljen s skupno vsoto dveh milijonov kron. Trdi, da so goljufali tudi drugi ministri, ne samo on. Znan je, ker se je po njegovem vplivu uvedla na Danskem zopet kazen s palicami. TURČIJA. Izpustili so večinoma že vse dostojanstvenike, ki so jih bili zaprli, ko se je začela revolucija. Izet paša bi rad prišel nazaj na Turško, zato se pogaja z mladoturki, ki imajo sedaj največ moči. Prebivati pa hoče v Damasku ali pa v Egiptu. Zelo so se jeli gibati Albanci. V Carigradu so ustanovili svoj klub. — Močno gibanje se je pojavilo tudi med delavstvom. Organizacija napreduje zavoljo uspehov, ki so jih dosegli s štrajki. V Solunu so štrajkali brzojavni uradniki, ko so odpovedali službo nekemu uradniku. - V Petriči in Melniku so zopet začele rogoviliti nove bolgarske čete. O tem je obvestila turško oblast grška vlada. Razburjenost raste tudi med Grki, češ, da jih v upravi prezirajo. Vlada si prizadeva, da bi nezadovoljnim Grkom ustregla. Grška vlada postopa zvito. Gojili hoče s Turki najboljše zveze, samo da bo mogla kljubovati Bolgarom. Pozneje namerava skleniti s Turčijo celo zvezo. Velevlasti, to je razne večje evropske države se pogajajo, da odpokličejo iz Makedonije reformne orožniške častnike. Nek- danji politiški izgnanci so ustanovili klub, ki ima že 4000 članov, a upajo, da poskoči i število članov na 18 tisoč. — Mladoturki imajo vedno več moči. V Carigradu je vse polno Grkov, Bolgarov in Armencev, ki se bratijo s Turki, zlasti mladoturki. Ni pa gotovo, kaj bo po volitvah, ali iste ne bodo naredile konca tej ljubezni in temu soglasju. Saj se neturške narodnosti niti med seboj ne razumejo. Nekateri časopisi poročajo, da nameravajo mladoturki sultana odstaviti, ako se sam ne odpove prestolu. Na njegovo mesto da hočejo postaviti Rešid-pašo. Izobrazbi. Početkl cerkvenih homatij in velike verske vojske v srednji Evropi. O zelo važnem poglavju svetovne zgodovine hočemo danes razpravljati. Zasledovati hočemo prve početke, ki so povzročili viharna gibanja na verskem polju, razplamteli človeške strasti tako, da so se vnela najhujša nasprotstva ljudi med seboj, iz katerih so potem nastale grozne in dolgotrajne vojske. Vsakomur je več ali manj znanega o Lutru, o protestantih, morebiti tudi o Husu itd Da pa se spravijo vsi ti dogodki, ki so se vršili po posam-nih deželah, v lep red, iz katerega bo lahko spoznati početek, razvoj in konec tega verskega gibanja, sem se odločil, na kratko in pregledno podati bravcem te dogodke, ki tvorijo nekak lasten velik del zgodovine Evrope v 14., 15., 16., in 17. veku. Stvar je velepomembna in za vsakogar, ki hoče kaj znati, potrebna, da se iz nje pouči. Od leta 1300 sem je katoliška cerkev bolehala. Slavni papeži 11. in 12. stoletja, ki so svojo papežko oblast povzdignili nad oblast vseh cesarjev in kraljev ter ta-korekoč zapovedovali vsemu svetu, so imeli večjidel slabe naslednike na Petrovem prestolu. Takratna razdejanost v evropski politiki, veliko in zagrizeno stran-karstvo med plemenitaškimi rodbinami na Nemškem in Italijanskem je slabo vplivalo tudi na papežev dvor. Cerkveni dostojanstveniki so se le preveč pečali s politiko, se vojskovali s posvetnimi knezi in tako vnemar pustili svoje nadpastirske dolžnosti. Nižje duhovščine se je polotila nekaka mlačnost v vseh ozirih, kar je seveda slabo vplivalo na ljudstvo. Slabe letine, bolezni in druge nadloge so pripeljale v dežele revščino in nezadovoljnost. Tupatam so se oglašali pobožni in učeni možje ter skušali odpraviti napake, pa zastonj. Več pozornosti je vzbudil Anglež Vi-klef, ki je začetkom morda imel dobro voljo, bičati le napake v cerkvi, pa je kmalu zašel na stranska pota in jel izpodbijati cerkvene resnice o zakramentih in o papeževi oblasti. Tudi ta Viklef bi ostal popolnoma osamljen, da se ni našel na Češkem mlad, nadarjen in pobožen menih, z imenom Jan Hus, doma iz Husinca, blizu Budjejevic na južem Češkem. Husa je bolelo, ko je videl, kako da peša vera med njegovim narodom in duhovnimi so-brati. Iskal je prilike, da bi mogel povzdi- gniti svoj glas za izboljšanje nravnosti in gorečnosti. Ta se mu je ponudila, ko so v papeževem imenu hodili duhovniki po deželi in delili za denar, ki ga je papež rabil za oborožitev vojske proti Mohame-dancem, odpustke za grehe. Nikdo bi se danes ne spodtikal nad tem, ali takrat je marsikak mlačen duhovnik zlorabljal to svojo nalogo in ni zadosti poučil nevednega ljudstva, ki je mis'ilo, da so mu že odpuščeni vsi grehi, kakor hitro se plača gotov znesek, pa naj se potem že skesa grehov in poboljša, ali pa ne. Jan Hus, ki se je že prej veliko pečal z bogoslovnimi vedami in naletel na marsikaj nerazumljivega, je sedaj, ko se mu je zdelo najpripravnejše, začel nastopati javno s svojimi nauki, s katerimi si je takoj pridobil pristašev. Početkoma je samo opominjal k pobožnosti in v svoji gorečnosti trdil, da noben poglavar, duhovni ali po svetni, nima, če je v stanu greha, nobene oblasti več. Višja duhovščina, večinoma nemška, mu je nasprotovala in ga dolžila krivo-verstva. Ker so se takrat na Češkem začeli novi narodnostni boji med Čehi in Nemci, se je Hus postavil z vso silo na češko stran in iz tega stališča tudi širil svoje nauke na kljub Nemcem. Strankarstvo in nekoliko tudi trdovratnost sta ga gnali dalje, da je celo oblast papeževo zavrgel in trdil, da ni treba vidnega poglavarja cerkve na zemlji. Vsled tega očitnega krivoverstva se je obrnila kmalu vsa pozornost cerkvenih dostojanstvenikov na Husa, ki si je med tem pridobil na svojo stran celo češkega kralja Venceslava IV. in postal rektor (vodja) praške univerze. Husova stranka je vedno boli rastla in potiskala v stran Nemce, ki so bili po večini papeževi privrženci. Da se poravnajo zmotnjave vsled Husovih naukov, je sklical papež cerkveni zbor v Kostnice ob Boden-skem jezeru leta 1414. Tudi Hus je dobil vabilo in prišel šele na zatrdilo nemškega cesarja Sigismunda. brata že omenjenega Češkega kralja Venceslava IV., da se mu ne bo ničesar zgodilo. Zbrani škofje so zavrgli Husove nauke in zahtevali od njega, da jih prekliče. Ker Hus tega ni maral v zasmeh svojih sovražnikov, so ga zbrani prelatje izročili državni oblasti kot krivoverca. Ker so pa takratne državne postave smatrale krivoverstvo za upor proti krščanski državni oblasti in ža-Ijenje Veličanstva, je bil Hus obsojen na grmado, kjer je tudi izdihnil svojo dušo leta 1415. Pepel njegov so raztresli v reko. Ko so na Češkem zvedli za smrt Hu-sovo, se je dvignilo ljudstvo k uporu. Husov prijatelj, vitez Jan Žižka, star in izkušen poveljnik, je zbiral čete, s katerimi je požigal domove katoličanov» napadal njihova mesta, razdiral cerkve, samostane itd. Vsa Češka je bila v plamenih groznega maščevanja Husovcev. Ti so napadali tudi sosednje nemške dežele, Spodnje in Gornje Avstrijsko. Najbolj so divjali proti nemškemu cesarju Sigismundu, ki se je hotel po smrti svojega brata Venceslava polastiti češkega prestola. Žižka se je z nižjim češkim viteštvom in ostalimi privrženci vspešno bojeval proti cesarju. Čehi niso hoteli o cesarju ničesar čuti in šele na poznejšem cerkvenem zboru v Bazelu 1431—1444 sta se pobotali obe stranki, papeževa in Husova. Husovim privržencem so morali dovoliti marsikaj, med tem tudi to, da se sme sv. obhajilo prejemati v obeh podobah. Čehi so nato priznali Sigismunda za kralja. Kako da je divjala husitska vojska po Češkem, nam spričujejo stari zapiski Kraljevina Češka je bila popolnoma razdejana. Kjer so se prej ponosno dvigale krasne cerkve, slavni samostani z dragocenimi umetninami, tam so šterlele sedaj v nebo ožgane zidine razvalin. Veliko mest je bilo razde janih, vasi in sela zapuščena, ljudstvo obubožano. Za Husa je zdivjal prvi verski boj v Evropi Lepa češka dežela je imela to žalostno usodo, da je morala piti kri svojih sinov. Njen ljubljeni sin Hus, ki je prvi začel boj za ideje, pač ni mislil, da bo s tem pahnil svojo domovino v prepad. Da, velikansko grobišče in pogorišče se je poznejša leta razgrnilo nad to cvetočo deželo. Za Husom je prišel še hujši, namreč Luter. Ta je razdvojil nemški narod in zanesel svoje krive nauke tudi čez mejo nemško. (Dalje prihodnjič.) usten. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J. OSEMNAJSTO POGLAVJE. Tamarin beg. V gradu so vsak trenotek pričakovali izbruh upora, in so že razmišljali, ali bi ne kazalo poklicati straže ob mestnih vratili nazaj v grad Antonijo. Toda o tej naredbi, ki bi le kazala njihovo slabost, niso hoteli hrabri Rimljani slišati ničesar. »Če začno resen upor, smo na vsak način izgubljeni,« dč tribun Lizija, »in potem je čisto vseeno, ali nas potolčejo ob mestnih vratih ali pa na obzidju tega gradu.« »Ne verujem, da bi prišlo do boja, čeprav je vaš deželni oskrbnik s svojim odhodom očitno k temu izzival,« odvrne pismouk Jožef, ki je bil pridržan v gradu kot taliiik miru. »Stranka, ki resno želi miru. je še preveč močna.« »Za vsak slučaj bi se vendar rad pobotal s kraljem Agripo,« dé Lizija. »Morebiti nam pošlje na poinoč par stotin voj-nikov, predno nam bo Gaj mogel priskočiti s svojo četo na pomoč. To vse bo kajpak le za slučaj, če se Judje v resnici uprò. Seveda ni nobenega dvoma, da si bodo Rimljani potem zopet vnovič osvojili mesto in krvavo maščevali našo smrt. Toda koliko ljudi bo izgubilo svoje življenje! Tega se lahko ubranimo, če se nam posreči ohraniti v svoji oblasti par tednov ali mesecev kraljevi grad in grad Antonijo, dokler ne pride na pomoč vojska iz Sirije in iz Egipta. Ali imaš toliko korajže, Lucij, da bi v mraku — seveda preoblečen — poiskal hišo Berenike, ki jo poznaš? Bolj pametno se mi zdi, z njenim posredovanjem se pogajati z Agripo. Odkrito rečeno. ona ie bolj junaška kakor njen brat. Stotnik je bil precej voljan. Ko se jc zvečerilo, se je splazil, oblečen v plašč, kakoršnega nosijo arabski romarji, skozi skrivna vratica v mesto. Po ulicah je bilo šc mnogo ljudstva, in čeprav je Lucij Ic slabo razumel jud. jezik, je vendar spoznal, da se ljudje razburjeno pričkajo med seboj, ali je treba napasti Rimljane ali ne. Stotnik se je oddahnil, ko je prispel do Bc-renikine palače. Čeprav je bil junak v boju, se mu je vendar strašna zdela misel, da bi ga spoznalo ljudstvo kot preoblečenega Rimljana in ga ubilo. Vrata pred Berenikino palačo so bila strogo zastražena. Množica ljudstva jc namreč tako sovražila Herodijance, kakor Rimljane. Ko se je torej mož v obleki Arabcev približal vratom, so se mu zabli-skali nasproti meči in sulice čuvajev. Pustili so ga seveda takoj notri, ko so ga spoznali kot Rimljana. Toda množica, stoječa pred palačo, je pričela takoj kričati naglas: »Izdajstvo! Rimljan, v Arabca preoblečen, je vstopil v hišo Herodijancev! Kaj ima opraviti v njej?« Hitro se jc vsula gostejša in gostejša množica ljudstva pred iiišo. V jasno razsvetljenem atriju stopi Lu-ciju nasproti prestrašeni sluga Evpolcni in vikne: »Pri bogovih, kaj si naščuval ljudstvo na našo hišo? — A, ti si, plemeniti stotnik? Kdor te je videl le enkrat, te pozna za večne čase. — Toda, kako bi pomiril ljudstvo? Lahko napadejo našo palačo. — Takole bo najbolje. Posodi mi svojo arabsko obleko za nekaj trenotkov. Ti, Izmael, se obleci vanjo in povej ljudem tam zunaj, da si nam prinesel pismo — no, I magari od velikega duhovnika, in ko boš I tako pomiril ljudi, se vrni skozi zadnja j vrata nazaj. — Oj, dobri stotnik, kakšni j časi so prišli v deželo! Ali te naj oglasim pri kraljici ali pri njeni plemeniti sestri ali pa pri lepem varovancu, ki si ga nam včeraj pripeljal v hišo? Kako ljubko bitje je to! Vredna je, da bi bila Grkinja ali Rim-! Ijanka. Ob njeni zibeli so čuvale boginje lepote!« »Prosim, oglasi me pri kraljici«, dč Lucij. »Takoj. Ali ne smem lepi Judinji prav nič omeniti, da je njen rešitelj v hiši?« vpraša Evpolem in postrani poškili stotnika. »Preveč še žaluje po očetu, in ne smem je motiti,« odvrne Rimljan. »Kako nežno-čuteč si! No, ravno to je v resnici danes popoldne dala sporočiti poveljniku tempeljske straže, Eleazarju, ki je prišel semkaj in je hotel na vsak način govoriti ž njo.« Lucij ni vedel ničesar o tem, da bi morala Tamara po volji svojega očeta vzeti v zakon Eleazarja. Ona mu je govorila samo, da ji preti deželni oskrbnik, o Eleazarju pa ni omenila ničesar. Vprašal ie torej zelo začudeno, kaj ima vendar opraviti poveljnik tempeljske straže s hčerko umrlega rabija. »Fant je trdil in trdil z veliko nesramnostjo, da je on ženin tega ljubkega bitja, in je pretil vzeti deklico s silo.« »Kaj pa jc ona rekla na to?« »Ona o kakem ženinu ni hotela vedeti ničesar. Izjavila je temu človeku, da je prostovoljno prišla v to hišo in prostovoljno biva v njej. Nato je odšel judovski bojevnik preklinjajoč in jezeč se, kakor odhajajoča nevihta, in je pretil, da se zopet vrne. Bojim se, da nam bo napravljal še velike sitnosti. Toda, zdaj je že skrajni čas, da te oglasim pri kraljici.« Malo trenutkov pozneje stopi Lucij pred Bereniko v krasno razsvetljeno dvorano. Čudil se je nad mirom, ki ga je ohranila kraljica sredi razburjenega mesta. Vzprejela ga je prijazno in je pazilo poslušala predloge, katere je stavil tribun Li-zija s prošnjo, naj jih pove in priporoči svojemu bratu. »Vedno smo bili zvesti Rimljanom, čeprav nam oni niso tega vselej poplačali po zaslugi,« odvrne Berenika. »Vendar homo tudi zdaj stali na strani Rimljanov, že zato, ker bi se morala končati vojska s popolnim razdejanjem tega mesta in tempelja, ki ga je začel zidati moj slavni praded in je moj brat lansko leto dokončal zidanje. Jutri rano bom govorila z Agripo. Mislim, da bo lahko iz gradov v Judeji in ob obrežju mrtvega morja hitro sklical par stotin vojakov, da böte imeli nekaj pomoči, dokler ne pride Oal s svojo četo na pomoč. Toda jaz še vedno upam, da se bo ljudstvo pomirilo, če ga Flor ne bo dražil z novimi krivicami.« Tako je govorila Berenika, igraje se s svojimi zlatimi zapestnicami. Stotnik se zalivali in hoče oditi. l'oda Berenika ga zadrži in prične toplo govoriti o Tamari, koje nesreča in lepota mora osvojiti vsakomur srce. Pripovedovala je, kaj je vse storila deklica, da bi vredno pokopala svojega očeta. Toda sužnji, ki jih je Evpo-lem poslal danes v Betanijo, so se vrnili s poročilom, da je mrtvec že pokopan in hiša zapuščena. Uboga sirota se zdaj ne da utolažiti. Skoraj s silo so jo morali pridržati, sicer bi bila hitela v Betanijo sama, da poišče grob in počasti mrtveca. Seveda ji tega niso mogli dovoliti v teli nemirnih dnevih, posebno zato ne, ker nov sovražnik zalezuje deklico, ki ve, da je ona dedinja velikega premoženja. Eleazar, potomec slavne, toda obubožane rodbine, jc danes nenadoma udri v hišo in zahteval deklico kot svojo nevesto. Res se zdi, da je umrli oče nameraval tako zvezo, o kateri pa deklica noče vedeti ničesar. Toda ni gotovo, ali se more deklica po judovski postavi ubraniti takemu zakonu. Razven tega je Eleazar žugal, da jo odpelje s silo.« «Ker je on poveljnik tempeljske straže,« nadaljuje Berenika, »bi se mu to lahko posrečilo. Zato smo sklenili spraviti deklico še nocojšnjo noč v močni grad Ma-sada na zahodnem obrežju Mrtvega morja. Moja sestra Družila in nekaj zanesljivih sužnjev jo bo spremljalo. Čudovito je, kako si je Tamara pridobila srce moje sestre. Tudi za Družilo je boljše, če se odstrani iz tega razburkanega mesta, ki mu preti nevarna nevihta. Meni je tukajšnje bivanje po volji. Nisem, boječe narave in ljubim malo razburjenja. V Masadi bosta obe lahko počakali mirnejših časov. Skrbela bom medtem tudi, da Tamarina ded- ščina ne pride v tuje roke, dokler deklica ne stopi v zakon. In upam, da se bo zgodilo to kmalu, ker ima dekle, kolikor vem, že prav ponosnega, lepega, plemenitega in hrabrega snubca, kateremu bo rada izročila svoje srce. Srečni snubec je po svojem rodu Rimljan —« Zadnje besede je izgovorila s preže-čim pogledom. Stotnik zardi. Berenika ga lahno udari s slonokoščeno palico po ramenih, rekoč: »Le nikar se ne lilini. Ne bila bi žena, ko bi ne spoznala precej na prvi pogled tvojega in Tamarinega srca. Ali hočeš spremiti mojo sestro v Masado? Pri Liziju ti bom izposlovala dovoljenje.« »Dobrotljiva si, kraljica,« odvrne Lucij. »Toda v tem nevarnem položaju bi resnično nerad zapustil svoje tovariše.« Berenika ni pričakovala drugačnega odgovora, sicer bi ne izrekla stotniku te laskave ponudbe. Kajti zapazila je z ljubosumnostjo, da je stotniku veliko bolj pri srcu hčerka rabijeva, kakor ona sama. In namen, ločiti obadva, je vplival na njen načrt, spraviti deklico v oddaljeni grad Masada. »»To je plemenita beseda,« odvrne kneginja. »Toda spremil boš nosilnici vsaj do vrat in boš poskrbel, da jih bo vaša straža spustila brez obotavljanja naprej!« Z veseljem vzprejme stotnik to naročilo. Kmalu nato vstopita v sobo Družila in Tamara, pripravljeni na pot, ter hočeta vzeti od Berenike slovo. Medtem je ostal Lucij z rabijevo hčerko nekaj časa sam. S sočutjem je zrl na devico. Njeno angelskočisto bitje je vplivalo nanj tako, da še njegovo srce ni nikoli čutilo kaj podobnega. Rad bi ji bil iz-pregovoril par besedi tolažbe in sočutja; toda bil je v taki zadregi, da je komaj izustil: »Ubogo dete! Tvoj Bog naj te potolaži!« Tamara je dobro čutila, kako draga je postala Rimljanu, in čuvstva njenega srca so ji hotela za trenotek udušiti glas vesti. Toda kmalu se je spomnila na strogo zapoved, ki ne dovoljuje, da bi se Izra-elova hči poročila s poganom. Podala mu je roko, rekoč: »Zdravstvuj! Naj te moj Bog, edino pravi Bog, pripelje k pravi sreči, katero tako zasluži tvoje plemenito srce! Zdravstvuj! Vsak dan bom molila zate.« »Upam, da se bova zopet videla, in da boš tedaj srečnejša. Tudi jaz se bom spominjal tebe, dobro dete, in bom poiskal, kakor hitro bo mogoče, grob tvojega očeta, ter bom mleko in cvetlice daroval njegovemu spominu.« »Nikar inu ne daruj, to prepoveduje naša vera,« dč Tamara smehljaje in obenem s solzami v očeh. »Toda šopek cvetlic lahko v mojem in tudi tvojem imenu položiš na njegovo gomilo. Vzemi še tale prstan. Kamen v njem je zelo dragocen. Zanj daj postaviti očetu spomenik, ako se jaz tekom enega leta sama ne vrnem in tega ne preskrbim. V tolažbo mi bo, če boš ti, in sicer s tem prstanom, ki je bil last moje matere, skrbel za ljubega mrtveca. Zdravstvuj! Bog in njegov sveti angel bodi s teboj!« Obe kneginji ste zdaj stopili bliže, in ločili so se z navadnimi besedami slovesa*. Bila je polnoč, in skoraj nobenega človeka ni bilo več na ulici. Vendar sta zaradi varnosti zapustili nosilnici palačo pri zadnjih vratih, spremljani od nekoliko vojakov, katerim je načeloval Lucij. Ščip je lesketal na nebu in razsvetljeval ulice. Toda mimo ene vrste hiš se je raztezala ozka, dolga senca. Za njo je bila vidna moška postava, ki je v nekoliki oddaljenosti sledila potnikom, ki so kolikor mogoče tiho hiteli proti vratom efraim-skim. Eden sužnjev opozori stotnika na tega moža; toda morebiti je bil to navaden meščan, ki je le slučajno šel po isti poti. Brez vsake nezgode so prišli do vrat, in straža jih je precej pustila skozi. Lucij stopi k nosilnici in poda Tamari zadnjič roko v slovo. Tedaj zapazi, da je mož, ki je prej v nekoliki oddaljenosti sledil potnikom, stal za njim in zvedavo pogledal v nosilnico. Jezno se obrne Lucij in prime moža za rame: »Ti si ogleduh poveljnika tempeljske straže; le sporoči mu, da je »nevesta« srečno odpotovala. Da pa ne bo tvoje poročilo prišlo prezgodaj, boš ostal kakih 24 ur tukaj na čuvajnici. Le pri miru, prijatelj! Sicer te bomo morali zvezati, kar ti nikakor ne bo dobro teknilo.« S temi besedami odda Lucij Juda poveljniku straže, ki je medtem zopet zaklenila vrata. Nato se vrne nazaj v kraljevi grad in sporoči Klavdiju Liziji uspeh svojega pohoda. Medtem se je zasvitalo drugo jutro, ko je ranjeni rabi Sadok bival v hiši dija-konov v Jeruzalemu.Ponoči je spal dobro. Mrzlica, ki je dijakona Nikanorja najbolj vznemirjala, je ponehavala, in tudi oteklina jezika se je že nekoliko zmanjšala, da je rabi mogel izgovarjati posamezne besede. Nikanor je torej sklenil razjasniti bolniku njegov položaj, da ga nekoliko pomiri. Ko je z veliko skrbnostjo vnovič povezal rano, dé ranjenemu rabiju, ki je zvedavo gledal po prijazni sobici naokrog, kakor bi hotel vprašati, kje biva: »Med dobrimi prijatelji si; in če mi obljubiš, da ne boš preveč govoril, ti bom razjasnil vsa tvoja vprašanja. Če namreč govoriš, dražiš svojo rano, ki se potem ne more zaceliti. Tudi ni treba, da bi me ti kaj vpraševal; kajti jaz sam dobro vem, kaj bi ti rad izvedel. Torej, dokler boš molčal, ti bom pripovedoval, ko boš pričel vpraševati, bom molčal. Ali razumeš?« Rabi pokima. Nikanor gre nato v sosednjo sobo in mu prinese obe dobro poznani usnjeni mošnji, napolnjeni z zlatom in dragimi kameni. »Da boš spoznal, da bivaš med dobrimi ljudmi, ki ti žele Ie najboljše!« prične Nikanor. »Tvoji zakladi so, ki si jih v Betaniji oddal svojemu gostitelju. Le prepričaj se, da je tvoj pečat, ki si ga pritisnil na vrvico, še nepoškodovan.« Oči ranjenčeve se zasvetijo, in v znak hvaležnosti poda dijakonu tresočo desnico. Nikanor je udaril na pravo struno, 1 da si pridobi ranjenčevo zaupanje. Sedel je nato k postelji in mu je s kratkimi in jas-| nimi besedami razložil vse zadnje dogodke. »Več kakor verojetno je, da so rav-. nali roparji v sporazumu z napačnimi pri- jatelji, ki so tebe, željni tvojih zakladov, izvabili lokavo v Jeruzalem,« tako konča Nikanor svoje poročilo. »Zato ni hotel Evzebij oddati obeh mošenj možu, katerega si mu imenoval, da bi se ti lahko poprej prepričal o njegovi zvestobi. Ben Kajfa je s silo hotel tvojo hčer odpeljati na svoj dom; tebe bi pa bil težko ranjenega pustil brez pomoči.« Nikanor je moral prekiniti svoje poročilo, kajti rabi je bil zelo razburjen. Zaše-petal je: »In moj sin? In Tamara?« »To je proti najini pogodbi!« zapreti Nikanor s prstom, lahko smehljajoč. »Ne vprašuj! Tvoj deček je še v taborišču roparjev. Ravnotja so odpeljali tudi ženo tvojega plemenitega gostitelja v Betaniji. Jaz mislim, da jo boš rad odkupil, če ti povem, da je zaradi tebe bila odpeljana. Ni hotela teh dveh mošenj pokazati roparjem.« Rabi je zahteval voščeno tablico in črtalo ter je zapisal: »Vsako svoto, katero premorem, za dečka in ženo. — Kje pa je moja ljuba Tamara?« »K sreči ni tvoja hči niti v rokah ben Kajfe, niti v oblasti deželnega oskrbnika, ki jo je tudi zalezoval in ki ti je ugrabil tvoje tovorne živali z blagom vred. Mislim, da sem prišel na pravo sled. Bodi le čisto miren. Bog naših očetov bo pomagal, da jo bomo zopet našli.« Rabi umolkne za nekaj trenutkov. Nato zapiše v vosek. »Pa je ni morebiti odpeljal Rjmljan, ki nas je rešil iz rok roparjev?« »Ona ni odpeljana. Ona ni pri njem,« dé dijakon določno. »Zdaj pa bodi dovolj za danes. Ko več poizvem in se bo izboljšalo tvoje zdravje, takrat boš vse izvedel. Zdravstvuj, in bodi čisto miren- čimbolj boš miren, temprej boš ozdravel. Evzebij, ki ga poznaš, ti bo zdaj nekaj dni stregel. Jaz moram na malo popotovanje. Mir G01 spodov bodi s teboj!« Rabi se zahvali z očmi dijakonu in mu poda obe dragoceni mošnji, da jih dalje hrani pri sebi. Nikanor odide, in rabi Sa-dok dolgo razmišlja sam s seboj o vsem, kar je slišal. (Dalje prihodnjič.) Delo RriMeìn usmiljenja. Sklep učnega tečaja za bolniške strežnice v Ljubljani. Na Mali Šmaren se ie slovesno završil strežniški tečaj. Mil. gosp. prelat Andrej Ka-lan je ob 9. uri v marijaniški kapeli opravfl daritev sv. maše, pri kateri so bile navzoče vse udeleženke tečaja, mnogo članov »Vui-cencijeve družbe« in drugih povabljenih gostov. - V zborovalni dvorani, ki je bila okrašena s cesarjevo soho in zelenjem, je predsednik J. Roger pozdravil udeležence slovesnosti, med drugimi gospoda generalnega vikarja pi elata J. Hiša in deželnega odbornika dr. Lampeta. — Dr. Gruden je v imenu pri-pravliavnega odbora podal poročilo o pripravah in upravi prvega strežniškega tečaja. Iz njegovega poročila posnamemo sledeče: Sklep naj se priredi učni tečaj za bolniške strežnice. je bil soglasno storjen na občnem zboru »Vincencijeve družbe« 15. dee. 1907 in pritrdii mu ie centralni svet 13. marca t. I. s pogojeni, da se v ta namen nabirajo doneski iu ustanovi poseben fond, iz katerega bi se pokrili stroški za nameravani tečaj. — Poziv na dobrotnike ni ostal brezvspešen. V prvi vrsti je tu imenovati deželni odbor, ki je s prispevkom 1000 K tečaj omogočil, prav tako so radodarno prespevali mnogi denarni zavodi, občine in zasebniki. Iz nabranih doneskov so se popolnoma pokrili stroški za hrano in stanovanje gojenk. Vsaka udeleženka pa dobi s seboj kovčeg z najpotrebnejšimi pripravami za bolniško postrežbo v vrednosti 50 K- Svota ( 1500 K), ki je bila v ta namen potrebna, je deloma že pokrita, deloma pa je upati, da se bode pokrila v bližnji bodočnosti, tako da bilanca nc bode kazala nobenega primanjkljaja. — Največjo zaslugo na uspehu učnega tečaja imajo gg. zdravniki dr. Derganc, dr. Dolšak. dr. Lcvičnik. dr. Plečnik, ki so z veliko vestnostjo in požrtvovalnostjo izvrševali svoj posel. Težišče učnega tečaja so bile praktične vaje v deželni bolnišnici, ki so se vršile pod spretnim vodstvom za tečaj izredno vnetega dr. Derganca. Usmiljene sestre so pri tem pomagale z besedo in zgledom. — Posebna hvala gre tudi vodstvu »Marijani-šča« in č. sestram tega zavoda za skrbno postrežbo in veliko Ijtibeznjivost. katero so ska-zovale vsem gojenkam. Prvi učni tečaj ie izobrazil 32 deklet, ki bodo zdaj po raznih krajih naše dežele izvrševale plemenito delo krščanskega usmiljenja. Dr. Dolšak je v svojem poročilu podal ves učni načrt strežniškega tečaja. Pouk je obsegal higijeno (o zraku, vodi, stanovanju, hrani), katero je razlagal dr. Plečnik, nauk o boleznih, kako se spoznavajo in vplivajo r:a razne organe (dr. Levičnik), nauk o posameznih organih človeškega telesa (dr. Dolšak), slednjič teoretična in praktična navodila za izvrševanje bolniške postrežbe (dr. Derggnc). Poročevalec je povdariai, da se učni tečaj na tako široki podlagi v Avstriji še doslej ni nikjer vršil in da so tudi učni uspehi izredno po-voljni. Udeleženke so si pridobile vso potrebno sposobnost, da morejo uspešno izvrševati svoj posel. V imenu gojenk je govorila pa gospodična Lavoslava Pelhan, povdarjajoč, da jim jo prav ta tečaj pokazal pot za socialno delo med ljudstvom. Njen krasno sestavljen govor je bil vsem prirediteljem gotovo najboljše zadoščenje za ves trud. Nato so se razdelila izpričevala iu strežniški kovčegi. Ooienke S() v svoji beli strežniški obleki m ličnih belili čepicah z rdečim križem na čelu napravile najboljši vtis. Vsi udeleženci so bili prepričani, da se je s tem učnim tečajem ustvarila naprava, ki bode velike koristi za naše ljudstvo. Na to govori dr. Lampe o o sanitetnih potrebah Kranjske. Dr Lampe nagovori navzoče v imenu g. deželnega glavarja in dež. odbora, ki je dal pouku na razpolago deželne dobrodelne zavode in ga podpiral z znatno vsoto. Zdravstvo v kraniski deželi je še jako zaostalo m dežela I«, morala biti pripravljena na večje žrtve Deželna bolnišnica je premajhna in potrebna razširjave. Deželna blaznica nikakor ne zadostuje najprimitivnejšim modernim zahtevam. Cez tisoč unto bolnih imamo v deželi, a komaj četrtina ie v blaznici. Bolnišnic na deželi je le malo in od teh so nekatere zane-marjene in v slabem stanu. Zdravnikov na deželi je malo, niti vsa mesta okrožnih zdravnikov niso zasedena. . Med ljudstvom pa manjka tudi higijeiiic-nega smisla. Zaduhla stanovanja, nesnažni otroci so temu priča. Koliko bolezni bi se odvrnilo, ako bi se ljudje znali varovati tega, kar zdravju škoduje! Bolnik na deželi pa nima tudi prave postrežbe. Zdravnik mora oditi, in nikogar ni, ki bi zdravnikova navodila znal izvrševati, ni oseb, ki bi se čisto posvetile temu blagemu delu ljubezni do bližniega. Zato pa z veseljem pozdravljamo, da se je našlo požrtvovalnih In vnetih zdravnikov, ki so bili pripravljeni svojo znanost in svoje izkušnje dati na razpolago, da se vzgoie sa-maritanke, ki bi na deželi izvrševale blago delo bolniške postrežbe. Veselo znamenje je. da se je toliko vnetih mladenk odzvalo in da so tudi razne občine in denarni zavodi s svojimi podporami omogočili ta učni tečaj, ki ie prvi te vrste na Kranjskem. Bodite torej prave samaritanke, tako, kakor nas uči sv. evangelij. Ne kot oni. ki so šli mimo in se niso zmenili za ranjenca, tudi ne tako. kakor tisti duhovnik, — jaz se tolažim vedno s tem, da je bil judovski duhovnik — ampak kakor samaritan, ki se je usmilil ranjenca in mu dejansko pomagal, mu obvezal rane, ga spravil pod gostoljubno streho, mu preskrbel postrežbo in zdravila. Tudi izmed našega ljudstva pade marsikdo med razbojnike, sovražnike zdravja. Njim naj prevzame samaritanka uboge žrtve, s poukom in dobrim gleaom širi smisel za pošteno in zdravo življenje. To je velika in lepa naloga naših sama-ritank, ki naj kot prave usmiljene sestre delujejo med ljudstvom! Na poziv predsednika gosp. J. Rögerja se je s trikratnim »Zivio« na svetega očeta in presvetlega cesarja slovesnost zaključila. One občine, ki so poslale dekleta v ta prevažni te-čai, se ne bodo kesale. Razgled po domovini. Državni poslanec dr. Ivan Šusteršič odide v kratkem v Bosno, da prouči ondotne razmere. Listi poročajo, da bo najbrže v de-legacijskem zasedanju v Budimpešti imel naš poslanec poročilo o Bosni. Ootovo je to zelo častno za S. L. S., da bo njen načelnik poročevalec v enem najvažnejših predmetov, ki se bodo letos obravnavali v delegacijah. % Slovenska dijaška zveza je ustanovila v Črnomlju ljudsko knjižnico in svoj pododbor 8. t. m. Popoldne je priredila veselico, pri kateri sc nastopila črnonteljska dekleta in mladeniči v igrokazu »Zaklad«, in vrlo dobro pogodili svoje uloge. Shoda. Dne 8. t. m. sta se vršila dva javna shoda, in sicer prvi v Št. Vidu cri Zatičini in drugi Pod Oabrom. Shoda sta bila dobro obiskana. Poročal je obakrat deželni poslanec Mandelj o vseh aktualnih političnih in gospodarskih zadevah. Z ozirom na tukajšnje razmere je svaril pred nepremišljeno prodajo gruntov in ostro obsojal razvado, da se pri dražbah zemljišč ponuja kmetom žganja, vina in cigar, da potem bolj s korajžo kupujejo. Povedal ie tudi, da »Zadružna zveza« pri- i pravlja tako denarno podjetje, ki bo to ypide-mično »Üiiterschlächterei« po možnosti omejila. Zborovalci so bili s poročilom zadovoljni in zatrjali, da gredo pri prihodnjih volitvah složno za kandidate S. L. S. Na F-ki se je ustanovilo na praznik Marijinega r jstva, to je v torek, dne 8. septembra, izob. aževalno društvo. Ko je č. g. Luka Smolnikar v krasnem govoru pričo velike množice poslušalcev in poslušavk razjasnil pomen in namen izobraževalnih društev, je takoj pristopilo nad 8(1 udov k društvu. Bog daj, da bi društvo tudi tako lepo napredovalo, kakor se je začelo! Redek slučaj se je pripetil minoli teden ladji »Magdalena penitente«, ki je vozila ponoči na širokem morju med Savtidrijo in Gra-dežem. — Iz neba je priletel goreč meteor, to je drobec iz tnedzvezdnega prostora, in treščil v vrh zadnjega jambora. Jadrna vrv je švignila na tla. Padli kos jambora je nekoliko ranil 15-letnega vajenca, ki je takrat čuval na ladji. Meteor je zažvižgal mimo in štrbunknil v n« rje. Prava sreča, da ni bilo večje škode. — 'I akilt drobcev leti mnogo raztresenih po svetovnem prostoru krog našega solnca. Včasih pridejo preblizu naše zemlje in padejo na tla. Sestavljeni so iz vsakovrstnih kovin in ruanin. V noči 10. avgusta je videti posebno mnogo takih utrinkov. Ustanovni shod slovenske krščansko-so-cialne zveze za Trst se bo vršil, kakor srno že zadnjič omenili, v nedeljo, dne 20. septembra ob 5. uri popoldne v zgornji dvorani obrtno-konsumriega društva pri Sv. Ivanu pri Trstu (poleg cerkve). Vstop je dovoljen samo vabljenim. Po shodu bo prosta zabava z godbo in petjem. Slovanski svobodomisleci so imeli o priliki zborovanja slovanskih časnikarjev v Ljubljani svoj shod v »Narodnem d< mu«. Bilo je med njimi največ študentov, kar je najžalost-nejši pojav, ki jasno kaže, kako izprijeno je dijaštvo vsled slabega berila, zlasti vsled branja »Naroda« iu drugih liberalnih časopisov. Na shod je došla tudi soproga dr. Tavčarja, ki se torej ujema z nameni svobodo-mislecev, da se zapro cerkve in prežene duhovnike, vpelje razporoko, svobodno šolo itd. O namenu svobodomislecev, ali bolje rečeno prostozidarjev slovenskih, bomo še govorili v posebnem članku, ki ga bomo priobčili. Slovanski časnikarji so zborovali minoli teden v Ljubljani. Prišlo jih je nekaj nad 80. Hribar je porabil to priliko in dal položiti temeljni kamen za spomenik protestantovskega pastorja Trubarja, ki je odpadel od katoliške cerkve. Spomenika mu niso še postavili, ker ni denarja zanj. Bogati Hribar pa sam navadno ničesar ne da, zato se je zadovoljil za sedaj samo s temeljnim kamenom. Poljski časnikarji se niso udeležili polaganja temeljnega kamena in so se prišli raje poklonit premil. g. knezoškofu ljubljanskemu. Več časnikarjev je obiskalo tudi novo poslopje »Katoliške tiskarne« in se jako pohvalno izrazilo o njej. Iz Ljubljane so se odpeljali nekateri časnikarji v Postojno, drugi na Bled in v Bohinjsko Bistrico. Na Bledu jih je v imenu dežele pozdravil deželni odbornik dr. Lampe. Agitirajmo za katoliško časopisje! Lno najvažnejših opravil vsakega dobronuslečega Slovenca bodi: delati z vsemi močmi na to, da se kar najbolj razširi naše časopisje, v prvi vrsti naš »Domoljub«. Neodvisni kmetje se bližajo. Hribar ze išče po deželi neodvisnih kmetov, ki bodo pri bližajočih se deželnozborskih volitvah sli v ogenj zanj. Še pri vseh zadnjih volitvah so nastopali taki možje, ki so pravi liberalci, a se ne upajo pod tem imenom med ljudstvo. Zato se zagrinjajo v obleko »neodvisnih« kmetov. A so popolnoma odvisni od »Slovenskega Naroda«, od »Gorenjca«, »Notranjea« m od Hribarja. Ti ljudje so volkovi v ovčjih oblačilih, kakor iih imenuje Izveličar v evangeliju sedme nedelje po binkoštih. Spoznajo se na prvi mah. Zato pa kličemo ljudstvu slovenskemu z besedami sv. evangelija: Varujte se jih! Stariši pozor! Krščanski stariši, ki pošiljate svoje dečke v mesta, da se priuče rokodelstva, obrtništva, ali jih pošiljate v trgovine, dobro pazite, komu Izročate mladino, katero ste tako skrbno vzgajali v domači hiši. Zahtevajte od trgovca in od mojstrov, katerim izročate deco, do bodo poskrbeli, da bodo vaši otroci tudi v mestu izpolnjevali verske dolžnosti, hodili ob nedeljah in praznikih k sv. maši in prejemali sv. zakramente. Do sedaj se je v tein oziru vse premalo storilo. Odtod tudi žalostno dejstvo, da je n. pr. v Ljubljani izmed 800 vajencev komaj 200 opravilo velikonočno izpoved. Ni čuda, da ima pri takih razmerah socialna demokracija jako lahko nalogo potegniti mladino nase. Mladina, enkrat izgubljena, se bo težko povrnila na pravo pot. Taka mladina, prepojena z brezverskimi socialističnimi nauki, bo izgubljena tudi starih šein. Zato svarimo in kličemo: Stariši pozor! V Sv. Križu pri Kostanjevici bo nova veličastna župna cerkev slovesno posvečena v nedeljo, dne 27. septembra. Posvetili jo bodo prevzvišeni gospod knezoškof. Slavnostno blagoslovljenje »Narodne šole« v Št. Jakobu v Požu na Koroškem se vrši 27. t. m. Šolo bode blagoslovil preč. g. Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Slavnostni govor govori državni poslanec Grafenauer. Mleko bodo podražili v Celovcu na 24 do 28 vinarjev. Državni poslanec tržaških Slovencev, dr. R>baf, je bil odložil mandat, ker se ne strinja z regeviljenjem mladega dr. Mandiča, katerega podpira stari Mandič. Na prošnjo drugih voditeljev je preklical svoj odstop. Socialno-demokratična stranka je v Ljubljano poklicala idrijskega Kristana. Tu v Ljubljani razširja brezverstvo med mladino s tem, da razdeljuje socialistične liste, pravila itd. Svoj brezverski listič »Naprej« razpošilja tudi po deželi, celo na Koroško ga je začel utihotapljati. Kdor dobi rdečkarsko cunjo v roke, naj jo mahoma vrže v peč. Kristan naj svoje laži in obrekovanja sam prežvekuje. Odlikovanja koroške duhovščine. Povodom šestdesetletnice vladanja Njega c. in kr. apost. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. in petdesetletnega jubileja mašništva sv. Očeta je p< delil knez in škof krški posebno zaslužnim duhovnikom cerkvena odlikovanja. Imenovani so za častne konsistorialne svetovalce čč. gg.: Herman Atzlhuber, dekan v Beljaku; Janez Eder, župnik v Irschen; Gregor Einspieler, prošt in dekan v Tinjah; Štefan Krai-ner nifstni župnik v Milštatu; Valentin Kraut, dekan v Spod. Dravbergu. — Za kn. šk. svetovalce so imenovani čč. gg.: Andrej Aplen. župnik v Železni Kaplji; Janez Boštjančič, župnik v Kamenu v Podjuni; Šimen Greiner, župnik v Št. Jakobu ob cesti; Jožef Habcrnig. župnik v Zgor. Dravhergu; Jakob Hartlieb, župnik v Liesingu; Jakob Knaflič, župnik v Ločah; Franc Kolarič, predmestni župnik pri Št. Lovrencu v Celovcu; Janez Koller, župnik v Kirehbachii ; Rafael Kozak, c. in kr. vojaški duhovnik v Celovcu; Peter Kugler, župnik v Greifenburgu; P. Rajmund Kuhartz iz reda oo. benediktincev, vikar v Št. Pavlu v Lab. dolini; Franc Marinič, dekan v Pliberku; Franc Schneider, župnik v Trebnju, Jožef Schreiner, župnik v Himmelbergu; o. Adalbert Suchan, prior v Kötschach; Janez Unterluggauer, dekan v Št. Lenartu v Lab. dolini. Veliko jubilejno procesijo je priredila goriška dežela 14. t. m. na Sveto Goro v spomin petdesetletnice mašništva sv. očeta Pija X. in 60-letnice vladarjeve. Slovesno sv. mašo je daroval v romarski cerkvi prevzvišeni knezenadškof dr. Sedej. Krščansko učiteljstvo, združeno v »Slomškovi zvezi«, je zborovalo 6. t. m. v~Bohinjski Bistrici. Veselo znamenje je, da so narasle čete naših krščanskih učiteljev in učiteljic, ki ' ne prisegajo na liberalni program ter hočejo složno z duhovščino delovati za krščansko vzgojo naše mladine. Takega učiteljstva si želi naše ljudstvo. To so pokazali tudi vrli Bohinjci, ki so prišli na ljudski shod, na katerem je govoril predsednik »Slomškove zveze«, državni in deželni poslanec Jaklič, v, obilnem številu. O tem shodu smo dobili sledeče poročilo, ki je tu priobčujeino: Ob treh popoludne se je zbralo najmanj 400 poslušav-cev, povečem volivci, na prostornem dvorišču pred župniščem. Župnik Piber pozdravi navzoče in podeli besedo poslancu Jakliču, ki ju govoril o šolstvu v Avstriji in še posebej na Slovenskem ter o učiteljstvu, ki se loči v dva tabora. Pojasnil je, kateli del učiteljstva ie na pravi poti, katere učitelje moramo podpirati. Za nas je odločitev lahka in jasna. Imamo »Slomškovo zvezo«, v njej se zbirajo učitelji in učiteljice, ki hočejo našo deco vzgojevati na versko-nravni podlagi, v krščanskem duhu. Za te se moramo ogrevati. Poslanec Pogačnik je govoril o državnem zboru. Dr. Lampe je spravil zborovalce v dobro voljo z raznimi pojasnili o domači sodobni politiki. Navdušil je zborovalce s spretno zgovornostjo pravega ljudskega govornika, za ideje, ki jih zastopa in brani S. L. S. — Očito se je pokazalo, kakšne simpatije vživa »Slomškova zveza« med ljudstvom in da slovensko ljudstvo ne pozna tistih, ki te dni nekje kujejo načrte proti krščanski šoli, ljudstvu pa se ne upajo pokazati. Liberalno učiteljstvo se je dne 6., 7. in 8. t. m. v Gorici navduševalo za boj proti kleri-kalizmu in — za zboljšanje učiteljskih plač. Edina vzora liberalnega učiteljstva. Kaka razliki med krščanskim učiteljstvom v Bistrici in liberalnim v Gorici! Prvi zahtevajo versko-nravno vzgojo, drugi hočejo vreči veronauk iz šole. Krščansko ljudstvo slovensko ne bo nikda,- privolilo, da se uresničijo želje liberalnega učiteljstva. Morilec vipavskega dekana kanonika Erjavca obsojen na sinrt. V petek in soboto se je vršila razprava proti morilcu vipavskega dekana gosp. kanonika Erjavca in se ie končala v soboto. Govorila sta državni pravdnik Trenz, ki je prosil porotnike, naj pritrde stavljenemu vprašanju, da je Pangrc kriv zahrbtnega roparskega umora, in na to obtožencev zagovornik svetnik Vencajz. Dvorni svetnik Pajk je povzel vse točke še enkrat. Porotniki so se odstranili v sobo, kjer so se le kratko posvetovali, na kar se povrnejo v porotno dvorano. Predsednik porotnikov je naznanil, da so porotniki soglasno potrdili stavljeno jim vprašanje. Sodišče je obsodilo Pangrca na smrt na vešala. Hladnokrvno je morilec poslušal obsodbo in odšel v zapor nazaj. Pravijo, da je jetičen in da ne bo morda dolgo živel. Smrt rojaka fatnomorilca v tujini. »Slovencu« se piše iz Amerike: Dne 9. julija se je na grozovit način usmrtil jia Herminie Pennsylvania v Ameriki Avg. Stok, doma iz Firega pri Litiji. Bil je že od nekdaj bolj delo-nu žen človek, udan alkoholu, kar je tudi vzrok, da se je usmrtil na tako grozovit način. Dejal je na zemljo dinamitno patrono, vlegel se nanjo in jo zažgal. Ko se je patrona razpočila, ga je razneslo na vse strani. Leva roka mu je bila odtrgana pod ramo. trebuh ves raztrgan tako. da se je gledalcu nudil strašen prizor. Strašna smrt, ki jo ie povzročil alkohol! Pri sv. Joštu nad Kranjem je kvatrno nedeljo velik shod Žalostne Matere božje. Glavno opravilo bo ob 6. in ob 9. uri. Na svetih stop-njicah se morejo ta dan zadobiti porcijunkul-ski odpustki. Duhovniške vesti s Štajerskega. Župnijski izpit so napravili sledeči čč. gg.: lanez Cemažar, kaplan v Teharjih pri Celju, Al. Gričnik, kaplan pri Sv. Marku niže Ptuja. Andrej Lovrec, kaplan v Hočah pri Mariboru, Melh. Zorko, kaplan v Cirkovljah pri Pragar-skem. O tej priliki so darovali za dijaško kuhinj« 28 kron. Bog plati! Vladna podpora zadružništvu. Vlada ie dovolila »Mlekarski zadrugi na Brezovici« pri Ljubljani podpore 3800 kron. Podpora je namenjena za delno pokritje stroškov nove oprave in vodovoda. Posredovala ie pri izposlo-. vanju pod|)ore »Zadružna Zveza« v Ljubljani. Blazno sovraštvo gojijo naši liberalci do vsega, kar je le v kateremkoli stiku z vero in s cerkvijo. V celjskem »Narodnem Listu« zahteva tak blaznež od Ciril-Metodove družbe narodni kolek »tudi v drugačnih oblikah«. Na sedanjih oblikah sta namreč podobi sv. Cirila in Metoda in to je za liberalca oreklerikalno. Nesramnost liberalnih učiteljev v političnem boju je znana, toda tuintam bruhne posebno krepko na dan. V liberalni »Soči«, v goriški posestrimi našega »Slovenskega Naroda so bobnali za učiteljski shod s posebno močnimi udarci. Ta list ie zapisal v svojem b< butcem pozivu tudi to vzorno neumnost: »Sežigati sicer ne morejo več liberalnih učiteljev, ker časi take inkvizicije so minuli...« Kdaj in kje. odkar stoji svet, pa so sežigali liberalne učitelje? Svetovna zgodovina ne pozna takega slučaja. Škoda bi bilo pa tudi za vsak košček lesa. ki bi žgal liberalnega učitelja! Mimogrede lahko omenimo tudi to, da so v časih, v katerih so se vršile vse namišljene in resnične inkvizicije, skrbeli za pouk priprostega ljudstva pač le klerikalci! Toliko zgtdovine bi morali liberalni učitelji že znati. Dekliški shod pri Sv. Križu tik Slatine. Do tisoč zavednih slovenskih mladenk iz rogaške in sosednjih dekanij je prihitelo na praznik Marijinega Oznanenja dne 8. t. m. k Sv. Križu na dekliški shod. Pozdravljali so jih kaj pcmcnljivi napisi na mnogih slavolokih. Dale-ko premajhna je bila tržiška Marijina cerkev, v kateri se je vršila služba božja. Župnik Še-gula je priporočal v cerkvenem govoru hčeri kam Marijinim vneto češčenje matere Marije, kaplan Šeško pa je daroval sv. mašo. V velikanski procesiji smo na to pohiteli v župnijsko cerkev. Ob 1. uri popoldne se je pričelo pod nadžupnikevim kozolcem dekliško zborova, nje, ki ga je otvoril in vodil v imenu S. K- S. Z. župnik Gomilšek. Med posameznimi govori in deklamacijami sta lepo popevala križevniški in petrški dekliški zbor. Vsa slavnost se je izvršila popoldne ob velikanskem navdušenju vrlih slovenskih deklet. Kranjska dekleta, kaj pa ve? Ne zaostajajte, kar se tiče organizacije, za štajerskimi. Po raznih kranjskih dekanijah so se že vršile v letošnjem jubilejnem letu primerne slovesnosti slovenskih deklet, toda po nekaterih dekanijah pa ni bilo še prav nikake prireditve. Ali bi se ne dalo kaj ukreniti glede tega ? V spomin Simonu Gregorčiču. V nedeljo, dne 6. t. m. so odkrili pri sv. Lovrencu na Goriškem nagrobni spomenik pesniku Simonu Gregorčiču. Vse vasi v okolišu so bile v zastavah. Po sveti maši se je vršila slavnost na pokopališču. Pevci so zapeli »Blagor mu«. Govoril je dr. Osvald. Razkritje se je vršilo med zvonenjem zvonov in pokanjem topičev. Popoldne se je na Vršnem na rojstni hiši pesni- kovi (.dkrila spominska plošča. Govoril je liciteli Pivec namesto dr. Šorlija. ki je bil zadržan. V imenu »Slov. Matice« je govoril dr. Ilešič. Krnest Klavžar je deklsmiral »Nevihti«, akademik Lavrenčič neko drugo pesem. Slavnost se je nadvse lepo in nemoteno vršila, dasi je vrlu »Soča« hujskala proti nji. Družba sv. Mohorja šteje letos 84.389 udov, t. j. 5533 več. kakor lani. Revizija pri »Zadružni Zvezi« v LJubljani se je vršila minola dva tedna. Opravljala sta jo imenom »Splošne zveze kmetijskih zadrug v Avstriji« gosp. višji računski svetnik Fa-schiugbauer in revizor - knjigovodja Riha. Vspeh revizije je krasen in se bo zrcalil v poročilu, ki se bo objavilo na prihodnji glavni skupščini »Zadružne Zveze«. Skandal na državni železnici. Državna železnica zasluži zopet veliko grajo. V ponde-Ijek je bil jutranji vlak. ki je vozil od Trsta, že v Rihemberku tako poln popotnikov, da potniki. ki so vstopili v Rihembergu, niso mogli več dobiti sedežev. Mnogo ljudi je potem še vstopilo v Prvačini in Volčjidragi. Vlak je bil nabit tako. kakor sod s sardelami. Ljudje so morali stati zunaj na stopnjicah, kjer je sicer prepovedano stati; a so morali, če so se hoteli voziti.. Dobro je, da se ni nihče ponesrečil. Železniška uprava bi morala pač dobro vedeti, kedai je kaj več prometa, sai je to njena dolžnost, da skrbi za nemoten promet. Ljudstvu, ki plača, se mora dati tudi udobnost! Zahtevamo, da se taki slučaji več ne ponavljajo, sicer bomo govorili drugače. Nemškega šolskega nadzornika za Kranjsko ne bo. Te dni so listi poročali, da se baje v kratkem imenuje deželnošolski nadzornik za nemške šole na Kranjskem. Izvedeli smo, da na Dunaju na merodajneni mestu ni o tem nič znanega. Vest resnična biti ne more, te-muč je kvečjemu pobožna želja. Vlada vendar ne bo tako neprevidna, da bi gnala slov. poslance v obstrukcijo, ker le brezobzirna ob-strckcija bi bila odgovor na tako nečuveno početje: na Dunaju obstrukcija, v Ljubljani pa brezobzirni boj proti deželnemu šefu. Da bi vlada hotela ustvariti tak položaj, normalen človek ne more misliti. Mlekarska zveza. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo »Mlekarski zvezi« v Ljubljani kot donesek k prvim napravnim stroškom podporo 4000 K in kot donesek k upravnim streškom za leto 1908 3000 K. Iz Komenskega okraja na Primorskem se piše: Pri nas v Svetem smo imeli 7. t. in. volitev načelnika gospodarskega sveta. Izvoljen je dosedanji Vinko Jazbec. Cel gospodarski svet obstoji iz pristašev Slovenske Ljudske Stranke, ker so se pri volitvah dne 19. avgusta vsi naprednjaki poskrili. Sedaj na skrivnem premišljujejo, kako so zabredli pri državnih in deželnih volitvah. Za ples delajo liberalni agrarni briški župani in polnijo s tem ne občinskih blagajn s kronami, pač pa bolnišnice z bolnimi občani, ki prihajajo tja ali bodo še prišli. Govori se da si hočejo s plesi utrditi svoje županske sto- I ličke. O ti ubogo suženjsko ljudstvo! Ljudske pijavke. Iz Krasa se nam niše: Iiral sem. ni dolgo temu, da so največji sovražniki ljudstva: Slabo berilo, slabi učitelji in alkthol. Mi Kraševci imamo vse te imenovane sovražnike. Ves kraj je poplavljen z umazanimi, liberalnimi časniki, vsi učitelji _ z jako velikimi častnimi izjemami — so liberalci, ki imajo krčmo za cerkev, v veliki večini so Iji-dje udani alkoholu. Razun teh sovražnikov k laškega kmeta pa navedem danes dve pijavki, ki izsesavati kri našega ubogega ljudstva, namreč liberalni mesarji in liberalni krč-marji. Kakor hitro se je pred dvema letoma malo podražila živina, takoj je strašno poskočila cena mesu. — 'Pred pol letom je cena ži- vini iiciiadi.tna padla, zdaj je takorekoč napol I zastonj, a cena je mesu vedno, kakor kedar jc živina najdražja. Pa če bi še meso kaj veljalo! - Cena vinu je padla sedaj na 16 in m kron za hektoliter, p<> krčmah pa je vedno stara tarifa 80 vin. za liter. Pa morda jc vino vsaj dobro, pošteno, zdravo? Kaj še! Po celem Krasu so znane tiste maloštevilne gostilne, k er se dobi poštena kapljica. — Ni zadosti, da nam je toča. povodenj, kobilice, suša in povodenj toliko škodila, treba je bilo, ija odiraio še liberalne pijavke. Umrl je v sredo č. g. Jožef Milišič, kaplan v K rasici pri Bujah v Istri. Porodil se ic v Linciarti leta 1*73, v duhovnika je bil posvečen leta Zopet hud udarec za tržaško škofijo, v kateri je tako občutno pomanjkanje duhovnikov. — Blagemu pokojniku nai sveti večna luč! Ljudska hranilnica in posojilnica za tržaško občino pri sv. Ivanu je s 1. septembrom t. 1. otvorila svoj podurad v Trstu, ulica delle Poste št. 9, poleg prodajalne katol. tisk. društva. Sprejemale se bodo hranilne vloge in izplačevala posojila prav tako, kakor v glavnem uradu pri sv. Ivanu. — S tem korakom je hranilnica ustregla posebno vsem tistim, ki so imeli do Sv. Ivana predaleč. Lepa slavnost se je vršila na Mali Šmarni dan v Dragi pri Beli cerkvi na Dolenjskem; namreč blagoslovljenje nove Zajčeve votivne kapele. Gospod Alojzij Zaje, posestnik in vino tržeč v Spodnji Šiški pri Ljubljani in tukajšnji rojak, je dal v svojem rojstnem kraju v Dragi pri Beli cerkvi postaviti v spomin celi ugledni Zajčevi rodbini umetniško zidano in krasno opravljeno kapelo v čast Mariji Pomočnici. Od blizo in daleč so prišli omeuieiic-ga dne ljudje k tej slavnosti v Drago in veleč, gosp. P. Ferdinand Zaje je izvršil ob asistenci domačega gosp. župnika cerkveno opravilo blagoslovljenja. Kapelo je izvršil ljubljanski stavbenik Sini. Treo v popolno zadovoljnost vseii ter v kras in ponos Beli cerkvi; domoljubni in verni Zajčevi rodbini pa v trajen .spomenik ne le v monumentatili stavbi, temveč tudi v hvaležnih srcih Belocerkevčanov. Mladeniške Marijine družbe iz Ljubljane in okolice bodo imele — kakor čujemo — sestanek na roženvensko nedeljo. Kraj in spored se določi pravočasno. Shod »Kmečke zveze«. V nedeljo, dne 20. t. m. napravi »Kmečka zveza za kranjski in škofjeloški sodni okraj« shod ob 3. popolu-d;ic v Rctečah pri Škofji Loki. Na shodu poročata državna in deželna poslanca dr. Krek in Demšar. Naznanilo. Vola sem dobil na paši; kdor ga je zgubil, naj pride ponj na Brezovco, pošta Dob pri Domžalah. — Cerar Alojzij št. 3, Spodnja Brezovca. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Doberniče je podeljena č. gosp. Francu Kralju, beneficijatu v Šmartnem pri Litiji; župnija sv. Katarina v Topolu je podeljena č. g. Pavlinu, ekspozitu na Gori pri So-dražici. Strokovno društvo za ljubljansko tobačno tovarno je priredilo na nedeljo, dne 13. t. ni. re manie na Brezje. Navzočih je bilo do 800 članov. Sv. mašo je daroval č. g. Hybašek. Veselica narodnih noš, ki jo je priredilo minolo nedelio glasbeno društvo »Ljubljana«, je privabila v hotel »Union« na stotine občinstva. Vsi prostori so bili ves čas prenapoljeni. I udi z dežele so došli fantje in dekleta v krasnih narodnih nošah. Slovenska mladina proti liberalnemu uči-teljstvu. Na izborno obiskanem shodu v Mirim pn Gorici so ondotni mladeniči in možje, ki opazt jejo že dalj časa protiverske nastope liberalnega učiteljstva stavili sledečo ostro, a ja.iti obresti in še kaj kapitala, izposojevalcetn pa zvišati obrestno mero pri poliču. Dobiček lahko steče v krčmarjev žep. Tako bo zavladal zopet stari kapitalizem, posojilnica pa bo zgrešila svoj prvotni namen. V liberalno hranilnico pa tudi malo vlagajo. Le naš dični poštar vjame kak amerikanski dolar. — Stari načelnik liberalne posojilnice, Alojzij Žerjav, je pa vzel te dni pot pod noge ter zapustil naše kraje za vselej. Njegovo glavno načelo je bilo. nič delati, dobro ži\eti, pa ljudi hujskati zoper vero, cerkev in duhovnike. Za svoj evangelij je imel »Slov. Narod«. Zato je pa zgubil ves ugled. Poslušal ga je ter mu delal družbo suhoparen študent, ki cele noči tuli s ponočninii barabami, pa pravi, da je akadetnično izobražen, duhovniki pa ne. Pa je pravi pravcati parasit, ki gloda na duhovniških štipendijah. Za Žerjavom žaluje tudi osameli učitelj s svojo komično vlogo. Ta nima pameti niti za en kurji kavs. S tem človekom bomo tudi kmalu obračunali. Povsod se vtiče, pa mu vse izpodleti. Naj bi raje prebiral nedostatke v šoli. katere je okrajni šolski nadzornik pustil zapisane. Šola preteklega šolskega leta je bila res pod vso kritiko. Več gospo-dom se ne more služiti. Iz Zagorja ob Savi. d Nesreče se pri nas zadnje čase prav pegostoma ponavljajo. Dne 23. avgusta, na nedeljo, so prijeli hunti oženjenega delavca Gregorja Lovrača, ki je delal v Kisovcu, ga pretrli tako čez led.ia, da je par trenutkov na to izdihnil. Delavstvo mu je priredilo lep po-greb z godbo in zastavo. — Dne 28. avgusta je ubil električni tok šestnajstletnega Leopolda Vrana, doma iz Cemšenika. — Frančiška Bož-jak, 51-letna posestnikova žena, pa je padla dne 7. sept. z drevesa samo dva metra visoko in je bila na mestu mrtva. Šla je obirat sadje, pa jo je zalotila nesrečna smrt. Zapušča še nepreskrbljene otročiče. d Šc enkrat pribijemo: Cobal, ki tako rad očita našim časopisom, da lažejo iu obreku-jejo, je bil kar dvakrat po vrsti obsojen radi — laži in častikrajc. Seveda, govori se lahko, a dokaže težje! Mož je očital v Radečah tudi poslancu Gostinčarju, da laže, a dokazati pri sodišču ni mogel prav ničesar. Zato je dobil osem dni zapora in nameknili so mu še 24 ur ker je Gostinčarju grozil. Cobal ne sme misliti, da mu je po svetu vse tako dovoljei'4 kakor v Zagorju. Belokranjske novice. d Drašiče pri Metliki. Posebnih dobrot nimam. da bi jih »Domoljubovim« bralcem razkladal. ravno nasprotno: Imeli smo, kakor povsod, tudi pri nas to leto občutno sušo, vsled katere je in bode strašno pomanjkanje krme za živino. In vsled tega bode tukajšnji ubogi kmet močno udarjen. Dasi so naši poslanci, katerim gre vsa čast, od države nekoliko podpore iz-poslovali, ima vendar dopisnik iz Prežganja v »Domoljubovi« 35. številki tekočega leta pravda to ni nikakšna podpora za kmeta, meterski stot sena pa 6 do 7 kron. in to proti takojšnji piaci. T udi to je gola resnica, da kadar je kmet kakšne podpore potreben, se ž njim kar na hitro obračuna. In vendar je kmet steber in podlaga dežele in države. Res, kadar se gre za povišanje uradniških plač, so kar naenkrat celi milijoni na razpolago, da bi se pa ob času bede iu pomanjkanja kaj ubogemu kmečkemu trpinu pomagalo, se pa vsak vinar dobro pretehta. Po dolgotrajni suši smo zadnje dni dobili, hvala Bogu. dežja, katerega je že vse želelo, toda le z \ clikiini nalivi in viharji, tako da so povzročene ogromne škode po vinogradih jn polju, zlasti pa so strašno razdrta vsa, po tu-kaišiijili klancih vodeča pota. Najbolj je pri/,a-dota okrajna cesta Metlika-Drašiče, ki je vsled zadnjih nalivov za vožnjo z govejo živino po-pohioina nesposobna. Koliko prošnja se je žu stavilo na dež. zlx;r in odbor, da bi se na cesti \sa.i najhujši klanci (namreč pri Oškuriši itd.) preložili, toda vse brez uspeha. Obetalo sc je druge leto in drugo leto itd. Mi bi kaj radi slišali enkrat, letos se to zgodi. Poživlja se torej deželna vlada, oziroma deželni odbor iu poslanci S. L. S., da se tudi za tukajšnje ljudstvo kai pobrigajo. Saj je vendar ob času volitve stala cela občina kot en mož na strani S. L. S., bodisi za deželni ali državni zbor. I rta liani je tukaj letos še zadosti dobro obrodila. kakor tudi sploh vse sadje, samo sedaj ob času dozorelosti bi potrebovali lepega vremena. da bi tem boljšo kapljico imeli iu tem ložje privabili kupce iz onkraj Gorjancev. Uvtrjen pa naj bo vsak. da se ne bo koal, ki pride po vino. tako glede kakovosti in cene. d iz Črnomlja. Slovenska dijaška zveza itimela dne 8. t. m. v Črnomlju kaj lepo prireditev. Osnoval se je pododbor za Belokrajino, ustanovila se je ljudska knjižnica v Črnomlju, slišali smo dve res lepi predavanji, črnomaljski fantje in dekleta so nastopili na odru in izvrstno igrali narodni igrokaz »Zaklad«. Metliški tamburaši in pevski zbor nas je presenetil s svojim nastopom in pri županu Skulicu se je naposled razvila prav živahna zabava. Veselje in navdušenje je bilo veliko, ko je nastopil predsednik xSlovenske dijaške zveze, tovariš Natlačen, pozdravil vse navzoče ter otvotil zborovanje. Jasno, določno in v lepih besedah je razložil ninogobrojiiim udeležencem iz Črnomlja iu okolice program slov. kat. narodnega di.iaštva, vzore in načela, za katera se bori. potrebo delovanja od strani Slovenske dijaške zveze tudi v Bclokrajini, pomen dijaštva za narod., za sli.vensko ljudstvo, pomen knjižnic itd. lov. jur. Malnerič nam je prav temeljito pojasnil potrebo, korist, pomen iu bistvo izobrazbe. dokazal je, da mora prava, resnična izobrazba počivati le na krščanski veri. takšna izobrazba naj se širi tudi v Bclokrajini. Č. o. župnik Peharc ie pojasnil razliko med našo in prireditvijo »Prosvetc« v Dobličah. dne 5. julija, in je povdaril ponieirprave izobrazbe v v saki stroki, ki počiva na krščanskih načelih. I'< sehno dobro jc uplivalo, da se je udeležil tega zborovanja tudi g. župan mesta Črnomelj. J. Sktibie, ki je z veseljem izjavil, da so takšne prireditve našemu mestu in Belikrajini v čast. 1 udi nekaj nasprotnikov je bilo navzočih, toda govorili niso. Pri igri, ki je bila prirejena le za goste, so pokazali črnomaljski fantje in dekleta svoj talent za izvajanje. Vsi so igrali dovršeno, čeprav mso imeli nikakih sredstev na razpolago; od prvega do zadnjega so se znali vsi vtopiti v svoje uloge. Med premori in po igri je nastopal metliški tamburaški zbor. ki je igral prav izborno pod vodstvom g. Mihelčiča. tako da je zavladalo med vsemi udeleženci veliko vestlje, ki ni ponehalo tudi pozneje zvečer pri županu g. Skubicii, kjer ie bilo posebno lepo. da jc pozdravil katol. dijaštvo tudi kmetski župan g. Mihelčič. - V pododbor Slovenske duaske zveze za Belokrajino so bili izvoljeni: tov. cand. iur. M. Malnerič za predsednika, tov. jur. M. Obernian za tajnika in knjižničarja ter tov. abiturient M. Težak za blagajnika. -Da bi ostala prireditev Slovenske dijaške zveze ter ostalih sotrudnikov vsem v najlepšem spominu ter da bi dosegel novi pododbor v Helikrajini kar najlepših uspehov! g Mengeš. Vabilo k cesarjevi, papeževi m litrski jubilejni slavnosti in tridesetletnici bojevnikov v Bosni in Hercegovini. Vrši se v Mengšu v nedeljo, dne 20. septembra 1908. Pri slavnosti sodelujejo: Občinski zastopi men-giške župnije, katol. slov. izobraževalno in pod. |)orno društvo, tamburaški in pevski zbor, telovadni odseki, Mengiška godba, mengiško in trzinsko gasilno društvo itd. K obilni deležbi najulji'dneje vabi slavnostni odbor. V slučaju zelo neugodnega vremena se vrši slavnost en teden kasneje. — Spored: V soboto, dne 19. sept. ob 8. uri zveč. razsvetljava trga iu niiro-zov z godbo po Mengšu. V nedeljo, dne 20 septembra 1908. I. Dopoldne: 1. Ob pol 10. uri: Društva in bojevniki iz leta 1878. se zbero v »Društv. domu«. 2. Ob tričetrt na 10. uro odhod z godbo na čelu in zastavo v cerkev. 3. Ob 10. uri: Sveta maša s cerkvenim go-, vorom. 4. Ob II. uri: Odhod iz cerkve k »Cesarski lipi« z godbo in tam slavnostni govor. II. Ob tričetrt na 3. uro popoldne: Predstava v »Društvenem domu« s sledečim sporedom: 1. Za letovišče! Igra enodejanka. 2. Kmet in io-tograi! Komičen prizor. III. Ob 3/»4. uro: Javna telovadba na vrtu »Društvenega doma«. Javna tombola na vrtu »Društvenega doma«. IV. Ob pol 5. uri: Velika tombola z bogatimi in lepimi dobitki na vrtu. V. Po tomboli: Velika ljudska veselica. Notranjske novice. n Pri Mariji v Logu. Letošnji dan 6. september ostane pač zapisan z zlatimi črkami v zg< devini naše društvene organizacije. Na ta dan je padla meja med (ioriško in Kranjsko. Sešli smo se, cela truma, cela vojska nas je bilo, pedali smo si roke, objeli smo se in se Olitili brate med brati, Slovence med Slovenci, vneti za skupne vzore, navdušeni za iste cilje: za pravo krščansko izobrazbo. — Veličasten je bil sprejem. Od cerkvenih vrat pa do slavoloka po obeli straneh ceste, kakor dve vojski samih krepkih mož in mladeničev, vrlih žena iu deklet. Iu pozdravil jih je v imenu vipavske »Zveze« predsednik g. Valentin Mar-čič: Vse nas misel ta edini, da sitio majke skupne sini. kes nas loči meja. a meja je na tleh, mi pa ne gledamo na tla, mi zremo navzgor, k.ier je jasno nebo slovensko in na tem nebu plava kakor svetel angel ljubezen bra-tovska, ki ne pozna nobene meje. Pozdravljam vas nc kot Kranjec Goričanc, ampak kot Slovenec Slovence, vnete za iste cilje iu vzore. Sešli smo se, da se spoznamo, da se vzljubimo, da sc pobratimo,, da se združimo v eno četo proti skupnemu sovragu, in da prižgemo skupno bakljo prave kršč. prosvete in jo po-nesemo vsak v svoj kraj in zanetimo ogenj, ki bo ogreval Slov. za vero sveto in iu besedo materino. V ti misli vas vse najsrčnejše pozdravljam in vam kličem krepki bratovski: na zdar! Ne mislite, da ste prišli na tuje, mislite si, da ste prišli domov. Te prisrčne besede predsednikove so izzvale vihar navdušenja. Na to je še pozdravil goriške brate v imenu ljudstva naš poslanec gosp. Ivan Lavrenčič, ua kar se je zahvalil predsednik goriške »Zveze« gesp. dr. Brecelj vidno ganjen za tako prisrčen sprejem. Na to smo se podali v cerkev, ki ni nič manjša kot stolna cerkev v Ljubljani iu smemo reči, da smo jo napolnili. Stopil je na prižnieo gosp. stolni vikar C. Vuga, ki je proslavljal v krasnih in jedrnatih besedah sv. Očeta in presvetlega cesarja. Maševal pa jc g. dr Srebrnič iz Gorice, stregli pa so mu štirje telovadci v uniformi. Po sv. maši otvori predsednik vipavske »Zveze« zborovanje. Trojen je namen, ki nas je združil v prijaznem vipavskem Logu, združil pod Marijinim plaščem. Da proslavimo spomin Pija X.. zlatomaš-nika, da se klanjamo bisernemu cesarju našemu Francu Jožefu I. Da damo duška svojim čutilom in povemo jasno in glasno, da hočemo biti verni katoličani in pa zvesti Avstrijci, pripravljeni dati tudi svojo kri za očeta svojega in cesarja: in pa, da se združimo v skupno četo zoper skupnega sovražnika. V združenju je moč En satu človek ne pride v poštev. Ce gre en sam skozi gozd, kjer bivajo razbojniki, trepeta in se boji; če gresta dva. se že mani bo j i ta; če iih gre pa cela četa neustrašenih mož. potem trepečejo pa razbojniki m se po-skrijejo. Sto palic zaporedoma zlomi vsak paglavec. Zveži pa te palice v šop. nc zlomi Uli najmočnejši hrust. To stori združenje, stori organizacija. Vsaka četa pa mora irnc.tj voditelje in voditeljev rabimo tudi mi in imamo jih..., dovolite, da jih pozdravim. In na to pozdravi predsednika dr. Žitnika, ki je kot sveca. Ki gori drugim, ne glede na to. da umcuic s tem setìe. Pozdravim dr. Breceljna. nadueiteha Ravnikarja, vsa društva goriška in vipavska, zlasti pa vrle naše akademike ki jih imenuje punčico v očesu slovenskega ljudstva. Da je vstal na to vihar navdušenja, ni mi treba omenjati. Na to se voli častno predsedstvo, izvoljena sta dr. Brecclj in akademik Markoi Natlačen. Za tem govori dr. Žitnik, ki razpravlja o tem, da mi katoličani nismo nasprotnik orni-, ke. kakor nam to očitajo nasprotniki nas, Ako je sploh kakšna laž. jc laž to, da je Cerkev na- sprotnica omiki. Omika ne obstoja v tem, da ima kedo cilinder na glavi iu rokavice ua rokah, ampak v tem, kakšno srce ima, ali blago, ali pa polno strasti. Za pravo omiko je bila sv. Cerkev vedno. Ona ie prva učila narode, prva je ustanavljala šole. Sv. Cerkev je bila, ki je prižgala po svojih misijonarjih luč prave pro-svete, da so se nehali med seboj moriti in začeli redno družinsko življenje, življenje omike. In kedo je bil, ki je rešil spise starih grških iu rimskih pisateljev, da jih sedaj morejo razlagati po šolah liberalni profesorji? Bila je sv. Cerkev, bili so menihi, ki so jih prepisavali in hra-h ranil i po svojih knjižnicah, da se niso izgu-i bili. T< rej je grda in nesramna laž, da je Cerkev sovražnica omiki. Ravno ona je največ storila za omiko in marsikateri liberalni doktor, ki sedaj udriha po cerkvi, bi vozil gnoj, če nc bi bilo cerkve in duhovnov. Pa tudi sovražniki svobode nismo mi. Cerkev je vedno učila, da ima človek prosto voljo. Nasprotniki cerkve - med njimi zlasti Haeckel — pa učc. da je človek žival, brez svobodne volje. Seveda je bila cerkev vsikdar sovražnica napačni svobodi, ki hoče odpraviti vse meje, vse zapovedi, vse vajeti iu dovoljuje, da sme človek vse, tudi to, kar ie bližnjemu v škodo in človeku v sramoto. To pa ni svoboda, to je terorizem, to R- najhujše suženjstvo, suženjstvo strasti. Cerkev pa je stria te verige. Stopila je nevstrašena pred trinoge in despote in jih prisilila. da so dali ljudstvu svobodo, da so mu dali pravic, ki mu gredo po božjem in človeškem pravu. Zdaj jo pa proglašaj«) kot sovražnico svobode. Ce bi cerkve ne bilo, rožljale bi še sedaj suženjske verige in močnejši bi še vedno stiskal slabejšega. Cerkev pa kliče vsem. tudi milijonarjem, tudi Rotšildom: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Za-i kaj toiej reveži niso svobodni, zakaj stradajo? Zato, ker bogatini ne marajo poslušati ceri k ve. Zato pa ne: Proč od Rima, ampak nazaj k Rimu ! Nc zapustimo ladje, kajti na nji in edino le na nji bomo rešeni. Nato slavi govornik papeža, slavi cesarja, ki ga primerja svetopisemskemu Jobu. Koliko je trpel kot brat, koliko kot soprog, koliko kot oče! Proslavlja ga kot kralja miru. Lepa je krona, ki jo nosi cesar, še lepše pa je cesarjevo srce. Hvalimo Boga. da imamo takega vladarja. Navzoči so pazno sledili lepemu govoru in o koncu ni hotelo biti konca ploskanju, dokaz, da je govornik govoril iz srca v srce. — Za dr. Žitnikom nastopi prisrčno pozdravljen dr. Brecelj, ki omenja razloček med našimi slavnostnimi prireditvami in pa med onimi naših nasprotnikov. Nasprotnike boli drugi dan glava in jeze se nad praznim žepom, nam je pa drugi dan jasna glava in veselo srce. Govornik priporoča združenje. Mi potrebujemo vas, vi pa nas. To-jej združimo se v skupno četo. Priporoča navdušenje in delo za tiste ideale, ki so v tako kratkem času popolnoma in tako lepo pre-stvarili kranjsko vipavsko dolino. Govornik je žel burno odobravanje. Nastopi g. nadučitelj Jernej Ravnikar. Poleg duhovnika je v prvi vrsti poklican učitelj, da deluje za narod, m sicer naj delata oba skupno drug z drugim. Na to so se čuli klici: Tega nam manjka. Dokaz, kako veselo bi bilo ljudstva učitelja, ki bi deloval skupno z duhovnikom, üovornik priporoča propagiranje ideje krščanske, slovanske in demokratske. Zel .ie viham aplavz, kar dokazuje, kako globoko ima naše ljudstvo v srcu dobrega učitelja in da za učitelje nikakor ne bi bilo poniževalno, ako bi se malo bolj pobrigali za ljubezen našega poštenega slovenskega ljudstva _ Nato je bilo slavnostno zborovanje zaključene in prišel je tudi želodec nekoliko do svojih pravic. Po litanijah pa se je razvila prosta in prisrčna zabava. Stoloravnateljem je bil izvoljen soglasno dr. Brecelj. Nastopali so govorniki in govornice, vsak jc pokazal, kaj zna in kaj mu je najbolj na srcu. Nastopali so pevski zbori... vsi smo bili prav veseli — bratje med brati, sestre med sestrami... Tako je bilo v vipavskem Logu. Saino en glas gre zdaj po deželi: Lepo jc bilo! Mi pa kličemo: Živeli goriški bratje, na veselo svidenje pri Vas!!! n Pozor, bratska društva, pozor! Dne 20. septembra bo na Slapu velik društven praznik. Blagoslovili in razvili bomo novo krasno drt.štv. zastavo. Ob 2. pop. se bo za-' čelo. Po blagoslovu bo veselica z igro in pet-, jem. Igrali bodo igro: »Slovenski junak iz bajnih časov«. Po veselici prosta zabava. Nastopi tamburaški zbor iz Lozic in drugi pevski zbori. Obeta se nam lep užitek. Torej pridite gOi tovo vsi bratje med brate. Sprejeli vas bomo z odprtimi rokami. Torej na veselo svidenje v nedeljo, dne 20. septembra! u Nov dekan. Vipava je dobila novega župnika iu dekana v osebi g. Andreja Lavri-ča. Bil je baje edini prosivec za to službo. Vsi drugi so se menda bali, da jih ne umori zopet kakšen Pangrc. No ,uo, saj na Vipavskem ui tako hudo, kakor si mislite tam gori na Kranjskem. Vipavci smo prav mirni ljudje, zlasti, če nas nihče ne jezi. Novemu gosp. dekanu pa kličen;^: Na mnoga leta v koristnem delu za slovensko ljudstvo! Pozdrav goriškim bratom. (O priliki slavnosti v Logu.) Bratje ste med nami brati, sestre med sestrami Z vami mi smo, vi ste z nami. Vsi kot ena četa, vneti za načela sveta. Kdo nas torej zmagal bo, če mi vsi edini smo? Ni ga prav nikoder vraga, ki naj četo to premaga, ki jo misel ta edini, da smo majke skupne sini, majke Slave rod uzoren, majki Cerkvi rod pokoren . . . Kdo nas torej zmagal bo. če mi v tem edini smo? Z nami Bog in majka Slava, padla vsaka bo trdnjava. — V roke torej bojne meče! Več naj se nikar ne reče: Kranjec jaz sem, Goričan. Odslej naj tako se kliče, da se čuje čez vse griče : Jaz navdušen sem Slovan iu pa vnet katoličan. s Zdrava torej ti. družina skupna, polna nad in nič obupna. Bratje ste med brati, sestre med sestrami, Bog pa je nad nami in pa majka božja, desna roka našega orožja. Zdaj pa le, le pridite vi vragi, ni straha v nas, mi gremo k zmagi! Živeli! Valentin Marčič. župnik, u Po vipavski dolini pobira milodare (vino) za bolnico v Kandiji F r. E r n e s t. Priporočamo. Iz raznih krajev Notranjske. n V Sendžečah je priredilo dne 6. sept. liberalno izobraževalno društvo ali pravzaprav »plesno oderuštvo« svojo veselico. Izbobnalo se je kakor smo poizvedeli, od vseh strani stebre liberalnega učiteljstva. Mreina in Orum sta iz Vipave ubežala, kjer jima ni dišala krščanskih izobraževalnih društev prireditev. Iz Košane je prisopihal sladki in gladki Janko Urad kateri se vedno izgovarja v Kosam, da zadnjič gre okoli musicirat v imenu »nadstran-karstva«, a povsod podpira, kier le more, brezverski liberalizem. Da ni manjkalo pete-linčka iz Dolenje vasi pri Senožečah, je samo ob sebi umljivo. Ne bi poročali o tei prireditvi, ker naj se imajo liberalci kakor hočejo; če pa to storimo, pokažimo le. kako znajo liberalni učitelji izobraževati. Uboga mladina je plesala do dne. in prav smilili so se nam pa košanski tamturaši, ki so ob belem dnevu zjutraj po prekrokani noči domov dospeli. n Skupno romanje na Trsat prirede v letošnjem jubilejnem letu dekliške Marijine družbe ptstojnske dekani.ie. pridružijo se jim :ttdi nekatere družbe iz trnovske dekanije. Posebni vlak bo šel dne 28. sept. ob pol 5. uri zjutraj iz Št. Petra. Ob 7. uri smo že na Trsatu. Tam bo najprvo spovedovanie. katera ne bi že doma opravila. Glavno opravilo s pridigo, sv. mašo in skupnim sv. obhajilom bi bilo ob 9. ali pa ob 10. uri. Popoldne pred odhodom litanije M. B. V Št. Peter bi prišli nazaj okrog 6. ure zvečer. Vožnja bo stala za tja in nazaj 3 K-Dekleta, oglasite se v obilnem številu (vsaka pri svojem voditelju), da tako zopet pokažete svojo ljubezen do prebl. Device Marije! n Shod v Studenem pri Postojni je bil mi-nolo nedeljo popoldne. Poslanec dr. Žitnik je poročal o državnem in deželnem zboru. Zbrani volivci so poslancu in njegovim tovarišem izrekli zaupanje za marljivo delovanje, izjavili se proti razporoki. za krščansko vzgojo mladine in izpremembo lovskega zakona. Mnogi posestniki so se bridko pritoževali o škodah, ki jih jim napravlja divjačina. Poslanec je zagotovil, da hoče s tovariši na vso moč delati za primerno izpremembo lovskega zakona. Izražali so tudi želje, da bi se v raznih vaseh napravili vodovodi iti napajali-šča ter potrebne ceste. Poslanec je zagotavljal, da hoče s tovariši vedno in povsod delovati za koristi prebivalstva. Ni pa mogoče vse storiti in doseči v enem ali dveh letih, kar se je opustilo in zamudilo v dolgih desetletjih. Shod se je vršil v najlepšem redu. Narodnogospodarsko Ravnanje z vinskim pridelkom. Cas trgatve, ki ga pričakuje vinščak s strahom in upom skozi vse leto. je pred durmi. Kjer ni pobila toča. bo letos zopet vesela bratev: brenta za brento se bo hitro polnila s sladkim in sočnim grozdjem. In gorie vinšča-ku. če bi ne bilo tako; saj je dandanes obdelovanje trte tako draga stvar, da le obil pridelek pokrije stroške in prinese še kaj čistega dobička. l oda tudi to le tedai, ako je znal gospodar skrbno in pravilno ravnati z vinskim pridelkom.. V tem oziru pa vlada zlasti med našimi manjšimi vinorejci še mnogo nevednosti in malomarnosti, ki jih drago stane. Zato ne bo odveč, ako jih tukaj opozorimo na glavne pogoje dobičkanosnega izkoriščanja vinskega pridelka. Predvsem treba vso skrb posvetiti vinsi: i p o s o d i. ki mora v najboljšem stanju čakati pripravljena na trgatev, oziroma stiskanje grozdja in pretakanje vina. Leto za letom se v našem narodnem gospodarstvu izgubljajo tisočaki, ker kmetje ne polagajo dovoli važnosti in skrbnosti na vinsko posodo. Le pojdi pokušat vino k manjšim posestnikom, pa boš videl, pri kolikerem boš našel kapljico brez neprijetnega duha po plesnobi ali kaki drugi, vinu tuji tvarini in nesnagi, ki izhaja od zanemarjene, nesnažne posode. Tako vino mora seveda iti pod ceno. ako ga sploh kdo hoče kupiti. Imejte torej kadi in sode v največji skrbi skozi vse leto; preglejte zlasti pogostoma sode, ako ne plesne; hranite jih v snažnem prostoru trdo zabite in jih večkrat žvepljajte. Marsikje je utrjeno mnenje, da soda, v katerem je bil dober mošt ali vino, ni treba nič pomivati, marveč kar zabiti, češ, tako ostane . v njem dober duh. To mnenje je cisto zn otno in je njemu na rovaš pripisati velik del pu.s-nive posode. Vselej, kadar se sod izprazni -zlasti po moštu, ki pušča mnogo gosce. ga je takoj dobro pomiti z močno sodo in nato toliko časa izpirati z mrzlo vodo. da tee. iz njega popolnoma čista voda. Nato se posta .i odprtega na veho v senco, da se odteče in osuši. Cez 3 do A dui se osiišetii sod zazveplja. trdo zabije in spravi na snažen, primeren Kraj. Ko so ima sod zopet rabiti, treba ga je par dni pred porabo odpreti, da se razkadi in ga potem čisto it: temeljito izplakniti z mrzlo vodo. Kdor tako ravna s posodo, jo b-> ohranil v izvrstnem stanju leta in leta. Pri trgatvi nai se vse grozdie sproti otrem vseh gnjilih ali plesnjivih jagod, iz katerih je vino posebej napraviti. Ako hočemo, da dobimo iz grozdia ves sok in tudi oni posebni fini duh. ki je za pravega poznavalca prva stvar pri vinu. moramo grozdje — bodisi belo ali črno — pred stiska-njem kolikor najbolj moremo zmastiti. raztrgati. Za to se dobi n; lašč napravljene mline; toda manjši posestnik si bo to precej drago napravo pač težko omislil in si mora pomagati z rokami. Belo grozdje se mora takoj po zmastitvi iztisniti in mošt urliti v sode. ne pa ga pustiti vreti na tropinah, kakor ie t ■ marsikje v navadi. Črnt grozdie pa ie i*> zmastitvi iti pec-ljanju (rtbljanjii) spraviti v kad in pustiti nekaj dni mošt na tropinah vreti. kdor nima tako-zvane francoske kipelnc kadi. mora paziti, du so tropine vedno pod nu stoni in da je kad dob« ro p< krita. Najbolje je deti na tropine preluknjano dno, ki prepušča mošt na vrh in cddrži tropine spodaj; kdor p; tudi tega nima, naj tropine pt gostoma temei ito premeša in potem kad vselej dobro pokrije — če ne z drugim, vsaj z debelimi plahtami. Ko se ie mošt navzcl dovolj črnine, natoci se ga v sode in tropine iztisne. Navada je. da se sode do vrha nalije z moštom in istega potem pusti vreti pri odprti vehi. Mnogo boliše je. ualiti sod z moštom le do kakih <■. potem pa ga zapreti s kipelno veho. Pri tun je paziti, da je sod tako dobro zabit, d., ogljikova kislina nikjer drugje ne uhaja iz soda, nego skozi kipelno cev. katere zgornji konec mora vedno tičati v posodi z vodo. Na ta način je vsem škodljivim vplivom zraka za-branjena pot do vina. Ko vino ponehuje burno kipeti, se sod odpre. napolni z moštom do vrha in zopet zapre s kipelno veho. Cez kake tri tedne nato se vii no pretoči, in sicer tako. da pride čim najbolj z zrakom v dotiko. Zato naj se na pipo ali cev pritrdi ccdilce. skozi katero vino v tenkih curkih teče. Tako postopanje čiščenje vina zelo pospeši Koncem decembra ali začetkom januarja se vino drugič pretoči in sicer v preje nekoliko žveplian sod. Tretjič se vino pretoči spomladi pred cvetenjem trte. četrtič pa v jeseni pred trgatvijo. Vendar pa je pri pretakanju, kadar je vino že popolnoma čisto, gledati na to, da ne pride preveč z zrakom v dotiko ter ga torej nikakor ni pretakati tako, kot prvič. Sod z vinom mora biti vedno popolnoma poln, ker se sicer rad razvije kan ali cik; zato moramo sode od časa do časa odpreti in zaliti z vinom, ki ga nalašč v ta namen hranimo v manjšem sodcu. Da vino v soden ostane zdravo. ga od vrha nekoliko zažvepljamo. To bi bili v glavnem pogoji za pridelavo zdrrvtga. okusnega vina. iz iztisnjenih vinskih jagod pa napravimo lahko še prav dober kis, kar je za manjše posestnike pač bolj priporočati, nego pa kuhati dejati ic tropinam na vsakih 100 litrov vode vsaj r kilogramov sladkorja. Tropine se potem piisti vreti čim najdalje in jih je večkrat premešati in držati kad pokrito. Pri kipenju se namreč sladkor pretvarja v alkohol ;n iz alkohola po tem nastane kis. Bolj temeljito torej ko po-kipè topine, močnejši bo kis. K tropinam pri-denimo tudi vinsko goščo, ki ostane pri prvem pretakaiiiu vina. Ko .ie kipenje popolnoma prenehalo. iztočimo kis v čeber, ki ima v dnu ali pri dnu luknjo za odtakanje; čeber pokrijemo z redko tkanino, tako da ima zrak dovolj dohoda h kisu. zabranjeno pa je onesnaženje istega po prahu, muhah, pajkih itd. Kis mora sedai stati popolnoma na miru in na toplem; potem se začne na njem razvijati glivica oeto-ve kisline, ki izpreminja alkohol v kis. Kmalu se p: krije površina kisa s tanko mreno — t. i. z < ct< \ imi glivicami — ki postaja čimdalje de-belejša. To je d'ibro znamenje za nas. kajti sedaj vemo. da nam ie kis uspel. Kis je odta-k;.ti le t.d spodaj, da se ne raztrga glivične plasti. 'i ako napravljen kis je vsled svojega finega i dulia izvrsten zlasti za začimbo kuhanih jedi. i a tudi salata je desetkrat boljša z domačim kisom. nego s kupljenim._ Vaša sapa postaja veliko lažja, že po uporabi prve doze SCOTT-ove emulzije in to olajšanje bo vsak dan večje. 22:0 To je izkušnja tisočerih tekom minulih 32 let. SC0TT=ova emulzija pomnoži čudovito splošno moč. Tek in spanje se po-_ . vrneta in zboljša prebava. Pristni l< s to k.tr'Dbo': Cena izrrni steklenici 2 K 50 »in. čem — kot po roitv. znakom za MJUlT-o» natia. Dobi se v vseh lekarnah. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst. 12. septembra: 35, 89, 82, 83, 86. Line, 12. septembra: 78, 79, 67. 24, 17. 2 I T N E CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev. Za 100 kilogramov. Ljubljana, 15. sept. Pšenica, domača .......22..50 Rž.............18.— Oves .....'.......17.5H Ajda, črna ..........19.50 Ajda, siva ..........19.— Proso, rumeno ........16.— Proso, belo..........18.- Ječmen ...........16.—* Fižol, koks, novi .........30 — Fižol, mandalon, novi......29.—» Fižol, ribenčan..........28.—i Mnpferd- li Uno-miečno-milo. Najmilojée Milo za koto. Poitraiba «oftoo! Mlzka ooao I Zavžllte vsak dan llkerski kozarček dr. Hommel-a Haematogen neposredno pred kosilom! Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. Hommel«ov Haematogen in zavrnite ponarejanja! 1953 26 — 1 Mudi se mu. Gospod sinčku pesnika: »Kam pa tako letiš, fantek?« Deček: »Za tri vinarje papirja greni kupit — očetu je prišla dobra misel.« Dober Izgovor. Gospodinja: »Kaj pa vendar mislite, da prihajate tako pogosto?« Berač: »Vsi moji premožnejši dobrotniki so šli na počitnice in tako pridem hitreje na okoli.« Za bolne! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako trdovratnim in zastarelim slučajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo-in zobobola, bolečin v hrbtu in kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni takoj 2251 bolečine lajšajoči 16-1 Patentovan v vseh državah. Mnogkrat premovan Nedosežen po zdravilnem učinku! Uspeh iznenaden! Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiljalnica in tovarna: kemični laboratorij lekarja S. Edelmann-a v Boho-rodezany (via Lemberg) oddelek 26. Franko se pošilja od 5 steklenic nadalje proti vposlatvi 6K ali po povzet:u;za 20 h več, 1(1 stekl franko 10 K, 25 itekl. franko 23 K. Na prodaj je hiéa z njivo In vrtom. Pripravna je za penzionista, ker je poleg cerkve, ali za vsakojako obit in trgovino. Več se izve pri Antonu Kocjanu v St. Vidu pri Zatičini. 2137 3-1 Zelo trpoino OPEKO = kakor zarezno, navadno strešno in zidarsko v poljubni množini priporoča 940 9 -4 A. Kobi, Breg, železniška postaja Borovnica. Konkurent pri Židih. »Stric, če mi ne daš tisoč kron. se vtopim!« Se boš prchladil. nečak!« »Ali si vstrelim kroglo v glavo!« »Ia bo od tvoje buče odskočila!« »Pa si kupim vrv!« »Tudi to ne bo pomagalo!« »Pa se dam krstiti!« »Se veselim, da bi se Te iznebil!« »Ne boni se več učil. ampak bom napravil zraven I ebe trgovino, kakršno imaš Ti!« »Tukai je denar!« 30.000 metrov pristno barvnih barhentov za bluze in flanel za srajce :0 cm širok, zajamč. pristne barve, le novi moderni vzorci, se oddajo v ostankih, 4 — 15 m dolgosti meter po 40 h, Pošiljatev za poskušnjo najmanj 40 - 50 m proti povzetju pošilja tkalnica za platno KARL KOHN, Nachod (Češko). Vzorci ostankov se ne pošiljajo. 2262 Naročajte „Slovenca"! L« nojfincjl«, po5o|«o« kokosove orehe predeljujejo tvornice „Ceres" in delajo iz njih brez vsakršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito Jedilno mast ki se rabi ia praženje, kuhanje in pecivo. NESTLÉ-J*3 moka za otroke ! I illlOIIUICUlIllU 01 CUOlVU Obvaruje ia odstranjuje otročjo driskoiDÉtijuraihlr. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberslrassell. Olajševalna okolščina. Sodnik: »Ali ste brez povoda udarili slugo Poklončka?« Uradnik Suhec: »Ne, gospod sodnik. Bil je zadnji dan v mesecu!« Nepopolen kes. Spovednik tatu, ki že mnogo let ni bil pri spovedi: »Ali si z limanicami kradel denar iz cerkvenih puščic?« Tat: »Aha, dobro da sem izvedel, kako se to napravi! Dozdaj še nisem, gospod!« Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4100kom. takozvanih «mattili Roceu za Konje za ceno le K 4-40 komad in K 8-60 za par (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 190 200 cm veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvrše le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na Steiner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taborstrasse 27 O Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja- joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna pritnanja in naročila so došla od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, Orünwalda, Zor-kovak, Rotter Lichten, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Oerlsdorf, lastnika umetnega mlina Fohringerja in dr. 2267 • * I ' v< • Siroliit Radi tabornega oknaa ga tudi otroci radi uživajo. lil Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašljti, škrofnlozi, inflittoci __atra I i« laafet" Mavltai »Ti«—«rji ki xdrwwHd. Urtili Ker s« ponujajo manjvredna ponarejanja, xahtevajte vedno: Izvirni zavoj „Roche-, F. Holtmann-La Roch« A Co. ■•••I ia Dum) HI/1, Neulinggasse li. irò H. II. o b.lexnih valod prohlajonja sas« Dobi se na zdravn. predpis v lekarnah k K 4 — steklenica. t „ČAS" znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in stane po 5 K na leto Naročnino prejema npravniitvo v Ljubljani. Leposlovni mesečnik „Dom In MH stane za celo leto K 10— Naroča se v Ljubljani. Odlikovano. Ustanovljeno 1870 Vse vrste lovskih pujk, , dvocevk, risanic, tro-: cevk, samokresov, se ku- I pl najceneje z najvišjim po-I roštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12 i Anton Sodia, I . Borovlje, Koroško. I Bogato Ilustrirani ceniki zastonj in franko. Zastonj pošiljam cenik šivalnih strojev in koles iz kojega si naročite nov, dober in lep šivalni stroj že od 38 kron naprej ::: 1805 5 Lorenc Rebolj Glavni trg v Kranju. U Ameriko In Rtrnado najzložnejša, najcenejša In najvarnejša tožni.. Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trata i Karpati ja 22. septembra, Ultonija 29. septembra, Slavonija 13. oktobra 1908 Iz l/verpolai Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), 3/10., 24/10. - Mavreta-nlja 10/10. Pojasnila in voinekartepri Aadrej Odlaaek, L|ub-Ijana. Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Naprodaj je več rodovitnih večjih in manjših MMeoelau v najlepših krajih alov. pOSeSTe« Koroftke. Obenem sta naprodaj tudi dve dobro idoči _ s posestvi ter vsemi premični-DOSIlini nami in živino. Cene posestev so jako nizke. 1707 5 Cenjeni kupci naj se blagovolijo obračati na Fr. Kamaikarja — Celovec, Victringer-atraaae I, a. _.___ POZORI ČITAJI POZOR! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja. ^IJUUflo*,? t^ S % Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena ja za 12 steklenic (I dtanaistorica) 5 K franko ne vsako pošto po oovzatju ali Ce se pošlje denar n-or'j. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu it. 65 (Slavonija.) Iztfelam postelji la rifiata Initial fra» iabrltip.l- S «a*. Parca all bla- (M&SH alna, ISO cai - d.lgi 114 età tirata K IO—, K IS-—. « 1» -I. K ir— S autra Salga, 140 e» tirata K JI —, K IS—, * I» -. K SI —. Zrtaralk SO cm *•!«, ia cm Hr.k K S—, K > 50 Ia <4 4'—, SS aa dalf, TO cm «Ii.» * 4-90 la K s-ao. ladtlal trn Ia« pa takrialkoll Orafi mari. J-Jelal modrod la Uma ia I p»-.Itilo K 37" - , bolfil K IS--Poèllja aa portala. proti. pa p.vtetjn od K 10'— naprej. Zamenja ali aaial ae «ama proti povrnitvi potnih stroikov. *- B«n«d!kt Sicbitl, Lobes 910 »n rtaaa aa Ceikaa. i mmmmmimmt Odvetnik dt*. Anton Švigelj uljudno naznanja, da je 3-1 otvoril svojo otfuetnižHo pisarno v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22 (v poprejšnjih prostorih „Zadružne zveze"). Vsled reduciranja produkcije se proda 500 tucotov rjuh brez Siva 15(1 200 cm velikih, obrobljenih, prve kakovosti, šest kosov za K 14 30. Priporočljive za hotele in kopališča Krasne novosti flanelc, barhenta, ce-/ira, oksforda, damasta Posteljno, namizno perilo itd., le boljše kako-2055 vosti Vzorci zastonj. 52—t Posebne st: Nevestine oprave, tudi : gotove, od -00 do 15.u00 kron. Tkalnica platna in bombaža br. KREJCAR, Dobruška, Češko. ■ Zastonj se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo sc poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vri banja itd. in ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih letih znatne vspehe. namreč zdravljenje potom elektrike se ▼ največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpoiteva in to le r-ditega, ker večina bolnikov ne pozna tacega pripravnega in vspesnega namozdrav-Ijenja. Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervomost, nevrastenia, revmatizem, boletni v križu in glavi, ielodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, da poilje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu doposljcmo takoj 64 strani obsegajočo ilustrirano 2237 1—1 I 1 I' Pl I I ■I il C knjigo brezplačno razprava o moderni elektroterapiji. Elektroterapevtiška ordinacija Dunaj, I. Schwangasse št. 1, ls/i, I. n. r i Kupon za brezpla&no knjigo. Na 13 /IX. 1908 elaktrotarapevtiftko ordinacijo na Dunaju, Schwangassel, 1 s/t. I. nadstr. Prosim poAljite mi knjigo „Eine Abhandlung über modeme Elcktro-The-rapie** gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime; ............. Naslov: II I J Dobra previdnost jc dala človeku na razpolago mnogo domačih sredstev, pri čegar previdni vporabi si moremo ohraniti zdravje. Tako sredstvo, ki ga vsak dan rabijo milijoni, je lirazay-jevo Franeovo žganje, ki slovi že nad 40 let. Vsakdo naj ga rabi pri trganju, migreni, glavobolu, putiki, influenti, utrujenosti itd. Zahteva naj se izrečno Brazay Franeovo žganje. Josip Polak Ljubljana, Sv. Petra oaata poleg .HOTEL LLOYD V Trgovina i,p.eBo;r,rk;p9' rita na debelo in drobno. Založena popolnoma s eveiim blagom pod nizkimi cenami. Ekaport domačega brinjavca, hru- Aovoa in jagodovca. Prodaja aemenakoga fižola pravega ribničana. 282 12—3 doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 140 26 - 24 Tovarniška zaloga: lekarnar Trakòozy, Ljubljana. Na prodaj je lepo posestvo: 7 minut oddaljeno od Trebnjega, z njivami, travniki in gozdi. Tudi se proda živina, žito ln vse premično blago. Cena 20.000 K. Več se izve pri posestniku Štepic Francetu v Prudofu pri Trebajom na Dolenjskem. 2263 3-1 li&emo novoat ki si žele nabaviti opremo. Tudi razno blago za dom kupite najboljše v tkalnici bratov Krejcar Dobruika, Številka 9103. Čeiko Prepričajte se in napravile majhen poskus. 6 kosov r|uh, I. ma 15« 200 cm velik K 15-40 Ir. vzorci barhenta, cetirja In vieh vrti platnenega In bomba-iastega blaga Iranko. 2246 1-1 oNiavft ko t 111-30 m dolgih, nslllneliih, popolno brez napake obeljeni, primerni ze n.iflnejio telesno sli posteljno perilo Rumburiko In bailst-platno Cetlr za domačo obleko, bluze, pred- faanlke. otroike obleke liburna ka-ovoat, lepil nein! vzorci . . Kanevai za posteljne prevleke, zajamč. penino, gosta kakov , iivabne barve 80 cm lirok...... 120 . .......... Rjuhe brez ilva, z m dolge, u,0 cm ilr. Kuhinjske brisače, iahov vzorec . Brisače za posodo, rdeče karirane . oddaja po povzet|u tkalnlcn zn platno Julij Kantor, Baby*t.8 pri Nachodu. Nalmanl ae pošilja 5 kg za poskusnio » ca 45 metrov Neugsjajoče ie vzame radevolje na»a|; vzorci se priloie 2215 ie zavoju zl poakuinjo. i_i po SO v meter 38 . . 48 . 70 . 180 , 36 . 20 • hi *HP Ivan Podlesnik mL Radi rodbinskih razmer se po ugodni ceni proda Usodna prilika. lepo posestvo na Spod. Štajerskem. Cena je K I8.C00. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Domoljuba* 2119 (3-3 Izšla; je naia Družinska Pratika z« leto 1909 » sliko sv. Družine. « Posamezni izvod 24 h, po poŠti 10 h vai. Na debelo je na prodaj v Ljubljani i Katoliška bukvama, prodajalna .Katol. tiskovnega društva', Ant. Krlsper, Vaso Petrlčič, Auer-Korenčan, Iv. Kordik; v Trstu i prodajalna „Katol. tisk. društva. Somišljeniki! Segajte le po edini naši „Družinski Pratiki!" ftfc^wwtjiimi kta 1905in 06 zgrajenimi wfikfnsKjmi panilo Ty^^Hor do aadjr««Ki p/rmKj I »OPOOWi tipk Fr.ßcunig, ma JftlofcHf-u!icc4}v.28 _aaa mK! gnrfž&.tea^afcMl'' v «• o - HB N aXMSWK«!D Raatssa revmatizem, DM III trganje, celo riU III na>boli zasla- » » w rela bolezen se naglo in zanesljivo odpravi z zsvživanjem iz rasti, snovij pripravljen. R*inm*l-ov«t/a olja proti protinu in rfrtni. Vsako drgnenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6- -, Številna, sijajna priznanja. Chem Pharm Laboratorium K A Bi BFMMEL, I.andt-hut 10». Havarnko. 1992 6—2 OKUaiUiWQ) •kalkt Altaakarf. r^llalki I Sinja.» | avtomob Strt|nat tlektr«, papir, I avtomob. plin, vod lehn. b. plin, ved I Programi ziti Hočete li fini rum? tedaj naročite 1 stekl. Ia. Jam. rum-esence za lahkotno samoizdel 5. litr-najfin Jamaika-ruma 1 K 20 h. — 1 stekl. liker-esen-ce za samoizdel vsake vrste 3 lit. najfin. liker, kot: alaš-kreme, altvater, šar-treze, magador, karlovar, kislec, sep. kralj. Kaiser-birn. esenca K1 ' 20.3 stekl. le 3 K, pošilja posamno stekl. le proti naprej vposl. denar, (tudi v znamkah) 3 steklenice tudi po povzetju frank, na vsako poŠto z nat. vporabn, navodilom 2054 17-1 Hitschmann-Essenz-Erzeugung Humpo-letz 61 Češko. Tisoči priznalnic I Naprodaj je lepo posestvo z vso živino, prešiči, gospodarskimi poslopji, poljem, travniki in gozdom. Posestvo leži ob cesti blizu Kamnika. — Cena K 34.000. Naslov pove upravništvo. 2255 1-1 Mladenič 38 let j 8000 kron premoženja se jell poročiti 3 dekletom ali vdovo 3 nekaj premoženja, v mestu ali na dejeli. — Ponudbe naj se pošiljajo pod štev. 38 post• restante Trst. Južnonemška predilnica išče več 2145 3 3 raztezslk (Strecktrinnen) dalje delavk na predpredilni stroj" (Flyrerlnnen) kakor tudi za predilni stroj na obroček (Trosthlerinnen ) proti visoki plači. Ravnotako dobe moöki člani družine delo. Potni stroški se plačajo predujemoma. Ponudbe pod S. L. 4532 na Rudolf Mosse, Augsburg. Zdravo grozdje najfin. plem. vrste, debel, jag. slad., vsak dan sveže trg. 5 kg. zavoj frk. 3 50 K L. Altneu Vers"cz 44. Ogrsko 2145 3-3 i- z internatom, Pragaf Krakovska ul. 21. Prvi in najstarejši vojaški pripravljalni zarod. Tečaj aa kadete se prične 13. julija, tečaj aa enoletne prostovoljce pa 2. septembra. Potrebna prediz-obrazba : nekaj razredov srednje ali meščanške šole. — Prospekt 1690 zastonj. 4—10 Zaluzije v vseh barvah, s platnenimi trakovi ali verižico, leseni roleti od enostavne do najfinejše vrste, zastori iz gradla s samo-navijalcem, isti po ameriškem zistemu ali z gubami, le v najboljši kakovosti, oddaja Ernst Geyer Braunau, Češko Vzorci in ceniki zastonj in franko. Izurjeni in zgovorni agenti se sprejmo proti najvišji proviziji. 1996 5-1 Izurjeni agenti se iščejo v vseh krajih za obisk zasebnikov. Dobra in trajna služba. Visoka provizija eventuel. stalna plača. Ponudbe na: W. Wiesmaier, HiuptposH. 1865 München I. 10-4 10001 Učenca v mizarsko obrt takoj sprejme Jurij Ko« Sir Brod pri Novem mestu. 2120 3-2 od 10. do 15 hektarov, Kdor ga ima naprodaj naj ponudi na Matija Lunder, p, Šmartno pri Litiji. 2279 Kuverte s firmo, - - pisma, - - - račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani. Snovi za mošt popolno nadomestilo za jabolka in hruške v izdelovanje mošta. Dodatek za zboljšanje mošta. Razpošilja proti povzetju 2207 3-1 O. IM1. »»<•••«, drožerija, Gradec, Murplatz 10. :: Cenike na zahtevo zastonj! :: Odobrila c. kr. splošna preskuševalnica za živila v Gradcu. Suhe gobe (jurje) na senčnem kraju posušene, ne prašne, kupujem, ter prosim, da se mi pošlje uzorec s ceno. Kupujem tudi „licopodi« (trvojedino) [rumen prah od lesa za napraševanje malih otrok], potem čisto in presejano kuminovo seme ter lepo rumeni vosek. 220S 3 1 C. F. SCHUBERT Gradec, Murplatz 10. - Zobozdravniški atelje - dr. Edv. Gloüoünlk to a» • g- v Kranju „ v hiši, kjer je lekarna u i je od 16. sept. naprej slav. ob-"činstvu vsak dan na razpolago. Proda ss 2047 4-1 enonadstropnahiša v nekem trgu na Notranjskem. Pripravna je za kako trgovino ali obrt. — Cena okroglo 5000 kron. Da se tudi v najem. — Pojasnila daje upravnlštvo Domoljuba". Posar, kmetje la tentiti V moji lekarniški prakal, katero Iz-vriu|em ic 25 let, se ml je po-■rcčllo, sčasoma Iznajti aredstve za rast brk Ia las, proti Izpa-danju laa In za odstraalte* prhlla (luskin) aa glavi, to |a Kapilar it. I. Cens (irsnkons vssko poito): 1 lončlč 3 K M v-2 lončka 5 K Prosim, da ae na: ročl samo od mene. Naslov je : P. jurikič, lekarnar v "akraci it. 65. Slavonija Denar se poil|e naprej ali s poitnlm povzetjem. 1079 lo—1 Zobotehniònì atelje Oton Seydl v Rossovi hiii nad prodajalno v Kranju Sprejemne ure vsako nedel|o in ponedeljek od 8 dopoldne do 5. popoldne. 2»56 10-1 Priznana dobra delavnica bz IZDELOVANJE OBLEK po meri kakor tudi vseh uniform po najnovejšem 1760 kroju. 3 Priznano solidno blago in zmerne cene. Dobro blago v zalogi kakor tudi vzorci v največji izberi. V obilna cenjena naročila se priporočam vele-spoštovanjem Leopold Rajmer, krojaški mojster, Metlika- 5000 ur zastonj »s no in'poit. prosto. Kron Rotit. pil. J — trcbr. rotk. 6' — Iti« , 7'-trebr. dvol. plaič. . S- Kron uraznibal. 7'— i bilj. n r». 9 — z budilko 10 — i godbo . 12*— livirne Omtft, Schaflhausen, GlashGtte, Helioa, Amalia, c. kr prtizk od K 13, kakor tudi zlatnina In arcbrntna pu liv. tov cenah. 3letno Jamstvo Zamena ali denar naia}. Mox Bötinel, Dunaj,v • 27 76> Zapriseženi cenilec in veičak — Največja in najstarejia tvrdka. — Ustanovljeno x40 — 5000 slik v katalogu i: zastonj in franko. :: Is Novosti Cenik franko. Novost! - Železna pat. Koskopf-ura P || Jamstvo 3 n Wien, * H : oli : : denar nazaj. : Do danes se je dobila za 5 K le prav navadna ponikljana ura s papirnatim kazalnikom. Z velikim naporom se je sedaj posrečilo narediti za 5 K uro, ki gre 36 ur, teče v kamnih, ima kazalnik iz emajla, kaže natanč. na minuto, okrov iz pravega niklja, in se odpre. Srebr. ure 7 K. z dvojnim okro-vom 10 K. — Zahtevajte cenik zastonj. Anton Klffmann, : tovorna ar, zaloga, Izvoz zlatnine In : : Srebrnlne v Mariboru L. 6. : Brazay Francovo-žganje je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, posebno proli migreni, in-fluenci, trganju, revma-tizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Nepr m .'r-no izboren ;za masažo, najboljše preizkušen za :: ohranitev las :: Dobi se povsod, kjer ne, naj se obrne na Brazay, Dunaj, III/2 :: Löwengasse 2 a. :: Gotov zaslužek ponuja vsakomur neka dunajska banka brez kapitala in rizika s prodajo dovoljenih srečk. Vprašanja pod „Lose", na Rudolf Mosse, Dunaj i. Seilerstätte 2. 2214 2- 1 Kje se dobe najboljSi poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preie za sadje i. t. d.? 1703 Edino le pri: 26-5 FR. STUPICA v Ljubljani, Mar. T«rezije cesta Ate v. I., Valvazorjev trg étev. S. in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po-trebAóin, portland-cementa, traverz, železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic mam w> i zA Naročite cenik ar zlatnine ia srebrnine, ki ga pošljem zastonj in po-1376 itnine prosto. 26 U Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se 1 jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, arar in edini zar'opnik ivicarskc tovarne ur — IJublJa.a, Star. trg 2« a Priložnostni nakupi j \fr Namesto K 20- , samo K 3-60 130 000 komadov prodanih) ^HB^a stane lepa „Gloria" srebrna s plombo J^^H 36urna anker-remontolrna irpna ura, prima koieaie i lepim glavlr okrovjem a lek. ^Hhm^^V kazalcem in lepo pozlač ali posrebr. verifico z obiskom, natančno Idoča ca aamo K 3-50 ^^^^^ Dalje ponujam pozlačeno, 36urno (velt-primi ivicarsko kolesje) remont, uro z lepo pozlačeno verifico za aamo K 5*—. — Za vaako uro triletno pismeno Jamstvo. Po povzetju polilja: Izvoz ur KOHANE, Krakov št. 48. Ha nengalalofo denar aaiaj. - ■•«Ki s« aaroilll po dvakrat i&ctini/ti -v iS&jru*rtAt*> Xtiaten ieii/o ru. po neni in msnealjivo-potovali na/ obi rupi> cSimon^z/OnetelX4Ji v JQìubQan* ytbloóvorsk* itficw2G. MwhiwtM^MMl» Afe Jtr bvyüMtoft Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki. Ponudimo vsako poljubno množino zidarske opeke, zarezanih Mikov (sistem mm, (ki sa dajo privezeti ali pribiti na late, torej varni pred viherji), Portland cementa mimii w®, lončenih pečij itd. F. P. VID1C & Komp. v Ljubljani. A lidajstsij ta odgovorni artdnlk: Dr Ignacij Žitnik Tiskali: .KatoUika Tiskana*.