NOVI TEDNIK
27. JUNIJA 1974  —  STEVILK\ 25  —  I.ETO XXVIIT  —  CENA 2 DIN
tASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
v laški občini praznujeju. ObčinsJci praznik, 21. julij, mora odmevati tudi v NT.
Zato je danes v tedmku več zapisov ia reportažnih podob o Laškem življenju in de-
lu. Dragi bralci v Laškem, lepe pozdrave In želja, da bi se v prihodnje večkrat og-
lasili s kakšnim pismom ali kartico. Nič ne bo odrajžalo v '><^oS. Vesel bom vsakega
glasu z laškega oomotjo.
V teh dneh se tudi bližamo vrhuncu prodav ob 80-letnici tovarne EMO. Saj se
to pozna v NT, aH 7ie? Rar.umljivo. KajH z cmajlirko je povezanih več kot deset ti-
soč Celjanov. Posredno puprecej več. To je kolektiv, za katerega nam ni vseeno, ka-
ko se razvija, kaj dela. kaj hoče. Zato mu ob jubileju zaželimo predvsem uspešen
skok prek vseh ovir in še hitrejši razvoj. Sklepno proslavo občine Celje za dan
borca in ob HO-lctnici EMO bomo 4. julij neposredno prenašali v RC od 10. ure iz
mestnega, parka.
Ne pozabite ua ocenjevanje programa RC! Izidemo že v sredo.       Vaš urednik
Zemlja se ie tresla
loku številka 24 v Šmarju pri Jelšah je odneslo kar celo steno tik pod slemenom
irehe. Foto: M. Strašek
UŠKI PRAZNIK
I USPEHI
IN UPANJI
"opajo občani laške občine
'praznične dni. pravi v svo-
" '^javi predsednilc občinslic
•^"Pščine Rudi  Grosar.
."Letos slavimo 32 let od
J^'' je v noči od 2.  na 3.
Revirska četa, ojačana z
?'^^a    četama štajerskega
^^'jona in domačini-terenci
^i^šno   izvedla   napad   na
J^ik Huda jama in uničila
^JPomembnejše naprave, za-
rj^^-ia orožje,  eksploziv  in
drugo blago. Od leta
p slavi občina Laško vsa-,
^leto v spomin na ta do-i
svoj občinski praznik,
^ katerem vselej pregleda-
jo '^^^^i prehojeno pot m
jj^^ne  uspehe,  svoje  po-
pa naravnajo v bodoče
^^tos  5q   praznik   občine
jij^^anem partizanskem kra-
j). {J^^ Laškim, kjer je
[^j^^J^ivalstvo takoj prve dni
»j^^^ije izkazalo svojo za-
I    sodelovalo v odporu in
kar je po izdaji tako krvavo
plačalo.
Tudi letos ob prazniku ni-
zamo prejšnjim nove delov-
ne zmage. Prav gotovo je po
membna za občane Vrha no
va cesta Tevče—Vrh, cesta
bo te dni dokončno urejena
tudi iz Jurkloštra na Polja-
no. Slavimo končno začetek
gradnje nove telovadnice v
Laškem, v kratkem pa bodo
začeta dela pri gradnji pri-
zidka šole v Radečah, nove-
ga proizvodnega objekta Pi
vovame, še letos pa bomo
priča dvema svečanostima.
eni ob otvoritvi novega vrtca
v Laškem in novega zdravi-
liškega hotela. Med uspehe
letošnjega leta pa moramo
"prišteti tudi začetek izredno
obsežne investicije v radeški
papirnici.«
Letošnji praznik nam daje
razloge za ponos in upe v
bodoče, v svoji izdavi zaklju-
čuje predsednik Rudi Grosar.
ENODNEVNI ZASLUŽEK
Republi.šid izvršni svet je že
razpravljal o po.sledicah po-
tresa v Šmarju in Šentjurju
ter ocenil, da gre za veliko
materialno škodo in težak po-
ložaj, saj Je potres prizadel
predvsem manj razvito območ-
je. Zato so bili člani IS mne-
nja, da je potrebno takoj
ukrepati in čimprej ublažiti
škodo. IS je dodelil ol>činski
skupščini šmar.je 60().«)0 in
Šentjurju 300.000 Uifiarjev na-
mensko, za najnujnejšo pomoč
prizadetim občanom.. Ocenil je,
da so posledice te naravne
nesreč« tolikšne, da zabtevajo
širšo družbeno akcijo in dal
pobudo   RIv  SZDL   in   repub-
liškemu svetu ZS, da v sode-
lovanju z drugimi družbeno
političnimi organizacijami or-
sanizirajo solidarnostno akci,)o
vseh delovnih ljudi Slovenije.
IS predlaga, da delovni ljud-
je Slovenije namensko prispe-
vajo enodnevni osebni dohodek
7a odpravljanje posledic po-
tresa.
Takšen predlog IS je izred-
nega pomena in prepričani
smo, da bo v vseh sredinah
naletel na popolno podporo
vseh delovnih ljudi. Izvršni
svet je sprejel še druge pr.'d-
loge za sanacijo razmer po
potresu.
80 LET EMO:
A. MARINC GOVORI
Ma velikem zborovanju
celjskih delavcev m obča-
nov v počastitev dnera
borca in 80-letnice EMO
bo 4. julija govoril v me-
stnem parku v Celju An-
drej Marine, predsednik
izvršnega sveta SRS. Pro
slava se bo začela predvi-
doma ob 10. uri in jo bo
neposredno prenašal Ra-
dio CAje. Visoki jubilej
največjega celj 5kega de-
lovnega kolektiva bo torej
sklenjen v okviru boga-
tega programa praznova-
nja kar najbolj slovesno*
in množično.
KOVINOTEHNA POMAGA
Komisija za družbeni
standard skupnega delav-
skega sveta Kovinotehne
je v ponedeljek odločila,
da bo prispevala prizade-
tim prebivalcem potres-
nega območja v Šentjurju
in Šmarju 20 starih mili-
jonov. Prav tako so skle-
nili, da^ bodo izvajalcem
gradbenih del poskušali
preskrbeti tisti gradbeni
material, ki ga najbolj
primanjkuje.
IGRE BIE:
POZDRAVLJENI
MLADI
Danes bodo v Celje prispeli udeleženci letošnjih jubilej-
nih 20. iger bratstva in enotnosti, ki se bodo pod pokro-
viteljstvom tovariša Tita odvijale v Celju do nedelje.
Okoli 400 jih bo, mladih iz satih republik, iz šestih
bratskih mest. Samo en namen jih vodi v naše Celje. Zelja,
da bi spoznali naše kraje, naše ljudi, da bi utrdili že tra-
dicionalne vezi prijateljstva, razumevanja in vsega tistega,
kar skrivata v sebi besedici bratstvo in enotnost.
Celjani jih pozdravljamo. Štiri dni bomo njihovi gosti-
telji in ponovno se nam ponuja priložnost, da izpričamo
svojo gostoljubnost, kot smo jo že tolikokrat poprej.
Mladi iz Ohrida, Titograda, Zrenjanina^ Vinkovcev, Tuz-
le in Celja se bodo srečali dvajsetič. Tokrat bodo igre dru-
gačne, kot so bile prejšnja leta. Športna srečanja se vse
bolj umikajo v ozadje, vse pomembnejša postajajo družbe-
na srečanja, pogovori med mladimi, dogovori o sodelova-
nju in podobno. Prav je tako. Bratstvo in enotnost se naj-
bolje manifestirajo prav v tem vrvežu srečanj, kratkih, a
zato  nič ^manj bogatih.
štiri dni bo Celje živelo v duhu bratstva in enotnosti.
Ta duh bo preveval športne terene, dvorane, v katerih
bodo mladi govorili o svojem delu in bodočem sodelovanju,
kjer bodo izmenjali svoje izkušnje, dvorane, kjer se bodo
srečali mladi pesniki ...
Tudi Celjani moramo prispevati, da se bo ta duh
bratstva in enotnosti čimbolj čutil. K temu nas še posebej
zavezuje pokroviteljstvo maršala Tita. Zato pojdimo tudi
sami na ulice med mlade prijatelje iz drugih republik in
izrečimo jim našo dobrodošlico. B. S.
PRIZNANJE
SAMOUPRAVLJALCU
OdločiJi smo se, da je 27. junij dan samoupravi j alcev.
Do letos ga nismo slavili ne dovolj skrbno ne načrtno in
ne dovolj zavzeto. Letos bomo prav danes, na dan samo-
upravljailcev, podelili prizadevnim delavcem in občanom v
delovnih sredinah, krajevnih skupnostih In samoupravnih
interesnih skupnostih »priznanja samoupravijalcev«. Plake-
te, praktične ali denarne nagrade za samoupravno delo.
Družbena priznanja bodo končno dobili tudi tisti, mno-
gokrat povsem neznani, skromni delavci, občani, upokojen-
ci, ki več let neutrudno bijejo majhne m velike samouprav-
ne bitke neopazno m nekako ob strani velikih političnih
besed. A še kako skladno z dogovorjeno, le nakazano aLi
natančno izčrtano politično smerjo.
Čestitka vsem letošnjim dobitnikom plaket samouprav-
Ijalcev. Obenem pa priznanje sindikatom oziroma ZK, .ki so
bih pobudniki za to vrsto družbenih priznanj. Res je pač,
da je strokovno in profesionalno delo nasploh deležno več
družbene naklonjenosti in pozornosti kot pa samoupravno
in politično. To razmerje s plaketo samoupravljalcev sedaj
bogatimo. Vendarle.
A ne gre le za to. Dan samoupravljalcev je dobil prijet-
nejšo vsebino, še bolj bomo naglasili njegovo vrednost, če
bcmo ta dan uporabili za delovne seje delavskih svetov. Za
pregled samoupravnega dela. Za oceno »delovanja« ustavnih
dopolnil. Zakaj ne za politično strokovne posvete o samo-
upravljanju? In za podobne vrste delovnih soočenj..
Vsemu temu naj bo namenjen praznik samoupravljalcev.
Ne more biti drugače — kajti rekli smo nemalokrat, ko-
liko je vreden zaklad, imenovan samoupravljanje. Zaklad
pa moramo negovati na najboljši način.
J. VOLFAND
2. stran — NOVI TEDNIK
St. 25 — 27. junija
ŠENTJUR:
ZAČETNE
TEŽAVE
pšCi7i m izursni av^ti so pO-
vaou. ;iu^tvcu ler i^eauije uulj
Kt jtiu je uaiunUjtiM. Juauo
je, aa niKjtr ne gre uren da-
Cetmn le^av tn i^uno je tuUi
v Šentjurju, not sla narn po-
veaaiu preuaeaniK oo^mane
skupščine VmKO jA^uuiC
tn preaaeaniK       mž. Joze
Ctam predseasiva se sesta-
jajo reano vsaK.h 14 dni ter
oOiavrMoajo letc^ca dogaja-
nja tn gradivo, Ki so ga prt-
pravile Komisije. Prog,am
aela je pravkar v snovanju
in ga bodo predložili skup-
ščini v potrditev takoj po
počitnicati. Delo ;e za sedaj
še nekoliko nesistematično,
vendar dogovarjanja poteka-
jo pravočasno in brez večjin
krčev. Seveda pa je to za-
sluga izredne prizadevnosti
članov predsedstva.
Izvršni svet je imel še šti-
ri seje. Večtnojna so pripra-
vljali materiale za skupščin-
ske seje — gospodarska gt-
gibanja v prvem tromesečju,
priprava poslovnika o delu
ter tekoča problematika.
člani sveta so posebej ob
ravnavali problem razvoja
območja, zlasti cestne pove-
zave in varstva okolja. V na,-
črtu dela imajo med drugim
tudi postopno seznanitev z
detajlnimi programi razvoja
vsake delovne organizacije,
za prihodnjih pet let. Tako
bodo mnogo laže predlagali
potrebne smernice skupšči-
ni. Istočasno pričenjajo tudi
s pripravo smernic jjetletne-
ga razvojnega programa, ki
bi naj bil pripravljen do
konca leta.
Jasno je, da so tako pri
delu predsedstva kot sveta
zelo obremenjene strokovi\e
službe, še posebej zalo, ker
nimajo svojih upravnih na
log, temveč opravljajo še vr-
sto drugih, ki ,ih bodo sča
soma prevzele interesne sku-
pnosti.
V Šentjurju so globoko
prepričani, da bo delo pred-
sedstva in IS po prvih teža-
vah steklo normalno in da
bo vse bolj pomembno za
nadaljnje usmerjanje življe-
nja X, občini.
VELIKA
ŠKODA OB
POTRESU
čeprav je bilo središče ne-
davnaga potresa kozjansko
območje, so tudi prebivalci
celjske občine močno obču-
tili posledice te naravne ka-
tastrofe. V nekaterih mestnih
predelih so občani preživeli
noč na prostem. "Predvsem
v starejših stavbah. Že takoj
nasledniji dan se je v Celju
sestal občinski štab za civil-
no zaščito. Na občini so us-
trezne službe zbirale prijave
občanioiv o nastali škodi, štab
je o prijaft-ah razpravljal,
zlasti pa o 12 primerih dru-
žin, ki so se znašle v najte-
žjih razmerah. Člani šta^a
so si ogledali poškodovane
starb*. Posebne gradbene
skupine so ocenile škodo.
Zavod za požarno varnost
pa bo v teh dneh skupaj
s St.anovan':sk:m pc-djetjem
in dimnikarsko s'užbo pre-
gledal vse d:mn'ke, da bi
tako preprečili morebitne no-
ve katastrofe, štab je tudi
delovnim organizacijam pri-
poročil, da pomagajo pv)sa-
meznim prizadetim delavcem
in občanom.
V Celju menijo, da bo ško
de za precoj več kot 100 sta-
M. JANČAR O EMO

Ob prazniku EMO smo za-
prosili direktorja Mira Jan-
čigaja za nekaj odgovorov,
ki jih je posredoval tudi na
tiskovni konferenci v torek
dopoldne.
NT: Ali lahko ocen'te po-
ložaj in perspektive razvoja
EMO?
M. Jančigaj: Rezultati* po-
slovanja lani in v pi-vih me-
secih 1974. so za razmere, v
katerih je EMO bil in je &Q,
sorazmerno zelo ugodni. Ta
ocena izhaja iz dejstva, da
nas izjemne težave lani niso
dodatno demobilizirale in da
smo uspeli z aktivno mobih-
zacijo razpoložljivih sil priti
iz eksistenčno ogroženih ok
virov v vedno bolj normalne
razmere poslovanja. Pomem-
bno je, da ta ocena ne teme-
lji na trenutnih rezultatih,
je gibanje in istočasno
predstavlja sintezo možnosti,
ki nam jih daje trg in no-
tranje razmere. Poleg tega
upravičeno pričakujemo,. da
bo šele decembra 1973 začeta
modernizacija proizvodnje v
okviru tako imenovanega sa-
nacijskega programa dala
potrebne kvalitetne premike
v samem procesu proizvod-
nje, predvsem pa v naslednji
stopnji mobilizacije. Optimi-
zem utemeljujem z angažira-
njem vseh tehnoloških m pro-
izvodnih kadrov pri aktivira-
nju novih naprav in strojev.
Pričakujem, da težav ne bo,
to pa dokazujejo že tudi prvi
zagoni.
Zanimivo pan vsem tem je,
da kljub znanim in včasih
preveč potencialnim težavam,
v tovarni obstaja solidna var-
nost v obstoječem proizvod-
nem programu. Pojavljajo se
tudi možnosti za prenos teh-
nološkega in konstruktivnega
znanja na ostala področja
v Jugoslaviji. S tem želim
poudariti, da je EMO obdr-
žal korak z razvojem vsaj na
nekaterih področjih in ob
primernem negodovanju la-
hko v okviru združevanja z
M. Jančigaj
Iskro in v naslednji fazi z
Gorenjem ta področja odi-
grajo pomembno vlogo.
NT — Kako pa je s pred-
videno proizvodnjo kontej-
nerjev?
M. JANČIGAJ: aZradi ne-
dodelanih koncepcij in zas-
nov je projekt proizvodnje
kontejnerjev postal področ-
je, ki zahteva izredno močno
dodatno angažiranje strokov-
nega kadra za zagotovitev
rentabilnosti te proizvodnje
kot tudi ostalih dopolnilnih
programov. Danes lahko ti-
dim, da je ob preverjenih
možnostih in dodatnih iz-
jemnih naporih naših delav-
cev rešitev tega, celotnemu
ostanemo EMO enakovredne-
ga problema,    zagotovljena.
NT — Kako se EMO vklju-
čuje v program proizvodnje
traktorjev?
M. JANČIGAJ: Izhajajoč iz
odgovora na prvo vprašanje
lahko trdim, da je področje
preoblikovanja pločevine od
projektiranja, tehnologije, do
izdelave orodja in potrebnih
naprav priznano kot posebej
razvito in negovano v EMO.
Zato ocenjujem, da EMO pK)-
polnoma normalno sodeluje
in zagotavlja nosilcem proiz-
vodnje traktorjev na celj-
skem območju vse usluge In
potrebno znanje s tega po-
dročja.
B.  Stameijčič
ŽALEC
v Žalcu so pred dnevi na
p>obudo občinskega sindikal-
nega sveta ustanovili saino-
upravno interesno skupnost
za rekreacijo in oddih de-
lavcev. Imenovali so že ini-
ciativni odbor za pripravo
samoupravnega sporazuma o
ustanovitvi te skupnosti in
njenih ciljev. O tem smo go-
vorili s predsednikom občin-
skega sindikalnega sveta v
Žalcu Venčeslavom Satler-
jem:
Kaj vse je vodilo k usta-
novitvi te interesne skup-
nosti?
Do tega nas je privedlo
dejstvo, da že več let delav-
ski turizem upada, saj tisti
z nižjimi osebnimi dohodki
ne koristijo oddiha zunaj
kraja svojega bivanja. V zad-
njih 10 letih nismo pridobili
novih zmogljivosti, j>olitika
regresiranja v  OZD je ne-
KONJIŠKI DELEGAT-
DELO USPEŠNO
Zmago Bogatin je član
delegacije Industrijsko
montažnega podjetja, eno-
ta Slovenske* Konjice.
Opravlja delo elektrodelo-
vodje.
»Kako teče delo v dele-
gaciji?«
»Naša delegacija je
vključena v konferenco
delegacij. Vsakič pošljemo
na sestanek konference po
enega delegata. Izberemo
ga glede na problematiko,
ki JD bo konferenca, poz-
neje pa skupščina, obrav-
navala. Tudi predsednik
konference je delegat na-
šega podjetja.«
»Doslej sta bili dve seji
občinske skupščine. Kako
ste se pripravljali nanju?«
»F>red obema sejama
smo dobili gradivo, ki so
ga pozneje obravnavali de-
legati na sej] skupščine.
Zbrali smo se vsi delega-
ti, temeljito pregledali gra-
divo in če se nismo s
kako stvarjo strinjali, sm.o
dali svoje pnpombe.  In
seveda, izvolili smo svoje-
ga delegata za sejo skup-
ščine.«
»Kako pa gledate na nov
delegatski sistem?«
»Zdi se mi zelo v redu,
saj lahko sedaj neposred-
ni proizvajalec res sode-
luje v vseh procesih sa-
moupraivljanja.«       D, S.
KORAK NAPREJ
ustrezna, linearna. Že več let
smo v občini tako razmišljali
o bolj organiziranem delu na
tem področju, želeli smo
združiti počitniške zmoglji-
vosti naših delovnih organi-
zacij z zmogljivostmi Počit-
niške skupnosti, vendar nam
to ni uspelo. Šele po inicia-
tivi republiškega sveta ZS
smo tudi mi pristopili k re-
ševanju tega problema na
organiziranejši, samouprav-
ni način.
Kaj si obetate od te in-
teresne skupnosti in kaj bo
treba stojriti, da bo ta čim-
prej zaživela?
V programu smo predvi-
deli, da naj bi samouprav-
ni   sporazum   o   ustanovitvi
in delu -interesne skupnosti
za rekreacijo in oddih de-
lavcev podpisali do konca
leta. še prej moramo pripra-
viti analizo dejanskega sta-
nja počitniških zmogljivosti
in rešitve, ki se pojavljajo.
Od skupnosti si veliko obeta-
mo, saj je v delovnih orga-
nizacijah interes za razvoj
delavskega turizma močan.
Že prihodnje leto bomo ver-
jetno pričeli graditi nove ka-
pacitete v počitniškem na-
selju v Biogradu, pozneje pa
tudi drugje. Nameravamo tu-
di izdelati enotna metila za
razdeljevanje sredstev za od-
dih in rekreacijo. Seveda bo
pot do ustanovitve skupno-
sti še dolga in težavna. Pri-
čakujemo polno razumeva-
nje delovnih organizacij, zla.
sti tistih, ki že imajo počit
niške zmogljivosti, da jih bo-
do zdioiževale v okviru te
samoupravne skupnosti. M
drugi strani pričakujemo, da
bodo vse delovne organizai
cije namenile več sredstei
za razširjanje počitniškil
zmogljivosti. V delovnih orga
nizacijah bodo morali spoz
nati, da le samoupravne
organiziran način reševanja
vprašanj delavskega turizma
prinaša željene rezultate. Od-
dih in rekreacija sta tista
dejavnika, ki najbolj vpliva;
ta na povečanje produktiv-
nosti dela, boljše počutje ii
zdravje našega delavca.
SODSTVO
Tudi sodišča so dožive-
la v času intenzivnih dru-
žbenih dogajanj pomem-
bne notranje spremembe.
To se je odrazilo v delu
in akcijskih načrtih okrož-
nega gospodarskega sodi-
šča Celje in občinskih so-
dišč Celje, Slovenske Ko-
njice, Šmarje pri Jelšah,
Šentjur tn Žalec, o čemer
je na območnem partij-
skem posvetu govoril
Zdenko Pavlina, predsed-
nik okrožnega sodišča v
Celju. V problemskem po-
ročilu o delu sodišč v lan-
skem letu je Zdenko Pa-
vlina navedel več nalog.
Med drugim borbo za za-
tiranje družbeno negativ-
nih pojavov, doseganje
večje učinkovitosti sodišč,
hitrejše poslovanje, reše-
vanje starih in prednost-
nih zadev, pravočasno iz-
delavo sodnih odločb in
doslednejšo kaznovalno
politiko.
O tem, kako so lani de-
lala sodišča in s katerimi
težavami so se morala
boriti, je na vprašanje NT
odgovarjal Zdenko Pavli-
na.
NT: Koliko dela so ime-
la sodišča na celjskem ob-
močju v lelu 1973?
Zdenko Pavlin: Občin-
ska sodišča so sprejela v
delo 53.000 vseh zadev in
okrožno sodišče 2.960. Pri
okrožnem sodišču smo
opazili v preiskavah pred-
vsem porast kaznivih de-
janj gospodarskega krimi-
nala za 10 "/'o. Prav tako
je več zlorab uradnega po-
ložaja in poneverb, manj
pa je grabežev in nedoivo-
Ijene trgovine. Pri davč-
nih zatajitvah ni nobenih
sprememb glede na pred-
lani. Precej naraščajo pro-
metni delikti, medtem ko
je delovnih sporov manj.
Takšno stanje je tudi v
tem letu.
NT: V našem poročilu
ste navedli precejšnje ka-
drovske težave.
Zdenko Pavlina: Res je.
Na okrožnem sodišču se
je lani izmenjal celoten
kazenski odcelek prve
stopnje. Na občinskem so^
dišču v Celju manjkajo
štirje sodniki. Pri občin-
skih sodiščih v Konjicah,
Šmarju in Šoštanju pa že
nekaj let manjka po en
sodnik.  Moram povedati.
Zdenko Pavlina
da je kljub kadrovskim
težavam uspelo okrožne-
mu sodišču rešiti 2822 za-
dev ter občinskim okrog
50.000. Opažamo večjo sto-
rilnost sodnikov. V obrav-
navah imajo prednost za-
deve gospo-darskega kri-
minala, priFHDme za.deve,
primeri, ko je oškodova-
no družbeno premoženje
in delovni spori. Pri reše-
vanju kazenskih zadev go-
spodarskega kriminala sta
zelo uspešn. konjiško in
šmarsko sodišče.
NT: Kaj je pokazala
analiza o kaznovalni po-
litiki? Na osnovi podatkov
sta jo, kakor ste rekli, iz-
delali vrhovno sodišče
SRS in okrožno sodišče
Celje, pa tudi kazenska
instanca okrožnega sodi-
šča spremlja kaznovalno
politiko. Ali so kazni za
različna kazniva dejanja
ostrejše ah niso?
Zdenko Pavlina; Kazi^o-
vaina politika občinskih
sodišč in ok-ožnega se je
zaostrila in vrhovno sodi-
šče jo je ocenilo za pri-
merno. Javni tožilec je
sprožil malo pritožb zo-
per sodbe okrožnega so-
dišča. Občinska sodišča
so pri odmeri denarnih
kazni primerno ostra. Do-
govorili smo se, da bomo
še naprej stalno spremlja-
li kaznovalno politiko in
o tem razpravljali s sod-
niki.
NT: Ko ste povedali po-
datke o obsegu   dela   so-
dišč, je bilo razvidno, da
ima okrožno sodišče čez
700 nerešenih zadev, ob-
činska pa okrog 3000. Kaj
ovira uspešnejše delo?
Zdenko Pavlina: Kadrov-
sko zasedbo postavljam
na prvo mesto. Sodnikov
je premalo, fluktuacija je
prehuda. Sodniki so pre-
malo stimuUrani. Težave
so tudi s strojepisnim ka-
drom. Kljub temu, da
imamo štipendiste in pri-
pravnike,, kadrovskih pro-
blemov ne bomo mogli
odpraviti brez podpore
družbenih činlteljev celj-
skega območja. Naši sod-
niki so poleg vsega močno
obremenjeni. Dalje — pre-
majhna kadrovska zased-
ba je pri javnem tožil-
stvu, ni dovolj zagovorni-
kov, iz;vedenci so preobre-
menjeni in jih je prema-
lo. Zaradi stalne fluktua-
cije strank m prič nam
ostajajo nekatere tiralice
brezuspešne tudi po več
let. Na u3,pe.šnost dela
sodišča pa seveda vplivajo
tudi subjektivni razlogi.
Od organizacije dela do
storilnosti. Vendar želim
povedati, da se naše od-
govornosti zavedam'^. Od
praivosodnih ustano\* vsi
mnogo pričakujemo. Ce
hočemo še večjo intenziv-
nost njihovega dela, bomo
morali skupaj z družbeni-
mi dejavniki območja
ukreniti vse za kadrovsko
usposobitev pravosodnih
ustanov. To je osnova za
dobro delo v pravosodju.
25 — 27. junija 1974
NOVI TEDNIK — stran 3
^ JULIJ--PRAZNIK OBČINE LAŠKO
IOVACESTANA VRH
rf spomin na partizanski
na rudniške naprave
^'^osadko »Werschutzov«
jjja 1942 praznuje obči-
'j^ko vsako leto občinski
Liik. Zadnja štiri leta je
^ajiizirana osrednja pro-
L v eni od trinajstih kra-
Jjiih skupnosti in tako je
, letos izbran partizanski
L NAD LAŠKIM, kjer je
,j že leta 1941 organizirana
p in kjer so s© zadrževali
^ partiisani in aktivisti.
^3 1942 je izdajalec prikli-
l nad občane tega območja
jdo nesrečo. Nemci so s
jimi maricami pridrveli
, Vrh, pozaprli sodelavce
i podpornike OF, jih celo
gto postavili pred zid, njih
^jce pa pozaprli in poslali
Iconcentracijska taborišča
jjiavečjih krajev na kozjan-
irajh.
Vrh nad Laškim je eden
ijm območju občine, zato
(jHiovanje občinskega praz-
na pomeni za krajane tudi
^0 pridobitev. S sredstvi
, samoprispevka, dodatnimi
rispevki krajanov in njih
[ostovoljnim delom je bila
lanskem letu začeta gradnja
[oraj 4 kilometre dolge ce-
jiz Tevč na Vrh. S tem je
iltraj dobil sodobno, polož-
i in za vsa vozila prevoz-
! pot, ki p« bo dokončno
«jena,  ko se bo cestišče
povsem utrdilo in ustalilo.
Vendar bo ob prazniku sve-
čana otvoritev, kajti cesta bo
do tega dne prevozna.
Kot rečeno bo osrednja
proslava v nedeljo 30. junija
na Vrhu. Prav"zaprav se bodo
svečanosti začele v Tevčah,
kjer bo ob devetih dopoldne
svečana otvoritev ceste. Ob
deseti uri bo slavnostno zbo-
rovanje na Vrhu. Poleg do-
mačinov, občanov iz vseh kra-
jev v občini, bivših borcev
in aktivistov bodo na sloves-
nosti tudi delegacije iz po-
bratenih občin Vrbovec in
Trstenik.
Po slavnostnem zborovanju
bo partizansko veselje v tem
priljubljenem kraju.
Na  praznik  2. julij   bo  v
Laškem slavnostna seja vseh
treh zborov občinske skupšči-
ne in vodstev političnih orga-
nizacij.
Praznovanje na Vrhu pro-
glaša tudi občinska organi-
zacija ZB NOV kot osrednjo
proslavo ob dnevu Borca, re-
čiški rudarji pa bodo svoj
praznik 3. julij praznovali kot
lani — na šmohorju.
t DELA IS MOZIRJE

Prejšnji teden se je sestal
teirski izvršni svet. Na seji
obravnavali in sprejeli
butek odloka o IS SO Mo-
:je. V kratkem bo tudi
edložen skupščini. Izvršni
et je sprejel tudi
edlog družbenega dogovo
10 oblikovanju in izvajanju
ipendijske politike v SR
iiveniji in ga dal v obrav-
'vo skujiščini. Iniciativni
tupini so predlagali, da se
fetki za izobraževanje iz-
^ujejo v breme matenal-
»1 izdatkov.
Predlog za spremembo na-
*nibnosti lokacije v zazi-
^em načrtu Mozirja je bil
^'«rat zavrnjen, s tem, da
"^0 počakali na mnenje
^Pnosti za otroško varstvo
'"■^S, ki bodo povedali, ka-
ko načrtujejo razvoj otroš-
kega varstva. AU bo to v
okviru šol ali zunaj njih.
Na seji so obravnavali tudi
poročilo o pripravah za usta-
novitev Podjetja za stano-
vanjsko in korhunalno gopo-
darstvo. Poročilo je bilo spre-
jeto. O njem bo razpravljala
še skupščina. Na osnovi tega
so sprejeli tudi odlok o usta-
novitvi tega podjetja.
Nazadnje so na seji ime-
novali še tri komisije IS SO
Mozirje. V posamezne komi-
sije so bili izvoljeni naslednji
tovariši:
1. Komisija za verske za-
deve:
šarb Franc (Gornji grad)
— predsednik. Prodnik Sta-
ne, Herček Hubert, Kramer
Ivan (vsi iz Mozirja) in štig-
lic Franc (Ljubno).
2. Komisija za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu:
Kranj c Stane (Mozirje) —
predsednik, Pungeršek Ivan
(Mozirje), Breznik Franc
(Mozirje), Copar Aleksander
(Mozirje), Druškovič Ivan
(Ljubno), Karče Bojan (Mo-
zirje), Purnat Ivan (Šmartno
ob Dreti), Urbane Viktor
(Mozirje).
3. Komisija za lovstvo:
Repenšek  Milan  (Mozirje)
— predsednik, Hriberšek
Franc (Mozirje), Bitenc Anton
(Nazarje), Karče Bojan (Mo-
zirje), Kladnik Jurij (Ljub-
no), KnapTč Vinko (Luče),
Kranjc Franc (Bočna) in
predstavnik Lovske zveze iz
Clelja. B. M.
DELOVNE
OBVEZNOSTI
J^es, v četrtek, ob 12. uri
* ^0 sestal komite občinske
l^erence ZKS Celje. Ocenil
1 Uresničevanje programa
J^erence, komiteja in ko-
v obdobju december
J^junij 1974. Osrednji del
^'■ave bo namenjen pro-
^^ki usmeritvi in skup-
nalogam družbenopoli-
j^-^!h organizacij in skupšči-
^' 'občine Celje V Celju so
H^l^n^reč odločili za doku-
t^'; ki, kot so zapisali
d^ij' in aktivnosti celjskih
^•^ih ljudi in občanov ter
^'^^redeljujejo  poglavitne
aktivnosti celjskih de-
ijj,'" ljudi in občanov ter
i^J5j^^^'ih organiz-^-anih &uh-
^. •'^ih sil«. V tej program-
fc" j^^^^erjenosti so navede-
^ '^»nkretne naloge. Dolo-
^ _ tudi nosilec in rok,
i .^^s-J morajo delo izpelja-
If-i^^^^^akor gre za zanimiv
P k političnemu delu.
V prihodnjem NT bomo ob-
javili ta celjski dokument.
ZA SKUPNO
POT
V
. GORENJU
Delavci temeljnih organiza-
cij združenega dela in delov-
nih organizacij združenih in-
dustrijskih podjetij Gorenja
so na svojih zborih v času
od 17. do 25. jun.ja obravna-
vali in sprejeli samoupravni
sporazum o združevanju de-
la in sredstev v sestavljeno
organizacijo združenega dela
»Združena podjetja elektro-
kovinske industrije Ljublja-
na«. Danes bo v Gorenju za-
sedal delavski svet delovne
organizacije in združenega
podjetja. Na skupni seji bo-"
do obraraavali potek javne
razprave in zborov delavcev
o združevanju v sestavljeno
organizacijo združenega dela.
Samoupravni sporazum bo-
do pooblaščenci organizacij
združenega dela in delovnih
organizacij obeih združenih
podjetij, Gorenja in Iskre,
podpisali v petek, 28. junija
ob 12. uri v Klubu poslancev
v Ljubljani. H. JERČIC
PREDSTAVA
NA
GRADU
Prizadevno amatersko
gledališče Velenje bo v so-
boto, 29. junija, ob 20.30
na velenjskem gradu na
prostem uprizorilo veselo-
igro Pere Budaka in Fran-
ca Klasinca KLOPČIČ. To
ljudsko veseloigro je reži-
ral prizadevni amaterski
gledališki delavec Jože Ko-
iar. Pri izvedbi bo sodelo-
vala tudi šaleška folklor-
na skupina. V. Kojc
GASILSTVO
USPEŠNO
V
VELENJU
v Velenju je bilo letoš-
nje republiško prvenstvo
moških in ženskih dese-
tin iz del. organizacij, kjer
so tekmovali v A in B ra-
zredu z vajama »trodelnl
šolski napad« in »taktič-
na vaja s hidranti«.
Tekmovalo je 143 moških
In 38 ženskih destin ter
kot gostje 12 desetin iz
Avstrije i« Madžarske. Na
tem tekmovanju, kjer je
nastopilo 2000 udeležen-
3ev (pokrovitelj je bila ga-
silska z\'e7a Slovenije, or-
ganizator pa občinska ga-
silska zveza Velenje), so
velik uspeh dosegle tudi
ekipe s celjskega območ-
ja. Tako so v skupini B
zmagali domačini — Ve-
lenjčani — najboljša de-
setina v teritorialnem raz-
redu med ženskami pa je
b'la 12, Prebolda. Njihova
moška ekipa je osvojila
drugo mesto med indu-
strijskimi gasilskimi dru-
štvi v skupini A, RLV Ve-
lenje je bilo tretje, EMO
dvana j sto, tovarna noga-
vic Polzela trinajsta, so-
delovali pa so še GLIN
Nazarje, Steklarna Rogaš-
ka Slatina in LIP Sloven-
ske Konjice. Izkazali so
se še Tovarna nogavic
Polzela z drugim mestom
v skupini A — ženske —
pri motorni brizgalni,
IT Prebold v skupini A
— ženske — hidrant in
TUŠ Šoštanj v skupini B
— moški. Tekmovanje je
odlično uspelo in je še
enkrat pokazalo, kako ve-
liko pozornost posvečajo
v delovnih kolektivih pre-
v^enitvi glede eventualnih
nesreč, ki pa jih med pr-
vimi lahko preprečijo
prav gasilci.
L. OJSTERŠEK
VPRAŠANJE
JAVNEMU
DELAVCU
Tovariš Rudi Grosar, predsednik občinske skupščine
Laško in tovariš Jože Marolt, predsednik občinske
skupščine Celje
Minilo je leto od tega,
ko sem v tedniku v nizu
reportaž skušal prikazati
del življenja občanov on-
stran reke Savinje v Ri-
fengozdu, Brsniku, Jago-
čah in v Betniku. Reka
Savinja jih ločuje od sve-
ta, ki ima maglstrahio ce-
sto in mednarodno dvo-
timo elektrificirano želez-
niško progo. Ker omenje-
ni občani nimajo ne mo-
stu in ne ceste, postav-
ljam vprašanje predsed-
nikoma obeh občin (v
obeh so prizadeti obča-
ni), ali je kakšna mož-
nost za izgradnjo ceste,
ki bi povezala obe občini
tudi na levem bregu Sar
vinje. Menda ni treba po-
sebej poudarjati, da naj-
bolj težko, pa tudi upra-
vičeno, čakajo na odgovor
ravno »savinjski brodni-
ki«.
Novinar Drago Medved
OBMOČJE: DELOVNI
POSVET
Prejšnji teden so se v Rogaški Slatini sestali predsed-
niki občinskih skupščin, izvršnih , svetov, sekretarji ko-
mitejev občinskih konferenc ZK in vodilni delavci regio-
nalnih ustanov. Posvet je imel informativni in delovni
značaj. Vodil ga je Janez Zahra&tnik.
Janez Zahrastnik in Emil Roje sta na posvetu govorila
o nekaterih aktualnih nalogah vodilnih komunistov v ob-
činskih skupiščinaih v pokongresnem obdobju. Štefan Ko-
rošec je razčlenil rezultate gospodarjenja na celjsJcem ob-
močju v prvih mesecih tega leta. Zdenko Pavlina je poro-
čad o uresničevanju akcijskih -in delovnih načrtov okrož-
nega in občinskih sodišč po Titovem pismu. Milan Kolar
je ocenil samoupravno organiziranje gozdnega gospodar-
stva in problematiko izvajanja zakona o gozdovih. O usta-
navljanju samoupravne interesne skupnosti elektrogospo-
darstva na preskrbovamem območju Elektro Celje je go-
voril Boris Božič, o poteku razprav o konceptu dolgoroč-
nega družbenoekonomskega pazvoja prostora celjskega ob-
močja pa Zdravko Trogar. O nekaterih nalogah na po-
dročju splošnega ljudskega odpora je udeležence pc«veta
seznanil Lojze Libnik.
Bistvene misli m nalog« s tega pomembnega ix>sveta
bomo komentirali v NT v prihodnjih številkali.
VABILO
ZA KARAVANO
Organizator letošnje Karavane bratstva m enotnosti 1974
so občinske konference SZDL iz 21 občin vzhodne Slove-
nije. Vodstva občinskih konferenc SZDL na celjskem ob-
močju, tako kot drugih občin, vabijo nekdanje slovenske
izseljence v Srbiji v letih 1941—1945, da se prijavijo za
udeležbo karavane. Rok prijave je 10. julij 1974. S prijavo
mora vsakdo vplačati tudi 60 din. Karavana bo odšla na
pot s posebnim vlakom predvidoma 12. oktobra. Posa-
mezne skupine udeležencev karavane bodo obiskale 19
srbskih krajev. Karavane bratstva in enotnosti se lahko
udeležijo tudi najožji družinski člani nekdanjih izseljencev.
Računajo, da bo v karavani okrog 900 ijudi.
Zanimivo je, da so vse pogosteje zahteve medvojnih
izseljencev v Hrvatsko in druge republike, da bi tudi
zanje organizirali karavano bratstva in enotnosti in ne le
za srbske pregnance. Ta zahteva je upravičena.
SPORED PRIREDITEV
V LAŠKEM
ob 2. juliju, prazniku občine Laško, Dnevu borca in Dnevu
rudarjev
29. junija ob 20. uri v osnovni šoii na Vrhu uprizoritev ve-
seloigre »Vzorni soproga, ki jo prireja mladinski aktiv.
iO. junija ob 9. uri pri mostu v Tevčah svečana otvoritev
nove ceste Tevče—Vrh.
• ob 10. uri na Igrišču pri osnovni šoli na Vrhu veliko
praznično zborovanje s kulturnim programom, govorom in po-
častitvijo spomina padlim žrtvam med osvobodilno vojno v
tem kraju;
• po zborovanju partizansko vesel,je; prigrizek in pijača
ter ples je v oskrbi gostoljubnih vaščanov.
• ob 16.30 bo v Radečah občinsko nogometno prvenstvo.
• Ves dan bo v šoli na Vrhu odprta razstava na temo ta-
borišča in taboriščniki.
2. juHja ob 9. uri v Domu Dušana Poženela v Laškem slav-
nostna seja občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih
organizacij.
3. Julija ob 10. url pri planinskem domu na Šmohorju rudar-
ski piknik ob Dnevu rudarjev.
Odbor na vse prireditve toplo vabi vse občane, predvsem
pa nekdanje borce in aktiviste ter mladino.
4. stran — NOVI TEDNIK
§t. 25 — 27. junija
VOLNA LAŠKO
Z NOVOTEXOM
Letos dozidava tkalnice in novih dvanajst brezčolničnih
statev — Občuten dvig obsega proizvodnje in povečana
storilnost
Volna Laško se bo morala
že do konca leta integrirati
z novomeškim Novotexom,
smo izvedeli v pogovoru s
sekretarjem Volne, Zvonetom
KAMPUSEM in vodjem pro-
izvodnega sektorja Emo
PERJANCIC.
Interes za združitev je obo-
jestranski. Novotex bo lahko
zasedel razpoložljive kapaci-
tete v konfekciji z bogatej-
šim asortimanom. Volna pa
bo lahko povečala proizvod-
njo in zagotovila plasman
proizvodov. Novotex ima
bolje obdelano tržišče in last-
ne prodajalne. Za Volno po-
meni povečanje proizvodnje
predjvsem večjo količino ena-
ke metraže, to pa pomeni,
seveda racionalnejšo proizvo-
dnjo z manj menjav. Dvig
proi2:vodnje bi seveda zagoto-
vil seveda tudi nadaljnjo gra-
dnjo tovarne. 2e letos bi ra-
di začeli z dozidavo tkalnice,
iz uvoza bodo kupili dvanajst
brezčolničnih statev. Tako
bi številno i>ovedano, zvi-
šali proizvodnjo tekočih me-
trov blaga od 650.000 na 950
tisoč.
Nedvomno bi bila združi-
tev p>omembna — predvsem
za. Volno — tudi zaradi ob-
ratnih sredstev, saj ima Vol-
na zaradi velikega števila
dolžnikov oz. slabih plačni-
kov stalne težave z obratni-
mi sredstvi.
Sicer p>a, po domače pove-
dano, pri Volni »dobro stoji
jo«. Letni plan presegajo za
6 odst. in medtem, ko so Ja-
ni proizvedli 610.000 metrov,
jih bodo letos 750.000. Po-
membno je, da tudi finančno
dosegajo večji čisti dohodek,
kot so ga planirali. Lani ga
je bilo 300 starih milijonov.
Amortizacijo so letos plani-
rali na 400 milijonov SD,
občutno višji pa bo tudi čis-
ti dohodek. Tako so tudi
osebni dohodki lahko večji
kot lani. Poprečni OD je pri-
bližno 2.200 novih dinarjev.
450 zaposlenih vlaga napo-
re tudi za dvig produktivno-
sti in za večjo racionalizaci-
jojo v proizvodnji. Občasni pre-
gledi proizvodnih stroškov,
ki jih opravlja analitski od-
delek, so že dali pozitivne
rezultate, tako da so fiksne
stroške znižali za 2 odst.
Drugi korak k stabilnosti je
ix)večanje obsega   proizvod-
nje na zaposlenega in tudi
načrtovani dvig proizvodnje
ne pomeni odpiranja novih
delovnih mest.
Kljub povečani proizvodnji
metraže pa Volna še čvrsto
stoji kot proizvajalec modnih
artiklov, saj ti predstavljajo
kar 50 odstotkov proizvod-
nje. Tako usmeritev bodo oh-
ranili tudi ob nameravani in-
tegraciji. Tako je tudi laže
kompletirati prodajne zavit-
ke.
Na statvah je vzporedno
25 do 30 artiklov, zalog, vsaj
občutnih ni, saj delajo izklju-
čno po naročilu. Proizvodnja
za zimsko sezono bo trajala
tja do konca septembra, ok-
tobra pa začnejo z letno pro-
izvodnjo. Medtem, ko so z
naročili za zimski že zasede-
ni, prihajajo že sedaj naro-
čila za poletno proizvodnjo.
Tako v Volni svetlo gledajo
v prihodnost, vedoč, da jim
bo prav združitev v branži —
volna — prinesla največ in
jim še jasneje odprla mož-
nosti, ki jih kot kvalitetni
proizvajalci volnenih izdel-
kov imajo.
M. SENIČAR
VELENJE
Prve izkušnje
Nedavno tega so v Velenju, kot prvi
v nasi repubiiKi, že podpisali »Družbe-
ni dogovor o usklajevanja meril za
razjmrejanje dohodka m za delitev
osebnih dohodkov za območje občine
Velenje«. Gre torej za podpis družbe-
nega dogovora, ki urejUje delitvena
razmerja na območju občine, skladno
s tistim, kar določa lakoimenovana
sindikalna lista. Kot je znano, poteKa
usklajevanje meril za razdeljevanje ao-
hodkov na osnovi dveh temeljnih na-
čel: eno Je sporazumevanje znotraj po-
sameznih proizvodnih dejavnosti (pa-
nogah, branžahj, drugo je usiclajevanje
na določenem geografskem prostoru,
torej območno sporazumevanje.
Na prvem mestu je potrebno nagla-
siti izredno močan m ves čas priprav-
ljanja sporazuma prisoten interes te-
meljnih oziroma organizacij združene-
ga dela. Povsod se je pokazalo, da je
akcija sindikatov naletela na velik od-
ziv in sodelovanje kasnejših podpisnic
je bilo vseskozi tvorno, aktivno in ne-
pogrešljivo. Iz tega torej kaže sklepati,
da so v naših delovnih organizacijah
glede na številne probleme, ki jih je
sfera delitve s seboj prinašala v minu-
lih letih, že spoznali, da je ravno druž-
beno dogovarjanje edina učinkovita
oblika za odpravljanje anomalij, nes-
kladij in številnih iz tega izvirajočth
problemov. Druga izkušnja, ki je prav
tako dragocena, če morda ne še bolj,
pa se kaže v tem, da so v delovnih or-
ganizacijah že sprožili vrsto iniciativ,
da se posamezne katergorije (nočno
delo, delo na dan nedelje, deljen de-
lovni čas in terenski dodatek), ki jih
doslej obravnava sindikalna lista na
področju branžnega dogovarjanja, čim
prej prenesejo na področje družbenega
dogovarjanja v območnih sjx)razumth.
Take težnje so prav gotovo uteme-
ljene, saj prihaja v mnogih primerih
do nesorazmerij, ko se delavci znotraj
sestavljenih organizacij združenega de-
la različno tretirajo. ker jih k ten^
zavezujejo branžni podpisi.
Tretja izkušnja se nanaša na tist^
kolektive, ki sicer nimajo statusa te-
meljne organizacije (ali pa ga tua
imajo) združenega dela in je matični
del podjetja zunaj velenjske občin^
Reči je treba, da je bil tudi na terti
področju dosežen pomemben napredeii
saj je le pet (!) takšnih kolektivov, i^j
doslej druženega dogovora še niso
podpisali. Z nekaterimi že tečejo frat>
no v teh dneh) intenzivni pogovori in
kot vse kaže, malokateri ne bo podpi
sal družbenega dogovora ter s tem
pripomogel k enotnemu urejevanju 2q.
dev s področja delitve.
Seveda v Velenju, na podlagi izku-
šenj, nikakor ne mislijo ostati sartio
pri doseženem, saj gledajo na družbe-
no dogovarjanje na tem področju kot
na izredno pomemben, vendar traj&i
proces, znotraj katerega bo vedno pri-
hajalo do novih kvalitativnih spre
memb. Pri občinskem sindikalnem
svetu že razmišljajo (pobude pa so
zopet prišle iz delavnih kolektivov) o
tem, da bodo v bližnji prihodnosti
vsebine območnega družbenega dogo-
vora še razširili na nekatera druga po-
dročja. Katera? Skupno naj bi v bodo
če, na podlagi družbenega dogovora
znotraj velenjske občine urejevali tuai
nadomestila za prekvalifikacijo, borčev-
ske dodatke, financiranje in krediti-
ranje izgradnje individualnih hiš (ali
pa za nakup etažnih stanovanj), leto-
vanje zdravstveno in socialno ogroše
nih otrok.
In končno! Izkušnje Velenjčanov
bodo s pridom uporabljene ne samo v
občinah, kjer delo na tem področju ie
teče (saj jih medsebojno izmenjujejo)
temveč bodo veliko prispevale tudi za
priprave območnega sporazuma, kar bo
nedvomno izredno pomemben korak m
področju poenotenja meril delitve na
celjskem območju. BERNI STRMČNIK
KOMENTAR

V Polzeli so dobili nov kul-
turni dom, ki so ga obnovili
s skupnimi močmi in ob
krepki podpori obeh polzel-
skih kolektivov.
Denar za gradnjo in obno-
vo so Polzelani zbirali na-
mensko 5 let, levji delež sta
prispevali Tovania nogavic
in Garant. Prav to dejstvo
zasluži p>oiebno pozornost.
Oba polzelska kolektiva sta
namreč ponovno izpričala,
da se v največji meri vklju-
čujeta v življenje kraja. In
ne le to. Vključila sta se tudi
v akcijo, s katero bodo izpol-
nili zamisli, zapisane v naši
ustavi. Tiste misli, ki govo-
re, da je treba kulturo pri-
bližati delovnemu človeku.
To v majhnih krajih, kakr-
šna je Polzela, ni lahko. Ni
osnovnih pogojev — kultur-
nih institucij, ki bi delovne-
mu človeku lahko nudile us-
trezno raven kulturnin prire-
ditev. Polzela je tu izjema.
Prosvetno društvo je izredno
aktivno, v njem deluje vrsta
sekcij, od dramske do pev-
ske. Manjkal pa jim je dom,
v katerem bi ttneii pogoje za
sv Oje delo. člani sekcij, ki so
večinoma iz obeh polzelskih
kolektivov, iniajo sedaj tudi
to. V novih prostorili bodo
vse sekcije ianko nemoteno
snovale svOjC kulturne prire-
ditve. Prostore bo dobila
knjižnica in kar je še pose-
bej pomembno, tudi za klub
bo dovolj prostora. Poizeiani
namreč aosiej niso imeli pro-
storov, kjer bi se laliko zoi-
rali, se pogovarjali, biali
časopise in podoono. Gkjsul-
na je namreč kaj neprime-
ren prostor za to. Prav za-
radi tega pomeni nov dom
tako veliko pridobitev. Ven-
dar ne bi bilo prav, če bi os-
tali le pri temu. Polzelski
pr.mer naj služi kot dober
vzgled ostalim krajem, ki
imajo še razvitejšo industri-
jo, v kulturnem pogledu pa
še zdaleč ne dohajajo Polze-
lanov. V delovnih organiza-
cijah se morajo, podobno
kot v Polzeli in morda še
kje, zavedati, da je le spo-
čit, »duhovno« iii telesno ok-
repljen delavec sposoben do-
bro izpolnjevati dolžnosti na
delovnem mestu. Zato je na-
loga delovnih organizacij, da
mu nudijo kulturne in rekre-
acijske dobrino.
POGOVOR Z DELEGATKO
iVANKA HEDRIH
Ivanka Hedrih je član
delegacije v Zarji 2a!ec.
Zaposlena j« v računovod-
stvu. Sama meni, da so
žene v današnji družbi
enakopravne moškim, če-
prav se še vedno težje
kot moški vključujejo v
družbenopolitično delo.
Saj jih poleg rednega de-
la čaka veliko odgovorno-
sti doma. Zato jim pre-
večkrat zmanjka časa za
sestanke, za aktivnejše
delo v družbenopolitičnih
organizacijah itd. O delu
v svoji delegaciji pa je
I>ovedala:
»V Zarji nas je 7 de-
legatov, ki skupaj s 3 de-
legati šempeterskega Av-
toprevoza tvorimo konfe-
renco delegacij. Delegaci-
ja se je že sestala, izvoli-
la predsednika delegacije,
pogovorili p>a smo se tu-
di, kako bo delegacija de-
lala. Sestali se bomo pred
sejami skupščin, se pogo-
vorili o dnevnem redu in
izvolili delegata, ki bo šel
v našem imenu na sejo
skupščine. Mene najbolj
zanima področje financ,
zato bi se najraje iidele-
zevala tistih sej skui>šči-
ne, kjer bodo govorili o
teh zadevah. O tistih po-
dročjih, na katera se ne
spKDznam tako dobro, ne
bi rada odločala. Delegat-
ski sistem je velik napre-
dek v razvoju naše druž-
be, čeprav o tem veliko
še ne morem govoriti, saj
je .še nov in še ni poka-
zal vseh svojih dobrin, pa
tudi slabih strani. Odgo-
vornost delegacije je ve-
lika. Seznanjena mora bi-
ti z dogajanjem na po-
dročju občine, vključevati
se mora v delo samoupv-
ravnih organov v podjetju
in bdti čimbolj »prisotna«
med dedavcL   ___________S. S»
ORGANIZACIJA DELA

Ko govorimo o delu, o de-
lovnem mestu, je vedno pri-
soten problem urejenosti de-
lovnih pogojev. Le-ti pa so
t«sno povezani s ix)čutjem
delavca pri delu in z njihovo
varnostjo. Danes je jasno, da
je potrebno začeti z varnost-
nim poukom pri osnovni
vzgoji. Pozneje, "na delu, je
težko naenkrat vzgojiti delav-
ca, da bi spoštoval vse do-
sežke tehnike varnosti, tn bi
upošteval zakonske predpise.
Vzgoja o varstvu pri delu je
torej' prav tako pomembna
kot npr. prometna vzgoja,
moralna vzgoja in kot splošni
pouk. Delo samo še ne more
nuditi delavcu pravega zado-
voljstva. Potrebno je več. De-
lati mora varno, s čim manj
napora in brez nevarnosti za
poklicna obolenja. Da bi iz-
boljšala vzgojo in varstvo pri
delu, imajo podjetja posebne
službe varstva pri delu ali
varnostne inženirje. V pogo-
voru s Stanetom Jelenkom
sem izvedel nekaj več o pro-
blemih \'arnosti pri delu.
Stane Jelenlco (37), se je
najprej izučil za kovinostru-
garja v Celju. Kmalu nato je
uspešno končal strojno teh-
nično šolo, leta 1965 pa je di-
plomiral na višji tehnični var-
nostni šoli v Ljubljani. Zapo-
slen je pri »Libeli« v Celju
kot varnostni inženir. Doslej
je veliko predaval za Delav-
sko univerzo v Celju o var-
stvu pri delu, pa tudi na dru-
gih izobraževalnih instituci-
jah. Pred kratkim mu je po-
tekla mandiitna doba kot
predsedniku DVIT Celje, zdaj
pa je član upravnega odbora
tega društva.
Kaj menite, kakšne težave
imajo varnostniki?
Problem varstvenikov je po
mojem mnenju predvsem v
tem, ker varnost pri delu še
Stane Jelenko .
ni enakovreden partner osta-
lim strokovnim službam in
ker vodilni in vodstverri ka-
der ni uvidel, da je varnost
pri delu sest8,vni del telmo-
loškega in produkcijskega
procesa.
Torej bi morali imeti var-
nostniki večje pristojnosti?
Varnostniki   imajo   težave
pri opravljanju svojih sit
zaradi tega, ker nimajo ui
kovitega sredstva, s kata
bi lahko pravočasno ukrtp
Po mojem mišljenju bi si
ba varstva pri delu mor
imeti približno takšne pn
ce, kot jih ima inšpektori
la. Tako bi z mandatnimi 1
nimi in s prekinitvijo ^
lahko učinkovito uki-epali
preventivi na področju '
stva pri delu.
In vaše želje?
Moje želje v zvezi z '
nostno vzgojo in vamoS
tehniko so, da bi vsak '»
slen delavec čutil potrebo
varnostnem izobraževanju
da bi delavci in ostali ^
kovni kadri izrazili zah*
še po dodatnem izobrai«
nju tega področja, želel
da bi bili vsi delovni st
tako zaščiteni, da bi ^
ohranili delavca zdrave!
delovnem mestu.
Nadalje bi želel, da
služba varstva pri delu
lovnih organizacijah
sko okrepile, kajti le tai'
zmogli opraviti vse prev^
ne ukrepe, ki nam jih '
zakonodaja nalaga.
J02JE MIK^
27. junija 1974
NOVI TEDNIK — stran s
0ICE

^ Ribič poučuje telovad-
^ osnovni šoli Dušana
v Slovenskih Konji-
pbenem pa je tudi se-
- osnovne organizacije
J Icomunistov prosvetnih
na šoli.
jpsko jesen sem spreje-
ip][cijo sekretarja osnov-
ij<ranizacije Zveze komu-
/na šoli Dušana Jereba,
jjo se z ustanovitvijo na-
fganizacije ločili od ko-
ij^tov II- osnovne šole.
i §teje sedaj naša osnov-
.janizacija 16 č.anov 2e
ji°smo sprejeli načrt de-
)rganizirali smo tudi tri
jvanja, letošnjo jesen pa
o delo v novem šolskem
začeU sp>et s tremi pre-
pji. Sicer pa je na šoli
jO precej problemov, ki
joskušamo reševati tako
komunisti, kot tudi tisti ko-
legi, ki niso v ZK. Tako rešu-
jemo kadrovska vprašanja,
skrbimo za socialno šibke
otroke, naša prva in najvaž-
nejša naloga pa je razvijati
in utrjevati idejnost pouka.«
»Prvenstvena naloga učite-
lja je torej poglabljati idej-
nost pouka. Vam to vedno
uspe?«
»Naša naloga je vzgajati
otroke v duhu socializma in
vseh vrednot, ki izhajajo iz
takega sistema. Vendar pa
posegajo v vzgojni proces
otroka tudi drugi činitelji, ne
samo šola. Tako ima pogla-
vitno besedo pri vzgoji otro-
ka seveda družina, ki je po-
gosto religiozno usmer ena.
In tu šolska vzgoja odpove.
Otroci so razpeti med cerkvi-
jo in šol(^ in, žal, velikokrat
zmaga cerkev.«
»Precej pedagoških delav-
cev ni vključenih v Zvezo ko-
munistov. Kaj menite, zakaj
ne?«
»Na naši šoli ni niti polo-
vica vseh kolegov vključena
v Zvezo komunistov. Pa ne
da bi bilo temu krivo njiho-
vo prepričanje! Pri mlajših
so velikokrat krivi starši, ki
so pod močnim vplivom reli-
gije, starejši pa se boje od-
govornosti in nalog, ki bi jih
morali izpohijevati kot člani
Zveze komunistov.
Po mojem bi morala biti
pedagoška šola tista, ki bi
oblikovala prepričanje bodo-
čih učiteljev. Danes učitelj ne
more biti učitelj, če ni pre-
pričan v tisto, kar predava«
D. S.
OPRAVIČILO
BRALCEM
v prejšnji številki NT
je bila natisnjena v rub-
rild »Rekli so« na 13. stra-
ni neljuba napaka (avtor-
ja). Delegat za KS Rečica
ob Savinji ni predsednik,
temveč — predstavnik!
•        PEPI MIKLAVC
ODLICNE
KITARE
enem vodilnih sovjet-
vokalno instrumental-
ansamblov o Modrih
:ah so slovenski časni-
:e veliko pisali. Kljub
i ne bo odveč če tudi
apišemo nekaj, še to-
bolj, ker bodo »Mo-
kitare« v prihodnjih
i gostovale v Celju —
junija) ob 10. uri na
iišču, ob 20. v kultur-
; domu, v Velenju (3.
in v Slovenskih Konjl-
(5. 7.).
hipina Modre kitare, aH
rusko Golubie gitari,
ije neprekinjeno že od
11968, ko so v Moskvi
i diplomanti glasbene
ultete izbrali nekaj naj-
iših glasbenikov in pev-
Crolubie gitari so kaj
»lu postali priljubljeni,
'ojimi nastopi so sepri-
3i tako domačemu kot
občinstvu. Da, so-
'ske Modre kitare po-
Jo tudi zunaj meja, saj
gostovali že v 36 drža-
vah. Čeprav marsikdo skep-
tično zmiguje z glavo, češ,
sovjeti pa vokalno-instru-
mentalni ansambel, mora-
mo povedati, da se ti ne-
jeverneži hudo motijo. Mo-
dre kitare so res skupina,
ki bo znala navdušiti še
tako zahtevne poslušalce,
še tako kritično občinstvo.
In kaj Golubije gitari igra-
jo? Pravzaprav je na to
težko odgovoriti, Saj so
vsestranski glasbeniki. V
dveurnem programu, s ka-
terim se bodo predstavili
občinstvu, bodo res lahko
pokazali veliko. Povedati
pa moramo, da veljajo
Modre kitare za neprekos-
Ijive mojstre priredb- zna-
nih ruskih pesmi kot so
Oči čomije ... Prireditve,
Kalinka, Stjenka Razin,
na kateri se bo predstavi-
la skupina Golubije gitari
s svojimi pevci, plesalci in
instrumentalisti, res ne
kaže zamuditi. B.S.
SLO

Na zadnji seji sekretariata
koordinacijskega odbora za
splošni ljudski odpor pri ob-
činski konferenci SZDL s
predstavniki tiska, radia in
televizije so poleg problema-
tike informiranja občanov go-
vorih še o nekaterih drugih
aktualnih problemih s tega
področja. Tako tudi o pre-
majhnem odzivu mladih Slo-
vencev v vojaške šole. Odsto-
tek zastopanosti Slovencev v
vojaških poklicih bi moral bi-
ti 8,2 odstotka, vendar je ta
odstotek veliko manjši. Tre-
ba bo začeti z akcijo, da bi
se mladi bolj odločali za
vojaški poklic. Zlasti se mo-
rajo pri tem angažirati ko-
munisti in še posebej tisti, ki
so v šolah. Mladim je treba
dokazati, kako potreben je ta
poklic in koliko se je v njem
v zadnjih letih spremenilo.
Spregovorili so tudi o od-
borih za splošni ljudski od-
p>or v krajevnih skupnostih.
2al povsod še ti odbori ne
delajo, ampak obstajajo na
papirju. Ti odbori morajo za-
živeti in organizirati delo v
krajevni skupnosti tako, kot
od njih pričakujemo. Okrepi-
ti se mora tudi sodelovanje
med šolami in krajevnimi
skupnostmi, več pa je treba
uporabljati tudi strokovno
pomoč tako pri odborih za
SLO, kot v obeh celjskih vo-
jašnicah. Vsak občan mora
biti natančno in podrobno in-
formiran, zakaj je potreben
splošni ljudski odbor in kje
je njegovo mesto v primeru
napada. Za nobeno osebo se
ne sme zgoditi, da bi bila v
primeru vojne izgubljena in
da ne bi vedela, kaj je njena
naloga. Na zunanjepolitičnem
področju je koncept SLO in
družbene samozaščite element
politike odvračanja agresije,
krepitve miroljubnih sil v
svetu ter uvrščenosti naše
politike in ima zato tudi iz-
redno pomemben preventivni
značaj. Na notranjepolitič-
nem področju pa je element
podružabljanja obrambnih
priprav, oblikovanja in utrje-
vanja obrambne zavesti. Gle-
de na afiirmacijo narodov in
narodnosti veča neposredno
odgovornost za varnost in ob-
stoj naše celotne samouprav-
ne socialistične skupnosti.
Ker pa gradimo SLO na za-
vesti in pripravljenosti ljudi,
ima izredno velik mobiliza-
cijski in povezovalni pomen.
Vsem.u temu pa je potrebno
posvečati maksimalno pozor-
nost. T. VRABL
TURIZEM
DOBRINA: DRUGE
ATOMSKE TOPLICE?
Narava se marsikdaj rada poigra m s kakšno dobrino
(naj bo to kraška jama ali izvir tople vode ali kaj dru-
gega) potegne določen kraj iz anonimnosti. Tako se je
zgodilo tudi z naseljem Dobrina, ki je nekaj kilometrov
proč odmaknjeno v breg nad Loko pri žusmu in kjer
je samo nekaj hiš in velika šola. To pa je trenutno tudi
vse.
Dobrina je naselje, kjer je narava še neoskrunjena.
Ob približno štirih kilometrih dobro urejene (sicer ma-
kadamske) ceste so še številni mlini (nekaj se jih še
vrti), hiše so krite s slamo, polja pa so razdrobljena med
gozdovi, cesto in potokom. Ljudje tam gori so še tako-
rekoč elementarni, saj jih mnogo ni niti uspelo priti do
Celja, kaj šele kam dalj. Ker v naselju nimajo trgovine,
hodijo v Loko.
In ti ljudje, ki si dneve krajšajo z delom v tovarni
ali največkrat na poljih in v gozdovih, zdaj upajo v na-
ravo, da jih je obogatila za nekaj, kar bi jim prineslo
čez leta slavo in morda tudi nekaj cvenka. Od šole na
levo, kjer je velik travnik, se sredi vrhovih dreves skriva
izvir vode Toplice. Voda je mnogo toplejša kot ppdcbne
vode, iz peska pa se dviguje tudi več manjših izvirov.
Pozimi, ko je sneg, se le ta v vsej okolici vode stopi za-
radi toplote. V tej vodi domačini budi perejo, mnogi pa
si jo natočijo v steklenice in jo doma pijejo, češ da jim
pomaga pn raznih boleznih. Vzorce te vode so že poslali
tudi v Ljubljano na inštitut, da bi ugotovili njeno moč
in toploto ter morebitno resnično zdravilno moč. To
poteka preko Občmske skupščine Šentjur.
Ker so samo nekaj kilometrov proč Atomske toplice
je možno, da gre tudi tu za zdravilno vodo. Nadaljnje
raziskave bodo pokazale, kako je s to stvarjo, kakšna
je kvaliteta vode m moč izvira. Dobrinčani in Locani z
zanimanjem pričakujejo nadaljnje podatke raziskav, kajti
če bi. bili ti ugodni za njih, bi jim to pripomoglo tudi
k hitrejšemu razvoju kraja.
Tekst: T. VR-ABL
Foto: D. MEDVED
OB SAVINJI VSE ŽIVO
Takole je zapela savinjska pesnica META RAINER o
Savinji   in   Savinjski   dolini:
Tako k»t valovi prelestne Savinje
se  spajajo z vali ostalih voda,
nesoč jim  darov od  domače  blaginje —
in vendar ostajajo vedno doma, —
tako  boš,  dolina predraga,  sledila
dogajanjem novim  in  novim  poletom,
povezana s širnim prijateljskim^ svetom,
za nas pa ohranjala, zvesta nam, mila,
svoj  lastni,  edinstveni,  dragi  obraz
in lastno  podobo skoz vekovni čas.
■ Res je, v dolino je vstopilo poletje in bregovi brhke
Savinje so spet oživeli. Ribiči v vodi, spet drugi v semu
jagnedov, borov in drugih dreves. 2e res, da se še vedno
bije bitka za ohranitev čistosti voda in bregov, pa vendar
še smelo trdimo, da je Savinja med najlepšimi in naj-
privlačnejšimi rekami, še lepše vse to občutiš ob kozarčku
dobrega vina, piva in sadnih sokov. Med zelo znano POCE-
NI GOSTIŠČE OB SAVINJI spada tudi GOSTIŠČE PRI
PLEVČKU. Ribiči 21. revirja trde, da ribe sploh na trnek
ne skočijo, če ga poprej ne zamočijo s kapljo Plevčkovega
vina. Kar poglejte stare ribiške veterane: prijetno se za-
bavajo, nekako lako — kot podusti pod latkovskim je-
zom, -dlc.
6. stran — NOVI TEDNIK
St. 25 — 27. junija |
MLADI V KONUSU

Dušan Lipavic je predsed-
nik aktiva Zveze mladine v
industrijskem kombinatu Ko-
nus v Slovenskih Konjicah.
»Kako poteka delo v vašem
aktivu?«
»Trudiimo se, da bi čimbo-
Ije delali. Toda delo je težko
zato, ker je struktura mladih
v našecn i>odjetju zelo pestra,
zato so raznovrstne tudi nji-
hove želje in interesi. Ven
dar pa delo oživljamo z raz-
nimi krožki in športnimi sek-
cijami. V zadnjem času mla-
de usmerjamo tja, kjer je
njihova interesna dejavnost
že močno razvita. Tako smo
okrepili . gasilsko vrsto. Veli-
ko mladih se je vključilo v
strelsko družino, šahovsko
sekcijo in drugam. Sedaj p>o-
skušamo čimveč mladih vklju-
čiti v alpinistično društvo, 'ki
je dolga leta uspešno delo-
valo na našem področju, se-
daj pa, žal, ta dejavnost sta-
gnira. V našem aktivu je ze-
lo malo mladih iz Slovenskih
Konjic, več jih je iz okoli-
ških vasi. In zato je razum-
ljivo, da se mladi delavci iz
okolice vključujejo v različne
terenske športne in druge de-
javnosti.«
»Kakšna pa je aktivnost
mladih v Konusu?«
»Rekel bi, da srednje do-
bra. Lani smo se mladi ve-
liko srečevali z mladimi de-
lavci drugih usnjarskih pod-
jetij, uspešen Je bil tudi 2.
zbor mladih samoupravljav-
cev, ki je bil letos v Kam-
niku. Prav na tem zboru se
je pokazala aktivnost mladih
delavcev, ki so poudarili, da
lahko sodelovanje med mla-
dimi močno pospeši integra-
cijski proces v usnjarski in-
dustriji.«
»Kakšno delo pa vas čaka
sedaj, v poletnih mesecih?«
»Prva naloga bo reorgani-
zacija mladinskega aktiva. To
nalogo moramo temeljito pri-
praviti  in   opraviti.   Preden.
Oušan Lipavic
bomo ustanovili aktive mla-
dih delavcev, se moramo do-
meniti o njihovem števiiu, iz-
obraziti moramo mlade, da
se bodo lahko spoprijeli z
bodočimi nalogami. Zato smo
že poslali 4 mladince, v poli-
tično šolo, udeležili pa smo
se tudi seiminarjev, ki Jih je
pripravila občinska konferen-
ca Zveze komvmiSLOv. Skrat-
ka, prizadevamo si, da bd
čimveč mladih izobrazili. To
je naš cilj.«
»S katerimi problemi se sre-
čuje vaš aktiv?«
»Eden pogostih m največ-
jih problemov Je ta, da je
izobrazba mladih delavcev
usnjarske industrije zelo niz-
ka. Zelo malo je takih, ki
so sposobni za širše družbe-
no-politično delo. Z zbora
mladih samoupravljalceiv v
Kamniku smo poslali repub-
liški izobraževalni skupnosti
pismo, v katerem smo opo-
zorili na pomanjkljivo izo-
braževanje usniarskih delav-
cev. Zahtevali smo, da bi v
izobraževalni sistem vključili
tudi sistematično izobraževa-
nje usnjarjev, ki so se doslej
lahko šolali le na Usnjarski
tehnični šoli v Domžalah, na
univerzi pa specializiranega
študija za usnjarje sploh ni.«
D. .STAMEJČIČ
JANKO NAPOTNIK
Dolgo že vem, da Jan-
ko Napotnik piše pesmi. Zgo-
di pa se, da človek v današ-
njem tempu življenja, ne da
bi pravzaprav hotel, zamahne
z roko in si misli, da pesmi
pač piše večina pubertetni-
kov. In če ^ najstniki pišejo
pesmi, potern so ti njihovi iz-
delki brez prave veljave, ker
pač pišejo ljubezenske stvari
in pri tem lovijo, iščejo in
kombinirajo besede na kon-
cih verzov, da jim uspe čisto
»taprava« rima. Priznam, da
sem se tokrat pri Janku Na-
potniku pošteno zmotil. Ci-
sto slučajno mi je pokazal
pesmi, ki jih ima zbrane v
majhnem zvezku. Res je, da
zvezek še niti do polovice ni
popisan, zato pa so me tem-
bolj navdušile in prevzele
skoraj vse Jankove pesniške
izpovedi.
»Veš to niso vse pesmi. Na-
pisal sem jih vsaj še dvakrat
toliko. V ta zvezek pridejo le
moje najboljše pesmi, seve-
da najboljše, gledano iz mo-
jega stališča. Pridejo trenut-
ki, ko nimam prej miru, da
ne izlijem na papir, kar ta-
krat    občutim. Potem  sem
bolj miren, sproščen. Vsako
pesem potem večkrat prebi-
ram, in če se mi zdi, da je
dovolj dobra, če vedno zno-
va, ko jo berem, ob tem ne-
kaj doživim, potem jo tudi
uvrstim v tale zvezek. Zgodi
se, da se kdaj kakšne svoje
pesmi sramujem in zgrabi
me,- da sploh ne bi več pi-
sal . ..«
— Vzorniki?
»Ne le zato, ker sem Pre-
bolčan, kot je tudi ERVIN
FRITZ, predvsem zato, ker je
Ervin zame med prvimi slo-
venskimi pesniki, ga spoštu-
jem in je moj prvi vzor med
slovenskimi »modernimi« pes-
niki. Sicer pa Ervin uživa kar
velik ugled tudi pri Jolki Mi-
ličevi. Ta ženska je pa zame
eden naših najboljših kriti-
kov, ki meša štrene marsiko-
mu, ki se kuje ne vem kako
visoko.«
— Kaj je i>o tvojem poe-
zija?
»Strast!«
Namesto »slavospevov« Jan-
ku Napotniku še nekaj misli
o njegovih pesmih. Večina
njegovih izpovedi govori o
stiskah in problemih mladih.
Sestavni del tega je seveda
tudi ljubezen. Presenetljivo
pri vsem tem pa je, da nikjer
nisem zasledil nekakšne pre-
tirane romantike oziroma
sentimentalnosti. Navkljub
njegovi pesniški tematiki
(problemi mladih), pa tudi ni
nikjer opaziti tistega sveto-
bolja in narejenega razočara-
nja o današnjem svetu, na ra-
čun katerega služijo mastne
denarce nekateri naši »umet-
niki«.
Na koncu lahko še zapiše-
mo, da bo Janko ob temelji-
tem študiju pesništva in knji-
ževnosti morda kdaj še koga
presenetil.
JANEZ VEDENIK
INTERVJU Z MAKSOM BRECKOM

Le nekaj dni je tega, ko je
Maks Brečko zaključil eno-
letno politično šolo na Dobr-
ni. Čeprav je bil izvoljen za
sekretarja občinske konfe-
rence SZDL še preden je od-
šel v šolo, je z delom prav-
zaprav začel šele .sedaj.
»Kako ste se odločili, da bo-
ste obiskovali enoletno poli-
tično šolo na Dobrni?«
»V šolo me je poslala ka-
drovska komisija pri občin-
skem komiteju ZK Slovenske
Konjice. Takrat sem namreč
prevzel sekretarsko mesto na
občinski konferenci SZDL in
zdelo se mi je, da imam pre-
malo teoretičnega znanja za
opravljanje te funkcije. Bil
sem presenečen in seveda tu-
di zadovoljen, da sem dobil
možnost izobraževati se na
taki šoli, ki ml bo dala pred-
vsem obilico znanja o druž-
benih in političnih procesdh v
nažean sistemu.«
»Kako pa boste vaše zna-
nje prenesli v prakso?«
»Teoretično delo je zelo po-
membno pri opravljanju kon-
kretnih nalog, saj daje mož-
nosti spoznanja nasprotij, ki
se porajajo v vsaki družbeni
sredini, tako tudi v naši. Šo-
la mi je pomagala, da sem
spoznal nekatere negativne
tendence, ki se skrivajo za
parolo samoupravljanja.
»Katerim problemom pa
boste morali kot sekretar ob-
činske konference SZDL po-
svetiti največ pozornosti?«
»Osnovna naloga sekretarja
občinske konference SZDL je,
da povezuje delo krajevnih
odborov SZDL in pa napot-
ke oziroma smeri dela, ki mu
jih daje občinska konferenca
SZDL sama. Ce razmišljamo
o delu političnega delavca,
mora.mo spoznati tiste ele-
mente, ki vplivajo na njegovo
delo. No, to poudarjam zato, i
ker se tudi v SZDL jasno vi-
dijo učinki ustvarjalnega de-
la posameznih političnih de-
lavcev. Delo v SZDL je tako
široko, da ga je težko v ne-
kaj besedah opisati. No, ena
glavnih- nalog, s katero se
se bom kot sekretar najprej
srečal, je aktiviranje krajev-
nih odborov Socialistične zve-
ze. Lahko bi dejal, da je za-
radi kadrovskih sprememb v
Socialistični zvezi v prejš-
njem obdobju zamrlo sodelo-
vanje med krajevnimi odbori
in občinsko konferenco
SZDL. Svoje delo si zamiš-
ljam tako, da bom s konkret-
nimi pogovori in sodelova-
njem s predstavniki krajev-
nih odborov SZDL poskušal
najti tako metodo dela, ki bo
pomagala obuditi aktivnost
krajevnih odborov. Tako naj
bi postala SZDL res tista or-
ganizacija, ki bi pomagala
delovnemu človeku reševati
vse probleme, ki se porajajo
v naši družbi.«
»Pravimo, da bi morala bi-
ti Socialistična zveza demo-
kratična tribuna delovnih lju-
di. Zakaj govorimo, da bi
morala biti, zakaj to ni?«
»Da to ni, je posledica
mnogokrat neučinkovitega
vodstva občinskih konferenc.
Ljudje pravijo, da dobro vod-
stvo pomeni tudi dobro delo
in strinjam se s tem. Komu-
nisti, ki so delali v Sociali-
stični zvezi, so na svoj način
pojmovali njeno delo in prav
je, da smo s takimi ljudmi
obrač-'anali. Vsi vemo, da smo
negativne težnje nekaterih
posameznikov zasledili tudi v
Socialistični   zvezi   in   brez
dvoma so ti ljudje za ne
časa zavrli razvoj SZDL-
bi Socialistična zveza po>
res domckratiaiia triK
vseh delovnih ljudi, mora.'
je delo spet navezati na
lovnega človeka. Gre za *
tinuirano in dolgoletno *
da bomo lahko resnično
stali tisto, za kar nas j« I
glasila ustava in tistx),
pričakujejo delovni ljudj«
nas.«
DAMJANA STAMEJ'
SREČANJE VLWECAIt,
DELO JE
Franci Okpm je izučen
elektrikar. Njegov hobi je
kinooperaterstvo, ki pa je
postal že nekakšen drugi
poklic. Prav začudeno
sem ga pogledal, ko mi je
dejal, da so vstopnice za
ogled filma po 2.60 in 2.80'
din.
Sodeluje pri vseh kul-
turnih prireditvah, ki jih
v Radečah ni malo. Pove-
dal je nekaj več o ovirab
v delovanju družbenopoli-
tičnih delavcev v Rade-
čah.
»V Radečah imamo oko-
li 25 organizacij in druš-
tev, ' ki pa niso aktivne,
kot bi -morale biti. Starej-
ši komunisti nimamo
pristne'še povezave z mla-
dino. Nekoč so bile naše
športne sekcije zelo aktiv-
ne, danes pa dela le roko-
metna sekcija. Res aktiv-
ni so le ribiči in lovci, ki
eo z udarniškim delom
zgradili lovsko kočo, s
katere je lep razgled na
Radeče m po vsej dolini.
Nas v Radečah pa da-
n^s moti drug problem..
2e pred leti so začeli
graditi zdravstveni dom,
vendar se je zdaj ustavi-
lo. Pri planiranju verjetno
niso pomislili, da se Ra-
deče razvija'o in njihovo
prebivalstvo raste; Nekaj
organizacij se ni odz\'aio
kl-cu, tako da nam sred-
stev še primanjkuje. Med
tem časom pa se je po-
dražil gradbeni material.
Menim, da moramo pro-
blem zdravstvenega doma
hitreie reševati, saj nas
gradnja stane vsak dan
več. To ie tisto, kot pra-
vimo, »rak rana«.
Še nekaj je, o čed|
mislim, aa Radečani h
malo razmišljamo. z9
ne- bi zgradili obrat dfl
bene prehrane? irnai^
več podjetij, kot »Sopo-
ta«, ki je TOZD Leauae
Ljubljana, »Obnova«, tr-
govsko podjetje, papirni
ca, elektropodjelje in dru-
ga, ki zaposlujejo najV^
delavcev. |
Tiste, ki v Radečah čM
jo, pa lahko res poiiva-
hm. Le to bi želel, da U
se tudi drugi zgledoul
po njih.« ^
Franci Okom je ?e
mlad, toda kljub temu jf
že več kot petnajst let
t i ven družbenopolitičen
delavec. Čeprav mu to de
lo vzame precej časa, ne
razmišlja o tem, da ^
prenehal. Saj pravi: »To
delo je moje veselje.«
MARKO  SJEKLOČ^
REKU SO
JOŽE KEBER, doku-
mentarist In prevajalec v
E-^MO Celje: »Priprave ^,
razstavo ob 80-letnici EM^
— ki smo jo odprli v P*
nedeljek popoldne v ceu
skem   Muzeju   revolucij*
— so zahtevale veliko
la.   Razstava   je   ureje"^
tako, da obiskovalec
pregled   dela  in   razvOJ'
tovarne od ustanovitve
danes, popestrena pa je
nekaterimi starimi ^^^^
nati, ki so izdelek na«^
tovarne. Tako je poseb"^
zanimivost tudi dokum«"
o štrajku okoli leta 1^ .
ko je nekdo hotel po*^
riti delavce, pa je
delavka rekla: »Drek, »*
brika je že od nekdaj
ša!«
27. junija 1974
novi tednik — stran 7

Najlepši v dolini
.Jo soboto je bilo za
rtio življenje v Polzeli
jjiejnik. Odprli so ob-
ter   dozidani   dom
^ 2e uro pred slav-
je bil koncert godbe
j^a iz Zabukovice. Pred
p se je zbralo več sto
Polzele, ter gostje,
njimi predsednik skup-
občine Žalec Vlado Gri-
predsednik    izvršnega
skupščine   Jože   Jan,
jgdnik   OKSZDL   2alec
j    Plaskan,     sekretar
- Franc Jelen, predsed-
jKPO 2alec Janez Meg-
jr direktorja Ivan Bož-
0 Emest R^šak.
začetku je govoril pred-
j  krajevne    skupnosti
fjnko Kolenc, ki je   led
p dejal: »Delovni ljudje
1 delovnih organizacij so
jojimi sklepi zagotovili
jiva za uresničitev načr-
, gradnje oziroma adapta-
potrebo po adaptaciji je
juela tudi občinska kul-
turna skupnost in naše pri-
zadevanje finančno podpr-
la ...«
Potem je tov. Vinko Kolenc
izročil ključe novega doma
predsedniku prosvetnega dru-
štva Stanku Novaku. Moški
pevski zbor pa se je pred-
stavil z lepim koncertom.
Dvorana, ki sprejme lahko
okrog 350 gledalcev, je lepo
ih moderno opremljena. Po-
leg tega pa imajo v domu
več stranskih prostorov, ki
jih bodo up>orabili za glasbe-
ni pouk in vaje posameznh
sekcij prosvetnega društva. V
zgornjem delu je manjša dvo-
rana, ki je namenjena za raz-
ne seje in zbore občanov.
Dela so stala okrog 2,6 mi-
lijona dinarjev, od tega pa je
občinska kulturna skupnost
prispevala 300.000 dinarjev.
Da naložba v dom ni bila nepremišljena, vidimo s posnetka.
lisednik Prosvetnega dru-
i Svobode Polzela Stanko
lk: Odslej bomo še več
! večjim veseljem delali.
.^Miklova Zala'' v Taboru
Potem pa umreti
Ko so lani igrali »Desetega
brata« v Taboru, je stari oča-
nec z bližnjega hribovskega
zaselka dejal, da bi po »Dese-
tem bratu« rad videl samo
še »Miklovo Zalo«, potem pa
bi lahko umrl. Morda je bila
tudi ta želja eden od vzro-
kov za letošnjo postavitev
»Miklove Zale«, ki jo bodo
zaigrali to soboto v Taboru
člani prosvetnega društva
»Ivan Cankar« v režiji Sinja
Jezemika.
Avtor se je lotil izrazito po-
ustvarjalne režije in to celo
do take mere, da ni niti z
besedico spreminjal prvotne-
ga besedila. Tako bo predsta-
va trajala več kot tri ure.
Ko sem ga v razgovoru po-
baral, kako, da je bil zvest
tekstu in zakaj se ni odločil
vsaj za Žižkovo priredbo, je
dejal, da pač ni upal pose-
gati s svojimi odločitvami v
tekst, da ne bi naredil lite-
rarni predlogi kakšne škode.
Ob tem sem se nehote zami-
slil nad položajem amater-
skega gledališča, posebno še
na vasi. AU ne vpije ta pri-
mer po dramaturški pomoči?
In takšnih primerov bi lahko
našli po naših vaseh, trgih in
tudi mestih veliko. Sinjo Je-
zemik, mlad in sposoben
kulturni delavec, sicer pa po-
slovodja Tehno-mercatorjeve
prodajalne Tehnika v Celju,
je lani režiral »Desetega bra-
ta«. Imeli so samo dve pred-
stavi in to z odličnim obi-
skom. Letos bo brez dvoma
tako. Plakatov v domačem
taboru domala ne rabijo.
Ustno izročilo je že opravilo
svoje. Ni je hiše, ki ne bi
vedela, kaj vadijo' mladi ve-
čer za večerom pred šolo ob
gozdu, kjer je idealen pro-
stor za letno gledališče.
Torej, predstava nastaja za
hvaležno občinstvo. To je tu-
di pravzaprav kapital, s ka-
terim ne more vsakdo raz-
polagati. To je eno tistih bo-
gastev, ki se ga da poplačati
samo z delom in veliko hva-
ležnostjo do kulturnega po-
slanstva.
Režiser je uspel zbrati
okrog sebe vrsto mladih, ki
so morda drugič, največ pa
je takih, ki so prvič dobili
v roke napisano vlogo in ki
jo zdaj večer za večerom obli-
kujejo v zaključeno celoto.
In radi so se odzvali in še
enkrat potrdili tisto ugoto-
vitev, ki govori o tem, da ni
vseeno kako bo izpopolnjen
prosti čas mladega človeka.
Napak bi bilo, če ne bi
omenili tudi težave pri njiho-
vem delu. Kdo jih nima. Ti-
sti, ki mnogo dela, jih ima
mnogo. »Miklova Zala« zahte-
va veliko dela. Ne samo lju-
di na odru, ne samo igralske-
ga ognja (znanja), ampak tu-
di vrsto domislic in tehničnih
rešitev. In izzveneti mora p>o
naše, ker je naša in ker s
svojo vsebino izpoveduje tiste
resnice, ki bodo med nami
večno žive. Amaterska gleda-
liška skupina to lahko nare-
di zelo neposredno in v ti-
stem značilnem, enkratnem
ljubiteljskem, amaterskem
duhu. S prenekaterimi ne-
okretnimi kretnjami, nedode-
lano dikcijo, z narejeno igro.
Toda na vseh se vidi trud,
predvsem pa velika želja: bi-
ti dober, narediti vlogo, na-
rediti predstavo. »Miklova
Zala« nastavlja v vsem tem
zelo veliko možnosti, pa tudi
čeri. še bi lahko našli nekaj
podobnih dramskih tekstov.
Torej, gradiva ne bo zmanj-
kalo. Ob tem pa se postav-
lja nov vidik. Postavlja
pred celotno družbeno skup-
nost in zabteva. da omogoči
vsem mladim, ki so zavestno
stopili na pota kulturnega de-
lovanja v našem primeru re-
žiranja in igranja, da se čim-
bolje izpopolnijo, da prinese-
jo v svoje vrste čimveč novo-
sti in strokovnega znanja, da
bi lahko s svojim delom
oplemenitili miselnost sleher-
nega med nami. Le tako bo
smiselna tudi skupna kultur-
na akcija. Njeno seme ne bo
obrodilo, če ne bo padlo na
plodna tla. Takšne predstave
pa so odlična priprava, odlič-
no vodilo k sprejemanju in
razumevanju ter čutenju po-
trebe po kulturni akciji ozi-
roma po njenih posledicah.
DRAGO MEDVED
mmočje
Močne spremembe
v Velenju je zasedala v sredo in četrtek stalna kon-
ferenca zavodov za proučevanje in napredek vzgoje in
■»braževanja v SFRJ. Glavni namen konference je bil,
^ravljati o resoluciji X. kongresa ZKJ 6 idejni us-
'^rjenosti in nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževa-
nja. To je prva taka delovna konferenca neke medre-
''ibliške organizacije po X. kongresu.
. Uvodna referata o nadaljnji poti usmerjenega izobra-
[**^ja sta podala predsednik konference Boris Lipu-
in predstavnik Hrvatske Mate Jergovič. Oba sta v
^ojih referatih poudarila ix>trebo po takojšnjem spre-
"''rijanju srednjega in visokega šolstva, potrebo po
5'otnih osnovah vseh srednjih šol in F>otrebo p>o po-
*^avi šolstva z gospodarstvom na vseh ravneh usmer-
izobraževanja. Konferenci je mnogo prispeval
^svojo diskusijo tudi Marko Bule, ki je prvi dan bud-
^ spremljal njeno delo. Med ostalim je poudaril, da
^morala enotna zveza komunistov skupno z ostalimi
l^jnaprednejširni silami družbe, še posebej pa komu-
,t^ti v vzgoji in izobraževanju, storiti vse, da bi se čim
itreje premagaU vsi od4x)ri proti stališčem resolucije,
.^več sil bo moralo biti usmerjenih v boj za odpravo
Mirne srednje šole, ki sedaj del učencev (v poklicnih
^h) izobražuje le za delo in jim zapira p>ot na visoke
drugi del učencev pa izobražuje le za nadaljevanje
^.l^^ja in jih ne usposablja za delo že f>o končani sred-
šoli.
Prvi večer je priredil za vse udeležence posvetovanja
..^''^jem predsednik občinske skupščine Nestl žgank, ki
.Poudaril zahtevo gospodarstva, naj da šolstvo čim
^ čim boljših kadrov in naj se zaradi tega refor-
. takoj prične. Drugi dan posveta pa so si udeleženci
■>k^^^^ delovanje rudarskega šolskega centra, ki ima
1500 učencev, v 17 različnih šolah, in delovanje
^^encev v praksi, predvsem v Gorenju.
JOŽE LIPNIK
Bogata lioncertna
sezona
Stpvilnim Kla.sbentm prire-
ditvam v maju se Je pridru-
žilo v juniju še neltaj kon-
certov   Izven   abonmaja.
5. .Junija Je gostoval v stro-
pni dvorani Poltrajinsliega mu-
zeja komorni duo Pavla Ur-
šič — harfa In Tinka Mura-
dori — flavta. Vzdušje v am-
blentu, ki idealno ustreza ko-
mornemu muzlclranju. Je bilo
temu primemo Intimno. Obe
umetnici .sta vsaka na svo-
.lem inštrumentu solistično in
v duetu dokazali visoko stop-
njo tehnične zmogijivo.stl kot
tudi muzikalnega doživljanja.
Poslušali smo klasična dela
Krumpholza, Telemanna, Ro-
u.seauja, pa sodobnike Siavi-
ekegra, MarkovlCa, Basacarola
In druge.
Za konec sezone je pripra-
vila Koncertna poslov.-Unica še
dva orgelska koncerta. Prvi
Je bil 21. junija v opatijski
cerkvi v Celju. Teio progra-
ma je nosil izvrstni orglavec
Hubert Bergant. Tri arije s
spremljavo orgel je zapel te-
norist Ludvik Ličar. Presene-
til nas je njegov izvrstni gla-
sovni material. Zal glas še ni
dovolj zanesljivo postavljen,
dobra šola bi mu bila nujno
potrebna, da bi bili registri
bolj izenačeni, višine zaokro-
žene. Vsekakor tenor, ki bi
ga bili povsod veseli. Tako je
bila arija iz Handlovega ora-
torlja »Juda Makabejec« stil-
no dobro podana, a ne dovolj
izdelana, melizml nejasni. K3r
se tiče orgelskega deleža, .je
stari instrument komaj ustre-
zal: manjkala je pestrost re-
gistrov, zlasti JerfCnlh plščali.
basi so večinoma medli. Zato
tudi Bergant ni mogel izvabi-
ti vseh muzikalnih možnosti
pri Tokati in fugi Cernohor-
škega kot tudi v dmgih kom-
pozicijah, ki so bile sicer teh-
tno izbrane.
Drugi orgelski koncert je bil
22. Junija v Vojniku, pred-
vsem zato. ker je bil tam na
razpolago nov dober instru-
ment. Tu Je mogel orglavcc
Bergant boljše razviti svoje
veliko znanje v sodobnih sklad-
bah P. Ebna in J. Langlaisa.
Sodelovali sta sopranistki Na-
da Vidmar In mezzosopranl-
stka Bogdana .Stritar. Zavoljo
redke priložnosti poslušan.ja
orgelske gla-sbe moramo oce-
niti oba koncerta kot dobro-
došel dogodek v bogati koncer-
tni sezoni.
Mimo oficielnih glasbenih
prireditev beležimo še vrsto
šolskih koncertov, ki so bili
namenjeni predvsem staršem
učencev. Tako so se vrstili:
I>ekllški zbor Pedagoškega
šolskega centra z zborovodjem
Vidom Marcenom, ki je pova-
bil k sodelovanju dekliški
zbor Srednje glasbene šole te.
Ljubljane (zborovodja Jane«
Bole); Osnovna šola 1. celjske
čete z dvema zboroma (zbo-
rovojlja Dragica Zvar) in I.
osnovna šola, ki je predstavi-
la otroški in mladinski zbor
(zborovodja Jožica Soko), pro-
gramsko izvrstno pripravljena
z vmesnimi dobrimi solistič-
nimi vložki mladih glasbeni-
kov, učencev glasbene šole.
Vse prireditve so bile zelo
dobro obiskane in tako .sme-
mo z zadovoljstvom ugotovi-
ti, da je bila letošnja glas-
bena reprodukcija v vsakem
pogledu uspešna.
Egon  Kunej
Odkritje na gradu
Ko so letos nadaljevali z urejevalnimi deli na velenjskem
gradu so naleteli delavci na nenavadno odkritje. Pri ure-
janju novega vhoda v muzejski rudniški jašek na notranjem
dvorišču so ob poti odmetavali zemljo in pri tem naleteli
na zidovje stare, verjetno še srednjeveške stavbe, ki je ra^
bila za gospodarske namene. Znano je namreč, da so na
starih gradovih radi nameščali p>omožne stavbe ob obzidju,
saj znotraj grajske stavbe ni bilo nikoli dovolj prostora za
mnogoštevilne potrebe grajske gospode.
Stavbo, ki so jo delavci pri kopanju našli, bodo odko-
pali in jo nameravajo zdaj urediti kot razstavni prostor,
kjer bodo namestili stare rudarske vozičke za premog.
Uspela folklora v Velenju
šaleška folklorna skupina iz Velenja je pripravila 14.
junija 1974 v velenjskem Domu kulture svoj celovečerni na-
stop.
V dvournem programu so se predstavili z belokranjskimi,
štajerskimi, bunjevačkimi, slavonskimi, gorenjskimi plesi,
, šopskim orom in starobosanskim kolom iz okolice Glamoča.
Več kot 50 plesalcev in glasbenikov je prikazalo rezultate
celoletnega dela. Občinstvo je z navdušenjem spremljalo
predstavo m z dolgim ploskanjem nagradilo prizadevne mla-
de folkloriste. Priznanje jim je pomenilo nedvomno tudi to,
da sta si njihov nastop ogledala Tončka Marolt in ing. Bru-
no Ravnikar, strokovnjaka s področja slovenske folklore.
šaleška folklorna skupina je bila ustanovljena pred tre-
mi leti in je doslej imela že več samostojnih nastopov do-
ma in v tujini. Zasluge za uspehe imajo prav vsi člani sku-
pine, prav tako pa tudi njihovi strokovni vodji Neva in Mile
Trampuš ter predsednik skupine Janez Krašovec.
Razstava izkopanin
v Šentjurju
Pred dnevi so si šentjurčani imeli priložnost ogledati
zanimivo razstavo arheoloških najdb z Rifnika v dvorani
kulturnega doma.
Razstavo je pripravil arheolog Lojze Bolta. Razstavljeni
so bili drobni predmeti, ki so jih odkrili na Rifniku. Skle-
pajo, da je bila najstarejša naselbina že v mlajši kameni
dobi — pred 4000 leti. Tako so odkrili iz dobe od 4. do 1.
stoletja preki našim štetjem kose keltske posode, keltske
novce, kamenite sekire. Odkrili so tudi številna grobišča
(tako so našli v enem izmed grobov posodo iz 8. stoletja
pred n. št.) iz ilirskih časov. V II. stoletju našega štetja pa
so se na Rifnik naselili Rimljani. Pred sovražniki so se za-
varovali z obrambnim zidom, ki je še dobro ohranjen. Tudi
iz teh časov se je veliko ohranilo; znameniti kip Germanika,
novci rimskega cesarja Avrelija, pa Justinijana iz 6. stoletja.
Zelo pomembno je, da so odkrili tudi sledove centralne
kurjave, starokrščanski baziUki iz 5. in 6. stoletja, ki sta bili
prirejeni iz antičnega templja posvečenega boginji Aquonii.
Razstava je bila izredno zanimiva in pk>učna — če bi
le imeli šentjurčani vsaj malo zanimanje za zgodovino naših
prednikov — kajti obisk razstave je bil porazen.
LENKA VRABIC
8. stran — NOVI TEDNIK
Št. 25 —• 27. i
DOGODKI
CELJE: SREBRNO SREČANJE
MATURANTOV
Pred din'\i so se ob petindva,jsell«tnici mature srečali v planin-
nhem domu iia Svetini nad Štorami maturantje četrte povojne ge-
neracije celjslie gimnazije. Razen dveh upravičeno odsotnih so se
pomembnega jubileja udeležili vsi slavijenci, med njimi tudi nelia-
teri ugledni Itulturni in javni delavci, kot npr. glasbenik Mojmir
•Sepe, kritik Va.sja I'redan, arhitekt Braco Mušič, kirurg dr. Pavle
Knez, univerzitetni profesor N. l'olh'raj idr.
Ob številnih »govorancali«, vedrem razpoloženju in obujanju spo-
minov na lepa in razgibana povojna dijaška leta so se slavljenci
razšli in si ob slovesu obljubili, da se čez pet let spet snidejo in
prestejejo.
d. p.
ŠMARJE: DELEGATI KS ROGAŠKA
SLATINA
v delegaciji krajevne skupnosti Rogaška Slatina je, glede na
velikost krajevne skupnosti, kar 36 delegatov. Delegacijo sestavljajo
Drago Bernard iz Tržišča, Vlado Bračun iz Rogaški Slatine, Mirko
Firer iz Ratanjske vasi. Vlado Hustič iz Tekačevega, Franc Janko-
vič iz Roga.ške Slatine, Jože Janžek iz Sečovega, Franc Kamenšek 12
Cerovca, Anton Kokal iz Tržišča, Jože Kokovnik iz Rogaške Slatine,
lože Kovačič iz Nlmna, Milorad Kračun iz Rogaške Slatine, Ivan
Krošlin iz Gradiškega dola, Alojz Libnik iz Rogaške Slatine, Anton
Plemenitaš iz Tržišča, Franc Prah iz Tekačevega, Franc Rak iz Spod-
njega Negonja, Ivan Ratkajc iz Ratanjske vasi, Jože Sajko iz Rajn-
hovec, Marija Skrabl fcz Tržišča, Melita Teskera It Rogaške Slatine,
Franc Trbovc iz Rogaške Slatine, Josip Vešligaj iz Rogaške Slatine,
Matevž Vrešak iz Plat, Silva Vrhovnik iz Rogaške .Slatine, Marjeta.
Žgajner iz Tržišča in Stanko Zgajner iz Irij.
—mst—
MOZIRJE: TAKTIČNO
ORIENTACIJSKI POHOD
Prejšnji teden je občinski odbor Zveze rezervnih vojaških stare,
sin Mozirje organiziral taktično orientacijski pohod rezervnih voja-
ških starešin.
Pohoda so se udeležile članske ekipe iz 6 krajevnih organizacij,
sodel;gvale pa so tudi ekipe osnovnih šol Ljubno ob Savinji, Luče
in Gornji grad ter ekipa občinske taborniške zveze.
Članske ekipe 'so pred začetkom pohoda reševale naloge idejno-
politične in vojaško-strokovne vsebine ter topografije.
Med pohodom (8 km) so rezervni vojaški starešine opravljali
taktične in orientacijske naloge ter šolsko streljanje z MK puško.
Po mnenju ocenjevalne komisije je bil pohod uspešen. Tekmo-
valne ekipe so pokazale solidno znanje in dobro izurjenost pri re-
ševanju postavljenih nalog. Obenem so pridobili nove izkušnje, s
katerimi bodo še izpopolnile svojo akcijsko pripravljenost, ^di
mladi taborniki in ekipe osnovnih šol so se izkazale s spretnostjo,
iznajdljivostjo in znanjem.
Prav poglobitev stikov z mladino je bil eden od cil,)ev pohoda.
Učenci naj bi v praksi spoznali delo in naloge organizacije, kar bi
nedvomno ugodno vplivalo na vključevanje mladine v vojaške šole
in na kadrovanje v šole za rezervne vojaške starešine.
Pogrešali smo le udeležbo osnovne šole Mozirje. V prihodnje
bomo skušali še poglobiti sodelovanje z mladimi ter jih tudi aktivno
vključevati v naše akcije.
P. S.
CELJE: ZVIŠANE POGREBNINE
Skupščina skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja je na
svoji zadnji seji sprejela odlok o povečanju pogrebnin, ki bodo od-
slej naprej znašale 150.000 starih dinarjev ter se tako izenačile z
\išino i)ogrebnin v ljubljanski rizični skupnosti zdravstvenega var-
stva in zavarovanja Z. S.
POLZELA: PISAN PROGRAM
v okviru praznovanja kulturnega tedna na Polzeli, ki se je
pričelo z otvoritvijo Doma svobode, je bilo v preteklih dneh še več
prireditev. V ponedeljek so odprli novo knjižnico, obenem .je bila
razstava knjig, zvečer pa je bil literarni večer slovenskih pesnikov
in pisateljev. Naslednji dan je bil šahovski turnir. Zavrteli so tudi
film Cvetje v jeseni. Danes bodo odkrili spominsko ploščo prvaku
slovenskih pesnikov dr. Francetu Prešernu, zvečer pa bo dramska
sekcija uprizorila odlomke iz raznih iger pod naslovom »Ljubezen iz
naših uprizoritev«. Jutri bo športno tekmovanje, v soboto pa otvo-
ritev razstave cvetja in ročnih del. Popoldne bodo izročili name-
nu trim stezo v Šeneku na Polzeli. V nedeljo bo zaključek razstave
hortikulturnega društva ter podelitev nagrad in priznanj.
Na Polzeli so torej za svoj kulturni teden pripravili zelo pester
lit vsestranski program, ^ bo vsakemu niidil kaj. zanimivega.
SPREJEM V ZK
.SPRKJE.VI V ZK — V soboto popoldne je bila v Tovarni nogavic
na Polzeli slavnostna seja osnovne organizacije ZK. V članstvo ZK
so sprejeli šest novih članov. Na sliki: .sekretar osnovne organiza-
cije ZK Ivan Miklavc čestita sprejetemu članu Ivanu Strnadu in
mu izroča darilo.
T. Tavčar
KONJICE
PA SE SLIS'
Deževalo je, ko sem v Konjicah prosila nekaj občanov za kratke izjave. In ker je pač
deževalo in je bilo vreme kot nalašč za kramljanje, sem naletela na njihovo razumevanje
in — tu so dialogi. y
INogomet: ZMANJKALO TE-
LEVIZORJEV
»Kako je s prodajo televi-
zorjev sedaj, ko smo v času
svetovnega nogometnega pr-
venstva?«
»A, to se močno pozna pri
prodaji televizorjev. Poglejte,
lani smo v celem letu proda-
li 5 do 6 barvnih televizor-
jev, letos pa smo jih samo v
zadnjih štirinajstih dneh pro-
dali okrog 20. In sedaj so po-
šle vse zaloge barvnih televi-
zorjev Gorenje. Govorijo, da
jih bodo podražili.«
Franc Potočnik
»Pa imate veliko gledalcev
kar tu, v trgovini?«
»O, ko je bila tekma Bra-
zilija—Jugoslavija, je bila na-
ša trgovina nabito polna. In
vsi smo močno navijali za
naše.«
Zinka Okovič
»Kdo pa bo, po vašem, ig-
ral v finalu?«
»Mislim, da Brazilija in Ju-
goslavija.«
Še to naj pjovem, da je
Franc Janžič zaposlen kot
prodajalec v Elektro opre-
mi v Slovenskih Konjicah.
PROBLEM: STANOVANJA
NIMAM
Zinka Okovič je ekonomski
tehnik in če boste tavali po
občinski hiši v Konjicah, bo-
ste prav gotovo prišli po po-
moč k njej, v sprejemno pi-
sarno.
»Imate moža in petletnega
sinčka, stanujete v Zrečah.
Kdo skrbi za otroka takrat,
ko ste v službi?«
»Z možem in malim Deja-
nom stanujem pri starših v
Zrečah. Ko sem v službi, mi
otroka seveda pazi mama,
vendar me Dejan zelo pogre-
ša. Vedno me sprašuje, kdaj
bo prišla sobota, da ne bo
treba v službo.«
»Pa boste ostali kar v Zre-
čah?«
»Veste, že dve leti čakam
na stanovanje, vendar ga še
nisem dobila. Sedaj živimo v
zelo majhnih in tesnih pro-
storih, zato si zares želim, da
bi čimprej dobila svoje sta-
novanje tu v Konjicah.«
DOPUST: NISEM SE SE
ODLOČIL
Franc Potočnik je doma iz
Konjic, zaposlen v Konusu,
po poklicu je delavec.
»Kako in kje boste prežive-
li letošnji dopust?«
Romana Stojnšek
Franc Janžič
»Ah, letos sem že izi^o,
večji del dopusta žarami,
ti mojega dekleta. Ostai'
je le še nekaj dni in
vem, kako jih bom k
stil?«
»Vas morje nič ne m
»O, mika me že! Vend,
šel laje na Roglo ali niatj
sko Pohorje, kjer bi mjj
naril v hribih. Sicer pa^
sem se še odločil.«
PROSTI CAS: Urj
STANOVANJE
Romana Stojnšek je u
benka skupščine občine
venske Konjice, je mlaj
ročenka.
»Kako preživljate svoj
sti čas?«
»Dokler še nisem bili
ročena, sem preživljala-
prosti čas večinoma po
Stankih, saj   sem  bila
družbeno-politično   angi
na. No, sedaj    serti g
funkcij predala drugim,^
da mi ostane več časa. t)
nutno z vsem žarom Wi
najino stanovanje.«
»Imate avto?
»Da, tudi avto imava.((^
»Kje pa preživljata \
tedna?« ;
»Največkrat se odpeljti
možev dom v Slovenslo
strico, včasih pa greva
na krajše izlete.«
»In dopust?«
»Preživela ga bova nal
lem Lošinju, kjer bova zd
žila dopust s poročnim po
vanjem.«
DAMJANA STAMEJ(
ODMEVI
GOSPA ALI TOVARIŠC«
V prejšnji številki našega
tednika smo bralcem oblju-
bili, da bomo povprašali še
naše občanke, kaj menijo o
imenovanju gospod in gospa
ali tovariš in tovarišica. Gre
za to, da gospod in gospa v
naši samoupravni socialistič-
ni družbi nimata kaj iskati.
Tri tovarišice so o tem spre-
govorile takole:
NADA AGREŽ, uslužbenka
iz Celja: »Meni osebno nazi-
vanje gospod in gospa ni
všeč. Če mi kdo reče gospa,
ne slišim rada. vendar pa so-
govornike zaradi tega ne opo-
minjam in ne delam sitnosti.
Je pa res, da smo na primer
v trgovinah vse poročene žen-
ske imenovane za gospe. »Go-
spa, želite to, gospa, želite
ono?« Malo drugače je po
uradih, kjer smo skoraj ved-
no tovarišice in tovariši. Vsaj
jaz v kakšnem uradu še ni-
sem slišala ali pa morda zelo
redko, da so uslužbenci
stranke nazivali z gospod in
gospa. Tiste tovarišice, ki ho-
dijo na trg z belimi rokavi-
cami in ki so doma, rade sli-
šijo, če jim rečeš gospa, de-
lavke pa ne. Vendar pa je
danes »gospa z belimi roka-
vicami« veliko manj, kot jih
je bilo včasih. Vendar tole
je-res. Mnogim starejšim ose-
bam mi mlajši težko rečemo
tovariš ali tovarišica. Jaz ob-
vezno nazivam stare ljudi z
gospod in gospa, ker se mi
to zdi bolj spoštljivo in tu-
di oni so tega bolj vajeni še
iz starih časov. Sovrstnikom
pa rečem vedno tovariš in
tovarišica.«'
SLAVA GODLER, upoko-
jenka iz Celja: »Veste kaj, po
vojni .smo bih vsi tovariši in
tovarišice, tudi v pravem po-
menu besede. Danes pa je že
malo drugače. Danes marsi-
kdo rad sliši, da je gospod,
tudi tisti, ki ne bi smel. Tu-
di po trgovinah nas proda-
jalke nazivajo z gpspa in go-
spod pa še po uradih to več-
krat slišimo. Ce pomislimo
na pomen besede tovariš, ta-
krat res ne moremo vsakega
tako poimenovati, ker ne ve-
mo, kako bo reagiral. Neka-
teri pač ne slišijo radi, če
jim rečeš tovariš ali tovari-
šica. Toda kljub temu mi-
slim, da bi bilo lepo, če bi
le vsi bili tovariši in tovari-
šice.«
MARIJA KNEZ, trgovka iz
Celja: »Ce pride v trgovino
stranka, ji kar nekako iz na-
vade rečem gospa aU gospod
in sploh ne pomislim na raz-
liko oziroma na pomen be-
sed gospa ali tovarišica in
gospod ali tovariš. Tako sem
se naučila že takrat, ko sem
bila vajenka. Mislim, da sta
gospod in gospa v ljudeh
bolj zakoreninjena. Zdi se
nam, da je to recimo bolj
spoštljivo, čeprav po H
ni. Tudi tovariš in toi
ca sta spoštljivi besedi,
pa bi se pri nas morali
uporabljati. Vendar to j
ko, veste? Včasih res i
šljaš, kaj bi komu reke
ne veš, kako bo pogledi
mu rečeš eno ali druiW
prodajalke v glavnem
kupcem gospod in gospa.-
sti starejšim.«
Torej, takšni so odg«
tovarišev in tovarišic, ki'
jim postavili to za^
vprašanje. In kaj bi reji
zaključek? Bi morda
vorili o . nedoslednosti
»dvojni morali«? Pr^s''
sami, dragi bralci!
Nada Agrež
Slava Godler
Marija Knez ,
27. junija 1974
NOVI TEDNIK — stran 9
POKLICNO USMERJANJE
PIŠE 18
ROMAN BOBEN
NISO ME SPREJELI
2 vpisovanjem v poklic-
in srednje šole smo
jkoraj zaključili. Večina
od vas je napravila svoj
prvi korak na poti k ures-
ničitvi svojih poklicnih
^elja. Pravim, večina —
toda še vedno velika
manjšina pa ^e tistih, ki
se niso mogli vpisati v
šolo, ki so si jo izbrali.
2a te danes nekaj besed.
Celje premore nekaj
srednjih in poklicnih šol.
— vse so premajhne in
prenapolnjene. Dolgo že
govorimo o rešitvi tega
problema, vendar do da-
nes še ni bilo napravlje-
no veliko — čeprav se
vsako leto ob tem času
sprašujemo, kam z vse
mi tistimi, ki jih ne mo-
remo spraviti pod stre-
ho, imajo Pa veselje in
sposobnosti, da bi izbra-
no šolo tudi uspešno za-
Icljučili. In še več, tudi
naša družba jih potrebu-
je^' kot strokovnjake.
Res je, da se yas veliko
odloča   za   nekatere   po-
klice, ki so trenutno zelo
zanimivi in privlačni, nis-
te se pa dovolj razgleda-
li še po celi množici dru-
gih pK>klicev, ki Di vas
morda prav tako navdu-
šili. Res je, da mnogi ne
gredo v šole, ki so izven
našega področja, zaradi
velikih stroškov, ki so s
tem povezani — družin-
ski proračun pa ne prene-
se tako velikih izdatkov.
Res je, da je marsikateri
slabo odmeril svoje sile
in se vpisal tja, kjer bo
imel kup težav, s tem pa
odvzel prostor tistemu, ki
bi tam bil zelo uspešen.
Res je, da marsikdo za-
radi razmer, v katerih je
živel ni dosegel dobrega
rezultata v osnomi šoli
in mu sedaj komaj dober
uspeh v njegovem spriče-
valu zapira vrata v sred-
njo šolo. Veliko je teh
resnic — resnica pa- je
tudi, da tega problema ne
bi smelo biti in da se
mora čimpreje rešiti. In
vsi smo prepričani, da ga
naša družba tudi bo.
Danes pa se poskusimo
spoprijeti z vašim proble-
mom. Kam? Prva pot naj
vam bo v šolo, ki ste jo
ravnokar zapustili. Ogla-
site se pri vašem pover-
jeniku za poklicno usmer-
janje — on vam bo pove-
dal kaj vam je storiti.
Lahko se oglasite tudi v
poklicni svetovalnici v Ce-
lju, (Slandrov trg 7).
Pogovorili se bomo in
videli kako lahko rešimo
na najboljši način vaš
problem. Za veliko pros-
tih mest vam bomo lahko
povedali v gostinski stro-
ki, z vseh kovinskih po-
klicnih, v konfekcionar-
ski industriji in še za
nekatere druge manj po-
goste poklice. Vendar, tu-
di tokrat vas opozarjam,
da se ne odločajte brez
pomisleka in predno se
niste dobro informirali o
poklicu, ki ga izbirate.
Če   pa   kdo   vztraja   pri
prvotnem izboru bomo
poskusili najti prostor v
kakšni od šol, ki so iz-
ven našega področja, ni-
majo pa še zasednih mest.
To je seveda povezano
z večjimi stroški, ki pa
jih lahko rešimo tudi s
tem, da bomo našli šti-,
penditorja, ki vam bo po-
magal preko te zadrege.
Mislim, da m primerno,
če boste obupovali. Le
ukrepati morate hitro in
pravilno. Vem, da bo med
vami največ tistih, ki ste
hoteli postati prodajalci,
avtomehaniki, zlatarji,
ekonomski tehniki, admi-
nistratorke in še nekate-
ri Marsikaj bomo lahko
rešili tako, da bomo za-
menjali izbrani poklic s
podobnim aLi pa celo našli
boljšega. Seveda pod po-
gojem, da ni kakšnih po-
sebnih zaprek (zdravje,
premalo znanja itd.) o
katerih smo že veliko go-
vorili in če se spominjate,
pri vsakem poklicu, o
katerem sem p:sal, nisem
pozabil povedati kakšne
zahteve ima — tako glede
zdravja kot umskih spo-
sobnosti. Dobro, vem, da
ste me razumeli. Sedaj
pa,,oglasite se.
CELJE: PRIZNANJA
SAMOUPRAVLJALCU
Na sejah vseh treh zborov skupščine občine Celje
so razpravljali o družbenem dogovarjanju in spora-
mmevanju. Sprejeli so stališče, da se IS odločno za-
vzame, da podpišejo sporazum tudi tiste delovne or-
ganizacije, ki tega še niso naredile. To so predvsem
nekateri dislocirani obrati. Hkrati so delegati pripo-
ročili družbenopolitičnim organizacijam, da podprejo
mšni svet pri teh prizadevanjih.. Zadolžili so samo-
upravne interesne skupnosti, da takoj pristopijo k
mahzi samoupravnega sporazumevanja m družbenega
dogovarjanja ter pravočasno prično z oblikovanjem
Aodišč za planiranje skupne in splošne porabe v
8tu 1975.
■ Delegati so osvojili predlog komisije in letošnje
'nagrade SlSvka šiandra — Muzeju revolucije. Nove-
mu tedniku — Radiu Celje, Leonu Berliču, sodniku
okrožnega sodišča Celje, Albinu Lesjaku iz Emo in
■Pitonu Aškercu, upokojenemu ravnatelju celjske knjiž-
nice.
Letos so bila prvič p>odeljena tudi priznanja samo-
ipravljalcem. Ta so prejeli: Stane Bergiez — Kcvino-
:elina, Mirko Doberšek — Emo TOZD Orodjarna, Sta-
!ie KebLč — Bolnica, Rczika Kranjc — Toper, Franc
Lotrič — Zlatarna, Rudi Peperko — predsednik komi-
sije za pregled splošnih aktov, Veljko Repič — Met-
Ita, Franc Vrbnjak — Ingrad in Friderik' 2aberl —
.oostaja Milice.
ZALEG: TUDI PRIZNANJA
Tudi v Žalcu bodo danes proslavili dan samouprav-
Ijalca. Ob 16. uri bo v dvorani kombinata Hmezad
proslava, na kateri bodo 10 przadevnim samouprav-
'jalcem podelili priznanja za aktivno delo pri razvija-
fiju samoupravljanja. Priznanja bodo dobili:
»
Stane Satler iz Aero šemf>eter. Prane Oglajner iz
ferralita, Metoda Uranjek iz osnovne šole 2alec. Vasi-
'ije Kranjc iz Juteksa, Alojz Planinšek iz Montane,
Kotnik iz Tekstilne tovarne Prebold, Vili Korent
'2 Savinjskega magazina, Dragoje Hrvatic iz CPC
^ZD Asfalt-Kamnolom Velika . Pirešica, Milan Koše-
'lina iz Gradnje m Franc Povše iz Garanta.
Podelitvi priznanj bo sledil kulturni program.
B. S.
ŠEMPETER: ODKRILI PLOŠČO
Pretekli teden so v Antičnem parku v Šempetru
^rtli spominsko ploščo univerzitetnemu profesorju
Josipu Klemencu. Ob ptvoritvi se je zbralo mnogo
''Jegovih slušateljev ter občanov iz Šempetra. Slav-
nostni govor je imel dr. prof. Pe^er Petru, ki je mfed
^•^gim povedal: »Današnja svečanost predstavlja od-
^oižitev tukajšnjih samoupravnih skupnosti, 'ki se jim
Pfitiružuje Slovensko arheološko društvo in Muzejska
J^pnost Slovenije v plemeniti želji počastiti predano
^'o človeka, ki nam je odgmil skrivnost teh za našo
1^ svetovno zgodovino tako pomembnih spomenikov . ..«
" koncu slovesnosti se je zahvalil predsednik Turi-
/^'lega društva Ivan Kuhar vsem, ki so kakorkoli pri-
^vali k svečanosti.
T. TAVČAR
KONJICE:
KULTURA V SMETNJAKIH
Stanovanjsko komunalno
podjetje Slovenske Konjice
opravlja poleg drugih dejav-
nosti tudi odvoz smeti. Do
meseca septembra ian?kega le-
ta je bil urejen odvoz smeti
in plačevanje uslug, tako da
so delavci Stanovanjsko ko-
munalnega podjetja odvažali
smeti samo tistim, ki jim je
podjetje samo kupilo smet-
njake, ostali pa so smeti od-
važali sami. Velika večina
Konjičanov je tako »krasila«
Dravinjo, park ter nekatere
druge mestne kotičke z raz-
ličnimi odpadki. Svet za ur-
banizem in komunalne zade-
ve pri Skupščini občine Slo-
venske Konjice je 10. septem-
bra 1973 sprejel sklep o ure-
jenem odvozu smeti, ki ga bo
opravljalo Stanovanjsko ko-
munalno podjetje in potrdil
način plačevanja za opravlje-
no uslugo. Stanovanjsko ko-
munalno podjetje je takoj
opozorilo občane, ki imajo
privatne hiše (ostalim je
podjetje samo kupilo smet-
njake), naj si nemudoma pre-
skrbijo lastne posode za.sme-
ti, ki jih bo nov kamion za
odvažanje smeti odlagal na
za to določeno mesto. Čeprav
je od tedaj, ko so dobili last-
niki privatnih hiš sklep Sve-
ta . za urbanizem in komunal-
ne zadeve, preteklo leto dni
se le-ti še sedaj ne zmenijo
za predpise. Vsaj nekateri ne!
Tako   so  F>oslali   prebivalci
Prevrata (kolektivno) Stano-
vanjskemu komunalnemu
podjetju pismo, v katerem so
ogorčeno zapisali:
»Smatramo, da je to krivič-
no in nabava smetnjakov ne-
potrebna.«
Občan iz Slovenskih Kon-
njic:
»Bavim se z zemljo. Gnojila
še kupujem, da zemljo obde-
lujem. Zato nimam smeti za
odvažat.«
Tako pa menijo občani De-
lavske ulice:
»Smeti si sami odvažamo
na ustrezno mesto.«
To so le trije odlomki iz
pisem, ki jih pošiljajo ogor-
čeni občani Stanovanjsko ko-
munalnemu podjetju. In se-
daj se lahko vprašamo: Smo
ljudje res tako nemarni in
nekulturni, da nam je vse-
eno, kje ležijo naši odpadki?
Ali ne kažejo pisma na tako
kulturo ljudi, ki bi jo lahko
kot odpadek odvrgli v smet-
njak in jo nekje na smetišču
zažgali? In potem še govori-,
mo, da smo civilizirani! To-
da ne pozabimo, ljudje: Naša
kultura in civilizacija se kaže
najprej v tem, kam bomo od-
vrgli vrečko, v katero smo
shranili malico! Lahko jo vi-
dimo že v tem, kam kdo od-
vrže cigaretni ogorek! In se-
daj razmislimo? Koliko smo
civilizirani?
DAMJANA STAMEJCIC
Industrija volnenih izdelkov
VOLNA
Laško
sprejme na delovno mesto:
POMOŽNEGA DELAVCA
v apreturi
DVA NEKVALIFICIRANA
DELAVCA
Poskusno delo 3 mesece.
Pogoj: končana osemletka in odslužen vojaški rok.
Kandidati naj vložijo prošnjo v kadrovsko splošni
sektor podjetja, do 8. 7. 1974.
IGODBA ZA VAS

čakalnice so vse zoprne. Tudi ambulantne, čakaš in
čakaš, liudje jamrajo, tožijo, nekateri protestirajo, ko
nekateri brezobzirno silijo naprej; tudi veze so prisotne.
Midva z drobno Ančiko sva potrpežljiva, čakava in
čakava, dolgčas preganjava s kramljanjem. Ančika lih
ima kakih dvanajst, več ne. In krepka punca! Po-
čeviu   sil    k  zdravniku?
— Vente, za očeta sem prišla. Po recept za tablete.
Za pomirjenje. Včasih je hudo pil, zdaj pa niti kaplje.
Včasih je  bilo pri nas hudo .  .  .
Drobne solze zdrknejo po rdečih ličkih.
— Kje  pa  je mati?
— V dužbi. Pa očka tudi. Mama pravi, da zaradi
očetove piianšnje ne bo hodila k zdravniku. Pa je ona
kriva   .   .  .
—Cesa?
—Da je očka pil in razsajal. Včasih jo je tudi pre-
tepel. Mene ni. Pa ko je šla mama v službo in se je
oči v postelji boril z »mačkom« sem ga tolikokrat pro-
sila: Oči, ne pij! In vedno mi je obljubil: Ne bom,
Ančika,  že zaradi  tebe ne  bom .  .  .
Povsod je zapisano, da starši skrbe za otroke, iz
najinega pogovora pa sem izluščil, da je pri Ančiki
ravno obratno:  hči  skrbi  za  očeta.
— Ne morem povedati, kako je zdaj lepo. Pa ta na-
ša mama. Zdaj, ko sta že dve leti mimo, še kar naprej
goni: »Ja, to je bilo takrat, ko si tako žrl!« Vidim, ka-
ko mu je hudo. Takrat me povabi na sprehod. Hodim
po pešpoteh, med travniki in njivami in pripoveduje
mi o svoji mladosti. Nezakonski je bil in Jiihče ga m
imel rad Tako zgodaj je moral s trebuhom za kruhom
Ko se je poročil, sta se nekaj let nadvse ljubila; po-
tem pa je mama »skočila čez plot« in oče je začel piti.
KoliJca modrost v tem drobnem dekliču!
— Imaš brate, sestre?
— A'e. Edinka sem. Pa bi rada bratca. Zelo si ga j
žehm. Pa se naša dva ne štimata. Oče štirideset, mama
petintrideset. Pa ne gresta nikoli skupaj. Oče vabi,
mati odklanja. Zdi se mi, čutim, da me ima vedno
bolj rad. In jaz njega. Ko jm mi vse tako lepo razlo-
ži  ..   .
— čuj, zdaj mi pa povej, kako se je oče odrekel
pijači?
—Kako? Takrat sem bila stara deset let Kadarkoli
sem stopila v kak lokal, šla sem po pijačo za oč-eta,
me je kdo pogladil po laseh in dejal: Ti si Ančika, ne?
Od Franccljna, ki tako pije, ne? — Bile so to strašne
besede. Klicale so čez dan, v šoli, doma, ponoči v
postelji. In nato še v šoli. Najprej učenci: Ti, tvoj fo-
tar je bil sinoči tako nadevan, da je šel scat naravnost
v kapelo — ha, ha, ha! Tudi tovarišica v šoli me je
večkrat vprašala: še oče vedno tako pije? In kar na
piej mi je bobnelo po ušesih: Oče pije, oče pijanec, oče
pretepa mater . . .! Kaj ste že hoteli vedeti? me pogle-
da s sinjimi očmi, v njih ni bilo niti kančka laži.
—To, kako se je očka odvadil . . .
— Aha. Veste, kaj sem naredila? šla sem v vsako
oslarijo, v vsak bife, v trgovino, kamor je oče zahajal
po pijačo. V gorečo prošnjo sem dvignila roke in pro
sila: prosim, ne dajte mojemu očku pi.ače! Seveda so
se mi s.mejali. Saj veste, kaj so oštirji. Samo da pro-
dajo. Navij se ga, potem pa — bumf! — čez prag. In
še obirajo te. Ne vem, kaj so videli v mojih očeh. Bil
je moj brezupen klic: na pomoč! In pomagali so mi.
Kamorkoli je prišel, trezen ali pijan, pijače zanj m
bilo. In Je sakramentiral, grozil, spraševal: »Kdo je
prepovedal?«
— Tvoja   hči,   tvoja  Ančika!
— Ančika? je rekel v nekem bifeju ves zaskrbljen,
pograbil prazen kozarec in ga treščil ob tla.
— Tako, to je moja zadnja kaplja. Adijo oslarijo in
vsi   sleparji!
-• Pa ti je kdaj očital? sem bil radoveden, ko sem
videl njene goreče oči, njeno zmagoslavje v njih: pri
sebi sem rekel: deklic, ti si heroj.
— Nikoli. Naenkrat sem začutila, da očka ne pije.
Bil pa je vsak dan bolj jezav, popadljiv. Mama mu tu
prizanašala Karkoli je rekel, ga je zavrnila: »Seveda,
ko si pa tako žrl!« Enkrat sem skočila vanjo in jo
zgrabila z vso močjo: »Mama, pusti očka na miru!«
huda bi mi bila predla, da ni bilo očeta, ki je stopil
prednjo in dejal: »Zaradi nje sem se odpovedal pija-
či, še bom človek v pravem pomenu besede . . .«
Slučajno sem srečala zdravnika in mu povedala to na-
šo zgodbo. Pa mi je rekel: »Ti pridi, prinesi očetovo
zdruvslvino knjižico in bova že uredila . . .« Tako,
zdaj jemlje tablete in je miren, zgovoren, prijazen. Sva
kot dva resnična prijatelja. Ne verjamete?
— Verjamem.  Kako pa z materjo?
— še vedno sta na bojni nogi. Nikoli ga ne bo
razumela. Pravi, da je premulast, da ni za nobeno ra-
bo, da ni za med ljudi. Očka pa se smeje, privije me
k sebi, poboža po laseh in sprašuje: »Res, Ančika?«
— Ančika! zakliče sestra in dekle odhiti po pomirje-
valne tablete za očka, mene pa pusti v razmišljanju in
ob njem si zastavim vprašanje: Bi stopil na pot An-
čikinega očeta? Moral bom, plat zvona je že zdavnaj
odbil! je končal zgodbo pacient, ki je presedel v čakal-
nici polne tri ure za enominutni pregled.
Kaj hočemo: potrpljenje je božja mast, revež pa je
tisti, ki se z njo maže. -dk-
10. stran — NOVI TEDNIK
St. 25 — 27. junij^ ^
ŽALSKI IZVRŠNI SVET
PALETA NALOG
Izvršni sveti so, čeprav no-
ve institucije v občinskih
skupščinah, že povsod krepko
poprijeli za svoje delo. O ne-
katerih . nalogah in pomemb-
nejših vidikih dela žalskega
izvršnega sveta smo govorili
z njegovim predsednikom Jo-
žetom Janom.
NT: Kakšno je mesto in
vloga izvršnega sveta v obči-
ni in kakšne so naloge pred-
sedstva  občinske  skupščine?
J. Jan: Vloga izvršnega sve-
ta je izredno pomembna. Iz-
vršni svet je pK)litično , in
upravno izvršilni organ ob-
činske skupščine, izvršilno te-
lo socialistične samoupravne
demokracije, ki je za svoje
delo odgovorno občinski
skup>ščind za stanje na vseh
področjih družbenega življe-
nja. Za uresničevanje politi-
ke, predpisov in splošnih ak-
tov, ter usmerjanje in uskla-
je\-anje dela občinskih uprav-
nih organov. Gre torej za iz-
redno pomemben organ, ka-
terega glavna naloga je ures-
ničevanje sklepov, ki jih
sprejmejo naše delegacije. Iz-
vršni svet bo moral tesno so-
delovati s predsedstvom ob-
činske skupščine, predvsem
zaradi usklajevanja dela, kva-
litetnih priprav materialov
za seje zborov skupščine in
čim boljše delovanje delegat-
skega sistema, kakor tudi za
čim doslednejše izpolnjevanje
skupščinskih sklepKn'.
NT: Verjetno ste že opre-
delili glavna področja delova-
nja izvršnega sveta v prihod-
njem obdobju. Ali nam jih
" lahko zaupate?
J. Jan: Dobršen del aktiv-
nosti bo posvečen gospodar-
stvu občine. Delo je v pre-
težni meri že začrtano na
osnovi sprejetih dokumentov
od akcijskega programa ob-
čine, preko sklepov in stališč
s področja gospodarstva do
osnovnega dokumenta — pro-
grama dolgoročnega razvoja
občine 2alec. Zahtevne nalo-
ge nas čakajo na področju
gradbeništva, saj ne gre le za
gospodarsko ampak tudi za
socialno dejavnost. Urediti
bo treba urbanistično doku-
mentacijo,'pospešeno graditi
delavska stanovanja in poskr-
beti, da čimprej v celoti za-
živi delovanje samoupravne
stanovanjske skupnosti. Izre-
dno obsežno področje našega
delovanja bo v družbenih de-
javnostih, ki so v glavnem že
organizirane v samoupravne
interesne skupnosti, razen so-
cialnega skrbstva, požarne
varnosti in komunalne izgrad-
nje. Tu bo treba pohiteti.
Ena osnovnih nalog bo brez
dvoma skrb za dosledno ures-
ničevanje družbenega dogovo-
ra o skupni in splošni porabi.
Pozabiti ne bomo smeli na
organizacijsko in kadrovsko
krepitev interesnih skupnosti
itd.
NT: Kaj pa na posameznih
področjih?
J. Jan: Na ix>sameznih i>od-
ročjth pa naj omenim tele
naloge: v vzgoji in izobraže-
vanju moramo nameniti več-
jo skrb vsem stopnjam izo-
braževanja. Gre za izboljša-
nje materialnih in kadrovskih
pogojev, ki morajo prinesti
ustrezen dvig učnih in vzgoj-
nih uspehov. Otroško varstvo
moramo razvijati bolje, pred-
vsem z izgradnjo novih zmog-
ljivosti, in razmišljati tudi o
podaljšanem bivanju v šoli
itd. Zdravstvo je v zadnjem
obdobju nekoliko stagniralo,
zato je nalog veliko. Treba
bo izpopolniti kadrovsko za-
sedbo zdravnikov splošne
prakse, odpirati specializirane
ambulante, odpraviti pa tudi
drage znane slabosti.
Socialno skrbstvo terja po-
sebno dražbeno skrb, saj je
zaradi materialnih pogojev
cesto zapostavljeno. Telesna
kultura in kultura imata v
novih pogojih odlične možno-
sti za boljše delo, v skladu s
programi in s poudarkom na
množičnosti   in obnavljanju
ter gradnji objektov. Velik
poudarek bomo dali tudi raz-
voju   krajevne   samouprave.
NT: Kako ocenjujete letoš-
nje gospodarske dosežke, kje
so uspehi in kje pomanjklji-
vosti?
J. Jan.: Čeprav je obdobje
treh mesecev kratko in je
dosežke težko oceniti, reziil-
tati vseeno kažejo, da so go-
spodarska gibanja ugodna, ce-
lo ugodnejša od predvidenih.
Ti rezultati nas opozarjajo,
da moramo čimbolj dosledno
in aktivno delovati v TOZD,
občini in dragih organizaci-
jah, da bi dosegli maksimal-
ne rezultate bodočega' razvo-
ja na gospodarskem področ-
ju. Na prvem mestu je skrb,
da tudi letos dvignemo real-
no rast družbenega proizvo-
da za 10 odstotkov. Planirano
proizvodnjo v vseh delovnih
organizacijah moramo ne le
doseči, ampak tudi preseči.
Prizadevali si bomo za dvig
produktivnosti dela, a ne le
pri organizacijah, ki so v
sjKKinjem delu našega gospo-
darstva, ampak tudi pri nosil-
cih. Naslednja naloga je iz-
delava srednjeročnega pro-
grama dmžbenega razvoja do
leta 1980, v katerem bomo
točno opredelili osnovne na-
loge. Sleherna delovna orga-
nizacija se mora ob razmiš-
ljanju o svojem srednjeroč-
nem , razvojnem programu
opredeliti do procesa integra-
cij, kjer smo vsaj doslej do-
segli preskromne premike.
Stalna naloga pa bo seveda
razvijanje samoupravnih so-
cialističnih odnosov v OZD.
Ena primarnih nalog letos bo
proučitev in ukrepi na pod-
ročju trgovine, gostinstva in
turizma. Tu zaostajamo in to
moramo popraviti.
B. STAMEJCIC
KONJICE - DELEGATI
Člani delegacije v TAPETNIŠTVU Slovenske Konji-
ce so:
Vilijem Bezenšek, Martin Ljubic, Zvonko Nahtigal,
Greta Topič in Franc Zore.
Člani delegacije MIZARSTVA SKALA so:
Anton Fijavž, Vlado Jevšenak, Franc Kvas, Peter
Ma.tavž in Hemant Strele.
Člani delegacije v IMP — enota Slovenske Konjice
so:
Viktor Bcgatin, Janez Cvahte, Alojz Kolar, Ferdi-
nand Lipaš in Alojz Padežnik.
D. S.
Tekstilna tovarna
»JUTEKS« ŽALEC
razpisuje naslednje
ŠTIPENDIJE
a) eno na I. stopnji ekonomske fakultete ali VEKŠ
b) dve na Tehniški tekstilni šoli — prediiska oai-
roma tkalska smer .(po možnosti fantje)
c) eno na ekonomski srednji šoli ' i
č) eno na kemijski srednji šoli.                             j
Prednost imajo kandidati iz bližine 2alca. \
Razpis veija 15 dni od objave. ]
EMO-ISKRIADA
JUBILU IGER
Okrašeno Celje, vse v zna-
menju 80-letnice obstoja naše
velik«! tovarne EMO, je pri-
čakalo nad 1.300 športnikov
in športnic, ki so se na šte-
vilnih športnih terenih Celja
spoprijeli za naslove najbolj-
ših med enaindvajsetimi de-
lovnimi organizacijami zdra-
ženega podjetja ISKRA. To
so bile X. letne športne igre
pod naslovom ISKRIADA. Ob
svečanem odpiranju iger je
vse goste pozdravil generalni
direktor EMA ing. Jančigaj
■ na igrišču Olimpa, sedežu
delavskega društva, ki je
vzniklo v tovarni EMO in ima
v tej tovarni še danes svo-
jega pokrovitelja.
V devetih šphortnih zvrsteh
je bilo v dveh dneh odigra-
nih nad 300 tekem. Vsa tek-
movanja, so potekala v tova-
riškem in prijateljskem
vzdušju, brez primesi ne-
športnega vedenja, izpadov
ter protestov, saj so v polni
meri služila spoznavanju in
zbližanju številnih delavcev,
iz vse Slovenije v našem
največjem združenem podjet-
ju. Največ uspeha so imeli
Kranjčani iz Elektromehani-
ki, ki so jx>brali večino šport-
nih lovorik (kar 18 pokalov),
pa tudi delavci EMA so se
odlično odrezali (osvojili so
U pokalov), kar priča o viso-
ki razvitosti športne aktivno-
sti v tej delovni organizaciji.
Dosežki domačinov: v nogo-
metu so doživeli neuspeh, saj
so se uvrstili komaj na 10.
mesto, v odbojki so bili mo-
ški peti, ženske tretje, v ko-
šarki moški Meveti, ženske
niso nastopile, v rokometu
moški drugi, ženske devete,
v kegljanju moški prvi, žen-
ske osme, med posamezniki
pa sta Grilanc in Vanovšek
osvojila prvi dve mesti, Šin-
delfeldova pa peto. V stre-
ljanju so bili moški tretji,
ženske prve, med posamezni-
ki sta Petrič in Cvek zasedla
3. in 5. mesto, pri ženskah
je bila Trupova prva, Pre-
vorškova tretja, Teraševa sed-
ma, v namiznem tenisu so
bili moški četrti, ženske pe-
te, med posamezniki Lorger
četrti, v balinanju sO bili mo-,
ški zadnji, v šahu pa moški
deseti. V generalni razvrsti-
tvi je zmagala ELEKTROME.
HANIKA iz Kranja s 1425
točkami pred IRI iz Ljublja-
ne in EMO, ki je zbralo 1.050
točk. Po športni, tehnični in
organizacijski plati veljajo ta-
ko Celjanom čestitke. *
Obisk po športnih terenih
je nudil tudi priložnosti za
širši pogovor o problemih
športa in rekreacije v tovarni
EMO. Na rokometnem igrišču
pri Skalni kleti je bil ne-
umoren kot igralec Rihard
Ratej, v EMO zaposlen že
14 let: »Borimo se za prvo
mesto med ekipami, pa    I
je le 7 igralcev. Smo \^ i
rezerv, ob tolikšnem - štev' '
mladih in nadarjenih za šp
v tovarni! Tudi v košarki - i
so prišli na tekmovanje ••■'
izbrani. Takšen odnos je rv
den obsojanja. Za igre sč;
se slabo pripravljali. Dose«;
bi lahko več. Vsa čast keg!^'
čem  in  strelcem,  ki so-
EMU    najbolje organiziraj
še veliko bo treba delati, t
bodo v športu in rekreat^
v slovenskem prostoru do<f
gli kaj več kot v tem tre.-,,
ku!«   Konrad  Končan je
EMO že 31 let, zaposlen: |
TOZD   FRITE,  pa  je ms; i
drugim dejal med tekmor*
njem     v namiznem taiis:
»Prva  leta po vojni je bi
EMO med vodilnimi podj«;
v Celju, ki je podpiral špos j
no aktivnost v- izdatni me.'.
Kako razvejano in množice: j
je bilo delo OLIMPA! Ime; j
smo vrhunske športnike, i
omenim le nekatere — ča:r:
čoh. Stavbe. Sledila je st«\
nacija. Danes  je  v tova.- |
zavel spet nov veter. Celoz
kolektiv z direktorjem nače-
lu je naklonjen športni ak;--
nosti delavcev in stvari s
obračajo na bolje. Ni še tafc
kot bi'moralo biti. Obstaja-
jo možnosti za še večji raz-
mah!«
K. Jl^C-
ZAKON O VIŠJEM ŠOLSTVU

V javni razpravi sta dva
pomembna zakonska osnut-
ka—o visokošolski dejavno-
sti in o raziskovalnih dejav-
nostih ter o raziskovalnih
skupnostih. Na celjski ob-
činski skupščini so na pobu-
do izvršnega sveta govorili o
obeh osnutkih zakona. Pred-
lagali so Več dopolnitev po-
sameznim č'enom.
Največ pozornosti je vz-
bdilo spoznanje, da osnutek
zakona o visokošolski de-
javnosti ne predvideva mo-
žnosti za ustanovitev dislo-
ciranih enot zunaj območja
sedeža visokošolskega zavo-
da. V Celju predlagajo
spremembo 5. člena. Zaradi
zmanjšanja deficitarnih po-
klicev na območju, zaradi
približanja dostopnosti šola-
nja otrokorh ali na osnovi
interesa temeljnih organiza-
cij združenega dgla naj bi
visokošolski zavodi smeli us-
tanoviti dislocirane enote.
Osnutek zakona ne upK>števa
v zadnjih letih večkrat jasno
izražene zahteve ZK po poli-
centričnem razvoju visokega
šolstva. Med razlogi je bila
omenjena tudi socialna strak-
tura študentske mladine.
Najbolj .nenavadno je dolo-
čilo, da visokošolski zavod
lahko organizira zunaj svoje-
ga sedeža izredni študij. Nik-
jer pa ni natančno določeno.,
da ta ista določila oziroma
možnost velja tudi za redne
oddelke višjih oziroma viso-
kih šol.
Celjsko območje taJcega to-
na osnutka seveda ne mo-
re sprejeti. Saj v Celju že
sedaj delata dva oddelka viš-
jih šol in ne more nihče pri-
čakovati, da bo navkljub in-
teresom gospodarstva kdor-
koli ukinil že uspešne zamet-
ke višjega šolstva. Nihče ne
podpira brezglave rasti višje-
ga šolstva, ampak le v okviru
dogovorjenega, smotrnega in
memeljenega dražbenoeko-
nomskega razvoja Slovenije.
Žal pa je osnutek zaobšel
nekatere znane resnice o
prednostih dislociranih oddel-
kov. Celjsko območje ne-
dvomno ne predvideva takih
višjih aH visokih šol, ki bi
v tem trenutku zahtevale raz-
novrstne didaktično-tehnične
pripomočke in prostore (la-
boratorije, kabinete, special-
ne učilnice itd.). Pač pa oba
sedanja oddelka . (za razred-
ni pouk in višje ekonomsko-
komercialne šole) lahko do-.
bro opravljata svoje d^lo ■
tiidi dosegata kakovostne "
mltate, saj za ti dve v-:^
študija niso pKJtrebne izj^
ne študijske razmere.
Celjsko območje bo vz^-
jalo pri dopolnitvi osnufl
Tudi zato, ker sta v ns£^'
■ še dva oddelka — višje t*
nične šole strojne smeri
višje pravne šole, oba s
dežem v Celju in neposr^,
no  povezana  z  obstoječ;'
srednješolskimi centri.
nutek zakona zaradi neja^i
formulacij posameznih   ^
nov vzbuja upravičen odi"'
Predlagalec osnutka ne
spregledati  že  ustanovijo
dislociranih enot, ki niso '
stale   zaradi   modnih
Narekovale so jih kadro^'*
potrebe   gospodarstva,  ^:
otrok, ki bi sicer ostali
ma, a tudi spoznanje, d3'
diplomanti iz republiških
dišč ne  vračajo  v don^*^'^
okolje.   V   Celju   so
lagali tudi še druge o^°'^.
titve obeh osnutkov — ^^^f
ka zakona o visokošolsk' .
jaATiosti  in osnutka       ^
o raziskovalni deja^oiosti"
raziskovalnih skupnostil' ^,
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
VELENJE
VELENJE:
PRIZNANJA
ZA
GOJITELJE
CVETJA
Pred dnevi je Turistično
društvo Velenje povabilo
na podelitev priznanj naj-
uspešnejše velenjske goji
telje cvetja. Svečana pode-
litev je bila v dvorani ob-
činske skupščine. Prizna-
nja oziroma diplome ter
praktična darila so prejeli:
Ljubljanska banka — po-
družnica Velenje za lepo
ureditev okolice in notra-
njosti prostorov ter posa-
mezniki: Pranr^ Ojsteršek.
Karel Trunkl, Branko Dro-
bne, Ivan Irnar, Majda
Majcen, Milan Štimac, To-
ne Tekavc, Slavko Uranj-
čič, Slavko Satler in dru-
žina Kozlevčar.
27. junija 1974
NOVI TEDNIK — stran 11

STRAH NA RAZMAJANIH TLEH
POŠKODOVANE ŠOLE IN STANOVANJSKE HIŠE, LJUDJE NA PROSTEM, TODA PRVA POMOČ IZ SLOVENIJE ŽE
PRIHAJA IN LJUDJE Z NERAZVITEGA OBMOČJA SO ŽE POPRIJELI — DA SKUŠAJO POPRAVITI TISTO MALO, KAR
SO IMELI
»prvi trenutek smo se za-
audili- Potem ko so se tla
j^lj valovila in se je dulo
j,^inolklo grmenje, smo se
pj-estrašili. Planili smo iz hiš,
^i, ki so bili na polju, pa
proti domu,« tako pravijo v
dneh povsod v vaseh
Šentjurja in Šmarja ljudje,
iroč s strahom in žalostjo
na razpokano aidovje, zruše-
ne dimnike, zevajoče strehe^^
omet in opeko na posteljah,
y(irte stropove in dvignjena
tla.
V razgovoru z Astronom-
sko geofizikalnim observato-
rijem na Golovcu smo izve-
deli, da je imel' četrtkov po-
tres epicenter v okolici Gro-
belnega in je prssegei sed-
Leopoldina Zendzijanovsky
mo stopnjo (skopski ix>tres
je bil 9. stopnje), lestvica
pa obsega dvanajst stopenj.
Uro zatem" so si ob 19.04,
19.34 in 19.58 sledili rahlejši
sunki približno 4. stopnje.
Ljudje šentjurskih in šmar-
skih naselij so se odpravili
spat, razen tam. kjer so bi-
la stanovanja tako poškodo-
vana, da je bila ogrožena
varnost. Toda ob 23.26 je
močnejši sunek (6. stopnje)
prepodil ljudi na piano. No-
vih poškodb ni povzročil, po-
večal pa je predvsem stare
^ tako poškodoval preko
15(X) zgradb, od tega približ-
no 600 huje. Hudo so priza-
dete tudi osnovne šole, kar
znova priča o njihovi spošt-
ljivi starosti, majavih tem^
Ijjli In   preperelih   zidovih.
Družba je tako pK>stavljena
pred problem — kje pričeta
novo Solsiko leto In kako za-
gotoviti ljudem iK>rmalno ži-
vljenje.
VSA LOKA POD MILIM
NEBOM
Rudi Drame, predsednik
krajevne skupnosti Loka pri
2usmu: »Zatreslo se je, v hi-
ši so se na pohištvu odprli
predali, leteli smo ven. Po-
tres. Videl sem kako pada
dimnik na hiši Janka Juga.
Ponoči zopet. Potem ni bilo
več spanja. Odšel sem v vas,
kjer ni nihče ostal pod stre-
ho. Zasilna ležišča, kjerkoli.
Ljudi je bilo strah.«
Franc Marzek
Leopoldina ZendzlJanovsky,
učiteljica v Loki, ki se je
morala izseliti s pomočjo ga-
silcev in LIP Bohor iz ne-
varno razpokane šole:
»Streha na šoli je nenado-
ma zacvetela. Stanovanje je
bilo obupno razpokano, v ra-
zredih omet in prah.«
Olga Ijancner, Loka: »Bili
smo na travniku, nalagali
smo. Ko je zatreslo, smo se
najprej hecali, potem pa so
pritekli otroci. In poglejte,
kaj je ostalo od stanovanja.
Odmaknili smo postelje, da
omet ne bi padal na nas. Po
drugem sunku nismo več os-
tali v hiši. Prenevarno. Strop
se lahko vsak trenutek zruši.
Vidite, kako visi.«
Franc Marzek, delavec. Lo-
ka: »Gledal sem TV, ko je
pričelo tresti aparat. Zbežal
sem ven. PVsnoči smo bih vsi
2!unaj, ko cigani, v drvarnici
in zunaj smo si »naštimali«.«
Ana Zabav, Hanjsko 33, s
sO'lzamJ v očeh in otrokom
v naročju: »Spali smo v gara-
ži, nimamo kam drugam. Sest
nas je. Hiša je obnovljena pa
poglejte zdaj. Razpoke, dim-
nik ...«
TAKOJŠNJA POMOČ
Sto in sto podobnih izjan^
bd labko zabeležili tisti p«-
tek, dan po potresu, ki je
najbolj prizadel že tako ne
razvito območje in ljudi, iC
nimajo veliko in so si le s
težavo obnavljali svoje nia-
le hišice, ki so jim še do
nedavnega nudile varnost. Po-
škodovanih k sreči ni, ogro-
mnih ruševin tudi ne, hudo
pa so prizadeti številni posa-
mezniki, ki si sami ne bodo
mogli pomagati, zato je ta-
kojšnja ix>moč vse družbe
toliko bolj potrebna.
Komisije za cenitev škode
neprestano delajo, občinski
štabi za civilno zaščito so na-
peli vse sile, prizadeto ob-
močje sta si ogledala Andrej
Marine, predsednik izvršnega
sveta SRS in Milan Kučan,
sekretar RK SZDL. Inž. An-
drej Mariinc je izrazil prepri-
čanje, da bo priskočila na
pomoč vsa slovenska javnost.
Iz Jarš so že prisp>eli šo*^ari,
IMV Novo mesto pa pošilja
prikolice. Tam, kjer je to
mogoče, so pričeli ljudje sa-
mi cbnavlja.ti. Kljub temu pa
bo veliko zgradb, ki niso var-
ne za nadaljnje bivanje. In
tu bomo morali reči svoje
vsi, s krepko solidarnostno
akcijo.
ZEMLJA
SE JE TRESLA
Najhuje je bilo v Šmarju,
Zibiki in Grobelnem. Pokali
so zidovi, padalo je tramov-
je, odpadal omet, povsod so
zazijale velike, globoke raz-
poke. Ljudje so bil prestra-
šeni: seizmološki zavod v
Ljubljani je okoli 12. ure na-
povedal nov potres, kar še je
zgodilo, ni pa bil tako hud.
Pretežna večina je noč pre-
živela na prostem: spali so
v avtomobilih, ob cestah, na
vozovih s senom, kjer je bi-
lo pač najvarneje.
V Šmarju so bile poškodo-
vane domala vse stavbe. Naj-
bolj je bil poškodovan stari
blok, hiša št. 42. Vse prebi-
valce bo treba izseliti. Nič
bolje ni bilo z Jelšingradom.
Povsod smo srečevali prepla-
šene ljudi, v hišah ni bilo
skorajda nikogar. Strah se
je naselil v ljudi.
V Zibiki je šolo spremeni-
lo v slabo povezan kup ope-
ke, kamenja in prahu. Šola
je bila pred nedavnim popol-
noma adaptirana, manjkala
je le še voda. Sedaj je na
šolski karti občine Šmarje
pri Jelšah precej šol manj.
Med njimi tudi Zibika.
Učiteljski par Nadja in Jo-
že Jagodic iz Zibike sta bila
do kraja obupana. Živita v
šoli z dvema otrokoma. Kam
sedaj, ne vesta. V stanovanju
sta imela skoraj novo pohiš-
tvo. Mnogo tega je uniče-
nega. 2:;anj niti ni tako važ-
no, sta dejala, toda otroka,
otroka.
Na stavbah se sicer marsi-
kje ni opazilo nič, kot na pri-
mer na železniški postaji
Grobelno. In vendar so mo-
rali prav v Grobelnem kar
takoj zgornja nadstropja iz-
seliti. Najhuje se je očem
prikazalo v notranjosti.
Gotovo je zelo hudo vsa-
komur, ki ga je'prizadel po-
tres, prav gotovo pa je naj-
hujše prosvetarjem, saj je
skorajda ni šole, ki bi ne bi-
la bolj ali manj prizadeta.
Prizadeta v času, ko je ob-
činski skupščini komajda us-
pelo, da je adaptirala stare
šolske zgradbe, kar pomeni,
da bo treba začeti znova.
V vseh dneh p>o potresu so
na občino prihajali ljudje in
prosili za pomoč, rotili, jo-
kali ... Začela j« prihajati
pomoč. Slovenija se je od-
zvala klicu šmarčanov. Priš-
le so avtomobilske prikolice,
cement, šotori...
^*Čclo se je življenje pod šotori, v stanovanjih je prenevarno.
Foto: M. Strašek
Andrej Marine med ogledom Jelšingrada, doma oskrbovan-
cev, od koder so morali stanovalce preseliti Foto: D. Medved
Zasilna strehica na dvorišču za Olgo Lanccner in njene
Foto: M. Senčar
K sreči je sonce naslednji dan toplo grelo. Sedeč pre<l
drvarnico, kjer so prespali, so razmišljali o naslednji no<"i
Foto: M. Senčar
ZADNJA
VEST
Tik pred zakl.jučkom n-dak-
cije smo se pri občinskih šta-
bih za ciriiiio zaščito pozani-
mali za trenutno stanje po
potresu, cel,jski štab pa smo
povprašali, kaj bo Celje uk-
renilo za pomoč Kozjancem.
Povedali so nam, da skupšči-
na zaenkrat o tem še ni raz-
pravljala, da pa bodo imeli
sejo, kjer bodo sprejeli ustre-
zne ukrepe. Pomoč prizadete-
mu območju vsekakor bo. Ko-
vinotelnia pa Je prva pokaza-
la solidamo.st in po.slala Smar-
čanom in Šentjurčanom okoli
20 starih milijonov. Pozvali
bodo tudi \-sa celjska pod.jet-
ja In druge delovne organiza-
cije, da po svojih močeh po-
magajo prizadetemu območju.
V i^entjurju smo izvedeli, da
Je po prvih ocenalj škode za
okoli mili.lardo starih dinar-
jev. Zaščitili so, kar je bilo
nu.jno potrebno. Izselili šest
.strank, in sicer v Loki pri
Zusmu štiri, na Prevorju eno
in na Ponikvi eno. Pomoči še
ni bilo od nikoder, .javile pa
so se že nekatere delovne or-
!rani7acije iz Celja, ki bi že-
lele pomagati z denarnimi sred-
stvi.
Ogrožene stranke so iz.selili
k svojcem.
V Šmarju pri Jelšah živ-
ljenje še vedno ne teče po
nstal.jenem tira. Ljudje, ki jih
je potres postavil tako rekoč
na cesto, žive v prikolicah In
šotorih, ki so jih poslali kot
pomoč. Kot smo izvedeli, .je
poškodovanih okoli 30 odst.
stanovanjskih zgradb, 12 odst.
pa ,je potrebno porušiti. Ker
komisije še vedno delajo, ne
moremo povedati, koliko ško-
de .je nastalo. Vsekakor pa .le
dejstvo, da .je Skoda veliko
večja, kot Je bilo prvotno
predvideno  .
12. stran — NOVI TEDNIK
Št. 25 — 27. junija
pisma
PREPOVEDANI
FILM
v torek, 21. maja se je
pripetil dogodek, ki si ga
skoraj ne zaiam razložiti.
Omenjenega dne sem si
kupil zjutraj časopis ITD.
V njem sem čital žalostno
zgodbo o bridki usodi pi-
satelja Franja Maslja -
Podltmbarskega in njego-
vega romčuia Gospodin
Franjo. O tem sem sicer
bral že davno in torej iz
časopisa nisem izvedel
pravzaprav nič novega.
Popoldne istega dne pa
sem bil namenjen v Celje,
da si ogledam film Rdeče
klasje, ki je bi! za 21. in
22. maj nap>ovedan v kinu
Metropol. Tudi ta film
sem k sreči že videl, ven-
dar bi ga bil gledal še en-
krat. Ker pa iz izkušnje
vem, da se filmski spored
pogosto spreminja in da
torej program, ki mi ga
kinopodjetje redno poši-
lja, ni popolnoma zanes-
ljiv, sem se za vsak slu-
čaj telefonično pozanimal,
če je imenovani film res
na sporedu. Dobil sem
odgovor, da je prepove-
dan. No, in zdaj resno
razmišljam, če ni morda
med -nekdanjo zaplembo
romana Gospodin Franjo
in sedanjo prepovedjo fil-
ma Rd^ klasje kakšne
podobnosti. Jaz imam na-
mreč vtis, da je in da
se torej zgodovina resnič-
no ponavlja
Kaj pa vi pravite?
Franc Mohorič
Vitanje
ODGOVOR: Kolikor vem.
Rdeče klasje ni prepove-
dano, saj smo ga gledali.
Res pa je bil film dele-
žen kritik, češ da je ne-
resnično in z negotovih
idejnopolitičnih izhodišč
prikazoval zadružništvo na
Slovenskem.
SREČA
Po svetu hodi vsak po'
svoje, !
sreča nekaj nas velja,  '
srce med potjo nam joče,
drugič v sreči se smehlja.
Do sreče ena pot velja,
to je pot srca.
Ce te ljubezen je prevzela,
bodi vedrega srca.
Mica
BREZ POKLICA
Pošiljam vam svojo sli-
ko in hkrati sprašujem ne-
kai v zve2si s to nagradno
igro.
V časopisu pišete, da
mora biti kandidat star
do 20 let in to, če nima
poklica. Zato se mi zdi
čudno, da ste objavili fo-
tografiji kar dveh, ki sta
stara nad dvajset let in
mislim, da ra dva že ima-
ta svoj poklic, ker za ene-
ga piše, da je konstruk-
cijski ključavničar, kan-
didatka pa je administra-
torka.
Upam, da vas s tem
vprašanjem ne nadlegujem
preveč in da mi boste
odgovorili ali v NT ah pa
s pismom, ker radia Ce-
lje ne morem poslušati.
Drugače pa mi je ta ča-
sopis zelo všeč, ker so
v njem večkrat res zani-
mivi prispevki in tudi te
nagradne igre so mi všeč.
Bralka  MARJANA
ODGOVOR: Še enkrat
sporočam da se lahko
v nagradno igro vključi
vsakdo. Leta smo razde-
lili zavoljo tega, da bi
igro  popestrili.
KATERI POKLIC
Težko se je odločiti za
ta velik korak, ki ga bom
morala kaj kmalu nare-
diti.
Prvič v življenju sem
danes spregoa-orila pred
vsemi učenci In pred to-
varišem: »Želim postati
učiteljica ali pa zlatarka.«
Tovariš se mi je nasmejal
in vprašal: »Pa doma" ve-
do, kaj si želiš?« Pro-
blem je namreč v tem, da
je moja mati učiteljica.
Pogledal  me  je  še bolj
začudeno in rekel: »Učitelj
pa nikar ne postani, Ve-
sna, bolje je, da se odlo-
čiš za zlatarja.«
Ta najin pogovor je bil
sicer v šoU, zame pa je
bil zelo pomemben. Kar
naprej čujem besede:
»Učiteljica, -ilatarka ...«
Velik prepad je med tema
dvema poklicema. To je
res hudo. Danes želim bi-
ti učiteljica, drugič spet
raje zlaferka. Oba poklica
sta mi všeč, zato bi se
najraje ' odločila za oba.
Za kateri poklic naj se
odločim, da mi kasneje
v življenju ne bo žal?
VESNA PLANK
7. c OŠ Store
OIKiOVOR: Vesna, od-
loči se tako, kot si sama
resnično želiš.
PREVEČ
KRITIKE
'i-udi jaz sem rednd bra-
lec vašega in našega NT.
Dovolite mi, da še jaz na-
pišem nekaj o rubriki
Ljubezen po svetu.
Ko prebiram časopis in
najdem še veliko drugih
zanimivosti v tem listu, se
mi prav nič ne zdi, da bi
morali to ukiniti, saj je
celo zanimivo. Sem na
strani tistih bralcev, ki tr-
dijo, da naj ta zadnja
stran še naprej ostane
kot je sedaj. Kogar pa ne
zanima, pa naj napravi
tako. kot je omenila bral-
ka s podpisom Zinka. Ta-
ko naj napravijo tudi
ostali, katerim ni do na-
gle, drugim pa naj pu-
stijo stran.
Vam v uredništvu pa
želim velik • uspeha pri
urejanju vašega in naše-
ga NT.
Fišer-Lah Zvonko
Globoko
PISMO
VOJAKA
Na začetku teh vrstic
pozdravljam celotno ure-
dništvo Novega tednika.
Odkar je začel izhajati, je
naša družina redni naroč-
nik vašega tednika. Tudi
sedaj, ko sem daleč od
doma in daleč od rodne
Slovenije, mi vaš tednik
krajša dolge »vojničke da-
ne« in vsaj malo približa
daljne domače kraje. Tu
ga nimam naročenega,
ampak mi ga pošilja teta
iz Celja. Zelo rad ga pre-
biram. Predvsem me za-
nima kmetiistvo, ker iz-
hajam lz kmečke družine.
želel bi, da bi v bodo-
če kaj več prostora name-
nili kmetijstvu doma in
po svetu. Da bi bolje po
gledali v življenje na kme-
tih, kjer je tudi veliko le-
pih ti'en"tkov, kljub trde-
mu delu. želel bi tudi, da
bi pričeli s kakšno rubri-
ko, kot je življenje na
kmetiji in opisovali res-
nične zgodbe, ki jih ne
manjka. Nadalje bi želel,
da bi se naša družba bolj
zavzela za kmeta, da bi
se uredile cene kmetijskih
pridelkov — od proizva-
jalcev do potrošnika.
Ob koncu želim vašemu
uredništvu mnogo lepih
uspehov pri delu. Upam,
da to pismo ne bo roma-
lo v koš. Preko vašega
Novega tedniKa bi rad po-
zdravil vse znance, pri-
jatelje in sorodnike z Vin-
ske gore.
Vojak Slavko
V. P. 8354 Priština
Odgovor: Slavko, piši
nam, ali se te bodo po
tem pismu spomnili bral-
ci NT vsaj s kakšno kar-
tico. Da ti ne bo dolgčas!
IZLET
Z VLAKOM
Kot mnogi učenci v na-
ši ožji domovini, smo se
tudi učenci 5. a razreda
osno\'ne šole v Kozjem
vključili v literarni nate-
čaj za najbolj.še spise o
železnici, ki je bil razpi-
san ob dnevu železničar-
jev 15. aprila in ob 125-
letnici slovenskih železnic.
Z vso vnemo smo se lo-
tili dela. Želeli smo izve-
deti čim več o vlakih, o
gradnji železniških prog v
Sloveniji ter o stavkah in
bojih železničarjev za nji-
hove pravice.
Vsak izmed nas je po
tihem upal, da bo njegov
spis dober in bo tako pri-
šel do nagrade. Težko
smo čakali objavo v ča-
sopisu. Kar verjeti nismo
mogU, da smo med sreč-
neži. Še zlasti smo veseli,
ker je nagrada namenjena
vsemu razredu. Z brez-
plačno vozno karto smo
se zapeljali do Pule. Le
redki  med nami so bili
že na morju ali pa se pe-
ljali z vlakom.
Hvaležni smo vsem slo-
venskim železničarjem, ki
so se nas ob svojem praz-
niku 15. aprilu spomnili
na tako lep m bogat na-
čin.
Učenci 5. a razreda
o. š. Kozje
KAJ PA
CIGANKA?
četudi sem s časom pre-
cej na tesnem, si zaupa-
nja, ki ste mi ga izkazali,
ko ste me izbrali za so-
urednika, ne smem za-
praviti.
Nek anonimni zvesti
prijatelj mi pošilja lepe
pozdrave na še lepših
karticah. Jaz pa mislim:
moj zvesti prijatelj je tu-
di NT, le-ta pisati ne zna.
In četudi nepismen je
mnogim dobrodošel gost,
kljub temu da je toHko
sporov zaradi zadnje stra-
ni. Iskreno priznam, da jo
rada preberem, sem pa
daleč od tega, da bi se
strinjala z Rahelinim pi-
smom. Njeno pismo je bi-
lo mnogo bolj nekulturno,
kot so vse zadnje strani.
Tovariša Volaska, ki je
baje velik kmet in je za-
radi zadnje strani odpo-
vedal NT, bi pa vprašala,
če mu kmetijska stran nič
ne pomeni.
Kaj pa Ciganka, ki je
tolikim pa tudi meni tako
všeč? Slutim namreč, da
se bo med Ravnjakom in
Pavlo vnela ljubezen. To
me SF>ominja na vsebino
igre Prisega o polnoči, ki
smo jo pred leti igrali.
Tudi tam se je hči grun-
tarja zaljubila v Cigana.
Ko pa je potovka to lju-
bezen odkrila in izdala,
>e zato po nedolžnem v
zaphdru ričet otepala. Ta
prikrita ljubezen pa ni
ostala brez posledic. Ko
se je Cigan čez leta spet
vrnil v tiste kraje, je bi-
la Anka poročena, sinek
pa je bil star 9 let. Ko
mu je Anka očitala njego-
vo odtujenost in .nolčeč-
nost, ji je Cigan odvrnil:
»Veš Anka, Cigan ima tu-
di srce. Razmere pa, ki
so bile takrat pri Požar-
jevih, so bile zame brez
upne. Ti Požarjeva, jaz
pa Cigan.' Pregovorili bi
te. Ne bi me . . «
Z ljubeznijo je že tako.
Najraje  se   vname   tam,
kjer so po naših človeš-
kih predsodkih ne bi
smela. Sicer, pa menda
že mora biti taiko, sicer
bi ljubezen ne mogla bi-
ti enaka vrtnici, ki bi tu-
di izgubila svoj čar m
simbol, če ne bi imela
bodic.
Urška Oroš
Odgovor: Draga Urška,
prav ste uganili in vaše
pismo je spet, kot vselej,
zelo prijetno!
ARANŽERJI
V NEMČIJI
Pretekli mesec smo bili
celjski aranžerji v sodelo-
vanju in organizaciji s po-
slovnim združenjem KO-
NEKS na petdnevm e?ks-
kurziji po Zahodni Nem-
čiji.
Odpeljali smo " se v po-
nedeljek, 27. maja iz Ce-
lja. Pot je bila dolga in
naporna in komaj smo ča-
kali, da smo se lahko od-
počili v hotelu Royal v
Miinchnu. Zvečer smo
krenili na ogled mesta in
ga nadaljevali naslednje
dopoldne z ogledom zna-
menite veleblagovnice
Kartstadt, kjer nam je
vodja aranžerstva razka-
zal njihove aranžerske de-
lavnice. Človek kar ne
more verjeti, kaj vse in
kako okusne in čudovite
stvari se dajo dobiti na
enem mestu.
Naslednja dan smo si
ogledali olimpijski naku-
povalni center ter olimpij-
sko naselje in olimpijski
stolp, kamof smo šli z
dvigalom do vrteče res-
tavracije, odkoder je ču-
dovit razgled po celem
Miinchnu. Obiskali smo
še mesta Niirnberg, Stutt-
gart in Ludwigsburg, kjer
smo si ogledali nov Sho-
ping center.
Po vrnitvi v Celje smo
bilii vsi mnenja, da bi bi-
lo treba takšnih ekskur-
zij še več, saj so le-te iz-
redno poučne m nedvom-
no tudi koristne. H kori-
stnosti pa je veliko pripo-
mogel tudi naš vodič in
duša tega izleta Stane Bi-
zjak Prav gotovo gre ve-
lika zahvala tudi vsem de-
lovnim organizacijam, ki
so nam omogočile to eks-
kurzijo.
Janez Sepetavc
PREŠEREN NA POLZELI
ČRTOMIR ZOREČ (2)
Zato je mati Mina tudi tako rada pošiljala svoje
sinove na obisk k stricem in starim stricem — duhov-
nikom. Ni jih pošiljala le zato, da bi se izobrazili in
v vedenju ugladdi, pmč pa je natihoma upala, da se
bodo fantje navzeli nagnjenja do poklica od svojih
stricev...
Kako usode polna so morali biti ti skrita račimi za
našega pesnika, ki je do sniiti nihal in dvomil med
materinimi željami in svobodoljubjem svojega srca!
Tem bolj je moralo biti Francetu hudo, ko je tudi na
domu v Vrbi izbruhnilo družinsko neskladje. Oče Si-
men in mati Mina sta pravzaprav zbežala vsak na svo-
jo stran: Mina k svojemu sinu Juriju, župniku na
Koroškem; oče Simen pa k svojemu bratu Francu, žup-
niku na Skaručni pod šmarno goro. Ločen biti, vsaj
tako narazen živeti, je bilo v onih časih gotovo nekaj
nezaslišanega. Vsaj na kmetih. Tem huje, ker sta pes-
nikova starša tudi umrla tako vsak k sebi: mati v šent-
ropretu ob Osojskem jezeru, oče pa v Skaručni.
Ribičevina poslej ni bila več privlačna za Prešerna.
Tej izgubljeni sreči velja trpkolepi sonet o Vrbi, ljubi,
dragi vasi domači.
Ne glede na vse te komedije, stiske in bezanja od
hiše pa moramo vsej rodbini Muhovec—Svetina—Pre-
šeren z vso zavzetostjo priznati izrazito živo rodbinsko
zavest, zvestobo, pripravljenost, biti drug drugemu v
pomoč, ne v nadlogo! Le to je bilo škoda, da je bila
ta zavest prečesto zaprta v ozek družinski krog.
PREŠERNOVI OBISKI
Najmlajša pesnikova sestra Alenka (1811—1891) je
pripovedovala svoje  rodbinske spomine v pero sta-
rega monsinjorja Toma Zupana. Po njem sta vednost
o Prešernovih življenjskih poteh povzela tudi prešer-
noslovca France Kidrič in Anton Slodnjak. Pa tudi
drugi.
Da pa bo sporočilo o Prešernovih obiskih pri stricu
Antonu Muhovcu na Polzeli v letih 1817—1819 bolj na-
tanko izpriča-no, navajam Alenkine besede dobesedno:
»Na Polzeli je bil France pri fajmoštru Antonu Mu-
hovcu, svojemu staremu stricu trikrat. V prvo z ma-
terjo, v drugo in tretje-sam. In to bolj v poznejših
latinskih šolah. Ta Muliovec so bili naše matere stric«
Alenka Prešernova v svoji pripovedi ne govori o
Polzeli, pač pa o »Podzalji«. Mar zato, ker vas leži pod
lepim (to je zalim) gradom Šenekom (Schonegg)? V
polzelski farni kroniki pa je zapisano, da je kraj dobil
ime od polzeče zemlje, polske prsti, blage strmine —
beseda »blag« je tudi v nemškem krajevnem imenu
»Heilenstein«. Vsekakor je Alenkina »Podzalja« pri-
jaznejša, čeprav sprta z veljavno etimologijo.
Pameten in daljnoviden je moral biti Anton Muho-
vec. Tako vsaj spozamc iz Alenkine nadaljnje pri-
povedi:
»Strašno radi so imeli Franceta ta stric Muhovec.
Ko sta bila mati in France na Polzeli, so materi re-
kli: To ima France glavo! Tako bistra glava bi morala
biti prefezar. Sploh eno veliko službo mora dobiti, da
bo imel kaj opraviti s tako glavo.«
Potem se Alenka spominja še druge bratove F>oti
na Polzelo:
»Enkrat sta na tej ix>ti z Andrej etn Valantom vkup
zadela. Andrej Valant je bil doma pri Konjičarju na
Mišačah m s starim stricem Muhovcem prav tako v
rodu, kot mi Ribičevi. Naša mati so mu bih teta.«
»Valant je spotoma rekel Francetu: Zakaj si se tako
lepo napravil? France nato njemu nazaj:. K enemu stri-
cu se tudi ne more tako umazan priti.«
»Valant je bil sicer iz dobre hiše, a od rojstva na-
prej kar precej na dobiček. Ko sta prišla oba vkup
k stricu na Polzelo so se obrnili stric k Valantu tn mu
rekli- »Glej, France se je tako lepo napravil, zakaj pa
ti vseleij prideš kakor kak berač?«
Tretijič je obiskal strica naš pesnik tik pred odho-
dom na Dunaj. Morda za slovo, morda zaradi popot-
niče? Kajti vse tako kaže, da je France Prešeren po-
toval na Dunaj peš — to pa v onih časih ni bilo nič
posebno pustolovskega:
Poštna kočija je bila za študenta predraga . . . Sicer
pa je tudi na Polzelo prihajal Prešeren le peš; kako
neki drugače?
Po vsem svetu je navada, da na ta ali oni način
obeležijo hiše, v katere je stopila noga največjih nji-
hovih sinov. No, in tako bo tudi Komenda na Polzeli
dobila vzidano ploščo. Na marmorni podlagi je pri-
trjena bronasta krožna reliefna polplastika, ki jo je
izdelal kipar medaljer Stane Dremelj. Napis poleg plo-
šče bo obiskovalcem povedal, zakaj smo to obeležje
vzidali prav tu.
Tako pa bo misel na prvaka slovenskih poetov, dok-
torja Franceta Prešerna snovno prisotna tudi v naši
lepi Savinjski dolini!
št. 25 — 27. junija 1974
NOVI TEDNIK — stran 13
KDO BO POTOVAL
Z NOVIM TEDNIKOM IN
IZLETNIKOM V VARŠAVO
Kandidat za izlet v Varšavo postanete na dva načina:
1. Pošljite nam svojo fotografijo z rojstnimi in ostalimi podatki (po-
klic, naslov). Pogoj pa je, da ste stari od 15 do 20 let, ali pa če ste delavec
ali kmet in ste starejši od 20 let. V vsaki številki Novega tednika bomo
objavili 4 fotografije štirih bralcev ali bralk, ki bodo kandidati za izlet. S fo-
tografijo morate poslati tudi kupon. V uredništvu bomo žrebali, katere
4 fotografije bomo objavili.
2. Izrežite glasovalni kupon, ga izpolnite s svojim naslovom, zapišite,
za katerega kandidata objavljenih fotografij glasujete, kupon prilepite nd
dopisnico in pošljite na naš naslov.
Kandidat z objavljene fotografije, za katerega bo s kuponi glasovalo
največ bralcev in bralk, bo postal prvi udeleženec izleta.
Drugega pa bomo izžrebali v uredništvu med vami, bralci, ki boste po-
slali glasovalne kupone. Seveda lahko vsakdo pošlje tudi več kuponov,
a največ 10. Vse bomo upoštevali! Tako bomo vsak teden dobili dva potni-
ka za izlet v Varšavuo. i
v prejšnji številki je izpadel deseti potnik za Varšavo, katerega smo izžreltali izmed briflcev, ki so poslali kupon številka fi. To je Draso Poznik, Nizka 13, Nazarje.
Objavljamo pa tudi že 12. potnika, in sicer Marijo Pavlovič, Log 24. pošta Rotratec. Čestitamo!

PIŠE EMAN PERTL

Kakor mi je bilo vse to zoprno, mi je skoraj od
leglo, ko mi Ajdačič s slovesnim glasom prebere pove
Ije, da moram brž na teren, še to noč, in poiskati vse
ranjence ter jih po možnosti prepeljati sem na Subjel,
kjer je zanje že vse poskrbljeno. Kljub njegovi napih-
njenosti in zavzetosti ga le vprašam, ali naj ranjence,
ki so tu nekje nastanjeni v šotorih, pregledam, še pre-
den grem.
Nema tu ni jednog ranjenika — mi kratko, vendar
malo začudeno odvrne Ajdačič. Nato mi dodeh za
spremstvo tri spremljevalce, od katerih je bil oborožen
in nekako četniško napravljen samo eden.
Najprej smo krenili proti Ražani, ki smo jo pa pre-
vidno obšli, in v neki kmečki hiši prenočili. V sobi je
bilo »razne bežanije« toliko, da smo komaj stali, saj
več prostora za posameznika sploh ni bilo, zunaj pa
tudi ne bi mogel nikjer biti. Nekje v kotu je stokal na
nekakšnem ležišču star mož, ki je ves čas tarnal, da
mu naj kdo pomaga, ker ne more na vodo. Pomislil
sem — verjetrvo retencija seča zaradi p>ovečane pod-
mehumice, pa bi ga bilo treba vsaj katerenzirati. Pomi-
slim, kaj bi lahko napravil, kako bi mu mogel pomagat.:.
Končno uvidim, da mu žal ne morem pomagati, ker
tokrat katetra nisem imel pri sebi.
Proti jutru nam je že skoraj vsem postajalo slabo,
pričeli smo se na vso moč znojiti, povrh vsega pa je
bilo v sobi na kupe krompirja, p>o katerem je pričelo
tako zaudarjati, da sem se prerinil iz gneče na svež
zrak Kmalu so bih za menoj tudi moji spremljevalci
(verjetno so se bah, da bi jim ušel?).
V rosnem jutru smo nadaljevali pot in vsepov-
sod povpraševali po ranjencih. Ljudje so nas prestra-
šeno in začudeno gledali, niso pa o kakšnih ranjen-
cih ničesar vedeh Sli smo torej daije, ;n sicer vse
bolj proti zahodu, dokler nismo po mnogih večjih
in manjših neprijetnostih prihajali v čedalje bolj od-
Ijudne kraje, kjer so bili ljudje do nas tako neza-
upljivi, da nam niti jesti niso hoteli dati. Oboroženi
spremljevalec je v takih primerih takoj preteč z orož-
jem izsilil hrano in podatke, kolikor so mu bili po-
trebni. Ta kruh je bil zares grenak n priskuten! Zato
sem marsikdaj potlej z zdravniško besedo dosegel
več kakor moj oboroženi vodnik. Toliko uvideven pa
je le bil, da je potlej takšne razgovore in pregovore
raje prepuščal meni. Ko so ljudje videli, da sem
zdravnik in jim izkazujem, kjer je potrebno, zdrav
niške usluge, so nam kar radi postregli z vsem.
česar smo bili potrebni. In tako smo preplezali m
oblazlli vse hribovje in kraje, dokler nismo prišh
celo na planino Taor, odkoder se nam je odprl pre-
lep razgled, vendar smo se zgrozili, ko smo zagle-
dali čme oblake dima, ki so se dvigali tam nekje na
jugu. Očitno je bilo, da prihaja ta dim iz Kosjerlča,
ki je bil pred nedavnim bombardiran in ga je na-
padalec prepustil usodi.
Na planini Taor so nas redko naseljeni kmetici in
pastirji sprejeU sila neprijazno, pravzaprav očitno
sovražno. Vse prepričevanje in nagovarjanje k strpnosti
ni mnogo zaleglo. Zgodilo se je celo, da je starejši,
suhljat, izmozgan starec vzkipel v svjji jezi zaradi
vsega, kar se dogaja v tem bratomornem boju,
ozmerjaj četnike in njihove priganjače prav po čo-
bansko, da se je kar iskrilo. F*obasneli pa so tudi
moji spremljevalci in so starca hoteli malone pn
priči ustreliti. V tem se starec raztogoti kot ranjena
zver, strga s sebe svojo revno srajco -n odpne čakšire,
da se hipoma zvali skozi razporek ogromna, krogli
podobna gmota, pn čemer skoro cvileč in tuleč s stra-
hotnimi kretnjami kaže na svojo velu^ansko skroralno
kilo — m onemoglo hlipa: Zar ne vidite, kakva je
to bolka, zar se možete rugati mojim patnjama, zar
se usudite podiči ruku na srpskog oča, zar nemate
majku, deco jadna. . . in se tuleč žniši na tla.
Moj oboroženi in poprej še tako krvoločni vodnik
in njegova pajdaša so prebledeli in onemeli hkrati in,
seveda, o kakšni justifikaciji zaradi razžaljene četniške
časti ni bilo več govora.
Na tihem sem malone triumfiral tn pomislil —
kakšno magično moč lahko imaš, medicina, sveta
veda naša ... In zares — tegale starca je rešila me-
dicinska moriologija, njegova hemia scrotalis pennagna.
In še smo iskaU ranjence, ki pa jih ni bilo nikjer.
Tako smo hodili kar naprej in tavali, pa že tudi
obhodili vsa naselja od Taora, Godečeva in Varde,
dokler nam blizu Rude bukie pasurji le niso povedali,
da leži v neki hiši ranjen žandar, da ima prestreljeno
nogo in da ne vedo, kaj bi z njim. Moji spremljevalci
so se malo nakremžili, kei jim najverjetneje ni bilo
mnogo za kakšno samarjansko delo.
Ranjenca sem zares našel. Bil je bivši orožnik, ki
so ga četniki prisilno mobiliziran in pognali v napad
na kolono Lautner-Vojnovičevega voda pri Ražani,
sicer pa je vse doslej f>o propadu Jugoslavije živel
v tei vasi in se ni maral nikamor vključiti, marveč
sta z ženo nameravala tu vojno »prevedriti«.
Brž sem ga pregledal in ugotovil prestrel desnega
stegna s prelomom stegnenice. Močno ga je bolelo,
pa tudi temperatura je bila nekoliko povišana. Oskr-
bel sem torej obe strelni rani, improviziral imobiliza^
cijo desnega spodnjega uda na of>omici (kolikor je to
pač bilo mogoče), dal potrebne injekcije zoper tetanus
in proti zastrupi j en ju. Več trenutno nisem mogel
narediti, pač pa sem se z ranjencem dogovoril glede
transporta. Svojemu spremstvu sem dejal, da je naj-
bolje, če to prevzameta oba neoborožena spremljeval-
ca, namreč da organizirata prevoz na Subjel. odkoder
bo najbolje, da spravijo ranjenca čimprej v neko bol-
nišnico, opr. v Valjevo, ki je bilo še najbliže.
Ko sem bil z ranjencem na samem, sem ga i>o-
vprašal glede drugih ranjencev, kje bi jih naj še
iskali. Obrazložil mi je, da jih kolikor on ve, bržkone
več ni, sploh pa jih tako daleč le ne bi mogh
transportirati, ker je bilo to ob samem spopadu ne-
mogoče. Njega sta dva njegova znanca prenesla s kraja
spopada v neposredno bližino v neko hišo, kjer sta
ga skrila tn obvestila njegovo ženo, ki je pozneje
prišla ponj z volovsko vprego.
OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD f|l
FOTOKRONIKA
v domu upokojencev, ki bo v Slovenskih Konjicah za vselitev nared
oktobra meseca, bo 13 stanovanj, klubski prostori, skupna kuhinja
in pisarne. Vsako stanovanje sestavlja bivalna kuhinja, soba in sa-
nitarije. Oktobra meseca bo torej 13 srečnežev sprejelo ključe za
mirni počitek na jesen življenja. Izvajalec del je tudi tokrat pod-
jetje Ingrad. FOTO: DRAGO MEDVED
Pred tediii je PP.OSVETNO DRUŠTVO GOTOVLJE pod vodstvom
mladega predsednika Jureta GORSKA organiziralo KONCERT IZ NA-
ŠIH KRAJEV. Nastopili so priznani slovenski ansambli. Dokaj velilia
dvorana je bila premajhna, toliko se je nagnetlo poslušalcev. Nasto-
pili so tudi domači pevci, ki zadnje mesece spet pridno vadijo. Tudi
na občinski reviji so se kar dobro plasirali.
Kar se tiče kulturne dejavnosti, se tudi pionirji PODRUŽNIČNE
SOIJC GOTOVI>IE večkrat izkažejo: s kulturnim programom so med
letom sodelovsUi , pri vseh pomembnejših prireditvah v Itraju, že
večlcrat i>a so pripra\-ili tudi samostojno prireditev. Lani so na za-
ključku leta zaigrali igro »PETELINJE PERO«, letos so poleg drugih
točk naštudirali igro: »KAZNOVANI ŠAUIVEC« in LAŽNIVA MILE-
NA.« Igrali so trikrat, obisk je bil kar zadovoljiv. Tukaj hvala za ra-
zumevanje ravnateljstvu OSNOVNE in POSEBNE ŠOLE v ŽALCU.
Nastopilo .je okrog štirideset otrok iz vseh štirih razredov. Pravijo,
da si bodo prislužili s\^j magnetofon. Do tega pa ni tako daleč: v
blagajni se je nabralo sdcoraj tristo starih tisočakov. Še malo — in
magnetofon ho tu! -dk-
Z LETALOM V PULO
Globoko pogreznoeiii v sedeže letala so kozjanski šolarji
zrli v svet pod seboj in opaaovali hiše, maijj-ine kot igračke
in polja, razmetane pisano obarvane kocke.
Tisti, Ici so ostali brez kopalk, so posedli po skalah, nekaj
pa Jih je poguiiino stopilo v morje. Mokro je bilo marsika-
ten; krilo in t.udi kalcsne doleti hlače je bild treba ožeti.
Kljub temu so . bili kozjan^ šolarji v Puli na moč za-
dovoljni. .      - Milenko Strašek
ŠMARJE
DELO MLADIH
2e skoraj običaj je, da v
teh dneh, ko so na Kozjan-
skem mladinske delovne bri-
gade, ozremo tudi malce na-
okrog, točneje povedano, kaj
počeno in kaj sopočeU šmar-
ski mladinci. Ker je načrto-
valec skorajda vseh akcij, ki
so večjega značaja, občinska
konferenca Zveze mladine v
Šmarju, smo o delu pobarali
pač nje in ne koga drugega.
Naš sogovornik je bil tokrat
Boris Završnik, sekretar kon-
ference.
»Ce bi se ozrl korak nazaj,
potem bi povedal, da smo
I končno le dosegli to, kar smo
že dolgo želeli: mladinsko od-
dajo, ki jo pripravljamo sku-
paj s šentjursko in konjiško
občinsko konfernoo Zveze
mladine na radiu Šmarje. Iz-
redno temeljito smo pripra-
vili sprejem pionirjev v mla-
dinsko organizacijo. Zelo do-
ber odmev je dobil tudi naš
razpis na temo XIV. udarna
divizija, ki smo ga razpisali
skupaj z občinskim odborom
Zveze borcev NOV Šmarje
pri Jelšah. Mnogo nam pome-
ni tudi uspešna organizacija
zvezne štafete. Tukaj bi ome-
nil, da se v sprejem štafete
niso vključili samo pionirji
in mladinci pač pa tudi ostali
občani, kar doslej ni bil obi-
^čaj. Skupaj z brigado Koz-
'jansko 74 smo pripravili u-
darniški dan, kjer je z naše
strani sodelovalo 44 mladin-
cev, občasno pa se tudi obi-
skujemo in navezujemo ko-
ristne stike. V mesecu maju
smo imeli majska športna
srečanja, ki so bila doslej ena
najmnoaičnejših.«
Boris Završnik je še pove-
dal, da jim je uspelo aktivi-
rati mlade iz Rogaške Slati-
ne, ki so organizirali vrsto
uspelih prireditev in da se
je zbudila iz spanja vrsta
drugih mladinskih aktivov,
nekateri pa delajo čedalje
bolj pridno. Tukaj velja ome-
niti mladinski aktiv Lesično
in še morda aktive mladih
delavcev, ter nekatere druge.
Delo krajevnih aktivov se si-
cer res več ali manj omejuje
na kulturno udejstvovanje,
pripravljajo razne igrice in
podobno, vendar se močno
angažirajo pri vaeh akcijah,
ki jih načrtujejo krajevne
skupnosti.
»V tem času pa je bila or-
ganizirana še vrsta drugih,
manj pomembnih akcij, ki
jih ne bi navajal. Ce bi oce-
nil delo naše občinske konfe-
rence v preteklosti, potem bi
lahko dejal, da smo vendarle
naredili velik korak naprej
in da prihajamo v čisto nove
tirnice. Mnogokrat nam sicer
primanjkuje denarja, vendar
skušamo to prebresti z ide-
alizmom, ki ga, vsaj ponekod,
ne manjka.« je dejal na kon-
cu najinega pogovora Boris
Završnik.
MILENKO STRAŠEK
ŠOŠTANJ: ZVEZNI
IZLET PLANINCEV
Planinsko društvo Šoštanj pripravlja izlet svojih
članov na XII. zlet planincev Jugoslavije na Platak
nad Reko, ki bo od 4. do 7. julija. Zlet planincev Ju-
goslavije bo združen s proslavo 100-letnice organdzi-
ranega planinstva v JugOisLaviji in bo pod pokrovitelj-
stvom predsednika Jugoslavije tovariša Tita.
Na izlet bo odšlo preko 40 planincev. Planinsko
društvo Šoštanj se je tudi že doslej s številnim za-
stopstvom udeleževalo vseh zveznih zletov, ki so bili
v Vratih pod Triglavom, Gorskem Kotoru, Sutjeski,
Velebiitu, na Prokletijah in Kopaoniku ter na drugih
pomembnih gorskih predelih Jugoslavije.      V. KOJC
NAZARJE
DOBER DAN, Pl|
Ce se pripravlja k slabe-
mu vremenu ali če je kakšen
drug zadržek, preložimo pot
za dmgič. Saj vsaka stvar
počaka do pravega trenutka.
Drugače pa je s pošto. Ce
se pismonoša za-drži kakšno
uro predolgo, je že narobe.
No, če pride pošta šele dru-
gi dan, je boljše, da jo pis-
monoša pusti kar pri sose-
du. V vsakem vremenu, v
vsakem času mora prinesti
bodisi pismo, paket ali časo-
pis. Težak je tak poklic, ven-
dar po svoje zanimiv. Ko je
imel malo več časa, Jože
Gros namreč, ki je poštar pri
Nazarski pošti, sem ga na-
prosil, da mi je o svojem
delu povedal nekaj več.
»Doma sem iz Rečice ob
Savinji, zaposlen pa sem že
17 let kot raznašalec pošte
na pošti v Nazarjih. Teren
je dokaj obširen, saj zajema
območje cca 40 km, in sicer
od Prihove do Grušovelj,
Homce in nazaj do Nazarij
z vsemi vasmi in zaselki.
Druga pot pa je iz Nazarij
do Lačje vasi in Potoka ter
nazaj. S kolegom občasno
menjava obe poti, saj je vsa.
ka po svoje naporna ali pri-
jetna, kakor se vzame. Naj-
več pošte je od srede do
petka, ko je treba raznositi
od 200 do ,300 časopisov. Prav
tako je naporno ob mesecu,
ko pride lokalni časopis Sa-
vinjske novice, pa denar za
pokojnino in kasdranje na-
ročnine. Zima je za naa» naj-
težja. Z motorjem je nevar-
na pot, drugače pa je ni mo-
goče obhoditi. Vsak dan je
ali megla, brozga, poledica
ali pa padavine. S polno
zmočljivega tovora moram
od hiše do hiše, premočen in
premražen ... no, pa zdaj je
tu poletje. Zdaj je bolje.
Doživel sem že več nezgo-
dic. Toda, do zdaj se je še
kar dobro končalo. Ko se
mudi, je spolzka cesta ali
trava kar hitro prespolzka.
Ce se lahko pobereš je že v
redu. Težave imam tudi s
pasjimi mrcinami. Prav la-
hko je pozabiti, iz katerega
pasjaka se zakadi kakšno sce-
ne, dokler te ne popade,
vsakega pa ni klobase,,,
Ljudje so različni, v h
nem zadovoljni. Ce bi ij
proste sobote ali če bi
plačani za vse dni, bi i
veliko bolje. Pozabili bi
deževen! dnevi in zime bi
le krajše. Ja, pa pasji doj
tek za raztrgane hlače bi
škodil .. .«
Takole sem ga slišal j
ŠMAI
Pred dnevi snjo dobili \
p>oslal publicist Franjo Ni
sopisu že pisali. V svojere
davnega potresa nakazal v
»Prepričan sem,« piše
občan šmarske občine in|
letela občino, še bolj prizi
akciji sodelovala večina pr
trebi pa tudi prebivalstvo
mer pri drugih potre.snihl
Odločitev publicista Fn
maga šmarskim občanom,!
tudi pri drugih, ki čutijo
kaj pomeni, čez noč ostat
MED EVROPO IN AII
Letalo Tupoljev 134, v
katerega smo vstopili na
beograjskem letališču, je
mehko pristalo na letali-
šču glavnega mesta repub-
like Ukrajine Kijevu. Spre-
jela nas je Jelena, profe-
sor jugoslovanske knji-
ževnosti, sicer Kijevčanka,
ki nam jo je sovjetska po-
tovalna agencija Inturist
določila za vodiča v
osmih dneh do sovjetske
srednje Azije, Moskve in
povratka v domovino. Ob-
mejne formalnosti so bile
mimogrede opravljene —
vpliv turizma se že pozna,
v>se poteka hitro, brez nek-
danjega drobnjakarstva in
pikolovstva. Uro smo pori-
nili za 2 uri naprej, ker
smo od srednjeevropske-
ga prešli na moskovski
čas. Z lepim avtobusom
(kar je redkost) smo od-
brzeli po novi moderni šti-
ripasovnici v 45 km odda-
ljeni Kijev, ki leži ob Dje-
pru, tretji največji evrop-
ski reki. Novi Kijev je
zgrajen na ravninah leve-
ga brega reke. To je og-
romno, hipermodemo me-
sto, ki je zraslo po domo-
vinski vojni. Ves v zele-
nju se bohoti na desnem
bregu reke na blagih hol-
mih stari Kijev. Oba bre-
gova veže 5 mogočnih mo-
stov.
Meseca julija 1941 je Hi-
tlerjeva soldateska v na-
letu zasedla mesto ter
uvedla v njem strahovlado,
ki je trajala 768 dni. Sto-
tisoči prebivalcev so bili
ustreljeni, obešeni, do smr-
ti mtičeni v ječah in od-
peljani na prisilno delo v
Nemčijo. Po težki dvome-
sečni borbi je sovjetska
armada v poletu 1943 mesto
zopet osvojila. Posledice
okupacije in borb so bile
st^^ašne. Mestb je bilo ena
sama razvalina in pogori-
šče in predvidevali so, da
bo trajala obnova deset-
letja. Vendar temu ni bilo
tako. Že leta 19.50 so s po-
močjo prebir>alstva celotne
ukrajinske republike za-
brisali vse sledi nacistične-
ga nasilja in borb. Naša
skupina si je v tem 1.5
milijonskem mestu ogle-
dala vrsto kulturnih zna-
menitosti od monumental-
nih staiib opere in baleta,
univerze, palače vrhovne-
ga sovjeta, spomenikov
Lenina, Sevčenka. Hmelj-
nickega. katedrale sv. Sofi-
je, Laurinega samostana s
katakombami ter velikega
športnega stadiona. Izred-
no lep spomenik — obe-
lisk neznanemu junaku,
odkoder je čudovito
lep razgled na strugo
Dnjepra, njegove otoke in
novi Kijev. K temu spo-
meniku se hodijo pokla-
njati vsi mladoporočenci
— lep primer patriotske
vzgoje. Tudi mi smo videli
dva zelo simpatična zakon-
ska para, ki sta se prišla
poklonit neznanemu juna-
ku in sta položila cvetje.
Razumljivo je, da naši fo-
toaparati niso počivali in
da bodo poleg spomenika
na slikah tudi zale neve-
stice. Kar dobro sc jim je
zdelo, ko smo jih slikali.
V našem generalnem po-
tovalnem načrtu je nasta-
la sprememba. Namesto,
da bi si še ves naslednji
dan ogledovali Kijev, so
nas ob 3. uri zjiitraj dvig-
nili iz udobnih postelj ho-
tela Slavutič in odpeljali
,rui letališče, odkoder nas
je Iljušin 18 ponesel na
3370 km dolgi let proti Ta-
škentu v Aziji.
Stirimo^ornik Jljušin je
avion z vijaki in je neko-
liko »glasnejši« od reaktiv-
cev.  Namestili so  nas v
zadnji del potniške kaU
kjer je ropot znatno me
ši kot spredaj (pri ret
tivcih je obratno). Prif
ne in pogleda vredne s
vardese so nam po P
uri   leta servirale   bo§
»zavrtk«, po naše zajt'
Vidljivost iz višine 7O06
ni bila najboljša, ker je
lo nebo  delno zastrto
oblaki. Od Časa do
so se oblaki raztrgali
opazovali smo ukrajin^
ravnino, prečkali Don '
poleteli   nad severni  f
Kaspijskega morja. Ne^
so nas v šoli učili, da
meja med Azijo in Ei^
po   gorovje   Ural,
Ural, Kaspijsko morje■
No, ko smo bili na vzl^
ni obali Kaspijskega m^.
ja, smo bili že nad AzH
Za večino nas je bil
dogodek, ker kaj dalj '
matere Evrope še veči^
ni bila. Enakomeren š^'
motorjev in prebava ^
trka je mnoge člane skj^^
ne usjmval. Pod nami
stepski svet,  ki se vU^
vse do Aralskega jeze[
katerega preletimo v ^'
govem južnem delu     '
smo v SSR Uzbekistan ("
rajšava — sovjetska so^
listična   republika j.   h
OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE —
OSA
, še vi, spoštova-
jjše pisniarje, mo-
jovedo kakšno do-
, Ali kako je nekje
mogoče slabše bi-
3^. Nazarskemu
J^ino na tem me-
,2jij pasjih ugrizov
vremena, da bomo
vcčasno prejemali
i Novi tednik.
Jože Miklavc
M
mo, ki nam ga je
smo v našem ča-
1 m je za žrtve ne-
M 1000 dinarjev,
ki je tudi častni
itastrofa, ki je do-
i tej solidarnostni
Slovenije, ix> po-
, kot je bil to pri-
ržavi.«
Maribora, da po-
naletela na odmev
iudmi in ki vedo,
—mst—
PIŠE:
ERNEST
REČNIK
ije Amu-Darja, ki
" Aralsko jezero.
^ preveč, ker jo
•orni uporabljajo
» namakalni sl-
«i so nam, da
pa gladina Aral-
^^0. upada. Ko za-
^Aral, je pod na-
'^fca nižina i^sa
"foedasta. Njeno
proti vzhodu
r Kizil-Kum (ru-
h velikega de-
^^ave so Uzbeki
^''/od«o zemljo,
f^i^o namakajo
njej bombaž.
^/ona se oglasi
mese — pro-
y^jte s kaje-
\^^^žite pasove.
"Panci se drami-
J'^ se Taškentu.
^P^asi spušča,
r na velikem le-
, ^e&a mesta Uz-
. ^ Taškentu. Do-
smo bili v
^ porinemo  za
smo na naj-
^ točki našega
j, Pod mogočnim
j'    9a še pokri-
E^j^ Taškent in
NAS KRAJ
• ŠMARJE:
DELOVNA AKCIJA
NA BABNI GORi
Ker je naš časopis poleg še treh
drugih organizator akcije štirih sloven-
skih časopisov, moramo sporočiti, da
akcija to soboto in nedeljo ne bo. Do
prestavitve je prišlo zaradi tehničnih
ovir. Akcija, o kateri bomo še poročali,
bo vsoboto, 29. junija in v nedeljo, 30:
junija.
Doslej se je že za akcijo prijavilo
lepo število podjetij, precej posamez-
nikov je poslalo denar, svojo udeležbo
pa je prijavila tudi občinska konfe-
renca Zveze mladine Celje. Na akcijo
bo poslala trideset mladincev.
—mst—
^ VELENJE:
CESTA POD
RAZVALINAMI
- v Velenju zelo velikopotezno raz-
mišljajo o novi cestni trasi, ki bo iz
Velenja mimo šaleka držala proti Mi-
slinjski dolini. Ni ,še dol.go, ko so ure-
dih vozlišče poti južno od naselja, ker
so uredili tudi avtobusno postajališče,
že snujejo nove načrte.
Ob stari vasici Šalek, po kateri je
dolina dobila svoje ime, bodo uredili
stiiigo potoka in razmišlja j o o najust-
reznejši varianti za novo cesto. Stro-
ko\-njaki se čedalje bolj nagibajo k
mnenju, naj bi nova cesta stekla iz
Velenja skozi predor, ki bi ga izvrtali
v skalnatem hribu pod ruševinami ša-
leškega gradu. Voznik, ki bi se odpe-
ljal proti Mislinjski dolini, bi imel
pred seboj mogočni šaleški stolp, ko pa
bi se po isti cesti \tačal, pa bi se pred
njegovimi očmi razgrnilo novo Velenje
s silhueto velenjskega gradu v ozadju.
t PRIPRAVE NA LOŠKE
POLETNE PRIREDITVE
SO USPEŠNE
Letošnje 4. tradicionalne poletne
kulturne prireditve v Ločah se bodo
pričele 3. julija z opereto Tam v go-
rah in s predstavo jugoslovanskega
filma »Sutjeska«. že dolgo tega so
imeli loški in konjiški prosvetno-kul-
tumi delavci sestavljen program prire-
ditev, toda v zadnjem času je prišlo
do nekaterih sprememb. Zato bomo
program loških- prireditev objavili v
eni naslednjih številk Novega tednika.
Poleg same organizacije programa
pa imajo v Ločah še druge skrbi. Grad
Pogled, kjer bodo pripravili več pri-,
reditev, je močno zanemarjen, pcpra-
adti je treba fasado, urediti kanaliza-
cijo, sanitarije, dvorišče. Za ureditev
tega lepega, a doslej zanemarjenega
zgodovinskega spomenika, je primanj-
kovalo sredstev, letos pa so občani
zbrali dovolj denarja, da bodo kihko
z njim vsaj delno obnovili pogleški
grad. Da pa bo začetek loških prire-
ditev še lepši in bolj svečan, je po-
skrbela tudi F.epub!iška skupnost za
ceste, ki je obljubila, da bo tudi ce-
sta žiče — Loče do srede jimija lepo
asfaltirana.
Kot sem že dejala, priprave na lo-
ške prireditve so na moč uspešne.
Upajmo, da bodo take tudi same pri-
reditve!
DAMJANA  STAMEJCIC
® PD TABOR:
DELOVNI MLADINCI
V Taboru, ki sicer nima planinske
tradicije, so leta 1972 mladinci usta-
novili planinski odsek. Ta dimes šteje
43 mladincev in 21 pionirjev. Že ob
ustano\T.tvi so si mladi planinci zadali
cilj, ki je v Statutu ZSAU označen kot
»Boj za idejno-politično. moralno-ps ho-
ško, vojaško-strokovno in telesno pri-
pravljanje mladine na obrambo države,
n(jene svobode in neodvisnosti .. .« Svo-
je delo so mladi planinci usmerili v
spoznavanje lepot domačih krajev in
tT':riovine, odkrivanje lepot domačega
kraja v'^ približevanje teh ostalim pla-
ninc^ni ter v usposabljanju za življenje
v fiaravi (orientacija) in s tem na vse-
Jjiudski odpor, . ,
Mladi planinci so v času svojega
delovanja pripravili že vrsto izletov,
med njimi v Kamniške in Julijske Alpe.
Mladinski planinci iz Tabora so bili
med prvimi v svoji občini, ki so pri-
čeli organizirajio z orientacijo tn na-
stopati na tekmovanjih. Uspehi niso
izostali. Veliko pozornost so posvetili
gojenju tradicij NOB.
Svojo aktivnost so izpričali tudi z
udeležbo v planinskih šolah in tečajih.
Tudi sami so radi in prostovoljno po-
pri jeli za delo. Že pri gradnji planin-
skega doma na Creti so se izkazali, se-
daj pa gradijo svojo postojanko pod
Krvavico, ki je planinci, ki so prehodili
Savinjsko pot, ne morejo prehvaliti.
Kdo bi pozabil strme stene te planine
in prekrasen razgled, ki se ponuja z
vrha. S svojimi prispevki in prostoTOlj-
nim delom so mladi Taborani odkupili
eno od zapuščenih hribovskih domačij
m jo preuredili v planinsko zavetišče.
Mladi planinci iz Tabora tudj letos ne
mirujejo. Ob občinskem prazniku bo-
do organizirali pohod po partizanskih
poteh in domačijah taborskih hribcn'.
Ob dnevu mladosti so za svoje ne-
umorno delo prejeli fk>sebno priznanje
Občinske konference ZM Žalec.
FRANC JEŽOVNIK
• ŠTORE: KDO NAPREJ
v začetku ,iuni,ja .je bilo na štadionu \
fttorah t^kmovan.jc članov indHstri,jskih in
leritorialnili .gasilskih enot. Na.stopilo je 21
desetin iz cel,iske občine in 3 desetine iz
Šentjurja.
Tekmovanje ,ie vodil štab operative občin-
ske gasilske zveze, v ocen.jcvalnih komisijah
pa so bili republiški sodniki iz celjske re-
gije.
Tekmovalne discipline so bile izbrane po
republiškem programu. .Skupine B so mo-
rale Izvesti tridelni napad in taktično vajo.
skupine C pa tridelni napad in polaganje
cevovoda.
Rezultati tekmovanja: skupina B — indu-
strijske enote: 1. Železarna Štore I 171,1
točke, 2. EMO II, 191,5 točke, 3. Železarna
Store n 208 točk, 4. EMO I 2X5 točk, 5.
Metka Celje 306,6 točke; teritorialne enote:
1. Teharje II 158 točk. 2. Teharje I 201,5
točke, 3. Prožinska vas I 221 t«čk, 4. Skofja
vas 247.5 točk, 5. Prožinska vas II 258 točk,
6. Cel.ie — Gaber je 2.>8,7 točk, 7. Dobrna
274 točk, 8. Vojnik 290,5 točk. Skupina C
— teritorialne enot*: 1. Ljubečna 144,1 toč-
ke, 2. Trnovlje 194 točk, 3. Lopata 202 točk,
4. Svetina 214 točk, 5. Lemberg 234.5 točke.
6. Ostroino 235.5 točke, 7. Strmec 240 točk
in 8. Socka 284 točk.
Poleg navedenih so nastopili še gasilci Iz
Šentjurja, Slivnice in Steklarne Rogaška Sla-
tina. 26. maja je izvedla tekmovanje tudi ob-
činska ga-silska zveza Slovenske Konjice. Re-
zultati: KiD Lio 283 točk, Konus 293 točk;
teritorialne enote: Tepanje (212), Konjice
(238,5). Zreče (298,3), Draža vas (447,3), Vi-
tanje (452,fi).
Pravico nastopa na republiškem tekmova-
nju, ki je bilo 22. in 23. junija v Velenju.
Je imelo 5 enot Iz vsake skupine z območja
občinskih gasilskih zvez Celje, Sloven.ske Ko-
njice In Šentjur.______      ___
• ŠENTJUR -
RAZGIBANO
že 20. 6. se je odpel ja.lo na 14 dnev-
no letovanje v medobčinsko počitniško
bazo v Izoli 160 otrok iz vseh šol šent-
jurske občine. 110 otrok bo deležnih
brezplačnega letovanja. To so otroci, ki
so v slabši telesni kondiciji in so so-
cialno ogroženi. 50 otrok pa bo plačalo
le ix>l()vični prispevek, škoda, da ni
prostora za s-imoplačnike, ki bi jiib bilo
kar precej. Novost, ki jo letos prvič
uvaja dru-štvo prijateljev mJadlne, je v
tem, da bo poslala 15. avgasta na leto-
vanje 4.') predšolskih otrok. To so otro-
ci, ki so končali malo šolo tn jih bodo
v Tzolo popeljale iste učiteljice, ki so
jiih že poučevale v mali šoli. Zdravstve-
na služba je pri pregledu no\dncev ugo-
tovila najslabšo telesno razvitost v ob-
močjih Prevorja, Dobrine in Loke, zato
bo iz teh območij šlo tvidi največ pred-
šolskih otrok na morje.
Skupaj s krajevnimi in občinsko
borče\-sko orgarJzacijo ter pionirskimi
organizacijami na vseh šolah je DPM
organiziralo pohod šolarjev po poteh
XIV. divizije na obočju .šentjurske ob-
čine. Pohoda se je udeležilo nad 700
učencev vseh šol v občini in je trajala
štirinajst dni. Slabo je bilo le to, da je
bilo ves čas izredno nestalno vreme,
sicer bi ,se pohoda udeležilo še več
učencev. Lepo pripravljeni so bili par-
tizanski mitingi na Planini, Dramljah
in v SpilaUču. Borci, ki so se udeleže-
vali pohodov in mitingov so bili pri-
jetno presenečeni nad pozornostjo dra-
meljskih pionirjev, ki so jim priredili
v šoli zaku&ko.
E. RECNIK

Člani prosvetnega društva »Ivan Cankar« v Taboru
so se odločili odigrati toliko priljubljeno »Miklovo
Zalo«. Režije se je lotil Smjo Je.zemik, ki je Tabor-
janom že lani predstavil »Desetega brata«. To soboto
bo zvečer predstava, kd bo nedvomno pritegnila staro
tn mlado pred gledališki oder, ali bolje rečeno na
prostor poS vedrim nebom pred novo šolo in kultur-
nim domom. Igralci sami naj povedo, kako se poču-
tijo pred tem velikim kulturnim dogodkom v Taboru:
MARIJA H L DEJ, učite
Ijica, vod i a podružnične
šole v Taftoru: »Po rodu
sem iz Petrovč, v Tabo-
ru sem deset let, kjer sem
od začetka v prosvetnem
društvu Ivaxi Cankar, le-
tos pa sem postala pod-
predsednica društva. »Mi
klova Zala« me je tako
navdušila, igram namreč
Aimiro«, da sem kar za-
nemarilo nekatere dolžno-
sti celo doma. Moram
uspeti, najbolj pa sem
vesela, ker imam toliko
nilad^lt.. igralcev,«,
VIDA GROBELNIK, ad
ministratorka pri Gradnji
doma iz Tabora: »Oder
imam rada, saj sem pri-
čela že z deklamiranjem
v prvem razredu osnovne
šole. Mislim, da brez nje-
ga ne bi mogla biti, če
prav še nisem razmišlja-
la, da bi kdaj postala pro-
fesionalna igralka. Mislim,
nisem resno razmišljala.
Zdaj igram. Zalo. Ne vem,
kaj mi pomeni ta vloga.
Tako velika je ...«
RUDI HANŽIC. upoko-
jenec iz Tabora: »Igral
sem že v Hlapcu Jerneju,
Desetem bratu in drugih.
Zdaj sem v tem delu Tre-
soglav. Kar pomisleke sem
imel pred to vlogo, kajti
ljudje bodo v meni videli
negativca. To pa na vasi
ni biti prijetno, pa čeprav
gre samo za gledališko
vlogo. Ne bi rad bil v po-
smeh. Ljudje dajo prizaia-
nje a so občutljivi za kva-
liteto.«
TONE KOZMELJ, dela
v prodaji Slovenijalesa v
Celju, doma iz Tabora:
»Na prosvetnem odru de-
lam že od 1960. leta." To-
krat sem Serajnik. Imam
občutek, da bomo kmalu
dobili neposreden stik z
ljuidmi. Sicer pa je že se-
daj veliko zanimanje med
njimi za igro. Miklova
Zala je še zelo živa med
nami vsemi. Zato jo bodo
Ijiidje vedno radi gledali.
Tega se tudi mi zaivedamo
in bomo skušali narediti
dobro predstavo.«
SINJO JEZERNIK, reži-
ser: »Ozračje te predstave
v Taboru že čutim in kar
nekako pozabljam na pro-
bleme, ki jih imam pri
režiji. Delam pač z ljud-
mi, ki so se prostovoljno
podali na oder, pred tem
pa delajo od zore do mra-
ka na polju ali v šoli ali
v tovarni. Svoje odgovor-
nosti se zavedajo, tako tu-
cli jaz sam. Zato upam, da
bomo uspeh dati občdn-
stvoi predstavo, ki nam ne
bo v sramoto.«
Nedvomno te izjave potrjujejo optimitzem, fci veje
iz mladih, ki so pripravljeni delati, »Miiklova 25ala«
pa jih bo še bolj vzpodbudila. Mlade k delu, starejše,
že utrujene in zaslužne kulturne delan^ce pa bo po-
novno spomnila na čase, ko so sami veliko prispevali
za kuitumo življenje svojega knija in okoilice,
DRAGO MEDVED
16. stran — NOVI TEDNIK
St. 25 — 27. junjj^^
NOVI TE0NIK ZA SODiOBNO KMltliSTV
KMEČKI PRAZm VZAVODNJAH
PBRA KMEČKA DLAN!
Ni naključje, da v zadnjem
času toliko pišemo po časni-
kih o kraju Zavodnje nad
Šoštanjem. To je izrazito
kmečki kraj (kljub temu, da
veliko IjfUdi -hodi na delo v
dolino), saj je pri njih 27
kmetij, od tega .se jih je šest
pred dvema letoma začelo
preusmerjati. Sami krajani
so podjetni in polni volje ter
želijo, da se njihov kraj pri-
bliža dolini. Za to pa je po-
trebna akcija. Ena izmed
mnogih je bila zadnjo nede-
ljo, ko »o pod pokroviteljst-
vom trgovskega podjetja ERE
iz Velenja pripravah prvi
»kmečki praznik«, turistično
prireditev, ki naj bi postala
tradicionalna in ki naj bi
privabila čimveč ljudi v lep
in miren kraj na nadmorski
višini nekaj več kot 6(X) me-
trov.
Praznik so vzeli krajani iz-
redno resno In so pripravili
vse tako, kot se spodobi. Po-
stajali so mlaje (če si stal pod
njimi in gledal v krošnjo, se
ti je v glavi zvrtelo!), izobe-
sili zastave, v rožah je že
ta^ko ves kraj, počistili pred
pragovi hiš in kmečkih po-
slopij, se »zalo« oblekli in
čakali. Nisa pa čakali za-
man, kajti zadnjo nedeljo se
je pri njih zbralo več tisoč
ljudi, ki so pozno popoldne
zadovoljni zapuščali kraj z
besedami »še bomo prišli«.
Začelo se je pred Ročni-
. kovo kmeti.jo, kier so »Šen-
tanevski pavri« zapeli nekaj
domačih viž. da je nad vse
lepo odmevalo m.ed zelenim
drevjem in hišsmi! In konča-
lo se je na idiličnem prosto-
ru daleč spodaj, kjer ie pro-
stor tako velik kot nogomet-
no igrišče, obdan pa z ven-
cem dišečih smrekovih goz-
dov. Pogovarjah so se šale-
ški kmetje in si ogledovali
razstavljene kmetijske stroje
ter pr\'0 razstavo plemenske
živine. \Iiha Krofi, direktor
trgovskega podjetja ERA iz
Velenja,   je   v   pozdravnem
govoiu povedal, da je »da-
našnji praznik rezultat skup-
nega prizadevanja, kako pvo-
magati vasi, da doseže to,
kar imamo v mestu. Gre ta
zmanjševanje razlik med vas-
jo in mestom, gre za pre-
obrazbo vasi, napredek kme-
tijstva, razvoj kmečkega in
zimskega turizma ter ureje-
vanje komunalnih problemov.
V kraju je med ijudmi /še
manj individualizma, vedno
več je skupnih akcij, ki so
in bodo dale rezultate kraju.«
Mile Jonko je govorni o
razvojnih poteh kmetijstva v
šaleški dolini do leta 1980 m
poudaril, da je produktivnost
dela še vedno preveč odvis-
na od fizičnega dela tn pre-
malo od mehanizacije. Pro-
blem je tudi v tem, da Je v
Šaleški dolini, kjer se je za
preusmeritev odločilo 157
kmetij (v delno preusmeri-
tev 87 in popolno 70), na 75
odstotkih kmetij lastnik sta-
rejši od 50 let! Mladi hitijo
v dolino, doma pa ostanejo
starejši, ki ne zmorejo vsega,
kaj šele, da bi se preusme-
rili. Prav zaradi vsega tega
kmečko vprašanje ne sme
biti socialno vprašanje, tem-
več ekonomsko, saj kmetovo
delo je njegov kruh.
V zadnjih dveh letih so
vložili v pospeševanje in pre-
usmerjanje kmetijstva ^ mili-
jardo in 500 milijonov starih
din, od tega LB, podružnica
Velenje, 559 mdlijonov, ostalo
— 59 odstotkov — pa kmetje
sami. Prizadevajo si tudi s
preusmerjanjem kmetij v vi-
šinskih legah (od 600 do nad
1000 metrov), saj je to zani-
mivo tako za kmeta, kot tudi
za širšo dniibo, recimo gle»
de SLO.
Na razstavi plemenske ži-
vine je prvo na^tado za naj-
boljšo kravo dobil Jože Reč-
nik, drugo pa Franc Anžolak.
•'.a najboljšo telioo je dobil
priznanje Zdravko Ročnik, za
kravo, ki je imela največ od-
danih pitancev v zadnjih treh
letih, Ivan Glasenčnik, za naj-
boljšega pitanca Martin Knez,
Jože Rečnik je še prejel na-
grado za najboljšo kravo mol-
znico  v zadnjih  treh  letih,
odkar je organiziran odkup
! mleka (prodal je 35.928 litrov
' mleka!), skupaj z Zdravkom
j Ročnikom pa sta dobila še
diplomi  za najboljšo  kravo
in telioo.
Vlado Gorlov, vodja obrata
GG Šoštanj, je še povedal,
da je pri gozdnih delavcih
sekačih sodelovalo 12 tekmo-
valcev in to v petih discipli-
nah, zmagal pa je Janko
Mlačnik (GG Luče) 615 točk
pred Stankom Volekom (GG
Luče) 583,5 točke, Andrejem
Lenkom (GG Solčava) 564
točk itd., med ekipami pa
Luče pred Šoštanjem, Solča-
vo in Ljubnim. To je bila
priprava na republiško seka-
ško tekmovanje, ki bi ga ra-
di  organizirali letos ob ob-
činskem prazniku na istem
prostoru.
Popoldne Je bila zabavna
prireditev na jasi v jami, kjer
so nastopili šentanevski pav-
ri, Štirje kovači in Marjan
Kralj pa tudi šest domačink
se je izkazalo, kako se dela
na star kolovrat.
Prvi kmečki dan v Zavod-
njah (o podrobnostih bomo
še pisali, zlasti o preusmer-
jeni kmetiji Zdravka Ročni-
ka) je uspel in izpolnil svoj
osnovni namen: približati do-
lini kraj, kjer je doma kme-
tijstvo, s katerim se ukvar-
jajo ljudje, ki mislijo napre-
dno. Takšni dnevi naj bi jih
zbližali z dolmo, vendar naj
bi postati stalna oblika skozi
vse leto. Ljudje v kraju, kjer
je mir, svež zrak, možnosti
prijetnih izletov, tudi nekaj
kulturnih točk in še kaj. ča-
kajo. Roko so ponudili in po
nedelji sodeč, smo jo spre-
jeli.
P. s.: Izkupiček s priredi-
tve pa je namenjen šolskim
otrokom v Zavodnjah in bliž-
njih za-?elkih, da bodo v no-
vem šolskem letu dobili brez-
plačno knjige zvezke in tor-
bice!
Tekst: TONE VRABL
Foto: LOJZE OJSTERŠEK,
Dvanajst vrlih mož se je za spremembo — namesto v gozdu — spoprijelo na tekmovanju.
Resnično, izkazali so se in njihove žage in seldre so lepo pele.
Kdo
z nami
in
izletnilcom
v
Varšavo?
NAGRADA
ZA IVIČINE
RISA
Med nagrajenci na
norejski razstavi v Za
njah je bila tudi l\
Knez. za katero je
kmečki praznik še p
bej vesel. Kljub temu,
je mlada, je kot edii
ostala doma na km«
pripeljala na razstavo
tanca vola Risa in doi
zanj nagrado
»Pred dvema letomai
končala osn ivno šol«
Šoštanju in takoj asi
doma, ker oče m ma
ne zmoreta vsega de
Imamo "namre<7 18 hel
rov'zemlje,- od tega os
obdelovalne in 10 ha j
da. Tudi pri nas d«
mislimo na preusmeri
kmetije, zaradi" naram
pogojev smo se odloi
za živinorejo m mleh
stvo. 2e zdaj proda
dnevno po 20 litrov n
ka, kasneje b-imo pa
več. Seveda nekaj osti
še za doma.«
Vam je žal. da ste «
li doma na kmetiji?
»Ne. Ničesar mi ne i
manjkuje. Kljub temu,
je veliko dela, mi še i
no ostane nekaj časa
razvedrilo.«
L. OJSTEES
PREJELI SMO

K pisanju me je spodbudil
sestavek bralca z Etobme, ki
je tako resnično opisal pot
kmečkega človeka. Najprej je
opisal nekaj lepih navad, ki
so danes izumrle na deželi.
Potem pa je Mihael švent le-
po navedel mnogo težav, ki
so na dež^eli vedno večje in
vzroki zanje so vidni na za-
puščenih in praznih kmetijah.
Naj tovariš z Dobrne ne
misli, da je le sam takega
mišljenja; več nas je, ki smo
že dolgo v globini srca du-
šili tisto, kar je Mihael v svo-
jem članku tako odkrito ix>-
vedal.
Kako si pridobiti kmetij-
sko, mehanizacijo z lastnimi
žulji brez kredita, je torej
vprašanje, ki mori več kme-
tov. Kje dobiti denar za dav-
ke, socialno, starostno zava-
rovanje kmetov — to je po-
stal danes problem predvsem
hribovskega kmeta, ki nima
drugih finančnih podpor. Ži-
vina in drugi pridelki so pri
vsej pvodražitvi Še vedno ma-
lovredni. še enkrat naj po-
novim, da so največji pro-
blem predvsem — prazne
kmetije.
Kako naj eden ali dva člo-
veka obdelujeta brez strojev
kmetijo! Skoraj žalostna je
resnica, da si tudi za denar v
domači trgovini kmečki člo-
vek ne more privoščiti kme-
tijske mehanizacije, da o kre-
ditu ne govorimo. Ce polje
ni obdelano, si je treba v me-
stu odrezati boljši kos kruha.
Kmetija je tista, ki je največ
pomagala k svobodi, danes pa
večina upokojenih kmetov še
vedno čaka na 250 din. Pri
vsem tem pa še vedno plaču-
je in mora doseči veliko sta-
rost.- Ali ni pretežak cilj za
enakopravnega kmeta? Je res
samo hribovski kmet tisti, ki
si na stranskem tiru utira pot
v življenje? Več nas je torej,
ki smo spoznali kmečke te-
žave in pri nas je ugasnila
zadnja iskra dobre volje, vo-
lje do trdega kmečkega dela.
In morda se ne bo nikoli več
vžgala in razgorela.
Oprostite mojemu sestavku,
ker ni izp>od peresa izobra-
ženega mestnega človeka, to
je pismo preprostega kmeč-
kega dekleta.
TEREZIJA IZ K>DE2EUA
agrotehnika
Agrotehnika — poslovalnica Celje vam v specializirt
blagovnici nudi:
— sodobno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo
orodje
— stroje, priprave in orodje za vrtičkarje
— pripravke za oplemenitenje zemlje: šota. humo'
torbon. bioter, umetna gnojila
— preparate za škropljenje in posipavanje za unH
vanje škodljivcev in bolezni na kulturah
— razno semensko blago in sadike
— pnevmatiko za osebna in motorna vozila
— razno dodatno opremo za vozila — hidravlični <
deži
— »lesonal«, avtolake In oplemenjevaleč lesa v
mih barvnih odtenkih
-— orodje in opremo za obrtnike in delavnice.
— nadomestne dele za zastavo 750, TAM vozila, tr«
torje in kmetijske stroje
Cenjeni kupci posl^jžite se ugodnega pristopa z
mobilom; oglejte si stalno razstavo blaga.
Obiščite nas, svetovali in postregli vam bomo.
Priporoča se kolektiv i
AGROTEHNIKE CE^J
18. Stran — NOVI TEDNIK
AKCIJA

v nedeljo zjutraj so sku-
paj s potočki prišli v dolino.
Sonce je komajda prilezlo, iz-
za bregov. Potem so č«kali
na šolski avtobus, tisti avto-
bus, ki jih je vsak dan pri-
peljal in odpeljal v šolo in
iz šole spet domov. Tokrat
jih je dobra »Monika«, kot
pravijo hudomušno svojemu
zvestemu avtobusu, odpelja-
la v Ljubljano, na Bmike,
tam, kjer je okno v svet,
kjer stoje na veliki betonski
ravnini letala in čakajo na
ljudi, da jih poneso v nebes-
no prostranstvo, nad oblake.
Kako čudno pravzaprav,
meni Peter iz hriba, stoječ
'ob ograji, za katero vzletajo
in pristajajo letala. Reč se
meni nič tebi nič dvigne in
že si v Puli. Tako je, v Puli.
Tam, kamor jih je vodila pot.
V mestecu ob morju, kjer
najbrž mnogi izmed njih še
dolgo, dolgo ne bi bili, če jim
ne bi p>odjetje Inex-Adria po-
klonilo izlet z letalom.
PRIJETNO
PRESENEČENJE
Nekega dne je prišel v šole
šmarske in šentjurske občine
čisto kratek dopis, v kate-
terem je pisalo, da podjetje
Inex-Adria poklanja kozjan-
skim otrokom vožnjo z leta-
lom in da naj povedo, koli-
ko otrok bo šlo s te in koli-
ko z one šole. In tako se je
80 otrok iz osnovnih šol Šent-
jur, Slivnica, Planina, Dram-
Ije, Ponikva in Lesično zna-
šlo na velikem DC-9, ki je
nemirno hrumel v lep, son-
čen dan na brniškem letali-
šču.
»Pripnite pasove!« Glas pri-
jetne deklice je prekinil ne-
umorno čebljanje otrok v le-
talu in roke so začele omo-
tavati varnostne pasove. Le-
talo se je počasi odlepilo od
steze in krenilo naravnost
oblakom naproti. Cez pri-
bilo ne konca ne kraja. Vsi,
prav vsi, so bili prvič v leta-
bližno dvajset minut se je
velika, bela ptica spustila na
letališče v Puli. Čudenju ni
lu in večina tudi prvič na
morju. Odličnjaki, pridni
mladi delavci, čebelice s Koz-
janskega. Polet z letalom jim
je bil nagrada za učenje, za
pridno delo v društvih, v
prostovoljnih akcijah.
Potem so se odpeljali na
kopališče nedaleč vstran od
Pule, v tabor Mariborčanov
»Pohorje«. Zivžav se je kmalu
preselil na morsko obalo.
Tako je veselje dopustni-
štva, širokega morskega pro-
stranstva je ta dan uživala že
tretja skupina šolarjev, ki so
z Inex-Adrio prišli v Pulo.
Prvi, ki so z velikim DC-9
prileteli v Pulo, so bili otroci
iz Haloz, za njimi so prišli
v Istro šolarji iz Suhe kraji-
ne, tem pa so se pridružili
še Kozjanci.
VELIKO
DOŽIVETJE
v majhnem, škrbinasto raz-
jedenem zalivčku, posejanem
z morskimi ježki, kjer je vo-
da hrurae tolkla ob skale, se
je s prijatelji igral Janez
Štadler iz Topolovega na Koz-
janskem, učenec osnovne šo-
le Lesično. Kopal se ni, ko-
palke je pozabil doma in ven-
dar je bil prvič na morju.
Kakšna škoda, da bi ga
šment.
»Cisto zares sem prvič na
morju pa z letalom sem tudi
prvič. Počitnice bom letos
imel kar na njivi. Je že tako,
brat je v vojski in ne bo, mi
preostalo drugega, kot da se
bom sončil kar na njivi. Kar
precej zemlje imamo, ljudi
pa je bolj malo. O, z letalom
bi se pa res še peljal. To je
najbrž hudo draga reč, ne?«
Gotovo, za mlade Kozjan-
ce je tole res hudo draga
reč. Tudi za Irmo Kovačič, ki
je letos zapustila klopi lesič-
ke šole in se bo v jeseni od-
pravila na celjsko gimnazijo.
Zakaj je Irma odšla v Pulo?
Zato, ker je odličnjakinja,
ker se rada uči in zato, ker
bi rada znala še več.
»No, enkrat sem že bila na
morju, kopala pa se nisem.
Tudi z letalom se še nisem
peljala, videla pa sem jih že,
na Brniku. Ampak videti je
vse kaj drugega, kot pa pe-
ljati se z njim. čudovito, res
je bilo čudovito. Človek ima
tako prijeten občutek, ko
plava nad oblaki. Izplačalo
se je biti odličnjak. Ce bi
za nagrado šla vedno z leta-
lom, potem bi bila kar na-
prej odličnjak, kjerkoli že.
Sicer pa, učimo se Ziase!«
Irma je v Puli stopila na
jezite, grdoba se je obesil na
desno nogo. Kaj sedaj? Nič,
prav nič. Bodice so bile kma-
lu pozabljene.
Otroci so kot čebelice leta-
li od čeri do čeri, od zalivčka
do zalivčka, s kamna na ka-
men. Hude ure v šoiskih klo-
peh so bile pozabljene, po-
zabljeno je bilo marsikaj iz
lepih, toda včasih trpkih šol-
skih ur, ko je zvonec veliko
prepo2aio zvonil ...
še en pozabljivec je bil
med šolarji. Kopalke so še
danes v predalu. Suhe, brez
morske soli. Andreja Zalokar
si je visoko zavihala krilo in
koracala po vodi, dokler je
le šlo. Mlada Planinčanka si
je preganjala čas, kakor je
le vedela in znala. Kljub po-
zabljenim kopalkam ji je bi-
lo lepo. Na morju in v leta-
lu. Sleherno minuto, ki pa so
žal prehitro minevale.
Pogovorov ni bilo konca.
Vse je bilo razigrano, življe-
nje je prekipevalo. Potem se
je bilo treba posušiti, posuši-
ti so se morale kopalke pa
dolge hlače, ki so preveč za-
šle v morje in krila, ki kar
niso hotela ubogati. Na nebu
so se začeli zbirati oblaki,
četica je odšla proti Puli, v
areno, med priče davnine, da
bi se v domišljiji pričarale
velike igre z gladiatorji in
levi, da bi zaživela zgo^
iz šolskih klopi.
Arena mladim Kozj^
ni bila naklonjena, zače
škropiti in šolarji so s|
ovce začeli zbirati v gi|
Prišel je čas odhoda.
Ob 22. url so bili otnj
puiljskem letališču, kjer
liki DC-9 že čakal na ]
jaLni stezi. Mimogrede
spregovorili še z u^
Mihom Zakoškom iz oso
šole Lesično.
»Hvaležni smo Adrii;
polet, je povedal, ko
oblačnega ileba čedalje
rosilo. Večina otrok, j
ne kar vsi, ni še nikoli
la z avionom, no, konec
cev pa se tudi mi, prosi
ji, ne moremo pohvali
tem. Zadovoljstvo je
obojestransko. Namen
izleta pa je za nas še
gačen, saj je nekakšna o!
šole v naravi. Če drugaži
gre, je treba pač izkoii
vsako priložnost, ki se ti
ku ponuja. Prav zaradi:
še enkrat iskrena hvala I
Adrii iz Ljubljane, ki m
omogočila ta čudoviti j
Nekaj čez deseto un
DC-9 odletel s puljskegal
lišča. Dan se je končal.
Brniku je že čakala d
stara Monika, da jih p<
nazaj na domove.
MILENKO STR
Pod repom velike.ga letala DC-9 Inex-Adrie so se mladi
Kozjanci kar izgubili. Foto: M. Strašek
Janez Štadler kuštrj,.
novnošolček iz Topolov«^
Kozjanskem, si je vsaj
dan privoščil morje. ^
prišel nazaj domov, j
čakala motika in vroč^
ce na njivah njihovega
stva.


18
Ker se je medtem že docela zmračilo, se zločincu ni
bilo treba več tako previdno skrivati. Zletel je čez leso
tn stopit nekoliko korakov navzgor v travnik ter se vle-
gel v travo, pri tem pa od bolečine zastokal. Minilo je
kakih dvajset minut; tedaj je prikoracal Osojnik, izročil
Lisjaku, ki je že nestrpno čakal, denar in mu, ne da bi
kaj govoril, porinil krajec kruha in steklenico žganja v
žep. Več v 7iaglici tzj mogel dobiti, je rekel. Lisjak se niti
z besedico ni zahvalil, nekaj je zagodrnjal o starem sko-
puhu in sr odpravil na pot. Poprej je še vprašal, kod
in kam vodijo steze, in Osojnik mu je natanko pokazal
pot. Ko je zločinec že izginil za leso, ga je kmet še en-
krat poklical:
»Ti, počakaj! Nekaj te moram še vprašati. To men-
da drži, da boš molčal in da te storije o ciganici ne boš
obešal na veliki zvon?«
>)He, ali te je strah? Pravzaprav bi te bil moral še
za kak stotak.« se je Lisjak porogljivo smejal; »toda za
tako norega me ne smeš spoznati, da bom šel samega
sebe v luknjo tlačit. Ne bom tiho zaradi tebe, ampak za-
radi sebe, da sebe ne spravim v kašo, ti tepec!«
Tako sta se ločila. Dve noči in dva dni je trajalo, da
se je begunec pritepel v Zarazber. Ker je moral po ovin-
kih tn po samostnih kozjih stezah, je mogel le počasi na-
prej; že se je viračila tretja noč, ko je na neki hribovski koči
jjOtrkal in prosil za prenočišče. Ves onemogel je tožil, da
prihaja iz Jazbine, da mu je ušlo tele na jmši in ga že
dva dni išče in da je nazadnje z neke peči padel in si
pri tem roko zlomil. Hribovec ga je nekaj časa ostro mo-
tril, potem pa je navidezno prijazno dejal:
hSeveda lahko ostaneš čez noč. Nesrečnega človeka še
nobenega nismo s praga spodili. V hlev še pojdem na
živino  gledat.  Počakaj;  koj  pridem!«
Čez nekaj časa je zunaj nekje rezko zapiskalo. Lisjak
je zaslutil nevarnost in jo ubral za kočo. Priletel pa je
dvema orožnikoma v pest, ki sta ga zgrabila in oklenila.
VI
Na kraju Bistrice, kakih dvajset minut od cerkve, je
stala lesena koča, ki je bila že vsa črna od starosti. Z
okenc in izpred vrat je bil prelep pogled po hribih in do-
linah, zato pa je bil pogled v hišo in kamro tem grši.
Tu je bilo vse narobe: čevljarski stol je molel svoji edini
dve nogi v viš,. ura na steni je migljala z enim samim ka-
zalcem, po mizi so bili nepomiti krožniki in sklede in
muhe so se pasle po ostankih repice in po strnjeni zabeli,
na stenah so viseli jopiči in hlače, zraven pa godčeva
trobenta, po klopeh okoli in po tleh je bilo polno čevljar-
skega orodja, papirja, mohorskih knjig, ter raztrganih,
l)Ošvedranih in napol popravljenih čevljev. Iz kamre pa
se je rešala razodeta in razvaljena postelja, poleg nje od-
prla skrinja, s sten pa razbito ogledalo in trije pereli
okviri   brez  slik.
Lastnik te koče in edini prebivalec v njej je bil »moj-
ster Smola«, krepak samski mož blizu štiridesetih let.
Prav ime mu je bilo Cencij — Cincencij Mrkač — in če-
vljarskega je bil stanu. Kadar ga je bila volja, je dobi o
delal, ampak voljen je bil bolj redko. Rajši, ko da bi
doma čepel in po kopitih razbijal, je lazil za vevericami
in priči, ki jih je lovil in prodajal, ali pa je hodil v les
delat. Tisti pa, ki so se k njegovi čevljarski umetnosti za-
tekli, so se jezili in kramentirali. Poleti je trajalo vsaj
šest tednov, da je napravil nove čevlje; da je pa stare po-
pravil, za to je bilo treba pet ali šest mesecev. Dejal je.
da so kože tako suhe. da kar pokajo, in če nima denarja
za vino ali za mošt, jim ni in ni kos. Denarja pa je v tej
krizi tako malo kakor snega v juliju.
Toda Cencij ga je vedno še toliko ugnal, da ni trpel
žeje. Po navadi je govoril prav po hribovsko domače; ka-
dar pa ga je imel nekoliko pod kapo, je zavijal in se
j)ačil kakor kak mestni pismar in je govoril tako gizdaro
in nabrano, da je vse  silil smeh.
Bistričani so zmerom vedeli, kodi ga je s Cencijem.
Že od vojakov sem je znal trobentati in še zdaj je bil
svoji trobenti zvest, če je bil doma, je zjutraj z jutrnico
vred že budil dolince s svojim piskanjem, opoldne si je
trobil kake četrt ure in zvečer, ko je zvonilo večno luč,
je po stari vojaški navadi klical_ na počitek. To pa je bilo.
takole: Kadar mu je trobenta brumno vriskala, tei
bil trezen; kadar mu je trobijala venomer: tre-re, f
tedaj je bil okajen; kadar je le zdaj in zdaj zamoM
hripala, tedaj je bil pošteno nadevan. Kadar pa je
■^te tiho, no, tedaj ga ni bilo doma — in navadno je
tako.
Saj mu nihče ni mogel zameriti, da se je tako i
držal svoje bajte, ko v njej ni imel nobene druge
rišice kakor trobento. Cencij pa si je želel družbe «"
govora. Deset let že si je iskal kako družico; toda 5
je malo previsoko. Kot pravi izprašeni čevljarski ffli
je menil, da ni kar vsaka zanj; le kaka gruntarska^
njegovem smela biti za gospo mojstrinjo. Pred leti jt
bil Ravnjakovo, ki je bila zdaj Pristovnica na Breznic
tem Osojnikovo Franco, potem Kamnikovo Reziko, J
Burjakovo Julko — in vse so mu pokazale figo. Za^
je na sejmišču vpričo ljudi povedal na svoj sloves^'
čm vse grehe in slabosti, ki jih kazijo.
Ko pri gruntarskih ni imel sreče, se je poi^'^
bajtarskim, pa mu je tudi pri teh spodletelo, tako >
bil zdaj pri štiridesetih še zmerom tako sam kakC
dvajsetih. Zdaj pa je bil še zadnji čas; zato se je
lati po deklah. Bogastva pri teh ni bilo najti, P
pridne roke — in tudi te so bile mojstru Smoli potf
Saj je imel poleg koče še kos zemlje, sicer res da'
lik, da je bil za kako kozo. Za Cencija pa je bilo
zemlje obilo. Pustil je travo, da je zrasla in se P^^'
nikoli je ni kosil, počasi je izginila tudi lesa okoli, ^'
je pobral in  zanetil.
Vendar bi mu bil krivico delal, kdor bi bil def
je lenuh ali da Bogu dan krade, če mu je voda že [
tekla, se pravi, če so mu bili žepi prazni m je '
drobtine pometal, tedaj je delal ko črna živina; pr-
šilom in kopitom, poleti pri kmetih na polju in trd'
Tako suh je bil prav sedaj, ko je moral U^'
Raven. Zato se je oglasil Ravnajku, češ, da bi rad
kosit. Pri tem je imel še drug namen; seznaniti
hotel, z Urško in izvedeti, kaj bi dejala, če bi P .
vzeti. Res se mu je    posrečilo; Ravnjak ga le ^J,
Ur^ka pa,    ki je bila sicer že precej zarjavela
vendar še polna upov in pričakovanja, mu tudi ^1.^
vala, da bi ji bil zakonski stan vse ljubši od dei^^i
^^ is — 27. junija 1974
NOVI TEDNIK — stran 19
t*" četrtek so v celjskem Muzeju re-
volucije odprli razstavo o zgodovin-
skem in gospodarskem razvoju celjske
tovarne EMO. Razstava, ki jo je s so
delavci pripravil dokumentator in
prevajalec Jože Keber na zgovoren na-
(■in prikazuje dejavnost tega velikega
delovnega kolektiva, ki prav v teh
dneh praznuje 80-letnico obstoja in de- ■
fc. Na otvoritveni svečanosti je sprego-
voril direktor EMO Miro Jančigaj. Na
razstavi, ki obsega dokumetarne foto-
tirafije in dokumente iz obdobja na-
stanka tovarne, predvojnega delavske-
ga gibanja, časa med NOB in povojne
izgradnje, sodelujejo tudi likovni umet-
niki, ki so našli možnost svoje likov-
ne govorice tudi v emajlu. To so: Mi-
Lorenčak, Mirko Knez, Dane Hor-
^t, Marjan Zdolšek, Ivan   Razboršek
Viktor čuvan. Na posnetku so iz-
^elki po osnutkih omenjenih likovni-
kov. Foto: Drago Medved
PREPROSTO
IN ELEGANTNO
Za resnejša leta, ko ne moremo več
posegati po mladostnih in drznih mo-
delih, primernih za rosna teta, svetu-
je moda vedno etegantne in umirjene
modele poletnih oblek. To so prepro-
ste linije, mehki in kvalitetni materia-
li, lepi enostavni kro)t in živahne,' a
skladne barve, ki so primerne skoraj
za vse postave.
Takšna sta tudi inodela na skici.
Prva obleka je primerna za vitkejšo
postavo, saj ima poudarjen ozek pas in
rahlo nabrano krilo. Rokavi segajo dd
komolcev in so zavihani.
Druga obleka pa je še bolj prepro-
sta. Krojena je v krilu navzven, pas-
je poudarjen z ozko pentljo, rokavi so
kratki in izrez okrogel.   ,
Zato pa lahko takšen umirjen model
elegantno dopolnimo z letos tako mo-
dernimi velikimi umetnimi (ali sreai-
mi) cvetovi in starinskimi broškami.
Staša Gorenšek

z velikim odobravanjem
medn DEBELOST je bolezen
sem prebrala v zadnji števil-
ki Novega tednika zgodbo o
Janku Seliču iz Loke pri žu-
smu. Odločila sem se, da
napišem nekaj razmišljanj o
problematiki debelih ljudi.
Čestokrat srečamo, v me-
stu ali na podeželju, debele
ljudi. Dostikrat slišimo zbad-
ljive pripombe tako iz ust
izobraženih ljudi, kakor tudi
preprostih ljudi, kot: »debe-
luhar, debela bajsa, bom-
ba ...« "Velikokrat, hote ali
nehote, zapostavljajo debele
ljudi. Prepričana sem, da ta
vrsta ljudi, in verjemite mi,
ni jih malo, nikoli ne po-
misli, kaj neki je vzrok de-
belosti zasmehovanega. Iz
medicinske literature lahko
sklepamo, da je debelost, pa
naj si bo tej vzrok preobil-
na prehrana, ali pa vir ne-
ke notranje bolezni,, v obeh
primerih bolezen. Le na
kratko bi želela opisati oba
primera debelosti. Prvi pri-
mer, ko je vzrok debelosti
preobilna prehrana, lahko
razdelimo na dva načina:
— včasih je prevladalo pre-
pričanje, da je otrok lep in
zdrav, če je lepo okrogel.
Da, včasih so se starši po-
stavljali s svojimi malčki,
ki so bili rdečelični, okrogli.
Starši so, tudi danes lahko
zasledimo takšne primere, si-
lili otroke s hrano. Toda,
to je zgrešeno v večini pri-
merov. Otrokovo telo posta-
ja zahtevnejše s časom raz-
voja, potreba po večji koli-
čini hrane se s časom veča,
otrok pa' pridobiva na teži;
— ljudje se dan za dnem
soočamo z različnimi proble-
mi in težavami. Včasih je
dovolj tudi nepomemben kon-
flikt z okolico in že sežemo
po hrani. Podzavestno. Og-
romno je primerov, ko razo-
čaran človek vse pogosteje
sega po hrani; v hrani vidi
trenutno tolažbo, v hrani naj-
de, če smem tako reči, po-
zabo za duševno stisko. In
kaj je temu posledica? Debe-
lost!
Drugi primer, debelost, ki
ji je vir notranja bolezen, je
težji primer. Medicina, kljub
temu, da se je v zadnjem
obdobju zelo razvila, še ne
pozna ustreznega zdravila za
zatiranje žarišča te bolezni.
Znano je, da je najpogostej-
ši vir te bolezni nepravilno
delovanje nadledvične žleze,
kakor tudi ostalega hormon-
skega delovanja v organizmu.
V Sloveniji že obstaja v
okviru ljubljanskega Klinične-
ga centra ENDOKRINOLOŠ-
KI ODDELEK, katerega pred-
stojnik je profesor Stanko
MAHKOTA. Na tem oddelku
zdravijo specialisti obe vrsti
debelosti. Zaradi hormonske-
ga obolenja, delno pa tudi
zaradi nepravilne prehrane,
sem se tudi sama več me-
secev zdravila na tem oddel-
ku. Uspeh ni izostal. Ogrom-
na zasluga s strani predstoj-
nika profesorja Mahkote in
sobne zdravnice doktor Koc-
jančičeve je bila vidna v
tem, da sem precej izgubila
na teži. Ker pa je bil vzrok
debelosti tudi hormonskega
značaja, kot sem že omenila,
sem s te strani še vedno os-
tala podvržena debelosti.
Veseli me, da se je v No-
vem tedniku našel prostor za
takšne probleme, ki z vsako-
dnevnimi posmehi, očitki,
spremljajo debele ljudi, če
že iščemo napake ali nepra-
vilnosti telesne oblike, potem
moramo biti vsekakor v prvi
vrsti samokritični, kajti vsak
človek ima neko napa.ko.
Debelost pa je v primerjavi
s posmehijivci in zbadljive!
skorajda neopazna.
Mislim, da bodo mojo že-
ljo podprli številni bralci.
Janku moramo pomagati.
Morda se še ne zaveda vseh
težav, ki mu bodo prišle na-
sproti čez nekaj let in kate-
rim se ne bo mogel izogniti,
zato je dolžnost, na le nje;
govih staršev, ampak tudi
nas, da mu pomagamo zaži-
veti tako, kot žive njegovi vr-
stniki. Ambulantno zdravlje-
nje, ki ga je bil doslej dele-
žen, je po mojem prepriča-
nju nemogoče. Janku bi mo-
rali omogočiti hospitalizacijo
na Endokrinološkem oddelku
Kliničnega centra v Ljubljani.
In na koncu: Janko, zdaj,
ko imaš počitnice, odloči se
za zdravljenje. Kdo ve, mor-
da boš v prihodnjem šol-
skem letu vzljubil, med dru-
gim tudi, telovadbo? In, ne
pozabi: dosti trdne volje in
premagovanja, pa uspeh vse-
kakor ne bo izostal-
pnporočamar
KEKSPRESSE je gospodinjski prip.omoček
za izdelavo peciva. Oblikuje nam 13 različ-
nih vrst piškotov. Z njim lahko posipamo
sladkor in krasimo torte. Prodajajo ga v
veleblagovnici T in stane 134,58 din.
V trgovini Ona-On prodajajo moderne,
lepo oblikovane torbice iz usnja v prijetnih
barvnih kombinacijah, ki so jih Izdelali v
Industriji usnja Vrhnika. Cene teh na sliki
so 185,00, 199,00 in 235,00 din.
TOP električni lonec je Izredno prakti-
čen in ekonomičen. V njem se pečejo jedi
na mreži, tako da ostane .olje uporabna,
tudi do dvajsetkrat. Možnost regulacije tem-
perature na 150, 175 in 190 stopinj C. Izde-
luje Elma Rovventa, prodajajo ga v proda-
jalni Elektro CTehnomercator), cena 694,55
din.
V prodajalni Vesna (Moda) smo izbrali
j:a vas tole elegantno poletno obleko v
vzorčastem diolen loftu, izdelano v Veze-
nini Maribor, kreacija Nina. Na voljo so
vam številke od 38 do 44. Cena: 596,00 din.
Sodoben svečnik, kromiran, s petimi
svečami lahko med drugimi svečniki, uvo-
ženimi iz Vzhodne Nemčije, izberete v Cen-
tr.omerkurjevi trgovini Urarstvo — optika.
Cena: 203,20 din.
20. stran — NOVI TEDNIK
St. 25 — 27. junija
ŠpailT Nt - SMIIT NT   ŠPORT NT - ŠPOHT NT   ŠPORT NT
SVET BO VIDEL SVET ALI:

POSTAJATA ZVEZDI
Žalostna, vendar resnična je
u-soda, ki Jo zahteva življenje.
Zdaj slavimo enega, zdaj druge-
ga. Kden si slave želi, drugi je
bolj skromen in dela pač po svo-
ji volji in zmogljivosti z željo, da
doseže čimveč, pri tem pa pušča
postrani vse, kar bi ga postav-
ljajo na piedestal slavnih. V le-
tošnji sezoni smo prišli do tre-
nutka, ko sta dva celjska atleta
s polno vrečo volje, atletskega en-
tuziazma in seveda tudi talenta
zrušila dva jugoslovanska atlet-
ska mita in se počasi, vztrajno,
toda zanesljivo povzpenjata na ta
piedestal. To sta nezadržna PE-
TER SVET in DANICA URAN-
KAR (o ostalih bomo govorili ka-
sneje!).
Peter je- že pred odhodom v
vojsko veliko obetal. Pravili so
mu, da teče kot »švicarska ura«!
Bali smo se, da bi vojaški rok
pustil posledice. Peter je vztra-
jal, treniral pod vodstvom nekoč
odličnega Sime Važiča in dočakal
svoj trenutek. Začelo se je v Sao
Pauiu na polnočnem silvestrskem
teku. kjer je v »ludi« tekmi do-
kaza!, da je zrel za .še večje do-
sežke, nadaljeval z osvojitvijo dr-
žavnega In balkanskega prvenstva
v krosu ter zdaj, v zadn.jem ča-
su, vse skupaj okronal z izpolnit-
vijo dveh norm za nastop na le-
tošnjem evropskem prvenstvu v
Rimu — v teku na .looo m In »n.je-
govi« specialiteti teku na 3000 m
ovire, kjer .je pred dnevi dosegel
nov državni rCkord — 8:32,4! To
so za atletskega nepoznavalca
skromni in nepomembni podatki,
za ostale pa veliko pomenijo. Pe-
ter se .je z vestnim treningom,
voljo, disciplino in skromnostjo
približal me.^i, ko se začne na
športnem nodročju govoriti o ose-
bah. In tisto kar smo povedali
v uvodu: rrušil ,]e mit o Danetu
Korici, ki .je zadnja leta bil nrvi
človek naše atletike, okoli katere-
ga se je vse sukalo in govorilo.
Zdaj .je to Peter, petindva.jsetlet-
ni mladenič (unam, da nam to
žena ne bo zamerila!) Iz Celia. ki
nadaljii.ie tradici.io nekoč najbolj-
ših rel,jskih dolgonrogašev Hanca,
Važiča. fervana. Žuntar.la In dru-
gih, za njim pa stoji nlejada od-
ličnih, kot Kovačič. Lisec. Milo-
vac in drugi. Svet je že videl
svet. vendar svet bo Se slišal za
Sveta! Porok za to sta Peter sam
In n.iegov »tihi«, vendar (kot ne-
koč n» stezi) vttra.fnI trener SI-
mo Važič.
Drnei nrimer rušenja »zvezde«
.ie n.VNICA LRANK.AR. skromno
d^kle iz Tabora v Savin.jskl doli-
ni. Vrsto let .le bila samo v vr-
stah Kladivarja v »senci«, saj so
bile ob njenem boku številne
»boljše« atletinje, letos pa se je
končo prebila v prvi plan In to
na stezi, kjer je mnogo let vla-
dala svetovna kraljica Vera Niko-
Hč! Medtem ko Nikoličeva po
vseh velikih in spoštovanja vred-
nih uspehih počasi odhaja v »po-
koj«, pa se pojavlja na njenem
mestu vztrajna Danica! V Skopju
na finalu za atletski pokal Jugo-
slavije ji je prvič uspelo prema-
gati bivšo svetovno rekorderko in
nosilko številnih medalj ter ta-
ko napovedati svoj pohod proti
Rimu, kjer bo letos evropsko pr-
venstvo. Res je, da Danica še ni-
ma norme, vendar ob takšni for-
mi, kot jo je pokazala sedaj, lah-
ko tudi to pričakujemo. Skratka,
Svet in Urankarjcva sta v letoš-
nji sezoni zatemnila dve veliki
Jugoslovanski atletski zvezdi,    na
njiju samih pa je, da se na pri-
borjenih mestih čim dlje obdržita.
Ponavljamo: njuni kvaliteti sta
vztrajnost in skromnost, to pa
Je za športnika z mero talenta
največ.
Nepošteno bi bilo. če bi po-
zabili še na ostale, ki v letošnji
sezoni dosegajo tudi odlične re-
zultate, to so predvsem iMijač
(disk osebni rekord .56,04), Ur-
bančičeva, Dušan Prezelj (višina
211 cm). Lisec (osebni rekord na
1500 in 5000 m), Pristovnik, Vi-
vod. !VIale Lešek, Bezjak in še
In še.
Zvezdice svetijo, med njimi pa
trenutno najmočneje Petrova in
Daničina! Prav o takšnih stvareh
je lepo pisati. Ver,]emite!
TONE VRABL
Foto: DRAGO MEDVED
NOGOMET
DRUGI
IN TRINAJSTI
Nogometno prvenstvo Slovenije
Je končano. Igrišča bodo ostala
dobrih šestdeset dni prazna. V
zadnjem srečanju se je Glaaija
ob derbyju lepo napolnila. Zbra-
lo se Je preko 800 gledalcev, ki
so videli na delu nogometaše Kla-
divarja in goste ie Smart.na. Ker
je bilo že pred srečanjem vse
zmario, srečanje ni imelo pravega
vzdušja, ki nam ga daje »pravi«
derbi. Celjani so zmagali z re-
zultatom 2:1. Toda s tekmo in
prikazano igro nismo bili popol-
noma zadovoljni. Igralo se je
premalo borbeno in tehnično do-
vršeno. Skratka s takšno igro
doma<^ moštvo ne bi uspelo v
nobenem srečanju v viSji ligi.
Kladivar Je osvojil drugo mesto
za Rudarjem, ki je temeljito izko-
ristil svoje možnosti in za točko
več osvojil prvo mesto. Celjanom
ostane tolažba, da so bili najbolj-
ši v drugem delu prvenstva. V
prvenstvu so od 26 tekem v 15
zmagali, šestkrat Igrali neodločeno
In petkrat izgubili, Tehničjii vodja
Ante Jerkovič nam je po srečanju
z Šmartnim dejal: »Prvenstvo smo
izgubili  zaradi  dveh  remijev  do-
ma proti Izoli in Slaviji. Pri
obeh pa so nam točko vzeli sod-
niki«. Strinjamo se s to ugoto-
vitvijo. Toda, prvenstvo so Ce-
ljani izgubili dejansko v sreča-
nju proti Rudarju v Trbovljah,
ko so jih novi prvaki popolnoma
nadi^grali in s tem dokajzali. da
še niso sposobna za višje tekmo-
vanje. Nova tekmovalna sezona
pa je za celjsko moštvo nova pri-
ložnost.
Zato Stancer, Puhner, Cigoj,
Ulaga, -Osojnik. Cemič, Sivka,
Hribemik, Bojkovič, Dobrajc, čnik,
Reberšak. Bosina in ostali resno
pristopite v non'o prvenstvo. Z
novim trenerjem Bogdanom Sti-
pom imate vse pogoje, da uspete.
Igralci Smartna so se že pred
nedeljskim srečanjem pomirili s
povratkom v oonsko nogometno
ligo. Igrali so mimo in v prvem
polčasu bili enakovredni domači-
nom. V kolikor popravijo obram-
bo, bodo kljub močni konkurenci
v conski ligi lahko najboljši. Ome-
niti pa moramo, da se vračata v
consko ligo še Aluminij in Kovi-
nar. Zaradi tega je celjsko nogo-
metno območje izgiibilo iz te li-
ge Brežice. V novi sezoni bodo
v conski ligi i.grall iz celjskega
območja Rudar Velenje Dravi-
nja, Steklar in Šmartno ter Osan-
karica  iz Slov.  Bistrice.
V celjsko podzvezno li.go pa se
vračata Olimp in Brežice. Torej
precej premikov v celotnem nogo-
metnem tekmovanju na Štajer-
skem. Kvaliteta bo torej tudi v
najnižjih, ligah sedaj močna in
kvalitetna. J.   KUZMA,:
hoKt^ET
OBETAJOČI
NARAŠČAJNIKI
Na rokometnih igri.ščih
Slovenije je zadnje dni zelo
živaJino. Celjski rokometaši
so dali svoj delež pri zakliu-
čnih igrah prvega dela sezo-
ne. Z mednarodnim turnir-
jem v Rogaški Slatini so Ce-
ljani približali domačinom
lepoto te športne igre. Na
turnirju so poleg Celjanov
nastopili igralci Ljubljanske
vojne oblasti, prvak Sloveni-
je Piran in prvak Avstrije
Oberglass. Celjani so osvojili
prvo mesto. Premagali so
Ljubljansko vojno oblast
18:16, Piran 17:12 in Ober-
glass 11:8. Vsa srečanja sta
odlično vodila zvezna sodni-
ka Jug in Dom iz Celja.
Končni vrstni red; 1. Celje,
2. LJVO, 3. Piran in 4. Ober-
glass.
Honirji so v nedeljo nasto-
pili na republiškem prven-
stvu v Kozini. V finalu so iz-
gubili proti doma-činom 8:9.
Selektorji republiške pionir-
ske reprezentance so v re-
prezentanco izbrali tudi celj-
ske pionirje Zupanca, Kleca,
Anderluha in Skalera. Mladm-
3ka republiška reprezentan-
ca v kateri so bili tudi trije
Celjani — Ivezič, Guček in
Sedovnik pa je osvojila na
turnirju republik peto mesto.
V kadetsko mladinsko re
prezentanco Slovenije do 16.
leta so se iz celjskega podro-
čja uvrstili: Basa, Samardjič,
Kavčič, Lešek in Ščurek iz
Celja ter Virat in Kranjc iz
RK Griže. Nov uspeh za de-
lo z mladimi v Celju in Grl-
žah. Vsi "ti mladi tekmoval-
ci bodo demonstratorji na
republiškem seminarju v ro-
kometni šoli v Seči.
J. KUZMA
VSI NA
STRELIŠČE
Vse celjske družine bodo v
času od 4. do 7. julija pri-
pravile veliko tekmovan.je v
streljanju z malokalibrsko pu-
ško. Tekmovan,fe bo na stre-
Iišču na Gričku. Pravico na-
stopa imajo \'si ljubitelji stre-
ljanja in Trima. Pogoj Je, da
so dopolnili 14 let. Ne nasto-
pajo člani, ki .so že nastopa-
li na republiškem aH držav-
nem prvenstvu.
TRIM VESTI
Zveza za športno rekreaci-
jo bo organizirala vsak petek
kolesarjenje, hojo, streljanje,
tek in plavanje za športni
znak trlm in sicer od 5. ju-
lija do 30. avgusta od 16. do
n. ure, tek od 17. do 18. In
plavan,ie od 18. do 19. ure.
PROGA ZA KOLESARJENJE
za Trim znak poteka od To-
pra (start), po Teharski ce-
sti čez Selce, Skalno klet, no-
vi most na Polulah v Mestni
park In na Griček, kjer Je
cilj.
HOJA poteka od starta
(zgradba na drsališču v Me-
stnem parku) po levem bre-
gu Savinje do mostu na Oto-
ku, m'.mo bazena do Vrtnar-
ske šole, do mostu v Levcu
(viseči most) in n» Griček
(cilj). Proga Je označena z
velikim T.
STRELJANJE Je na letnem
strelišču na Gričku pri strel-
skem domu.
TEK: proga za tek ,1e ozna-
čena na Gričku (kot lani) in
je speljana deloma po trim
stezi. Pri startu so tudi na-
vodila za vadbo na stezi za
tek.
PLAVANJE: organiziran bo
dan Trim plavanja za občin-
ski praznik (sobota, 20. juli-
ja), podobno kot kolesar,jenJe.
Proga bo daljša kot petdeset
metrov, čas pa se ne bo me-
ril. Na 50 metrov za športni
znak boste lahko plavali vsak
petek od 18. do 19. ure na
ccl.Jskem bazenu.
KEGLJANJE: občinske akci-
je za trim znak v tej panogi
ne bodo več organizirali, lah-
ko pa izkoristite interno vad-
bo na kateremkoli keglji.šču.
TRIM STEZA: ne pozabite,
da se za trim znak upošte-
vajo tudi vadbe na trim ste-
zi. Žig za stezo na Gričku je
pri oskrbniku strelskega do-
ma. Kmalu bo odprta tudi
nova  steza  na Dobrni.
PLANINSTVO: najprimer-
neje je, da organizirate sku-
pinske izlete*, za potrditev ve-
lja planinski žig.
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Zvezi za športno
rekreacijo  in  oddih v Celju!
KOŠARKA
VELENJE
IN KOVINOTEHNA
Tekmovanje v medobčinski ko-
šarkarski ligi 2alec je v polnem
zamahu. V članski ligi so odigra-
li 7. in 8. kolo, kii pa na leistvici
bistveno ni spremenilo vrstnega
reda. Rezultati 7. kola: Študent
: Glin 59:48, Velenje OB : Mozir-
je 55:4)1, Velenje : Zlatorog 52:43,
Šentjur B : Polzela l'00:56. Re-
zultati 8. kola:
Pikapolonica : Nazarje 85:4«,
Mozirje : Študent 73:68, Zlatorog
: Velenje OB 86:53, Zreče : Šent-
jur B 62:64.
Lestvica:
1. Velenje 8   8  0   16   +128
2. Zlatorog       8   5  3   10   + 78
3. Šentjur B     8  5  3   10   + 35
4. Unior 7  4  3    8   +   8
5. Študent 8 4 3 7 — 20
5. Pikapolonica 7  3  4    6   + 69
7. Velenje OB   8.3  5    6 — 43
8. GLIN 8   3   5    6   — 57
9. Mozirje 8 2 6 4 — 82
10. Polzela 8   17    2   —109
Rezultati pionirske lige 6. kolo:
Šentjur . Elektra 53:67, Vita-
nje : Kovinar 44:68, Prebold :
Velenje 20:0, Kovinotehna : Pi-
kapolonica 53:41 ter v 7. kolu:
Pikapolonica : Šentjur 37:45, Ve-
lenje : Kovinotehna 28:30, Kovi-
nar : Prebold 59:43 in Elektra :
Vitanje 20:0.
Lestvica pionirji:
Kovinar 7  6   1   12   +163
Kovinotehna 7 7 O 14 +87
Šentjur 7  4  3    8   + 79
Elektra 6  4  2    8   + 42
Prebold 6  3  3    6   + ^
Vitanje 7  2  5    3  —1'13
Pikapolonica 7 16 2 —1(M
Velenje 5 0 5   0  —119
T. Tavčar
RALLV
MLADOSTI
v soboto ob 7. uri zjutraj
bodo najboljši tekmovalci v
avlo rallyju šta,ferske nasto-
pili v svoji drugI tekmi. V or-
ganizaciji AMD Slavko Slan-
der in ZSAM Ccl,Je bo štarta-
lo preko 60 tekmovalnih pa-
rov.
V treh kategorijah do 750
ccm. 1150 in nad 1150 ccm
bodo tekmovalci prevozili pro-
go dolgo 1.38 km iz Celja do
Dobrne in nazaj v Celje ter
nato preko Laškega In Žalca
ponovno v Celje. V posamez-
nih mestih bodo tekmovalci
Imeli več spretnostnih vaj in
druge tekmovalne točke.
Med celjskimi tekmovalci so
favoriti Kranjc. Planin.šek, Ši-
rovnik, Fridcrih, Bogataj In
drugi.
Z zmagrovalci Iz Prebolda
SSD
PRAZNIK NI
PLANINI
Planina nad Sevnico Je v sobo-
to v zastavah, soncu in praznič-
nem vzdu.šju sprejela nad 500
mladih športnih delavcev iz ŠŠD
ter njihovih mentorjev iz vse Slo-
venije, ki so se zbrali na zaključ-
ni prireditvi ob razglasitvi naj-
boljših SSD v republiki. V špor-
tno-polltični manifestaciji je naj-
prej o vlogi mladih spregovoril
predsednik RK ZMS LJUBO JAS-
NIC, podpredsednik RC ŠŠD VLA-
DO DERNAC Je orisal pomemb-
nost delovanja ŠŠD na šolah, pr-
vi komandant kozjanskega odre-
da M.ARJAN JERIN je podrob-
no orisal partizansko in politič-
no borbo za časa NOV ter pri-
spevek kozjanskih ljudi v tej voj-
ni, komandant delovne brigade
Kozjansko 74 ZLATKO VOGRIC
pa je seznanil zbor o življenju in
delu v brigadi.
Ob proglasitvi rezultatov tek-
movanja ŠŠD v Sloveniji so mla-
di Preboldčani prejeli že tretjič
zapored naslov najboljšega ŠŠD
na osnovnih šolah prepričevalno
In z veliko prednostjo v točkah
pred ostalimi. V te točke je bilo
stkanih toliko drobnega dela, ki
ga lahko ovrednotijo le tisti, ki
že vrsto let podrobno spremlja-
jo dejavnost mladih Preboldčanov
na področju telesne kulture. To
Je uspeh, ki prerašča zgolj ozek
lokalni pomen. Ob tem uspehu
so lahko ponosi vsi v žalski ob-
čini, pa tudi v širši družbeni sku-
pnosti. Zato veI.Ja,Jo mladim Pre-
holdčanom in n.jihovim mentor-
jem tudi naše čestitke. Ko so
mladi Preboldčani sprejemali pre-
hodni pokal v trajno last. ,je bilo
čutiti na njihovih licih nepopisno
radost. Predsednik ŠŠD Prebold
učenec BR.\NE STOŽER .fe de-
,!al: »Zasluženo smo prvi. Naše
delo ne pozna počitnic in prostih
dni. Imamo vzornega mentorja
ADIJA VIDMAJERJA. ki ,Je vselej
z nami pri vadbi, na tekmovanjih,
izletih, pohodih, na teča,Jih ig
stankih.   Res  prava   mravlja
našem  delu,  netlmoren  In nt
Jen   pobudnik  vseh   naših aki
Tu   so  .še  tovarlšlcl   Marija I
pus  in  Marovtova, zaslužni
razvoj   planinstva   In  taborništi
-šeler,   mentor - za   šah,   pa g
mladi in prizadevni iz vrst gg
cev .\ada Skok, .Ana • Hribar, B
ja  Kramar,  Dušan Širše, Nct
ka Brinar, Vojko Podkrajšek, i
šofer  Adrinek  Ciril  in  najbdf
športnika ERVIN KORUN In s
NJA PORLE. Pohvaliti veljali
vodnike iz vrst gimnazijcev,
posebej   Damjano   Zolnirjevo
Vlada  Kran,ica. Se bi lahko b
števal vrsto tistih, ki nam pnn:
gajo pri delu  tako iz vrst uit
cev in staršev, saj nas je v i'
nad 1.000!«
.\di ViduL^jer, pedagog za tfl>
no vzgojo na preboldsltl šoli
bil tudi tokrat kot vselej sk
men: »Ob takšnem uspehu itm
veliko zadoščenje za ves trud«
delo. ki sem ga vložil v delo
mladino. V to delo vlagam n
svoje proste ure in dneve. Ki:
ko ur tedensko? Jih ne štfjo
ker se tak.šno delo, če ni pd
ljubezni do mladih, ne da I
plačati! Prepričan sem, da se i
še zmage veselijo vsi učenci
šoli. celoten učiteljski 7hor i"
nateljem na Čelu, pa tudi PrebBl
čani. ki živijo in dihajo z nv
š,šD!«
Podčrtati vel.ja tudi uspeliei'
gih !4SD iz celj kega področja.i
jih .je tekmovalo v primerjavi
ostalimi v republiki kar dol
tretjina! .ŠŠD B. R(><-k iz šbšts
in Hudinja sta zasedli ča-stno P
mesto, Braslovče. Bistrica ob ■
tli. Podčetrtek in G. Šilih ji'
lenja pa 1.).—18. mesto med
ŠŠD v Sloveniji. Posebno prifl
n.je za onravl.jeno delo je p«'
ŠŠD  Lesično.
K. /1
SLEPI ŠPORTNIKI V CELJU
Pod pokroviteljstvom tovarne EMO je bilo v Celju XI.'
publiško prvenstvo slepLh v atletiki in VIII. v plavanju. Tf
movanja se je udeležilo 67 tekmovalcev in temovalk, o
njimi tudi močno zastopstvo iz Celja. V atletiki so bili'
Ijani šesti. Med posamezniki so se odlično uveljavile'
Ijanke z ostankom vida v mnogoboju, saj so osvojile P'
štiri mesta — Korošec, Steblovnik, Fras in Sveteljšek. f
moških »100 odst. slepi« je v mnogoboju Celjan Marjan štrs
dosegel častno tretje mesto! V posameznih disciplinah
se še uveljavili — pri moških Franc Zerdoner, Vlasto Sk*
Dolči Videnšek, predvsem pa Marjan štravs, ki je biLdn
v metu krogle in teku na 60 m, [.retji pa v metu medicin'
Obe tekmovanji sta vzorno organizirala 2NK Neptnii
AD Kladivar. Nastopajočim glede na stopnje invalidu-
veljajo vse čestitke za prizade\mast, šp>ortni ogenj, ki
preveva, pa tudi solidne dosežke. Najboljši med njim:
bodo udeležili državnega prvenstva, ki bo ietx>s na Tj?-'
štu, izbrana državna reprezentanca pa bo nato letos P'
nastopila na »Spartakiadi«, ki bo v Sofiji.
Ob letošnjem prvenstvu slepih v atletiki m plavanju ^■
podčrtati, da se republiško društvo slepih pod
vodstv^l
Mime Breznikove in odbora za šport in rekr.;'acijo sl^
pod vodstvom D. Porente izredno prizadevajo za razšir'''
športne aktivnosti med slepimi. V Sloveniji je že 9 osno^"
organizacij za športno aktivnost slepih (med njimi
Celju!) in nad 350 aktivnih članov, ki se ukvarjajo z
tiko, plavanjem, smučanjem,  kegljanjem,  planinstvom,
igro z zvenečo žogo. Brez dvoma si ti športn:ki za-sW^^
posebne družbene podpore in pomoči v TTKS. Tovarni
Celje velja Izreči še posebno priznanje za humano g^^^j,;
prevzemom pokroviteljstva nad prvenstvom slepih v at|^.
in plavanju, ki ga je vključila v krog svojega pra^no^.
80-letnice obstoja tovarne. Vsi udeleženci prvenstva s^^^
takšnem gostoljubju bili nadvse hvaležni in preko
tiska izrekajo pokrovitelju tudi vso zahvalo. I^'
y^/^ 27. junija 1974
NOVI TEDNIK — stran 21
22 stran — novi tednik
§t. 25 — 27. juni


Skoraj bo za nami prva polovica leta, ki je od nas
terjala mnogo fizičnih in psihičnih naporov za dosego
poklicnih in zasebnih uspehov. Vse bolj si želimo
kratkega počitka, proč od okolja v katerem živimo.
Veliko delovnih ljudi koristi svoj redni dopust meseca
Julija in avgusta, da skupaj s svojo družino nabere
novih delovnih moči.
Priprav za odhod na kratek odmor je veliko. Sta-
novanje po temeljitem pregledu, če so aparati izklju-
čeni, vodovodne pipe dobro zatesnjene. okna zaprta,
zapustimo in odidemo na težko, pričakovani dopust.
Toda ob vsej natančnosti in pazljivosti se lahko pri-
peti nesreča, ki žal nikdar ne počiva. Ker je po toči
zvoniti prepozno, je prav, da ob vsem še zavarujemo
svoje premoženje pri zavarovalnici SAVA
Zavarovalnica SAVA ima v svojem poslovnem pred-
metu vrsto raznih zavarovanj:
— avtomobilsko zavarovanje, ki je bilo obravna-
vano v zadnji številki,
— zavarovanje stanovanjskih prikoUc v času biva-
naj kjerkoli v SFRJ,
— nezgodno zavarovanje voznika in potnikov v
osebnem vozilu,
— požarno zavarovanje nepremičnega in premične-
ga premoženja,
— zavarovan|e proti streli, eksploziji, viharju in
toči,
— zavarovanje stekla proti razbitju ne glede na
vzrok,
— zavarovanje vlomske tatvine in ropa.
— zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno
drugim iz posesti in uporabe stanovanjske hiše in
premičnin
Še bi lahko naštevali možnosti zavarovanja, vendar
se raje seznanimo z navedenimi.
Stanovanjsko ali počitniško hišo lahko zavarujemo
pred nevarnostmi požara, strele, eksplozije, viharja,
toče in padca zračnega vozila. Polna odškodnina za
škodo, povzročeno od naštetih nevarnosti se povrne
takrat, če je nepremičnina zavarovana za tisto vred-
nost, ki jo dejansko ima, sicer se dajatve zavaroval-
nice obračunavajo v sorazmerju vrednosti in zavaro-
valne vsote.
Pri zavarovanju stanovanjskih premičnin bi se težko
odločili za katere nevarnosti naj zaključimo pogodbo.
Iz teh razlogov je zavarovalnica SAVA uvedla STANO-
VANJSKO ZAVAROVANJE. Kombinirano stanovanjsko
zavarovanje Je tudi cenejše od posameznih zavaroval-
nih vrst.
V stanovanjsko zavarovanje so zajeti vsi predmeti,
ki služijo za opremo stanovanja, osebno uporabo in
potrošnjo, gotovina, vrednostni papirji, umetniški pred-
meti, dragocenosti In zbirke. Zavarovan je tudi bojier,
stekla na vratih in oknih proti razbitju ter premoženj-
ski interes zaradi odškodninske odgovornosti. Denar
je zavarovan le proti vlomski tatvmi in ropu
Stvari so zavarovane za dejansko vreonost, t. j.
nabavna cena nove stvari, zmanjšana za znesek iz-
gubljene vrednosti zaradi obrabe in starosti Pri skle-
panju pogodbe ni potrebno naštevati stvari in njihove
vrednosti, ampak se letnj premija določi po velikosti
stanovanja (številu sob).
Nevarnosti, ki jih vključuje stanovan'sko zavarova-
nje, so:
POŽAR, ki lahko nastane pri kurjenju, Igri otrok z
vžigalicami ali kajenju,
STRELA lahko s svojo silo ali toploto povzroči pra-
vo razdejanje,
EKSPLOZIJA vseh vrst — tudi plinske bombe
VIHAR lahko razkrije streho In dež prodira v pro-
store kjer je oprema.
Nenadna okvara vodovodnih cevi ali naprav za ogre-
vanje ima za posledico IZLIVA VODE na zavarovane
stvari.
Okenska In vratna stekla so izpostavljena RAZ-
BITJU. Skoda se nadomesti brez ugotavljanja vzroka.
Premičnine so zaščitene pred VLOMSKO TATVINI
in ROPOM, če se pri tem stvari odnesejo, uničijo a
poškodujejo.
S posebnim dogovorom se lahko v zavarovanj
vključi še nevarnost POPLAVE in HUDOURNIKA.
Med stanovanjsko opremo štejemo tudi gospodin
ske stroje in aparate, ki so zavarovani za iste neva'
nosti kot ostale premičnine. Ker pa so električni stro
in aparati izpostavljeni še nevarnostim delovanja ele'
tričnega toka, je zavarovalnica razširila obseg jarnčj
nja zaradi neposrednega ali direktnega delovanja ele'
tričnega toka takozvanega udarca, ki nastane pri
ključitvi ali izključitvi električnega aparata, atmosf^'
skih vplivov ter prenosa električne energije po ele'
trovodih kot posledica udarca strele
Stanovanjske premičnine niso zavarovane le v si'
novanju, ki je namenjeno za stalno bivanje, ampak tLi'
izven stanovanja, ko so začasno, toda ne dalj kot oj^
meseca v drugiii stanovanjskih prostorih na obmoci
Jugoslavije. Omejitev znaša din 500.— po dogodku.
Za nevarnost NAVADNE TATVINE 'e zavarovano o
din 2.000.— perilo, dokler je zaradi pranja, sušenja ^
likanja izven stanovanjskih prostorov v pralnici, suS'
, niči ali likalnici ali ko se podnevi suši a.i zrač[
terasi ali dvorišču zgradbe v kateri je zavarovalče^
stanovanje. ,
Premije stanovanjskega zavarovanja znašajo od o'
25,60 za garsonjero ali enosobno stanovanje do 124>
za šest- ali večsobno stanovanje Zaradi izredne^
povečanja števila zavarovanj se premije po letu 1^'
niso povišale. ,
Vključite se v krog zavarovalcev stanovanjskih P'^
mičnin. .
Zavarovalnica  SAVA, poslovna  enota  Celje
nudi svoje usluge na sedežu poslovne enote v Ce'l
ekspozituri v Velenju, zastopstvih v Sentiurju in ^|
venskih Konjicf^- ter. pri vseh krajevnih zastopni'*
na področju 8 občin.
^ 27. junija 1974
---------
NOVI TEDNIK — stran 23
OBČINA LAŠKO PRA^NllJi
fy|5/r/ im - POGLED VBODOČNCST

^ ni tako dolgo od tega,
gQ v laškem rudniku skr-
r^jj le za to, da so nakopali
j^volj premoga, da  so  iz-
"vnall stroške  proizvodnje
veljavnimi prodajnimi ce-
nami. Potlej   so  dodali   še
jjinnolom, kajti v gradbeni
^ gre pesek  v  denar  in
.gj. je bila že tu, so kopali
jg glino za keramiko.
In letos, kdor je prebiral
jgvjjo »Slovenija - paralele«,
jg ta nekdanji rudarski ko-
lektiv pojavlja pred sloven-
j skJm gospcvdarstvom z znan-
\ gtveno analizo kot predlogom
I 2a odpravljanje  prevelikega
j vpliva  takoimenovane   ener-
I getske krize, pa naj gre za
izdelke petrokemije,  elektri-
^ ali trda  goriva,  sd,j  ni
dovolj niti premoga, niti drv.
Strokovnjaki v laškem TIM
, so do svojih študijskih iz-
sledkov prišli ob pravem ča-
su, pravzaprav takrat, ko je
tudi nova tovarna v Rečici
pri Laškem občutila vse te-
gobe okoli  reprodukcijskega
Tcateriala, ki je v glavnem
proizvod   petrokemije,   pro-
dukt nafte.
Kdor seveda hoče spoznati
izsledke   inženirjev   Dušana
Martinčiča  tn Antona Obla-
!a bo segel  po  reviji,  za
širšo javnost naj povemo le
|yiya sta dokazala, kako sla-
bo smo gospodarili z energi-
jo zaradi slabo izoliranih
stanovanj, saj bi, če bi v
Jugoslaviji primemo izolirali
vse novogradnje stanovanj in
poslovnih stavb, kot je treba,
v desetih letih prihranili 21
milijard. Ce pa bi to hoteli
zares tudi storiti, bi potrebo-
vali v Jugoslaviji deset tak-
šnih tovarn, kot je TIM. In
ravno naključje je takšno,
da bi ravno od prihrankov
čezmerno poktu-jenih goriv
izdelali dovolj stiropora za
toplotno izolacijo stavb.
Energetska kriza je rodila
ide'c^
tem, če se zavest o tem
okrepi in razširi, ni več vpra-
šanje polne proizvodnje v
TIM Laško, seveda če bodo
družbeni dejavniki, ki imajo
o tem še vedno odločilno
besedo, zagotovili proizvodnji
izolacijskih materialov zado-
stne količine surovin.
OBETAJOČA LICENČNA
PROIZVODNJA
TIM je nova tovarna, če-
prav ne več neznana in ima
novo, toda..jie preveč znano
in razširjeno proizvodnjo. V
tem boju za tržišče, za suro-
vine prebija kolektiv TOZD
TIM led, vendar to počne ko-
lektiv v prepričanju, da jim
takšno pionirsko delo odpira
bodočnost.
Nedavno tega je bila skle-
njena obetajoča Ucenčna po-
godba z zahodnonemško tvrd-
ko GRUENZWEG — HART-
MANN UND GLASFASER. S
to tovarno gre TIM v kooi>e-
racijsko proizvodnjo indu-
strijskih hladilnic. Nadalje
se odpira persp>ektiva tovar-
ne tudi z licenčno proizvod-
njo hladilnih stolpov po li-
cenci nemško-švicarskega
koncema SULZER ESCHER
WYSS. S takšnim vklaplja-
njem v mednarodno delitev
dela bo TIM Laško lažje sle-
dil razvoju tehnologije v svo-
ji p>anogi, pomagano mu bo
prebresti obdobje, ko bo iz-
olacijski material v gradbe-
ništvu prav tako samo po
sebi razumljivo in neobhod-
no kot sta cement in apno.
Seveda ob študijskem delu
strokovnih ekip, ob bitki za
plasma, za osvajanje novih
proizvodov, v spopadanju z
težavami, ki niso vselej po-
trebne in razumljive, raste
ves kolektiv. Danes je v ko-
lektivu desetkrat toliko de-
lavcev z višjo in visoko iz-
obrazbo, kot jih je imel nek-
danji mdnik pred štirimi
leti, ko se je začela akcija
za preusmeritev.
Vse takšne ugotovitve in
zagotovila so izredno pomem-
ben prispevek k praznovanju
občinskega praznika, kajti
kaj je bolj pomembno od
tega, da se nek kolektiv
uspešno bori s težavami, da
ima v ognju več želez, da ne-
prestano išče pota k uspeš-
ne j širri odločitvam, saj to po-
meni podlago za življenje
petstotih družin, pomeni tudi
zagotovilo za ustrezen delež
pri financiranju vseh drugih
potreb zaposlenih in obča-
nov v okviru interesnih skup-
nosti.
2. julija 1942 je partizanski
napad na nemško posadko
in naprave rudnika Laško dal
osnovo za vsakoletno praz-
novanje občinskega praznika.
V dolini še vedno rudarijo
in za mdarski praznik bodo
praznovali na Šmohorju. Naj-
brž ne zadnjič, saj tudi če
bo povsem zmanjkalo premo-
ga, bo še dolgo živ vztrajni,
up>omi in ponosni rudarski
duih, kot' je še vedno ostal'
v navadi p>ozdrav
SREČNO!

RAST
RADEŠKE
»KORE«
Z ustanovitvijo konfek-
cije KUitA v Radecan kot
samosiojiiuga poajeija le-
ta 1965 je bila začrtana
temeljna usmeritev na iz-
delovanje otroške komek-
cije. Tak program se je, se-
veda s stainun prilagaja-
njem trgu in upoštevanju
mednih sprememb obdr-
žal vse do danes.
Razu)r:ljivo je, da so v
tej i,n,eii potekali tudi
vzgoja kadrov, izFK)pol-
njevan^e opreme, organi-
zacija in vse drugo. V
K.ORI dela danes preko
140 delavcev, celotni do-
hodek, pa je v letu 1973
dosegel vrednost 18 mili-
jonov 5.S0 tisoč dinarjev.
V letu 1973 je bil s tovar-
dokumentnega in kart-
■^ega papirja Radeče do-
sežen dogovor o najemu
tivše sindikalne dvorane.
Z ureditvijc teh prosto-
^ott so je podaljšala dvo
^■■^na šivamice, tako- da oo
^. "^jej mogoče organizira-
1 se en proizvodni trak.
^'^ namen je bil izde-
naftt bodoče organi-
zaci e proizvodnje, ki je
predvidel dopohiitev in
"modernizacijo strojne op-
'■^'^e. z lastnimi sredst>/i
•j« bilo v letu 1973 nabav-
ljenih 30 novih strojev,
zveCne specialnih. Ker
^^jajo za nekatere od teh
strojev daiiši dobavni ro-
program še ni v ce-
loti realiziran Glede na
dogovorjene roke bo mo
goče orgarizirati proizvo-
dnjo po novem programu
v drugi polovici letošnje
ga leta. Podjetje že us-
posablja nekaj novih de
liivcev. ki bodo potrebn',
deloma pa bo problem
delavcev mogoče rešiti z
boljšo organiziranostjo
aela Upoštevajoč nove
kapacitete bo vrednost
proizvodnje v letu 1971
narasla na 23 milijonov
dinarjev Glede na obsto-
ječe prostorske možnosti,
bi bila ta faza razvoja za-
ključene
Za prihodnje Je predvi-
dena prestavitev in po-
večanje proizvodnje na
novi lokaciji.
In na koncu povejmo še
to. Dandanes so otroci
oblečeni lepo, lepše kot
kdajkoli prej. Ni skriv-
nost, da z dobršnim de-
len) po za^^lugl »KoRi:^«
iz Radeč.
VČERAJ »PETA«
IN NIKOLI VEČ
Čestitkam h>. praznova-
nju ob občinskem praz-
novanju se z uspešno
razvojno dcjavnojfjo pri-
družuje tiid- nekdanja ra-
deska »Feta<.. ki je še po
tolikih letih temeljite
spremembt^ obsega in
predmeta proizvodnje no
sila nekda.ije ime.
Za tak praznični namen
predstavljamo napore, ki
jih kolektiv vlaga za sa-
nacijski program in vse,
kai je s tem v zvezi.
Program razvoja indu-
strij jkega podjetja v Ra-
dečah ima predviden za
leto 1974 sanacijski pro-
gram v vrednosti 15 mili-
jonov N din. Investicija je
predvidena, da bo konča-
na do oktobra meseca
1974. Celotni dohodek po
investiciji bo znašal 40
mili onov N din napram 15
milijonov pred investici-
jo. šte>'ilo zaposlenih se
bo povečalo od sedanjih
130 na 178 delavcev. V le-
tošnjem letu se je podje-
tje intCi^Tiralo z Lesnino
Ljiibvana v samostojni
TOr^^O 7, novim imenom
»LESNA INDUSTRIJA
SOPOTA RADEČE«.
Prva faza rekonstrukci-
je na obratu žaga Jatna
bc končana do maja 1974.
S tem bo podjetje prido-
bilo novo avtomatsko ža-
go. \eliko truda vlaga po-
djetje tudi v nove kadre,
ima več štipendistov na
srednin in poklicnih šo-
lah. Razen tega pa prireja
tudi interne seminarje za
pridobitev polkvalifikaci-
je in kvalifikacije 30 de
lavcev. Veliko težav ima
podjetje z nabavo rep ro-
mat eriala m drugih suro-
vin. Posebni problem so
cene, ki so v stalnem po-
rastu ter padec vrednosti
dclarja in lire. Podjetje
izvaža približno 50 odst.
svojih izdelkov na kon-
vertibilno področje in si-
cer Ameriko, Italijo, Nem-
čijo in . T'rancijd. Z novo
tehnologijo se bo podje-
tje še bolj vključilo tako
na zunanjem, kakor tudi
na notranjem tržišču.
Kolektiv pošilja vsem
občanom občine ob praz-
niku svoj delaivski poz-
drav z željo, da bi vsi z
čim večjimi delovnimi u.s-
pehi prispevali k razvoju
in bol šemu jutri za vse
občane.
SPLOŠNO
TRGOVSKO
PODJETJE :
NAŠ CILJ JE
ZADOVOLJEN
POTROŠNIK
Program razvoja te de-
lovne organizacije, ki je
bil sprejet v letu 1970,
predvideva ne samo mož-
nosti razvoja trgovine z
zmogljivostjo lastnih fi-
nančnih sposobnosti, tem-
več potrebe po razširitvi
trgovine v Radečah.
Iz razvojnega programa
izhaja, da se naj trgovina
bolj skoncentrira v kraju
Radeče s širšim asorti-
mentom blaga, da pa bi
zagotovili potrebam po-
trošnje v okolici Radeč le
z osnovnimi vsakodnevni-
mi potrebščinami. Nada-
lje načrt ugotavlja, da ku-
pna moč v kraju ni tako
močna, da bi zajeli vse
panoge trgovine kot v več-
jih centrih. So pa še po-
kazatelji, ki kažejo po-
manjkljivosti in da bi se
dalo veliko več iztržiti ob
boljši razloženosti v več-
jih sodobnih prodajnih
prostorih.
Da leta 1973 so bile pla-
nirane izboljšave pri adap-
taciji obstoječih lokalov:
— v Zidanem mostu je
bila urejena mesnica s sa-
mopostrežno trgovino, v
Radeeah ločitev šolskiji in
pisarniških potrebščin v
samostojen lokal, odkup-
ljeno je bilo zemljišče za
bodočo razširitev trgovine
s tehničnim blagOm — vse
s sredstvi lastnih virov.
Predvidene novogradnje
so sledeče:
— samostojen objekt —
(manjša blagovna hiša) s
samopostrežno trgovino,
delikateso in bifejem, ter
v nadstropju za razno in-
dustrijsko blago v veliko-
sti vsaj 600 kv. metrov;
nadalje nove površine za
prodajo tehničnega blaga.
Ti načrti bodo zahtevali
večja finančna sredstva.
Uresničiti jih bo treba s
pomočjo kreditov bančnih
ali poslovnih partnerjev
ali pa samostojnih intere-
sentov trgovskih organiza-
cij izven Radeč.
Vsa načrtovanja so bila
predvidena iz izkušenj, da
bo trgovina tudi od leta
1970 dalje dosegala doho-
dek kot do takrat. Ven-
dar pa so se zadeve s
stabilizacijskimi ukrepi
spreobrnile tako, da dose-
ga na splošno trgovina na
drobno nizke dohodke ta-
ko, da si ne more kriti
z ostankom dohodka pred-
pisana obratna sredstva.
Tako je v tem času one-
mogočeno jačati novo-
gradnje.
ŠOLSTVO
II. OSNOVNA SOL.\
Celje, Ulica 29. novembra 1
bo dne 2. julija 1974 prodaja-
la razno staro šolsko pohištvo
(mizice, stolčke) od 7. do 12.
ure.
V kolikor v tem času ne bo
Interesentov iz splošnodruž-
benega sektorja, bo šola pro-
dala pohištvo privatnikom!
SVET OSNOVNE ŠOLE
»LJUBO ŠERCER«  Loče
razpisuje
naslednja prosta delm^na
mesta:
— učitelja za te-lesno vzgojo
(PRU ali P) za nedoločen čas;
— učitelja za razredni pouk
(PRU ali U) za določen čas;
— tajnika (administrativna
šola) za nedoločen čas;
Prošnje z življenjepisi in do-
kazili o strokovnosti poš'ji-
te svetu osnovne šole Loče.
Nastop službe 1. 9. 1974.
Razpis velja do zasedbe de-
Io\-nih mest.
DELOVNA SKUPNOST
TOZD POKLICNA
KOVINARSKA  IN
METALURŠKA  ŠOLA
ŠTORE
ob j avl j a
prosti delovni mesti
1. hišnika šole
pogoj: KV delavec ustrezne-
ga poklica
2. administrativnega delavca
pogoj: KV delavec adm ni-
strativne stroke ali strojepi-
sec
24. stran — NOVI TEDNIK
St. 25 — 27. junija
OBČINA LAŠKO PRAZNUJE
VOLNA LAŠKO

Ne glede na naglo rasto-
če cene je razlika vendarle
ogromna. Ob začetku sana-
cijskega obdobja in pred
njim, to pa je nekaj let
nazaj so delavke v tovar-
ni »VOLNA« v Laškem
stresle iz plačilne kuverte
po sedemdeset, osemdeset
starih tisočakov — danes
znaša povprečni osebni do-
hodek v tem kolektivu 220
starih tisočakov.
Toda na samo ta skok,
za več kol enkrat večji do-
hodek, edino kar štejemo
v dobro uspeli sanaciji.
Pred odločitvijo, da je tre-
ba kolektivu pomagati, da
pride na zeleno vejo, je
bil ta koiektiv na tem, da
se m.u veja povsem posu-
ši. Kaj to pomeni, pomeni
toliko in toliko tisočakov
manj v družinskih prora-
čunih, kajti »Volna« je bi-
la šf do nedavnega skoraj
edini kolektiv v laškem
območju, ki je zaposloval
ženske. Tudi danes pred-
stavljajo v 450-članskem
kolektivu sedemdesetod-
stotno premoč nad moški-
mi. In če takole premisli-
mo, ta ženski dinar je pri-
pomogel prenekateri sta-
novanjski hišici, da je zra-
sla pod streho, je omogo-
čila nekaj sto družinam k
b r'" emu   standardu,   de-
lovne žene pa dragoceni
zavesti ekonomske enako-
pravnosti in samostojno-
sti.
Obseg proizvodnje v tek-
stilni industriji »VOLNA«
Laško se nenehno povečuje
zahvaljujoč vlaganjem v
moderno tehnologijo, ki
dosega takšno kvaUteto iz-
delkov in tolikšne količi-
ne, da si njihovo blago
kljub ostri konkurenci po-
nudbe doma in žal tudi iz
tujine, dobro utira pot na
tržišče.
Tudi zapiranje v tovarm-
šici krog je stvar preteklo-
sti. Tesno poslovno sodelo-
vanje z novomeško . tovar-
no »Novoteks« utegne kma-
lu prerasti v višjo obhko
integracije. V sodelovanju
z drugimi kolektivi iste
stroke more prinesti ko-
lektivu »Volne« le večjo
stabilnost in socialno var-
nost vseh zaposlenih.
Največji uspeh kolektiva,
da se je izvil tradicionali-
zmu, da se je rešil oklepa
standardne, tipizirane pro-
izvodne orientacije, je za-
gotovilo, da po lastni kriv-
di v težave, kakršne so
bile pred leti, ne bo več
prišel. Fleksibilno obnaša-
nje in zasledovanje tržnih
potreb jih sicer stane več
truda, vendar zanesljivejši
plasman. Vse to pa je zah-
tevalo velike premike pri
usposabljanju kolektiva,
tako v tehnološko-proizvo-
dnem pomenu besede, kot
tudi v družbenopolitični,
samoupravni smeri. Spo-
znanje, da je blago modni
artikel, da se v sedanjih
razmerah ljudje ne oblači-
jo več zato, da bi ne bili
goli in da bi jih ne zeblo,
je moral od vodstvenih
struktur preiti na ves ko-
lektiv. Zato danes pogosto
spreminjanje vzorcev ni
več »zafrkancija« onih v
vodstvu in delavke za tkal-
nimi stroji vedo, da se
njihov dohodek povečuje
tudi zaradi všečnosti bla-
ga na oko in ne zaradi re-
snične potrebe.
In ravno ti razlogi so bi-
li vzrok, da so v laški
»Volni« veliko pozornost
posvečali strokovnemu izo-
braževanju, temeljite j šemu
priučevanju mladih delav-
cev za proizvodnjo in da
so vsak razpoložljivi dinar
namenjali modernizaciji
tehnologije ter, ko je en-
krat voz krenil navkreber,
tudi boljšemu, predvsem
pa zasluženemu osebnemu
standardu zaposlenih.
Če je kaj, kar lahko ko-
lektiv »Volne« ob prazniku
občine proslavi, je dejstvo.
da se je dobra stara to-
varna na znotraj pomladi-
la, prenovila, da je obsta-
la, kaj prav lahko bi se
primerilo, da bi že nekaj
let sem v družinskih pro-
računih manjkali »ženski
dinarji«, ki pa, če smo od-
kriti in pošteni, veliko za-
ležejo ir. odtehtajo.
Uspen »Volne« ni le
spodarska zmaga, je
ga za socialni položaj
tin druž.in, za neodvisn^j!
stotin žena in deklet.
LAŠKA PIVOVARNA PRED NOVO INVESTICIJO
ZAPOLNITI VSE VRZELI!
že leta sem je kolektiv
laške pivovarne v nepre-
stani rekonstrukciji, razši-
rit veni izgradnji in moder-
nizaciji. Rezultati teh na-
ložb in prizadevanj-, seve-
da tudi odrekanj, so tu.
Odražajo se v desetkrat
večji proizvodnji, kot je
bila dediščina nekdanje
delničarske pivovarne. No
in ravno lani dokončana
investicija je pustila za se-
boj vrzeh, ki jih je treba
z dokončno naložbo do le-
ta 1981 zamašiti, zgladiti —
seveda če je proces izgrad-
nje v proizvodnji, ki sledi
modernemu času in utripu
razvoja tehnologije sploh
kdaj končan?!
Investicija, s katero bi
rad; kar najhitreje začeli,
je namenjena zahtevam
trga, pa tudi socialnim ci-
ljem.
Razložimo jih na kratko.
Nalivalnica je ozko grlo,
zato gradnja nove
Sedanje tri nalivalne li-
nije so tehnološko zasta-
rele in kar je glavno, niso
kos kapaciteti varilnicam
piva, zlasti pa ne za polet-
ni sezonski odvzem. Na
novi lokaciji onstran želez-
niške proge bo torej zgra-
jena nova hala za naUval-
nico^ ki bo modernejša,
predvsem pa ekspeditivnej-
ša od vseh treh doseda-
njih.
Vse druge pivovarne so
že odvrgle lesene sodčke
in razpošiljajo pivo v plo-
čevinastih za transport in
ravnanje priročne j ših so-
dxh. Tudi takšno embali-
ranje piva terja drugačen
postopek in tehnično
opremljenost.
Socialni vidik nove inve-
sticije je ukinitev nočnega
dela za ženske, ki pred-
stavljajo večino med zapo-
slenimi V nalivalnici. So-
cialni vidik naložbe pa je
končno takoimenovana
»paletizacija« v notranjem
transportu, ki bo odpravi-
la ročno nalaganje zabojev
steklenic, ki tehtajo okoli
25 kilogramov če so polne,
to pa je utrudljivo breme
za delavce, ki delajo pn
pripravi pošiljk za trans-
port.
Ni ugoden čas — vendar
odločitev je bila nujna
Izgradnja objektov on-
stran železniške proge bo
trajala pet let, terjala pa
okoli devet starih milijard
dinarjev, oziroma devetde-
set novih -liLjonov. V ča-
su, ko se kolektiv mukoma
drži na robu ren^.abilno-
sti, ko je v prvem trome-
seč ju ustvaril komaj en
star milijon in pol dobič-
ka, zhteva po zvišanju cen
pa je bila ponovno odlo-
žena, spodbuda za investi-
ranje res ni vehka. Toda
kolektiv se zaveda, da lah-
ko tvega izgubo trž.oča,
če se do kraja ne moder-
nizira. Lažje delo in po
dolgem času vendarle do-
segljiva ukinitev nočnega
deia za ženske tudi nekaj
pomeni — zato se je za
investicijo odločil.
Pivovarna Laško se v
okviru, slovensko integra-
cije pivovarn in prehram-
bene industrije PH trudi
doseči takšno ceno pivu,
ki bo odgovarjala podra-
žitvam surovin in drugih
proizvodnih stroškov, kar
se pivovarskim kolektivom
končno mora ustreči, saj
bodo sicer začela v;ajedata
v lastno gospodarsko sub-
stanco.
In kljub težavam nespreme
njen odnos do družbene
skupnosti
Kolektiv laške pivovarne
kljub naštetim in števil-
nim tu izpuščenim .m
ne beži od svojih dolžno-
sti, ki jih ima do družbe,
pa naj gre za potrebe ob-
močja, kjer živijo člani
matičnega kolektiva, ali za
tista, ki so prek širok-o
prodajne mreže po vsej
Sloveniji in delu Hrvaške
povezana s pivovarno in
laškim pivom. Seveda pa
z napisom o težavah želi
kolektiv povedati, da niso
njeni skladi vreča brez dna
in da mora, če noče stag-
nirati in nazadovati, skraj-
no varčno obrniti vsak di-
nar v času, ko tečejo anu-
itete dosedanjih in ko se
začenja nova investicija v
proizvodnjo. S tem seveda
ni rečeno, da bo interes-
nim skupnostim, krajevnim
skupnostim kolektiv manj
naklonjen, vendar pa v
okviru svojih možnosti.
Dokaz takšne dobre volje
in hotenja je naposled dej-
stvo, da tudi letos spreje-
ma pokroviteljstvo nad
tradicionalno   prireditvijo
»Pivo in cvetje«.
In ob koncu:
Samoupravni organi, vs«
družbenopolitične organi
zacije, ves kolektiv laške
pivovarne žeU soobčanon
ob občinskem praznil^ii
obilo uspehov v bodočem
delul
26. stran — NOVI TEDNIK
St. 25 -- 27. junij.
ZICNA
RAZVOJNI NAČR
V KAKOVOSTI
Kvalitetni žični izdelki si čedalje bolj utirajo pot tudi
naj naših meja
Celjsko ŽIČNO, člana ZP
Slovenskih železarn, pred-
stavlja kolektiv 500 ljudi, kii
so v zadnjem obdobju vlo-
žili velike napore za uspešne
proizvodne rezultate.
Proizvodni program zajema
izdelke izredno interesantne
za tržišče. To so — žične tka-
nine, žična pletiva za ograje
in žične košare, sita (za, raz-
ne s&paracije v rudnikih in
kamnolomih) — transportni
trakovi (n. pr. za prehram-
beno industrijo) — varane
mreže za gradbeniitvo in
vzmetenje za pohištveno in
avtomobilsko Industrijo.
Tudd ves nadaljnji razvoj
proizvodnje je usmerjen na
tržišče, proizvajati več z
manj stroški in večjo kvali-
teto, je osnovno vodilo zapo-
slenih v žični.
Trenutno stanje je dobro,
Imajo pa seveda težave z re-
produkcijskim materialom.
Preteklo leto je bil obseg
proiOTodnje 11.000 ton izdel-
kov, ali vrednostno — devet
starih milijard dinarjev. Ci-
sti dohodek je bil približno
350 starih milijonov, amorti-
zacijo pa obračunavajo sto-
odstotno nad mininialno. Le-
tos so za prijjližno SO odstot-
kov povečali osebne dohod-
ke.
Kot podjetje Je žična lo-
cirana na treh krajih — na
Ipavčevi, na Spodnji Hudi-
nji, Pečovniku in v Šentjur-
ju. Prav tako kot, tmajo svo-
je obrate na različnih območ-
jih, so se tudi razvijali na
različnih področjih, vendar
ne vedno v skladu z mož-
nostmi, zato danes tembolj
razmišljajo kaj obdržati v
proizvodnem programu, kaj
povečati in kaj ukiniti.
Razvojni program bo go-
tov v naslednjih dveh mese-
cih in bo jasno začrta
daljnjo pot Žične.
Vsekakor bo najpom,
nejša skrčitev asortijJ
na izdelke, ki Jih tržišj,
hteva in kjer bo materij
proizvodnjo zagotovljen, j
na nima problemov z ^
čili in izdelavo, hudo jj
ko ne dobijo potrebnega;
teriala, rok Izdelave nj
kratek. 1
Se mprej bodo tehnolo
Izpopolnjevali in moder
rall proiizvodnjo, intena
pa bodo delaJi tudi zi
boljšo organizacijo In n
nalizacijo. Povsod se bo
tem izrazila vsebma zdn
ve s slovenskimi železarna
In za konec še infona
ja 6 Izvozu. Žična nepn
homa, bliskovito dviga ij
ne rezultate. To pa ne(h^
no kaže tudd na izrednoj
Mteto njihovih  zdelkorl
ZAKLJUČNO ŽREBANJE NAGRAD
UNIJE PAPIR SERVISA
AKCIJA »DARUJTE STAR PAPIR
IN KRPE ZA GRADNJO
BOLNIŠNICE IN V SKLAD ZA BOJ
PROTI RAKU« SE NADALJUJE
DO KONCE LETOŠNJEGA LETA
Druga in zadnja letošnja nagradna akcija zbiranja sta-
rega papirja je zajela celotno področje severovzhodne
Slovenije razen Maribora. V maju in juniju je bilo na
tem področju zbranega 67.200 kg papirja in sicer v:
Celju 20.140 kg,
Velenju 10.580 kg,
Ravnah na Kor. 10.120 kg,
Slovenj Gradcu 6.750 kg-,
Murski Soboti 5.240 kg,
Ptuju 4.990 kg,
Slovenski Bistrici 3.1S0 kg,
Lendavi 3.090 kg,
Ljutomeru 1.6^ kg,
Gornji Radgoni 1.490 kg.
Za nekaj nad 67 ton papirja, ki je bil zbran v zgoraj
omenjenih krajih je Unija papir servis nakazal 16.987,50
dinarjev v sklad za boj proti raku v Ljubljani.
Omeniti je potrebno, da je bila to v večini omenjenih
krajev prva taka akcija. Količina zbranega papirja pa
kaže, da se je izplačala in da trud, vložen v organiza-
cijo nadaljnjih takih akcij ne bo zaman.
Sedaj pa k izžrebanim kuponom:
prvo nagrado — čmobeli televizijski sprejemnik Iskra
dobi lastnik kupona številka 157712.
Poleg tega kupona so bili posamično izžrebani še na-
slednji kuponi: 154018, 153555, 155806, 155373, 245041,
146284 , 266148 , 261151, 146327, 248952, 242736, 157722, 144737,
154117, 261965, 245051, 146355, 252000 , 252001, 263261, 154119,
146007, 154941, 156532, 141179, 263407, 261079, 242772,153490,
251976, Ž45587, 261377, 251001, 157773, 243564, 140254,155047,
261973, 155571, 146017.
Lastniki kuponov z zgoraj naštetimi številkami so si
s tem, ker je bila izžrebana njihova številka pridobili
praivico do enodnevega izleta Unije papir servisa v
Ljubljano, kjer si bodo ogledali eno od tovarn, bol-
nišnico in še nekatere zanimivosti na tej poti.
Tudi sedaj, tako kot je prvič, velja obljuba Unija pa-
pir servisa, da bo izžreban in nagrajen vsak deseti da-
rovalec. Tudi tokrat smo izbirali srečno številko izmed
števil od O do 9.
Žreb je določil, da je srečna številka 4.
Torej, lastniki kuponov katerih število se konča s šte-
vilko 4 bodo prejeli eno izmed naštetih nagrad:
40 žog, ki jUi poklanja papirnica Količevo,
40 knjig, darilo tovarne lepenke Prevalje,
100 družinskih paketov Paloma, poklanja jih Sladko-
gorska Sladici vrh,
10 kovčkov — darilo tovarne lepenke Ceršak ter
20 naročnin Večera za 2 meseca, poklanjata VEČER in
Djuro Salaj Krško.
Izžrebanci lahko dobitke dvignejo v Unija papir ser-
visu, Zrkovska c. 105, Maribor, oziroma odrezke pošlje-
jo na omenjeni naslov in dobitek jim bo darovalec
dostavil na dom.
še to. Unija papir servis prosi vse lastnike izžrebanih
kuponov, da svoje dobitke dvignejo oziroma pošljejo
kupone najkasneje do 15. juiija 1974.
Ponovil se je uspeh prve nagradne akcije, ki Je bila
organizirana v mesecu marcu v Mariboru, ko je bilo
zbranih 64 ton papirja.
Tudi sedanja akcija, organizirana po večjih krajih se-
verovzhodne Slovenije, je uspela proti pričakovanju.
Istočasno s to akcijo sta potekali še dve, ki pa sta
tudi z oziroma na zbran papir nadvse pomembni in
ju je vsekakor treba omeniti.
V mesecu maju je bilo v Mariboru zbranih 56 ton
starega papirja. Za zbranih in darovanih 56 ton sta-
rega papirja je Unija papir servis nakazal v sklad za
izgradnjo bolniinice v Mariboru 14.242,50 dinarjev.
Druga nadvse pomembna akcija pa je nagradno tek-
movanje osnovnih šol v zbiranju starega papirja.
Izredno uspešni so bih pionirji in pionirke na osnovni
šoli Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem, ki so
zbrali nad 15 ton starega papirja m si s tem priborili
prvo nagrado 1.000.— dinarjev Prvonagrajeni so sle-
dile: osnovna šola Janko Padežnik, ki je za 11.510 kg
papirja prejela drugo nagrado, osnovna šola Slovenska
Bistrica, si Je za zbranih 9.840 kg papirja priborila III.
nagrado ter osnovna šola Angel Besednjak, ki je za-
sedla IV. mesto z zbranimi 9.740 kg papirja.
Akcije zbiranja starega papirja po šolah je treba tudi
v naslednjem šolskem letu temeljito organizirati, saj
poleg koristi — zbiranje sredstev v šolski blagajni —
otrokom pri vzgajamo tudi odnos do papirja — danes
še kako potrebne industrijske surovine.
Tudi v majski akciji je prišlo do posameznih nepra-
vilnosti in negodovanja darovalcev. Letaki, ki bodo v
bodoče vabili stanovalce k darovanju starega papirja
bodo imeli napisano do katere ure mora stanovalec
papir pripraviti in ob tej isti uri bodo tudi pričeli po
določenem področju krožiti tovornjaki Unije papir ser-
visa, da poberejo pripravljen darovan papir. Cim se
bo darovalec oziral na omenjeno uro se ne bo moglo
pripetiti, da bi i>apir ostajal pred vhodnimi vrati.
Za vse nepravilnosti se organiziator akcije vljudno
opravičuje.
Tudi naslednje akcije — saj je pripravljen umik akcij
do konca leta — bodo objavljene s plakati, po radiu
in dnevnem časopisju, k uspešnosti pa bodo vsekakor
pripomogli tudi krajevni odbori RK, ki bodo v bodoče
pri teh akcijah sodelovali.
Unija papir servis vabi k sodelovanju stare in nove
darovalce in ob tem poudarja, da darujete dvema:
TOVARNAM — SUROVINO,
BOLNICI — DENAR
ZA IZGRADNJO!
žrebanje je bilo v upravi Večera 18. VI. 1974 ob nav-
zočnosti predstavnikov tovarne kartona in papirja
Sladkogorske, Sladki vrh, tovarne lesovine in lepenke
Cer.šak. ter organizatorja akcije Unije papir servis
3Iaribor.
POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG
v Arciinu je prišlo do hujše prometne nesreče zaradi prehitre vožnje Zvonka Tanca iz Celja, ki se je pripeljal po
stranski cesti z Ljubečne in v križišču ni uspel zaviti v desno. Trčil je v tovornjak s sedlasto prikolico in mu
odbil sprednjo premo. Voznik tovornjaka ALBIN BOBIČ iz Šmarjeških Toplic je po 50 metrih vožnje zapeljal v desno
na travnik, trčil v drevo ter se prevrnil na levi bok. Tovor se je razsul in tako znaša škoda na obeh poškodovanih
avtomobilih in na tovoru kar 270.000 dinarjev. Tudi oba voznika sta se lažje ranila. — Foto: D. Medved
ZANIMIVOSTI
REŠENO OKO
Branko Železnik je zapos-
len v rudniku llgu^ta Velenje
v jami pri stebru 8. Med de-
lom si je težko poškodoval
oko, saj mu je v zenico od-
letel 3 milimetre dolg in 2
milimetra širok železen dro
bec, v globino pa se je zadri
9 milimetrov. Iz delovišča so
ga takoj prepeljali v celjsko
bolnico, kjer ga je zdravil dr.
Jurko in mu tudi uspešno
odstranil katarafctu, to je ne-
kakšna mrena, ki mu je
zrasla na očesu.
Ker pa zaenkrat pri nas
še nimajo takšnih priprav za
odstranjevanje tujkov iz ze-
nice (to je zelo zahtevno de-
lo) so se v rudniku na pred-
log dr. Jurka odločili, da
Branku pomagajo s tem, da
ga pošljejo na operacijo in
zdravljenje v Sovjetsko zve-
zo.
Tako je Branko odpotoval
letos aprila v Sovjetsko zive-
zo, kjer so ga sprejeli v Ode?
si na inštitutu Pilato, iji
je operiral 64-letni a[kaS
Nadežda Pučkovska.
operaciji so mu od&J
drobec, zaradi nekih lc(^
kacij pa je bila potreb^
druga operacija, ki ^
polnoma uspela. Dali ^
tudi p>osebna očala, ki jJ
delujejo samo na injjj,
Filato in z njimi Branj^j
lo dobro vidi.
Zdaj je doma in ho(ii
kontrolne preglede k dr, i
ku v Celje. V rudniku pj'
di zdaj niso pozabiU nafi,
ka in mu bodo omogo^Sijj^
bo šel v nadzomiško j,
kjer ga bodo štipendj
»Iskreno sem hvaležen
nom kolektiva, da so
omogočili operacijio v S»:
ski zvezi in upam, da
bom kdaj kasneje s svj
delom to tudi vsaj debio
vrnil,« je povedal Branij
tv — foto: L. OJSTERj
LJUBEZEN PO SVETU
ŠOLA ZA LJUBEZEN
Se do nedavnega Mariasi,
indijsko ljudstvo ob rekd
Indravati, niso vedeli za zla-
gano sramežljiivost in za-
koni, ki so jih sklenili, pravi-
loma nikoli niso bili razdru-
ženi, V njihovih gozdnih va-
seh res ni bilo šol, kjer bi
se naučili pisati in brati, kaj;
ti Mariasi so izolirani tn so
še desetletja nazaj prihajali
v stik s tujci le, kadar so za-
menjavali kačje kože za sol.
Imajo pa, kot smo že po
vedaii, gotul — veliko kočo,
v kateri se učijo mladi dozo-
reli Mariasi umetnosti ljubez-
ni in vsega, kar apada k te-
lesni in duševni sreči. Vaški
starešina, patel imenovan
(patel — padre — oče), dolo-
ča med samskimi možmi ka-
luja, voditelja šole in učite-
lja ljubezenskih veščin, od
božanja, preko masaže do
združitve, od ustroja človeš
kega telesa do poezije o le-
poti, sreči dveh ljudi, očetov-
stvu in materinstvu. Baidar
je mož, ki skrbi za ogenj, zbi-
ra les zanj, krasi skupno ko-
čo z rožami in pripravlja di-
šave, ki omamno vejejo po
gotulu. Siladar je mojster ce-
remonije, sestavlja program
zabav, skrbi za glasbo, petje
in pouk o glasbi, zraven pa
meša in sestavlja tudi pijače
za mlade goste. Najvažnejši
utegne biti Kotvar, to je raz-
sodnik, ki odloČi o očetov-
stvu, če pride slučajno do
spora in nesporazuma. Na
njegovo besedo ni prigovora.
Po končanem delu se vaš-
ka mladina, ki prihaja v go
tul, zbere sred4i(.vasi in ple-
še. Ko med I^esom nastane
vez, lakoimenovana ljubezen
na oko ali pogled, se mlada
pod mrak napotila v gotul.
Tu so že drugi, ki so sem
prišli pred njima, prejšnji
dan.
Sredi koče gori ogenj, ki
širi z dimom vonj po diša-
vah. Tu se mladi z učitelji
odprto pogovarjajo o ljubez-
ni, o njeni čustveni, duhovni
plati tn telesni strani zbliža
nja. Kalu, ki sme imeti y ko-
či svoje dekle, ne sme pa bi-
ti poročen, včasih' to dekle
tudi povabi, da dekletom in
fantom pokaže svoje telo in
tako, kot zdravnik pri nas na
risbi, razloži funkcijo teh de-
lov telesa, eragene cone in
intimne dele. Ob takšnih ve-
čerih i>ojejo erotične pesmi,
poslušajo erotične pravljice
o ljubezni bogov, kraljev in
kraljičin in šele ko ogenj
ugasne, ko sramežljivejši še
gredo domov v koče staršev,
se z ležišč oglasijo vzdihi
sreče, zadovoljstva, šepetanje
medsebojnega občudovanja.
Včasih da pobudo za telesni
stik dekle, včasih fant. Vča-
sih pa kak mlad par, ki se je
uštel pri prepričanju, da mu
je že vse jasno, pokliče kalu-
ja, ki tiho, da drugih ne mo-
ti, še enkrat parčku vse raz-
loži.        (Konec prihodnjič)
TELE
SESALO
KOBILO
Ko sem bila stara pet
ali šest let, sem bila pri
kmetu, ki je bil od naše-
ga doair!a oddaljen kakšne
pol ure. Tam sem videla
telička, ki se je prosto
sprehajal po dvorišču. Za-
me je bila to novost, ker
še nisem videla telička
drugače kot privezanega.
Tekala .sem za njim, on
pa mi je nagajal s tem,
da s. mi r i pustil prijeti.
Nazadnje mi je pobegnil
v hlev. Gospodinja mi je
rekla, naj grem za njim,
da bom nekaj videla. Res
sem stekla v hlev in vide-
la, da je teliček .sesal ko-
bilo. Zavpila s.=m in kli
cala domače, naj hitro
pridejo, ker bo kobila te-
lička zaj.'Otovo brcnila.
Gospodinja .me je potola-
ž'la, da m.u ne bo storila
nič hudef;a. Res je kobila
mirno stala, te,:čok pa je
korajžno sesal m butal z
glavo v vime.
Potem je gospodinja ra-
zložila, kako je do tega-
prišlo Kobila je povrgla,
toda njen žrebiček je pr
vi dan pogin,1. Nisem ve-
dela, kako je posvojila te-
lička. Ta je pil pri svo-
ji materi in še pri kobi-
li. Ko sem bila že odras-
la, sem nekoč vprašala
tisto gospodinjo, kako je
zrasel teliček. Povedala
mi je, da je postal tak
voi, dd še niso nikoli
imeU tako to^^.kcga.
MARIJA   REZEC,
Podpeč
VELENJE: RAZSTAV
IN PRIZNANJE
Ob zaključku šolskega leta so v avli osnovne Šol«
.Miha Pintar-Toledo učenci pripravili zanimivo raz-
stavo v zvezi z akcijo — očistimo okolje in varuj-
mo naravo. Učenci te velenjske šole so na različni
načine in v različnih tehnikah pripravili vrsto
mivih eksponatov. Ob tej priliki velja povedati,^*
so pionirji te šole prejeli tudi priznanje Turistič"«
zveze Slovenije za akcijo o varstvu okolja in
rave.
V. KOJC
NOVI TEDNIK - Glasno oDCuisitib organizacij Suciuusiicne aveze delovnega  ljudstva c;eije   uiSKo   Slovensse '^'^^'^^
Sentjuj   Šmarje  pn  Jelšah m Zaiec  -  Uredništvo:  Oeije. Gregorčičeva &, puštn; preaai 161; Naročnina u) ogiaSi:
V Kongresa IG - Glavni m odgovorni urednik: Jože VoUano  Tehnični urednik: Drago Medved - tieaaKcija: MiiaD ^
Jure Krašovec. Domimka  Poš   Milan  Seničar   Damjana  Stamejčič, Brane Stamejčič  Zdenka Stopar   Milenko
Tone  Vrabl,  —   Izhaja  vsak četrtek  —  Izdaja ga CGP »Delo«  Ljubljana  -  Rokopisov  ne  vračamo - Cena n
mezne številke a din - Celoletna oaročnma 75 din polletna 37 dm Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Uiu'''^
Telet.: urednišrvo 223-69 in 2:il-(»5  mab oglas in naročnine 228-00 j