Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. U NKKAJ VEC KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM Usvteaii mM )š * ^^ nedelj lo praznikoT). >} :: Citajte, kar Vas zanim* « i I ep h one: CHelsea 3-1242 61. — Stev. 61. Reentered as Second Out Matter September S5th, 1940 »t the Post Office it New York. N. Y„ under Art pf Cngre— of March 3rd, 1873. _ NEW YORK, THURSDAY, MARCH 27, 1941—ČETRTEK, 27. MARCA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XLIX. \"EZ PAVLE ODSTOPIL Vlado nastopil mladi kralj Peter II. ;EN. SIMO) VIC MINISTR. PREDSEDNIK >DPREDSEDNIK DR2AVE JE VL. MAČEK BUDISAVLJEVIC NOTRANJI MINISTER >aje trije Slovenci v kabinetu IKNEZ PAVLE BAJE ZAPUSTIL DEŽELO . . . CVETKOVIC, PRAVIJO DA JE ARETIRAN por nosi se širi Danes zjutraj je jugoslovanska vlada od<*topilo i« vlado je i prevzel 17 let *tari kralj Pe-iter II. Ilragišu C ve t kovic je s celim svojim kabinetom o«Utopil, ko je pričel narod glasno protest i rat i proti i>ogo(MI. V normalnih razmerah je zapos'-lenih pri International Harvester Company .>{40 delavcev. General Dušan Siino-nov ministrski predsednik in pra vi I Mavkarji ustavijo in a ne pu-diktator Jugoslavije. »ste naprej. Če ni drugače, ga Rezervni častniki so bili i>o-klicani k svojim polkom. Mobilizacija armade je v polnem teku. Cvet ko VK- in drugi ministri, vi so ali podpisali -pogodim z Nemčijo, ali pa pa jo podpirali, so bili aretirani, ali pa so pobegnili iz dežele. Knez Pavle je s svojo so- i tudi prevrnejo. Governer države Pennsvlva-nije je poslal lilo mož državne vstaje in zakasnitev v naročil za narodni obrambni program. Stavka je izbruhnila, ker j e skušala neodvisna delavska or- po lici je pred tovarno. To j e ffanizacijat znana pod imenom prvi oddelek, kateremu bodo vkratkem še drugi sledili. Tovarna v Bethlehem, Pa., je dolga pet milj. Zaenkrat je namen piketov močno zastraži-ti vso vhode- kar pa seveda ni progo kneginjo Olgo zapustil. lahka naloga. Jugoslavijo. ! Mod policijo, ki se poslužuje 14 Employees Represent at ion Plan," razpisati volitve za kolektivna pogajanja. National Labor Relations Board je nedavno odrekel tej "neodvisni" delavski organizaciji pravico poslovanja, češ, da je pod vplivom kompanije. Organizacija je vsak vojn ego materjala, kei ča> pričakovati- d a nemška armada iz Bolgarske vdari na (riško na svoji poti proti Solunu. Na zemljevidu kaže št. 1. pristanišče Pirej, kjer se iz- Amg!ija z največjo naglico'št. - je črta, ki pelje od Volo-pošilja n a (irsko velike zaloge'; „a <>}, Egejskem morju do Kila na Jadranu; št. .'> 111 4 -o kraji, kjer grška armada čaka na nemški naval. St. 5 označu- je Istanbul ob Bosporn, Št. pa Tepeleni, ki s'o ga Grki krcujejo angleške armade;| prejšnji teden zavzeli. Beograjska radio postajo je Jplitkihbomb, in štrajkarji se, so je proU tej odločitvi prito- pozvala narod, da se s tnie o-koli svojega kralja. je završilo že več resnih spopadov. Najmanj štiri osebe so Angleški ministrski predsed- hile ranjene. Nekaj plinskih sodnik OhurchiH je v poslanski 'bomb so štrajkarji prestregli in jih vrgli nazaj na policiste. Državna policija je stopila v akcijo, ko so začeli stavka 7*j i prevračati vse avtomobile, ki so se približali tovarni. Več avtomobilov ro vrg-ii po str- popoi- ;tori vso, kar je v njegovi n.o- Wlšili resni izgredi- ko jo či da j »rep reč i nevarnost reodočnost. Pogodl/C s; Hitlerjem, naj bo že kakršnakoli, ni podpisa; jugosiovan.-ki narod. Niti jugoslovanska vlada je ni podpisala, pač sta jo pa podpisala le dva ministra po naročilu tako-saje, da je bilo najmanj štiri-1 imenovanega kronskega sveta. deset odstotkov g lasovrJe, o t- Ko Je Hitler po podjarmljenju Madžarske in R*.- danih 21. januarja zu štrajk, i Rm®ske prodirati dalje «a Balkan, ko je klecnila pred njim ponarejenih. Istočasno je vložila družba tožbo proti United Automobile Workers, češ, da so bile volitve protipostavne. Allis Chalmers ima za 45 .bilijonov dolarjev voglih naroč i. žila, to^iVi * i«n vodilne komitaše. Imena Jeza naroda pa se vsem vseh vodij, ki so se zdeli nevarni iza javni red, je že prej sestavila nemška tajna policija Getstapo. Izven Beograda je bilo vpri- bi ji {"'rntgori kažejo ve veeuciKdcem in pred mostom vanj. Predlogo ko z letalom posla-'našim dozdevnim zaveznikom, li v podpis p redsedniku Boo- Predlogo bo dane« podpisal seveltu, ki se mudi na Jugu na predsednik. tudi Bolgarska, je bilo Jugoslovanom odprtih le dvoje poti: skleniti s Hitlerjem zvezo ali se mu pa zoperstaviti- ne oziraje se na njegovo uničevalno silo in moč. Izza obstoja mlade države je vladalo med jugoslovansko vlado—pa naj je ibila taka ali taka — ter med jugoslovanskim narodom precejšnje nasprotje. Jugoslovanska vlada ni nikdar zadovoljila vseh delov jugoslovanskega naroda. Če so bili z vlado Srbi zadovoljni, so bili Hrvatje proti nji, če so se Hrvatje in Slovenci strinjali ž njo, so jo Srb: gledali po strani. Ta na-sprostva pa niso bila usodnega pomena in bi jih dalo z dobro voljo premostiti. Ko je pa začel Hitler izvajati pritisk na Jugoslavijo, j * nastal med jugoslovanskim narodom in jugoslovansko vlado nepremostljiv razkol. Ves narod se je dvignil iu odločno povedal, da noče ime-ii s Hitlerjem nobene pogoiPl>e m noče izpolniti nobene njegove zahteve. Beograd je bi preplavljen s protestnimi brzojavkami, v demonstracijah in izgredih jo dajal narod duška svojemu ogorčenju. Ko je hotel v nedeljo odpeljati v'ak z beograjske postaje na Dunaj zastopnike vlade, da se poklonijo Hitlerju- je razburjena ljudska množica vlak zadržala. Vlada je odstavila štiri najboljše generale, boječ se, da bodo na s^ojo pest in odgovornost odvedli armado na mejo. Ministn.m, ki so v znamenje protesta rosignirali, ni bilo mogoče dobiti namestnikov. Mogočna Sokolska organizacija se je prvič izza svojega o 1 »stoja uprla vladi in bo hodila svojo lastno pot. ■Slovenski kmetje, hrvatski seljaki, črnogorski gorjani. junaški Bošnjaki in Hereegovoi, borbe in krvavitev vajeni Srbi—vsa ta sila—torej ves jugoslovanski narod* je strnjen v sklepu: Raje v smrt nego v suženjstvo! Marko vi če vo in Cvetkovičevo ime na nji je pa brez pomena, kajti sleherni ve, najbolj pa Hitler, da za njunim imenom ni niti sence jugoslovanskega naroda. Markovlč in Cvetkovič sta sJična enodnevnicam. Dane* >ta, jutri a'? pojutrišnjem jih pa ne bo več. Odpor Jugoslovanov proti nasilju in vsem poskusom za-sužnjenja bo pa večen. Papirna pogodba ne bo odprla Hitlerju poti v Jugoslavijo. Priboriti si jo bo moral z neizmernimi žrtvam'. Mogoče je večna Previdjiost določila bas Jugoslaviji vlogo, da zada hitlerski ponas-ti odločilen iu smrten udarec. mM *iSHj A 8 K A BO D 3L" — New Tori * Thursday, Mar A 27, 194! ~ VSTiNOVL JEN L. ESS "GLAS (TOIGB W Trite 99 OwMd ud PebOsbsd by SUvenk P^Hil^ Ci ■!$■■/. (A OorpenttaB), Frank Sskser, Pretfdent; 1. Lnptikt, Sec. — Place of business of tbs i Hon ud add ft— of above officers: 216 WEST 18th 8TBEHT, NEW YORK, N. X. 48th Year •Glas Naroda" la leaned every day except Saturday«, Sunday* and Holidays. Subscription leariy $11—. Advertisement on Agreement. Ea celo leto vetja Hrt na Ameriko In Kanado ; za pol leta $3.— ; en Četrt leta $1.80. — Za Ne« York aa celo leto $7.—; u pol leta $3.80. Za lnoaesastvo sa celo leto <7.— ; u pol leta $3.60. "Glas Naroda" lakaja vsaki dan Izriemfil sobot, nedelj ln praznikov. "tiLAS NARODA." »C WEST 18th 8TRRT, NEW t—1X42 ¥01 N. I Newyorski odmevi —-FRAtfK KEKŽE --- Sem dolgo upal in se bal . . . Prešeren. slovenskih krajih, zlasti ob progi južne železnice. Šlo je tako daleč, da je morala vlada poseči vrrfas iti prepovedati ta-Ko boste 1o braii. je že pod-'ke kupčije, pisana neke vrste pogodba I -Ves fas sem bil, kakor elo-med Nemčijo in Jugoslavijo.!vek, ki pričakuje krize. Za-Kakšna je ta po^oa, ni v tem «1edoval sem ves razvoj in mfi-treiiutku važno. Bič strahote'sii-1 eno: da imairto narod do- je žvižgal nad Jtigoslavijo sko- nui, ki bo v odločilnem trrtoril to. kar je sploh moril Naj pade še tako in po- goee: najboljše pogoje. In da-vzroči s<» take rane — eno je |1iok, ko jo to doseženo, mi je gotovo: dokler je telo pri živ-jložjo pri srcu, zakaj ostal je 1 jen ju. se lahko vse pozdravi in poškodovana. Torej jo upanje popravi. Kadar j*» če v I j« v j narod živ, mesta in polja ne- VEC 2IVE2A ZA AMERIŠKO PREBIVALSTVO Sogl-i»no z "lend-lease" postavo imajo Združene države natančne načrte, kako bodo ipomngaio Angliji in drugim prijateljskim v«! j-kujoči m državam ne samo 7. orožjem in muni-čijo, pač pr. tudi 7. živežem. Baš i(» dejstvo bo pa najbrž dovedlo do razširjenja oziroma povečanja ameriškega poljedelstva. Angleži so t»ajt» namignili, da bi imeli najraje koncentrirana živila, kot nnprimer kondeirzirano mleko« sir, maslo, jajca, suho sadje, sadne *okc, prekajono svinjino, svinjsko mast i*i zeliščno nuu.ti. Kor manjka Angliji Jaotenitako;>! zadovoljiti z živili, ki zavzemajo najmanj prostora. Ameriki bo vstedtega težko oddati preobilico bombaža, pšenice, koruze in svežega sadja. Z izjemo svinjsko masti, nekaterih zeliščnih maščob) in uhega sadja, ni v Ameriki nobene preobilice pridelkov oziroma Izdelkov, ki bi jih Angleži hoteli. Ameriški poljedelski department celo zatrjuje, da bi zmanjkaio za domačo porabo mlečnh izdelkov, kuretnine, sadja in sočivja, če bi A meri kanci pojedli toliko kot bi morali pojest:. Teh živil le zato preostaja, ker gotove plasti a-meriskega naroda ne zaslužijo toliko, da «bi si jih lahko nabavili. V namenu, da izboljša prehrano najnižjih plasti prebivalstva, je dala 'vlada razdeliti (potom posebnih agentur, živilskih kart in šolskih ofbedov za 200 milijonov dolarjev živil na loto. Ako *bi poslali v Anglijo vodike količine mlečnih izdelkov, kurctninc in me«a, bi Amerikancom ostalo le malo teb živil. Milo Perkins, voditelj uprave trine preobilice- pravi, <".a je za čvrst o zdravje naroda treba preskrbeti najnižje sloje prebivalstva z živili, vsebujočimi dosti vitaminov. — (V hočemo zvedeti, kako velike važnosti je to, — pravi Milo Perkins, — nam je treba samo vprašati krajevne naborne oibore, čemu je bito toliko mladih ljudi zvrženih kot nespodobnih za vojaško službo. Mnogo teh mladeničev ni imelo na adja. Pozneje bodo nedvomno potrebovali do«ti tobaka, ki je za vojaštvo velike važnosti. Pro*i koncu vojno bo inozemstvo raft>ik> dosti več ameriških poljskih pridelkov kot jih potrebuje soda j. Združene države bodo morale poslati ogromne množine živil preko Atlantika, da preprečijo lakoto v Evropi. pod važami, ie za vse prokasro Upal som vos ta ča»s, da bo mogočo Jugoslaviji pri za neseno novo svetovno go; io. Računal sem, da jo na severu Švedska na zapadu Švica, na jugn pa bi ostala Jugoslavija. I11 za vse, ce danes ne, pa jutri. Tn ne samo to. Boj, katere ga je vodila Jugoslavija zadnjih par mesecev za svoje življenje, za -voj dbstauek, jo bil največji, kar jih pomni zgodovina. Nikjer ne najdem, da bi j so taka majhna skupina, kakor mogočo bi se bilo tudi tako zgodilo, da ni Italija zablodilaJugoslavija, protila taki sil-v vojno z Grki. katera takoj^; rnoči. kakor je Ne.rtčija. T>a bridko topo Lahe. Ko «e je „j bil boj, ker ni bi-o preliva- zgodilo to, som izgubil upanje, da bi bilo Jugoslaviji prizano-šono. Zakaj zmage Orkov so povzrzočile non^ko okupacijo Bolgarije, če bi pa bila Ttalija zmagovala, bi bil ftohin in vsi tisti kraji že davno v italijanskih rok.ih. Tn to bi bilo po nja krv« ? Umiranje ne vojnih poljanah jo re« nekaj grozno ca. a še daleč ne tako strašno, kakor trpljenje živih ljudi dm vili obupnoi»a položaja. TVa K» ta narod prestal vse to in dobil z mogočnimi nasprotnikom pogoje, ki so, če že ni -dobri, pa mojem mnenju še slabše, ka- vsaj častni, je zmaga prve vr kor jo zdaj. 'ste, na katero smemo biti pn- rila Jugoslavija. Danes na« pozna ves svet. Svetovni listi prinašajo drug za drugim član- Zadnjih par ime^^ecev je bila Jugoslavija dan za dnem na prvi strani svetovnega časopisja. V strašnih razmerah je iskala svoje rešitve od vseh strani. Bilo je dosti dobrih besod še več nasvetov, z drugimi liosedami: polno blažilne sape brez vsakega jedra. Zakaj če imaš na svojih mejah par milijonov do zob oborožene armade, ni drugega sredstva, kakor da postaviš nasproti vsaj enako armado. Gotovo je eno: če bi bilo na mejah Jugoslavije toliko vojaštva.kolikor je bilo več ali manj praznih besed, bi bila dnnes druga pesem. Ko je moje upanje splavalo po vodi. da ostane Jugoslaviji pri zanesen o, se mie je prijela bcyjazen. Ce. se Jugoslavija upre s svojo dobro, a daleč premajhno armado — kakšne bodo posledice? Z zanimanjem sem čital številne članke in nasvete, brzojavke in navodila; ne dajte se, udante! In prišel m'i je na misel tisti vaški čevljarček, ki je pri vsakem fantovskem pretepu bežal na . , ... , , . m. 111 morala skriti, pobrana podstrehe m opazoval, kako . ' Če 1041, ki 365 dni o 6 -A HmUmm^J Ako ^e nimate Blazniknre Pratike za leto 1941, jo lahko dobite pri zastopniku Hko ni več. Vni-vanskeiga naroda v tako kri- V'™* t«^ ^ re*m> dvomim, stalni luči, nikdar ni kak drn-j^ splrth še kdaj kaka Polj-gi narod govoril, ko je govo- "j1 Ali bi 110 bilo to dosti bolj enostavno, odkrito in prijateljsko ' Jeseni si v strahu božjen s precejšnjimi stroški napn nekaj črnine in jo spravil v sodčke.' Dva je vzela zima, o ga pa še hraniš z? poletno v čino. Pa te obišče rojak, ki ga od jeseni nisi videl, in za« govoriti: — Ja, se že bližamo ponikj Soneo ima že svojo moč. Del blokov *ein šol |>ešt ,pa me tako segrolo, da kar lije od 1 110. Sem že mislil stopiti v Ion za požirek žganja, pa ž; nje ni primerno ob takem v menu. Za hip ti požene kri glavo, in te samo razdraži. J vo se le poleti prileze. Ob kom času je kozarec vina pr dober. Pa kje boš dobil pra in zdravo vino, kor jo pa 1 vsod sama fabrika. Doma spi šana kaplja je nekaj vredn Jaz bi ga bil napravil, pa mam prostora. Tebi jo sove* lažjo, ker imaš primerno kl< Včasi si imel zelo dobrega, i tisli j*'setii, ko sva se zadnj vidola, ti je prav dobro kazj Iti. Ja, no- kaj «e lioče, jaz sor pa revež v tem pogledu. Kaj ti kaže storiti po tei dolgem uvodu? I, kaj drugegj kot .postaviti predenj tisto, kaj ga je k tebi prignalo. "Država za držažvo so padle gospodarjem in družino, no I pošteno Iri pa bilo, če l| Hitlerju pod peto, a ni jednaimore biti 110 uda, ne naprod-l1' naravnost povedal: _________•» t ,, • I v..---- 1_________ .1 mu ni govorila, kakor je go- ke, polne priznanja Jugo^lo- vor'1 jugoslovanski. Po- vanom, ki so združeni storili ** 5e dobilo dosti izdajal- sluzbe Angliji Vlada je odredila, da te morajo'dne 12. aprila registrirati v*i moški atari 37 let. V od. redbi je pa rečeno, da ne bodo poklicani pod zaMave- poč bodo pa prideljeni policiji, o-gnjega&im rezervam ter aa-Hitejški blnibL Rojak« prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da m poslužujejo — UHITBD STATU CANADIAN POSTAL MOHST ORDER, ako je ram i« priročno padajo koli in pesti. l'e je naša vas zmagala, je prišel kaj kn^alu na vas, popravil* klobuk, premeril z očmi zdrave in ranjene, ter pristavil: pa smo jih. Kadar je bila pa vap tepena, ga ni bilo po tri dni na izpre-gled. Boj je reeimo pameten, kadar si stoje nasproti kolikor mjr>-goče enake armarle. Boj je obupen, kadar je močnejši nasprotnik. Boj je pa tudi neumen- če vidiš, da nimaš niti enega žarka upanja na znrngo. In tak boj bi bil, da je šla Jugoslavija proti Nemcem. NemFiia ima jako ugoden teren. Jugoslavija pa je kakor široko odprta dvoriščna vrata. Računam, da bi bila Slovenija in Hrvaška s Slovenijo v teku dveh dni v nemskin rokah. Nižie po Balkanu bi slo sicer težje, ampak ne dosti. Kaj so to pravi T Da bi bila vsa industrija in najlepša ter najboljša žitna polja v rokah zntagovateev. Naša mesta, katera jo ljudstvo gradilo in popravljalo s tolikimi žrtvami, bi-bila razdejana. Tn naš narod* Že leta pred vojno sem zasledil, kako Neirieija gradi svoj most do Adrije preko slovenske ženi je. Spominjam se potopisa nekega uglednega Nemca. Vso Jugoslavijo je opisal, samo Slovenije ne. Mislil je menda tako: ta spada itak nam in je naša. Drugo je bilo, ko so Nemci v mirnem Saša s&Seli poknpo-vati posestvo ta poceetvom po vse, kar je bilo v danih razmerah sploh mogočo. Videli snio. kako so padale male države druga za drago v Hitlerjevo naročje. Slovaška, Ogrska, Danska, Rnmnni ja, Bolgarija — vse jo šlo kakor voTički v klavnico. A ko jo prišla na vrsto Jugoslavija, jo bil tak enodušen odnor, da so ga je videlo, slišalo in čutilo po v-em svetil. Tn če misli Hitler, da je to njegova zmaga, potem bi rekel, da se globoko moti. Zakaj ideja svobode in d(imokracije ni nikdar gorela tako živo pod krovi zadnje kmečke koče. kakor za časa največjega nekrvavega boja med Hitlerjem in našo nekdanjo domovino. Ta ideja se bo bo iz javnosti in vsajena v srca, koder bo tlela vse do tedaj, ko bo ljudstvo spet odprlo okna in duri, da gre v širni svet poži-gnt nasilja in svetiti vsemfu, kar je dobrega, lepega in svobodnega. . človek nerad posega v zgodovino, katera ti odgovarja vprašanja tako, kakor jih želiš imeti odgovorjene. Zakaj če bi danes kdo zavpit: tisti, ki je brez greha, naj vrže prvi kamen — bi gotovo ne bilo nobenega kamna. Kar je zadelo Jugoslavijo, ni njena krivda. Ba-š nasprotno. Poldg fVhoslovadite, je bila Jugoslavija vedno in povsod tam, koder se jo delalo za svetovni mir in spora-sram. Dvomim, če je še katera druga država na svetu, ki bi bila v kratkem času po zadnji vojni ton ko zgradila, postavi la-ustanovila, kakor je Jugoslavija. Druge povojne države so imele več ali manj vse pripravljeno in razvito, treba ni bUo drugega, kakor prepisati in nadaljevati. *V Jugoslaviji ni bilo nič. Po veliki večini poljedelska dežela je morala čakati od leta do leta, kar ji je rodila zemflja. Kar je bilo bogastva v zemlji, so brž pokupile angleške in francoske dražbe. Za domačina ni ostalo drugega kakor težko delo in majhna plača. Industrija, ki daje najhitrejše in najbolj zanesljivo bogastvo, ni bila niti v povojih. Kamor si pogleda, povsod je manjkalo. IZ velikim trudom in irtva-xx£ se je sgradilo v dobrih 20. eov. še več šla p. Le narod in-goslovanski je odgovoril Hitlerju. odgovoril tako. da no [more pohabit- nikdar. O Hitlerju bi se r-klo tako, kakor o velikem Hanibalu: zmagati znaš, Hanibal, toda zmage porabiti ne znaš. Zimigati znaš, Hitler, toda pridobiti si ljudstva, tega 110 znaš. dn kdor no zna 111 ne more tega, je premagan. Zakaj enkrat bo konoc tudi to vojne, in za njo pride obračun. Tn to brez ozira na to. kdo zmh-.gn. Zakaj četudi Hitler obdrži vse. kar je podjarmil in pridobi še več, je gotovo eno: v hiši, koder ni soglasja mod ka. Hitler ve danes, kako čutijo Jugoslovani napram njemu in mora tudi vedeti, kaj more pričakovati od nji!!. Kakor Jugoslovani, tako čutijo do danes vsi od njega podjarm-ljeni narodi, toda s to razliko, da mu ni-o povedali. Jntro-slovani so bili tisti možje, ki <0 mil zalučali v obraz, kaj jo on v njihovih očeh in kaj mislijo o njem. fDvamint, da bo razum* 1 ta jezik. Zakaj slava jo pijanost, ki se konča v deliriju. Tn kako bo tedaj? Stari Rimljani so rekli: gorje premaganimi Danes bi lahko nekoliko obrnili ta rek in rekli: gorje tistim, ki zmagnjejo danes. Za Velikonoč... .•^satc:' Trv DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 1M DIN -tm din. ~ 3M DIN. SM DIN. ... M LIB 1M UR 2M LIR 3M LIR .V DINARJIH: $2M 10M DIN. ... IlUt $ 3JS SMt DIN..... - I 5.75 5M# DIN.--$82.5« V URAH: . f t« 5M UR--$21.75 ... $ 4.85 1000 LIR--$43.00 « $ tJSO 2000 UR--$85.00 - $1330 ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, pri-pimrf—i«, da se tm darilne poftiljatve poilje petem CABLE ORDER. Na ta način je denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order je trrfca pestbej plačati $1» Valed rawer t Errepi ni nMfote v Jugoslavije ln Italije aakatstf denarja v DOLARJIH, tdttet same v dlani Uli ex. Unk &U velja Mi ka vse drage w repske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. s: : POIMlIf I OBDILI« s U 216 Wert 18th Stmt, How York POZOR Po novi ameriški odredbi morajo biti denarne poSUjatre ▼ Jugoblarijo poslane skupno s posebno izjavo, ki jo podpiše od pošiljatelj. Take Izjave bomo poslali vsakomur, ki jih ho želel dobiti, v namenu da poftlje denar v stari kraj. Vsakdo pa more ponlati v Jugoslavijo le $100.— na mesec, poleg tega pa ie $25.— sa vsakega Sana poftiljateijere drnilne. V nobenem slučaju pa ni dovoljeno podati eni družini več kot $200.— na mesee. V izjavi mora biti povedano, koliko članov je v družini ooega, ki mu bo poslan denar. Pošiljatelju je trebn lasrtnoroftio podpisati izjavo. • Žejen >eui, denarja nimam, i imaš pa vino. Prinesi ija bokalj bom •/.<» pri (priložnosti vrnil. I Toda takih besod ni iz n je£o| vili u*t. Vajeti je pač govoriti |w» ovinkih in okoli stave. Ko si kdaj koj;a nnpoho-b« prosil, >i moral najbrž tobj slišati: — Ja- seveda, z največjim vesoljem .'Komu pod božjim soneo m bi pa posodil, ee bi tebi ne! Saj te jaz in v*i poznamo za poštenosra človeka. Kaj pa bo, ee ^i prijatelji no bomo 1 »omagali. Toda — Tisti *4toda" je pa grm, z:t katerim tiči zajee. Kaj >ledi tistemu 44toda", ti je menda znano. Pove ti, da je imel zadnje oa.-e strašno velike stroške, ali da je bil baš ipred pol nre nekdo tpri njem, kateremu je posodil vso, do zadnjega eenta, ali pa pojjrrnnta kakšen dni^i izgovor- saj so izgovori poeeni. Nakratko reeeno: takoj, ko si zinil, bi ti moral roe i, da ti ne da. ^ouiii tak strašanski o-vinek * (*'emu vzbujati v elore-kn upanje in £?a naposlefl raz-«M-arati' No, pa saj ni tako samo v vsakdanjem -življenju, saj je v politiki i»ta stvar. Politik bo najprej počastil domovino, klanjal se bo zastavi, poudarjal junaška dela slavnih prednikov, govoril bo o novarnostili, ki prete narodu, prav na kon-eu bo pa prišel s svojo barvo na dan. Nedavno .som bral v staro-krajskem listu poročilo z naslovom "Narodba o razdelitvi jedilnega olja". Poročilo so začne z besedami : — Zaradi prevelike razdelitve olja v državi ter v skladu s členom 2 uredbe o ureditvi prodaja blaga ter v zvezi » členom 9 in 10 o oljenieah in jedilnem olju in členu 3 pravilnika o združenju pridelovalcev oljaric, je trgovinski minister izdal naslednjo naredbo... Naiprej nis'em bral, dobro ve-doč, da jc po tem dolgem 11-vodu v desetkrat daljšem poročilu prav proti koncu povedano, da ri preprost človek v Sloveniji ne bo mogel solate z oljem zabeliti. Sam Bog ve- zakaj ni to že takoj v prvi vrsti rečenof C0 E X 9 K X S O D X" - New YorS TKursclay, MarcK 27, T94T VBTSKDVnjBN L. IM Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi so iuub vedno dobrodošli, ker vse ua£e iitatelje in se ž njimi naii rojaki tako-rekoč osed ste boj pogovarjajo. — NAPREJ ZA NARODNI DOM! Ker so ni doaedaj še nihče o-fClasil, inatram za čvojo dolžnost nekoliko poročati v listu "Olan Naroda**, namreč, da je kruta snvrt zopet pobrala ono mlado življenje. .)o>oph Hiti, šolo 2"» let star mladenič, so jo Hiilrtno pojwuročil v Columlbia Chemical tovarni. P»*ed petimi moseei je umrl njegov oče, sedaj pa še #in. Pokojni Joo jo bil |>okopaii v ponedeljek dno 17. ni area na pokoj saJišče sv. Križa. Spadal j< k dvema slo-voii.skitim društvoma, to jo k društvu 44DomovinaM in k društvu sv. Jožefa KKKJ. Dm-žini Uiti izrekam mojo arlolmko sožalje. Koda j pa hočem nekoliko o-pisati jflede zidavo nove dvorano Slov. Samostojneufa dru-štvo 4'Domovina". To društvo je bilo ustanovljeno prod n- kako 2'1 leti. Razume so, da ti«ti čas ni bilo toliko zanimanja za |»od|»oma dmstva, kakor je >edaj. ko skoro vmikdo vpada vsa.' k dvema podpornima društvoma, ali pa še več. Pred 20 ali več loti jo marsikaterega rojaka dohitela si Hrt. no da bi spadal k kakemu pod-pornei tfii društvu in tako jo tudi v tej naselbini rojaka dohitela smrt brez beliča v žopn in potem kaj drugega kakor iti od hišo do hišo, da so jo od usmiljenih rojakov nabralo toliko. da so jo rojaka dostojno spravilo k večnemu počitku. Da so ta zgodba nr hi ponavljala večkrat, f ? je ustanovilo R'ovon-ko Samojstojno društvo "Domovina" pri katerem za on dolar mesečnih prispevkov y društvo plačevalo pogrebna los. kateri jo takorekoč pričel igrati že pretočeno nedeljo takoj po 44S»1ovanovom,T programu t or moram reči. da jo to tea res prvovrsten orl-oster, ter kot ^om uvidel na tej prireditvi, je isti zelo ugajal vsem navzočim * «vojim lepim igranj« nt. Torej, rojaki, kadar se želite malo pozabavati na nedeljo zvečer, posetito dvorano Slov. Xar. doma na 253 Irving A verni d. Brooklyn, X. V. ker umerjen som. da bost o določni najboljše zabave, kakor tudi nn.?hoilj£o postrežbo, bodisi v obliki izborne razno kapljice, ali okusnih raznih jestvin, katero ima vodno pripravljeno nas dobro znani rojak "MY. Ti. Rnpnik Sr., ki jo priznan mojster v taki stroki. Pomnite, s toni. da posečato Slov. Xar. dom. podpirate o/b-enem roef.no. skoraj zastonj.! črn oblak, ki preti, da so vsak j Za to naj bo ža! vsakemu, kdor: hip razpoči in pokrije z grozo ni izkoristil to lepe priliko, ker: in smrtnim trpljenjem naš narod. naše prijatelje in ožje sorodnike. ki si ne želijo drugega ,da jih ostali svr>t pu-ti v miru obdela vati kos svojo sveto zemljo, do kater.* Bogom opravičeni. Ker pa ni noben oblak tnkojiimlo publikacije, kot "•ni, da n«- bi ime »rehrnoua obroča, znamenje upanja na boljše, jo tudi za mene v takem ntttenom položaji prišla rešitev, da se vsaj deloma rešim nepri jetnih in imenih misli na rojstno domovi-znjiin s t-m. da -eni so jHipnldno pedal na napovedani koncert z igro 4 4 Kakršen gospodar — tak sluga." ki ga je priredil kaj takeira se mu ne bo več mi-J dilo. Tgralei -o vsi tako dovršeno rešili svojo vloge, da ni mogo-| če, da bi človek dal prednost1 o prod onenlu prod drugim. Zato so čutim dolžnoga dati jim vsaj so jo | Zato! okoli sobo brez dvoma zaslužili. linam, da vsak posebej -prejme moj malenkostni poklon. Najprvo se jo pojavil na odru Mr. V. Kobilca. Takoj na prvi pogled sun si mislil: Pij. Viktor, kako si zgrešil pole lic v življenju! Vitka postava. lepo prikrojena oficirska uniforma- s p rimerniiiw angbiškijiii mustačami pod no- min^ki »pevski 7ibor "Slovan"! som, in pa nastop, da se je nw>-v Slov. Xar. domu ** Brooklvnu. Tilnika j. som vedel, da mi bo 44Slovanova" posoni in pa simpatično razpoloženje 44S!o-vanovih" popotnikov, in kakor tudi članov samih, zasenčilo to neprijetne in mučno misli. fTako sem prišel na namenjeni prostor ravno v primernem ča-u. irked 3. in 4. nro. Kakor po navadi, sem tudi sedaj naj-pi-vo pogleda! po prijatelju M«r. .\L Pirnatn, predsedniku tega popularnega društva. Saj ako no bi zaghdal njegovega oibraza. iz katerega vedno sije veselje in zadovoljnost, bi brez njegovo simpatično osebnosti človek mislil, da ni prišel na pravi prostor. f'ndno so mi jo pa zdf-Io, da ga to pot najdem v precej slabi volji. Ko ga vprašam po ral vsakdo čuditi. Kakšen lep lajntnaiWek bi v resnici bil, ki r pa mislim, da je jiropozno za to, -e zadovolji samo z vlogo na odru, saj n šil si jo. kot glavni junak iirro prvovrstno. Poročnikov sluga, ali |*> domačo "purš" je bil MY. Frank Košir. Kdo b; si mislil, ko ga vi din to izven odra, da je tako originalen šaJjivec. ki jo svojo vlogo taKO mojstrsko n še-vnl, da so se ljudje do solz nasmejali. Še -edaj ga vidim, k-'ko je zloz« 1 iz košaro in pa tisti šop las. ko so imi stopilo pokonci od Xežkino zaušnice. Vlogo drugega poročnika je igral .Mr. Marko Stokat*, priljubljeni goriški Slovenec, ki nant jo tako dovršeno razodel izvrstni talent, naj bo v kn plotu ali pa v igri. Zato iz srca želimo. MY. Stekar, da vas še vidimo na odru. 1. OSTATI VITKA. p.>m*-ni •nii.-r.t" li liiillywiNMUkf' z\ p-z-k<>—iz vizija funtov. 2. -DO SMRTI TRUONI" *Ju-traj? Pljl.- mlfko, ka#lar jtr» *l*- \"r>ali mrzlo, mno iri Iju'lj«- »«> >»■ pr»-pri.-.ili. d:i jim pimaica in mir- 3. DA POMAGATE k 1« pši |-,tti. pijt** kVfir mleko vsak dan. VV. Imj<- k:i(>-ij. ki tf:i m n«>iri If'-y.r; i iivwl>-nri j>ri|>or«M*-ajo z.« jusno i-.il 4. STEDLJI VE JEDI > lahko or-pi.ivllB—-z mVkim. >(!••«"nt-j»-«li d.ijo razli< n>>«i in t« ' n<» hr mo, jili j.- lahko p« (praviti in valjajo m.Jo. |N>sku*it»- Jih' ^ BIT.KAI' i _\It>nny. N" Ali ihmVIi- F Mil.K 1'i nUClTV, V., l*»-pl. I*-I v. «l»-tl. kako »r-lta rabili ml*-ko. rt;< •s i in mnoeo »Iruiriii ?>t\.iri. ki jili mo; za vas' To y fiplovit;! lir;«n:i narav«- i'i iln^lro\ .imi ki«jiži< a • <>lin c .Vl-»r.- oni wilt, MM.K" i- v;;-.i. ako p. •$!>-!«- la nu Ti. m. -i. In TMS STATI OF MffW VOfltK lATt: vzroku, mi odgovori: 44Ah. kaj >0 pa za vraga no boš jezil. ljudje so tukaj, ki bi radi od-1 'Vlogo rekruta je teševa Mr. odru. <> tem -oni se prepričal pr«nl par te prijateljcim |»ovabljpn njen dem, in ko naju je pogostila z j okusno domačo ^pohovko in i povrhu s«mi jo pa toliko /;, | po]>otniei» d« bil, da sem Iva dni nia^lil s to dobrino. A''logo graščakovi* hčere jo ! pa igrala go«ipodična Mihaela t Zore. Kdo pa ne pozna tega' prvo v rs t noga originalnega ta-i lentsi.' Saj je naravnost ustvarjena za odei. Kakor sem zv« - zve»la. ki je v svojem nežnem, zrav« n pa v proeej živahnem nastopu, prav kakor gra ščakova hčerka, zaključila predstavo. Skoraj l»i pozabil mojega starega prijatelja Mr. L. Poliča. ki jo nad vso mojstrsko reši! vlogo hišnega gospodarja. (Malo čudno so mi vidi. Loj-j ze. Poznava -e že skoraj četrt ( »toli tja, jeterea sva že dos«ti-i krat skupaj jedla, da bi te pa. na odru videl, tega pa še no.! f'ast'tam tvoji naduhi, ki si jo tako iftborno priučil, da jo tudi nrene kašelj silil, ko som te gledal. Vsi igralci in igralke, bodi-' t" prepričani, da sto v polni mori zadostili občinstvu in iz srca želimo, da vas zopet kaj kmalu vidimo na odra. Zato upam, da tudi M.r. L. Zakraj-šok, kot režiser celo prireditve; in pa M>\ T. Ručigaj. kot voditelj igre. sprejmeta moje is-k ren o čast i t ke. Xaj!epšo častitke tudi Mr. T. Ifudetu. in ostalim članom Slovana k njihovemu kronanomu uspehu. Xa tej prireditvi som so tudi sestal z gospo Frank Kobilca iz Hucisona. Povedala mi jo, da ima skrbno zavit moj si a mini k. ki som ara lansko poletje m sicer ob priliki izleta nowyor- (Xadaljevanje na 4. str.) Velikost »H x 14)4 h»fe» 4E velikih strani: M2 harvanlh zemljevidov tujih drŽav in 1» remijevldov Zdr. držav In zaatav votlllolh držav ; 45 svetovnih slik popolnoma o- snsčenih: Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kale celi svet in tndl: RAZDFJ.ITRV POUSKE Mtll NEMČIJO IN RUSIJO IT AIJ J AN SKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKUrČITEV ^EHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 35 centov PoSljite svoto v znamkah po 3 oz. i hi 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite c atlasom in ko ga izpolnite in poSljete k izdajatelju zemljevida. Vam dtle pravico, da dobite dodatne nemM*-vide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo prear njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: •• GLAS NARODA - 211 WEST Ittb STRMET NSW YORK. N. T. V ASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU. PAC PA TUDI K DRU USPEHU. DRUŠTVA POTREBU JEJO SObfeLOVANJA NE SAMO SVOJlH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. • a L A 8 H K H O D A" - New Tor« Thursday, March 27, 1941 Mož Simone dh V dfc—aea—to— W^^F ......—laii—.............mm 1 » I : ROMAM : Francoski spisal: CHAMrOL. — Preložil: LEVSTIK. "46 f STiNQVE JB N L. 1890 Iz slovenskih naselbin PO SLOVANOVI" PRIREDITVI Nadaljevanje s 3. strani. Hiti, ko se je najstarejši Bin ponesrečil v tovarni in po par dneh je untrl. Na bolniško po-seljo je priklenjen Prank Vi-rant. Človek «e muči celo življenje za ta ubogi kos kruha, dr bi pride ni pmtan od fanta nemške narodnosti. Ime sem pozabila. Tako izgleda, da bo prav mnogo svat ova nja. •Pa ne misli. Peter Zsrasra. da dekleta naši je jo po 12,(100 ducatov na teden: ]K>tem ni vrag majnI 111 da 1 »i eden na mene ne piišel. XavseKarfoje pa t i— t i s'ant-nik odtolita Upa slika vr.&»( hiše in druirih rojakov, ko jo j VOi~ «1-:*»mo o tem. bila posneta c-b tej priliki in ki' ni k, ga naj kar Frank pomeri, jaz bom pa že v \« w Yorku svežega dobil. Kakor mi jo ]K)vedal Mr. Ch. Lacjan. ki ima Zdelo -o ji je, da, kakor Rihatdov obniz, tako tudi nje-islanmikarsko tovarno, jih sa-rova duša -kriva n »:«o tajnost in nekak neizhriser. madež. Od- ino v njegovi tovarni slovenska vračala o«l njega je ni le naravna mržnjr |n stud, tearveč zaničevanja, ki je nan- popra vi ji ve jše n»nd človeškimi čustvi, jw>-polno in giolwko zaničevanje, ki niti usmiljenju ni puhalo prop-torn. Tn -e več. A" «lnu svoje duše j'* čutila Simona TiOKnano čustvo, bodeče in pekcnV, kakor pik j*trupene kačo, Ivigajočo se be>n >-t. brezumno l»o-nost ki ie ni inojr a pre-TiiAgati. it; ki jo je ix>Jcla in pla-ila. Kaj je bilo to J Naposled ji je postalo jasno. . Ona. ki je ime a v dno ne/i.o in namiljeno sr»*e, ona, ki nikdar ni nikogar /uinevala, nit: lady Eleanor ne, so je zdaj učila sovražiti. Začenjala je -ovrar.it i Kiliarda. Tn v tistem hipu, ko se je zavedla te gotovosti, jima jo dejala ladv Kleamu «. iirrno odločnostjo: 4*(» vajini poroki se poiiarnimo. kakor hitro svak in svakinja izrazita svoj.* 'rtnenje." » Brezp »irojr.a zvt -toba Simoninega srca do dane l*o-tile pa ie bila tn ika. da ni uprla in ni niti ta večer niti naslednje Ini z n« Im'uo l»osodo izrr/ila «*' ividnega nolno. da izoirne njegovi navzočnosti in zares j.* bila vsn mrzlična. | »o t rt a in ote-mosrla. V redkih trenotkili. ko sta ga nnmo vziv ške SŽZ. št. 3* pozabil pri mi jo je parila Mr, Helen ^ Kor ~ i- i 0,OVH1T,,i' na tej srca< bi s cveto^ .Ker *»o zo o.iza eas za slam- prireditvi prav pošteno pogre- _ _a___n šal. Mis. tudi on ozdravil. Prank je že nniogo pomaga«! dramskemu društvu, zato ea pogrešamo. ti, posebno poleti, ko je takr lepo v prijaznem go»ličku. da t-e navžijete svežejra zraka v prosti naravi. Vsi -te nama dobrodošli, naj bo rdeč ali črn. bel ali rumen. Pri nama so v>i enaki, naj bodo kakršnegakoli rise voda ne bi vzela, če bi pa-,^rVanja'.n1am . dosli. ker midva ljubrva drnz- nje ne moreva ži- al, kadar 'V* tvoj prijatelj Jce Vidi-ar, *la oreo-i' B?an ZarWl1 ,W «f In brez1 Kakor sem zvrdel po I. L. Za krajše k, predsednice Joc Vidi-gar se je zaročil z Mjl-newyonške podružnice št. 84.^° Taikežičevo. Lojze Obicza FŽZ, to prijazno društvo na- z Mary nikovo jn John Pen-p*avi priie«litev z igro dne z Marv Premrov. Joo Lu- keŽie z Rozi KI int. Tudi Mal- siicor v dvorani slovenske eerkve. Kar napravite orton, O. STAVKE IN SPOMINI Po dolgem ea-u sem se zrtm-i Spomini na mlade dni. _ d:l iz zinjskega spanja in s<. ho-|-Xo -osp«nl Šprohar, danes je čem malo z dopisom v javnosti,že dnigi dan jioiu adi, pa sta oglasiti. j so obe prav lopo pokazala," Xajprej bom navrvltd sedanji sem dejal n«ojemu prijatelju '»ila -kupaj, jo ouiejovala na to. da ga je prenašala, ne da h", karkoli deda a k icimi ii:«poru. k: je že sam po sel.i presegal njeno moči. On >0 je kazal čiii»«lalje bo'i di^kretnejrn; ta hlad ga je držal v trezni razdalji in motila «ra je ljnbo-umiia jiozoniost ady Eleanor,, ki je bila vodno na\-zoča, vor«i>jiaiijo, ki .^a je kazala do tttga, in iijeno mračno in brez'oriano v«*« len je, >e je — liki kaprica princi zinje - smatralo /m nekako novo milo.-l. Toda ti privi-l«T»ji in \«-e to č ščenjo, ki ga je uživa.a kot Kilir.Mova za-rtwenka. je tiralo I ' njeno trrozo k vrhuncu, in mula, ki jo je dotlej še držiila pokone.it, je jnšaia spričo te splošne gotovosti . ii Mialje bolj. Proti >n-di te*lna j; je naziuinila lady Ekanor: *'Prejel;. >em odgovor ViM'?ii očeta." "Ill . . '''lii prišel Im).** Simona je radostno vzklikni a. Njen oče! Ali ne pomeni to srečo 111 rešitev! "Priš*l bo čez nekaj dni," je povzela ladv K otinor. "11a-•» les t o vat ob vaši sti.rni mater, ki jo zaradi aulravja zadr/ana, ni nmiizorovat z lastnii ri o<-ini priprave za vašo poroko, kamero bi /. nien I j se iivu mudi kakor meni. Zakaj me tako lil je glodate?" "Ali pa no ve . jo izpregovorila Simona. ^Prikrivala 111*! nisem ničesar, kar se tiče Kiliarda." * Jn kaj pravi?" "On pravi, sol>ojna ljubozon in navada je vstanu izenačiti naj-I »tsprotnefše s|vari. Z malostmmi in vsakdanjim' odstepki i ride človek napodi, d ito tega, da nehote misli in do!a na isti rr.čin in ravna takrrek« č. kakor dei iste celote. Za name s t ova nje o-elw' pa zadrisča ločitev. Innlisi še tako kratka. Vpliv milieja takrat ne učinkuje več; vzajtmsno blaženje in odtehta van je -e neha; kadar je ravnotežja konec, pa* le vsak spet \ svoj naravni tir in nekako vnovič poslane to, kar jo v :e-.»nei. Potem čudimo nepričakovanim 11 »soglasjem mnenj. okt*ov m nazorov, ki stopajo na dan, Č4hli«no se temu, Uar odkrivamo zda drugih, v z«laj v nas samih in o čemer >i *• nam nikdar tie bilo sanjalo, da siilo ostali skupaj. Siliiona je poznala lahkomN Inost gosiKxla d'Avron. von-dar pa bi ne bila 111,»gla verjeti, da more iti ta lankomisel- delavski po.ož«ij. Ko se na nedeljo pred cerkvijo aJi v Siov. dolini srečam z prijatelji in raznimi poznanci, so navadno bari 1 za STARA ZNANKA SE OGLASA Kot razvidno, nam je potok-da nas bo tudi Hitler vzel on-la naročnina, zato vam pošilja- krat, ko bo še teh par dežel 1110 3 dolarje, da bo spet za na-p' ej ]» ačano. (>honom napi-šemj par vi-stic za naše prijatelje in znance, ki ste na.- poznali. To poletje bo že 4 leta, o. 1-1časopis, najboljši pa je "Glas, kar siilo se preselili iz Cuclahy,|Naroda.'' Midva z možem ga j ko ima časopis priti. 1»-. i.a: *»o x --a n__________-»i ' n___1____ ___ . vzel. Z«laj je na vrsti Jugoslavija. če pa še Anglijo vzanrup. smo mi na vrsti. V teh kritičnih ča ->li je dobro imeti kak Cenjeni čitatelji, če vam j<* le mogoče, ^e naročite nanj. ne bo vam žal. "Glas Xaro-da" vam prinese ve. ti, čeprav so bolj žalostne v tern vojnem času. Kolona Petra Zcage pa vas razveseli, da se morate Ri»ejati. če sto prav žalostni. Mi že težko pričakujemo časa, Pa. Tr.ni smo bili 30 let. tu sva sama z možem na posestvu liaiše starejše lučc-rc salonorju, ko sva pri kratek čas možakala. pridejo poleti vsi naši že odra wKaj res je lopo vreme," mijš<"oni otroci nas pogledat in tu-odvrne. ">3daj. ko je tako dj hči z možem, čegar last je piva vprašanja: kako delaš,jprijjuzno zunaj, mi nohoto uha-lprt estvo, prideta, da pustita k:.ko ta in oni? ' IVlam z;i|jajo misli v nfoje mlade dni. ko-------'------- "" sedaj Še precej dobro, ali so ne'sem bil še brez vsake skrbi." čitate je in že čitava, ctlkar sva prišla v Pozdrav na vso Aanerik prod 34 loti Mož je znance. Seveda prišel sem leta 1007. jaz pa le- Paulina flalicic. to kasneje. Schnvlorvillo. X. V ve, kako dolgo bo še tako. kor me ti prokleti štrajki vznemirjajo." Taki in enaki odgovori o s lisi jo. Pa saj jo res tako: stavko so letos vsepovsod, kot jih še knualu ni bilo. stne anvriške 41 Pa kaj lepega imate v spominu oil tistih dni," ga vprašam. "Veš," mi pravi, "pri nas sn^o imeli navado, da smo fan-t.je v ncvloljo po Ivanu, junija Ko gloilam me-ln noseča, zložili skupaj in kupili časopise, se vidi js ve jih T50 litrov vina. Tinoli dve polne strani samo poročila' o štrajkih. Tako na prinvr rta dve tovarni v Bridgeville, Pa.. Vanadium in druga C v- j pozno popoldne. To je bilo v clops Steel Co. Pr: tem dveh i vasi Snlerje ter v go-tilni, kjer ken^panijaii stavkajo že pet to-;e. Pittsburgh, Pa naplaviti ni popraviti, nato pa gresta zopet nazaj v Xow York. Hči si hoče tu narediti letovišče, ker je lep prostor in kraj zdrav. Xjonoga moža veseli farmorsko življenje in lahko dola. kar hoče. Zdaj pa dela VOLITVE V DIXMOOR, ILL. Sprejeli sn*o in objavljamo. Cenjeni: — !Že dolgo čan vam nisem pisal, zdaj se mi zdi pot robno ne- J>anes je Sj>ecial v ječi, ja/. pa na čelu jem pošteni upravi. Obsojen je bil na leto dni zapora in plačati je moral in je največ na morju na par-j njih 18 let smo se borili za po-niku, ki vozi olje. Seveda ima !^ono upravo in naposled zjna- gal koliko opisati razmere, vlada- {dolarjev kazni, njegovi trije joče v mestu Dixmoor. III. Zad-|polieisti so tudi dobili vsak po leto elni ječe in 1000 dolarjev BARBERTONS1CE NOVICE Xajprvo bom poročala, da bo k'er ga Še imate! Mogoče bo •■> >>>.. I' . IDI_____•• » • » 1 j «. . • • 1 1 lost tako daleč in d.i je tako nežen oče, kakor 011, zmožen brez preiskovanja odobriti čudno ravnanje isvoje hčere. Res da ni vede!, kakšni nagibi so jo od očili. toda voditi bi ga bila morala njegova očetovska skrb, da bi bil uganil to, kar ladv Mleanor prikriva s j odlo umetnostjo, to, česar Simona no srni* povedati; onutjma v sv »ji otročki veri, se je vprašala deklica. * ^ za t-111 110 tiči več, nego zgolj nesporazumi jen je, če se tam latna nemara nekd » ali nekaj ne l>oi i z gotovimi skušnjavami, če, kratko rečeno, toliko bogastva ne sloju srca njenih stari-šev, kakor je zaslepilo sodl>o duhovnika. . In na kolenili. lavno tam, kj?r je plakala nad u>odo svojcev, izročenim sramoti in siromašt\iu, je zh jo je zgrabil, ko ji ga je natikal na prst. Čemu ♦h huia .THČina, ko je bilo v-e samo ku^)čija s sužnjo! Vrti i v si „e v -v« jo soIki, je na^la tam vse dragocenosti lady Kleanor; maloi.ianir jih je znaeta!a v omaro. . priboanjid.) dramsko dnišstvo ^Slovenija* in^olo prireditev 11a velikonočno nedeljo t. j. 13. aprila ob 3. uri j »o poldne v dvorani društva "IVomovina" na 14. cesti v Banbrrtonu. Na programu bo petje, grxll»one točke, narodni plesi, prizor s petjem "Sirota" ki ga je spisala, ter ga poklonila dramskemu društvu Francka Smrdel. Tudi Tony Podobnik iz Clevelanda, O., ho zapel par krasnih pesmi. fTH»li igralci in igralke dramskem društvu se bodo potrudili da bodo zadovoljili občinstvo z lepo igro s petjem, "Radi o-relia." Ta igra je p osneta iz življenja dveh kmetov pri Gorici, kako se prepirata radi mejnikov in krenita življenje zaljubljenem« paru Tine tu in Marjetici. Mlada dva se ženita. stara dva se pa kregata in vsak od svoje strani oreh žagata. Ljubezen mladih zmore in vsa d i mlado drevo, kjer je rastlo prej staro. Igra ie 3 dejanska in je jako l»pa, da bo nudila mnogo užitka. Tudi Matija Usnik bo pre-skrbel s svojo harmoniko, da bo rrfaidina prav veselo poskočila pri narodnih plesih. Zvečer za ples bo pa igral orkester "Domovina." Ne pozabite na Veliko noc 13. aprila. Pridite vsi od blizu in daleč v Bar-l>erton, O. ,na našo prireditev! Spd^tujte slovensko delo do~ prišel tudi tukaj dan, ko nam l)o vse zabranjeno, ker elanda-n:«s se lanko hitro zgodi tiidi v najl>olj gvoboilni deželi, in o-stali nam bodo le spomini na naša lepa slovenska dela. Sedaj pa še malo drugih novic. V tej naselbini se dela jako dobro. Posebno železne to-virm? delajo noč in dan. Xaj-več so državna naročila. Tudi k vojakom je že šlo nekaj slo-veirskrh fantov. T robato v, Lahov, Markovivev, OkolBSev, Si-gulinov, Gramov. Da. tudi slovenska mati bo nekaj darovala novi elomovini. An precej aktivni smo S'o-venci v Barbertonu, ali kako bi rekla: nekaj zmoremo. Društvo "Domovina" je sklenilo, da bo postavilo velik Narodjii dom. da bo ponos slovenski naselbini. Pa to še ni vse. Slovenci v Barbertonu bodo postavili tudi lepo cerkev. To bo prav lep napredek tukajšnjih Slovencev. • Pa tudi žalostnih novic imamo. V felbruarja je umrl najstarejši slovenski naseljenec Anton Štrukel. Star je bil 80 let. V Ameriko je prišel pred 51 leti i« Iga ob Ljubljani. Za-p*»ča tu sina in tri hčere. Pa žal i bog, hčere slov. starišev niso zmožne govoriti prav nobene besede slovenske — vsaj dobro plačo, a!i delo je nevarno v teh časim, posebno na ladjah, ki imnjo olje in na nje preži rovražnik. Tudi so morajo varovati sabotaže. Kot je nama pravil najin zet, morajo biti vsi de'avci dotbri državljani. Je kakih f>0 mož v posadki in vozijo naenkrat'-: več. tisoč galon olja. Zet je že bolj i-zučen, ima že tk-to delo več. let. Pred. dvema letoma je napredoval za nadomestnega inženirja. Seveda imri boljšo plačo. Zato si hoče vse prej pripraviti, proden pride za stalno. iLan-sko poletje sta dala v hišo dve kopalnice, v prvem in tudi drugem nadstropju. Imei-mo tiiKli tekočo nirz'o in toplo vodo. Vse obratuje elektrika. Seveda je za nas z možem tudi bolj pripravno. Zdaj, ko sva sama po zimi, ne rabiva veliko prostora. Za kurjavo imamo največ drva., ki jih je do-ti na posestvu. Za par dni si najamemo delavca, ki nama drva naseka in nažasra. Hei pa nam poPlje za etroške. Za kuhanje pa imamo električno peč, ki jo zelo pripravna. iMoj anož se je nekako pomladil, odkar je tukaj na svežem ztaku. Dela samo toliko, kolikor hoče. Poleti imu rad lep vrt za zolenjave. Tudi lepe rože rastejo blizu hiše. Imamo tudi nekaj kokoši ju domačih zajcev. Vse bi bilo za nas še dosti dobro, ko sva že oba z možem stara. Otroci so že dorasceni vsi. Ali večkrat se z možem pogovarjava, kako bo naprei. Ta strašna vojna sp zmerom bolj širi. fV čitamo časopise, ali .poslušamo radio, mora -enakega človeka pretres t i. Kako je vse zverinsko in brutalno! Še nedo'zni otroci, stari liudje, ko bi raeli imeli že počitek, saj da bi v mirti med svojci umrli, morajo bežati v tujino, mraz in lakoto. Matere so usmiljenja vredne, ko imnjo več otrok. Starejši sinovi morajo iti v klavnico in se dati u'biti. Č*e pa nazaj "pride, ie pohaM,ien in le malo iih pride nazaj nepoškodovanih. O-četje morajo tudi vse pustiti in iti. Ko pride morda nazaj, nič ne vidi, ne hiše in svo^o družine. Ali je vse to mogoče v tem naprednem .stoletju? AJ? se (bo kaj preminilo na boljše? Ali pa bo vse slalbdef K'^o ve. Tukaj v Ameriki smo še ne- gali. Tlijo naši bivši policisti in bivši župan Onarles Special so v okrajni ječi. 15. aprila bomo imeli občinske volitve. Dokler je bil Special v uradu snto imeli vezane roke. V ob- kazni. V bližnji bodočnosti Ikiiiio spravili pred sodišče še kakšnih 20 grafterjev. Zaenkrat nam zado-t-uje, da je kolovodja v ječi. (Občinsko upravo je tvorilo čini je namreč precej črncev, ki jšest občinskih mer/ (tm.-tees.) so za volitve jako brezbrižni. Pošteni meščani -mo se združili in nismo prej mirovali, dokler nismo izročili kršilcev postave roki pravice. Občinski odbor ?o ni sestal že dve leti. zdaj imamo pa pii-liko ukreniti nekaj koristnega. Podpisani Prank Spolar srm sestavil neodvi-ni trket. V to me je pooblastil sod i V-e Cook okraja ter mi obenem dalo pravico upravljati do volitev občinske zadeve. Biviši žžupan Charles Special je imiol v Dixmoor 11 ">prod Trije so bili za staro, trije pa za neodvisno stranko, vsled česar se nismo mogli .-koro dve leti sestati, ter ukreniti kaj koristnega. Wiled tega sem pro>il sodi-tV-e Cook okraja, naj prisili vseh šrst občin-kih mož da bodo prišli k meni ter imenova i sodnike in klerke za volitve, vršeče se 15. aprila •Ker se niso mogl: sporazumeti je sodnik imenoval mene za upravitelja volitev ter sam prevzel nadzorstvo l.ad županskimi posli in imenoval enf»- trap" ter sam kolektal ves de- ga izmeel občin-kih mož za za- nar, ki je bil plačan v obliki g1 obe. Zaidniih osem let ni nihče popravljal občinskih cest pobiral garbiča. Dem ar, namenjen v ta namen, je šel v županov žep. Govori se. da je spravil tekom svojega župano-vanja skupaj dvesto tisoč, do-• lariev. Meni je večkrat pretil, da me l>o spravil od tukaj, jaz sem mu pa odgovoril, da bom razkrinkal nj<-gova nepoštena dejanja. časnega župana. Odredi! je tudi, naj prepeljejo gasilne aparate in vso drugo opravo, ki je last občine, v mojo garažo. •Dokler sodišče drugače ne odloči, se bodo vse občinske seje in tudi volitve vršile v občinski dvorani, ki je na mojem prostoru. Sodnik Cook okrn-kr. ki je to odredil, so piše Prv-staVki. |S pozdravom Frank Spolar, 143 AVood St., Ddxmoor, Til. Poles poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi ud. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Mol it ven i ke J? krasni vezi importirane iz starega kraja . • . tako so mi same povedale. Ne-sreča je doletela tudi družino kako srečni, ali tudi nas čaka, Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE 2% X 3% InCeT — 224 strani vezava umetno ............ 25e. KVIŠKU SRCE 2% X 3%infev — 224 strani t belem celolidu ...... .50c (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitrenike po selo nizki ceni, Jih tudi moremo prodajati po gori o- značeni eenl. Zaloga pa ni opsebno velika, zato jib naručite čiuiprej, da Vam bomo mogli i njimi (tost reči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Kej «f Hearea fino Tesano ...............18 ▼ usnje vesano ......... .75 CATHOLIC POCKLT MANUAL t fino usnje vezano......1.— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.