PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. £*?££££ i orw? ^ Cena 600 lir - Leto XLI. št. 229 (12.261) Trst, nedelja, 13. oktobra 19I TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 £ p o ~ I « S ? 1 1 !• c. h: Z -J S Ov I Abu Abas se je včeraj odpeljal z jugoslovanskim letalom Kratek stik v odnosih ZDA - Italija po izpustitvi vidnega voditelja PLO RIM — Politično diplomatski šah, Y katerega je prerasla srečno zaključena drama italijanske potniške ladje »Achille Lauro«, je včeraj presenetil z novo nenavadno potezo. Voditelj Palestinske osvobodilne fronte (PLF) À-ou Abas in njegov sodelavec, s katerim sta v sredo dosegla predajo štirih ugrabiteljev ladje v Port Sai-jlu. sta s privoljenjem italijanskih o-Masti sinoči zapustila italijanska tla kljub temu, da so ZDA zahtevale ekstradicijo prvega. v Voditelja PLF sta v četrtek ponori spremljala štiri palestinske ugrabitelje na egiptovskem »boeingu«, ki s9 ga ameriški lovci prestregli in pri-s’IiJi. da ie pristal v oporišču NATO pa Siciliji. Predsinočnjim so ju z istim egiptovskim letalom prepeljali v Rim, medtem ko so ugrabitelje zaprli v kaznilnico v Sirakuzah. Potem ko sta preživela noč in včerajšnje jutro na sedežu egiptovske Akademije umetnosti v Rimu, pa sta Abu Abas in njegov sodelavec neopaženo prišla pa letališče Ciampino, od koder jih Ju egiptovski »boeing« prepeljal do bližnjega Fiumicina. Tu sta se takoj nato ob 18.55 vkrcala na letalo jugoslovanske družbe »JAT«, na katerem sta odletela v Beograd. Izpustitev Abu Abasa je izzvala o-stro reakcijo ZDA. Ameriški veleposlanik v Rimu Maxwell Rabb je dobro uro po vzletu jugoslovanskega letala iz Fiumicina prišel v Palačo Chigi, kjer ga je ob odsotnosti ministrskega predsednika Craxija sprejel njegov diplomatski svetovalec Antonio Bandini. Rabb mu je v imenu a-meriške vlade izročil »odločno in trdo« protestno noto, časnikarjem pa je nato vidno nejevoljen izjavil da mu »to, kar se je danes zgodilo v I-taliji, prav nič ne ugaja«. Tik pred zaključkom redakcije je prišla agencijska vest, po kateri bodo ZDA zahtevale ekstradicijo Abu Abasa od Jugoslavije. Takoj po Rabbovem nastopu so v vladni palači objavili noto, v kateri je rečeno, da je odločitev o izpustitvi dveh voditeljev PLF bila sprejeta »v popolnem soglasju med predsedstvom vlade ter zunanjim ministrstvom in ob spoštovanju pristojnosti obrambnega ter pravosodnega ministrstva«. Sporočilo torej poudarja enotnost vlade ob sprejemu kočljive odločitve, kar ni brez pomena spričo polemik, ki so v preteklih dneh nastale med strankami vladne večine. Poleg tega nota napoveduje, da bo vlada v kratkem izrčrpno obrazložila svoja stališča in ravnanje, medtem ko bo celotna zadeva in sploh italijanska zunanja pohtika v četrtek predmet parlamentarne razprave. V zadnjih 24 urah pa se niso zaostrili le odnosi med Italijo in ZDA, ampak tudi med slednjimi in Egiptom. Egiptovski predsednik Mubarak je najbrž tudi pod pritiskom domačega javnega mnenja včeraj označil kot »gusarsko dejanje« preusmeritev egiptovskega civilnega letala s strani ameriških lovcev, kritično pa se je izrazil tudi o Craxiju, ki je dal dovoljenje, da je preusmerjeno letalo pristalo na Siciliji. Preusmerjeni egiptovski »boeing« je kljub uradnemu sporočilu italijanskih oblasti, da ga ne zadržujejo dlje, vsaj do poznih nočnih ur ostal v Rimu, po drugi strani pa je ladja »A-chille Lauro« ves včerajšnji dan zaman čakala na dovoljenje za odhod iz Port Saida. Slovenski romarji pri papežu RIM — Z dolgim papeževim nagovorom v dvorani Pavla VI. v Vatikanu se je končala včerajšnja pomembna slovesnost v počastitev slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Papež Janez Pavel II. je spregovoril približno 5 tisoč romarjem enajstih slovanskih narodov, ki so se ob tej priložnosti zbrali v Rimu. Med temi je bilo tudi 600 slovenskih romarjev, od katerih približno 200 iz zamejstva. Papež je v svojem nagovoru še zlasti poudaril pomen sv. Cirila in Metoda pri zbliževanju treh cerkva, rimske, bizantinske in slovanske ter ju glede na to poslanstvo označil za predhodnika koncilskega duha. Ob koncu je papež spregovoril v jezikih posameznih skupin vernikov. Pri teh posegih je še zlasti poudaril potrebo po zvestobi, veri, v slovenščini pa je pozval k ohranitvi dediščine sv. Cirila in Metoda. rek, 15. okt« i- ske kulturno - gosjujutusiit; /. via: o-biskala SR Makedonijo, kjer bo gost tamkajšnje republiške konference So-cialične zveze delovnega ljudstva. Delegacija bo v ponedeljek na Ohridu o-biskala delovno organizacijo »Oteks« in si ogledala zgodovinske znamenitosti. Razgovori bodo naslednjega dne v Skopju, kjer jo bo sprejel predsednik SZDL Makedonije, nato pa ravnatelj RTV Skopje, ogledala si bo tudi Makedonsko narodno gledališče. V sredo bo delegacija SKGZ v Beogradu, kjer jo bo sprejel zvezni predsednik SZDLJ. Sledil bo razgovor s republiško konferenco SZDL Srbije in ogled uredništva dnevnika Politika. Slovenska kulturno - gospodarska zveza je že v preteklosti navezala tesne stike z raznimi jugoslovanskimi republikami in med njimi Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Srbijo. SR Makedonijo bo obiskala prvič, da spozna tamkajšnje vodstvo s problemi Slovencev v Italiji in se tudi od blizu seznani s problemi makedonskega naroda, ki je še zlasti iz vidika manjšin in zaščite zapleten in boleč. Pomemben je tudi razgovor v Beogradu, saj prav zvezna konferenca SZDL Jugoslavije vzdržuje tesne stike z najrazličnejšimi strankami po svetu in tako z vsemi strankami ustavnega loka Italije. —-------------------------- Jutri nova seja na občini v Nabrežini TRST — Jutri se ponovno sestane devinsko - nabre-zinski občinski svet. Na dnevnem redu je izvolitev župana, to-j^at z enostavno večino glasov. Položaj je prav gotovo zapleten, vendar še vedno grozi razkol s koncentracijo glasov svetovalcev •talijanske narodnosti, ki bi i-jnola izrazito desničarski značaj. Že večkrat smo ugotovili in Poudarili načelno stališče o vlo-Si in pomenu sožitja, o slovenskem značaju občine in podčrtali^ učinkovitost dosedanje do-•nače občinske uprave, Te ugotovitve veljajo prav gotovo tudi pred ponovno sejo, ki oo Pritegnila izredno pozornost krajevnega prebivalstva, ki je v veliki večini za sožitje im pro-t' umetnemu nacionalističnemu vazdvajanju, ki povrh ne more u-Stvariti nobene trajne občinske «Prave. Pogovor s Josipom Vidmarjem ob njegovem visokem jubileju Sveže in klene misli pokončnega Slovenca ki je življenje posvetil napredku človeka MAKIJ ČUK Josip Vidmar praznuje jutri svojo 90-letnico. Častitljiva starost, ki je ni ciano doseči vsakomur in ki je povezana z bistvenimi in zgodovinskimi trenutki slovenskega naroda zadnjih šestdesetih let. Razpon, ki ga zajema Vidmarjevo ustvarjalno delo, je kar se da velik in sega na področja esejistike, estetike, polemike, družbenega angažmaja, svobodomiselnosti, predvsem pa kritike. Predvsem pa gre slovenstvu povsem privrženega moža, ki je s svojo visoko in razumno mislijo zmeraj bil in ostal samozavesten Slovenec, ki ni mogel v ničemer paktirati, stalno je bil dosleden svojemu življenjskemu nazoru, predan literaturi in etiki. Ko sem se v petek peljal v Ljubljano na srečanje z Josipom Vidmarjem na Društvu slovenskih pisateljev, sem bil opremljen samo s črkami in besedami njegovih knjig, z ugotovitvami drugih o njegovem delu in misli, s suhoparnimi ugotovitvami, ki sem jih zgoraj navedel. Nikoli si ne bi mogel predstavljati, da človek v devetdesetem letu starosti lahko v pogovoru s slovenskimi pisatelji izpelje svoje misli tako zbrano, sveže, prožno in skoraj mladostniško, kot jih je Josip Vidmar: s trdnim spominom, tenkočutno ironijo, s samozavedanjem o svojem kritiškem poslanstvu, ki je marsikoga neverjetno prizadelo (celo Otona Župančiča in njegovo Veroniko Deseniško, tako da se veliki pesnik ni po Vidmarjevi negativni kritiki nikoli več spustil na tla tragedije). Najbrž bi bilo odveč na tem mestu, ko mu vsi čestitamo ob visokem jubileju, potegniti nekakšno historiografijo Vidmarjevega dela, pisati o njegovem deležu pri ustanavljanju OF ali o drugih zaslugah velikega Slovenca. Zato pa mislim, da je edinole prav spregovoriti o Josipu Vidmarju z njegovimi besedami in izvajanji, kakršna so se razpredla na petkovem srečanju. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Včeraj odprta razstava Lojzeta Spacala v Gorici GORICA — Veliko ljubiteljev umetnosti in umetnikovih častilcev z obeh strani državne meje je sinoči prisostvovalo v palači Attems otvoritvi ontološke razstave del Lojzeta Spacala. Na otvoritvi je spregovoril predsednik goriške pokrajinske uprave S'iyio Cumpeta, zatem sta o umetnikovem razvoju spregovorila ravnateljica goriškega muzeja Marija Masau Dan ter profesor Milko Rener. Košarka: danes ob 17.30 v Trstu Jadran proti Cagivi . TRST — Za današnje prvo domače srečanje Jadrano-Y1 košarkarjev v drugi italijanski ligi vlada veliko za-utTOanje. Tudi zato, ker bodo jadranovci igrali proti ene-VJU od favoritov celo za prestop v višjo ligo, proti^ mo-vu Cagive iz Vareseja. Srečanje bo ob 17.30 v tržaški 'Porini palači in je pričakovati, da bo naše fante na tej ..o težki preizkušnji bodrilo veliko število navijačev in ^hhovo podporo naši košarkarji danes še kako potre- Jadranovci bodo danes igrali s popolno postavo. Na-°Vil bo tako tudi Marko Ban, ki se je ves teden pod-r9el intenzivni terapiji. Njegova prisotnost na igrišču 0 seveda za našo združeno ekipo izredno pomembna. Naši košarkarji torej danes sprejemajo v goste Ca-c ? }z Vareseja, ki jo je trener Panapesce iz Monte-Ptinija Masini označil kot »strašno moštvo«. Talce prve peterke (Bracus, Lesica, Lucarelli in -Ha Fiori) vsaj »na papirju« nima nobena od drugo-Jaskih ekip. To so izkušeni in zelo kakovostni košar-lrH, ki so, po mnenju strokovnjakov, povsem upravi-n° glavni favoriti za prestop v A-2 ligo. NADALJEVANJE NA 10. STRANI Namizni tenis: v ženski A ligi Zanesljiva zmaga Krasa V svojem prvem prvenstvenem nastopu pred domačo publiko je sinoči Kras Globtrade v novem športnem kulturnem centru v Zgoniku visoko (4:0) premagal Vigor iz Ternija. Čeprav so krasovke opravile z nasprotnicami lažji trening, saj jim niso prepustile niti seta, pa bo včerajšnje srečanje, še za dolgo časa ostalo v spominu mladi krasovki Tanji Ukmar, ki je sinoči prvič, v svoji kratki karieri branila klubske barve v najpomembnejšem ekipnem državnem prvenstvu. Ne smemo pozabiti, da je Ukmarjeva v letošnji sezoni opravila velik kakovostni skok, saj je še v lanski sezoni nastopala v promocijskem prvenstvu in bila glavna junakinja pri prestopu Krasove ženske ekipe v C ligo. Obetajoča krasovka je sinoči odlično opravila svojo nalogo. Stopila je za zeleno mizo brez vsakršne treme, z zvrhano mero samozavesti. Skratka kazalo je, da ima za sabo že več prvoligaških nastopov. Z gladkim 2:0 je premagala drugokategomi-co Fioronijevo in popolnoma opravičila zaupanje trenerke Sonje Milič. Njeno najnevarnejše orožje v sinočnjem krstnem nastopu v A ligi je bil servis, ki je na- NADALJEVANJE NA 10. STRANI Pokrajinski tajnik KPI Poli o sedanji politični krizi Pogovor s predstavnikom devinsko-nabrežinske sekcije SSk Terčonom NA 5. STRANI Richetti o Palači Costami Jutri v Trstu občni zbor Sindikata slovenske šole NA 4. STRANI Lotil Walesa poziva ljudi k bojkotu, Cerkev pa molči Parlamentarne volitve na Poljskem preizkusni kamen za Jaruzelskega Usoda desnosredinske koalicije v šahu Danes tudi Belgijci na politične volitve VARŠAVA — Na Poljskem bodo danes parlamentarne volitve. Volilnih upravičencev je okrog 26 milijonov, vprašanje pa je, koliko se jih bo od šestih zjutraj do desetih zvečer zvrstilo na voliščih: osrednja oblast je namignila, da bi bila zadovoljna že z udeležbo 75 do 80 od sto (na lanskih krajevnih volitvah je bila 75-odstotna, čeprav je opozicija navajala število 55), glasniki podtalne Solidarnosti z Lechom Waleso na čelu pa napovedujejo, da bo odstotek mnogo nižji. »Te volitve nimajo nobenega pomena, ker ne dajejo možnosti izbire«, je zatrdil v intervjuju za italijansko agencijo ANSA »zgodovinski vodja« Solidarnosti in pripomnil: »Volitve ne morejo biti referendum za ali proti oblasti. Ko bi bilo mogoče oddati tudi glas za stranko iz opozicije in ko bi ta stranka bila komunistična, bi zanjo glasovalo 90 od sto Poljakov, čeravno so po večini katoličani.« Walesa je pozval Jaruzelskega k tvornemu dialogu s trditvijo, da »ni alternative sporazuma«, ampak »nas ob pomanjkanju sporazuma čaka samo brezno«; tedaj, namreč ob nadaljevanju gospodarske krize in odsotnosti sindikalnega plu- ralizma, bi bili Poljaki spet pripravljeni stavkati in demonstrirati po ulicah, je dodal Walesa. Skupaj z drugimi aktivisti je pozval prebivalstvo, naj volitve bojkotirajo. Solidarnost je pri tem izkoristila letake, podtalne radijske in piratske televizijske postaje ter »zidne mazače«. Policija je zaradi tega aretirala samo v Gdansku in Gdynii kakih 30 oseb in priprla tudi nekaj predstavnikov Solidarnosti in gibanja KOR. Varšavska vlada pripisuje današnjim volitvam vehko važnost in jih označuje kot dejanje domoljubja in razuma, ki bi ob uspehu pomenilo družbenopolitično normalizacijo v državi. Značilno je, da je Cerkev nevtralna in ne vpliva na vernike-volivce. Poleg nacionalne liste 50 najvidnejših političnih vodij, ki predstavljajo temeljno strukturo državne oblasti in nastopajo kot kandidati Fronte narodne preobnove brez tekmecev, so v volilnih okoliših u-veljavili pravilo dveh kandidatur za vsako poslansko mesto. Uspeh na volitvah bi za Jaruzelskega pomenil tudi sredstvo za popolno normalizacijo gospodarskih odnosov z Zahodom, tako tudi z ZDA. (dg) BRUSELJ — Skoraj 7 milijonov Belgijcev gre danes na volišča obnovit poslansko zbornico, senat in pokrajinske svete. Na izbiro imajo potrditev desnosredinske koalicije med krščansko-socialno in flamsko ter valonsko liberalno stranko, ki je na oblasti od leta 1981, a sploh ne ve, če bo dosegla večino, in njeno zamenjavo s katero od drugih političnih skupin, ki jih je nebroj in se vsaka od njih, razen komunistične, deh na dve jezikovni struji, ki spet pomenita dve stranki. Kako zapletena je tukajšnja pohti-čna stvarnost, najbolje kaže primer sociahstov: valonski socialisti (francosko govoreči) hočejo na oblast za vsako ceno, flamski pa težijo k prevladi v Flandriji in postavljajo za pristop h kakšni novi koaliciji sila stroge pogoje, kakršen je npr. umaknitev vseh 16 evroraket NATO iz Belgije. Glavne teme predvolilne kampanje so zadevale gospodarske razmere (predsednik vlade Martens, krščanski socialec in Flamec, pravi, da se zboljšujejo, medtem ko vodja valonskih sociahstov Spitaels trdi nasprotno), šolstvo in seveda jezikovno problematiko, ki je najbolj žgoča. Vohtve se bodo odvile tudi pod globokim vtisom obnovitve teroristične kampanje v režiji tako imenovanih »komunističnih cehe v boju« CCC, ki so včeraj zjutraj izvršile bombna a-tentata (brez žrtev in z manjšo gmotno škodo) na sedež industrijskega podjetja Fabrimetal in bližnji davčni urad v Charleroiju. Pogovor z Josipom Vidmarjem ob njegovem visokem jubileju »Džihad« ubila diplomata ZDÀ BEJRUT — Libanonska teroristična skupina »Islamska džihad« (sveta vojna) je včeraj poslala krajevnemu časopisu dokument in sliko, s katerima zatrjuje, da so ubili že lani ugrabljenega ameriškega diplomata Wil-liama Buckleya, kot povračilni ukrep proti izraelskemu letalskemu napadu 1. oktobra na sedež PLO v Tuniziji, in zahteva za njegovo truplo izpustitev sto Palestincev, ki so zaprti v Izraelu. Slika je zelo slaba, toda zdi se, da so člani veleposlaništva ZDA prepoznali Buckleya. V priloženem sporočilu pa teroristi dajejo truplo na razpolago OZN in grozijo tajniku De Cuellarju, če Izraelci ne bodo osvobodili zaprtih Palestincev, prav tako pa pretijo ZDA z ubojem še drugih ameriških talcev (v rokah jih imajo še pet). Medtem ni nič znanega o treh sovjetskih talcih druge teroristične skupine. NADALJEVANJE S 1. STRANI »Vse moje življenje je bila ena sama tendenca, tendenca k pravi človeški obliki, čeprav mi še danes ni povsem jasno, kaj to je. Svoje življenje sem posvetil iskanju vrednega in važnega v literaturi, trmasto in dosledno, v veri, da imam prav, čeprav ne morem reči, da sem nezmotljiv. Od petnajstega leta starosti do danes, ko se v moji pokrajini že kaže zima, sem ostal vedno isti, vedno predan ideji: bodi človek, ki nekam hoče, ki hoče to obliko življenja, človeka, premakniti naprej. In to bom delal, dokler bom mogel. Tu ne mislim presti spokornih obračunov o svojem življenju, niti nimam občutka, da je moje življenje dragoceno, razen zame samega. Z njim hočem razpolagati na najbolj plemenit način.« To so bile besede v odgovor na uvodne misli predsednika DSP Toneta Partljiča. Josip Vidmar pa pravi o sebi, da je predvsem kritik in »mislim, da se v svojih kritikah nisem nikoli prav grobo zmotil, mogoče sem koga celo preveč hvalil, to pa zato, ker sem vesel vsakega čarobnega umetniškega prebliska. In tako se nisem zmotil niti pri Kocbeku in njegovih novelah, ki' so lahko zanimive, manjka pa jim resnične umetniške sugestivne moči in v njih, kot povsod pri Kocbeku, je preveč tujega vpliva«. Kaj pa polemike o gledališču, ostre kritike Štiha? »Štih je bil v naši Drami janatičen novator in pristaš absolutnega gledališča, gledališča, ki je samostojna umetnost in ne privrženo literaturi. Pa dajmo, dajmo igrat brez literature!« In Osvobodilna fronta? »Ta je dosegla v našem slovenskem življenju edinokrat združitev vseh Slovencev pod isto streho. OF je vzor in zagotovilo, da smo, vsaj v odločilnih trenutkih, sposobni nastopati enotno. OF je neka realizacija naše skupnosti, ki je dejansko nekaj dosegla in misli o osvobajanju OF ne smemo pozabiti, ker je še veliko Slovencev neosvobo-jenih. Tu mislim tudi na našs rojake v Italiji in Avstriji, ki morajo med seboj ustvariti razpoloženje za svojo osvoboditev, seveda duhovno in znotraj meja države, v kateri prebivajo.« Enoten slovenski kulturni prostor, torej? Skratka, Vidmar se je tudi ob svoji devetdesetletnici predstavil tak, kakršen je vedno bil: premočrten, ne- ustrašen in neprizanesljiv kritik vsega, kar bi kvarilo okus slovenskega naroda, predvsem njegov literarni okus, predstavil se je kot človek, ki sta mu usoda slovenstva in slovenske kulture prva skrb. In tak naj ostane še dolgo in naj plemeniti duhovni kozmos Slovencev s svojo pronicljivo mislijo in ostrim želom. A. GERLI L. Conestabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Telefon: 796362 NA PRODAJNIH MESTIH ki je nastala z združitvijo Zadruge Danieli iz Buttria, Delavske zadruge iz Tržiča in Zadruge Borgomeduna iz Pordenona. Azzano Decimo Buttrio Čedad Krmin Gorica Majano CONSUMATORI I COOP si ti. Kdo ti lahko nudi več! Maniago Tržič Palmanova Passons (Videm) Pordenon (sever) Pordenon (jug) Ronke Sacile San Daniele del Friuli San Vito al Tagliamento Torviscosa Villa Vicentina -- # i à Mir'''"' >:• .v .• limili Wm ISU Žič si* j \ \ i l pinaiiil Ni wi 1 * Pj Q W'- Župan Richetti »utemeljil« prepoved uporabe Palače Costami Bombni napadi ne zadevajo specifično manjšine zato ni upravičena raba slovenščine na razstavi Ob izvolitvi drugega Richettijevega občinskega odbora smo v našem dnevniku zapisali, da se je nova uprava rodila pod nacionalistično hipoteko Liste za Trst, katere odraz je tudi njen politični program, ki jasno namiguje na možnost preštevanja naše narodnostne skupnosti. Danes, skoraj eno leto in pol po izvolitvi odbora, imamo (žal) številne dokaze, da smo takrat imeli prav, saj so doslej skoraj vsakokrat (tisti skoraj je morda odveč), ko je v upravi tekla beseda o Slovencih in o sožitju, prevladala melonarska stališča. In ko rabimo ta izraz ne mislimo samo na zaprta nacionalistična stališča Liste za Trst, ampak tudi na provincializem, Id se je, sodeč po dejanjih, polastil župana in mnogih njegovih sodelavcev v upravi, ki se drugače ne prepoznavajo v municipaliz-mu Gambassinija in njegovih somišljenikov. Da so bile naše napovedi pred enim letom in pol utemeljene smo imeli spet dokaz na petkovi seji tržaškega občinskega sveta, ko je Richetti odgovoril na nekatere interpelacije v zvezi z znano prepovedjo dvojezične fotografske razstave o bombnih napadih na Trst, za katero je dal pobudo odbor za mir od Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene. Po uvodni razlagi tehnične plati celotne zadeve (rok za predložitev prošenj, uporaba Palače Coštanzi itd.) je župan dejal, da je na pristojni odborovi seji, zagovarjal prepoved, »ker dogodki, na katere je opozarjala razstava zadevajo zgodovino vseg?. mesta, kar po vsebini in sedežu pobu- de torej ne opravičuje rabe slovenščine poleg italijanščine«. V lem kratkem županovem stavku je srž celotne filozofije, če jo lahko tako imenujemo, na katero se naslanja sedanja občinska uprava. Stališče, ki ne priznava obstoja Slovencev v mestnem središču in ki ga je sam župan v petek (morda nehote) potrdil, ko je rekel, »da občina svoj-čas ni nasprotovala slovenščini na pokrajinski razstavi o kraškem stavbarstvu«. Raba slovenščine je torej po županovem mnenju upravičena le takrat, ko je pobuda namenjena izključno Slovencem ali ko obravnava striktno manjšinsko problematiko, ko gre za spomin na bombne napade pa ne. In to zato »ker so vojna dogajanja prizadela vse mesto, čeprav so imeli bombni napadi za cilj ladjedelnice, tovarne in pristanišče in so zaradi tega prizadeli tudi bližnje rajone«. Torej če pobuda zadeva vse mesto je slovenščina odveč, ne glede če so pod bombami umrli tudi Tržačani slovenske narodnosti. Tem svojim res svojevrstnim in tudi nerazumljivim tezam je župan v petek dodal, da uprava noče diskriminirati manjšim? in torej ne nasprotuje prejudicialno rabi slovenščine, čeprav po njegovem ni še ustreznega normativa, ki bi urejeval to problematiko, »za katerega so se večkrat zavzele krajevne politične sile, vključno s tistimi, ki sodelujejo v tržaškem občinskem odboru«. Da uprava ni proti Slovencem, je dodal župan, dokazuje tudi dejstvo, da je med upravitelji trenutno tudi odbornik slovenske narodnosti, ki pa je v ta- kratni razpravi v občinskem odboru nasprotoval Richetti je vemu sklepu. Tudi na petkovi seji občinskega sveta se je Lokar javno politično distanciral od te prepovedi in še enkrat zahteval od zaveznikov popolno raz-čiščenje te afere, tudi v obliki preverjanja znotraj koalicije, za katero se je pred kratkim uradno izreklo pokrajinsko tajništvo SSk. Osuplost nad županovimi izjavami sta izrekla tudi Spetič (KPI). in Parovel (Tržaško gibanje). Spetič je dejal, da odraža Richettijev odgovor stališča zaščitnega predloga KD, ki ne priznava Slovencem obstoja v mestu, da županova izjava pa pomeni ponovno žalitev za vse Slovence in za italijanske demokrate, ki jim je pri srcu sožitje. Kristjani in demokristjani so očitno zelo različni pojmi, je dodal še predstavnik KPI, ki je spomnil Richettija, da so vsako nedeljo v mnogih mestnih cerkvah slovenske maše, občina pa ne priznava slovenščine v Palači Coštanzi, Podobna stališča je iznesel tudi Parovel, ki je med drugim priznal Lokarju, da je v odboru nasprotoval Richettijev odločitvi, »ne more pa razumeti zakaj SSk po tem dogodku še vztraja v taki družbi«. Italijanstvo Trsta se ne brani s takimi nekulturnimi potezami, je pristavil svetovalec Tržaškega gibanja, ampak s politiko spoštovanja in razumevanje do tistih, ki so polnopravni italijanski državljani, čeprav pripadajo drugi narodnostni skupnosti. SANDOR TENCE Gradbeni odpust trka na vrata Slovensko deželno gospodarsko združenje se pripravlja na bližnji zapadlosti iz zakona o gradbenem odpustu, katerega obveznosti bo treba opraviti do zadnjega novembra oziroma decembra. Prvi datum velja za gradbene odpuste oziroma sanacijo gradbenih prekrškov z znižanimi stroški večjega obsega, drugi pa za odpust manjših, predvsem notranjih gradbenih sprememb, ki so bile narejene brez ustreznega dovoljenja. Izpolnitev obveznosti gradbenega odpusta je izjemnega pomena z ozirom na posledice, ki gredo od velikih denarnih stroškov, do odvzema pravice za razpolaganje in torej tudi za prodajo nepremičnine. Za svoje člane, ki bodo morali izpolniti obveznosti gradbenega odpusta, pripravlja SDGZ štiri strokovna predavanja, ki bodo v celoti osvetlila to precej zapleteno in širši javnosti dokaj nerazumljivo problematiko. Zveza obrtnikov praznuje 40 let Tržaška zveza obrtnikov Associazione degli artigiani praznuje v teh dneh 40-letnico svoje ustanovitve, ki jo bo danes in jutri počastila s številnimi manifestacijami na Pomorski postaji. Osrednja slovesnost ob obletnici bo v ponedeljek ob 17. uri. Na pobudo pokrajinskega odbornika Cavicchiolija V KRIŽU SESTANEK O »CESTI TERANA« Na Opčinah bo razstavljal Stane Kumar V petek, 18. oktobra, ob 20. uri bo SKD Tabor z Opčin odprlo svojo razstavno sezono z zanimivo razstavo akademskega slikarja Staneta Kumarja, 75-letnega tržaškega rojaka, iz družine železničarjev, ki se je po prvi svetovni vojni preselila v Slovenijo. Diplomiral je na zagrebški akademiji, kjer je zrastel iz šole Krsta Hegedušiča. Na Akademiji v Zagrebu so morali v šoli tega mojstra oddajati vsak teden skicirke. Kumar je slikal v čakalnicah kolodvora, v posredovalnicah za delo, med brezposelnimi, na sejmih in v vagonih. Med vojno je risal v zaporih v Gonarsu, kjer je bil interniran. Po vojni se je posvetil poučevanju na raznih šolah in nazadnje je bil predstojnik za grafiko na šoli za oblikovanje v Ljubljani. Do sedaj je imel dvanajst samostojnih razstav, sodeloval pa je na približno 120 skupinskih razstavah. Iz hobija je začel 1965. leta zbirati vozila za železniški muzej (54 lokomotiv, 45 vagonov, postavil 38 spomenikov po Sloveniji) in tako zbral morda največjo železniško zbirko v Evropi. Ni čudno torej, da so vlaki prevladujoča tematika njegovega umetniškega opusa. V Prosvetnem domu na Opčinah bo razstavljal olja. in risbe iz ciklusa »Ljudje v vlakih in čakalnicah«.. U-metnlka bo predstavil Janez Mesesnel, na večeru sodeluje ženski pevski zbor Tabor. V četrtek zvečer je bil v Domu Albert Sirk v Križu sestanek, ki ga je sklical pokrajinski odbornik za kmetijstvo Cavicchioli z nekaterimi gostinci zgornjega Krasa. Tema razgovora je bila ureditev tako imenovane Ceste terana. Odbornik Cavicchioli je v slovenščini pozdravil navzoče gostince in zelo nazorno opisal, kakšni so nameni te pobude, ki jo je prevzela v svoje roke tržaška pokrajinska u-prava. Namen je pospešiti zanimanje turistov, ki potujejo skozi našo pokrajino v glavnem po hitri cesti od Sesljana do Fernetičev ali Peska, za gastronomske specialitete našega Krasa. Simbol te naše specifičnosti naj bi bil teran, saj je to tipično krajevno vino. Posebni smerokazi, ki bi bili postavljeni na najprikladnej-ših točkah na cesti 202, bi morali tudi v slovenščini opozarjati mimoidoče, kam naj se usmerijo, da bi pokusili pristno kapljico in seveda tudi dobrote pristne kraške kuhinje. Zaželeno bi namreč bilo, da bi v vseh izbranih gostinskih obratih — in teh je kar 15 — imeli vedno pripravljenih vsaj nekaj domačih jedi, od jote do slivovih ali kruhovih cmokov in podobnega. Odbornik Cavicchioli je v nevezanem pogovoru z gostinci tudi predlagal, naj se ti povežejo s kmeti, pri katerih bodo dobili domači teran, seveda pa bi ta moral biti kakovosten in primemo ustekleničen. Pokrajina bi morala pripraviti tudi osnutek zaščitnega znaka ceste, na katerem bi morali poleg simboličnih znakov, biti tudi grbi treh okoliških občin, pa tudi razni reklamni prospekti, ki bi jih posredovali turistom. Gostinci so s svoje strani ugotovili, da je pobuda vsekakor hvalevredna in da bodo predloge preučili skupaj z odborom gostinske sekcije pri SDGZ ter ostalimi gostinci zgornjega Krasa, ki se niso mogli udeležiti tega pripravljalnega sestanka. Odgovor, oziroma dopolnilni predlogi bi morali biti sestavljeni do konca meseca, ko naj bi bila na sporedu prihodnja seja s predstavniki pokrajine. (zk) • Danes ob 15. uri bo s pomola Yachting Club Adriaco, Sartorio, trijam-boma jadrnica »Jancris« odplula na pot okoli sveta, ki jo bo previdoma opravila v treh letih. Pokroviteljici podviga sta dežela FJK in zveza trgovinskih zbornic Unioncamere, saj bo jadrnica ponesla v svet barve naše dežele. • Malo gledališče iz Gradeža bo danes ob 16.30 predstavilo v Cristallu izbor scen iz Goldonijevih komedij z naslovom »Itinerari goldoniani«. • Deželna uprava je nakazala nadaljnjih 300 milijonov Mr za krepitev znanstvenih dejavnosti v naši deželi. Obnovljeni Kulturni dom na Proseku središče družbeno-kulturne dejavnosti Od četrtka do vključno nedelje bodo na Proseku razne prireditve, s katerimi želi Zadruga Kulturni dom Prosek - Kontovel obeležiti dogodek ob otvoritvi obnovljenega Kulturnega doma na Proseku, domačini pa s svoje strani izraziti svoje zadovoljstvo, da je končno prišlo do njegove otvoritve, na katero so vsi že nestrpno čakali. Uradna otvoritev doma bo v četrtek zvečer, mi pa smo želeli izvedeti, kakšno je razpoloženje na Proseku in Kontovelu pred tem pomembnim dogodkom. Odgovarjal nam je Bruno Rupel. »Vsi smo navdušeni. Člani zadruge smo imeli sestanke z vsemi vaškimi organizacijami tako, da smo si porazdelili delo, da bi vse prireditve v zvezi z otvoritvijo čim lepše stekle. Naj se tu zahvalim vsem tistim starejšim članom društva, ki so leta 1972 ustanovili zadrugo in se vsa leta trudili, da bi naši dve vasi dobili primeren kulturni dom.« Obnovitvena dela so se začela leta 1978, načrte je pripravil Atili j Kralj. Kakšna bo obnovljena dvorana v Kulturnem domu? »Dvorana je lepa in prostorna. V njej bo 150 sedežev, razen tega je v njej tudi prostoren oder, na katerem bodo lahko stekle razne prireditve in tudi večje predstave. V gornjih prostorih imajo že svoje sedeže: Amaterski oder »Jaka Štoka«, ŠD Primorje, Mladinski krožek. Zadruga Kulturni dom, KD Prosek - Kontovel, dve sobi sta na razpolago podružnici GM. Tu ima svoje sestanke tudi vaška sekcija VZPI - ANPI, enkrat tedensko pa vadi tu tudi ženski pevski zbor. Predvsem nam je bila nova dvorana potrebna, da lahko povabimo k nam mnoga društva in skupine, s katerimi že sodelujemo in jih do sedaj nismo imeli kje sprejeti. Od Kraške gorske skupnosti smo prejeli nakazilo za 145 milijonov lir, kot protivrednost za gradnjo nove avtoceste. Denar še ni bil izplačan. Čim ga bomo prejeli, bi lahko začeli misliti na končno ureditev vseh gornjih prostorov, kot tudi na ureditev prostora ob dvorani, kjer bi bil lahko na primer bar, ali prostor za družabnost.« Lep praznik za vse in velika pridobitev tudi za mlade? »Seveda je dom namenjen tudi mladim, čeprav zaenkrat ne bo mogoče imeti v njem plesov, ker je za to potrebno še posebno dovoljenje. Upamo in želimo, da bo v obnovljenem Kulturnem domu steklo kulturno življenje, kot si ga vsi želimo in pričakujemo.« N. L. • Dijaki italijanske šole Ferrante Aporti in Volta so včeraj stavkali iz protesta proti vladnemu osnutku finančnega zakona. Dijaki trdijo, da je predvideni povišek šolskih taks v višini 130 tisoč lir na leto napad na pravico do izobrazbe in bo prizadel predvsem najrevnejše sloje. Pred jutrišnjim občnim zborom Sindikata slovenske šole Obnovitev delovne pogodbe in reforma osnovne in višje srednje šole glavna problema za SSS »Za avtonomijo slovenske šole in za večjo vlogo sindikata slovenske šole ob obnovitvi delovne pogodbe in ob reformi osnovne in višje srednje šole« — to geslo je izbral Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst za svoj ponedeljkov 28. redni občni zbor. Slovenski šolniki (Sindikat šteje 430 članov) se bodo sestali jutri v Kulturnem domu, kjer bodo po poročilih predsedstva in odbornikov izvolili nov odbor. Z letošnjim šolskim letom je stopil Sindikat slovenske šole v 30. leto svojega delovanja. V tej dobi je požel številne uspehe, srečal pa se je tudi z mnogimi perečimi vprašanji; nekatera od teh ostajajo še danes odprta, starim težavam pa so se v zadnjih letih pridružile še nove. Tajnika tržaške veje Sindikata slovenske šole Stanka Škrinjarja smo zaprosili za pregled delovanja v zadnjih dveh letih, od zadnjega občnega zbora sem, oris težav in za analizo vzrokov, ki so tem težavam botrovali. »V zadnjem mandatnem obdobju se je odbor Sindikata slovenske šole med drugim ukvarjal z vprašanjem univerzitetnega izobraževanja šolnikov; s katerim se bodo srečali vzgoji- Stanko Škrinjar telji, učitelji in tudi profesorji. V tem pogledu je pripravil diskusijski večer z našimi šolniki. Nadalje je pozorno sledil reformi višje srednje šole; izdelal je predlog, ki ga je slovenska senatorka Gerbčeva vključila v takratni 24. člen zakonskega osnutka, ki je z deželnim svetom in inten- dantom za slovenske šole predstavljal nekakšen zametek avtonomije slovenskega šolstva. Senatna komisija je ta člen črtala, na kar je SSŠ odgovoril s stavko in zborovanjem pred učiteljiščem Slomšek.« »Novembra lani se je SSŠ pridružil stavki iz protesta zoper finančna vprašanja. Priredil je nato dva te čaja za pripravo vzgojiteljic in učiteljev na državni natečaj. Skupaj s Slovenskim raziskovalnim inštitutom je priredil posvet o predšolski vzgoji na dvojezičnem območju v Italiji in posvet o reformi italijanske višje srednje šole. Poleg tega je sodeloval na mednarodnem seminarju o možnostih zaposlovanja v jezikovno mešanih deželah, ki je bil v Brixnu. Ukvarjal se je seveda še z drugimi vprašanji, kot na primer z namestitvami, z natečaji. Treba pa je tudi povedati, da ni iskal pomoči pri Sindikatu slovenske šole nihče od naših šolnikov, razen ene profesorice.« S katerimi težavami se je v tem ob dobju prvenstveno srečeval odbor sindikata? »Neka organizacija lahko dobro deluje, če ima v odboru ljudi, ki so požrtvovalni, ki si prizadevajo. Odbor Sindikata slovenske šole sestavljajo dve vzgojiteljici, dva profesorja (eden z nižjih in eden z višjih srednjih šol) in pet učiteljev. SSŠ je praktično v rokah učiteljev. Zato tudi problematika nižjih in višjih srednjih šol ne pride toliko do izraza pri delu sindikata. Na občnem zboru bomo predlagali, da bi v odbor pristopil po en profesor z vsake naše višje srednje šole. To je nujno predvsem glede na velike naloge, ki nas čakajo z reformo višje srednje šole.« Prej ste omenili, da se je zatekla k sindikatu po pomoč le ena profesorica. Kako to? »Več naših šolnikov je vpisanih v avtonomni sindikat SNALS, nekaj jih je vpisanih v druge šolske sindikate. Le ti se poslužujejo službe in uslug, ki jim jih nudijo ti sindikati.« Kje je vzrok za tako stanje? »Šolniki se vsekakor zanimajo za Sindikat slovenske šole, a neradi pristopijo k delu odbora. Eden od vzrokov za to je verjetno apatija, ki zajame šolnika potem, ko dobi stalno mesto. Z vstopom v stalež je šolnik u glavnem rešil svoj življenjski pro- blem: Če izvzamemo obnovitve delovnih pogodb, nima več sindikalnih problemov. Delo v sindikatu ga ne zanima več, zajeme ga nekakšna spložna komodnost, kar se nazadnje odseva tudi na delo sindikata.« Občni zbori Sindikata slovenske šole so se v preteklosti vrstili v letnih presledkih. Zakaj lanj ni bilo občnega zbora? »Odbor je vključil septembra lani občni zbor na dnevni red delovanja. Stvari so se nato zavlekle, minilo 'je nekaj mesecev, februarja pa se je odbor odločil, da občni zbor dokončno odloži.« S katerimi vprašanji se bo moral prvenstveno spoprijetj novi odbor? »Še vedno ostaja nadvse aktualna reforma višje srednje šole. Ob tem ne gre pozabiti na nove učne načrte, nove umike in razširjen organik o-snovne šole. Konec leta zapade delovna pogodba. Sindikat bo moral pozorno slediti pogajanjem za obnovitev pogodbe. Menim, da bi bilo tudi primemo proslaviti letošnjo 30. sezono Sindikata slovenske šole. V tej zvezi smo že razpravljali o pripravi srečanja a pregledom delovanja našega sindikata.« Pokrajinski tajnik o sedanji politični krizi Poli (KPI) - Pripravljeni smo spet preverjati izhajajoč iz programov Komunistična partija je eden od glavnih protagonistov pri oblikovanju okoliških uprav v tržaški pokrajini. Kako ocenjuje sedanji položaj? Zakaj tolikšni zapleti v nekaterih občinah? Vprašanje smo zastavili pokrajinskemu sekretarju stranke Ugu Poliju. Razčlenimo podrobneje situacijo začenši z Miljami in z dogodki zadnjih dni v tamkajšnjem svetu. »V Miljah — naglasa Poli — smo skupno s socialisti oblikovali politički dokument, s katerim smo se zavze-fflali za večino — Lista Frausin -PSI - PSDI, z dokumentom smo skušali^ preseči nasprotja preteklosti in upoštevati novo nastalo situacijo ter smo naglašali enako dostojanstvo vseh treh strank in pravico ostalih dveh, da zastavijo problem upravljivo-sti z ozirom na vse zadolžitve v u-PravL« Očitajo vam, da se niste znali od-Poyedati dosedanji hegemoniji v občini. »Mislim, da je treba predvsem Pravilno tolmačiti volilni izid in v Miljah to pomeni, da ni mogoče u-Pravljati brez ali celo proti listi Frausin. Nismo izključevali nobenih rešitev v nekem pozitivnem pohtičnem Procesu, štafete pa se nam zdijo o-uraz nesprejemljive logike, ki teži zgolj Po delitvi oblasti. Ker nismo pristali na štafeto, socialdemokrati niso podpisali sporazuma in ob tem so se u-rnaknili še socialisti. V Miljah je nato prišlo do zelo hudih dogodkov. Pripravljeni pa smo spet preverjati, seveda izhajajoč iz programov, čut odgovornosti demokratičnih sil in naredili bomo vse, kar je mogoče, da Milje ne bodo več doživele take žalitve kot prejšnjo sredo ali pa žalitev komisarske uprave.« Jutri se spet sestane devinsko - na-orežinski občinski svet Kakšna so vaša stališča o tej občini? »Najprej bi dejal — pravi Poli — da tudi v tej občini imamo čisto vest. vztrajno smo se lotili dela, da bi Pripravili skupni program s stranka-s katerima smo sodelovali v prejšnji upravi. Ob njunih legitimnih za-n te v ah so se komunisti Devina - Nabrežine odpovedali tudi županskemu mestu.« »Pripomnil pa bi — dodaja Poli — da dosedanji napredni upravi pripisujemo velik pomen zaradi doseženih u-Pravnih rezultatov, še zlasti pa zaradi spodbude, ki jo je dala sožitju med Italijani in Slovenci. In mislim, da moramo ta rezultat utrditi. S Slovensko skupnostjo smo se v tem okviru dogovorili o bistvenih točkah in mislim, da s takim ciljem soglaša tudi dober del socialističnih volivcev. Prav zato sem zelo zaskrbljen, ker je PSI pkarakteriziral svojega kandidata za župana kot italijanskega kandidata v kontrapoziciji s slovenskim kandida- tom. Mislimo, da mora biti v taki občini, kot je Devin - Nabrežina župan človek, ki lahko komunicira z vsem prebivalstvom.« »Prav zato — nadaljuje Poli — ne-. gativno ocenjujemo prejudicialno zapiranje PSI, saj bi večina, v kateri bi bili tudi KD in Lista za Trst, dobila jasno desnosredinski predznak. Mislim pa, da je dogovor s Slovensko skupnostjo važen dokument in ne glede na to, kar se bo zgodilo jutri, bo dokument lahko bil izhodišče za morebitna drugačna stališča socialistov. Še vprašanje o tržaški situaciji, kjer se napetost prav tako zaostruje. »Desnosredinski upravi tržaške občine in pokrajine sta zelo negativni zaradi nesposobnosti upravljanja in ker rušita kulturo sožitja. Tako ravnanje pa se mi zdi v nasprotju z vrednotami in zgodovino krščanskih demokratov, ki delujejo v KD. Zdi se mi vsekakor, da ni v teku proces stabilizacije desnosredinske koalicije, pač pa so nasprotja in protislovja med temi skupinami zelo močna. Boj proti tem silam je težaven prav zato pa mora biti odločen. V tem boju nismo sami. Italijanske družbene in kultu-ne sile so se angažirale, velike važnosti pa je tudi enotna akcija Slovencev, ki iščejo in si želijo dialog tudi z najbolj zaprtimi skupinami, da bi spet vzpostavili vzdušje razumevanja in zaupanja med vsemi komponentami.« »Tudi novi sporazumi na deželi — zaključuje sekretar KPI — zastavljajo problem, koga predstavljata sedanja desnosredinska odbora na občini in pokrajini, saj niso spoštovali dogovor med KD in LpT o vstopu slednje v deželno večino. Prav zato smo ta problem izzvali v obeh svetih.« VOJM1R, TAVČAR Teritorialni odbor SKGZ ostro ocenil Biasuttijeve izjave Zaskrbljenost za položaj v devinsko-nabrežinski občini Včeraj se je sestal teritorialni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je negativno ocenil zadnje izjave predsednika deželne vlade A-driana Biasuttija. Izjava glede slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pomeni korak nazaj v primerjavi z izjavami, ki jih je podal ob svoji prvi izvolitvi. Tokrat ni več nobene jasne obveze do globalnega zaščitnega zakona, ter je celo podrejanje zaščite razpoloženju nacionabstičnih krogov. Teritorialni odbor je z zaskrbljenostjo obravnaval položaj v krajevnih u-pravah in še posebej zadnji izid glasovanja v miljskem občinskem svetu. •Še zlasti pa je izrazil zaskrbljenost za položaj v devinsko - nabrežinski občini. Z VLAKOM MIRU V BEOGRAD Vpisovanje za izlet v Beograd z vlakom miru in bratstva se zaključuje. Na razpolago so še zadnja mesta. Re- zervacije na tel. 226133 - 220505 - 220655 - 226446. Pogovor s predstavnikom nabrežinske sekcije SSk Terčonom Petmesečna pogajanja so dokaz da nihče nima rešitve v žepu Za Slovensko skupnost devinsko-na-brežinske občine smo zastavili krajevnemu predstavniku sekcije Antku Terčonu tri konkretna vprašanja o položaju in o krizi. Kakšni so globlji vzroki za krizo v tej občini in za težave, ki nastajajo pri izbiri župana in odbora? »Naša narodnostno mešana občina je že leta po vsakih občinskih volitvah v večji ah manjši krizi, ki za deva predvsem ustrezno rešitev vprašanja župana oziroma sestavo občinskega odbora. Narodnostna sestava se je po vojni povsem spremenila, saj smo Slovenci postali skoraj manjšina v občini. Tej spremembi je bilo vzrok načrtno naseljevanje zlasti istrskih beguncev s strani takratnih vladnih oblasti. Tega položaja Slovenci in zlasti naša stranka ne priznava in smatra, da je devinsko-nabrežinska občina še vedno slovenska. To je po mojem mnenju prvi in glavni vzrok za krizo, ki je sicer tokrat daljša, ki pa je periodična. Stališča so nujno različna in težko je priti do enotne rešitve. Temu je treba tokrat dodati tudi neenotno gledanje na možne rešitve s strani strank, ki so sestavljale dosedanjo večino. Tako imamo že jasno sliko kriznega položaja v občini.« Omenili ste načrtno naseljevanje in spremembo etničnega sestava občine, kakšni pa so sedaj odnosi med italijanskim in slovenskim prebivalstvom? »Odnosi med tu živečima narodnostnima skupnostima so v glavnem zadovoljivi. Po začetnem nezaupanju se je zlasti v sedemdesetih letih za časa takratnega levega centra položaj bistveno izboljšal. K temu so pripomogle vse demokratične sile, ki so skušale ustvariti vzdušje medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Občasni osamljeni poizkusi netenja narodnostne nestrpnosti in sovraštva so naleteli na odločen ter spontan odpor. Upam si trditi, da je danes zlasti med mladino, odnos med Italijani in Slovenci zelo dober, kar se odraža tudi navzven s skupnimi spontanimi pobudami ter s sodelovanjem. Žalostno je, da^ so določeni krogi skušali sedanje težave pri iskanju večine na občini izkoristiti za netenje nacionalne mržnje in za pogrevanje starih obrabljenih nacionabstičnih motivov. Taka politika pa se zaenkrat ni obrestovala, saj smo bili priča izredno odgovornemu zadržanju vseh strank na ponedeljkovi občinski seji. Edino neo-fašist je pozval ostale, da se Italijani združijo okrog nacionalistične rešitve, medtem ko so celo demokristjani jasno zavzeli pozitivno stališče s tem, da so glasovah za edinega svojega svetovalca domačina, ki obvlada tudi slovenski jezik. Mislim torej, da je to garancija, da se dokončno pomete s tistimi, ki bi še hoteli netiti narodnostno mržnjo v naših krajih.« V ponedeljek bo seja občinskega odbora in resna je nevarnost, da pride do izraza nacionalistična hipoteza. Kakšne so konkretne možnosti za pozitivno rešitev? »Govoriti danes, čeprav samo dan pred drugo sejo občinskega sveta, o konkretnih možnostih rešitve občinske koalicije, se mi zdi tvegano. Petmesečna pogajanja so dokaz, da nihče nima rešitve v žepu. Vsaka izmed demokratičnih komponent ima svoje objektivne zahteve, ki se večkrat ne usklajajo z zahtevami ostalih. Kar se tiče Slovenske skupnosti, smo doslej dosledno iskali tako rešitev, ki bi bila v skladu z našo volilno kampanjo oziroma s predvolilnimi obveznostmi ter bi najbolje ustrezala zahtevam domačega prebivalstva. Trudih smo se in se še trudimo, da bi našli rešitev v okviru treh strank, ki so doslej vodile občino. Žal ni doslej prišlo do večinske rešitve in dolžnost nas vseh je, da še naprej delujemo za tako rešitev, ki bo najbolje ustrezala koristim in tradicijam našega prebivalstva.« Gostovanje z veseloigro »E alora ’sto picio?« ^ Boljuncu dramska skupina italijanske skupnosti iz Izole V petek, 11. oktobra, je v občinskem Sledališču F. Prešeren gostovala ?ramska skupina italijanske skupnosti I:; Izole. Predstavo je priredilo boljun-11 o KD F. Prešeren pod pokrovitelj-stvom občine Dolina. Veseloigra v naboju »E alora 'sto picio?« Lucie Scher Obravnava vsakdanje družinske proble-j Odločilno vlogo odigra babica, ki 1® živahnejša in polnejša življenjske j^oci kot ostali člani dnižine. Mnogo °*J vsakdanji in poprečni pa izpa-. ejo vsi ostah nastopajoči. Tudi kot Sr alk a je stara mama najbolj posre-Cen in najbolj aktiven lik. V dogajanje vstopajo čisto vsakda-Jb situacije in osebe. Tudi jezik je Pristno domač: italijansko izolsko na-?cle je zelo tekoče in prijetno za post- i ^kèasn° izstopa tudi tipični istr-M karakter: skopost in izkoriščanje Ponujenega, v bistvu je Istran za nas kar je Gorenjec za Slovence in Škot ^ vse ostale. Na odru se dogajanje zapleta in raz-P eta z veliko mero situacijske, pred-e*?® Pa besedne komike, ki je tudi 9 uspešna. Škoda le, da je veseloi-» a dosegla vrh zapleta le sredi dru-Sa dejanja. Gledalec torej ni takoj ^el, za kaj gre in je prvi del Pri'gledal le kot vrsto nanizanih ko-icnih in resnejših srečanj med raz-..<|:[IIJTn protagonisti. Izboljšati bi se 0 tudi konec, ki bi moral biti za eseloigro mnogo bolj učinkovit, v tem Pf^eru pa se je nekohko razvlekel v o'oajno govoričenje, i p vn<-tem ploskanju občinstva so se K alci kar direktno z odra zahvahli ajprej organizatorjema, KD Prešeren in občini Dohna, nato pa še občinstvu, ki je z zanimanjem spremljalo dogajanje na odru. (dam) Državni posvet o avtomatizaciji knjižnic Včeraj je bila v prostorih Državne ljudske knjižnice v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so predstavih državni posvet, ki bo v Trstu 21. in 22. oktobra. Obravnavah bodo knjižničarsko ureditev po vsebini in vlogo avtomatizacije pri tem. Avtomatizacija v knjižnicah postaja nuja današnjega časa in brez nje si ni mogoče predstavljati dobro urejene knjižnice. Nekateri dosedanji poskusi na tem področju in še posebej državni knjižničarski sistem, ki naj bi povezoval vse italijanske knjižnice, niso reših največjega problema, to je avtomatičnega iskanja željene knjige s pomočjo vsebine. Da bi ustrezno reših ta problem, bodo na posvetu sodelovah najpomembnejši italijanski strokovnjaki s tega področja, poleg tega .pa bodo na posvetu en cel dan namenili izkušnjam videmske univerze in Znanstveno raziskovalnega centra na Pa-dričah o zmožnostih Trsta, kot enega glavnih centrov za informatiko. • Jutri se bosta na sedežu ustanove za tržaško industrijsko cono sestali predstavništvi EZIT in občine Dohna, ki ju bosta vodila predsednik Rossi in župan Švab. Aretirali so ju agenti letečega oddelka Zaradi posesti 252 g hašiša mlada Tržačana v Coroneu V preventivni akciji proti razpečevalcem mamil so agenti letečega oddelka aretirah prejšnje dni 36-letne-ga Giovannija Latindja in 27-letnega Alessandra Gottijal, oba Tržačana. Latini in Gotti sta stara znanca policije, ki ju je že dalj časa imela na muhi, ker je sumila, da »oskrbujeta« tržaški krog mamilašev s hašišem. Pred dnevi so jima policijski agenti sledih po mestnih ulicah in ko so imeh dovolj utemeljenih dvomov, da sta »na poslu«, so ju ustavih in prepeljali na kvesturo. Med osebno preiskavo so tu odkrili, da je Latini imel pri sebi zavojček z 252 grami hašiša. Mamilo je bilo zavito v prozoren celofan, na katerem sta bih etiketi v a-rabskem jeziku. Test je pokazal, da je bil prav hašiš. Kako sta Tržačana prišla do mamila, še ni uradne verzije, kajti oba sta dala nasprotujoče si izjave. O namenu pa ni dvomov: oba sta priznala, da je bil en del na- CENTRO HOBBY LEGNO (ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL) • ladijski podi • razni furnirji • iverice različnih vrst rezane po meri • raznovrstni pripomočki TRST - Ul. Errerà 8 Telefon 040/823-553 (Industr. cona pri Italcementiju) menjen osebni uporabi, preostalo pa sta hotela preprodati. Aretacijo je namestnik državnega tožilca Staffa potrdil in ju obtožil nedovoljene posesti večjih količin mamila. Kaže, da se preiskava ni končala z njuno aretacijo, podrobnosti pa so pod preiskovalno tajnostjo. LpT potrdila nasprotovanje novi lokaciji sinhrotrona Svetovalska skupina LpT v tržaškem občinskem svetu je še enkrat potrdila svoje nasprotovanje novi lokaciji sinhrotrona pri Padričah. Tehnična mnenja pritičejo izvedencem, končna odločitev pa pripada političnim silam in krajevnim upravam, je rečeno v tiskovnem poročilu stranke, zato LpT zahteva posvetovanja pred kakršnokoli odločitvijo. V Nabrežini odprejo grafično šolo Prihodnjo sredo ob 18.30 bodo v Nabrežini odprli Atelier lesoreza in bakroreza, ki bo prva grafična šola na Krasu, namenjena vsem, ki se zanimajo za tovrstno likovno umetnost. Vodil jo bo Tržičan Mauro To-net, v načrtu pa ima več diferencira-nih pobud, od tečajev, do uporabe naprav za grafiko, njen namen pa je tudi postati stalen kraj srečanja vseh, ki jih zanima grafična umetnost. šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek obvešča dijake 5. letnika, da bo prvo srečanje s profesorji in dijaki v torek, 15. t.m., ob 15. uri v šolskih prostorih. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded Pepi Rasoni il» Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne "bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev. Žalujoči: žena Fani, hči Bruna z možem J adrankom ter vnuka Igor in Tanja. Boljunec, Lonjer, 13. oktobra 1985 Zapustil nas je Josip Ivančič Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob, 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: žena Štefanija, sinova Gabrijel in Boris z ženo Noro in vnukom Diegom. Trst, 13. oktobra 1985 Ob izgubi dragega očeta Josipa Ivančiča izrekajo iskreno sožalje svojemu članu Borisu in družini cerkveni pevski zbor Novega Sv. Antona in mešani pevski zbor Novega Sv. Antona. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Stanislava Kanteja se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru KUD 15. februar - Komen, godbi na pihala iz Prvačine, družbeno -pohtičnim organizacijam Krajevne skupnosti Komen - govorniku Borisu Mastenu, PDO Komen - govorniku Milanu Abramu, lovski družini Dolci -Jezero in lovski družini Kostanjevica na Krasu - govorniku Acu Doliču, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in sosedom. SVOJCI Preserje pri Komnu, 13. 10. 1985 ZAHVALA Svojci Silve Starc por. Regent se najiskreneje zahvaljujejo vsem-, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z njimi. Trst, 13. oktobra 1985 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Josipa Prašlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovah SVOJCI Trst, 13. oktobra 1985 (Pogrebno podjetja - Ul. Zonta 3) Novinarski krožek dežele Furlanije-Julijske krajine se prizadeto pridružuje žalovanju kolege dr. Ezia Li-potta ob izgubi očeta Maria. GLASBENA MATICA TRST KONCERTNI ABONMA — SEZONA 1985-86 KULTURNI DOM V TRSTU 24. oktober 1985 Pevski zbor IVO LOLA RIBAR iz Beograda dirigent: Milovan Pančić 7. november 1985 HUBERT BERGANT, orgle ANTON GRČAR, trobenta 19. november 1985 MONIKA SKALAR, violina ACI BERTONCELJ, klavir 5. december 1985 Komorna skupina CONTINUUM MUSICALE iz Trsta umetniški vodja: Roberto Repini 16. januar 1986 JASENKA ROTER - PETROVIČ, klavir iz Sarajeva 30. januar 1986 PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA sodeluje: Ivan Sancin, bas 20. februar 1986 SIMFONIKI RTV LJUBLJANA dirigent: Marko Munih, solist: Jože Banič, fagot 13. marec 1986 SLOVENSKI OKTET umetniški vodja: Anton Nanut 9. april 1986 NATALIJA GUTMAN, violončelo iz Sovjetske zveze CENE ABONMAJEV: PARTER 40.000 lir BALKON 32.000 lir MLADINSKI IN INVALIDSKI PARTER 28.000 lir BALKON 18.000 lir Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, telefon 418-605 od 15. do 17. ure od 15. oktobra dalje. Lanski abonenti, potrdite svoj sedež do 14. oktobra. SLOVENSKO 5 STALNO w „ ‘GLEDALIŠČE V TRSTU Otvoritvena predstava sezone 1985 - 86 CARLO GOLDONI PRIMORSKE ZDRAHE komedija v treh dejanjih Režija: BORIS KOBAL PONOVITVE danes, 13. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED C - prva nedelja po premieri v torek, 15. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED H - mladinski v sredo, 16. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED D - mladinski v si* ođo v četrtek, 17. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED E - mladinski v četrtek v soboto, 19. oktobra, ob 20.30 -ABONMA RED F - druga sobota po premieri v nedeljo, 20. oktobra, ob 16.00 -ABONMA RED G - popoldan na dan praznika gledališča VERDI V petek, 18. oktobra, ob 20. uri za red A/B bo v gledališču Verdi otvoritvena predstava operne sezone 1985/86 s Puccinijevo Tosco. V sredo, ob 18.30 pa bo v Krožku za kulturo in umetnost predstavitev opernega dela. Govoril bo kritik Alfredo Mandelli. ROSSETTI Od 15. t. m. bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine uprizorilo Goldonijevo delo »I Rusteghi«. Režija Francesco Macedonio. V abonmaju odrezek št. 1. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti (tel. 69-406). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Ob 20. uri v šentprimožu (Avstrija) gostovanje PDG z delom P. Turrini »Jožef in Marija« in »Lov na podgane«. . koncerti Glasbena matica Trst, Ul. R. Manna 29, vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1985-86 vsak dan, razen sobote, od 15. do 17. ure, od 15. oktobra dalje. Lanske abonente prosimo, da potrdijo svoj sedež do jutri, 14. t.m.! kino Eden 15.30—22.10 »Polisex nero Club« in »II cane di Loma«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30—22.15 »Mad Max«. Igrata Mei Gibson in Tina Turner. Excelsior 17.00—22.15 »Star’s Lovers«. I-gra: Nastassia Kinski. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana št. 1 15.00—22.15 »Porky’s III«. Dvorana št. 2 15.10—22.15 »Scuola di polizia 2, prima missione«. Dvorana št. 3 15.10—22.15 »Inferno in diretta«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30—22.15 »Demoni«. Režija: Dario Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30—22.15 »007 bersaglio mobile«. Igra: Roger Moore. Capitol 16.00—22.00 »Witness, il testimone«. Igra: Harrison Ford. Vittorio Veneto 16.30—20.30 »Cera una volta in America«. Igra: Robert de Niro. Lumiere 16.30—22.00 »Beverly Hills Cop« (Un piedipiatti a Beverly Hills). Alcione 16.00—22.00 »Le avventure di Bianca e Bemie«. Ariston 16.00 — 22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Igra: Madonna. Radio 15.30—21.30 »Sexy club«. Prepovedan mladini pod 18. letom. IVAN GRBEC Skedenj priredi v petek, 18. t.m., ob 20.30 NASTOP TAMBURAŠKE SKUPINE IZ BOLJUNCA Vabljeni! Deželni sedež RAI v Trstu Gallus Consort pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine REPENTABOR Skladbe Primoža Ramovša Koncert bo danes, 13. oktobra t. L, v Avditoriju A, Ul. F. Severo 7, ob 18.00. Vstop z vabili, ki so na razpolago pri vratarju deželnega sedeža RAI. ŠD BREG smučarska sekeja obvešča, da bo ob sredah in petkih predsmučarska telovadba pri Domju od 20. do 22. ure. Prijave na kraju samem. Istočasno bo tudi vpisovanje za otroke (začetnike) na plastični stezi. Informacije v večernih urah - Tel. 040/228609. izleti KD Rdeča zvezda - Salež organizira 20. t. m. ob 40. obletnici društva enodnevni izlet na Dolenjsko (Baza 20, Muljava, Jurčičeva rojstna hiša, Kočevje - muzej.. .). Cena izleta vključno s kosilom 30.000 lir. Vpisovanje in informacije najkasneje do 18. t. m. na tel. št. 229330 (Darma). Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 27. oktobra v go-riška Brda (Jugoslavija) na PRAZNIK KOSTANJEV. Odhod z Oberdanovega trga ob 8.30. Vpisovanje v Ulici Valdi-rivo 30 - H. nadst. vsak dan (razen sobote) od 11. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Tel. 61011. čestitke V »Dnevnik« bomo dodali, da se je včeraj naša Mojca vzela z Vasilijem. Vso srečo jima želi bivša V. B! Z željo, da v novembru ne bi samevali v »ta mali avli«, želijo Mojci in Vasiliju vse naj . . . kolegi Slovanskega inštituta na univerzi. Veliko zdravja in sreče na novi življenjski poti želi Mojci in Vasiliju ŠD Breg. Jutri praznuje NEVENKA svoj rojstni dan. Vse najboljše, posebno pa zdravja ji želijo mož Salvo ter hčerki Nataša in Vesna. A Iz dimnika se je dvignil bel dim, rodil se je še en Papež. Razveselil je Klavdija in Nev jo. Zdravo, ALJOŠA! Tebi in družini želimo obilo sreče in zdravja. Odbor sekcije KPI občine Dolina Vzela sta se MOJCA in VASILIJ Mojca, ne pozabi na našo Ma-jenco, tebi in Vasiliju pa naj se uresniči vse, kar si želita. Fantovska in Dekliška Majence A MOJCI in VASILIJU želimo vse najboljše v skupnem življenju. Taborniki RMV včeraj - danes Danes, NEDELJA, 13. oktobra EDVARD Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 17.24 — Dolžina dneva 11.05 — Luna vzide ob 5.02 in zatone ob 17.14. Jutri, PONEDELJEK, 14. oktobra NEDELJKO Vreme včeraj: temperatura zraka ob 12. uri 20 stopinj, zračni tlak 1026,4 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 70-odstot-na, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj. biSlišIgr TRST Ul Mozz.ni 5/ ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco La Macchia, Viviana Vodopivec, Giulia Richter, Daniel Cimino, Francesca Annese, Katja Volk, Elisa Puzzer. UMRLI SO: 61-letni Bruno Monaro, 55-letna Giuditta Pahsca, 70-lètna Marcella Škabar, 77-letni Mario Lipott, 77-letni Costante Sossi, 82-letni Giuseppe Bilucaglia, 80-letna Maria Antončič, 72-letni Francesco Bemetti, 87-letna Anita Angeli detta D’Agnolo, 56-letni libero Cusma, 75-letni Giuseppe Raso-ni, 93-letni Francesco Grieco, 74-letni Rodolfo Troian. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. Cilino 36, Zgonik. Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 LOTERIJA BARI 51 21 25 69 13 CAGLIARI 16 10 87 78 69 FIRENCE 13 78 19 74 77 GENOVA 4 55 23 37 15 MILAN 37 58 59 62 51 NEAPELJ 6 90 40 71 43 PALERMO 15 16 14 74 42 RIM 57 15 49 63 9 TURIN 27 55 45 72 80 BENETKE 72 12 9 66 23 ENALOTTO XII IX 1 1 X 1 2 2 1 KVOTE 12 — 49.497.000 lir 11 — 1.473.000 lir 10 — 106.000 lir OB DESETLETNICI PODPISA OSIMSKEGA SPORAZUMA priredi SSk 10. novembra MANIFESTACIJO V OSIMU SPORED: SOBOTA, 9. 11. -—14.00 odhod z avtobusom — 21.00 večerja, prenočišče NEDELJA, 10. 11. — 10.00 manifestacija v Osimu Ob povratku ogled Republike S. Marino. PRIJAVA in INFORMACIJE: Trst - tel. 69-126 (17.00 - 19.00) Devin - Nabrežina - tel. 299509 Dolina - tel. 281069, 228924 Zgonik - tel. 229376 Zah. Kras - tel. 225305, 225451 Vzh. Kras - tel. 910327 Gorica - Tel. 84407 SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE TRST Izvršni odbor sklicuje 28. REDNI OBČNI ZBOR v prvem sklicanju, ob 8. uri, v drugem ob 8.30 jutri, 14. oktobra 1985, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu DNEVNI RED: 1. izvohtev delovnega predsedstva občnega zbora, 2. poročilo odbornikov, 3. razprava o poročilih, 4. razrešnica odboru, 5. volitve novega odbora, 6. napotki novemu odboru. — Za okrepitev Sindikata slovenske šole ob obnovitvi delovne pogodbe, ob reformi višje srednje šole in osnovne šole — Za avtonomijo slovenske šole Vsaka komponenta — svojega zastopnika v odbor! razna obvestila Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo vaja jutri, 14. t.m., ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici. V Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete v Ulici Donizetti 3 bo Drušš/o slovenskih izobražencev imelo jutri, 14. oktobra, srečanje s tržaškim pisateljem Ferrucciom FoLKLOM. Začetek ob 20.30. Slovenski dijaški dom v Trstu pod pokroviteljstvom Odbora za doraščajo-čo mladino SKGZ prireja 5-DNEVNO BIVANJE V LJUBLJANI od 26. do 30. decembra 1985 za mlade od 13. do 17. leta. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu — Ul. sv. Frančiška 20/3 — tel. 744-249 vsak dan (razen sobote), od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Zbor Kraški slavček vabi lanske in letošnje nove člane na prvo pevsko vajo, ki bo 18. oktobra, ob 15. uri. Pridite polnoštevilno! mali oglasi PRODAM kotel za žganje. Tel. 040/ 220171. PRODAM hišo z vrtom in njive na Križpotu pod Mačkoljami. Tel. 040/ 946281. SLOVENEC s trgovsko šolo išče kakrš-nokoli zaposhtev. Telš 003861/346129 v večernih urah. APARTMA nov, ob morju Mareda - Novigrad, oddam za daljše obdobje. Tel. 003864/25603. PODJETJE išče mladega uradnika/co z znanjem knjigovodstva in uporabe komjutra. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6. 34137 Trst, pod šifro »KNJIGOVODSTVO«. PRODAM volvo 144 v dobrem stanju. Tel. v popoldanskih urah na št. 040/228616. KUPIM rabljeno otroško kolo za 5-let-nega dečka. Tel. 040/220110. DRUŽBA državni zastopnik na področju restavracij, kavam in skupnosti išče prodajalca/ko, dinamičnega, z avtomobilom, po možnosti vpeljanega v to stroko za Trst in Gorico, pogodba Enasarco. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »A-gent«. PRODAM fiat 127, letnik 1978 v odličnem stanju za 3.200.000 lir, možnost dogovora. Tel. ob urah kosila na št. 040/727837. PRODAM furgon fiat 900 T. Tel. 040/ 211154. PRODAM fiesto L, letnik 1979, v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. 040/ 825656 v večernih urah. ZAZIDLJIVO zemljišče iščem v Trstu ali bhžnji okolici. Telefonirati Miranu - Alpe Adria - 794672. PRODAM dve kompletni avtomobilski gumi 155, 156 x 13. Tel. 040/53775. ZAPOSLIM hišno pomočnico. Tel. (0481) 86349. SUPERMARKET zaposli delavca s prakso v jestvinski stroki. Javite se v Ul. Valdirivo 13. PRODAM golf GTI, letnik ’83 v odličnem stanju. Tel. 040/761819 od 7.30 do 14.30. PRODAM fiat regata diesel, letnik ’83 v odličnem stanju. Tel. 040/761819 od 7.30 do 14.30. NUDIM enkrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Telefonirati ob petkih od 9. do 15. ure na št. 040/224407. NARODNA in študijska knjižnica Trst išče knjigo »Tako je bilo trpljenje« (Trst: Gregorčičeva založba, 1946). Kdor bi jo bil pripravljen odstopiti, naj telefonira na št. 774-333. 19-LETNO DEKLE z višješolsko diplomo, z znanjem angleščine in z uspešno opravljenim tečajem za progra merje elektronskih računalnikov išče zaposlitev. Tel. (040) 225-320. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna ul. 44 - Opčine, Trst. KROJAČNICA KOŠUTA ponuja za jesen in zimo nove vzorce blaga za športne hlače, suknjiče, plašče, obleke, volnene jopiče za moške ter ženska krila, tailleurje, plašče. RIVIERA, 224426 prodaja v Drevoredu R. Sanzio skoraj novo konfortno stanovanje, 75 kv. m: dnevna soba, kuhinja, spalnica, manjša soba, kopalnica, balkon. POHIŠTVO OBUTEV BIECHER IGOR Trst - Ul. deiristria 27 Tel.: 750113 PROMOCIJSKA PRODAJA S POPUSTI OD 50% DO 80% NOVA KOLEKCIJA NA VSE RAZPOLOŽLJIVO JESEN-ZIMA POHIŠTVO [ IZKORISTITE PRILOŽNOST! OK\/ /-.K A W Fernetiči 14 M HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS PRI BOŽOTU REPENTABOR 1 Tel. 227-113 OD 18. DO 30. OKTOBRA DNEVI LOVSKE KUHINJE NA IZBIRO GROZDJE ZA VINO SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 V ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radie - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv ....... ' .. M | | ,| >.1.111.. ..» .11 .IM ------------------ Nedelja, 13. oktobra Ponedeljek, 14. oktobra radia ita lijan s h a televisiva Prvi kanal 10.00 Lo spaventapasseri: 10.25 Maša Il compleanno di Worzel 12.00 Praznični dan 12.15 Zelena črta 13.00 - 13.5 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 13.55 Radiocorriere - Toto TV - tekmovanje 14.00 - 19.50 Domenica in 14.20, 15.45 in 16.40 Športne vesti 15.00 Discoring ’85 - 86’ 17.50 Italijan, nogometno prvenstvo 18.20 90. minuta Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Olga e i suoi figli - 3. nadalj. 21.40 Športna nedelja 22.55 Ombre del passato: Piedi in avanti - TV priredba 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenska napoved Drugi kanal 10.00 Sviluppo - interdipendenza - co-operazione 12.30 II brivido delTimprevisto - TV film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - C’è da salvare 13.30 Le sei mogli di Barbablù - film 14.55 Delitto di Stato - 1. nadalj. 16.05 Dnevnik 2 - Neposredni šport 17.50 Le strade di San Francisco -TV film 18.40 Dnevnik 2 - Gol flash 18.50 Ital. nogometno prvenstvo Meteo 2 19.50 Dnevnik 2 - Vesti 22.00 Dnevnik 2 - Nedelja sprint 20.30 Sogni e bisogni: Il ritomo di Guerriero in Micio Micio - TV priredbe 21.30 Tempi d’oro - 6. oddaja 22.45 Dnevnik 2 - Vesti 22.55 Dnevnik 2 - Trentatrè 23.25 Šola in vzgoja: Kenguru - 1. del 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tret|i kanal 10.55 Motociklizem 11.55 Un Paese, una musica: Tahiti - 2. oddaja 12.35 Cantamare: musica in onda 1985 - 4. oddaja 13.40 Sto mest Italije 13.55 - 14.40 Dnevnik 3 - Neposredni šport - 1. del 14.40 Avventura - glasbeni program 15.35 - 16.10 Dnevnik 3 - Neposredni šport - 2. del 16.10 I cacciatori dell’oro - film Igrajo: John Wayne, Marlene Dietrich, Randolph Scott 17.35 - 19.00 Dnevnik 3 - Neposredni Šport - 3. del 19.00 Dnevnik 3 19.10 Dnevnik 3 - Deželne vesti 19.20 Deželni šport 20.30 Nedelja gol - kronike, komentarji in posnetki 21.30 La paura nel cassetto - 2. oddaja 22.05 Dnevnik 3 22.30 Ital. nogometno prvenstvo A lige 23.15 Di Gej musica - 4. oddaja jugoslovanska televisiva Ljubljano 8.20 Poročila 8.25 živ žav - risanke 9.20 Obiskovalci - TV nadaljeval 9.50 Življenje brez konca - TV daljevanka 11.05 Domači ansambli: Ansambel Rž |l-35 625 - oddaja za stik z gled; 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 14.05 Očenaškov dnevnik - humoris na nadaljevanka 14.50 Mozaik kratkega filma: Po : deh bledega lisjaka 15.40 Videogodba 16.30 Poročila 16.35 Zadnja lepotica - film 18.10 TV kavama 19.10 Risanka 19.54 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 Zgodbe iz tovarne - TV na-Ijevanka 2110 Športni pregled 21-85 Beseda da besedo - pogovot Stankom Čurinom 22.25 Kronika Video 22.45 Poročila Koper 12.15 Primomercato - predstavitev in prodaja 15.00 Pomorske zgodbe 16.30 Risanke 17.30 Na meji verjetnega: Nenavadni podvigi 18.00 Dvoboj na dnu - TV film 18.30 Velike nesreče - dokumentarec 19.00 Nepokorjeno mesto - TV nanizanka 20.30 Kitajec v Scotland Yardu - TV film 21.30 Veliki komiki: Totò -Markantonijo v Afriki 22.10 10 itabjanskih režiserjev 10 italijanskih zgodb 23.10 Brioni - dokumentarec Zagreb 18.55 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodbe iz tovarne - TV nadaljevanka 21.10 Športni pregled 22.00 Morje, ljudje, obale - dokumentarno - zabavna reportaža 22.30 TV dnevnik italijanska televisija Prvi kanal 10.30 La bella Otero - 1. nadalj. 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto... chi gioca zadnji poziv 14.15 Africa: L’eredità - 8. oddaja 15.30 Šola in vzgoja Znanost in tehnika 16.00 Trije nečaki in majordom -TV film 16.30 Športni ponedeljek 17.05 Aventure na dnu morja -TV film 17.55 Parsifal e l’avventura cristiana 18.40 Sette spose per sette fratelli -TV film 20.00 Dnevnik 20.30 Sul lago dorato - film Igrajo Katharine Hepburn, Henry Fonda, Jane Fonda 22.20 Dnevnik 23.30 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanat 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - C’è da vedere 13.30 Capitol - TV. nadalj. 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 16.05 Tandem - popoldanski program 15.15 Paroliamo - tekmovanje 16.05 Šola in vzgoja: Alla conquista dell’Impero 16.30 Pane e marmellata 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Maggiordomo per signora -TV film 18.15 Programi pristopanja 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Le Strade di San Francisco - TV film Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Incontri ravvicinati - intervjuji 21.25 Philip Marlowe investigatore privato - TV film 22.15 Dnevnik 2 - Vesti 22.25 Rubrika o židovskem življenju in kulturi 22.50 n meglio del West - TV film 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kana) 12.25 Šola in vzgoja: Tečaj francoskega jezika 12.55 Šola in vzgoja: Tečaj ruskega jezika 13.25 Delta 14.25 Kolesarstvo 15.25 Šport 16.00 Itabjansko nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne športne vesti 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Avvanvera - glasbeno govorni program 21.30 Dnevnik 3 22.10 Ponedeljkov proces 23.15 Dnevnik 3 jugoslovanska Ljubljana 8.50 TV v šoli 10.35 Izobraževalna oddaja 10.55 Oktober v Kraljevu 12.15 Poročila 17.30 Poročila 17.35 Moj srček je zbolel 17.50 Skrb za potomstvo 18.05 Živilja 18.25 Podravski obzornik 18.45 Podium - Kabaret: Ankica Dobra 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 20.05 Aktualno - prenos osrednje slovesnosti ob 90-letnici akademika Josipa Vidmarja iz Cankarjevega doma 21.25 Vedno na poti - TV nadalj. Kopar 22.20 TV dnevnik II 14.15 Detektiv v copatah - TV film 14.45 Humoreska 15.00 Zdravnik in pacient - medicinska rubrika 15.45 Glasbena oddaja 16.30 Risanke 17.30 Na meji verjetnega - nenavadni podvigi televisija 18.00 Zdravnik in otrok - nasveti pediatrov - oddaja v živo 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST - Odgovor župana Richettija o prepovedi slovenščine na razstavi v Palači Cosfanzi GORICA - Odprtje Spacalove razstave GORICA - Začetek sezone Kulturnega doma ŠPORT: ZGONIK: - Namizni tenis: KRAS -VIGOR Temi NABREŽINA - Odbojka: MEBLO -KENNEDY TRST - XVII Jesenski pokal - regata PADRIČE - Nogomet: GAJA - BREG TRST - Košarka: JADRAN - C AGIVA 19.30 TVD Stičišče 19.50 Odbojka 20.30 Športni pregled 21.00 Film: Minnesota Stinky 22.00 TVD Vse Danes 22.10 Nadaljevanje filma 22.50 Nečimrnost - variete sasebne CANALE S 8.30 Alice - TV film 9.00 F!« - TV film ■ saj jim omogoča z iz-u”1110 nizkimi, zares dostopnimi a-u zmajskimi cenami nuditi pester iz-r glasbenih del. To naj bi v večji d™ . upoštevala ravnateljstva slo-°bisk k š°* ker priporočala dijakom c^Pored letošnjih abonmajskih kon-nr. v. Glasbene matice obsega vrsto n- ?sb- Tako bodo med drugim za-urruva naslednja dela: Schumanno-j i' .sùnionija, Webrov koncert za a °dt in orkester, komorne skladbe „a jGskega skladatelja Albana Ber-• ka se ga spominjamo ob stoletni-„„d-jegdvega rojstva, ter Prokofjeva -r aja za viohno klavir op. 94 št. 2. slovenske glasbene ustvarjalnosti pJ/? nij sporedu tri novitete avtorjev t ,.a Sivica, Alojza Srebotnjaka ter ‘“'Da Goloba. Zanimivi bosta tudi Boris Kobal In tako je pred nami čas avstro-ogrske monarhije do njenega propada, na širokem tržaškem morju pluje Fellinijeva osvetljena ladja, ki najprej Franca Jožefa pripelje in ga nato odpelje ob joku njegovega uradnika, vsi jo pozdravljajo, da bi na koncu o-strmeli, ko se zareže v pristanišče sodobna vojna ladja, napoved hudih časov, fašizma. Na tej alegorični podlagi oziroma v to metaforo sta postavljena čas in scena Primorskih zdrah (izdelal jo je z naravnost asketskimi prijemi Marjan Kravos, ki pa je prav na ta način ustvaril irealno, lahko bi rekli celo surrealistično po-bodo dogajanja), zaradi česar dobiva komedija sodobnejše tone in nam je približana za poldrugo stoletje (od njenega nastanka). Mimo tega časovno - novatorskega prijema, ki se je bržkone precej posrečil, ostaja dogajalna nit konsekventna svojemu izhodišču, ki je v tipizaciji ali karakterizaciji okolja. Tokrat barkovljanskega, ki se kaže predvsem in izrazito v rabi tega slovenskega predmestnega narečja, ki so ga nastopajoči z večjimi ali manjšimi odmiki kar dobro osvojili, kar je zasluga jezikovnega vodstva Nadje Kriščak in Jožeta Faganela. Pa tudi poudarjanje skupinskih slik na odru potrjuje te naše ugotovitve, čeprav ne moremo reči, da ni manjkalo tudi izrazitih, tipičnih oseb. To so v strukturi igre predvsem tri: Adjunkt pri sodišču Izidor, ki je v interpretaciji Antona Peljeta naravnost patetičen v oboževanju avstrijskega cesarstva, nekakšen simbol tedanjega Trsta, sicer pa dobrohoten, patefnalističen, dober kot kruh, predstavnik oblasti, ki zna zdrahe utišati in to s svojevrstnimi recepti, samozadovoljstvom, s kretnjami, ki napolnjujejo celoten odrski prostor; ribič Lipe, svojevrstna machietta, ki je v podobi Silvija Kobala izzival /c naravnost nezadržnemu smehu, kajti igralec je Lipe-tov0 govorno napako naravnost brezhibno ponazarjal in skladno s svojo podobo, ki je bila celo nekakšna i--gra, tako zelo močna in posrečena; stari ribič Matevž, tipična Goldonijeva figura kot vezni člen med oblastjo in navadnim ljudstvom, kar se je pokazalo tudi v govorni podobi Starešiniča, ki je (hote ali nehote?) nihal med narečjem in knjižnim jezikom. No, v tem trikotniku so se dogajale zdrahe, načenjali pretepi, seveda zaradi žensk in ljubosumja ženinov. Te skupinske slike vsakršnih očitkov in celo »poklanjanja« udarcev med ženskami so nas spominjale na znano Menartovo pesem, ko se cigu cig razlega nad vaškim vodnjakom, tokrat na piazzetti Barkovelj. Toliko je bilo razboritosti, pravega življenjskega žara v Zlati Rodošek, Mirandi Cahariji, Miri Sardoč, Bogdani Bratuž, Maji Blagovič, ki so se ujele v svoj ženski kotiček v kar se da tipični predstavi, ki še sedaj veje okrog ženskega jezika in spogledljivosti. Na drugi strani so bili seveda fantje, pravi ribiči, nepopustljivi in jezni (Tone Gogala), negotovi in naivni (Vladimir Jurc) pa krivi za vse zdrahe in mladostniško zapeljujoči (Stojan Colja), kot še ukazovalni možje, ki znajo držati palico v rokah, da se ve, kdo nosi v hiši hlače (Alojz Milič) in seveda ustrežljiv služabnik adjunkta (Adrijan Rustja). Vsi so bili oblečeni v kostume Alenke Bartol, ki je znala »o-vrednotiti«. v tekstu izstopajoče like (spremljala jih je glasba Giampaola Čarala) pa še oboroženi s prizori, ki jih je izdelal Andrej Zajc (v predstavi je sodeloval tudi mladi Robert Mozetič). Predstava je torej učinkovala kot prava gledališka dogodivščina, ki ji ni manjkalo niti fantazijske in kdaj pa kdaj morske čarobne atmosfere, kot sugestivna pripoved, ki se sicer malce naivno in ne prav prepričljivo zaziblje samo v razpletu, kar pa je problem mnogih Goldonijevih komedij. A Goldoni je navajen, kot mi pravi italijanska kritičarka, vsakršnih udarcev, s takim, kot mu ga je zadal Kobal pa bi bil najbrž zadovoljen, kot bo zagotovo zadovoljna publika, ki bo gledala igro brez filozofskih ali družbenih pretenzij, zato pa živo in užitkov polno aledališče. MARIJ ČUK Zaradi izrednega zanimanja, ki vlada med kupci za Atlas Slovenije je založba MK podaljšala rok za prednaročilo do 25. oktobra 1985 Cena v prednaročilu 32.500 lir Kasneje bo znatno višja Ne zamudite te ponudbe, oglasite se pri nas Tržaška knjigarna Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 040/732487 Danes koncert Gallus consorta Koncerti, ki so posvečeni v celoti enemu samemu skladatelju, so pri nas velika redkost. Koncerti, posvečeni sodobnemu skladatelju, povrhu še predstavniku naprednejših glasbenih smeri, je še večja redkost. Največja redkost so koncerti, kakršen je današnji, pri katerem bomo imeli priložnost slišati izbor iz komornega ustvarjanja takega skladatelja, ki krije skoraj ves čas njegove ustvarjalnosti in predstavi povrhu še dve deli v prvi izvedbi: eno delo je bilo celo napisano za solista, ki ga bosta predstavila. Odločitev skupine Gallus consort za monografske koncerte v nizu Repentabor, še posebej za današnji koncert, ki bo ob 18. uri v Avditoriju A tržaškega sedeža BAI v Ul. F. Severo 7, je pogumna in ji gre veliko priznanje. Primož Ramovš, eden dveh skladateljev, ki sta danes redna člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se je rodil 20. marca 1921 v Ljubljani in je v rodnem mestu opravil študij glasbe. Bil je najmlajši med učenci Slavka Osterca, vodilnega slovenskega skladatelja, ki je v letih pred drugo svetovno vojsko dosegel visok mednarodni ugled in častno predstavljal slovensko glasbo pri Mednarodni družbi za sodobno glasbo in njenih festivalih. Njemu in njegovi resni šoli dolguje Ramovš svojo izhodiščno neoklasicistično usmeritev, poklicno usposobljenost in zanesljivost v rabi vseh skladateljskih sredstev. Sredi štiridesetih let se je Ramovš še širše razgledal po svetu, ko se je izpopolnjeval v Rimu pri Alfredu Caselli, takratnem vodilnem italijanskem neoklasi-cistu; tedaj se je mladi Ramovš navezal na Goffreda Petrassija, ki je po drugi svetovni vojski oblikoval več rodov mlajših skladateljev in je z njimi vred sledil razvoju glasbe skozi pol stoletja in temu razvoju prispeval bistvene in pomembne novosti. Psalm 50 iz 1. 1948 spada v to Ramovševo neoklasicistično obdobje in je ena njegovih reakih skilaab, pii katerih se obrača na človeški glas, medtem ko so mu orgle priljubljeno glasbilo. Strogo večglasje, delne ponovitve, ki so značilne za neoklasicistično zasnovo, uporabo arhaizmov, ki jih liturgično besedilo in namen skladbe naravnost kličeta, bogati skladatelj z razgibanostjo, z menjavami v tempih, z baročnimi preciozizmi. Vse to že pokaže njegovo značilno vitalnost. Dve uspavanki za flavto in klavir iz 1. 1958 izdajata rastoče skladateljevo zanimanje za nove glasbene usmeritve; osnovni okvir skladbe je še neoklasicizem, a v govorici so kljub lirskemu značaju skladb (posvečeni sta Jasni Merkù ob rojstvu) opazni novi fermenti, nova zvočna napetost, ki se iz preteklosti vzdigne v nov nemiren čas. V Treh nokturnih za flavto in vibrafon iz 1. 19&4 je neoklasicistično izhodišče opazno še le na papirju: zvočna podoba skladbe izpričuje skladateljevo rast v času, ki Sc naveže na drugo dunajsko šolo, to je na ekspresionizem, in na nove smeri, ki so iz Nemčije in iz Amerike dejansko že osvojile ves glasbeni svet. Zvočna napetost je podlaga povednosti, naslov izdaja lirsko razpoloženje. Te značilnosti pridejo še močneje do veljave v Soundš za flavto in harfo iz 1. 1975, saj že sam naslov opozarja na bistveno vlogo, ki jo igra sam zvok: skladatelj posveča namreč tu izredno pozornost zvočni raznolikosti, ki jo omogočajo novi tehnični prijemi, in zvočnim kontrastom med obema glasbiloma. To mu je seveda le sredstvo za izvirno glasbeno sporočilo z bogato vsebino. V štirih skladbah iz poslednjih let je Ramovš strnil vsa svoja široka izkustva: v njih je prostor tudi za tako imenovano 'kontrolirano aleatoriko’, ko zaupa skladatelj nekaj ustvarjalnih posegov tudi iznajdljivosti in odločitvi izvajalcev, prav tako kakor so že baročni skladatelji radi zaupali cele odlomke v skladbah tedanjim virtuozom. V tem primeru je vsaka izvedba delno nova izvirna preseneUjiva. V teh skladbah pride kljub intimnemu ko^ momemu značaju večkrat do veljave tudi dramatična moč, ki doseže posebno pri Ramovševih orkestrskih delih pretresljive viške. Studio za kljunasto flavto, violino violončelo in klavir iz 1. 1982 bo doživel pri tem koncertu prvo izvedbo. Nokturno iz 1. 1983 je zaupano štirim flavtam. Syngma za kljunasto flavto iz 1. 1984 je izredno težavna virtuozistična skladba, ki jo je avtor napisal sinu Klemenu Ramovšu, uveljavljenemu solistu in priznanemu pedagogu, ki vodi z velikim uspehom tečaje za kljunasto flavto v številnih evropskih državah. Miniature za flavto m gambo so nastale letos na pobudo tržaških izvajalcev in bojo pri današnjemu koncertu doživele javni krst. Ramovš rad posveča pozornost novim in starim, že opuščenim glasbilom; gamba je pokončna viola in so jo igrali po Evropi v času baroka. Tak koncert zahteva veliko število izvajalcev in veliko naporov: nastopili bodo priznani solisti kakršni so Klemen Ramovš, tržaški flavtist Miloš Pahor, Janko Ban pri tolkalih, .harfistka Ruda Kosi, pianistka Dina Slama. Ob njih se bojo vrstili mlajši solisti in številni študentje. PAVLE MERKÙ Košarka: v 1. jugoslovanski ligi V Nabrežini namesto pokalne odigrali prijateljsko tekmo Meblo: ni bilo sodnikov! MEBLO — KENNEDY VIDEM 3:0 (15:3,15:9, 15:8) MEBLO: Kralj, Mira in Neva Grgič, Žerjal, Pešič-Markovič, Klemše, Maver, Garbini, Ukmar, Foraus in Ušaj. TOČKE: Meblo 30 na 45 (Kralj 4, M. Grgič 1, Žerjal 6, N. Grgič 3, Markovič 8, Klemše E, Maver G); Kennedy 10 na E0. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 8 (Žerjal in Klemše 3, Maver in Kralj 1); Kennedy 8. GLEDALCEV: EOO. Prekinitev Smelt Olimpija - Zadar 73:83 (38:48) prekinjéna v 37. minuti LJUBLJANA — Ljubljanska Smelt Olimpija ni najbolje pričela domačih prvoligaških nastopov v jugoslovanski košarkarski ligi. Sinočnje srečanje proti Zadru je glavni sodnik Kurelič iz Tuzle namreč prekinil v 37. minuti igre. Tedaj je namreč nekaj (vžigalnik?) zadelo v glavo gostujočega centra Vrankoviča, nato pa je bil tarča raznih predmetov tudi sam sodnik. Že prej je Kurelič zahteval, da skupinica navijačev zapusti dvorano, ker so le-ti na igrišče metali raznovrstne predmete. Zadrčani so bjli stalno v vodstvu. Največ košev za goste je dal Matulovič (28), za domače moštvo pa Subotič (18). Ta uvodni del prvenstva za Ljubljančane ni torej prav nič spodbuden. Po- v Ljubljani tem ko so v Zagrebu proti Giboni igrali le kadefi, je Smelt Olimpija sinoči izgubila na najslabši način. Ljubljanskemu klubu pa se sedaj obeta še kazen. V ostalih sinočnjih srečanjih ni prišlo do presenečenj. OSTALI IZIDI 2. KOLA Bosna - Crvena zvezda 93:101; Sloga - Partizan 95:111; Šibenka - Borac 92:91; Budućnost - Jugoplastika 94:84; srečanje Rabotnički - Gibona bo danes. (nb) Ljubljanske košarkarice sfartale z zmago LJUBLJANA — V prvem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Iskra Ježica premagala zagrebški Monting z 80:69. V drugi sinočnji tekmi pa je v mestnem derbiju beograjski Partizan odpravil Crveno zvezdo s 83:75. Za sinočnji krstni pokalni nastop združene odbojkarske ekipe Meblo proti videmskemu tretjeligašu Ken-nedyju je vladalo precejšnje zanimanje, o čemer priča tudi veliko število gledalcev (ne samo Slovencev, ne samo Tržačanov), ki so se zbrali v nabrežinski telovadnici. Toda, kakšno razočaranje: sodnikov ni bilo od nikoder. Kot veleva pravilnik sta ekipi počakali trideset minut, toda še vedno nič. Res nezaslišano, da si zveza privošči tak spodrsljaj, saj gre vendar za srečanje med državnima ligašema! Meblova premiera je tako splavala po vodi, toda številni gledalci se vseeno niso vrnili domov povsem praznih rok, saj sta ekipi odigrali prijateljsko trening tekmo, lahko bi rekli, da je šlo za ekshibicijski nastop, ki ga je s sodniškega stola (dobro) vodil Giani Furlanič, ob pomoči drugega sodnika z Goriškega, sicer trenerja Carla Turusa. Jasno, da ni šlo za pravo tekmo, čeprav treba priznati igralkam obeh ekip, da so se potrudile, vendar motivacija nikakor ni mogla biti na višku. Če k temu dodamo še, da je razlika v kvahteti več kot očitna in da se našim igralkam ni bilo potrebno posebej naprezati, da so strle odpor Vi-demčank, je povsem na dlani, da Me- blo sinoči ni pokazal vsega, česar zmore. Skratka, vsakršno sodbo treba odložiti do prihodnjega srečanja »za točke« oziroma proti boljšemu nasprotniku, kot je Kennedy, ki ni šel preko častnega nastopa. Kljub tem ugotovitvam velja poudariti, da smo bili priča nekaterim lepim potezam Mebla. Igra našega drugotigaša, tri tedne pred pričetkom lige, je še nedovršena, toda v glavnih obrisih že dobro nakazana in če bo trenerju Drasiču uspelo odpraviti še nekatere pomanjkljivosti, lahko pričakujemo marsikatero prijetno presenečenje. V primerjavi z lansko sezono je prišlo do številnih sprememb (od lanske začetne postave sta na svojem mestu ostali le Mira Grgič in Kraljeva), potrebno je zato e-kipo na novo uigrati. Skratka, počakati je treba še nekaj časa, preden bo združena ekipa pokazala svoje pravo lice. (ak) V 2. kolu košarkarske A- L lige Stefanel (brez Viteza) v Trevisu Nogomet: v 1. jugoslovanski ligi Presenečenje v Beogradu DIRKA PO LOMBARDIJI Kelly pred skupino 15 kolesarjev MILAN — Irec Sean Kelly je zmagovalec 79. izvedbe kolesarske dirke po Lombardiji. Cilj je bil v milanskem velodromu Vigorelli, končnega naleta pa se je udeležila skupina 16 kolesarjev, sedem Italijanov, trije Francozi, dva Nizozemca, po en Španec, Švicar, Irec in Belgijec. Kelly je brž po zadnjem ovinku nezadržno sprinta! in zmagal brez večjih težav. To je njegova druga zmaga na dirki po Lombardiji, prvi uspeh je slavil leta 1983. Dirke se je udeležilo 171 kolesarjev, na cilj pa jih je prispelo le 32. VRSTNI RED 1. Kelly (Ir.), ki je 255 km prevozil v 6.11.’17”, s povprečno hitrostjo 41,209 km na uro; 2. Van Der Poel (Niz.); 3. Mottet (Fr.); 4. Lejarreta (Šp.); 5. Schoennenberg (ŠvL); 6. Corti; 7. Contini; 8. Vandi; 9. Ba-ronchelli 10. Beccia; 11. Vannucci (vsi Italija); 12. Madiot (Fr.). Šah: Karpov in Kasparov tudi včeraj remizirala MOSKVA — Tudi 15. partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka v Moskvi se je končala z remijem. Anatolij Karpov in Garri Kasparov sta se tokrat sporazumela za delitev točke v 23. potezi. Trenutni izid je 7,5:7,5, naslednja partija pa bo v torek. Rokomet: Jagermeister uspešen TRST — V včerajšnjem kolu v prvi italijanski rokometni ligi je tržaški Jagermeister brez težav in zasluženo premagal moštvo Wampuna iz Tera-ma s 27:13. Ameriški football: igralec iz Benetk v globoki nezavesti VIDEM — 20-letni igralec ameriškega footballa beneške ekipe Mari-ner Alessandro Pellizzara, ki se je med včerajšnjo tekmo v Palmanovi hudo poškodoval, leži v videmski bolnišnici v globoki nezavesti. V 2. kolu italijanske košarkarske A-l lige bo tržaški Stefanel gostoval v Trevisu proti Benettonu, ki je v uvodnem nastopu sezone dokaj prepričljivo (94:77) izgubil na sicer težkem gostovanju v Cantùju. Primerno okrepljen s Cagliarisom, toda glavni akter je mladi Minto, ni Benetton doslej izpolnil pričakovanja, čeprav treba poudariti, da gre za novinca. Stefanel je v predprvenstvu že dvakrat klonil Benettonu, toda Tržačani so proti Bancoromi igrah kot prerojeni. Še pred nekaj dnevi so napovedovali zmago v Trevisu. Kazalo je namreč, da bo Benetton igral brez Američana Solomona. Zadeve so se spremenile: Solomon je baje okreval, poškodoval pa se je Boris Vitez. Tako hudo si je zvil gleženj, da ima nogo v mavcu ir. ga bržkone še precej časa ne bo na igrišču. Tenis: ČSSR v finalu ZDA — Avstralija 1:1 TOYOTA (JAPONSKA) — Ženska reprezentanca ČSSR je prvi finalist teniškega tekmovanja za »pokal federacije«. Čehoslovakinje so v polfinalu premagale Bolgarijo z 2:1. V drugem polfinalu je trenutni izid med ZDA in Avstralijo 1:1. Boksar Michael Spinks ne bo vložil priziva BANGKOK — Ameriški boksar Migliai Spinks ne bo vložil priziva proti boksarski zvezi WBC, ki mu je odvzela svetovni naslov v srednjetežki kategoriji. Spinks je dejal, da med drugim ne bo več boksal v tej kategoriji tudi zato, ker bi imel probleme s težo. Penalosa ostal prvak DŽAKARTA — Filipinski boksar Do-die Penalosa je ohranil naslov svetovnega prvaka v peresni kategoriji (verzija IBF), s tem da je s k.o. v tretjem krogu premagal Indonezijca Ya-nija Haglerja. Odločno na prvo zmago pa starta goriški Segafredo v domači tekmi s Fermijem iz Perugie, ki je prejšnjo nedeljo doma izgubO z Rivestonijem iz Brindisija. Prav proti tej ekipi bo igral videmski Fantoni. SPORED A-l LIGE (17.30) Simac - Livorno; Bancoroma - Scavolini; Divarese - Caserta; Viola -Granarolo; Benetton _ Stefanel; Mulat - Arexons; Marr - Bertoni. V sinočnjem anticipiranem srečanju je ekipa Cantine Riunite premagala Silverstone iz Brescie z 92:80 (39:33). SPORED A-2 LIGE Livorno - Filanto; Yoga - Jollyco-lombani; Fabriano - Sangiorgese; Giorno - Rieti; Segafredo - Fermi; Riversioni - Fantoni; Liberti - Mister Day; Annabella - Popper. Bor Radenska — Ferroviario 79:72 (32:28) BOR RADENSKA: Kralj, Korošec 5 (1:2), Corbatti 7 (1:3), Volk 5 (1:2), Pieri 20 (4:6), Pregare 27 (3:7), Can-ciani, Š. Semen 20 (4:5), Jankovič, A. Semen 1 (1:2). PON: Canciani (31), Pregare (34), Pieri (40). Košarkarji Bora Radenske so sinoči v drugi tekmi »turnirja prijateljstva« (prireja ga košarkarski odsek ŠZ Bor) zasluženo premagali moštvo Ferroviaria in se tako uvrstili v veliki finale za prvo mesto. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, v drugem pa so si slovenski košarkarji priigrali prednost kar 16 točk, ki je proti koncu srečanja skopnela in košarkarji Ferroviaria so se našim nevarno približali. Tedaj pa sta Pieri in Štefan Semen, ki je bil daleč najboljši na igrišču, dosegla nekaj košev in borovci so . tako zasluženo zmagali. BEOGRAD — V včerajšnjem anticipiranem srečanju 11. kola prve jugoslovanske nogometne lige je prišlo do velikega presenečenja. Predzadnji na lestvici, moštvo Beograda je namreč v mestnem derbiju povsem zasluženo s 3:1 premagalo drugouvrščeno C zvezdo. Zvezdni nogometaši so svoj edini gol dosegli iz enajstmetrovke. Danes bodo igrali ostala srečanja. Leta so: Partizan - Hajduk; Dinamo (V) - Sarajevo; Rijeka - Priština; Željezničar - Budućnost; Čelik -Velež; Sloboda - Vardar; Dinamo (Z) - Sutjeska; Vojvodina _ Osijek. Disciplinska komisija UEFA: hude kazni Panathinaikosu ZuRICH — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze UEFA je V Borovih vrstah gre vse pohvaliti za pomembno zmago, še posebno pa Štefana Semna, ki se je odlikoval tako v obrambi kot v napadu. V prvem včerajšnjem srečanju je Scoglietto premagal Intermuggio z 91:79 (39:44). DANAŠNJI SPORED (»1. maj«) 9.00: finale za 3. mesto: Intermug-gia - Ferroviario; 10.30: finale za 1. mesto: Bor Radenska - Scoglietto. Sledilo bo nagrajevanje. (Cancia) Italijanski vojaki prvaki DAKAR (SENEGAL) — Z zmago v finalni tekmi proti ZDA (93:86) je italijanska košarkarska vojaška reprezentanca osvojila naslov svetovnega prvaka. Nogomet: Libija - Mehika 3:1 BENGASI (LIBIJA) — V prijateljskem nogometnem srečanju je reprezentanca Libije premagala Mehiko s -3:1. glede povratne pokalne tekme UEFA v Atenah med Panathinaikosom in Torinom hudo ukrepala proti grškemu klubu. Predsednik grškega društva George Yardinoyannis je izključen kar za štiri leta, klub pa bo moral plačati denarno kazen v znesku 90.000 švicarskih frankov, Torino bo moral plačati 70.000 švicarskih frankov. Nogometaš Panathinaikosa Rocha pa je izključen za dve koli. Sovjetski nogometaš Igor Šaveljev (Čemomorec) je izključen za pet kol, za štiri kola: Petrinovič (Hajduk), Kindlund (Aik Stockholm), Lakatos (Tatabanya), Gullit (Eindhoven); Nogomet: kvalifikacije za SP LIZBONA — V drugi izločilni skupini za SP je včeraj Portugalska premagala Malto s 3:2 (1:0). Lestvica skupine E Zah. Nemčija 6 5 1 0 20:6 11 Portugalska 7 4 0 3 11:10 8 Švedska 6 3 1 2 11:6 7 ČSSR 6 2 1 3 7:9 5 Malta 7 0 1 6' 5:23 1 Prihodnje kolo: ZRN - Portugalska in ČSSR - Švedska (16.10.). Nova Zelandija bližja Mehiki CHRISTCHURCH — V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Mehiki, je Nova Zelandija s 5:0 (2:0) premagala Tajvan, ki je doslej v štirih tekmah dobil že 21 golov, zabil le enega in je seveda brez točk. Nova Zelandija ima po tej zmagi 5 točk JADRANJE: danes v Trstu Več kot 600 jadrnic na »jesenski regati« TRST — Več kat 600 plovil se bo danes (start ob 9.30) v barkovljan-skem zalivu udeležilo tradicionalne »jesenske regate«, ki jo prireja tržaško jadralno društvo Barcola - Gri-gnano. Barkovljanska regata torej postaja iz leta v leto množičnejša, tako da upravičeno sodi med najbolj obiskane v Evropi. Na tej regati bodo nastopili tudi predstavniki Čupe in Sirene. kratke vesti - kratke vesti Košarka: na »turnirju prijateljstva« Borovci za prvo mesto • nadaljevanje s 1. strani • nadaljevanje s 1. strani Jadran Naši naj bi bili torej brez možnosti? Nikakor ne! Že v nedeljo v Mon-tecatiniju so jadranovci dokazali, da se lahko enakovredno borijo tudi z boljšimi ekipami tega prvenstva. In čemu ne bi se enakovredno borili tudi s »strašnimi košarkarji« Cagive iz Varese ja? Z zvrhano mero požrtvovalnosti, s hitrim tempom igre, ob podpori svojega čudovitega občinstva naši lahko doma premagajo vsakega tekmeca v tej ligi. Danes v tržaški športni palači se nam torej obeta lepa in zanimiva košarkarska predstava, ki je nikakor ne gre izgubiti. DANAŠNJE 2. KOLO (17.30) Jadran - Cagiva; La Giungla Arese - Pali. Vicenza; Čelana Bergamo -Panapesca Montecatini; Pali. Ferrara - Mauri Treviglio; Victors Monza - Corona Cremona; Kidland Padova -Faciba Busto Arsizio; Maltinti Pistoia - Nordica Montebelluna; Sweda Pordenone - Citrosil Verona. Vstopnice in abonmaji za prvenstvene tekme ŠZ Jadran Cene vstopnic za domače prvenstvene tekme Jadrana so naslednje: Normalna vstopnica 6.000 lir Polovična vstopnica za dijake nižjih srednjih šol (do 14. leta starosti) 3.000 lir Osnovnošolski otroci (do 10. leta) brezplačno Samo še danes bodo pri blagajni športne palače na prodaj abonmaji za vseh 15 domačih prvenstvenih tekem Jadrana, in sicer po ceni 60.000 lir, kar pomeni po 4.000 lir za vsako tekmo. Abonmaji niso imenski, temveč prenosljivi — tako da gre lahko na tekmo, kdorkoli je v posesti abonmajske izkaznice. Abonmaji bodo na prodaj danes od 16.30 dalje pri posebnem okencu blagajne športne palače v Trstu. Kras sprotnici povzročal preglavice. Nekajkrat, ko je Ukmarjeva že visoko vodila, pa ji je pošla zbranost in dovolila je nasprotnici, da se ji nevarno približa. Bila pa je znatno boljša in s svojo pametno igro je na trenutke celo sprvila na noge gledalce, ki so jo po končanem srečanju tudi nagradili z bučnim aplavzom. V uvodnem in edinem nastopu se Bemardičeva z Maurijevo ni niti do-dobro ogrela, Miličeva pa je nato dala Chiappellijevi pravo lekcijo, saj ji je v dveh setih prepustila le 14 točk. V odločilnem četrtem nastopu sta nasprotnici Miličevi in Sedmakovi povzročali nekaj težav le v sredini obeh setov. V končnici pa sta kra-sovki napadalneje igrah in slavili v velikem slogu. (Z. S.) Kras Globtrade — Vigor Terni 4:0 Bernardič - Mauri 2:0 (21:7, 21:5); Milič - Chiappelli 2:0 (21:10, 21:4); Ukmar - Fioroni 2:0 (21:10, 21:16); Milič, Sedmak - Chiappelli, Fioroni 2:0 (21:15, 21:14). domači šport Danes NEDELJA, 13. OKTOBRA 1985 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Jadran - Cagiva Varese TURNIR PRIJATELJSTVA 9.00 v Trstu, na »1. maju«: nastopajo Ferroviario, Bor Radenska, Inter-muggia in Scoglietto TROFEJA MESTA TRST NARAŠČAJNIKI 11.00 v Nabrežini: Sokol - Stella Azzurra DEČKI 11.00 v Trstu, igrišče Nesbeda: Li-bertas - Bor NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Fortitudo; 15.00 v Bazovici: Zarja - Begliano 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, igrišče pri Kampane-lah: Chiarbola - Primorje; 15.00 na Opčinah, Ul. Carsia: CUS - Primorec: 15.00 na Padričah: Gaja - Breg; 15.00 na Proseku: San Nazario - Kras; 15.00 v Štarancanu: Staranzano - Mladost; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Piedi-monte; 15.00 v Fossalonu: Fossalon -Ju ventina. NARAŠČAJNIKI 11.15 v Dolini: Breg - Chiarbola; 10.30 v Repnu: Kras - Costalunga NAJMLAJŠI 9.15 na Proseku: Primorje - Giariz-zole ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg - San Sergio NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade -Libertas Castelfranco ŽENSKA C LIGA 10.00 v Leifers (Bočen) : Leifers -Kras Globtrade SP v ritmični gimnastiki VALLADOLID (Španija) — Italiji je le za las ušla uvrstitev v finalni del ekipnega tekmovanja na SP v ritmični gimnastiki v španskem Valladolidu. Italijanke so se namreč uvrstile na deveto mesto. V finale pa se je uvrstilo prvih osem reprezentanc: Bolgarija, SZ, Severna Koreja, Španija, Kitajska, Japonska, NDR in Norveška. V drugi italijanski nogometni ligi v Rimu proti Laziu pismo uredništvu Nove vezi Triestina V šestem kolu druge italijanske nogometne lige se Triestina podaja na težko gostovanje v Rim, kjer bo igrala proti ekipi Lazio, ki je lani izpadla iz A lige. Lazio spada v ožji krog favoritov za takojšnji povratek v prvo italijansko ligo, ima pa le točko zaostanka za Tržačani, ki že od začetka prvenstva vodijo na skupni lestvici. Triestina je prejšnjo nedeljo nerodno izgubila točko doma proti Catanii, Vendar bolj po lastni krivdi kot po zaslugi nasprotnikov, ki sploh niso igrali, temveč le onemogočili igro Tržačanov. če k temu dodamo še, da De Falco ni v formi in da se je proti Catanii poškodoval odlični branilec Cerone, si lahko razlagamo delni neuspeh. V Rimu bo tokrat verjetno drugače. Triestini prav gotovo zadostuje neodločen izid, pa čeprav trener Ferrari teorizira igro na zmago tudi na tujem. Lazio je namreč izredno moč- na ekipa in je po mnenju strokovnjakov skupno z Ascolijem in Triestino največji favorit za osvojitev tega dru-goligaškega prvenstva. DANAŠNJI SPORED (ob 15.00): A-scoli - Vicenza; Cagliari - Sambene-dettese; Catania - Catanzaro; Cesena - Palermo; Cremonese - Pescara; Empoli - Arezzo; Genoa - Brescia; Lazio - Triestina; Monza - Bologna; Perugia - Campobasso. V italijanski nogometni ligi T orino-Juventus V prvi italijanski ligi bo danes na sporedu nekaj zanimivih tekem. Dei^ bi kola bo prav gotovo torinski derbi med Juventusom in Torinom. Kot znano, Juventus premočno vodi na skupni lestvici, Torino pa ima kar štiri točke zaostanka. Čeprav zelo spremenjena, je letos Trapattonijeva e- ■kipa zelo solidna in prav gotovo bolj praktična od lanske, ki je brez problema osvojila naslov prvaka. Važna je tudi tekma med Fiorentino in Napolijem, ki se trenutno nahajata na drugem mestu lestvice (s tremi točkami zaostanka). Obe ekipi sta v precejšnji formi, prav tako pa tudi Roma, lai bo igrala v Avel-linu in Milan, ki bo doma igral proti pepelki Comu. Udinese bo igral doma proti Pisi in odkrito računa na obe točki. V obrambi bo namesto poškodovanega Stergata zaigral Susič, v napadu pa bo verjetno igral Carnevale, ki je lažje poškodovan. Po mnenju trenerja Vinicia je njegova rezerva Zanone, pa čeprav se je Gregorič v Avellinu prav dobro izkazal. DANAŠNJI SPORED (ob 15.00): A-talanta - Lecce; Avellino - Roma; Bari - Inter; Fiorentina - Napoli; Milan - Como; Torino - Juventus; Udinese - Pisa; Verona - Sampdoria. Spoštovano uredništvo Primorskega Dnevnika. V zvezi s člankom, objavljenim v petek, 11. oktobra, NOVE VEZI ČEZ MEJO, bi želeli posredovati sledeča dopolnila. Strinjamo se s ŠZ Bor, da je poglabljanje vezi med športniki iz matice in zamejstva nuja in ena od poglavitnih nalog vseh športnih delavcev pri slovenskih društvih. To je bilo že mnogokrat podčrtano, a istočasno lahko trdimo, da je bilo že mnogo storjenega, tudi če ne dovolj. Oglejmo si le nekatere prireditve. Že nekaj let zapored organizirata odbojkarski komisiji za Gorico in Trst interligo za najmlajše odbojkarje in odbojkarice, namenjeno klubom iz obmejnega pasu; letos jeseni je bil na sporedu že 19. turnir za Pokal prijateljstva v odbojki, na katerem sodelujejo najboljše moške in ženske ekipe iz SR Slovenije, SR Hrvaške — reško - istrska regija in zamejstva; čez mejo leta ’84 je bilo prvič na sporedu v Novem mestu srečanje izbranih mladincev in mladink iz S'R Slovenije, SR Hrvatske in združene zamejske ekipe v odbojki, letos je bilo tako srečanje v Zagrebu, a po vsej verjetnosti bo tretja izvedba tega srečanja leta 1986 pri nas. Košarkarska komisija za Trst je vpisala izbrane mladinske vrste na kvalifikacijske pionirske turnirje tri leta zapored; ravno tako je sodelovala šolska izbrana vrsta v pretekli sezoni na šolskem prvenstvu SR Slove nije in osvojila drugo mesto — polfinalna srečanja so bila na Kontovelu. Odbor Združenja je pripravljen podpirati kakršnokoli konkretno pobudo za razširitev takega sodelovanja, ki je seveda vezano na razpoložljivost igralcev in na obveznosti, M izvirajo iz mednarodnih predpisov o registraciji in tekmovanju atletov. Za ZSŠDI predsednik ODO KALAN obvestila MEBLO obvešča, da bo seja odbora jutri, 14. t.m., ob 20. uri v Borovem športnem centru. meblovi abonmaji v prodaji Abonmaji združene ženske odbojkarske ekipe Meblo, ki ietos nastopa v drugi !■ talijanski ligi, so v prodaji pri matifr oih društvih: ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kon* tovel, ŠZ Sloga ter ŠD Sokol. Cena letošnjega abonmaja je ostala nespreme-toena, za enajst domačih tekem je 20 tisoč lir. Mladina izpod 16 let bo imela Prost vstop. BOR - INFORDATA obvešča, da je vadba v atletski šoli atletskega društva Bor Infordata vsak torek in četrtek od 17.00 do 18.30 na stadionu 1. maj. Društvo vabi mlade mcd 10. in 12. letom starosti, naj tudi sami postanejo člani atletske šole. KOŠARKARSKI ODSEK ŠZ BREG 'Tisuje začetnike za minibasket, rojene leta 1976 in mlajše vsako sredo v telo-vadnici pri Domju in vsak petek v telo-vadnici v Dolini od 16.30 do 17.30. Začetniki, rojeni leta 1974 in 1975 pa se lahko vpišejo ob sredah v telovad-Dici pri Domju ter ob petkih v telovadnici v Dolini od 17.30 do 18.30. ALPSKA SEKCIJA SK DEVIN priredi ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure telovadbo za odrasle v telovadnici osnovne šole v Devinu, začenši dne 14. oktobra. Za prijave telefonirati na št. 200-236 v večernih urah ali na kraju samem. REKREACIJSKI ODSEK ŠK KRAS prireja ob torkih ob 21. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku moško rekreacijsko telovadbo. Prijave na kraju samem. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da potekajo treningi miniod-bojke po naslednjem umiku: ponedeljek (velika dvorana na 1. maju) od 15.30 do 17.00; torek (licej) od 16. do 17.30; petek (mala dvorana na 1. maju) od 15.30 do 17.00. KROŽEK PRISTANIŠKIH DELAVCEV sporoča, da je še v teku vpisovanje za tečaj telovadbe za odrasle in otroke. Za informacije telefonirati na tajništvo krožka - Trg Duca degli Abruzzi 3 -tel. 630-015. KO BOR — SEKCIJA MINIBASKET obvešča, da je odprto vpisovanje otrok letnikov od 1975 do 1978, ki bi radi gojili minibasket. Vpisovanje v tajništvu ŠZ Bor, Vrdelska cesta 7, tel. 51377. L krzna trst - trg ospedale 2 tel. 772.303 visoka moda in konfekcija po naročilu LTiifwtUy yitinsrnm TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669 Hove pošiljke ta jesen-zimo OBLEKE — KOSTIMI, KRILA, DEŽNI PLAŠČI IZREDNE CENE! Tudi to je uspeh slovenske zamejske košarke Mladen Škerlj - sodnik v B ligi Košarka je sestavljena iz številnih elementov, ki so vsi enako važni za uspeh te športne panoge. Tokrat bomo igralce, trenerje in odbornike pustili ob strani in se posvetili sodnikom. Letos smo zabeležili rekordno število uspehov naše košarke: od Ja-dranovega napredovanja v B ligo do dveh naslovov med mlajšimi, deželni kadetski in pokrajinski propaganda. Toda vehka večina športnih delavcev ne ve še za drugi podvig, katerega je bil deležen Slovenec, košarkarski sodnik. Letos bo namreč Mladen Škerlj kot edini slovenski sodnik sodil tekme državnega prvenstva košarkarske B lige. Z Mladenom sva se pogovorila o sodniški karieri in o košarki na splošno. ■»Mladen, dve besedi o sebi...« »Star sem 33 let in sem začel gojiti košarko pri Borovih mladincih. Prav s tem društvom sem nastopil tudi v promocijskem prvenstvu in kasneje v D ligi. Toda zaradi prevehke vsestranske angažiranosti sem bil primoran nehati z aktivnim športom. Leta 1977 sem se vpisal v košarkarsko federacijo kot sodnik. Tri leta sem sodil v mladinskih in v promocijskem prvenstvu, nato pa sem napredoval. D liga je bila zahtevnejša, toda z dobro voljo in z izkušenostjo sem tu- di to oviro premostil. Dve leti sem sodil v C-2 ligi in tudi tam sem verjetno pustil dober vtis. Od takrat sem kar dvakrat napredoval: najprej v C-l in letos v B ligo.« »Na razpolago si imel več variant ukvarjanja s košarko. Zakaj si izbral prav sojenje?« »Kot za večino stvari ne veš, zakaj si izb,ral določeno pot. Toda iz tekme v tekmo me je ta posebna pano-ga_ navdušila. Res je tudi, da so razočaranja številnejša od pohval.« »Slovenec med italijansko večino...« »Tako je, čeprav takoj povem, da so me od vsega začetka dobro spre-jeli in tudi danes so odnosi z ostalimi odlični, žalostno pa je dejstvo, da z izjemo prve faze ni drugih slovenskih kolegov.« »Tvoja sodniška pot je podobna Ja-dranovi: ostali kolegi so namreč leta in leta ustavljeni v nižjih ligah. Si torej tudi ti, kot Jadran, fenomen? « »Ne šali se! Jadran je fenomen, ki ga bo težko ponoviti, jaz pa sem le sodnilc, ki je imel nekoliko sreče in je osebno igral košarko.« »Kaj pa mora imeti sodnik, da se uveljavi v tako visokem krogu?« »Nedvomno igranje v mlajših le-bh._ Brez toga elementa so sodniki močno handikapirani. Nekaj je teoretični študij, drugo pa je razumeti košarko kot tako. In to storiš le z igranjem. »Vsi govorijo o profesionalizmu med* sodniki in v košarki nasploh. Kakšno je tvoje mnenje o tem?« »Ne moremo mimo dejstva, da je dandanes vrhunska košarka profesionalna stvar. Tako v A, kot v večini ekip D lige imamo tak obtok denarja, da je amaterizem že zdavnaj izginil.« »Najlepši in najgrši dogodek...« »Grdih spominov pravzaprav nimam. Vendar pa nekateri neprijetni obstajajo. V Gorici, ko sva s kolegom sodila tekmo D lige, sva morala po stranskih vratih domov, saj so hoteli navijači gostujoče ekipe fizično obračunati z nama, češ da sva favorizirala domačine. Najlepše pa je bilo prav gotovo v Foggii, ko sem bil pred 3000-glavo množico deležen burnega ploskanja, kljub minimalnemu porazu domače ekipe. Foggia je tudi danes znano igrišče, ki sodnikom prav nič ne dopušča.« »Dve besedi o Jadranu v B ligi...« »Mislim, da ne bodo imeli »plavi« nikakršnih težav za obstanek v tako visokem igralnem rangu. Res pa je tudi, da bo borba za prvih šest mest prav ostra in sreča bo imela v tem oziru prav važno vlogo.« Razgovor zapisal MASSIMO RASEN! OUMNC «df ellesse M fJtSUPERGA 1881 ^^merican gterht M O ROSSK3NOL M&nuniK VW OOMMAY OIMCLER PRI OLIMVIC TRST - Ul. del Bosco 10/A - Telefon 773902 Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST 1, iz vseh drugih dežel v Italgi pri podružnicah SPI. Drimorski TRST UL Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TIx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa M dnevnik lzdaia L, JzTT IfeijJl 6»Wiwk. m tiskaj ^ Trst IHIJl] »m. ča.opi.1* f 1 Vy?«» IlWWkov REG 13. oktobra 1985 Po smrti O. Wellesa Zasliševanje aretiranih policajev Preiskava o smrti na palermski kvesturi PALERMO — Namestnik državnega pravdrika Domenico Signorino bo v ponedeljek zaslišal domnevne pajdaše policaja Nataleja Monda, šofer- Trinajst mrtvih v železniški nesreči BERLIN — Železniški nesreči, do katere je prišlo v petek zvečer pri Magdeburgu v Vzhodni Nemčiji in v kateri je izgubilo življenje 13 oseb, medtem ko je 50 ljudi bolj ali manj hudo poškodovanih, je najbrž botrovala nepazljivost. V čelnem trčenju potniškega vlaka in nasproti vozeče lokomotive sta se oba vlačilca vnela, prvi vagoni potniškega vlaka pa so se iztirili. Železniški promet so obnovili komaj včeraj zjutraj. LONDON — Nič se ne prestrašite, da bomo morale vse na cesto v takšnem oblačilu. Res je, da so ta model prikazali na eni izmed modnih revij, ki se v teh dneh odvijajo v Londonu, verjetno se bodo našle tudi take, ki si bodo kaj podobnega privoščile, prepričani pa smo, da ga prav gotovo ne bomo srečali na naših ulicah. Medtem ko se angleški modni u-stvarjalci izživljajo tudi s kreiranjem ja ubitega komisarja Antonia Cas-saraja, ki ga obtožujejo, da je član mafijske tolpe in da je bil soudeležen pri prekupčevanju z mamili. Natale Mondo je trenutno v zaporu, ker ga skupaj z drugimi desetimi policaji dolžijo umora Salvatoreja Marina, amaterskega nogometaša, ki je pred časom umrl v prostorih palermske kvesture, medtem ko so ga zasliševali v zvezi z umorom policijskega komisarja Montane. V okviru preiskave o smrti Salvatoreja Marina bo državni pravdnik Nataleja Monda zaslišal kot zadnjega. Preiskava o umoru Marina ter obeh komisarjev se tako tesno prepleta s preiskavo o prekupčevanju z mamili. V krogih palermske kvesture pa marsikdo dvomi o vpletenosti Monda v afero s prekupčevanjem mamil in mnogi mislijo, da mu je mafija nastavila past, v katero se je mladi policijski agent, ki je bil tesni sodelavec umorjenega šefa letečega oddelka Cassaraja, ujel. tako ekstravagantnih oblačil, so italijanski kreatorji visoke italijanske mode bolj konkretni ter z uspehom prikazujejo v teh dneh svoje kolekcije, M so naravnost navdušile številne obiskovalce, predvsem pa kupce iz raznih krajev sveta. Razne so tendence, ki so jih na teh revijah prikazali: lahko pa rečemo, da sta pri vseh modelih prevladali črna in bela barva, kar pomeni, da bosta obe barvi tudi prihodnje leto še posebno v modi. Prevladala so pri vseh modelih tudi zelo široka in poudarjena ramena, v nasprotju z zelo ozkimi in razmeroma tudi kratkimi krili. Nekateri modni ustvarjalci so se predstavili predvsem z večernimi oblačili, ki so vsa iz svetlikajočih se tkanin, drugi so se omejili le na kostume, ali pa na obleke z dolgimi jopicami. »Jopice so nepogrešljivi del ženske garderobe« je dejal modni ekspert Armani, ki je predstavil v svoji kolekciji vrsto različno krojenih jopic in kril. »Dobro krojena jopica pristaja vsem in jo je mogoče uporabiti za razne priložnosti. Zato sem tokratne svoje kolekcije posvetil temu o-blačilu. Uspeh je bil dober, saj so bili kupci z mojimi modeli izredno zadovoljni.« Modne revije se bodo v prihodnjih dneh še nadaljevale. že deset let je filmski svet pogrešal genialnost, režisersko in igralsko spretnost Orsona Wellesa, njegov zadnji, film, ki je prišel v dvorane je namreč iz leta 1975. Vendar ravno v trenutku, ko je smrt zajela 70-let-nega Wellesa v spanju, je vse kazalo, da bodo kar štirje njegovi filmi — dokončani a brez krstne predstave, oziroma samo načeti načrti — prišli v javnost. Tako na primer »Druga stran vetra«, ali »Zibelka bo zibala« (projekt je iz leta 1937 in je avtobiografskega značaja), oba filma sta dokončana in ju bomo verjetno tudi v kratkem videli. Preostajata nam še dokončan filmski scenarij Kralja Lea-ra, ki naj bi bilo četrto Shakespeare-Wellesovo delo po Macbethu, Othellu in Falstaffu in zamisel »Sanjači«, ki jo je mislil Welles realizirati takoj po Learu. Wellesa deset let ni bilo v centru filmskega prizorišča, ker kljub njegovim 14 filmskim režijam, 60 filmom, v katerih je igral, da ne govorimo o gledališkem trudu, scenaristiki ali pisateljevanju, so mu odnosi s producenti, ki niso hoteli riskirati s finansiranjem njegovih projektov preprečili katerokoli aktivnost. Če temu dodamo še izredno počasen tempo s katerim je po minuli mladostni evforiji Welles uresničeval projekte, ni čudno, da smo že toliko let čakali nanj. Vendar iz tiste mladostne evforije, ki je leta 1938 preplašila ZDA z »verodostojno« radijsko priredbo Welle sove »Vojne svetov«, je tri leta kasneje nastal »Državljan Kane«, leto zatem pa »Ponos Ambersonovih« in še »Dama iz Šanghaja« z njegovo drugo ženo Rito Hayworth. Filmi, o katerih so vsi komentarji odveč. In na te filme se je Welles skliceval, ko je odgovarjal tistim, ki so mu pravili, da je njegovo delo podobno krivulji navzdol. Rekel je: »Začel sem pri vrhu in sedaj lahko grem le navzdol,« in v mislih imel — alpinistično vzeto — svoje slavne osemti-sočake. EVA FORNAZARIČ Uspeh italijanske mode Ljubezen ob jezeru Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA Razpis natečaja V uradnem deželnem vestniku št. 93 z dne 7. oktobra 1985 so bili z naslednjimi odloki predsedstva deželnega odbora razpisani sledeči natečaji: P.O.D.O. št. 260/Pers. 31. avgusta 1984 Javni natečaj za 1 mesto na preizkušnji s poklicnim profilom agronoma-svetovalca v okviru osebja Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo diplomo fakultete za agronomijo ali gozdarstvo ali naravnih ved ali geologije ali kemije ali biologije ali enakovredne diplome, ki jih predvideva zakon. Izpit obsega 2 pismeni preizkušnji in kolokvij. Datum, ura in kraj pismenih preizkušenj bodo določeni z odlokom predsednika deželnega odbora, ki bo objavljen v Uradnem deželnem vestniku 6. decembra 1985. P.O.D.O. št. 263/Pers. 31. avgusta 1984 Javni natečaj za 2 mesti svetovalca s poklicnim profilom finančnika-ekonoma - računovodje' v okviru osebja Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo diplomo pravne fakultete za politične vede, ekonomijo in trgovino, statističnih ved, ekonomskih znanosti ali bančništva ali po veljavnih zakonih enakovredno diplomo. Izpit obsega 2 pismeni preizkušnji in en kolokvij. Datum, ura in kraj pismenih preizkušenj bodo določeni z odlokom predsednika deželnega odbora, ki bo objavljen v Uradnem deželnem vestniku 6. decembra 1985. P.O.D.O. št. 265/Pers. 31. avgusta 1985 Javni natečaj za 1 mesto tajnika s poklicnim profilom stenodaktilogra-fa v okviru osebja Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati z opravljeno višjo srednjo šolo, ali s štiriletnim študijem na višji srednji šob ali v drugih pooblaščenih zavodih ali z diplomo opravljeno v tujini. Izpit obsega 2 pismeni preizkušnji in kolokvij: II. pismetia preizkušnja obsega: stenografijo - hitrost 110 besed na minuto (4. ali 5. minuta), tipkanje — 350 črk na minuto pri prepisu, 230 črk pri nareku. Datum, ura in kraj pismenih preizkušenj b,odo določeni z odlokoma predsednika deželnega odbora, ki bo objavljen v Uradnem deželnem vestniku 6. decembra 1985. Prošnje za pripustitev na natečaje morajo biti v skladu z razpisom in sestavljene kot je predvideno na vzorcu, ki je razpisu priložen. Vložiti jih je treba v generalnem tajništvu predsedstva deželnega odbora Furlanije -Julijske krajine v Trstu, Ul. Carducci 6 do 19. ure 6. novembra 1985. Uradni deželni vestnik lahko kupite: v Trstu v knjigami »I Svevo« na Korzu Italia 8 (Podhod Rossoni) v Vidmu v papirnici »Benedetti« v Ul. Mercatovecchio 13; v Pordenonu v knjigami »Minerva« na Trgu XX. septembra; v Gorici v papirnici in knjigami »Antonini« v Ul. Mazzini 16. Natečaj je izobešen: v Trstu na sedežu deželnega odbora - Ul. Carducci 6; v Vidmu na deželni direkciji za javne ustanove - Ul. Savorgnana 11 in na deželni direkciji za kmetijstvo - Ul. Percoto 16; v Gorici na sedežu pokrajinskega kmetijskega nadzomištva v deželni palači v Ul. Roma 20 in na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela na Korzu Italia 205; v Pordenonu na sedežu pokrajinskega urada za javne ustanove v Ul. Cavallotti 12 in na sedežu pokrajinske direkcije za javna dela na Korzu Garibaldi 66. Trst, 13. oktobra 1985 LINEA! »LINEA«... LODEN Originalni LODEN je topel, mehak, lahek, praktičen, nepremo-čljiv, trajen. Vedno v modi! LODEN najboljše nacionalne in tuje produkcije, v bogati izbiri in najnovejših barvah dobite pri: »LINEA« - Ul. Carducci 4 - TRST Trgovina čevljev in usnjenih izdelkov Madotto SUPERGA (^canguro LUMBERJACK CALZATURIFICIO Frciu NOVI MODNI ARTIKLI ZA JESEN IN ZIMO