Poitnina ofafians v gotovTul
Leto XX., št. 40
LJubljana, četrtek 16. februarja Ì9S9
Cena 2 Din
UpravmMvo .lubtjaiiit eUmli jeva &
—	Telefon §t 3122 3123. 3124, 3125 Ì126
Inseratni »ddelefc: Ljubljana, Selen-burgova ul - Tel 3492 lp 2492. Podružnica Maribor dralski trg 7.
Telefon St 2455 Podružnica Je!1e Kocenova ulica 2.
-	Telefon U 190
Računi on pošt ftek zavodih: Ljubljana H. 11 842 Praga filalo 7% IRn W1pp 5t 105 241
Izhaja vsak aan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečne Din 25-—. Za Inozemstvo Din 40 —_
Uredništvo. LJubljana, Knafljeva ulica S telefon 3122 3123 3124 3125 H126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon 4t 2455.
Celje. Strossmayerleva ulica Stev 1. telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo
PADEC IMREDYJEVE VLADE
Imredy se je znašel med dvema ognjema — Regent Horthy poveril sestavo nove vlade prosvetnemu ministru Telekyju
Kaj bo s Španijo?
Po poslednji vojaški fazi španske državljanske vojne, ki se je začela z novo nacionalistično ofenzivo na severovzhodnem španskem bojišču tik pred božičem in se zaključila s popolno zasedbo Katalonije proti koncu januarja, stopata spet v ospredje notranjepolitična in mednarodna stran španskega vprašanja.
V notranjepolitičnem in posredno v vojaškem pogledu je ostalo nerešeno predvsem vprašanje nadaljnjega republikanskega zadržanja, v kolikor so republikanci v srednjem delu Španije, okoli Madrida in Valencije, tudi po padcu Katalonije še vedno gospodarji 12 izmed 47 španskih pokrajin in je pod njihovo oblastjo ostalo še kakih osem milijonov ljudi. Položaj Negrinove vlade, ki se je sedaj spet nastanila v Madridu, je iz več razlogov precej omajan. Izgledi za uspešno nadaljevanje borbe z nacionalisti so malenkostni, republika pa je tudi po Negrinovem povratku v Madrid tako rekoč brez glave, ker se njen predsednik Azana še vedno mudi v Parizu, ne da bi bilo mogoče točno izvedeti za njegove nadaljnje namere, dočim je izvolitev novega predsednika zaradi močno okrnjenih »cortesov«, republikanskega parlamenta, skoro nemogoča.
Naj bo s tem kakorkoli, trenutno so republikanci še vedno gospodarji dela, četudi sorazmerno že zelo majhnega dela Španije. Negrinova vlada ima tri možnosti: prvič, da ne glede na vse pomisleke nadaljuje vojno, kar pa bi spričo sil, s katerimi trenutno razpolaga Franco, ne vedlo k uspehu, temveč bi kvečjemu le podaljšalo končno brezpogojno predajo republikancev; drugič, da se odloči za pogajanja z nacionalisti, da s primernimi pogoji prepreči nadaljnje prelivanje krvi; tretjič, da se v primeru neuspeha svojih pogajanj z nacionalisti odreče slehernemu nadaljnjemu odporu in tako nekako sama likvidira. Kakor je trenutno še težko pogoditi prave namene republikancev, se vendar zdi, da se večina nagiba k drugi možnosti, za pogajanja z generalom Francom. To se da med drugim sklepati iz izjav zunanjega ministra del Vaya, ki je pred dnevi poudaril, da so vse republikanske stranke brez izjeme trdno odločene »nadaljevati borbo, dokler se ne dosežejo pogoji, ki naj zago-tove neodvisnost države in omogočijo soravo med Španci, edinimi gospodarji svoje usode«. V teh ohlapnih besedah so možnosti kompromisov dovolj krepko označene.
Zelo verjetno je, da bo na spravlji-vost obeh taborov, ako ne nastopijo kaki novi zapletljaji, vplivala tudi sprememba v mednarodni igri okoli Španije. Tu se je prav po padcu Katalonije pojavil značilen preokret. Na eni strani vidimo prizadevanja Anglije in Francije, da stopita v neposredne stike z generalom Francom, kar nakazuje možnost bližnjega priznanja Francove vlade s strani obeh zapadnih velesil, na drugi strani pa je važna zadnja angleškega usluga Francovi vladi v zadevi zasedbe balearskega otoka Minorce.
Diplomatska važnost angleškega postopanja v minorški zadevi je izredno velika. Prvič v dolgem razpletu španske državljanske vojne se je namreč zgodilo, da je general Franco dosegel konkreten uspeh proti republikancem z angleško pomočjo. To pa se ni zgodilo brez francoskega pristanka, iz česar bi se dalo sklepati, da odgovarja ta spremenjena španska taktika trenutni politiki obeh zapadnih velesil. Po njej bi se dalo tudi sklepati, da že sedaj računajo v Londonu in Parizu s končno zmago generala Franca. Okolnosti, v katerih se je izvršila zasedba Minorce po Francovih zastopnikih, nam nadalje odkrivajo, da je angleška vlada hotela z lastnim omogočenjem pogajanj med republikanci in nacionalisti, ki so se pogajali neposredno, preprečiti sleherno drugačno zasedbo otoka. Z jamstvi, ki jih je Anglija v ta namen prejela od Francovega zastopnika, kakor je to Chamberlain poudaril v svoji izjavi v spodnji zbornici v ponedeljek, je Anglija nedvomno dosegla svoj namen
Ker so se republikanci in nacionalisti ob zasedbi Minorce tudi sporazumeli, da smejo svobodno oditi z otoka vsi vidnejši republikanci, da bi se s tem preprečila sleherna možnost političnih obračunov med samimi Španci, so se londonske in pariške nade v kompromisno likvidacijo španske državljanske vojne še povečale. Zato je razumljivo, ako angleška diplomacija nadaljuje s svojim posredovanjem med obema taboroma, kajti z likvidacijo državljanske vojne bi bila avtomatično rešena tudi vsa formalna mednarodna vprašanja, ki so se ž njo v zvezi postavljala Kot prva posledica spremenjene taktike Anglije in Francije v španski zadevi pa bo gotovo že v kratkem nastopilo dejansko priznanje burgoške vlade Potrdilo te namere lahko vidimo že v tem, da je nova misija francoskega senatorja Berarda pri generalu Francu označena kot uradna misija. Za presojo angleških in francoskih možnosti v But-
Budimpešta, 15. febr. br. Vlada je imela davi ob 9.30 sejo, na kateri je na predlog ministrskega predsednika Imredyja sklenila podati regentu ostavko celotne vlade Regent Horthy je ostavko sprejel ter poveril sedanji vladi začasno vodstvo vladnih poslov.
Zaradi krize vlade so bile seje poslanske zbornice odgodene.
Regent Horthy je imel že danes celo vrsto razgovorov z vodilnimi madžarskimi politiki, vendar do opoldne še ni nikomur poveril mandata za sestavo nove vlade. V političnih krogih zatrjujejo, da prihajata v prvi vrsti kot naslednika Imredyja v poštev sedanji prosvetni minister Teleky in pa bivši ministrski predsednik Darany.
Vatikan, 15 febr. a. Danes je bila seja splošne kongregacije kardinalov. Navzoč-nih je bilo 37 kardinalov, med njimi tudi vsi, ki so že prispeli iz inozemstva Seja je trajala do 11. Takoj nato se je sestal ožji kardinalski odbor za organizacijo kon-klava. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, je maršal konklava knez Chigi prejel podrobna navodila za organizacijo volitev V ta namen je bil določen kredit dveh milijonov lir. Ze danes so pričeli v nadstropjih centralne vatikanske palače preurejati prostore v sobe za kardinale, v katerih bodo bivali za časa volitev. Konklave se bo pričel, kakor se z vedno večjo gotovostjo zatrjuje, v sredo 1 marca
Danes so se pripeljali v Rim kardinali Fai'lhaber in Innitzer iz Nemčije, Kaspar iz ČSR, Seredyi iz Madžarske in še neka-
Imredy je na seji vladne stranke izjavil, da se je odločil za demisijo predvsem zaradi tega, ker so mu opozicionalni poslanci očitali, da se tudi v njem pretaka židovska kri. V političnih krogih zatrjujejo nasprotno, da je Imredy odstopil v prvi vrsti zaradi nesoglasij, ki so se pojavila v vladi zaradi novih protižidovskih zakonov in zaradi vprašanja agrarne reforme. Radikalni ukrepi proti Zidom in novi židovski zak:n. ki ga je hotela vlada uveljaviti, so naleteli na odpor precejšnjega dela javnesti, na drugi strani pa se je pojavilo celo v vrstah vladne stranke nezadovoljstvo tudi z Imredyjevo zunanjo politiko.
Prve vesti o ostavki Imredyjeve vlade so dnevn ki obiavili v senzacionalni obliki
teri drugi, med njimi tudi oba kardinala iz republ kanske Španije.
V cerkvi sv Petra se je tudi danes zbirala velika množica, ki so jo že od zjutraj puščali v podzemlje bazilike Na začasnem grobu Pija XI so darovali več maš D >-poldne ob 10 je bila tudi četrta svečana zadušnica za pokojnega papeža. Opravil jo je katdinal Rossi, titularni nadškof cari-grajski Ko bo takih zadušnic darovanih še pet, bo smelo poteči kvečjemu še devet dni do sestanka konklava
Vatikan, 15. febr. AA. Danes so spet odprli vrata vseh pontifikalnih poslopij v Vatikanu Trg Sv Petra je dobil običajno lice Ljudje smejo od snoči defilirati mimo groba Pija XI.. ki se nahaja v vatikanski kripti poleg groba Pija X. Defile se vrši v majhnih skupinah.
Listi poročajo o podrobnostih razgovorov med člani vlade, kakor tudi o avdienci ministrskega predsednika Imredyja pri regentu Horthyju, ko mu je izročil ostavko. Vsi poudarjajo v splošnem, da se politična smer nove vlade ne bo izpremenila.
Teleky sestavlja vlado
Budimpešta, 15. febr. br. Dopoldne je regent Horthy poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu prosvetnemu ministru Pavlu Telekyju.
Presenečenje v Berlinu
Berlin, 15. febr. h. Nepričakovana ostavka Imredyjeve madžarske vlade je izzvala v Berlinu veliko presenečenje, zlasti, ker
London, 15. febr. br. Na današnji seji spodnje zbornice je finančni minister sir John Simon podal senzacionalno izjavo, da bo vlada na osnovi pooblastil, ki jih je dobila od obeh zbornic glede na organizacijo angleške narodne obrambe, razpisala posojilo 800 milijonov funtov šterlingov 200 milijard dinarjev), ki bo emitirano v več obrokih in se bo porabilo izključno za angleško oborožitev in druge vojaške svr-he Minister je podrobno utemeljil vladni načrt O velikih finančnih operacijah v zvezi z njim pa bo izdana še posebej bela knjiga, v kateri bodo objavljeni vsi pogoji in modalitete tega rosojila
V zvezi z novimi krediti za državno obrambo se je zvedelo, da bosta v pomorskem programu za leto 1939. še dva dreadnoughta, tako da bodo letos v angleških ladjedelnicah zgradili 9 velikih vojnih ladij. Nadalje bodo začeli graditi še 2 flotilji rušilcev in 20 pomožnih voj-
Rim, 15. febr. br. Ker je bilo v zadnjem času mobilizirano večje število rezervistov, je bila italijanska vlada v smislu določb prijateljskega pakta z Ve'iko Britanijo dolžna informirati angleško vlado o stanju svojih vojaških sil. Po dosedanjih službenih podatkih je bilo vpoklicanih v vojaško službo 60.000 rezervistov raznih letnikov. Prepeljali so jdh v Libijo, kjer so se tamošnje posadke, ki so imele doslej 35.000 mož, povečale skoraj na 100.000 ljudL
so v nemških političnih krogih zelo zainteresirani pri mirnem razvoju političnih razmer na Midžarskem. Presenečenja ni zbudila zgolj ostavka sama, pač pa tudi njena utemeljitev na madžarski strani. »Deutsche Al'gemeine Zeitung« ugotavlja, da je Imredy postal žrtev političnih spletk madžarskega nacionalnega kazma, v katerem se zbirajo oni reakcionarni madžarski krogi, ki imajo skupne interese z Židi, zaradi česar se more sklepati, da so pripomogli k padcu Imiredyjeve vlade v splošnem Židje. »Der Angriff« piše. da se je znašel Imredy med dvema ognjema Na eni srtrani je nastopila proti njemu opozicija levice, na d xigi strani pa liberalci, veleposesitniki in reak donarci. ki se zbirajo okoli grofa Be'Ji-lena in Židov. Imredy je zagrešil tudi dve taktični napaki. Ko je napovedal protiži-dovske zakone, je zamudil priliko, da bi iz-vojeval v parlamentu odločilno bitko, na drugi strani pa je istočasno s protižidovski-mi zakoni načel vprašanje agrarne reforme, namesto da bi rešil najprej eno zadevo, nato pa drugot
nih ladij najnovejšega tipa. Te ladje bodo v vojni spremljale trgovske ladje in jih zaščitile pred podmorniškimi napadi. Pospešilo .se bo tudi gradnja novih ma'ičnin 1 Jij za letala. Dalje je v načrtu gradnja štirih novih križark. Obenem izjavljajo, da zelo dobro napreduje moderniziranje starih dreadnoughtov, tako da se bodo mogli spuščati v borbo proti letalom. Glede letalstva izjavljajo pristojni krogi, da se ie letalska produkcija znatno pospešila. Že letos so se mesečne dobave novih letal podvojile
Washington, 15. febr. br. Ameriška vlada je danes letalskim tovarnam izdala dovoljenje za dobavo nadaljnjih 115 dvomo-tomih bombnikov francoskemu letalskemu ministrstvu. Število letal, ki jih bodo te tovarne smele dobaviti Angliji, pa ie bilo povišano na 700 Kakor poročajo iz Liverpools, je danes prispel tja že prvi tiansport z 200 letali.
Angleški pos^nik lord Perth se je dopoldne zglasil v zunanjem ministrstvu, ker angleška vlada v smislu omenjene pogodbe doslej še ni bila obveščena o spremembah italijanskih vojnih sil v severni Afriki. Perth je dobil obvestilo, da so se v Libiji res povečali oddelki italijanske vojske, to pa zaradi tega, ker je tudi Francija ojačila svoje posadke v Tunisu. Čim bo Francija umaknila te svoje čete iz Tu-nisa, se bo tudi italijanska vojska v Libiji omejila na normalno število.
roMem v spailnji z&srnici
Tudi angleška vlada še ni Izrekla zadnje besede o priznanju Franca
London. 15. feb. br. Angleška vlada je imela danes dopoldne svojo običajno sejo, ki pa je biLa skoraj vsa posvečena razpravi o priznanju vlade generala Franca. O sklepih so se razširile razne govorice Tako se je v italijanskih krogih v Londonu zvedelo, da se je vlada načelno že odločila za priznanje španskega nacionalističnega režima, po drugih informacijah pa je večina članov ministrskega sveta zavzela povsem rezervirano stališče v tej stvari.
Spričo nejasnega položaja je vladalo za današnjo popoldansko sejo spodnje zbornice v vseh političnih krogih veliko zanimanje. V resnici je ministrski predsednik Chamberlain podal nekaj izjav, ki so stvarno pomenile odločen dem an ti zgoraj omenjenih govoric.
Chamberlain je izjavil, da angleška vlada svojih posvetovanj o priznanju vlade v Burgosu za edino špansko vlado še ni zaključila. Zaradi tega zaenkrat še ne more dati nikakih definitivnih izjav, ali bo angleška vlada že sedaj po nacionalistični /.magi v Kataloniji priznala Francovo vlado. Na vprašanje opozicijskega poslanca Munder-ja, ali angleška vlada v tej stvari zares iskreno sodeluje s francosko vlado, je Chamberlain pritrdil. Angleška vlada si prizadeva, da bi se vojna v Španiji čimprej zaključila. Opozicijski poslanec Henderson je stavil vprašanje, aii se je angleška vlada odločila dati pobudo, da bi se vojna končala na ta način, da bi se umaknili tuji pro-
gosu zasluži končno pozornost včerajšnja vest iz londonskih finančnih krogov, da so angleške banke že najmanj eno leto direktno podpirale generala Franca...
Naznačili smo s tem nekaj pojavov, ki so te dni sprožili nove poglede na razvoj španskega vprašanja. Kakšni so izgledi obeh zapadnih velesil glede uspeha njihovih prizadevanj, je seveda za sedaj še težko reči, zdi se pa. da bodo odvisni na eni strani od tega. katera politična struja bo v Španiji končno pridobila veljavo, na drugi pa od stališča in akcij ostalih interesirancev. Kot prvi odmev angleških in francoskih diplomatskih akcij v Španiji lahko smatramo ostro ugotovitev italijanske poluradne zunanjepolitične revije »Relazioni Internazionali« z dne 11. t. m., ki pravi: »Italija mora ostati v Španiji do popolne utrditve Franca. Italija pa lahko ostane v Španiji, dokler ne bo francoska politika v tem pogledu pojasnila svojih namer.«
Ob sklepu lahko samo ponovimo, kar smo že večkrat zapisali, da se bo z likvidacijo španske državljanske vojne kot vojaškega vprašanja prav za prav šele začela mednarodna igra okoli španskega problema. Prvi pojavi po padcu Katalonije nam to že zelo zgovorno nakazujejo.	—
rti&esa -rrt^fhr-PVi» ii
stovoljci iz Španije, da bi nacionalisti dali zagotovila, da republikanskih nasprotnikov ne bodo preganjali, ter da bodo omogočili, da a-e španski narod svobodno odloči za obliko in upravo države. ( i lede m umik tujih prostovoljcev iz Španije je Chamberlain opozoril na zagotovila, ki jih je dal Mussolini, da bodo namreč italijanski prostovoljci zapustili Španijo, čim bo Franco zmagal. Glede vprašanja, ali se bodo italijanski in nemški prostovoljci umaknili tudi s španskih letališč, utrdb in vojnih ladij, je Chamberlain končno dejal, da vo bile o tem vprašanju med italijansko in angleško vlado izmenjane note. v katerih so se tudi ta vprašanja konkretno pojasnila.
Del Vayov sestanek
z Azana v Parizu
Pariz, 15. febr. vv. Zunanji minister republikanske Španije Del Vayo je prispel iz Madrida v Pariz, kjer se je takoj po svojem prihodu sestal s predsednikom španske republike Azano.
Važno zasedanje
Balkanske zveze
Na dnevnem redu je med drugimi aktualnimi vprašanji tudi podaljšanje pakta o Balkanski zvezi
Latentna kriza
belgijske vlade
Bruselj, 15 febr. AA. Politični položaj je še vedno zapleten. Zdi se, da je tudi Pierlot kot mandator krone nale'el na re=ne težave. Novinarjem je izjavil, ia bo šele jutri mogel poročati kralju o svojem uspehu. S tem je Pierlot nem gnil, da so se pojavile težave pri sestavljanju nove vlade in sicer zaradi zah/.ev posameznih strank.
Jispar s*mrl
Bruselj, 15. febr. w. Bivši ministrski predsednik Jaspar je pepoidne nenadoma umrl. Star je b:l 68 let. Ponoči je nepričakovano obolel in se je moral podvreči operaciji želodca, še dopoldne ga je obiskal kraj Leopold, popoldne pa je podlegel kapi. Kakor znano, je dob i Jaspar pred tremi dnevi mandat za sestavo nove belgijske vlade in je vodil pogajanja še v popolni svežosti.
Henry Jaspar se je rodil 1870 v Scher-beeku ori Bruslju. Bil je jurist in ekomo-mst. Takoj po vojni je kot zastopnik zmernih katoliških polit:čnih skupin sodeloval v vladi kot minister za gospodarstvo Pozneje je vodil še več resorov, pred 13 leti pa je sam sestavil koal cijsko vlado ki je upravljala državo skoraj nepretrgoma do konca 1931. Jaspar je sodeloval tudi še v naslednjih vladah leta 1934 pa se je umaknil iz političnega življenja, kateremu bi se nai po izrecni vladarjevi že-1 ii prav te dni znova posvetil.
Smrt beteiiskega noslanika v Bukarešti
Bukarešta, 15 febr AA. Danes je umrl zadet od srčne kapi, belgijski poslanik v Bukarešti, baron Guiliccme.
-■■jSSSJ?
Bukarešta, 15. februarja b. Tukajšnji listi posvečajo bližnjemu zasedanju sveta Balkanske zveze veliko pozornost. Razen uvodnih komentarjev objavljajo tudi podrobna poročila o dnevnem redu sedanjega zasedanja, ki se začne 20. februarja v Bukarešti pod predsedstvom rumunskega zunanjega ministra Grigorija Gafenca. Glavne točke sedanjega zasedanja bodo: 1. Vprašanje podaljšanja pakta Balkanske zveze. 2. Vprašanje odnošajev balkanskih držav s sosedi, zlasti vprašanje jugoslovanskih in rumunskih r dnošajev z Madžarsko. 3. Vprašanje novih odnošajev do Bolgarije. 4. Preučitev mednarodnega položaja. 5. Raznrava o nekaterih gospodarskih vprašanjih, ki neposredno zanimajo
države članice Balkanske zveze. 6. Vprašanje skupnega odgovora na predlog norveškega zunanjega ministra o skupnem koraku držav pri prezidentu Zedinjenih držav Severne Amerike za razorožitev. 7. Vprašanje skupnega stališča do nacionalistične Španije. 8. Izvolitev novega sodnika pri haaškem mednarodnem razsodišču namesto Negulesca, ki je doslej zastopal države Balkanske zveze v tej mednarodni ustanovi. Nekateri listi napovedujejo v tej zvezi kot zelo verjetno, da bo za Ne-gulescovega naslednika najbrž imenovan grški poslanik v Parizu Politis, ki je predsednik haaške mednarodne akademije in ki je znan pravnik.
Ifallfa ojačila svoje čete
v LIMji
Odgovor Italije na ojačevanje francoske posadke
v Tuniziji
Lebrun bo vnovič kandidiral?
Pariz, 15. febr. o. Predsedniške volitve v Franciji povzročajo nekaterim odločilnim krogom velike skrbi, ker bi morale biti v času, ko bo mednarodni položaj po vseh znakih sodeč izredno napet. Poleg tega se pojavlja za mesto preži denta čim dalje več kandidatov in bi se utegnilo zgoditi, da nobeden ne bi mogel doseči tolikega števila glasov, da bi lahko z vso upravičenostjo uveljavil svojo avtoriteto. Zaradi tega so omenjeni krogi pričeli akcijo, da bi sedanji pren'dent Lebmn ponovno kandidiral za predsednika, ki ga smatra io za edinega državnika, čigar nastop pri volitvah bi ~->eel prppreč;t« borbo med kan-d'Hofi in red'niti vse F -.nco-70 Lebrun je doslej odklanjal vse take predloge,
spričo izredno napetega položaja pa nI neverjetno, da se bo zahtevam francoskih nacionalnih krogov udal.
Varšava, 15. febr. h. Kakor so danes oficielno objavili, bo prispel italijanski zunanji minister grof Ciano v Varšavo 25. februarja. Med svojim tridnevnim bivanjem v Varšavi bo stanoval v Beli palači, kakor nemški zunanji minister pri zadnjem obisku. Grof Ciano se bo udeležil tudi velikega lova v slovitih bjaloveških gozdovih, na katerega bo baje povabljen t- Ji maršal Göring. S Cianom bodo prispeli v Varšavo tudi mnogoštevilni uradniki italijansk:ga zunanjega ministrstva ter 15 italijanskih novinarjev. Kakor poročajo iz Prage, obstoji možnost, da se bo grof Ciano med potjo na Poljsko ustavil za nekaj ur v češkoslovaškem glaimem mestu.	• 1
Pripravljanje konklava
Neprestana posvetovanja kardinalov — Prirej e vanj a prostorov v Vatikanu — Verniki ob papeževem grobu
Gigantsko oboroževanje Velike Britanije
Najetje milijar J nega posojila — Gradnja 9 novih dreadnoughtov, 4 križark, 2 flotilj rušilcev in to pomožnih vojnih ladij
Manifestacija prijateljstva in zavezništva z Rumunijo
Zastopnik Rumunije Cadera je včeraj kot prvi veleposlanik na našem dvoru slovesno izročil svoje poverilne
listine knezu namestniku
Beograd. 15 feb p. Prvi veleposlanik na
našem dvom. rumunski veleposlanik Viktor Cadera je izročil danes v svečani av dienci Nj. Vus. knezu namestniku Pavlu sv&ja poverilna pisma. Jugoslovensko-ru munsiko prijateljstvo ki se ie že mnogo krat manifestiralo v razvoju zgodovine, je dobilo s tem svečanim deianjem novo potrdilo Lani so na Bledu za-topniki obeh zavezniških držav sklenili, da obe d žavi v znak iskrenega prijateljstva povzdigneta svoji poslaništvi v Beogradu m Bukarešti na stopnjo veleposlaništev, kar je bilo izvršeno pred par dnevi v Bukarešti in danes v Beogradu s tem. da sta oba poslanika izročila nove poverilnice v novem svojstvu veleposlanika.
Rumunskega veleposlanika Cadero je ob 11 30 dopoldne obiskal šef protokola Dušan Marinovič v svečani diplomatski uniformi. Pred veleposlaništvom je bil postavi,en eakadron konjenice kraljeve garde, ki je bil določen za častno spremstvo Veleposlanik Cadera je v gala-unifoimi t mnogimi "»dli-kova iji in v sp emstvu šeta protokola Ma rinoviča zavzel mesto v avtomobilu, ki ga je obkolil eskadron kraljtve garde s trobentači na čelu. V ostalih avtomobilih so se peljali funkcionarji romunskega velepo slaništva Sprevod je krenil pu ulicah Milo a Velika in kralja Milana v stari dvor ves čas živahno pozdravljan od občinstva, ki ga je bilo polno na obeh straneh ceste
V starem dvoru sta se medtem že zbia>la
civilm in vojaški dom Ni. Vel. kralja /
maršalom dvora Čolakom Antičem. uprav nikom dvo a generalom Lekom in kralje vim adjutantom div generalom Hrističem n.-čelu Točno ob 11.30 je prispel Nj. Vis knez namestnik Pavle v svečani uniform divizijskega generala ter v spremstvu mini stra dvora M'lana Antida in adjutanta pol kovnika Kokalja Na esplanadi pred dvo rom je bila postavljena cera k aljeve gar de z zastavo in godbo Ko se je pojavil slavnostni sprevod na vhodu na dvor je častna četa izkazala čast. godba pa je za svirala romunsko himno. Rumunski velepo slanik se je okreniil in pozdravil zastavo, nato pa je odšel v dvor v spremstvu generala Leka in dveh orduna.nčnih oficirjev ter stopil v salon Ludvika XV.
Ko je prišel točno opoldne v prestolno dvorano, so bili v njej že zbrani na levi strani člani civilnega doma Nj. Vel. kralja, min. predsednik Dragiša Cvetkovič. zuna nji ministe i dT Cincar-Markovič. minister dvora Antič. na drogi strani pa člani voja škega doma Nj. Vel. kralja Takoj nato je vstopil Nj Vis knez namestnik Pavle ki mu je zunanji minister Cincar Mark« vič predstavil veleposlanika Viktorja Cadero. da mu je izročil svoja povenlna pisma Po cerclu je romunski veleposlanik zapusti1 stari dvor. enako slovesno kakor je prispel, v spremstvu fanfare in konjenice kra Ijeve garde.
Maše prosvetno življenje
Banski svet je včeraj razpravljal o proračunu prosvetnega oddelka — V kinu je bilo lani dvakrat toliko ljudi kakor na vseh ostalih prireditvah skupaj
Ljubljana 15. februarja
Razprava o kmetijstvu v banov ni se je :na zasedanju banskega sveta zavlekla v današnji dopoldan. Na dopoldanski seji je nato načelnik prosvetnega oddelka banske uprave Sušnik podal še izčrpno poročilo o šolstvu in obči ljudski prosveti v preteklem letu. Popoldne pa se je razvila o po-samezn h prosvetnih vprašanjih spet dolga razprava, v katero je poseglo kar 31 govornikov ki so kakor doslej še pri vseh p-oblem h naštevali dolgo vrsto lokalnih želja potreb in tudi hib našega javnega gospodarstva in uprave.
Današnja 3. seja sveta se je pričela ob 8 "0 O kmetijskih zadevah je govor lo še 10 govornikov ki so se izražali predvsem proti prev'sokim cenam cementa, umetnih gnoi 1 in škropil ter razpravljal* o posledicah nrenosa km-čkih dolgov na Priv. a?-"-no banko in o triodstotnih obveznicah te banke.
Poročilo prosvetnega oddelka
Po končan, razpravi o Kmetijskem oddelku je načeln k Sušnik uvede* razpravo o proračunu prosvetnega oddelka z obšir-n m poročilom, ki podaja večinoma statistični material o šolstvu in prosveti v banovini Dne 1. novembra 1938 je b lo v Sloveniji 868 ljudskih šol (8 več kakor leto poprej), poleg tega še 53 otroških vrtcev in 19 zavet šč skupaj torej 940 ljudsko-šeskih in njim sorodnih edin e. Na teh šolah je učilo 4377 učiteljev, od tega 1550 moških in 2827 žensk (172 več kakor leta 1937). Ljudskošolskih učencev je bilo 188.136, od teh Jugoslovanov 185.461. Nemecv 1960 Madžarov 597, drug h 118, skupaj 2313 več kakor 1. 1937.
Meščankh šol v banov ni je sedaj 42 državnih in 8 zasebnih, skupaj torej 50. Učencev na njih je 10.623 (931 več kakor 1. 1937).
Državnih srednjih šol je bilo 14, od tega 10 popolnih in 4 nepopolne. Na njih je o lo vpisan h 11.744 učencev (7713 fantov in 4031 deklet). Na 4 nedržavnih srednjih šelah je bilo 417 učencev in 673 učenk, skupaj 1090. Na vseh srednjih šolah v banovini je bilo torej vpisanih 8130 učencev ;n 4704 učenk ali skupaj 12.834. Obe državni učiteljišči imata 185 učencev in 62 učenk, skupaj 247.
Nadalje našteva poročilo v banovini šest ljudskih un.verz (v Mariboru, Celju, Kranju, Ptuju Ljubljani ji v Stuaencih pri Mariboru), ki so imele v lanski sezoni 144 predavanj z okoli 17.600 poslušalci. Narodni gledal šči v Ljubljani in Mar.boru sta imeii 631 predstav z 208.234 ob skovalci. Drugih kulturnih prireditev je b lo v minulem letu 3667. od tega 2307 dramatičnih, 220 glasbenih 307 telovadnih in sport-n h. 422 akademij in proslav, 26 lutkovnih predstav 113 izrednih predavanj in 7 razstav. Vseh teh prireditev se je udeležilo nad 700.000 oseb. Kinematografov je v banovini 56, ki so imeli lani nad 15.000 predstav z okoli 1,700 000 obiskovalci. V k"ne-matografih je bilo torej dvakrat toliko ljudi, kakor na vseh gledaliških predstavah, predavanjih ter drug:h kulturnih in športnih prired tvah skupaj. Ljubljanski radio je prekoračil 1. decembra 1938 število 17.300 naročnikov Muzejev in galerij je v banov ni 14 (3 državni. 3 samoupravni in 8 zasebnh). Obiskalo jih je v preteklem letu 47.610 oseb.
Glasbenih šol ima banovina 15 s 131 uč tel ji in 1748 učenci. Listov našteva poročilo 7 dnevnikov; dva lista izhajata po dvakrat tedensko, dva pa trikrat tedensko; 26 je tednikov, 116 mesečnikov, vseh 231. Društev je bilo lani v banovini 6014, med temi 850 prosvetnih. 229 pevsk h in glasbenih 28 znanstvenih društev itd. Javnih knjižnic imamo 2642 z 1,585.778 knjigamL
Poročilo govori nadalje o te'esnl vzgoji. Po njegovih podatkih je v banovini v fan-tovsk h odsekih in dekliških krožkih 11.372 članov ln 12.128 član c. Sokolsklh žup je v S^veniii pet soko'skih društev 202 in sokolsklh čet 78 Vpisnih je 17.705 dece in naraščaja, 17.976 članov in 6.646 članic.
Športna društva imajo 55 600 članov, podmladek Jadranske sfraže našteva poročilo s 53.000 član v 500 'kupinah podmladek Rdečega križa pa 25.700 članov. V 53 šolskih kuhiniah je dobivalo hrano 3.965 učen. cev, lastne šolske "ckarne pa je imelo 139 šol.
Debata
K razpravi o proračunu za prosvetni od-de ek se je oglasilo 31 govornikov nakar je ban ob 13. uri p"ek nili sejo oi napovedal nadaljevanje za 16 30.
Na popoldanski seji se je pričela razprava. ki se je razvijala nekoliko hitreje kakor doslej in so si govorn ki s'ed li v krajših presledkih ker jih je ban pozval, naj mu krajevne želie in pritožbe predložijo pismeno na seji pa govore le o zadevah splošnega zna^a^a Dr Mfer je takoj od poč-tka gevor1 o narodnoobramb-nih vprašani h na severni meii in poudaril potrebo po releiski postaji v Mariboru. Tudi dr Ravn:har ie raznravl.ial o n-o-svetn'h nrob'er"ih severne meie dekan B t-nar in žunan Umn'k na sta zahtevala zvišanje postavke 300 000 d'n za prosvetne domove.
Nadal-'nii govorniki so se pritoževal' nad velikimi bremeni, ki j:h morajo nos'ti občine za šo^tvo, nad ooman'kanìem uč'-teljev, nad sestavo šolskih in učiteljskih kn1"žn!c itd. LiubUan^ki žup->n d? Adle-šič je poudarial potrebo da banovina poleg v proračunu predvidenega zneska 50 000 din naide še krka sredstva za Akademijo znanosti in umetnosti Prinoročal je, nai bi po^n^'e akademijo vse s'oven-ske obč-ne. Predložena je b"a reso'uci1'® ki z.aht°va da se s-^nia radüska pestala v Domžalah premesti v Maribor, v Dom Žalah pa zp-radi nova več"'a. Dm^a reso lucija zahteva na1' se z orimm na p'-ena polnienost sred-"-ih šol v LinhHanJ do vol* urš" Moškemu samostanu otvoritev vi^i» ženske rea^e grmnariip ž" * letom 1^39/40
Ko je bil" malo pred 20 uro iz*rnana li,«ta pri^avMenih o-ovorrv^v le ban zaključil seio Pri^odrpq bo in tri ob noi 9 Na dnevnem redu bo proračun tehničnega oddelka.
ždezna tzka prsti žslezai gardi
Bukarešta, 15. feb. o. V Otabeniju je bilo aretiranih 7 prvakov ilegalne železne garde. Aretacije so bile izvršene v naravnost senzacionalnih okol ščinah. V soboto je v bliž'ni Otanenija moralo zaradi defekta v motorju pristat neko privatno letalo. Pilot in edini potnik v letalu sta se tako poškodovala, da so ju morali pripeljati v bolnico. Tam pa so ugotovili, da je potnik ki se je prijavil z napačn m imenom, prav za piav eden izmed glavnih še delujočih voditeljev železne garde, Viktor Dragomirescu. Potnika, kakor tudi plota so takoi aretiral , policija pa je držala vso stvar strogo tamo. Oba so pust li v bolnici ki so jo pričeli strogo nadzorovati. Davi se je v bolnici zglasilo pet mošk h, ki so obiskali Dragomiresca. Takoj po obisku so bili aretirani. Tud! oni so pripaelali železni gardi. Končno je bila aret rana princesa Cantacuzene ki ie prav tako pripadala ilegalni organzaciji.
V letalu je pol c!ja našla važne dokumente o železni gardi na podlagi katerih bo mogla ilegalno organ zacijo popolnoma zatreti.
Seja velikega fašističnega sveta
Rfm, 15. febr AA. Nocoj ob 22. je bil v Beneški palači ped predsedništvom Mus. solinija tretji sestanek sedanjega zasedanja velikega fašističnega sveta. Na dnevnem redu je bila reforma srednje šole.
Povratek generala Lutzeja v Nemčijo
Benetke, 15. febr AA. šef štaba nem. skih napadaInil' oddelkov general Lu'ze je ob 10. dopoldne odpoteval iz Benetk z letalom v Nemčijo.
Beležke
Zakon o društvih
in sokolske skupščine
Dr. Milan Gorišek, starosta Sokolske žu je v Mar.boru je bil s policijsko kazenske razsodbo z dne 17 maja 1938 obsojen na jlobo 1000 din, oziroma 20 dni zapora, ke ii prijavil policiji v Mariboru skupščine okolske župe. Policija je vzela kot otežu--čo okokioot še dejstvo, da je dr Gorišek iravnik in bi mu morala biti kot takemi nana zakonska dok čila Banska uprava v Ljubljani pritožbi zo-jer to sodbo ni ugodila, pač pa je znižala cazen na 200 din, ker je smatrala, da je ir Gorišek opustil prijavo v dobri veri Tudi upravno sodišče v Celju je pritožbo oper obsodbo zavrnilo Državni svet kot najvišje upravno sodišče pa je ugodil v celoti pritožbi zoper razsodbo upravnega sodišča in je vse spredaj navedene odločbe kot v zakonu n°-osnovane razveljavil, ker so za so' olske skupščine merodane d ločbe zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije.
Nejasnosti o naslednikih sv. Petra
Vsi listi raz^av jajo te dni zelo obširno o raznih vatika: skih institucijah ter posvečajo pri Um Š2 prav pos bno pozornost izvolitvi novega pap.ža. V tej zvezi pa so se felede doseuar.jin na^l dnikov na Petrovem pres.o.u zopet pojavile mnoge nejasnosti Tako pj pisanju nekaterih listov že nad 1.000 let nobsn papež ni bil Ne-italijan, kar je po ugotovitvah drugih listov netočno, ker je bil p slednji neitali-janski papež Hadrijan VI., ki je umrl leta 1523 Daije so nekateri listi pisali, da je bil ta poslednji neitalijanski papež Nemec, kar je očividno vzeto iz nemških virov, dočim na primer italijan.-ki in ž njimi tudi francoski listi ugotavljajo, da je bil pr,p:ž Hadrijan VI ki je papeževal samo eno leto. po r du N z zemec iz Ut-reehta, a je dalje časa škofoval v Španiji (v Tor o i).
Tudi glede Stavila dosedanjih naslednikov sv. Petra na papeškem prestolu so s? pojavile v listih že vse mogoč? številk? Nekateri pravijo, da je b;l pokrjni papsž Pij XI. 260., drugi 262 H končno tretji 265. naslednik apostola P tra
Korčno naj opozorimo še na eno nejasnost. ki pa bo gotovo pojasnjena z te ini N k teri listi so objavili, da šteje kar-d nalski kolegij 65 članov ter da je nrr*d 'njimi 38 TaHj^n v :n 27 tu^ev drnei pa vzt a a5o rri št"vilk> 62 ter pri 35 Italijanih in 27 t'ijc'h Po im-n'h. ki so j:h navajali te dni i;a ijan^ki listi, se nam zdi pravil-o^jša številka 65.
Razum govori proti vojni
Pariški poročevalec ugledne-a švicarske ga lista »Basler Nachrichten« objavlja dal še poročilo o trenutnem razpo'oženjv političnih krogov v Franciji glede na se danji mednarodni položaj in negotovosti ki iz njeo-a izhaiajo poročilo nosi značiln nas'ov »Med optimizmom in pesimizmom« zakliučuje pa se z nas'edn-o ugotovitvijo »Večna Francozov bi bila rada optimi st:čna kakor je bil v svo'em nedeM^kem o-ovoru biv?i ministrski predsednik Flan-d;n Toda pri najboljši v~Mi Francozi tc še ne morejo biti iz ponolnega prenričania Vsi rammski va?, noi erovore proti voini toda n'hče ne ve, ali bo razum povsod ln končno zmagal...«
Obso3f*e Ukrajincev na Poljskem
Knkor poroJajo pol:ski listi, je bil pred dnevi ob-ojen na 8 meserev jeie uniat-kt duhovnik, poljski Ukrajinec Roman Huza nov iz Tušorova. ker je baje v neki svoj' nedeljski pridigi izjavil med drugim »Ukra jinci so zasužnjeni in brez svobode rer ži ve med sovražniki a V utemeljitvi te obsod be pravi poljsko sodišče, da je ta izjava »žaljiva za poljski narod rn državo« V Krzemieniecu je policiia aretrala pet Ukra jincev. med njimi tudi nekega uniatsikega duhovnika ker so na sumu. da so sodelo vali v ukrajinski nacionalistični stranki k' jo oblast srmtra za teroristično organ'/a cijo Pet drugih Ukrajincev je bilo od so dišča v Strvju ob ojenrh na eno leto iefe. ker so bili obtoženi da so hoteli skrival prekoračiti rmlj^ko mejo. Kon'no pomča poljska službena agenci'a Pat. da je na poljsko češkoslovaški meji v zadnjem času polno mladih Ukrajincev, ki iš?ejo ugodne oriilike za prekoračenje meje »da bi se ori rVuž li ukrajinski milici v Podkarpatski Ru-vi ji«.
Kslsatefoa liga v Angliji
Skupina angleških parlamentarcev, poslancev in lordov, je ustanovila pred dnevi »Kolonialno ligo«, društvo za propagan-| do vrednosti in pomena angleških kolonij i V ligi so po svojih odposlancih zastopane vse angleške stranke Pravila pravijo med drugim, da hoče novo društvo »prikazati avnesti varnost britanskega kolonia'nega imperija, posebej pa še tudi človečanske, moralne in politične obveznosti, ki obstoje nasproti sleherni koncesiji ali nemškim - Mevam po vnvtvi kolonij in britanskih mandr^v«. V p-edsed«tvu novo ustanovljene lige so tudi b;vši kolonialni guvernerji, lordi Lugard, Hailey in Amery,
Razsep v indijski
nacionalni stranki
Vsi desno usmerjeni Člani izvršnega odbora indijske- kongresne ali nacionalne strarke so te dni Izstrplli iz odibora iz pro. testa proti ponovni izvoli vi levičarskega predsednika Boseja. Izmed 15 članov, kolikor jih šteje izvršni odbor stranke, jih je izstopilo kar 12. Ker grozi zaradi tega indijski nacionalni stranki nevaren razkol, je zelo verjetno da bo na bližnjem kon-greru stranke v T ripuri storjeno še v zad. njem trenutku vse. da se preipreči pcpoln razcep stranke. V veliki meri bo to odvisno od vpliva Gandija. ki je vodja desničarskega krila v stranki.
f
Razmere ¥ poslanskem klubu JRZ
Po informacijah »Politike« bo danes po zvol'rtvi novega predsednijtva narodne -kupščine že takoj popoldne druga seja, na :ateri bo prečital predsednik vlade Dragiša >e:kovič vladno deklaracijo.
Dalje p0"0Ča »Politka«. da »e »nezado-oljsitvo v kregu poslancev JRZ ie docela rginilo. Prva dva d^eva po sestavi vlade t Cvetkoviča je penkušala gotova skunina >oslancev manifestirati svoje nezadovoljivo t člani kluba, ki so vstoniliv novo vla-io. Ti nezadovol :neži so notiskali v orvo vrsto dr. Sto;ad:no\-iča kot predsednika -tränke in se oofikuiali zibrati oko'i niega. Tiste dni je b;lo v na-"d.ni «iku*>"sini zbranih p-ecej pc^'ancev ki pa ^ bili kot novinci re'o reorien+irg-oi Pred=edn'k v'ade g Cvetkovič se ni nrv*el s svojo v'"do in ■"•^nviii takoi pojaviti pred klubom 1RZ. Nie^ovo od -otnost so izrab;li nekateri nezadovoliroži. k-i so z>ih*-eval' skl'ca-nje seje pr^'an^'cca V-jvba JRZ. na kateri naj bi se rzvolil dr Stojadinovič 73 T>red-Todniika kluba. P-edi'og za šfcl-icanie kluba ie podni^'o izveftno število narodnih po-Vancev Nar-'ednji dan je ta skunira z ak'nmac^'o. brez volitev, pro^l-^s-ila dr. Sto-iadi"ov'ča za predsednika kluba Pri tem so brli navzoči 104 poslanci. Pokazalo pa se je. da so se tvsti. ki so nrioravliali ovire vl*.di v skuo^'Hni v svoj h računih zmo -ili. Velika večina ~-w3'ancev. ki je bila med prej navedenimi 104 se je iz-ekla za nred sednika Cvetkov'ča Po'fvi te<?a sta r>d'oži-'a z dr Sto'adinovicem hkrat" izvoliena podpredsednika svr>«i mesti ter se trdi iz rekla za vlado Večina poslancev IRZ \Th repa ni nriznala veliavnosti -,eje poslan skega kluba, na kati-ri ie bil izklican dr Stojadinovič za nred-sedmka klubq Po n'e nem mnenju je bila «eia neo'avilno skl-'ca na Po'e g tegn so dv.orano. v kateri ie bila seja zaklenili, tako da ni mogel noben po ^'anec zapustiti seje. ali naknadno priti na njo.
Pozneje »o se vršili sestank' poslancev IRZ po raznih banovinah Na teh sestankih je bilo ugotovljeno, da sc vsi poslanci
pripravljeni podpirati vlado in da je vse pa lamentarno zastopstvo JRZ za DragiSo Cvelkovičam.
Po zat jevanju poslancev JRZ je bila cela akcija nezadovoljneiev že v naprej obsojena na polom, izkazalo se je namreč, da so bili glavni nezadovoljneži ljudje ki so se izpostavljali za stan politični kurz. V novor.tvorjeni situaciji pa je b:l nanovedan čisto novi n otr&n j-e - poli tič n i kurz. Ta k urz ne more računati z osebnimi razpoloženji gotovih osebnosti, ako avno pripadajo klubu poslancev JRZ, iz katerega je izšla r.o-va vlada g. Cvetkoviča. Program vlade g. Cvetkoviča je tak. da sam po sebi odklanja vpliv osebnosti, ki bi bile protiteza staìis'u vlade g. Cvetkoviča glede reštve notranjepolitičnih vpraéamj. Zarsdi tega ; ; treba smatrati nepravilno izvršeno postavitev p-edsednika kluba poslancev JRZ za likv.d:rano. Po vditvi novega pred edstva narodne skup'èkie se bodo sestali poslanci JRZ na novo sejo kluba poslancev JRZ in izvolili pravo precisedništvo kluba.«
Pozdravne brzojavke s Kjuseivanovom
Beograd, 15. febr. AA. Ko je novi zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič prevzel svoje posle, je izmenjal zelo prisrčne brzojavke z bolgar£k:m mi-nis rskim predsednikrm in zunanjim ministrom dr. Georgiern Kjuseivanovom.
Univerzitetni profesorji pri ministru prosvete
~eograd. 15 febr p Minister za prosve-to t van Čiric je sprejel dopordne člane cc traine uprave udruženja univerzitetnih pr " sorjev Iz Ljubljane je bil navzoč p— " Marij Rebek Izročili so prosvetnemu ministru svoje pred'oge glede potreb "aših "niverz Prosvetni minister je nato sprejel predsednika l^ub,:gnske akfdemi^e manosti in umetnosti dr Ra-ka Nahti-gala zaerebškefa nadškofa dr Step-'nca, V ograrkesra nadškofa dr U:čiča in dja-kovskega škofa dr. Akšamoviča.
FIS tekme 1939.
Tek na 18
Velika zmaga Fincev — Najboljri JngcsSoven je bil Franc Smolej na 37. mestu, 8:17 minut za zmagovalcem
Karambol tovornega avta s tramvajem
Beograd, 15. febr. p. Nedaleč od poslopja »Politike« je pred palačo obrtniškega doma trčil danes velik tovorni avtrmo-bil s tramvajem Drsi je bil sunek izredno jak ln je tovorni avtomobil odbil tramvaju ves ^pre^j' del, vendar k sreči nI bilo človečkih žrtev.
Zakopane, 15 februarja
Današnji četrti dan tekmovanja za sve tovno smučarsko prvenstvo je veljal izved b- ene najbolj zanimivih kookurenc. in si cer teku na 18 km k' se je ocenjeval po-+ebei m za okoli 40 tekmova'cev obenem rud- za jutrišnjo kombinacijo Vreme je min danes p "i rediteljem nekoliko boli na •clonjeno kakor včeraj in so tekme glede 'rem™ in snega po'ekic v >ploVio /ado voljstvo Proga ie vod'la v višinah okoli I <00 m na is'ih temenih kjer so v ponedeljek tekli v štafeti.
116 tekmovalcev
Za današnjo konkurenco je bilo pri ja v-jeno rekordno šievilo tekmovalcev, in sicer 133. od katc ih se jih 'e na startu ja vilo 116. na cilj p® vrnilo 106 kar pomeni da so z redkimi izjemami vsi presmučali do korca M'xl današnjimi udeleženci je bilo tudi 10 Jugoslm'anov. naimo"nejše za itopstvo. ki ga je kdaj imela Jugoslavija na podobni tekmi. Glavna borba za prva mesta se je kakor še vsa leta od-igrala med severnjaki, in sicer lete» v glavnem med Finci in Švedi ter še z Norvežani, ki pa se je končala na vsej òrti zmagovito za Fince Saj so od prvih 11 mest zasedli nič manj kakor 7 mest sami. ostala pa so bila za Švede in Norvežane, za prvega najboljšega tretje, za slednjega na'boljšega pa peto. Velik uspeh 90 v današnjem tekmovanju zabeležili Italijani ki so s svojima tekmovalcema Demetzem in Comnagnonijem zasedli 12 in 13. mesto ter tako odnesli čast na;b'Miših Srednje-evTopcev v tej disciplini Kmalu za njimi so tudi Nemci, ki so imeli najboljšega teka "a v sudetskem Nemcu Berauerju s časom 1.12 43.
Nekaj o naših
Uspehi jugosiove skih tekačev zaostajajo za rezultati, ki so jih že — čeprav manj številni — dosegli na Fi? tekmah. Najboljši je bil Franc Smolej, ki se je » časonj 1:18-47 plasiral na 37. mesto. To mosto v zače ku druge tretjine plasir°nih je drvolj leno. vendar pa je bil n. pr. Smo. lej na lanski tekmi v I>ahtiju prav v tel tokmi drugi Srednjeevropse. l etos pa je med Srednjeevropci S sle na. 13. mestu in ie moral pustiti pred seboj ne samo vse seve~njake — razen edinega Norvežana, ki pa ni specialist za 'ek temneč za kom binaci "'o — razen tega pa še 6 Italijanov, 4 Nemce ter po 1 FoHaka in Švicarja. Ostala higos'overska ek'ra je zssedla inasta od 49 ravzgor. In s'cer skupina L'jz Kl?n*n5k, Kerštpin. Kn?o In žemva precej izenai*e-o do 56. mesta, nato pa ^le. di:'o v »daljših« razmakih Kmfe. Mrak, Crnobori ter slednjič prav pred koncem ova 'ekmovalca za koTnb!n?c'jo — Klanč-nik Gregor in Beve. Omeniti ie treba ori tej priliki, da so ti dališi razmaki na takšni tekmi kakor je bila današnja še vse drugačni kaker na katerikoli mednarodni prireditvi. KO!-kur»mca je bila danes po. sefcno med najboljšimi tako huda, da je že nrnutna razlika pomenila v plasmaju za 1.0 do 15 mest razlike.
Nekoliko razveseljivo pri današnjih izidih je le Ss. da je n. pr. najboljši Francoz izza Smoleja na 48. mestu tik pred drug m Jugoslovenom K'anCnikam Lojzom in so najboljši Madžari komaj opravili z najslabšimi lz Jugoslavije. Zanim va je tudi primerjava rezultatov jugosJovenskih tekmovalcev s poljskimi, ki kažejo znatno premoč nad slednjimi, Najboljši Poljak Ma-tuszny je za 7 sekund pred Smolejem na 36. mestu, nato pa s'edljo Jugosloven: zmerom bolj pred Poljaki tako da bi po skupni oceni 7 najboUSih tekmovalcev obeh držav gladko zmagali Jugosloven'. V splošnem se mora reči. da je današnji uspeh jugoslovenske ekipe zadovoljiv, je pa obenem pokazal, da bo treba našim tekmovalcem še več smotrne priprave, za katero morajo orevzetl skrb vsi, kl Ilm ie na. srcu 1I0VS h'~os*ov nskeg" soorta. Tako delajo 1 i Italijani, tako delajo Nemci, tako delajo |
povsod kjer hočejo biti enaki z velikimi larod na svetu ...
Podrobni rezultati
današnjega teka so bili na^ednj.:
1. Kurikala 1:05.30 2. Karppinen (oba Finska) 1:06.05, 3 Pahlin (šve ska) 1 06.35. 4 Jalkanen (F) 1:07 42, 5. Ber-gendahl (Norveška) 1:07.54. 6 Niemi (F) 1:07.55. 7. Dahlcjuist (š) 1:07 59, 8. Oiki-nuora (F) 1-08.04 9. Pätk nen (F) 1:0S.33, 10. Danielsson (š) 1:08.39, 11. Tianen (F), 12. Demetz (Ita! ja) 13. Compagnoni (I), ...37. Smolej (Jugoslavija) 1:1347, ...49. Klančnlk Lo.jz (J) 1:15.41, ...52. Kerštajn (J) 1:16.03 ...54. Knap (J) 1:16.13 ... 56. žemva (J) 1:16.19. ...60. Kn.fic (J) 1:16.57, ... f6. Mrak (J) 1:18.42, ...73. Crnobori (J) 1:21.01,... 90. Klančnik Gre. gor (J) 1:23.20, ...99. B vc (J) 1:26 6.
Izmed jugos ovenskih tekmovalcev bosta pri jutrišnjih skokih za kombinacijo nastop'la samo Kiančnik Gregor in Beve, ki imata startni številki 6 odnosno 20. Glede na slabi mesti, ki sta jih zasedla v današnjem prvem delu tekmo.-anja za k.a. sično kombinacijo, bosta jutri pač med boli skiorrn mi konkurent'.
Vestni red za jutrišnjo kombinacijo je naslednji:
1. M?kinen (Finska), 2. Hoffsbakk-n (Norveška). 3, Westb?rg (švedska), 4. Odden 5. Foss?ide (oba NorveJka).
Slalam za ženske
Danes je b.la razen teka na 18 km izvedena tudi tekma v slalomu žsnsk. k so jo morali včeraj preložiti. Nastopi o je vseh 24 tekmovalk na 600 m dolgi progi z viš nsko razliko 185 m.
V	tej konkurenci je Nemčija zabeležila svoj drugi uspeh v alpski kombiraciji, ker je njena nedosegljiva tekmovalka Cristi Cranz, s časom 2:36.3 daleč pustila ostale za seboj. Drugo mesto je zasedla švicarka Schaab, tretja je bila švedinja Nielsen, četrta Nemka Resch itd. Cranzova je tako že tretjič po-sta a svetovna prvakinja v slalomu žensk in tudi v alpski kombinaciji.
po državah so se v današnjem slalomu plasirale: L Nemčija, 2. Švica, 3. Poljska, 4. Francija, 5. Anglija.
V	alpski kombinaciji je bil vrstni red naslednji: 1. Cranz (Nemčija), 2. Schaab (Švica), 3. Resch (Nemčija), 4. Nielsen (Švica), 5. Schom-Nilson (Norveška), 6. Hoferer (Nemčija).
Po državah je bil vrstni red v alpski komb'nacijl: 1. Nemčija, 2. Švica, 3. F an-cija, 4. Poljska.
Bnii psimiaščaii
praga, 15. febr. h. Prvi ministrski p ed-ser'nik podkarpatslco-ruske vlade Brodi, ki je b:l ob koncu oktobra lanskega leta aretiran zaradi veleizdaje in nato obsojen. je bil na podlagi amnssti'skega odloka predsednika republike izpuščen iz zapora.
Podkarpatski parlament se sestane v Rahavu
Chust, 15. febr. h. Vlada Podka. patske Rusije je sklenila sk icati novi deželni zbor na prvo zasedanje v Rahovo, nedaleč od Chusta. Sestal se bo v tamkajšnjem turističnem domu ki so ga zgradili pred nekaj leti Cehi Deželni zbor bo sklican za pive dni meseca marca.
Posojilo praških bank slovaški vladi
Bratislava, 15. febr. h. Kakor govore v finančnih krogih je slovaška vlada zapo-čela pogajanja s praškimi bankami o večjem posojilu. Najetje posojila v inozemstvu ne pride v poštev.
Vrfiif^ska napoved
Zemunska: Po večini jasno in mraz. V " 1'nah ln k"'linah z;u raj megla.
Dunajsk~ • še primeroma jasno, podne- -vi nekoliko oblačno, milo vieroe.
Mariborski spomenik
bo slovesno odkrit prihodnje
Viteškemu kralju
leto ob Vidovem dneva
Osnutek arh. Černigoja za preureditev Trga svobode
akademskega kiparja Karta Putricha ia Ljubljane ln inž. Stanka Murka iz Ljubljane, potem osnutek pod geslom »MCM« od akademskih kiparjev Franca Smerdu-ja in Staneta Dremelja ter Inž. arh. Emila Medveščka iz Ljubljane, osnutek pod geslom »Naša zemlja« akad. kiparja Lojzeta Dolinarja ln arhitekta Milana Zlo-koviča univ. docenta iz Beograda, končno še osnutek pod geslom »111« inž. arh. Ježa in Humeka iz Maribora ter akademskega kiparja J. Sarnitza iz Košakov pri Mariboru. Naposled je odbor razdelil še 11 nagrad po 1000 din.
Dr. Lipoid se je prisrčno zahvalil vsem kiparjem in arhitektom, ki so pokazali
toliko razumevanja za to stvar, saj je bilo vsega skupaj vposlanih 27 osnutkov. Maribor hoče s tem spomenikom manifestirati svojo ljubezen do nepozabnega kralja Uedinitelja in do vzvišenega kraljevskega doma. Upati je, da bomo na Vidov dan 1940 odkrili spomenik velikemu kralju na prenovljenem Trgu svobode. Spomeniški odbor prispeva mestni občini za regulacijo trga 100.000 dinarjev. Ob zaključku svojih Izvajanj se je otvoritelj razstave spomnil blagopokojnega kralja Aleksandra L ln njegovega sina mladega kralja Petra H. po otvoritvi slikovite razstave, ki je razmeščena v dveh grajskih dvoranah, so si gostje z velikim zanimanjem ogledali številne, zanimive osnutke.
Dve smrti v potoku
Nesreča pri Klevevžu — Obupanec v Unščici
ZANIMIV EKSPERIMENT AMERIŠKE INDUSTRIJE ZA OHRANITEV DELOVNE SILE S POMOČJO NORVEŠKEGA RIBJEGA
OLJA
Maribor, 15. februarja
V navzočnosti odličnih predstavnikov
mariborskega javnega življenja, zastopnikov civilne, vojaške ln cerkvene oblasti, raznih uradov, šolstva ln ženstva ter mariborskega društvenega življenja je bila danes dopoldne ob 11. v gradu slovesna otvoritev razstave osnutkov za spomenik kralju Aleksandru I. in regulacijo Trga svobode.
Otvoritvene besede je spregovoril predsednik spomeniškega odbora g. dr. Franjo Lipoid, ki je v preglednih obrisih prikazal prizadevanja spomeniškega odbora od ustanovitve v novembru 1934 pa do odločitev žirije. Po temeljitih proučevanjih se je pripravljalni odbor za postavitev spomenika kralja Aleksandra I. v Mariboru v po'nem soglasju zedinil glede tega, da bodi spomenik likoven. Soglasje je bilo tudi glede prostora, da se postavi spomenik na Trgu svobode. Prav tako je sklepalo v popolnem soglasju tudi razsodišče, v katerem so bili univ. prof. dr. Stele iz Ljubljane, upravnik Narodne galerije v Ljubljani Janez Zorman, inž. Jelenec lz Maribora, predsednik spomeniškega odbora dr. Lipoid in mestni župan dr. Juvan. Razsodišče je prisodilo tri nagrade projektantom, o katerih smo že poročali. Razen tega se odkupijo še sledeče osnutki po din 2500: osnutek Toneta Kralja pod geslom »Straža«, Ljubljana. Osnutek pod geslom »M 8343« Inž arh. Hermana Husa ter kiparja Nikolaja Pirnata iz Ljubljane, nadalje osnutek pod geslom »Osvobojenje 18«
Ljubljana, 15. februarja. Danes popoldne je v bolnišnici po kratkem trpljenju zatisnila trudne, od življenjskega boja izmučene oči gospa Marija Seunigova, rojena Pepelnjakova, vdova po uglednem trgovcu z usnjem, blagopokoj-nern Franom Seunigom, ki je imel svoje poslovne prostore na Marijinem trgu. Gospa, ki je učakala 72 let. in je bila v Ljubljani splošno spoštovana dama, je vzgojila štiri otroke, od katerih je najstarejši sin France naš novinarski tovariš, gospodarski urednik »Jutra«, hčerki Mica in Martina pa sta poročeni. Življenje pokojni gospe ni prizanašalo z udarci in eden najtežjih po soprogovi smrti je bil, ko je pred leti izgubila nadarjenega sina Pavleta, ki je umrl v najlepši mladostni dobi. Čvrsto in vedro je zmagovala vse tegobe življenja prav do zadnjega, ko jo je napadla zavratna bolezen in jo pred štirinajstimi dnevi priklenila na bolniško posteljo. Premnoge, ki so gospo poznali po vedri čilosti, je novica o njeni smrti močno presenetila.
Pogreb plemenite matere bo v soboto ob 14 uri izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Časten ji bodi spomin, prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
Smrt na pragu stoletnice
Kostanjevica, 15. februarja. Včeraj popoldne smo položili k večnemu počitku enega najstarejših Slovencev 98-letnega davčnega upravitelja v pokoju g. Ivana Marolta. Več ko 30 let je po. kojnik zvesto opravljal službo ter je bil
Sla rti starejgim rodovom t svežem spominu kot zgledno vesten ln služben mož. ßtevllni čitatelji »Jutra« se gotovo spominjajo njegove 95letnice, ko smo podrobne, je apdsali njegovo življenje. Pogreb blagega pokojnika je najztgovorneje pričal, da al je starček vse do zadnjega ohranil najboljši sloves. Njegovemu sorodstvu velja naše iskreno sožalje.
Da pa ne bo žalostne novice brez veselega sporočila, naj povemo, da sta včeraj zjutraj po 25 letih ponovno stopila pred oltar zakonca g. Jakob žflrgi, višji sodni oficijal ln njegova gospa soproga Alojzija, da po četrtstoletnem mirnem, skupnem in zadovoljnem življenju ponovno potrdita svojo zvezo pred Bogom in ljudmi. Nad 30 let že vrši jubilant vestno svoje delo pri sodišču in pet let manj vzgaja njegova gospa svoje otroke v dobre in vestne državljane. Ves sodni okraj pozna ustrež-ljivost g. sodnega nadofieijala }n vsi toplo čestitamo zglednemu srebrnemu paru!
31 metrov žice je imel v želodcu
Maribor, 15. februarja
Svojevrsten poizkus samomora so dognali pri 261etnem jetniku Antonu M., ki prestaja krajšo zaporno kazen v moški ka2'.nilnici.
Zaradi bolečin v želodcu so ga morali po zdravniškem pregledu prepeljati v splošno bolnišnico, kjer so mu operirali želodec. Zdravnikom se je ob tej operaciji nudil svojevrsten pogled na pravcato zalogo žebljev, drobcev stekla in žice, ki je bila dolga 31 metrov Operacija je uspela ln obupani siromak, ki je moral gotovo trpeti strašne bolečine, bo okreval.
Postani in ostani člar Vodnikove družbe?
Skocijan, 15. februarja
V soboto proti večeru je našel posestnik Blažič z Griča v potoku pod gradom Kle-vevžem utopljenca, ki je bil le deloma v vodi. Požuril se je na grad. Tod se je ravno pred štirimi tedni ponesrečil solastnik gradu g. Franc Ulm, kakor je tudi »Jutro« poročalo. Brat tragično preminulega gra-ščaka g. Anton Ulm je poslal pet svojih ljudi na pomoč, da so potegnili truplo iz potoka. V utopljencu so spoznali posestnika Franca Mencina iz Zbur, ki je v petek zjutraj odšel zdoma v gozd na delo.
Po končanem delu se je odpravil na Malo Strmco k sorodnikom. Domov se ni vrnil in so ga domači povsod zaman iskali. Pri svakih Ivanu in Jožetu Zupanu je ostal nekaj časa, kjer so med pogovorom tudi malo pili. V temni in hladni noči je posestnik Mencin odšel proti domu. Pot je tu zelo strma in kamnita ter vodi večinoma po gozdu. V temi je Fran Mencin gotovo zgrešil pot in zašel k potoku. Tu se je moral spotakniti, da je padel v vodo. Roki je imel za suknjičem navzkriž na prsih in tako si ni mogel trenutno pomagati, pozneje pa je bil gotovo v nezavesti in se je zadušil. Spodnji del telesa je bil na suhem; če bi bil kdo v bližini in bi ne bilo teme, bi ga bilo lahko rešiti.
O tragični najdbi je gosp. Ulm obvestil orožnike v Kronovem, ki so prišli takoj in ugotovili dejanski stan. Posestnik Fran Mencin je bil po rodu lz St. Jerneja in je bil komaj kakih 10 let v Zburah, kjer si je ustvaril lepo kmetijo. Bil je tih in miren gospodar. Za njim žaluje poleg svojcev tudi vsa okolica. V nedeljo so zemske ostanke pokojnega položili k več-
Novo mesto, 15. februarja
Pri vasi Bržanah blizu St. Ruperta je Matija Gorenje nedavno podsekal mogočen hrast, meneč, da se bo drevo ob hudem vetru ali pod težo snega sàmo porušilo brez nevarnosti za ljudi, ki podirajo visoka drevesa. Ker se mu pa v letošnji mili zimi to ni obneslo, se je gospodar z delavci te dni vendarle odpravil, da sam podere stari hrast. Ko so se ravno pripravljali, da drevo spravijo k tlom, je usodna pot privedla mimo 231etnega kmečkega fanta Vinka Brekana, ki je bil po opravkih namenjen v St. Janž. Posestnik Gorenje je naprosil fanta, ki je bolj drobne postave, naj spleza na hrast in naj s seboj vzame vrv, da jo bo privezal vrh drevesa, potem pa bodo drevo potegnili k tlom
Brekan je rad ustregel posestnikov! prošnji in je splezal na drevo. Ko je že opravljal svojo nalogo in se je zadovoljen spuščal s hrasta, se je drevo naenkrat začelo naglo rušiti. Fant še ni bil na polovici poti s hrasta, ko je že padal z drevesom vred.
nemu počitku v Slopih ob veliki udeležbi okoličanov. Njegovim domačim naše sožalje!
Planina, 15. februarja
Unščica povzroča sleherno jesen jezero pri Planini, lansko jesen pa je storila izjemo in tudi letos za enkrat še nimamo jezera. Tega ne pomnijo niti stari ljudje. Jezero je že večkrat zahtevalo svoje žrtve, letos pa je Unščica tudi brez jezera dobila svoj plen.
Dne 10. t. m je izginil prevžitkar Ivan Urbas, star 75 let, doma pa v Ivanjem selu. Ponoči je zapustil svojo sobico pri sorodnikih in se napotil v vas. Poklical je svojega sina Vinka, ki se je očetu oglasiL Ko pa je sin odprl vrata, starčka ni bilo nikjer več. Sin se je vrnil k počitku, meneč, da je enako storil tudi oče. Drugo jutro so našli pri Unščici starčkov suknjič, čepico in palico, na listu poleg pa je bilo napisano med drugim: »Jaz sem nedolžen.« Sin je našel očeta, ki je mrtev visel na grmu v vodi. Obvestil je orožnike, ki so spravili pokojnika iz vode, nakar so ga na domu položili na mrtvaški oder. Kakor povedo domači, je bil pokojni Urbas pred nekaj dnevi povabljen od okrožnega sodišča v Ljubljano, da bo pričal zaradi neke kravje kupčije. Cisto navadno povabilo pa je starega moža naenkrat zmedlo, venomer mu je šla kravja kupčija po glavi in nesrečna misel ga je spravila v obup Zapustil je več sinov in hčerk, ki so pa vsi lepo preskrbljeni, saj je bil pokojni Urbas prav dober gospodar, od vseh spoštovan. Vse prebivalstvo obžaluje, da mu je bila usojena tako žalostna smrt. Naj se starček odpočije po obilnem delu!
Že je bil prepričan, da se ne more rešiti smrti. V zadnjem trenutku pa mu je šinila v glavo rešilna misel. Opustil je deblo in se krepko pognal na stransko vejo, katere se je krčevito oprijel. Mogočni hrast je treščil s fantom ob silnem trušču na tla. Vsi prisotni so od groze zatisnili oči, prepričani, da bo več ton težko drevo mladeniča kar zdrobilo v kosce. To se k sreči ni zgodilo, so pa takoj po trušču zaslišali bolesten vzkrik mladega plezalca. Stranski izrastek v steblu, podoben dolgi leseni osi, je nesrečnemu mladeniču predrl desnico in se je nato pod hrastovo težo zaril v zemljo. Ubogi fant se je znašel v položaju, kakor da ga je kdo prikoval k steni. Posestnik Gorenje je s svojimi ljudmi seveda takoj po nesreči priskočil fantu na pomoč in ga rešil strašnih klešč. Od prestanega strahu in skeleče bolečine fant precej časa ni mogel izpregovoriti besede. K ranjencu so poklicali zdravnika dr. Skulja iz Mokronoga, ki mu je nudi! vso potrebno prvo pomoč, nato pa so Brekana prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijl
Izgleda, da ni več daleč čas, ko bodo — ne roditelji otrok, temveč narobe — otroci vpraievali roditelje, da-li so po-uüli svojo vsakdanjo dozo ribjega olja Ravno tako bodo tudi gotovo velike industrijske in trgovske tvrdke obvezale tvoje nameščence, da bodo redno jemali to olje, ker jim bo ta dopolnitev dnevne hrane prinesla ojačenje odpornosti njihovih telesnih sil in znižala število izgubljenih delovnih ur zaradi bolezni.
Dolgoletna preiskavanja so namreč dognala, da je izguba na delovnem času zaradi lažjih obolenj uprav ogromna. Ameriški preiskovalec Mills je ugotovil, da je 36,000.000 delavcev raznih strok izgubilo v enem samem letu nič manj nego 250 milijonov delovnih dni, t. j. od njih vsakdo polnih sedem dni! Jasno je, da predstavlja taka izguba na delovnem času obenem tudi ogromno izgubo za narodno gospodarstvo. Preiskava j oč vzroke tega izostanka na delu, je Mills ugotovil, da se nanaša 50 odst. vseh obolenj na infekcije dihalnih organov, izmed katerih sta bronhitis in influenca najbolj zastopani.
Po vsem svetu je znana tovarna East-mann Kodak Company kot ena vodilnih farmacevtskih tovarn Severne Amerike, ki je izvedla najskrbnejša raziskavanja pri svojih lastnih uradnikih in delavcih. Razvrstila jih je v dve skupini. V prvi je bilo 115 žena in 70 moških, med katerimi so bili pisarniško osebje in delavci, ki so opravljali lahke, težke pa do najtežjih del, a v drugi 88 žen in 40 moških. Prva skupina je dobivala počenši z decembrom predlanskega leta, pa do meseca marca preteklega leta vsak dan za časa delovnega odpočitka v tovarni po eno žlico norveškega ribjega olja, dočim ni. druga skupina razen običajne hrane jemala nobenih drugih sredstev za jačenje. Umevno je, da so bili člani ene k<~t druge skupine ves ta čas pod zdravniškim nadzorstvom Sele, ko je ta poskusna doba potekla, so šli na proučevanje dobljenega materiala. Rezultat je nadkrilil vsako pričakovanje! 102 člana prve skupine niso bih vso zimo nič prehlajeni, dočim je ostalo iz druge skupine samo 42 brez pre-
skoval Gaberšček z nekim svojim znancem načrt za vlom v Slovenjem Gradcu. Načrt je bil med vlomom odkrit in Gaberšček je s svojim pajdašem odnesel pete. S pobratimom, ki ga Gabršček noče izdati, sta se tisto noč razšla. Vsak je bežal na svojo stran. Nekaj dni kasneje se je znašel Gaberšček spet pri večjem nočnem poslu v Mislinju. Zdaj pa je imel tako smolo, kakor že dolgo ne. Ko je odklepal blagajno, so ga zasačili domači in so ga z udarci pobili na tla. Ze so tudi poklicali orožnike, ki so ga spravili v občinski zapor. Preden pa so zbrali proti njemu vse potrebne dokaze, se mu je ponudila ugodna prilika in Gaberšček je pobegnil.
Spričo njegove ljubezni do pobega so Gaberščka trdno zavarovanega oddali v sodne zapore v Gornjem gradu. Medtem je že dospelo naročilo okrožnega sodišča v Celju, ki zahteva, da privedejo dolgo iskanega grešnika v primernem spremstvu v celjske zapore.
Nevaren pustolovec prijet na Jesenicah
Jesenice, 15. februarja Pri Jesenicah so obmejni organi v nedeljo aretirali mlajšega moškega, ki je skuša! pobegniti v Nemčijo. Mož se je legitimiral najprej kot Peter Vaclav, po podrobnejši preiskavi pa so odkriili v njem 30-letnega Ivama Oreškoviča iz Like, ki je že star znanec kriminala m je sedel že 39-krat za zapahi. Oreškovič ima za sabo več vlomov in tatvin, ki jih je zagrešil v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, na delu pa je bil tudi že na Dunaju in po drugih nemških mestih. Sele v začetku februarja je prišel iz aresta, zdaj pa bo moral vnovič v zapor, da mu odmerijo štirideseto kazen.
Živa bakla pri tvrdki Oleum
Ljubljana, 15. februarja V skladišču tvrdke Oleum v Metelkovi ulici se je danes okrog 14.30 pripetila huda nesreča, ki bo po vsej priliki terjala človeško življenje. Jože Gregorič, 23-letni delavec iz Podrtem pri Fari na Kočevskem, je na dvorišču čistil bencinske in petrolejske sode. Ker je bil precej hud mraz, se je mimogrede grel ob majhni pečici Delovna obleka n*u je bila vsa mastna od olja, in ko se je neprevidno približal ognju, so ga iznenada zajeli plameni, da je zagorel kakor bakla. Zgorela je vsa obleka na njem, sam pa je dobil hude opekline po vsem životu. Takoj so bili klicani mestni reševale!, ki so G reg ori ča z vso naglico prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so ranjencu z vso skrbno vnemo priskočili na pomoč, a kakor kaže stanje pròti večeru, bo vse njihovo prizadevanje ostalo zaman.
Zagonetna usoda
mladega delavca
Dolnji Logatec, 15. februarja Pri lesni tvrdki Kunstelj na Vrhniki je uslužbenec delavec Franc Merlak. doma z Verda, ki pa po potrebi dela tudi v Dolnjem Logatcu, kjer ima imenovana tvrdka podružnico. Prav zadnje mesece je skoraj stalno delaj v Logatcu, kamor bi bil moral priti na delo tudi v ponedeljek. Ko so ostali delavci naložili voz lesa, »o šli po imenovanega, da bo les odpeljal s konji Iskali so ga tudi v njegovi sobici Nemalo pa »o se začudili, ko so našli na vratih napis: »mene ni doma!« Na miei v sobi so našli list, na katerega je pogrešani napisal, da ga ni v Dolnjem Logatcu hi da se je poslovil od vseh ter da ga bodo našli v neki dolinici mrtvega, katere pa ni točno navedel. Prav tako je sporočil, naj vse njegove reči kakor kodo, obleko ki nahrbtnik, izročijo j njjegovemu očetu, ki je tudi uslužben pri
hlada. 96 članov skupine, ki je jemala ribje olje, ni v 4 mesecih izgubilo niti ene delovne ure
dočim Jih je iz II. skupine ostalo popolnoma zdravih samo 52. Zanimivo je zabeležiti, koliko časa so trajala obolenja pri članih ene in druge skupine. Tudi to je povsem točno ugotovljeno. Gotovo brez izjeme so bila vsa obolenja lažje narave, dočim so ista pri skupini, ki je uživala ribje olje, bila povsem kratkotrajna, je pri drugi skupini trajala bolezen gotovo še enkrat tako dolgo, kar znači, da je bilo število izgubljenih delovnih ur pri tej skupini dvakrat večje kot pri prvi skupini. Ze samo to dejstvo dovolj jasno izpričuje, kako ogromne važnosti za celotno gospodarstvo je, da se znižajo izgube delovnega časa zaradi neznatnih obolenj.
Pot, po kateri Je treba kreniti, je tu jasno naznačen. Ob higienskih in ugodnih materialnih pogojih dela in skrbi delodajalcev za zdravje svojih delavcev in nameščencev se lahko odpravijo ogromne izgube, ki jih ima gospodarstvo zaradi izgubljenih delovnih ur. Treba je imeti samo malce razumevanja za stvar. Ako si tovarnar ali lastnik trgovske tvrdke izračuna, kaj bi ga stalo v zimskih mesecih, ko je najmanj sončnih dni in največ infekcijskih bolezni, če bi dajal svojemu osebju po eno žlico norveškega ribjega olja in primerjal ta izdatek z izgubo, ki ga ima zaradi izostajanja delavcev z dela, kaj naglo bi se pridružil tezi svojih ameriških tovarišev in sledil njihovemu zgledu Nesporno je, da varuje norveško ribje olje s svojo vsebino na vitaminu A organizem prehlada, dočim ga drugi vitamin D splošno varje pred infekcijskimi boleznimi. Ze samo to dejstvo zadostuje, da bi se morala celotna industrija in veletrgovina okoristiti s tem in oddeliti vsako leto gotovo vsoto za nabavko norveškega ribjega olja za svoje delavce in uradnike. Z zvišanjem delovne sposobnosti in preprečen jem izostajanja od dela boste nadoknadili ta izdatek večkratno in ga sploh ne boste čutili.
Radovedni smo, dali bo ta naš članek dal vzpodbudo kateri naših domačih industrij, da se bo okoristila s to važno izkušnjo drugih naprednih drža^.
imenovani tvrdki na Vrhniki Iz ostalih vrstic bi se dalo razbrati vzrok obupa: ljubezen do neke gostilniške služkinje, ki pa mu menda ljubezni ni vračala in katero je nagovarjal, da bi se poročila.
Fant je sitar okoli 26 let ter je prav mirnega in resnega značaja, zato je njegovo početje toliko bolj nerazumljivo in daje upati, da se bo končno le javil in rešil predvsem starše mučnih skrbi. Delovodja je seveda takoj obvestil očeta in tudi orožnike.
Spet velik vlom v Mariboru
Maribor, 15. februarja
Znani mariborski trgovec Ivan Babic, ki ima trgovino v Gosposki ulici je bii več dni odsoten iz Maribora. Ko se je dane« opoldne vrnil v svoje stanovanje na Trgu svobode, je opazil, da so bili medtem v stanovanju nezaželeni gosti. Ugotovil je, da mu je zmanjkala razna obleka, perilo in dragocenosti, med drugim tudi ženska za-pertna ura, dve zapestnici, več draguljev, spominska srebrna doza z vgraviranimi začetnicami T. M. in Z. M. O vlomu je obvestil policijo. Daktiiloskop je posnel prstne odtise. Komisija je ugotovila, da so se vlomilci splazili skozi okno na dvorišču, od koder so prišli v kuhinjo, od tam pa v jedilnico in spalnico, kjer so vzeli kovčeg in ga napolnili z dragocenostmi. Vrednost ukradenega nakita znaša okrog 15.000 din. V zvezi z vlomom, ki je bil izvršen snoči med 19. in 20., vodi sled za sumljivim neznancem, ki se je pred 14 dnevi potikaj r tamoSmjd okolici in spraševal sosede za Ba-biča.
Dobrodelnost
v Zagrebu
Zagreb, 15. februarja
Že 42 let skrfn društvo Dom milosrdja v Zagrebu za siromake. Preteklo nedeljo jo društvo zborovalo pod vodstvom predsednika Aleksandra Frelida v svojem društvenem domu. Lani je društvo posebno mnogo storilo za ublažen je bede. V Domu mi-losrdja in v Domu kraljice Marije na Tu-škancu, najlepšem in najmirnejBem delu mesta, oskrbuje društvo 230 do 250 siromakov. Razen tega hranijo tam veliko število tujih revežev ne glede na njih starost, pleme in vero. Dnevno prejme hrano 300 do 400 podpore potrebnih. Bolniki dobivajo hrano tudi na dom. Tako je društvo v preteklem letu darovalo 354.473 obrokov hrane in 357298 obrokov kruha. Izdatkov jo bilo 646.656 din, prebitka je 17.080 din.
Društvo ima tri hiše. vredne nad 2 milijona dinarjev. Hiša v Tuškancu je zavetišče za 30 intelektualk. Bolnike je odprem-Ijalo društvo tudi v Rimske Toplice, v To-pusko, Radenoe in Krapimske Toplice. Mestni fizika t je dia! društvu vse leto zdravnika na razpolago. Tri domknikanke so ▼ zavodu kuhale in pospravljale. Mnogo revežev je dobilo obleko in perilo. Društvo šteje 10 častnih, 160 u-temeljite^nih članov, 122 darovalcev večjih vsot. 250 podpornih in 1.302 rednih članov. Zaradi hude splošne gospodarske krize »i želi društvo čim več novih članov. Zlasti je priporočljivo, da tudi iimovitejši slovenski rojaki ki prebivajo v Zagrebu podprejo plemenito delo tega društva.
Inkognito
»Rad bl šel na dopust, toda človek nima nikoli miru pred občinstvom,« je potožil Robert Taylor nekemu režiserju.
I »Kaj naj le storim ?<
»Nič težavnega,« je odvrnil režiser.
• »potuj inkognito pod svojim pravim ime, nom in se pokaži takšnega, kakršen si v resnici. Potem te ne bo nihče spoznal.«
Po dolgem zasledovanju ujet
Aretacija Franceta Gaberščka pri Mozirju
Mozirje, 15. februarja
Iz obvestil »Policijskega dnevnika« je znano, da je pred 14 dnevi pobegnil 301etni France Gaberšček, ki je bil zaprt v litijskih sodnih zaporih. Možak ima na vesti precej grehov in je povzročil oblastvom že dosti preglavic. Zadnje dni je bilo v mo-zirski okolici izvršenih več tatvin in vlomov. Naši orožniki so takoj zasumili, da imajo v okolišu tujega dolgoprstnika. Poostrili so nadzorovalno službo in je prišlo na dan, da se klati po soseski sumljiv tujec, ki se izdaja za nesrečnega begunca iz Julijske krajine. Vjeli so ga, ko se je ravno spet pripravljal na nočni tatinski obisk. Gaberšček se je spočetka izdajal pod tujim imenom, ker dokumentov ni imel, češ, da jih je na begu čez mejo izgubil in rešil je golo življenje. Ko pa so začeli preiskovati in prelistovati na orožniški postaji »Policijske dnevnike« in tiralice, so zasumili, da jim je prišel v roke že večkrat pobegli j in povsod iskani Gaberšček.
Na podlagi točnih opisov že ni bilo nobenega dvoma več in končno je aretiranec le priznal, da je France Gaberšček Nato je opisal svoje pestro življenje Nazadnje je bil zaprt v Litiji. Izkoristil je ugoden
trenutek, ko je spodaj v drvanici sekal drva. Odtrgal je s sekiro železne rešetke, nakar je pobegnil v svobodo. Krenil je preko najbližjega hriba. Se pred nastopom noči je hotel priti čimdalje na Dolenjsko. Orožniki so ga nekaj časa zasledovali, vendar mu je bilo v obširnih gozdovih Obolnega lahko zakriti sled. Nekaj dni se je klatil po Dolenjskem, tam pa se je čutil ogroženega. Zato se je odločil, da se preseli na Štajersko. Vso pot od Dolenjskega do Mozirja je prehodil peš, prosil pa je pri dobrosrčnih ljudeh hrane in prenočišča, izdajajoč se za brezposelnega delavca. Ce je nanesla prilika, je okradel svoje gostitelje in pobegnil z ležišča kar sredi noči. Skrbno se je ognil zagorske doline, kjer je imel pred mesecem neljubo srečanje z orožniki. Gaberšček je izpove-1 dal, da si je ravno ogledoval konzum v Lokah, kjer je nameraval izvršiti nočni obisk Bil je že brez denarja, zato se je hotel podpreti za nadaljnje romanje. Pa je po zlem naključju prišla prav tedaj orožniška patrulja. Gaberšček je skušal pobegniti a so ga aretirali in oddali v zapor. No, ravno zadnji dan je še ušel, med tem pa so oblastva že ugotovila, da je
Hrast ga je pribil k tlom
Grozovit doživljaj mladega Dolenjca
Domače vesli
* Prva narodna skupščina srbu\ j>uu turško oblastjo Na praznik Sretenja 15. febi uarja leta 1909 se je sestala v Skopiju prva narodna skupščina otomansklh Srbov z namenom da določi temelje bodočega delovanja srbskega naroda v Turčiji v no. vih razmerah, ki so nastale po mia* lo tur ški revoluciji meseca julija leta 1908 Ko so takrat prišli Mladoturkl na oblast so obljubili srbskim podanikom, prosvetno avtonomijo ln razne svoboščine, že v prvi polovici avgusta leta 1908. so se sestali v Skopiju najuglednejši predstavniki srbskega življa iz treh vilajetov ter ustanovili svojo narodno organizacijo, ki se Je imenovala »Srbska demokratska liga« Ta organizacija je prevzela vodstvo prosvetnega ln političnega dela med srbskim prebivalstvom. V večjih krajih so bile kaj kmalu ustanovljene ligine podružnice ln predstavniki teh podružnic so se zbrali pred tridesetimi leti na praznik Sretenja r Skopiju. To zborovanje, ki je trajalo ved dni, se upravičeno imenuje prva narodna skupščina Srbov pod turško oblastjo No-7Ì turški režim pa ni držal svojih obljub tn kaj kmalu so postali vsi sklepi prve narodne skupščine otomanskih Srbov nelz. vedljivi. Skupščina v Skopiju pred tridesetimi leti pa je dokaz velikega srbskega prizadevanja za dobro sožitje z novim turškim režimom, a ker Turki niso izpolnili svojih obljub, se je moral ves srbski živelj zavzeti za osvobodilno borbo, ki je prišla nekaj let pozneje v balkanskih vojnah do popolnega izraza.
•	Jubilej zaslužne sarajevske lavne delavke. Trideset let požrtvovalnega ln uspešnega dela v nacionalnih ln dobrodelnih organizacijah ima za seboj gospa Da nlca Ikoničeva, soproga predsednika sarajevskega vrhovnega sodišča. Začetek njenega delovanja je bil v Bihaču, kjer je pred 30. let! ustanovila društvo za podpiranje revne šolske deoe srbske cerkvene občine. Ko je prišla v Sarajevo, Je postala odbomica Zadruge Srbkinj zdaj pa predseduje tej zadrugi že devet let. Ko Je bilo ustanovljeno materinsko združenje, se je tudi tej organizaciji posvetila z vso vnemo. Posebno marljivo je delovaJa v letih, ko so zbirali prispevke za zgraditev društvenega doma Kakor v dobrodelnih, tako se gospa Ikoničeva neumorno udejstvuje že trideset let tudi v mnogih nacionalnih organizacijah.
IL	in
Pri lenivosti črevesja, črevesnem ka-itarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fovv« vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl reg S br. 15. 483-33
•	Diplomi raiu so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Francé Jurca iz Vrhnike, Janez Bonač iz Begunj pri Cerknici in Janez Erjavec lz pleževice pri Višnji gori. — Na filozofski fakulteti zagrebške univerze je bila diplomirana gdč. Gabrijela Spanringova iz Maribora. Čestitamo!
•	Legija koroških borcev Je priredila preteklo nedeljo spet več sestankov na katerih se je poudarjalo, da hoče giavni odbor stati na braniku pravic severnih borcev ln dobrovotjcev. V Slovenski Konjicah sta obširneje poročala ondotnl predsednik Jože Lederer in delegat Marušič iz Ljubljane. V Zagradcu na Dolenjskem «ta poročala predsednik trgovec Skerl ln glavni tajnik Kris per lz Ljubljane. V Novem mestu je zborovanje vodil dr. Gros, poročal pa je tajnik Kristan iz Ljubljane. V Mojstrani na Gorenjskem Je vodil zborovanje Lovro Humer z Jesenic, obširno pa je poročal prvi podpredsednik Sefman lz Ljubljane.
prehladu
v on» udj v..... ai -,., ./.i asta ZaLo si pu^u-alo desinficirajte usta in grlo z
Idr. Bahovčeviml
*9
SmreGu'* bonboni
lz smrekovega ekstrakta ln tneuioia ki ublažijo kašelj in hrtpavost. zrahljajo katar ln olajšajo Izločanje sluz. Zavitki Din i.— in Din 6.—.
Apoteka
Mr. BAHOVEC,
LJUBLJANA Kongresni trg 6tev. 12
•	Naročnike Mlakarjevih Izbranih planinskih spisov opozarja Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, da ni nikogar pooblastilo pobirati naročila za drugi in tretji zvezek navedenih planinskih spisov Rok za prednaročbo za drugo ln tretjo knjigo Mlakarjevih izbranih spisov poteče dne 15- maria 1939; tozadevna naročila sprejema po subskripcijskih cenah edl~ nole pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/L Po 15. marcu 1939 bo treba plačati za knjige knjigotržne cene, ki bodo precej višje od cen v prednaročbi. Vsem naročnikom prve knjige Mlakarjevih Izbranih opisov zato nujno priporočamo, da nemudoma naročijo tudi drugo ln tretjo knjigo spisov znanega planinskega pisatelja. Ponavljamo da sprejema naročila edlnoie pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1.
POLENO V KA namočena. — Fr. Kham, Kongresni trg 8-
*	Podružnica SPD v Zidanem mosto priredi svoj redni občni zbor v nedeljo 26 januarja ob 15.30 v Sevnici z običajnim dnevnim redom. Lokat občnega zbora bo podružnica kasneje objavila. Vsi planinci iz Zasavja, osobito pa člani Posavske podružnice SPD se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora
*	Priročnik za planince ki ga je pravkar izdalo Osrednje društvo SPD v Ljubljani, je na razpolago v društveni pisarni SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4/1 Priročnik je potreben vsakemu planincu, ker najdr ? njem vse podatke, ki jih potrebuje za svoje ture in za planinsko organizatorno delovanj«. Hitite z naročili, ker je naklada omejena ter med pia--nlnci veliko zanimanje za priročnik.
•	Nobena gospa ne sme pozabiti, da je odlično terpentinovo milo »Oven« domač izdelek! — Zato ga vedno zahtevajte pri svojem trgovcu!
•	Ogenj v sokoi&hj u v orani v Kxiiieiju.
Sokolsku društvo Mokronog je v soboto goste vaio z burko »Španska muha« na sokolskem odru bližnjega sokolskega društva v Krmelju Ker so kljub izredno lepemu vremenu in nenavadno lepim ln toplim dnem mrzli večeri in noči. je bila peč v dvorani toplo zakurjena Cevi peči so se /.elo segrele in žarele kar je bilo vzrok, da se je na stropu vnelo basanje in leseni tram ter je nastal ogenj Opazili so ga takoj po predstavi ter ga še pravočasno pogasili, da ni preobčutne škode Ce bi se to zgodilo nekoliko pozneje, ko so gostovalci že odšli in tudi domači legli k počitku, bi bila škoda zelo velika
•	Kriza dubrovniške občinske uprave. Dubrovniški meščani se najbolj zanimajo za krizo, v kateri je že 13 mesecev občinska uprava Pri občini ni mogoče rešiti no. bene važnejše zadeve, ker se občinski odbor že dolge mesece ni sestal ln ker nI načelnika ln nekaj občinskih svetnikov, pri imenovanju novega občinskega sveta bo treba računati z razpoloženjem občanov ln v pošte v za imenovanje morajo pač priti možje, ki Imajo splošno zaupanje.
•	Musliman je zgradil pravoslavni samostan. Starodavni samostan Piva v nikšiškem okraju v Cani gori se podira ln bo treba nujno nekaj ukreniti, da se ohrani to staro pravoslavno svetišče. Zgodovinsko važen je ta samostan tudi zaradi tega, ker ga je zgradil musliman. To je bil Mehmed paša Sokolovič, ki Je Imel nekdaj pod svojo oblastjo ves okraj, a je bil zelo naklonjen pravoslavnemu prebivalstvu Med mnogimi freskami samostana je tudi velika slika paše Sokoloviča, sedečega na konju in z načrtom samostana v roki.
Za zdravje In lepoto Vaših las uporabljate edino »P OK V IL« Halr oU, — olje ca lase. Odstranjuje Vam prhljaj. — Dobi se seveda v Parfumerijl NADA, Ljubljana, Frančiškanska ulica.
•	Slabo vreme v raznih hrvatskih krajih. Po hribih hrvatskega Zagorja je spet precej snega V varaždinski okolici pa Je med močnim deževjem le po malem snežilo Tako neugodno vreme je tudi v Bosanski Krajini V okolici Dubrovnika je po lepih sončnih dnevih, ko je južno sadje že cvetelo, nastopilo hladno vreme z dežjem ln se prebivalci boje pozebe, ki bi lahko uničila mnogo obetajoče sadonos-nike. Na Učki ln Vele bitu Je precej novega snega.
•	Skopega gospodarja Je okradel ln ga lepo pogostil z ukradenim vinom in jedjo. V Orehovcu pri Križevclh je užival premožni posestnik Ivanič sloves velikega skopuha Posli niso mogu ostati v njegovi službi, ker je mož strašno skoparil pri hrani tn plači. Hlapec Josip Brlek pa je dolgo potrpežljivo služil skopemu gospodarju čeprav » bile vse prošnje po zboljšanju hrane ln plače zaman. Skopuh je bil s svojim pridnim hlapcem zelo zadovoljen Vse njegove prošnje pa je odbijal s Izgovorom da mu ne more ustreči, ko tudi sam sebi ne more kaj boljšega privo-ščiti Hlapec je premišljeval kako bi se dalo Izpreobrniti starega skopuha, in naposled ga je okradel. Odnesel mu je kakih 100 litra vina ln lepo zalogo mesa in klobas Svoj plen je spravil pri nekem prijatelju ln priredil ma'o pojedino, na katero je povabil tudi okradenega gospodarja Stari skopuh si Je jedače in pijače temeljito privoščil Tako se je napil, da so ga morah odnesti domov Pozneje pa Je nekdo hlapca obdolžil tatvine ln, ko je prišla stvar pred sodišče. Je skopi gospodar v lepem spominu na prijetno gostijo svojemu hlapcu tatvino odpustil in od sodrdje sta se vrnila domov kot najboljša prijatelja.
•	Tatovi so preprečili poroko In svato-vanje. V vasi Jalžabetu v varaždinskem okraju so neznani vlomilci vdrl' v klet posestnika škvorca ter mu odnesli okrog 600 litrov vina. v izpraznjen sod pa nalili vode. Kmet Je to vino pripravil za že-nitev svojega sina Dan pred poroko se je podal v klet ln našel vodo namesto vina Poroko so odpovedali in bo odložena toliko časa, dokler kmet ne nabavi novega vina
•	Ce se Selite pozimi okrepiti v Dalmaciji vam nudi Viganj nasproti Korčuli v pogledu podnebja več kakor Niča Tudi povprečna zimska temperatura je 24 stopenj ob lepih solnčnih dneh pa seže tudi nad 30 stopenj, da ljudje nikoli ne nosijo zimskih sukenj Kadar drugod razsaja burja, imajo ribiči tod varno zavetje Lovci lahko na kopnem lovijo šakale, p'anin-cl pa se lahko vzpenjajo na Sv. Ilijo. od koder Imajo razgled celo v Italijo Gospodinjska šola zveze izseljenskih organizacij skrbi za dobro preskrbo in nastanitev v snažnih kapitanskih domovih šola je s svojo lepo restavracijo nameščena v izredno ohranjenem starobaročnem samostanu Celotni penslon s s'anovanlem in prvovrstno hrano Je samo 45 din Naglasiti Je treba. da je Vigan' zdaj poln venomer dozo-revajočih oranž, limon ln raznega južnega cvetja Podrobnejše informacije vam po*lie gospodinjska šola Viganj. zadnia pošta Kučišfe DalmacHa "li pa: Zagreb, Hatzo-va 12/m telefon 97 25
Pri utprt)u tn motnmh v prebavi vw mite zjutral na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefov* grenčice.
Iz lifMrne
u— Zadnja pot zvestega delovnega moža. Včeraj ob 14 uri je g. Alojzij Koprol. pomožni strojnik Narodne tiskarne ln njen najstarejèi uslužbenec nastopil ;»d-njo po» z Lepe peti nasproti Tobačni tovarni. K poslednjemu slovesu se je zbrala množica pogrebe ev, ki so vedeli pokojnika ceniti zaradi njeg-ove vzo-ne zvestobe in lepega značaja. Krsto je krasilo nenavadno mnogo krasnih vencev Ko sta dva duhovnika opravila žalne molitve, se Je razvil iolg žalni sprevod. Za krsto sta stopala globoko žalujoča vdova ln sin, ravnatelj celjske podružnice banke Slavi je. nato pa so se zvrsMli oni, ki so bili s pokojnikom dnevno v ožjih stikih. V imenu konsorclla »Jutra« Je šel za pogrebom g ravnatelj Rasto Pustoslemšek. Narodno tiskarno so zastopali ravnatelj Jeran z Inž Primožičem ta fak'orlem Dragom Pogačnikom sledila Je vrsta pokojnikovih tovarišev !z strojnice ta stavnice Pri Sv Križu fe tiho 'egei v grob mož. ki nI ljubil besed ta slavHenla. marveč le samo vdano ta zvesto onravllal svolo službo i Naj mu bo lahek plitek skrhno In po- j Steno opravljenem življenjskem delu! |
I
Predvaja ae
v KLNli SLOÜ1,
tel 27-30 ob 16.. 19. m 21. url
,S H e g U ! Č i C a" in 7 škratov
najpriljubnejša povratnica za mladino v čudovitem filmu zopet v Ljubljani !
1
u— Nu\ gr^t». Umri je g Ivan Klopco, uslužbenec dri Zel. \ pokoju Zadnjo pot bo nas opil dares ob 16 izpred mrtvašnice na Vidavdanski cesti. Blag mu spomin žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Ce je znan dr. Benjaiiün Ipavec \ prvi vrsti kot skladatelj samospevov teff opere »Teharski plemiči«, je njegov brat dr Gustav Ipavec najbolj znan kot skia datelj moških zborov Kjer se glasi slovenska pesem tam se poje naša Uavorija »Slovenec sem« poje se navdušujoča ln otožna »Savska« ter večno lepa »Planinska roža« i znanim baritonsklm samospe vom ln drugi Ipavčevl zbori Celo vrsto teh ln podobnin skladb, ki sta jih zložila pred desetletji brata dr Benjamin in Gustav Ipavec, bo Izvajal Ljubljanski Zvon Jutri v petek na svojem velikem koncertu v veliki f 11 harmonični dvorani. Zborovodja Je Dorè Matul solistka gdč Valerija Hey. balova. Vstopnice dobite v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Začetek ob 20.
Pust je masten okrog ust...
Tako pravijo ln bo tudi res. če naročite fine narezke Klefiševe ter Izborno vino. Bouvlerove In Inozemske special itete v DELIKATESNI TRGOVINI V A. JANES. Aleksandrova cesta 12 — telefon, fit. 3455
u — Danes večerjajo Élant dobrotniki ln prijatelji druStva »Kneginje Zorke« v
Trgovskem domu Tam so za debeli četrtek pripravile marljive društvene članice tople ln mrzle primorske ln druge speci ja-litete jugoslovenske kuhinie ki jih bodo servirale od pol 10 ure Poskrbele so tudi za prvovrstne pijače Izborno črno kavo tako da bo ob lično pogrnienih mi7ah mogoče na1pr1jetrie15e ramolo^enie Opozar jamo ponovno na to dobrodelno prireditev katere čisti donos gre v korist društvenemu dii^'komu domu v L1ubl1an1
u— Dništvo »Pravnik« v Lhiblfanl bo svečano proslavilo SOletirloo svojega delo. vanja v soboto dne 18 marca t l. Ob 18 uri bo slavnostna skupščina v sejni 1v<v rani ltnbljanskega magistrata, ob 20. uri pa banket.
TABARIN PARIZ—LJUBLJANA JUBILEJNA MASKARADA
Sokolski dom - Vič 18. - IL ob 29. uri
u— Šentjakobsko gledališče bo v soboto zvečer in nedeljo popoldne prvič predstavilo svojemu občinstvu gojence dramatičnega tečaja, ki so pod skrbnim in vestnim vodstvom ge Polonce Juva-nove naštudirali znano otroško igro »Pe-pelka« V mistično daljavo odmaknjeni svet, kjer druga ob drugi rastejo bajne osebe in se medsebojno dopolnjujejo priklene pozornost starega in mladega poslušalstva do napete pozornosti. Režija ge Juvanove je uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da pridejo vse oblike te igre do prave veljave G Rom je oskrbel vsebini primerno in okusno izdelano scenerijo Idealno stremljenje mladine ki se je z vso ljubeznijo oklenilo šent jakobskega odra. zasluži pozornost ln moralno podporo našega gledališkega občinstva ki naj jim z obilnim obiskom vl.je poguma za nadaljnje delo.
u— Opozarjamo na današnjo popoldansko predstavo tragediji; »Grohar«, ki je bila pri občinstvo kakor pri kritiki zelo prizna no sprejeta Pričetek bo točno ob pol 16 Cene se zelo znižane ln vsakomur dostopne Prodaja vstopnic je vse dopoldne v frančiškanski pasaži
V soboto, 18. t. m. vsi na
PUSTNO RAJANJE
društva „Tabor"
V DELAVSKI ZBORNICI. Vojaška godba!	Vstopnina 8 din.
WWW ■MtMtfWWyHIW
II— Clril-Metodova p«>družnlca v Mostah je imela v gostilni pri Košaku občni zbor. G. S tu ito je v zastopstvu gospe Ilav. nik-Druškovičeve poročal o delu v minulem letu ter pozival članstvo, da pomaga vodstvu pri prepotrebnem narodno-obramb-nem delu Casi, ko so se posamezniki Izgovarjali z nepotrebnostjo takega dela, so minuli. Res je, da imamo svojo narodno državo, potrebno pa je posebno na meji ln na Kočevskem podrobno delo v pomoč slovenskemu življu Gdč. tajnica Tavčarjeva je med drugim omenila, da je po 23 letnem odmoiu v Mostah lani ponovno oživelo zanimanje za CMD število sej in prireditev je bilo prav lepo in delo Je bilo prav uspešno Članov je bilo 133. Blagajnik g. Skrbic je povedal, da Je podružnica nakazala vodstvu 5100 din, kar je prav le. pa vsota za enoletno delovanje. Kjer Je le malo dobre volje in razumevanja, se da delati Moščanska podružnica Je spet lahko marsikateri za vzor, kako naj se delo porazdeli, da se doseže uspeh Sledile so volitve pri katerih je bil soglasno Izvoljen za predsednika g. Sturm. Pohvalno Je, da so se občnega zbora udeležili zastopniki drugih ljubljanskih podružnic, kajti tako se med članstvom najlažje navežejo stiki, ki pospešujejo skupno delo Na občnem zboru je tudi zastopnik vodstva predaval o naših obmejnih problemih ln pokazal lepote naših obmejnih krajev v slikL
Številka 7. »Družinskega tednika« je danes Izšla. Prinaša mod drugim začetek velenapete »ZADEVE TAMANOI«.
u— Iz obupa v smrt. Včeraj so v nekem stanovanju v vodmatskem predmestju našli brezposelnega delavca D. M., ki Je sicer lz rudarskih revirjev doma že deij časa je zaman Iskal dela ln zaslužka pa d Je v obupu prereza] žile na roki. Rana pa na »rečo nI nevarna ln bo obupanec kmalu okrevaL
u— Lovsko društvo LJubljana bo lmek> svoj občni zbor 23. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvezdi«.
I
FIlm o najniistiCnejSein mestu na svetu	Danes ob 16 19 in 21. uri B
TRAGEDIJA ŠANGHAJA I
V gl. vi Inklšlnov
KINO MATICA, 21-24
Pretresljiva vsebina
Oeetje, prid.t« drevi ob 20. posluSal predavanje, namenjeno predvsem vam! Predava vseučiliščnj docent dr Stanko Gogola o snovi »Našim družinam manjka očeta«, na ženski gimnaziji, Bìeiweisova cesta.
u— Podružnica Sadjarskega ln vrtnarskega društva v Mostah priredi drevi ob 20 v risalni ci ljudske Sole v Mostah pre davanje o škropljenju ln obrezovanju sadnega drevja. Predaval bo nadzornik g. J. Strekel K ude.ežbi so vabljeni vsi Vstop prost-
u— Za zavetišče bednih v cukrarni je župan g. dr. Juro Adlešič 11 t. m podaril 1.000 din v počaščenje spomina svojega umrlega brata Mestno poglavarstvo mu Izreka najlepšo zahvalo počastite rajne z dobrimi deli!
u— Redni občni zbor Oblastnega odb<>-ra Aero-kluba »Naša krila« bo danes ob 20 uri v prostorih Avto-kluba, Kongresni trg.
u— ve»elo pustno rajanje bo priredilo na pustno soboto Delavsko prosvetno In podporno d ruš vo »Tabor« v Dela /ski zbornici. Igrala bo prvovrstna godba In na razpolago bodo v bogati Izberi najboljše utehe za lačne ln žejne Ciani in prijatelji druétva, pridite vsi! Cisti lobiček prireditve Je določen v socialne namene. Vstopnina 8 din.
Veliko železničarskr MAŠKARADC
priredi »ITdruženJe Jugoslovanskih narodnih železničarje* In brndnrjev«. Ljubljana — na pustni torek 21. II. 1939 v Sokolskem domu na Taboru. — Začetek ob 20. url. — Vstopnina ilin 10.—. — Godba »Sloge«.
Tekma mask.
u— Za Kurentovo veselo noč so pripravljene dekoracije Veliki taborski prostori se že preurejajo ta vse bo pravočasno pripravljeno Ce se hočete nagledati ln nasmejati tedaj si privoščite v soboto zvečer prijetno zabavo na Kurentov! veseli noči na Taboru Na svidenje.
u— Tabarin — Pariz — Ljubljana bo letošnja najrazkošnejša maškarada. ki jo priredi viški Sokol «trogo v slogu znamenitega pariškega »Tabarina« oa pustno soboto 18 t m ob 20. v Sokolskem domu. Razkošne dekoracije, ki so jih izvršili člani sami bodo nekaj edinstvenega Po. sebno privlačeu pa oo nastop opernega baleta, ki ga na Viču še nismo videli Naše priznane beletke bodo izvajale plese kakišne vidimo v pariškem »Tabarinu« Boga'o založen buffet dancing ba? itd bodo nudili lačnim ln žejnim izvrsten prigrizek in okrepčilo po zmernih cenah. Gr-dinov »Falcton Jazz« pa bo skrbel, da bo prišlo pri plesnem rajanju na svoj račun staro in mlado Vabimo sokolsko ta ostalo narodno javnost da nas obišče v *>boto na Viču. Nikomur ne bo žal. če bo preživel nekaj ur karnevalskega veselja med naprednimi Vičanl v soboto na »videnje v viškem »Tabarinu«.
Velezanimiv In napet pustolovnl film senzacij!
KONFLIKT
Camilla Horn — Paul Klinger In Carl Mart. U
Predstave «amo ob 18. In 19. url!
Zvečer ob 21. uri VELIK EKSPERIMENTALNI VEČER
slovitega
'elepata, mojstra parapsihologlje
Fakirski poizkusi z medijem Mdme Elis!
KINO UNION, tel. 22-21

Kurent, Kurent pride! Kam pa T Na pustni torek se oglasi v Sokolskem domu v SiSki, ker on ve, da je tam najbolj zabavno in družabno. Pa tudi prireditve Sokola Šiška so splošno znane vsej Ljubljani, zato m nič čudnega če pride tudi Kurentu na ušesa Zato na pustni torek vsi na Kurentov ples.
u— Sadjarsko društvo Vič Ima drevi ob pol 20. predavanje v Soli Predava g tajnik Skulj: Praktične raje v cepljenju sadnega drevja Prinesite s seboj mladike, da se bomo lahko vadili.
Iz €e?la
e— »Cpniki — na plan« je naslov veseloigre ki jo bo uprizorila ljubljanska drama jutri, v petek, ob 20. v celjskem gledališču v režiji prof. gesta tn dobri zasedbi vlog Predstava je za abonma Ne. abonenti dobijo vstopnice v p red prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
Prvovrstno čajno maslo, mleko, sir — dobite v ZADKUZN1 MLEKARNI, Celje, Slomškov trg 1.
e— P«greb M» rije Sen»*g«čnlkove lz
ViSnle vasi pri Vojniku, ki so jo našli v torek zjutraj utopljeno v Koprivnici blizu cerkve sv Duha v Celju, bo danes ob 14. na bolniškem pokopališču.
NATAKABSKi PLES
Danes ob 29. url
KAZINA
u— B»henisk| večer gledaliških Igral»
cev na pustni torek pri Mikliču Ima v svojem sporedu originalni domači umski proizvod šaljive in sodobne vsebine, ki ga je vklenil v še neslišane melodije tudi domači, oziroma priznani hišni komponist. Za razliko od lanskega mednarodnega političnega jedilnega lista bo letošnji umotvor obravnaval zgolj iomače zadeve ln zadevice Vse bo* verno tolmačeao ln obrazloženo za kar jamči izvrstni konferanc. je ali, kakor smo mu že rekli, gobezdalo g Daneš Za pustno nastrojenje bo tudi skrbel neumorni Ronny Jazz. Kupujte vstopnice že prej pri operni blagajnL
»KURENTOVA VESELA NOČ
Največja pustna prireditev
na Taboru 18. februarja t. L
Vsako leto nove dekoracije. Rezervirajte * ta večer za prijetno zabavo. Vstopnin» Din 10—.
Lam bet h Walk Je v Nemčiji prepovedan, pri nas pa ne! Na planinskem plesu Akademske skupine SpD ga boste lahko plesali Pa ne samo tega: valčki, polke, tangi, foxtroti Itd. vse se bo vrstilo, vsak bo prišel na svoj račun, kajti dve godbi bosta ves čas v pogonu: v veliki dvorani New Star jazz, v gornji dvorani ali na Kredarici pa Sramel. Buffet bo zgoraj kot spodaj bogato založen in po zmernih cenah na razpolago. Za obleko vam ni treba skrbeti planinska, narodna noša, dečle, vse bo dobrodoS'o. Vstopnina bo za študente ln za člane SPD z legitimacijo din 10. za druge pa din 15. Na pustno soboto vsi na I. planinski ples v Trgovski dom! Pridite točno ob pol 9. uri. da ne zamudite uvodnega koncertnega programa.
u— Za pustni korzo. ki bo v nedeljo popoldne. vlada veliko zanimanje. Kakor nam sporočajo prireditelji, se Je prijavilo že preko 300 mask. Oglasilo se )e tudi 15 znanih ljubljanskih tvrdk v reklamne svrhe. Nadaljnje prijave sprejema prlre-diteljski odbor še do petka, vsak dan od 17. do 19. url v restavraciji Sesti d. Na razpolago je tudi še nekaj kostumov.
e— S komolca Je padel. Pri Sv. Lovrencu pod Prožinom je padel v lorek osemletni posestnikov sinček Konrad Majoranc s kozolca štiri metre globoko ln si zlomil desno roko v zapestju.
e— Zopet dva napada, v nedeljo okrog 18. .Je šel 20-let nI poljski delavec Viktor Skriljar iz Križevca pri Konjicah k nekemu posestnika v Isti vasi. Na cesti Je neznan moški napadel Skriljarja in ga za>-bodel z nožem v vrat. Ko sta se vračala 51-letni posestnik Simon Sket iz Brestov, ca pri Rogaški Slatini ln njegova žena v nedeljo zvečer lz vinograda je blizu doma več fantov napadlo Sketa. Obdelali so ga s koli ter mu močno poškodovali desno nogo v členku tn več reber.
Iz Ptuja
J— Pogreb Aleksand'a Svobode. V ponedeljek popoldne so pokopali v ptuju g. Aleksandra Svobodo sieskega tajnika v p. Pogrebne molitve Je opravil pravoslavni prota lz Maribora nakar se Je razvil sprevod na mestno pokopališče. Pokojni Svoboda je bil po rodu Ceh ln je umrl v 67. letu starosti. Služboval je po raznih krajih Goriške kot politični uiadnik, ob času plebiscita pa je bil uslužben na Koroškem. Zadnje njegovo službeno mesto je bila Murska Sobota, kjer je leta 1928. stopil v zasluženi pokoj. V Ptuj se Je preselil šele pred 6 meseci, lz Beograda, ker si je želel da bi počival v slovenski zemlji. Ta želja se mu Je sedaj Izpolnila. Pokojnik je bil 20 let član Sokola, zato so njegovo truplo spremljali na zadnji poti tudi Sokoli Žalujočim Izrekamo Iskreno sožalje!
J— Umetnostna razstava Frana Mihe. llča. Akademski slikar Franc Mihelič priredi od 19. do 28. t. m. razstavo svojih slik v okrilju ptujske Ljudske univerze Razstava bo nameščena v I. nadstropju Dijaškega doma. Odprl jo bo univ. profesor dr. Fr. Stele, ki bo naslednjega dne 20. t. m. predaval na Ljudski univerzi o razvoju slovenske umetnosti v letih od 1918. do 1939.
j— Sokol v Ptuju priredi v soboto ob
20. v zgornjih prostorih Narodnega doma prijeten družabni večer, katerega namen je, da se vsi člani in prijatelji Sokola res bratsko poveselijo.
j— Zvočni kino predvaja dane« 16. t. m. ob 20. film »Kneginja Tarakanova«. Kot dodatek paramountov žurnaL
Pustna sobota
,:Slavčeva maškarada"
Hotel »Metropol Miklič«
Iz Maribora
•— Cankarjev večer v Ljudski univerzi bo Jutn 17 t m Predaval bo prof dr Anton Slodnjak književnik iz Ljubljane, recitiral pa režiser ljubljanske drame g. Ciril Debevec
a— Iz Zveze Maistrovih borcev. Dne 12. t m. se je ustanovil v Ormožu odsek Zveze Maistrovih borcev in je bil izvoljen za predsednika dr Adam Ban — 2. L m je bil občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev pri Sv Bolfenku pri Središču Za odsekovnega predsednika je bil izvoljen Robert Košar — Dne 19 t m pa bo ustanovni občni zbor ods?ka ZMB pri Sv Vidu pri Ptuju, v prostorih gostilne Ignacija Krajnca
KARMAII, eksperimentalni psihografo log piset eponaine Knjige »Nas život ln Okultne tajne« V Mariboru sprejemu obiske v notelu »Zamorec« do 20 februarja 1939 Odgovarja na dodlo Korespondenco
a— Himen. V pravoslavni kapeli sta se poročila znani sokolski delavec, bivši načelnik Sokola Maribor III in agilni referent raznih odsekov pri mariborski sokolski župi br poročnik Dragan Pajnkovič in gdč Marica Jernejčeva Mlademu^ sokol-skemu paru želimo, obilo sreče
a— V sobolo krstna prt dstava. 18 t m bo v gledališču krstna predstava F Bevkove »Partije šaha«, v režiji g Vala Bra-tine. ki slavi 251etnico svojega umetniškega delovanja
a— Klub absolventov trg.ovske akademije v Mariboru priredi drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice aktualno predavanje »GospodarsKi in pol nični pomen Sredozemlja« Predaval bo g. dr. Stojan Pretnar, odvetniK iz Maribora. Odbor va bi vse, ki se zanimajo za aktuelnost sredozemskega problema.
a— Nov udarec. V Kasjakovem kamnolomu pri Sv. Lovrencu na Pohorju so prenehali z delom. Odpuščenih je 40 delavcev.
a— S palico ga Je pobil do smrti. V neki gostilni pri Hotizi so bili zbrani sejmarji Med njimi sta bila tudi Ignacij Horvat iz Poiane ter Nace Hozjan iz Trnja. Med prepirom je Hozjan navalil s palico na Horvata tako, da je Horvat obležal s počeno lobanjo in kmalu izdihnil.
a — Enkrat na leto pozabite na vse skrbi in težave in se zabavajte od srca Na;lepša priložnost za to bo »Bohemska noč« na pustno soboto 18. t m. v Sokolskem domu. Sijajne dekoracije, odlične godbe, senzacionalna presenečenja! Na svidenje!
a— Bohemska noč. II. sokolska pustna prireditev v Mariboru. Le ošnja prireditev je razpisana pod privlačno deivizo »Bohemska noč« ter bo v soboto, 18. t. m. prvič v lastnem Sokolskem domu v vseh Ivora-nah prejšnjega Uniona. To bo mariborskemu Sokolu omogočilo, da letošnjo m prihodnje pustne prireditve izvede tako, da bo ustreženo vsem željam številnih vsakoletnih ob'skovalcev, ki si hočejo privoščiti brezskrbno in veselo pustno noč v domačem prijateljskem razpoloženju. V Sokolskem domu se vrs'jo že sedaj živahne ln obsežne priprave. Dvorane bodo razkošno in nad vse originalno dekorirane, tako da bo pod geslom bohemske noči ustvarjen skladen okvir za pravo pustno razpoloženje. Nagodetov Jazz iz Ljubljane in priljubljeni domači White-S'ar-jazz jsmčita za prvovrstno godbo ln poln užitek plesalcem. Pripravljajo se številna presenečenja, originalne bohemske šale ln karnevalske Igre. Skratka »Bohemska noč« bo prireditev, ki Je naj ne zamudi nihče, ki je potreben razvedrila im ki si hoče nabrati dobrega razpoloženja za vse leto. Priporočljivo je, da se va opnice nabavijo že v predprodaji pri »Putniku«.
a— Kovčeg so odnesli iz avtomobila trgovcu Alojziju Spragerju iz Vetrinjske ulice, ko je pustil za trenutek vozilo na cesti. V kovčegu so b'li razni dokumenti. Sprager trpi 250 din škode.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN IN DRUG Zagreb,
GAJEVA 8.	ELICA 15.
obveJča neobvezno: Pri danaAnJem Žrebanju V. razreda 87. kola državne razredne loterije »o bili dno 15. t. m. izžrebani sledeči dobitki: Din 200.000.— St. 34513 (pri nas kupljena) Din 40.000.— St. 56095 . Ein 85.000.— fit. 31142 Din 30.000.— St. 55993 73023 Din 25.000.— St. 272 70098 Din 20.000.— St. 35459 42941 44414 58708 58842 64369 80307 97997 Ein 15.000.— St. 23397 28232 80040
PO DIN 12.000.— 18423 4S121 48766 50184 65342 67278 PO DIN 10.000.— 4240 7268 24755 28779 89295 40709 44887 45521 46514 50811 55983 59384 65098 67205 73801 73980 83522 97418
PO DIN 8000.— 5368 6959 7229 8155 25201 80150 82472 35908 36594 46191 54306 55065 67438 67784 69011 69378 69484 77016 85104 8515S »0591 91830
PO DIN 6 000.— 4280 14242 1503« 26576 37358 89508 44896 51840 59971 61560 65868 74339 75445 80244 84833 87043 91047 95544
PO DIN 5.000.— 3895 8246 18274 20631 21512 26087 86796 39519 41981 48191 50312 53117 53779 57365 61726 62400 64182 68007 73074 80387 81588 91709 95488 99434
PO DIN 3.000.— 450 2663 36782 42015 46653 47128 49270 62*28 «9515 76628 77893 78192 87468 84146 95377 95930.
Natile Je Mio Izžrebanih še 8.400 dobtt-kov po Din 1.000.—.
Popolno ura fi no listo dobitkov, Izdano In kontrolirano od same državne razredne loterij«», torej brrz vsakih pogreškov, po |]li>mn vsnhomiiT n» zahtevo.
Sledeče fcrohanfe V. razreda 87. kola bo 16. februarja 1939. ___
a— Svojevrstni posli lesnega trgovca. J*
letni Henrik Siker Je lani kupil v okolici Sv Lenartu od raznih kmetov les, ki ga Je prodal neki semborski tvrdki. Ze prodani les pa je potem vnovčil Se pri mariborskem trgovcu F Bišofu, ki je Sikerju plačal 11 923 dia Včeraj je obravnavalo okrožno sodišče ta primer dvakratne prodaje Razen tega ima S. ker na vesti Se dva druga slična primera Lesno industrijo »Drava« v Mariboru Je osleparil za 1 000 din, dr F Attemsa iz Slovenske Bistrice pa za 2.500 din Siker je bil v odsotnosti obsojen na 5 mesecev strogega zapora. 1.500 din globe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let
a— Aretacije zaradi oboja na Sobru. Poročali smo o tragičnem dogodku na Sobru, ki Je zahteval življenje 21 letnega po-sestnikovega sina Antona Jarca Orožniki so aretirali 6 drvarjev, ki so osumljeni udeležbe pri umoru in razdejanja v gostilni Aretiranci tajijo krivdo, pač pa so se trije obvezali, da bodo poravnali škodo v gostilni.
I
a— Stelcer žrtev alkoholnega rastrup-
Ijenja. Poročali smo o tragediji 381etnega posestnika Jakoba Stelcerja iz Studencev, ki so ga našli mrtvega v listnjaku posestnika Josipa Pučka v Cagoni pri sv. Antonu v Slovenskih goricah. Prvotno so domnevali, da gre morebiti za zločin Pri obdukciji pa so ugotovili, da ni postal Stelcer žrtev nasilja, ampak alkoholnega zastrupi j en ja
a— Krvava bitka med podovskiml ln račkimi fanti. Znano je, da podovski in rački fantje niso prijatelji, če se stud«j o v kakšni gostilni To se je pokazalo tudi sedaj, ko so se znašli v neki podovski gostilni kjer so se hudo spoprijeli Razvila se je prava bitka, pri kateri je trpel tudi gostilniški inventar Sipe so žvenketale. stoli in kozarci so frčali po zraku Zabli-skali so se noži Zaboden v hrbet in v roke je obležal posestnikov sin Franc Pred -kaka Orožniki so šest najbojevitejših udeležencev bitke ovadili državnemu tožilstvu.
Gospodarsivo
Naše državne železnice
(lz publikacije, ki jo je Izdalo Udruženje jugoslovei»skih narodnih železničarjev in brodarjev pod naslovom: »Jugoslovanske železnice v sliki, številki in besedi«)
U*
Osrednja delavnica v Kraljevu
Leta 1937 smo imeli v Jugoslaviji 2364 lokomotiv 5140 osebnih vagonov in 54.306 tovornih vagonov. Za vzdrževanje teh vo zil imamo 8 delavuic, in sicer v Mariboru, Ptuju (2100 uslužbencev ), v Zagrebu (2200), v Sarajevu (2100), v Nišu (2050). v Smederevu (750 , v Petrovgiadu (950). v Subotici (250) in v Kraljevu (350» Vse te de avnice sc imele leta 1937. 10.750 uslužbencev
Razdelitev teh delavnic je Se posledica razmer pred letom 1918 od tedaj pa je šlo prizadevanje za tem, da bi se glavna vzdrževalna služba osredotočila v eni sami osrednji delavnici, lo prizadevanje je dovedlo do tega, da smo na račun reparacij dobili iz Nemčije popolno ogrodje z inventarjem za tako glavno delavnico, spo sobno za izvršitev vseh popravil. Za postavitev te osrednje de avnice je bilo določeno Kraljevo, kj leži na križišču ozkotirne proge Stalač — Cačak in normal-notirne proge Lapovo - Mitrovica. Ta delavnica je sedaj deloma že v pogona s 350 uslužbenci, lahko pa zaposli do 60<1Q uslužbencev.
S povečanjem obratovanja v Kraljevu bo treba precej zmanjšati obrate v ostalih delavnicah in sicei za polovico. Ekonomija tovarniškega dela gotovo govori za osredotočenje čim večjega dela pri vzdrževanju voznih sredstev. Toda s stališča zemljepisne lege, razširjenosti in gostote prometa je treba ugotoviti, da leži Kraljevo na periferiji. S stališča transportnih stroškov bi bila najugodnejša v lega v težišču vsega prometa, t. j. v Slavonskem brodu Periferna lega delavnice v Kraljevu povzroča mnogo nekoristnih režijskih pošiljk za prevoz lokomotiv in vagonov in potrebnega materiala. Tudi s stališča tehnične Izobrazbe lega Kraljeva ni povoljna in bo ta delavnica še dolgo vrsto let vezana na dotok strokovnih delavcev iz pokrajin okoli Zagreba in Ljubljane.
m.
Nezadostno Število uslužbencev
Po skupnem številu uslužbencev je najmočnejša beograjska a najšibkejša ljubljanska direkcija, ki pa Ima največ uslužbencev na 1 km proge. Po pristranskem presojanju bi se to lahko tolmačilo tako, kakor da ima ljubljanska direkcija preveč uslužbencev. To pa bi bilo skrajno krivično za uslužbence, kajti število uslužbencev se mora ravnati pp obsegu specifičnega prometa in donosne storilnosti. Potrebno število osebja je torej odvisno od gostote in značaja prometa. Proge s komercialno Izdatnim osebnim in tovornim prometom morajo imeti sorazmerno večje število osebja na 1 km, kakor na pr. malo frek-ventrane proge v gospodarsko nerazvitih tn zemljepisno manj izpostavljenih pokrajinah.
V ljubljanski direkciji je bilo lete 1937 9578 uslužbencev (pri vseh d'rekcijah
* Glej »Jutro« z dne 15 februarja.
61.775) t. j. 8.5 uslužbenca na 1 km proge nasproti 7.3 na področju sarajevske direkcije 6.7 na področju zagrebške in beograjske direkcije in 4.8 na področju subo-tiške direkcije. V številu uslužbencev je zapopadeno vse osebje (uradniki, zvanični-k:. služitelji. dnevničarji in delavci) pri posameznih direkcijah, ni pa všteto osebje generalne d'rekcije in njenih podrejenih službenih edinic.
Da pa ima ljubljanska direkcija v resnici mnogo premalo uslužbencev, nam kažejo številke o obsegu prometa.
Potniški promet
Čeravno je ljubljanska direkcija po dol. ž'ni prog najmanjša, Ima največ odpravljenih potnikov, kakor nam to kaže naslednja pr mer ja va za leto 1937: direkcija skupno štev. štev. potnikov potnikov na 1 km proge Ljubliana	12,680.400	11.050
Zagreb	12,616.900	5.720
Su botica	12,315.000	5.480
Sarajevo	6 092.500	4.150
Beograd	9,239.400	8.980
Potniški promet na področju ljubljanske direkcije je še enkrat večji, nego znaša povprečje za vso državo in za 177% višji nego na področju beograjske direkcije. Tudi železničar,j; so v ljubljanski direkciji mnogo bolj obremenjeni nego v drugih direkcijah (n. pr. v sarajevski in beograjski).
Upravičenost pritožb glede preobremenitve osebja v ljubljanski d rekciji nam potrjujejo naslednje številke: v Ijubljansk» direkciji pride na enega uslužbenca 1825 potnikov, v subotiškl 1118, v zagrebški 854. v beograjski 592 ln v sarajevski 566
Prebivalstvo v Sloveniji pa se tudi največ poslužuje prometnih sredstev. Ce upoštevamo, da živi na področju ljubljanske direkcije 1,2 m lijona prebivalcev, na področju zagrebške direkcije 5 milijonov na področju beograjske direkcije 4 milijoni na področju subot:ške direkc'je 2 milijona in na področju sarajevske direkcije 2.5 milijona, tedaj vidimo, da pride v enem letu povprečno na enega prebivalca v območju direkcije v Ljubljani 10.5 potovanj, v območju direkcije v Subotici 6.2. v Beogradu 3.3, v Zagrebu 2.5 in v Sarajevu 2.4 potovanj.
Nadalinje številke nam povedo da potu i e jo v ljubi lanski oblasti potniki na razmeroma kratke razdalje kajti na enega potn ka odpade 35.5 km nasproti 47 km v sarajevski direkciji. 57 km v zaerebSki direkcili. 63 km v subotifiki in 65 km v beograjski direkciji
V potn-škem prometu so železniške proge v Sloveniji vsekakor najbolj Izkoriščene. kar nam pričajo številke o prepotova-nih potnikih k lometrih na 1 km izkoriščene proge. Tu 1e Slovenca na prvem mestu s 392 000 potniškimi km na 1 km proge. nato sledi subotlSka direkciia s 337 000 zagrebška s 325 KM) beograjska z 259 000 in ssraiev9ka s 195.000 potnišk mi km na 1 km proge.
Občutno sezonsko zmanjšanje zaposlenosti v Sloveniji
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev v mesecu januarju Objavljene številke kažejo, da je bilo sezonsko nazadovanje od decembra do jamarja zelo občutno, saj se je število zavar vencev zmanjšalo kar za 7802, medtem ko je znašal pred enim letom enomesečni pad*»* v istem času le 5348, pred dvema letoma 5138 in pred tremi leti 3608 V januarju smo zaradi tega imeli le še 1415 zavarovancev več neao pred enim letom, medtem ko je ta enoletna razlika v decembru znašala še 3869.
Povprečna dnevna zavarovana mezda Je od decembra do januarja nazadovala za 0.10 din na 24.92 din ln le bila pri tem za 1.18 din višja nego pred enim letom Skupna dnevna zavarovana mezda pa je znašla v januarju 2.234 400 din t j. 139 250 din več nego pred enim letom.
Načrt za obnovo
železniškega parka
2e svoječasno Je časopisje poročalo, da se v glavni direkciji državnih železnic v Beogradu pripravlja načrt za obnovo prometnega parka, odnosno za nabavo višjega števila lokomotiv in vagonov, potniških in tovornih. Zdaj prihaja iz Beograda vest, da gre za petletko, v kateri bi se obnovil železniški park. tako da bi železnice imele vse, kar potrebujejo za nemoten obrat Izvršitev tega načrta bi stala skupno okoli milijarde dinarjev, torej vsako leto v tej petletki 200 milijonov dinarjev.
Pripomniti je treba, da se pri izdelavi tega načrta upoSteva v prvi vrsti naša domaČa industrija V generalni direkciji dr-' žavnih železnic se vrši vsestranski posvet okoli vprašanja, kaj vse bi mogla izdelati domača industrija Samo tiste potrebščine ki jim domača industrija nikakor ne bo kos, bodo nabavljene v tujini.
Toda pri obnovi prometnega parka dela
te?.ave vpraSanJe fHanslranJa teh nabav Zra-^o je, da di ča uredba o organizaciji orome n^ga ministrstva, ki je bila uveljavljena pred sedmimi leti, sklad za obnovo prometnega parka. Po informacijah »J"-goslov nskega kurirja« bi morali dohodki za ta sklad znašati letno okoli 150 milijonov dinarjev Medtem pa se ta znesek doslej še ni vnašal v blagajno tega sklada, temveč se je pridrževal v glavni državni blagajni. Ce bi se ta znesek vnesel vsako leto v blagajno sklada, bi sklad razpola-
gal danes z nad 700 milijoni dinarjev, kar bi pomenilo poravnanje 70% stroškov za nabave po pripravljajočem se načrtu za nabavo železniških potrebščin.
Zdaj se preučuje vprašanje, da bi se dohodki, določeni za ta sklad, v naslednih letih tudi v resnici izročali skladu, tako bi bilo v petletki zagotovljeno blizu 750 milijonov dinarjev za najnujnejše potrebe okoli obnove prometnega parka.
Gospodarske vesti
— Nov pomočnik ministra za finance.
Kakor poročajo lz Beograda, je bil za pomočnika novemu finančnemu ministru dr. Djuričiču imenovan dr. Ljubiša Mikič, dooda. jt mi načelnik oddelka za državne dolgove v finančnem ministrstvu. Dr. Mikič je končaJ pravne Študije v Aixu in v Parizu ln nato nastopil službo v finančnem ministrstvu Nekaj časa je bil àef odseka za zunanje dolgove v oddelku državnih dolgov. Potem je bil imenovan za načelnika oddelka državnega računovodstva in nato za načelnika oddelka državnih dolgov. Dr. Mikič velja za strokovnjaka v mednarodnih finančnih vprašanjih in se je kot tak ude eževal raznih pogajanj, ki so se nanašala na naše zunanje dolgove Velja tudi za odličnega poznavalca gospodarske strukture v naši državi zaradi če s ar se naglaša, da lahko naši gospodarstveniki z zadovoljstvom vzamejo njegovo imenovanje za pomočnika finančnemu ministru na znanje
■■ Popravite. V včeraiSnji članek »Starostno zavarovanje obrtnikov« na 5 stram se je vrinila neljuba pomota Pri navajanju uredb, ki naj jih ministrstvo izda istočasno z uzak nitvijo starostnega zavarovanja. je mišljena v točki 3 uredba o minimalnih cenah in ne uredba o minimalnih mezdah.
Borze
15. februarja
Na borzah v Beogradu in Zagrebu so se nemške klirinške marke trgovale ne spremenjeno po 13 80, medtem ko so noti-rale na ljubljanski borzi 13.80 denar. Isto-tako so "angleški funti notirali nespremenjeno 238 (speciani tečaji) in 258 (svobodni tečaji). Grfki boni so se ponujali v Beogradu po 35 25 a v Zagrebu so se trgovali po 35 3750
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda iskala po 470. Blaga ni bilo V Beogradu pa ie bil zaključen po 471.75 Na zagrebška borzi je bil zaključek Se v 6°/o dalm. agrarnih po 90.
DEVIZE
Ljubliana. Amsterdam 2344 — 2382. Berlin 175912 - 1776-88, Bruselj 737 — 749 Curih 995 — 1005, London 204.92 — 208.12, New York 4353.62 — 4413-62, Pa. riz 115.52 — 117-82, Praga 150-65 — 15215, Trst 230.45 — 233.55.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.66, London 20.6425. New York 440 3750, Bruselj 74.35 Milan 23.20, Amsterdam 236-10, Berln 176 62 Stockholm 106 35, Oslo 103 75, Kö-benhavn 92.1750. Praga 15.14, Varšava 83.25, Budimpešta 17-25, Atene 3.90, Bukarešta 3.37.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote; Vojna Skoda 470 den., 4«/o severne agrarne 60.25 — 61-25 4*/o agrarne 61 — 62, 6®/o dalm agrarne 89.50 — 90. 6*/» begluške 89.50 den., 7«/o stabiliz. 98 50 den., 7«/0 lnvesi. 99.50 — 100.50, 7°/« Seligman 101 den. 7*/o Blair 93 50 — 95. 8«/o Blair 100 — 102; delnice: PAB 226 — 228, Narodna banka 7800 den., Gutmann 35 — 40, 6e-čerana Bečkerek 530 bL, Sečeraaa Osijek 78 — 95, Osiješka t*varila I7O den., Trbovlje 190 bL, Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna Skoda 471.50 — 472 (471.75), za mare 470.50 — 471, 4*/o severne ägrane 60 — 61. 4*/» agrarne — (61) 6°/» dalm. agrarne 89.75 — »0.25 (90), 6«'. begluške 90—90 50 ( 90 25). 7*/. Blair 94.25 — 94.75 (94 50), 8% Blair 100 — 101 (100.50) PAB 228.50 — 229.50 (228.50; drobni kosi).
Blagovna tržišča
ziro
+ Chicago, 15 t. m Začetni tečaji: plenica: za maj 67 75, za jul. 67.75, za sept. 68.6250; turščica: za maj 48.50.
Novosadska blagovna borza (15. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška in sremska 152 — 154; slavonska 153 — 155; banatska 152 — 155. Rž: baška 142.50 — 14ò Ječmen: baški m sremsKi 64 65 kg 152 oO - l5"> ian 68 kg 180 -185 Oves: bafiki sremski in slavonski 165 167 50 Koruza baška pariteta Indjija in VrSac 94 — 96; baška pariteta. Indjija in Vršac sušena 107 — 109. Moka: baäka in banatska »0« in »Ogg« 242 50 — 252.50; »2« 222.50 — 232.50; »5« 202.50 — 212.50 »6« 182.50 — 192.50; >7« 152.50 — 16250; »8« 110 — 112.50. Fižol: baškl ln sremski beli brez vreč 287.50 — 292.50 Otrobi: baiki, sremski in banatski 95 - mo
BOMBAŽ
Liverpool (14. t. m.). Tendenca mirna, . stalna. Zaključni tčaji: za febr. 4-72 (prejg i nji dan 4.69), za apr. 4.69 (4-67), za ju. i nij 4.62 (4.60).
ZNANSTVENO
KNJIGOVODSTVO
delo 15-letnega trud» nudi velike «coristi v sa!» mu podjetju, trgovini ln »vodu Vpelje vas tofi-no t m t vprašanja Knjigovodstva, organizacije, ,-odstva posameznih poslov n računov. bllanclranja, b ud že ta. kontrole, kakor tu dl v novi
PRAKTIČNI SISTEM,
.1 pomeni maksimum preglednosti ln enostavnosU v knjigovodstvu. Novo delo Je najodllčneje ocenjeno f dnevnem ni strokovnem tisku Vsebuje 5f0 strani, tl-VeL 15 X 23 cm skano na najboljšem papirju. opremljeno z obrazci ln fotografijami v fini platnenem vezavi ln stane vsega 200 din. Daje se na piattine obroke poposebnlh pogojih.
PAV A O C U L I C, strokovnjak za organizacl-o. sodni veV-ak za računovodstvo. Beograd, ulica Z. C'emenceau-a. br 4; poStnl predal 922.
Iz življenja na dežsli
Iz Litije
I_ »MaAkara<la v peklu« bo v soboto
18. t. m v Sokolskem domu v Litiji.
Iz Kranja
r— Na Ljudski univerzi v gimnaziji,
bo drevi ob 20. predaval dr. V. Murko o temi »Kaj mora vedeti vsakdo o vrednostnih papirjih«.
*
MALA NEDELJA. Sokolska četa priredi na pustno nedeljo 19 t. m ob Vi4 popoldne v svojem domu predpustno zabavo. Burka »Davek na samce«. Godba, ples. Maske dobri došle!
JEžICA. P.es v »Cvetičnem goju« bo v soboto 18. t. m. v Sokolskem domu na Je-žici. Za prijetno zabavo bo ta večer preskrbljeno v polni meri. Dvorana bo naslovu večera primemo okrašena, za smeh je preskrbljeno, jedi in pijač dovolj prvovrstna godba sodeluje za ples. Dostojne maske dobrodošle.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek, 16.: Dobrudža 1916. Red Četrtek. Petek. 17.: Zaprto. (Gostovanje v Celju:
Upniki, na plan). Sobota, 18.: potovanje v Benetke. Izven.
»Potovanje v Benetke« je francoska salonska veseloigra v treh dejanjih, ki sta jih napisala člana pariške Comedie Franose: Berr in Verneuil Delo odlikuje izvrstno zasnovana fabula o zakonskem tri-kotu v katerem zmaga mož Duhoviti blesteči dialogi in zabavne situacije ustvarjajo delo, pri katerem bo našlo občinstvo obilo zabave Igral' bodo: moža Debevec, ženo Levar Je va njenega oboževalca Jan, njenega očeta Levar, slugo Plut. Režija je Debevčeva.
OPERA
Četrtek, 16.: Cavalleria rusticana. Gluma/-či. Debut gdč. Laboševe in Polajnar-jeve. Red A. Petek, 17.: Proaana nevesta. Gostovanje
Jarmile Novotne. Izven. Sobota, 18.: Jesenski manevri. Premiera. Prèmierski abonma. Debut dveh mladih nadarjenih pevk. Gdč. Laboševa iz Zagreba bo pela prvič vlogo Santuzze v Mascagnijevi operi »•Cavalleria rusticana«. Gdč. Ljudmila Polaj-narjeva vlogo Nede v Leoncava'lovih »Glumačih«. Obe pevki imata izvrsten glasovni material, ki Je dobro Izšolan. Gdč. Laboševa je uživala pouk pri ge. Kostren-čičevi v Zagrebu, Polajnarjeva pa je go-jenka našega konservatorija prof. Trosto-ve.
Gostovanje g«. Jarmile Novotne bo velik praznik v operi. >Prodano nevesto« bodo peli po prevratu 150ič na našem odru. Toliko predstav v teku 20ih let ni bila deležna nobena druga opera. Zasedba: Marinka Novotna, Janko Franci, Kecal Be-tetto VaSek Banovec, oba družinska para bodo peli. Kogejeva. španova, Janko, Do'ničar. Dirigent Neffat, režiser prof. šest.
»Jesenski manevri« so bili v predvojnem času gotovo najbolj priljubljena opereta in tudi največkrat igrana. Gotovo se še marsikdo spominja takratne izvedbe in tudi odlične zasedbe. Premier© pripravljata z vso skrbjo dirigent Sušteršič in režiser Zupan. Zasedba Vidalijeva, Barbičeva, Cankarjeva, Marčec odnosno Sancin, Zupan, Peček, Sladovljev, LupSa in drugi.
MARIBORSKO OLROAl.lArG
Četrtek. 16.. ob 20.: Automelody D. Petek, 17.: Zaprto.
Sobota, 18. ob 20.: Partija Saha Krstna predstava. Proslava jubileja g. Bra-tlne. B.
V-'-.'-*
k • >'.t	«*. 'v,'	: .. '

.1 ■ , ••>•' ? m . - v ■ •>?. ■ - \ .,:-:
UMRLA NAM JE DANES NASA SRČNO LJUBLJENA IN DOBRA
MAMA, GOSPA
MARIJA SEUNIG
ROJ. PEPELNJAK
POGREB BO V SOBOTO OB 14. URI IZ MRTVAŠNICE SPLOSNE BOLNIŠNICE V LJUBLJANI.
y LJUBLJANI, 15. FEBRUARJA 1939.
FRANCE SEUNIG, sin — MICA BARDOS, MARTINA VIOIC, hčerki in vse sorodstvo
Ameriški trgovec s pohištvom Robert Duval je prišel pred nekoliko tedni zavoljo trgovskih poslov v Budimpešto. Zaljubil se je do las v dekle, ki je naslikano na neki madžarski poštni znamki. Storil ja vsa, da bi našel original te podobe. Po mnogih težavah mu je uspelo, da je dekle vendarle našel io se ž njim seznanil 22-letna modelka Je bila še lepša nego podoba. Zato se je Američan z Rozi Tothovo, kakor se je imenovala, takoj poročil ter ž njo odšel v svojo domovino.
Na drsališču v Pragi
Zaljubljen v — poštno znamko
Odposlanec generala Franca pri Hitlerju
Pretirana
ljubosumnost
Te dni so pomerile svoje moči na tekmah za žensko prvenstvo v umetnem drsanja na ledu (od leve proti desni): Brita Rahle va (Švedska), Eva Nyklova (CSR), G lady s Jagger (Anglija), Jacquelina Bossoutrot (Francija), Hedy Stenuf (za Ameriko), Ana Marija Saether (Norveško), Emi Putzinger (Nemčija), Lidija Veicht (Nemčija), Ani Wogeier (Nemčija), Maria Musilek (Nemčija), Hela Bjornstad (Norveška) in
Ileana Moldovano (Rumunija)
Dogodki na pirenejski meji se ponavljajo
»štirje španski bataljoni so pribežali danes na francosko ozemlje. Novih čet pričakujejo. Vodja premagane stranke je danes s svojim spremstvom prekoračil mejo in se predal oblastem. Tri tisoč mož so predpoldne razoiožili in takoj prepeljali v koncentracijska taborišča, število španskih vojakov in civilnih oseb, ki so prišle v dveh dneh preko mejs, je znatno. Vsi begunci so sestradani. Mes ni svet je moral rekvirirati peči in zbrati peke, ki delajo podnevi in ponoči.«
Ta brzojavka, piše sodelavec »Petit Pa-risiena« Roger Massip, ne izvira iz Perpignana. Nima niti včerajšnjega, niti pred včerajšnjega datuma. Oddali so jo pred sto leti v Bayonneu in je p:učila čif atelje te; anjih francoskih listov, da se španska državljanska vojna bliža svojemu koncu. In res je v septembru 1839., don Charlos, brat Ferdinanda VI. in pretsndent na šj>anski prestol, isltal tedaj v Franciji pribežališča, po em ko se je bil šest let trdovratno upiral španskim vladnim četam si/oje svakinje, kraljice Marije Kristine. Karlistična vojna se je končala ob pirenejski meji.
Ko se je don Carlos s svojo družino ln ' t Neka) papešklh kandidatov
Od zgoraj navzdol: mllansld nadškof kardinal Schuster, florentlnski nadškof della Costa, kardinal Tedeschini, kardinal Moglio-ne, palermski nadškof Levitrano, nadškof lz Buenos Airesa Copello
svojim glavnim stanom javil bavonneske. mu prefektu, je bila vladna vojska pod poveljstvom generala Espartera osvojila zadnjo špansko vas ob cesti skozi Bastan-sko dolino. Karlis ične čete so se brez reda umikale. Na večer pred pretendento-vim begom se je pojavilo ob francoski meji 2000 vojakov navarske vojske. Tedanje depeše obširno opisujejo, v kakšnem stanju pomanjkanja in razcapan oc-; ti so bili ti begunci. Razorožili so jih takoj, čim so prestopili mejo in jih prepeljali v koncentracijska taborišča, pred vsem v Saint-Jean de-Luz. Bayonne je bil prenapolnjen s pobeglimi Španci.
Na španski strani se je prebivalstvo kaj kmalu postavilo na stran vlade. V Urda-cheru je množica prisostvovala odhoahi do-iia Carlosa z vzkliki; »živela ustava! živela kraljica! živel Espartero!« — »To ni nič čudnega,« piše poročevalec lista »National«, »kajti te vzklike bi lahko prevedli z besedami: živel mir!« In v resnici se je karlistična vojna končala s splošno izčrpanostjo.
Po šestletnem klanju, požiganju in plenjenju so imeli Španci le to željo, da bi odložili orožje. Tako sta nekega dne kar-list Rafael Maroto in general Espartero zbrala svoje čete, jih postavila druge proti drugim, potem je šef vladnih čet stopil pred karliste in jim zaklicali »Ali hočete živeti kot Španci? Glejte vaše brate! Pridite hitro in jih objemite, kakor obja_ mem jaz vašega generala!« In oba vojsko>-vodja sta se objela ob viharnem odobravanju svojih vojakov. To Marotavo »Izdajstvo« je bilo menda odločilno za pobeg dona Carlosa v Francijo. In vse te stvari kažejo čudne podobnosti s tem, kar se danes dogaja v španiji.% Našli bi pa še druge analogije.
Vprašanje tuje intervencije Je obstajalo n. pr. že od prvega dne tiste državljanske vojne. Don Carlos je imel na svoji strami simpatije ruskega carja in Avstrije, Marija Kristina pa je uživala naklonjenost Anglije in Francije. Francoski kralj Louis Philippe pa se je navzlic Thiersovemu prigovarjanju pokazal (pristaša nevmešava-nja. Dejal je nekega dne maršalu de Ca-stallami: »Naj vlada v Španiji don Carlos aH republika, jaz nimam želje, da bi se vmešaval!« In ko Je kraljica Kristina sama prosila za francosko intervencijo, je izrekel besedo globoke politične modrosti: »Španci so neukrotljivi ln jih ni mogoče krmariti. Danes kličejo nas. Komaj bomo tam, nas bodo preklinjali.« A čeprav sta Francija tn Anglija odrekli pošiljanje rednih čet na polotok, sta dovolili rekrutacljo prostovoljcev za špansko vlado. Angleška ln portugalska legija sta obstajali že od leta 1834. Razen tega je odšlo štiri tisoč mož tujske legije s francoskimi kadri v Španijo. Končno imajo tudi poskusi leta 1835., da bd špansko vojno »humanizirall«, svoje primerke v dogodkih L 1937- in 1938. Anglija je bila poslala že L 1834. lorda Elliota v Španijo in ta je v aprilu leta 1835 podpisa sporazum, ki je prepovedoval smrtne obsodbe brez sodnega postopanja in je govoril o izmenjavi ujetnikov med obema taboroma. Dokončni mir je prišel devet mesecev po begu dana Carlosa, po. tem ko je bil karlistični general Cabrera v Aragoniji zaman nadaljeval odpexr. AM bo general Mia ja novi Cabrera? Ali bodo Španci kdaj prišli k pameti?
Stendhal In volitev papeža
Volitev papeža, Id se odigrava v tišini Vatikana in k on ki ava, je bila že od nekdaj prav tako važen cerkveni, kakor politični dogodek, v vsem srednjem veku je bil papežev prestol sporni objekt posvetne moči. Neredko so si ga osvajali s krvjo in trdoto, še pred sto leti je bila tmrt kakšnega papeža zadeva, s katero so se bavili vsi kabineti m ki je spravljala v gii?anje vojske diplomatov, kurirjev in tajnih agentov.
Nepričakovana smrt papeža Leva XII. v februarju 1829. je povzročila na dvoru francoskega kralja Karla X. veliko zapre-paščenje. Nihite ni vedel, Lz kakšnih mož sestoji sveti kolegij. Nihče ni mogel presoditi, kateri kardinal bi bil kot papež za Francijo najprimernejši. Kralj svojemu veleposlaniku v Rimu pisatelju Chateaubri-andu ni prav zaupal, treba se je pa bilo takoj odločiti za tega ali enega pretenderla za papežev prestol. Kaj storiti?
V samotnosti nekega skromnega pariškega hotela je živel tedaj čuden mož, bivši avditor v državnem svetu, poznavalec Italije, mož, ki se je s prvim imenom imenoval Henry Eeyie, pa so ga njegovi prijatelji zavoljo njegove grdosti za šalo imenovali »Belle« (Lepotica). Na naslovnih
straneh svojih redkih knjig, Id se Jim je sam strastno odpovedoval, se je podpisoval kot »Gospod Stendfcalski, konjeniški častnik«. Dela, ki so to ime pozneje napravila nesmrtno, kakor »Rdeče in črno«, »Parmska kartuzija« itd., takirat razen
Precej dolg obraz je napravil letalski stotnik Rüssel Holdermann, ko je v zračeni tekmi lz New Yorka v Miami samo za^ voljo nekoliko sekund dobil drugo mesto namesto prvega. Vendar se Je vljudno ln športno priklonil pred zmagovalcem, letalcem Constantom. Njegov obraz pa se je namah spremenil, ko je iz trupa njegovega letala nenadno prilezla njegova — žena.
Bila je ljubosumna ta ni hotela, da bi ji
mož odletel v modno kepališče Miami Kakor so ugotovili strokovnjaki pa je njenih 50 kg popolnoma zadostovalo, da je nje mož pristal na cilju za nekoliko sekund prepozno ln s tem izgubil prvo nagrado 2000 mark. Ni izključeno, da bo Holdermann zahteval sedaj ločitev tega zakona.
Hruške proti krvnemu pritisku
Neki zdravnik iz madžarske province se je ob nekem pacientu, ki je trpel zavoljo previsokega krvnega prit:ska spomnil, da je njegova br.bi.ca vedno pravila, da ji je po treh hruškah bolje. Svojemu pacientu je zato odredil tri dni hrušk na teden. Uspeh je bil res nepričakovan, krvni pritisk je zelo popustil. Tudi v dnevih, ko je bolnik imel mešano dieto, pri isk ni tako narasel kakor prej. Madžarski zdravniki skušajo sedaj dobiti tisto snov v hruškah, ki krvni pritisk zmanjšuje.
Marki de Mogaz, poslanik burgoflke vlade v Berlinu na obiska pri nemškem državnem kancelar ju. Hitler drži v levi roki lastnoročno pismo generala Franca ln posluša razlaganje svojega tolmača dr. Schmidta
žival! pred zvočnikom
Interesantna televizijska oddaja v Londonu
če šs m vqš9 zdaj izveš:
da je bilo treba za izvolitev pokojnega papeža Pija XI. štirinajst volitev;
da bo izdal Vatikan posebno znamko s papeževim ključem in baldahinom;
da živi na ozemlju bivše Avstrije samo še kakšnih 60 planinskih orlov v 30 gnezdih;
da je povzročil mraz na Holandskem ogromno škodo na cvetju in "astnini. Izgubo cenijo na 35 milijonov holandskih goldinarjev.
Zanimivo oddajo je Imela te dni londonska televizijska postaja V studio so spravili celo vrsto živali in so ljudem ob sprejemnikih potem kazali, kako živali reagirajo, če jim predvajajo gramofonske plošče z glasovi živali iste vrste. Tudi glasove s teh plošč so gledalci seveda lahko poslušali.
Tako so ljudje lahko zaporedoma opazovali vedenje avstralskega dinga, hrta, lisjaka, ježevca, pande in krokodila Videti je bilo, kako so postale živali pozorne, čim so zaslišale glasove svojega rodu. V mnogih primerih so se tudi same odzvale Najmočnejšo reakcijo je pokazal ježevec Ko je zaslišal rožljajoč šum, kakršnega povzročajo njegovi vrstniki, kadar se razjezijo, so se njegove bodice na-ježile in dlake ob koncu njegovega repa so se začele tresti, taka da je nastal isti šum Čeprav ieževci včasih nekako za-krulijo. se vendar zdi, da se med seboj »sporazumevajo« v prvi vrsti s tem rožljanjem svojih bodic in koncev repov. Na ta način si sporočajo menda svarila pred
Milijonarka in lepotna kraljica
Nenavaden proces na Poljskem
Pred sodiščem v Vllnu se vrši ta čas senzacionalen proces, ki sta v njegovem središču neki holandski milijonar po imenu Sölten in bivša evropska kraljica Tatjana Maslovnovna.
Milijonar se je bil pred nekoliko leti zaljubil v lepo Tatjano in se z njo tudi zaročil. V Vilni, domačem kraju svoje zaročenke, se je Sölten seznanil tudi s teto svoje bodoče žene in ta teta je izkoristila priložnost, da Je z njegovimi milijoni sa-
nirala svoje nič kaj sijajne finančne razmere. S 6 milijoni v naših dinarjih, ki jih je dal zaljubljen4 boga.aš rad na razpolago, se je osnovalo industrialno. podjetje. Komaj pa je bila ta transakcija pod streho, je milijonar v svoji domovini odkril drugo lepotico, s katero se je potem dokončno poročil. V novi ljubezni pa ni pozabil na svoje milijone v Vilni, ki jih sku»-ša sedaj s precej brezupnim procesom dobiti spet v svoje roke.
Papež Pij XI. na mrtvaškem odru
Traplo pokojnega papeža na odra v bazlllld sv. Petra v Rima
pisec romana in črno«
majhnega odlomka »Rdečega in črnega« ie niso bila napisana. V položaju, ki smo ga omenili, se je tedaj Karel X. spomnil tega moža in ga je dal vprašati, da-li M mogel nemudoma sestaviti seznam kar. dinalsketga kolegija s podrobnejšimi podatki o poediniih kandidatih.
Stendlhalu je bilo v veliko veselje, če ga je kdo glede italijanskih zadev vprašal za svet. Takoj je prijel za pero in je v treh urah napisal vse, kar je bilo vredno vedeti o vplivnih kardinalih in o njihovih upih na papežev prestol Kot kandidata Francije je navedel kardinala de Grego-ria, ki je bil z njim včasih v živahnem razgovoru obedoval v Vetrelliju. Ta mož, nezakonski sin Karla IH. iz Napoli ja, je izjavljal ob vsaki priliki: »Jaz sem Bur-bonec!« — in to bi ga tedanji Franciji tudi priporočalo.
Karel X. se je na podlagi Stendhalovega poročila na mestu odločil za tega kardinala. Treba je bilo potem skleniti vse ukrepe za njegovo Izvolitev. Po šest in tride-se ih urah so skovali ta načrt; Zaupna oseba naj bi z milijonom frankov iz kraljeve blagajne odšla na videz na razvedrilno potovanje v Italijo, in sicer preko Simplona, druga bi ji neočitno sledila, in sicer preko Monta Cenisa, tretja v tej ?jve-zi pa bi odšla preko Marseillea in Genove. Vsi trije zaupniki bi se sestali v Ri-
mu To podjetje Je bilo čisto po Stendila-lovem okusu, po okusu moža, ki je potoval vse življenje za neznanimi cilji ln brez vidnega namena, ki je svoje sodobnike ml-stificiral z 250 psevdonimi ta ki je svoja pisma s posebnim veseljem sestavljal v tajni pisavi, pri čemer je v raztresenosti pogostoma obenem s šifriranim pismom poslal v zavitku tudi ključ za dešifrira-nje... Toda do izvedbe le nI prišlo, kaj>tl dvor se je potem zbal, da bi Chateaubriaai-da vendarle preveč ranil, če bi ga pri stvari spregledal, pri čemer niti ni biflo goto. vo, da bo de Gregorio prodrl.
Zato so veleposlanika z vso oflcielnost-jo poverili s tajno akcijo. Chateaubriand se je z vso vnemo lotil s.vari, saj ni vedel, da pomaga uresničevati zamisel svojega literarnega smrtnega sovražnika, kajti Stendhal ga je v svojih številnih literarnih polemiikah obravnaval z neskončno prezirljivostjo. In lotil se je tudi z uspehom: kajti samo z razliko enega glasu je de Gregorio propadel, papež pa je postal kardinal De Castiglione (Pij VIII.). Stendhalu ta rezultat menda ni bil posebno pri volji, kajti čeprav je rad briljiral z zakulisnimi zgodbami, vse te stvari nikjer ne omenja niti z besedico. Ohranil 30 je bodočnosti njegov bratranec Romain Colomib.
sovražniki ln bi v tem oziru bilo nekaj po. dobnega s kačo klopotačo. Tudi mladi krokodil je reagiral na viden način. Ko je zaslišal sikanje in rjovenje krokodilov, ki so bili dosti večji od njega, je postal silno pozoren, obrnil glavo proti izvoru glasov in si ga pazljivo ogledovaL
Štorklje obetajo dolgo in vroče poletje
Poljski listi poročajo, da so se štorkljo zavoljo izredno mile zime že vrnile v Vo-linijo. V Lucku sta začeli dve štorklji graditi svoie gnezdo n. pr. sredi mesta, podobno pa poročajo iz mnogih volinijskih vasi. Iz tega sklepajo, da je pričakovati posebno dolgega in toplega poletja. Slič-no je bilo 1. 1912. Tudi takrat so se štorklje m žerjavi virili že v začetku februarja. Poletje je bilo takrat res dolgo in vroče.
Boj proti koloradskemu hroscu
Britsko poljedelsko ministrstvo pripravlja prepoved za uvoz raznih vrtnih pridelkov iz Holandske, da bi preprečilo zloglasnemu koloradskemu hrošču pot s celine na Angleško. Hrošč je napravil že veliko škodo v Franciji, Belgiji in na Holandskem. Izkušnja uči, da more tisoč samic tega hrošča v enem letu okužiti celo deželo, kajti v tem času dobe že 45 milijonov potomcev.
Stara mati z 32 leti
Ce beremo o uspehih starejših žensk, n. pr. v športu, moramo priti do prepričanja, da postajajo naše stare matere čedalje »mlajše«. To se dogaja menda tudi v resnici, kajti iz Amerike poročajo spet o ženski, ki je postala stara mati z 32 leti. Ta ga. Lorraiine Metzger jeva iz Aurore v Illinoisu pa se je bila poročila seveda v svojem 14. letu.
Temne učilnice pospešujejo kratkovidnost
V Ameriki so napravili preisikavo, ki je dala zanimive rezultate. Ugotovili ao, da trpi 23 odstotkov celokupnega ameriškega prebivalstva na kratkovidnosti še preden dosežejo ljudje 20. leto starosti. V Štiridesetem letu življenja pa je kratkovidnih že 48 odstotkov vseh ljudi v Ameriki. Tomu je baje vzrok slaba razsvetljava učiJnic in drugih prostorov v šolah.
ZA PRANJE
Vašega perila uporabljajte Ie domač pralni prašek
PERION
ki odlično opere ln lepo opere!
ANEKDOTA
Neki propali dramski pisec Je prišel k francoskemu romanopiscu Aleksandru Du-masu starejšemu in ga je prosil:
»Rotim vas, posodite mi tri sto frankov! Ce ne dobim denarja, moram izvršiti samomor in pomoriti svoje otroke!«
Dumas Je obrnil vse žepe, spravil skupaj dve sto frankov ter Jih ponudil propalici z besedami:
»Vzemite teh dve sto frankov ln jih Izročite svojim otrokom. Za primanjkljaj pa se zaenkrat usmrtite sami!«
VSAK DAN ENA
»Vidite .gospodična, ta zalet mora biti ljubek in lahek, kakor bi pihnil metuljček.«
(»ShtahazU)
Ii ii 14 uiti i pregled
Angela Vode, »Spol in usoda«
že dolgo ni bila nobena slovenska knjiga sprejeta s takim napadom izza grma naše džungle, kakor drugi zvezek spisa Angele Vodetove »Spol in usoda*. Surovi napad je ostal osamljen in javno
Lahko bi pisali vsak svoje opombe in pomisleke k feminizmu Naposled gre tudi tu za to, kako se neka ideja tolmači: ozkosrčno ali širokogrudno in koliko se upoštevajo objektivni interesi in življenj-
ošiban kot svarilen primer, kako naj | ski ideali drugega spola. Toda v tem pri-
resni ljudje ne pišejo o knjigah, četudi se ne strinjajo z njih vsebino. Pri ogromni večini čitateljev je tako napadena avtorica požela samo simpatije, kakor vsi pisci, ki jih namesto argumentov obrizga žolč. Z gnilimi jajci, četudi so zavita v
časniški članek, nI bil dos'ej rešen noben problem. Tem manj je mogoče z njimi
razpravljati o vprašanjih, ki jih obravnava Angela T/ ode v »Spolu in usodi«.
pisec teh vrstic prvotno ni nameraval pisati o tej knjigi in šele brezprimemi napad na avtorico, ki je sicer ne pozna, mu ie vzbudil željo, da spozna knjigo, ki je bila deležna takega napada. Zgodilo se je, da je bolj spoznal napadalce, kakor pa njih žrtev. Kajti gorje nam, če bomo knjige idejnih nasprotnikov sprejemali s takimi džungelskimi napadi!
O čem razpravlja Angela Vode v svojem spisu »Spol in usoda«? Zaradi preglednosti in informativnosti označimo najprej vsebino obeh delov. V prvem zvezku re bavi predvsem z otrokom, ki mu je priroda dala spoi in mu že s tem nepreklicno dodelila kos življenjske usode. Avtor ca obravnava vplive, ki obeležujejo otrokovo telesno in duševno rast, spremlja dečka in deklico skozi leta zorenja, ko vzgoja in oko'je oblikujeta njune vro-jene lastnosti; kaže ju na razpotju življenja, v čustveni krizi prve ljubezni in v skrbi za izbiro poklica, nato pa prehaja k vprašanju nezakonskega otroka. V sklep nem poglavju »Pot v pogubo« razglablja s:ari še danes nerešeni socialni, biološki in moralni problem prostitucije. Drugi -n-ezek je odmerjen izključno ženi in za-
->nu. V prvem poglavju piše avtorica o pripravah za zakon v drugem pa o priročnih, duševnih materialn'h, socialnih in pravnih osnovah zakona. V zaključnem poglavju z značilnim naslovom »Zaton« obravnava avto."ca položaj »žene in matere v začetku staranja, ko se »nagne dan«.
Kn'ig s tako vsebino imaš v tujih jezikih r.a p etek in doslej ni še n;bče rekel, da bi bile že à priori odvečne ali celo škodljive. Nasprotno, ljudje so po ogromni večini nepoučeni o teh vprašanjih in ma-s'kdo neizmerno drago plačuje svojo naivnost in neznanje, kajti vse bridke izkušnje ne morejo spraviti s sveta nekih dejstev in razvezati človeka določenih obvez. Pouk v teb zadevah je potemtakem zaslužno socialno in moralno delo.
meru ostani to ob sir ani; vprašanje je le, ali je avtorica v zagovoru določenega stališča prestopila meje, ki šele omogočajo stvarno diskusijo med obema spoloma? To vprašanje je treba zanikati: avtoričine poglavitne teze o ženskih pravicah mora sprejeti s'ehern resen mož, kajti — kakor je dejal v neki zvezi Lev T o L stoj — tu nt gre samo za svojsko ženske pravice, marveč za pravice človeka sploh.
Spolna različnost je nedvomno globlja, zares usodnejša kakor se zdi zgolj um-stvenemu pogleau, ki shematizira in ab-strahira pojave. Sloveči fiziolog A. C a r-r e 1 pravi, da sega k seherni stanici telesa in bistveno vpliva na organični in na živčni sistem, zato ima tudi daljnosežne duševne posledice. Zategadelj moramo pojem enakopravnosti in enakovrednosti za vsakega izmed spolov postaviti posebej in ga določiti po najobjektivnejših merilih, ki so mogoča. Tudi v teh delikatnih vprašanjih ni Vodetova pretirana zagovornica moderno mišljenega »matriarhata«, marveč kaže vero v zdravo uravnovešenost obeh spolov. V ostalem bi želel, da bi polagala večjo važnost na dednost in na nje evgenične konsekvence. Morda je tudi v tem preveč podlegla vplivu historičnega materia'izma,, ki mu je zlo bolj refleks gospodarskega stanja, kakor pa biološke usodnosti.
Tako bi lahko vsak s svojega zornega kota še marsičemu ugovarjal. Slehern či-tatelj pa mora priznati, da je spis Angele Vodetove od začetka do konca resen in ves prežet v čistimi in plemenitimi nameni Avtorica ne odkriva nikakih »mno-žestvenih paritvenih nagonov«, marveč kaže, kako je moči kljub današnji, vsem očitni krizi povzdigniti zakonsko življenje, očistiti rodbino, ji dati trdnejšo gospodarsko socialno in etično podlago Prav kakor Masaryk, se zavzema avtorica »Spola in usode« za enoženstvo, za oboje zakoncev enako obvezno čistost pred zakonom in zvestobo v zakonu. Nikjer ne najdemo kakšnih slavospevov tako zvani svobodni ljubezni, nikjer klica po spolni promiskuiteti, ki ji ga je očita'a zlobna kritika. Avtorica pa upravičeno misli, da zakon ni vezan na razne forme in prisege, marveč da je utemeljen predvsem v višini človeške morale v harmoniji src in interesov, v trdnosti karakterjev, v duševnem skladu obeh partnerjev.
problemi k, jih obravnava, so mnogo bolj zapleteni, kakor se zdi ljudem, ki jih
merijo s formulami iz pastoralne moral-
ke ali ki gledaje nanje s cinizmom, — brez naravnih človeških čuvstev in brez tistih izkušenj, ki jih daje odgovorno in težavno rodbinsko življenje. Resede s katerimi je bil sprejet spis Angele Vodetove v nekem listu, ki naj bi vzgajal ljudi za nravnost in duševno čistost, mu niso mogle vtisniti madeža, ostale pa bodo madež na onih, ki so tako napadli sporno, vendar pa resno delo slovenske publicist-ke.	—o.
Zapiski
Otvoritev razstave italijanske knjige.
Obsežna razstava italijanske knjige, ki jo prireja v zvezi z našimi službenimi krogi Institut za kulturne odnošaje z inozemstvom v Rimu. je dospela iz Zagreba v Ljubljano in bo otvorjena v nede jo, 19. t. m. v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem domu. Razstava obsega okrog 4000 zvezkov, med njimi tudi vse italijanske prevode jugoslov. avtorjev in stare tiske in raritete v Italiji natisnjenih srbskih in hrvatskih del.
K odnosu: Slovaki in. Čehi. Medtem ko skušajo v slovaških mestih izbrisati sleherno sled prejšnjega ožjega kulturnega sodelovanja med Slovaki in Čehi in ko so bili morali zapustiti Slovaško zadnji češki državni us užbenci, čeprav so se že po-slovačili, čitamo v praških listih, da je praško (češko) založništvo L. Mazač pravkar podelilo svoje literarne nagrade za najboljše slovaške pesmi. Prvo nagrado je prejel slovaški pesnik Emil B Luk-ič za zbirko »Moloch«, ki se začenja z žalnim spevom o dunajski razsodbi v novembru 1938, drugo nagrado pa pesnik Valentin Beniak za zbirko »Bukvica«. Češka za ložba je ob istem času izdala obe s'ova-ški knjigi in tudi napovedala dva nova slovaška romana iz svojega nedavnega natečaja za roman Založnik L. Maztfč, ki mu Jugoslovani dolgujemo hvalo za deset zvezkov »Jihoslovanske knihovne« izdaja sploh precej slovaških knjig, zlasti pa podpira najmlajšo pesniško tvorbo. V njegovi založbi izhaja tudi odlično ure je vani slovaški kulturno-'iterarni mesečnik »El^n«. Med Slovaki bi seveda zaman iskali podobno podjetje za češke knjige in revije. Nasprotno, tam menijo, da bodo storili uslugo svoji stvari, če češko besedo zatirajo bolj kakor katerokoli tujo.
Smrt Elene èoltésove. V Turčianskem Svatem Martinu na Slovaškem je umrla v starosti 84 let znana slovaška pisatelji, ca Elena šol téso va. Pisateljevati je "Načela že 1. 1881. L. 1894 je izdala svoj najpomembnejši roman »Proti struii«. v kate rem je razgrnila široko podobo slovaške inteligenčne družbe v mestu in na deželi Predvsem pa odlikuje roman fino orisana psihologija ženskih oseb. Zanimiva je tudi njena knjiga »Moji otroci«, ki sega globoko v rodbinsko življenje slovaškega meščanstva v dobi niegovega boja zoper raznarodovanje. L. 1921. so začeli izhajati v Turčianskem Sv. Martinu njeni zbrani spisi. L 1925. 1e izdala svoje spomine z naslovom »Sedemdesiat rokov života« Bila je častna predsednica slovafkeera ženskega društva živena in organizatorica ženskega narodnega gibanja med Slovaki.
Umlj.vo je, da tudi v teh vprašanjih ne obstoji eno samo stališče, en sam, za vse enako sprejem jiv in edino zveličaven nazor. Spis Angele Vodetove seveda ni origini
B* O K
Brzine je bilo premalo . •.
VMi
i
Brezdvomno je rezultat v smuku marši koga presenetil. Da so zmagali Nemci, m prišlo nepričakovano sigurno pa ru nihče računal, aa bosta najstarejši član, že skoraj izranž.rani Helmuth Lantschner m najmlajši Jennewein pred renoniiranima imenoma Walch in Cranz reševala čast kljukastega križa!
Nebeški vremenar se je le usmilil tekmovalcev. Jutranje nebo je s cer danes bilo prekrito z oblaki, deževalo pa ni. Proti poldnevu pa se je pričelo trgati in med tekmovanjem je že sijalo sonce! Seveda je bilo na debelo vode -n blata na cesti proti Kužnicam kjer je začetna postaja ž čne alno delo* &ki"bi"odkri valo""nove Zetove železnice_ na Kasprowy Wierch (1988 m)
pri naših dveh, Pračku in Heimu, ko sta startala med najhitrejšimi smučarji sveta — Kaj pravi o progi in rezultatih naš najboljši? (Pismo našega posebnega poročevalca s FIS tekem)
Zakopane, 12. februarja le brzine je bilo premalo. Praček je za
zmagovalcema
in razmikalo obzorja; avtorica navaja ob koncu drugega dola knjige, ki obravnavajo probleme v obeh« in ki so ji, kakor je videti iz posameznih citatov v besedilu, vsaj delno rabile za vir in podlago Pri vsej uporabi tuje literature pa avtorica zadostno upošteva domače razmere, tako da njena knjiga ni samo kompilacija. Svetovno nazorsko stališče avtorice je dovolj cčitno, ni pa poudarjeno agitatorično in najbrže tudi ni popolnoma »pravoverno« za noben ideološKi tabor, ce'o ne za socialističnega, ki mu je avtorica najbliže. V splošnem bi lahko rekli, da se Vodetova v etiki ljubezni in rodbine naslanja na Bertranda R u s s e 1 1 a, v zgodovini rodbine pa na E n g e 1 s a. Ni seveda mogoče reči, da bi bili nazori angleškega matematika in kulturnega filozofa odnosno teoretika nemške socialne demokracije, enega izrned utemeljite'jev znanstvenega marksizma v teh posebnih vprašanjih. za vse sprejemljivi in izven diskusije. Medtem ko je vsako etično naziranje že samo po sebi normativno in gre le za moč prepričanja ali za avtoriteto, ki stoji za njim je bilo historično-materialistično gledanje na izvor in razvoj rodbine že mnogokrat podvrženo kritiki in omajano v svoji znanstveni veljavnosti. Vsakdo pa bo priznal, da je to naziranje bolj kakor vsa druga, zgolj idealistična naziranja opozorilo na gospodarsko in socialno komponento človeškega življenja in same človeške sreče. Pretirano poudarjanje gospodarske danosti gotovo ne rešuje vprašanj, ki segajo P° svojih najobčut^ivejših ko-ren nah v moralno plat človeškega živ-Ijenia, v meč in čistost njegovih idealov k vrlinam človeškp narave Gospodarska in soc'alna dejstva pa ne ostanejo nekaznovano zanemarjena, takisto kakor biološka (hereditarnost). karakterološka in pod Avtorici »Spola in usode« ni mogoče očitati, da bi kljub svojemu svetovno nazorsko določPnemu izhodišču v čemerkoli pretiravala ali da bi celo napada'no odklanjala druga postavimo idealistična in rel'giczna naziranja.
Vodetova zagovarja in brani v svojem spisu »Spol in usoda« tiste nazore o socialnem .moralnem in pravnem položaju žene, ki označujejo prevladujočo strujo sodobnega feminističnega gibanja. Pri tem pa za razliko od raznih idejnih Amazonk maskulinega tipa priznava prirodno raz ličnost obeh spolov in n~'e nujne posledice ki ostanejo večne ne g'ede na siceršnj red na svetu.
kar pa ni moglo niti malo ovirati, da se ne bi podalo vse, kar leze ino gre gledat najhitrejše smučarje vsega sveta. Avtobus so jedva zmagovali silen naval množic še to le s pomočjo menda do poslednjega mobiliziranih izvoščkov, sani in avtotaksijev dolga nepretrgana procesija pa je še — romala peš!
Zarad. slabih snežnih razmer so prireditelji določili kot tekmovalno progo tkzv. varianto št. n, k; vodi bolj po odprtem svetu — zlasti v srednjem delu — in je tudi krajša torej vsekakor hitrejša in lažja od variante št. I. Tako so časi razmeroma boljš kakor so bili običajno na takih težkih tekmah.
V zgornjem delu je proga bila močno iedena. pa so sneg raztolkli zaradi česar se je prčetek zavlekel za kake pol ure Spodnji del pa, zlasti oni. ki je vodi) po preseki skozi gozd do cilja, je une) premalo čisto mokrega snega in so ga tudi zvozili do zemlje Prehod iz zledenelega v mokri sneg je bil trd oreh z'asti ker je led pobral s smučk vso mažo Tehnično je b la proga lahka, morda celo prelahka za tako prireditev in izvrstno markirana z zastavicami na obeh straneh proge. Pred pr'četkom ie predsednik razsodišča Anglež Lunn osebno prevozil in pregledal vso progo.
Predsednik repubi ke prof. Moscicki je v družbi majorja Oestgaarda bil sam osebno na startu, prav tako minister Bobkow-ski, predsednik poljskega saveza ko je odpeljal prvi tekmovalec Itar.ian Nogler.
Skupina prvih 19 po vrstnem redu je bila sestavljena iz tekmovalcev I. razreda, naslednj'h 10 je tvorilo II. razred — med njimi oba naša tekmovalca — v tretjem razredu pa so bili vsi ostali.
Ko je mladi Nemec Jennewein. ki je startal kot peti, dosegel kar za 22 sekund boljši čas kakor favorizirani Nogler. je bilo že splošno mnenje, da mora proga bit' kratka in lahka. To mnenie je še potrdil Lantschner ki je Jenneweinov čas še izboljšaj. Vse je radovedno pričakovalo kako bo°ta u snel a kanona Rominper (šv'ca) in Walch (Nemčija ) in kar splošno 1e bilo razočaranje ko le Walch, ki 1e v krasnem stilu in divjem tempu privozil v cilj. ostal za svo-iima rolakoma. Rom'n<?er pa ce^o dosegel še znatno slanš' čas. Pred Walchs se je vrinil čenrav z razliko niti ne cele sekunde §e Švicar Mo'itor in le malo za ni?m le oftal mladi Francoz A enei.
Obadva naša zaH^on'ka F^'m ?n Praček, sta stilno lepo in dobro smučala —
ostal niti ne 40 sekund. Heim pa točno tri sekunde za Pračkom. Nobenemu ni uspelo premagati vsaj enega iz prvega razreda od drugorazredni» pa je pred Pračkom le domač n, smučarski uč telj Bronislav Czech. — Po moštvih so seveda na prvem mestu Nemci, na drugo pa so malo nepričakovano prišli okrnjeni Francozi pred na papirju znatno boljš.m; Švicarji. Malo težko razumljivo je tudi. da je Poljska kot domačin zadnja! Jugoslavija v konkurenci moštev ni nastopila ker smo imeli v Zakopanem samo dva tekmovalca.
Kaj pravi Praček o smuku ?
»Oba s Heimom sva progo prevozila brez padca. V prvem ledenem delu proge kjer je bil oster smuk, sem dobil brzino 90— 100 km na uro ki je bila potrebna za pre-maganje prehoda doline med dvema gorskima hrbtoma. Ravno v času, ko so star-tale številke od 15 dalje, pa je tu p hal močan nasprotni veter, ki je tudi razgnal meglo. Ta veter mi je vzel toliko brzine, da sem moral del proge — kakih 200 m — preteči pri čemer sem izgubil svoj h 20 sekund. Tudi na mokrem snegu v spodnjem delu, ki so ga tekmovalci pred menoj že č sto pomešali z blatom mi ni šlo dasi sem imel dobro mazano, česar Heim ne more reči. Proga res ni bila težka — nikar pa ne mislite, da je bila prekratka — čisto normalno, preko 4 km je imeia! Za naju s Heimom je to najn najboljši uspeh, boljši kakor v Ga-Pa .in v Inns-brucku na FIS čeprav sva na slabših mestih. Konkurenca pa je bila tukaj mnogo močnejša kakor kadarkoli. Pridobila sva pa toliko, da moreva povsem slediti kano-nom ki so danes na prvih mestih, kar sva v tren ngu dostikrat z uspehom preizkusila. Z najinim današnjim rezultatom sva oba povsem zadovoljna, četudi veva, da bi moglo biti — in bo! — še bolje.
Pri damah so Francozinje bile prava senzac ja. Robustnim Nemkam, ki že kar niso več ženske na smučkah, sicer niso bile kos. zato pa so obračunale kot ekipa i s favorizirano Švico i z odličnimi Angležinjami. Zanimivo je, da so tri Francozinje pred znano švicarko Joggovo, pred Schou-N.lsenovo in pred-malo May Nillson ki je morala celo kompletno angleško ekipo spustiti naprej. Trdijo, da je njej mnogo škodovala startna številka 1, ko je morala voziti po na novo popravljeni in s svežim snegom zakrpani progi. Enako velja tudi za švicarko Osirnik in Schou-Nilsenovo (startni številki 2 in 3). Graciozne in nežne Francozinje so bile odlično pripravljene ln so zasluženo dosegle nepričakovan
uspeh.	—Sifi
★
(Poročilo o današnjem t»kn na 18 km solo in za kombinacijo je objavljeno na 2. strani!)
Se o gostovanju naših na Koroškem
Skakalna prireditev v smuškem stadionu pod Dobračem je bila odpovedana
K čuk or je ODjavuo ze pniieueijsKo »jutro«, Je preteklo nedeljo 7 naših akakačev sodelovalo na velik' mednarodni skakalni tekmi blizu Celovca. Naša ekipa je bila povsod prav prisrčno sprejeta, najpr jet-nejši vtis pa je napravil nanjo nadvse prijazen sprejem pri generalnem konzulu g. Jovanov.ču ki je tekmovalce dobro pogostil in se tudi pozneje nadvse ljubeznivo zanimal zanje in njihove nastope.
Glavne podrobnosti o -prireditvi sami smo že objavili. Na tekmo sta v nedeljo prispele tudi dva člana tehničnega odbora JZSS. ki sta f un girala kot merilca skokov, vodja ek pe gen. tajnik JZSS g. Kunstelj pa je posloval kot kontrolni sodnik ki je lahko ugotovil, da je bila komisija popolnoma nepristranska. Vsi strokovnjaki na tej tekmi so priznavali, da smo v zadnj h letih v tej disciplini mnogo pridobili. Večerna razdelitev daril je bila zaradi smrti političnega vodje za Koroško brez vsakih svečanosti in prav kratka. Naši najboljši tekmovalci so dobili v spomin lepe značke s smučkami, savezu pa je bilo podarjeno krasno prehodno darilo. Zaradi darila za najboljšega inozemskega tekmovalca je bilo nekoliko nesporazumi jen ja, ker so ga prisodili Norvežanu Sörensenu čeprav je startal za Nemčijo, ker bi ga sicer moral dobiti naš Alb'n Jakopič, ki je. kakor znano zasedel peto mesto. Stvar še ni dokončno rešma.
Na povabilo g. ing. Bildstetna. znanega avstrijskega sodn ka za skoke in velikega zagovornika naše Plan'ce. je naša ekipa v ponedeljek odpotovala v Beljak da bi se ta dan udeležila skakalnih tekem v tamkajšnjem novem smuškem stadionu Tekmovalcev se je zbralo 58 med njimi vseh 7 lugoslovenov. publike pa le bilo nad 2000, čeprav je bil de'avnk. 2e prvi poskusni skoki so se končali s padci ln skakalnica ie postaiala zmerom boli nevarna tako da je tehnični vodja tekmo prekinil Kljub popravljanju pa so se prireditelji kakor neradi vendarle odločili za odpoved prireditve. Zanim?vo je kako disciplinirano in mirno je publika vzela odpoved na znanje ter se kljub temu prav dobro razpoložena vrnila po blatnih cestah v mesto. Težko, da bi pri nas b lo tudi tako. če bi se primerilo kaj podobnega. Naši tekmovalci so se nato v ponedeljek zvečer vrnili na Jesenice.
Poudariti je treba še da sta bili obe skakalnici prav dobro pripravljeni vendar oa se le opaz lo. da zna naš inž. Bloudek takšne priprave izvesti še bolje, posebno oa funkcionira pri nas ureditev skakalnice med tekmo samo. Sicer pa v letošnji z!mi vse te sposobnosti ne pomagajo nJč. če pa ie okoli skakalnic skoraj tako kakor pomladi.
SK Ljubljana. Drevi ob 20. bo v salonu
restavracije pri »šestfcl« izredni klubov občni zbor. Vabimo s'aus'n-.tvo in podporno òlans'vo, da se ga gotovo udelež polnoštevino. Odbor.
Razpis
banovinskega prvenstva v štafeti 4x10 km na Pesku
ISSK Maribor razpisuje banovinsko prvenstvo v štafeti 4 X 10 km v nedeljo dne 19. t m. na Pohorju.. Start bo ob pol 10. pri Koči na Fèsku. Prayico tekmovanja imajo vsi verificirani dlani JZSS.
Prijave za tekmovanje naj se pošljejo najkasneje do 16. t. m. na saveznih prijavnicah na naslov Goluboviéa Vekoslava, Maribor Smetanova 36. Prijavn'ne ni. žrebanje številk bo dne 19. t. m. ob 9. v Koči na Pesku. Tekmovalci bodo prišli z vlakom lz smeri Zidani most imajo zvezo v Falò ob 13.36 in 18.30 Fala je 5. postaja na koroški progi. Po žrebanju bo objava in tolmačenje proge. Tekmuje se po pravil :h JZSS Štafeta setoji iz 4 verificiranih Clanov-tekmova'cev enega kluba.
Prvoplasirana štafeta si osvoji naslov prvaka dravske bnovine v štafeti 4 X 10 km za leto 1938-39.
Obiava rezultatov in razdelitev nagrad bo takoj po tekmi.
Igralci za tekmo proti Nemčiji so Izbrani. Na zadnji seji JNS so bili določeni igralci, ki bodo v nedeljo 26. t. m odigrali meddržavno tekmo z Nemčijo v Berlinu. Na pot pojdejo: iz BSK Lechner, Dubac, Stevovič, Vujad'novié, Božovič in Pod-hracki iz Jugoslavije: Lovrié, Andjelkovič ln Petrovič ter iz Gradjanskega: Glaser, Hilgl, Jazbinšek, Kokotovič. š:poš in Wölfl. Reprezentanca za tekmo bo sestavljena šele v Berlinu.
SK Ljubljana. Danes ob 14. obvezen trening Iigaškega moštva. Vsi igralci naj se udeleže občnega zbora kluba ki bo drevi ob 20. v salonu pri »šest ci«.
Ljubljanski Mars v Trbovljah. Prihodnjo nedeljo bo v Trbovljah gostoval SK Mars iz Ljubljane, in sicer proti domačemu Amaterju. Ljubljanski gostje so tren-nutno v prav dobri formi, kar kaže že rezultat, ki so ga preteklo nedeljo dosegli proti Hermesu. Prired telji vabijo športno občinstvo naj v čim večjem številu obišče to tekmo ki se bo začela ob pol 16.
GLAVNA KOI.FKTTTRA DRŽAVNE LOTERIJE
Vrelec sreče
Alojz Planinšek • Ljubljana
BEETHOVNOVA 14
obvešča cenj. naročnike, da so bili 13. t. m.
in 14. t. m. izžrebani sledeči dobitki:
DIN 200 000,— št. 20229 99298
DIN 100.000— št. 30004
DIN 60.000.— št. 94549 58460
DIN 50.000— št 42144 46561
DIN 40000— št. 68201
DIN 35.000— št. 82037 20875
DIN 30 000- št. 11620 39866 58069 94292
27824 47125 DIN 25 000— št. 32319 DIN 20.000— št. 15126 27977 37891 80264 93746
DIN 15.000— št. 27732 40162 75371 9768
21927 )9588 87089 DIN 12.000 - št. 1603 13234 24923 44947
80844 88586 29733 57598 77202 91058 92333
PO DIN 10.000.— so zadele sledeče: 13040 15579 20319 29248 35098 35841 52510 54249 57874 61822 68467 78156 84428 90823 226 1049 2203 5376 12830 14155 21419 25805 26803 41013 41952 42217 48543 49947 51019 80955 99066
PO 8.000.— 3428 11189 18226 23293 23881 25139 31208 33420 44534 55318 58687 70040 73388 84160 88363 93998 99295 2524 4142 6825 23928 25122 25842 26185 30547 31430 32856 34325 3634j 42705 43967 44051 47573 50997 54855 61687 71618 79546 "/9002 81386 85246 87556 91037 94084 97777
PO 6.000— 12707 13229 16200 25689 28402 36741 47921 50626 70047 72571 72916 73294 80456 83682 83905 93950 95261 960 7762 9847 24397 30939 M135 31385 32027 32443 32616 48318 48515 49775 55938 58383 69495 70902 72162 80906 86097 89365 92453 97947
PO 5.000.— 19415 20325 24828 25519 23413 32334 48794 58742 62658 63091 67978 70912 71261 73437 74859 83500 83724 8S196 89659 93537 2478 10236 10720 15838 21255 3.3880 34310 42464 47847 55130 84879 94680 96065 99041 99748 PO 3.000.— 1689 4383 8579 (4133 21523 27349 28132 31598 38269 38.598 42696 44461 45317 50361 71427 71470 71678 71684 73851 76460 76653 78062 78524 82697 85380 S5495 88366 91200 91963 6962 12720 13554 15850 28667 30789 36293 40138 42958 44970 50178 54146 57229 58111 58338 60349 60604 71599 73013 71431 80181 83433 908U6 91993
Poleg tega je bilo izžrebanih še 4.600 dobitkov po Din 1.000— To sporočilo je tele-fonično in event. pomota m izključena.
Vsi oni. ki so zadeli v moji ko<!ektuiri lahko dobijo dobitke takoj izplačane.
Srečke v raznih serijah so v moji koleik-turi novim naročnikom še na razpolago. Sedaj imate priliko, da v kratkem času zade-nete večje dobitke v domači glavni korekturi Vrelec sreče.
SK Slavija. Prijateljem in članom kluba sporočamo, da bo redni občni zbor 5. marca ob 9. v gostilni »štrajzel« na Poljanski cesti Udelež te se ga v čim večjem številu. Upravni odbor.
D
četrtek, 16. februarja Ljubljana. 12: Baletna glasba (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pesmi iz Španije (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Zbor mestne ženske real, gimnazije poje s spremljevanjem Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura, — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Trebušnik na potovanju (zvočne slike). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka godba Radijskega orkestra.
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1939
ZAČETEK: 5. MARCA
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH.
Vsa pojasnila dajejo:
2VAN1ČN1 BIRO LAJPCI6KOG SAJMA
Beograd — Knez Mlhajlova S8-L,
in častili zastopniki: ING. G TÖNNIES, LJUBLJANA, Tyrseva 33. — Telefon 27-62 in
JOS BEZJAK — MARIBOR, Gosposka ulica 25. — Tel. 20-97.
Javite se čim preje radi posebnega vlaka, ki odhaja v petek, dne 3. marca. Cena tja in nazaj Din 650.
Umrl nam je naS ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče in stric, gospod
KLOPČIČ IVAN
USLUŽB. DRŽ. ŽEL. V POKOJU
Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, dne 16. februarja 1939 ob 4. uri popoldne lz mrliSke veže Zavetišča sv. Jožefa, Vldovdanska c. št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. februarja 1939.
Globoko žnlajofl: Rodbina KLOPCIC in ostalo sorodstvo.
e. u.
60
Strel u piski knjižnici
Roman
Gotovo ste imeli najprej namen, da spravite samo Fawcetta s poti, a rokopis vam je vdahnil misel, kako bi se hkratu iznebili Fairfaxa. Znano vam je bilo, da ima Fawcett repe-tirno pištolo — in še z glušilom povrhu — in zavedali ste se, da mora sum pasti nanj, če ustrelite Fairfaxa s tem orožjem. To pa je zadostovalo. Vse bi bilo zaman, če bi mogel Fawcett dokazati, da je bil ob uri dejanja drugje. To je bilo najtežje pri vsej stvari; kdaj ste se domislili izhoda, ne vem. a vsekako je moralo biti tisti večer pred tri četrt na devet, zakaj ob tej uri je bil vaš načrt že v vseh podrobnostih določen.«
»Odkod, za Boga, veste to?« je 'zakrakal lord Colchester.
Meredith se je porogljivo nasmehnil. »Stvar je ?elo preprosta. Ob četrt na deset ste poklicali svojega višjega vrtnarja in mu rekli, da je žabičja "Teda okoli knjižnice suha; zato naj jo še pred v'>lnčnim vzhodom zalije. S tem ste hoteli doseči, fa bi se stopinje, ki ste jih hoteli napraviti s Faw->ettovimi čevlji, razločno odtisnile. Ko ste ugibali, >:ako bi ubranili Fawcettu, da ne bi imel alibija, irte opazili na zapisnem bloku zraven telefona na pisalni mizi sporočilo svoje gospe. ,Če bi me potreboval, sem vrtni hišici. Pamela.' Ta listek je
bil namenjen vam, lord Colchester. Zdaj vem, kdaj ga je napisala. Tisti dan, preden so prišli gostje, v ponedeljek, vam je žena pomagala urejati zapiske za knjigo, ki ste jo pisali. Ko ste tu v knjižnici delali z njo, je Paddock javil, da je prišel nekdo izmed vaših zakupnikov z opravkom do vas. Sli ste v vežo in govorili z njim. Ko ste se vrnili semkaj, ni bilo žene več tu. Vroč dan je bil, in mislila si je, da utegne biti v vrtni hišici hladneje. Vzela je bila vaše zapiske s seboj, na blok pa zapisala: ,Ce bi me potreboval, sem v vrtni hišici. Pamela.' Ko ste videli ta listek, ste spoznali, da z njim lahko v petek ob pol štirih spravite mladega Fawcetta iz hiše, kajti ta dan in to uro ste bili določili za umor. Vi, lord Colchester, ste pripisali številke 4 h 15'. Rokopisne številke je laže posnemati kakor rokopisne črke, in kakor hitro bi se policija prepričala, da je pisava prava, ne bi nihče več dvomil o pristnosti številk. Listek se je zdaj glasil: ,Če bi me potreboval, sem v vrtni hišici 4 h 15' Pamela.' Zložili sti listek, ga vtaknili v ovoj, ki ste ga vzeli iz ženine pisalne mape, in ponoči, ko je vse spalo, vtaknili pisemce Fawcetu pod vrata. S kakšnim izgovorom ste dosegli, da je prišel Fairfax točno ob četrt na pet v knjižnico, ne vem. Dovolj je, da je siromak res prišel. Počakali ste, da se vam je ugodno postavil, in ga nato ustrelili s coltko kalibra .35, ki ste jo bili ukradli iz Fawcettove sobe. V Fawcettovi sobi ste bili baš tedaj, ko je šla vaša žena po hodniku v svojo sobo; ker je slišala, da hodi nekdo okrog, in ker Fawcetta ni bilo v njegovi sobi, ste morali biti vi. To je bil za vas tesnoben trenutek. Sledove na cvetlični gredi ste bili
napravili pred umorom, ker se niste smeli izpostaviti nevarnosti, da bi vas po strelih kdo videl. Zadeva s stopinjami je bila kaj zvita: potrudili ste se celo in vzeli izmed Fawcettovih čevljev dvojico z gumastimi podplati, ker ste vedeli, da je imel ob tistem času teniške čevlje na nogah. Najbrž ste se v teku dneva prepričali o tem Ko ste bili ustrelili Fairfaxa ter odšli po polžastih stopnicah v prvo nadstropje in v svojo spalnico, ste seveda prej zaklenili vrata knjižnice, da ne bi med vašo odsotnostjo koga zaneslo vanjo. Prstnih odtisov na pištoli ni bilo, razen Fawcettovih. Najbrž ste imeli rokavice na rokah. Ko ste dejali orožje in čevlje na prejšnje mesto, ste se vrnili v knjižnico, spet po hodniku iz svoje spalnice na knjižniško galerijo in ustrelili odtod s svojo webleyko, tako da je svinčenka obtičala v vrtnem zidu. To in vaša sa-samoovadba, ki ste jo po telefonu sporočili policiji, je bilo res genialno. Dejstvo, da ste takoj telefonirali in tako simpatično in z odkritostjo povedali vso stvar, vas je že samo po sebi izvzelo iz suma, ko smo našli drugo luknjo v zidu ter primerjali izstrelek z vašo webleyko. Kdo bi si bil mislil, da se bo človek sam naznanil zaradi umora, ako ni odkrita in spodobna duša? Priznam, da ste me speljali na led. Kakor vsi ostali, sem vas tudi jaz imel za ča-stitega moža, ki je hotel samo storiti, kar se spodobi. Vaša komedija na policijskem uradu je bila sijajna, imenitnejše nisem nikoli videl! To je bilo mojstrsko, kako sta se vaš ponos in vaš čut spodobnosti borila med seboj, lord Colchester! In tisti krasni domislek z .odmevom', trditev, da se Fairfax ni takoj zvrnil, vse to je bilo veleumno. In šele
vaše viteštvo! Vaš zagovornik Rapier bo lepo osme-šen, ko vas razkrinkam kot zavratnega hinavca, ki je trpinčil spodobno ženo in hotel spraviti mladega človeka, ki je skoraj še otrok, na vešala!«
Meredith se je z jeznim obrazom nagnil naprej.
»Ali ste kdaj premišljali, kako je, če človeka obesijo? Dajte, da vam povem. Eno minuto pred devetimi zjutraj — časih celo že ob osmih, v tem primeru je rok za eno uro krajši — stopi ravnatelj jetnišnice v celico. Morda je nekoliko bel okrog nosu, saj si lahko mislite, da ni zabavno gkdati kako obešajo človeka, čeprav je morilec. Ravnatelja spremljajo višji paznik, oba čuvaja, ki sta morala ponoči in podnevi stražiti vašo celico, in kaplan. Zadnji se prikaže na oko zelo spodoben mož v črni obleki, ki drži v roki jermen. Ta je rabelj. Rabelj zamrmra običajno formulo, s katero vas prosi odpuščanja za to, kar mu je storiti. Nato vam priveže roke na hrbet, in procesija se odpravi. Še enkrat, poslednjič, se ozrete po celici. Topel ogenj gori, postelja je udobna, miza je v celici, trd stol za paznika in globok, zložen naslanjač za obsojenca — ta ste vi. Mali izprevod krene na pot; spredaj rabelj, za njim vi s kaplanom, zadaj pa jetniški uradniki. Strahovna podrobnost: duhovnik opravi zadušnico! Razumete, Colchester? Še živite, še dihate in hodite, in vendar vas že imajo za mrtvega; nič drugega niste več kakor živ mrlič. Pot je kratka. Uradniki in kaplan se nekoliko odmaknejo, rabelj vas prime za roko in vas povede na desko. Ta deska je poslednje, kar čutijo vaše noge na tej zemlji.
Prometna banka d. d. o Ljubljani |
_STRITARJEVA 2 — TELEFON 21-49__
Ugodni trgovski krediti — Eskompt menic — Nakazila v inozemstvo Obrestovanje vlog od 4% do 5%
STARE IN NOVE VLOGE IZPLAČUJE BREZ VSAKE OMEJITVE

I
OGLASI
Beseda 1 din. davek 3 tìin. za šliro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 dtn.
Na pustno soboto
ra domačo zabavo s plesom vsi k »SesticI«. Vstopnine ni. Vabljeni vsi.
3162-18
Beričevo!
Beričevci se že dolgo pripravljajo na veselega Kurenta, ki ga bodo proslavili v nedeljo 19- t. m. z veselo plesno zabavo ;n kmet-sko večerjo v Kmetskem domu v Beričevem. Udeležite se vsi brez izjeme. Na svidenje na Kurentovi zabavi v Beričevem.
3142-18
Beseda 1 din, davek 3 din, za šliro ali dajanje na&lova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Mojstra
ta lestenine (makarone) ali nadarjenega delavca, ki nam bi dal potrebna navodila, iščemo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Nagrada ali služba«.
3154-1
2 tkalska mojstra
fcmožna samostojnega dela Ha revolverskih statvah — sprejmem za takojšen nastop. V poštev pridejo samo prvovrstno izvežbane moči. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Samostojen mojster«.
3161-1
Prvovrstno frizerko
dobro moč .prejmem takoj V stalno službo. Lombar Gilbert, Ljubljana VII., — Celovška c. 34.
3164-1
Korespondentka
vešča slovenskega in nemškega jezika, ki obvlada tudi samostojno knjigovodstvo, lahko nastopi službo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena in vestna«,
3096-1
Za takoj sprejmem
kontoristko (začetnico), tekačico, krojaškega moistra in krojaško mojstrico. — Eiektro, Ljubljana, Vegova št. 12.	3109-1
Pisarniško moč
mlajšo, sprejme takoj ali pozneje industrijsko in trgovsko podjetje živilske stroke v dravski banovini. Pogoj je obvladanje enega državnega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter nemške stenografije ; absolventi trgovske šole imajo prednost. Pri odgovarjajo čih zmožnostih življenjska služba. Samo vestni in marljivi prosilci naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe z življenjskim potekom, — prepisom spričeval, sliko in zahtevami plače na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša moč«.	3120-1
Pošteno dekle
marljivo, z dežele, dobi stalno službo. Indihar, gostilna, Rakovca, Kranj.
3117-1
Frizerko
dobro izurjeno, sprejme takoj ali pozneje v stalno službo frizersKi saion. Rep Viktor, Ljubljana, Gledališka 8.	3128-1
Dekle
pridno ln snažno, kate ra zna dobro kuhati dobi stalno službo pri mali družini v Kranju. Pišite na ogl. odd. Jutra pod »Dobra služba«
2974-1
Akviziterje
marljive, iščemo za mesto Tjubljana. Vprašati pri zavarovalnici Sava, Sv. Petra cesta 2-1.
2530-1
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Vsaka beseda 50 par davek 8 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Brivski pomočnik
s finim nastopom, hiter delavec, zmožen vseh del v ženski stroki, vešč nemščine, išče službo za takojšen nastop. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dober delavec«.
3159-2
Brivski pomočnik
mlad, marljiv, išče name-ščenja. Cenj. ponudbe na Richard Lackner, Maribor, Krekova ul. 18.
3146-2
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
84
»Uuu! Uuu!« je zatulil Utemetuti,ko je kladivo z močjo udarilo po dletu Siromak je bil namreč pogoltnil dva zoba, in dleto mu je do polovice tičalo v grlu! Z izbuljenimi očmi in spačenim obrazom od strahu je ubogi glavar kakor divji dirjal okrog.
Mesarski pomočnik
z obrtjo, zmožen vseh mesarskih del, želi stalne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesar«.
3132-2
Pouk
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Za srednješolce
ki zaradi slaaih ocen ne smejo obiskovati šole in za privatiste so učni tečaji na Zrinjskega- cesti 7-IL Cene nizke.
3133-4
Potniki
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Tempo — tempo
Pridnim in sposobnim zastopnikom v vseh srezih države nudimo priliko dobrega in trajnega zaslužka. Naše geslo je : za dobro delo dobro plačilo. Javite se takoj na Jugopatent, Ljubljana.
3126-5
Dragocenost
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah CERNE — juvelir,
Ljubljana, Wolfova uL
vzidem
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Prešanega sena
Ia polsladkega, lepega, več vagonov proda Franc Mast-nak, trgovec, Sv, Jurij ob juž. žel.	3119-33
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Štajerska jabolka
še vedno v zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, Tyrševa c. 29.
3101-34
Oblačila
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Lepe maske
posodim. Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 44-II.
3130-13
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Postelja
otroška, bela in zložljiva, železna, ugodno naprodaj. Campa, Poljanska cesta 15, stopnišče V-4.
3147-6
Inventar
za špecerijsko trgovino, — kompleten, naprodaj. Vprašati v Magistrarni trafiki, Ptuj.	31166
INSERIRAJ V „JUTRU44!
M—1
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Eifel Ford
izvrstno ohranjen avto, vo-žen 13.000 km prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eifel kakor nov«.
3118-10
Avtomobile
motorna kolesa in navadna kolesa, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rabljene«.
3111-10
Motor s prikolico
1000 ccm, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Poizve se pri : Frank Ivan, Kolezija, Zeljarska ul. 11.
3097-10
Kolesa
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Več koles
šivalnih strojev in otroških vozičkov poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti kri-žanske cerkve).
3144-11
Pohištvo
Beseda 1 din, davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Pohištvo
uovo m že raoijeno. ki ga želite prodat) aH sa mo dati v snrambu ^prejmemo v pose o ni oo ieiek » komisijsko pro tujo po eelo ugodnlb po K»jlb Kupcev |e v ten icdelku vedno dovolj za jubro utiran j eno pom -tvo Vso reklamo pre -srbimo sami SporoCl te nazc na dopisnici aj Ls t no Prevoz pohištva preskrbimo sami Ivan vlathian LJubljana, -rvrševa 12.	70-12
Prodam
orehovo furnirano, skoto novo pisalno omaro (sekre-ter) mizo, 5 tapeciranih stolov in omaro za perilo. — Ogleda se od 2. dalje pri Pintar, v trgovini, Gosposvetska c. 14.
3151-12
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Dolgoročno posojilo
Imam oddati vlogo Ljub ljanske kred. banke in vlogo Praštedion skupaj cca. din 400.000 kot posojilo na absolutno dobro hipoteko, pod zelo ugodnimi pogoji. V poštev pride samo mesto Ljubljana, Celje, Maribor. RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledališka ul. 12.
3168-16
Lepo eksistenco
lahko dobite s prevzemom trgovine in strojnega pie-tilistva v industrijsken kra-iu. Najemnina maihna. Ka pital od 40 do 50.000 potreben. Rudolf Zore, Ljub liana. Gledališka ul. 12.
3167 16
Posest
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova!- 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Štiristanovanjsko
vilo
z lepim vrtom in dvoriščem prodam. Rožna dolina, — Predjamska ul. 43.
3149-20
Donosno stanovanjsko hišo
v dobrem stavbnem stanju, kupim. Ponudbe pod »Posredovalec izključen« na ogl. odd. Jutra.
3136-20
Večje število parcel
Kompleksov, parcel, gozdov. trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil ima naprodaj gradbeno stro Kovno Izobražen posredovalec:
Kunaver Ludvik
i està 29 oktobra 6 Te lefoD 37 33 Pooblaščen graditelj in sodni ceni telj za nasvete brezplačno na razpolago
Sobe išče
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Revna dijakinja
išče stanovanje in zajtrk proti instrukciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uspeh«.
3150-23a
Prazno sobo
garsoniero
strogo poseben vhod, center
—	vsaj souporaba kopalnice
—	iščem za mare. Ponudbe pod »450—500« na ogl. odd. Jutra.
3071-23a

Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Preklic
Roza Tavšlakar preklicuje svojega moža Martina Tav-šlakarja, da ni plačnica nje-eovili dolgov. Ljubljana.
3145-31
'Ut
Vsaka beseda 2 din. da vek 5 din, za dajanjf naslova 5 din. najmant šl znesek 20 din
Dečko
dvigni pismo.
3141-24
WWfftTÈ
Vsaka beseda 2 din, davek 5 din, za dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 20 din
Hiše
trgovske m stanovanjske cei stavbene Darcele, nudi v ugoden nakup Pr- ta.ee Franjo, real. Disama, Ljubljana. Erjavčeva c. 42.
96-7C
Večjo novo hišo
kupim v Ljubljani. Ponu dbe pod »Donosno«, na gl odd. Jutra.	2717-20
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in kopalnico, komfortno, oddam, šišenska cesa 59. Ogledati popoldan.
3139-21
tanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanjo naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in pritiklinami v Ljubljani ali na periferiji iščeta za 1. april dve osebi. Ponudbe pod »Solnčno« na ogl. odd. Jutra.
3129-21a
Ločenec
25"3P I srednjih let, obrtnik, želi poročiti damo z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idealen mož«.
3131-25
Dvosob. stanovanje
po možnosti ena soba s posebnim vhodom, čisto, — iščem za 1. mare. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve osebi«.
3140-21a
Dvosob. stanovanje
iščem za 15. mare ali 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala družina«.
3134-21a
IJlIl
T«
Beseda 1 din. davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Frizerski salon
centrum, dobro vpeljan, — takoj poceni crodim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Salon«.
3127-19
Delavnico
za avtomobilsko obrt v Ljubljani, iščem. Elektro, Ljubljana, Vegova 12.
3110-10
Beseda 1 din, davek i din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. Verovškova ul. 32, Ljubljana VII.
3165-23
Sobo
lepo opremlieno, s posebnim vhodom, oddam. — Šmartinska c. 10.
3074-23
Lepo solnčno sobo
oddam gospodu sostanovalcu 1. marca z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3099-23
INSERIRAJ V „JUTRU44!
Wkk
e no- in večbarvne
JUGOGRAFIKA
J^.CbUa.naMf.23
Razno
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro all dajanje naslova S din. najmanj šl znesek 17 din
POT DO SREČE
Knjigo tn ostale lnfor-nacije dobite zastonj, »ko se obrnete na poznanega grafologa Karmaha, 2alec.
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično Cistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
Pralnica — Svetlolikalnica
KLIŠEJE
ENO VECBAßVNE
JUGOGRAflKA
SY PETRA NAM
Prvovrstni trboveljski
/JREMOG
brez prahu, koks, suha drva nudi
I. Pogačni*
BOHORIČEVA 5. Telef 20-59.
Violine kitare
is druga glasbi (&, od šol.-klb dc prvovrstnih instrumentov «tru no ln «se po tre bài tn e dobite » veliki izberi aajcenejše pri WARBINBK, LJUBLJANA. Miklošičev* cesta 1 pn Frančiškan«*] cerkvi Prodaja ln izposojanje tiavirj*v.
DELNICE
Gostllničarske pivovarne d. d., Laško
v polnem znesku takoj vnovčujem
3% obveznice in hranilne vloge raznih zavodov vnovčujem proti takojšnjemu izplačilu v gotovini.
Alojzij Planinšek
TRGOVSKA AGENTURA ZA BANČNE IN KREDITNE POSLE
Ljubljana - Reethovnova 14
Telefon S5-I0
m »ohme« - ••■ H
■ • I m
I ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK		
		SMa
NAJPQF*DtNE]5E • GENERALNO ZA5TDP5TVD
as- p Schneider
ZAGREB NIKOLltEVA 10
fISOČE ZAHVAL PREJEMA
Takoj ustavi izpadanje las. odpravi prhljaj in vse kožne neprijetnosti. -Jači ln krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.—k
MORANA — SPLIT.
Oficirska zadruga v Bsegradu potrebuje:
3000 m podloge za rokave 100 cm;
2000 m satina sivoolivnega 140 cm za podlogo bluz
600 m satina sivoolivnega 140 cm za podlogo vojaških plaščevj 2000 m platna za žepe za hlače 80 cm ; 400 m platna za žepe za vojaške plašče 80 cm; 2000 m kroaze sivo 100 cm za žepe bluz; 3000 m platnene jadrenine 70 cm za fazono oblek; 500 m platnene jadrenine 90 cm za fazono vojaških plaščevj 1500 m vmesne podloge (Cvišengrau) 70 cm: 500 m gii mi ranega platna (štof za jopiče); 800 m plastike; 800 m žime;
500 m svilenega serža 140 cm za podlogo civilnih oblek; 500 m atlasina 140 cm za podlogo plaščev; 300 tue. vate sive gumirane.
Naročila in plačan je v 3 partijah do novembra tega leta; dobava franco Zadruga ali franco vagon nakladalne postaje.
Interesenti se naprošajo, da pošljejo svoje ponudbe s cenami in vzorci do 25. februarja tega leta.
Naročila in plačilo v 3 partijah do novembra tega leta; dobava
robe«.
.......................................................................................
Moški,
ki trpite na seksualni nevrastenia odnosno
impotenci,
nezadostni funkciji spolnih žlez. duševni depresij L poskusite
OKASA
100 tablet 220 din: 50 tablet 110 din. Ki so jlb mnogi zdravniki preskusili ln so kot hormonski preparat odobreni. Lekarna Mr. Rožman, Beograd. Terazije br 5. Beg S br 5732-1934
100
uspehov
oa
en oglas
„JUTRU4*
Velika tovarna vagonov potrebuje
več ključavničarjev, stru-garjev in elektrovarilcev.
Javiti se je pismeno na »Propagando« a. d., Beograd, prej Jug. Rudolf Mosse d. d., poštni predal 409 pod >1088«.
Zahvaljujemo
se prav iskreno vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega očeta
JAKOBA LESKOVIC
PEKOVSKEGA MOJSTRA
Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini trnovske fare, Združenju pekovskih mojstrov za častno udeležbo, pevskemu zboru »Grafika« za občuteno petje žalostink, vsem sorodnikom, prijateljem, dragim sosedom in znancem za izraženo sožalje in za zadnje spremstvo rajniku.
Ljubljana, 15. februarja 1939. ŽALUJOČI OSTALI
NSERIRA.ITE V „JUTF J'*
tòejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno <L d. kot uskarnarja ifran Jeraa. — Za inseratni del je odgovo vioj2 Novak. - Vsi v Ljubljani.