123. številka. nedeljo 13 oktobra 1895. (t Tratil, ▼ soboto zvečer dne 12 oktobra 1895.) Tečaj XX. nKDINOtT" izhaja po trikrat da teden v ititili i»-dRnjih ob ftovltlfe, i«lrtklh in MbOtAh« Zjutranje izdunje izhaja ob 8. uri zjutraj, tečemo pa ob 7. uri verer. — Obojno iadanj«* »tane ; zk J«it«n mrurr . f. —.S*|, i*VMi AV.11I). 1. 1.4(1 (k tri meiec . . « it.rtu ... u pol lat* . . . 5,— ... ».— za vse Isto . . . 10.— • . „ It.— Na naračb« brai priložen« naročnin« «« M jtaljt «ir. Posamične itovilke te dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v lrutu po a nvč., iiren Irita po S n*£. Sobotno večerno izdanje v lrntu « n*.. izven Trsta S ni. EDINOST Glasilo «lc venskega političnega druitva za Primo Oglasi ke rakune po tarifu t petitu; za naitlov* i dobeliiai črkam *o plačaj.' nrontor k.>'ik'>- ar idnih \-nti . f'o.lana o-mrtn r« in javnifzahval«, d'-■nači oyl:t i itd.«« računajo po pu^nitii V*i doplki naj »o potilja; aredninv,. ilira t\«.m iu . «t. 13. V*aka pini.i un-i um frankovano, ki«r t^frankoravi o n »prej linijo. Rokopiki ao ti* vračajo. Naročnino, ri«n mu n |o 'ii <1 k^iro imii'1 u /triirniifno ulio« Molino pic-colo hit. o, H. nadtft, Odprte r«Klaia*<:ijr ■ o prok'o poštnine. r eJimottl J* mor". Odprto pismo. Moj častiti tovariš in uzor-duhovnik, g. Julij W a r t o, je minoli mesec v tem listu povzdignil svoj glas za dijaško kuhinjo, katero čudovito zanemarja in prezira tukajšnja okolica, dasi je namenjena v prvi vrsti slovenskim dijakom tržaške c. kr. gimnazije, ki prihajajo iz tržaške okolice. Naj se mi dovoli, da tudi jaz izprego-vorim nekoliko besed o drugi stvari, ki se tiče slovenskih dijakov tržaške c. kr. gimnazije. Istodobno, ko se je osnovala „Dijaška kuhinja", so se storili prvi koraki, da bi slovenska mladina dobila nekaj več duševne hrane v svojem materinem jezikn. Takrat je bilo 100 (eno leto celo 119) slovenskih in hrvatskih dijakov, ki so se bili razvrstili v slovenske tečaje ; t. j. dijaki iz več razredov so se poučevali v istem tečaju. Nauk je nadzoroval vitez dr. Gn;td. Na njegovo mesto je prišel v šolskem letu 1886/87. g. vitez Klodič, ki je predlagal ministerstvu, da se imajo ustanoviti isto leto 4, in'nastopno leto 8 tečajev, t. j. vsak gimaazijski razred po dve uri na teden in v istem času, ko se vrši nauk za Italijane. Visoko ministerstvo je ugodilo temu predlogu s pristavkom, da se v višjih razredih smeta dva razreda, to je slovenski dijaki dveh gimnazijskih razredov, združiti v jeden tečaj, ko bi bilo premalo učencev za dva tečaja. Do zdaj je v tem slučaju veljalo pravilo : „Tres faciunt collegium", po slovenski »Vsaj trije morajo biti*. Zdatno število slovenskih in včasih tudi hrvatskih dijakov je prihajalo vedno iz malega semenišča, katerega je vodil nekaj časa pokojni monsg. Legat, pozneje monsg. F1 e g o. Če sem kdaj rekel tema dvema gospodoma, da tega ali onega Slovenca ni v slovenskih tečajih, katere jaz vse poučujem, od šolskega 1. 1889(90. počenši: je vselej vplivalo na tako izdaten način, da sem bil zadovoljen. Legat je bil tudi odbornik .Dijaške kuhinje*. Jaz kot učitelj slovenščine na vsej gimnaziji sem bil vedno v najbolj prijaznih razmerah z vodstvom .Malega semenišča", in mislim, da je to bilo na korist mladini, kolikor je živi tam na stroške ustanove blagega dobrotnika Dobrile. S početkom tega šolskega leta, namreč 1895i96. se je izvršila izprememba v vodstvu .Malega semenišča*; vodi je g. Masten, sin znanega učitelja. Častivredni g. Masten je še jako mlad duhoven in je študiral na italijanski gimnaziji. Nemški profesorji n a c. kr. državni g i m n a z' j i so sami zapazili z začudenjem, da se letos iz PODLISTEK. Kamniško pismo. IX. „Zdaj pa z Bogom, ve gordi" Gospod urednik! Dolgo že se nisva videla; kako dolgo, niti sam ne vem. Kdo bi štel .ure in dneve*, ako biva v — raju 1 A lepo je bilo mej tem, zares lepo. Saj ste že čuli o krasnih kamniških planinah, morda jih celo že videli — o, izvestno! No glejte, in te planine bile so mi letos krasno zavetišče — pred svetom. No, tako hudo s .svetom" baš ni, da bi se ga človek moral bati, a vsekako ima stvar svoj posebni čar, ako sem se odmaknil vsemu šumu in hrumu v nižavi, bivam gori v planinskem raju, koder cveto žareči rhodo-dendroni okrog belili skal in blišče planinke ob propadih, koder se vozi ponosni jastreb v sinjih višavah in kraljuje tihi nebeški mir. To je vse nekaj drugega, kakor pa življenje v gneči človeških razmer, kjer te vedno kaj ,Malega semenišča* za slovenske tečaje ni no oglasili nekateri dijaki ki so obiskovali te kune vlani, in sicer iz najbolj šibkih tečajev (V. in VII.) Moje menenjeje, da tu stopi na plan vsaki učenec, kateri še ima v sebi kaj slovenske poštenosti. Parkrat sem ustno in jedenkrat pismeno g. ravnatelju izrazil svoje želje, pa brez popolnega vspeha. Zato sera njemu pisal, da spravim vse zadeve v javnost, če se imenoma naznanjeni dijaki ne prikažejo. Drugi dan sein hotel obiskati veleč. g. škofa in mu tudi naznaniti svoje težnje. Ker ga pa ni bilo doma, sem govoril s preč. monsg. dr. Š u s t o m, ki mi je rekel, da se hoče poučiti o vsej zadevi. Minolo soboto mi je rekel preč. monsg. dr. S u s t v škofovi pisarni, da postopa g. ravn. Masten po danili navodili; naj dijake sam prisilim, ali sijih naj poiščem kje drugod, in da „Malo semenišče" nima namena podpirati radikalnih slovenskih tcienj, nego da ima druge namene, in da mene. najavi gosp. nadzorniku Leschano/sketnu (t. j. c. kr. na-mestništvu) ko bi jaz stvar spravil v javnost. Prva izmed teli dveh izjav je veleznainenita in hkratu tudi veležalostna. Dočim so se na Štajerskem, kakor sem se prepričal sani, tudi slovenski duhovniki mnogo trudili, da se je za slovensko gimnazijo v Celju oglasilo lepo število slovenskih učencev; dočim je dika Jugoslovanov Strossmayer ustanovil akademijo, vseučilišče in galerijo slik, dočim prosvetljeni modrijan Lev XIII. brez bojazni kaže Slovanom svoje simpatije, se imenuje tu v Trstu — iz same bojazni pred Italijani — radikal-stvo, če učitelj odločno sili na redno pohajanje teli dveh ur slovenščine na teden!! Je-li morda izprememba v vodstvu .Malega semenišča* kaka koncesija Italijanom ? ! 1 To dejstvo, da niti s prijaznimi in niti odločnimi besedami zdaj ue morem dobiti vseli slovenskih (lijakov .Malega semenišča" v slovenske tečaje, utegne biti na eni strani nevarno za obstoj slovenskih tečajev v višjih razredih, na drugi strani se mi pa zdi ta stvar enaka z zadevo slovenskih pridig. Resnobni starejši slovenski duhovnik; tržaške škofije, ki ne poznajo strahu pred italijanskimi časniki in vsi posvetni ljudje naše narodnosti so tega menenja, da popustljivost tržaškega ordinarijata v tej zadevi je bila prva hiba, ki je ojačila greben italijanskim nestrpnežem. Da-si rad priznavam težaki položaj tržaškega ordinarijata posebno v mestu samem, da-si sam živim v prijateljskih odnošajih z mnogimi duhovniki tukaj, na Kranjskem iu osobito na Štajerskem, si vender kot profesor doleti in odrgne, da ti ogreni veselje do obstanka. Tam gori je vse jasno in svobodno, tam gori ni ničesa, kar bi žalilo tvoj ponos, kar bi vznemirjalo tvojo dušo, kalilo tvoje dobro ime: vse je čisto, solnčno in jasno, kakor v nebesih 1 Tam gori človek stoprav čuti, da je tujec na zemlji, da je življenje prognanstvo in da je vreden jeden dan v planinah več, nego vse leto doli v nižavi. Zatoraj se jaz tudi čisto nič ne čudim, da žrtvujejo turisti radi svoje življenje za jeden krasen izlet v pogorje, ker izvestno je mej njimi tudi tacili, katerim je slajša smrt v pogorju, nego življenje mej bitji, ki sovstvarjena po — božji podobi. Vam gospod urednik, morda ni znano, kako se živi v gorah — seveda ob jedij in pijače polnem nahrbtniku —, ker morda niste turist. A svetoval bi Vam, kot uredniku političnega lista, da prebijete vsaj drugo leto, ker je letos že prepozno, kake dnij v visokih gorah. O, tu zadobi človek ves drug duh! Vse druge nazore, vse druge misli iu slovenskega jezika na ces. kr. gimnaziji štejem v sveto dolžnost, povzdigniti svoj svarilni glas, spomlnjaje se latinskega izreka : Princi, piis obsta in t. d. Vodstvo .Malega semenišča" in ordinarijat kot krušni oče slovenskih in hrvatskih mladeničev ima po mojem menenju gotovo toliko moralne moči, odločiti, česa se ima učiti tisti mladenič, kateri tam stanuje in dobiva hrano. Će pa hoče veleč. g. monsg. dr. Šust — mimogrede povedano, odbornik .Matice Slovenske" — mene, slovenskega profesorja, radi tega svarilnega glasa naznaniti velesl. ces. kr. namestniitvu izjavljam, da gledam vsem eventuvalnostim z mirno vestjo v obraz. V Trstu, dne 11. oktobra 1895. Prof. dr. K. Glaser. Krivica se sama tepe. Kdo pač bi so po njom solzil, Ki toliko je zla rodil ? . . . TroSan. Velicega, mogočnega trinoga spremila je Avstrija k — Bog daj I — večnemu počitku. Vindoboua, staroslavna Vindobona, Sla je prva za orjaško krsto. Ponosna varuhinja prestolnice Habsburžanov pa ni oblekla žalnega krila k temu pogrebu, marveč veselobojno se jo nakitila, devša v laso veuec dehtečih rož; ni pretakala solz, kakor v rainolosti za marsikaterem že svojih ve-licih sinov — žarek radosti jej je odseval iz očij in jasen smehljaj obkroževal jej je blagi ustni. Kako ne ! V vsej dobi, ko je raz njo prestol dajal povelja njeni deei, donašal jej je dan za dnem le bridka žaljenja njenega plemenitega ponosa, ponižanja nje prvotne slave in v sponah trpkega suženstva hrepenela je po trenotku, ki jej prinese otetev iz žalečega jarma. In prišel je ta hip ! Dunaj, mogočna prestolnica Avstrije, otresel se je težke mflre in nada zora mu je zasijala, da se povrnejo nekdanji dnevi veselega življenja, svobodni težkih vzdibljajev in morečih skrbij. Joj, koliko jo prebil ubogi l»uuaj in Ž njim vsa avstrijska domovina v poslednjih petdesetih letih! Po nesrečnem letu, v katerem jo prelivalo krščansko prebivalstvo v nedolžni svoji zaslepljenosti kri za svobodo lažiliberalizina in v svrho, da razvije svoja temna krila liberalni orel, kopičiti jele so se krivice od dne do dne; čudua družba prišla je v krščausko družbo avstrijskega prebivalstva. Ni nam danes treba naštevati vipebov žido-liberalnega gospodarstva za nežidovsko prebivalstvo ubogo Avstrije. Pomislimo le na dejstvo, koliko neopisnega gorja rodil jo krah leta 1870.! Isti krah, ki je bil že od leta ustavo pripravljen po znanih Spekulativnih kraguljih in ki se je posrečil toli izborno. To je bil pač grozen napad na vero, blagostanje, srečo, čast in Čutila, kakor v zaduhlem mestnem hramu I Tu gori, kjer je razgled tako razsežen, od koder se vidi pol sveta, stoprav izpoznate, kako nizko je naše življenje, kako mal postane človek sam, ki vedno tiči v zidovji, zazidan mej trhla človeška trupla. Tu gori čutite, kako je ostalo za Vami v nižavi vse, kar teži Vaš duh in da celo od Vas samega ostalo je marsikaj v nižini, kar se Vam ni zdelo vredno nositi seboj. Prosi in, ne zmajujte z ramami ob tem stavku, vsak človek ima izvestno nekaj na sebi, kar mu samemu ne prija, ali kar mora nositi skozi življenje, iz obzira na .druge". Vse to je nepotrebno v visokem pogorju, vi h Grintovca, Triglava, Mangarta I Tam gori je človek velik, popoln, nedosežen ! Da, tudi nedosežen ! Koliko jih je, ki si ne upajo v te vrhove in tudi izvestno niso veliki duhovi — velik duh podoben je jastrebu, ki ne pozna nevarnosti. In ta družba, to občevanje! Mislili bi lahko, da je človek v onih višavah sam, brez družbe — daleč ste se zmotili! Mi v zemskih nižavah si domišljamo, da življenje krSč.inskega prebivalstva in kdor tega ne more verjeti, bere naj zapisnike občinskih sej dunajskih izza onih drohno Kdor je čital zgodovino minolih stoletij znal bode, v čem je obstalo to „preganjanje* in od kod jo prav za prav izviralo. Navaja so innogokrnt kot vzrok „preganjanja* Židov drugoverstvo, vender vsojamo si trditi da to ni bil pravi vzrok. Temveč se nam zdi, da bi bilo vzroke „preganjanju" iskati baS ondi. kjer so se našli viri protisemitizina v naših dne h, namreč v čudnih narodnogospodarskih načelih s e m i t o v. Ob posledicah teh narodnogospodarskih načelih so trpeli vsi delujoči stanovi. To jo provzročilo reakcijo in organizacijo na krUtijnnski strani. Oni. ki so so okoriščali ob takih narodnogospodarskih načelih, so pač vedeli, da njih vla-darstvo ne bode trajalo jedno celo stoletje, ampak da je le začasno. Zato pa so hiteli, kolikor so le mogli, 7. izvajanjem teh načel v praksi, ker so vedeli, da kmalu pride odpor. Ta je tudi res prišel in temu s« ne sin.'mo čuditi. Ali to moramo zatrditi zopet iu zopet: da mi — ki smo zagovorniki tolerancijo nasproti vsakomur — nimamo ničesar proti veri Židov ampak jim želimo vso svobodo za izvrševanje vero, in le proti temu smo in moramo biti, da bi v javnem gospodarskem življenju veljala načela, ki niso v soglasju z javno moralo in so nevarna splošnemu blagostanju. Proti tem načelom treba nadaljevati boj. Čuditi se torej ne smemo, da je protisemi-tizem letos zmagal tuli sijajno. Čuditi sinemo se lo dejstvu, da jo toliko časa trajalo, dokler jo priSla reakcija. Ne smemo pa misliti, da je dovršeno \hi>, ker so jo posrečil prvi hudi korak, marveč stoprav poslej treba največe pozornosti proti zvijači, ki dobro pazi na to. kako bi prva zmaga postala opojna zmagovalcem. Pogled ua minolost in na tugo-tužne posledice lažilibcralnega vla-darstva naj nas ne napolnjuje z žalostjo marveč dajo naj umi pogum, da odpravimo, kar je slabega in pogubnega, da Iconečno zavlada jasno iu harmoničnu življenje ua svetu, življenje vredno človeka, življenje. kakorSno je bilo nemogoče, dokler so vladali propovedniki najgršega materijalizma. kaj razumemo o „visoki politiki", o visoki filozofiji i. t. d. — Kaj še! Visoka politiku nahaja se ua visokih gorah in po pravici bi sodili, da postane pravcati diplomat in filozof samo le rutiniran turist. Iu to iz dveh razlogov. Prvič je izboren turist gotovo zdrav človek, zdrav telesno iu duševno, kar ne 1 >i hotel trditi o miiogokuterem visokem diplomatu, iu drugič — no, drugič jednostavno zato, ker se turistu, prišlenm iz visočlne svoje gorske domovine, zdi od kraja vse malenkostno, piškavo, nizko in pritlikavo, kar vidi iu kar doživi v nižavi. Saj je tam gori občeval z visociml duhovi, božanstvi, gorostasno nadktiljujočimi poprečni duh e|o-vekov, iu kar so mu povedali in razodeli oni, se do malega ne zlaga s tem, kar čuje tu doli. Zamorete si misliti, kako dolg čas mu mora postati, kadar se je vrnil zopet mej ljudi in to /. zavestjo v duši, da je za letos proč s turistiko Kam se dene revež mej prahom aktov in in>'j zarjavelimi navadami tovaršije? — Kli, kaj! I stvari si svoj svet In v prvi vrsti na3 zlati, blagi Dunaj! Koliko naporov še bode treba, da se opero in odstranijo vsi madeži in umazane lise, ki jih prizadejala lažiliberalna klika tako v materijalnem kakor v moralnem oziru ubogi avstrijski stolici! Koliko gnilih Jružbinskih razmer zaredil je grdi m v življenju dunajskem! Žalostjo je napolnjevalo človeka, ko je videl, kako so pokvarila vse javno življenje Ijudij krivična narodno-gospodarska načela — načela takozvane „svobodne" trgovine. Ker je konečno zasijalo upanje, da je polna mera prikipela do vrha, da je priti moralo, kar je prišlo in da se povrnejo lepSi in zdravejSi časi na3i mili Avstriji in njeni prestolnici, si nn moremo kaj, da zakličemo dosedanjim lažilibe-ralnim usurpatorjem, čepečim na razvalinah svoje slave : gospoda pomnite, da s e k r i v i c a suma tepe ! DOPISI. Is Ljubljane 11. oktobra (Izv. »lop.) IJverjen, da se čitatelji vseh slovenskih listov toplo zanimajo za našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, ter radi spoznavajo nje dobrotnike in podpornike, nič manj pa tndi njene neprijatelje, ilovolite mi čestiti gospod urednik, v Vašem cenjenem listu osvetliti slučaj, provzročen po najmlajšem načelniku tukajšnjega pevskega društva „Ljubljana", ki je s svojim postopanjem kar najneprijetneje presenetil vsakega količkaj zavednega prijatelja vseslovenske šolske družbe. Torej k stvari. Tukajšnja Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica sv. Cirila iti Metoda, jedna naj marljivejših ženskih podružnic, je sklenila prirediti svoj redni letni občni zbor v nedeljo ilne 6. t. m., kateremu je običajno vsak'krat sledila nedolžna svobodna zabava s petjem in godbo. Pevski del prevzelo je vselej in drage volje pevsko društvo „Ljubljana*, za katero je napominanu podružnica lansko leto plačala glavni družbi 100 gl. z namenom, da postane društvo pokrovitelj ter da tem načinom v nekoliko dokaže svojo hvaležnost za omenjenega društva naklonjenost in požrtvovalnost. Jednake uljudnosti naprosile so gori omenjene podružnične od-bornice tudi tein povodom pri društvu »Ljubljana*, katerega odbor je obljubil brez ovinkov da ustieže tej prošnji. Lehko je umevno presenečenje, katero so doživele podružnične odbornice, prejemal nastopni list tačasnega predsednika gosp. nadučitelja iz Barja, ki slove: ,Ker značaj in doslednost društva „Ljubljane* ne pripušča, da bi skupno nastopalo z ženskim kvartetom, katerega trije člani so se našemu društvu pismeno odpovedali, sem — žal — primoran Vam sporočiti, da vsled tega, ker poje pri Vašem občnem zboru zgoraj omenjeni kvartet — ni mogoče našemu društvu sodelovati. Z najodlienejšim itd. : Vam udani sluga Janko Likar t. č. predsednik*. Pri tem preklicu je seveda tudi ostalo ; kdo more siliti kako društvo sodelovati pri zabavah sv. Cirila in Metoda družbe, če mu to značaj in doslednost ne pripušča ? Kdo se pač dotika značaja tega društva, katerega vodstvo je prevzel pred mesecem (itii šolnik, ki tako postopa nasproti slovenski šolski družbi, pa prezira določilo 20. pevskega društva pravil, ka- — lato morgano planinskih rajev in v njih bode v spominu živel srečno in zadovoljno, dokler zopet ne zašije bodoče pomladanje solnce, čegar žarki ga pokličejo mogočnim glasom — nazaj v planinski raj! Danes lije curkoma dež in gosta megla zagrinja naše divne gore — joj, veseloigra je končana, sivo zagrinjalo leži če/, bujno prizorišče in meni je pri srcu kot novincu, ki mora po prvih velikonočnih počitnicah nazaj v sivo, pusto vojašnico. Naj bode v božjem imenu ! Za to izgubo pa se je nadejati, da nas morda jame zabavati se svojim čohanjem ob notranjo stran zemske skorje zopet tista velika sila, kateri so davni pradedje dali ime — potres. Oglasil se je že znova, bomo videli! V tem sem Vam lepo in v devetič udani Vinko Dobrin. Klarica iz farovža. ,, (Dalje). „Ne volja božja volja Klaričina !a „Sevć, Ciril, ali ako se ji vpreuio, ume- tero veleva, da je „vsa pisma, ki jih razpošilja društvo, podpisati predsedniku in tajniku* in ki se spodtika nad tem. ker so gospodične pevke pismeno, tedaj pravilno, naznanile svoj izstop iz društva, kar sine storiti vsak član, kadar mu drago ? Gospod predsednik. Vaš prvi nastop se ni posrečil! Zaslužili bi zopet Bežeka, ki bi Vas drugič okrcal, kakor je že jedenkrat v „Zvonu*, za kar ste mu še danes hvaležni. V danem slučaji je to storilo javno mnenje in poslalo slavni tamburaški zbor .Sokola*, da Vaše društvo nadomešča pri zabavnem delu večera, kar je tudi dosegel pohvalno preciznostjo. Tak značaj je lep in lepa taka doslednost, saj gre za najsvetejšo družbo našo, za načela, poleg katerih se morajo umikati osebnosti v najtemnejši kct. Čuvajte se jednakih ponavljanj in bodite, vesten varuh društvu, kateremu stojite na čelu, sicer se društvo .Ljubljana* poniža na nižino kakega vaškega društva. Politiške vesti. V Tratil, f1 io 12. nkto'ira 1895. Dopolnilna volitev iia Goriškem za državni /.bor. Društvo „Slog a" opozarja volilce v skupini mest, ti gov in obrtnih krajev, da prihodnji četrtek, dne 17. oktobra, jim bo voliti jednega državnega poslanca namesto odstopivšega grofa Frana Coroni-nija. V tej skupini volijo goriško mesto, kupčijska in obrtnijska zbornica v Gorici ter vsi trgi in obrtni kraji slovenski in furlanski. Goriški Itaiijani kandidujejo za to mesto svojega pristaša, Slovencem znanega kneza Hegona H o h e n 1 o h e, predsednika južne železnice na Dunaju, ki je bil propadel pred petimi leti v velikem posestvu nasproti grofu Alfredu Coroniniju. Hvalijo v svojem glasilu, da je sin italijanske matere, navzet italijanskega duha ter da ima palačo v Benetkah in posestva v Toškani. Nedavno je bil odlikovan od italijanskega kralja kot pospešitelj krajše železniške zveze med Trstom in Benetkami. To mu je pridobilo v nekaterih krogih še posebno naklonjenost. Slovenci ne moremo glasovati za tega kandidata, ker velja že od nekdaj kot odločen nasprotnik slovenskemu narodu in kot navdušen pokrovitelj onih goriških mogotcev, ki trdovratno zanikajo goriškim Slovencem po zakonu zajamčene jim pravice in sredstva do omike. Vrhu tega mora biti knez Hohenlohe kot p r e d s e d n i k j u ž n e železnice nasproten p r e d eI s k i i n v i p a v ski železnici in vsakteri železnici, ki bi bila v škodo oni, kateri je on na čelu, nasproten torej onim podjetjem, v katerih vidijo naši trgi in trezni Goričani edino rešitev iz svojega žalostnega položaja popolne gospodarske onemoglosti. Slovenci bi lahko postavili svojega kandi-didata in združili tanj svoje glasove: ali to bi bil samo pojav zaupanja, katero imamo do svojega moža, in nezaupanja do nasprotnega kandidata: drugega v s p e h a bi ne dosegli s t e m, k e r zmagali bi gotovo ne. Zato kaže, da bi se slovenski volilci poprijeli jednega kandidata, katerega so postavili furlanski volilci v Gradišči, s katerim bo mogoče zmagati, ako konservativni Itali- rimo Klarico, pak tvoja tudi ne bode. Naj jo torej ima drugi !•' A kaj je rekala Marjeta ? Ko je videla Cirila obupanega, je jokala, ko je videla Klarico veselo, se je smijala, a ko je govorila s častitljivim gospodom, je rekala: „Tvoja volja je moja volja 1* V. Odkar Tonžetin stoji, ni bilo baje še veselejše svatbe kakor takrat, ko se je Ze-mecki ilrugokrat ženil. Ko si je jemal prvo ženo, stalo ga je že to denarja, da bi si z istim človek lahko postavil zalo hišico pri cesti. Ali to vse še ni bilo nič proti drugi svatbi. Od blizu in daleč bilo je vse povabljeno. Po bližnjih graščinah bilo je tega dne po kancelijah kakor po izumrtji, lesovi in revirji bili so izročeni varstvu božjemu in sirasti capinov, na polji bilo je prazno. Ves ta trušč in življenje navalilo se je v hišo Za-meckega. Da, celo iz Prage pripeljalo soje nekoliko gospode. Zdelo se je, d.'l je hotel Ze- jani v Gorici ne ostanejo pri beseda h, katere je imel njihov list proti Hohenlohu, ampak bodo tudi delali v onem smislu. Ta kandidat je dr. Edvard vitez B u-jatti, posestnik v Biurni, bivši tajnik tržaške borne ter podtajnik kupčijske in obrt-nijske zbornice v Trstu. Rodil se je v Gorici, kjer je bil njegov oče župan v dobi, predno smo dobili ustavo in samoupravo. Po misije-nju je A s t r i j e c, in to za nas razloga dovolj, da mu smemo zaupati; bil je tudi odlikovan, in sicer od našega cesarja. V narodnem oziru sicer ne inoiemo pričakovati pomoči od njega, a zdi se, da tudi škodovati nam ne bo mogel; in gotovo nam je manj nevaren nego knez Hohenlohe. Iz zanesljivega vira vemo, da je prijazen predil-ski in vipavski železnici ter da bo glasoval, ako bode izbran, za vsakatero železnico, ki bi bila v korist goriški deželi, v prvi vrsti za dve imenovani progi. Z ozirom na te razloge priporoča društvo .Sloga* slovenskim volilcem mest, trgov in obrtnih krajev, naj se prav gotovo udeležijo volitve v četrtek dne 17. t. m. in naj zapišejo še pred volitvijo ua svoj volilni listek ime kandidata, ki se glasi: dr. Edvard Bujatti, posestnik v Brumi. Novo ministerstvo se bavi sedaj s proračunom za I. 1896. Ker je že začasno ministerstvo dovršilo vsa pripravljalna dela, sklepa ministerstvo o raznih politiških vprašanjih, med katerimi so nekoja — kakor čitamo v nekem dunajskem poročilu — dalekosežne važnost'. O ministerstvu Rarienijevcni piše „Naša Sloga* : Grof Badeni je sicer naglašal poslednje dni, da se hoče v poslanski zbornici opirati na zmerne življe ter da hoče pobijati skrajne narodnostne težnje. No, to pa še ni program, kajti dvomimo, da bi se tudi zmerni življi dali izkoriščati do skrajnega v to svrho, da postanejo slepo orodje gosp. grofa proti skrajnim težnjam radikalnih zastopnikov. Glavna naloga grofa Badenija bi bila torej : da se upre onim strankam, koje teie po nečem, kar ni osnovano v zakonu, ali kar bi utegnilo biti na škodo ukupnosti. Na vso srečo, ne spadajo med te stranke zastopniki slovanskih narodov v Avstriji, izvzemši morda r o j a k e g. g r o f a. Kolikor Čehi, toliko tudi Hrvatje in Slovenci ne zahtevajo od vlade ničesar, kar ne hi bilo utemeljeno v državnih temeljnih zakonih ali kar bi kratilo pravice drugih narodnosti. Oni zahtevajo jedino to, da se deli jednaka pravica vsem narodom v vseh strokah javnega življenja. Oni zahtevajo jednostavno, da se vršć točno in nepristransko državni temeljni zakoni Po takem bi imeli Slovani najboljega zagovornika v grofu Badeniju. Ali jedna stvar je mrtva beseda, a druga živo delo. Zato treba, da počakamo, da bodetno videli novo ministerstvo pri delu. Ako bode hodilo po stezi svojih prednikov, mogoče da zadovolji to ali ono stranko, ali veliko večino avstrijskih državljanov gotovo ne zadovolji. Govori se, da grof Badeni uživa neomejeno zaupanje prevzvišenega vladarja, o kojem vemo za gotovo, da želi vso srečo vsem svojim narodom. Da vidimo torej, da-li bode grof Badeni hotel tako vladati, da zadovolji narodom in plemenitim težnjam prejasnega vladarja. mecki še povišati vse obljube, o katerih je šepetal Klaricl. Na Matevževem somnju v Slanem se ne zbere več ljudi na trgu, nego ste jih tega dne ugledali v Toužetinii. Bogatini so se pripeljali, da povišajo ponos Zameckemu, ubožni so bili povabljeni, da bi se ne pritoževali na nehvaležnoBti ali izneverjenju Klarice; vsaka misel nejevolje bila ju zadušena z brezplačnim gostovanjem. .Zares, ko bi se Ciril ženil*, bilo je slišati tu in tam, — .takošuo gostijo bi nam ne bil pripravil; da, niti na prežanje nas nemara ne bi bil povabil". .Kes!« rekel je ta in uni, .da Klaričino ravnanje ni lepo .... zakaj! Takošna gospodična sme misliti na kaj boljšega, nego na prostega človeka izmed nas. Ciril je seve vrl, a tudi Zemecki ni nepoštenjak, pripravil nam je gostijo. Ako bi ne bil vi l, ne dal bi niti soka. Cegar kruh ješ, lega pesem prepevaj !* Ubogi Ciril! Ta revni ljuil, ki te je imel rail le zato, Predsednikom deželnega zbora dalma tinskega bode baje imenovan dr. Mihovil K I a i c. Tako poroča današnji „Mattino". Razpor med nemškimi liberalci in nacijonalci se širi neprenehoma. To se je pokazalo posebno sedaj pred volitvami v deželni zbor češki, ko so nemški nacijonalci izdali svoj posebni volilni oklic, kar se šp ni dogodilo nikoli. „N. Fr. Presse* je kar iz sebe radi tega in žuga, da bode moral le narod nemški poplačati to upornost nacijo-nalcev proti liberalcem. Da bi le gospoda enkrat nehali identitikovati sebe z narodom nemškim, saj jim je narod dovolj jasno postavil stol pred vrata. Avstrija in Italija. „Reichspost* trdi, da so v našem ministerstvu za vnanje stvari vznemirjeni radi postopanja Italije. Dočim Avstrija točno vrši svoje dolžnosti kot zaveznica, se pa po Italiji ponavljajo oberdan-kovske demonstracije in zaničljivi pojavi po časopisju; to pa celo po vladnih listih. Zlasti aamerja naše ministerstvo dogodke ob zadnjih svečanostih v Rimu, v prvi vrsti pa govor C r i s p i j e v do tržaških strelcev. Vse te sovražne pojave da je točno beležilo naše ministerstvo. In tako da so se dokaj skalili odnošaji med Avstrijo in Italijo. Naše ministerstvo za vnanje stvari da pričakuje še poročila avstrijskega poslanika v Rimu o govoru Crispijevem. Italija v Afriki. Še vedno tam, kjer smo bili: italijanska vlada trdi vedno, da ni prišlo nič važnejih vesti, po Rimu pa govore ljudje, da je došlo mnogo brzojavk. Po takem se seveda utrjuje menenje med ljudstvom, da vlada zato potajuje došle jej vesti, ker iste niso ugodne. Kakor smo že omenili v zadnjem izdanju, trde ital. listi — a to so dosedaj le kombinacije brez podlage — cla italijanska vojska jako naglo koraka proti sovražniku. Nekateri trde celo, da je Man-gašu z vsemi njegovimi vojaki vred zlezlo srce v hlače in da se hitro umika. Danes pa popravljajo ista poročila sama sebe, da se je MangašA, utrdil v dobrih pozicijah ter da pričakuje novih sil od Meuelika in Makonena. Potem da hočejo domačinci združenimi silami prijeti italijansko vojsko. Italijani sicer Računajo na bolje oboroženje, na večo okretnost in boljo izvežbo svoje vojske, ali razlika v številu obeh nasprotnikov je tolika, da utegnejo priti Italijani v hude stiske, tudi če bi bili res tako dobri vojaki, kakor jih opisujejo italijanski listi, kar pa niso, kakor nas uči zgodovina dosedanjih vojn. Da položenje italijanske vojske ni baš prijetno, o tem priča trdovratni molk italijanske vlade. Ta molk je tem značilniši, ker vemo, kako se Italijani radi bahatijo, če le morejo. Radi afričanske politike nastala so baje nasprotstva v italijanskem ministerstvu. Zlasti finančnemu ministru Sominu dela velikih skrbi ta politika, ker se boji zlih posledic za italijanske finance. Ali niso vedeli gospodje, da kolonijalna politika stane milijone ? ! Različne vesti. Oubni vesti. Dvorni svetovalec pl. K r e k i 5 vrnil se je z dopusta na svoje mesto. — Ces. kr. namestnik vitez R i-n a 1 d i n i odpotoval je s sinočnim brzo-vlakom na Dunaj. ker si reven kakor on, ki je čutil s teboj bol in preziral Klaričino ravnanje, obrača se sedaj od tebe, ne pozna te. Tvoj tekmec dal jim je sladkega soka, oni so po soku spremenili menenje — bledejo in raznašajo te I Ubogi Ciril, kje si ? Tam v družinski kamrici na nizki postelji sedel je sključen, skrivaje svoje lice v dlani. Tako tiho, nepremično je sedel, ne zinene se za la krik, smeh in petje na dvorišči. Samo ko so mu dlani postale mokre, obrisal si je z robcem oči, ter zopet sklonil čelo na to trdo vajšnico. Da, trda bila je ta vajšnica, te reveževe dlani! — Omehčala se je le takrat, ko jo je pomočila solza.. . Poleg sebe imel je Ciril omot, na omotu zakrivljeno palico — vse pripravljeno kakor na pot. Kakor jesenski oblaki po obuebji podila so je ena misel za drugo v zapuščeni duši, jedtia bolj temna ko druga. (Dalje prih.) Duhovske spremembe (\ g. .T o s i p Grilanc, dosedaj Kapelan v Komnu, pojde za vikarja v Kevpo, na njegovo mesto pa pride č. g. K i I i p A b r a m, novoinašnik. C. g. Fran K 1 o p č i č, dosedaj kapelan v Bolcn, je prišel v Bukovje za upravitelja, č. g. Ivan K o d r o m a c, dosedaj vikar v Isola Mor osi ni, pojde v Trnovo pri Kobaridu ; č. g. T o m. G u g g e n b e r g e r, dosedaj kapelan v Kočinju, pojde za kapelana v Boleč; na njegovo mesto pride č. g. novoinašnik Kristijan S t i b i I j. Občinske volitve v Nabrežini. Pozno sinoči smo sprejeli z Nabrežine nastopno brzojavko : „N a r o d 11 a str a n k a pop ol-n o m a z 111 a ga I a". V prvi iiip smo se seveda vzradostili na tej vesti, ali kmalo je kanila kaplja grenkosti v sladko kupo. Premišljujoči o zmagi v Nabrežini postali smo jako resni. Ne brez razloga. Kajti vskl kniti moramo: Kam jadramo vendar ?! — .ako celo z Nabrežine morajo poročati v svet o zmagah »narodne stranke* ! Proti komu ? ! Torej tudi v Nabrežini je nastavil sovražnik svojo sekiro! In mi naj bi ne postajali resni?! Torej tudi v Nabrežini jel je nastopati laški irredentizem — seveda ne naravnost in neposredno — tako daleč vendar še nismo — ampak po svojih tajnih zaveznikih, med katerimi pa je, o tem smo uverjeni, mnogo-kateri, ki se niti ne zaveda, komu služIl! 0 d A: dejstvo, da se celo v Nabrežini mora slovenska narodna stranka boriti za gospodstvo, to dejstvo nam daje mnogo misliti. Nehote se spominjamo tu nekega članka v „Indipendenteju* od minolega leta, v katerem je govoril, da je Devin važna točka v zvezi med tržaškim ozemljem in — Furlanijo Nabrežina je blizo Devina in vse kaže, da bi tudi iz Nabrežine hoteli napraviti važno točko v zvezi, koja naj bi nas primaknila bliže — Italiji. Ta poskus italijanstva v Nabrežini nam govori glasno in jasno, da se orjaškimi koraki bližamo odločilni bitki med avstrijskim slovenstvom na Primorskem in pa onimi, kojim je najprisrčniša želja — „ln direttissima Trieste-Venezia* l!! Slovenstvo na Primorskem se bori za svojo golo ekzistencijo in potem nam Se govore o — slovenskem r a d i k a 1 s t v u ! Od vseh strani — tudi slovenskih — se zbira vojska proti slovenskemu radikalstvu — v Nabrežini in v Devinu pa gradi italijanstvo v najlepšem miru svoje postojanke, ln ako ti italijanski poskusi ne uspevajo še sedaj, nikako r n e gre zahvala na t e tu državniški modrosti in previdnosti Bog ve katerih krogov, ampak zahvaliti jena tem jedino le poštenje velike večine prebivalstva v dotičnih s e 1 i h. Dogodki v Nabrežini so glasen in resen memento izvestnim krogom — kje da tiči resnična nevarnost. In v očigled tej nevarnosti kako n e d o 1-ž e n j e tisti slovenski „r a d i k a- 1 i z e in*, ki — bi hotel peti nedolžno slovensko žalostinko ob r a k v i tega ali onega slovanskega rojaka!! Glejte torej, kaj delate!! Konečno moramo seveda izreči zasluženo zahvalo vrlim Nabrežincem, ki so toli odločno odbili drzni napad tujstva na našo last. — Občini nabrežinski je le čestitati, da jej je ohranjena ne le narodna, ampak tudi v vsakem pogledu uzorna uprava! Mestni svet tržaški. .Liberalna* veČina v zastopu naSe mestne občine vplela si je v sinočni seji nov list v oni venec, kojega na-menije položiti na grob slovenskega življa tržaškega. A ne verujemo, da imajo kolovodje lahonskega liberalstva tako moč, da nas spravijo kar žive pod zemljo. Menda odklenka svoječasno tržaškim „liberalcem'' baš tako, kakor je odzvonilo njih bratom na Dunaju. Ta najnovejši dokaz nestrpnosti podala nam je večina našega občinskega zastopa s tem, da je zavrgla prošnjo ubogih barkov-Ijanskih ribičev, ki ne prosjačijo kdo zna kake milosti, ampak le skromnega prostora, kjer bi mogli sušiti svoje mreže. In kaj je mreža ribiču, to si lahko domišlja celo oni, ki o ribarstvu nima niti pojma. Mreža mu je glavni uvet za preživljanje, mreža mu je vse! In ako mu segnije mreža, ugo-nobljen je ribič. „Liberalni" gospodje v mestnem svetu pa menda hočejo, da propadejo Barkoveljski ribiči, ker so ti ribiči — Slovenci na svojih tleh 1 No, o tem spregovorimo par besedic na drugem mestu, tu pa prinašamo poročilo o tej XVII. javni seji. Predsedoval je župan dr. Pitteri, navzočih bilo je 3:1 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika XVI. javne seje priobčil je župan, da je inženir Barazer predložil svoj podrobni načrt za vodovod, kakor sta ga popravila strokovnjaka onkraj jadranskega morja, Pa-ladini in Salmoirachi. (Blažena voda ki bode izvirala a kedaj še? — iz pristnih italijanskih papirjev! Stavec.) Potem so preči-tali spomenico tukajšnjega kluba umetnikov, v kateri pri priporočajo tržaški umetniki, da naj se veliki kanal za božjo voljo nikari ne zasuje, ker je ta kanal jedna najkarakteristiČ-tiišili in najsklikovitiših točk (Se ve, na fotografiji se ne občuti — smradu! Stavec) mesta tržaškega. Potem je dovolil zbor 22nO gld. za nakup nekaterih Dreherjevih stavb pod gozdičem Farneto. — Prišel je na dnevni red predlog mestne delegacije, da naj zbor dovoli kredit 8.730 gld. za nasajo drevoreda, razsvetljavo in vravnanje razširjene miramarske ceste na severu Barkovelj. K tej točki je spregovoril svetovalec D o I-1 e n z, priporočivši z nova s$voj nekdanji predlog, da naj se postavijo o tej priliki dve ali tri plinove svetiljke ob stari cesti na Kontovelj. K. Rascovich in Ii. L 11 z-z a t, t,o govorila sta proti kreditu, češ, da se zametuje denar za olepšave, v tem ko nihče ne misli na zboljšanje zdravstvenih odnošajev mesta. Svetovalec Geiringer je istega menenja, toda vendar je treba dovoliti to svoto, kefže obstoječe ceste vendar ni smeti pustiti neurejene. Mestni svet je potem dovolil zahtevano svoto, zavrgel pa je predlog mestne delegacije, ki je zahtevala B00O gld. za vravnanje spodnje ceste pri sv. Andreju do kolodvora državne železnice. A ta predlog je padel s 17 glasovi pri 10. (Bržkone je odmeval pri tem glasovanju Raskovičev govor! Stavec). — Razpravljali so potem o nekaterih točkah, ki niso /.a nas nikakor zanimive, zatorej jih jednostavno preskočimo in preidemo k zadnji točki, o kateri so razpravljali v tej seji. Stavbeni in trgovinski odsek predlagata, da naj se odbije prošnja barkovljanskih ribičev glede prireditve prostora, kjer naj bi sušili mreže. Ta predlog utemeljujeta rečena odseka s tem, da so prosilci več ali manj i ui o v i t i (!) ljudje, ki nu ribarijo osebno, ampak vršijo svojo obrt po najetih poslih; da ne marajo ribiči plačati za tak prostor niti obresti (!) od one glavnice, katera bi se potrošila za prireditev tega prostora; da ribarstva v Barkovljali ni vpo-števati za 1 o k a 1 u o razprodajo rib; da je ribarstvo obrt, kakoršna je vsaka druga (!) in da torej ribiči nimajo pravice zahtevati posebnih obzirov od strani mestne občine in še več takih lepih stvarij. Proti temu predlogu spregovoril je svetovalec D o 11 e 11 z. V jedrnatem, dobro utemeljenem govoril pobijal je razloge, navedene v predlogu od-sekovem in pa magistratovo trobilo, židovski „II Piccolo", o katerih izvajanjih pa govorilno, kakor že rečeno, na drugem mestu. V svojem govoru je svetovalec Dollenz posebno na-glašal dejstvo, da avstrijsko društvo za ribarenje in za rejo rib skuša z vsemi možnimi sredstvi povzdigniti ribarstvo, v tem ko mestna občina stavlja razvoju te obrti vsekakoršnih zaprek. Govornik je povdarjal, da se preživlja od ribarstva v Barkovljah šestdeset rodbin in da bi te obitelji izvestuo ne opravljale težkega ribarenja, ako bi bile — i m o v i t e! Kar pa se dostaje trditve, da Barkovljanskega ribarstva n i vpoštevati za lokalni konsum, povedal je govornik, da prinašajo Barkovljauski ribiči svoj plen vedno na tržaški trg, nikakor pa ga ne prodajajo tovarnam za izdelovanje konzerv, kakor to trdi predlog. |)o nekaj let sem smeli so ti ubogi ribiči sušiti svoje mreže na prostoru kraj pristanišča, dandanes pa so zavisni od dobrote posamičnih posestnikov, ki jim dovoljujejo sušenje mrež na njih zemljiščih, ali pa jih morajo sušiti na krajih, kjer se morejo pokvariti. Svoj govor je zaključil svetoval. Dollenz z tiadejo, da utegne občina vendar vsliSati prošnjo Barkovljanskih ribičev ter jim odkazati potrebni prostor za sušenje rib tem povodom, ko dovrši razširjenje Miramarske ceste. — Zatem je spregovoril svetovalec vitez N a b e r g o j. Naštel je dejstva, ki so v tem pogledu obstala še do par let sem ter nasvetoval, da naj se mestna ; občina rajše sporazumi z lepa z Barkovljan-! skimi ribiči, kakor pa da bi hotela tirati stvari do skrajnosti. Sodišče bi v tej stvari gotovo razsodilo ribičem v prilog. V ostalem pa je v interesu občine, da daje ribičem priliko, da preživljajo sebe in svojce s poštenim delom, namesto da 1 • i morala občina zanje skrbeti. Spregovoril je še svetovalec V e n e z i a 11. ki je v svojem govoru seveda najtoplejše priporočal predlog odsekov. Njemu je na kratko odgovoril svetovalec D o 11 e n z in potem so glasovali. Kakor drugače ni bilo pričakovati, je zbor vsprejel z veliko večino glasov predlog odsekov, ali z drugimi besedami rečeno: zavrgel je prošnjo ribičev, pristopivši preko nje 11a dnevni red. — S tem je župan ob 9. uri zaključ i sejo. Ali smo. ali nismo na svojih tleh ?!! Iz poročila o sinočni seji naSega mestnega sveta morejo čč. naši čitatelji razvideti, kako nestrpna je »liberalna* večina te korporacije proti slovenskemu življu. Značilno pri tej žalostni stvari je dejstvo, da je magistratov klepetec „II Piccolo" že pred sejo izbobnal predlog stavbenega in trgovinskega odseku, po katerem predlogu naj se zopet odbije prošnja barkovljanskih ribičev za prostor, kjer naj bi sušili svoje mreže. Ta klepetec je tudi povedal pred sejo, da se ta prošnja mora odbiti in s tem obvestil „liberalne" mestne očete, kako imajo o tej stvari glasovati „na komando*. Ta „disciplina" nas peče sicer jako malo, vendar pa bi spregovorili jedno besedo v zavrnitev „II Piccolovih* trditev. Sramotno je in stokrat sramotno za bogato občino, kakor je tržaška, da morajo barkovljauski ribiči — in davkoplačevalci! uživati nekakšno miloščino od zasebnikov, ker jim občina ne da neobhodno potrebnega prostora za sušenje mrež! Prošnja barkovljanskih ribičev nikakor ni „a b s u r d n a", neopravičena, kakor pravi „11 Piccolo", ampak ta prošnja je bistven e važnosti, kajti ako ribičem segnjijejo mreže, ker jih nimajo kje sušiti, s čim naj lovijo ? Morda z odloženimi, oguljenimi „cilindri" „Piccolovih" urednikov V Kdo naj potem preživlja šestdeset poštenih rodbin V Sramotno jo tudi, da se magistratovo trobilo sklicuje na dejstvo, da to Trstu ni briga, ako imajo ribiči cel6 v malih mestib, kakoršni so Koper, Izola, Rovinj itd. svoj prostor, kjer morejo na občinskih tleh sušiti svoje mreže. Tem lepši prostor bi morali imeti tižaški obči-narji za suSenje mrež, (ko že toliko gledate na zunanjost) ker plačujejo menda tudi ogromno več občinskega davka, kakor pa ribiči v Kopru, Izoli itd. Nikakor pa ni treba ravnati se bar-kovljanskim ribičem po vzgledu „čožotov!* Barkovljauski ribiči bili so v Barkovljah pre]. predno so si tržaška gospoda domislila napraviti i/, tega sela svojo „Nizzo", Ti ribiči bili so od nekdaj na svoji zemlji in živeli so mirno, - na svojih tleh. Zato protestu jemo svečano proti temu, da se kdo sploh drzne vsporejati na a v-s t r i j s k i h tleli avstrijske obrtnike — z inozomci. Ako „II Piccolo" noče poznati razlike med avstrijskimi in luškimi podaniki, jo pa poznamo mi, in še — ogromno!! Kakor rečeno torej: Barkovljauski ribiči so na s v o j i h tleh iti hočejo ohraniti si oue svoje pravice, kojo so uživali že takrat, ko ni bilo še sledu o onih, ki gospodarijo danes na tržaškem ozemlju — a ne na svojih, ampak na naših tleh! Doneski za možko sv. Cirila in Metoda v Trstu: Obdarovanci s knjižico »Čuvajmo svoje prastarine", zabeležil M. A. Jlaa.vpenili, so darovali nadalje te-le zneske in sicer: Vek. Grebene, A. Mušič, V. F. in F. Fratnik po 1 krono. Dr. M. Pretner in Ivan Pipan, župnik pri sv. Antonu istrskem po 2 kroni; Iv. Golja 4 krone 40 stot,, Kajfež 40 stot. — V krčmi g. Uuček-a so nabrali mladi in stari krokarji 2 kroni. Popravek. Da ne bi čč. čitatelji našega lista mislili, da naš poročevalec o politiških dogodkih nima niti pojma o najbistveniših vedah zemljepisja, popravljamo tu pogreško, takozvani „lapsus*, ki se šopiri v zjutranjem izdanju današnje številke. Tu stoji namreč med politiškimi vestmi notica: „Francoska v Turčiji". Umevno je, da mora stati namestil .Turčije" — „Afrika*. Kakor trdi naš sotrudtlik, »ušla 11111 je Turčija iz peresa*, ker mu rojijo 110 glavi vedno še ubogi Armenci v Turčiji. Iz Sežane nam pišejo: Mi sežanski gasilci si štejemo v dolžnost, da ua tem mestu najodločneje zavrnemo drzne napade na našega vrlega bivšega načelnika, g. d.ra Otokarja I {v bara, se strani znanega sežanskega dopisnika v nepotrebnem „Goriškem Vestniku*. Drina in gola laž je, kar pri povodnje i nu njen dopisnik, da je naša brizgalni« o priliki nekega požara brizgala sapo mesto vode. Res pa je, da srno iz bližnjega vodnjaka izbrizgali vso vodo — in ko nam je pošla tu, odveli snio brizgalnico h kalu. Gosp. dopisniku ni ugajalo, da je naše društvo tako lepo napredovalo pod vodstvom g. d.ra Kvbai.i. Sedaj pa bode memla zadovoljen, ko se toli potrebno društvo polagoma razprši, ker nima več pravega vodstva. Žal, da je pri mnogih društvih tako, da taki življi drezajo in drezajo in nagajajo tako dolgo, dokler ne propade, kar je bilo dobrega. Hverjeni smo. da, ako bi Se imeli d ra R.vbifa v svoji sredi, bi lepo napredovali v vsakem oziru. Tudi bralno društvo bi že imeli, a sedaj ui duha ne sluha o kakih pripravah. Ako pa gosp. dopisnik meni, da bede on zvonec nosil, mu povemo kar naravnost, da 011 ni zato, čeprav je bil v šolali. Gospod dopisnik bi najbolje storil, da bi čisto pri miru pustil nas in gosp. dra. Ilyhaia; g. župana pa naj le zagovarja, tega mu ne šteje nikdo v greli. In »Goriški Vestnik* je tudi vesel, da se obračajo k njemu „zmerni Slovenci* Tako je vsaj nekoliko kupčije in prometa. Dopisniku bi slednjič svetovali, da si nadene v bodoče naočnike, da ne bode drezal vsake stvari z nosom in da bode videl, da brizgalna ni brizgala sape — ampak vode. Več gasilcev. Sodnijsko. 171etni ribič Ivan Terazzer in 181etni kmet Alojzij Babič, oba iz Pirana, dobila sta včeraj pred tukajšnjim sodiščem zaradi tatvine: Terazzer dva meseca in Ba bič tri mesece ječe. Policijsko. 32letenga trgovca Antona Kri-tseha z Gradca so zaprli, ker je osleparil razne trgovce za okroglih 12.000 gld. — 22letno deklo Antonijo Arkon i/. Goriške okolice so deli pod ključ, ker je ukradla svoji gospodinji gospej Domisl nekoliko perila in obuvala, vredno vknpno 5 gld. — V ulici Belvedere prijeli 4 ponofne rnzgra-jalce in j i ti gnali v zapor. Najnovejše vesti. Zagreb 12. (Izvirna brzojavka „Edinosti"). Za prihod kralja delajo se velikanske priprave. Mesto je že deloma okrašeno slavoloki, hrvatskimi /.ustavami, zelenjem. Nad petsto mož bode spremljalo kralja na konjih. Zbere se gotovo nnd 100.000 ljudij iz vseh hrvatskih dežel in od drugod. Carijgrad 11. Odgovor turške vlade na skupno spomenico odposlancev deloma taji, da bi bile oblasti prekoračile dopuščeno mero, ampak zvrača vso krivnjo na Armence. (Takega odgovora bilo je pričakovati. Ured.) Vlada je vkrenila potrebno za varstvo kri-gtijanov in tujcev ter izdala oklice, s katerimi hoče pomiriti dijake in ljudstvo. Izdala je tudi stroge instrukcije podrejenim oblastim in vojaštvu. Odgovor turške vlade zahvaljuje se konečno na ponujenemu posredovanju. Dunnjika bori* ia. oktobra ia»s vfernj (ianen Driavnl iIoIr v papirju . . . . wo.no 100.70 „ „ v nrobru . . , 100 uo 101.- Amlrijuka renta t zini u . , . 101 10 181.70 „ „ » krmilili , . . D9 :K> 101 2o Kreditno akciju...... , . 4O Napoleoni........ 9.R.V nr.5 11.Id 100 »Ulj. lir ...... . 4ri.U0 4.'» 2,'» Trgovina. Moka ili otrolii. M o k a. V tem tednu prodal je mlin v Kranju nekoliko vagonov svoje številke 7 po 7-30. O zaključku zahteval je ta mlin za isto številko t 7-75. — 0 drugih mlinih nimamo javiti izdatnejših kupčij, dasi iinajo stalne cene. Številki 5 in i! je prodajal „Economo* iz druge roke po f. 10 80 in po 10 10. Bilo je tudi nekoliko kupčije v manjših partijah in druge roke in z različnimi markami po olajhščanih cenah. — Kconomove cene so: št. 0 f. 12-75; št. 1 f. 12-25; št. 2 f. 12-; št. 3 f. 11 75; št. 4 f. 1160; št. 5 f. 11 25; št. f. 10 50. — Cene ogerskih mlinov so: št. n f. 11*80 do I2!»0; št. 1 1. 11-90 do 18-90} št, 2 f. 10-80 do 1140; št. 3 f. 10 20 do 10 40; št. 4 f. 9-90 do 10-30; št- 5 t'. 920 do 9-70; št. (i f. 8-60 do 9-30; št. 7 f. 7 51) do 8-— in št. 8 t'. 5-80 do 675, kakoršna je že vrst. Otrobi. „Kconomo* zahteva za svoje f. 4 25 Walz prodaja svoj izdelek za okto-ber-november po f. 3*10 loko Pešta, ali f. 4-02 loko železnica v Trstu, za december pa po f. 3 15 loko Pešta, ali f. 4 07 loko železnica v Trstu. — Debele ruske otrobe prodajajo proti oddaji v decembru po I'. 4*80, stavljene v skladišče kupčevo. — .Mlin Miil-ler it Biicker in mlill v Useku prodajata svoj izdelek iz druge roke po t. 4 30 do 4 40 in 1 ipo f. 4-60 do 4 70. 12272871 Probni o t r o h i. Ta irrVlek jf> vedno mlačen in nespremenjen, kupčije je malo. Kconomo zahteva za svoj izdelek f. 4 30, ogerski so po f. 4.25, levantinski po f. 4*10 do 4 60 kvintal z vrečo vred. Goved. Od 3. do 9. t. m. prodalo se je v Trstu 450 volov in 26 krav klavne živine in sicer volov — iz Kranjske, 78 iz Hrvatske, 50 iz Bosne, 214 iz Dalmacije, — iz Ogerske, 99 iz Srbije, in 9 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. —.— do —.— voli iz Hrvatske po f. 41,—dc 42.50; iz Bosne po f. 42.— do 42.50; iz Dalmacije po f. 42.— do 42.50, iz Ogerske po f. —.— do —.—, iz Srbije po f. 43 — do 43.50 in domači po f. 44.— do 45.— ; domače krave po f. 42.— do 43.50 krave iz Italije po f. —.— do —.— in krave iz Kranjske po t. —.— do-- kvintal mrtve vage. Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.75, II vr. po f. 2.60 slama I. vr. po t. 3.35 in II vr. po f. 2.70 kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoSi. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 90 do 92 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 88 do 90 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po 1— f. do f. 1 02, in v partijah od 30 do 50 kg. po 98 do 1.— f. kilogram. Tolminsko surovo maalo I. vrsti po f. 1.04 do f. 1.06 kilogram. .Taj vi a na debelo po f. 3.10 do 3.40 sto komadov. Kokoši po f. 1 — do f. 1.30 komad; piščeta po f. —.90 do f. 1.50 par. Krompir, navadni, na debelo po f. 2.50 do 3.50 kvintal. „R. M." Inein Unilnniuop posredovnlec-Blovcnec JU9IJJ VUUU|JIVUb v Trstu Tin Sette Kontnim St. 1.*. Preskrbljtijo denar na posodo proti vknjižbi ita zemljišča, nu potem poMredoje pri prodajali in kupoviinjili pone»t"v, zeinfpč, bi* prodnjtilnic, gn«tilnlo itd. itd Provizija po dogovoru. Pogovori v stanovanji, in od 10 ure v k > varni „(Jom-morcio" Pi-tna pošiljajo n:ij so v gtnno anje. Ribarić °bm® * Bratje mudi IU, petru, priporočajo >voje zalogo v Tr*»u: Vla Pnndare* it, 1, Piassa delta Vatle 2, vla Madonnlna 2, llazzrtta Coi'flalHoli 2, z uli odom tudi v uiirl Tor rent« po najnižjih oenah. Oglje I. knkovosti karboiiiiia, kok, drva na met e itd. Naročbe so spre-nitjejo tudi i dopisnico ODVETNIK Sloveči prašek za zobe prol'. dr. ilaiderju ju najbuljno sreds&vo za čuvanje zob prod gnjilobo ter jih čisti, ne da bi oškodoval stoklenino. V škatljicah po .10 in fiO nvč. izključno v proniovani lekarni PRAXMARER „Ai duo Mori" Trst, veliki trg. jjiliael je otvoril svojo pisarno v Trstu Via S. Nicolo štev. 5II. nadstr. Henrik Stihi v! (orso, IMazzetta S. Giacomo štev. 3 v Tratu. SIAIIŠČIČAKM i n PEKARNA vodno bogato zalotena z vsakovrstnimi sladščiiMini. Pasti, torte, Hunti, pastici, .BISKOTERIA FINA" konfeti, fondants, čokotata, roks-drops in mnogo drugih sladico. Posebno priporoča za poroke ali idavljonjo zarok: kolače, elegantne svilnate omote, ikatljice, podstave, napolnjene sladščicami. SLADKE PIJAČEi rozoliji. ipiriti, vina domača in inozemska. Vsprejema naročbe. — Kiizpošllja |iroti poj. t ne m povzetju. Priporoča »o slavnemu p. n. občinstvu za ranugobrojen obisk. GOSTILNA v ulici tfaldirivo ft«. 19^ ALLA toči najizborneha krušku in istr»ka vina in sioer kruhki teran po 48 nvč liter, i vrsto po ati nvi liter Pnntigumnvo vedno sveie pivo v Hodili p > 21 nvč, liter. — Kuhinja preakrlilji na ju z nnjiečniSimi jedili in juko po ceni. Naročila te sprejemajo iti »irer : ja obet ln vaćorjo z vinom 20 gld. ua mosoc, Vrez vini 14, samo obed 7 gld nu inosec. Priporoča slav. slovenskemu olčistvu za mnogobrojni obiik udana Jo8ipina Čuček, gontilničiirkn. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni KAROL KANOBEL jmratnik, podiupnn, pred trdni k kmjmtgn SoM-rgti nvetn, predsednik „Slnr, čitalnice" Ud. itd. danes ob 3y» uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal, po dolgi in mučni bolrzni, previden se svetotajstvi za umirajoče in v 46 letu njegove dobe. Pogreb bode v nedeljo dne 13. t. m. ob 4. popolndne. V Sežani, dne 12 oktobra 1895. Rodbina Ka nobel'Oabriček. Pimrello mehanik izvriujo t sakoi sne poprave ti valnih strojev in dro-koles. Prodaja nove in rabljen« šivalne stroje in dvokoleia. Via Madonna del mare itev. 4, uhod via Fontano«, vštric hit. 12. U Znana domača gostilna & f JL CASTELLO Dl DORNBERG"i ^ v T JI S TU, & jf[ v ulioi Farneto A«. II ►?< * kateri ho točijo lc pristal* vlpmv t vina in avai« pivo, pri- » poroča s« si. ol»čin«tvu z m>sta in z dežele, © Sladki rlenltng po novC.; 1*1 ►J? oalo in ivno vino, liter po 40 nor«. ~ Prvo po 32 nvč.; v steklenicah po 20 nvč. Vino i u dom od 5 litrov iu več po 4 nč. ceneje. Kuhinja je preskrbljena s tečnimi jedili. vone ^ so primerno nizko, Fran RJaveo. I< 1S Slovenci pozor! Naznanjam, da sem prevzel Taccanijavo prodajalnieo jest-vin v Barkovljah, katero sem |)reskrbel prav bogato s svežim in finim blagom. Za mnogobrojni obisk se priporoča Suban Ivan ml. > EffinainiU'©] I • zaloga stekh, svetiln e, prstenine in } f kuhinjsko posode. f f ulica Barriera verchia 6. & * Stenj in stekla raznolićna za petroljnice. C " Hl|i» hi kri »tal n» oglodala ^ P prednja na debelo in drobno, ^ 4 priitj'itcc n i tleielo se tu še toč,to in hitro. ^ f DROBNE FOTOGRAFIJE \ zalnjn NOVOST, \ osamične ali v skupinah, J P cen« gld. I.— dvanajstero. I a m m m m m t „Tržaška posojilnica io hranilnica" lrogii;trovana zadruga z omejenim poroštvom) v Tratu Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje. {liho ininrvj poitiuf/n potlu^j"> U«jo posoji a na vknjiibu po »•/,•/,„ monjico po S"/0, /.aHta\c pO ®y»7.- Sprejema hriinilno vloge in jo obrestuje po «"/„. Uradne ure so: Vsaki dan od 9. di iS. uro dopoludn<> in od 8. do 6 popotudno, ol. nedeljah in praznikih od 10—12 dop. t »plač ujo ho v naki ponodeljek od 11. do 12. uro dopolnilno, in vsaki četrtek od .1. do 4. uro popoludno. Glavni deleži voljnjo po 200 kron Zadruini doUii so laliko plačuj-jo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter iiia^a v^aki dolož 10 gld, IV-0 Assicurazioni generali v Trstu (društvo jo ustanovljeno lota 1831.) To društvo Jo razteguolo svojo delovanje ua vso vejo zavarovanja posebno pa: t,t. /»varovanje proti poiaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in 7avarovanje na življenje. OruJtvenu glavnica in roservu dne 31. docembra IHDi. f 148,071 673 84 Premijo za poterjati v naslednjih lotili f. 30,511 700114 Glavnica m zavarovanje ži-vonja do al. decembra 1894 T. ltti»,9J9.H25()3 Plačana povračila: a) v letu 1894 f. 0.737.014-48 b) od zadetka društva do 31. deceuibra 189» f. -02.401.706 51 Letni računi, i/kaz dosodaj plačanih od-Akodvanj, tarifo iu pogoje za lavorovauja iu sploh vhu nutanjčiieja pojas . i Ih se dobo v Trstu v uradu druitvu: Via della Slaziono St. 88H 1 liihtuiij hifti. 12—12 Anton naznanja si. občinstvu, da je prevzel brivnieo Ernesta Šver-Ijuge v hiši g. Žitka. 1 Alte & Zadnlk'n Alte Sc Zadnik-Tr«t)i ■ Via Nuova na voglu via S. Lazzaro, ■ ™ priporočata slnv. občinstvu nvoio urodajalnico " nahnja bo priporočata slav. občinstvu svojo manifnkturuim bUgom. V zalog k z monirnkturnitn bUgom, V zalogi nahaja so ^ ■ povsem B«jBoraji« blago, toliko za ženske ko- I ^ likor za inožke in deeo. Veliki i*bor nlatna. ™ iikor za inožke in deco. Veliki ubor platnn, bombnžovine, perila, r}bcov volnenih in svilnatih. Velika zaloga vseh potnbiiln » ilvilj* in krojač". V zalogi nahajajo se nadalje v»ak:vr»tni trakovi in tudi trakovi iloviniklh barv. Priporočata so čč gg. učiteljicam v mostu , in na deželi za vso notrobščino Aolskih ročnih del. k Uzorci »e pošiljajo aa zahtevo franko. j i w x vm? mmr m<&> m Mm ^mmr jm I PRESELITEV GOSTILNE Znana g stilna .Ali« Poata nuova* preselila se j« t dnem 24. avguita v ulico Oeppa it. 14 p.-d naslov m «Alla canlina di Graz» ter »e priporoča njo lastnik vsem starim obiskovalcem sorojakom, da bi ga mnogobrojno obiskovali tudi v novem prostoru. — Točil« se bodo itajnrika in italijanska vina prvih vrst ter vsikdar svein l>r«h«rjevo pivo prve vr*t«\ Kakor p. n»vadi preskrbljeno je za dobra jedila po jako nizkih cenah. Priporočilo. V krčmi „Pri lipi" v Bazovici, nn-hnjajoči se na lepem prostoru, s krasnim razgledom, preskrbljeni z igrališčem za igro na krogi,je in glnsovirjem, dobivajo se izvrstna mrzla in t o p I a j e d i i a ter pristno vino, sveže pivo v steklenicah, vse po nizkih cenah. Priporoča se slavnemn p. n. občinstvu za mnogobrojeii obisk. Josip Urbančič lastnik. / jt-ffll hA FILIAL« della BANCA UNION TRIESTE a1 occtipa di tutte le operaziuni di Ranoa e Cambio • Valute. a) Accetta ve 2 amenti in conto corrente ab-hnonondo I* interess« annuo per banconote 27/t° o eon preavviso di 5 giorni 3*/.% . . 12 „ n a 4 mesi fisso 3'/, . . 8 , per Napoleoni 2 °/0 con preavviso di 2(1 giorni 2 V.....40 , 2*/« n n 1 1 mesi 3 . . . . « . 11 nuovo tasso d1 interesne principierA a de-corrore sulln lettere di versamonto in circola-ziono a dataro dal 3 Maržo rispettivamente dal 10 Maržo a aocondo del relativo preavviso. b) In banco giro abbuonando il V\"/„ inte-resse annuo sino a qualunqun aomma; preleva-zioni sino a flor. 20.00 i - a vista ver»oeh&que; importi maggiori preavviso avanti U Dorsa. Con-ferma ver-amenti in apposito librotto. c) Conteggia per tutti i vorsamsnti fatti in quulsia-i ora d' u'H cio In tnluta del medtsimo giorno. Aasiime pel propri eorrentiatt /' inca.uo dri conti d i p asza, di cambiali per Trieite, Vitrina, Budnpest td nltri princijutli cittA; rilaac n turo asueani per (juntt pi«:ze. cd nccorda loro la facoltA di domiciliare effetti pretso la sna cnssa fraaco d' ogni npcaa per «ssi, «) RllaMcia Vagi i a del Rane« di Napoli, pagabili ovuni{ue presso gli stabilimenti del Banco e presso i suni representati e corispondenti facol-tati alla emissione degli iusegni. d) S' iitcnrlca dall'acquisto e della vendita di effetti publici, valute e divine nouvhi del incamo d' OfSegni, cantbiali e coupont, rerto mod'ca prov• rigione. d) Procnra la bolatnra di ralorl Kateri eon la maturima aollecitudino dlla condiaioae tnodiciaaime. Le Lettere di Peeno 4•/,"/• v Tratu, ulioa SolitaHo fttov. 18 se priporo&a in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trsta in okolica, da je pie* kcliljena za svoje prostore in /.a veselice „Trž. Sokolu" iz lastne zaloge pravega Cr-snega in belega, nepokvarjenega vina po doli o2načenili cenah. IT POZOR! -»6 Črno izabela (novo) po 82 nf. liter | Hizliiiff sladki, pi vaski (novo) po 48 liter Belo , (novo) , 40 R , | Modra fraiiklnja piv. (nova) t 40 n Stara vina, bela in črna, večletna, toči v sodili po 40 in 48 nvč. liter, v steklenicah po liter prve vrste po 80, druge vrste po 60 nvč. Družinam od litra naprej 4 nvč. ceneje. J. Pserhoferjeva lekarna ,Zum goldenen1 Reiohaapfel. 1. SingerstraHse 15. DUNAJ. Otvarjajoče krogljice, prej imenovano kričistilne krogljice ataroznauo lahko odvajajoče domače sredstvo. Te krogljiee stunejo: 1 Akntl|l«»n 'M. IS krof;l|lc>»aikl SI ni„ jeden za- vltok <1 škatljlo I a«lč„ 'J zavitka 2 gld. 30 n'., 3 zavitki 8 gld. 35 ni . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč.. 10 zavitkov 9 gld. So nč. (llr.i.j kot jeden zavitek se ne po&ilja). Prosimo, da se izrečno zahteva ,J. Pserhoferjeve otvarjajoče krogljice" lil paziti ju. da itmi nokrov ""sko wkwtlji"R isti podyU ,1. S»w«»a*li«>fp»* v E*U Kleti nu ninoililn /a porabo. ! Mastilo za rane, > steklenica m »v«. Fijakerski prsni prašek, Tk Tanokininska pomada to^ffiuMffi nannnalni nhlit u,) l'ok- l,r"'- steudel-a, l lonr.-k ndliuteilll UUIIZ w „č., prustu poitnine pa uv. Unverzalna čistilna 1 sti-kleiiica .Vi ui Balzam za ozebline ^Z^t^r^ Trpotčev sok, Balzam za goltanec, ,,oitnlue Grenka tinktura za želodec, rL^aii Pilišk« kiipljicK imenovana), ltalilu raztu|iljajoče Mi-dblvu ki užtvlju in Ki'i'pi žt'lodur, kiolur Jc i'okviirji'ii. sli'dkatn ulube prebave, 1 omot 1 gld., Itazveti iiiiemivnili izdelkov dobivajo „e So drugo tu- in inozemsko fariuaeeutične specijalitete, ki so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjeno ter so na zahtevanje točno in v ceno preskrbljujo tudi pred-m»li, kojili ni v zalogi. — BSttz|I«>AIljul»|u po poftti vrio se točno, a treba je denar poproj doposlati ; vočjn naročilu tudi po poštnem povzetju. flopoftiljutvi deiiurjn po poilnl nakaznici alane porto sloMti niatij kukor po povzotjia. Lastnik politično društvo,Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorili urednik: Jul|j Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.