foftiiiAA platan« t |»t«rliL
II. izdaja.
Ishaja vsak dan i]ulraj razve«
v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna itevilka Din 1*—, lanskoletno 2*—j mo-•ečna naročnina Din 20’—, za tujino 80-—. DredniStvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 80-71
Jugoslovan
Cena Din 1*—
Rokopisov n« vraStm«
Oglasi po tarifi to dogovora. Oprava
»Ljubljani, GradiS8e4. tel. 30-68. Podružnica v Maribora. Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. PoSt tek, rali.t LhiMfana 1R.62L
St. 159 a
Ljubljana, torek, dne 14. julija 1931
Leto II.
K današnjemu francoskemu narodnemu prazniku PAUL DOUMER, predsednik francoske republike
Odkritje spominske plošče na rojstni hiši N j. Vel. kralja
Cetinje, 12. julija. Danes je bila na svečan način odkrita spominska plošča na domu, v katerem se je rodil Nj. Vel. kralj Aleksander. Svečanosti je prisostvovalo na tisoče ljudstva iz vse banovine ter številni Sokoli, ki so imeli zlet na Cetinju. Ob 9. dopoldne je korakala povorka Sokolov po z zastavami okrašenih ulicah. Povorka se je ustavila pred komando divizije, kjer je Sokole pozdravil zastopnik Nj. Vel. kralja pri proslavi general Maksimovič. General Maksimovič je imel pred divizijsko komando lep govor, v katerem je pozdravil Sokole in med drugim dejal, da mu je čast, da more pozdraviti hrabre in moške Sokole, ki predstavljajo fizično moč, ki jo bodo dali na klic kralja na razpolago za kralja in domovino. Pred domom »Slobode« se je povorka ponovno ustavila. Na balkonu je bil ban zetske banovine Uroš Krulj z višjimi uradniki. Po navdušenih ovajicah kralju in Jugoslaviji je pozdravil bana starešina Sokola iz Kotora, prof. Martič. Povorka je nato krenila proti domu, kjer se je vršila svečasnost odkritja plošče. Na velikem trgu Kralja Aleksandra je bila zbrana velika množica ljudstva, med njimi mnogo kmetov v lepih narodnih nošah. Pred samim domom je bilo zbrano duhovništvo, sokolstvo in vojska, med njo četa mornarice. Predsednik občine Miloševič je v lepem govoru izrazil radost Cetinja in zetske banovine o priliki današnje slavnosti. Zaprosil Je bana g. Uroša Krulja, da odkrije ploščo. Ban je imel ob tej priliki govor, v katerem je dejal, da z velikim veseljem odkriva spominsko ploščo na hiši, v kateri je zagledal luč sveta naš ljubljeni kralj in vladar. Zahvalil se je občini, da je priredila ob tej priliki tako lepo slavje. Dejal je, da je bila srečna usoda, ki je dovedla blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja, prvega kralja uje-dinitelja Srbov, Hrvatov in Slovencev, pred 48. leti kot kneza Karadjordja na Cetinje, kjer si je v tem orlovem gnezdu ustvaril svoj dom. Iz srečnega zakona s kneginjo Zorko je zagledal v tem domu luč sveta naš slavni kralj, odrejen po Bogu za tako veliko delo, ki ga je izvršil v vojni in miru. V toku celega svo-r žlvlJenja mu je bil glavni cilj dobrobit ljudstva, s čimer si je pridobil ljubezen in spo-rlnn nar°da. V tem malem domu se je f»u ta veliki kralj, v katerem sta se združili ve vladarski hiši in ki je z neumornim de-«>m ustvaril za vedno ujedinjeno kraljevino
Jugoslavijo.
Ban je nato odkril spominsko ploščo z besedami: »Naj živi Nj. Vel, kralj Aleksander Ka-J^djordjevič in Njegov vzvišeni vladarski dom! Navzoči Sokoli in množice so priredile ponovne veličanstvene manifestacije ljubezni, zvestobe in vdanosti do Nj. Vel. kralja. Z navdušenjem Je nato sprejeta pozdravna brzojavka Nj. Vel. kl'alju, ki jo je prečital ban.
Nato je metropolit Gavrilo v prisotnosti številnih svečenikov izvršil posvetitev plošče. V ?flcirskem domu je bila nato zakuska. Ob 20. J" ban 7:tske banovine Uroš Krulj priredil ban-v Grand hotelu. Sokoli pa so priredili ve-*‘ko sokolsko akademijo. Istočasno je občina 0l'ganizirala veliko razsvetljavo, tako da so odsevale gore v svetlem sijaju do Jadranskega “*orja in do vseh krajev črne gore. Na vsem Cetinju je bila prava ljudska veselica, kjer so Kuslarji peli narodne pesmi in prebivalci plesali narodne plese.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 13. julija. AA. Danes od 11. do 12.30 ,? | a P°d predsedništvom predsednika mini-
slcega sve'a *n ministra za notranje zadeve fnnjskega generala Petra Živkoviča seja ini-mstrskega sveta, na kateri eo razpravljali o tekočih zadevah.
Proga Lopatička—Raška
Beograd, 13. julija. AA. 20. t. m. se otvori in Preda prometu nov del proge Lopatička—Raška.
Skrajno kritičen položaj v Nemčiji
Polom zavoda Darmstadter und Nation-Bank — Porazen Hooverjeva pomoč — Angleži svetujejo, naj Nemčija
Berlin, 13. julija, d. Sedaj je jasno, zakaj je predsednik državne banke dr. Luther zadnje dni z železnico in z aeropla-nom toliko potoval okoli in se v Londonu in Parizu tako vneto pogajal, in zakaj je nemška državna vlada prisilila nemško industrijo, da prevzame jamstvo za inozemske kredite Gold-Diskont-Bank. Zrušila se je ena največjih nemških bank in Berlin doživlja podoben polom, kakor ga je doživel pred kratkim Dunaj, ko je zašel v težave Kreditni zavod. Zrušila se je banka: Darmstadter und Nation Bank (okrajšano:	Danat	-	Bank), po velikosti
tretji ali četrti med največjimi denarnimi zavodi v Nemčiji. Banka se je morala že dalje časa boriti z velikimi težavami, posebno, ker je inozemstvo, pa tudi tuzem-stvo zelo dvigalo vloge. Končno se je banka čutila prisiljeno, da danes zapre blagajne. Državna vlada je zato, da prepreči katastrofalne posledice tega poloma, prevzela jamstvo za vse vloge Danat-Banke in je vse borze v Nemčiji za danes in jutri dala zapreti. Hkrati je državna vlada u-krenila, da sc banke v Nemčiji prisilijo k solidarni pomoči za vse zavode, ki so v stiski. Pripravlja se tudi nova ureditev deviznega reda. V Parizu, Londonu in Washingtonu so zaprosili za pospešenje velike kreditne pomoči. Pri tem je včerajšnji sestanek med nemškim poslanikom Hoeschem in francoskim ministrskim predsednikom Lavalom potekel baje zelo dramatično. Navzlic temu je ministrski predsednik Laval brzojavno poklical v Pariz vse ministre, ki so bili na dopustu, da bi pospešil vse potrebne ukrepe. Za jutri pa pričakujejo v Pariz tudi angleškega zunanjega ministra Hendersona. V Bazelu se je sestal upravni svet reparacijske banke in predsednik nemške državne banke dr. Luther je z letalom v popoldanskih urah prispel v Bazel. Povsod, tako v Berlinu kot v Parizu, Bazelu in Londonu je nova katastrofalna zaostritev finančne krize v Nemčiji napravila porazen vtis.
Poročajo, da je banka Danat propadla, ker so ji bili odpovedani kratkoročni krediti, kar je bila posledica poloma dunajskega Kreditanstalta. Inozemski izposojevalci so izgubili zaupanje v nemške banke in tako odpovedali kredite. Drugi vzrok je ’ ~a. propadel pred kratkim severo-koncem volne v Bremenil. To pod-lwn1^ar'J0 ,lzruho 2°0 milijonov mark.
J M«„?!!n St(i3i1p.0? si.lnim vtisom propasti banke Danat, ki bo imela velike posledic« tudi za druge banke.
Živo zanimanje in nasveti Anglije London, 13. julija. AA. Tukajšnji politični in gospodarski krogi se živo zanimajo za težko finančno krizo v Nemčiji Živahno se razpravlja o odredbah nemške vlade za preprečenje bega kapitala iz Nemčije, ki je zavzel zadnje čase naravnost nevaren obseg.
Danes bo razpravljala banka za mednarodna izplačila v Baslu o vprašanju kredita Nemčiji. Banko so ustanovili v skladu s predlogi, ki so bili sprejeti na
liaaški konferenci januarja lani. Repara-cijska banka ima nalogo, da pospeši sodelovanje osrednjih emisijskih bank in olajša mednarodne bančne operacije in izvedbo Youngovega načrta. Banka ima 500 milijonov švicarskih frankov kapitala. Ustanovile so jo emisijske banke v Belgiji, Franciji, Nemčiji, na Japonskem in skupina bank v Združenih državah.
Iz Basla poročajo, da je nemška vlada obvestila reparacijsko banko o odredbah, ki imajo namen, da preprečijo dvig kapitala iz nemških bank.
Predsednik nemške državne banke Luther je odpotoval davi z letalom v Basel. Včeraj je imel telefoničen razgovor z zastopnikom nemške državne banke pri re-paracijski banki dr. Vockejem, ki je Luthra obvestil o želji upravnih svetnikov banke, naj Nemčija povzame inicijativo pri prvih odredbah za finančno pomoč v njeno korist.
Listi pozdravljajo nemško prošnjo za. pomoč.
»Morning post« piše, da bi Nemčija zelo dobro napravila, če bi ustavila gradnjo drugo križarke, ki bo stala veliko denarja, in se odpovedala carinski zvezi z Avstrija.
»Manchester Guardian« pravi, da bi Nemčija prav storila, če bi ustregla francoskim zahtevam, dasi te koncesije ne bodo pogoj za posojilo.
Novi ameriški krediti
Pariz. 13. julija. A A. Havas poroča iz Ne\vyorka, dh obstoja v VVasliingtonu namera, da se takoj dajo nemški vladi ne-obhodni krediti.
Berlin, 13. julija. AA. Po brzojavkah iz Newyorka je predsednik Združenih držav Hoover pozval ameriške banke, naj nemudoma dovole Nemčiji večji kredit. Ameriške banke so nato sklenile dovoliti nemški narodni banki kredit v znesku 200 milijonov dolarjev.
Banke za proglasitev notranjega moratorija
Berlin, 13. julija. AA. Kakor znano, je Darmstadter Nationalbank pred dnevi najavila, da bo morala ustaviti plačila. Danes je dobila banka uradno obvestilo, v katerem ji nemška vlada javlja, da sprejema na osnovi zasilnih uredb nase odgovornost in jamstvo za vse vloge in za mirno poslovanje banke.
Berlin, 13. julija. AA. Z ozirom na po-mirjenje finančnih krogov je vlada izdala naredbo, da se ustavi poslovanje nemških borz v ponedeljek in torek.
Berlin, 13. julija. A A. Nemška vlada je sprejela posebne ukrepe, da pomiri javnost. Včerajšnja seja vlade je v stvari bila nadaljevanje seje, ki se je začela v soboto popoldne po vrnitvi dr. Luthra. Posebno skrb je vlada posvetila nemškim bankam. Mnoge banke se bojijo, da bodo vložniki radi izjave solidarnosti vseb bank zahtevali svoje vloge nazaj, ker se bojijo, da se njihov denar ne uporabi za saniranje propadlih bank. Zato zahtevajo banke in vsi ostali krogi proglasitev moratorija. S
vtis v inozemstvu — Nova odneha od carinske unije
tem bi dobila vlada čas, da pomiri javnost in ukrene vse potrebno za sanacijo.
Pariz, 13. julija. AA. Predsednik vlade Laval je sprejel dr. Hoescha.
Dviganje vlog se nadaljuje Berlin, 13. julija, d. Uradno javljajo: Ker državna banka ni v stanju, da zadovolji vse prošnje bank za devize, in glede na to, da je Danat-Bank ustavila svoja plačila, so se druge banke odločile, da racionalizirajo svoja izplačila. Dosegel se je že ustrezen sporazum med državno banko, med privatnimi bankami in med hranilnicami. Tako se že od danes naprej izplačila ne izvršujejo v polnem obsegu. Ce se bo run na blagajne denarnih zavodov nadaljeval, so ti odločeni, da plačila popol noma ustavijo.
Berlin, 13. julija, d. Dviganje vlog pri vseh berlinskih bankah se je danes nadaljevalo. Poseben naval je bil pri Koin-merz- und Privatbank-i in pri Dresdner-bank-i. Večina bank je izplačevala samo po 30% zahtevanih vsot. Berlinske devize na vseh trgih padajo, v Parizu pa hočejo nemško marko sploh črtati.
Učinek na dunajski borzi Dunaj, 13. julija, d. Dunajska borza je bila zaradi berlinskih dogodkov danes zelo šibka. Merkurbank, ki stoji, kakor znano, v zvezi z Darmstiidterbanko, Je svoj tečaj obdržala. Merkurbank je izjavila, da Danatbanka sicer ima večino delnic Mer-kurbanke, drugače pa ima pri Merkur-banki samo imovino.
Vprašanje političnih garancij Berlin, 12. julija. AA. Vsi listi brez izjeme in brez ozira na strankarsko pripadnost energično odbijajo francosko zahtevo, naj se zahtevajo od Nemčije politične garancije za finančno podporo, kakor so to objavili listi. Neki list gre celo tako daleč, da trdi, da se ta francoska zahteva protivi dostojanstvu Nemčije. Ostali listi naglašajo, da Nemčija ne more iti glede garancij dalje, kakor je to dejal predsednik vlade Briining v svoji izjavi o nemški politiki.
Berlin, 13. julija. AA. V zvezi z zadnjimi sejami nemške vlade so se širile najfanta-stičnejše vesti o finančni krizi in o pogojih, ki jih stavlja Francija. Tako se govori, da Francija zahteva razpust Stahlhelma, Hindenburg pa da je zagrozil z ostavko, če vlada ta pogoj sprejme.
Briining in Hindenburg pred odstopom?
Berlin, 13. julija, d. Položaj je vedno bolj zamotan. Državni kancelar dr. Briining je odložil svoje potovanje v Pariz, enako dr. Curtius. Govore o njegovi demi-siji, kakor tudi, da namerava državni predsednik Hindenburg resigniratir Desničarske stranke se zavzemajo za postavitev Ilugenbergove vlade. Socialni demokratje pa groze s splošno stavko, če bi prišlo do tega. Komunisti in narodni socialisti zahtevajo, da se skliče državni zbor.
Vse te vesti je treba sprejemati z veliko previdnostjo.
Prepad med Vatikanom in fašizmom se poglablja
»Temps« o položaju po zadnji encikliki — Fašistovske represalije — Vedno ostrejša
ločitev med katolicizmom in fašizmom
Pariz, 13. julija, r. »Temps" poroča glede stališča italijanske vlade z ozirom na zadnjo papeževo encikliko, da so rimski vladni krogi v tem pogledu skrajno rezervirani. Zdi pa se že sedaj izključeno, da bi nameravala rimska vlada odpovedati konkordat z Vatikanom. V odgovoru na izvajanja lista jMessagero«, ki je zatrjeval, da mora fatalno priti do takega izhoda, pravi »Giornale d’ Italiac, da je ta vest popolnoma neutemeljena in da so v fašističnem režimu tu odgovorni voditelji, ki bodo gotovo znali sklepati in postopati v skladu z okoliščinami.
Dejstvo, da se razpravlja v tisku o možnosti odpovedi konkordata, pa kaže, kako zelo so duhovi vznemirjeni vsled papeževe listine. V fašistovskih krogih se tudi oi-
cer nadaljuje z najrazličnejšimi očitki na naslov sv. očeta. S oosebno bridkostjo pa se spominjajo, kako je kazal papež v gotovih hipih odkrite simpatije ne samo na-pram režimu, temveč tudi napram Mussoliniju, ki ga je celo imenoval providencial-nega človeka in mu čestital k njegovi borbi proti liberalni šoli Skratka: jezni so na sv. očeta, ker je s svojo encikliko obsodil vladno obliko in doktrino, za kateri je poprej nekako jamčil.
la jeza nadaljuje »Le Temps« — je dobila sicer že tudi konkretno obliko, ki se lahko smatra za nekak odgovor na zadnjo e -cikliko. Od sedaj dalje Italijani ne bodo smeh pripadati istočasno k fašistov-ski stranki in h Katoliški akciji. Tako je odredil glavni tajnik fašistovske stranke po
naredbi Mussolinija samega. Ta ukrep sicer nima praktičnega l >mena, ker so bili že sedaj redki oni Italijani, ki bi bili člani obeh organizacij. Toda ukrep je važen zato, ker onemogoča vsakemu nositi oba znaka in ker bo ločitev med katolicizmom in fašizmom, med cerkvijo in državo poglobil.
Tako se še nikakor ne more predvidevati, kako S3 bo končal ta spor. Vsak dan bolj spravlja na dan resne ovire, ki so na poti soobstoju civilne in papeške oblasti.
Končno omenja list, da je fašistovslca vlada ustavila katoliški list >La Vita Fran-ciscana« v Recanatiju, ker je objavil pod naslovom »Mučeniška liri« članek, v katerem so oblasti videle žalitev za fašistovsk! režim.
Franciji ~ za narodni -praznik
La France marclie d la tete de la paix.
Samo 142 let je poteklo in samo štiri generacije človeštva so se izmenjale od 14. julija 1789. Ta dan torej ni tako da’eč za nami, kakor bi se zdelo po datumu samem. Kljub temu je izza tega dne človeštvo zašlo v tako pospešeni razvoj, da znar ' I-slej v sit k o leto več napredka, nego p.-.-je deset let, če ne celo stoletje. Tega dne v jutro so se zganile v francoskem narodu, onem, katerega sestradanost in beda je oslabi potem še pol stoletja prislov.čna, tiste moči, ki so se skrivale za bledimi in izsušenimi obrazi, v ugaslih očeh otopelosti, v izmučenih rokah brezupja, ki so molčale po zapuščenih njivah, razpalih kočah, izsušenih travnikih.
Moči, ki jih je tja naložilo slupidno igračkanje s človekom, katero si je privoščil kastni duh vlastelinov tekom vekov, slep za vsako spoznanje, da se te moči ne dajo zakleniti. Zganile so se — in neusmiljeno udarile. Nenadni udarec je sam zase zadoščal, da je sprostil plaz, kakršnega človeštvo še ni videlo, plaz, ki je kljub vsem grehom in strahotam v zgodovini edinstven po svojem pomenu za celo človeštvo.
Prva žrtev tega plazu je bila osineroslol-pa, srednjeveška trdnjava sredi Pariza, za naših otrok oči navadna igračka, takrat simbol zaničevanja človečanstva: Bastilla.
Jetnišnica, rezervirana za nesrečneže, katerih ves greh je tičal v »padcu v nemilost«. Grob brez pokopa. Obsodba brez sodbe. »Leltres de cachet«, te strahovite bianco-menice na življenje in svobodo, so polnile to jetnišnico, a vstop v njo je , o-menjal brezpogojno izbris iz življenja, naj je smrt odlašala desetletja. Ta je padla v roke naroda in se tem rokam ni več izvila. Nasprotno, tekom vekov je postala tako bistvena sestavina prejšnjega reda, da je z njenim padcem zgrmel celi sistem.
In miselnost, kakršna je takrat vladala, je. zanikala dostojanstvo človeka, ga ni poznavala, niti ga ni hotela pripoznati. Poznavala je samo dostojanstvo stanu, ka-ete, provenijence, argumente, ki so sami posledica dostojanstva človeka. Razbivši zvezo med vzrokom in med posledico, si je ta miselnost odrezala življensko žilo in se držala samo s tradicijo. Tradicija pa je sila strahopeten, a tudi sila trmast faktor; težko jo je podreti, nemogoče z milino, včasih polagoma s kontrarno tradicijo. A elementarnim izbruhom se tradicija strahopetno umakne takoj. Trebalo je samo enega udarca, divjega, a po glavi, in režim natezalnice naroda, izmozgavanja mase, zaničevanja preproščine, zapravljanja krvi in potu za prazen nič — je telebnil nepopravljivo v lastno blato in kri. Tak udarec je bil naval na Bastillo dne 14. julija 1789 in njen takojšnji padec! Z Bastillo se ni zrušil n samo nekaj obzidja, z Bastillo je ’ :la zdrobljena v prah zgradba, ki je polagoma nastala v tisoč letih na vseh poljih človeškega življenja. Nastala ne samo v Franciji, temveč nastala povsod, kamor je takrat stopila človeška noga. Zgradba miselnosti, ki je spravljala vero in Boga v logično zvezo z virtuoznimi pokolji celih narodov ter sežiganjem in drugačnim mučenjem posameznih ljudi, miselnosti, ki je pozn' ’.i in priznavala vse možne činite-Ije, toda le ljudi ne.
Veličina tega dogodka za človeštvo ob stoji v vzpostavitvi človeškega dostojanstva. Od takrat je francoski narod vodnik evropske civilizacije, padec Bastillo je upravičeno skoval Guizotu stavek »La France marclie a la tele de la civilisalion«.
In francoski narod svoje vloge med evropejskimi narodi ni zanemaril, poglobil jo je Ni je pa tudi zlorabil! Francoski na rod osvaja brez podjarmljenja, brez anek sij, osvaja srca zlasti malih, mladih naro dov. Od velike revolucije do velike vojne
—	Fran ozi nazivajo svetovno vojno »la grande gtierre« — je Francija svetilnik Evrope. Izza velike vojne si je Francija naložila novo plemenito nalogo za človečan-stvo, postala je svetilnik — miru! Prav v zadnjih dneh smo se imeli priliko diviti njeni vdanosti tej nalogi, vsled katere smemo reči, da »la France marclie aujourd’hui č la tete de la paix.<
Jugoslavija proslavlja iskreno francoski narodni praznik kot svoj praznik — ne glede na vezi prijateljstva s Francijo — s ponosom in radostjo. Da, proslavlja praz nik človečanstva, civilizacije, miru, toda tudi praznik svoje starejše, najplemenitej še sestre. Vi ve la France!
Dr. Štempihar Ivon, Jesenice.
Naši Sokoli pri predsedniku Doumerju
Govor poslanika Spalajkovica — teljstvo — Br. Primožič zasedel
Pariz, 13. julija. Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič je danes opoldne sprejel odposlanstvo jugoslovanskih gospodarstvenikov in jugoslovanskih Sokolov, ki so ga obiskali o priliki svojega bivanja v Parizu. Na čelu odposlanstva je bil g. Djinič, ki je nagovoril poslanika dr. Miroslava Spalajkovica z govorom, v katerem se mu je zahvalil za njegov trud ‘n za pospeševanje naših gospodarskih stremljenj v inozemstvu.
Poslanik dr. Miroslav Spalajkovič se je zahvalil voditelju odposlanstva z govorom, v katerem je poudarjal, kako živo se zanima Nj. Vel. kralj za vse naše gospodarstvo in za naše gospodarske interese v domovini in tujini. Opozoril je na očetovsko skrb našega kralja za boljšo gospodarsko bodočnost naše kraljevine in za krepak razvoj vseh naših moralnih, gospodarskih in nacijonalnih sil. Moja osebna vloga, je dejal dr. Spalajkovič je v mnogočem olajšana z veliko pažnjo, ki nam jo izkazujejo naši veliki prijatelji Francozi. Silni civili-zatorični in državni genij francoskega naroda, ki v nobenem primeru ne pozabi na svoje obveze tudi napram manjšim narodom, nam utira pot v mednarodno življenje in s tem krepi našo vlogo na svetu.
Prisotni so priredili po tem govoru dolgotrajne ovacije Nj. Vel. kralju, Jugosla-
Jugoslovansko - francosko prija-deveto, br. Štukelj deseto mesto
viji in poslaniku dr. Spalajkoviču.
Nato je povzel besedo podstarešina Sokola br. Paunkovič. V imenu Sokolov in Sokolic, ki so sedaj v Parizu, se je zahvalil za prijazen sprejem od strani našega poslaništva. Br. Paunkovič je naprosil dr. Spalajkovica, naj izreče Franciji zahvalo, ker je tudi na lelesno-vzgojnem polju dala svetel primer, kako je treba dvigniti narod, to pa je v bistvu sokolska ideja.
Nato je bila prirejena zakuska. Med prisotnimi so se razvili prijateljski razgovori. Po končani zakuski se je odposlanstvo prijazno poslovilo od našega poslanika.
Pri včerajšnjem sprejemu naših Sokolov pri predsedniku francoske republike je dejal g. Doumcr:
Mi vas zelo spoštujemo in močno ljubimo vaš narod.
Podstarešina jugoslovanskega Sokola br. Paunkovič je nato odvrnil:
»Mi to vemo in zato smo tudi prišli.«
Nato se je Doumer zanimal, koliko Sokolov je v Jugoslaviji. Ko so mu povedali številke se je vzradostil in pohvalil sokolska prizadevanja.
Na telovadnih tekmah je dosegel deveto mesto jugoslovanski Sokol Primožič s 175-88 točkami.
Deseto mesto je zasedel jugoslovanski Sokol Štukelj s 175'09 točkami.
Poklonitvena deputacija iz Velesa v Beogradu
Sto prebivalcev mesta in sreza Veles se je prišlo poklonit prahu kralja Petra in N j. Vel. kralju Aleksandru
Topola, 13. julija. AA. Včeraj je semkaj prišlo 100 prebivalcev mesta in sreza Veles, ki so se prišli poklonit na Topolo blagopokojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, obenem pa si ogledat šumadijo in prestolnico.
. V Mladenovcu jih je pozdravil predsednik občine, nato pa je imel predsednik veleske občine pred spomenikom bojevnikov, padlih v vojni od leta 1912. do 1918., govor, v katerem je naglasil stremljenje južnih krajev po svobodi in njihovo radost nad dobljeno svobodo. Potem je pevsko društvo iz Velesa »Dušan Silni« zapelo državno himno, nakar je govoril Nikola Rogovič, krojač iz Velesa. V svojem govoru je poudaril veselje Velešanov, da si morejo ogledati šumadijo, srce Srbije. Prišli so, da se poklonijo sinu velikega Osvoboditelja in da mu povedo, da lahko vsak trenutek računa z njimi. Nič nas več ne more ločiti, Isti jezik imamo, Iste šege, isto usodo.
Nato je predsednik občine veleške Todor Živ-kovič položil na grob prekrasen venec z na-
pisom: Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju prebivalci Velesa in sreza. Ko je bilo to opravljeno, je izpregovoril Jovan Zivkovič in je v svečanem govoru med drugim rekel:
»Nismo bili tako srečni, da bi doživeli trenutek, da bi se mu poklonili v svojem mestu in mu dali venec zmage. Bog ga je hotel prej poklicati k sebi, da se tam dobi z Dušanom Silnim in Karadjordjem in drugimi heroji. Vse svoje življenje je delal za narod in zlato svobodo. Umrl je veliki kralj, toda združil je narod, ustvaril je Jugoslavijo. Naj živi njegov spomin, dokler bo živel svet! Naj bo ta skromni venec znamenje hvaležnosti, vdanosti in zvestobe vsega prebivalstva našega kraja tako do velikega Osvoboditelja in njegovega velikega sinu, vzvišenega kralja Aleksandra. Naš veliki kralj Osvoboditelj, naj ti bo večna slava in spomin med narodom!«
Cez Mladenovac so gostje pod večer krenili v Beograd.
Proces proti teroristom iz Nove Gradiške
Nadaljevanje zasliševanja — Beograd, 13. julija. 1. Davi ob 8. uri se je pričelo nadaljevanje proti Ljevakoviču in tovarišem. Predsednik Arnerič je najprej zasliševal Ivana Šauba, kateremu je spočetka obramba stavila nekaj vprašanj. Sledila je konfrontacija med njim in Ljevakovičem starejšim. Ljevakovič je pred Saabom pravil o njegovem prvem sestanku z njim, ko sta govorila, da bi bilo treba ubiti Kovačeviča. Ljevakovič je Šauba nagovarjal, naj najde med svojimi znanci v Brežinah človeka, ki bi izvršil ta umor. Šaub je bil takoj za to. Na naslednjem sestanku s Šaubom in drugimi obtoženci je Ljevakovič govoril o peklenskih strojih in tajni pisavi. Ko so j menili bližnje zborovanje Karla Kovačeviča, je Šaub predlagal, naj Kovačeviču podtaknejo peklenski stroj. Sledila je konfrontacija med šaubom in Ljevakovičem mlajšim. Nato je bilo njegovo zaslišanje končano.
Drugi obtoženec, ki je bil danes zaslišan, je bil Milan Lukač. Pripovedoval je o svojem bratu v Djekenješu in svojih stikih z
Smrt obtoženca Petranoviča
njim. Predsednik je nato odredil kratek odmor. Po odmoru je branitelj obtoženca lli-je Petranoviča sporočil, da je njegov klijent umrl. Ze od početka procesa so dvomili, aili naj bi proti Zetrano\iču sploh sodnijsko postopali, ker je bil težko bolan. Izpustili so ga iz zaporov in mu dovolili, da se svobodno brani.
Obtoženec Sljepan Papac je bil zaslišan kot tretji. Cetrega obtoženca Adolfa Miiller-ja je predsednik konfrontiral z Ljevakovičem mlajšim. Ljevakovič je trdil, da Miiller-ju ni kazal revolverja, pač pa da ga je Miil-ler povpraševal po Ljevakoviču starejšem. Miiller mu je pravil, da nameravajo poslati enega izmed svojih pajdašev, preoblečenega v dimnikarsko obleko, v Jazavico, kjer naj bi izvršil atentat na hišo Karla Kovačeviča. Te Ljevakovičeve trditve je Miiller zavračal.
Zadnji je bil dane« zaslišan Ivan Jelič. Priznal je, da ni ravna) prav, ko ni prijavil Ljevakoviča oblastem. Predsednik je nato zaključil današnjo razpravo in napovedal nadaljevanje za jutri dopoldne.
Povratek ministra Radivojevica
Beograd, 13. julija. AA. Danes dopoldne se je vrnil iz Bakra, kamor je šel na svečanost otvoritve bakarske proge, prometni minister Lazar Itadivojevič.
Naša pšenica gre v svet
Beograd, 13. julija. AA. S posredovanjem Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je prodala Privilegirana izvozna družba 5000 vagonov letošnje pšenice veliki zadružni centrali v Pragi. Prodajna cena je v razmerju (lo svetovne paritete prav ugodna. Ker je kvaliteta naše pšenice izvrstna, bo zanimanje v inozemstvu zanjo narasla.
Slaba žetev na Madjarskem
Budimpešta, 13. julija, n. Po najnovejšem poročilu kmetijskega ministrstva bo letošnja žetev kvanlilativno mnogo slabša od lanske. Pšenice pričakujejo 18,200.000 q, t. j. za 5,000.000 q manj kakor lani. Rži bo nekaj čez 6,000.000 q, ali 413.000 q manj kakor lani, ječmena 4,630.000 centov, ali za 1,379.000 q manj in ovsa 1,071.000 centov, to j. za 934.000 q manj kakor lani.
Samomor italijanske grofice
Beograd, 13. julija. 1. Včeraj so okrog 9. ure našli na posestvu Oro v Stari Kanjiži mrtvo truplo bivše grofice Ilone Kabtoševe, žene italijanskega grofa Paoeelottija. Grofica se je umorila s tem. da si je vbrizgnila v žito okrog 20 cg morfija. Vzrok samomora ni znan.
Šahovska olimpiada v Pragi
Praga, 13. julija, d. Stanje po 3. kolu šahovske olimpiade: Romunija : Italija 2:2, Španija: Nemčija VA :2K (1), Madjarska : Zedinjene države VA'1'A (1), Češkoslovaška : Litva 1:1
(2), Jugoslavija : Francija 254:% (1); dr. Vidmar je remiziral s svetovnim šahovskim mojstrom dr. Aljehinom; Avstrija : Švedska 1:0
(3); Becker je potolkel Berndsona; Polj ta: Italija 1:0 (3), Anglija : Danska 214:2 (1), Lo-tonska : Norveška 0:0 (4); Švica je bila prosta.
Francoski polet okoli sveta
Pariz. 13. julija. AA. Letalca Le Brix in Do ret sta startala včeraj zjutraj ob 4.43 za neprekinjen polet na Japonsko. Snoči ob 19.30 sta preletela Moskvo.
Moskva. 13. julija. A A Doret in Le Brix sla preletela ob 9.30 Moskvo ter letela dalje proti vzhodu. Kakor je znano, hočeta napraviti pot okoli sveta v štirih etapah.
Dogodki na Bolgarskem
Sofija, 13. julija. AA. Socijalistični listi poročajo, da so ob nastopu nove vlade izginili iz arhiva policije akti o socijalističnem gibanju in akti iz informacijskega oddelka bolgarskega vojnega ministrstva.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj. 13. julija, d. Na zapadu in na vzhodu močneje oblačno in nekaj hladneje, na jugu močno nagnenje k nevihtam in v dveh dneh nekoliko hladneje
Sokolstvo
Naši Sokoli na dosedanjih mednarodnih tekmah
Mednarodna telovadna zveza, ki prireja mednarodne telovadne tekme in združuje zdaj razen Nemcev skoraj vse narode, pri katerih »e sistematično goji telovadba, je bita pred vojno omejena le na Evropo. Svoje mednarodne tekme je ustanovila leta 1901 in jih je prirejala pred vojno vsako drugo leto. Prvih treh tekem se Sokolstvo ni udeležilo. Prva tekma se je vršila v Bruslju leta 1901 samo med francosko in belgijsko vrsto. Zmagali so Francozi. Druga mednarodna tekma je bila 1903 v Antwerpnu, tekmovali so 4 narodi ki go se razvrstili takole: Francozi, Belgijci, Luksenbnr-žani, Nizozemci. Tretja tekma je bila v Bor-deauxu. Število tekmovalcev in vrstni red je ostal isti, kakor v Antwerpnu.
Četrta mednarodna tekma evropske telovadne zveze se je vršila v Pragi, ob priliki V. vse-sokolskega zleta leta 1907. Te tekme se je prvikrat udeležilo tudi Sokolstvo in sicer COS in Slovenska Sokolska Zveza. V slovenski vrsti pod vodstvom brata dr. Janka Šavnika so bili bratje: Dekleva, Kandare, Miklavec dr. Murnik, Rihar in Thaler. Uspeh tekme je bil tale: Cehi 951.25, Francozi 923, Belgijci 872.25, Luksemburžani 788.79. Slovenci 771.25 in Madžari 733.25. Tako si je že torej prvikrat priborilo Sokolstvo zmago.
Peta tekma je bila v Luksemburgu leta 1909.
V	naši vrsti, ki jo je vodil brat dr. Viktor Murnik, so bili bratje Fux, Perdan, Pristov, Rabič, Thaler in Vidmar. Pri tej tekmi so prvič in zadnjič zmagali Francozi nad Sokolstvom. Končni vrstni red je bil: Francozi 949.50, Cehi
940.50, Italijani 920.25, Belgijci 890, Slovenci
851.50, Luksemburžani 820.
Šesta tekma je bila leta 1911 v Turinu. Slovensko vrsto so tvorili bratje: Fux, Kovačič, Pristov, Smole, Thaler in Vidmar. Tekma je dala naslednji rezultat: Cehi 974.69, Francozi 934, Italijani 899.86, Slovenci 881.56, Luksemburžani 830.22, Belgijci 737.22, Hrvati 687.99, Rumuni '230.49. Cehi so se tu za svoj poraz v Luksmeburgu pošteno revanžirali. Tam so ostali za 9 točk za Francozi, tu pa so jih premagali s 40 točkami. Pa tudi slovenski uspeh kljub najbujši konkurenci je bil časten in smo dosegli 4. mesto.
Zadnja mednarodna tekma pred vojno je bila v Parizu leta 1913. ob priliki 40-lelnice Unije francoskih gimnastov. Slovenska vrsta je bila sestavljena takole: Jerin, Jezeršek, Miklavec, Rabič, Sever, Vidmar, namestnik Pogačnik. — Zmagali so zopet Cehi z 804.50 točkami, Francozi 777.75, Italijani 772.25, Belgijci 723.25 Slovenci 706.50, Luksemburžani 668.25.
Po vojni se je evropska telovadna zveza iz-premenila v svetovno telovadno zvezo in se dogovorila z olimpijskim odborom, da je bila k olimpijskim igram, ki se vršijo vsako četrto leto, sprejeta tudi telovadna tekma na orodju pod vodstvom mednarodne telovadne zveze. Samostojne mednarodne tekme pa prireja zveza samo vsako četrto leto med olimpijadami.
Sedme olimpijade leta 1920 v AnUverpnu se je udeležila samo vrsta COS in je dosegla četrto mesto s 302.225 točke. Nastopila namreč samo s
16	tekmovalci, ki so mogli doseči največ 332 točk, medtem, ko so vsi ostali narodi postavili 24 tekmovalcev in je vsaka vrsta imela 404 dosegljive točke. Vrstni red je bil naslednji: Italijani 359.855, Belgijci 346.785, Francozi 346, COS 302.225, Angleži '299.115.
Osma mednarodna tekma zveze je bila leta 1922 v Ljubljani ob priliki I. jugoslovanskega vsesokolskega zleta. Našo vrsto so tvorili bratje: Derganc, Hlastan, Simončič, Štukelj, Šumi, Vidmar, Osvald, Porenta. Končni rezultat tekme je bil: Cehoslovaki 773.25, Jugoslovani 761, Francozi 636, Belgijci 627, Luksenburžani 529.75.
Prihodnja tekma je bila zopet olimpijada v Parizu leta 1924. V Parizu so bili v jugoslovanski vrsti bratje: Derganc, Hlastan, Jeršek, Osvald, Porenta, Primožič, Štukelj in Zilič. Brat Leon Štukelj si je priboril ponosni naslov svetovnega prvaka prvakov v telovadbi. Vrste si sledijo: 1. Italijani 839.058, ‘2. Francozi 820.528,
3. Švicarji 81.6.481, 4. Jugoslovani 762.101, 5. Američani 715.117, 6. Angleži 639.790, 7. Finci 554.948, 8. Luksemburžani 548.129. Vrsta COS, ki bi gotovo zasedla prvo mesto, je zaradi nesreče brata Jindrucha, ki se je med tekmo težko poškodoval, odstopila. Kot posamezniki so Cehoslovaki zasedli drugo in tretje mesto.
Deveta mednarodna tekma je bila v Lyonu leta 1926. V jugoslovanski sokolski vrsti so bili bratje: Derganc, Osvald, Primožič, Sršen, Štukelj, Šumi Vidmar in Zupan. Uspeh je bil tale: Čehoslov. 1198.797, Jugoslovani 1162.867, Francozi 1152.230, Luksemburžani 932.192, Belgijci 878.995, Nizozemci 820.507. Naslov prvaka si je priboril brat Peter Šumi, član Ljubljanskega Sokola.
Na IX. olimpijadi v Amsterdamu leta 1928 so bili v naši vrsti bratje: Antosievvicz, Gregorka, Malej, Porenta, Primožič, Štukelj, Cbiolti, Derganc. Uspeh tekme je bit naslednji: Švicarji 1717.62 Cehoslovaki 1712.25, Jugoslovani 1648.50, Francozi 1620.75, Finci 1609.25, Italijani 1595.62, Američani 1519.12, Nizozemci 1365.12, Luksemburžani 1361.50, Madžari 1344.75 in Angleži 1205.
Zadnja deseta mednarodna tekma je bila v Luksemburgu leta 1930. Te tekme,—ki se je bomo vedno z bolestjo v srcu spominjali, nam je iztrgala iz naših vrst enega najboljših tekmovalcev brata Toneta Maleja. Kljub njegovi tragični smrti naši tekmovalci niso klonili, marveč se borili kot levi in dosegli tak uspeh, da je vzbudi občudovanje v vsem svetu. Našo vrsto so tvorili bratje: Malej, Primožič, Šumi, Antosievvicz, Ban, Zilič Štukelj in Gregorka. Poleg brata Maleja se je težje ponesrečil tudi brat Štukelj, ki je moral odstopiti od tekme. Naša tako okrnjena vrsta se je izvrstno držala in bi gotovo zasedla drugo mesto pred Francozi. Uspeh je bil naslednji: Cehoslovaki 896.30, Francozi 871.75, Jugoslovani 849.85, Ma-djari 781.50 Luksemburžani 754.85 in Belgijci 726.65, Svetovno prvenstvo si je priboril brat Tošo Primožič.
Br. Leon Štukelj svetovni prvak v orodni telovadbi
Pri dosedanjih tekmah za naslov svetovnega prvaka je dosegel največ točk - Ostra borba za prvo mesto -- Naši tekmovalci izvrstno pripravljeni -- Slavnosti Unije francoskih gimnastov
Ljubljana, 14. julija.
Jugoslovansko Sokolstvo slavi zopet triumf v telovadbi... Z največjim veseljem in zadovoljstvom je sprejela jugoslovanska javnost včeraj prvo vest iz Pariza, da si je pri sobotnih tekmah na orodju kljub najhujši konkurenci priboril prvenstvo v telovadbi na orodju naš prvak brat Leon Štukelj, član Sokola Maribor-matica. Do-segcl je 115 točk, njemu sledijo Celioslovak 8 113, Finec s 112, Švicar s 111 in Italijan s 107 točkami-. Če pomislimo, da so Švicarji in Italijani izvrstni tekmovalci na orodju, kar so dokazali že na olimpijskih tekmah, potem lahko upravičeno trdimo, da je brat Leon Štukelj absolutni prvak sveta na orodju. Kdor je videl brata Štuklja pri vežbanju zadnje dni na telovadišču v Ljubljni, je lahko z največjim optimizmom računal, da bo br. Štukelj najopasnejši kandidat za prvo mesto. In nismo se varali.
Borba je bila zelo ostra in napeta. Francozi, ki so prijavili največ tekmovalcev, -o se prav slabo odrezali. Čehoslovaki bodo skušali z lahko atletiko doseči prvo mesto, vendar pa jim bodo naši tekmovalci opasni tekmeci. Potek tekem vzbuja v javnosti veliko pozornost, kakor doslej še nobena mednarodna tekma.
Brat Leon Štukelj naš prvak je zaslovel v našem Sokolstvu prvič leta 1922 na mednarodni tekmi v Ljubljani. Od tedaj je vidno napredoval, tako, da je na olimpijadi v Parizu leta 1924. dosegel ponosni naslov svetovnega prvaka na vseh orodjih. Leta 1926. je bil na mednarodni tekmi v Lvonu, leta 1928. v Amsterdamu na olimpijadi in lansko leto v Luksemburgu, kjer bi gotovo, ako se mu ne bi pripetila težka nesreča, zasedel prvo mesto.
Po dosedanjih uspehih lahko pričakujemo, da bo na olimpijadi v Los Angelesu gotovo zopet svetovni prvah.
*
V nedeljo dopoldne je bit slavnostni sprevod ob priliki 53. zleta francoskih gimnastov v Parizu. Naše Sokolstvo, 405 članov in 130 članic, vsi v slavnostnih krojih, so bili navdušeno pozdravljeni od ogromnih množic, ki so tvorile Špalir. Pod vodstvom drugega podsfaroste Sa-veza SKJ br. Paunkovič«, načelnika SKJ brata Bajžlja in staroste celjske sokolske župer brata Smrtnika je naša delegacija položila krasen
venec na grob »Neznanega junaka«, kar je vzbudilo v francoski javnosti posebno pozornost.
Državni podtajnik g. Morineau, je nato predstavil našo sokolsko delegacijo predsedniku francoske republike Doumerju, ki jo je sprejel izredno ljubeznivo.
Skoro vsi pariški listi posvečajo našemu Sokolstvu posebno pozornost in prinašajo obširne članke o jugoslovanskem Sokolstvu, povdarjajoč, da je to najmočnejša vzgojna organizacija, ki ji stoji na čelu prvorojenec Nj. Vel. kralja Aleksandra prestolonaslednik Peter.
V nedeljo popoldne je bil prvi javni nastop ob ogromni udeležbi. Pred telovadbo je bil de-filč vseh telovadnih organizacij pred predsednikom republike Doumerjem, med njimi tudi naših Sokolov, ki so bili predmet prisrčnih ovacij tisočglave množice. Slavnosti se nadaljujejo in bodo dosegle svoj višek danes na državni praznik.
Polet zrakoplova »Grof Zeppelin« nad severnim slovenskim ozemljem
Prelet državne meje — Zrakoplov nad Mariborom — Potniki na
krovu
Maribor, 13. julija.
Polet zračnega velikana, zrakoplova »Grafa Zeppelina« (LZ 127) uad Avstrijo je bil za včeraj sicer napovedan, ni bilo pa gotovo, če bo preletel tudi našo državno mejo. Kljub temu so prispeli v Maribor mnogi tujci, da bi ga videli, dočim so Mariborčani pohiteli v velikem številu na Pohorje in na druge gore in višave, celo na Peco. Po prvotnih vesteh bi bil »Graf Zeppelin« moral doseči višino Maribora že v opoldanskih urah, pojavil pa se je šele popoldne.
Našo državno mejo na Koroškem je preletel krog 13'30. Ob 1340 je plul nad Dravogradom in zavil uad Dravo, ki se tu vije po ozki dolini med Pohorjem in Kobanskim, proti Mariboru. Letel je v višini krog 1500 m uad Ma-reuberkom, Breznom, Sv. Lovrencem na Pohorju, Falo, Rušami in zavil uato nad Mariborski otok, kjer ga je opazovalo in pozdravljalo več tisoč kopalcev. Od tu je skoraj točno nad reko Dravo nadaljeval svojo pot proti Mariboru. Silovito brnenje njegovih motorjev se !e za£ul<> v mestu že krog 1435, ob 14 45 pa |e P*l|l že nad mestnim središčem, in sicer nekoliko niže kakor uad Dravsko dolino. Prebivalstvo je povsod drlo k oknom, na balkone, strehe ter na ulice in trge, da bi ga bolje videlo. Nekateri so ga pozdravljali z robci in vzkliki, katerih pa potniki na orjaku seveda niso slišali. Naposled je kot ogromna cigara zatonil na severovzhodu za Stolnim hribom, Preletel po sredini Slovenske gorice in pri Rad-£°'n zapustil jugoslovansko državno ozemlje, na(f katerim je letel mnogo bolj počasi kakor D:,d avstrijskim.
Zrakoplov je vodil znani kapitan von Schil-'er> v kabinah so pa bili: vodja Zeppelinovih delavnic dr. Eckener, avstrijski zvezni kance-n*r Buresch z ženo, zunanji minister dr. Scho-der (zuan po svojih izjavah, s katerimi je zahteval priključitev Maribora k Avstriji), ministri Wink!er, Dollfuss in Ileinl, predsednik Bonner z ženo, deželni glavar Reitlier, prezidani šef prosvetnega ministrstva dr. Perntner, Pehotni general Schiebl, polkovnik Aleksander
Za počitnice
berite
»V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsaki del po Din 20—, vezan Din 26—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Glradišče št. 4.
Lohr, ravnatelj nižjeavstrijske kmečke zveze .losef Sturm, nemški poslanik Rieth, ameriški poslanik Stocktou, zastopniki avstrijskega aerokluba knez Lichtensteiu; prof. dr. llalban s svojo ženo Selmo Kure, ravnatelj dr. Hugo Sonnenwald, nadalje: grof dr. Recke z ženo, Leonie Lenz, ritmojster Mauthner, okrajni glavar dr. A. Mauthner, ravnatelj dr. Hoffmaun -Ostenhof, od Luflverkehr A. G. stotnik Pizziui, od madjarskega aerokluba Paul pl. Bethlen -Falva in od češkoslovaškega aerokluba dr. An-tonin Filek iz Prage, od avstrijskih železnic generalni ravnatelj Seefehlner ter nadalje še: komercialni svetnik Rospissing, inž. Spiess, mi-nisterialni svetnik dr. Altmann, centralni inšpektor avstrijske policije dr. Skubl, šef letalske policije MarvvHl in zastopniki dunajskega tiska.
Ustanovitev dijaške kuhinje v Kočevju
Kočevje, v juliju.
V soboto 10. t. m. zvečer se je vršil na povabilo, ki so ga podpisali gg. banski svetnik dr. Ivan Sajovic; gimnazijski direktor Anton Burgar in mestni župan Maks Kostanjevec, v gostilni pri Beljanu sestanek, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi dijaške kuhinje v Kočevju.
Sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 20 odličnih slovenskih meščanov, je otvoril in mu predsedoval g. dr. Ivan Sajovic. V svojem nagovoru je obrazložil problem slovenskega študenta, ki izhaja iz kmetskegu stanu, in povdaril potrebo dijaške kuhinje v Kočevju. Kuhinjo hočejo ustanoviti kočevski Slovenci sami, ker so bili pred leti Nemci odklonili skupnost in si ustanovili svoj Unterstiitzungsverein, ki pa ne uspeva dobro.
Direktor g. Anton Burgar je orisal gmotno stran bodoče menze, posebno glede razmer v kočevskem srezu in na gimnaziji v Kočevju. V zvezi z zgodovino dijaškega podpornega gibanja v Kočevju se je dotaknil ožjih problemov menze in podčrtal dejstvo, da mora biti menza ločena od Dijaškega doma, kar pa ne izključuje, da je D. d. ne bi podpiral.
V razgovoru, ki se je zatem vršilo, je prvi izpregovoril g. dr. Lavrič. Omenil je, da bi bili podeželski duhovniki pripravljeni, podpirati menzo v nturalijah, in se je dotaknil tudi perečega vprašanja delavk v Kočevju. V debato so posegli še sodni predstojnik g. dr. Lavrenčič, šolski nadzornik g. Betriani in koncipijent gospod dr. Tavčar. Pojasnila sta dajala gg. dr. Sa-
■ jovic in Burgar.
Vsi navzoči so javili svoj pristop k bodočemu
društvu, ki mu je predsednik sestanka že bil 9estavil osnutek pravil. V pripravljalni odbor, ki se je prvič sestal že včeraj, so vstopili
gg. Sajovic, Burgar, Kostanjevec, Lavrenčič,
Lavrič in Betriani.
Z ustanovitvijo dijaške kuhinje bo rešen eden zelo perečih problemov ne samo Kočevja, temveč vsega kočevskega sreza.
Razvoj Maribora v zadnjem poltisočletju
Od 1246 prebivalcev leta 1450. je mesto narastlo do letos na preko 34.000, s predmestji na preko 50.000
Maribor, 11. julija.
Kakor vsa naša mesta, tako ima tudi Maribor za seboj dolgo zgodovino; vendar pa so naj-starejši statistični podatki o njem. ki so se do dandanes ohranili, oni iz leta 1450., torej pred skoro 500 leti. Takrat je imel mali utrjeni Maribor še samo 185 hiš, v kterih je bivalo 1246 ljudi. Leta 1528. je število hiš narastlo sicer na 210, vsled kuge pa je padlo prebivalstvo na 1050 duš.
Od tega leta pa vse do leta 1813. manjkajo vsi statistični podatki. Tega leta je bilo že 243 hiš in 2099 prebivalcev; 1820. leta 233 hiš in 2822 prebivalcev; takrat so odstranili staro obzidje; 1850. leta je štel Maribor 4168 duš; 1857. leta 7572; leta 1867. že 12.670; leta 1880., torej pred 50 leti, pa 661 hiš in 12.828 prebivalcev.
Zelo naglo je pa pričelo rasti mesto v dragi polovici prejšnjega stoletja, kar je zasluga železnic. Štetje leta 1890. je ugotovilo že 867 hiš in 19.898 prebivalcev. Leta 1900. je bilo 24.601 duš in že 1052 hiš. Zadnje predvojno štetje let/l 1910. je izkazalo 27.994 prebivalcev in 1269 hiš.
V približno istem stanju je mesto ob koncu svetovne vojne leta 1918. prešlo v sklop kraljevine Jugoslavije, toda že leta 1921. je štelo 30.737 prebivalcev in 1530 hiš. V zadnjem desetletju se je število prebivalstva sicer znatno pomnožilo, saj je štel Maribor na dan letošnjega štetja brez slučajno odsotnih 33.921 ljudi, a vendar ne tako, kakor se je splošno pričako-
valo; zalo pa je zrastlo število hiš od 1530 na 2761, kar znači, da je bilo po vojni dograjenih 1234 hiš ali skoraj polovico. Gradilo pa se je pretežno le na periferiji, dočim se središče ni znatno spremenilo.
Zelo naglo pa so naraščale v zadnjem času okoliške ali predmestne občine, ki so tesno spojene z Mariborom. Tako so štele letu 1890. občine: Krčevina 684, Košaki 1677, Pobrežje 962, Tezno 361, Radvanje 949 in Studenci 1643 ljudi. Deset let pozneje je bilo v Krčevini 808. v Košakih 1651, na Pobrežju 1627, na Teznu 506. v Radvanju 1374 in v Studencih že 2480 prebivalcev. Leta 1910. je bilo v Krčevini 1294. v Košakih 1825, na Pobrežju 2471, na Teznu 874, v Radvanju 1868 ter v Studencih 3605 duš.
Še bolj nagel je bil razvoj predmestja po osvobojenju. Pri prvem štetju leta 1921. smo našteli v Krčevini 1916, v Košakih 1888. na Pobrežju 2412, na Teznu 878, v Radvanju 1771 In v Studencih 3630 ljudi, a letos štejejo občine: Krčevina 2159, Košaki 2253. Pobrežje 3965, Tezno 1680, Radvanje 2006 in Studenci 4335.
Vseh šest predmestnih občin šteje tako sed^ že 16.398 prebivalcev. Ker pa so te občine v resnici le preko ozkih mestnih mej razširjeni Maribor in se mu bodo že v kratkem morale priklopiti, lahko rečemo, da šteje Veliki Maribor danes 50.319 duš in bo do leta 1940. gotovo narstel na 60.000.
Kruha za 120 rudarjev
Ljubljana, 13. julija. Tehnična direkcija v Tuzli je poslala rudarskemu glavarstvu v Ljubljani ta-le dopis:
Zvedeli smo, da je Trboveljska družba reducirala večje število rudarjev. Ker potrebujemo rudarje, Vas prosimo, da pošljete reducirane delavce k nam. Mogli bi zaposliti do 120 delavcev, in sicer samce, oziroma omožene brez rodbine, ker za oženjene nimamo stanovanj. Hrana je v kantini v samem rudniku. Za delavce, ki bi hoteli k nam izposlujte potom borze dela polovične vozne karte.
Nesreča nemškega turista
Včeraj popoldne se je vozil berlinski trgovec Schaett Werner s svojim avtomobilom proti Bledu. Spremljale so ga njegova žena in dve hčerki. Na klancu blizu Police nad Kranjem pa se mu je avto po njegovi lastni krivdi prevrnil. Trgovec si je zlomil dvakrat levo roko nad zapestjem. nad levim očesom pa si je prebil kožo. Njegova žena si je zlomila desno nogo pod kolenom. Starejša hči si je odrla levo lakt, mlajša pa je ostala docela nepoškodovana.
Na kraj nesreče se je takoj odpeljala komisija, ki je poklicala iz Kranja zdravnika doktorja Bežka. Ta je odredil, naj trgovca in njegovo ženo odpeljejo v bolnišnico. Hčerki pa sta se smeli z vlakom odpeljati na Bled na letovišče.
Nesreča se je pripetila zaradi tega, ker je vozil Schaett svoj avto vso noč in ves dan iz Čakovca proti Bledu. Bil je sila zaspan in v dremavim je izgubil oblast nad krmilom. Avto je zavozil na desno stran ceste, na klancu pa je moral z vso naglico okreniti in tedaj se je prevrnil. Avto se je le nekoliko poškodoval. Odpeljali so ga v Kranj v avtogaražo Ceranški.
Prva žrtev Krke v novomeški okolici
Novo mesto, 13. julija. Velika nedeljska vročina je izvabila tudi kmečka dekleta in deklice, da so se šle kopat v Krko. Zenska mladina iz Smolenje vasi se je kopala pri vasi Krka, kjer je voda razmeroma plitva, a kljub temu nevarna, ker ima razne kotanje in tolmune. Med žensko mladežjo se je kopala tudi 8-letna Micika Lenard, hčerka krojača iz Smolenje vasi. Deklica, ki ni znala dobro plavati, se je spustila predaleč od plitvine in je kmalu izginila pod vodo. Njena prijateljica Nageljnova, posestnikova hčerka, jo je šla takoj reševat, kmalu bi pa še njo potegnilo v globino. Ko so to borim za življenje opazili tudi drugi kopalci, so prišli na pomoč. Bilo pa je zaman. Izvlekli so sicer malo Mi-ciko iz vode, toda žal mrtvo. Poizkusili so z umetnim dihanjem, ali mrtveca je težko obudili. To je prva žrtev Krke letos v novomeški okolici. Bog daj, da bi bila tudi zadnja!
Nesreča v tovarni
Delavec je padel 6 in globoko
Jesenice, 12. julija.
V soboto zjutraj se je pripetila nesreča v tovarni Kranjske industrijske družbe na Slovenskem Javorniku, ki pa se jo k sreči dobro iztekla. Zaposleni elektrikar Slivnik Anton je pri delu omahnil, se pri tem zagrabil za žice, po katerih je tekel električni tok. Tok ga je pretresel in nesrečni delavec je padel 6 m globoko. Bil je že v nezavesti. Prisotni tovariši so mu nudili prvo pomoč in telefonično poklicali tovarniškega zdravnika g. dr. V. Schwaba, ki je ponesrečenca spravil k zavesti, nalcar so ga prepeljali v bolnico tukajšnje bratovske skladnice, kjer so Slivnika obvezali. Večjo rano ima na bradi in več manjših prask po rokah, tako da je mogel takoj zapustiti bolnico in oditi v domačo oskrbo.
Pomemben izum domačina
Slov. Bistrica, 12. julija.
Pred časom me je povabil ravnatelj lesne in gospodarske zadruge g. Polanec Ivan, posestnik v Slov. Bistrici, naj si ogledam stroj za sortiranje eadja, katerega je sain izumil. Izum je precej enostaven, a zahteva res mnogo bistroumnosti. Stroj lahko sortira dnevno jabolk za 15-tonski vagon in dosega tako najvišjo kapaciteto vseh podobnih dosedanjih izumov. Izum sloni na načinu žlebov in tekočega traka, tako da se vrši sortiranje res vestno in je velikost posameznih skupin jabolk do milimetra natančna. Sl roj ai je ogledalo komisijonelno tudi že sresko načelstvo. Izumitelj je dobil od sreskega načelstva pohvalno pismo. Izum, ki je res velike gospodarske važnosti posebno v naših sadonosnih krajih, še ni patentiran, bo pa patent v najkrajšem času dobil. S takim strojem bi se naše sadno gospodarstvo nenadoma dvignilo, ker bi odpadla potrata časa za sortiranje. Jasno je, da si ga naš mali kmet ne bo nabavil za svojih par centov jabolk, pač pa različne gospodarske zadruge in večja izvozna podjetja.
Vsekakor pa čestitamo izumitelju g. Ivanu Polancu k njegovemu uspehu!
VI. V. G61.
Balo si je nakradla
Medija, 12. julija.
Letos v januarju je bila pri tukajšnji trgovki Bleivveissovi zaposlena kot služkinja S. Pepca, doma iz bližnjih Brezij. Službo je pa kmalu odpovedala. Prišla je le še pomagati, kadar so imeli »žetito«.
Gospodinja pa je že tedaj, ko je bila Pepca še v službi, večkrat opazila, da ji zmanjka včasih perilo ali kaj drugega; vedno je mislila, da se je kam založilo. Oškodovana je bila v resnici za nekaj tisočakov. Perica je sicer tajila krivdo, vendar pa je hišna preiskava pri njej. katero so opravili nenadoma zagorski orožniki, bila dokaj presenetljiva. Našli so pri perici toliko predmetov, da so kar strmeli. Pepca je naposled s sklonjeno glavo le priznala. Dejala je le, da ni mogla za svojo »balo« potrebnih stvari nakupiti, ker nima denarja, zato je tuje perilo odnašala domov v cekarju ali predpasniku.
Šofer pobegnil z avtomobilom
Murska Sobota, 12. julija.
Šofer Šinkec, uslužben pri avtopodjetniku Turku Josipu v Murski Soboti, je vozil nekega potnika v Zagreb. Ko ga pa po dolgem času ni bilo nazaj, je postala zadeva sumljiva in so vso stvar naznanili orožnikom. Poizvedbe orožnikov so imele uspeh in kmalu je prišlo poročilo, da so pobeglega šoferja aretirali nekje v Bosni, kjer je hotel avto prodati.
Poskus samomora
Murska Sobota, 12. julija.
Včeraj so prepeljali v bolnico v Mursko Soboto trgovca Arnolda Štern iz Puconcev, ki se je v samomorilnem namenu hudo poškodoval s samokresom. Hotel se je ustreliti v srce, toda krogla je zgrešila cilj ter se mu je zarila nekaj centimetrov pod srcem. Vzrok samomora ni znan. Ker pa je trgovec zadnje čase zabredel v denarno težkoče, smatra javnost to za povod nesrečnega dejanja. Rana je smrtnonevarna.
Nova hiša pogorela. Včeraj popoldan je pogorela hiša posestnika Olaja v Turopolju. Vzrok nesreče je pa samo ljudska nepazljivost. Okoli dimnika namreč je bilo natrpano mnogo sena. vrata dimnika pa niso bila dobro zaprta. Nesreča je tem tragičnejša. ker je bila hiša nova ter se je Olaj vselil šele pred dvema dnevoma Brizgalno so pripeljali že tedaj, ko je ogenj tako napredoval, da se ostrešja ni moglo več rešiti. V Soboti zdaj že tri leta ni bito požara.
Jz Sravsfec banovine
.1 Imenovanje kletarskega nadzornika. Gosp. minister za poijetlelstvo je postavil z odlokom z dne 19. februarja 1931 št. 10908/2 g. Žmavca Andreja, vpoko.j«iega ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru, za vršilca dolžnosti kletarskega nadzornika v dravski banovini, tfa podlagi § 45. pravilnika za izvrševanje zakona
o	vinu se je odredil vršilcu dolžnosti kletarskega nadzornika sedež pri kmetijskem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Spričo dejstva, da je imel prejšnji vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika svoj sedež v Mariboru, se gornje razglaša s pripombo, da se je obračati v vseh zadevali, ki se tičejo kontrole vina iti eo urejene z zakonom o vinu odnosno s pravilnikom za izvrševanje zakona o vinu ter drugimi odnosnimi prepisi, na kmetijski oddekjk kraljevske banske uprave v Ljubljani.
<1 Društvo »Soča« šteje s podružnicami nad 1200 članov. V soboto zvečer se je vršil pri jLevu« v Ljubljani občni zbor društva »Soče«. Iz poročil društvenih funkcionarjev posnemamo, da šteje >Soča< skupaj s podružnicami v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah, v Celju in v Novem mestu 1232 Članov. Zelo agilni so bili predavateljski odsek, prireditveni in dramski. Društvo ima okoli 40.000 Din premoženja. Pri volitvah so bilj izvoljeni: predsednik dr. Dinko Puc, podpredsednik Ivan Sancin, odborniki: Lipe Bačnar, Andrej Bensa, Anton Golar, Josip Ivančič, Anton Kajin, Hinko Klavora, Peter Pavlovič, Vinko Ravbar, dr. Joahim Ražem, Josip Sviligoj, dr. Anion Šaplja, Miha Simčič, Saša Štrekelj in Alojzij Žigon. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Josip Bačič in Aleksander Golja.
d Vojaki iz svetovne vojue, udeležite se običajnega sestanka na Brezjah 15. avgusta. Spored bomo ob pravem času objavili. Prošnja za polovično vožnjo je vložena in upamo, da bo skoro ugodno rešena. Odbor zveze bojevnikov v Ljubljani.
d Opozorilo občinstvu in zdravnikom. Radi defekta na Rontgenovem aparatu v državni bolnišnici v Ljubljani se za 14 dni prekine obsevanje.
d Razpisane službe poštarjev. Dravska direkcija pošte in telegrafa razpisuje službo pogodbenega poštarja pri pošti v Solčavi In službo pogodbenega poštarja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Prošnje naj se vložijo na direkcijo pošte in telegrafa do 31. julija t. 1.
d Razširjenje telefonskega prometa z Nemčijo. Od 1. julija je uveden telefonski promet z Nemčijo preko Avstrije iz krajev Apače, Brežice, Cankova, Dobrna, Dravograd, Gornja Radgona, Gušlanj, Krapina, Krapinske Toplice, Križevci pri Ljutomeru, Majšperg, Mali Vukovec, Marenberg, Marija Bistrica, Mežica, Murska Sobota, Muta, Ormož, Oroslavlje, Podčetrtek, Polzela, Pragersko, Prelog, Prevalje, Pristava, Ptuj, Ribnica ua Pohorju, Rog^ševci, Rogaška Slatina, Rogatec, Slatina Radenci, Slo-venjgradec, Središče ob Dravi, Sv. Jakob v Slovenskih goricah, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Miklavž pri Ormožu, Sent lij v Slovenskih goricah, Turnišče, Varaždinske Toplice, Velenje, Vitanje, Vransko, Vuhred, Vuzenica, Zavrče, Zgornja Sv. Kungota, Zlatar. — Preko Medžarske in Avstrije ali Madžarske in Češkoslovaške: An-drijevci, Bačka Topola, Bački Brestovac, Banatsko A rand jelovo, Beli Manastir, Čantavir, Ceminac, Čoka, Darda, Donja Dubrava, Donji Miholjac, Djakovo, Filipovo, Ilajfeld, Horgoš, Dok, Koprivnica, Koška, Kotoriba, Ludbreg, Martonoš, Mokrili, Nova Kanjiža, Novi Bečej, Novi Padec, Novi Vrbas, Palic, Prigrevica Sv. Ivan, Rasinja, Sekič, Senta, Slatina, Srpski Miletič, Stanišič, Stara Kanjiža, Stari i Novi Si-vac, Suza, Valpovo, Veprovac, Vinkovci in Vi-vovitica.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In
škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1
d Znižanje govorilnih pristojbin. Od 11. junija znaša pristojbina za navadno govorilno enoto v letefonski relaciji Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru-Češke Budejovice 5280 Din, v relacijah Sv. Janez ob Boh. jezeru - Praga -Plzen - Liberec - Marine Lažne in Karlovi Vari 59-40 Din.
d Smrtna žrtev Mure. Dne 7. julija 1931. med 17. in 18. uro.se je ob priliki kopanja v Muri pri železniškem mostu vtopil Anton Belšak, posestniški sin Antona in Marije, roj. Vrbnjak iz Bodislavcev, občina Godemarci, pošta in žan-darm. stanica Mala Nedelja, srez Ljutomer. — Osebni podatki: visok 175 cm, dobro razvit, plavili las, plavih oči, obrit, majhne plave blond luke, 33 let star. Posebni znak: kazalec desne roke je od prvega člena proti koncu stisnjen (drobnejši in malo pripognjen k dlani, na sebi pa je imel navaden plavi predpasnik. — Ker utopljenca niso mogli najti, se v imenu človekoljubja naprošajo oblasti, žaudarmerijske Staniče, občinski uradi ob Muri, kakor tudi vsaka druga oseba, da pomagajo pri iskanju nesrečne žrtve. Kdorkoli ga najde, naj to proti primerni nagradi lakoj naznani na naslov: Pavle Horvat, zasebnik v Dolnji Lendavi.
d Iz ženske kaznilnice v Begunjah pobegnila.
V	soboto zvečer je pobegnila iz ženske kaznilnice v Begunjah pri Lescah 30-lelna Iva Lovrakovičeva, doma iz Bariloviee pri Karlovcu. Lovrakovičeva je drzna tatic«, ki je zaradi tatvin presedela že več let za zamreženimi okni in je sedaj delata pokom v prisilni delavnv.i. Lovrakovičeva je vitke postave, podolgastega obraza in rjavih oSi. Na vratu ima brazgotino in bolno desno oko
d Prepovedani listi. V spisek prepovedanih listov so pošte vpisale »Magazin fiir AUe«, »Des Buhdes freier Balkan«, »Kriegs und Industrie Spionage«, »Kroalischer Inforniations-dienst« in »Durch Lug und Trug, durch Ge-walt, durch Mord zur Unterjochung Kroatiens und zuni neuerliclien VVeltkrieg«.
d Dva kaznenra pobegnila iz kaznilnice. Ljubljanska policija je prijela prijavo, da sta pobegnila iz kaznilnice v Požarevcu 26-letni StanojJo Miloejvič, rodom iz Paračina, ki je bil obsojen radi zločina tatvine na 13 let robi je, in opasen razbojnik Ilija Mihajlovič, obsojen na 20 let robije.
Profesor Zalokar
je odpotoval in začne znova ordinirati začetkom avgusta
*	1635
d Vlom v zidanico. Pred kratkim sta vlomila v zidanico trgovca Srečka Širclja v Gornji Lak niči pri Mokronogu dva neznanca in odnesla iz zidanice več litrov viua, žganja in 10 skatelj sardin v skupni vrednosti 486 Din. Pri posestniku Josipu K um er ju sta pa ukradla več kosov obleke in samokres v skupni vrednosti 190 Din. Vloma sta sumljiva neki Alojzij Sotlar in Alojzij Dežman iz Kota pri Semiču. Sotlar je doma iz Radeč, a je bil zadnje čase brez posla in brez stalnega bivališča. Za obema ja uvedeno zasledovanje .
d Vlom v trgovino. V Metliki je bilo vlomljeno v trgovino krojaškega mojstra Roberta Fuksa. Tal je odnesel več kosov obleke in za okoli 350 Din kovanega denarja. Skupna škoda znaša 1700 Din. Vloma je osumljen samski krojaški pomočnik brez posla in brez stalnega bivališča Josip Novak, rojen lela 1896, v Slovenski Bistrici in pristojen v Metliko. Novak se je pred vlomom potepal po Metliki, po vlomu pa je neznanokani pobegnil.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer 761'8, termometer 21 '2, relativna vlaga 42%, tiho, jasno. V Mariboru je kazal barometer 759-7, termometer 21. relativna vlaga 76%, tiho, oblačnost 6. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 33-2 (18-3), v Mariboru 26-4 (15-3), v Mostaru 36-4 (20-3), v Zagrebu 33’5 (19-4), v Beogradu 35-4 (20-1), v Sarajevu 35-7 (145), v Kumboru 33-8 (19-9), v Splitu 35-3 (20-7), na Rabu 34-8 (21) in na Visu 38-9 (20-2). V oklepajih je o®načena najnižja temperatura.
Cjmhljtma
Torek, 14. julija 1931, Bonaventura. Pravoslavni: 1. julija, Kuzma i Dam.
Nočno službo imaita danes lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
■	Karavana Citroen v Ljubljani. Včeraj je dospela iz Zagreba po dolgi turneji po naši državi karavana avtomobilov iz delavnic znane francoske tovarne Citroen. 15 avtomobilov vseh vrst od luksuznega športnega voza do težkega tovornega avtomobila so včeraj ogledovali Ljubljančani pred Zvezdo vzdolž ograje. Danes opoldne bodo zastopniki tvrdke vozila razkazovali občinstvu, včeraj so pa »predvajali v kinu »Ideal« zanimiv film o Citroenovih tovarnah itd. Ta avtomobilska karavana, ki je pač naj-
boljša deklama za tvrdko, je naredila turnejo iz Pariza v Prago, Bukarešto, Sofijo in odtod'v Beograd ter po Jugoslaviji do Ljubljane, od koder se bo vrnila v Pariz.
■ Primorci! Kaj je vaša narodna dolžnost:1 Da se udeležite v nedeljo 19. t. ni. priredMve mladine v šiški!
■ Organizacija diplomiranih tehnikov vabi vso svoje članstvo na širši sestanek, kateri se vrši danes 14. t. m. v prostorih hotela »Miklič« (klet) ob 20. uri zvečer. Zadeva zelo važna. — Odbor.
■ Občni zbor Zadruge hotelirjev bo v četr-, tek 16. t. m. ob 15. v gostilniških prostorih Fr.
Kavčiča na Privozu št. 4. Po občnem zboru bo istotani občni zbor Bolniške blagajne članov zadruge.
■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Ivan Gantar, 88 let star, nadučitelj v pok,, Zvonarska ul. 11; Valentin Kovač, 48 let star, trgovec, Beethovnova ul. 15/11.; Viktor Kalan 8 let slair, sin gostiln, in posesln., Poljanska cesta 52; Milena Svitil, 44 let stara, hči viš. stavb, svetnika, Vidovdanska cesta 9. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje!
■ Nova remiza v Zgornji šiški bo zgrajena in opremljena za vselitev v teku dveh mesecev. Tako upravno poslopje cestne železnice kakor tudj nova remiza sta sedaj pod streho in se vrše z veliko naglico zadnja zidarska dela. V rernizi bodo že čez približno 10 dni začeli spravljati vozove.
■ Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani vabi vse samaritane in samaritanke od prvega in do zadnjega tečaja na sestanek, ki bo v sredo 15. julija t. 1. ob 19. na drž. moškem učiteljišču na Resljevi cesti v II. nadstropju. Na sestanku bo predaval g. dr. Fr. Mis. Izprašanim udeležencem zadnjega tečaja se bodo razdelile samaritanske diplome. Točno in vsi!
■ »MOTOH« KAVA DNIiVNO SVEŽA!
■ Dražba orožja. Dne 20. t. m. bo od 15. dalje na Upravi policije v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 22 javna dražba raznega dovoljenega orožja. K dražbi bodo pripuščene osebe, ki posedujejo veljavni orožni list oziroma nabavno dovoljenje ter koncesijonirani trgovci z orožjem.
■ Ižanska cesta bo med šolo na Barju in potokom Prošco zaradi zgradbe novega železo-betonskega mostička čez potok Prošco od 15. julija t. 1. naprej začasno zaprta za promet. Ta čas naj se vrši promet po Peruzzijevem štrado-nu od šole na Barju tako proti Ižanski in Dolenjski cesti.
■ Obleke najnovejšega kroja pri >Gentlemen< Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498
■ Ne pozabite si ogledati zaloge gramofonskih aparatov pri »Jugošport«, A.Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34/	1.436
■ Velik naval n« gorenjske vlake. V nedeljo so bili vsi vlaki na Gorenjsko prenapolnjeni. Z jutranjim potniškim vlakom se je odpeljalo okoli 1000 potnikov, istotako z izletniškim vlakom. Opoldanski vlak je odpeljal okoli 800 ljudi v eMdno. e-Mdvode in v Reteče. Tudi kopalni vlak ob 1-25 je bil močno zaseden, ker se je peljalo z njim okoli 1000 kopalcev, ki so izstopili večinoma v Retečah. Tudi večerni vlaki v Ljubljano so peljali izredno veliko število potnikov. Mnogo Ljubljančanov se je odpeljalo k otvoritvi kamniškega kopališča. Samo s popoldanskim kamničauom se jih je odpeljalo okoli 650.
■ Nočni napad v Lindhartovi ulici. V Linhartovi ulici je našel stražnik pri svojem službenem obhodu v mlaki krvi ‘25-lelnega strojnika Josipa Janeža, stanujočega v Vošnjakovi ul. 16, in zidarskega delavca Josa Gjenoviča, stanujočega na Dunajski cesti. Oba so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. Janeža in Gjenoviča je napadlo več neznancev. Napada
Jz drugih banovin
Kam s 141.806 ženskami v Jugoslaviji?
Problem, ki ga je odkrilo ljudsko štetje
Po podatkih zadnjega ljudskega štetja pride v Jugoslaviji na 1000 moških 1021 žensk. Moških je v Jugoslaviji 6,894.091, žensk pa 7,035.897, torej je v državi 141.806 žensk več ko moških. Zato se danes upravičeno vprašujemo, kani z ženskami v Jugoslaviji. Nekateri pravijo, da ko ženske za to na svetu, da se omože, da rode in gospodinjijo. Toda če bi se vsi moški v Jugoslaviji oženili, bi ostalo še vodno 141.806 žensk brez mož. O'tem problemu je razmotrival v po-nedeljskj številki »Novosti« neki Lj. T. in prišel do teh-le zaključkov: Dajte ženskam v Jugoslaviji dela. Ne podite posebno intelektualk iz poklicev, za katere so se pripravile in dokazale v praksi, da so zanje sposobne. Ne omalovažujte delo nad polovice človeštva samo zalo, ker pripada ženskemu spolu. Ne uničujte volje do dela. Ali hočele imeti trote in k temu trote, sposobne in izobražene za intelektualno delo? Ali naj še nadhije gojimo tip starih »frajk? Današnja moderna in napredna doba zahteva, da ta' vrsta žensk izgine. Kajti, kaj naj počnemo s
150.000	ženskami, ki jih je več kot moških v Jugoslaviji, ako jim zapremo vrata do dela in poklicov?
b Nezgoda avlolnisa. Na cesti med Zagrebom in Sv. Ivanom se je pripetila nesreča avtobusa, ki vozi na tej progi in je last tvrdke Vutek. Avtobus je bolel prehiteti neki zasebni avtomobil in je pri tem zadel v kmečki voz, ki je tedaj privozil nasproti. Avtobus se je zvalil v jarek, trije potniki, ki so bili v njem, so bili poškodovani, avtomobil se je pa popolnoma razbil.
b 10.000 Zagrebčanov na Savi. V nedeljo je bila v Zagrebu strašna vročina. Okoli poldne je kazal barometer 40 stopinj C. Zagrebčani so te
šli zalo hladit na Savo. V kopališčih je bilo okoli 10.000 ljudi. Kakor poročajo zagrebški dnevniki, je nekaj plavanja neveščih kopalcev tudi »gagalo«, vendar so vse še o pravem času rešili.
b Novi Sad proti poplavam. V nedeljo je imela vodna zadruga v Novem Sadu sejo, na kateri so poročali, da je ministrstvo za finance odobrilo za vodno zadrugo 7,000000 Din posojila. Na seji so sklenili, naj se posojilo takoj vzame in z denarjem zgradi obrambni nasip, kateri bo Novi Sad obvaroval poplav. Kakor znano, je Novi Sad trpel zadnja lela mnogo radi poplav. S tem pa bodo Novosadčani rešeni velike skrbi, katere je delala doslej voda.
b Tekma dresiranih psov v Zemunu. V Zemunu je bila v nedeljo zanimiva tekma najboljših policijskih in zasebnih dresiranih psov. Psi tekmovalci so pokazali svojo disciplinira-ranost že v začetku tekme, ko ni.so sprejeli hrane, katero jim je ponujalo občinstvo, ki se je tekme udeležilo. Izkazali so se posebno ovčarji, kakor Bubi Bek, last beograjske tehnične policije, ki je našel izgubljeni predmet, Lord, tudi last beograjske tehnične industrije, ki je hitro našel izmišljenega morilca, in Bek, last orožniške postaje v Kragujevcu, ki je našel v zemlji zakopan predmet. Tekmovalo je še 8 drugih psov. Pri razdeljevanju nagrad je dobil prvo nagrado Rif, last g. Štefelja, drugo pa Lord in tretjo Bek iz Kragujevca.
b ženitve častnikov. Ministrstvo za vojsko in mornarico je odobrilo ženitev pehotnemu poročniku Pišljarju Stanislavu z gdč. Miro-slavo, hčerko Alojzija Koželja, trgovskega poslovodje iz Ljubljane; zrakoplovnemu poročniku Brezovšku Dragu z gdč. Frido, hčerko Fr. Bidovca, rudniškega blagajnika pri TPD v Trbovljah. in vojaškemu uradniku II. kategorije P o 1 j a n c h Dragotinu z gdč. M Utico, hčerko Ljubidraga Nikole, profesorja v pok. iz Dubrovnika.
nanju so osumljeni trije delavci, ki so bili 5e isti večer aretirani
■ Hišo so m n obmetavali s kamenjem. Hišni posestnik Alojz Gorjanc, liinspilerjeva ul. 21, je prijavil policiji, da so ponoči neznani zlikovci brez vsakega povoda obmetavali s kamenjem njegovo hišo in mu razbili eno šipo v
I.	nadstropju. Pri tem je bila ogrožena telesna varnosl dveh deklet, ki sta spali v sobi, kj“r »o zlikovci razbili šipo na oknu.
■ Karamlml na Ižanski eesti. Čevljarski pomočnik Viktor K. je na Ižanski cesti št. 2 podrl s kolesom na tla 7-letno Frančiško Ajdičevo. Ajdičeva je zadobila lahke poškodbe, kolesar sam pa je tako nesrečno padel, da je ležal nekaj časa v nezavesti.
■ Ni dobro vsakemu zaupati. Soproga-ravnatelja tvrdke Singer Ivana Vojzec, stanujoča v Podložniku, cesta 17, je izročila dva kompletna umivalnika, vredna 390 Din, nekemu moškemu, ki je pri njej več dni delal na vrtu. Obljubil^ ji je, da ju bo prodal nekje v Vodmatu za 650 Din. Ko sta moški in služkinja Vojze-cove, Marija Pelkovškova, ki je pomagala pri prenašanju, dospela na Bleivveisovo cesto, jo je moški pregovoril, naj se pelje s tramvajem naprej in naj ga počaka v Vodmatu. Medtem ko se je 1 etkovškova na njegovo prigovarjali je res odpeljala naprej v Vodrnat, je neznanec oba umivalnika zanesel k neki trgovki na Ga-lusovem nabrežju, prodal ju za 150 Din im nato neznanokam izginil. Za neznancem je uvedeno zasledovanje.
■ Ukradene lisičje kože izsledene. Policija je izsledila lisičje kože in kožo divjega mačka, ukradene inž. Tavčarju, ne pa tatu, ki je prodal^ 10. t. m. eno lisičjo kožo in kožo divjega mačka trgovcu Francu Zdraviču v Sv. Florjana ulici St. 7 za 153 Din, drugega dne pa je skušal prodati istemu trgovcu še dve lisičji koli. Ker pa se je Zdraviču stvar zdela sumljiva, ju je Odvzel prinašalcu, rekoč mu naravnost, da si kož ni pošteno pridobil. Tal je nato urno odšel iz trgovine, sedel na kolo in se naglo odpeljal po Sv. Jakoba trgu. Tat je star okoli 30 let, srednje postave, blond. oblečen v de-1 lavsko obleko s klobukom na glavi in je govoril slovensko. Kože so bile vinjene lastniku.
Primarij dr. Zalokar
je odpotoval in začne znova ordinirati začetkom avgusta
1635 a
■ Aretacija zlikovcev. Na Marijinem trgu jo bil aretiran pekovski pomočnik Jože B., ker ie vinjen psoval stražnika. Ko ga je stražnik uklonjenega gnal na policijo, mu je Jože skušal pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo. — Na Aleksandrovi cesti je bil aretiran zidarski pomočnik Jože C., ker je v vinjenem stanju ustavljal ženske in jih nadlegoval. — V Tivoliju sta bila aretirana delavca Anton M., in Franc M., ki ,.ta prav tako v vinjenem stanju nadlegovala sprehajalce. Ro ju je stražnik hotel aretirati, sta se mu uprla, tako da so morali stražniku priti še drugi stražnik'! na pomoč, ki so oba razgrajača aretirali in odvedli v zapor n« Blehveisovi cesti.
■ Tatvine. Trgovskemu potniku pri Ivanu Jelačinu ml. Josipu Novaku je bilo ukradeno iz veže na Rimski cesti 20 kolo, vredno 1600 Din. — Zasebnici Mariji Stefetovi, stanujoči v mestni gramozni jami na Vodovodni cesti je bilo ukradena iz nezaklenjene sobe njenega stanovanja zlata verižica, vredna 300 Din. — Uslužbencu mestne elektrarne Tomu Igliču sta bila ukradena iz vrtne lope v Hranilniški ulici dva asparagusa, vredna 300 Din. — Čevljarju Valentinu Brezarju je bil ukraden z zaklenjenega podstrešja v Delavski zbornici kovčeg vreden 200 Din.
■ Čevlje mu je poneveril. Strojnik Ivan Gam-berger, uslužben v Bonačevi tovarni v Domžalah, je prijavil policiji, da je izročil čevljarskemu pomočniku Karlu N, v popravilo par čevljev, vrednih 300 Din. N. je pa čevlje takoj prodal neznanemu zidarju za 50 Din, denar pa zapil.
Kočevje
Smrtna nesreča. Pred dnevi je prišel posestnik Černe Alojz iz Male gore štev. 15 nekaj veselo razpoložen domov. Ponoči je šel iz hiše na stran, ob kamenitem hišnem pragu pa je padel in se tako močno ranil na glavi, da je zaradi poškodb umrl. Bil je tudi epileptičen. Ker je stanoval sam v hiši, mu ni mogel nihče ob pravem času priskočiti na pomoč.
Foirtvovalni kočevski Nemci. K nabiralni akciji za nemžko učiteljišče so prispevali kočevski Nemci doma ln deloma na tujem že 37.636'50 Din. Zbirka pa še ni zaključena in vsota! bo še gotovo narasla, V osrednjem odboru nabiralne akcije po vsej državi sta od Kočevarjev zastopana njihov voditelj odvetnik dr. Hans Arko in duhovni svetnik iz Stare cerkve Jos. Eppich. Pa pravijo, da Kočevarji nimajo denarja! Kmetje ga res nimajo, toda njihovi voditelji ga imajo, kakor vidimo, dovolj.
Kolona Cetroenov v Kočevju. Preteklo nedeljo okrog 11. je prispela iz Sušaka v Kočevje potujoča skupina 16 avtomobilov znane francoske firme Citroen, ki potuje po Evropi. V Kočevju so ostali dobro uro, nato pa so se odpeljali proti Ljubljani in Bledu, odkoder bodo krenili v Avstrijo. Pri nas so se ustavili na cesti med bivšo Veliko kavarno in gostilno Schieimer. Privabili so dokaj radovednežev, rii so si ogledovali 16 različnih tipov Citroena. S seboj imajo časopisnega poročevalca, kinooperaterja in druge zastopnike. Osobje j« vse francoske narodnosti.
Marihor
m Zgla sevanje vojaških obveznikov. V nedeljo je bilo na vežbališču na Teznu ves dan lazglaševanje vojnega razporeda mariborskim vojaškim obveznikom. Javilo se jih je veliko, precej jih je pa tudi manjkalo in pridejo na vrsto v nedeljo, dne 19. t. m.
m Nova maša. Zelo slovesno je bila v nedeljo dopoldne opravljena nova maša patra Ka-sijana Fariča v baziliki Matere Milosti. Priso-stovala ji je velika množica vernikov. Po maši sc se novomašnik, sorodniki in prijatelji z avtobusi odpeljali na dom v Zrkovce, da še tam Proslavijo primicijo.
m Nemškutarenje mestnih uslužbencev. Že Večkrat smo bili z raznih strani obveščeni, da Je Pri magistratu in mestnih podjetjih polno nameščencev, posebno nižjih, ki sploh ne obvladajo našega državnega jezika ali ga pa ne •Marajo govoriti. Zaradi tega se dogajajo včasih prav mučni prizori, da pride človek v stik s takim uradnim organom in se mora posluževati v slovenskem in jugoslovanskem Mariboru dvanajst let po osvobojenju tuje nemščine. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da so ti ljudje morda ostanki prejšnje nemške občinske uprave. Bili so nasprotno nameščeni že po osvobojenju in nekateri celo v poslednjem času. Zaenkrat to samo konstatiramo in apeliramo na mestno načelstvo, da poskrbi za absolutno spoštovanje in uporabljanje uradnega jezika v vseh uradih in obratih in sploh povsod, kjer kdo nastopa kot mestni nameščenec. Ako bo treba, bomo pa objavili tudi imena vseh onih, ki ne zaslužijo mestne službe.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU,
Maribor.	1182
m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Franc Arzenšek, kovač in Ana Turkova, delavka ter Ivan Kristan, zavirač državnih železnic in Veronika Suterjeva, šivilja. Bilo srečno!
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Elizabeta Fašmanova, zasebnica, stara 78 let; barija Gabrovčeva, žena krznarja, stara 32 let; Anton Kolenc, trgovec, star 67 let; Frančiška Wolfova, zasebnica, stara 67 let; Alojzija Wein-gerlova, hči delavca, stara 1 mereč; Ivan Pesek, hišni posestnik, star 81 let in Franc Germuth, veleposestnik v Breznu, star 60 let. Naj v miru počivajo!
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor.	1184
ni Radi kvalitete in cene — samo »Karo
*	e v 1 j ec!
m Pijto original »CHABESO«.	1114
m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče za Maribor: X. klavca za perutnino, 3. hlapce in 3 pekovske vajence; za okolico: 2 kleparja, 1 pečarja, 2 mizarja, I kamnoseka, 3 pekovske vajence; za Maribor ženske: 3 natakarice, 1 Šiviljo za perilo, 1 žteparico, 3 plačilne natakarice, 1 trgovsko pomočnico, 1 tekačico, 25 kuharic, 35 služkinj, 2 sobarici, 2 varuški, 3 po-strežnice, 2 gospodinji in več vajenk; za okolico: 2 hotelski kuharici, 3 pomožne delavke in 1 vzgojiteljico.
Celje
* Zalivala Nj. Vel. kralja Društvu organistov. Pretekli teden je v Celju zborovalo Društvo organistov za mariborsko Škofijo in odposlalo pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju. Te dni pa je društvo sprejelo iz dvome pisarne zahvalo za pozdrav.
*	Svečan sprejem	»Obilila«. Včeraj popol-
*.ne ™ .PnsPel° beograjsko akademsko društvo Obilič v Celje. Na peronu je igrala godba celjskega polka, zbralo se je mnogo občinstva celokupni oficirski zbor s polkovnim komandantom g. polkovnikom Rostičem na čelu Mestni načelnik g. dr. Goričan je pozdravil goste	v imenu mosta,	g,	dr.	Orožen v imenu
Glasbene Matice ter vseh celjskih kulturnih in pevskih društev, akademik Štepic v imenu celjskih akademikov. Za pozdrave se je zahvalil podpredsednik Obilica g. Nestorovic.
* Smrtna kosa. 12. t. m. je v javni bolnici umrl upokojeni župnik g. .Tosip Kostanjeve«, slar 72 let. Pokojni je bil dolga leta župnik v Dramljah, zadnja leta	pa	je	bil kurat v hiralnici	v Vojniku. Prepeljali	ga	bodo v sredo zju-
* J Voiu'k, kjer bo dopoldne pogreb.
Nocojšnji koncert »Obiliča« ne sme noben
nesi*” CeIian zamuditi. Spored je izredno l ster m zanimiv, za njegovo umetniško izva-
^olcvou/c po
*vc2di večernici
132.
Ko so splezali na obrežje, sta se Dušan in Danica slekla in obesila svoja oblačila na rogovilaste veje nekega neznanega grmovje, da so se posušila. Potem sta s čučiruči serf’** na	tl?.
•zela i7. nahrbtnika Se zadrge nabrane sadeže in pričel se je skromni obed. Po ^Dedu so zaspali, se po odpočitku zopet oblekli in odpotovali dalje.
janje pa jamči sloves društva. V nedeljo se je vršil koncert z velikim uspehom v Rogaški Slatini. Nocojšnji koncert se začenja točno ob 20'30. Vstopnice pri večerni blagajni.
* Važno za plu*iiuce. Doslej so zadostovale za obmejni promet med Avstrijo in Jugoslavijo planinske legitimacije SPD brez vizuma. Savinjska podružnica SPD v Celju opozarja svoje člane, da morajo odslej biti legitimacije vidirane od upravnih oblasti, t. j. za one, ki stanujejo v mestu Celju, od predstojnišlva mestne policije, za one pa, ki stanujejo v okolici, od sreskega načelstva. Za vizum se plača kolek po 10 Din.
* Babno pri Celju. V nedeljo 12. julija je priredilo tukajšnje gasilno društvo vrtno veselico z obilnim srečolovom. Veselica je ob krasnem vremenu izborno uspela, istotako srečolov. Železničarska godba iz Celja je igrala neumorno. Upamo, da bo dobiček precejšen in da se bo v doglednem času izpolnila želja gasilnega društva, katero je pred leti postavilo svoj gasilni dom, Bogu v čast, narodu v korist, da bomo prihodnje leto blagoslavljali motorno brizgalno. Dal Bog, da bi se uresničila la želja, ker so požari v celjski okolici pogosti. Obnovil bi se naj zopet pevski odsek gasilnega društva, ki je pred leti nastopil pod vodstvom g. A. Mihelčiča, sedaj župana občine okolica Celje pri gasilski maši. Na pomoči
* Borza dela v Celju išče 10 rudarjev za Srbijo, 4 hlapce h konjem, 4 lesarje, 3 pleskarje, po 2 majarja, kleparja in sodarja, po 1 vrtnarja, pečarja, krojača, čevljarja, peka, razna-šalca peciva, 4 mizarske, po 1 kamnoseškega, mehaniškega, kovaškega, mesarskega vajenca,
17	kmetskih dekel, 11 služkinj, 6 poljskih delavk, G kuharic, po 3 natakarice, hotelske in gostilniške kuharice, tovarniške delavke, 2 kmetski varuški, 1 kmetsko gospodinjo, perico, šiviljo, prodajalko za mešano trgovino, sobarico, varuško, orožniško kuharico, i šiviljsko ter 1 kuharsko vajenko.
* Izguba. Delavka Gregl Marija iz Vojnika je izgubila 13. t. m. svojo poselsko knjižico, gredoč od Borze dela do Miklošičeve ulice. Najditelj naj odda knjižico ali na policiji ali pa na Borzi dela v Razlagovi ulici.
* Nezgode. 70-letni Bubček .losip iz Kostrivnice pri Šmarjem je 13. t. m. šel po cesti blizu Šmarjega in se hotel izogniti nekemu vozu. Ker že precej slabo vidi, ni opazil jarka in padel vanj, pri čemer je dobil hude poškodbe na glavi. — 20-letni delavec v cinkarni Zagožen Josip, doma iz Šmarjete, je 13. t. ni. padel s kolesa in si zlomil desno roko. — Oba so prepeljali v celjsko javno bolnico.
* Pretep i nožem. V nedeljo zvečer so se v Ponikvi stepli nekateri fantje. Ker se mora vsak nedeljski pretep končati z nožem, je bilo seveda tudi tu nekaj ranjenih. Hudo poškodovan pa je bil 39-letni monter Trbovc Jakob, ki so ga dvakrat zabodli v pljuča. Trbovca so prepeljali v celjsko javno bolnico.
Višnja gora
Osebna vest. Dne l. t. m. je odšel na novo službeno mesto na štajerskem finančni starešina ' g. Jakob Zec. Služboval je v našem mestu nad 10 let. Kot zaveden koroški Slovenec je bil član vseh tukajšnjih narodnih in gospodarskih društev. Vestnega in točnega uradnika bomo vsi pogrešali. Želimo mu na novem službenem mestu obilo uspehov.
Trbovlje
Nogometna tekma, ki se je vršila v nedeljo popoldne med SK. Dobrno in SK Hrastnik je končala z 0 : 3 za SK Dobrno.
Medklubski sestanek trboveljskih nogometnih klubov. Danes ob 20 bo v posebni sobi gostilne Pravdič sestanek vseh trboveljskih nogometnih klubov. Razpravljalo se bo o važnih športnih zadevah in o bodočem skupnem delovanju pri reševanju perečih športnih vprašanj.
Gasilska slavnost na Dohroveu. O gasilski slavnosti, ki se je vršila preteklo nedeljo na Dobovcu, je poročal neki dnevnik ter pri tem omenjal med drugim, da so došli gozdovniki s svopm lepim petjem še povečali veselo raz-potozeuje. Narodna strokovna zveza v Trbovljah nas pa sedaj obvešča, da to niso bili gozdovni-Ju, marveč člani njenega prosvetnega odseka Kj prirejajo vsako nedeljo izlete v naravo iti so se tudi ta dan vračali iz Kuma.
Pogreb pokojnega načelnika trboveljskega rudniškega gasilstva, ki se je vršil v soboto, je bila lepa gasilska žalna manifestacija. Pieko 250 uniformiranih tovarišev je spremilo pokojnika na njegovi zadnji poti. Dožle s0 gasilske depulaoije iz vseh krajev Zasavja, med drugimi tudi ljubljanski gasilci z načelnikom Jugoslovanske gasilske zveze g. Turkom iz Ljirb-Ijane, ki je imel pri odprtem grobu ganljiv govor. Zapel je pokojniku oktet Društva rudniških nameščencev, poklonile so se številne zastave v slovo, končno so ..adonele še turobne žalostinke trboveljske delavske godbe, nakar ga je zemlja zaprla za vedno.
Dimnikarski okoliš ostane nespremenjen. Pred meseci je zaprosil varuh še nedoletnega lastnika dimnikarskega podjetja v Laškem Be-nedeka Josipa, da bi se izvršila sprememba v področju dimnikarskih okolišev laškega sreza na ta način, da bi se Hrastnik in Dol izločila iz trboveljskega »metalnega okoliša in priključila laškemu okolišu. Zadeva je prišla tudi pred trboveljski občinski odbor, ki je na ena zadnjih sej la predlog odklonila. Temu sklepu se je sedaj pridružila tudi banska uprava Dravske banovine, ki je spoznala, da ni povoda spreminjati obstoječe stanje, kj najbolj ustreza javnim požarno-varnostnim predpisom, ker so tudi v zadostni meri zaščiteni interesi in eksistenčni pogoji predlagatelja.
Konferenca delavskih strokovnih organizacij.
V	nedeljo dopoldne ob 10 se je vršila v Delavskem domu konferenca zastopnikov tukajš-nih strokovnih organizacij, katere so se udeležili zastopniki Narodne strokovne zveze, Zveze rudarjev Jugoslavije, Jugoslovanske strokovne zveze in 11. skupine Rudarske zadruge. Narodno strokovno zvezo je zastopal lov. Kravos iz Ljubljane. Razpravljalo se je o določitvi de.le-g:;-*ov za	se nurHn*’ pogajanja s Trbo-
veljsko prem; gi.k, | !ni diuibo. Sklenile se je. da delegira II. skupina po dva zastopnika !/. rudnikov TrbovPe. Hrastnik in Zagorje, os>ale strokovne organizacije pa po enega zastopnika.
Ogenj je uničil Bornovo žago v Tržiču
Požrtvovalni gasilci so preprečili škodo cenijo na 2 milijona
Tržič, 13. julija.
V	noči od sobote na nedeljo okoli ene ure ponoči je nenadoma nastal požal v veliki žagi, ki se nahaja v neposredni bližini tržiškega kolodvora. Na pisk sirene so takoj prihiteli na pomoč domači gasilci ter pričeli omejevali požar. Na žagi je bilo nakopičenega mnogo suhega lesa, ki je pričel goreti z grozansko silo. Na pomoč so prihitele še druge brizgalne tovarn Glanzman Gassner, Mollyne in društev Kovor, Bistrica, Sv. Ana, Lom, Križe, Duplje, Naklo in celo avtobrizgalna iz Kranja pod vodstvom g. K. Mayerja.
Treba je bilo režiti kolodvor, tovarno Peko in posestnika Koširja. Gasilci so imeli težko nalogo, ker se je ogenj radi obilice suhega lasa neznansko hitro širil. Da ni bilo reševalno delo tako dobro organizirano, bi bila uničena tudi vsa ikolica. Tako pa se je vrlim gasilcem posrečilo rešiti celo novo Bornovo strojnico, ki je stala v sredini žage. Požar je trajal vse do drugega dne in so morali gasilci stražiti še ponoči, da niso plameni znova bruhnili na dan. Skoda znaša nad ° milijona dinarjev, ki pa je deloma krita z zavarovalnino. — Na žagi je
še večjo požarno katastrofo — Din — 40 delavcev je ob delo
bilo uslužbenih nad 40 delavcev, katerim bo treba priskrbeti drugod dela. Nekateri izmed prebivalstva so se vedli ob požaru skrajno nedostojno in so z neumnimi šalami zasramovali gasilce, mesto da bi pomagali pri reševanju. Delo in trud gasilstva se sploh v Tržiču premalo ceni in spoštuje. Pa nič zalo, društvo gre z geslom jBogu v čast, bližnjemu v pomoč? naprej in bo s svojo požrtvovalnostjo in delo še marsikomu v pomoč.
*
Imenovanje ulic. Pretekli teden srno dobili na ličnih tabelah nove označbe ulic in hišnih številk. Tako ima sedaj vsaka ulica svoje ime in ne bo več zamudnega iskanja, škroplenjo ulic. V sedanjem lepem suhem vremenu vlada na glavnem trgu neznanska pra-šina in se čudimo da občina na noben način ne od pomore temu zlu. Lansko leto se je vsaj škropilo z oljem letos pa se je celo opustilo škroplenje v jutranjih urah z vodo.
Gasilsko keglanje na dobitke se radi nedeljskega požara zaključi v nedeljo 19. t. m. Nihče naj ne zamudi prilike in še zadnji teden poskusi svojo srečo, da si osvoji bogate dobitke
Obtožnica proti Rudolfu Mohorku in tovarišem
Obtožen je 6 roparskih umorov, poskušenega roparskega umora in
4 drugih zločinov
Maribor, 13. julija.
Tukajšnje okrožno sodišče je, kakor smo že na Icratko poročali, zaključilo preiskavo proti roparskemu morilcu Rudolfu Mohorku in odstopilo gradivo državnemu tožilstvu, ki je sestavilo obsežno obtožnico in jo vložilo pri senatu pe-torice. Obenem je vložilo obtožnico tudi proti 13. aprila 1. 1894. v Bezini pri Konjicah rojenemu usnjarskemu pomočniku Frideriku Klančniku, ki se je 2. aprila 1916 v Mariboru oženil in je bil ponovno kaznovan.
Rudolf Mohorko je obtožen 1. tatvine treh verig v vrednosti 450 Din na škodo lastnice broda Terezije Rožičeve v Jelovcu; 2. poskusa zločinstva razbojništva, ker je skupno z Rudolfom Kovačem ponoči 14. septembra 1929 na cesti med postajo Sv. Lovrenc na Pohorju in Devico Marijo na Puščavi s kladivom in nožem napadel kmeta Jakoba Črešnjika in Jakoba Vicmana, ki sta se vračala iz sejma iz Maribora in jima hotel oropati denar, približno
23.000	Din, ki sta ga dobila za prodano živino; 3. zločina razbojništva. ker je skupno s Friderikom Klančnikom in Rudolfom Kovačem 8.
oktobra 1929 na Šobru s sekiro ubil kmeta Rudolfa Kuclerja in mu odvzel 2500 Din; 4. dvoje prestopkov prikrivanja in potuhe, ker je pomagal razpečavati ukradene stvari; 5. treh zločinov tatvine, 2 v Avstriji in 1 v Jelovcu; 6. zločinstva razbojništva, ker je v noči na 15. aprila letos v Jelovcu s sekiro usmrtil kmeta Alojza Dobaja, njegovo sestro Kunigundo, njegovi hčeri Alojzijo in Terezijo ter rejenca Rajka Gosaka ter nato oropal 4.500 Din, 2 srajci,
2	para nogavic, žepni nož. britev, klobuk, zimsko suknjo; 7. prestopka zoper pravosodje, ker je v preiskavi lažno ovadil Ludvika Hriber-skega kot sostorilca razbojništva v Jelovcu. Fri-derili Klančnik je obtožen sostorilstva in raz-bojnišlva nad Rudolfom Kanclerjem v Šobru.
Predlaganih je 12 glavnih prič ter 70 prič, katerim ni treba priti k glavni razpravi. V celoti je tedaj Mohorko obtožen radi 6 roparskih umorov, 1 poskušenega roparskega umora in
4	drugih zločinov in hudodelstev. Razprava bo najbrže ob koncu tega meseca, in sicer v bivši porotni dvorani.
Novo mesto
Zopet bomo streljali. Zvezna strelska družina v Novem mestu vabi vse, ki se zanimajo za prelep strelski šport, da pristopijo k tej patri-jotični družini kot člani, in to kot redni, izredni, ustanovni in podporni. Redni člani plačajo mesečno 2 Din, izredni člani (dijaki) mesečno
1	Din. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 250 Din, podporni člani pa enkrat zn vselej 500 Din. Priglase k družini sprejema blagajnik g. Nadrah Ferdo, poštni upravnik, ali pa tajnik sodnik okrožnega sodišča g. Romih Božidar. Prvo streljanje bo v nedeljo 19. julija. Zbrali se bomo ob 10. pred rotovžem in bomo skupaj, spremljani od mestne godbe, odkorakali na vojaško strelišče.
Umrl je 10. t. m. v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji g. Miha Novak, ki je izpil kozarec ocetne kisline, o čemer je naš list že poročal; umrl je na posledicah tega strupa v groznih bolečinah.
Škofja Loka
Umrla je v petek po dolgotrajnem trpljenju vsej Škofji Loki dobro poznana gdč. Katica Hafnerja, posestnica in trgovka na Mestnem trgu. S pokojnico lega v grob zavedna narodna gospodarica, ki je vselej stala v prednjih vrstah nacionalnih preporoditeljev. Gdč. Hafnerjeva se je z vso vnemo posvetila delu v bivši Narodni čitalnici, po razdružitvi pa je z enakim umevanjem podpirala Sokola, ki izgublja z ugledno škofjeločanko svojo ustanovno članico. Nič manj ni odrekala svoje so-pomoči dobrodelnim in ženskim organizacijam; v njeni hiši se je za prosečega in trpečega vselej kaj naSlo. Pokojnica, izvira iz pristne, davne škofjeloške rodbine, ki v vsem s» ijem sorodstvu slovi radi naprednosti, načitanosti in izobrazbi sploh. Pogreb v nedeljo popoldne je najgloblje tolmačil vsa iskreno topla čuvstva, ki so jih gojili meščani do sorojakinje. Poleg sorodstva so spremili gdč. Hafnerjevo na poslednji poti Sokoli, zastopstvo ženskih organizacij in mnogobrojni prijatelji in znanci od blzu in daleč. Zevedno slovensko ženo ohranimo v trajnem in častnem spominu; prizadetim naše iskreno sožalje.
Diplomske izpite, ki so se vršili koncem preteklega meseca na zasebnem učiteljišču pri uršulinkah v Škofji Loki, je delalo 22 kandidatinj. štirinajst gojenk je izpite napravilo; 8 mladenk pa je bilo reprobiranih. Komisiji je predsedoval načelnik ministrstva za osnovno nastavo g. Dragoslav Djordjevič, ki je prve dni t. m. odpotoval v Beograd.
Merkantilni tečaj za trgovske in nadaljevalne šole, ki se vrši na tehnični srednji šoli v Ljubljani in traja en mesec, obiskujeta škofje-ločana gg. upravitelj Jakob Rojic in strokovni učitelj Jelo Janežič.
škofjeloški nogometaši so odigrali poslednji čas zopet dve tekmi. Preteklo nedeljo je gostoval na letnem telovadišču loškega Sokola SK Mladika iz Kranja. Igra je bila lepa in tudi pod dobrim vodstvom. Za Škofjo Loko ie na-Mou’!a rezerva SK SokoJ, razen dveh igraicev 'z l’--ega moštva. Gostje navalu domačinov niso bili kos in so podlegli toči golov z rezultatom 10:1. — Juniorji — tretja postava Škofje Loke
— pa je gostovala v Medvodah proti SK Medvode. Ločani so bili poraženi z 9:5. Z razveseljivim povdarkom ugotavljamo, da se loški šport izvrstno razvija in da tudi publika kaže do svojih »miljencev« neverjetno zanimanje. Udeležba pri vsaki tekmi znaša več sto ljudi.
S	tekmami se bo nadaljevalo do pozne jeseni.
Krvava veselica v Štepanji vasi
Eden mrtev, dva ranjena — Nesreča na Mojstrovki — Avtomobilske in druge nesreče
Ljubljana, 13. julija.
Davi okoli 3. sta se sprla na veselici Prostovoljnega gasilskega društva v Štepanji vasi posestnika Anton Valentinčič in Zupan. Valentinčič se je hotel pomiriti z Županom, vmes pa so posegli Županovi bratje, ki so začeli Valentinčiča izzivati. Vnel se je pretep, v katerem je bil Valentinčič lažje poškodovan. Prepeljali So ga z rešilnim vozom v bolnišnico, ki pa jo je takoj zapustil, ko so mu na kirurgičnem oddelku obvezali rano na čelu.
Kmalu po tem pretepu se je vnel nov pretep, v katerem je neki delavec s Kodeljevega ustrelil z revolverjem 22-letnega Alojza Škrabo, hlapca pri posestniku Valentinčiču. Krogla je zadela Škrabo v želodec. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je ()b 15. izdihnil.
Po gasilski veselici so napadli štepanski fantje posestnikovega sina Vida Kmnotarja. ki je vasoval pri svojem dekletu. Napadalci, štirje fantje iz Stepanje vasi, so ga pošteno obdelali s krepeljci in poleni. Koniotarja so prepeljali v bolnišnico, napadalce pa so orožniki aretirali in jih oddali v zapore deželnega sodišča.
Na Mojstrovki je priletel debel lamen v glavo sinu industrijalca iz Karlovca Evgenu ITer-rensteinu. Kamen je zadel Uerrensteina tako močno v čelo. da je padel in se valil kakih 15 m po Mojstrovki navzdol, llerienslein je kljub težki joškodbi imel še toliko moči da je odšel v spremstvu tovarišev .to Erjavčeve ,koder ga je neki avtomobilist prepeljat v Kranjsko goro. S prvim vlakom so nalo ponesrečenca odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
o	izvršeni operaciji so llerrenate.na prenesli v Leonišce. llpati je, da bo ponesrečenec okreval.
Neznan avtomobilist je povozil pri Spodnjem Rialu posestnikovega sina Franceta Tratnika s Police pri Višnji gori. Na Igu se je prevrnil avtobus, Tehnik Bobil se je vozil z avtobusom, in se ponesrečil. Dobil je notranje poškodbe.
Ruski begunec Dimitrij Kučerov, uslužben pri trgovcu s kurivom Josipu Pogačniku, je padel s kolesa in se lahko poškodoval.
Delavko Uršulo Mnzovičevo iz Rožne doline je udaril neki Maks z loncem po glavi in ji prizadejal hudo rano.
Tesar Jernej Kuhar iz Vodic je na stavbišču v Aleševčevi ulici tako nesrečno padel, da »i je zlomil levo nogo. Poškodba je tako težka, da mu bodo nogo najbrže morali odrezali.
Ob priliki požara v Mlaki pri Kranju je za-dobila hude opekline Marija Kopačeva. Nesrečnica je včeraj ob 15. uri podlegla poškodbam.
Sestanek županstev
in drugih gozdnih interesentov v Brežicah in Sevnici
Sreski kmetijski odbor brežiški priredi sestanke županstev iu drugih agrarnih subjektov (interesentov), ki se zanimajo za pridobitev gozdov po § 24. novega zakona o likvidaciji agrarne reforme, in sicer za sodni okraj Sevnica v občinskih prostorih v Sevnici v nedeljo 19. julija tek. leta ob 9. uri, za sodni okraj Brežice pa v obe. prostorih v Brežicah v sredo 22. oktobra tek. leta ob 8. uri.
Na teli sestankih se bodo napravili skupni sporazumni koraki za pridobitev gozdov iz onih veleposestev, ki imajo nad 1000 ha gozdov in so navedeni v zadevni okrožnici kraljevske banske uprave, ki jo je poslala vsem občinam. Takoj se bodo napravile prijave na pripravljenih polah in se istega dne s priporočeno pošlo odposlale.
Čuje se, da se po nekaterih krajih nameravajo osnovati gospodarske organizacije z namenom nekake konkurence proti občinam za pridobivanje gozdov. Pred takimi škodljivimi koraki se vsak svari, ker je popolnoma jasno, da bodo imele povsod prednost občine in bi vsaka razdvojenost bila skupni stvari le v škodo. Kdor se za stvar zanima, naj pride na sestanek, ki je dostopen vsakemu interesentu.'
Leto$n|i izvoz našega žita
V	»Politiki« je g. Lobi o perspektivah letošnjega izvoza našega žita napisal:
»Perspektiva za izvoz v bližnji žitni sezoni na žalost ni najboljša, spričo naslednjih razlogov: 1. ker znašajo zaloge iz 1930 I. 1 milijon 200.000 vagonov pšenice; 2. ker so sovjeti vrgli na svetovno tržišče veliko količino žita;
3.	ker se spričo novega načina ljudske prehrane (vedno večja raba mleka, sadja in sočivja v Evropi in Ameriki) vedno bolj manjša konsum kruha; 4. ker bo, kakor vse kaže, letošnja žetev po vsem svetu zelo dobra.
Vse to bo prav gotovo močno vplivalo na splošni položaj, na ceno pšenice in drugega žita. Spričo tega ni mogoče pričakovati konjunktur, ki bi se dale solidno izkoristiti. Vendar pa je položaj naše države boljši, kakor položaj ostalih agrarnih držav. Baš spričo tega pričakujemo lepe dohodke od izvoza našega žita. Za izvoz bo mogoče pripraviti okrog 30.000 vagonov pšenice. Prizadevanju merodajnih oblasti se je treba zahvaliti, da bo mogoče takoj spočetka sezone izvoziti 25.000 vagonov najboljše pšenice v dve uvozni državi na podlagi preferencialnih carin.<
bave 7000 kg tračnic in 00 komadov vrvic za telefonske slušalke.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 23. julija t. 1. ponudbe glede dobave 500 kf> bombaža; do 30. julija t. I. pa glede dobave 1 vagona negašenega apna, 500 kg subox-barve in 500 kg cerezila.
Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave
1	kompletne skretnice.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg kolomaza, 1000 kg olja za mazanje vagonet in 1500 kg strojnega olja.
Borzna poročila
dne 13. julija 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 13. julija. Amsterdam 2272'58 do 2279-42, Berlin 1334 07—1338 09. Bruselj 787-85 do 790-21, Budimpešta 980-45—989-41. Ziirich 1095-75—1099-05. Dunaj 793-09-195-49. London 274-48—275-30, Newyork 5631-56—5649-56. Pariz 221-56—222-22, Praga 167-10—167-60, Trst 295-18 do 296-08.
Zagreb, 13. jul. Amsterdam 22*7258—22-7942, Dunaj 293-09—795-49, Berlin 13-3809, Bruselj 787-85—790-21, Budimpešta 986-45—989-41, London 274-48—296-08, Newyork kabel 56'4256 do 56-5956, :Newyork ček 56-3156—56-4856, Pariz 221-56—222-22, Ziirich 1095-72-1099-05. Varšava 632-26-634-12.
Dunaj, 13. julija. Amsterdam 287-05. Atene 9-23, Beograd 12-5763, Berlin 168-65, Bruselj 99-47, Budimpešta 124-04, Bukarešta 4-2275, London 34-60, Madrid 67-50, Milan 37’25. Newvork 711-20, Pariz 27-99. Praga 21-0675, Sofija 5-1525, Stockholm 190'80, Kopenhagen 190-50. Varšava
79-61, Curih 138 30.
Curih, 13. julija. Beograd 9'095. Pariz 20-225, London 25'05, Newyork 514-60, Bruselj 71-90, Milan 26'99, Madrid 49, Amsterdam 207-45, Berlin 121-70, Dunaj 72-35, Stockholm 138, Oslo 137-85, Kopenhagen 137-85, Sofija 3-7275, Praga 15-245, Varšava 57-55, Budimpešta 90-025. Atene
6"68, Carigrad 2'44. Bukarešta 3-065, Helsing-fors 12-95.
Vrednostni papirji Ljubljana, 13. julija. 8% Bler 90-50, 7% Bler 80-50, Celjska p. 150. Ljubljanska kred. b. 120, Prva hrvatska šted. 950, Kred. zav. 195, Vevče 120, Stavbna družba 40, Ruše 145.
Zagreb, 13. julija. Državni papirji: 7°/o inv. pos. 84—85, 4% agr. obv. 46-50. 7% Bler 7975-80. 8'Vo Bler 90-90-50. 7% pos. hip., b.
80—82, begi. obv. 6t—62, vojna škoda ar. 386-50 do 387. kasa 386-50—388, uit. avg. 386—388. uit. dec. 393 bi. — Banke: Kreditna 121—126, Hrvatska b. 60 d.. Praštediona 957-50—965, Ju-gosl. union 163—165, .lugo 67—68. Srbska T90 do 192, Zemaljska 120—121, Ljub. kred. 120 d.,
Mednarodna 68 d.. Narodna 6350 d. — Industrije: Nar. Šumaka 25 d.. Guttmann 110 dn 112-50. Severa n a Osijek 250 bi.. Trboveljska 249 do 251. Slavonija 200-205. Vevče 120—122. Danica 65, Drava 235—236, Tsis 46 bi., Oceania 190 do 195, Dubrovačka 300 d.. Jadranska pl. 540.
Dunaj, 13. julija. Bankverein 1480. Dunav-Sava-Adria 13-15. Prioritete 93-20, Trbovlje 29-25. Levkam 2-—.
Lesni* tržišče Ljubljana, 13. julija. Tendenca: mlačna, brez prometa.
Žitna tržišča Ljubljana. 13. julija. Tendenca: stalna, promet: 4 vagoni pšenice, 1 vagon moke.
Novi Sail, 13. julija. Pšenica: sremska, nova 78-79 kg 170-172-50. 78-80 kg 172-174. slav. nova 78-79 kg 170—172. Ječmen: bački, sreni, novi 64 kg 100—102"50. Oves: bački. srem. slav. novi 150—155. Koruza: bačka 97—100, okolica Sombor 97-50—100, sremska okolica Indjija 97 do 1000, Šid 102-50—104. Otrobi, bački, pšenični stari v juta vrečah 117-50—122"50. Tendenca za koruzo: čvrsta, ostalo: neizpremetijeno. Promet: pšenica 27 vag„ koruza 9-5, moka 2 vagona. Vse ostalo nespremenjeno.
Budimpešta, 13. julija. Tendenca: prijazna, promet: omejen. Koruza: jul. 13-72—13-75. avg. 13-79-13-83	(13-78—13-79),	maj 12-50-12-60
(12-58-12-60).
<Spcz?i
Gospodarske vesti
X Občni zbor živinorejcev. Ustanovni občni zbor živinorejcev selekcijskega društva za sodni okraj Novo mesto se je vršil dne 5. VIL t. I. ob 10. uri dopoldne v prostorih kmetijske šole na Grmu. Zborovanje je vodil sreski kmetijski referent Franc Malasek. — V glavni odbor so bili izvoljeni: Ivan Zefran, posestnik v Gotni vasi, načelnik; Franc Zagorc, posestnik v Smolenji vasi, načelnikov namestnik; Franc Malasek, sr. kmet. ref. Novo mesto, tajnik; inž. Matija Absec, profesor kmet. šole na Grmu, odbornik; Alojzij Šali, župan in posestnik CeSča vas, blagajnik. — Nato imamo še nadzorni in selekcijski odbor, katerega tvorijo: Ivan Vandot, inž. Matija Absec in Ivan Zefran. Društvo ima tudi razsodišče, v katerem so Josip Judež, Alojzij Brudar in Anton Osolnik. — Zelo povoljno obiskano skupščino živinorejcev je pozdravil načelnik kmetskega od/Jelka kr. banske uprave v Ljubljani g. inž. Anion Podgornik, ki je v toplih besedah želel vsem živinorejcem najlepših uspehov iu jih navdušil za umno živinorejo, ki tvori dobršen del narodnega bogastva. Po izčrpanem dnevnem redu je načelnik zaključil zborovanje. Pristop k društvu je najavilo 60 novih članov. — Dolžnost vseh pametnih živinorejcev je, da čim prej pristopijo k društvu.
X Nove železniške konvencije. Ta mesec je stopil v veljavo novi dodatek k prvi mednarodni konvenciji o železniškem prevažanju blaga.
V	dodatku so določila o predmetih, ki se pogojno sprejmejo za prevoz. Prav tako so stopili v veljavo novi predpisi in olajšave pri prevozu na podlagi mednarodne konvencije od oktobra 1929 za predmete, ki so bili izločeni iz železniškega prometa ali se le pogojno sprejmejo za prevoz. Ta konvencija je bila sklenjena med Avstrijo, Češkoslovaško. Dansko, Jugoslavijo, Italijo, Madjarsko, Nemčijo, Norveško, Romunijo in Švedsko.
X Na Sušaku bodo v kratkem razpisali licitacijo za gradnjo carinskih skladišč, katerih načrte je odobrilo te dni finančno ministrstvo.
X Oddaja zakupa zemljišča v svrho zgradbe bulteta na postaji Derventa se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Odaja zakupa buffeta na postaji Arandje-lovac se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 6. avgusla t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Dobave
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg prašnega olja; do 24. julija t. 1. pa glede dobave 1000 kg železa, 30 kg jeklene pločevine, 270 kg jeklene žice, 100 kO' madov kazalnih stekel, 240 komadov vodokaz ni h cevk, 350 komadov obločnic za plinsko razsvetljavo, 20 komadov motnih šip, 20 komadov šip za strojna okna in 300 komadov gorilcev za oljnati stenj. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave lesa.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede do-
Sijajna zmaga Hajduka — Težak poraz Con-cordije — Mačva prvič poražena — Državno prvenstvo kolesarjev — Krasen plavalni mee-ting sušačke Viktorije
Ljubljana, 13. julija. Včerajšnja nedelja je bila posvečena športu. Poleg nogometnega državnega prvenstva so tekmovali kolesarji 7.a uaslov državnega prvaka — drugje zopet so se vršile pomembne plavalne tekme.
Nogomet nam je prinesel več presenetljivih rezultatov. V Ljubljani je zmagal Hajduk po krasni igri nad Primorjem, v Zagrebu je doživel državni prvak Concordia težak poraz po Hašku. Jugoslavija je prepričevalno premagala Saška, svojega najopasnejšega konkurenta za ožje državno prvenstvo. Mačva je našla svojega mojstra in je sedaj postalo vprašanje prvaka vojvodinske skupine povsem odprto, kajti istočasno je zmagala Bačka nad Sandom in jo ločijo od Mačve samo še 2 točki.
Stanje v ligah je sedaj naslednje:
1. liga
Gradjanskt	6	5	0	1	9:4	10
Concordia	7	4	1	2	15:16	9
Hajduk,	6	4	0	2	28:6	8
Hašk	7	2	1	4	20:15	5
Primorje	6	2	0	4	11:18	4
Iliriji.	6	1	0	5	8:32	2
2. liga
BSK	5	5	0	0	24:3	10
Jugoslavija	5	3	0	2	12:10	6
Sašk	6	3	0	3	15:14	6
Slavija	5	3	0	2	6:10	6
Soko	6	114	6:12	3
Jug	5	0	1	4	4:18	1
S. liga
Mačva	8	7	0	1	12:5	14
Bačka	8	6	0	2	17:8	12
Gradjanski	8	4	0	4	19:13	8
Vojvodina	8	4	0	4	17:16	8
Slavija	8	4	0	4	14:15	8
Sand	8	3	0	5	14:12	6
Obilič	8	3	0	5	14:22	6
PSK	8	1	0	7	14:30	2
Hajduk : Primorje 5:0 (1:0)
Zanimanje za to^, tekmo je bilo ogromno. Kljub veliki vročini je bilo na igrišču Primorja preko 2500 gledalcev.
Sodniku g. Fabrisu (Zagreb) sta se točno ob 17-45 predstavili moštvi:
Hajduk: Culič-Milutin, Mikačič - Marušič, Po-duje V., Gusina - Benčič, Lemešič, Bakotič, Bo-načič, Kragič. •
Primorje: Jančigaj - Svetic, Jug II. - Zemljak, Slamič, Pišek - Hassl, Slapar, Jug I., Jež, Uršič.
Hajduk je zmago povsem zaslužil. Predvedel je sijajno kombinacijsko igro, napram kateri je bil nasprotnik brez moči. Igra »mojstra z morja« je morala-navdušiti slehernega. Prav nazorno so pokazali, kako se pridobiva teren brez večjega trošenja sil. Tehnično in taktično so bili na višku. Tempo ni bil ravno hiter — preje počasen. Izvrstna je bila desna stran napada, ki je vprizorila večino napadalnih akcij. Benčič je z lahkoto preigraval Piška. Absolutno slab je bil Kragič. V krilski vrsti je bil desni Marušič najboljši mož na polju. Podnje je prišel do veljave šele po odmoru. O-bramba je stala kot zid. Imponirali so mogočni odbojni udarci.
Primorje ni igralo ravno slabo — nasprotnik je bil pač premočan. Najboljši del je bila kril-ska vrsta, vendar tudi ona ni povsem zadovoljila. Zemljak je popolnoma zadovoljil. Slamič je bil napram prizemni kombinaciji brez moči ter je po nepotrebnem startal na moža. Pišek je imel izredno težko stališče napram Benčiču. Svetic je bil najboljši mož Primorja in ni prav nič zaostajal za svojim vis-a-visom. Jančigaj izredno nesiguren, skoro vsaka žoga mu je izpadla Iz rok. Napad Primorja je bil povsem pogrešeno ustavljen.
Igra je bila fair. Sodnik g. Fabris vzoren Gole so zabili: v 35. min. Bonačič, po od moru v 5. min. Kragi6, 13. in 24. min. Bakotič ter v 34. min. Benčič.
Ostale ligine tekme:
Zagreb: Hašk - Concordia 7:3 (5:1).
Beograd: Jugoslavija - Sašk 6:2 (3:2). Sarajevo: Slavija : Jug 2:1 (2:0).
Novi Sad: Vojvodina - Mačva 3:0 (1 :0). Subotica: Bačka - Sand 4:1 (1:1).
Osjek: Slavija - Gradjanski 2:0 (2:0).
Pančevo: Oliilič - PSK 2:1 (1:1).
Tekme za srednjeevropski cnp Rim: Koma - Slavija (Praga) 2:1. Slavija s tem izpade iz nadaljnjega tekmovanja.
Turin: Juvenlus : Sparla (Praga) 2:1.
Državno prvenstvo kolesarjev
V nedeljo se je vršilo na krožni progi Grosuplje - Krka - Stična - Višnja gora - Grosuplje državno prvenstvo kolesarjev. Start je bil ob 5-20 zjutraj iu je tekmovalo 17 seniorjev in 32 juniorjev. Seniorji so morali prevoziti 4 kroge (160 km), juniorji 2 kroga (80 km).
Seniorji: 1. Ivkovič Dragutin (Graničar Gjur-gjevac) 5:26:448, 2. Jager Josip (Kolesarski baon) 5:28:44-2, 3 Oblak Josip (K. b.) 5:33:37,
4.	Abuluar Franc (Ilirija) 5:36:04.
Juniorji: 1. Sme Franc (Disk) 2:37:238, 2. Faniuger Bruno (Perun) 2:39:32-6, 3. Zupančič Karol (Triglav) 2:42:15, 4. Kesič Franc (Primorje) 2:44:11, 5. Kesič Karol (Primorje) 2:45:06.
Svečaua otvoritev kopališča v Kamuiku
V Kamuiku so v nedeljo na svečan način otvorili plavalni bazen ob Nevljici. Pri otvoritvi je sodelovala kompletna plavalna ekipa ljubljanske Ilirije. Na kopališču je pozdravil goste kamniški župan g. Krat nar. Za njim je poudarjal podban g. dr. P i r k m a j e r pomen kopališča za tujski promet in narodno zdravje. Govorili so še sreski načelnik g. dr. Ogrin, dr. Lapajne v imenu Ljubljanskega plavalnega podsaveza in SK Ilirije ter drugi.
Kopališče je otvoril nastop plavačev Ilirije, ki so izvajali propagandne ločke in pri tem gledali bolj na stil kot na dobre čase. Namen se je popolnoma posrečil.
Dopoldne se je vršila waterpolo tekma Ilirija sen. - Ilirija jun. 7:0 ter propagandni skoki in mešana štefeta 12 X 50 m. Popoldanski rezultati:
400	m	prosto:	1.	Jesih	6:073, 2. Turnšek
6:21-4.
100 m prsno: 1. Jamnik, 2. Čadež.
50 m prosto dame: 1. Bradač 361, 2. Grošelj 45-2.
100 m prsno dame: 1. Sever Mara 1:44, 2. Sever Zlata 1:47.
200	m	prosto:	1.	Fritsch 2:51-1, 2. Zicherl
2:57-1.
100	m	hrbtno:	1.	Payer	1:33, 2. Medved.
3	X	50	m mešano	dame:	Ilirija I. (Sever M.,
Dolenec, Bradač) 2:09-9, 2. Ilirija II.
50 m prosto juniorji: 1. Vrbič 326, 2. Prezelj 34-2.
Plavalni meetiiig na Sušaku
Napeto pričakovani meeting Viktorije, na katerem so se srečali najboljši plavači Jugoslavije, je prinesel krasne uspehe. Skoro na vseh progah so bili doseženi boljši časi kot obstoječi državni rekordi, vendar ne bodo priznani, ker ni bila dolžina proge točna.
100 m dame hrbtno: 1. VVitnmer (Viktorija) 1:30-6, izboren čas, 2. Lampret (Ilirija) 1:37-5.
100 m prosto gospodje: 1. VVilfan (Primorje) 1:04-2, 2. Senjanovič (Jadran) 1:052.
50 m dame prosto: 1. Roje (Jadran) 36, 2. Zupan (V) 388.	.
200 m prsno gospodje: 1. Grkiuič (V) 3:11, 2. Frankovič (Karlovac) 3:15-2.
200 m prsno dame: 1. Bier (V) 3:202, 2. Kaliterna (J) 3:50-5.	^
100 m hrbtno gospodje: 1. VVilfan (P) 1:16-5, 2. Marčeta (V) 1:22.
100 m prosto dame: 1. Lampret (I) 1:17-2, 2. Roje (J) 1:23-4.
100 m prsno gospodje: 1. Grkiuič (V) 1:177, 2. Frankovič (K) 1:32.
200 m prosto gospodje: 1. VVilfan (I) 2:28,
2.	Senjanovič (J) 2:30 8.
3X100 m mešano dame: 1. Viktorija 4:37,
2.	komb. štafeta 4:47.
4X50 m prosto gospodje: 1. Viktorija sen. 2:018, 2. Viktorija juu. ‘1:05.
TEKMOVANJE ZA NOGOMETNO PRVENSTVO DKAVSKK BANOVINE I. S. S. K. Maribor : S. K. Svoboda (Ljubljana) 7:2 (4:1)
Maribor, 12. julija. Prva finanlna tekma, ki se je vršila na mariborskem igrišču, je končala z visoko zmago 1. S. S. K. Maribora. Toda »Maribor« ni zadovoljil in je ostal precej dolžan naši publiki. Moštvo ni skoro niti za trenutek dalu igre prejšnje nedelje. Napad jo močno okleval.
V	posameznih akcijah so uspeli Pepček, Hreščak in Targlec. V splošnem je bila krilska vrsta najslabši del moštva. Ožja obramba ni bila na običajni višini. Glede kombinacije in tehnike pa je moštvo prekašalo nasprotnika.
Svoboda je poslala v Maribor borbeno moštvo. Svojo glavno moč je imela v obrambi. Povezanost med poediuimi deli je trpela radi šibke igre stranskih krilcev. Napad je včasih dobro zaigral, pred golom pa mu manjka odločnosti. Moštvo se je odlikovalo zlasti s požrtvovalnostjo in dobrim, deloma tudi preostrim startom. Grajati pa moramo pred vsem startanja na moža brez žoge. Radi tega načina igre so gosti tudi zgubili vse simpatije in zapustili zelo slab vtis.
Sodil je g. Cimperman iz Ljubljane objektivno iu korektno.
Pred tekmo je predal dr. Planinšek igralcu Hreščaku, ki je absolviral 200. tekmo za barvo I. S. S. K. Maribora, lično spomiusko darilo. Česli taino!
S. K. Železničar rez. : I. S. S. K. Maribor re*. 2:1 (tl: 0)
V	predlekmi je porazila rezerva Železničarja rezervo I. S. S. K. Maribora z rezultatom 2 :1. Sodil je g. Jančič.
I. S. S. K. Maribor : S. K. Ptuj 2:1 (1:0)
Ptuj, 12. julija. , Mladina I. S. S. K. Maribora je danes gostovala v Ptuju ter odigrala proti Š. K. Ptuju prijateljsko tekmo. Po lepi in napeti igri ao Mariborčani zasluženo zmagali v razmerju 2 :1.
S.	K. Celje : S. K. Železničar (Maribor) 2:1 (1:0)
Celje, 12. julija. Prvo moštvo mariborskega S. K. Železničarja je danes absolviralo proti S. K. Celju prijateljsko tekmo. Zmagli so domačini s 2:1. Gosti so bili sicer na polju absolutno v premoči, toda pred golom so bili premalo odločni.
Lep uspeli mariborskega Kapida v Gradcv Mariborski Rapid je v soboto in nedeljo gostoval v Gradcu ter je odigral proti tamkajšnjemu Parkklubu dve prijateljski tekmi. Rapid je zmagal oba dni, in sicer prvi dan s 7 :3, drugi dan pa z 2 :1.
SIR ‘“H
vse vrste domačega izdelka ter I I inozemske specijalitete dobite I po najnižjih cenah pri tvrdki I
julij Zupan
Ljubljana, Sv. Petra c. 35 Bi
Trajna ondulacifa
po najnovejšem načinu potom aparata
»Adolf 1951«
po na j nižji ceni in z garancijo Izvršuje Jamski brivski salon
Matflco Ši jakovi?
Stavbne
nasvete
daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1.	507
Ljublj.
Prečna ulica 4
1565
Fotomeyer
Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	984
f Bukova dr*a Irbovelfskl premog |
pri tt.
„KURIVO‘*
UUBLjm
Dunajska cesta 33 j (na Balkanu) Telefon št. 34 -- 431
Kolesa 1422 po Din 1500.-
»CEITRA«
Ljubljana
Masar.vkova cesta
»Autobus«
Ljubljana VII
Zg. ŠlSka 50
kakovost domačega izdelka uspešno tekmuje » tujim blagom Strojna delavnica vseh vrst karoserij 1507
1579
Vrtne zaklopne stole
prodala pisarnaTribuč na Glincah — tel. 2(505
AjJo
za seme najlepšo sivo in črno pri
Sever & Komp.
Ljubljana tUHB Gosposvetska cesta 5
SpIoSno kleparstvo, vodovodna instalacija in kritje lesno-cement, streh
J. Košar nasl.
D. Cotič
Ljubljana, Hrenova 7
sc cenjenemu občinstvu toplo priporoča. Sodeč po uspehih naših naročnikov upam, da boste tudi Vi zadovoljni. 1476
SploSno 1561
kleparstvo
instalacijo strelo* vodov, kriti« leso-cementnih streh
izvršuje točno, solidno in po najnižji ceni ter garantira za delo
Hrastnik Konrad
kleparski mojster
Ljubljana, Zaloška c. 7
Nogavice, roka« vice, volna in bombai
aajoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRBLOG Ljubljana, Židovske
«bs» is Sted tr &
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
H No. 3951/1.	1950
Razpust društva.
Društvo 'Podružnica Slovenske dijaške aveze /.a Ljubljano in okolico« je razpu-**no, ker že ve« let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogo-kjv za pravni obstoj.
Kraljev-ka banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. julija 1931.
VIII. No. 2970/2.	1956
Razglas.
Na osnovi § 15 akcijskega regulativa ter § 42 zakona o banski upravi se odobruje izprememba §§ 5., 9., 16., 19., 27., 29. in 32. pravil za delniško družbo »Drava«, lesna industrija, d. d. v Mariboru, po sklepu »edinega rednega občnega zbora delničarjev z dne 18 aprila 1931.
S tem se razširi smoter, družbe, izpre-meni sestava upravnega sveta, dolžnosti ter pravice članov upravnega sveta, določbe o glasovalni pravici delničarjev in način stavljanja samostojnih predlogov za občni zbor.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 7. julija 1931.
K- V. No. 3376/5.
*
1912 3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo novega mostu preko Krke v Žužemberku
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. avgusta 1931. ob enajstih v sobi št. 17. tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri odseku 1. tehničnega oddelka.
Pom -je naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 322.671-50 Din.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz raz-gilasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Draške banovine, v Ljubljani, dne 6. julija 1931.
Ul. No. 7723/1.	1946
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine.
po stanju s dne 10. julija 1931.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena L debelejšimi, imena občin pa z navadnimi
črkami; kraji s številom za kužen ih dvorcev
so navedeni v oklepajih
Vranični prisad:
Krško: Kostanjevica (čemeča vas 1 dvorec).
Steklina:
Laško: Marija Gradec (Marija Gradec 1 dvorec).
G a rja v o st konj:
litija: ftzišče (Izlake 1 dvorec); Novo •Mest*: Šmihel-Stopiče (Šmihel 1 dvorec).
Svinjska kuga:
Laško: Dol (Dol 2 dvorca, Marun 1 dvorec). Maribor »lesni breg: Hrastovec (Hrastovec 1 dvorec), Novo mesto: Novo me-(Kandija 2 dvorca).
Svinjska rdečica:
Konjice: Zreče (Spodnje Zreče 1 dvo-J?c); Krško: Radeče (Radeče 1 dvorec). Li-
Ržišče (Izlake 1 dvorec), Temenica (Pusti Javor 1 dvorec), Trebeljevo (Janče 'p Štangarske Poljane po 1 dvorec); Ljubljana: Dobrunje (Češnjice 1 dvorec), Pre-*®rje (Preserje 1 dvorec). Ljutomer: Sv Jurij ob Ščavnici (Čakovec 1 dvorec), Mala Nedelja (Draskovci 1 dvorec), Radoslavci (Radoslavci 1 dvorec), Slaptinci (Žihlava J dvorec). Ptuj: Bralonečice 1 dvorec), Ša-lovei (Salovci 1 dvorec); Radovljica: Rib-n° 1 dvorec).
Kokošja kolera:
Cabar: Draga (Glažuta 12 dvorcev). Gnilo I) a čebel n e zalege:
Breg (Spodnji Breg) 1 čebeljnak, LoČič (Ločič 1 čebelnjak).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 11. julija 193L
Kazgiasi sodišč in sodnih oblastev
E 261/31—8.	1945
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1931 ob poide-setih bo, in sicer v svrho boljšega vnov-čevanja, na Jesenicah št. 78 dražba nepre-štev. 252.	/
Cenilna vrednost: 30.239"— Din; vrednost pritikline: 3-150'— Din; najmanjši po-nudek: 22.000"— Din. j Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski goji, dne 6. julija 1931.
*
E 788/31—15.	1049
Dražbeni oklic.
Dne 14. avgusta 19 31 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Vel. Varnica, vi, št. 69.
Cenilna vrednost: a4.730’— Din; vrednost pritikline: 1230— Din; najmanjši ponudek: 24.000'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začelkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 2. julija 1931.
•H
E 140/31—4.	1954
Dražbeni oklic.
Dne 29. avgusta 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jurjeviča, vlož. štev. 103. >
Cenilna vrednost: 61.214 Din; najmanjši ponudek 40.809 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici odd. II., dne 8. julija 1931
E ‘222/31—6.	1948
Dražbeni oklic
Dne 11. septembra 1931 obpol-d e veti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: vinograd in njiva, zemljiška knjiga k. o. Raka, vi. štev. 951.
Cenilna vrednost: Din 4829 —; najmanjši ponudek: Din 3218-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-beiiem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Krško, dne 6. julija 1931.
$
E 425/31—3.	1947
Dražbeni oklic
Dne 1 2. septembra 19 3 1' ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stari log, vi. št. 476.
Cenilna vrednost: 4711-— Din; najmanjši ponudek: 3150'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražileija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, dne 3. julija 1931.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so seizpremembe In
dodatki pri nastopnih zadrugah:
762. Sedež: Gornja Lendava.
Dan vpisa: 25. junija 1931.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Gornji Lendavi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vpiše se novoizvoljeni čilan načelstva Forjanič Janez, posestnik in mlinar v Dol. Slavečih št. 72.
Zadružna pravila so se izpremenila v § 16. Načelstvo obstoji iz načelnika in 6 odbornikov.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 25. junija 1931.
Firm. 565/31 — Zadr. 111 44/14.
*
763. Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 25. junija 1931.
Besedilo: Kletarsko društvo v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji čilan načelstva Korpar Tomaž, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Korpar Andrej, posestnik v Oslu-šovcih.
Zadružna pravila so se izpremenila v § 3. Namen zadruge je odslej: Pospeševati napredek in razvoj vinarstva in sadjarstva s kupovanjem in prodajanjem vina, grozdja in sadja le od zadružnikov z napravljanjem vzornih vinogradov, skladišč tudi izven ormoškega okraja in podpiranjem članov v teh strokah gospodarstva. Ta društveni namen se pospešuje tudi s tem, da kletarsko društvo toči svoja vina v svojih krčmah pod svojim imenom, nele v Ormožu, ampak tudi v drugih krajih Jugoslavije.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 25. junija 1931.
Firm. 530/31 — Zadr. I 35/79.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
764. Sedež: Breg pri Celju.
Dan vpisa: 24. junija 1931.
Besedilo: »Diana«, kopališka zadruga »a
Bregu pri Celju, r. z. z o. z. v likvidaciji.
Izbrisala se je vsled razdružitve in končane likvidacije.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 24. junija 1931.
(Firm. 336/31 Zadr. I. 147/33.)
Konkurzni razglasi
S 22/31-2.	1957
765.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Dolžan Marije, kavarnarice v Ljubljani VII, Celovška cesta 81.
Konkurzni sodnik dr. Stojkovič Gašo, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase dr. Ažman Josip, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 18. julija 1931 ob devetih.
Oglasitveni rok do 31. avgusta 1931. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 5. septembra 19 31 ob d e v e -l i h.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. julija 1931.
*
1968
S 21/31-2.
766.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tvrdke »Crayon«, industrije kred. družbe z o. z. v Ljubljani, registrovane pod firmo >Cra-yon<, industrije kred. družba z o. z. v Ljub* ljani.
Konkurzni sodnik Verbič Srečko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase dr. Sajovic Josip star., odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 18. julija 1931 ob desetih.
Oglasitveni rok do 31. avgusta 1931. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 5. septembra 1931 ob d e s e -t i h.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
•	dne	11.	julija 1931.
kmetijsko-gospodinjske šole v Sv. .lunju ob j. ž. v skrajšanem roku na dan 2 7 julija 1931. ob e n a j -1 i h pri sreskero načelstvu v Celju.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovana«.
Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobijo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Sresko načelstvo v Celju, dne 7. julija 1931.
U. No. 2810/1.
*
Razglas
1923
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 271/14.	1915a	2—2
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V. No. 688/8 z dne 16. junija 1931., na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6, marca 1910 in njegovih izprememb oziroma dopolnitev,
I.	javno pismeno ofertalno licitacijo za oddajo steklarskih, pleskarskih, slikarskih, pečarskih del, vodovodne instalacije in elektroinstalacijskih del pri gradnji
Sresko sodišče v Gornjem gradu je s pra-vomočno sodbo z dne 19. junija 1931. Kps. 50/31-7, po § 55. kz. prepovedalo Kranjc Josipu, rojenemi^ 22. decembra 1905. v Oko-nini, pristojnemu v Bočno, čevljarskemu pomočniku v Radmirju, zahajati v krčme za dobo 1 leta, pričenši od pravomočnosti sodbe, t. j. od 23. junija 1931. do 23. junija 1932.
Sresko načelstvo v Gornjem gradu, dne 2 julija 1931.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
1902
Stanje 28. junija Aktiva.
Metalna podloga .... Devize, k.j niso v podlogi ■ Kovani novec v n Mu . . Demonetizirano srebro . ,
Posojila .....................
Vrednostni papirji .... Prej»nj*i predujmi državi . Vrednosti rezervnega fonda Vrednosti ostalih fondov . Nepremičnine ..... Razna aktiva . • • • •
1931.
Dinarjev . 2.291^21.063-88 ,	182,169.860-96
20,148.286-60 38,907.933'94 . 1.458,660.427-89 27.420.000--. 1.825,357.881-64 90,648.322-51 4,180.817-73 .	135,268.66205
29,039.733-01
6.107.318.422-26
.	, i .	.	180,000.000--
.................................	97,697.59636
....	4,181.427-40
.... 4.4(33,839.645-
Pasiva.
Kapital ....
Rezervni fond . .
Ostali fond') . . .
Nov Janiče v obtoku Obveze na pokaz . , , , . 1.010,884-555-47 Obveze z rokom . , , , .	210,817.658-46
Rožna pasiva..................... 39,897.540-55
6.107,318.422 »r,
Obtok in obveze , , . Din 5.574,724.200
Celotno kritje  ..........................41-10%
Kritje v zlatu........................ 27-68%
Obrestna mera:
po eskomplu....................................61/,%
po lom bardu..............................8%
V	metalni podlogi eb računi: dinar v zlatu za en dinar, angleiki funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoska frani za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd.
*
Štev. 867/31.	1955
Objava.
Gospod dr. Klemenčič Alojzij, advokat v Mariboru, se je dne 1. julija 1931 preselil s svojo pisarno v Sevnico ob Savi. Advokatska komora v Ljubljani, dne 10. julija 1931.
Razne objave
1960
Vabilo na letno redno glavno skupščino,
ki jo bo imela Dolnja Lendavska Hranilnica za mestno okolieo, d. tl. v Dolnji Lendavi, dne 27. julija 1931 ob 14. (Štirinajstih) v hiSj Gross in Šciiwarca v Dolnji Lendavi (Glavna ulica 43), ker na dne 11. julija 1931 sklicana redna skupščina ni bila sklepčna.
Dnevni red:
1. Volitev dveh overo vatel jev zapisnika.
2. Poročilo ravnateljstva in nadzorništva za poslovna leta 1923—1930.
3. Predložitev sklepnih računov za leto 1930.
4. Sklepanje o podelitvi absolutorija za poslovna leta 1923—1930.
5. Sklepanje o likvidaciji zavoda.
6. Volitev likvidatorjev in nadzorništva.
7. Slučajni predlogi.
Opozarjamo naše delničarje, da bo ta občni zbor v smislu § 21. osnovnih pravil sklepčen brez ozira na število prisotnih delničarjev.
Dolenja Lendava, dne 11. julija 1931.
Ravnateljstvo.
*
1953
Objava.
Društvo poštnih konceptnih in tehničnih uradnikov v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora od 26. junija t. 1. prostovoljno razšlo.
V	Ljubljani, dne 11. julija 1931.
Bivjii odbor.
)
ADRINK
mr h HOKSE
P. Ripson:	13
Marsove skrivnosti
(Roman.)
— Predložil vam bom načrt in vi ga boste sprejeli ali odklonili popolnoma svobodno. Nikakor nočem imeti kakšnega vpliva na vašo odločitev v tej stvari. Ce vam moji načrti ne ugajajo, boste enako odšli, kot ste semke.j prišli. V tem slučaju vas hočem celo nagraditi za izgubljeni čas.
— Ne zahtevam ničesar.
— Moj predlog je sledeči: Vi me boste učili evropske materijelne znanosti, pred vsem naravoslovja, kemije, medicine, mehanike, tehnike. Jaz vam bom pa v zameno dal skrivnosti indijske filozofije in psihologije. Delovala bova skupno in to združeno delo bo rodilo čudeže. Višek evropske znanosti, v najtesnejši zvezi z vsemi skrivnostnimi vedami Orijenta mora slednjič priti do izrednih rezultatov.
Robert je molčal, bil je globoko zamišljen.
Trinavat je nadaljeval melanholično:
— Jaz sem že napravil ta predlog nekaterim znanstvenikom v Evropi, a vsi so ga odklonili. Zato sem prišel v Ameriko, v deželo najmodernejše tehnike, z upanjem, da najdem tu moža, ki bi z menoj sodeloval. Ako ljubite Vedo in Resnico radi njih samih, sledite mi.
— Toda... je ugovarjal Robert, na katerega je napravila resnost tega tujca zelo globok vtis.
— 2e v naprej razumem vaše misli, toda pomirite se. Poznam žalostni življenjski boj ki ga morajo bojevati revni inteligenti v vašem Okcidentu. Pri meni boste živeli razkošno kot indijski podkralji in napravil vas bom tako bogatega, da boste zaničevali bogastvo.
Trinavat je stopil k drugim vratom, jih odprl ter pokazal Robertu sosednjo sobo. Stene so bile gole in že dolga leta niso bile preslikane, na tleh je ležala rogoznica in poleg nje je stal vrč vode. To je bila vsa sobina oprema.
— To je moje stanovanje, je dejal Trinavat. Sicer sem po denarju milijardar, da govorim, kot govore ljudje. Toda ako zna človek vse, mu je skromnost največji užitek.
— Dobro, je nenadoma dejal Robert. Sprejmem vaš predlog. Svoje malenkostno znanje stavljam v službo vaše modrosti.
— Premislite si še. V trenutku, ko pristanete na moj predlog, se mi boste morali pokoravati.
— Moj sklep je storjen. Videla se bova jutri, ako želite.
— Zakaj jutri? Saj vas vendar nič ne zadržuje v New Yorku.
— Res je, pa naj bo. Odpotoval bom, kadar vi želite, je odgovoril Robert, kateremu je prijazen, a ob enem odločen nastop Trinavata zelo ugajal. Toda ali ne rabite nekaj časa, da se pripravite za dolgo pot v Indijo?
— Vse je gotovo, kajti vedel sem, da boste sprejeli moj predlog.
Trinavat je odprl tretja vrata te čudne sobe in od-
šel po dolgem hodniku, tlakanem z velikimi kamenitltni ploščami. Robert mu je sledil. Po starinskem, mramor-natem stopnišču sta prišla v košat drevored in naenkrat sta se znašla na tlaku druge ulice. Poleg pločnika je čakala velika, elegantna limuzina. Sedla sta vanjo. Pol ure pozneje sta izstopila pred Grand Central Station. In ni še bila ura enajst, ko sta se s kovčki, ki so bili v avtomobilu, namestila v spalnem vozu ekspresa New York-San Francisco. Par minut nato je že vlak požiral planjavo s hitrostjo 120 km na uro.
Pet dni pozneje, ko je strel utrdbe Zlatih Vrat pri vhodu v zaliv sv. Frančiška naznanjal poldne, je Robert kadil debelo havano na palubi luksuznega paro-broda Californija, ki je skozi ozki vhod v zaliv ravno vozil ven v neskončni Pacifični ocean, proti Daljnem i Vzhodu.
Kmalu so izginile v morju zasnežene Skalne gore in kakor daleč je videlo oko, je bilo samo morje. Robert je potoval v skrivnostno Indijo, edino deželo, ki je sredi naše praktične civilizacije stala še kraljestvo čudežev in tajnosti.
5.	poglavje. Grad energije.
Parobrod Californija je imel ves čas svojega potovanja po Pacifičnem oceanu, kakor tudi po azijskih morjih krasno vreme, da si lepšega potniki niso mogli misliti. Po šesttedenski vožnji sta dospela brahman Trinavat in njegov novi sotrudnik, inženjer Robert Garel, v Colombo, glavno mesto otoka Cejlona. Od tu sta se odpeljala naprej v Karnatik, kjer stoji slavnpzuano svetišče Selambrum.
Najglobokejši rov
V	Morro Velho v Braziliji se nahaja zlat rudnik, last neke angleške družbe, kjer imajo najglobokejši rov na svetu. Rov sega 2400 metrov pod. zemljo in ta globina je največja, kar so jih doslej dosegli ljudje. Do tal pa no prideš naenkrat, ampak stopnjema; deloma z liftom, potem z žično železnico in končna z vozičkom, ki se obrne. Cela pot do dna traja
4	ure.
Slikar Rembrandt
Najzuamenitejši nizozemski slikar Rembrandt je bil rojen pred 325. leti (5. julija 1000.) v Ley-denu. Njegova' dela (nad 500) so raztresena po vseh zbirkah na svetu. Njegov portret, ki ga objavljamo, je naslikal on sam.
Novo zdravilo za škrlatinko
Profesor dr. Bormann, ki deluje na higijen-skern zavodu v Konigsbergu, poroča v listu »Deutsche medizinische Wochenschrift« o 22 slučajih škrlatinke, ki jih je ozdravil leta 1930. z nekim novim zdravilom (serum-om).
Novo zdravilo je tako učinkovito, da preneha vročina že po 6 do 7 urah po vbrizganju v žilo. Zdravilo bodo preizkušali sedaj tudi po drugih bolnišnicah.
Vatikan in lepotne konkurence
Neki rimski list je te dni objavil poziv dekletom, naj se udeleže v čim večjem številu lepotne konkurence v Nizzi in v San Remu. Ta poziv je dal vatikanskemu glasu »Osservatore Romano« povod, da je nastopil z vso ostrostjo proti udeležbi na takih konkurencah.
List imenuje lepotne konkurence »paganske razstave nečimernosti, golote in grdobije« in našteva več slučajev nesrečnih koncev takih konkurenc. »Ena od teh .priznanih lepotic*«, pravi list, »je umorila svojega moža; druga je umrla v ječi, tretja je znorela, četrto pa so našli v nekem parku že sestradano.« — »Nekdaj«, nadaljuje list, »so ženske predle volno in so gospodinjile; sedaj bodo pa kmalu zahtevali kakšno diplomo iz Pariza ali Iz Nizze kot pogoj za možitev. Naravne kreposti in čednosti ne štejejo več in nihče Be zanje ne zmeni — zato pa naj pobarvane in našminkane ženščine nastopajo kot žene in matere 1«
Te besede so sicer prav lepe, vprašanje pa je, če bodo kaj zalegle ...
Avtomobil in hotel
Avtomobil je že prav občutno izpremenil naše dosedanje življenje in ga bo še bolj, čim bolj se bo razširil. To se vidi posebno v dobi počitnic in v dobi potovanj.
Prej se je svet vozil le po železnici; ta vožnja je bila precej draga. Ko si pa dospel na svoj cilj, si moral poiskati hotel ali vsaj gostilno, če si se hotel najesti, naspati in očistiti. Tudi to je veljalo precej denarja in zato ni- čudno, če so si mogli prej privoščiti počitniška potovanja le bolj premeni ljudje, ali pa tisti, ki so vč«sih kar cele mesece ali pa celo cela leta varčevali, da so mogli kakšen teden prebiti drugod.
Danes pa postaja stvar že precej drugačna. Avtomobil danes ni več posebno draga stvar in bo vedno cenejša. Tehnika pa je tudi že toliko napredovala, da lahko zložiš v košaro vse, kar rabiš za prenočevanje na prostem. Zato se povsod zelo širi navada, da se ljudje v svojem
Stroj, ki žanje in reže snope
Newyork skrbi za konje	t
V	silni vročini, ki vlada v Newyorku že več tednov, je napravilo društvo za varstvo živali na več krajih v mestu posebna napajališča za konje.
Žalosten konec samostanov ▼ Španiji
Na Španskem so prve tedne po prevratu porušili in požgali mnogo samostanov. Sedaj podi-
sfici
rajo gasilci prazne stene, da se same ne poderejo.
Knjige v Franciji
Na Francoskem tiskajo, kakor kaže statistika, vedno manj knjig. Se 1. 1925. so tiskali v Franciji 15.054 knjig, 1. 1926. še 11.095, 1. 1927. pa
11.922. Leta 1930. pa je padlo to število na 917G.
»Vi nimate nič, jaz sem pa zelo bogata!« »Kljub temu sem pripravljen se z Vami poročiti.«
‘Radio
Ljubljana, torek, 13. julija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Časovna napoved, plošče, vremenska napoved. 13.30 Borzne vesti. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Prof. F. Pengov: Beljakovine. 20.00 Vremenska napoved. 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, šport, vreme. 22.15 Prenos iz Zagreba. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, torek, 14. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plesna glasba. 13.30 Novice. 2015 Poročila. 20.30 Instrumentalni koncert. 21.50 Vokalni koncert. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Plesna glasba.
Beograd, torek, 14. julija. 11.30 Radio orkester 13.80 Novice, 19.00 Klavirski koncert, 20.00 Vokalni koncert, 20.30 Zagreb, 22.30 Novice, 22.50 Večerni koncert Radio orkestra.
Praga, torek, 14. julija. 12.10 Plošče, 10.00 Plošče, 18.00 Poljudna glasba, 19.30 Plošče, 19.2 5Brno. 20.25 Koncert, 21.00 Koncert Češke Filharmonije, 22.10 Bratislava.
Ljubljana, sreda, 15. julija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.30 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 P. dr. R. Tominec. Portreti iz svetovne literature in umetnosti, Lord Byron. 20.00 Samospevi gdč. Anite Mezetove.
21.00 Salonski kvintet. 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, šport, vreme. 22.15 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sreda, 15. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Radio orkester. 21.30 Novice in vreme. 22.00 Zvočni film.
Beograd, sreda. 15. julija. 11.30 Plošče. 11.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Radio orkester. 20.00 Predavanje. 20.30 Glasbene uganke.
21.00 Klavirski koncert. 21.40 Novice. 22.00 Plošge
Praga, sreda. 15. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Plošče. 14.30 Brno. 17.00 Naravna proteltcija. 17.20 Plošče. 19.20 Koncert. 19.55 Ljudski večer
21.00 Pesmi. 21.30 Pianinski koncert.
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva uUoa 29. Za tiskamo odgovarja Otmar Mikilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Komun. — Val v Ljubljani
Prepovedana trgovina na obroke
Policijsko ravnateljstvo v Oslo je prepovedalo prodajati na obroke stvari, ki jih rabimo vsak dan. Posebno je prepovedano prodajati, na obroke obleko, obuvalo, izdelke iz stekla in kuhinjsko posodo. Policija utemeljuje svoj odlok s tem, da se je »pufarija« v Oslo že tako razpasla, da resno ogroža vso solidno in pošteno trgovino in zato je nujno potrebno napraviti red.
prostem času posedajo v svoje avtomobile in se vozijo kam na deželo, kadar se hočejo, in se ustavijo, kjer se hočejo. Kjer te mika in vabi lepota kraja, tam se ustaviš na prostem, postaviš si svoj šotor in mirno in brez sitnosti ležeš
v mehko travo. Jed si skuhaš sam, ali pa uživaš hladne jedi, za pijačo pa skrbi bližnji studenec, če je nimaš v steklenici dovolj. To pa se pravi, da postajata železnica in hotel za modernega človeka vedno bolj nepotrebna.