I Edini slovenski dnevnik | / 1 T jI fjf TK T A T» r\f\ & ji rhe „,dj Sioeeninn ds., £ se morali lie nekaterih mestih umakniti, toda to se je skoraj moralo zgoditi, ker bi izgubili pre-ver ljudi, ee bi se ustavljali. I)o-sedaj nista niti Avstrija in Neme i-ja, niti Bolgarska prevee napredovala. Bolgari so sporočali, da so zavzeli Vranjo in del železniške proge med Solunom in Nišetn; toda to ni resniea. Železniška proga je s • vedno v naših rokah. Zavezniki še niso v Strumnici. Pariz, Francija, 20. oktobra. — Tukajšnja Ilavas-agcntura je do-bila od svojega posebnega poro-eevalea iz Soluna sledečo brzojavko: .. . Francoske čete s«) dobile povelje, da ne smejo še tako hitro prekoračiti bolgarske meje. Iz tega se da sklepati, <1 a bolgarsko mesto Strumnica še ni v zavezniških rokah. IVerrjšeii del svoje armade so koncentrirali Bolgari v Dobrud/.i. 1/. mest. ki le/.<1 ob bolgarski o-bali pri Egejskem morju, se je izselilo skoraj vse prebivalstvo. Tudi Turki bodo napadli. London, Anglija, HO. oktobra. 1/. Aten poročajo, da se pripravljajo Bolgari in Turki na boj z zavezniki. Cilavne bitke se bodo vršile na morju. Francozi in Angleži imajo v Egejskem morju toliko bojnih Indiji, da bodo z lahkoto odbili vsak napad bolgarskega oziroma turškega brodovja. Francoski in angleški poslanik v Atenah sta naprosila grško vlado, da bi dovolila srbskim beguncem prihajati v grško ozemlje. — .Ministrski predsednik Zaimis je prošnji ugodil, toda s tem pogojem. da bo za begunce skrbela Sr- Proti Črnigori. London, Anglija, 20. oktobra. Iz Frankobroda na Nemškem poročajo, <1a nameravata Avstrija in Nemčija napasti tudi Črtiogoro. Iz (Jalieije je baje Že odšlo v Bosno 20.000 vojakov, ki imajo nalogo vdreti v Crnogoro in podjarmiti deželo. Srbija in zavezniki. Solun, Grška, 20. oktobra. — Zavezniki ne bodo toliko časa začeli z operacijami na Balkanu, dokler ne bodo imeli v Solunu koncentriranega dovolj vojaštva. V najkrajšem času so bo izkrcalo v pristanišču še nekaj tisoč vojakov, Glavno mesto Srbije jo sedaj Prizren, ki leži skoraj v neposredni bližini albanske meje. Vse banke in poslaništva so se preselila v Prizren. Ruski poslanik v Solunu je dal ruskemu konzulu v Nišu na razpolago svoj avtomobil, da se je prepeljal v Prizren. Avstrija in Nemčija imata sedaj v Srbiji 12 mešanih divizij. Nemci prodirajo od Belgrada proti jugu, Bolgari |m z vzhoda proti Za-ječaru in Nišn. Tukajšnji častniki so mnenja, da se Nemci ne bodo s tem zadovoljili, da bi dobili samo žvezo z Bolgarsko, ampak bodo na vsak način napadli tudi Niš. Bolgari so Euwdli mesto Stip. Sem je dospel princ Andrej,, bral kralja Konstantina. ! Osem bolgarskih armad. London, Anglija, 20. oktobra.' Situacija na Balkanu je v sploš- j nem neizpremenjena. Iz zanesljivega vira je znano, j <1a je vdrlo v Srbijo osem bolgarskih armad, ki prodirajo v raznih .smerih. C V bo mogoče, se bodo združile pri Nišu in skupaj napadle glavno mesto. NEMŠKO - AVSTRIJSKO - BOLGARSKA POROČILA. _ i - 2000 jetnikov. Berlin, Nemčija. 20. oktobra. —' i Vrhovno vodstvo nemške armade je izdalo danes sledeče poročilo: Avstrijsko-ogrske čete prodirajo proti Sabcu. V okolici Kipanja se vrše izvanredno vroči boji. — Južno od Boževea se je začel sovražnik umikati, j Bolgarske čete so zasedle Sultan Tepe, jugovzhodno od Egri j Palanke; pri Kumanovem so vje-t le 2000 mož in zaplenile 12 topov.! Zavzetje Sultan Tepe. Berlin, Nemčija, 20. oktobra. — Danes je bilo tukaj sledeče urad- ! . v no razglašeno: j Bolgarske armade, ki prodirajo! I v Srbijo, so si skoraj na vseh toč-ikah priborile veliko lepih itspe-hov. V dolini reke Timok so za sedle mesto Teherni ter vse višine južno od Vlasine. 1'ri tej prili-Ki so vjeli Bolgari Srbov in zaplenili precejšnjo množino vojnega materijala. Na severu so Bolgari zasedli mesto Sultan Tepe. Zopetna zveza. Budimpešta, Ogrsko. 20. oktobra. — Časopis "Eeste-' je dobil posebno brzojavko, iz katere je razvidno, da so stopile nemške čete, ki operirajo pri Smederevu. v zvezo z avstrijskimi. To je za zaveznika zelo velikega pomena. Armada generala Mackensena. Berlin, Nemčija, 20. oktobra. — Ko je padel Belgrad. je rekel nemški general Mackensen nekemu časnikarskemu poročevalcu med drugim tudi sledeče: M esto je bilo silno močno utrjeno. Pomisliti je treba, da smo prišli preko Save. brez mostov in da smo zavzeli mesto po dvanajst-urnein obleganju. To je junaštvo, ki mu ga ni para. Srbi so se izvan-Iredno hrabro borili, toda naši pre-j oči se slednjič niso mogli več u-stavljati. Srbi obkoljeni. Berlin, Nemčija, 20. oktobra. — Iz velikega nemškega generalnega štaba poročajo: Avstrijske čete so začele napa- J dat i Šabae. Če se jim posreči zav- vzeti to mesto, bo pretila srbski i ... armadi velika nevarnost. Sedaj I naj pokažejo srbski generali kaj j znajo. Se par dni bo mogoče minilo, pa se bo vsa si-bska armada nahajala v pasti, iz katere ne (bo nobenega izhoda. Srbija naravnost blazno postopa, ker se zoper-i stavlja tolikim in tako močnim armadam. Posledica vsega tega bo. da bo dežela uničena, in da bo prebivalstvo lakote pomrlo. VESTI IZ NEVTRALNIH DEŽEL. Nemška perfidnost. Amsterdam, Nizozemsko. 20. oktobra. — Reuterjeva agentura v Londonu je dobila od svojega posebnega poročevalca iz lVtro-grada sledečo brzojavko: 1'raduo časopisje bo priobčilo jutri daljšo izjavo ruske vlade glede bolgarskega kralja Ferdinanda in bolgarske vlade. Izjava bo obsegala med drugim tudi sledeče: Jlusija je trideset let upala, da se bodo bolgarskemu narodu slednjič odprle oči, da bo obračunal s svojim kraljem, ki je nemškega pokoljenja, in je sovražnik vsega, kar je slovansko. Se sedaj, ko se je ^iolgarska žrtvovala za perfidnost Nemčije, ni Rusija izgubila upanja. Prepričana je bila, da so Bolgari toliko pošteni, da se ne bodo borili proti svojim bratom. Ko je začela prva balkanska vojna in ko so Bolgari tako uspešno premagali starega sovražnika slovanstva — Turka, so zadobili eno najvažnejšith mest med slovanskimi narodi. Toda Koburžan Ferdinand ni dal prej miru. dokler ni zapletel svojega naroda v drugo balkansko vojno. Po tem dejanju izdajalskega kralja, je nastal med Rusijo in Bolgarsko velik prepad. lii zadnje dni, ki so najtemnejši, kar jih pomni slovanski svet. je Ferdinand uničil svojo deželo in izkazal Nemčiji neprecenljivo zaslugo. Njemu ni nič za državo in za narod, njemu je samo za prijateljstvo Nemčije. Izjava vojaškega strokovnjaka. .Amsterdam, Nizozemsko, 20. oktobra. — Iz Londona poročajo, tla je neki angleški list priobčil izjavo svojega vojaškega strokovnjaka. Pisec na dolgo in široko razpravlja o sedanjem položaju in končuje svoj zanimiv članek takole: Večkrat smo bili že v pasti, toda zdi se ini, da nismo bili še nikdar v taki pasti kot smo danes. Sedaj smo izprevideli, da naši državniki niso kos svojemu odgovornemu delu, da naša armada ne more ničesar doseči. Če ne bo drugače, bomo morali strmoglaviti sedanje ministrstvo. V Franciji je resigniral najboljši minister, v Rusiji je izgubilo ljudstvo skoraj vse zaupanje do vlade. Pri sovražniku je pa to vse drugače. Nemci in Avstrijci so edini, pred očmi imajo cilj, katerega so sklenili na vsak način doseči. Dobra volja je več kot pa denar. Izza bitke pri Marni niso bili Nemci še nikdar posebno te-peni, pri nas se pa vrsti poraz za porazom. Sedaj so zavzeli vso Poljsko in so napadli Srbijo. angleško ljudstvo izprevidi, da sedanji angleški državniki niso dobri, naj jih odstavi, krivično je pa, da jih napada in da jim o-čita razne nerednosti. Še je čas, da se vse popravi. Veliko vprašanje je, če bomo Srbiji pomagali, in če ji bomo mogli pomagati. Železniška proga, ki vodi iz Srbije v Grško, je precej dolga in vodi skoraj neprestano ob bolgarskem ozemlju. Da tako progo zavarujemo, moramo imeti na razpolago veliko množino vojaštva. Če bi hoteli Srbiji res kaj pomagati, bi ji morali poslati najmanj 200.000 mož. <*'e jih imamo toliko na razpolago, je dobro in lepo, bojim .se pa, da jih nimamo. Rusija bo storile vse, kar je v njeni moči. Nekateri pravijo, da bi bilo f dobro Grško z našim brodovjem prisiliti, da bi šla Grkom na po- Nemci poročajo o uspehih. Glasom neoficijelnih poročil so izpraznili Avstrijci Črn o vice. — Nemški uspehi. Berlin, Nemčija, 20. oktobra. Glede operacij v Rusiji se poroča danes sledeče: Armadna skupina Hindenburg: — Naše čete so nadalje napredovale severoiztočno in severozapad-no od ilitave ter zavzele več sovražnih postojank. Armadna skupina princ Leopold Bavarski: — Poročati ni ničesar novega. Armadna skupina Linsingen: -— Poroča se o lokalnih bojih ob rek i Stvr. Avstrijci so baje izpraznili Črno vice? London. Anglija. 20. oktobra. V nekem poročilu iz Bukarešte se glasi, tla so morali Avstrijci radi ruskih zmag ob reki .Stvr izprazniti Crnovice. glavno mesto Bukovine. Rusi zatrjujejo, da so obkolili nemško krilo ob reki Stvr ter n-jeli 700 mož. Italijanska junaštva, Italijani poročajo, da so pričeli z veliko ofenzivo, posebno na tirolski fronti. Berlin, Nemčija. 20. olct. — V ofieijelnem poročilu z Dunaja se glasi, da se je odbilo celo vrsto italijanskih naskokov in sicer na različnih točkah fronte. — Italijanska infanterija je kričala '*'Avantia si ni upala zapustiti svojih za kopov. Rim, Italija. 20. oktobra. — O čividno z namenom, da se prepreči Avstrijce, da bi odtegnili z italijanske fronte velik del svojih čet ter jih uporabili na Balkanu, so pričeli Italijani z obnovljeno silo s svojo ofenzivo, posebno na tirolsko-trentinski fronti, kjer je Riva njih glavni cilj. (Tega pa niso še dobili in ga nikdar ne bodo!) V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi, da je opaziti na ce-li fronti novo aktivnost. Italijani poročajo tudi. o par krajevnih uspehih. Prekop do Črnega morja. Haag, Holandsko. 20. okt. — Bavarska namerava zgraditi prekop. ki bi vezal reko Ren s Ornim morjem. Glasi se. da ni nemška vlada posebno zadovoljna s tem načrtom ter tla se noče vdeležiti stroškov. Bavarska je raditega sklenila, da zgradi prekop na svoje stroške. Predsednik Wilson ne more pomagati. Washington, D. C.. 20. okt. — Predsednik Wilson je danes v posebnem pismu sporočil švedskemu poslaniku, da ne more ničesar več storiti v zadevi Ilillstro-ma. pesnika revolucionarnih pesmi. ki je bil v Utah že drugič obsojen na smrt. moč. To skoraj ne bo treba. Ce se bo srbska armada morala umakniti, je jasno, da se bo veliko rajše u-maknila v Grško, kakor pa Črno-goro. Grška se nam bo prostovoljno pridružila, če bo videla, da količkaj napredujemo. Znano nam je, da ima Rusija dovolj vojakov in da ji manjka mu-nicije. Njena pristanišča so še vedno odprta. Zakaj bi nam Rusija ne poslala nekaj vojakov na pomoč. ko imamo vendar municije v izobilju? Mir na Galipolisu. London, Anglija, 20. oktobra. General, ki poveljuje zavezniškim četam na Galipolisu je sporočil, da se zadnjih osem dni ni na polotoku ničesar posebnega pripetilo. ^Za grič štv. 60 so se vršili iriftnjši spopadi, ki niso imeli nobenega vpliva na splošni položaj. Z zapadnih bojišč. ; Obstreljevanje Rheimsa. i Tekom včerajšnjega dneva se je vršilo živahno obstreljevanje na različnih točkah. NEMŠKI USPEHI. Ujeli so par sto mož v Champagne ter zaplenili par strojnih pušk in drugi vojni materij al. Berlin, Nemčija. 20. okt. — V današnjem ofieijelnem poročilu srletle položaja na zapadnem bojišču se glasi: — Tekom nekega rekognosci-ranja severoiztočno od Prunav v Champagne smo ujeli štiri častnike in 3(i4 mož. Pri tem smo zaplenili tri strojne puške, tri metalce min in veliko drugega vojnega materijala. V Middelkerke se je izstrelilo iz zraka neki angleški aeroplau ter ujelo oba a-vijal ika. Francosko poročilo. Pariz, Francija. 29. oktobra. — V večernem poročilu se glasi, da se je vršila tekom dneva na različnih točkah zelo ostra kanona-da in sicer severno od Arras. pri Loos. v gozdu (iivenchy ter na cesti. ki vodi v Lille. — Iztočno od Rheims se poroča o posebno ostrem obstreljevanju. katero so izvedli Nemci s topovi vsakega kalibra ter z dušečimi bombami. Francoska arti-lerija je energično odgovarjala. V popoldanskem poročilu, ki je bilo izdano preje, se glasi, da se ui tekom noči dogodilo ničesar posebnega. V okolici Tahure ter liLe.l rekama !Maas in Mosel so Nemci ponovno obstreljevali francoske postojanke. Francoska ar-tilerija je energično odgovarjala. Tudi pri Lihons so se vršili artilerijski spopadi. Vse kaže. da hoče pričeti Nemci zope't z naskoki na Rheims ter -•o pričeli raditega z artilerijskim obstreljevanjem. Najbrž imajo namen odrezati Rheims od jugoizto-ka ter s tem izsiliti umikanje Francozov s pozicij, katere so zavzeli tekom zadnje velike ofenzive. — Odbiti nemški naskoki. London, Anglija. 20. oktobra. V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi, da so obnovili Nemci včerajšni dan svoje naskoke med kamenolomi in Hullueh. da pa se jih je odbilo potoni uspešnega angleškega artilerijskega ognja. Sledili so liadaljni naskoki in Hohenzollern-utrdbe, katere se je istotako odbilo in j>ri katerih so imeli Nemci tudi velike izgube. Zeppelini so prepodili podmorski čoln. Amsterdam, Holand.. 20. okt. Zeppeline se uporablja sedaj od strani Nemčije v to. da se varuje nemško trgovino piVtl napadi od strani angleških in ruskih podmorskih čolnov. V nekem poročilu, ki je došlo iz Berlina, se prlasi. da je bil parnik "Seotia". na poti iz Švedske v Stettin ter z železno rudo na krovu, zasledovan od nekega angleškega podmorskega čolna. Brezžični signali z apomoč pa so priklicali na lice mesta neko nemško zračno križarko. nakar se je podmorski čoln izgubil. Posledica operacij nemških podmorskih čolnov. London, Anglija. 20. oktobra. Ofieijelno se objavlja, da so potopili Nemci do 14. oktobra 1S3 angleških trgovinskih parnikov in 17.") ribiških parnikov in sicer od pričetka vojne. Za samostalnost Poljske. Haag, Holand ska. 20. okt. — Poljski narodni komitej na Dunaju zbira podpise za načrt, s katerim se hoče sestaviti poljsko u-sta.vo ter imenovati narodni svet kot pripravo na neodvisnost dežele. Deset usmrčenih. Bili so Mehikanci, katere se je smatralo za železniške roparje. Brownsville, Texas. 20. tik t. — Deset Mehikancev je bilo danes tukaj sumarično usmrčenih. Šest jih je bilo ustreljenih, štirje pa so bili obešeni. Dolžilo se jih je, da so bili vtleleženi pri napadu na železnico, ki se je završil v ponedeljek zvečer in tekom kojega sta bila ubita dva Amerikanca. do-čim so bili štirje ranjeni. Neki dr. MeCann. ki je bil zadet v spodnje telo. je danes podlegel ranam. Izvozna prepoved. Washington, I). ( '.. 20. okt. — Predsednik "Wilson je izdal danes odredbo, s katero se prepove d nje izvoz orožja in municije za vsako stranko v Mehiki, izvzemši ono, katero so priznale Združene države za resnično vlado. Izvoz orožja za vlado Carranze se dovoljuje s posebno proklamacijo. Predsednikova proklamacija se sk lit •nje na posebne polnomoči. kat< -re je dobil od kongresa leta 1912. Navarro je bil usmrčen. Mexico City, Mi-hika. 20. okt. Gustavo Navarro je T>11 danes u smrčen vsled njegove sovdeležhe pri usurpacijskem načrtu Huerte. Posloval je več mesecev kot načelnik oddelka za izdelovanje municije in drugega vojnega materijala. katerega se je uporabljalo v bojih proti konstitucijonalistom. El Paso, Texas. 20. oktobra. -Čete Vil le korakajo v zapadni smeri v .Son or o ter bodo napadle čete Carranze. ki se nahajajo v Agua Prieta. nasproti Douglas. Arizona. Vera Cruz, Mehika. 20. okt. Dan priznanja je bil tukaj praznovali od konstitueijonalistov na eutuziasiičen način. Krog pete lire popoldne se je dvignilo na zvezni križarki "Kentucky" mehiško zastavo ter izstrelilo pri tem 2"» strelov v pozdrav. Salut je vrnila mehiška križarka "Sarasroza". ki je dvignila ameriško zastavo. Spijoni niso bili še usmrčen i Washington, D. C., 20. oktobra. Glasom nekega poročila, katero je poslal državnemu depart men-tu ameriški poslanik v Berlinu, nista bili obe Francozinji, ki sta bili obsojeni na smrt radi špijo-naže. dosedaj .še usmrčeni in sicer jia priprošnjo ameriškega poslanika. Poslanik je sporočil, da .se je glasom navodil iz Washingtona posvetoval o tej stvari z nemško vlado. Državni tajnik Lansing pravi, da se je ukazalo ameriškemu poslaniku, naj posreduje v interesu obeh žensk, v kolikor to Piič dopuščajo razmere. Francija ima sitnosti v Tunisu. Pariz, Francija. 20. oktobra. — Tolpe ustave v, kojili edini namen je plenjenje, so prisilile Francijo. da vodi posebno majhno vojno v Tunisu. Boji obstajajo povečini iz manjhnih spopadov z ropai >ki-nii bandami, ki prihajajo najbrž iz Tripolitanije ter ropajo po deželi. Precej ostri boji so se vršili dne 2.>. septembra v Dehibat okolici. V tem času je imela francoska posadka veliko dela. da je držala roparje nazaj. Ustaja v Pet Šola za one, ki žele pestati državljani. V St. Clair Branch Library, corner East 55th St. in St. Clair Ave. v Clevelandu, Ohio, je bila otvorjena «ola za one inozemee. ki žele postati ameriški državljani. Pouk se pričenja ob sedmih zvečer, iztočni čas. Pouk je popolnoma prost. Rojake v Clevelandu, ki niso še državljani, poživljamo. da naj se vpišejo v to šolo, kajti za vsakega, ki namerava ostati v tej deželi, je potrebno postati državljan. ! Ustaja v Fetrogradu. _ Vprizorilc se je demcnstrocije za Dumo in kezaki so nasilno razpršili narod. Berlin, Nem'ija, 20. oktobra.— Prekmorska agentura poroča: — Glasom privatnih poročil, ki so došla iz Petrograda. so se vršile tam demonstracije. Neki prejšnji za-topnik v Dumi zahteval, da se Dumo zopet skliče. Zborovanje, ki se je vršilo na cesti, so razbili kozaki. Ranjenih je bilo veliko oseb. Beg nemških častnikov. Washington, D. C.. 2o. oktobra, i Nemško vlado se bo najbrž obvestilo (» begu osmih nemških častnikov internirane nemške pomožne križarke "Kronprinz Wil-helm". Ofieijelno poročilo o begu je dospelo danes v državni department. Glasi se. da ni mogoče pričakovati nobene akcije od strani nemške vlade, dokler ne dospejo pobegli častniki na nemško ozemlje. V tem slučaju se bo naprosilo X(Mučijo, naj jih z >pet izroči v varstvo vlade Združenih držav. Poročila iz Norfolka pravijo, da sta poveljnika obeh interniranih ki ižark vznemirjena v-led bega t<*h ljudi, ker sta prevzela odgovornost glede posadke. Jahte "Eclipse*" se še sedaj ni moglo zasledit i. Nadaljne čete iz Canade. Toronto, Out.. Canada. 20. okt. Canadski ministrski predsednik, Sir Robert Borden, je včeraj objavil, da je postavila Canada dosedaj na noge 1(»0.000 mož. vstev-ši one, ki niso se odšli. Razwu-tega se vadi na daljnih 75.0« f0 mož. Ministrski predsednik je nadalje izjavil, da jr Canada pripravljena postaviti na noge štirideset divizij, to je SOO.OOO mož. Osumljena ladij a. Cote Blanche, La.. 20. okt. — Majhna ladija "Twin Sis'ers"*, o kateri si> domneva, da j«- nemška piratska ladija. j-- prišla danes na breg. Posadka skuša oprostiti la-dijo ter odpluti naprej. Pozor, pošiljatelji densria! Denarn« pošiljatv« t Av^triJ« borimao sprejemali kljub vojni e Italijo, pošta gre nemotlieno p raka HOLANDIJE in S2AKDI2TA- vin. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, n* GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enake spodnji fcTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dvs tedna dalj, nego v mirovnih ra* merah. Od tuk&j 8« vojakom naor* denarja pošiljati, ker .lih vAdn* prestavljajo, lahko pa se po?']* sorodnikom ali znancem, ki z* tam pošljejo rojaku, ako vedo ss njegov n&slov. Denar nam požijlt* po "Doias itic Postal Money Order", ter pri loži te natančni Vaš naslov in oat. oseb«, kateri ima U^Užsai Cene: k. $ k. s 5.....so 120____r?lS.r,0 10--------1. HO ISO____5220.15 15.... 2 40 140.... 21.70 20.... 3.20 150____"23.-25 25--------3.y0 160____= 24 SO 30--------4.75 170____ 35--------5 50 ISO___ 27 ftO . 40.... <;.:jo ir«iF____ 29.4.5 45--------7.05 200________Sl.fH) {50--------7.7,*; 250________38,75 55.... S.lJO 300 ________46*50 60--------0.40 35»'________51.25 65--------10.15 40O.... fIŽ.OO 70________10.!»5 450________CJ» 75 J5.... 11.70 500.... 77..r»<) 80.... 12.50 600________¥05 00 8 r,________1.3.25 700.... 108.50 90--------14.05 800________124.00 100--------15.£0 900____13!'.(0 110.... 17.05 1000.... 154.00 Ker te cen« Mtiaj jako iprsi^ jnjajo, naj rojaki vedno gledajo , naš oglas. TVMKA FRABI 8AX2K&, 99 OortlwMt W*m Y«fc» H, & 'GLAS NARODA" • (Skwenk Daily.) CNustd fcnd published by tint Moronic Publishing Co. i (* fjiporation.) «■», ( s fEANX SAKPER, President. LOUIS BENEDIK, Treasurer. 9 of Business of the corporation and ad-ir^-.-^« of above officers : M Cortlandt Street, Borough of M*o-fc»ttan» New York City, N. Y. eelo leto Telja list za Ameriko in Canada.......................$3.00 m pol let*....................... 1.60 • Jato za mesto New York........ 4.00 \ * ool leta ia mesto New York ... 2.00 i* X Tr .po »a v«e leto...........4-&0 .....pol leta............. 2.65 _ "5-trtlgU............ 17Q v jVJLAS N\RODA" izhaja vsak dan ^ iivxemdi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA", (•' Voic« of the People*♦ avery day except Sunday* Holidays. —y Subscription yearly $3.00.^__ Mtnutiacnwnt of. wreement Dei tti trei podp!sa in osobnoat* «e ne * pnobčujejo. — fnuu Maj m blagovoli poŽnjaU'pojj— Money Order. Prf tprmnembi kraj« naročnikov pro-o, da se nam tudi prejšnj«'"' MvaliiČe naznani, da hitrej« najdemo naslovnika, « lH>p:*om in potiljatvam naredite ta naelov: •\iLAS NARODAN\ ftl C rtlandt St./ New York City. Talefon lt?87 Cortlandt.' Vojni moloh, t——1 Evropska vojna je povzročila, da m) s.' zaeeli tudi v Združenih stili letih dovoli za oboroži vanje nič manj kot tisoč mili-iiiniv dolarjev. Samoobsebi je u-M.rvno, da samo pri zahtevi ne bo ostalo. Tvornieam, ki izdeljujejo m i,/je, so pomolili prst, sedaj pa že boeejo zgrabiti za celo roko. Tu ali tam se sicer oglasi kaka kot'i»oracija ali kak list. ki ni zadovoljen s tem načrtom, toda to je >koriij čisto brez vsakega pomena. Neki newyor.ski časopis je j»r« d kratkim pisal, da se zelo moti oni, ki pravi, da bi bilo oboroževanje le strategiena poteza proti lioosevelto m proti republikancem. Pravi vzroki leže veliko bolj globoko. Naša republika ne more tako oboroževati, da bi to oboroževanji' ne imelo nikakega upliva na Evropo. Če bi Združene države ojačile mornarico, bi jo ojačili tudi Anglija in Nemčija. Lahko s.- reče, da bi oboroževanje Zdru-. nili držav imelo zelo slab upliv na vse evropske države. Amerika bi ne smela oborože-\; 11 i. Amerika bi morala skrbeti, d:i zavlada splošen mir. Čimbolj l-odo države oborožene, toliko ve L-j a možnost bo za nadaljno V Nemčiji so se že pojavili ljudje, ki so odločno proti oboroži vanju. Cesar jim čisto lahko zave/. jezik s tem, da jim pokaže na Združene države, češ, če Arne-jik.i oborožuje, ko ji vendar ne preti nobena nevarnost, zakaj bi in i ne pomnožili armade in mor-narice, ko smo vendar okoliin-« koli obdani od samih sovražni- Tani — bo rekel cesar — živi najbolj svoboden narod na svetu. Saj veste, da so se Združene države že dolgo časa poskušale prebiti brez militarizma, sedaj so pa i sprevidele, da so brez pomena. če niso dovolj močno na kopju mi in na morju. Toda to Še ni vse. Ob koncu te Ftraire vojno se bo moralo odločiti, če bodo narodi še prenašali težko breme vojn, ali se bodo lepo v miru razvijali. Če človek še naprej premišlju-j , pride do drugih vprašanj: Kakšno ulogo bodo igrali v prihodnjih vojnah podmorski čolni, kakšno artilerija, kakšno zrakoplovi! Orožje, ki so ga rabili dosedaj. ne bo vec vredno, treba bo novega. Takih vprašanj ni ne konca jie kraja; čimbolj kdo razmišlja o vojni, toliko manj je na či- Vs ga tega pa nam v Ameriki Iii potreba. Ali so mogočo gospodje v AVashingtonu postali tako otročji, da mislijo, da bo Nemčija po vojni napadla Združene državi ' Ali mislijo, da zamore kdo militarizem objeti, ne da bi se nalezli njegovega duha? _ ___ Ce narodi ne bodo prišli do spoznanja, bodo še veliko več pretrpeli pred militarizmom kot so dosedaj. Dokler se ljudje ne bodo izne-bili cesarjev, kraljev, kapitalistov in drugih, ki izsesavajo ubogo ljudstvo, bo še vedno slabo na svetu. Ko se bo svet takih ljudi izne-bil. bode rešen! Dopis. Pittsburgh, Pa. — Tz naše tukajšnje naselbine se v poslednjem času skoraj ničesar več ne sliši. Naši rojaki širom Amerike prav gotovo mislijo, da se je naselbina izpraznila, ali pa da smo postali tako neodvisni, da ne maramo ničesar več poročati širši slovenski javnosti. Sicer nismo imeli ničesar važnega tu pri nas, izvzemši konvencijo S. N. P. J- ki je trajala cela dva tedna. Kakor je bilo opaziti na obrazih delegatov, se jo povoljno končala in upati je. da bode delo delegatov obrodilo dober sad. Obžalovati moramo, da je bivši predsednik g. Miklavčič zbolel takoj drugi teden po otvoritvi konvencije in mu je bilo vsled tega nemogoče prisostvovati ostalim sejam. Njegovo zdravje se mu je počasi povračalo in upam, da je sedaj že popolnoma okreval. Med konvencijo smo seveda imeli tudi par veselic, izmed katerih je bila pa ona društva "Prešeren najbolj zabavna. Člani "Prešerna*' so ob tej priliki pokazali, da niso samo pevci, ampak da imajo tudi talent za dramatiko, kajti presenetili so nas z veselo igro "Trije ptički"'; pri tem je vsak svojo ulogo tako izvrstno rešil, da jim je občinstvo neprenehoma aplavdiralo. Seveda moramo dati "ekstra"' kompliment Pepetu Varogu, kajti že zgolj pogled na njega "lonee-vezarja" je spravil vsakega v smeli. Upati je, da društvo "Prešeren" ne bode prenehalo s svojim zapoeetim delom 111 veselilo nas bode, ako nas zopet v kratkem preseneti s kako fino igro. Kakor sem. Vam že zadnjič poročal, smo pred nekoliko meseci u-stanovili v Pittsburghu politični klub. ki šteje danes že lepo število članov. Kdor je državljan ali namerava postati državljan, bi moral pristopiti k političnemu društvu, kajti več če nas bode. večji uspeh bode imel klub. Seje se obdržavajo v prostorih Kranj-sko-Slovenskega l>oma vsako drugo nedeljo v mesecu. Da bode dana vsakemu prilika pristopiti, smo sklenili obdržavati v nedeljo dne 31. oktobra popoldne ob 2. uri javno sejo, h kateri so povabljeni vsi člani in pa oni, kateri želijo pristopiti. Slov. politični klub bo imel v sredo dne 27. oktobra prvo svojo veselico, katera obeta biti največja v letu. Veselica bode v Kranjsko-Slovenskem Domu in se prične ob 7. uri zvečer. Dosedaj se je prijavilo tudi že več mest-rih uradnikov in pa nekateri izmed kandidatov, da se bodo udeležili. Upamo, da nas bode tudi naše slovensko in hrvatsko občinstvo v velikem številu obiskalo.— Anton Zbašnik. Z v a n j e c, Nedaleč od avstrijske meje leži trg Zvanjec, skozi katerega sem se moral peljati. Zvanjec lepo leži na skalnatem bregu Dnjestra, kjer se izliva vanj reka Zvanjec, in šteje do 4000 prebivalcev, med njimi 500 Judov, 1500 pravoslavnih, ostali so pa katoličani. V mestecu je pravoslavna in katoliška cerkev, židovska sinagoga in štiri židovske "božnice". V Zvanjcu se izdelujejo plavi, razvita je živahna trgovina z lesom in strešnimi ploščicami. Zvanjec je naredil na mene veliko bolj ugoden vtisk kot gališki trgi. Kakšna razlika je na primer med Zvanj-cem in našim Bilčem Zlatim, dasi-ravno je Bilče po številu prebivalcev najbrže nekoliko večje od Zvanjca. V Bilču nič kot ruska koča pri koči po obeh straneh ceste, skoraj uro daleč, vse enake, lesene, nizke, na najbolj preprost način, s slamo pokrite. Izvzemši cerkev, grad, žganjarno in razna grajska gospodarska poslopja, ni tam nobenega poslopja, ki bi se le nekoliko razlikovalo od najbolj preproste maloruske "hate". Ljudje, ki nas srečujejo v Bilču, so le zanemarjeni kmetje z dolgimi lasmi in brkami, v belih hlačah in kožuhu s črno kučmo na glavi, ali pa Judje, umazani in smrdljivi, z dolgimi bradami 111 dolgimi od olja se bleščečimi "pejsami" za ušesi, z lisičjimi kučmami, odeti v umazane "lia-late". V Zvanjcu me predvsem ne srečujejo Judje v svojih narodnih nošah. Sicer je danes, slučajno ne vem kakšen, židovski praznik. 111 polno Judov se sprehaja v prazničnih nošah. Toda ruska vlada jim ne dovoli nositi "pejs" in drugih narodnih znakov. Sicer je vprašanje, če je ta prepoved pametna. Juda grozno razburi, ako mu kar meni nič tebi nič odrežejo "pejso", kateri je posvetil toliko truda in olja in na katero je ponosen kakor Dalmatinee na svoje brke, vlada pa s tem čisto nič drugega ne pridobi, kakor da imajo ulice nekoliko manj orijen-talsko podobo. Ako me sreča Jud v pejsah in lialatu, vem takoj, s kom imam opraviti, ako pa je oblečen "po nemško", človeka lažje prevara. A tudi domačini Malorusi se nosijo tukaj drugače kot onstran meje. Na avstrijskem Podolju se oblačijo v belo platno in v bele kožuhe, samo kučme ' imajo črne, tu se nosijo bolj črno. skoraj bolj po evropsko. Dalje so tukaj na prvi pogled kmetje manj servilni in bolj samostojni. Onstran meje se klanja kmet do tal vsakemu, kdor ni, kot on, oblečen v belo "poletnanko"; tu so stali pri cesti ali me srečavali, vračajoč se s polja, zrli radovedno na mene, a nobeden ni snel klobuka 1 z glave. V Bilču ni skoraj nobenega rokodelca, čevljarja, krojača ali kaj podobnega; tu pa so mi rekli, tla je rokodelcev do 135. Seveda bodo to najbrže samo Judje, a bolje je, da je Jud krojač ali čevljar, kakor pa da prodaja ; kmetom žganje, katero kuha gra-ščak. Zvanjec je staro in zgodovinsko mesto. Kralj Vladislav -Jagie-lo je podaril leta 1431. ta kraj vitezu Svičku z Leeina. Takrat je bil Zvanjec še mala vas. Pozneje ga je podedovala mogočna podolj-ska rodbina Sročickih s Sroeka. ki je že davno izumrla. Poslednja Sročicka s Sroeka, grofica Ana. je podarila Zvanjec za doto sie-radskemu vojvodi Aleksandru Koniecpolskemu. Valentin Kali-novski. general podoljskih zem-lja, je sezidal prvo trdnjavo za obrambo proti Moldavi in Vala-hom. Barbara lvoniecpolska, sestra Valentina, je podarila kmalo potem Zvanjec za doto Janezu Lanckoronskemu. podoljskemu zastavonoši. Potem je vladal tu njihov sin Stanislav, vojvoda ruski, in Zvanjec je postal takrat slaven v zgodovini. Veliki poljski junak Chodkiewicz, "rešitelj domovine", je tu naredil most čez Dnjester, ko je šel nad Turke proti Hotimu. Pri tej priliki so Poljaki kljub prepovedi generala mesto popolnoma ovopali. Tudi kraljevič Vladislav je šel tu čez ^ reko na Turka in ko se je po slav-' ni bitvi poljska vojska vrnila, se je tu odpočila in pokopala svojega sivega generala C'hodkiewicza. Po končani vojni je liotel Stanislav Lanckoi^onski zopet povzdigniti mesto in mu je pridobil od kralja veliko predpravic. Dal 11111 je magdeburško meščansko pravo in lasten grb. Kralj Janez Kazimir se je hotel maščevati nad koza k i za poraze, ki so 11111 jih zadali pod slavnim hetmai^iu Bogdanom llmielnickim. 111 se je 1. l(5f>:i. tu utaboril s 30,000 vojaki, da bi zabranil Ilmielnickemu vrnitev, ko je ta šel na pomoč svojemu sinu v Moldavo. Sledovi mogočnega poljskega tabora se vidijo še dandanes za Zvanjeem. na poti proti Hotimu. Hmielnicki je izvedel v Sučavi o smrti sina, ustavil se na poljih derebčinskih, polastil se Husjatina, prišel kralju za hrbet in mu zabranil dovoz živeža. Lakota, mraz in bolezni so tako hudo razsajale med poljsko vojsko, da je moral kralj prositi za mir. Najprej se je pogodil s Ta-tarji, ki so bili v zvezi s Hmielni-ekim. Obljubil jim je v teku šestih mesecev izplačati 100,000 cekinov, nato pa se je pomiril s Hmielnickim, kateremu je potrdil zborovsko pogodbo. Kmalu potem je pridrvela čez Zvanjec nova burja na Podolje. V jeseni leta 1672. se je odpravil sultan Mohamed IV. proti Ka-mjenjcu in je šel pri Zvanjcu čez Dnjestcr. Poljska posadka se mu je udala brez strela in Mohamed je s posadko janičarjev, 300 konjenikov in 150 izbranih pešcev pod poveljstvom kajmakama zasedel grad. Leto potem je Janez Sobieski premagal Turke pri Hotimu in pri tej priliki je bil Zvanjec zopet popolnoma razdejan. Po zmagi je hitel Sobieski v Varšavo po kraljevo krono in šele 1. 16S4. se je vrnil pod Zvanjec, da bi si osvojil Moldavo, in je velel narediti most za Zvanjeem. Pozneje so se v Zvanjcu naselili Armenci. ki so razvili živahno trgo-1 vino in obrt. Toda sreča ni trajala dolgo. Za časa barske konfederacije je bilo mesto spet popolnoma uničeno. L. 17t5!). so napadli Zvanjec Turki, uničili popolnoma mesto in okolico ter poklali nad 1000 prebivalcev. Šele prihod ruske vojske jih je prisilil, da so se umaknili. L. 1770. je razsajala v Zvanjcu kuga. L. 1775. nam opisuje neki odlok poljskega "sejma" položaj Zvanjca takole: Mesto Mateja Lanekoronskega. vojvode braelavskega, dedno, "hostilitate" vojsk od vojnih napadov do tal z ognjem uničeno, nekdaj z gradom obdano, v prebivalcih cvetoče, je zdaj samo *"rude ra", ki kažejo podobo žalostne situacije. Hoteč --subvenisse" velikemu propadu, obenem pa pomagati mestu z "attinencijami", da bi se razpršeni prebivalci lažje mogli zbrati in mesto "ex ruderi-bus edilikovati" in "komercijo" povzdigniti "ad pristinuin statutu". ga oprostimo od /seli "pu-jbličnih" davkov dvanajst let. ab ; anno 176i). inclusive. Jaz nisem imel časa ogledati si Zvanjca; mudilo se mi je naprej, da bi prišel še pred večerom v Kamjenjec. Nališpane Judinje so se izprehajale po cesti in merile z debelimi očmi mene, tujca. Da-I lies je židovski praznik, možje ti-1 če v sinagogi in v "božnicah" ter 'opravljajo svoje pobožnosti, ženske pa se izprehajajo po cestah, odete v šumečo svilo. Na rokah, vratu in v ušesih nosijo Židinje polno dragocenosti, umite pa niso. Umazan ost in nesnaga judov-' skega stanovanja, ležišča in spodnje obleke je nepopisljiva. (ilav-na stvar je, da se v soboto blišče na ženskah dragi kamni 111 zlato. Brez volje. - (Konec.) VI. I I Novemberska megla se je va-I lila nad Gradcem. V nitkah se je j mokrota, eediia na asfalt o vam I tlak, po katerem so se v tanki j berluzgi otltiskavali podplati hi-j tečih velikomestnikov. Z dežnikov j in liavelokov je curljalo, a kočije I in tramvajski vozovi so drdrali j po ulicah s svetlimi strehami. I Po Anini ulici priropoče omni-j bus na kolodvor, kjer izstopijo trije popotniki. Uradnik v rudarski uniformi gibčno skoči na tla. Z desno pomaga vitki dami v žalni obleki iz voza. Za njima se porine skozi vrata širokokrajnik, izpod katerega se sipljejo kostanjevi lasje. "Torej vi, gospod doktorand. boste skrbeli za njegov grob..." "Da, gospod Omladič! Železno ograjo in bršljau." "Oh, to je prva nesreča v najinem mladem zakonu..." V čakalnici zopet zadrhti mlada gospa, odgrne črni pajčolan 111 si briše ranjene oči. "Pomiri se, moja ljuba, ljuba Ida!" "Oh. strašne duševne boje je moral prestati moj nesrečni brat Pavel. "A smrtni boj, milostiva gospa ravnateljica, je moral biti kratek, lahek. Ko so ga pasanti našli v drevoredu, se 11111 je zibal smeh okrog usten in neka blaženost mu je lila z lica. Desnica je sicei krčevito držala samokres in levica se je zarila v pesek, a vse to je mrliška otrpel ost zakrivila." "Ali je vam kaj omenjal?" "Nič, gospod ravnatelj, o samomoru. Tožil je o rodbinskih razmerah, o štrajku tam poletu, vsled katerega je moral oče iz službe. A neizmerno še je radoval, da ste ga nasledovali vi, gospod Omladie... " "Mislim o tisti iz Traveža. "Kajpada! Nekoč mi je pokazal njeno objokano pismo, se mi vrgel na prsi in rekel, kakor bi bil prej videl grozno prikazen: "Nad menoj plava nekaj velikega, temnega, kar bo padlo dol in me pomandralo. Oh, prej sem pa nevzdramno spal na svoji mirni vesti!"... " "Izvedena hinavka ga je omrežila. Plašila ga je s prepovedanim sadom, katerega ji je on pomagal utrgati, da je nenasitnici pošiljal ves svoj poboljšek . . . Enako je bojda v Celovcu ljubimkala z bogatim vdovcem. Te dni se je — srečno ali nesrečno, še ne vemo — poročila z Ilugonom Repavsoin." "To ime me nekaj spominja! Nekega dne ni mogel Pavel od razburjenosti govoriti. Za glavo se je poprijemal, mahal z rokami in kazal i;a pismo. Mačeha mu je suho poročala, da Hugon vedno čepi pri Juliji. Komaj je izjecljal stavek: "Ali misliš, da mi je nezvesta '...." Zlato spoznaš v ognju. tehtnico izkušaš z obremenje-njem. na značaj možev sklepaš iz njegovih besed, a misli ženskega srca ne boš odkril nikdar... " "Njegova stanarica bi bila lahko slutila kaj." "Te ženske. gospod ravnatelj... Da le najemščino dobivajo redno!" "Res!" pritrdi Ida. 'Mene je rejena Gradčanka sprejela z navidezno žalostjo. Soprog je bil šel naroeevati vencev, jaz sem prebrska vala Pavlovo stanovanje po kakem pismu. Stanariea je vzdi-vala venomer: "Oh. da smo to doživeli!... O. sreča zame. da se ni zgodilo v sobi.. ." "Mi bi vam poravnali škodo-do..." "Vem. vera. toda nihče rad ne spi v samomorilčevi postelji. Za* več let ne bi dobila stanovalca..." "Ali niste nič slutili.'" "Kako vendar?... Gospod Pavel je živel tako trezno in redno, da 111 bilo misliti na kaj tako strašnega.. . " "Kaj je pa govoril v zadnjem času?" ' j "Oh. čudno!... Grozil je, češ, da bo zdrobil ta kelih trpljenja, a ne izpil... " "Ali jc bil nervozen?" "Pa še kako!... Cele ure je stal pred oknom, zrl proti jugu in grizel nohte, da, celo igral se je s samokresom..." "No, vidite... " "Oni večer me je celo ustrašil strel. Pobitim v sobo: Pavel! Pavel! .. . Prismejal se je na prag in pokazal na preluknjano fotografijo, češ, da je kačo ustrelil v podobi. Poslala mu je nazaj podarjeni prstan. Tolkel ga je, izdrl kroglo i/, patrone in jo nabasal z zlatnino. Na mizi sta stali dve ročki, s katerimi je Pavel rad telovadil. Nanje je najbrž naslonil sliko, da izhičeno zrnce ni poškodovalo tapet, ampak se odbilo na železju... "Jutri se bo omožila z drugim, llahaha!... Slovesen dan... Ko bodo tam doli plesali nad grobom moje sreče, igral bom s prijatelji v kavarni ..." Sele zjutraj se je gospod Pavel vrnil. S podplutimi očmi je šel v urad. Nesreča!... Isti čas pregleduje poštni nadkomisar blagajne. V Pavlovi manjka številne svote. Poštar odpusti takoj svojega nezvestega. upravitelja in mu zagrozi s kazensko ovadbo..." S slastjo je stanariea tlesknila roke, češ, drugo je itak znano. "Strašno! Pavel je šel z 0111a-deževanim imenom na oni svet", se je stresnil Omladič. "Človek bi lahko postal praz-1 noveren", dostavi Filip Zagožan. '"Pred leti mi je Pavel prav pred Plutonovim spomenikom zatrjeval resno, da želi ali popolno srečo ali popolno nesrečo. "Usoda, le polovičarstva ne!" je rekel. Drugi del njegove želje se mu je izpolnil, izpolnil do pieice, izpolnil na istem mestu... " V čakalnico nrihaja vedno več .popotnikov. Zagožan vstane: j "Vence bom torej izročil gro-j barju, spomenik bom izbral pri j kamnoseku, a za nadpis ne vem. kakšen ima biti." "Določite ga vi, ki ste mu bili najboljši prijatelj." "Po mojem mnenju bo najprimerneje: "Kratko živel — mnogo doživel"..." Vsi so bili s tem zadovoljni. Ida in njen soprog se od vodita na peron. Megla se solzi na vagone 111 tračnice. V nasprotnem koncu vidita znano gospo v rjavem plašču. Za njo ziblje pestunja otroka, da ga umiri. "Amalija!" "Ida!" Objeli sta se tesno in poljubili. Že leto dni je bilo preteklo od poslednjega snidenja. Amalija se je omožila z grofom Lukeczhazyjem in se preselila na Ogrsko. Ostala je še vedno deviško šibka, toda njene oči gledajo resno pod izbuljenimi obrvami in ustnice so se lahno nagubile, kakor da bi večkrat pile kai grenkega. "Odkod in kam?" "S Kiseka na dom." "In ti?" "S pogreba." "Kako?" "Pavel se je ponesrečil..." "Oh, gotovo zaradi one iz Tra-j veža!" Vlak je fjrižvižgal in se ustavil trepetajo. Omladič priskrbi prostore. Tudi pestunja vstopi. "Ah, tvoj?" "Da. Moja Anica. Po materi smo jo krstili." Amalija vzame hčerko v naročje in se ne more več zdržati solza. Vekaj jih vlovi v svileni robee. a druge pekoče padajo otroku na tanki obrazek, da zopet zakriči. Sopotnika sta v zadregi. •-"Ali sle bolni, premilostna irro-l tiea ?" vpraša Omladie sočutno. "Oh, bolna z žalom v srcu..." Molk. "Bela je ponarejal menice", reče Amalija tiho, tiše. "Da. menice! Stolno sodišče v Sopronu ga je vzelo pod ključ... Oh, sramota zame, za nedolžnega otroka!..." Ko je Amalija razodela to skrivnost, se ji je utolažila bolest vidno. Prsi se ne vzdigajo več tako valovito, oči se posuše, otrok utihne. "Z mojo doto Sva poplačala vse dolgove. Posestva !>i bila prinašala čez najine stanovske potrebe. ko bi Bela le bil hotel, hotel... Pogledal bi bil za delavci in oskrbnikom kdaj potrkal na prste. A s častniki iu igralkami v hudodelstvo..." je sklenila nesrečna žena v lapidarnem slogu. ""Tolažite se. premilostna, da niste sami v takem slučaju! Prav med višjimi stanovi češ'-.- opešajo vsled bre/.delnosti ter naslednosti duševne in telesne moči, da izgubijo ti odlikovane! po svojem rodu eelo čustvo odgovornosti...' Vlak leti kakor po drsalnici. smuka mimo čuvajskih domkov, da se v vrtih zazibijejo potonike kakor rdeči pismeni, grmi čez 1 brvi in mostove, drči navzdol... naprej, naprej. .. I "Ne mislite, da ljudi poboljšate. ako jim ne okrepite volje! zaviknila je Vila. podobna misli človeški. - ! TRENOTKOM ŽALOSTNIM... I Šumite, oj temni gozdovi, že solneni ugasnil j<* žar, na nebu se križajo bliski, j 1/. dalje se bliža vihar... I Oj, v burnih mi prsih tesno je, ; v nemiru tn peče srce. ugaša mi solnce na nebu in lega tema na polje. A jaz želim luči. svetlobe, iu žarkov veselih želim — šumite, šumite, gozdovi, 1 rcnotkom žalostnim... Zvonim ir. KRVAVE ROŽE. V oknu blestečeni krvave rože gore. čeznje devojki se lepi vsipljejo zlati lasje, žarki večernega solnca v mrak se love. . . -ser I11 čez makova lica devojki švigne solnčni trak. rože krvave povesijo cvetje v mladi mrak... Živo za polji večernimi vriska junak —-- Zvonimir. Sedemurni valček. Da je kdo sedem ur neprestano plesal, se dosedaj še ni slišalo. Vendar pa se je to prigodilo v Madridu. Najemnik neke dvorane je razglasil, da bo dajal darila onim, ki bodo najdalje plesali. <>!> 11. uri. ko je pričela godba svi-rati. pričelo je pl *sati 44 dvojie. Med plesalkami >*a se vrt'-ii tudi dve stari ženski; med možkimi plesalci pa so se odlikovali eil :i vojak in dva zamorca. Kdin pogoj je bil, da plešejo nepretrgoma, iu sicer vedno valček. Koncem p *ve 1 ure so prenehale štiri dvoji.-- sati; koncem druge p;j j:ii je j obstalo dvanajst ia konce ^ >.-ste 1 ure je tekmovalo le p,-t dvoji" 'toda tudi ti so že kazali znaki iz-j niučenosti. Toda trdili so. da bo-[ do toliko časa vstrajali. kakor goflba. Da bi mogli dalj - časa vsi rajati, prinašali so jim njih prijatelji razna jedila, katera s > morali povžiti plcsaje. Neka dvojica je . niela posebno smolo. Ko s!.-, že šest ur plesal«!, na aiani plesalec svoji plesalki, da mora na delo. ter .-did.-. < >--;di p'esal.-i < , vstrajali še eno uro. Ko so končnih napravili jim mnogoštevilni gledalci burne ova -ije. Zbrani niso vedeli, komu bi bolj ploskali —- godbi ali plesalcem. Godba namreč tekom tega časa ni n;'-manj kot valčkov iziirrala. Italijanski vojni izdatki. Cez Lugano v Švici se \/. Rima poroča: Potom naredbe s,- sprejme v pro!'.1'::;! vojnega ministrstva za finančno leto 1!)15 PJlG nadaljnih 400 milijonov lir kot izdatek za mobilizacijo in podporo družinam rezervist iv. NAJBOLJŠE AMERIŠKE CIGARETE Izdelovale M}b«lji>h liTitih j 1 in cxipuiukili cijaret. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrFte Izdelujem iu lK»i>ravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V poprav) zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS !et tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek \zameni kranjske kakor vse firage harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnlu vprašanj. J0IIN WE\ZEL 1017 East 62ud St.. Cleveland. Ohln § Frank Petkovšek Javr.i Notar (Notary Public) 7!£-720 MARKET STREET PRODAJA fina vina,^ i=Trst,n» sciclk« PRODAJA vosn« listke vBsh prakosaor-phone 2« , flkih črt. POŠILJA£denmr ▼ at*ri kraj Min«*IJWo Zastopnik in pošteno. r2Gc„".ndtRs°°*'t' UPRAVLJA tu 7 cot»r»kl do«! ip.d,-New York, N. Y, Joc» del«, KRACKERJEV' BRINJEM S je najstarejše in od zdravnikov priznano fS^I kot najboljše sredstvo MtfjL proti notranjim boleznim. ^KKJL^^^L Cena u "BRINJEVEC" Je: « steklenic t 6.50 ^m/ V "12 Bteklenlo 13.00 f^K.. U^^l ¥ ZALOGI IMAMO ^1x1(11 domaČi TROPINJEVEO In 8LIVOV-ji^ kuhana v naži lastni distilerijl. Naše cene so sledeče: f^l^i^^^i^^ Troplnjevec per gal. $^.25. $2.50, $2.75 In »3.00 ^g^^QT^P^y Slovovltz per gal.................$2.75—13.00 Tropin je rec zaboj .................... % 9.00 Mr jjyKUf Ql SUvovitz zaboj ...................... $13.00 ■ ^Kflt^ U "ea" Rye Whiskey 5 let etar, zaboj .... $11.00 aS RudeCa Ohio vina per gal.....55c., C0e^ «5e. ^jpjfi| Catawba In Delaware per gal.......75c.—80c. y^fca««^^ Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, sa 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročila naj se priloži denar aH Money Order ^^■■-...-m- csžZ* 111 ^tančnl naslov. Za pristnost pijane jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. ^^fe^^P 6102-04 ST. CLAIR AVB^ CLEVELAND, 0, ft LAS NARODA, 21. OKTOBRA. 1315. Glas iz dežele svobode. Napisal - nemštvo je postalo mogočen činitelj prve. najsilnejše države mogli služiti v vojski in mornarici, samo oni bodo mogli biti lastniki zemlje. V sfj].-j(ištvi» ji t irani/.iralo ves nemški narod in 11111 vsililo svoj 'na 11!; kot edino izveličaven. Kdo je v Nemčiji najsilnejši ? V njej nima javno mnenje nikake veljave, je brez upliva. Demokracijo za-!i!> liujeju kot nekaj zastarelega. kar ne spada več v našo dobo. Aristokracija, plemeni tai in kapitalist naj bodo gospodarji v državi. Vsi drugi naj bodo slabi in naj bodo prisiljen biti poslušni. Političnih in narodnih slobodščin vsenemštvo ne pozna. To je noto-krtieja. absolutizem, družabni red. v kateri ima korporal več upli-va kot sv< bodoiuisclen vseučiliščni profesor. In to skoz in skoz reakeijonaruo okorelo vsenemštvo je imelo svoje priganjače v borbi za vlado sveta. Ti so Židi. Rus Gorbov je konstatiral že leta 1 da ves židovski element dela v prospeli vse-11. mštvu. In dunajska židovske "Prcsse" je že pisala leta 1866: — "Ako nas Nemčija ]»odpira, dali ji bomo v dar ono lepo modro Donavo. i i ji odpira vrata Orijenta". Dunajski Židi so s svojim časopisjem najdosledneje gladili pot Nemcem k Adriji. 111 avstrijski .ih! li.sitiu imeli hujšega sovražnika, kot dunajsko židovsko ča-s. iosj... Zidovstvo je v svoji pretežni večini za zmago Nemčije in A v-t r i t. v svetovni vojni. Zato je pa Nemčija tudi hvaležna in se vsiljuje kot zaščitilica njih pravic. Neun i s,' imenujejo narod gospodarjev, Ilerrenvolk. Vendar je to velika laž. Neki vodja socijalistov je nekoč rekel, da so Nemci narod lakajev". Vsi ti milijoni izobraženih ljudi se klanjaju 1110-loiiu militarizma in obmejni vladi kaste prepotentnih žlahčičev. Neme- je delaven, vstrajen. je sijajen organizator, pa nekaj mu manjka. Smisel za politično svobodo mu je povsem tuj. Da bi narod vladal \ državi, da bi silno javno mnenje narekovalo smer notranji in zunanji politiki, tega njegov težki razum ne pojme. Topo spošto-..11 je ima pred naslovi, plemstvom in korporalsko palico. Ako bi \ Angliji. Združenih državah ali drugih demokratskih državah nastopal uradnik ali častnik z isio imprrtineneo. ki je običajna med nein-šk.mi birokrati, bi izbruhnila revolucija. Konflikt, ki je delil Evropo v dva tabora, je konflikt politične s\obode z avioritativjiim absolutizmom, z reakeijonaruo avtokraei-jo. To ni samo borba dveh plemen, ampak borba med načelom po-I i" in si«ibrni e in onim politične zasužnosti. Evo; na tej strani Nemčija v u eralov in zatiranih narodov, na drugi strani Anglija, an-'_■! s| I" p'eui slobodni ustavni razvoj Kanadi, Avstraliji in južni Afriki, daki .: • Irccm home rule. Angleški ]»arlainent je mater tolikih a: glosaksonskih skupščin, osnovanih na načelu demokracije in m omejene politične svobode. To je konflikt pruske omejenosti in brutalnega zatiranja malih narodov z idejo demokracije. Moj Kog, kako neznansko žalostno sliko nudijo Bolgari, h ka-t-.un j ■ pri roma! i/, dežele, kjer je v veljavi najbolj anohronistična !.a ril-; a t ura ustave, iz Meklemburga. princ 1«' blazno-smešnc dežele, da pridobi naivne Bolgare za vsenemštvo! Bodisi Nemčija š.» tako reakcijonarna, ni dvojbe, da je silno ki-epi-.a, da j" Uprav simbol brntaine sile. In tej Nemčiji smo Slovenci, mi ubogi Slovenci bruno v očesu. Tudi premagana Nemčija bo &e vedno močna dovolj, da se vmešava v jugoslovanske zadeve. Še ni tako dolgo, da je nek alkoholičen slovenski dekadent v nekem predavanju tabuliral o jugoslovanski ali sloveSski republi- ki. Kakor 011; sjimoslovenski Pražan. ki je agiliral med Slovenci za Albanijo, je bil tudi ta možakar mnenja, da morejo Slovenci ostati to, kar so. Tako je menda še mnogo ljudi, ki bi želeli, da bi zavladala med Sloven.-i največja zmešnjava, da bi bila Slovenija torišče najnevarnejši!! tujih vplivov, samo da ne bi zavladal vladar jugoslovanske krvi. — Kaka s.n,ta bi bila povsem samostojna Slovenija, ki bi imela svojo zunanjo politiko. Dasi prepričani, da je spas vsakega naroda edino \ demokraciji, vendar moramo priznati, da so bile dosedanje slovenske stranko vse drugo, kot sad zrele politične iniciative in dela. lil t. ko skromno je bilo doslej torišče slovenske stranke. Sedaj si pa predstavljajte, da bi se take stranke morale boriti z težkimi vprašanji zunanje politike. Na severu Nemčija, na jugu Italija bi z vsemi sredstvi delali — tudi z denarjem seveda — da bi bila taka siromašna državica gnezdo prepirov, dinastičnih intrig, slepega političnega rovanja. skratka pravi kaos. Žoga bi bili v rokah nam sovražnih velevlasti. Za Nemčijo v prvi vrsti bi bilo vprašanje lastnega napretka. da prej ko slej uniči tako operetno državo. Samostojna Slovenija ima predpogoje obstanka edino v okvirju jugoslovanske države, ki bo imela istega vladarja, kakor Hrvatska in vsi .Jugoslovani. Samo krepka ujedinjena Jugoslavija z domačo dinastijo demokratskega in socijalnega kova bo zapreka vseneniŠtvu. Veliko je bilo trpljenje Slovencev in vse to trpljenje ima svoj izvir v vseneniŠtvu. Vsa ta težka borba v Korotanu, na severni meji V Slovenskih goricah je bila povzročena po pruski vsenemški kliki, katera se je posluževala Habsburžanov. kot svojega slepega orodja. Avstrija je bila valpet Berlina in pruskega militarizma. Ta poslednji j.' hotel Z.avojevati Carigrad. Malo Azijo in Mezonotamijo, da bi se .znebd soeijalističnih volilcev in da bi se obogatel vladajoči razred. — Koliko slovenskih eksistenc, koliko slovenske sreče, dobrote in H-ea je padlo kot žrtva v politični borbi proti tujemu osvojevalcu s 1 vera. Slovensko blagostanje je bilo ovirano, na tisoče rodbin je ...... !l" f>,vk" moria v tujino s trebuhom za kruhom, da se vrnejo ere/ kratko easa pohabljeni m telesno uničeni Slovenski duševni razvoj je bil oviran, naša politična evolucija onemogočena. Beda, nevednost. obča zaostalost, politična zasužnjenost, vse kot posledica nenasitnih instinktov pruskega vladajočega razreda, reakcijonarne kaste. —■ Narodi, ki se danes borijo proti nemškemu mogotcu, dolgujejo Slovencem veliko zahvalo. Mali in slabi Slovenci so storili svojo dolžnost; slovenski David sicer ni ranil nemškega Goliata, pa bil mu je nadležen 111 bil mu je v oviro. Današnja borba pravzaprav ni borba med Germani in Slovani Današnja Pruska je domovina slovanskih pot uric. rene^atov In nemška Avstrija nič manj. Pravi Germani niso Nemci, ampak An-■ le/a. lolaudcani m Flami. Angleški imperij s svojimi holandskimi Kun, Bngija s svojimi germanskimi Planici je v eksistenčnem boju z pruskim. Pol,.slovani. Pravi Germani se borijo proti vseneniŠtvu 1 a doeim drugi pred vojno niso spoznali, kje je nevarnost, so Sloven CI branili svojo zemljo že mnogo vekov pred brutalnostjo izvoljenega naroda nasilja 111 krivice in absolutizma. j (Nadaljuje ae). t Motorne baterije. Ivanu Zdešarju. pevovodji prit Sv. Petru v Ljubljani, piše prijatelj. ki se je z motornimi baterijami udeležil bojev na zapadnem bojišču: Spomladi smo se iz zapadne Flandrije odpeljali v Nemčijo; med vožnjo so nas povsod navdušeno pozdravljali. Dospeli smo v Marienburg na vzhodnem Pruskem. kjer smo ostali štiri dni. ker še ni bila železnica gotova. Od mesta Allenstein naprej so se jele prikazovati sledi sovražnega vpada : mesta in vasi v razvalinah, posebno javna poslopjja. Železniška proga in kolodvori podrti in razdejani. Pridni pijonirji so z velikim trudom popravili železno cesto. da smo mogli dalje med mnogoštevilnimi jezeri in močvirji. Potem smo dospeli na zadnjo prusko postajo, potem pa prestopili sovražno mejo. Prišli smo v prvo rusko mestece Grajevo. Malo čudno se nam je zdelo, ko smo se ozirali naokrog. Preje smo bili vajeni geldati lepe zidane stavbe in krasne vrtove, tlakane ceste 111 lepa polja. Tu pa nizke, umazane koče, obdane z raznimi okraski, po katerih se rade sprehajajo svinje. Okolica pusta s sicer širokimi cestami, ki so pn brez temelja, brez kamenja, ali betona. Iz njiv je žalostno strmela rjava, pusta ilovnata zemlja. Tu iti tam nas je pozdravila kaka nezakopana mrhovina. Mestece je bilo popolnoma osamljeno in zapuščeno; oživljali so jo le nemški vojaki. S kislimi otfrazi smo se odpeljali dalje in obirali zanikamo rusko prebivalstvo. Vlak je vozil v velik gozd; železno cesto so obdajale visoke, vitke smreke in bori, res krasna drevesa — edino bogastvo te pokrajino. V pol uri smo dospeli na določeno mesto v gozdu, bilo je ob 1. uri popoldne. Vlak se je u-stavil. Pionirji so nam bili že prej pripravili prostor za skladanje avtomobilov. topov in vozov. Takoj smo se lotili dela in bili do večera s prvo skupino gotovi. Proti večeru je pa privozil drugi vlak z drugo skupino. Ko se je naredila trda noč, nas je poveljnik pustil k počitku. Krasno smo spali prvo noč na ruskih tleh. v skrivnostnem gozdu, pod vozovi in pod košatimi drevesi. Zjutraj ob zori je bila kava, pa je kuhar pozabil na sladkor, vsled česar smo delali prav grenke obraze. Kruha tudi ni bilo nič, ker je peku peč razneslo, ko je vsadil vanjo prevelike hlebe. Tako smo pričeli z delom in ga popoldne srečno dovršil. Za kosilo so nam Rusi poslali par šrap-nelov in granat, a tako lačen le ni bil nihče, da bi jih bil poskusil. Ob 5. popoldne je bila menaža — za vsaka dva moža kar cela konzerva. Po menaži odhod po temnem gozdu 111 krasni ruski cesti. — Počasi so se pomikali težki avtomobili in večkrat je bilo treba zgrabiti za vrv in potegniti voz iz blata. Preko močvirij so nam pionirji več kilometrov na dolgo podložili cesto s hlodi, da smo mogli naprej. Pozno zvečer smo dospeli na določeno mesto in se u-stavili. Poveljnik nam je naznanil, da morajo avtomobili ostati tu v gozdu, mi bomo pa sami odpeljali topove iz gozda na piano. Vse delo se mora izvršiti brez vsakega ropota in krika, cigarete ali svetilke ne sme nikdo nažgati, ker je sovražnik oddaljen le 2000 metrov. Pričeli smo z delom; brzo so švigale sicer izmučene postave. Nategnile so se mišice in odnesli smo težko topovo podlago. — Z gozdne poti smo zavili na levo. navzgor, čez malo vzvišen svet; parobki preje podrtih dreves (radi prostega ognja iz utrdb) so se nam uporno' postavljali pod kole-sa. da jc krmilo cdletavalo na le vo in desno. Ko smo spravili podlago na določeno mesto, smo šli po lafete in nazadnje še po cev. Ob -- zjutraj smo bili gotovi; ostala je le še municija, ki smo jo tudi zvalili k topu. Zjutraj ob G. je pričel sovražnik obstreljevati našo postojanko, pa nas ni mogel takoj izslediti. Dopoldne smo začeli s postavljanjem drugega topa, iz prvega smo pa oddali nekaj strelov — sovragu y opomin. No pa tudi sovražnik je imel okrog utrdb veliko topništva in strašno je grmelo in pokalo. Pa prvi dan so udarjale sovražne krogle preveč na levo ali na desno, tako. da nam niso prizadele nobene Škode. Drugo jutre je začelo pokati ob ur.' zj,ltrai' vedno bliže naši bateriji. Ena granata je udarila v drevo, ki je stalo pred topom, je vzdignila v zrak in treščila na tla. 1 1 Opoldne so že imeli cilj v bateriji. Šveda tudi naša topova medtem nista počivala in ob 2. uri je pričelo v utrdbi goreti. Le baterije. ki so stale okrog utrdbe, so še; vedno sipale ogenj na nas. Drugo jutro smo pričeli z drugo utrdbo; sovražnik nas je grozno ob-stre'jt vid. Topniški boj je trajal dva dni. V kratkem so bile vse baterije na tej strani razbite, le ena je še stala. Prišlo je povelje, da-prestavimo baterijo bolj na le-i vo v gozd. Zjutraj smo že načeli pokati na zadnjo utrdbo. Tukaj nismo več toliko trpeli od sovražnega ognja. Ta groze polni teden si bo vsak za vedno zapomnil; pa hvala Bogu. naše izgube kljub vsemu niso bile posebno velike. To je bila prva trdnjava, ki se je še vedno branila, čeprav je imela utrdbe raz bite; krog trdnjave se namreč razteza kolobar močvirja, ki naska-kovalcem otežuje dostop. Potem smo se odpeljali nazaj v Nemčijo, kjer smo v mestu Gdan-sketa imeli kratek odmor. Tu smo ostali mesec dni in obiskali tudi pokopališče leta 1S66 padlih avstrijskih vojakov. Enega tovariša smo jim tudi mi pustili za spomin: padel je bil z električne cestne železnice in čez par dni v bolnišnici umrl. Imel je lep pogreb. Nato smo se odpeljali proti jugovzhodu in po devetih mesecih prvič stopili na avstrijska tla. kar nas je vse zelo razveselilo. Odpeljali smo se dalje proti Krakovu in od tam proti Karpatom. Potem smo dospeli v Bohovo, kjer je stalo že več drugih motornih baterij in drugega topništva. Z nekim posebnim veseljem smo razložili topove, jih peljali še 2 kilometra dalje in jih postavili ter pripravili na strel. Potem smo odšli k počitku. Vsi smo nestrpno pričakovali prihodnjega jutra — sovražniku se pač niti sanjalo ni. kakšni oblaki se zbirajo nad njim. Drugo jutro smo zgodaj vstali in potrebno pripravljali. Tu je ostalo tudi več nemških 30.5 cm in 21 cm baterij in ena naša 42 cm hav-bična baterija. Ob pol 4. zjutraj so odšli častniki na opazovališea. Bilo je krasno majevo jutro. Ob pol 6. smo odali tri strele, da smo naravnali topove na pravi cilj. Ob 6. je bil najovedan generalni napad arti-lerije. Naša baterija je imela za cilj hrib, druga nad drugo vse dobro utrjeno in zasedeno. Ob 6. uri pride povelje: Ogenj! I11 za grmelo je in zabučalo, da se je streslo osrčje zemlje, dolina se je zavila v dim. Grozno, grozno je tedaj žela smrt v sovražnih vrstah; sovražnik je pošiljal rezerve v strelske jarke, pa naše krogle so segle tudi po teh in še dalje po zadaj stoječih kolonah. Opoldne je začel sovražnik bežati na celi črti. Veliko. veliko jih je ostalo tamkaj — globoki strelski jarki so bili natrpano polni mrličev. Italijanska poročila. V zgornji dolini Noče je otvori-la naša artilerija ogenj, na sovražne okope proti postojankam, ki smo jih nedavno osvojili na zgornjem koncu doline, in prisilila sovražno posadko, da je izpraznila del postojank. Sovražna artilerija na Monte Panarottta v Lugan-ski dolini je znova začela obstreljevati Borgo. ki ga je bilo prebivalstvo že zapustilo, in okolico Cherza. V dolini Cordove je sovražna artilerija obstreljevala ('aprile in poškodovala tamošnjo bolnišnico. V Bovškem kotlu je vrgel sovražnik med hudo nevihto pozno zvečer dva napada, o čemer je spuščal svetilne rakete; našim četam se je pa posrečilo, da s z dobro merjenim ognjem odbile oba napada. Z drznimi poizvedovanji proti sovražnim četam se je ugotovilo, da sovražnik posadke v strelskih jarkih nadomešča s svežimi, šele v zadnjih dneh na fronto dospelimi četami. Nenavadna delavnost, ki jo razvija sedaj sovražnik s topovskim in pehotnim ognjem ter z metanjem bomb, ima torej, ko-kor se zdi, ta namen, da prikriva gibanje čet. — Sovražna artilerija je nadaljevala obstreljevanje Borga in Val Sugane ter otvorila ogenj na Roncegno, kjer je povzročila požare. Naša artilerija je obstreljevala municijsko zalogo na An-dertski alpi v Sekstenski dolini in jo pognala v zrak; uspešno je tudi obstreljevala sovražno artileri-jo v Jezerski dolini nad predilski-111 i utrdbami. Tudi ena izmed kupol forta Hermann severno od Bovca je bila zadeta. Sovražna * I baterija • srednjega kalibra je izstrelila nekaj granat na železniško j postaja v Krminu. ki pa niso 11a-jpravile škode. | V odseku Velikega Pala se je s poizvedovanji naših čet proti sovražnim postojakam dognalo.1 da je ostalo v nekaterih strelskih jarkih, ki jih je sovražnik nedav-J 110 izgubil. 103 mrličev. T ud. i na' Kraški planoti je sovražnik izpraznil nekaj strelskih jarkov in [pustil v njih mnogo orožja in municije. kar so naši vojaki zbrali. — V dolini Iloehlenstein je poizkusil sovražnik še enkrat napasti naše postojanke na Monte Pianu. a je bil s težkimi izgubami j odbit. V odseku Peralba je bil sovražnik zasedel škrbinato gor-'( sko grmado Monte Chiadenis in Montage Avanza med Val di Se-sis (Piave) in Fleensbachom (De-j gano). Naše čete v zgornji Piav-ski in Deganski dolini so vzajemno sodelujoč pndvzele vrsto operacij. da bi piegoale sovražnika iz onih važnih postoja? Spretno pripravljeno hi s tiv. "nostjo in drznostjo izvedeno ] '• .) t je nas je dovc.ilo v zagotovljeno posest cele grmade kljub živahnemu delnemu odporu nasprotnika, ki smo ga morali potiskati z višine na višino gor do obeli strmih vrhov riadenisa. ker so se držali majhni oddelki, ki so bili trdno zakopani. Zvečer so poizkušale ogromne sovražne moči. ki ki so jih podpi-iidi žarometi, napasti izgubljene postojanke, a bile so popolnoma odbite. Na Kraški planoti se je neki lasten naš oddelek v odseku Griže brdo s spretnim manevriranjem j skoro brez boja polastil nekaterih! sovražnih strelskih jarkov. Naše! letalo je uspešno metalo bombe, na sovražna taborišča ob cesti Kostanjevica—Vojščica. P o I j e s j e. Južnovzhodno od Bresta Litovskega meji predtrdnjavsko ozemlje na zloglasna Rokitniška močvirja ali Poljesje. O teh močvirjih je razširjeno mnenje, da so le redkokje prehodna ali pa sploh ne. Iz razprave nekega ruskega generalštabnega častnika o zapad-110-ruskem bojišču pa je razvideti. da ima to ozemlje slabši sloves nego zasluži. Navedena študija izvaja: Poljesje obsega ozemlje med za-padnim Bugom in Dnjeprom. kakor tudi ozemlje cesta Moskva-Brest-Litovsk in Kijev-Kovel ter vislske železnice. V severnojužni smeri obsega 350 km in za četrtino zmanjša rusko zapadno mejo. ki jo deli v dve samostojni bojišči: kajti medsebojna zveza obeh 011-di delujočih armad preko Polje-sj83, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZT7NICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30&-fith St., Rock Springs, Wyo. G. J, PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Iter. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva ev. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, it., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarns poSilj^trve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bod« ofliralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Fran Govekar: S francosko trikoloro. (Nadaljevanje). — Na sreeo in svobodo vašega naroda, preeastiti; na east iu blagor vaše domovine, ki je tako lepa in zdrava kakor to rujno vilice! — m izpil je čašo do dna. Rad se mu je pridružli Weni-pir in z njim vsa družba. Ber-naslotte je temperamentno nada-ljeval: — Od Gradišča do semkaj sem j izredno dobre volje. Hvala Bogu, j da imamo za seboj izstradano, u-mazano in zavratno Italijo! Kliku krasna izprememba! Jezik, o-j bieaji,. podueblje. zemlja, n ara v a ' in kultura, vse je drugače kot \ I kraljestvu bojazljivih italijanskih 1 stenic in uši. Človek je naravnost očaran, ko vidi tukai povsod či-| M osi. preprostost in gostoljubnost ter evrstih in prijazno skromnih ljudi. Nikjer nisem videl lepših, postavnejših mladeničev, inteligentnejših starcev in Ijubeznivej- I 70 i emfvp wcmfvvypp šili stark, ko v teh krajih. In pa ta dekleta. — strela božja —! Jean, ne kolni! V župnišču smo! — je šalil Murat. Pardon, prečastiti, ampak prijatelj Murat me je prekinil le zaraditega, ker si prilašča pravico. da sme edino on — naš najlepši general! — peti himne lepemu spolu. Družba se je zasiuejala, Berna-dotte pa je dejal: — Povsod tod sem gledal vzorno obdelana polja, krasne seno-zeti, dobre ceste, in vozov in konj ima ta narod v izobilju. V Italiji smo stradali.... namesto vozov smo imeli gare.... namesto konj pa osle iu mezge, da nismo prišli nikamor 'naprej. Ko pridem v Ljubljano, sporočim vse to naše-1 mu nadpovel jniku Napoleonu Bo-' napartu. Priporočim mu to sini-l patično deželo prav posebni bla-1 gonaklonjenosti, sam pa hočem skrbeti, da se bo vedlo našo vojaštvo do tega naroda z največjo obzirnostjo. . 1 — Ali veš, tla nas je sprejela deputaeija? — je vprašal Murat. — Takoj smo postali prijatelji. — Da. pravil mi je o tem gospod Hueber, — je odgovoril Bcr-nadotte. — Zvedel pa sem tudi. da je mnogo občinstva pobegnilo pred nami. Isto sem opazil drugod. Laška duhovščina je pač raztrosila med svoje tovariše povsod! grde neresnice o nas, in prav nič •se ne čudim, da se nas je tudi kranjska duhovščina bala kakor divjih barbarov. Veseli me, prečistiti. da ste izjema med njimi, ter upam. da je v deželi še več takih mož. Weiiigar se j- poklonil in mod-' ro molčal, zakaj njegov jutranji strah je izginil docela ter se mu je zdel sedaj popolnoma neraz-' umljiv. — Ali ste čuli. s kakšnimi sred-' stvi je duhovščina v Ankoni huj-skala proti nam? — je vprašal Murat in se zasmejal. — Sleparija je bila vsaj duhovita! Ko so dsopeli naši v to luko, so drle žen-1 ske iu starci kriče in jokaje k ne-1 ki Madoni, ki je pretakala prave solze nad strašno nesrečo, ki je j zadela mesto zaradi našega prilio-' da. Pc-mislite, Mati Božja, čeprav iz lesa. se je jokala zaradi nas! Tudi mi smo jo šli gledat, in — *) čudež! — resnično, Marija je plakala! Ostrmeli sino in itili prav zares v zadregi. Tovariš Mouge pa je naložil kip štirim grenadir- jeni na ramena ter ga dal prenesti v glavni kvartir. Tam so ga preiskali in našli, da je spretna naprava v kipovi glavi provzročala optično prevaro. Kaplana, ki je znal celo kipu iztiskati solze, so zaradi razžaljenja francoske armade in oskrunitve vere zaprli, leseni kip Madonin pa so nesli nazaj v cerkev, toda brez stroja. Tn mati Božja ni poslej jokala prav nič več! Anekdote, vse polne perečega sarkazma proti laškim duhovniškim spletkam in lažem, so pripovedovali živahni častniki z veselim humorjem, in dasi AVenigar-ju niso bile prijetne, se jim je moral vendarle smejati od srca v zavesti, da ji1 kranjska duhovščina v primeri z laško uprav vzorna. — — Vojna s papeško državo je bila docela nepotrebna, — je dejal Murat. — Zakrivil je ni papež, nego njegov tajnik, kardinal Husca. fanatičen sovražnik francoske republike. Ta kardinal je proti našim dogovorom sklepal vojno zvezo z Avstrijo in avstrijski general Colli je prevzel celo poveljuištvo nad smešnimi Četami Pija VI.; ta kardinal je hudobno nahujskal vse meništvo in fanatiziral vso Romagno proti nam. Tri dni so bili plat zvona, odredili štiridesetdnevne molitve in misijone, lagali o raznih čudežih in nebesnih prikaznih in naščuvali najnižje vrste naroda, da so besnele in blaznele. Menihi-prosjaki s križem v roki so pri Faenzi vodili kmetiške tolpe in vojaške polke proti nam. a ko so zagledali prve francoske grena-dirje in zaslišali prvi grom francoskih topov, so takoj pobegnili. Okoli petsto zapeljanih kmetov in vojakov je padlo, zločinec kar-dinal-general Busca pa je ušel. — Več tisoč jih je bilo ujetih. Moštvo smo zaprli na samostanski vrt, častnike, med njimi več sto sinov najodličnejših rimskih obi-telj. pa v refektorij. Njihov blazni fanatizem se je izpremenil v obup- ! . I no jokanje in tuleče javkanje. saj so vsi pričakovali najstrašnejšo smrt. Naš poveljnik, general Bonaparte pa je šel k njim in spremljal sem ga tudi jaz. Prizo-j ra. ki se je odigral prjjd mojimi očmi. vam ne morem popisati. -— Na kolena so popadali, dvignili i sklenjene roke ter trepeta je, pla-J kaje in ihte prosili milosti. Bilo j je strašno, pretresljivo, pa tudi ostudno. Molče jili je opazoval general Bonaparte nekaj časa, po tem pa je dejal: — Svobodni ste. Vrnite se v svojo domovino in povejte vsakomur, da smo Francozi prijatelji vseh narodov in vseh siromakov! — In nato zopet kri-j čanje, tuljenje, jokanje, objemanje in poljubljanje Bonapartovih j nog.... ah, bilo je grozno, pa tu-,di krasno! Weni gar j u je trepetalo srce in v oči so mu stopile solze, ko je poslušal besede lepega generala ter videl resne obraze častnikov j plamtečili oči in ponosnega obraza. j — Tako se je vedla francoska ' armada v Romagni, kjer se je ču-j lo poprej s sto in sto prižnic o jiji, da je čreda ostudnih zveri, napol tigrov, napol opic! — je trpko dostavil nekdo. I — Le eno samo besedo je pregovoril po naglo končani vojni od svojih kardinalov zapeljani in zaslepljeni papež, ko so ga pripeljali pred Bonaparta. — je pravil Bernodotte. — Bil sem prisoten pri tistem sprejemu in ne pozabim ga nikdar več. Mogočni vladar vesoljne katoliške cerkve in , najbogatejše državice sveta je stal pred generalom francoske republike: Pij VI.. častitljiv starček. visok in širokopleč, in Bonaparte, majhen in mršav. Premagance in zmagalec! Toda zma-galec je nagnil svoje koleno pred premagancem in vprašal z naj-( mehkejšim glasom: — Sveti oče. I čemu je bilo treba vsega tega? — i In Pij VI. je odgovoril le z eno besedico, ki pa je povedala in poravnala vse: — Peceavi — grešil sem! — Inkvizicije pa vendarle ni j hotel odpraviti! Bonaparte je pri j mirovnih pogajanjih v Tolentiuu I zahteval, naj se ta bigotstvu, vra-! žarstvu in fanatizmu služeča na redba odpravi, toda papež jo je želel na vsak način ohraniti, češ. da ima dandanes le še veljavo po lieijskega tribunala ter da je vsakršen avtodafe izključen. — ji pripovedoval Murat. — Ne vem, kako sodite vi, prečastiti, o tej zastareli, z najkrutejšimi zločini in blaznostmi zvezani napravi? Za nas Francoze pomenja že same ime inkvizicije razžaljen je zdrave pameti in človeške svobode ter polni vse poštene in pravicoljub-ne duhove z ogorčenjem. Namesto odgovora je župnik Werjigar vstal, vzel iz male knjižice ob steni časopis in začel citati: — Inkvizicija je pravdnega u-čitelja na visoki šoli v Salaman-ki, Ramona de Salos obsodila na enoletno težko ječo in na štiri leta v samostan. Pravijo, da je ličil nauke, ki diše po krivi veri. (Inkvizicija, to je preiskovanje, je sodišče, ki ga imajo dominikan- i ci in tudi drugi menihi v rokah, da preiskujejo, ali imajo ljudje pravo vero in ljudi zavoljo njih vere sodijo.) Dva svetovalca sta našla, da je bil Ramon krivično obsojen ter sta sodbo predložila kralju. Kralj je sodbo vrgel in izpustil Ramona iz ječe. To kaže. da bo morebiti te sorte duhovna gosposka in zalezovanje ljudske vere v kratkem odstavljeno. V cesarskih deželah ni bilo nikoli take duhovne sodne gosposke, — temveč škofje, duhovni in samo-stanci z ljubeznijo vsakogar poučujejo in ga, če je v veri kriv. brez krvave sodbe napeljejo na pravo pot. Vera ne velja nič, ako je prisiljena. — Kako melodičen, mehak in vendar krepak je vaš jezik! — je vzkliknil Bernado+te. — Prosim. prevedite nam, prečastiti kar ste nam čitali! Wen i gar je pre vel x besedo za besedo v italijanščino. — Izvrstno! Prav pametno! Pa kdo je to napisal? Kakšen listič je to? — so izpraševali častniki. — T oje naš prvi slovenski Časopis. — je dejal župnik. "Novice". Ureja in piše ga slovenski pesnik in učen duhovnik, Valentin Vodnik v Ljubljani. — Moder mož! Vsa Laška ni-. ma takega! — Vera ne velja nič, ako je prisiljena! Z ljubeznijo, a *ne s krvavo sodbo se pridobiva 'ljudske duše. — Da. tla. tudi naše načelo je: z ljubeznijo pridobivati. ne s silo. ker vsi narodi so si bratje, vsi so enakopravni in vsi enako hrepene po svobodi duš in teles! — je vzplamtel Berna-J dotte. — Prosim, povejte to svo-j j jim vernikom, ki imajo v nas bolj-) J še prijatelje, kakor so vam bili j Nemci, ki so vas le izrabljali za politiko nesreče, krivice in reak-' eije! — 1 — Da, gospod general, — je odgovoril Wenigar, — takoj jutri opozorim v cerkvi ljudi, da se ni-i majo ničesar bati, ter jih pozovem.! naj sporoče vsem beguncem, da se morejo mirni nemudoma vrniti domov. — Da. da. storite to.... hvaležen vam bom. — je rekel Ber-nadotte. — Gospod Hueber iti Še-ber sta na mojo prošnjo že nabila enak pisan poziv na vrata o-krožnega urada in pošte. Pa tudi jaz izdam tako proklamacijo. Ali kdo mi oskrbi najboljši slovenski prevod mojega franesokega besedila ? — Kdo? — Naš Vodnik, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani! — je odgovoril župnik. — Zopet Vodnik? S tem možem se moram seznaniti! Bet •nadotte si je zapisal Vodnikovo ime in bivališče ter vstal. — Se pred mrakom liočem biti v Logatcu, — je dejal; — zato se poslavljam, prečastiti. Hvala vam za gostoljublje, ki ga toli prijazno izkazujete mojim tovarišem in meni! — In prijel je čašo polno krvavordečega vipavca in jo dvignil. — To poslednjo čašo »na zdravje vam. Živeli! — in trčil je z župnikom ter jo izpraznil do dna. — Pri stopnicami k župnišču in cerkvi so že rezgetali konji in na njih so sedeli francoski kirasirji v kovinskih oklepih iu repastih Šleiuih. Pričakovali so poveljnika. General Bernadotte je krepko stisnil župniku roko, se naglo in prijateljsko poslovil od Mura ta in tovarišev ter nato lehkih in urnih korakov odšel. Vsa družba je hitela za njim pred župnišČe. Z jasnega neba je svetilo solnee in o jutranji otož-nosti ni bilo v naravi nobenega sledu več, — Do svidenja, gospodje! — je še zaklieal Bernadotte s svojega rjavea, ga izpodbodel ter na čelu kirasirjev kakor lastovka od letel proti severu. Sredi pestrih uniform je stal župnik in zrl zamišljen za letečo eskadrono. Kakor bi ga bil osta-vil star. dober znanec, mu je bilo pri srcu, in žalost mu je silila v dušo. * — Sam Bog je z našo republiko! — se je na tihi petek popoldne šalil general Murat, ko sta mu na poštnem dvorišču Wenigar in Hueber pripovedovala o tamošnjih ostrih zimah, rezki in silni burji ter o velikanskih zametih snega, ki se nagomili včasih prav do prvega nadstropja postojnskih hiš. — Sam Bog je s Francozi in Bonapartom. V Italiji so bile vse rečne struge napol prazne, vodovje povsod plitko, močvirja skoraj suha in tukaj diši že po pomladi. Na obširnem dvorišču postojnske pošte so trije francoski kara-binerji s čohali in ščetmi snažili. gladili in cedili svoje konje ter se obenem zabavali s Ilueberjevi-ma dečkoma, ki sta tekala vendarle skoraj neločljivo. Vojaki, o-ženjeni možje in očetje, so se radi igrali s petletnim Gvidonom in šestletnim Henrikom, dečka pa sta sijala od same sreče, kadar so jima prijazni Francozi nataknili povrhu njunih čepic svoje bleščeče čelade z ogromnimi rdečimi grebeni ter ju posaaili na neosed-lana konja. Vodili so konja počasi po dvorišču, se smejali in šalili, dečka pa sta klicala vsa blažena : — Papa ! Mama ! Glejta, glejta! Ob vodnjaku sta stala dva francoska konjika, pumpala vodo v škafe, jih dvigala mladim deklam na glavo, jim govorila lepe, sicer nerazumljive, a povsem dobro občutene besede, jih lovila za gole roke in jih ščipala v polna lica. Mlada, smela sta bila konjika in črnolase dekle v enobarvnem krilu kavine barve, goloroke z belimi ošpetlji in s franžastimi robci navzkriž preko pedrih prsi, so jima bile seveda prav všeč. — Ti neumni dedec! — se je razjezila prva in ošinila vojaka s pogledom, ki je bil vse prej ko ne vol j en. — Pusti me vendar, sitnež! — se je togotila druga, ga rahlo sunila v ramo. a se hitro vrnila zo-)1 pet k vodnjaku ko potonka zardelih lic in blestečih oči. ki so izdajale vse prej ko sovraštvo. — Evo, tudi mojim fantom in 1 vašim dekletom se bude pomlad- j na čuvstva! — se je smejal Murat' w., I J m mezikaje pomignil k vodnja-J ku. — ] — Poznajo se jedva šest dni. pa ! že počno neumnosti! — se je dob- • rodušno jezil župnik. — Božič Eros je začel plesti zlate pajčevine med Francozi in Kraševkami. Neverjetno! Snočf. ko sem se vračal iz župnišča. sem zagledal visoko v rogovilah stare,] murve dragonca, ki je šepetal z 1 dekletom na oknu. — je pripovedoval Hueber. — Kako je to možno? On je govoril francoski, ona slovenski, a vendarle sta se raz- | umela. saj sta se smejala, kakor' da sta že najboljša znanca. Na-' l pravil sem seveda velik ovinek.!j da ju nisem zmotil. j' — Kar ni bilo prav! — je gra- i jal župnik. — Posvariti bi ju mo-i rali! — I/ — Ne. ne, v vaš poklic nočem j posezati! — se je šalil poštar. P — Ljubezen ima svoj čisto po-!^ seben jezik, ki druži in veže vse'1 narodnosti in vse vere ter ne po-' zna nikakegfi političnega programa, — je dejal Murat in se ozrl ] pozorno. ^ (Dalje prihodnjič.) Prijeten izlet. J Katehet: No. Pepček. ti si bil , tudi na niajnikovcm izletu. Kako; je pa bilo? I] Pepček: Oh, tako lušno, da bolj ] ne more bili. .Mamo je čebela piči-!] la \ nos, da je postal debel kakor'( kumara; moja sestra se je z belo!] obleko vsedla na frišnopleskano!] klop in se vsa zamazala. gospod ] učitelj so si pa roko izpahnili. ] K A*X ZASTOPNIKI kateri so pooblaščeni pobirati naro$ j ulno u "Glas Nir^la" ln knjige, ka- -tor tudi sa vse arose » našo atrokr spadajoče posle: iemmj Liai, Ark. In okolica: Mlcba* O'.rar. 1 5aa Franeliee, Cai: Jakob Lovila I Denver, Celo.: Frank Skrabec. 1 Leadviile. Colo.: Jerry J umni t. Puefele, Colo.: Peter Cullg, J. K ] liojta. Frank J&nesh in John Germ. < Salitia, Colo, in okolica: Louis Co i \ atello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. { Clinton, In«L; Lambert Bolskar. Indian&polia. Ind.: Alois Rudman Woodward, la. in okolico: Lokas ' Podbregar. ' Aurora, 111.: Jernej B. Verbid. • Oglesby. HI.: Matli. Hrlbernlk. Chicago, III.: Frank Jurjoveo. ' Depne, III.: Dan. BadovLnae. La Salle, HI.: Mat Komp. 1 Jsllet, RL: Frank Lan rich. John Z* 1 letel ln Frank Barublch. J Mineral. Kam.: John Stale. Waukegaa, IlL: Frank Petkoriek a Math. Ogrln. ; Bo. Chieac*t lit.: Frank £era* li Rudolf Požek. BpriarfieM. UL: Matija Harbortc J Fr—iteatae, Kami, ia okolica: rr*c) -Cerse. Mtfter/, Kasa Im »kolica: MartiT Cos. 1 Calonei, Mick. La ek«Ura: Pat« >h»lt» in U F MaeJstitiac. Mick. Ir okolieai B ictstac. ( So. Saage, Mick. 1b skolica: u LikovlJL fID jCENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK. N. Y. MOLIT VENIKJ: Duhovni boj e—.§0 Marija Kraljica !—.60 Vrtec nebeški t—.40 POUČNE KNJIGE: Abnov nemško-angleški tolmač, vezan t—.50 Anglesko-slovenski in slo- vensko-angleški slovar »—.40 Berilo prvo, vezano t—.30 Berilo drugo, vezano t—.40 Berilo tretje, vezano t—.40 Cerkvena zgodovina i—.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik t—.50 Evangelij p—.50 Fizika 1. in 2. del t—.45 Hitri računar, vezano t—.40 Katekizem vez. veliki t—.40 Katekizem vez. mali c—.15 Nemščina brez učitelja, 1. in '2. del, vsak 50^, oba -$1.00 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnic« $1.00 Poljedelstvo t—.50 Popolni nauk o Čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom !—.20 Sadjereja v pogovorih t—.25 Schimpffov nemsko-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica. 2. zvezek po —.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec t—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUG3 KNJIGE: Baron Trenk ^-.20 Belgrajski biser r—.20 Beneika vedeževalka t—.20 Bitka pri Visu ^-.30 Bodi svoje sreče kovač ■—.3:) Boj s prirodo r—.15 Božični darovi •—.15 Burska vojska :—.25 Cerkvica na skali t—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cv.tke r—.20 Don Kižot «—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola .35 George Stephenson, oče železnic i—.20 Grizelda i—.10 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po t—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem i—.20 Ivan Resnicoljub i—.20 Izanami, mala Japonka t—.20 Izidor, pobožni kmet ;—.20 Jama nad Dobruso i—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar :—.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb t—.20 Križana umilejnost ?—.40 Kaj se je Makaru sanjalo T —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. *—.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, 8oeijalen roman $1.00 Malomestne tradicij« i—.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič ■—.20 Na divjem napada, ve«. t—.60 Na jutrovem »—.8P Na krivih potili *— Na različnih potih i— Narodne pripovesti, 1. iu 3. zvezek po _.20 Naseljenci t—.20 Na valovih južnega morja s—.15 Nikolaj Zrinski e—.20 O j etiki j— if Odkritje Ameriko, yea. ir-.8Q Prihajač —.38 Pregovori, prilike, reki t—.29 Prst božji . (__ 29 Randevouz ir—.29 Revolucija na Portugalskem —.20 SenHa ,_ Stanley v Afriki ,3f Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. gvezek po Sveta noč i—.23 Srečolovec ,_.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec ,_.20 Sanjska knjiga, velika .--.30 Štiri povesti i__20 Tegetthof >-.25 Vojan na Balkanu, 13 rvea. $1.85 Zlate jagode, vez. :—,3Q Življenjepis Simon Gregorčiča t—,5'-:i\ i ;-i'sir. pravi gospod v de/eli, tvoja volja ji- suvereiiska in bolj postavna kot volja "cesarja", ki se sklicuje na božjo pravico. Tvoja volja, moj nan »d, je »Mlini pravi vir tvoje moei. Tudi č»> trpiš \ okovih, če si zasužnjen, bo nazadnje vendarle /nuigaln pravica, prišel bo dan svobode, nastopila bo ile j«' zapisal nekor s!-, vni nemški pesnik Henrik 11 i ■ :m na t. besede naj bi se •■•vali v sedanjem easu vsi. (V . vsako ljudstvo vedno in j>r v ob vsaki priliki smatralo za n;,". kar .]■'. ee lii si bilo svesto sv"j.- mori, bi ne bilo te strašne vojne in njenih grozot. Noben na-1x1 ni želel vojne, vsi se jo bra-> j.I I vse n a e i ne, slednjič ko| [■ i> t ei ifek, da j«- treba ili, pa «jrn'do. Odkod ta nemoč, od-1 ' sit ;t;i vdanost? S;iJ je ven-ii. • nar- v»ak „. tisoee jih strada, na tisoee umira od l.i koti'. Kakor k.i/o, ne bo še j tako /.lepa konca. Bojna vihra bo, toliko <*usa divjala, <[okl«>r nt* bo t;i!i ona stranka popolnoma opešan:!, dokler ne bodo vse stranke: tako opešane, da se ne bodo mo- Toda s teui še ni rečeno, dal nam bo mir zagotovljen. Ne. O-j stali bodo .Še vladarji, ostali bodo diplomati in se pripravljali na rov o vojno. Kakorhitro bodo do- si• i;I i otroei, ki so stari sedaj od »I e -m t do petnajst let, svoje dvaj-. t«, u/. i roma petindvajseto leto. .. 1,„ vojni pl.-s znova »f-l. S.-■ I i ; prin'ijii, lU j.' svi-ra ikil/.nost \-ake«;a umreti za domovino, tla! je ilulž.nost vsakega braniti zemljo] pravijo' Nemci, tako pravijo Ru-j si Francozi in vsi. Kako, tla j*' prišlo kar naenkrat do tega I*rej so vendar smatrali za dobrotnika naroda onega, ki je naj-; storil zanj. občudovanja vredni >u bili oni možje, ki so s svojimi iznajdbami koristili narodu, k' s.» ir;i vodili, učili, ki so skrbeli za njegovo boljšo bodočnost. S. daj se je nenadoma vse iZ-^ iireim nilo. Vsega spoštovanja, ob-' eiidovanja in slave so deležni oni možje, ki uničijo kolikormogoče veliko ljudi, ki znajo izdelovati najboljše načrte za ubijanje, ki /najo vzdržati uboge ženske in otroke s samim črnini ovsenja-kom mesece in mesece pri življenju. Slaven j«' oni. ki si izmisli ia rt. po katerem se da z eim samim pritiskom na električni gumb uničiti veliko mesto, razdejali drasroeetie stavbe, umoriti na -lotine in stotine mož. ki imajo domu stradajoče žene in otroke. Tak človek je slaven, i/, vseh hiš mu plapolajo na časi zastave, njegova slika je po vseh časopisih, ljudje se mu klanjajo in ga obožujejo. | Klanjajo se zločincu, morilca obožujejo. Kdaj se bodo spametovali, Bog ve, če bodo prišli kdaj do prepričanja, da je vojak morilec, da je oni, ki gsi vodi in mu zapoveduje, dvakratni morilec? j Silne armade se bijejo v Evropi. Bojujejo se in ne vedo zakaj.' umirajo in ne vedo zakaj. Proti s.i\ražniku se peljejo ovenčani s cvetlicami, v srcih blazno navdu-1 šenje ali pa neizmeren obup. Ko pridejo na določeno mesto, začno svoje krvavo rokodelstvo. Pobijajo ljudi, katere niso še nikdar videli, borijo se za cilje kronane gospode, umirajo v jarkih, zapuščeni, brez tolažbe. Kako jim je tedaj pri srcu .' Ali izprevidijo, da hO čisto navadni najeti morilci, da so jih poslali morit oni. ki so v. mirnem času umor najstrožje ka-! /novali, da >o njihovo orožje? Blagoslavljajo jih oni, ki še v vojni uče izveličarjeve nauke, ki se med bujnim metežem sklicujejo na njegov prevzvišen nauk o ljubezni do svojega bližnjega. Italijanski duhovni so blagoslovili orožje italijanskih vojakov. avstrijski duhovni so blagoslovili orožje avstrijskih vojakov. Ljudje so f*li v boj in blagoslov božji jih je spremljal, t Katerega blagoslov je bil močnejši, na katerega se bo ozrl On. o katerem pravijo, da je največja ljubezen, da je največja popolnost V sedanji vojni se je pokazala krivica v pravi luči. sedanja vojna dokazuje, da niti ta, niti i ona država ne more očitati drugi najmanjše pregreh*', najmanjšega i prestopka. Vsi so podivjanei, živali, brez razuma, brez razsodnosti. (.'love-■ I ška družba ni imela še nikdar tako velikega madeža na sebi kakor j ira ima sedaj, veči se še nikdar ni tako odločno bilo v lice. kakor se ji sedaj. Vsi oni. ki se sklicujejo v sedanji vojni na poštenost, so pa j večji sleparji in himpi, vsi oni. ki se j bojujejo v imenu svete vere, so | bogokletniki. vsi oni. ki odobra-I vajo to strašno klanje, so soudeleženci pri zločinih, kakor.šnih še I ni videl svet. | Kakšna sladkost je v vojni, ka-i ko prijetno je umirati za domovino. naj svedoči sledeči odstavek. Napisal ga je vojaški duhovnik. ki je odšel v ponedeljek, dne 12. oktobra lanskega leta. tisti ; (lan po oprostitvi Przeinvsla, iz ^ trdnjave, d;i bi blagoslovil padle "junaki Bojno polje je popisa! tako-le: * : — Bilo je strašno! Na mestu. ( kjer so poizkušali Rusi vdreti, je ležalo na zelo majhnem prostoru ."(mi mrliče v drug čez drugega. ' Tako so pred neko zavoro pokri- . . „ i vali zemljo, da zemlje ni bilo ni«"' videti. Pri neki odprtini sta se " nahajali dve stopnici. V ta do- . zdevno mrtev prostor je pribeža- 10 več stotin nesrečnikov, da se umaknejo strašnemu fronlalne-!>tu ognju naših strojndi pušk. Reveži niso vedeli, da se s tem i/. | postavijo drugemu ognju strojnih pušk. V sekundi so bile stopnice ^ pokrite /. umirajočimi človeškimi . telesi. Bil je to panoptik. da si ga človeška domišljija ne more pred- , stavljati strašneišega. Tam je le- ( žal eden na hrbtu z zakrivljeno j roko čez se, kakor tla drži še pu- j ško, pripravljeno za strel. Neki drugi je sklezal ravno na neko j višino, ko ga je zadel strel in ga je življenje zapustilo prav tako ( ko{ je plezal na visočino. Treba . je liilo pristopiti prav k njemu in ga potipati. tla s,» je človek pre- j pričal, tla je res mrtev. Neki vo-jak je ležal mrtev brez glave in ■ rok, neki drugi se je smehljal z razbito črepinjo. v kateri ni bilo j 11 ič možgan: na ušesih je pa držal telefonsko pripravo. Ljudje, ka- ( tere je omotila luč žarometov in ( ki so položili roke na oči. so oble- ^ žali mrtvi v takih pozicijah. Ve- ( čina je ležala na hrbtih, krog njih _ pa puške, nahrbtniki. vreče za t kruh, jedilne sklede; tla pa so bila tlakovana z naboji. Nekemu t ruskemu nadporočniku se je po- ^ srečilo, da se je v peklenskem og- j nju priplazil do naših strelskih jarkov. Nešteto strelov mu j«1 dobesedno preluknjalo telo. Pokopali so ga naši v posebnem grobu, kot junaka med junaki. Na neki , krompirjevi njivi so ležali celi bataljoni mrličev. Hoteli so jih , ravno zakopati, videti so bile krog njih majhne luknje iu lopate. Tu je ležal mož, ki se je bil dvignil, tla bi hitel naprej, tam cd n z napol zaužitim cvibakom med ustnicami. Naenkrat sem zagledal, kako je eden izmed teh groznih mrličev premikal prste na roki. Bil je eden izmed težko ranjenih. Dva dni in dve noči je ležal v nezavesti. Ko smo ga dvignili. je poljubil duhovniku roko. . in odpeljali smo ga v bolnišnico. V nedeljo po oprostitvi Przeinvsla se je vršila po vseh cerkvah v 1 mestu zahvalna služba božja. (Pride še.) ! i Star planet zopet razkrit. Pariz, Francija, 10. oktobra.— , V nekem dopisu na Akademijo znanosti pravi profesor Bigoudan. tla so raziska vanja profesorjev Blonde! in Fabry v Marseilles dokazala. da ni komet, katerega je baje razkril profesor Sola v Bar-celoni na Španskem), noben nov komet. temveč Ambrosi" katerega se je že pogrešalo 36 let. Torpediranje polagalca min. London, Anglija. ]9. oktobra. V nekem poročilu iz Kodanja sc glasi, da je bil neki nemški polagalec min torpediran od nekega angleškega podmorskega čolnb ob Langeland Belt. V poročilih iz skandinavskih dežel se glasi, tla so bili včeraj . potopljeni v Iztočnem morju štirje nemški parniki. Nadaljna nepo- ; trjena poročila navajajo, tla so : bili uničeni nadaljni štirje parni- i ki. - j Izpred izjemnega sodišča v Ljubljani. Mladi ropar. ! Lorenc Sleme leta 1S90. vi Gradcu rojen, pristojen v Cerklje, je dasi tako mlad že popolnoma pokvarjen, silovit in tujemu imetju nevaren fant. Že v času šolskega obiska se je izkazal kot nepo-jboljšiv hudobnež posebne vrste in j bil vkljub svoji mladosti že trikrat sodnijsko kaznovan. Ni čuda, da ga imenujejo ljudje najhu-dobnejšega fanta cele fare. V Martinjakovi gostilni v Dvorjah se je preti kratkim neko* popoldne mudil Valentin Grošelj. posestnik iz Pšate. kjer se je nahajal tudi obdolženec. Okoli 4. uri* je zapustil Grošelj gostilno. Ko je bil že zunaj v vasi na potu ob polju, prišel je mahoma za njim Sleme ter ga ne da bi ž njim kaj spregovoril, butnil z obema rokama s tako silo v prša, tla je padel. Na tleh ležečemu je pokleknil na prsa. ter ga začel s pestmi biti poj glavi rekoč: ''Čakaj, bom jaz nož dobil." Ko je začel Grošelj klicati na pomoč, ga je obdolženec spustil. pri čemur je ta opazil, da drži obdolžence nejgovo denarnico, v kateri je bilo le nekaj vinarjev.' G rose 1 je hitro zagrabil za na de-| narniei privezani ključek. nakar je Sleme z denarnico zbežal. Ob-' dolženee le deloma priznava tleja-j nje. taji pa z raznimi izgovori, da je nameraval Grošcljna oropati. Sodišče «ra je krivim spoznalo! in ga obsodilo na 5 let težke ječe.' Nevaren uzmovič. -Jožef litra, leta bio.S v Podgo- ri rojen, pristojen v Dol. tlelavt-e" brez stalnega bivališča, je delo-j mrzneš in tujemu imetju skrajno; nevarno človek. Nič manj kakor •io-krat je bil sodno predkazno-van, med tem, v kolikor se je da ; lo dognati. 14-krat zaradi tatvine.! Oltra je bil že leta 190:1 pred ljub-' Ijanskim sodiščem zaradi tatvfm j iz navade obsojen na o let težke1 ječe. A to ga ni poboljšalo, kajti' komaj tla je zadobil prostost, se je zopet lotil tujega imetja, vsled 1 česar je bil leta 190!) pri tukajšnjem deželnem sodišču na 1:? me-j seeev težke ječe obsojen. Zadnjo kazen zaradi kraje 16 tednov z;i ! pora je prestal pri okrajnem sodi-] še 11 v Kranju dne 31. majnika t. J. A komaj nekaj tednov po prestani! kazni lotil se je zopet tujega imetja. kajti na Selu pri Ihanu je delavcu Viktorju (Jote vzel 10 K gotovine, in nekaj obleke, 4 prstane, nož, škarje in ruto v vrednosti GO K. Tatvina na škodo po-sestnikove žene Lucije Logar in sicer 200 K v gotovini in ."> K vredno uro na škodo Franceta Logar se ni moglo dokazati. Za ka-! zen je prejel Oltra s. Wilkinsburg. Pa. (-20-26—10) NAZNANILO. Rojakom t Lorain, Oiiio, in o-koliei naznanjamo, da jih bo ob iskal naš zastopnik JOHJN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati aaroč-«ino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravnižtvo Qia» Naroda. HAZNAI^TLO. Cenjeaim ».aročnikorc t nylvaniji gx50r0^ani(>. da jih bo t kr&tkem obiakal tiš potorabti es fftopnii: mp. ztoiteo Jizin, ti je pooblaščen pobirati aaro# aiao is itdajati to*ader»a p*t» dila. Sedaj »e mndi v Pittsburgh Pa., ia okolici. rix>ra-rnHt»r. MmrnAm" NAZNANILO. Hojakom v državah Iilinot* ii Wisconsin naznanjamo, da jih beds obiskal naš Kastopnik i. I « Mr FRANK MEH I kateri je epravičen pobirati naroč ,nino ca list "Glas Naroda" in is | dajati pravoveljavna potrdila. Bo jakom ga toplo priporočamo. UprtvniftTG Q1m Naroda'. V COLORADO. ^"sak ima pravico in priložnost dobiti 360 ali o20 akrov homestead. zemlje, kjer raste vse. Dosti vode in lesa. Blizu železnice iti velikih mest. Location, uradna vknjižba in merjenje znaša £123 za 16?) akrov ali *1S0 za 320 akr. S to svoto je plačano vse. Pridi-1 e, dokler ne bo prepozno! Za pojasnila priložite znamko. Frank Chancher & Co., 1624 Curtis St., Room 2, Denver, Colo. IŠCEM gospodinjo, katera razume -svoj posel. Po podrobnosti pišite na: F. Prime, P'ox 4!>. O risk a, N. Dak. (20-22—10) Iiad bi izvedel za naslov MATIJE PA I d SKA. Prosim cenjene rojake, če ktlo ve. da mi javi. ali naj se sam oglasi na naslov: (Iregory Prime. Camp 8. Yelk. \V. V a. (19-21—10) IŠČEM d< brega moža v starosti od 30 do bi let. ki se razume v gospodar-j stvu in pri konjih. Znati mora tudi nekoliko angleški jezik. (Ilede I da če se domeniva ustineno ali pismeno. Pišite na: Mrs. A. F. Goriaiiz. R. F. D. :{, Mount Kiseo, N. Y. _(19-23-—10)_ ».^"m-Tyi i aiMi/ ^r Richterjev ^teS^ fl PAIN-EXPELLER tit ^^ - rSSl Za rsvnetičae boleči- cJ 0 j uj okorelost in negib- ^ jjHn čnosl sklepov in mi- fc^rSsSi 11 Pristni prii;ujB [ki^fcBfflTERt^ jig v zavoju, kot^ je i'fl Odklonite vse za-IB I voje, ki niso zape-'r^^^iAff^tM z Anchor varstveno znam- KH^i^^'iij v lekarnah ali na-Mi^l ravnost od ''mm* A D, IfeSHil RI CHTER »lil & CO. 74-80 Washinston'St. ^ —N««r York, N. Y. Čudovita zdravljenja. Če trpite ni boleznih na pljučih, v želodcu, jetrih, ob'ntih, na ka-! tarju, revmatizmu ali živcih, — ce| i odlašajte niti en dan, temveč se j informirajte glede našega zdrav-' i ljenja potom elektrike in serumov' kot ee jih rabi v največjih evrop-i i skih sanatorijih, ki so pomagaii stotinam vaših rojakov, ki so bili v brezupnem stanju, a so sedaj zdravi in erečni. Poskusite nsše zdravljenje. Pomeni VRNJENO j ZDRAVJE. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, j j 308 PerniMMit BUff. 746 Eu:tid A venae, Cleveland, Ohio. "* " * ——1^. V Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik: Anton Plevel, 410 K. 5th St., New York, X. Y. Podpredsednik: John Piruat, 2S0L Catalpa Ave., ItitlgewtxKl, N. V. Tajnik: Vinko Zeviiik, So2 Anthon Ave.. Rid^ewotxl, X. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewotxl, X. V. Zapisnikar: Ivan Gerjovieh, 328 liond St., Brooklyn, N. Y. Nadzorni odbor: Josip Pogaehnik, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, G40 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovieh, 440 L'nion St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, '.VI Stagg St., Brooklyn, N. Y. IffnnVo 5U St. Mark's Place.'New York, N. Y. Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, CD E. Till St., Xew York, N Y. Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v društveni dvorani "BEETIIOVEN-HAI.L", 210 E. 5ih St. blizu 3. Ave. v New Yorkn. N. Y. in se prieno točno ol> S. uri zvečer. ^ggti&gjj^ dobiu "GLAS NAEODA" gkosi štiri mesec« dnevno, iivzemži nedelj in po-»tavnih praznikov. *'GLAS NARODA" ® j ^ lil! tsiiaja dnevno na šestih »traneti, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, ▼ 3 B ^ meaeco 156 strani, ali 624 strani v štirih 8 llllžl mesečin.. "GLAS NAEODA" donaša JEE&S^ dnevno poročila a bojišča in rain« «li- "^J ^saH^S^^Nfe^^ ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list xelo rassirjen. "^»v-f '7ss osobi« lista Je organizirano in spada v xtrakovne unij«, Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naroiiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej ohrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Cleveiandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA L'NIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIfl AVE. CLEVELAND, O, Vrednostna ponudba kadilcem "Standard Amerike". IO HASSAN KUPONOV ZASTONJ (IZREZ-TE TA KUPON) TkW&y Ta POSEBNI KUPON ima vrednost dese- \ tih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ^^ se Predloži z devetdeset (90) ali več rednimi L ^^^ HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših PiK "^j&w HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri ^^^ THE AMEBICAN TORACCO CO., ^»f Premiuia Lk~t. 490 Broome St., New York, N. I. y^sTr (hB^ŽN Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915. su^^ji Aj Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga rete v Ameriki za najbolj razširjeneeigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, meliki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. . Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: mm ■ Kuponov Kuponov Milo za bnti.......2S Ženski ali mežki dežnik, ameriški Tafftta, Copic, sceiine so vložene v trd gumi . .50 Mission ročnik . 350 nH^9Uie j ' ^ Kuhinjska oprava - 10 kosov z visečim obeša- illSi na^ ki s^RA Z T F P N F ^ " 5° ,0m- °Prava ob9t°ji PriPrave za rezanie S iS i«?44 infLv P^tu.iL l' . * me?a s P^veskom za drobnejše sekanje; mt- od dO do 44 imev. Prikladen za vsako leio sarskega noža, Emerv bru<»a kuhovnice lo- Ž^nfnotrAu/rT^ riT'V° rT°'1 ln0 pati ce, noža za kruh^pri^raveza^^nje nohi ' J' mi t€r PI'a Za 125 ŠkateIj' velikih vi'ic' "ožaza rezanJe in ža^ Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožmi, ka- ' Ura za KosPode» pristno temno jeklo . . 60U terega je lahko pritrditi. Potreben v vsakem Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. domu ........ 200 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . . 2900 Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street New York City, N. Y. _PL AS J\T AT? ODA, 21 .OKTOBRA, 1015. Marija Grubbe ---------- i Spisal J. P. JAKOBSEN. ' O-- Za Gla« N aroda prevel O. P. I (Nadaljevanje) < >!i bo ta gotovo storil, kaj ti nihče ne more brez velikega sočutja i'!i .lati stališče, katero se mi je naložilo, ki je neznosno in o katerem smatram za pravično, da se ga iznebim. šele zadnjič snu šla navzdol v sadovnjak in ko sem se vrnila, so bila vrata moje spalne sob** od znotraj zaprta in ko sem vprašala. k ij naj pomeni ta dovtip, se mi je odgovorilo, da je bila Ka-r- a. ki h oče imeti to lu sosedno sobo zase. Mojo posteljo se je pa spravilo v sobo. ki leži proti zapadu in v kateri je mrzlo kot v cerkvi. To je sramota, katero se je naprtilo name. Ostani v božjem varstvu ter mi sporoči le dobre novice. Tvoja vedno zvesta sestra, Marija Grubbe. \'a gradu Ageersbuus. dne 2. decembra 16H6. Visokorodni gospej, Animariji Grubbe. soprogi Kti Iloeg, sodniki! na Laaland. moji ljubljeni sestri, prijazno v roke. _ _ _ » _ _ _ * * * T'lrik Frederik je bil 7, razmerami na gradu skoro prav tako nczadiivoljen kot Marija Gruhhe sama. Pri svojih izgredih je bil navajen boljšega. Rili so le slabotni pivski tovariši, ubogi, navadni častniki tatu v Norveški in njih vliieuge, ka4"fh človek ni mogel za dolgo časa videti. Karen Viol je iiila edina, ki ni obstajala iz same surovosti in neokretnosti, a celo njej bi bi! dal rajše danes kot jutri slovo. Bilo je iz srda radi odklonjenja Marije, da si je poiskal to družbo. Nekaj časa. a ne dolgo, ga je razveseljevala. Ko pa mu je vse pričelo postajati pusto ter je tudi občutil nekak prieetek kesa na svojim postopanjem, je čutil potrebo prepričati samega eebe, da je zaslužilo vse njegovo obnašanje le v to. da napoti Marijo, da bi obžalovala svoje postopanje ter se skesano vrnila k njemu. Ker >e mu pa ni zdelo, da bi se hotela pričeti ona kesati. je hujše prijel, v upanju, da bo zlomil njen odpor stem, da ji bo napravit življenje tako grenko kot mogoče. Da ga ona več ne ljubi.to ni veroval. Bil je prepričan, da hrepeni v svojem srcu po njem, da ga hoče objeti v svoje naročje, da pa se hoče maščevati radi njegovega izdajstva. Da se je hotela m;';e. \ati. se mu je dopadlo, a stvar se je preveč zavlekla ter 11111 je pu ta'.> v tej zapuščeni Norveški nekoliko dolgočasna . Kljub vsemu temu pa si ni bil na jasnem, če bi ne bilo boljše, da je pistil Karen Viol v Kodauju. Ulrik Frederik ni mogel nadalje izhajati z njo, dočim je bila na drugi strani ljubosumnost njegova zaveznica. Da pa je bila Marija Grubbe v resnici ljubosumna na Karen, o tem je bil Flrik Frederik trdno prepričan. .Marija pa s.- mu kljub temi; id približala in Ulrik je pričel dvomiti. če se mu sploh kedaj in njegova ljubezen je rasla z njegovim dvomom. V obojestransko razmerje je torej prišlo nekaj napetosti in razburjenja igre ali lova. \V razdvojili in poln dvomov je zadajal Mariji eno krivico za drugo ter pazil napeto na najmanjše znamenje, da je pognal divjačino na pravo sled. Divjačine pa ni bilo. Da. — konečno vendar. Koni čno se je zgodilo nekaj in on je bil prepričan, da je bilo to 1 lot it-no znamenje, ravno ono znamenje, katero je pričakoval. Marija tirubhe j.- nemivč nekega dne, na katerega ji je prizadela Karen občutno razžaljenje. šla v sobo, v kateri je Karen ravno spola svoje opoldansko spanje. V roki je imela bič ter je prestrašeni vlačugi zadala par udarcev, nakar se je mirno vrnila v svojo p rot i zapadu le/.ečo sobo in sicer vspričo služabništva. katerega je bilo privabljeno vsi cd krikov Karen Viol. I It ik Frederik je bil doli v mestu, ko se pe zgodilo to. Karen je takoj odposlala na njega sla. a 011 se ni nikakor žuril. da bi prišel. šele popoldne je slišala čakajoča Karen udarec kopitov njegovega konja. Tek a je k njemu, a on jo je potisnil na stran ter šel naravnost k Mariji Grubbe. Vrata so bila le priprta — ter nje gotovo ni bilo notri. 1'otaknil je glavo skozi vrata ter mislil, da bo našel sobo prazno. .Mesto tega pa jo je našel tam. Sedela je pri oknu ter spala. Potaknd je glavo skozi, zelo previdno in boječe, kajti ni bil več popolnoma trezen. Le., septembrskega sobica je padala v sobo ter dvignila ta-ruošuje blede barve v blesk in svetlobo. Vse je bilo blesteče svetlo. Na l!lavo Marije Grubbe pa je svtila luč ter poljubljala belo čelo. Ona je spala, sedela na stolu tor spala in imela roki sklenjeni v naročju. Bo prstih se je priplazil Flrik Fredeirk k Mariji in vsa glorija je izginila, ko s«1 je postavil med njo in vrata. Natančno jo je opazoval. Bila je bolj bleda kot ponavadi. Izgledala je dobro, ko je tako slonela z glavo, nagnjeno nazaj ter napol odprtimi ustnicami. Lahko je opazil, kako so utripale žile na vratu, ravno pod majhnim materinskim znamenjem. Sledil je močnemu krogu njenih ramen prav doli do nežne roke. Ta ženska je bila njegova. Njegove oči so dobile moker izraz, dočim je čutil v srcu lahko vzbujeno, mesko sočutje pijanega človeka. Tedaj se je vzbudila Marija Grubbe. Vi! — je skoro ječaje vskliknila, vstala s stola, ki je padel nazaj. — Marija! — je rekel Ulrik Frederik. tako srčno kot mu je bilo mogoče. Kaj hočete? — Ali se hočete pritožiti radi udarcev, kaiere je dobila vaša priležniea? Ne, ne. Marija, hodiva prijatelja, dobra prijatelja! — Vi ste pijani, — je rekla 011a 11a kratko ter se obrnila proč. Da. Marija, iz ljubezni do tebe sem pijan, sem pijan tvoje lepote, moje srčno ljubljeno dete. — Da. tako ste pijani, da vas je zmotil vaš obraz ter ste me smatrali za drugo. — Marija. Marija, ne bodite vendar tako ljubosumna! Ona je napravila porogljivo kretnjo ter se obrnila stran. Da. Marija! Bila si ljubosumna ter si se sama izdala, ko si vz. !a bič v roke.... Pa naj gre vsa ta umazana družba k vragu.... Nikar se ne igraj še nadalje neizprosno proti meni, ki sem igral neumestno igro proti tebi s tem zapravljanjem in prikritim zakono-lontstvom. Saj si sami s tem vprizarjamo peklensko življenje. Vse. kar hočeš imeti, bo tvoje, vse ti bo na razpolago in imela boš svilo in demante in zlato. Hotel ji je položiti svojo roko krog njenega telesa, a ona ga je prijela za sklep ter ga držala daleč od sebe. — Uilik Frederik, — je rekla, — liočeiu ti nekaj povedati.... C'e hočeš svojo ljubezen obleči v baržun ter ji postaviti 11a glavo cesarsko krono, okičeno s samimi demanti. — jaz bi jo vrgla od sebe kot gnoj in blato, ker jo smatram za manj vredno kot prah. katerega tlačim s svojimi nogami. Ni je kapljice krvi v meni. ki bi bila tebi dobra, nobenega vlakna v mojemu srcu, ki bi te ne odganjal.... Ni ga kota v moji duši, kjer bi se te ne imenovalo s pravim imenom. — Razumi me dobro. Če bi bilo treba rešiti tvoje telo smrtne bolezni ali rešiti dušo iz pekla s tem, da te rešim, bi tega ne hotela storiti. — Da, ti bi storila tako. ženska, zato ne govori tako! — Ne in ne in zopet ne! — Potem ven s teboj, proč izpred mojih oči. v imenu pekla! Bil je bled kot zid ter se je tresel po celem životu. Glas je bil spačen ter čisto izpremenjen. Pri tem je mahal z rokama po zraku kot zbesneli. — Ne pridi mi še enkrat na pot! Ne pridi mi še enkrat 11a pot. ali ti pa razsečem glavo, da 1111 bo od tvoje krvi migljalo pred očmi! -- Ven iz norveške dežele in kraljestva in ogenj pekla naj bo tvoj spremljevalec! Ven........ Marija se je nekaj časa prestrašeno ozirala vanj, nato pa je pohitela iz sobe in gradu. (Nadaljuje se).__ \ Imam v zalogi prave importirane s LUBASOVE ^ mm^ \ & HARMONIKE gggm [ KOVČEKE ( iz Slovenjega Gradca, Štajersko. r- Posredujem tudi pri prodaji in : nakupu starih že rabljenih harmonik, j Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd. \ Alois Skulj, J P. O. Box 1402 New York City, N. Y. MODERNO UREJENA roittlA GLAS NAtflM SS3 VSAKOVRSTNE TISKOVINE wmmmwA IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. o « • • • • DELO OKUSNO. • • • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE, UNIJSKO ORGANIZIRANA, POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: . SLOVENEC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki in driavnlkl o kajlzl B«rM A , httiff "Doli z orožjem!" Lev Nlkolajerli Tolstoj J« pisal: Knjigo sem ■ velikim ulitkom prebral lu v njej naše! veliko koristnega. Ta knjiga sala rpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli -... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla f«**«™« Btaal aJ kilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjera. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo Človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobi a knjiga. Dr. Lad. Jakobovski: Tc knjigo bi človek na j raj de poljubil. V dno srca me Je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gosdu pri Krleglach in sem bral knjigo s naslovom "Doll a oroi- 1 Jem I" Prebiral nem jo dva dneva neprenehoma in deduj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vsa 1 kulturne Jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi t 1 Rolab ne smele manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto , Pismo. Ali bi se na moglo ustanoviti družbe, ki M razširjala to knjigo? Heaurlk Hart: w To ]• najbolj oCarljiva knjiga, kar sam Lik 1 kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jib spisali ljudje, ki se borijo na svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1890 v Berlinu)! Ne fesr". tlavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom po-budil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi ill tnjs 1 krlžemsvet In učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govo- ' ra t poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Kkl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Be rta , pL Suttnerjeva. Vrosim^Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, Ca se ne bo nlkdc vefi navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. 1 cena m centov. \ a«nbJU j« pri f Slovenic Publishing Co., €1 Cortlandt Street, Hew York City, N. Y. Mnraaxe, Cenjenim naročnikom t UtaE, Colorado in New Mexico sporoča^ teo, da jih bo v kratkem obiak^l nad potovalni sastopnik, BCr. OTO PSZDDL, ki j« pooklaieen pobirati narcis! no in iidajati tozadevna potrdila. Upravnlžtvo "Glaa Narod«". Prosti nasvet io informaciji priseljenci«, Buui •« Iiiutrili lil lauaifratiom" aa držav« M«w York varuje lm pomaga priaeljan-aam, k! a* bili oaleparjani, evopA-al &li i katerimi is i« slak* ravnala, Bresplažno ai iaje untti priseljencem, kateri so bili oslepar-jaal od bankirjev, odvetnikov, tr-gcvppT s zemljišči, prodajal««v parojiroAnik liatkov, spremljava! »rr, kaiipotav in posestnikov i#-vtfbL Daj« se informacije v natnrall zaaijsklk aadevak; kako poata* drlftvija*, kjer se erlaalti ra Žavljaask« listina. 9 Sorodniki naj bi se sest&H s pti-*elj«n«i na Ellis Islands sli B&rffS C£iee. SOUkATKI M!3fcV®B (Stat« Department of TM&fy BUREAU OF INDUSTRIE 1 AND IMMIGRATION. ZTrad v meatu New Yorkrfj B9 SaarS SStk St., odprt vsaki dan «d [tt %x4 sjmtraj do 9. pop«!dmf H ! ? md& jRvelsi ed 8, d« II, f0fc □e osiveli, lievmatizem. kot>iibol ali traranjo v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture, kraste in srinte, potne noge. kurje oči. bradovice. ozebline v par dneh popclnomn odstranim. Kdor bi moja zdravila bra uspoha rabil, mu jtunčim za S5.IJ0. Pijit« takoj do cenik in knjižico, pošljem uitonj. JAKOB WAlilO, l«es E fifth WLt amlmli Mk £OJAJO NAROČAJTE SB NA "9UUI KABODA'-, NAJYXCJI ILOTgym DNBTKUS S CDB. Bi'1'ji'.m Veliki vojni atlas fojsbajočih se evropskih držav io pa koloiuj-sldh posestev vseh yeksil. Obsega 11 ramih zemljevidov.' ss POtih straneh in vsaka stran je 104 pri 184 palca vsllkt; Cena samo 25 centov.J Manjši vojni atlas 'obsega devet rasnih zemljevidom »® 8 itrisah, viaka atran 8 pri 14 pslcsv. Cena samo IS centov. Vi! stmiJerHi eo narejeni v raznih barvah, dne ,wak I lahko spozna. Označena so vbs večja mesta, število prs-i bJralcev držav in posameznih mest. Ravno tako Je povaod j tudi označen obsei površine, katero zavzemajo'poiaxnsiBa I države. Pošljite 25c. ali pa 15c, v znamkah In natančen naslov Is mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.- Pri v«č]«» sdjama damo popust; Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov _(1ZREŽITE TA KUPON) SlB&y Ta POSEBNI KUPON ja vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m predloži skupno % devetdesetimi (90) ali vsi rad ,!*§£] > almi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kak! sa (fe m EA8SAJi P KEMIJSKIH POSTAJ ali prt )jfi* v THE AMERICAN TOBACCO CO, J ® JSxS. freauuat Dept. 498 Broome St^ New York. a. I jvSyP^KV (Ta ponudba ngasne 31. decembra 191B.) JyffiL^l.- Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcJh. czz3© Cena 15 centov. E)^—i Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet? cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Knsije, Nemčije, Francije, Kenije in .Balkanskih držar. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobrega sem se preprital, da dospejo denarne poSiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino, 100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "GLAS NAEODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I