Iz IJubliane. Njih Veličaiistvo presvitli ceuar no h previsnjim sklepom 2. inarca (. I. dovuliti blagovolili, da se napravi dramatiško društvo v Ljubljani. Slavno piedsedništvo c. k. deželne viade je 18. aprila t. I. poterdilo pravila, po osnovalnem odboru predložena, kterih poglavitni obsežek je ta-le: Nainen drustva je vsestransko podpirati in pospeševati sloveneko dramatiko. Zatorej hoče drnštvo: a) skerbeti, da se razvije slovennko dramatiško slovstvo, in v (a namen rzdajati gle<li«ke igre, b) vstanoviti svojo dramatiško učilnico, c) napravljati glediške predstave, d) osnovati dramatiško knjižnico, in si omisliti potrebno opravo. Ud je lahko vsak izobraženec obojnega spola. Neoporečen g\as je bitni pogoj, da se kdo v drustvo eprejtne in da v njem oetane. Udje se ločijo v: predstavljajoče, pisalne, podporne in častne. Vaak ostane ud, dokler ne naznani odboru naročito svojega odstopa. Vsak ud ima pravico: a) da pride k velikemu zboru, pri kterem se lahko glasi pri vneh razgovorih, glasuje in vnli odbor, pa tudi sain je lahko izvoljen, b) da lahko odboru podaja nasvete, kteri se tičejo društvenega namena, c) da dobi vne po društvu izdane knjige po zni/ani ceni, da rabi drnštveno knjižnico, in prihaja k društvenim vajam. Dolžnost predstavljajočih udov je, da se redno vdeležujejo učilnih vaj, in da prevzamejo odločene jim naloge. Dolžnost pisateljev je, da spisujejo droštvu primerne knjige. Da pa more spolnovati drustvo evoj namen, plačuje vsak ud na leto e n goldinar, podporniki pa d v a goldinarja a. v. Ta donesek se plačuje v pervi polovici leta, (t. j. do kouca meseca junija). Pisateljem in predstavljajočim udom sme odločiti odbor po zmožnosti društvenega imetka primerno nagrado. Dohodki drnštveni so: a) letni doneski udov, b) prejemki za prodane knjige, c) prihodki od javnih predstav, d) dobrovoljni darovi. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani, vendar sme tudi po drnzih vcčih slovenskih krajih s privoljenjera c. k. deželne vlade podrnžnice v smislu teh svojih pravil osnovati. Ko osnovalni odbor to za vse Slovence radostno novico na znanje daje, ob enem prijazno vabi vse Ijubiielje slovenske umetnosti, vse častitelje veličastne modrice Talije, da obilno in brez odloga prietopijo k novemu društvn. Evo dragi rojaki, novo polje, kjer bo skušal sloveuski genij mlade svoje perute! Kar so izverstni domorodci že dolgo želeli, kar se jim je pa le z malim vspehom izpolnovalo, ker so bile posamesne moči preslabe, skušajmo zdaj z združenimi moemi! Položiino podlago narodnemu gledišču, ktero bo bistrega uma slovenskega vredno, ktero bo prijeten dom za narodno razveseljevanje, sola lepih nravov iu čiste narodne besede, ter budilno zercalo pleinenitnih čuvstev in djanj človeških. Blag namen, ki si ga je društvo postavilo, ta nain bodi vspešno priporočilo pri vseh prijateljih slovenskega naroda. Obilno tedaj pristopljujte, dragi rojaki, vsak po svoji sposobnosti, v naše kolo; razglasujte društveni namen, in vabite vsaki v svojem krogu! Posebno ee priporočamo vsem odborom slovenekih čit a 1 n i c, da bi nam pomagali po svoji raoči, sej bo društveni napredek in obilen sad dramatiške umetnosti posebnu tudi njim v korist. L e p o prosiino tiste rodoljube, ki bi hoteli društvu poverjeniki biti, da nam hitro blagovole naznaniti svoja imena, da jih razglasimo. Za Ljubljano sta prevzela poverjeništvo gosp. dr. Jernej Znpanec, notar in blagajnik slov. Matice, in gosp. France Vidic, tergovec in blagajnik čitalnice ljubljanske. Društveno letu začenjamo s 1. januarjem 1867. leta. Dopisi naj se posiljajo ,,odboru dramatiškega društva v Ljubljani"; letne prineske sprejema začasni društveni blagajnik, gosp. Dragotin Žagar, uradnik c. k. deželne blagajnice v Ljubljani. Končno se še obračamo do tistih uaših rodoljubov in pisateljev, ki iinajo izdelane drainatiške igre, naj so izvirne ali prestavljene, da bi naui jih hoteli uaznaniti, ali pa precej rokopise poslati na društveno porabo, Odbor. Luka Svetec, predsednik; Josip Nolli, tajnik. — Po sklepu deželnega zbora je odbor 28. oktobra 1865 c. kr. dež. poglavarstvu iiaznanil, da ga je volja skerbeti za vstanovljenje zal6ga šolakih knjig za Ijudske slovensko-nemške šole, ako sl. c. kr. rninisterstvo dovoli, da se za vse dežele, kjer se rabi slovenski jezik v ljudskih učiluicah, vstanovi tak zalog v Ljubljani. Gledal je deželni zbor na to, da deželni tak zalog v Pragi, ki ni odvisen od c. k. dunajskega zaloga, dobro izhaja, in da tudi v Ljubljaui se je pod ranjkim stolnim dekanom in višim nadzornikom kranjskih Ijudskih sol, gosp. Urb. Jerinom, samo za kranjsko deželo dobro izderžal. — Po odpisu c. k. dež. predsedstva pa c. k. ministerstvo za nauk in bogočastje po sklepu 16. maja t. I. ni dovolilo tega zaloga za vse slovenske šole v Ljubljaui, in sicer za to ne, ker pravi, da je preračunilo na tanko, da se tak zalog vzderžati ne moie. Stvar ostane tedaj pri starem, da namreč denar za tisek in vezanje teh knjig, ki bi ni ga lahko prislužili naši domači tiskarji, bukvovezi in doniače papirnice, potuje, kakor dozdaj, v dunajski zalog, ki bode za to sl. ministerstvu gotovo hvaležen. (NoviceJ ¦— C. k. šolski svetovavec in prošl, prečastiti gospod dr. Anton Jarc, je prejel za zasluge o šolstvu vitežki križ Franc -Jožefovega reda. — V seji raestnega odbora 12. l.m. je bil prejšnji mestni župan, prečastiti gospod dr. E. H. Coata, zopet izvoljen za župana ljubljanskega mesta. — Gospod Gašper Florijan, učitelj v Beli peči na Gorenskein, je dobil za 40 letni trud pri Holstvu sreberni križ za zasluge s krono, iu sicer, kakor slišimo, prav na tihem. Pri Ijudskih učiteljih so taka poslavila redka, tedaj naj bi se obhajala kolikor toliko očitno v spodbudo učencem in učiteljem. — Iz Š e n t v i d a pri Zatičini na Dolenskem sino zvedili žaloslno novico, da je ondašnji verli mladi učiielj, g. Anton Sli vn ik, 11. t. m. po kratki vročinski bolezni umer). Bog mu daj dobro! — Pri veliki razstavi v Parizu je bilo avstrijsko šoletvo poslavljeno z dvema zlatima svetinjama; eno so dobile c. k. visje realke, drugo pa ljudske šole. — Vseh 49 evropejskih deržav je lela 1864. izdajalo 11.000 milijonov gold. denarja. Iz med tega se je potrosilo za vojaške namene 5000 milijonov, 125 milijonov pa za s o 1 s t v o. Kedaj «e bo ta primera obernila? (Pad. Bl.)