Trst: Vendola pred številnimi poslušalci na Borznem trgu podprl Basso Poropat in Cosolinija /7 Slovenci z Videmskega v Ljubljani predstavili turistično ponudbo Primorski SOBOTA, 7. MAJA 2011 Št. 108 (20.123) leto LXVII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Utrditev vere, a ne samo Ivan Zerjal Papež Benedikt XVI. pride danes na dvodnevni obisk Ogleja in Benetk. Gre seveda za prvenstveno verski obisk, saj papež prihaja v prvi vrsti h krajevni verski skupnosti s ciljem utrjevanja njene vere (geslo obiska je namreč »Ti potrdi našo vero«). Benedikt XVI. bo po Pavlu VI. in Janezu Pavlu II., ki ga je Katoliška cerkev prav prejšnjo nedeljo razglasila za blaženega, tretji papež, ki bo obiskal Oglej, kraj, ki zavzema v zgodovini Cerkve zelo pomembno mesto, saj je zlasti v prvih stoletjih krščanstva predstavljal središče, od koder se je krščanska vera izžarevala po širšem območju, ki zaobjema ne samo italijanski severovzhod, ampak tudi Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo in južni del Nemčije (Bavarsko), oglejska Cerkev pa je bila »mati« številnih škofij v teh državah, vključno z Ljubljano in Zagrebom. Zato ima današnji obisk v Ogleju tudi pomen, ki presega strogo versko dimenzijo, saj bo potekal v duhu povezovanja različnih stvarnosti, narodov, jezikov in kultur. Beneški patriarh Angelo Scola je izrazil pričakovanje, da se bo oblikoval nov severovzhod, ki bo sposoben povezovati vzhod in zahod, a tudi nemirni sredozemski jug. Kot je za tržaški italijanski dnevnik dejal slovenski umetnik in teolog p. Marko Ivan Rupnik, lahko Cerkve pomagajo Evropi, da pride čim prej do hitrega in dokončnega rušenja zidov, ki še obstajajo med vzhodom in zahodom in temeljijo na predsodkih, nezaupanju, nevednosti, lažnih mitih in strahovih, da bo Evropa končno zadihala kot enoten organizem. CGIL - Včeraj vsedržavna splošna stavka v znamenju protesta proti vladni politiki Za obrambo dela in gospodarski razvoj Tudi v Trstu in Tržiču je na ulice šlo na tisoče stavkajočih Kot v številnih drugih mestih je bil tudi v Trstu včeraj množičen protest stavkajočih kroma RIM - Največja italijanska sindikalna zveza CGIL je včeraj zaradi nezadovoljstva z vlado Silvia Berlusconi-ja priredila splošno stavko. »Več dela, manj davkov!« zahtevajo v zvezi, ki je splošno stavko organizirala že četrtič od začetka mandata sedanje vlade in le slabo leto dni po zadnji splošni stavki. Po njenih podatkih je bila povprečna udeležba 58-odstotna, po oceni vlade pa je bila »skromna«. Ob stavki so bili po vseh večjih mestih v državi shodi in povorke. Tako tudi v Trstu in Tržiču, kjer je šlo na ulice na tisoče stavkajočih. Na 6., 7 in 15. strani Brambovci proti dogovoru o tablah Na 3. strani Dinamika deželnega trga dela se izboljšuje Na 4. strani Dolinska Majenca: nocoj dvig maja Na 9. strani Detomora osumljena Novogoričanka Na 14. strani Gorica: prebivalstvo se vse bolj stara Na 15. strani ITALIJA - Po vstopu novih podtajnikov FJK - Na povabilo škofij s severovzhoda Italije Napolitano: Vlada mora v parlament po zaupnico Papež danes v Ogleju Romarji iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Poljske - Jutri v Benetkah RIM - Vlada mora v parlament po zaupnico. Predsednik republike Giorgio Napolitano je sicer podpisal odlok o imenovanju devetih novih državnih podtajnikov, ki so med drugim včeraj pred njem že prisegli. Toda ob tem je premierja Silvia Berlusconija ter predsednika obeh vej parlamenta Renata Schifanija in Gian-franca Finija pozval, naj poskrbijo za to, da bi parlament v ustrezni obliki potrdil spremembe v vladi. Državni poglavar namreč ugotavlja, da se je z imenovanjem novih podtajnikov vladna večina spremenila, saj koalicijo zdaj sestavljajo drugačne politične sile od tistih, ki so se aprila 2008 predstavile na volitvah. Kot zna- no, so se medtem iz vlade umaknili Fini-jevi privrženci, na njihovo mesto pa so vskočili t. i. »odgovorni«. Načelnika skupin Ljudstva svobode v senatu in poslanski zbornici Mauri-zio Gasparri in Fabrizio Cicchitto sta se takoj odzvala, češ da je parlament od 14. decembra lani že nič kolikokrat overovil novi politični položaj. Sicer pa je Napolitano včeraj ob sprejemu nove glavne direktorice RAI Loredane Lei opozoril vrh državne radiote-levizije, naj takoj začne seznanjati javnost z referendumi, ki bodo 12. in 13. junija, v skladu s pravilnikom, ki ga je odobrila parlamentarna komisija za nadziranje RAI. VATIKAN, OGLEJ, BENETKE - Papež Benedikt XVI. bo danes popoldne s shodom v oglejski baziliki začel dvodnevni obisk v Ogleju in Benetkah, do katerega prihaja na povabilo škofij s severovzhoda Italije. Obisk je prvenstveno verske narave, saj papež prihaja potrdit krajevne katoličane v veri, od njega pa beneški patriarh Angelo Scola pričakuje, da bo iz tega izšel nov severovzhod, ki bo znal povezovati različne stvarnosti. V Ogleju pričakujejo 4500 romarjev in 40 škofov iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Poljske, neposredni prenos s prizorišča pa bo sad sodelovanja med RAI, RTV Slovenija in TV Centrom Koper-Capodistria. Na 3. strani 2 Sobota, 7. maja 2011 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Predstavitev nekaterih ustanov Slovencev z Videmskega Z geslom Mi smo tu(rizem) pritegnili veliko pozornost medijev in drugih O turistični in drugi ponudbi govorili Marina Cernetig, Sandro Quaglia in Rudi Bartaloth LJUBLJANA - Pod geslom Mi smo tu(rizem) so se v četrtek v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani predstavile nekatere ustanove slovenske manjšine iz videmske pokrajine, ki želijo razviti in pospešiti turistično in kulturno ponudbo obmejnega prostora, na katerem delujejo. Na zelo dobro obiskani predstavitvi so Marina Cernetig, Sandro Quaglia in Rudi Bartaloth predstavili območje in obstoječo turistično ponudbo obmejnega pasu videmske pokrajine, kjer je naseljeno slovensko prebivalstvo in kjer delujejo slovenske ustanove. Na predstavitvi so poudarili kulturno in jezikovno bogastvo tega območja, ki ima bogato tradicijo in se lahko pohvali tudi s kulinarično ponudbo od Kanalske doline do Nadiških dolin preko Rezije, Terske in Karnajske doline. Podali so tudi osnovne informacije, kako si lahko skupina ali posameznik organizira ogled naših krajev, kje in s kom se je mogoče povezati in dogovoriti za pripravo obiska krajev in to v slovenskem jeziku ter pridobiti vse potrebne informacije za uspešen izlet. Tiskovna konferenca je bila hkrati priložnost, da so prisotnim predstavili bogato kulturno delovanje slovenskih ustanov videmske pokrajine ter njihovo prizadevanje za ohranitev slovenskega jezika in narečij. Podana je bila informacija, da je v ustanavljanju koordinacija, ki naj bi skrbela za celotno ozemlje videmske po- Zanimivo turistično in drugo ponudbo Slovencev iz videmske pokrajine so predstavili (od leve) Marina Cernetig, Rudi Bartaloth in Sandro Quaglia krajine. Poudarjeno je bilo tudi, da imajo pričakovani turistični tokovi lahko pozitivne učinke na gospodarski in jezikovni razvoj na celotnem območju. Zelo dobro obiskane predstavitve so se udeležili najbolj pomembni slovenski mediji, predstavniki po- tovalnih agenciji ter drugi. Iz videmske pokrajine so bili prisotni še predstavniki S.K.S. Planike, društva Muzej Rezijanskih ljudi, turističnega društva Prosnid, Kmečke zveze iz Čedada, Pro loca Nediške doline in Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra. LOKEV - 15 lokavskih otrok dobilo lepše prostore Stekel pouk v prenovljeni šoli Zdaj sta na podružnični šoli dva združena (prvi in drugi ter tretji in četrti) razreda - Čez dve leti samostojni prvi razred LOKEV - Po večmesečni prenovi, ki so jo pričeli oktobra lani, so v Lokvi na Krasu pred nekaj dnevi odprli prenovljeno stavbo podružnične osnovne šole, v kateri sta otroški vrišč in smeh prvič zadonela že davnega leta 1886. V preteklosti so stavbo sicer večkrat prenavljali, vendar nikoli temeljito. Tako je 15 učencev in štiri učiteljice dobilo dve prostorni učilnici za kombiniran pouk, telovadnico, v kateri se - kot je povedala četrtošolka Lara Vovk lahko tudi »vesijo« in plezajo ne samo po »špagi«, ampak tudi po drogu, pa knjižnico, razdelilno kuhinjo in jedilnico, da ne bo več treba - kot je povedal drugošolec Jan Bogatec - jesti v učilnicah. Nova je tudi shramba učil, stranišča, zamenjali so stropne konstrukcije, ki prej niso zagotavljale zvočne izolacije, in vse inštalacije. Novo je tudi stavbno pohištvo in pročelje šole, ki so ga odeli v rumeno barvo. In nenazadnje, nova so tudi tla, ker so stara - ko je povedal četrtošolec Se-bastjan Sekirica - precej škripala. Po pogodbi, podpisani z izvajalcem del, je prenova stala 341.844 evrov. Dodatna dela, ta so nastala zaradi postavitve sanitarnega priključka iz sosednjega vrtca na čistilno napravo, s čimer so omogočili kvalitetnejšo izvedbo celotne naložbe, pa so naložbo podražila za 52.696 evrov. »De- Ob odprtju novih prostorov so se otroci posladkali tudi s torto nar za investicijo smo v celoti zagotovili v letošnjem proračunu, zato jo bomo letos tudi poravnali,« je zagotovil župan občine Sežana Davorin Terčon. Danes šolo v Lokvi, ki je podružnica osnovne šole Srečka Kosovela Sežana, obiskuje 15 otrok, pouk izvajajo v dveh kombiniranih oddelkih (prvi in drugi razred skupaj, tretji in četrti skupaj), pred desetimi leti pa so uvedli še podaljšano bivanje. Pogled v zgodovino pa pravi, da je bilo v šolskem letu 1922/23 kar 258 otrok. To številko bo v prihodnost najbrž težko doseči, vendar trendi kažejo, da bodo v lokavsko šolo kmalu lahko vpisali večje število otrok v prvi razred. »Čez dve leti bomo v prvi razred vpisali 20 otrok,« je povedala ravnateljica Jadranka Mihalič, »in tako po več letih znova odprli samostojni oddelek.« Prenovljena šolska stavba, ki zagotavlja, da bosta otroški vrišč in smeh še dolgo prisotna v kraju, pa je pomembna tudi za kulturno življenje v vasi. V priložnostnem glasilu so zapisali, da učenci, kljub majhnemu številu sodelujejo na vseh krajevnih prireditvah, šola pa organizira tudi samostojne proslave. Desetletje dolgo pa je tudi sodelovanje z osnovno šolo Primož Trubar iz Bazovice. Irena Cunja Štoka: Kras je treba spoštovati TRST - V imenu Sveta slovenskih organizacij je predsednik te organizacije Drago Štoka izrazil veliko zaskrbljenost v zvezi z gradnjami velikih stanovanjskih hiš in drugih objektov na Krasu v Sloveniji. Poudarja, da je potrebno načrtovanje gradenj, pri čemer je nujno potreben ustrezen urbanistični načrt, ki mora ščititi naravne znamenitosti tega edinstvenega slovenskega ozemlja. Štoka pa omenja tudi narodnostni vidik, ki je prav tako pomemben in ne sme biti spregledan, temveč ga je treba primerno zavarovati. »Sporno bi namreč bilo vnašanje določenih zahtev novo naseljnega prebivalstva in ne upoštevati, kar je bilo že določeno z mednarodnimi obveznostmi, posebej z normami londonskega meddržavnega sporazuma, ki so v tem pogledu zelo jasno in nedvoumno določene,« meni Štoka, ki bo vso zadevo pazljivo spremljal ter izkoristil svoji bližnji obisk v Strasbourgu in Bruslju, da s stališčem SSO glede te problematike seznani tudi razne evropske poslance. Retrospektivna razstava Laibach Kunst v Zagrebu ZAGREB - Skoraj tri desetletja po prvi razstavi multiumetniške skupine Laibach v prostorih galerije Hrvaškega društva likovnih umetnikov (HDLU) so sinoči odprli razstavo Ausstellung Laibach Kunst 1980-2011. Njihova prva razstava v omenjenem prostoru je bila leta 1983 predčasno zaprta zaradi političnih pritiskov takratnih jugoslovanskih oblasti. Razstava bo na ogled do 26. maja. Dvajset let zapora za umor v masažnem salonu v Mariboru MARIBOR - Na okrožnem sodišču v Mariboru so včeraj obsodili 54-letne-ga Danila Žormana iz Limbuša na dvajset let zapora. Spoznan je bil za krivega umora 55-letne Branke Sever v ma-sažnem salonu tik ob osrednji tržnici v Mariboru novembra lani. Umor se je zgodil 17. novembra lani. Žorman naj bi okoli 17. ure vstopil v stanovanje na Vodnikovem trgu, kjer je imela Severjeva masažni salon, jo napadel, davil z ostrim trakastim predmetom, nato pa ji v usta zatlačil še papirnate brisače in jo tako dokončno zadušil. Žormana je policija prijela že naslednji dan. Morilca, ki je izrek sodbe spremljal navidez ravnodušno, je med drugim izdal žrtvin mobilni telefon. Se-verjeva je tik pred smrtjo sprejela več njegovih klicev, ob aretaciji pa so telefon našli pri Žormanu doma. Pri sebi je imel tudi njeno bančno kartico, na umorjeni pa je preiskava odkrila njegove biološke snovi. TISKOVNO SPOROČILO - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij O zmanjšanju prispevkov krovnim iz Slovenije, evropskih projektih in bližnjih upravnih volitvah TRST - V sredo je v Trstu zasedal Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij. Seja je bila v glavnem posvečena odnosu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu do obeh krovnih organizacij SSO in SKGZ, stanju in izvajanju evropskih projektov ter skorajšnjim upravnim volitvam na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. V tiskovnem sporočilu Svet slovenskih organizacij izraža resno zaskrbljenost nad odločitvijo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, da se za letošnje leto obema krovnima organizacijama hudo zmanjša finančni letni prispevek. Zaskrbljenost temelji nad dejstvom, da je težko razumljiv tak način direktnega poseganja predstavnikov slovenske vlade v organizirano civilno družbo Slovencev v Italiji, ki dejansko zveni kot kazen, ker na določenih področjih ni prišlo do združitve nekaterih organizacij in ustanov. SSO je, piše v sporočilu, od vsega začetka opozarjal na nevarnost poseganja oz. vsiljevanja združevanja in vedno predlagal pot odgovornega in poštenega sodelovanja. Tak pristop zagovarja tudi danes in vidi ravno v tem najbolj primerno ter uspešno pot strukturne posodobitve civilne organiziranosti Slovencev v Italiji. Na osnovi tega načela sta SSO in SKGZ sestavila razvojna do- kumenta, ki jih bo v naslednjih mesecih uskladila mešana komisija. To kaže in potrjuje resne namene SSO in SKGZ, da na moder in do članic spoštljiv ter korekten način, nadaljujeta na poti pozitivnih reform organizirane civilne družbe. Sadovi takega ravnanja so lahko vidni pri reševanju krize Slovenskega stalnega gledališča, kot tudi drugih t.i. skupnih ustanov, poudarja SSO. Pri tem ne gre pozabiti tudi na uspešno skupno reševanje krize Primorskega dnevnika, edinega slovenskega dnevnika v Italiji, ki je potekalo v sredini devetdesetih let, še piše v tiskovnem sporočilu. Zato SSO poziva ministra Boštjana Žekša in državnega sekretarja Borisa Jesiha, da še enkrat preučita zadevo glede zmanjšanja višine prispevka SSO-ju in SKGZ-ju ter potrdita obljubo predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, da ne bo prišlo do krčenj in do stanja, ki bi bila v obojestransko škodo. Izvršni odbor SSO je ocenil tudi stanje glede izvajanja evropskih projektov. V prvi vrsti je šlo za osveščanje glede strateškega projekta Jezi-kLingua, v katerega sta tudi vključeni slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji. Člani odbora pa so se seznanili še s potekom nekaterih drugih evro-projektov, v katerih sode- luje SSO. Pri tem je bila končna ocena pozitivna, saj SSO smatra, da je slovenska narodna skupnost zelo prisotna v evropskih projektih. To prisotnost bi se seveda dalo še dodatno ojačiti, vendar bo treba pri tem predhodno pripraviti društva, da bodo razpolagala s strukturo, ki odgovarja razpisnim zahtevam. IO SSO je obravnaval tudi bližnje upravne volitve, ki bodo 15. in 16. maja za Občino Trst in rajonske svete, za Pokrajino Trst, za Pokrajino Gorica ter Občini Tržič in Ronke in za nekatere občine v Benečiji. Upravne volitve so izrednega pomena in napačno bi bilo, da imamo do te temeljne oblike neposrednega demokratičnega udejstvovanja občanov in občank odklonilno držo. Še posebno velja to za Slovence, ki si moramo sami zagotoviti svoje predstavnike, da bodo v pristojnih organih javne uprave zagovarjali in delovali v prid koristim naših ljudi in našega teritorija, poudarja SSO. V zaključku tiskovnega sporočila deželno vodstvo SSO tudi poziva svoje somišljenike, da se udeležijo upravnih volitev v naši deželi, da se odločijo na volišču po svoji slovenski vesti in da podprejo kandidate, ki so izraz Slovenske skupnosti. SLOVENIJA - HRVAŠKA Volk: Odnosi med ribiči iz Slovenije in Hrvaške se izboljšujejo UMAG - V Umagu so včeraj odprli 6. mednarodni sejem ribištva in ribiške opreme (Crofish), na katerem letos ni bilo razstavljavcev iz Slovenije, sicer pa se je otvoritve udeležil slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk, ki je ocenil, da so se nekoč konfliktni odnosi med slovenskimi in hrvaškimi ribiči umirili. "Zamer do Slovenije ni bilo opaziti, ker ribiči očitno počasi ugotavljajo, da morajo medsebojno sodelovati, če želijo biti uspešni", je dejal Volk, ki se je srečal tudi z županoma istrske in zadrske županije, Ivanom Jakovčicem in Stipetom Zrilicem. Volk je napovedal, da bo Jakovičic kmalu obiskal Ljubljano, kjer naj bi se srečal tudi s slovenskim prometnim ministrom Patrickom Vlačičem. Kot je pojasnil, gre za pobudo, da bi z avtocesto med Umagom in Koprom čim prej povezali slovensko in hrvaško Istro, predvsem zaradi obojestranskega interesa v turizmu. Na Hrvaškem pričakujejo, da bodo avtocesto "istrski ipsilon" dokončali do konca junija. Avtocestna povezava med državama v Istri bi močno razbremenila promet v poletnih turističnih mesecih, ostaja pa vprašanje povezave slovenskih avtocest s hrvaškimi med Gruškovjem in Ptujem. Veleposlanik Volk je dejal še, da je župan zadrske županije Zrilic izrazil interes za slovenske vlagatelje na območju Zadra. Naftna družba Petrol naj bi bila zainteresirana za izgradnjo bencinskih črpalk v zaledju Zadra. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 7. maja 2011 3 CERKEV - Začetek dvodnevnega obiska Benedikta XVI. na severovzhodu Italije Papež danes v Ogleju Ob 17uri zborovanje v oglejski baziliki - Pozdravi v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini 4500 romarjev in 40 škofov - Sodelovanje med RAI, RTV Slovenija in TV Centrom Koper-Capodistria VATIKAN, OGLEJ, BENETKE -Danes se bo začel dvodnevni obisk papeža Benedikta XVI. v Ogleju in Benetkah. Šlo bo za prvi obisk Benedikta XVI. v teh krajih, hkrati pa bo tretji papež, ki bo prišel v Oglej, potem ko sta tu bila že Pavel VI. leta 1972 in Janez Pavel II. leta 1992. Benedikt XVI. prihaja na povabilo škofov, ki vodijo katoliške skupnosti na severovzhodu Italije, s ciljem da jih potrdi v veri (Ti potrdi našo vero, se glasi geslo obiska). Gre za območje, ki je za zgodovino Cerkve velikega pomena, saj so prav iz Ogleja v prvih stoletjih krščanstva misijonarji ponesli krščansko vero na širše območje, ki obsega danes ne samo italijanski severovzhod, ampak tudi Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo in Nemčijo. Kot je opozoril beneški patriarh Angelo Scola, se okoli osi Oglej-Benetke lahko oblikuje novi severovzhod z nalogo spodbuditi srečanje tako med vzhodom in zahodom kot tudi z nemirnimi južnimi sredozemskimi državami: tako bi se lahko znal ponuditi kot križišče za oživitev narodov, ki ljubijo pravičen svetovni red. Papežev obisk se bo začel danes popoldne ob 16.15, ko bo letalo Benedikta XVI. prispelo na letališče v Ronkah, kjer ga bodo pričakali podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta, patriarh Scola in predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Od tam se bo s »papa-mobilom« podal do Ogleja, kjer se bo najprej srečal s krajevnimi oblastmi, ob 17. uri pa bo stopil v oglejsko baziliko, kjer ga bodo pričakali predstavniki škofij, ki se pripravljajo na Drugo oglejsko zborovanje, ki bo od 13. do 15. aprila 2012. Tam bosta papeža pozdravila goriški nadškof Dino De Antoni, ki bo spregovoril v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini in škof iz Padove Antonio Mattiazzo, nakar bo papež imel svoj govor. Benedikt XVI. bo ob 18. uri zapustil baziliko in se s helikopterjem podal v Benetke, kjer bo potekal drugi del njegovega obiska, ki bo vrhunec dosegel jutri ob 10. uri z mašo v parku San Giuliano v Mestrah. Organizatorji pričakujejo v Ogleju približno 4500 romarjev in štirideset škofov ne samo iz Italije, ampak tudi iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Poljske, ki bodo našli svoje mesto na trgih Capito-lo in Patriarcato ter v baziliki (dostop bo mogoč samo z dovolilnicami). Na državni cesti št. 14, ki pelje od Ronk do Ogleja, bo na območju občin Fiumicello in Villa Vi-centina promet prepovedan med 16.15 in 16.45, v Občini Oglej pa med 14. in 20. uro. Ob papeževem obisku pa je prišlo tudi do pomembnega sodelovanja med italijansko radiotelevizijo RAI, RTV Slovenija in TV Centrom Koper-Capodistria. Na televizijskem kanalu RAI Tre/bis (kanal 103), TV SLO2 in TV Koper-Capodistria bodo gledalci lahko od 16.40 do 18. ure sledili prenosu obiska Benedikta XVI. v Ogleju v režiji Martine Repinc. Komentator bo novinar Ivo Jevnikar, s katerim se bo iz Ogleja oglašal tudi dekan Karlo Bolčina. Papež Benedikt XVI. bo danes popoldne v oglejski baziliki nagovoril predstavnike škofij, ki se pripravljajo na Drugo oglejsko zborovanje ansa RAI BIS - Drevi Dokumentarec ob obletnici potresa v Furlaniji TRST - Danes zvečer po TV dnevniku bodo gledalci lahko sledili dokumentarcu "Šestega maja, na četrtek', ki ga je Deželni sedež RAI- Slovenski program pripravil pred petimi leti, ob 30. obletnici potresa v Furlaniji. V dokumentarcu so se s svojimi pričevanji oglasili takratni otroci in pripovedovali, kako so doživljali te hude trenutke v svojem življenju, ko je bilo samo preživetje postavljeno na kocko. Glasovi iz Ter-skih in Nadiških dolin nas bodo ponovno opozorili na naravno katastrofo, ki je za obrobne slovenske vasi in skupnosti na Videmskem pomenila tudi konec določenega načina življenja. V dokumentarcu so objavljeni posnetki Super 8 iz arhiva Pavla Petriciga, material agencije Alpe Adria, pri kateri sta bila takrat zaposlena Sergij Premru in Sergio Ferrari, ki tudi pripovedujeta o svoji izkušnji, in pa arhivski material RAI. Kot omenjeno je bil dokumentarec na sporedu pred petimi leti, tokrat, ob 35. obletnici potresa pa ga bodo lahko videli tudi gledalci na Videmskem. KOROŠKA - Domovinske organizacije Dogovor o tablah razbil desničarje Brambovci preklicali članstvo v partnerstvu - Visoko avstrijsko odlikovanje za zgodovinarja Štefana Karnerja CELOVEC/GRADEC - Najnovejši dogovor med avstrijsko oz. koroško politiko in zastopniki slovenske manjšine, ki mdr. predvideva 164 krajev z dvojezično tablo brez dodatne razširitvene klavzule, je povzročil močne motnje v t.i. domovinskem (des- ničarskem) taboru na Koroškem in deloma celo razbil t.i. platformo domovinskih organizacij. Medtem ko desničarski veteranski združenji Ulrichsberggemeinschaft in Kameradschaftsbund zagovarjata 26. aprila 2011 doseženi politični kompromis s 17,5 odstotnim pragom, so brambovci (KAB, na posnetku med proslavo 90. letnice plebiscita) sporočili, da vztrajajo pri 20 odstotkih slovensko govorečega prebivalstva. Vodja skrajno nemškonacionalnih brambovcev Fritz Schretter je sporočil, da preklicu-je leta 2007 ustanovljeno partnerstvo. V Gradcu živeči avstrijski zgodovinar Stefan Karner, rojen v Šentjakobu pri Velikovcu na Koroškem, pa bo prejel veliko častno odličje za zasluge za Republiko Avstrijo. Karner, vodja instituta Ludwig Boltzmann in namestnik vodje instituta za gospodarsko, socialno in podjetniško zgodovino na graški univerzi, je širši javnosti znan kot član in moderator t.i. konsenzne skupine, ki je v zadnjih letih bila dejavna v vprašanju rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem. Vročitev odličja bo prihodnjo sredo v Gradcu, lav-dator pa bo bivši avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, ki je bil leta 2005 pobudnik konsenzne skupine. Slednja je izdelala predlog za postavitev skupno 158 dvojezičnih tabel s t.i. razširitveno klavzulo, toda njen predlog je leta 2006 propadel v avstrijskem parlamentu. Ivan Lukan CELOVEC - Slovenska gimnazija Akademija v znamenju pogleda v prihodnost Salezijanec Jože Andolšek prejel Volbankovo nagrado CELOVEC - V znamenju pogleda v prihodnost je v četrtek zvečer v Domu glasbe v Celovcu izzvenela akademija Slovenske gimnazije. Ravnatelj osrednje višje izobraževalne ustanove koroških Slovencev Miha Vrbinc je v svojem govoru med drugim dejal, da zaznamujejo prav v zdajšnjem trenutku temeljite spremembe v avstrijskem šolstvu, ki pomenijo izziv tudi za Slovensko gimnazijo. Na tradicionalni šolski akademiji so mdr. prikazali tudi film članov filmskega krožka Mladinskega doma ob letošnji 60-letnici izhajanja šolskega in mladinskega glasila Mladi rod, posebej odlikovan pa je bil Jože An-dolšek (na posnetku). Slednji je po soglasnem sklepu Združenja staršev na gimnaziji na prireditvi prejel letošnjo Volbankovo nagrado. Salezijanec Jože Andolšek od leta 1983 naprej poučuje na Slovenski gimnaziji in skrbi za poseben profil šole z doslednim upoštevanjem socialne kompetence. Mdr. tudi s projekti v Etiopiji. (I.L.) POOBLASCEN PRODAJALEC IN SERVISER V TRSTU OD LETA 1983 Ulica San Francesco 60 - Trst - tel. 040 637484 info@aerrecar.com RAZSTAVA IN PRODAJA: UL. DEL RONCO 10-040 571062 OBIŠČITE NAS! NAJBOLJŠA OCENITEV VAŠEGA RABLJENEGA VOZILA ODPRTI V SOBOTO ZJUTRAJ PARKIRIŠČE ZA KLIENTE 4 Sobota, 7. maja 2011 GOSPODARSTVO TRG DELA - Prispevki za zaposlovanje po deželnem zakonu št. 18/2005 Spodbuden lanski obračun deželne pomoči pri zaposlovanju V letu 2010 je bilo skoraj 3700 prošenj, stalno zaposlitev pa je dobilo 3362 ljudi TRST - Za spodbude, ki jih Dežela FJK namenja podjetjem za pospeševanje zaposlovanja, je v lanskem letu zaprosilo skoraj 3700 podjetij. Obračun deželnih prispevkov podjetjem, ki zaposlujejo, je objavila deželna odbornica za delo Angela Brandi, ki je pojasnila, da gre za dve vrsti ukrepanja, predvidenega z deželnim zakonom št. 18 iz leta 2005. Prva zadeva podeljevanje spodbud podjetjem, ki zaposlujejo ali stabilizirajo delavce brez stalne zaposlitve, druga pa predvideva spodbuje-valnike za zaposlitev delavcev, ki so izgubili delo zaradi podjetniške krize. Analiza posameznih vrst spodbuje-valnikov pokaže, da je bilo s pogodbo za nedoločen čas zaposleno 2028 ljudi; največ, 1017, jih je dobilo delo v videmski pokrajini. Prekernih delavcev, ki so našli zaposlitev za nedoločen čas, je bilo 1334 in tudi v tem primeru je največji delež tovrstnih zaposlitev odpadel na Videm (703), sledi pa mu Pordenon (374). Brezposelnih oseb, ki so vzpostavile lastno podjetniško dejavnost s pomočjo deželnih podpor, je bilo lani 299, od tega 149 v Vidmu, 68 v Pordenonu, 43 v Gorici in 39 v Trstu. Od omenjenih 3700 prošenj za spodbude, jih je bilo 50,3 odstotka vloženo v videmski pokrajini (1846 v absolutni vrednosti), 21 odstotkov v pordenonski (769), 16,7 odstotka v tržaški (611) in 12,1 odstotka v goriški pokrajini (443). Zvišanje števila prošenj za spodbude je bilo še bolj izrazito v drugi polovici lanskega leta, in to zaradi uveljavitve novega pravilnika, ki je med tipologije delovnih razmerij na določen čas vključil tudi vajeništvo. Tako lahko podjetje zaprosi za prispevke za stalno zaposlitev svojih vajencev. Analiza porazdelitve po gospodarskih sektorjih pokaže, da je od skupaj 3362 delavcev (od tega 2028 zaposlenih in 1344 stabiliziranih) večinski, 60,1-odstotni delež odpadel na zaposlene v terciarnem sektorju (2021 z absolutno številko), 29,6 odstotka jih je bilo v industriji (996), 9,9 odstotka v gradbeništvu (334) in 0,3 odstotka v kmetijstvu (11 zaposlenih). Če podrobneje pogledamo terciarni sektor, ugotovimo, da je na prvem mestu pri zaposlovanju trgovina, sledijo ji storitve na nepremičninskem, informacijskem in poklicnem področju ter v raziskovalno-razvojnih dejavnostih. Pri industriji pa ima največji delež novih zaposlitev metalurška in strojna industrija. Tudi podjetja (226), ki so jih ustanovili brezposelni delavci in tisti, ki so izgubili delo zaradi kriznega stanja (299), so v pretežni meri aktivna v storitvenem sektorju (187), gradbenih podjetij je 21, industrijskih 17, kmetijsko pa le eno. S pomočjo deželnih pomoči je lani nastalo tudi nekaj novih podjetij arhiv TRG DELA - Deželni obračun V FJK aprila močan padec dopolnilne blagajne TRST - V letošnjem aprilu je prišlo do močnega znižanja števila odobrenih ur dopolnilne blagajne v Furla-niji-Julijski krajini. V primerjavi z lanskim aprilom je bilo znižanje 27,9-od-stotno, v primerjavi z mesecem prej, torej z marcem, pa je bil padec kar 49-od-stoten. Zmanjšanje uporabe tega socialnega blažilca zadeva vse vrste dopolnilne blagajne - redne, izredne in po zakonski izjemi, vendar je do največjega upada prišlo pri redni dopolnilni blagajni in pri dopolnilni blagajni, ki je bila uvedene na osnovi zakonske izjeme, torej kljub temu, da je zakon v normalnih okoliščinah ne predvideva. Kot je znano, je bil tovrstni socialni blažilec uveden zaradi hude gospodarske krize za zaščito najbolj šibkih delavcev, tistih brez zaposlitve za nedoločen čas. Med tremi vrstami dopolnilne blagajne je tudi v preteklem mesecu prevladovala izredna dopolnilna blagajna s kar 62,6-od-stotnim deležem na skupno odobrene ure dopolnilne blagajne. Analiza po pokrajinah kaže, da je prišlo do največjega znižanja števila ur dopolnilne blagajne v Pordenonu (52,8% v mesečni in -77% v letni primerjavi). Na drugem mestu je tržaška pokrajina z 49,6- oziroma 65,4-odsto-tnim padcem, tretja je Gorica (-55,7% oz. -56,2%), četrti pa Videm z razmeroma skromnim 10,5-odstotnim znižanjem ur dopolnilne blagajne v mesečni in 15,3-odstotnim upadom v letni primerjavi. V prvih štirih mesecih leta 2011 je bilo odobreno skupaj 5.344.027 ur dopolnilne blagajne, kar je 30,1 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2010, ko je bilo skupaj odobreno 7.646.758 ur. Gre torej za pozitivno gibanje, za katerega na deželnem odborništvu za delo upajo, da se bo v naslednjih mesecih še utrdilo. Še posebno, ker močno znižanje števila ur redne dopolnilne blagajne posredno priča o pojenjanju gospodarske krize in postopnem oživljanju povpraševanja na trgih, za katere proizvajajo podjetja iz FJK. Strojna industrija poganja videmsko gospodarstvo VIDEM - Gospodarsko dinamiko vi-demske pokrajine je v letošnjem prvem četrtletju pospešila močna rast prometa podjetij strojne industrije (+33,2% glede na enako lansko obdobje), medtem ko so ostali sektorji, lesno-predelovalni, hotelirsko-gostinski in s kako težavo več trgovski, ostali na približno enaki ravni. Ugotovitev izhaja iz konjunkturne raziskave, ki jo je videmska Trgovinska zbornica naročila za včerajšnji Gospodarski dan, izvedla pa jo je družba Questlab. Kot izhaja iz son-daže, je v prvih treh mesecih izvedlo investicije približno 60% podjetij, 40% pa jih to namerava storiti v drugem četrtletju (55% med hotelirji in 37% med lesnopredelovalnimi podjetji). Izboljšal pa se je odnos med podjetji in bankami, saj je bil kar 70% prosilcem odobren celoten zaprošeni kredit, kar je bilo v enakem lanskem obdobju veliko težje doseči. V trgovini se je npr. stopnja od lanskih 59% letos dvignila na 88%, v strojni industriji pa od 40% na 70%. BANKE - Po aprilski skupščini Unicredit banka Slovenija dobila nov nadzorni svet LJUBLJANA - Člani nadzornega sveta Unicredit banke Slovenija so konec aprila za svojega predsednika izvolili Giannija Franca Gia-coma Papo. Na tem položaju je zamenjal Federica Ghizzonija, ki je lani postal pooblaščeni upravitelj skupine Unicredit. Gianni Papa je decembra 2010 nastopil položaj direktorja skupine UniCredit za področje poslovanja v srednji in vzhodni Evropi. Za namestnika predsednika nadzornega sveta je nadzorni svet imenoval Martina Klauzerja, ostali člani nadzornega sveta pa so Franco Andreetta, Alessio Pomasan, Heinz Tschiltsch in Giuseppe Ver-rascina. Na aprilski skupščini v Ljubljani so delničarji Unicredit banke Slovenija sklenili povečati osnovni kapital. Banko bo dokapitalizirala matična banka, in sicer z izdajo 989.315 delnic. Skupna emisijska vrednost novih delnic je skoraj 50 milijonov evrov, od tega se bo v osnovni kapital vplačalo 4,13 milijona evrov, preostanek pa v kapitalske rezerve. K dokapitalizaciji so sicer vabljeni tudi manjšinski delničarji, in sicer z vplačilom novih denarnih vložkov v skupni višini do 471,21 evra. Skupščina je sklenila tudi, da se 6,57 milijona evrov bilančnega dobička v celoti razporedi v druge rezerve iz dobička. Delničarji so sprejeli tudi temelje poslovne politike in načrt razvoja za letošnje leto, kot jih je predlagala uprava banke. Seznanili so se s poročilom nadzornega sveta banke o lanskem poslovanju in sprejeli letno poročilo notranje revizije o notranjem revidiranju za lani z mnenjem nadzornikov. Skupščina je še podelila ra-zrešnico članom uprave in nadzornega sveta za leto 2010 in za revizorja za letošnje poslovno leto imenovala družbo KPMG Slovenija. OBRAČUNI - Renaultova tovarna avtomobilov Revoz lani z rekordnim prihodkom od prodaje NOVO MESTO - Novomeški proizvajalec avtomobilov Revoz, ki je v lasti francoskega Renaulta, je lani ustvaril rekordnih 1,32 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček pa je znašal 18,6 milijona evrov. Družba dividend za lani zaradi predvidenih naložb ne bo izplačala, so po skupščini sporočili iz družbe. Leta 2009 je novomeška družba ustvarila 1,28 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje in 20,5 milijona evrov čistega dobička. Revoz je lani zabeležil drugi najboljši proizvodni rezultat v zgodovini, in sicer je izdelal 211.493 vozil. Leto prej pa je s tekočega traku odpeljalo 212.680 vozil. Skupščina Revoza se je seznanila z revidiranim letnim poročilom za lani in poročilom nadzornega sveta. Med drugim je odločila, da se dividende ne izplačajo in da se bilančni dobiček, ki za leto 2010 znaša okrog 60,74 milijona evrov in je sestavljen iz prenesenega dobička iz prejšnjih let in čistega dobička za leto 2010, prenese v naslednje obdobje kot nerazporejen dobiček. EVRO 1,4501 $ -2,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. maja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 6.5. 5.5. ameriški dolar 1,4501 1,4814 japonski jen 116,50 94158 118,20 96198 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,3147 64 9570 40,4200 66,3070 II lUlJjKa 1 UUljcl danska krona hritancKi ti int" 7,4570 0,88390 UU.JU/U 7,4572 0,89865 UIILalOh.1 IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna LijOOJ ZJ\J 9,0215 7,9450 \J,0 70UJ 9,0682 7,7300 1 1UI VCjIVCi IVI Ul 1 a češka krona 24,093 1,2668 24,192 1 2730 jviv.aiji\i iiuiiis. estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 264,95 15,6466 265,26 1 1 Ia 1 D KRKA I I IKA KOPER 58,75 12 60 +0,43 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 168,00 -2,29 +1,82 TELEKOM SLOVENIJE 233,00 70,20 +1,13 -1,82 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 AERODROM LJUBLJANA 14,50 DELO PRODAJA 23,00 rrm 7û no +0,80 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 14,00 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,00 8,80 451 -- KOMPAS MTS NIKA 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS ! II IR! IANA 9,60 7,65 22,95 -2,04 +2,00 SALUS, L_IUDL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 330,00 50,00 180 00 +5,77 -6,72 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 101,00 16,00 +3,23 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 6. maja 2011 +°,97 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,209 102 1657 -0,33 +1,49 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,01 -1,16 +1,36 +1 39 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,91 2,72 +2,62 -0 12 EDISON ENEL ENI 0,82 4,66 1747 -0,94 FIAT FINMECCANICA 7,31 919 +0,69 +1,53 +1 55 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,94 +1,01 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,15 15 24 +1,13 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,46 +1,31 +1 20 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,39 7,57 +1,20 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,60 6,96 15 39 +0,23 +1,16 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,88 +0,85 +1,07 +1 86 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,27 8,02 1 00 +0,38 TENARIS TERNA 16,84 +0,95 +5,25 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,41 0,07 +0,83 +1 44 UNICREDIT 5,97 2,01 +1,26 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 97,72 $ +0,56 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. maja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 778,27 +0,59 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.206,95 +0,32 FIRS, Banjaluka 1.145,91 2.261,85 7AA Q1 -0,09 LiuicA ij, utuyiau / -n,<_> I SRX, Beograd - - BICY C-ai-ai^M/rt 1 771 QQ _nm un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.558,15 +0,92 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.638,78 2.386,94 +0,43 +0,49 S&P 500, New York 1.340,43 +0,40 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.355,45 7.492,25 5.976,77 -1,16 +1,56 +0,96 CAC 40, Pariz 4.058,01 +1,33 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.770,00 1.262,3 2.952,90 +1,00 +0,27 -1,94 Nikkei, Tokio 9.859,20 -1,45 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.103,80 23.159,14 2.864,15 -0,19 -0,44 -0,29 Sensex, Mubaj 18.518,81 +1,69 / ITALIJA Sobota, 7. maja 2011 5 CGIL - Včeraj shodi in sprevodi po vseh večjih italijanskih mestih Splošna stavka za obrambo dela in oživitev razvoja Po podatkih CGIL je bila udeležba 58-odstotna, po oceni vlade pa skromna RIM - Največja italijanska sindikalna zveza CGIL je včeraj zaradi nezadovoljstva z vlado Silvia Berlusconija priredila splošno stavko. »Več dela, manj davkov!« zahtevajo v zvezi, ki je splošno stavko organizirala že četrtič od začetka mandata sedanje vlade in le slabo leto dni po zadnji splošni stavki. Sindikati od vlade zahtevajo znižanje davčnih obremenitev zaposlenih in več investicij, da bi tako oživili opešano gospodarstvo in znižali brezposelnost, zvišanje najnižjih pokojnin ter nadomestil za brezposelne. Generalna sekretarka CGIL Susanna Camusso je na sindikalnem shodu v Neaplju, ki je bil le eden od stotih po vsej Italiji, med drugim dejala, da bi se država morala zanimati za načrte največje gospodarske skupine državi, Fiata. Še bolj pa bi jo morale zanimati posledice sprememb v Fiatu. Njeni komentarji se nanašajo na zaostrovanje delovnih pogojev v Fiatovih obratih po Italiji. Čeprav so v CGIL podprli nove pravilnike v zameno za nove investicije in s tem ohranitev delovnih mest v bivši tovarni karoserij Bertone, pričakujejo, da bo vodstvo Fiata vseeno odprlo pogajanja o delovnih pogojih v tem obratu, pa tudi drugod, saj gre za spoštovanje uveljavljenih sindikalnih pravic. Piloti, stevardese in letališko osebje je stavkalo med 10. in 14. uro, zaradi česar so prestavili nekatere lete. Medcelinski leti pa so kljub stavki potekali redno, čeprav z zamudami. Popoldne so s stavko nadaljevali železničarji, po državi pa je bil ohromljen tudi primestni in mestni javni promet. Stavki so se pridružili tudi zaposleni v šolah in javni upravi ter bankah. V kovinskoprede-lovalni industriji pa je bila stavka 8-urna. Kot rečeno, so bile ob stavki shodi in sprevodi po številnih mestih. Ponekod je prišlo tudi do napetosti. To velja še zlasti za Rim in Turin, kjer so zabeležili nekaj izgredov med študenti. Kolikšna pa je bila udeležba? Sindikalna zveza CGIL je objavila podatek, po katerem naj bi bila povprečna udeležba 58-od-stotna. Predstavniki vlade pa so povedali, da je bila udeležba skromna. Tako je minister za javne uprave Renato Brunetta zatrdil, da je roke prekrižalo sorazmerno malo javnih uslužbencev, tisti ki so stavkali, pa so hoteli »predvsem podaljšati svoj vikend«. Po besedah ministra za delo Maurizia Sacconija je bila udeležba skromna tako v javnem kot v zasebnem sektorju, kar bi po njegovem moralo spodbuditi voditelje CGIL, da na novo premislijo svojo linijo. Kritičen je bil tudi firenški župan Matteo Renzi iz vrst Demokratske stranke: »Stavka je bila avtogol,« je dejal. Generalna sekretarka CGIL Susanna Camusso nagovarja stavkajoče delavce v Neaplju ansa ODLOK ZA OŽIVITEV GOSPODARSTVA - Sporna določila Dajanje plaž v 90-letno koncesijo Evropsko komisijo »preseneča« BRUSELJ - Če bi bile časnikarske informacije o uvedbi možnosti, da zasebniki dobijo plaže v koncesijo tudi za dobo 90 let, bi bila Evropska komisija zelo presenečena. Tako je včeraj v Bruslju povedala Chantal Hughes, tiskovna predstavnica evropskega komisarja za notranji trg Michela Barniera, ki je pristavila, da je Evropska komisija glede tega že zahtevala pojasnila od Rima. Kot smo poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, je vlada nova določila o podeljevanju plaž in obal zasebnikom v koncesijo odobrila na svoji četrtkovi seji v okviru zakonskega odloka za oživitev gospodarstva. Evropska zakonodaja predvideva, da je mogoče dati javno last zasebnikom v koncesijo za ustrezno omejen čas in da ob izteku koncesije le-te ni mogoče avtomatično podaljšati. To bi bilo proti temeljni zahtevi po odprtem trgu oziroma konkurenci. S tega vidika bi lahko bila nova zakonska določila z več vidikov sporna. Sicer pa je Hughesova spomnila, da se je Evropska komisija že dvakrat kritično obregnila ob italijanski sistem podeljevanja morskih koncesij, saj italijanski zakon predvideva, da je mogoče šestletne koncesije ob njihovem izteku avtomatično podaljšati. Svoje pripombe je Bruselj Rimu posredoval 29. januarja 2009 in 5. maja 2010. Ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo je v odzivu dejala, da bo vlada Bruslju dala vsa potrebna pojasnila in da vsekakor ne gre za privatizacijo italijanskih plaž in obal, kot so že v četrtek dejali predstavniki Lige za okolje in drugih naravovarstvenih organizacij. LEVA SREDINA Bersani odgovarja Napolitanu RIM - Besede predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je pozval levo sredino naj se »zbudi« in postane verodostojna alternativa, so v Demokratski stranki spodbudile živahno razpravo. Napolitano je vsekakor zadel v živo, saj so se na njegova razmišljanja odzvali vsi najvidnejši voditelji največje opozicijske stranke. Tajnik Pierluigi Bersani zagovarja svojo stranko v prepričanju, da je že danes glavni dejavnik alternative desni sredini. V to močno dvomi župan Firenc Matteo Renzi, ki vztraja, da so demokrati še vedno pod vplivom »stare politike in starih politikov«, zato stranka po njegovem nujno potrebuje resnični zasuk in ne le površinske spremembe. Oglasil se je tudi Massimo D'Alema, ki polemično naglaša, da je leva sredina dvakrat (leta 1996 in 2006) premagala Silvia Berlusconija. Takrat jo je vodil Romano Prodi, ki pa (še) ni dobil naslednika za krmilom sedanje opozicije. Napolitanova svarila odmevajo tudi izven Demokratske stranke. Predsednik Apulije in vodja stranke SEL Nichi Vendola očita Bersaniju, da še vedno računa na zavezništvo s Casini-jevo UDC in Finijevo FLI, kar po njegovem nikakor ni realistično. Alternativo vladajoči desni sredini je treba po mnenju Vendole zgraditi predvsem na levici in šele potem vzpostaviti politični dialog s sredino in morebiti tudi s predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem. Casini, ki je tudi v opoziciji, pravi, da so Napolitanove besede namenjene predvsem Demokratski stranki, od katere pričakuje konkretne predloge in ne zgolj »meglena stališča, ki ne vodijo nikamor.« Voditelj UDC je prepričan, da aktualna opozicija ne more sloneti le na nasprotovanju Berlusconiju in njegovi vladi, ampak mora državljanom ponuditi drugačno, a verodostojno politiko. Nasprotno razmišlja voditelj stranke Italija vrednot Antonio Di Pietro. Leva sredina je po njegovem v še kar slepi ulici ne zato, ker nima jasne politične vizije, temveč zato, ker vodi preblago opozicijo do Berlusco-nijeve vlade. PRIMER RUBY - Zaradi spodbujanja k prostituciji Tožilstvo zahteva sojenje Fedeju, Minettijevi in Mori RIM - Tožilstvo v Milanu je včeraj zahtevalo začetek sodnega postopka proti trem prijateljem premiera Silvia Ber-lusconija, ki so osumljeni spodbujanja k prostituciji, tudi mladoletnih oseb. Gre za Berlusconijevo dentalno higieničarko Nicole Minetti, ki je bila kasneje izvoljena za deželno svetnico Ljudstva svobode v Lombardiji, voditelja poročil na Rete 4, eni od Berlusconijevih televizij, Emilia Feda ter filmskega in televizijskega agenta Le-leja Moro. Obtoženi so, da so zagotovili storitve kakih 30 žensk za razvratne zabave v premierovi vili v Arcoreju v bližini Milana. Poleg tega tožilstvo trdi, da so prav oni vzpostavili stik s tedaj mladoletno Ruby, ki naj bi ji Berlusconi med majem in februarjem lani 13-krat plačal za spolne odnose. Tako Ruby kot Silvio Berlusconi sta sicer zanikala, da bi imela spolne odnose. Berlusconi, proti kateremu se bo proces nadaljeval 31. maja, je obtožen tudi zlorabe položaja, ko je posredoval za izpustitev Ruby, ki jo je policija pridržala zaradi kraje. Emilio Fede, Nicole Minetti in Dario (Lele) Mora Milanska preiskovalna sodnika Cristina Di Censo, ki se je že odločila za začetek procesa proti Berlusconiju zaradi obtožb o spolnih odnosih z mladoletnico, se bo morala zdaj odločiti še, ali se bodo morali pred sodiščem zagovarjati tudi Mora, Fede in Minettijeva. Tožilstvo sicer ocenjuje, da so zbrali dovolj obremenilnih dokazov, da trojico pripeljejo pred sodnika. Na Lampedusi novi prihodi pribežnikov LAMPEDUSA - Otok južno od Sicilije je postal spet cilj pribežnikov in beguncev, ki bežijo iz severne Afrike. V zadnjih 24 urah se je na Lampedusi izkrcalo okoli 800 ljudi, menda v glavnem Tunizijcev, ki jih bodo v naslednjih urah premestili v zbirne centre po državi. Večino prišlekov, kot zagotavljajo na notranjem ministrstvu, pa čaka izgon v domovino, saj je med njimi menda zelo malo tistih, ki imajo razloge za politično zatočišče v Italiji. Confindustria polemično odgovarja vladi RIM - Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia je prepričana, da mora ekonomsko in finančno politiko države v prvi vrsti voditi in usmerjati vlada. Marce-gaglia s tem odgovarja ministrskemu predsedniku Silviu Berlusconiju, ki je polemično očital delodajalcem, da so preveč pasivni in da v glavnem kritizirajo vlado, sami pa naredijo premalo, da bi se razmere v Italiji izboljšale. »Confindustria je svobodno združenje, ki ima ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, da spodbuja in, če je potrebno, tudi kritizira vlado,« je dejala Marcegaglia. Po njenih besedah bo Confindustria v kratkem predstavila Berlusconiju in pristojnim ministrom neke vrste prednostni seznam ukrepov za premostitev sedanje krizne situacije. Gentilini posebni predstavnik EU na Kosovu BRUSELJ - Za posebnega predstavnika EU na Kosovu je za naslednje tri mesece, do konca julija, imenovan Italijan Fernando Gentilini, je sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton. »Zelo sem zadovoljna, da je Svet na podlagi mojega priporočila imenoval Fernanda Gentilinija za posebnega predstavnika EU na Kosovu,« je v sporočilu za javnost zapisala Ashtonova. Gentilini po njenih besedah zelo dobro pozna Zahodni Balkan, še posebej Kosovo. Na tem začasnem položaju bo italijanski diplomat, ki je sedaj svetovalec Ashto-nove v Bruslju, po navedbah visoke predstavnice pripravil vse potrebno za okrepljeno in dolgoročno prisotnost EU na Kosovu, v skladu z lizbonsko pogodbo in evropsko perspektivo celotne regije. 6 Sobota, 7. maja 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu PROTEST - Več tisoč ljudi v sprevodu po mestnih ulicah Splošna stavka CGIL v bran delovnih mest, ki jih je vse manj Povprečno 50-odstotna udeležba na stavki - Govor pokrajinskega tajnika Sincovicha Kakih štiri tisoč ljudi se je včeraj dopoldne udeležilo manifestacije po mestnih ulicah, ki jo je ob splošni stavki priredil sindikat CGIL. Stavke naj bi se - po včeraj razpoložljivih podatkih -udeležilo povprečno kakih 50 odstotkov zaposlenih v posameznih delovnih sektorjih, kar je za tržaškega pokrajinskega tajnika sindikata CGIL »nadvse zadovoljivo.« »Pomeni, da so ljudje razumeli v kako težkem trenutku se nahaja gospodarstvo na Tržaškem in kako sila potrebni so ukrepi za zagotovitev delovnih mest, predvsem mladim,« je ocenil Sincovich. Sindikalna organizacija je do večera zbrala podatke o udeležbi na stavki v posameznih delovnih sektorjih in podjetjih. V mehanskem sektorju je povprečno presegla 75 odstotkov zaposlenih. Nekaj primerov: v mehanskem podjetju System Sensor (nekdanji Pittway) je stavkalo 75 odstotkov zaposlenih; v Wartsili 60 odstotkov, v podjetjih Insiel in Fincantieri po 20 odstotkov, v škedenjski železarni 60 odstotkov (toda: med delavci je bila udeležba na stavki 90-odstotna, med uradniki 30-odstotna), v tovarni Orion 40 do 50-od-stotna. Mehansko podjetje CMG je bilo ob 100-odstotni udeležbi zaprto. Podjetje Padovan: 40 odstotkov; podjetje Alcatel čez 60 odstotkov (stavke se je udeležilo tudi 150 od skupno 250 začasno zaposlenih delavcev). Štivanska papirnica Burgo je bila za 24 ur zaprta, udeležba na stavki je bila 80-odstotna. »Dobra« je bila udeležba na stavki na Raiu. Pet od skupnih 21 poštnih uradov je bilo zaradi stavke zaprtih. V tekstilni tovarni Tirso se je udeležilo stavke 30 odstotkov delavcev prve izmene. V podjetju Iseo gomma je stavkalo 45 od 90 zaposlenih. V špediterskem podjetju Parisi je delalo 10 od skupno 40 zaposlenih. Pri prevoznem podjetju Trieste Trasporti je stavkalo 20 odstotkov zaposlenih prve delovne izmene. Podatki s trgovskega sektorja so še nepopolni. Trgovina Arvedi pri Dom-ju je bila vsekakor zaradi stavke zaprta. V trgovini Oviesse je stavkalo 20 odstotkov osebja, v marketih Delavskih zadrug je stavkal lep del zaposlenih. Stavkalo je kakih 40 odstotkov osebja šolskih menz, kar je za Sincovicha »dokaj malo«. Stavka je prizadela tudi bančni sektor. Tako je bil osrednji sedež banke Antonveneta v Ul. Filzi zaprt, stavke so se udeležili tudi uslužbenci Zadružne kraške banke, banke grupe Unicredit so poslovale v zmanjšanem obsegu. S šolskega področja je Sinco-vich omenil primer italijanske večstopenjske šole Rolli. Stavkalo je 58 odstotkov osebja, zaprtih je bilo skupno 7 od 11 šol tega zavoda. Dobra je bila tudi udeležba v otroški bolnišnici Burlo Garofolo in v zdravstvenem podjetju (nekateri uradi niso delovali). Stavkalo je tudi osebje posameznih krajevnih uprav, tako v mestu kot v okoliških mestih. Koliko ljudi se je v tem sektorju odzvalo protestu pa bo znano šele v ponedeljek, o pregledu prisotnosti in odsotnosti na delovnih mestih. Popoldanski podatki so vsekakor potrdili dober vtis o odzivu na stavko, ki so ga imeli sindikalni predstavniki ob pogledu na dopoldanski sprevod po mestnih ulicah in na zaključno manifestacijo na Velikem trgu. Dejstvo, da se je - kljub težki gospodarski krizi in izgubi dnevnice - toliko ljudi odločilo za protest po ulicah, je potrjevalo upravičenost splošne stavke. Sindikat CGIL šteje kakih 9.500 vpisanih od skupno 74 tisoč zaposlenih v odvisnem delovnem razmerju. Stavke naj bi se skupno udeležilo kakih 15 tisoč ljudi, pomeni, da so se nanjo odzvali tudi tisti, ki ne pri- Desno udeleženci sindikalnega sprevoda po mestnih ulicah, spodaj dvojezični napis na transparentu sindikata upokojencev SPI CGIL kroma padajo temu sindikatu, a so čutili potrebo, da protest podprejo. V sprevodu je bilo mnogo mladih, tistih brez zaposlitve, tistih brez stalne zaposlitve in tistih z majavimi nekajdnevnimi ali nekajtedenskimi zaposlitvami. V njihovem imenu sta na odru na Velikem trgu govorila Alessandra Ko-cis (Alcatel) in Riccardo Tripodi (Dežela FJK). Član sindikata upokojencev Darij Brajnik je v slovenščini izpostavil vse slabše življenjske pogoje upokojencev. Člani njegovega sindikata SPI CGIL so v sprevodu nosili dvojezični transparent Trieste-Trst. Včerajšnja stavka je bila priložnost za prepotrebno promocijo treh junijskih referendumov. Tako so posegli tudi predstavnica odbora za referendum o vodi Tiziana Cimolino, predstavnik odbora referenduma o jedrski energiji Luca Tornatore in predstavnik odbora za mir Alessandro Capuzzo. Pokrajinski tajnik sindikata CGIL Sincovich je v zaključnem posegu podal trpek obračun gospodarske krize na Tržaškem v zadnjih treh letih. Leta 2008 je bilo v pokrajini zaposlenih 97 tisoč ljudi, konec lanskega leta pa 93 tisoč. Negativni saldo: minus 5 tisoč. Konec 2010 je bilo na Tržaškem 8 tisoč brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je dosegla povprečno 8,5 odstotka, med mladimi pa je poskočila na 27 odstotkov. Nov dokaz, da tudi Trst in njegovo gospodarstvo mačehovsko ravnata z mladimi in jim ne ponujata možnosti za dostojno življenje. V zadnjih treh letih se je število podjetij, vpisanih v tržaško Trgovinsko zbornico skrčilo za 1.400. V zadnjih dveh letih je bilo vpisanih v se- zname mobilnosti 1.500 ljudi. Kar pa bridko pomeni, da bodo ob izteku obdobja mobilnosti tudi uradno ... brezposelni. V letu 2010 je bil saldo med vključenimi v delovni proces in med tistimi, ki so bili iz njega izključeni močno negativen: minus tri tisoč. Za Sin-covicha je to sploh najbolj negativen od vseh prej omenjenih negativnih podatkov, ker v bistvu potrjuje žalostno dejstvo: v Trstu je vse manj priložnosti za delo. Pokrajinski tajnik CGIL je opozoril, da postaja življenje odvisnih delavcev vse bolj borno in revno. Njihove plače izgubljajo kupno moč, kar ima vse večje socialne posledice zanje in za njihove družine. Bližnja prihodnost bo prej temna kot svetla, je opozoril Sincovich. Cikal je na nov vladni gospodarski manever, ki naj bi bil po njegovem vreden kakih 40 milijard evrov. Ta nov udarec z gospodarskim bičem pa bo spet najbolj prizadel prav tiste, ki redno plačujejo davke, to je odvisne delavce, je opozoril Sincovich. Kaj storiti, torej? Pokrajinski tajnik CGIL je menil, da je v prvi vrsti potrebno več demokracije. V državi na sploh in na delovnih mestih še posebej. V tem pogledu je spomnil na pravico delavcev do delovnih pogodb, ki ščitijo njihove pravice, ne pa razprodajajo, kot se dogaja zadnje čase. Zato je potreba po sindikalni organiziranosti delavcev in sploh uslužbencev še vedno aktualna in potrebna, je pritrdil pokrajinski tajnik CGIL Adriano Sincovich. M.K. ISKANJE Deklica izginila in se vrnila Dvanajstletna deklica je včeraj zapustila šolo in izginila neznano kam, na srečo pa se je na podvečer sama vrnila na dom. Jessica Storchi se je zjutraj z doma v Ul. Lorenzetti podala z dvojčico v italijansko nižjo srednjo šolo Domenico Lovisato v Ul. Svevo. Pouk pa je bil dopoldne prekinjen zaradi splošne stavke, ki jo je bil oklical sindikat CGIL. Zato so dijaki predhodno zapustili šolsko poslopje. Ko se je mama male Jessice zgodaj popoldne vrnila domov, jo je doma čakala le dvojčica, Jessice ni bilo. Dvojčica ni vedela povedati, kje se sestra nahaja in kam je morebiti šla. Prestrašeni starši so izginitev hčerke takoj prijavili karabinjerjem, ti so skupaj s policijskimi organi začeli iskati deklico po celem mestu in tudi v predmestjih, a je do večera niso našli. Novico o iskanju deklice so objavile tudi krajevne televizijske in radijske postaje, a brez želenih sadov. Starši niso izključili možnosti, da se Jessica ni vrnila domov zaradi problemov z orientacijo, ki so se že nekajkrat pojavili v preteklosti. Na srečo pa se je zvečer v veliko veselje domačih vrnila. Izsledili so ga v hotelu Hotelirji morajo vsak dan posredovati kvesturi seznam gostov. Tako je storil tudi upravitelj hotela Milano v Ul. Ghega. Ko so na kvesturi pregledali seznam, so opazili na njem ime starega znanca italijanske pravice, 28-letnega albanskega državljana. L.H. bi moral po policijskih podatkih odsedeti v zaporu 11 mesecev in 26 dni zaradi kaznivih dejanj (prepovedane nošnje orožja, povzročitve telesnih poškodb in tatvine), ki jih je bil pred leti zakrivil v pokrajini Benetke. To pa še ni bilo vse. Leta 2005 je prefekt iz Benetk odredil njegov izgon iz Italije. Albanski državljan je sicer res zapustil Italijo, a vrnil se je predčasno, to je pred iztekom roka desetih let, kot ve-deva nalog o izgonu. Izvidnica policistov se je podala v hotel Milano, tam aretirala albanskega državljana in ga odpeljala v koronejski zapor. Poskus vloma V Naselju sv. Sergija so štirje možakarji v noči na petek poskusili s silo vlomiti v trgovino z gospodinjskimi stroji. S peno so prekrili nadzorno videokamero na zunanji strani trgovine in nato poskusili s pomočjo orodja s silo dvigniti roleto. Prav takrat pa je mimo privozi-la policijska izvidnica. Vlomilci so se razšli in pustili orodje pred trgovino. Policisti so stekli za njimi in dva ulovili. Oba sta Trža-čana, M.G. je star 42 let, O.G. 36 let. Oba sta že stara znanca sil javnega reda. O.G. je imel pri sebi 6,55 grama hašiša, ki so mu ga zasegli. Prav tako so policisti zasegli furgon, ki so ga tatiči parkirali nedaleč od trgovine, in orodje za vlom. Oba tatiča so aretirali in prijavili sodstvu pod obtožbo poskusa tatvine v obte-žilnih okoliščinah. Prihod policijske izvidnice, ki je preprečil tatvino, ni bil naključen. Kako uro prej so nekateri mimoidoči obvestili policijo o prisotnosti na tistem območju sumljivega furgona z delno zakritima evidenčnima tablicama, v furgonu pa naj bi se nahajale prav tako sumljive osebe. Kve-stura je poslala na kraj policijski avto, policisti so poostrili nadzor v Naselju sv. Sergija, in tako jim je slabo uro pozneje uspelo preprečiti vlom v trgovino. Zaželela si je žgane pijače Vstopila je v supermarket na Trgu Cavana, spravila v torbo dve steklenici žganih pijač in hotela oditi, ne da bi plačala. Medtem ko jo je trgovka ustavila, je lastnik trgovine prestregel dvojico mestnih redarjev, ki sta se sprehajala v bližini in ju obvestil o dogodku. Ko sta se redarja približala ženski, sta takoj opazila, da ima očitne težave. Bila je brez dokumentov, v torbi pa je res skrivala dve steklenici žganih pijač v vrednosti 21 evrov. Tudi upravitelju trgovine je kmalu postalo jasno, da je vinjena. Potem ko je vrnila steklenici, je ni prijavil sodstvu. Mestna redarja sta malo pozneje v bližnjem baru našla ženino listnico z dokumenti. 65-letno I.K. sta pospremila v urad sodne policije, kjer so ugotovili, da je bila ženska že večkrat prijavljena zaradi pijančevanja. Starim prijavam se je pridružila. Po 688. členu kazenskega zakonika tvega sankcijo v višini od 52 do 310 evrov. / TRST Sobota, 7. maja 2011 7 VOLITVE - Veliko ljudi na shodu voditelja SEL Vendola: Preporod leve sredine se lahko začne prav v tržaški pokrajini Preporod italijanske leve sredine se lahko začne prav na Tržaškem. Tako je prepričan Nichi Vendola, ki je na Borznem trgu sinoči podprl Roberta Cosolinija in Mario Tereso Basso Po-ropat. Voditelja stranke SEL (Sinistra, ecologia, liberta) je na trgu pričakalo zelo veliko ljudi, med katerimi so prevladovali mladi. Toliko poslušalcev doslej ni imel nihče od političnih voditeljev, ki so v tej volilni kampanji obiskali Trst. »Razhajanja in prepiri so bili doslej stalnica leve sredine, na Tržaškem pa doživljamo nasprotno. Leve sredina je tukaj enotna, sprta in razklana pa je desna sredina, ki se bo tudi v morebitnem drugem volilnem krogu s težavo povsem zedinila,« je dejal Vendola. V desnosredinski usmerjeni Apuliji je bil dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika, podobno kot je Riccardo Illy deset let županoval v tradicionalno desno usmerjenem Trstu. To lahko uspe tudi Cosoliniju, medtem ko se je Bas-sa Poropat že izkazala kot zelo dobra predsednica pokrajinske uprave, je podčrtal Vendola. Z govorniškega odra na Borznem trgu je vodja SEL sicer obravnaval v glavnem državna politična vprašanja. Izrazil je veliko zadovoljstvo nad uspehom včerajšnje splošne stavke CGIL, o katerem bi se moral zamisliti tudi marsikdo v levi sredini. Potrdil je, da je zelo dober govornik, ki je v politiko vnesel tudi poezijo in emocije. Današnja italijanska politika se mu zdi podobna zaprtemu temnemu prostoru, ki je izgubil stik z realnostjo in z vsakdanjim življenjem. Bolj kot razpravljati o zapletenih političnih formulah, bi morali politiki odpreti oči ter se angažirati za reševanje resničnih problemov ljudi. Na prvo mesto je Vendola postavil delo in zaposlovanje. Shod SEL je v italijanščini in v slovenščini uvedla Daniela Birsa. Tudi ona je prepričana, da Trst po desetletnem vladanju »zatohle in nazadnjaške desne sredine« lahko 15. in 16. maja vendarle obrne stran. Za to pa niso dovolj lepe besede in dobre želje, treba je prepričati ljudi, da pojdejo na volišča in da glasujejo za Cosolinija in Basso Poro-pat. Tudi levičarje, ki so se iz tega ali onega razloga v zadnjem času »odvadili« volišč, je dejala Daniela Birsa. S.T. VOLITVE - Obisk vodje UDC Casini ostro napadel Berlusconija in vlado Berlusconijeva vlada se je izneverila vsem obljubam in obvezam, je prepričan vodja UDC Pier Ferdinando Casini. Na včerajšnjem predvolilnem shodu (foto KROMA) je podprl župansko kandidaturo Edoarda Sasco in Roberto Clon za predsednico pokrajinske uprave. Kandidata UDC nimata možnosti, da se prebijeta v drugi volilni krog (balotažo), vloga Casinijeve stranke pa bo zato prišla do izraza po 16. maju. Ne- kateri v UDC pravijo, da bo morala stranka v vsakem primeru podpreti kandidata desne sredine, drugi (menda so v manjšini) pa vztrajajo pri neodvisni vlogi Casinijeve stranke. Bivši predsednik poslanske zbornice je na shodu obravnaval predvsem državne politične zadeve. Zelo ga skrbi gospodarski in finančni položaj v državi, ki ga Ber-lusconijeva vlada po njegovem zelo podcenjuje. Nichija Vendolo je na Borznem trgu poslušalo res veliko ljudi kroma VOLITVE 2O1 1 Zveza levice v Podlonjerju in Naselju Sv. Sergija Zveza levice organizira ta konec tedna dva praznika. V Naselju Sv. Sergija bodo dre-vi ob 20. uri nosilci občinske kandidatne liste Marino Andolina, Iztok Furlanič in Giuliana Zagabria predstavili volilne programe, jutri ob 19.30 pa bo o volitvah govor v Podlonjerju, kjer bo sodeloval županski kandidat Roberto Cosolini. Cosolini v Rojanu in nato pri Piščancih Roberto Cosolini bo danes ob 8.45 v Rojanu spet obravnaval kočljivo vprašanje parkirišč. Ob 12.45 bo tržaški županski kandidat leve sredine v osmici Silvana Fer-luge pri Piščancih sodeloval na predstavitvi kandidature Valerie Facchini (občanska lista za Cosolinija). Ret z Gombačem v Ricmanjih in nato še v Devinu Giorgio Ret se bo danes ob 10. uri srečal s prebivalci Ricmanj v spremstvu kandidata za Pokrajino Borisa Gombača. Pokrajinski kandidati Ljudstva svobode iz Devina-Nabrežine (med njimi tudi Tjaša Švara) bodo imeli vrsto volilnih shodov po vaseh nabrežinske občine. Začetek ob 9. uri v Sesljanu. Jutrišnje pobude SSk Stranka Slovenske skupnosti prireja jutri srečanja s kandidati za rajonski, pokrajinski in občinski svet in sicer ob 8.45 uri pri Sv Vincenciju, ob 10. uri in ob 12. uri v gostilni Veto na Opčinah, in ob 10.45 pri Sv. Ivanu. Antonione v Barkovljah Roberto Antonione se bo danes ob 10. uri srečal s prebivalci Barkovelj pred tamkajšnjo fontano. Spremljal ga bo župan Trsta Roberto Dipiazza. Vidali v zgoniški občini Maurizio Vidali (SSk-pokrajinski svet) bo danes od 9. ure dalje obiskal Zgonik in Ko-ludrovco in se srečal z domačini. Zgonik in dve okrožji Občina Zgonik je razdeljena na dve pokrajinski volilni okrožji. Vasi Zgonik, Božje Polje, Gabrovec, Repnič. Briščiki in Ko-ludrovca sodijo v okrožje Zgonik-Repen-tabor, Salež, Samatorca in Brišče pa sodijo v volilno okrožje Devin-Nabrežina 4. VOLITVE 2 O 1 1 KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Danes se predstavljajo Valentina Manin (Demokratska stranka-pokrajinski svet), Marko Milkovič (kandidat SSk na listi DS na vzhodnem Krasu in kandidat SSk za Pokrajino) ter kandidati za pokrajinski svet Eva Fičur (SSk), Majda Can-ziani (Italija vrednot) Emilio Coretti (DS) in Nives Guštin (Zveza levice). Zaradi velikega števila prejetih dopisov smo jih primorani skrajšati. Valentina Manin: Kriza prizadene mlade Kandidiram za pokrajinski svet na listi Demokratske Stranke. Sem med najmlajšimi kandidati, saj imam dvaindvajset let, stanujem v Miljski občini, kjer tudi sodelujem v slovenskem kulturnem društvu Kiljan Fer-luga, obiskujem fakulteto političnih ved na tržaški Univerzi. Začela sem se politično udejstvovati pred nekaj leti, ko sem še obiskovala licej Prešeren. Odločila sem se pristopiti k mladinski sekciji DS, ker sem se identificirala z njeno politično vizijo in vrednotami. Poleg krajevnih pobud sem se udeležila raznih predavanj in srečanj po Italiji in Evropi. Sem članica državne skupščine DS in pred meseci sem postala svetovalka občinskega paritetnega odbora, saj se trdno zavzemam za tematike enakopravnosti. Kot mlada kandidatka imam še posebej pri srcu tematike mladih, predvsem to, da bi mladi imeli primerna zbirališča in da bi se nadaljeval projekt Overnight, ki jim omogoča varen nočni prevoz. Glede dela bi se osredotočila na podporo delovnim kategorijam, ki so najbolj prizadete zaradi ekonomske krize, to so brezposelni nad petinštiridesetim letom in mladi. Nasprotujem gradnji uplinjevalnika, menim,da moramo veliko vlagati v prenovljive vire energije. Milkovič: Ne nasedajmo nasmehom Leta 2006 mi je bila kot strela z jasnega ponujena kandidatura za vzhod-nokraški rajonski svet. Vzel sem si par dni da si razjasnim pojme. Politika je v Italiji, posebno odkar je Berlusconi na sceni, padla na zelo nizko raven. Kot drugi sodržavljani sem jo tudi sam videl v negativni luči. Po razmisleku sem si rekel: ni prav, da lastno usodo in usodo naše zemlje in naroda kar tako prepuščam drugim. Moram se boriti, čeprav ne bo lahko. Pomislil sem na naše prednike, ki niso živeli v taki blaginji, a so vseeno v sebi imeli moč, da so držali trdo in se tudi uprli. Zato sem sprejel izziv in se z dušo in srcem podal v boj. Prejel sem ogromnih 307 preferenc in bil izvoljen za predsednika sosveta. Delavna in življenjska izkušnja sta mi pomagali, da sem se takoj vživel v to vlogo. Pet let sem vneto in navdušeno dan za dnem delal za naš teritorij, društva, ljudi. Ni bilo lahko, trmasta narava Kraševca mi je pomagala, da sem vztrajal in rezultatov ni manjkalo. Izkušnje, zagnanost in borbenost, ki so mi značilne, želim prenesti tudi v pokrajinski svet. Kandidat sem tudi za ponovno izvolitev v rajonski svet. Za Slovence ni vseeno, kdo bo zmagal na volitvah. Moramo se jih množično udeležiti in podpreti kandidate leve sredine. Desna sredina za nas ne more priti v poštev, saj za simpatičnimi obrazi stojijo nam nenaklonjeni krogi, ki so že pokazali svoj pravi obraz (dvojezičnost, urbanistični načrt, zanemarjanje teritorija). Ne nasedajmo torej nasmehom in lepim besedam! Evi Fičur so blizu šola in mladi Po maturi na slovenski šoli v Trstu, sem diplomirala na Fakulteti za tuje jezike in književnosti v Vidmu. Od leta 1983 poučujem na slovenskih šolah slovenščino, zgodovino in zemljepis. Bila sem aktivna pri Slovenski zamejski skavtski organizacij, kjer sem bila tudi načelnica skavtinj. Aktivno sem se je ukvarjala z odbojko pri športnem združenju Bor. Kot šolnici in mami sta mi blizu predvsem dve tematiki: šola in mladi. Od vedno mi je blizu stranka, ki zagovarja pravice Slovencev. Seveda nas lahko tudi drugi zastopajo in govorijo v našem imenu, vendar sem prepričana, da še tako dober zagovornik naših interesov, ki pa ni Slovenec, ne bo nikoli govoril s srcem. Zato sem vedno rade volje podprla in tudi danes podpiram stranko Slovenske skupnosti. Majda Canziani za enakost med spoloma Sem kandidatka stranke Italia dei Valori - Lista Di Pietro - Italija vrednot. Rojena sem v Dolini leta 1944, diplomirana, podjetnica, ko-mendnik republike (Commendatore della Repubblica), bivša članica deželne komisije za enake možnosti. Deželno komisijo za enake možnosti sem zastopala tudi v Evropski uniji (ARE) ter bila članica opazovalnice EU za izseljeništvo. Na tem področju sem se vedno trudila za uveljavitev enakosti med spoloma, zlasti v delovnem okolju in na vodilnih mestih v gospodarstvu in ustanovah, kjer so ženske še premalo zastopane. Več kot 25 let delujem prostovoljno kot medicinska sestra za razne humanitarne organizacjie, v okviru različnih nacionalnih in mednarodnih misij. Če bom izvoljena, se bom angažirala za zmanjšanje stroškov za politiko in za odpravo vseh privilegijev ter za podporo družinam (otroško varstvo in domovi za ostarele). Coretti hoče nadaljevati z delom Emilio Coretti, rojen v Trstu leta 1947, živim v Puljah pri Dom-ju v občini Dolina in kandidiram (Demokratska stranka) za pokrajinski svet v okrožju Dolina 2 z namenom, da bi nadaljeval, kar sem že začel v prejšnji mandatni dobi s predsednico Mario Basso Poropat. Podpiram ovrednotenje našega teritorija. Zavzemal se bom za politično in administrativno pobudo za reševanje problematike občanov, ki prebivajo v bližini industrijske cone. Dopolniti bo treba konvencijo s Pokrajino kar se tiče ureditve naših cest, ki so že financirane v proračunu. Nives Guštin ima bogate izkušnje Od rojstva sem prebivalka občine Repentabor, stara sem 49 let in zaposlena na pošti (Poste italiane spa) . Že v mladih letih sem se vključila v delovanje mladinskega odseka kulturnega društva Kraški dom v katerem delujem še danes kot odbornica. Približno dvanajst let sem delovala v političnem življenju občine Repentabor s stranko Napredna lista skupaj z nekdanjim županom Aleksijem Križ-manom. V teh dvanajstih letih sem bila sedem let odbornica za kulturo, šport, socialo in šolstvo, ostalih pet let podžupan. Že vrsto let sodelujem pri VZPI - ANPI sekcija Repentabor, od lanskega kongresa pa sem odbornica združenja. Sem članica SKGZ in od letos tudi odbornica v pokrajinskem odboru ZSKD. Kandidaturo v pokrajinski svet sem sprejela zato, da bi nadaljevala prekinjeno delovanje v prid našim občanom. Glede pristojnosti, ki jih ima Pokrajina, bi v prvi vrsti spodbudila pomoč mladim in obrtnikom, ki želijo delovati na tem teritoriju. Sledila bi socialnim vprašanjem v pomoč starejšim občanom, šolski problematiki za zagotovitev ustreznih pogojev za šolsko dejavnost in čiščenju cest. 8 Sobota, 7. maja 2011 TRST / NARODNI DOM - V četrtek predstavili zanimivo beneško publikacijo Mlada lipa, bogat izbor besedil v subiškem narečju Bruna Balloch že več let zbira domače pravljice in pripovedke - Knjigo založilo društvo Trinko Zgodba o Mladi lipi se je v četrtek spustila iz Benečije vse do Trsta. Na pobudo Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, Kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada in tržaške Narodne in študijske knjižnice je subiško narečje - iz Subida v občini Ahten - za-donelo v Narodnem domu. »Kljub temu, da prihajamo iz Benečije, kjer nam vse bolj grozi upadanje števila prebivalcev, se je slovenska beseda pri nas trdno ohranila v svojih krajevnih različicah,« je v imenu društva Trinko pojasnil Miha Obit. Med temi različicami je v Terski dolini tudi subiško narečje, ki ga sicer govori malo ljudi in ravno zaradi tega je vsakršna oblika njegovega ohranjanja dobrodošla. Za plemenito dejanje je poskrbela domačinka, učiteljica Bruna Balloch, ki že več kot deset let zbira pravljice in pripovedke iz domačih krajev, ki so svež in pristen izraz bogatega krajevnega ustnega izročila - prava poslastica za jezikoslovce, je ocenila prof. Marija Pirjevec, ki je srečanje povezovala. Brunine pravljice so najprej izhajale kot priloga Trinkovega koledarja, lani pa so končno izšle v knjižni obliki ravno pod naslovom Mlada lipa. Z legendo o stari in mladi lipi je v subiškem narečju občinstvu postregla avtorica. »Stara lipa, mogočni zeleni velikan, je stala sredi vasi in je za krajane bila živa, kakor je živ človek.« Starejši so pripovedovali, da je bila lipa zelo stara - imela naj bi celo 500 let. Njena krošnja je prekrivala hiše in zaradi nevarnosti za domačine so jo odsekali. »Leta 1995 so krajani posadili novo lipo, vendar je starejša ostala v srcih ljudi, ki so pod njo postajali in se imeli radi.« Da gre za delo osebe, ki je zelo navezana na svojo zgodovino, na jezik, narečje in domač kraj, je poudaril docent slovenskega jezika in književnosti na videmski univerzi, raziskovalec re-zijanskih in beneških narečij in kulture Roberto Dapit, ki je zbirko tudi uredil. Iz res obširnega gradiva je odbral 95 besedil, z namenom, da bi ohranil bogastvo jezikovne in kulturne dediščine. »Projekt je bil zahteven zaradi same transkripcije: besedila smo posneli na trak, kar velja za garancijo kakovosti transkripcije. Ne gre torej le za knjigo pripovedk in pravljic, pač pa za dokument, ki predstavlja različico subi-škega govora.« V svojih pripovedkah se je Ballochova dotaknila univerzalnih motivov, od živali, mimo svetnikov, bajnih bitij, starih bab, škratov do pripovedi z verskim jedrom in zbadljivih zgodb ter anekdot. »Poskrbeli smo za "kulturno akcijo", ki je od nas zahtevala veliko energij, vendar je bila za Be- Utrinek s tržaške predstavitve zbirke Mlada lipa kroma nečijo in za ljubezen do jezika prav gotovo dobra naložba. Z delom pa nameravamo nadaljevati.« Jezikovno je publikacijo uredila prof. Danila Zulian Kumar, znanstvena sodelavka Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC-SAZU, ki je bila zaradi bolezni v četrtek odsotna. Njen poseg pa je prebrala urednica Mlade lipe Lucia Trusgnach in opozorila na težave pri zapisovanju besed v narečju, saj ni bilo doslej nobenega dokumentiranega pisanega vira in poudarila odločitev o uporabi pisanega polglasnika. »Leksika je nedvomno slovenska, veliko pa je v njej izposojenk iz furlanšči-ne in slovanskih reliktov,« je prebrala in Brunino pisanje ocenila kot živo pripoved z bogato metaforiko, reki in pregovori. »Brunina navezanost na domači kraj je zgledna, saj ohranja duhovne vrednote svojih ljudi in jih pre-dajaprihodnjim rodovom.« V ta svet se je s svojo domišljijo spustila tudi ilustratorka Luisa To-masetig, ki je želela pobliže spoznati Brunine zgodbe. Izbrala je nekaj figur, ki so jo prevzele in ustvarila nekatere živali, nagajive otoke in velike mame ter jih po svoje skušala približati bralcu. (sas) OBISK Gabrovec pri prefektu Problem osebnih izkaznic in daljnovoda na Krasu Problem z dvojezičnimi izkaznicami s ponovljenimi serijskimi številkami oz. dvojniki v Dolini Aoste (kjer so izkaznice prav tako dvojezične) je bil v ospredju srečanja med deželnim svetnikom SSk Igorjem Gabrovcem in pre-fektom Alessandrom Giacchettijem. Ta je Gabrovcu pojasnil pred dnevi nakazano rešitev, ki jo ministrstvo za notranje zadeve vidi v poenotenju sistema oštevilčenja za vse izkaznice, ne glede če so te eno ali dvojezične. Trenutno je med dvema verzijama razlika v številu alfa-numeričnih znakov, kar naj bi dalo povod za že znane težave. Prefekta Giacchettija je Gabrovec opozoril, da se na ta način reši problem za izkaznice, ki jih bodo še izdajali oz. tiskali, medtem ko obstaja velika neznanka za vse tiste izkaznice, ki so jih občine izdale v preteklih letih. Imetniki dvojezičnih dokumentov konkretno tvegajo, da se problemi po čistem naključju (npr. kraja ene od dveh »dvojčic«) pojavijo ali ponovijo kadarkoli do redne zapadlosti dokumenta. To se zgodi po petih oz. s podaljškom veljave celo po desetih letih. »Pravica vsakega državljana je, da razpolaga z veljavnimi in verodostojni- mi osebnimi dokumenti in da mu torej ni treba trepetati vsakič, ko se npr. odpravi v tujino na počitnice ali na službena potovanja,« je prefektu dejal Gabrovec. Izpostavil je nevarnost, da se težave z dvojezičnimi dokumenti sprevržejo v odločitev, da se ljudje za vsak slučaj raje odločijo za enojezične in torej »nesporne« izkaznice. Ob problemu osebnih izkaznic je deželni svetnik SSk prefektu posredoval zaskrbljenost zaradi zaostrovanja odnosov med domačini na Krasu in podjetjem Terna, ki gradi oz. utrjuje elek-trovod med Tržičem in Trebčami. Ga-brovec je prefekta opozoril, da domačni odločno odklanjajo načrt, ki ponovno globoko zareže v teritorij, škoduje gospodarskim dejavnostim in tudi zdravju. Poleg vsega pa podjetje ne spoštuje neodtujljive pravice krajevnega prebivalstva do občevanja s poverjeniki Terne v slovenskem jeziku. Prefektu Giacc-hettiju je Gabrovec predlagal, da skliče omizje z vsemi soudeleženimi dejavniki, se pravi z domačini, njihovimi predstavniškimi združenji (Agrarna skupnost, zasebni lastniki, stanovske organizacije) in občinskimi upravami. Pillerijevo »Kramljanje o medicinski šoli« V ponedeljek, 9. maja, bo v Društvu slovenskih izobražencev v Ulici Donizetti 3 v Trstu zanimivo srečanje z znanstvenikom dr. Gior-giom Pillerijev, Tržačanom, ki že dolgo let živi v Švici. Dr. Giorgio Pilleri se je rodil v Trstu leta 1925. Študiral je v Padovi, na Dunaju in v Švici in se uveljavil kot profesor za nevroanatomijo in primerjalno nevropatologijo. Več desetletij je bil direktor Nevroanatomskega inšti-tua v Bernu. Njegovo raziskovalno delo ga je vodilo v številne dežele širom sveta in omogočilo mu je odkrivanje različnih ljudi in okolij: raziskoval je slepo indsko pliskavko, kitajski rečni delfin Lipotes pred njegovim izumrtjem, preučeval je rečne delfine v Južni Ameriki, prepariral možgane vosatega kita v Južni Afriki, videl lov na kite v Indijskem oceanu ter po Humboldtovih sledeh potoval v notranjost Venezuele. Ukvarjal se je s presenilnimi boleznimi, z Alzheimerjevo boleznijo in s Pickovo atropijo. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, od rodnega Trsta je prejel Zlatega sv. Justa. Pri tržaški založbi Mladika je leta 2007 izdal svojo avtobiografijo z naslovom Kramljanje o medicinski šoli in podnaslovom Avtobiografi-ja 1925-1995, zajetno delo na več kot petstotih straneh, obogateno s fotografijami z njegovih raziskovalnih potovanj in srečanj in napisano v prijetnem, anekdotičnem slogu. Na ponedeljkovem srečanju z uglednim znanstvenikom bodo tudi predstavili omenjeno avto-biografijo. Začetek ob 20.30. Iz malega raste veliko Kulturno društvo Borjač vabi na 4. letni koncert Iz malega raste veliko v počastitev 10. obletnice delovanja OFS Mularija z borjača, 5. obletnice delovanja OFS Brinovka in 5. obletnice delovanja gostujoče OFS OŠ Fran Milčinski Katinara. Prireditev bo danes ob 18. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Vstopnina znaša 8 evrov, za otroke do 15. leta je vstop prost. Sharon Starc: popravek V članek Dobrodelna akcija v spomin na Sharon Starc, ki smo ga objavili v včerajšnji izdaji, se je vrinila napaka. Pravilen IBAN tekočega računa združenja Scric-ciolo onlus, ki skrbi za nedonošenčke, se glasi: IT68 S05728 02205 808570556267. Račun je odprt pri banki Popolare di Vi-cenza, kot razlog pologa pa navedite Sharon Starc. POLITIKA - Slovenski evropski poslanec NSi-EPP na obisku Peterle: Ohranitev mest za slovenske šolnike in preprečitev selitve škedenjske šole je politični uspeh SSk Ohranitev dosedanjega števila mest za učno osebje na slovenskih šolah v Italiji in preprečitev selitve osnovne šole v Škednju predstavljata politični uspeh Slovenske skupnosti, ki je s svojim gradivom pomagala slovenskemu evropskemu poslancu Lojzetu Peterletu (Nova Slovenija - Evropska ljudska stranka) pri njegovih prizadevanjih pri italijanski ministrici za šolstvo Mariistelli Gelmini. To je eno od sporočil včerajšnjega obiska Peterleta na Tržaškem kot gosta SSk: evroposlanec se je najprej srečal z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, nato še z županoma občin Dolina in Re-pentabor, Fulvio Premolin in Markom Pi-sanijem, skupaj z evroposlancem Južnoti-rolske ljudske stranke Herbertom Dorf-mannom pa v Devinu še s kandidati SSk na bližnjih upravnih volitvah. Na srečanju z novinarji na strankinem sedežu v Trstu je Peterle izrazil veselje, da je prišlo do nove postavke v slovensko-ita-lijanskih odnosih ter do bolj sproščenega, kreativnega in zavezujočega odnosa Italije do manjšine, pri čemer upa, da bo novo omizje, ki se napoveduje pri predsedstvu itali- janske vlade, prispevalo k reševanju vprašanj. Zaustavil se je tudi ob gospodarski in politični krizi v Sloveniji, kjer so po njegovem mnenju preveč na delu dogovorna ekonomija in stari koncepti, ki ne podpirajo konkurenčnosti. Na vprašanje o projektu bančne skupine Unicredit o pristaniški logistični ploščadi, pa je odgovoril, da je v severnem Jadranu veliko neizkoriščenih možnosti in da bi bila potrebna koordinacija tudi na gospodarskem področju. Najti je treba take poti sodelovanja, ki bodo koristile temu prostoru. Peterleta so spremljali najvišji predstavniki SSk na čelu z deželnim tajnikom Damijanom Terpinom in tržaškim pokrajinskim tajnikom Petrom Močnikom, ki je med drugim opozoril, da Italija v glavnem ne izvaja mednarodnih in državnih določil o zaščiti pravic slovenske manjšine, zato bo SSk izkoristila Peterletovo razpoložljivost, da odpre novo fronto na sodišču za človekove pravice. Opozoriti velja tudi, da se bodo prihodnjo sredo v Strasbourgu mudili predstavniki strankinega podmladka, ki se bodo srečali z evropskimi parlamentarci. (iž) Evroposlanec Peterle se je srečal tudi z dolinsko županjo Fulvio Premolin kroma / ŠPORT Sobota, 7. maja 2011 9 MAJENCA - Ponoči višek praznovanja dolinske mladine Nad Dolino bodo danes dvignili mogočen maj Zvečer odprtje občinske razstave vina in olja - Tudi letos velika pozornost domači ustvarjalnosti Četrtkov praznični večer, ko so domačini veselo proslavljali novo večnamensko pridobitev, je še dodatno obarval celotno dogajanje letošnje Majence. Veselje in sproščeno razpoloženje sta vseskozi otipljiva na obrazih in v pogovorih vseh protagonistov dolinskega praznika. Včeraj zjutraj so organizatorji najprej gostili neposredni prenos kul-turno-družbene oddaje Radia Capo-distria »Il vaso di Pandora«. Vodila sta jo Stefano Lusa in Andrea Effe. Pogovor se je seveda vrtel okoli Majence, a se je dotaknil tudi odnosa med manjšinama, pravic manjšin in bivše meje. V popoldanskih urah so bile na vrsti otvoritve še treh razstav. Ob 18. uri so v prostorih Mladinskega krožka odprli razstavo »Prometna vzgoja -Varno na cesti«, ki so jo pripravili otroci vrtcev. Razstavljena so tudi dela učencev osnovnih šol Didaktičnega ravnateljstva Dolina, ob predstavitvi pa je potekalo še postavljanje »drevesa pravic« v sodelovanju z Unicefom. Ob 19. uri so v občinski galeriji Torkla odprli razstavo fotografij Mirne Viola, ki je za priložnost pripravila serijo podob na temo Majence. 22 razstavljenih fotografij različnih velikosti so nastale v letih 2005, 2006, 2009 in 2010. Glasbeno točko sta ustvarila flavtista GM Sara Bembi in Carlo Ve-nier, iz razreda prof. Erike Slama. Malo kasneje je v krajevnem društvu sledilo odprtje razstave domačih ustvarjalcev. Razstavo je predstavil odbornik domačega društva Robi Jakomin, ki je med drugim povedal, da imajo »naslikano platno, kipec, ročno delo, fotografija posebno vrednost takrat, kadar vanj vložiš mnogo truda, časa in volje. In v teh delih vidimo veliko truda, znanja, veliko želje po komunikaciji, po kulturni rasti, po osebnem izražanju«. Svoja dela razstavljajo Eugenio več fotografij na WWW.primorski.eu Sara Bembi in Carlo Venier med včerajšnjim nastopom v Torkli, spodaj dvig »drevesa pravic« kroma Pancrazi, Danila Tuljak, Adriano Ja-nezic, Maria Pancrazi, Jana Kalc, Gian-na Zorn, Mitja Zonta, Zdenka Ota, Nevenca Vidonis, Wilma Orel, Zvoni-mir Kalc, Nevenka Kozina, Sara Co-nestabo in Robi Jakomin. Za glasbeno točko sta poskrbeli pianistki Maja Zobec in Kristina Vizintin iz razreda prof. Nede Sancin. Razstave bodo odprte s sledečim urnikom: danes, sobota, od 18. do 22. ure, v nedeljo od 16. do 22. ure, v ponedeljek od 19. do 22. ure in v torek od 18. do 19.00. Na Gorici, vaškem trgu, je včerajšnjo dolinsko praznovanje zaokrožil koncert skupine Why Not. Danes se bo praznovanje nadaljevalo ob 17.30 s parado starodobnih vozil društva Adria Classic. Pol ure kasneje bodo svečano odprli 55. občinsko razstavo domačih vin in 14. razstavo ekstradeviškega oljčnega olja z glasbeno točko Pihalnega orkestra Breg. Noč pa bo pripadala domačinom za slovesno postavljanje maja. (beto) TRGOVINA - Pri Stari mitnici Slovensko meso Po polemikah se je na izložbah pojavil dvojezičen napis Precej nejevolje, nekaj pisem uredništvu in negativnih reakcij na spletni strani www.primorski.eu je v prejšnjih dneh povzročilo pomanjkanje slovenskih napisov v trgovini z mesnimi in drugimi izdelki, ki jo je priznano podjetje Prunk iz Lokve odprlo pri Stari mitnici v središču Trsta. Kot je razvidno s fotografije, pa so se lastniki potrudili, da pomanjkljivost odpravijo. Na šipi tržaške izložbe je po novem ob napisu »Carne slovena» tudi napis »Slovensko meso«. Toliko v dopolnitev informacije. ZGONIK - Osnovna šola Poučno in zabavno letovanje v Pliskovci Učenci osnovne šole Lojzeta Kokorovca Gorazda - 1. maj 1945 iz Saleža in Zgonika so sredi aprila preživeli prav posebne tri dni, ko so bili daleč od računalnikov in televizije. 13., 14. in 15. aprila so preživeli v Mladinskem hotelu v Pliskovici, kjer so se naučili različnih veščin. Naj povemo da se je izlet ali šola v naravi začela »pohodniško«. Pisana druščina zgoniških šolarjev, oprtanih z nahrbtniki, je iz Zgonika proti kraški Pliskovici krenila kar peš, hodili so po stezicah, po katerih so nekoč hodile naše babice, v Pli-skovici pa so se nastanili v izredno priljubljenem mladinskem hotelu. Za brezskrben in prijeten počitek so poskrbeli upravitelji mladinskega hotela, gostje pa so lahko igrali tudi mini nogomet, odbojko, pa tudi igrala za otroke so bila kar zasedena. Ta šolski izlet pa ni ponujal le zabave, saj so se otroci lahko zelo veliko naučili, še posebej s pomočjo ustvarjalnih delavnic, ki jih sicer organizira dotični hotel. Edinstveno doživetje življenja na Krasu nekoč je bilo moč občutiti s pomočjo delavnice Kras učilnica v naravi, zelo poučna in zabavna pa je bila tudi delavnica Po poti ovčke Pliske. Prav nič manj zabavna in poučna ni bila tudi delavnica, v sklopu katere so mali popotniki obiskali vas, veliko zanimivih reči pa so izvedeli tudi od krajevnega čebelarja, ki je otrokom razložil, kako nastaja med, kaj počnejo čebele pozimi, kako lahko ohranimo to ogroženo živalsko vrsto... Naj povemo, da so naši »ta mladi« s pomočjo učnih poti spoznali pastirsko dejavnost preteklosti in to, kako narava oblikuje podobo kraške krajine in kako jo pri tem dopolnjuje Kraše-vec, ko se trudi kamniti svet obdelati in na njem preživeti. Večera v Pliskovici pa sta minila v sproščenem vzdušju. Otroci so povečerjali, večerji pa so sledile igre in zabava. Še posebej zabaven je bil drugi večer, ko so si zgoniški šolarji kar sami pripravili večerjo. Pestro bivanje na Krasu pa se je še prehitro končalo, saj je tretji dan sledil povratek domov. Razposajeni otroci so se v dopoldanskih urah peš odpravili proti Zgoniku, v nahrbtnikih so nosili malico, ki so jo prej kupili v trgovini, po prihodu v Zgonik pa je sledilo še šolsko kosilo, temu pa pouk, v sklopu katerega so si pripovedovali dogodivščine s šolskega izleta. Da je bila izbira tega šolskega izleta zadetek v polno, ni dvoma. Izlet je otrokom dal veliko, saj so med drugim lahko oživili tudi stare običaje. (sč) BOLJUNEC Likovna delavnica ob 110-letnici SKD Prešeren Društvo SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca praznuje letos visoko obletnico: 110 let plodnega delovanja. Zaradi visoke obletnice so se odborniki odločili, da bodo čim bolj slovesno proslavili to pomembno obletnico. Poleg pestrega rednega delovanja so aprila razkrili Prešernov portret, ki ga je izoblikoval Avgust Černigoj. Maja pa bo na vrsti brezplačna likovna delavnica za mlade in odrasle amaterske likovnike. Danes, in sicer od 15.00 do 18.00, se bo v prostorih gledališča v Boljuncu odvijala brezplačna likovna delavnica, namenjena vsem, ki želijo preko upodobitve Prešernove podobe poglobiti motiviko portreta in se preizkusiti s kombinirano slikarsko tehniko. Ustvarjalni prostor delavnice želi biti obenem kraj izražanja in izmenjave svojih doživetij. Mentorica bo znana slikarka Jasna Merku, diplomirana oblikovalka in magister umetnosti, ki poučuje likovno izražanje od leta 1981. Amaterske likovnike bo, po krajšem teoretskem uvodu o motiviki portreta in specifično o upodobitvah pesnika Prešerna, čakala še praktična izvedba likovnih del. Sodelovanje pri pobudi je brezplačno, udeleženci imajo na razpolago potrebščine, ki jih bo priskrbel organizator. Udeleženci pa se obvežejo, da bodo jeseni razstavljali ob glavni proslavi 110. obletnice društva. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 7. maja 2011 STANKO Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.19 - Dolžina dneva 14.34 - Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 24.23 Jutri, NEDELJA, 8. maja 2011 VIKTOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,5 stopinje C, zračni tlak 1026,7 mb ustaljen, veter 5 km na uro jugo-za-hodnik, vlaga 39-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,6 stopinje C. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 10 Sobota, 7. maja 2011 TRST □ Čestitke Maestru ALJOŠI se dan približuje, ko trojna se fešta slovesno praznuje: ko namreč bo leta kar zrela slavil, poročil se bo in še hčer bo krstil. Naj sreča, veselje vsem bosta oproda, želimo pač vsi od »Cirila in Metoda«! Oliver in Helena se veselita, ker mamica MARTINA in očka ALJOŠA se poročita. Tudi mi se z vami veselimo ter veliko sreče in ljubezni na skupni poti vama želimo. Egidia, Davorin, Alessandro, Nadja, Nicolas, Savica, Erika, Peter, Kristina in Sara. ENRICO! Med nami si prvi polnoleten postal in kmalu nas boš z av-tompo fešt'h peljal. Danes se bomo s tabo veselili in fušto bjr(e)pili. Vse tisto, kar te najbolj veseli, ti naše srce želi! Kraški muzikanti! Igor Čuk je 60 Majenc naštel, a še vedno vsaki sledi, kot bi jo prvič doživel. Še mnogo zdravih in veselih let mu želijo mala Eva, Vasja in Vanja, Elena in Adriana ter Divna Danes se v Zgoniku vzameta Martina in Aljoša Veliko sreče na skupni življenjski poti jima želi Godbeno društvo Prosek Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA vabi na slavnostno otvoritev razstave šol in vrtcev na Majenci v Mladinskem krožku v Dolini. Urnik: danes, 7. maja, od 19. do 23. ure; nedelja, 8. maja, od 16. do 21. ure; ponedeljek, 9. maja, od 18.30 do 21.30; torek, 10. maja, od 17. do 19. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Ke-kec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija SZSO vabi na SKUPNO JURJEVANJE ^ v nedeljo, 8. maja, v Križu (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. Q Kino Društvo Finžg-arjev dom. vabi nocoj, 7. maja, ob 20.30 v Finžgarjev dom na veselo praznovanje materinskega dne Se bo tokrat otrokom posrečilo pripraviti presenečenje za mamico? Kako bo s tretjim poskusom boste izvedeli iz otroške veseloigre TORTA ZA MAMO ŠT.3 napisala Lučka Susič režira prof. Manica Maver izvaja otroška igralska skupina Tamara Petaros AMBASCIATORI - 16.15,18.15, 20.15, 22.15 »Thor 3D«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Hai paura del buio«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.00,22.00 »Fast & Furious 5«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Machete«; 16.30, 19.00,21.30 »Come l'acqua per gli ele-fanti«; 16.15, 18.45, 21.30 »Thor 3D«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Source code«; 16.00,17.55,19.50,21.45 »Rio 3D«. FELLINI - 16.45 »Winnie the Pooh -Nuove avventure nel Bosco dei 100 Acri«; 20.00 »The next three days«; 18.15, 22.00 »Limitless«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.15,18.15, 20.15,22.15 »Come l'acqua per gli ele-fanti«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Poetry«. KOPER - KO LOSE J - 14.10, 16.40, 19.10, 21.40, 0.10 »Hitri in drzni 5«; 14.40, 19.00 »Thor 3D«; 17.00, 21.20, 23.20 »Duhovnik 3D«; 14.30, 16.30, 18.30 »Rio (sinhr.)«; 20.30, 22.30 »Zajčja luknja«. KOPER - PLANET TUŠ 11.50, 12.30, 15.05, 16.30, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10, 23.50 »Hitri in drzni 5«; 12.05, 14.15, 16.25, 19.05, 21.15, 23.30 »Vitez in sitnež«; 11.40, 14.00, 16.10, 18.25 »Rio (sinhr.)«; 14.05, 19.00, 21.20, 23.45 »Thor 3D«; 20.35, 23.05 »Cirkus Columbia«; 12.20, 14.50, 17.00, 23.10 »Rio (pod-nasl.); 19.10, 21.05 »Cimra«; 19.25, 21.25, 23.25 »Duhovnik 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Fast & Furious 5«; Dvorana 2: 16.40, 19.00, 21.20 »Fast & Furious 5«; Dvorana 3: 16.00, 20.30, 22.15 »Senza arte ne' parte«; 15.45, 17.30, 19.00 »Rio«; Dvorana 4: 17.15, 18.50, 20.35, 22.20 »Source Code«. SUPER - 16.15, 17.50, 19.40, 21.30 »The Doors - La vera storia di Jim Morrison«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Come l'acqua per gli ele-fanti«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.20 »Fast & Furious 5 (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »Thor (dig. 3D)«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Machete«; Dvorana 5: 17.30 »Rio«; 20.00, 22.00 »Source Code«. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ENOSOBNO STANOVANJE v odličnem stanju na Greti prodam. Tel. št.: 349-4975968. GOSPA išče sopotnico za potovanje v Beograd od 18. do 22. maja. Tel. št.: 040-225968 (v večernih urah). IŠČEM enkrat-tedensko delo kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št. 327-9969360. / 55. Občinska razstava vin in 14. razstava ekstradeviškega oljčnega olja |Vty<< Danes - sobota, 7. maja 2011 17.00 Odprtje kioskov 17.30 Parada starodobnih vozil društva Adria Classic Koper 18.30 Nagrajevanje 55. občinske razstave vin in 14. občinske razstave ekstradeviškega oljčnega olja z glasbeno točko Pihalnega orkestra Breg od 20.30 dalje Slovesno postavljanje maja Večer bodo popestrili Potujoči muzikantje Jutri - nedelja, 8. maja 2011 16.00 Odprtje kioskov 17.30 Koncert godbe na pihala iz Vižnjana (Poreč) 18.30 Nastop folklorne skupine Sakalovci iz Porabja - Monošter (Madžarska) 19.30 Prihod parterjev in parterc na Gorico 20.00 Uradna otvoritev plesa z ansamblom Malibü Ponedeljek, 9. maja 2011 18.00 Odprtje kioskov 19.30 Nastop otroške plesne skupine Queens 21.00 Ples s skupino Mambo Kings W.TF-1 UMiHVUMd TfWESTE C ^lSJLA iTK-f? .................. 1 ■■" 1 H ^fliOi pa tal ZKB« a IŠČEM/KUPIM 5 kamnitih nosilcev (šljrje) za obnovljen lesen balkon stare kraške hiše. Klicati tel. št. 3475021221. KUPIM na Opčinah, Proseku ali Kon-tovelu hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št. 040-213385. PRODAM obleko za deklico (7-9 let) primerno za obhajilo ali praznike. Tel. št. 339-3132487. PRODAM samostojno hišo z vrtom na Colu (Repentabor). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-327128 ali 3345618525. PRODAM MOTOR BMW r1200r, letnik '07, 14.000 prevoženih km, črne barve, v odličnem stanju, absesa, cena 6.500 evrov. Tel. št.: 3497172249. PRODAM BMW X3 - 3,0 D v odličnem stanju, malo prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel. št. 335-6322701. PRODAM garažna lesena vrata Silvelox, 240 x 240 cm. Tel. na št. 040-228424. PRODAM skuter piaggio gilera, model runner 125, letnik 1998, 19.000 prevoženih km, cena po dogovoru; tel. 328-9215809. V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem opremljeno stanovanje, 50. kv. m., primerno za dve osebi. Tel. št. 3336885442. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. IVAN PERNARČIČ je odprl osmico v Vižovljah. Tel. št. 040-291498. KMETIJA KOMAR ima v Logu osmico. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milič. Tel. št.: 040-229164. OSMICO STA V SAMATORCI ŠT. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040 -229224. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Berto Škerk, Trnov-ca 4. OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. 040-208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. V KRIŽU sta odprla osmico Martin in Erika. Tel. 040-220605. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Tel. 349-7158715. VMlAú ttUbvlV - ntreinlk C a.....TMíMfli - dkttak HrviHi TfWGNUH TKL*MY pristna ■ konkretna zmagovita I \ MARIA TERESA vfiT V vFi^l ft z Predsednica Pokrajine Sreíanja na Borznem trgu r ~~ VponedefJeJi, 3- maja, Ob 16' u ri, toaía sprtrjtmfjjVa mobilnost Sodelujejo: Ettore Routo, Igor Dolenc, Anton etla Grim I V ífíífO, fl. mafa, ob 11+ url, Detain teobraievanfc: vzoren mo rief Sodelujeta: Denis Merloni, Adele Pino ob 18.30, iVlici[Ji: írt i pori Sodelujejo: Stefano Attruia, Elísabetta Warin, Aflatefa Bogatet v četrtek, 1 in maja, ob 11.30, JdvnJprevú¿: govorimo z JJudmJ Sodeluje: Vittono Zollet ob i7'JO± Miadt s-pomJn prihodnost Sodelujejo: Stefan Cok, Clara Abatangelo, Alessandro Cattunar / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Izbirni program Ljubeznivi-Latinskoameriški plesi Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana v veliki dvorani SSG Yasmina Reza Enkratna ponovitev danes, 7. maja ob 20.30 predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisl Danes, 7. maja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oši-rek Sonnino 4, Milje - Ul Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti SKD IGO GRUDEN vabi, v sodelovanju s TIC Štanjel, v nedeljo, 15. maja, na krožni sprehod po Fabianijevi poti med Štanjelom in Kobdiljem. Zbirališče na nabrežinskem trgu ob 9.15, odhod z osebnimi avtomobili do Štanjela ob 9.30. Pohod traja približno 2 uri, primeren je za vse. Za informacije: 040-200924 (Zulejka). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na avtobusni izlet k Sv. Ur-hu pri Ljubljani in v Kamniško Bistrico, ki bo 15. maja. Podroben program izleta bomo objavili v rubriki Planinski svet. Prijave sprejemamo na tel. št. 040-220155 (Livio). DRUŠTVENA GOSTILNA - Vaščani iz Gabrovca organizirajo v soboto, 25. junija, avtobusni izlet v Škofjo Loko. Obudili in spoznali bomo srednjeveški čas, kulturo in zgodovino kraja. Pridružite se nam, pokličite na tel. št. 340-2741920 (Mirela) od 16. ure dalje. Vpisovanje do 20. maja. ROMARSKI IZLET NA BLED Toplo vabljeni v soboto, 21. maja, na romarski izlet na Bled, Brezje in okolico. S čolni bomo odpluli na otok, nakar si bomo ogledali okolico Bleda in Bre-zij, kjer nas bosta čakala dobro kosilo in sv. maša. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Sesljana ob 7.15, iz Nabrežine ob 7.20, iz Sv. Križa ob 7.25, s Proseka ob 7.30 ter z Op-čin ob 7.45 (po želji odhodi tudi iz ostalih vasi). Za vpis (čimprej!) in ostale informacije pokličite tel. št. 347-9322123. POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pliskovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 5 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 14.30. NE BOJ SE GA organizira celodnevni avtobusni izlet »Cantine Aperte 2011« v Valdobbiadene v nedeljo, 29. maja. Vpis in informacije: 3485861205. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja). SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: izlet Po Balkanu... zgodovina, kultura in kuli-narika od 2. do 5. junija - Sarajevo, Medugorje, Mostar in Beograd ter družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi! KRUT vabi na petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zu-rig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem. Vsa dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. □ Obvestila ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV s Proseka obvešča vaščane jusarske upravičence, da je v teku priprava občnega zbora združenja. S tem v zvezi jih vabi naj dvignejo in oddajo pristopno izjavo, ki jim je na razpolago v krožku FC Primorje vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) -Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. MAJ V LONJERJU bomo podirali danes, 7. maja, ob 17. uri. Toplo vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno od danes, 7. maja, do 18. junija. Vse podrobne informacije na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. SKD F. PREŠEREN z mentorstvom mag. Jasne Merku prireja slikarsko delavnico »Prešeren in njegova podoba« danes, 7. maja, od 15. do 18. ure v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Potrebščine bodo na razpolago. Delavnica ni namenjena otrokom. Zaželjene prijave na inkazer-jal@yahoo.it. ŽUPNIJA BOLJUNEC prireja v nedeljo popoldne, 8. maja, tradicionalni obisk Marijine cerkvice na Pečar v Dolini Glinščice, kjer bo ob 17. uri sv. maša in prenos Marijine podobe iz boljun-ske cerkve v to starodavno cerkvico. Toplo vabljeni! SK DEVIN prireja društveni praznik v nedeljo, 8. maja, na sedežu v Slivnem od 12. ure dalje. Ob 16. uri bo redni letni občni zbor, sledilo bo nagrajevanje tekmovalcev in članov društvene tekme. Toplo vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic in članov na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. maja, ob 19. uri v drugem sklicu na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. S.Francesco 20/III). SZSO vabi svoje člane in prijatelje na skupno Jurjevanje, ki bo letos potekalo v nedeljo, 8. maja, v Križu ob priliki ŠPORT 50-letnice prvih skavtskih vodov v tej vasi. Program: zbiranje ob 8.00, glavni zbor ob 8.30, sv. maša ob 9.00; obljube ob 14.30 in taborni ogenj ob 15.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 9. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z znanstvenikom, raziskovalcem delfinov in dolgoletnim direktorjem Nevroanatomskega inštituta v Bernu prof. Giorgiom Pilleri-jem. Na večeru bodo tudi predstavili njegovo avtobiografijo »Kramljanje o medicinski šoli«. Začetek ob 20.30. JUS PROSEK - AGRARNA SKUPNOST vljudno vabi na občni zbor, ki bo ob 20.30 v prvem sklicanju v soboto, 9. maja, ter v drugem sklicanju v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kon-tovel, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, volitve, razno. Obenem vabimo na zbiranje nadomestnih izjav 12. maja ob 20. uri. KRUT vabi ljubitelje knjige in branja na srečanje Bralnega krožka, ki bo v ponedeljek, 9. maja, ob 16. uri pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Prijave in dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072. DRUŠTVO NOE' v sodelovanju ter s pokroviteljstvom Občine Devin-Nabre-žina, vabi v torek, 10. maja, ob 20.30 v Grudnovo hišo v Nabrežini na predavanje terapevta Gerharda Eggera »Zdravje in dobro počutje: Izvor vaših težav je v medenici«. Info: noein-fonoe@yahoo.it, tel. št. 349-8419497. FOTOVIDEO TS 80 vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v torek, 10. maja, ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih ZSKD, Ul. Sv. Frančiška 20. Vabljeni! KRUT prireja v torek, 10. maja, ob 18. uri predavanje na temo »Terapija CRM - kako vzpodbuditi terapevtski potencial naših možganov« z dr. Rosa della Fortuna, master II. stopnje v nevropsihofizični optimizaciji. Lepo vabljeni! Informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. maja, ob 20.45 redna pevska vaja. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, ki je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček, v Naselju Sv. Mavra, ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 11. maja: »Pošast pod posteljo«, »Animirane žlice«; 13. maja: »Čarobne oblike«, »Prosta roka«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v sredo, 11. maja, ob 18.00 v občinsko knjižnico v Saležu na predstavitev knjige Mira Tassa o poitalijančevanju slovenskih priimkov za časa fašizma »Un onomasticidio di Stato« (Državni imenomor). Prisoten bo avtor, predstavitev Nadia Roncelli. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da bo »Mala gledališka šola Matejke Peterlin« (gledališki teden za najmlajše) potekal od 13. do 17. junija v Marijanišču na Op-činah. Vpisovanje od srede, 11. maja, v uradih Slov. prosvete, ul. Donizetti št. 3 (I.nadstropje), tel. št. 040-370846 do zapolnitve razpoložljivih mest. MAJA V OBČINI ZGONIK: v četrtek, 12. maja, ob 20.30, v Gabrovcu predaja vaščanom obnovljenega občinskega vodnjaka; od 20. do 22. maja, v Samatorci »Odprte osmice 2011«; 25. maja, ob 19.00, v Društveni gostilni v Gabrovcu odprtje razstave Branke Sulčič o gradiščih; od 27. do 29. maja »47. Razstava vin«. Toplo vabljeni! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 12. maja, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE - V četrtek, 12. maja, ob 20.30 vabimo na pogovor s pisateljico Evelino Umek ob predstavitvi njenega romana »Zlata poroka ali tržaški blues«. Srečanje bo v društvenih prostorih na štadjonu 1. maj. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 13., 20., in 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040-220155, Livio. GKD DRUGAMUZIKA vabi na »Dalmatinski vikend« v Briščike. V soboto, 14. maja, bodo nastopili Oliver Dragojevic in Kraški muzikanti; v nedeljo, 15. maja, pa dalmatinske klape Kampanel iz Šibenika, Nevera iz Ri-jeke ter klapa Solinar in Slavko Ivan-čič. Delovali dobro založeni kioski. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala pod šotorom. SKD VIGRED prireja v soboto, 14. maja, delavnico »Kraške rastline v domači kuhinji«. Ob 9. uri zbirališče pred Štalco v Šempolaju, sprehod z nabiranjem rastlin, nato njihova priprava. Prijave: po elektronski pošti -tajnisvo@skdvigred.org ali tel. št. 3803584580. ZALOŽBA MLADIKA vabi v soboto, 14. maja, ob 18. uri v agriturizem pri Lupincu na srečanje z znanstvenikom, raziskovalcem delfinov in dolgoletnim direktorjem Nevroanatomskega inštituta v Bernu prof. Giorgiom Pille-rijem in pogovor ob njegovi avtobio-grafiji »Kramljanje o medicinski šoli«. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji in obenem seznanja, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 5. do 15. junija v termah Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju v torek, 17. maja, ob 20.30. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo na novo izdajo občinskega glasila. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do petka, 20. maja. INTERCAMPUS 2011 - Zveza slovenskih kulturnih društev in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18.letom. Vse informacije dobite na tel.št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tarbiju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481531495 (goriški urad) in 0432731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. S3 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM organizira mesec predstav za otroke in mlade po srcu. Danes, 7. maja, bo ob 20.30 na čast mamicam skupina Tamara Petaros izvedla otroški veseloigro Torta za mamo št. 3; v torek, 10. maja, bodo gojenci tečaja lepe govorice za najmlajše izvedli igrico Rdeča Kapica v deželi branja; v nedeljo, 22. maja, pa bo ob 20.00 na vrsti igrica Mala princeska v izvedbi Slovenskega odra. LJUDSKI DOM IZ NASELJA SV. SERGIJA vabi danes, 7. in v nedeljo, 8. maja, na praznik. Odprtje kioskov ob 18. uri, oba večera glasba in ples s skupino Duo Melody. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA prireja danes, 7. in v nedeljo, 8. maja, praznik. Danes, 7. maja, ob 19.30 predstavitev knjige Andrea Bisanija »Proiezione ortogonale delle giovani generazioni«, ob 20.30 koncert skupin Back Door Man in Shoot a Doe. Nedelja, 8. maja, ob 20.30 koncert Gina D'Eliso. Odprtje kioskov ob 18. uri. Sobota, 7. maja 2011 147 V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI- NI bo do nedelje, 8. maja, na ogled razstava več kot 700 pirhov iz vsega sveta. Urnik: v četrtek od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 9. do 12 ure ter od 16. do 19. ure. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita na predstavitev knjige »Sto vozlov, ena sama nitka« avtorice Luise Zanardi, s slovenskim prevodom Darie Luin. Srečanje bo v Tržaški knjigarni v sredo, 11. maja, ob 18.00 uri. ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na aperitiv s knjigo v Tržaško knjigarno v četrtek, 12. maja, ob 18.00. Gostja bo Eva Čuk, ki bo spregovorila o svoji Rdeči kapici, vino pa bo ponudil Andrej Bole. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v petek, 13. maja, »Umor na plaži« v izvedbi Dramske skupine SKD Lipa iz Bazovice. Avtor Bogdan Novak, dramatizacija Rafaela Petroni, priredba in režija Adrijan Rustja. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni! SKD PRIMOREC vabi na pevski večer »Trebenske mucke pojejo!«. Sodelujejo zbori: Otroški vrtec »Elvira Kralj«, COŠ »Pinko Tomažič«, priložnostni otroški zbor Primorec. Vodi: Aljoša Saksida. Spremljajo učiteljice: Alenka Zahar, Elena De Lorenzi, Katja Sardo v petek, 13. maja, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD IGO GRUDEN, v sodelovanju z društvom Slovenci po svetu, prireja razstavo »Janez Gruden 1897-1974 slovenski kipar v Argentini - uno scultore sloveno in Argentina«. Otvoritev bo v soboto, 14. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. O slovenskem emigrantstvu med vojnama bo spregovoril dr. Aleksij Kalc; razstavo bo predstavila prof. Vera Caharija, prisoten bo umetnikov sin Edvard Gruden. Nastopil bo MoPZ Vesna iz Križa. SKD PRIMOREC - Trebče vabi na razstavo ročnih del »Vikend ženske umetnosti«. Razstavljale bodo: Donatella Inseppi, Laura Caproni, Laura Feresin, Laura Zuliani, Nerina Fer-foglia, Raffaella Pisani, Vida Pacorini in Anna Burri. Odprtje razstave bo v Hiški u'd Ljenčkice v soboto, 14. maja, ob 17. uri. Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 15. maja, od 10. do 18. ure. Prisrčno vabljeni! UČENCI OŠ J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabijo na ogled razstave »Povodni mož«, ki bo odprta do nedelje, 22. maja, v prostorih mladinskega oddelka občinske knjižnice Quarantotti Gambini v Ul. Delle Lodole, 6 v Trstu. Urnik: ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 19. ure; sreda, petek, sobota od 9. do 13. ure. Prispevki Ob petdesetletnici poroke Mirelle in Petra Merku darujeta Annamaria in Drago Štoka 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Pepija Pipana darujejo sosedje 150,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. Za gradnjo novih kioskov majence darujejo: Oscarre Vodopivec 50,00 evrov, Marta, Giorgio in Edvin Bevk 30,00 evrov, Mira Ota 10,00 evrov, N.N. 5,00 evrov, Schiro 10,00 evrov, Adrijana Smotlak 10,00 evrov, Loredana Strain 10,00 evrov, Argeo Tul 10,00 evrov, Viljam Slavec 10,00 evrov, Igor Tavčar 20,00 evrov, Ada Počkar 20,00 evrov, Marija Žerjal 20,00 evrov, Aljoša Mauri 10,00 evrov, Sonja Klab-jan 10,00 evrov, Stanko Corossez 10,00 evrov, Plettersech-Santi 50,00 evrov, Tiberio Mauri 50,00 evrov. Pretreseni ob nesrečni izgubi SHARON STARC sočustvujemo s starši. Frančko Briščak z družino Draga Sharon, tvoj nasmeh bo ostal vedno v naših srcih. Ob težki izgubi izrekamo družini iskreno sožalje. Sošolci nižje srednje šole Igo Gruden 12 Sobota, 7. maja 2011 KULTURA / GLEDALIŠČE - V Trstu predstavili novo umetniško vodstvo Slovenskega stalnega gledališča »Plesni«Muzeum »Trojka SSG« obljublja estetsko in vsebinsko komunikativno sezono Za Jašo Jamnika, Borisa Kobala in Sergeja Verča je prioriteta vrnitev občinstva Prva in edina skrb: delati tako, da se bo publika vrnila v teater. To je glavno vodilo »trojke«, ki bo v naslednjih mesecih prevzela umetniško vodenje Slovenskega stalnega gledališča. Režiserji Boris Kobal, Sergej Verč in Jaša Jamnik so se včeraj dopoldne predstavili novinarjem in pojasnili, kakšno gledališče želijo. Tako, ki bo konsolidirano v prostoru, kateremu je prvenstveno namenjeno, to je celotnemu območju Furla-nije-Julijske krajine, kjer živijo Slovenci. Tako, ki bo nagovorilo tako mestnega kot kraškega človeka, tako Slovenca kot Italijana. A tudi gledališče, ki bo še dalje razpolagalo z lastno produkcijo in kot doslej stremelo po vrhunskih estetskih in umetniških užitkih. Včerajšnja tiskovna konferenca je želela zapolniti »vrzel v komunikaciji«, kot je uvodoma pojasnila predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik. Konec aprila je namreč upravni svet v krajšem tiskovnem sporočilu pojasnil, da v prihodnji sezoni gledališča ne bo več vodil Primož Bebler, temveč trojica Jamnik-Kobal-Verč; njegovi člani pa izbire vse do včeraj niso želeli komentirati. Ne gre za izbiro proti Primožu Beblerju, temveč za iskanje drugačnega vodstva, ki lahko v SSG vnese veliko novega, je odločitev za triumvirat pojasnila predsednica. Vsi trije so uveljavljeni in večkrat nagrajeni režiserji, pri vodenju gledališča pa bo vsak skrbel za specifično področje: eden se bo posvečal delu z ansamblom, drugi utrditvi stikov z raznimi gledališkimi sredinami (predvsem v Sloveniji in Italiji), tretji dramaturgiji oziroma potenciranju profila sodobnega gledališkega doma. Porazdelitev funkcij bo znana sredi junija, ko bo trojica tudi predstavila repertoar za naslednjo sezono. Programa še nimajo, vsi trije pa so podčrtali, da bo estetsko in vsebinsko zelo komunikativen ... Njihov pogled na gledališče je namreč sličen. Jaša Jamnik, ki z razliko od ostalih dveh ni Tržačan, vidi v SSG enega identifikacijskih faktorjev Slovencev v Italiji. Repertoar naj bo zato najprej po njihovem okusu, šele nato tudi italijanskega, osrednjeslovenskega in evropskega ob- Posnetek z včerajšnje predstavitve v tržaškem Kulturnem domu kroma činstva (Kobal pa ga je dopolnil, da bi bilo zelo varljivo prisluhniti izključno željam občinstva). Jamnik bi rad pritegnil tako uveljavljene kot mlade gledališke ustvarjalce; slednje bi morali nato obdržati v Trstu. Vsi trije so tako ali drugače povezani z gledališko šolo Studio Art, ki jo v sklopu SSG že nekaj let vodi Maja Lapornik; vsi trije so podčrtali, da je treba štirim nekdanjim gojencem, ki sedaj študirajo na ljubljanski akademiji (eden pa v Londonu), nuditi priložnost, da se izkažejo na tržaškem odru. Vsi trije se tudi zavedajo, da je potrebno okrepiti igralski ansambel: z mladimi gojenci, uveljavljenimi gosti iz Slovenije, a tudi z upokojenimi domačimi silami. Kobal in Verč sta prepričana, da je SSG izgubilo identiteto in postalo preveč podobno gledališčem iz osrednje Slovenije. »Ustvarilo je veliko dobrih in odličnih predstav, a v napačnem trenutku in napačnem kraju,« je dejal Kobal, ki želi videti na odru več »naših avtorjev« (Slovencev, Italijanov, Furlanov) in večje sodelovanje s koprskim in novogoriškim gledališčem. Prioriteta pa je kot omenjeno pridobitev občinstva. V prvi vrsti Goričanov, ki so se povsem odtujili od SSG, a tudi Tržačanov: število tržaških abonentov je namreč letos upadlo (čeprav se je število V kulturnem domu Španski borci v Ljubljani bo 10. maja premiera predstave 33 obratov v zasnovi in koreografiji Sanje Neškovic Peršin, ki je nastala v produkciji zavod Mu-zeum, za maj pa v Muzeumu v sklopu mednarodnega projekta Fokus na znanosti in umetnosti v uprizorit-venih umetnostih napovedujejo tudi gostovanje dveh gledaliških skupin iz Italije. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Barbara Novakovič Kolenc, v predstavi 33 obratov Sanja Neškovic Peršin sodeluje s tremi klasičnimi baletnimi plesalkami - Ano Klašnja, Aleno Medich in Tjašo Kmetec. Izhodišče za predstavo so odlomki iz baletov Umirajoči labod, ki ga je koreograf Mikhail Fokine ustvaril za balerino Ano Pavlovo, Giselle koreografa Mariusa Petipaja in Modra ptica iz Trnjulčice, prav tako delo Petipaja. Za jesen pa napovedujejo premiero plesnega sola z delovnim naslovom Schrodingerjevi čevlji v zasnovi in koreografiji Milana Tomašika, ki nastaja v produkciji Plesnega teatra Ljubljana in zavoda Muzeum. Projekt bo premierno uprizorjen 22. septembra v sklopu festivala Ex-Ponto. prodanih vstopnic povečalo). Verč upa v sto novih abonentov in meni, da je teater prezrl in izločil »kraškega človeka«, zato mora ponovno vzpostaviti dialog z njim. Vsak človek mora v SSG dobiti svojo predstavo, je prepričan Kobal. Včerajšnje tiskovne konference so se udeležili tudi umetniški vodja Primož Bebler (»Ne razumem točno svoje funkcije tukaj, novemu vodstvu pa vsekakor želim, da bi se njegove ambicije uresničile.«) in člana upravnega sveta Alessandro Mar-cangeli in Andrej Berdon. Beseda je tekla tudi o financah: po sprejetju novega statuta je njihov obseg bolje zakoličen, SSG pa kljub temu natančno ne ve, s kolikšnimi sredstvi bo razpolagalo. Delovali bomo v sklopu razpoložljivih sredstev, je bilo slišati včeraj, zato bo budžet, ki je bil doslej namenjen umetniškemu vodji, ostal nespremenjen. Vsi trije bodo podpisali enoletno pogodbo z možnostjo, da jo podaljšajo za nadaljnji dve leti. Trojica bo svoj recept za novo sezono, kot zapisano, predstavila sredi junija. Medtem bo nocoj SSG gostilo uspešnico Art ljubljanske Drame. Prihodnji teden pa bo zaživela še premiera Iv@n Cankar (Poln profil) po zamisli in v režiji Mihe Goloba. Zadnja domača produkcija pod umetniškim vodstvom Primoža Beblerja. Poljanka Dolhar BLED - Mednarodno srečanje pisateljev Razprava in poti do V okviru 43. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu je Mirovni komite mednarodnega PEN včeraj organiziral okroglo mizo z naslovom Podobe tujca v književnosti kot pot do miru. Zbrani pisatelji so poleg poti do miru predvsem primerjali lastne izkušnje s tujostjo ter vlogo tujcev in tujega v svetovni književnosti. Pogovor je vodil predsednik komiteja Edvard Kovač (slovenski PEN), ki je zamisel o nacionalnih literarnih junakih umestil v obdobje romantike, pri tem pa se je vprašal, koliko je v sodobnem svetu potrebno, da se literarni ustvarjalci oddaljijo od klišej-skih podob posameznega naroda o tujcih. Idealni protagonist neke drame ali romana je po mnenju Kovača oseba, ki uhaja iz stereotipov in klišejskih označb ter vnaša v zavest zamisel, da je vsak človek nekaj enkratnega, nepojmljivega. Predsednik mednarodnega komiteja se je ob tem vprašal, ali je vloga nacionalne literature v tem, da obstoječe predsodke pov- o tujosti miru zema, ali pa naj jih obravnava kritično. Miha Pintarič (slovenski PEN) se je strinjal, da je tujec »romantična pogruntavščina«, ob tej temi pa je bil bolj črnogled. Marketa Hejkalova (češki PEN) je zavrnila mit o številnih literatih tujcih na Češkem. Pri avtorjevi »tujosti« je po mnenju Zorana Paunovica (srbski PEN) ključni element nostalgija, ki jo sam vidi kot motnjo v času in prostoru. Mir bo mogoč šele, ko bodo ženske prevzele enakopravno mesto v družbi, je prepričan francoski avtor Marek Halter. Zanimiv primer tujega v literaturi, namenjeni miru, je na Bledu predstavil John Coutts (škotski PEN). Zbirka zgodb za otroke »Power of Goodness« je namreč namenjena čečenskim otrokom, v njej pa je med nekaterimi klasičnimi deli tudi pripoved o ruski učiteljici v Groznem, ki si z dejanji v vojni pridobi zaupanje učencev in kolegov. (STA) TOMIZZEV DUH A Una mattina mi svegliero ; Milan Rakovac_ Sve same fešte co muoj pasanih dan; uskrs najprija (i to dupli), beja-ti je diventa Ivan Pavel Drugi na Prvi maja, pak je bija Prvi maja Praznik Dela (ča je sveti Josip delavac), pak britanski kraljevski pir, pak je 125. jubilej krvavega Prvega maja u Chica-gu, pak je 140. jubilej Pariške komune... Ma za me je najliplja fešta bila kad su meni drage mlade Slovenčice iz Kombinata lipo zakantale na Dan OF nego u Cankareven domu. Ero kalendar je regula stvari tako da je bija skuipa i za katolike i za pravoslavne. I dokle pensan ča bin napisa za sve te fešte, se kapi, moj privilegirani tumač svake misterije svita, Ervin Hladnik Milharčič tik-tak riješi sve dileme; piše libero i za Kombinatke i za Vazan i Pesah in Dan zmage: "Letos so v Jeruzalemu pravo-slavci in katoliki skupaj praznovali veliki petek. Hvala bogu je šlo srečno mimo. Na gosto so se stisnili tudi judovski pesah kakšen teden dni prej, za veliko nočjo pa po vrsti pridejo sedemdeseta obletnica ustanovitve OF, prvi maj in potem še praznik zmage nad fašizmom in konec druge svetovne vojne. Davidove in rdeče zvezde, srpi in kladiva, križi in prapori so se nagnetli v dobrih štirinajst dni. Treba je seveda praznovati vse in pretiravati v vse smeri, ker se priložnosti, da se praznuje zmago dobrega nad hudim v vseh barvah, ne spodobi zamuditi... Prijatelj Pierre Jean, libanonski maronitski duhovnik, se je enkrat z metlo zapodil za mano, ko sem ga dražil, da se svetim možem fučka za kraljestvo v nebesih in da jih skrbi zgolj cena nepremičnin na zemlji. Pri vratih me je stisnil v kot in mi z ročajem metle mahal nad glavo. 'Da si ne bi ti mislil, kako se delaš norca iz vere,' je držal metlo v rokah kot meč. 'Delaš se norca iz kulta kamenja.'.. 'Vera je skupnost ljudi.'... Običajno so veliki krščanski prazniki strogo ločeni med seboj, ker ima vsaka ločina svoj koledar. Ker tudi judi in muslimani vsak po svoje štejejo čas, se prazniki razmečejo čez celotno leto. Le občasno se zgodi, da tesno padejo skupaj v isti čas. Zgodi se, da judovski jom kipur, krščanski božič in vrhunec muslimanskega svetega meseca padejo vsi trije na isti dan. Takrat je bolje bežati iz svetih mest"... Pero, el bon Ervin H.M. el fa un salto da Gerusaleme a Lubiana, da Pasqua e Pesah v dneve Osvodilne fronte in antifašistične mitologije: "Šestdeset žensk je stalo na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani in v različne smeri popevalo melodije, ki so zvenele znano. Ogrevale so se za vajo, na kateri so se učile zapeti Pesem upora, ki jo je napisala njihova članica Ksenija Jus, uglas-bil pa Drago Ivanuša. Pevski zbor Kombinat se je pod strogim vodstvom Mateje Mavri pripravljal na nastop v Cankarjevem domu na državni proslavi sedemdesete obletnice ustanovitve OF... Lani sem v Kopru na praznovanju rojstnega dneva istrskega pisatelja Milana Rakovca ponovno slišal Bella ciao v izvedbi Kombinata, ki vadi v poslopju nekdanje tovarne koles Rog v Ljubljani. Potem so kom-binatke zapele še Bandiero rosso. Preden je Rakovac postal monumentalen pisatelj, je bil poročnik bojne ladje v jugoslovanski mornarici. Piše v hrvaščini, italijanščini, če je treba v slovenščini, najbolj pogosto pa v literarnem jeziku, ki si ga je sam izmislil in mu pravi istranščina. Zdelo se je logično, da nekdanjemu poveljniku torpednega čolna ženske v rdečih majicah s srpom in kladivom na prsih pojejo 'bandiera rossa la trionferá, evviva il socialismo e la liberta. Bilo je očarljivo, ampak nenavadno". Ervin Ejč Em me lepo uporablja, skupaj z maronitskim duhovnikom; neverjetni Ervin Ejč Em (gdo ne ve, tako bi ga klicali Američani, cio e: I-Ejč-Em); enako strastno piše istočasne reportaže iz Kaira in - vaje ženskega kora Kombinat, potem na Pa-driče, kje poje kor Pinko Tomažič: "Tukaj Tito ni samopašni politik iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ampak partizanski komandant, ki je osvobodil Trst. Da ga je izgubil, ne pripisujejo njemu. Predsednik zbora Igor Pavletič opiše, kako je bilo, ko so peli na koncertu, ki ga je iz prve vrste poslušal Josip Broz. 'Vi ne pjevate,' nam je rekel, ko smo peli Na juriš. 'Vi pucate.'... 'To je včasih motilo nekatere italijanske kroge,' je rekel Pavletič. 'Ampak motilo je tudi slovenske. Bili smo povsem iz konteksta. Nacionalisti so tako Italijani kot Slovenci. Zanje si lahko samo Italijan ali samo Slovenec. Mi smo po svoji tradiciji na levici. In to je šlo marsikateremu Slovencu v nos. Tu- kaj ni treba imeti iluzij. Fašisti so tudi med Slovenci'." Maksimiljana Ipavec je rekla, da je pevski zbor Kombinat s temi pesmimi leta 2008 vstopil v pusto in prazno puščavo. 'Prišle smo na pogorišče. Spomin na te pesmi je še odmeval, vendar si jih ljudje skoraj niso upali več peti'... Leta 2011 je položaj drugačen. Pesmi so spet tu, tudi ko ni državnih priložnosti... 'Prejšnji teden smo bili v Murski Soboti skupaj s kombinatkami,' je rekla Pia Cah. 'Gledališče je bilo polno, bilo je ogromno mladih ljudi. Plačali so vstopnice, ker smo peli za delavke Mure. Na odru smo čutili, da iz publike veje silovito navdušenje. Saj je jasno. Ljudje čutijo, da verjamemo v to, kar pojemo. Ne pojemo zato, da se zvečer dobimo in potem praznujemo rojstni dan. Prenašamo ideal ljudi, ki so se borili v gozdovih, da smo mi lahko svobodni. Mi pa se za našo svobodo borimo še naprej'." I, ma ča ja znan, me par da bi sad, 2011. rabilo zakantati UNA MATTINA MI SVEGLIERO; 125 lit potle krvavega Chicaga i 140 lit pot-le Pariške komune, čoviku delavcu je huje nego uni bot ... / SVET Sobota, 7. maja 2011 13 TERORIZEM - Prvič po ponedeljkovi operaciji ameriških specialcev v Pakistanu Al Kaida potrdila smrt Osame bin Ladna Američane posvarila pred maščevanjem - V več muslimanskih državah protesti KAIRO - Mednarodna teroristična mreža Al Kaida je včeraj prvič potrdila smrt svojega voditelja Osame bin Lad-na. Skupina je v sporočilu na več spletnih forumih zapisala, da bin Ladnova "kri ni bila prelita zaman", obenem pa Američane posvarila pred maščevanjem. Kot znano, so posebne enote ameriške vojske bin Ladna ubile v noči na ponedeljek. Al Kaida je v sporočilu tudi zapisala, da bodo "po božji volji ostali prekletstvo, ki bo preganjalo Američane in njihove agente". Veselje Američanov se bo kmalu spremenilo v žalost, so še napovedali. Obenem so pozvali prebivalce Pakistana, kjer je bil bil Laden ubit, naj se uprejo svojim voditeljem. Izjava, pod katero se je podpisalo "vodstvo Al Kaide" in nosi datum 3. maj, je prvo sporočilo mreže, odkar je bil v svojem skrivališču v pakistanskem Abo-tabadu ubit bin Laden. Pristnosti izjave ni bilo moč preveriti, je pa bila objavljena na straneh, kjer skupina tudi ponavadi objavlja svoja sporočila. Izjava, prva potrditev bin Ladnove smrti s strani Al Kaide, odpira pot imenovanju njegovega naslednika. Dosedanji drugi mož organizacije Ajman al Za-vahiri naj bi bil najverjetnejši kandidat za ta položaj. Al Kaida je sicer v sporočilu tudi napovedala, da bodo v kratkem objavili zvočni posnetek, ki ga je bin Laden posnel teden dni pred smrtjo. V več muslimanskih državah pa so včeraj potekali protesti v podporo ubitemu vodji teroristične mreže Al Kaida. Največ protestnikov se je na ulice odpravilo v Pakistanu, kjer so vzklikali gesla v podporo bin Ladnu in proti ZDA. K protestom po vsem Pakistanu, s katerimi bi obsodili ameriško operacijo, je pozvala največja politična verska stranka Džamat-e-Islamija. A odziv naj bi bil slabši od pričakovanega. V Abota-badu se je po petkovih molitvah zbralo okoli 1000 moških, ki so zažigali gume in blokirali glavno cesto. Več sto ljudi se je zbralo tudi v mestu Kveta na jugozahodu države, kjer je množica med drugim zažgala ameriško zastavo. Iz mesta Multan v osrednjem Pakistanu poročajo o 300 protestnikih, iz severozahodnega Pešavarja pa o 400. Nekoliko manj številčni protesti so potekali tudi v nekaterih drugih muslimanskih državah, kjer so petki po molitvah tradicionalno dnevi za proteste. V egiptovskem Kairu je jezo zaradi uboja bin Ladna izražalo okoli 300 ljudi, ki so poudarjali, da njegova kri ni bila prelita zaman. Okoli 200 protestnikov se je po petkovih molitvah zbralo tudi pred mo-šejo Fatih v Carigradu. Med njimi so bili predvsem moški, pa tudi nekaj zakritih žensk, ki so ZDA med drugim obtoževali terorizma. Ena izmed treh žena ubitega vodje teroristične mreže Al Kaida je medtem pakistanskim oblastem razkrila, da je v skrivališču svojega moža živela šest let. Poleg nje v Pakistanu zaslišujejo tudi preostali soprogi bin Ladna. Vse so prijeli po ameriški operaciji, v kateri je bil ubit prvi mož Al Kaide. Ameriški mediji pa poročajo o prvih izsledkih, ki so jih preiskovalci odkrili v materialu, zaplenjenem v operaciji. Vendar pa med njimi ni informacij o kakšnih izvedljivih načrtih terorističnih napadov. Ameriška zvezna policija FBI in ministrstvo za domovinsko varnost sta sicer v četrtek policijske agencije po državi obvestila, da so odkrili, da so teroristi Al Kaide od februarja 2010 razmišljali o napadu na ameriške železnice ob 10. obletnici napadov 11. septembra 2001. (STA) Protestniki v pakistanskem Rawalpindiju ansa SIRIJA - Protesti se nadaljujejo tudi v Jemnu Režimu zveste sile včeraj znova streljale na protestnike DAMASK - Sirske varnostne sile so včeraj streljale na protestnike, ki se udeležujejo demonstracij proti režimu predsednika Bašarja al Asada. Po navedbah aktivistov za človekove pravice je bilo pri tem ubitih najmanj šest ljudi. Več sto tisoč ljudi se je medtem na protestih proti režimu na ulice zgrnilo tudi v Jemnu. Vstaja v Siriji traja že sedem tednov, na tisoče ljudi pa se je protestov ob t.i. dnevu kljubovanja udeležilo včeraj v glavnih središčih v Siriji, med drugim v Damasku in njegovih predmestjih ter v mestih Homs, Banias in Kamišli. Varnostne sile so na proteste odgovorile, pri tem pa je bilo po navedbah očividcev v Homsu ubitih pet ljudi, še eden pa v mestu Hama. V Damasku pa so včeraj varnostne sile po navedbah sirskega Observatorija za človekove pravice aretirale uglednega disidenta Riada Sejfa. V državi še vedno vladajo poostreni varnostni ukrepi, po navedbah očividcev pa so zdaj celo najostrejši od izbruha demonstracij 15. marca. Varnostne sile naj bi tako vzpostavile številne nadzorne točke in zaprle nekatera območja, kjer so v minulih tednih potekali protesti. Od začetka protestov je bilo po navedbah opozicije ubitih več kot 600 ljudi, od tega samo minuli petek, tradicionalni dan protestov v arabskem svetu, 65. V mestu Dara na jugu Sirije, kjer je vojska v četrtek razglasila konec 11-dne-vne operacije, so vojaki po navedbah prebivalstva še vedno na ulicah, kar naj bi številne odvrnilo od demonstriranja. V Daro, ki jo je nasilje minulih tednov najhuje prizadelo, je po navedbah Mednarodnega odbora Rdečega križa v četrtek prispela zdravstvena ekipa s pomočjo in zdravili. Po navedbah prebivalstva v mestu ni elektrike in telefonskih povezav, otežen je tudi dostop do interneta. O množičnih protestih so včeraj poročali tudi iz Jemna. Več sto tisoč ljudi je tako v prestolnici Sana zahtevalo odhod predsednika Alija Abdulaha Sa- leha z oblasti. Slednji je medtem na množičnem zborovanju svojih podpornikov poudaril, da se bo tovrstnim pozivom upiral, protestnike pa označil za razbojnike. Protesti v Jemnu trajajo že skoraj tri mesece, a Saleh, ki je na oblasti 32 let, vztraja, da bo predsednik ostal do konca mandata leta 2013, kot omogoča ustava. EU pa je včeraj sklenila uvesti sankcije proti 13 sirskim predstavnikom, ki so vpleteni v nasilno zatrtje protiv-ladnih protestov v Siriji, so povedali diplomatski viri v Bruslju. Veleposlaniki članic unije se bodo na sestanku v ponedeljek odločili, ali bodo sankcije - šlo naj bi za zamrznitev premoženja in prepoved potovanj v EU - zadevale tudi sirskega predsednika Bašarja al Asada, še navajajo viri. Sankcije naj bi sicer obsegale tudi embargo na prodajo orožja Siriji. Odločitev o uvedbi sankcij morajo formalno potrditi vlade članic EU, kar bi se po navedbah diplomatov lahko zgodilo do torka. (STA) Ouattara predsednik Slonokoščene obale ABIDJAN - Alassane Ouattara je včeraj, dobrih pet mesecev po predsedniških volitvah, prisegel kot predsednik Slonokoščene obale. Slovesnost je potekala v predsedniški palači v Abidjanu, največjem mestu te zahodnoafriške države. Ouattaraja je zaprisegel predsednik ustavnega sveta Paul Yao N'Dre pred člani vlade, diplomati, političnimi veljaki in visokimi vojaškimi častniki. "To je začetek nove dobe sprave in enotnosti med vsemi hčerami in vsemi sinovi naše ljube Slonokoščene obale," je dejal Ouattara v kratkem govoru po prisegi. Ouat-tara je prisegel dan po tem, ko ga je ustavni svet razglasil za novega predsednika države. Razglasitev je objavil predsednik sveta N'Dre, ki je decembra lani sprožil pet mesecev trajajočo krizo v državi, ko je za zmagovalca predsedniških volitev razglasil dotedanjega predsednika Laurenta Gbagboja. Aretirali osumljence atentata v Marakešu RABAT - Maroško notranje ministrstvo je v četrtek sporočilo, da so aretirali glavnega osumljenca za teroristični napad v Marakešu konec aprila, v katerem je umrlo 17 ljudi. Hkrati so prijeli še dva druga Ma-ročana. Glavni osumljenec naj bi imel stike s teroristično mrežo Al Kaida in naj bi izdelal dve eksplozivni napravi, ki sta odjeknili v kavarni Argana na osrednjem marakeškem trgu Džema el Fna, priljubljeni turistični točki. Trojico so aretirali v kraju Safi, 350 kilometrov južno od Casablance. Sodnik naj bi jih zaslišal, ko bo preiskava, ki še poteka, zaključena. Napad 28. aprila je po zadnjih podatkih terjal 17 smrtnih žrtev. Moskva ostro kritizirala kontaktno skupino o Libiji MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj kontaktno skupino o Libiji, ki jo sestavljajo večinoma članice zveze Nato, obtožil, da v konfliktu v tej severnoafriški državi poskuša prevzeti vodilno vlogo na račun Varnostnega sveta ZN, v katerem ima Rusija pravico veta. Kontaktna skupina je v četrtek na srečanju v Rimu dosegla dogovor o oblikovanju posebnega sklada, s katerim bodo finančno pomagali libijskim upornikom. Lavrov je v zvezi s tem dejal, da ti načrti kontaktne skupine niso podprti z resolucijami VS ZN, ki pozivajo zgolj k posredovanju za zaščito libijskih civilistov. (STA) VELIKA BRITANIJA - Poraz liberalnih demokratov Nicka Clegga, ki so se slabo odrezali tudi na lokalnih volitvah Britanci zavrnili spremembo volilnega sistema Škotski nacionalisti prvič z večino v regionalnem parlamentu LONDON - Britanci so na četrtkovem referendumu z veliko večino zavrnili spremembo volilnega sistema. Proti spremembi je glede na delne izide glasovalo slabih 70 odstotkov, zanjo pa 30 odstotkov volivcev. Zavrnitev ob slabem rezultatu na vzporednih lokalnih volitvah v Angliji pomeni udarec za koalicijske liberalne demokrate, ki so zahtevali razpis referenduma. Večina Britancev je s tem izrekla podporo dosedanjemu večinskemu volilnemu sistemu, v skladu s katerim je v določeni volilni enoti izvoljen kandidat, ki prejme večino glasov. Le manjšino je prepričala možnost t.i. alternativnega sistema, pri katerem volivci kandidate razvrstijo po želenem vrstnem redu, za izvolitev pa je potrebnih vsaj 50 odstotkov glasov. Na čelu kampanje proti spremembi volilnega sistema so bili vladajoči konservativci s premierom Davidom Camero-nom. Med prednostmi trenutnega sistema "first-past-the-post" (prvi mimo ciljne črte) so izpostavljali predvsem preprostost, pravičnost in učinkovitost trenutnega si- NickClegg ansa stema, ki poleg tega omogoča oblikovanje stabilne vlade. Referendum o spremembi volilnega sistema je bil eden osrednjih ciljev koalicijskih partnerjev konservativcev liberalnih demokratov. Za spremembo so se zavzemali že več let, z referendumom pa so nato pogojevali svoj vstop v koalicijo s konservativci po volitvah maja lani. Zavrnitev reforme volilnega sistema za liberalne demokrate pomeni nov udarec, potem ko so na lokalnih volitvah v Angliji, ki so prav tako potekale v četrtek, utrpeli velike izgube. Izgubili so skoraj polo- vico sedežev v mestnih svetih in nadzor nad večjimi mesti na severu Anglije, vključno s Sheffieldom, ki ga predsednik stranke Nick Clegg zastopa v parlamentu. Clegg je za poraz svoje stranke na volitvah okrivil stroge varčevalne ukrepe, ki jih je za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja predvidela britanska vladajoča koalicija. "Dobili smo hud udarec," je priznal in dodal, da bodo "podvojili" svoja prizadevanja in prepričali volivce o pomembnosti svoje vloge znotraj vlade. Cameron pa je že dejal, da bodo kljub "različnim pogledom" in ostri bitki med strankama v kampanji pred referendumom, konservativci in liberalni demokrati še naprej skupaj delali "v nacionalnem interesu" ter odslužili poln petletni mandat. Škotska nacionalna stranka (SNP), ki že štiri leta vodi manjšinsko vlado na Škotskem, pa je na četrtkovih volitvah v regionalni parlament dosegla izjemen uspeh. Prvič doslej si je namreč v parlamentu v Edinburghu zagotovila večino in s tem Škotsko približala referendumu o neodvisnosti. SNP je na volitvah največ glasov pobrala nekoč vladajočim laburistom in si v regionalnem parlamentu, holyroodu, kot prva stranka od njegove ustanovitve leta 1999 zagotovila večino. Od 129 sedežev jih bodo 69 zasedli poslanci iz vrst SNP. La-buristi so osvojili 37 sedežev, konservativci pa 15. Predsednik stranke in škotski prvi minister Alex Salmond je obljubil, da bo v štirih letih izpeljal referendum o neodvisnosti Škotske. Tega v svojem dosedanjem mandatu ni mogel storiti, ker njegova stranka v parlamentu ni imela večine. "Prav tako kot so nam ljudje izrazili zaupanje, moramo tudi mi zaupati njim. In zato bomo v tem mandatu izpeljali referendum in ljudem zaupali ustavno prihodnost Škotske," je dejal Salmond, ki je rezultat označil za "izjemno zmago". Britanski premier David Cameron je že čestital Salmondu za zmago. Glede referenduma pa je dejal, da se bo v tem primeru sam "z vsakim delcem svojega telesa boril za to, da Združeno kraljestvo ostane skupaj". A kljub temu, da je SNP zelo prilju- bljena na Škotskem, prizadevanje za neodvisnost ne uživa tolikšne podpore niti v britanskih političnih krogih in niti med Škoti samimi. Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je marca 2010 izvedel inštitut YouGov, bi za neodvisnost Škotske glasovalo le 27 odstotkov njenih prebivalcev. Poleg volitev v škotski parlament in lokalnih volitev v Angliji so narodno skupščino v četrtek volili tudi na Severnem Irskem in v Walesu. Kljub slabemu izidu na Škotskem so laburisti v Walesu le za las zgrešili večino v skupščini. Na volitvah so si po dokončnih izidih zagotovili 30 od 60 sedežev in bodo tako za oblikovanje vlade morali ponovno poiskati koalicijskega partnerja. Doslej je bila to nacionalna stranka Plaid Cymru, ki naj bi to najverjetneje ostala tudi v prihodnosti. Plaid Cy-mru je sicer osvojila 11 sedežev, konservativci 14, liberalni demokrati pa pet in so prav tako možen koalicijski partner labu-ristom. Glasove na Severnem Irskem so medtem začeli preštevati šele včeraj in izidi naj bi bili znani danes. (STA) 150 Sobota, 7. maja 2011 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu TRUPLO V SMETNJAKU - Policijo obvestila zdravnica šempetrske bolnišnice Detomora osumljena 29-letna Novogoričanka Vzrok smrti bo pojasnila obdukcija - Nepojasnjen ostaja vzrok tako skrajnega dejanja GORICA Na urgenci nov protokol Spobudila ga je smrt Brumattija Goriško zdravstveno podjetje uvaja nov protokol, s katerim želijo izboljšati postopke, ki se jih poslužujejo na urgenci. Za ažuriranje protokola so se odločili pred tremi meseci, potem ko je prišlo do napake pri nudenju pomoči Pinu Brumattiju, 62-letnemu nekdanjemu košarkarskemu prvoligašu in državnemu re-prezentantu. Takrat je generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula takoj sprožil preverjanje vseh postopkov, na podlagi katerih deluje služba 118. »Ko pride do človeške napake, je najlažje zvrniti vso krivdo na uslužbenca, ki je zanjo dejansko kriv. To morda pripomore k ugotavljanju osebnih odgovornosti, nedvomno pa ne prispeva k preprečevanju novih napak. Zaradi tega moramo pri zdravstvenem podjetju prevzeti odgovornost za dogodek in si prizadevati, da se podobni dogodki ne bodo več ponovili,« je po dogodku poudaril Cortiula, ki bo nov protokol predstavil v torek, 10. maja, na goriškem sedežu zdravstvenega podjetja. Skupaj z njim bosta o novih postopkih, ki zagotavljajo večjo varnost in učinkovitost pri nudenju prve pomoči, spregovorila Marco Bertoli in Maria Teresa Padovan iz vodstva zdravstvenega podjetja. Pred tremi meseci je prišlo do nesporazuma med ženo Pina Bru-mattija, ki je klicala na pomoč, in uslužbenko službe 118. Slednja je poslala rešilni avtomobil v Ulico Romana v Tržič, v resnici pa je Brumatti potreboval pomoč v Ulici Romana v Ločniku. Ko so reševalci dospeli v Tržič, so se takoj zavedali, da je prišlo do napake. Zaradi tega so nemudoma klicali v operativno središče službe 118, od koder so napotil drug rešilni avto v Ločnik. Na podlagi telefonskih evidenc je preiskovalna komisija zdravstvenega podjetja ugotovila, da je med klicem Brumattije-ve žene in prihodom reševalcev v Ločnik minilo 10 minut in 33 sekund. Kraj najdbe detetovega trupla n.n., bumbaca Po dosedanjih ugotovitvah policije glede četrtkovega dogodka, ko so v zabojniku za smeti sredi Nove Gorice našli truplo novorojenčka, je detomora osumljena 29-letna domačinka. Preiskovalni sodnik je odredil sodno obdukcijo, da bi ugotovili vzrok smrti deteta, o najdbi pa so obvestili tudi državno tožilstvo. Možnost, da je 29-letnica rodila že mrtvega otroka, ni izključena. Po nepotrjenih vesteh je ženska na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici. Da je detomora osumljena 29-letna Novogoričanka, so včeraj sporočili iz policijske uprave, kjer so v interesu preiskave skopi z dodatnimi pojasnili. Truplo novorojenčka so kriminalisti našli v četrtek ob 17.45 v črni polivinilasti vrečki v enem od zabojnikov za smeti ob parkirišču na Ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici, ob prvi parkirni hiši. Tega dne so že ob 11.06 dopoldne bili s strani zdravnice v šempe-trski splošni bolnišnici obveščeni o sumu detomora. Ženska naj bi v sredo zvečer rodila doma. Ker se kljub vnaprejšnjemu dogovoru ni zglasila v bolnišnici, je zdravnica posumila, da se je zgodil detomor. Na podlagi zdravničinega opozorila so kriminalisti in policisti začeli z zbiranjem obvestil, ogledovanjem več krajev in območij v mestu in širše. Ko so pozno popoldne našli truplo novorojenčka, med smetmi, zavito v PVC vrečko, je preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Novi Gorici odredil sodno obdukcijo z namenom ugotovitve vzroka smrti novorojenčka. Če bo sodna obdukcija potrdila, da je šlo res za detomor, ki je po zakonu posebno kaznivo dejanje, grozi osumljenki triletna zaporna kazen. Če pa bodo rezultati sodne obdukcije pokazali, da je šlo za mrtvorojenega otroka oziroma novorojenčka s hudo telesno okvaro, je lahko kazen manjša oziroma je sploh ni. Vse je torej odvisno od rezultatov obdukcije. »Težko je reči, kdaj bodo znani rezultati obdukcije, na njihovi podlagi pa bo znan tudi ukrep,« je včeraj povedal Dean Božnik, predstavnik za stike z javnostmi na novogoriški policijski upravi, ki ostalih podrobnosti o nesrečnem dogodku ni želel razkriti. Povedal je le še, da v cilju preiskave vseh okoliščin obravnavanega primera še vedno potekajo določene aktivnosti kriminalistične preiskave. Kaj je nesrečnico vodilo v tako skrajno dejanje, ostaja torej do nadaljnjega nepojasnjeno. Eden od vzrokov bi lahko bila huda osebnostna stiska, ali pa poporodna depresija, zaradi katere si je pred nekaj leti Novogoričanka vzela življenje, tako da se je iz stolpnice pognala skozi okno. V zadnjih desetih letih novogoriški policisti niso obravnavali detomora. Zadnji primer so zabeležili na območju Rafuta, tik ob meji z Italijo, a matere niso nikoli našli. Glede na to, da je šlo za čas, ko so preko meje skoraj vsakodnevno prehajale skupine ilegalnih prebežnikov, je bila storilka zelo verjetno ena od prebežnic. Nace Novak Goriške šole na 52. mestu Goriške šole so se uvrstile na 52. mesto na lestvici mesečnika Tuttoscuola, ki je objavil študijo o kakovosti in delovanju italijanskega šolstva. Časopis je pri izdelavi lestvice upošteval razpoložljivost sredstev in struktur, organizacijo in storitve, delovne pogoje osebja in šolske rezultate otrok v sto italijanskih pokrajinah. Gorica je s 466,21 točkami pristala nekje na polovici lestvice, takoj za njo pa so tržaške šole. V deželi FJK se je najbolje uvrstila pokrajina Videm (5. mesto), šole pokrajine Pordenon pa so na 10. stopnički. Začenja se master Danes ob 9. uri bodo v dvorani bivšega zavoda Fermi v Ulici Diaz v Gorici predstavili master na področju analize hidrogeolo-škega tveganja, ki ga Videmska univerza prireja s podporo dežele FJK in okoljskega ministrstva. Tečaj, ki je namenjen inženirjem, geologom in arhitektom, bo trajal eno leto. Parkirnih mest premalo Goriška splošna bolnišnica ne razpolaga z zadostnim številom parkirnih mest. Na problem opozarja odvetnik Michele Formentini, ki predlaga, naj pride do ureditve dodatnega parkirišča v bližini goriške železniške postaje, kjer je nekoč bilo skladišče tramvajev. Nika Šimac razstavlja Danes ob 18. uri bodo v galeriji Prologo v Ulici Ascoli v Gorici odprli razstavo slovenske kiparke Nike Šimac. Zbor potomcev v Selah V Selah na Krasu se bodo danes zbrali potomci Jožeta Pahorja-Matičevega. Pobudo za srečanje je dal Marčelo Pahor, približno sto udeležencev pa bo prišlo iz raznih krajev Slovenije, a tudi iz Hrvaške, Španije, Srbije, Argentine, Črne gore in Nemčije. «i •• i*I *** Simpozij o embriologiji Na pobudo Evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo (ES-HRE) poteka še danes v Gradežu simpozij z naslovom »How can surgery increase the success rate in ART«, in sicer o tem, kako lahko kirurgija izboljša rezultate tehnik oploditve z biomedicinsko pomočjo. Podrobnosti so na voljo na spletni strani www.eshre.eu. GORICA - Predlog direktorja časopisa Isonzo-Soča Muzej v predoru? Romoli: »Ideja ni slaba, vendar so obnovitvena dela predvidena komaj prihodnje leto« Predor Bombi in gradbišče na grajskem griču bumbaca Zamisel odgovornega urednika časopisa Isonzo-Soča Daria Stasija o uresničitvi muzeja dvajsetega stoletja v goriškem predoru Bombi je zanimiva tako za občinskega tajnika Demokratske stranke Giuseppeja Cingolanija kot za župana Ettoreja Romolija. »K ureditvi muzeja bi lahko povabili tudi slovenske umetnike in zgodovinarje, tako da bi muzej postal nova stična točka med Gorico in Novo Gorico,« pravi Cingolani, Romoli pa opozarja, da se bo obnova predora kot taka predvidoma začela prihodnje leto. »Obnova predora je zadnja faza gradbenih del, ki jih opravljamo na grajskem griču za gradnjo progo vzpe-njače. Ker bo poseg trajal 500 dni, začel pa se je januarja, lahko predvidevamo, da bo obnova predora na vrsti prihodnje leto,« pravi Romoli in pojasnjuje, da so podoben muzej uresničili v Trentu, ravno po njem pa bi se zato lahko zgledovali tudi v Gorici. Nad zamislijo o uresničitvi muzeja se kot rečeno navdušuje Cingola-ni, ki predlaga ureditev kolesarske steze in peš poti, ob katerih bi stali panoji in razni zgodovinski eksponati. »Predor Bombi bi treba preko Rafuta povezati s kolesarsko stezo na slovenski strani meje,« poudarja Cingolani, ki je prepričan, da bi bil predor z videzom muzeja privlačen tako za domačine kot za turiste. « TRŽIČ - Podjetje A2A »Emisije dioksina naše termoelektrarne so pod mejno vrednostjo »Vse podatke o emisijah smo vedno redno in z maksimalno transparentnostjo izročali pristojnim okoljskim službam.« Tako poudarjajo iz vodstva podjetja A2A, ki je upravitelj termoelektrarne v Tržiču. »Izpusti dioksina iz dimnikov naše termoelektrarne ne predstavljajo nikakršnega problema, saj so krepko pod mejnimi vrednostnimi, ki jih določa okoljska zakonodaja. To so potrdili tudi zunanji laboratoriji, ki so analizirali izpuste našega obrata,« še sporočajo iz podjetja A2A in zavračajo vse očitke o strupenih snoveh, ki naj bi uhajale v ozračje iz dimnikov tržiške termoelektrarne. Predstavniki podjetje A2A bo zato postopali po pravni poti proti vsem, ki bodo z neresničnimi podatkih oškodovalo njihov ugled. V prejšnjih dneh je naravovarstveni sklad WWF obtožil podjetje A2A, da ne dovolj vlaga v posodobitev termoelektrarne. Naravovarstveniki so zatrdili, da podjetje A2A ni uresničilo določil iz protokola, ki so ga leta 2004 podpisali družba Endesa, dežela, goriška pokrajina in tržiška občina. Po kritičnih besedah sklada WWF se je oglasil tudi deželni odbornik za okolje Luca Ciriani, ki je v nasprotju z naravovarstveniki odgovornost za neuresničevanje protokola naprtil trži-škim občinskim upraviteljem. Po besedah Cirianija tržiška občina od leta 2004 naprej ni nikoli poskrbela za uresničitev protokola, na podlagi katerega bi morala redno preverjati, kateri plini in strupene snovi uhajajo iz dimnikov tržiške termoelektrarne. Da bi spodbudil nadaljnjo razpravo o delovanju termoelektrarne, je v prejšnjih dneh Ciriani napovedal, da bo v kratkem sklical vse podpisnike protokola; z njimi bo skušal zadevo premakniti z mrtve točke in zagotoviti, da bo delovanje tržiške termoelektrarne še bolj transpa-rentno, kot je bilo doslej. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 7. maja 2011 15 TRŽIČ - Na Trgu Republike tisoč stavkajočih delavcev Zahtevajo več naložb v delo in boljše izobraževalne tečaje Brezposelni potrebujejo usposabljanje, ki jim resnično pomaga do nove zaposlitve GORICA - eStoria Ob festivalu v mestu tudi »bela noč« Prometna ureditev v mestnem središču med zgodovinskim festivalom eStoria, ki bo potekal med 20. in 22. majem, je bila osrednja tema sestanka, ki je potekal včeraj na goriškem županstvu. Predstavniki občine, organizatorji festivala, poveljnik mestnih redarjev, predstavnik zveze trgovcev Ascom in predstavnik brigade Pozzuolo, ki bo na festivalu sodelovala z razstavo vojaških vozil in koncertom, so se dogovarjali predvsem o možnosti zaprtja Verdijevega korza za promet. V prejšnjih letih so med tridnevnim festivalom na korzu pred Ljudskim vrtom postavili šotore s knjigami, letos pa bi zapora lahko ustvarila težave, saj potekajo v Ulici Diaz, v Ulici Cadorna in Ulici Brass obnovitvena dela, zaradi katerih je mestni promet že oviran. Organizatorji tridnevne kulturne prireditve eStoria se za zaprtje korza zavzemajo tudi zato, ker bo letos v okviru festivala zgodovine prvič potekal nočni praznik. »Belo noč«, ki bo 20. maja, nameravajo popestriti tudi s stojnicami za hrano in pijačo, ki bi jih lahko postavili ravno na Korzu Verdi. Dokončna odločitev o zaprtju korza bo padla v torek, ko se bodo sogovorniki ponovno sestali. Paolo Liva in TRŽIŠKI SPREVOD bonaventura Skoraj tisoč ljudi se je udeležilo včerajšnjega protestnega shoda, ki ga je sindikat CGIL priredil na Trgu Republike v Tržiču v okviru vsedržavne splošne stavke. Z mobilizacijo je največji italijanski sindikat pozval državno vlado, naj več vlaga v delo in razvoj, poleg tega pa se je odločno izrekel proti ločenemu podpisovanju delavskih pogodb, kar naj velja za vse proizvodne sektorje. Stavkajoči delavci so se zbrali pred ladjedelnico Fincantieri, kjer se je po podatkih vodstva podjetja vzdržalo od dela 45 odstotkov zaposlenih, nato pa je sprevod krenil s parkirišča pred športno palačo v Ulici Rossini. Delavci s sindikalnimi zastavami in transparenti raznih podjetij iz vse pokrajine so korakali po Drevoredu San Marco ter Ulicah Fratelli Rosselli in Duca DAosta do Trga Republike, kjer se je sprevod zaključil z nagovorom pokrajinskega tajnika sindikata CGIL Paola Live. »Od vlade zahtevamo, naj čim prej skliče omizje, ob katerem bomo predstavili svoje predloge. Danes smo enostavno morali prekrižati roke, ker nismo imeli alternative, saj so tri leta Ber-lusconijeve vlade obubožala državo. Krizo vseskozi izkoriščajo za ukinjanje pravic delavcev, obenem pa si prizadevajo, da bi iz državne ustave izbrisali temeljne svoboščine,« je med včerajšnjim shodom poudaril Liva in opozoril, da so krčili sredstva za socialni sektor. »Mladim so odvzeli prihodnost, ženskam dostojanstvo, priseljencem, ki bežijo iz svoji držav, pa pravice. Država je še vedno v globoki krizi, čeprav vlada trdi, da smo se iz nje izkopali, kar ni nikakor res. Po vsej Italiji se povečuje število delavcev na dopolnilni blagajni, po drugi strani pa je vedno več tudi vladnih podtajnikov,« je poudaril Liva, ki upa, da bo po včerajšnji stavki vlada končno prisluhnila delavcem in sindikatom. »Z vlado se bomo pogajali za nadaljnje zagotavljanje socialnih blažilcev, za resnično fiskalno reformo, za novo industrijsko politiko in za nov državni energetski plan,« je poudaril Liva, pred njim pa je v imenu kovinarskih delavcev spregovoril Livio Menon. »Hočemo državo, ki več vlaga v socialo in zagotavlja vsem iste pravice. Hočemo konkretne ideje za naš teritorij in izobraževalne tečaje, ki res služijo brezposelnim delavcem pri iskanju nove zaposlitve,« je poudaril Livio Menon, ostali govorniki iz vrst CGIL pa so opozorili, da je goriška pokrajina še vedno v primežu krize. Nekateri sektorji so si za malenkost opomogli, še vedno pa je zelo težko priti do zaposlitve za nedoločen čas, kar še posebej velja za mlade in ženske. GORICA - V prvem trimesečju 34 odprtih in 79 zaprtih trgovin Ljudje se starajo, podjetja usihajo Število delovno aktivnih prebivalcev spustilo s 60.800 na 59.900 - Izvoz se je povečal za 33 odstotkov - Povprečni bruto dohodek družin 18.317 evrov »Gorica je po Trstu druga "najstarejša" pokrajina v Italiji. To se odraža tudi na gospodarskem področju, zato ni čudno, da smo na lestvicah, ki primerjajo prisotnost podjetniške iniciative v italijanskih mestih, zelo nizko uvrščeni.« O staranju populacije kot enem izmed kritičnih faktorjev goriškega gospodarstva je spregovoril Roberto Zavan, predstavnik statističnega urada goriške Trgovinske zbornice, ki je včeraj v palači De Bassa priredila 9. Dan ekonomije. Pobude so se ob predsedniku Trgovinske zbornice Emilui Sgar-lati udeležili upravitelji, podjetniki in predstavniki organizacij, med katerimi je bila tudi SGGZ. Kot vsako leto so ob tej priložnosti predstavili podatke o stanju gospodarskih panog, objavili pa so tudi obsežno študijo o učinkih Goriškega sklada na pokrajinsko ekonomijo. Leta 2010 so v registru goriške Trgovinske zbornice po dolgem času zabeleži- li pozitiven saldo med vpisanimi in izbrisanimi podjetij. Med leti 2006 in 2009 je bilo število izbrisanih podjetij vedno višje od vpisanih, lani pa se je krivulja končno obrnila navzgor. Od 1. januarja do 31. decembra lanskega leta je bilo ustanovljenih 744 podjetij, 724 pa je bilo ukinjenih. Število registriranih podjetij se je rahlo dvignilo, število aktivnih podjetij pa je kljub temu upadlo (z 9.953 na 9.888). Saldo med vpisanimi in izbrisanimi podjetji je bil žal ponovno negativen v prvem trimesečju letošnjega leta, saj so med januarjem in marcem ustanovili 248 novih podjetij, 323 pa so jih zaprli. Pozornosti so vredni predvsem negativen saldo na področju kmetijstva (11 vpisanih in 32 izbrisanih), gradbeništva (55 proti 87) in trgovine (34 proti 79). Tudi podatki o trgu dela kažejo, da Goriška še občuti posledice krize. Leta 2010 se je število delovno aktivnih prebivalcev spustilo z 60.800 na 59.900, stopnja aktiv- nosti prebivalcev med 15. in 64. letom pa s 66,1 na 66 odstotkov. Do močnejšega upada je prišlo pri moških (s 73,7 na 72,1%). Zaposlenih je bilo lani 56.700, kar je približno 600 manj kot leta 2009, nekoliko pa je upadlo tudi število brezposelnih, ki iščejo delo (s 3.500 na 3.200). Stopnja brezposelnosti se je rahlo znižala, in sicer s 5,7 na 5,4 odstotka. Lani sta se v naši pokrajini povečala uvoz (+14,2%) in izvoz (+33%). Pozitiven rezultat je odvisen predvsem od ladjedelništva, ki je v letu 2010 vplivalo na izvoz za 56,8 odstotka (934,4 milijone evrov). Zanimivi so tudi podatki o blagostanju in kakovosti življenja goriških prebivalcev: po bruto domačem proizvodu na prebivalca je bila lani goriška pokrajina na 50. mestu v Italiji (leta 2006 je bila na 37. mestu), povprečni bruto dohodek goriških družin leta 2009 pa je bil 18.317 evrov (552 evrov manj kot leta 2008). (Ale) GORICA - V parku županstva zapeli šolarji iz Štandreža in malčki vrtca iz Ulice Mazzini Medvedko poklonili mamicam Kip je izdelal Sisto Lombardo med kiparskim srečanjem, ki ga je društvo Skultura priredilo pred dvema letoma na Jeremitišču »Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja, ko se v postelji še dete s sanjami igra.« Tako so včeraj v parku goriškega županstva zapeli otroci štandreške osnovne šole Fran Erjavec, ki so se udeležili krajše svečanosti, med katero je društvo Skultura 2001 simbolno podarilo vsem goriškim mamicam velik lesen kip medvedke z mladičem. Kipar Sisto Lombardo ga je izdelal na kiparskem srečanju društva Skultura 2001, ki je pred dvema letoma potekalo na Jeremitišču, uporabil pa je stoletno sekvojo, ki je sta- Sisto Lombardo med izdelovanjem kipa na Jeremitišču leta 2009 (levo); medvedka v parku županstva v družbi štandreških šolarjev (desno) d.r., bumbaca la ravno v občinskem parku, dokler ji ni strela zadala smrtni udarec. Mogočni. 2,5 metra visoki kip medvedke in mladiča predstavlja materino ljubezen, medved pa je hkrati simbol kiparjevega mesta Biella. Mogočno žival je Lombardo predstavil v agresivni drži, kot da bi ščitila svojega mladica. Med včerajšnjo svečanostjo v parku goriškega županstva, med katero so zapeli štandreški osnovnošolci in otroci iz vrtca z italijanskim učnim jezikom iz Ulice Mazzini, je prisotne nagovorila ob- činska odbornica za vzgojne dejavnosti Silvana Romano in zahvalila za lep dar društvu Skultura 2001, ki ga je predstavljal njegov predsednik Marjan Brescia, sicer predsednik štandreškega rajonskega sveta. Slednji je v italijanščini nagovoril prisotne starše, med katerimi jih je bila večina iz Štandreža, nato pa je v italijanščini oz. slovenščini izmenjal nekaj besed z malčki iz vrtca v Ulici Maz-zini in s štandreškimi šolarji. Svečanost se je zaključila z voščilom vsem mamicam ob njihovem prazniku in s fotografiranjem pred mogočnim kipom. (dr) 1 6 Sobota, 7. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR / POKRAJINSKE VOLITVE - Mario Lavrenčič pri treh županih Težave s prometom, Kras s potencialom Svoje upravne izkušnje želi prenesti v pokrajinsko upravo Mario Lavrenčič, kandidat Levice, ekologije in svobode na pokrajinskih volitvah v zagrajskem okrožju, ki podpira predsedniško kandidaturo Enrica Gherg-hette, se je v minulih dneh sestal z župani iz Doberdoba, Zagraja in Sovodenj; z njimi se je pogovoril o problemih, ki neposredno zadevajo občine in pokrajinsko upravo, kajti župani so nedvomno tisti, ki najbolje in podrobno poznajo stvarnost svojih občin in njih teritorija. V Doberdobu je Lavrenčiču župan Paolo Vizintin ob prisotnosti odbornikov nakazal probleme, ki se tičejo predvsem zaščite in ovrednotenja teritorija, ki poleg kontingentnega problema hitre železnice Mario Lavrenčič z županom Doberdoba in njegovim odborom TRZIC Vendola za zavezništvo med pristanišči Jadrana »Dobro bi bilo, če bi ustvarili priložnosti za razpravo o industrijski politiki in strateških izbirah. Pristanišč ni mogoče obravnavati, kot da bi bile ločene enote. Potrebna bi bila sistemska vizija in zavezništvo med pristanišči Jadrana.« Tako je v zvezi s projektom tržiško-tržaškega »super-pristanišča« in možno konkurenco, ki bi ga le-to lahko delalo apuljskim pristaniščem, povedal Nichi Vendola. Voditelj stranke Levica ekologija in svoboda (SEL) ter predsednik dežele Apulija, ki je včeraj obiskal FJK, OSLAVJE-STMAVER se je po pristanku na ronškem letališču ustavil tudi v Tržiču, kjer je podprl župansko kandidaturo Giovannija Ia-cona. Na Trgu Republike je Vendola izrazil željo, da bi italijanska leva sredina postala »prava in zanesljiva alternativa« Berlusconijevi vladi, zmago pa lahko doseže le, če preseže težave med ra-dikalci in reformisti, je še dejal in izpostavil uspeh splošne stavke, ki jo je včeraj sklical sindikat CGIL, zato da bi pripeljal državno vlado do tega, da postavi delo in realne probleme ljudi na prvo mesto. Do množične udeležbe je po njegovem mnenju prišlo zaradi družbenega upora, ne pa zaradi želje po podaljšanju vikenda, o čemer govori minister Brunetta. Tudi goriška Slovenca postala »mojstra dela« Priznanja sta bila deležna Mirjam Roldo in Jordan Figelj Mirjam Roldo Na praznik dela so na tržaški prefe-turi podelili 26 državnih priznanj v obliki zvezde za delovne zasluge. Med temi je bilo tudi šest nagrajencev z Goriškega, kar dva pa sta slovenske narodnosti. Zanimivo je tudi dejstvo, da oba novopečena »mojstra dela« prihajata iz krajevne skupnosti Pevma, Štmaver in Oslavje. Prestižno državno odlikovanje, ki ga poklanjata predsednik republike in minister za delo, sta namreč prejela Mirjam Roldo z Oslavja in Jordan Figelj iz Štmavra. Mirjam Roldo je po končanem učiteljišču nadaljevala študij na šoli za arhivistiko in paleografijo v Trstu. Že 30 let je v službi pri goriškem pokrajinskem prevoznem podjetju APT. V utemeljitvi za priznanje so navedene njene zadolžitve pri podjetju, ki jih je vedno opravljala vestno in z visokim čutom za odgovornost. To ji je omogočilo, da je v službi napredovala in dosegla vodilno mesto v organizacijski enoti podjetja. Omeniti velja, da je kot študentka Mirjam Jordan Figelj foto vip Roldo obiskovala tečaje ZSŠDI za vaditelji-ce otroške telovadbe in vodila vadbo otrok v društvu Naš prapor. Jordan Figelj je edini v skupini nagrajencev, ki prihaja iz kmečkega sveta. Obiskoval je petletno višjo kmetijsko šolo v Ca-stelfrancu Venetu. Ob delu v raznih kmetijskih podjetjih v deželi FJK je obiskoval specializirane univerzitetne tečaje s področja spoznavanja procesov in uvajanja novosti pri proizvodnji vin, in sicer v Vidmu, Kaliforniji in francoskem Bordeauxu. Figelj je strokovnjak v vinskih zadevah in poleg službe v vinogradniškem podjetju Villa Russiz v Ko-privnem mu je tržaško sodišče zaupalo nalogo tehničnega konzulenta za reševanje sporov v kmetijskih zadevah. Ob vsem tem najde tudi čas, da se posveča ljubiteljski kulturi, saj je veliko let med stebri kulturnega društva Sabotin v Štmavru. Poleg njiju so bili priznanja deležni še Rosa Lia Comar in Lucio Petrin iz Romansa ter Bruno Ferrari in Luigi Vianello iz Tržiča. (vip) »Nesrečne besede« Mali politični potres so povzročile besede predsednika pokrajine in obenem predsedniškega kandidata Enrica Gherghette, ki je po navajanju njegove protikandidatke Simonette Vecchi na sredinem javnem soočanju v mestnem teatru Verdi v Gorici o tržiškem županskem kandidatu Luigiju Blasigu dejal: »Fasola, Ves-covini, Blasig ne veljajo nič. Skupaj imajo več let kot Matuzalem. Naj bi utelešali novost? Gigi Blasig? Pri 75 letih človek misli na grob. Nehajmo že enkrat s temi ljudmi.« Vecchijeva je seveda takšne besede obsodila, isto pa sta sinoči storila tudi deželna svetnika Demokratske stranke Giorgio Brandolin in Franco Brussa, ki sta v sporočilu za javnost zapisala: »Luigiju Blasigu, županskemu kandidatu v Tržiču, izrekava najino popolno solidarnost. Politiko sva vedno pojmovala kot nekaj visokega in resnega, politična razprava mora zato potekati s soočanjem idej in projektov, pri čemer je treba vedno ohranjati veliko spoštovanje do političnih nasprotnikov. Izjave, še predvsem tiste, ki so posebej nesrečne, niso del naše politične kulture. Zato kot deželna svetnika Demokratske stranke čutiva dolžnost, da se ogradiva od izjav in stališč, ki jin ne priznavava kot svoje.« Tako Brandolin in Brussa. skozi Sabliče zahteva od pokrajine večjo pozornost in boljše usklajevanje načrtov. Doberdobska uprava pričakuje od pokrajine pomoč tudi v kmetijskem sektorju, ki se mu predvsem zaradi gospodarske krize na goriškem Krasu posveča vedno več domačinov. Problem prometnic skozi vaška središča je, čeprav v različni meri, skupen vsem trem občinam. Vizintin je Lavrenči-ča opozoril na potrebo po ureditvi pokrajinske ceste št. 15, ki predstavlja nevarnost, kateri je potrebno poiskati ustrezne rešitve. Podobne probleme imajo tudi s pokrajinsko cesto v Sovodnjah, je Lavrenči-ču povedala županja Alenka Florenin, kjer prevelika hitrost voznikov ogroža občane. Floreninova je Lavrenčiču nakazala razvojne smernice teritorija s predvideno valorizacijo kraškega teritorija predvsem iz turističnega vidika z obnovitvijo strelskih jarkov iz prve svetovne vojne in težave občinske uprave, ki jih trenutno predstavljata predvsem odlagališče na Malnišču in nova trasa avtocestnega odseka Gorica-Vileš, ki globoko zareže v središče sovodenjske vasi. Sicer si županja pričakuje, da bo dežela držala obljube in naknadno, urbanistično in po stvarni potrebi občine uredila ta prostor. Tudi županja iz Zagraja Elisabetta Pian je Lavrenčiču pojasnile težave svoje občine, v prvi vrsti tiste, vezane na promet skozi vaško središče. Povedala mu je, da s pokrajinsko upravo že potekajo pogovori o morebitni uporabi zapuščene železniške trase Foljan-Krmin za ureditev obvoznice, ki bi razbremenila vaško središče prometnega pritiska. Govor je bil tudi o načrtih za vzdrževanje bregov Soče, da bi se izognili občasnim poplavam. Tako kot na sovo-denjskem so tudi na zagrajskem Krasu stekli že financirani načrti za ovrednotenje zgodovinskih objektov iz prve svetovne vojne, kar bo pripomoglo k večji turistični privlačnosti celega goriškega Krasa. Lavrenčič je svojo volilno kampanjo uradno začel v četrtek na sedežu društva Kremenjak v Jamljah, kjer se je zbralo lepo število ljudi. Na srečanju je bilo poudarjeno, da je Lavrenčič izraz tega okolja, to pa je skupaj z njegovimi bogatimi upravnimi izkušnjami jamstvo, da ga bo na pokrajini primerno zagovarjal. VOLITVE 2O1 1 VOLITVE 2 O 1 1 KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Danes zaključujemo sklop predstavitev kandidatov, ki se bodo potegovali za izvolitev v goriški pokrajinski svet na volitvah 15. in 16. maja. Predstavljajo se Paolo Nanut (kandidat Komunistične prenove in Stranke italijanskih komunistov v okrožju Gorica VI, ki zaobjema Štandrež in Rojce do Ulice Brigata Casale), Loredana Panariti (na listi Levice, ekologije in svobode v okrožju Škocjan I), Aljoša Sosol (na listi Demokratske stranke v okrožju Gorica II, ki obsega Stražce, Podgo-ro, Pevmo, Oslavje in Štmaver), Marjan Sosol (na listi Levice, ekologije in svobode v okrožju Gorica III, ki zaobjema severni del mesta) in Vesna Tomsic (na listi Demokratske stranke v okrožju Zagraj, ki obsega tudi Doberdob in Sovodnje). Paolo Nanut za uveljavitev levice Star sem 45 let, sem novinar-publicist in lastnik Bed & Breakfasta. Vpisan sem v VZPI-ANPI, v rajonskem svetu za Podturn in Sv. Ano predstavljam Komunistično prenovo. Sem poročen in imam sedemletno hči. V okrožju za Štandrež in Rojce sem edini referent slovenske levice in ne samo, saj sem rojen v Štandrežu, kjer tudi bivam. Slovenske levičarje nagovarjam, v kolikor kandidatka Mara Černic, ki ji izražam vse svoje spoštovanje, predstavlja Slovensko skupnost, sredinsko stranko s katoliškimi koreninami, ki je povezana z levo-sredinsko Demokratsko stranko. Zaradi tega pričakujem, da bodo zame volili vsi levičarji, saj predstavljam Federacijo levice, ki združuje Stranko italijanskih komunistov, stranko Socialismo 2000 in Komunistično prenovo, kateri pripadam od leta 1991, ko je prišlo do razpustitve Komunistične partije. Kandidati Federacije levice kot vedno doslej postavljamo v ospredje volilne kampanje delo in varnost na delovnem mestu; veliko pozornost namenjamo mladim in prekernimi delu, starejšim občanom in sociali. Odločno branimo ustavo, ki je vzklila iz antifašizma in ki temelji na vrednotah enakosti, bratstva in solidarnosti. Loredana Panariti za jezikovno bogastvo Sem koordinatorka stranke Levica, ekologija, svoboda (SEL) v pokrajini Gorica in kandidatka za pokrajinski svet. Po maturi na naravoslovnem liceju v Gorici sem študirala zgodovino na Filozofski fakulteti v Trstu, kjer sem leta 1984 diplomirala. V letih 1984-85 in 1986-87 sem študirala slovenščino in zgodovino v Ljubljani. Leta 1988 sem začela podiplomski študij v Benetkah in leta 1992 doktorirala. Predavam ekonomsko zgodovino na ekonomski fakulteti Tržaške univerze, bila sem občinska svetnica in nato odbor-nica za kulturo v občini San Pier d'Isonzo. Raziskujem in objavljam predvsem na področju zgodovine dela, kredita in zavarovanja. Verjamem v temeljno vlogo javnih šol in univerz, saj so nujno potrebne v procesu demokratične rasti ljudi. Prepričana sem tudi, da vlaganje v kulturo pomeni vlaganje v razvoj in kvaliteto življenja. Kultura daje namreč življenju globlje in širše razsežnosti, zato je kulturno in jezikovno bogastvo naše pokrajine ključen element za gradnjo prihodnosti. Želim si kulturnih in turističnih projektov, ki bi ponujali priložnosti za izmenjavo znanja in gospodarsko rast. Aljoša Sosol za turistični razvoj Imam 32 let, sem upravitelj priznanega marketinškega podjetja in izvedenec na področju EU skladov. Ponudbo za kandidaturo za pokrajinski svet sem sprejel z veseljem, saj menim, da lahko pokrajina z boljšo uporabo svojih pristojnosti pripomore k razvoju Goriške in posebno k okrepitvi določenih gospodarskih panog, ki so nišne, a ključne za to področje. V mislih imam predvsem razvoj turizma, za kar so potrebne predvsem investicije v promocijo zgodovinskega, kulturnega in naravnega bogastva pokrajine v povezavi z bližnjimi mesti. Večja prepoznavnost našega prostora in vseh akterjev prisotnih na področju (npr. b&b, vinogradniki, gostinci) je možna le s promocijo skupne turistične čezmejne destinacije, ki lahko spodbudi goste, da se pri nas nastanijo za obdobje vsaj treh/štirih dni. Kot kandidat si bom zato prizadeval za specifične projekte, ki vključujejo moje okrožje in so skladni z vizijo turističnega razvoja tega prodročja: čezmejna kolesarska steza ob Soči in tematska pot 1. svetovne vojne v povezavi s projektom Kras 2014, mladinski hotel, info točka in center za vodne športe v stavbi ob pevmskem mostu. Obenem bom podpiral projekte splošne narave, kot so enotnost pokrajine, okrepitev strateškega položaja Gorice, spodbujanje ustanavljanja razvojnih podjetij, varstvo okolja, razvoj in povezovanje univerz na goriškem področju. Marjan Sosol za selitev Livarne Rodil sem se 28. junija 1947 v Pevmi. Bil sem angažiran v direktivu javne uprave, posebno v zdravstvu, sem dolgoletni član krajevne skupnosti in v prejšnji upravi sem bil občinski svetnik v vrstah Komunistične prenove. Volivkam in volivcem slovenske narodne skupnosti, italijanske večine in furlanske skupnosti odgovarjam na enostavno vprašanje: Zakaj kandidiram na listi Levica, ekologija in svoboda na bližnjih pokrajinskih volitvah? Ne bom se spuščal v programsko vsebino levo-sredinske koalicije, ki je bila že itak sprejeta na pokrajinskem omizju med sodelujočimi strankami. Osredotočil bi se na cilj, ki ga zagovarjam vseskozi v svojem političnem in sindikalnem nastopu, to se pravi, da to novo strankarsko gibanje postane zbirna stranka vseh alternativno levo usmerjenih posameznikov, saj verjamem v geslo »več nas je, bolj učinkoviti bomo«. Prepričan sem, da bi se morala nova pokrajinska uprava zavzeti za preselitev Livarne iz Solkana v bolj varno in okolju sprejemljivo lokacijo. To je pred časom zagovarjal tudi tedanji novogoriški župan Mirko Brulc. Vesna Tomsič za enakopravnost Stara sem 45 let, poročena z Nemcem, mati 14 letnega sina. Čutim se Slovenka v srcu in duši, Nemka v načrtovanju in uresničevanju ciljev, Italijanka in Evropejka v brezmejnem duhu človeške biti. Pristen izraz naše zemlje in poslanstva tega ozemlja, ki je stičišče narodov, jezikov in kultur. Novinka v politiki, imam ob sebi in za sabo sposobne ljudi v vrstah Demokratske stranke, ki se prepoznavajo v vrednotah miru, enakopravnosti med rasami in spoloma, spoštovanju okolja, medkulturnem spoznavanju in smotrnem ekonomskem napredku, laičnosti države ob spoštovanju verske pripadnosti posameznikov ter v socialni pravičnosti. Čas za tarnanje, da na svetu ni več idealov in vrednot, je mimo! Svoboda, pravičnost, enakopravnost, ljubezen do sočloveka in narave so ideali, ki so zapisani v samih kromosomih človeške biti. Prišel je skrajni čas, da predramimo svoja srca in zavest iz otopelosti. Naši predniki so se bojevali, da nam bi omogočili boljšo prihodnost, dali so življenja za nas. Čas je, da se jim oddolžimo z aktivno in odločno prisotnostjo na volitvah, naj postane svinčnik naše orožje, s katerim se bomo bojevali proti črnim silam, ki se zgrinjajo nad nami in odločajo o našem življenju. Premišljeno in zavestno pojdimo na volišča in oddajmo svoj znak za stranko, ki se najbolj približuje idealom, ki jih nosimo v sebi. Naša dolžnost je, da postanemo kovači svojih življenj v upanju na boljši svet. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 7. maja 2011 17 GORICA - Moška v zaporu Oficirja na ladji zavračata obtožbe Tovor v ladijskem skladišču škodljiv za človeka Oficirja ladje Fedel Moon, ki sta osumljena pomoči pri nezakonitem priseljevanju v obtežilnih okoliščinah, sta včeraj zavrnila obtožbo, da naj bi pomagala 35 Egipčanom, ki so jih karabi-njerji pred nedavnim zalotili v Gradežu. Moška, ki sta od četrtka zaprta v goriški kaznilnici, sta zatrdila, da tovor kremenčastega peska, ki je bil shranjen v ladijskem skladišču, je za človeka škodljiv in torej ni kompatibilen s prisotnostjo oseb. To naj bi pomenilo, da se Egipčani niso prevažali na zaseženi ladji. Sodnik je medtem določil, da bo dokazna obravnava potekala prihodnji torek, ko naj bi tožilstvo zaslišalo nezakonite priseljence. To ne bo enostavno, saj so 20 priseljencev že vrnili v domovino, mladoletnike so odpeljali v sprejemni center v Čedadu, zadnjih šest moških, zaupanih organizaciji Karitas, pa je odšlo neznano kam. GRADIŠČE - Granate niso našli Krajo zakrivili zbiratelji? Krajo neeksplodirane topovske granate z gradbišča avtoceste pri Gradišču naj bi zakrivili zbiratelji vojnih ostalin. V to smer vodi preiskava, ki jo je uvedlo državno tožilstvo. Vsem je znano, da tovrstnih zbirateljev je na Goriškem na pretek. Granato kalibra 305 milimetrov in težko okrog 300 kilogramov so našli sredi aprila med širitvijo hitre ceste Vi-leš-Gorica. Ker naj ne bi bila nevarna, so jo po najdbi zakopali v pričakovanju na prihod pirotehnikov. Deaktivira-nje granate je bilo predvideno 12. maja, ko naj bi evakuirali okoliške hiše. Ko so pirotehniki prišli na kraj, pa so ugotovili, da so jo neznanci odnesli. Ubojno sredstvo avstrijske izdelave in iz časa prve svetovne vojne iščejo karabinjerji in policisti, ki so v ta namen okrepili tudi kontrole na cestah. GORICA Dobili bodo znanje za urejanje arhiva V Kulturnem centru Lojze Bratuž je v četrtek potekalo srečanje med predstavnikoma Pokrajinskega arhiva iz Nove Gorice in predstavniki nekaterih goriških članic Sveta slovenskih organizacij. Predmet pogovorov je bil projekt, v okviru katerega bo Pokrajinski arhiv iz Nove Gorice nudil strokovno pomoč pri urejanju društvenih arhivov; pred- Srečanje predstavnikov Pokrajinskega arhiva iz Nove Gorice in nekaterih goriških članic Sveta slovenskih organizacij stavila sta ga ravnatelj novogoriškega arhiva Drago Trpin in sodelavec Jurij Rosa. Sogovorniki so poudarili pomen urejenega vodenja arhivskega gradiva. Žal ravno v društvih za to ni posebne skrbi zaradi pomanjkanja časa in tudi primernega znanja, čeprav je arhivsko gradivo izrednega pomena za zgodovinsko utemeljevanje prisotnosti Slovencev. V ta namen je bilo sklenjeno, da bo v drugi polovici meseca junija organiziran strokovni seminar o vodenju in urejanju arhiva, h kateremu bodo vabljena vsa društva. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. daja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo torek, 10. maja, ob 20. uri - Tamara Matevc, Boris Kobal: Poslednji Termina(l)tor; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: danes, 7. maja, ob 20.30 »Cena di fa-miglia (cognate)«, nastopa Nautilus cantiere teatrale iz Vicenze; predpro- Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.20 »Fast & Furious 5«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Thor« (digital 3D); 22.15 »Source Code«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Come l'acqua per gli elefanti«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Come l'acqua per gli elefanti«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.20 »Fast & Furious 5« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Thor« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Machete«. Dvorana 5: 17.30 »Rio«; 20.00 - 22.00 »Source Code«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 11. maja, ob 20.15 nastopil Kijevski komorni orkester pod taktirko Romana Kofmana; informacije po tel. 003865-3354013, www.kul-turnidom-ng.si. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE: Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici prireja predavanje Eve Perizolo združenja Alt in Silvie Pallaver združenja Etn-oblog z naslovom »Novi trendi mladih, uporaba-zloraba drog in novi načini uporabe« v torek, 10. maja, ob 18. uri bo v Dijaškem domu v Gorici; zaželje-na je predhodna najava v Dijaškem domu (tel. 0481-533495). M Izleti ~M Koncerti PD PODGORA IN ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prirejata 6. natečaj cerkvenega zborovskega petja »Bogomir in Mirko Špacapan« v nedeljo, 15. maja, ob 16. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s KD Sovod-nje, Glasbeno matico, društvom 1001 in KB centrom vabi na »Veseli pevski mozaik« mladinskega mešanega pevskega zbora Neokortex pod vodstvom Jane Drasič, ki bo v nedeljo, 8. maja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 10. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo koncert goriške pianistke Aleksandre Pavlovič in ruskega violončelista Olega Bugaeva; vstopnine ni, prostovoljni prispevki so namenjeni ohranjanju kulturno-zgo-dovinskega bisera. NOVA GORICA - Festival vrtnic Mesec maj poklanjajo kraljici vseh cvetic Vodeni ogledi, razstave in drugi dogodki - Nastaja društvo ljubiteljev vrtnic V Novi Gorici se prihodnji teden začenja šesti Festival vrtnic. Zvrstili se bodo številni dogodki, razstave, ogledi, predavanja in predstavitve, bogata bo tudi kulinarična ponudba. Letošnji program bo posebno bogat po zaslugi nastajajočega Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, mestne občine Nova Gorica in družbe Hit, ki festivalu stoji ob strani. Festivalski dogodki bodo potekali ves mesec maj. Med 9. in 15. majem si bodo obiskovalci lahko pod strokovnim vodstvom ogledali zbirko starinskih vrtnic burbonk na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici; vodeni ogledi bodo vsak dan ob 11. uri, po dogovoru pa tudi izven tega urnika. Pripravljajo tudi voden ogled rožnih nasadov po Novi Gorici, in sicer 21. in 22. maja ob 11. uri. Ljubitelji vrtnic bodo lahko prisluhnili štirim predavanjem: Edi Prošt bo predstavil osem let zbirke burbonk na Kostanjevici (14. maja), Katja Kogej bo predavala o Dolini vrtnic v Bolgariji (13. maja), Martina Pavlin bo govorila o blagodejnih lastnostih vrtnic v negovalni kozmetiki (26. maja), Matjaž Kmecl pa bo predstavil prvo slovensko registrirano in zaščiteno vrtnico »Prešeren«. V paviljonu Hitovega poslovnega centra bodo 12. maja odprli slikarsko razstavo Jane Dolenc. Pripravljajo tudi razstavo šopkov z vrtnicami, fotografsko razstavo Foto kluba Nova Gorica s popotovanja po Kazanluku, Dolini vrtnic v Bolgariji in fi-latelistično razstavo vrtnic na znamkah. V izbranih restavracijah bodo do konca meseca ponujali jedi z okusom vrtnic in rožni sladoled. Organizirana bo tudi rožna zabava s plesom, v centru Spa Perla pa sprostitvena, 45-minutna obloga z vrtnicami na vodni postelji in različne masaže z rožnim oljem. Tudi letos Kostanjeviške vrtnice foto k.m. bodo priredili kulturni večer med bur-bonkami, posvečen starinskim vrtnicam, 15. maja pa bodo pred igralnico Park posadili vrtnico »Prešeren«, ki je bila registrirana februarja letos. V Goriškem društvu ljubiteljev vrtnic ugotavljajo, da je po različnih rožnih nasadih v Novi Gorici zasajenih okrog 10.000vrtnic, ki bodo v maju v polnem razcvetu razveseljevale obiskovalce Festivala vrtnic. ;J Čestitke V Doberdobu naša nona NADA živi, za vse nas lepo skrbi, danes pa, ko okroglo obletnico slavi, jo bomo pocr-tali mi: nona, da bi z nami delila še nešteto lepih dni, ti želimo vnučki tri! Julija, David in Mattia. Čestitkam se pridružujejo mož Pepe, sin Boris in hčerka Barbara z Lucom. Ü3 Obvestila KRUT vabi na petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zuerig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in s slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tridnevni izlet z avtobusom v Orlovo gnezdo, do Kim-skega jezera, v Muenchen, Dachau in Salzburg od 6. do 8. junija. Vpisovanje po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481882024 (Ivo) in 0481-882183 (Dragica). Potreben je veljaven dokument za tujino. Na račun 100 evrov. SPDG prireja v nedeljo, 8. maja, izlet z gorskimi kolesi na Kremenjak in Grmado. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču goriškega sejmišča, tura je zahtevna; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). SPDG priredi 29. maja celodnevni izlet z avtobusom v kraj Bolca v Venetu z ogledom najpomembnejšega najdišča fosilov v Evropi; prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado K.). KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji in obenem seznanja, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko počit-nikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 5. do 15. junija v termah Radenci; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. V KULTURNI DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. Padlih borcev 2a v Šempetru prirejajo vsak teden biblijsko izobraževanje povezano z našim časom na različne teme: ob nedeljah ob 10. uri in ob četrtkih ob 19. uri v slovenščini in srbohrvaščini, ob nedeljah ob 17.30 in ob sredah ob 19.30 v italijanščini in španščini. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja v nedeljo, 8. maja, orientacijski pohod po Jam-ljah in okolici; vpisovanje v večnamenskem centru v Jamljah od 8.30 do 9. ure. SZSO vabi svoje člane in prijatelje na skupno Jurjevanje, ki bo letos potekalo v nedeljo, 8. maja, v Križu. Program: zbiranje ob 8.00, glavni zbor ob 8.30, sv. maša ob 9.00; obljube ob 14.30 in taborni ogenj ob 15.30. ZSKD sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v četrtek, 12. maja, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo verdi 51 v Gorici, in v drugem sklicu v petek, 13. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, Prosek št. 2 (TS). IS Prireditve ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA prireja danes, 7. maja, ob 18. uri v večnamenski dvorani v Ul. Baia-monti 22 v Gorici predvajanje diapozi- tivov z naslovom »Vlaki v dolini Rena od 70. let do današnjih dni«. GORIŠKI MUZEJ prireja predavanje in predstavitev knjige Barbare Trnovec in Pokrajinskega muzeja Celje z naslovom »Kolumbova hči. Življenje in delo Alme M. Karlin« v torek, 10. maja, ob 20. uri na gradu Kromberk. SKRD JADRO vabi na predstavitev knjige Maurizia Puntina v italijanščini »Dei nomi dei luoghi. Toponomastica stori-ca del Territorio di Monfalcone« (Zgodovinska toponomastika tržiškega območja). Knjigo in avtorja, ki bo prisoten v parku v Selcah v sklopu domače šagre v petek, 13. maja, ob 19. uri, bo predstavil Fabio Scropetta. Ö Poslovni oglasi PODJETJE S PROFESIONALNO TEHNIKO tree climbing obrezuje in podira drevesa ter odstranjuje borovni prelec. Tel. 3283360187 0 Mali oglasi PRODAM mizarski stroj kombinat in tračno žago; tel. 0481-391162 od 12. do 14. ure. PRODAM tri mesece starega črno-be-lega psička pasme border collie z rodovnikom; tel. 335-293409. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Carlo Dorni iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 9.30, Ber-nardis Silvano iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 11.30, Angela Tomasin v kapeli cerkve Sv. Justa in na glavnem pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Giorgio Slama s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče; 11.00, Ar-rigo Moimas (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere cerkve in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Maria Bene-detti iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 12.00, Lucilla Macorini vd. Poretti na pokopališču. / ŠPORT Sobota, 7. maja 2011 154 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Zanimiv 36. krog v A-ligi Devet tekem, vsaka s svojo zgodbo Milan morda že danes prvak - V Vidmu hud boj Udineseja proti Laziu in genovski derbi Milan, ki bi lahko že danes praznoval osvojitev naslova, hud boj za ligo prvakov z dvobojem Udinese - Lazio, genovski derbi s Sampdorio, ki potrebuje točke v boju za obstanek: spored 36. kroga je eden izmed najzanimivejših doslej in vsaj devet tekem (izjema je le današnji dvoboj med Palermom in Barijm) ima vsaka svoj pomen. MILAN TOČKO OD NASLOVA -Naslov je zgolj formalnost. Če ne bo prišlo v Milanovem taboru do proslavljanja danes (pričetek ob 20.45), pa se bo to dogodilo čez teden dni. Drevi bo namreč Milan pred zahtevno nalogo, saj bo moral v Rim, kjer Al-legrijeve varovance čaka zelo motivirana Roma. Totti in soigralci so bili že skoraj odpisani iz boja za ligo prvakov, a v nedeljo bi se lahko celo znašli na četrtem mestu. Pri Milanu se po prestani kazni vrača v postavo Ibrahimovič, v Rim pa so odpotovali tudi poškodovani igralci, saj je že vse pripravljeno za slavje. Bomo videli, če se bodo računi izšli. Domača vezna vrsta je šteta zaradi dolgih kazni, ki sta si ju prislužila De Rossi in Perrotta (oba bosta mirovala tri kroge). V napadu bo igral Totti, za njim pa trojica Taddei, Simplicio in Vučinič. INTER IN NAPOLI ŽE BREZ MOTIVACIJ? - V primeru vsaj neodločenega izida Milana bi Inter in Napoli jutri igrala le za čast, zmanjkale bi prave motivacije. Inter bo na San Siru gostil Fiorentino, ki je ravno tako brez pravih ciljev v prvenstvu, medtem ko bo Napoli igral v Lecceju, ki nujno potrebuje točke v boju za obstanek. Motiviran bo vsekakor Cavani, ki bi edini lahko preprečil napadalcu Udineseja Di Nata-leju, da bi drugo leto zapored osvojil naslov najboljšega strelca A-lige. Trenutno imata oba isto število doseženih golov, 26. UDINESE IN LAZIO ZA LIGO PRVAKOV - Tekma kroga bi lahko postal dvoboj med Udinesejem in Laziom, saj si bosta v Vidmu ti dve ekipi igrali velik del Gianluca Zambrotta bi že danes z Milanom lahko proslavljal 18 »scudetto« kluba možnosti, da zaključita prvenstvo na četrtem mestu. V igri je torej zadnje razpoložljivo mesto v ligi prvakov oziroma igranje v predkrogu lige prvakov. Trenutno ima Lazio točko več, obe ekipi pa zadnje čase nihata v igri in sta pred tednom dni ostali praznih rok. Po mesecu dni bo lahko Guidolin znova računal na dvojico Sanchez-Di Natale, ki sta glavna aduta Fur-lanov v tej sezoni. GENOVSKI DERBI S POLEMIKAMI - v Genovi se pripravljajo na občuten mestni derbi, ki bo izključno Sampdori nekaj pomenil. Teden ni minil brez polemik zaradi izjav genovske županje Marte Vin-cenzi, ki si je nekako zaželela, da bi tudi pri- hodnje leto prišlo do derbija. To so v taboru Genoe interpretirali kot nekako »prošnjo«, da ne bi preveč zagrenili poti do obstanka Sampdorii. Vendar je nepojmljivo misliti, da bi Genoa mirno prepustila zmago mestnemu tekmecu, saj je rivaliteta med moštvoma precejšnja, tako da bo na Ma-rassiju gotovo prišlo do prave tekme, na kateri bo zmagal najboljši. To je potrdil tudi predsednik Genoe Preziosi, ki odklanja vsakršno namigovanje o možnih »nenapisanih sporazumih«. V boju za obstanek je skoraj brez možnosti Brescia, ki mora premagati Catanio in čakati na spodrsljaje tekmecev. V rahlo boljšem položaju je Lecce, ki pa mora nujno iz- tržiti vsaj točko (a bolje bi bilo tri) proti Na-poliju. Ob že omenjeni Sampdorii je tu še Cesena, ki bi z zmago v Cagliariju naredila odločilen korak na poti do obstanka. JUVENTUS ZNOVA V PONEDELJEK - V taboru Juventusa bodo pozorno sledili dogajanju v Rimu in Vidmu, saj bi bilo ob ugodnem razpletu četrto mesto znova v dometu črnobelih. V taboru Juventu-sa, ki bo znova igral v ponedeljek zvečer, je bila najbolj odmevna novica tedna podpis pogodbe za prihodnjo sezono kapetana Alessandra Del Piera, ki bo torej odigral še 19. sezono v Juventusovem dresu. FANTANOGOMET - Vratar Pa-lerma Sirigu si bo opomogel po hudi napaki izpred sedmih dni? Mi bi mu zaupali. Prav tako bo pozitivno reagiral Handa-novič (Udinese). V obrambo bi lahko uvrstili sledeče igralce: Barzagli (Juventus), Pellegrino (Cesena), Britos (Bologna) in Gobbi (Parma). Za vezno vrsto pade izbira na (izberite tri od štirih navedenih): Montoliva (Fiorentina), Caserto (Ceseno), Pazienzo (Napoli) in Palomba (Sampdo-ria). V napadu Cavani (Napoli), Budan (Cesena) in Caracciolo (Brescia) bi lahko prispevali nekaj golov. NAŠA NAPOVED - Danes ob 18.00 Palermo - Bari 2:0 (55%, 30%, 15%), ob 20.45 Roma - Milan 1:1 (30%, 40%, 30%); jutri ob 15.00 Bologna - Parma 0:0 (25%, 50%, 25%), Brescia - Catania 2:1 (35%, 35%, 30%), Ca-gliari - Cesena 1:2 (30%, 35%, 35%), Inter -Fiorentina 2:0 (45%, 35%, 20%), Lecce - Na-poli 1:1 (30%, 30%, 40%), Udinese - Lazio 1:1 (35%, 30%, 35%), (ob 20.45) Genoa -Sampdoria 1:2 (30%, 30%, 40%); v ponedeljek ob 20.45 Juventus - Chievo 3:1 (50%, 30%, 20%). ASCOLI - Nogometna disciplinska komisija je drugoligašu odvzela še eno točko na lestvici B-lige. Pred Triestino ima tako Ascoli zdaj pet točk prednosti. NOGOMET Pet tekem kazni za Mourinha NYON - Evropska nogometna zveza je trenerja Real Madrida Joseja Mourinha kaznovana s petimi tekmami prepovedi opravljanje svoje funkcije ter 50.000 evri globe. Mourinho, ki je kazen dobil najprej zaradi rdečega kartona na prvi polfinalni tekmi v Madridu in nato še zaradi neprimernih in žaljivih izjav po porazu z 0:2, bo v prihodnji sezoni odsedel še tri tekme, saj je eno tekmo kazni odslužil na povratnem srečanju na Nou Campu, ena tekma kazni pa je pogojna za čas treh let. Kaznovan je tudi vratar Barcelone Joseja Pinta (tri tekme), ki bo moral izpustiti finale med Barcelono in Manchester Uni-tedom v Londonu 28. maja. HOKEJ NA LEDU - SP za naslov prvaka: Nemčija - Finska 4:5, Češka - Slovaška 3:2, Kanada - ZDA 4:3, Švedska - Francija 4:0. EDERA - Hokejisti na rolerjih tržaške Edere bodo danes zvečer v Padovi začeli zaključni niz tekem za osvojitev naslova prvaka. Nasprotnik v finalu bo Padova, prvak pa bo ekipa, ki bo v končnici zmagala trikrat. Naslednje dve tekmi bosta v tržaški športni palači na Čarboli, ki jo je Občina dala na voljo klubu brezplačno. Druga tekma bo v nedeljo 15. ob 18. uri, tretja pa v sredo, 18. maja ob 21. uri. ROKOMET - Tržaški Pallamano Trieste bo v predzadnjem krogu A-lige danes ob 18.30 na Čarboli gostili neugodno Romagno, ki na lestvici zaseda 5. mesto. Tržačani delijo 2. mesto z Meranom. VATERPOLO - Moška A2-liga, danes ob 18.30 v bazenu Bianchi: Pallanuoto Trieste - Arenzano (vstop je prost). ATLETIKA - Na diamantni ligi v Do-hi so dosegli 11 izidov sezone. 200 m: Walter Dix (ZDA) 20,06, 1500 m: Nixon Chep-seba (Ken) 3:31,84, 3000 m: Yenew Alami-rew (Eti) 7:27,26, palica: Malte Mohr (Nem) 5,81, troskok: Teddy Tamgho (Fra) 17,49, disk: Gerd Kanter (Est) 67,49, 400 m: Ally-son Felix (ZDA) 50,33, 1500 m: Ana Mišče-nenko (Ukr) 4:03,00, 100 m ovire: Kellie Wells (ZDA) 12,58, 3000 m zapreke: Milcah Che-mos Cheiywa (Ken) 9:16,44 daljina: Funmi Jimoh (ZDA) 6,88, 400 m: Allyson Felix (ZDA) 50,33. KOŠARKA V finalu Maccabi in Panathinaikos BARCELONA - Montepasc-hiju iz Siene se ni posrečila uvrstitev v finale evrolige. V polfinalu jo je s 77:69 (17:21, 40:36, 56:47) premagal Panathinaikos, ki se bo v finalu potegoval za šesti naslov v svoji zgodovini, s katerim bi se izenačil s CSKA Moskvo. Nov izjemen dosežek je uspel tudi trenerju Panathinaikosa Željku Obradoviču. Na svojem dvanajstem zaključnem turnirju bo imel priložnost za osmi naslov. Evropo je prvič pokoril 1992 s Partizanom, dve leti kasneje z Juvetutuom, 1995 z Real Madridom, s Panathinaiko-som pa je slavil štirikrat. Montepaschi Siena, ki se je četrtič v zadnjih osmih letih prebila na »final four«, je tudi tokrat izgubila v polfinalu. Pokopala jo je neučinkovitost v drugem polčasu (17:47 v metih iz igre), preveliko število izgubljenih žog in predvsem agresivna obramba Panathinaikosa. Najboljši posamezniki pri Grkih so bili Nick Calathes s 17 točkami, Mike Batiste, ki jih je dosegel 16, in Antonis Fotsis (14). Pri Montepaschiju sta izstopala Ri-mantas Kaukenas (13) ter Malik Hairston (12). Izidi 2. polfinala: Maccabi -Real Madrid 82:63 (14:12, 32:29, 55:47) Finale bo jutri bo ob 16.30, tekma za tretje mesto pa ob 13.30. KOLESARSTVO - Začetek Gira z moštvenim kronometrom Contador: »Favorit je Nibali!« Španec je prepričan, da ga ne bodo diskvalificirali zaradi dopinga - Riis: »Alberto lahko letos osvoji tudi Tour de France« Alberto Contador ansa TURIN - Španec Alberto Contador, zmagovalec kolesarske dirke po Italiji leta 2008, pred današnjim uvodnim moštvenim kronometrom trdi, da ni favorit letošnje dirke, temveč to vlogo prepušča Italijanu Nibaliju. »Prvi kandidat za zmago je on: je v formi, že poldrugo leto dirka dobro, je Italijan in za Italijane je Giro posebna dirka,« je na tiskovni konferenci pred začetkom dirke zatrdil Španec, ki pa deluje zelo samozavestno. Predvsem, ko so ga spraševali o možnosti, da ga mednarodna zveza diskvalificira zaradi suma jemanja dopinga. »S tem vprašanjem se ne obremenjujem, ker vem, da sem nedolžen,« pravi Španec, ki o letošnji dirki meni, da je izjemno zahtevna. Vodja njegovega moštva Saxo Bank Bjarne Riis je prepričan, da lahko Contador osvoji letos, poleg Gira tudi Tour de France. »NI jih veliko, ki to zmorejo. Alberto je med redkimi,« je dejal. Nibali in Contador se bosta za rožnato majico bržkone začela potegovati že danes. Njuni moštvi sta namreč, skupaj z moštvoma Htc in Garmin, med favoriti današnjega ekipnega kronometra. RADI PEČAR Dvoboj Contador-Nibali Direktor trofeje ZSŠDI (in mnogih drugih dirk) Ra-divoj Pečar je za nas pred Girom že tradicionalni sogovornik. V dneh pred začetkom dirke so nekatera moštva opravila kar zajetno čistilno akcijo. Več ljudi je bilo izključenih iz moštev zaradi suma vpletenosti v dopinške afere... Skrajni čas je, da so nekatere ljudi odstranili. Ne le kolesarje, temveč tudi maserje, zdravnike in druge me-šetarje. Mislijo resno? V Italiji so se boja proti dopingu lotili zelo resno. Obstajata tudi zelena številka in mail, na katerih lahko prijaviš kogar sumiš jemanja dopinga, seveda ne anonimno, temveč tako, da se podpišeš. Predvsem strogi so kar zadeva mladinske kategorije, kaznujejo pa te po hitrem postopku. A po dveh, največ štirih letih spet lahko tekmuješ. Če bi bili od vsega začetka doživljenjsko kaznovani, bi bilo seveda še boljše. Ne dosti, ampak boljše. Bomo gledali pošten boj? Ja, to kar gledamo, je pošten boj. Problem je drugje. Se je kdo kdaj vprašal, kako rišejo proge, kako je mogoče, da moraš v eni sami etapi premagovati 6.500 metrov višinske razlike? Brez "pomoči" ne prideš do cilja. Letos pa bo kar sedem gorskih ciljev, in skoraj vsi so na vrsti v zadnjem tednu. Ni to protislovje? Seveda je. Lani je bil Giro enostavnejši, letos pa so ga spet polomili, tako da so ga natrpali z gorami. Prav nemogoč je. Zakaj to delajo? Zaradi spektakla, zato da bi zadovoljili vse or- ganizatorje posameznih etap. To kolesarstvu bolj škodi kot koristi. Kakšen bi bil Giro Radija Pečarja? Predvsem takšen, da bi vsi lahko prišli normalno v cilj, ne pa kot zdaj, ko 80, 90 kolesarjev v vsaki etapi so-piha do cilja za spremnimi avtomobili. Torej krajše etape z manjšim številom vzponov oziroma z njihovo drugačno razporeditvijo. Prepričan sem, da ne bi bil spektakel nič manjši. Tako in tako se zdaj v gorskih etapah dogaja vse v zadnjih kilometrih... In tako bo tudi letos, saj je na takih etapah samo s svojimi močmi nemogoče voziti na polno ves čas. Favoriti so Contador, Nibali, Menčov in Scar-poni, Vaš vrstni red je ... Contador, če ga prej ne bo ustavila Mednarodna zveza, sicer Nibali, Scarponija pa ne vidim na vrhu zmagovalnega odra. Torej dvoboj Contador-Nibali. Lahko slovenski sprinter Borut Božič osvoji etapo Gira? Lahko, je v samem vrhu sprinterjev. A. Koren / ŠPORT Sobota, 7. maja 2011 19 BAVISELA 2011 - Jutri start Od dveh mesecev do 92 let vsi skupaj na tekaški progi Vpisovanje še danes od 10. do 20. ure - Najprej start maratona, nato polmaratona in rekreacijskega teka ŠD MLADINA - Sprint v skirollu Jutri gre zares! V jutranjih urah se bodo atleti, rekreativci in preprosti nedeljski sprehajalci zbrali vsak za svojo štartno linijo. Kot se za Barco-lano večina Tržačanov in Kraševcev pomeri v jadranju in se za Giro d'lta-lia vsi vozijo s kolesi, se za Baviselo prebudi pri vseh tekaški duh. Nekateri bodo pazljivo spremljali čas na što-parici, drugi pa si bodo sproščeno ogledovali okolje in občudovali morje. Že ob samem odprtju je v sprejemnem centru Bavisele na Pomorski postaji mrgolelo ljudi, ki so se vpisovali ali samo dvigovali tekmovalni paket z majičko in drugimi darili. Kdor se ni še odločil, ali gre ali ne gre, se lahko vpiše še danes med 10. in 20. uro. Istočasno so v četrtek tudi odprli stojnice na nabrežju. Ena od teh je bila v noči na petek tarča malopridneža. Na srečo so ga stražniki takoj ujeli. Za ljudi in živali Letos se bo s štartno številko 1 na Baviseli v vozičku peljala 15 mesecev stara deklica. Do včeraj najmlajši vpisan »tekač« je star komaj dva meseca, najstarejša pa kar 92 let. V četrtek se je vpisala tudi skupina petih športnih mamic, ki bodo sedem kilometrov dolgo progo za rekreativce pretekle z dojenčki, starimi od štiri do petih mesecev, v vozičkih. Na maraton se je vpisal tudi najstarejši italijanski invalidski športnik. Adriano Tonizzo, letnik 1935, bo maraton na vozičku prevozil že četrtič, pred leti pa je na polmaratonu bil najhitrejši. Letos je Bavisela posebno mednarodno obarvana, saj se je vpisalo veliko tujcev. Nekaj je tudi Američanov, Terri Sergi se je bo udeležila že drugič. Rekreacijsko Baviselo lahko pretečejo tudi psi. Devetletnemu mešančku so izročili tudi štartno številko. Tržaško združenje Oasi Retriever se bo teka udeležilo kar s 30 psi. Tudi domači ljubljenčki se bodo lahko osvežili na posebnih okrepčevalnih točkah na cilju. Peš ali...z vozički Na rekreacijsko Baviselo se lahko, poleg peš, odpravite tudi s kotalkami, otroke lahko peljete z vozičkom ali se lahko sami peljejo s skirojem. Zaradi varnosti so strogo prepovedana kolesa. Vzdolž tekmovalne proge maratona in polmaratona bodo vsakih pet kilometrov okrepčevalne točke s pijačo. Na rekreacijski pa bo ena na progi, druga na cilju. Na cilju bo vsak dobil svojo kolajno! Kje, kdaj in zakaj Današnji dan bo posvečen predvsem motociklistom, ki se bodo ob 9.30 zbrali pri Pomorski postaji. V sodelovanju s Športnim združenjem Gaja bo ob 14.30 na Verdijevem trgu orientacijski tek, na katerem bodo tekmovali tudi tekači Gaje. Zvečer boste lahko od 21.30 do 23. ure ob spremljavi ognjemetov prisluhnili uličnim glasbenikom in umetnikom združenja Compagnia del Carro iz Štarancana. Športna nedelja se bo pričela ob 8.55, ko bodo v okviru 12. Evropskega maratona iz Gradišča najprej startali tekmovalci na vozičku, pet minut kasneje pa vsi ostali. Ob 10.15 bodo na vrsti tekači 16. Evropskega polma-ratona dveh gradov s startno linijo v Devinu. Zadnji pa bodo udeleženci rekreativne 18. Bavisele, ki bodo iz Mi-ramara startali ob 10.45. Avtobus, ki bo udeležence pripeljal na start, bo s trga Liberta odpeljal ob 7. uri za maraton, ob 8. uri za polmaraton in ob 9. uri za Baviselo. Na avtobus lahko stopijo samo osebe s startno številko. Ob zaključku tekmovanj si bodo lahko vsi nastopajoči privoščili krožnik jote in pijačo. Od 12. do 18. ure bo v gastronomskem kiosku na nabrežju Jota party. Andreja Farneti Trofeja Adriaker V okviru Bavisele danes popoldne na nabrežju V okviru prireditev Bavisele bo Športno društvo Mladina tudi letos organiziralo Trofejo Adriaker KO Sprint. Tekmovanje, ki bo na tržaškem nabrežju že sedmič, šteje tudi kot prva preizkušnja za italijanski pokal, z njim pa se začenja nova sezona državnega skirolla, ki se bo s polno paro nadaljevala do konca oktobra. Italijanski in čezmejni atleti se bodo za zmago potegovali na 150 metrov dolgi progi. Tekmovanja se bodo začela ob 15.30. Najprej bodo kvalifikacije posameznikov, sledili pa bodo dvoboji in finalne tekme. Letos se bo mednarodne trofeje v sprintu udeležilo okrog 70 tekmovalcev, nekaj manj kot lani. Približno 20 jih bo zastopalo barve Mladine. Na seznamu tekmovalcev je tudi svetovni prvak v sprintu, Italijan Alessio Berlanda, ki bo na Trofeji Adriaker branil lanski naslov med člani. Poleg njega so še drugi moški tekmovalci, ki se bodo na današnji tekmi lahko izkazali. »Med Italijani sta zelo močna Ema-nuele Sbabo in Folco Edoardo Piz-zuto. Tudi Slovenec Anže Andrejka je precej konkurenčen«, nam je povedala veteranka v skirollu Mateja Bogatec, ki bo tudi sam nastopila, čeprav se je tekmovalno upokojila. Za kulisami tekmovanja dela od deset do petnajst predstavnikov kriške Mladine, ki skrbijo za organizacijo trofeje ter pazijo, da se bo vse skupaj izšlo brez težav. (and) V ŠTEVILKAH 65.000jabolk 52.000 banan 40.000 plastičnih kozarcev 35.000 pollitrskih plastenk vode 35.000 reklamnih brošur 25.000 metrov opozorilnega traka 17.700 majičk s kratkimi rokavi 17.000 kolajn 12.772 metrov železnih prenosnih pregrad 6.000 slaščic z marelici 1.500 pomaranč 1.500 limon 280 prostovoljcev civilne zaščite Dežele FJK 255 sodelavcev na startu, cilju, okrep-čevalnih točkah in vzdolž tekmovalne proge 50 kemičnih WC vzdolž proge 42 bolničark in bolničarjev 16 rešilcev 6 zdravnikov Baviseia Sport Expo z zabaviščnim koiesom kroma V četrtek so na nabrežju odprli Bavisela Sport Expo, ki je po vzoru večjih svetovih maratonov, namenjen predvsem športu. Številne stojnice ponujajo širok izbor tehnične opreme in oblačil, tako ljubiteljem atletike kot drugim. Organizatorji so poskrbeli tudi za lačne obiskovalce, ki lahko v ga-stronomskem kiosku okusijo tipične tržaške jedi, a tudi druge specialitete. Letošnjo novost predstavljajo društva, ki so sejem izbrala kot vitrino, da bi predstavila svoje delovanje ODBOJKA - Deželna prvenstva Domači šport Danes Sobota, 7. maja 2011 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.30 na Opčinah: Sloga - Buia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Chionsu: Chions - Sloga MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia FerStyle - San Vito; 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Altura Kappalab ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Judovec: Altura - Kontovel; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kmečka banka - Gemona UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Cordenonsu: Cordenons - Olympia FerStyle; 16.00 na Opčinah: Sloga - Ausa Pav Cervignano UNDER 14 ŽENSKE - 15.00 na Proseku: Kontovel - Sloga Barich (polfinalna faza) UNDER 12 MEŠANO - 19.00 v Trstu, Trg Papa Giovanni: Azzurra RDR - Kontovel KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik caffe - Virtus Padova DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Collinare; 20.45 v Vidmu; Vecchiatto: Geatti - Bor Radenska DEŽELNA D-LIGA - 20.30 v Guminu: Gemona - Kontovel ZAČETNIKI - 16.00 v Trstu, Fabiani: Libertas B - Polet TENIS UNDER 12 ŽENSKE - 15.00 V Miljah: Borgolauro - Gaja NOGOMET ZAČETNIKI - 15.15 v Križu: Kras Repen A - San Luigi A; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Audax; 16.00 v Štandrežu: Juventina - Mossa; 18.15 v Repnu: Kras Repen B - Roianese B NAMIZNI TENIS MOŠKA C2-LIGA - 16.00 v Zgoniku: Kras San Giorgio Porcia SKIROLL TROFEJA ADRIAKER - 15.30 na tržaškem nabrežju: v okviru Bavisele organizira Jutri in ponudbe. Ob odprtju je tržaško združenje Oasi Retriever, ki ima na expoju tudi svojo stojnico, priredilo krajšo demonstracijo psov rase retriever, ki so ubogljivo sledili vsakemu ukazu gospodarjev. Kot lani, tudi letos stoji na nabrežju visoko zabaviščno kolo, ki pritegne številne turiste in domačine, predvsem pa otroke. S kolesa je seveda pogled na mesto povsem drugačen in nenavaden. Sejem bo odprt še danes od 10. do 23. ure. Nedelja, 8. maja 2011 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Mošu: Mossa - Sokol NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Rovigu: Rovigo - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Štandrežu: Juventina - Ponziana; 16.30 v Romansu: Pro Romans - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Medeji: Medea -Sovodnje; 16.30 v Trebčah: Primorec - Ronchi 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Dolini: Breg -Opicina; 16.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Gradese; 16.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Moraro 3. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Doberdobu: Mladost - Begliano ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI - 10.30 v Trstu, šola Volta: Broker - Olympia Terpin (finalna faza) UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 pri Briščikih: Sloga Barich - Brunner; 11.30 Kontovel - Brunner (polfinalna faza) TENIS ŽENSKA B-LIGA - 10.00 na Padričah: Gaja - TC Castellazzo MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Čedadu: Corno - Gaja NAMIZNI TENIS MOŠKA D1-LIGA - 10.00 v Zgoniku: Kras - Trieste Sistiana A MOŠKA D2-LIGA - V Zgoniku mladinski Kras A in B ter open □ Obvestila SK DEVIN vabi tekmovalce, člane in družine na društveni praznik, ki bo na sedežu v Slivnem jutri, 8. maja, od 12. ure dalje. Ob 16.uri bo redni občni zbor, sledilo bo nagrajevanje udeležencev društvene tekme. Informacije na info@skdevin.it Olympia za »vrnitev v igro« V Gorici proti vodilnemu San Vitu - Ženske ekipe krvavo potrebujejo točke V deželnih odbojkarskih prvenstvih je v teh dneh na vrsti že 12. krog druge faze, tako da se bo čez dva tedna za vse naše ekipe zaključila letošnja sezona. Danes bo v ospredju predvsem popoldanski spopad moške D-lige med Olympio Ferstyle, ki je trenutno na drugem mestu, in prvouvrščenim San Vitom, ki bi se z zmago že veselil neposrednega napredovanja. Goričani so svoje nasprotnike letos enkrat že premagali, v novem letu pa so bili izkušeni odbojkarji iz San Vita vsakič boljši. Če bi Jeronči-čevi varovanci danes osvojili vse tri točke, bi njihov zaostanek za prvim mestom znašal le še dve točki, po vsej verjetnosti pa bi bili tudi že gotovi uvrstitve v končnico za napredovanje. V boju za obstanek pa bodo pomembne zlasti tekme naših ženskih ekip. V C-ligi bodo slogašice po pomembnem uspehu iz prejšnjega kroga gostovale pri Chionsu, ki zaseda prvo mesto v skupini, a so mu Ma-verjeve varovanke na prvi tekmi že odtrgale točko. Od njih lahko pričakujemo, da bodo igrale enako zavzeto kot prejšnji teden in da bodo poskusile favorizirane nasprotnice presenetiti. V D-ligi pa bi moral danes vse tri točke zanesljivo osvojiti Kontovel, ki se bo na Judovcu pomeril z že izpadlo in okrnjeno Alturo, ki je zadnjič zmagala 5. marca, odtlej pa osvojila le točko proti zadnjeuvrščenemu Villesse-ju. Kontovelke bi z gladko zmago naredile pomemben ko- rak proti obstanku v ligi, saj bo istočasno na sporedu tudi neposredni spopad med Borom Kmečka banka in Ge-mono, ki sta njegova glavna tekmeca. Borovke bodo spet igrale močno okrnjene, tako da jih čaka zelo zahtevna preizkušnja, še posebno zato, ker so nasprotnice zelo dobre v polju, plave pa so s spremenjeno postavo predvsem na mreži precej šibkejše. V prvem delu so proti Guminčan-kam izgubile po tie-breaku, zmago pa so v bistvu zapravile same s svojimi napakami. V moški C-ligi bo v skupini za obstanek mlajša Slo-gina ekipa gostila Buio, ki je na lestvici pred njo, a ima že šest točk več. V prvem delu so Peterlinovi varovanci proti Furlanom osvojili set, na domačih tleh pa bi lahko ciljali na kaj več. Brez pravega pomena pa je srečanje moške D-lige med že izpadlim Našim praporom in tržaško Alturo, ki jo sestavljajo sami zelo izkušeni odbojkarji. Nasprotniki so na papirju boljši, varovanci trenerja Leghisse pa morajo kljub temu napeti vse svoje sile, da čim bolj častno zaključilo letošnje neuspešno prvenstvo. (T.G.) Olympia na deželnem finalu U18 Jutri bo v Trstu deželni "final four" prvenstva mladincev, na katerem bo nastopila tudi goriška Olympia Ter-pin, ki je redni del zaključila na četrtem mestu. Jeronči-čevi varovanci so vsekakor dokazali, da so povsem ena- kovrednim ostalim ekipam z vrha lestvice, tako da lahko svojo uvrstitev jutri mogoče tudi izboljšajo. Goričani se bodo dopoldne v polfinalu pomerili s tržaškim Ham-merjem (ob 10.30 na šoli Volta), drugi polfinalni par pa je Cordenons - Cervignano (tekma bo prav tako ob 10.30, a na šoli Don Milani na Judovcu). Tekmi za 3. in 1. mesto bodo odigrali popoldne v telovadnici šole Suvich ob 15.00 oz. ob 17.30. (T.G.) Kontovel in Sloga na pokrajinskem finalu U14 Danes in jutri bodo na Tržaškem odigrali tekme pol-finalnih trobojev in tekmi za 3. in 1. mesto prvenstva za naraščajnice (U14). V finalno fazo sta se uvrstila tudi Kon-tovel in Sloga, ki sta v rednem delu zasedla 2. oziroma 3. mesto, tako da se bosta med sabo pomerila v polfinalu, tretji udeleženec polfinalnega troboja na Proseku in v Briščkih pa je Brunner. Derbi med našima dvema ekipama bo že danes ob 15. uri na Proseku, verjetno pa bo odločilen za preboj v finale, saj je Brunner na papirju šibkejši. Slogašice se bodo z njim pomerile jutri, ob 9.30, v Brišč-kih, takoj zatem (ob 11.30) pa bo proti Brunnerju igral še Kontovel. V drugem polfinalnem troboju, ki ga bodo odigrali v telovadnici šole Morpurgo, pa nastopajo Coselli blu, Oma in Azzurra A. Jutri popoldne bosta v Briščkih (organizator finalnega dela je namreč Kontovel) še tekmi za 3. in 1. mesto (ob 16.30 oziroma ob 18.30). (T.G.) 20 Nedelja, 8. maja 2011 ŠPORT / NOGOMET - V zadnjem, 35. krogu rednega dela državne D-lige Kras v Rovigu in z »vohunom« v Chioggi Vpoštev lahko prideta dva izida - Brez Kneževiča DEŽELNE LIGE Najbolj »vroče« v 1. in v 2. AL V jutrišnjem zadnjem krogu rednega dela deželnih amaterskih prvenstev bodo padle še zadnje odločitve. PROMOCIJSKA LIGA - Kriška Vesna (43 točk) bo skušala v Ro-mansu osvojiti vse tri točke, ki pa še ne bodo jamčile uvrstitve v play-off, saj bi moral Trieste Calcio (44) doma izgubiti ali igrati neodločeno proti Lu-mignaccu Spodrsniti se mora tudi Ca-poriaccu (43), ki bo igral v gosteh proti Unionu. V Romansu bo sodil Por-denončan Polo-Grillo. Povsem nepomembna bo tekma med Juventino in Ponziano v Štandrežu (sodil bo Vi-demčan Beltrame). Obe sta si že zagotovili mesto v končnici. 1. AMATERSKA LIGA - Primorec (49) in Sovodnje (47) si nista še zagotovila mesta v play-offu. Pravzaprav enega predstavnika naših društev bomo imeli, ne vemo pa katerega. So-vodenjci ne bodo imeli lahkega dela v Medeji (sodil bo Pordenončan Demurtas). Domača ekipa si ni še zagotovila mesta v play-out, saj jo lahko dohiti Turriaco. Primorec bo v Trebčah (sodnik bo Lauretano iz Maiana) gostil ekipo iz Ronk, ki letos nima več nikakršnih ambicij. Konkurenta Isonzo in Isontina bosta igrala z Domiom in Pierisom. 2. AMATERSKA LIGA - »Vroče« bo v Dolini in v Bazovici. Breg (50), če si želi zagotoviti mesto v play-offu, mora proti Opicini (sodil bo Tržačan De Marinis) osvojiti vse tri točke. V ozadju jim namreč diha za ovratnik Si-stiana (48), ki bo gostila San Canzian. Brežani, ki so v nedeljo izgubili po seriji dvajsetih pozitivnih rezultatov, bodo igrali brez kaznovanih Draga in Degrassija. Trepetali bodo tudi navijači Zarje Gaje, saj se morajo rumeno-modri izogniti play-outu. V Bazovico prihaja Gradese (sodil bo Videmčan Santoro), ki je že v play-offu. Ekipa iz Gradeža pa se bori za čim boljši izhodiščni položaj (beri 2. mesto). Zarji Gaji bi lahko zadoščal že neodločen izid. Ampak to le, če bo Sant' Andrea izgubil proti Cormoneseju. Pri Zarji Gaji ne bo Bečaja, ki si je poškodoval koleno (zanj je sezona predčasno končana). Pod vprašajem sta tudi Ka-riš in Jaš Grgič. Primorje je že rešeno, tako da jutri lahko celo izgubi proti že izpadlemu Moraru. Tudi v najslabšem primeru, da se na 13. mestu nakopičijo štiri ekipe, ima Primorje boljši izkupiček v medsebojnih obračunih. Pri Primorju, kot nam je poudaril predsednik Roberto Zuppin, se bodo obenem spomnili na nekdanjega nogometaša združenih mladinskih ekip Mattea Braini, ki so ga pred dnevi našli mrtvega v svojem stanovanju. 3. AMATERSKA LIGA - Jutrišnji krog bo odločilen tudi za Mladost, ki bo gostila Begliano. Gostje so že v play-offu, Doberdobci pa se bodo v končnico uvrstili le z zmago. Če bodo igrali neodločeno in bo Romana premagala Lucinico, bo na sporedu še dodatna tekma. TURNIR IL GIULIA - V ponedeljek se bo pri Svetem Ivanu v Trstu (v organizaciji San Giovannija) začel turnir Il Giulia, na katerem nastopajo člani, naraščajniki, najmlajši in začetniki. Od ekip naših društev bosta nastopala Vesna (12. maja proti Sistiani) in Primorje (19. maja proti Trieste Calciu). V mladinskem delu turnirja pa bodo nastopale združene mladinske ekipe Krasa. Finale bo 27. junija. Krasov zvezni igralec Rok Božič kroma Jutri okrog 17. ure bomo vedeli, ali bo Kras Repen v prihodnji sezoni igral v elitni ligi ali bosta za obstanek v D-ligi potrebni še dodatni play-out tekmi. Rdeče-beli se odpravljajo v Rovigo (začetek ob 15.00). Kras je zadnjič slavil zmago v gosteh decembra v Bellunu. Od takrat so postala gostovanja začarana. »Letošnje prvenstvo smo začeli z zmago v gosteh proti Esteju in lepo bi ga bilo končati z osvojitvijo treh točk v Rovigu. Potem, če bo zmagala tudi Opitergina v Chioggi (tako Rovigo kot Chioggia sta že rešena), se bomo vsaj častno poslovili od D-lige, drugače pa - vsi upamo, da bo tako - bomo igrali še play-out. V Rovigu bomo stalno na vezi s prijateljem, ki si bo ogledal tekmo v Chioggi. Sproti bomo seznanjeni z dogajanjem v laguni,« je povedal predsednik Goran Kocman. Krasov trener Davide Pellegrini bo znova imel na razpolago mladega Mileta in Saina. V napadu ne bo diskvalificiranega Kneževiča, tako da bo Pellegrini bržkone zaupal Fantini in Venturiniju. Z lažjima poškodbama sta se med tednom spopadla Tomizza in Cipracca, ki pa bosta stisnila zobe in bosta jutri igrala od prve minute. V Rovigu bo sodil Rizzo iz Siene. V prvem delu sta se moštvi razšli pri neodločenem izidu 1:1. Kaj pa se mora zgoditi, da bo Kras igral v play-outu? V poštev prideta dva možna izida: 1. Kras mora osvojiti tri točke v Rovigu in Opitergina ne sme zmagati v Chioggi (lahko igra tudi neodločeno); 2. Kras igra neodločeno in Opitergina izgubi proti Chioggi. V drugem primeru bi Kras dohitel na lestvici Opitergino (33 točk) in bi moštvi v nedeljo, 15. maja, igrali dodatno tekmo za uvrstitev v play-out (22. in 29. maja). (jng) KOŠARKA - Tretja tekma proti Padovi Na Opčinah za polfinale Sandi Rauber: Igrati moramo zbrano Jadranovci (na sliki Matteo Marusič) bodo nocoj v telovadnici na Opčinah (ob 20.30) »lovili« uvrstitev v polfinale končnice za napredovanje državnega prvenstva C-lige. Padova je po sredini zmagi (59:58) na domačem parketu izsilila tretjo tekmo. Prva tekma na Opčinah se je končala z izidom 64:48. Jadranov trener Walter Vatovec bo imel na razpolago vse svoje varovance. Le Dean Oberdan zaradi gripe ne bo v najboljši formi. »V sredo ni šlo vse po načrtih. Ko izgubiš le za točko razlike, potem je grenkoba še večja. Vsekakor poraz nas ni zmedel. Prepričan sem, da bodo fantje na Opčinah igrali zelo zbrano in da bodo dali vse od sebe,« je dejal Jadranov športni vodja Sando Rauber. TENIS Ženska B-liga Za Gajo odslej novo poglavje KOŠARKA - Deželne lige Fagagna v Dolini z odsluženima prvoligašema na klopi in na igrišču Bor Radenska v Vidmu proti Geattiju - D-liga: Kontovel v Guminu V ženski teniški B-ligi bodo jutri odigrali tekme 4. kroga, za Gajo, ki je prejšnji teden bila prosta, pa se prvenstvo jutri pravzaprav šele začenja. Prvič v letošnji sezoni bo namreč v singlu barve gropajsko-padriškega kluba branila tudi Carlotta Orlando, tako da bo Gaja končno nastopila z igralsko zasedbo, kakršno so si zamislili pred pričet-kom prvenstva. Orlandova je sicer daleč od prave forme, saj je bila kar štiri mesece poškodovana, zadnjič pa je stopila na igrišče pred šestimi meseci. Zdaj pravi, da se počuti dobro. Njena prisotnost bo precej razbremenila mlajše soigralke (Furlan in Corbo) in okrepila dvojico. Manj obremenjena bo tudi prva dama ekipe Paola Cigui (na sliki), zmaga katere je bila doslej predpogoj za uspeh ekipe. Paola se je ravnokar vrnila iz Casarana, kjer je nastopila na mednarodnem turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, kot peta nosilka pa v četrtfinalu s 7:5, 4:6, 6:3 klonila pred četrto postavljeno Nemko Anne Schaefer, potem ko je v prvi dveh krogih odpravila Srbkinjo Čurovič in Italijanko Davato. Jutri (začetek ob 10. uri) bo Gaja igrala proti vodilni ekipi Castellazzo, ki ima tri dobre drugokategornice. Lep uspeh za Gajo bi bila delitev točk, obvezno pa bodo morale do konca sezone premagati vsaj Lumezzane in Libero, čaka pa jih tudi še domači dvoboj proti Bassanu. Izidi 3. kroga: Bassano - Libera 4:0, Castellazzo - Lumezzane 4:0, Scaligero - Trento 1:3. Vrstni red: Castellazzo in Bassano 6, Trento 5, Lumezzane 4, Scaligero Verona 3, Gaja 1, Libera Tricesimo 0. Jutri: Lumezzane - Scaligero, Gaja - Castellazzo, Trento - Bassano, Libera bo prosta V predzadnjem krogu rednega dela deželne C-lige bo Breg (36) nocoj igral doma proti pepelki Fagagni (14), Bor Radenska (34) pa v Vidmu proti ekipi Geatti Basket Time (16). V Dolino (začetek ob 20.30, sodnika Andretta iz Vidma in Klamert iz Trsta) prihaja skromna furlanska ekipa, ki je letos dvakrat zamenjala trenerja (zdaj sedi na klopi nekdanji prvoligaški igralec Lorenzon) in se pred kratkim zaradi nesoglasij odpovedala prvemu strelcu Moznichu. V občinskem športnem središču Silvana Klabiana bodo Videmčani predvidoma igrali na nož, saj je to zanje dejansko zadnja možnost, da se skušajo izogniti zadnjemu mestu in torej neposrednemu nazadovanju ter izsilijo igranje play-outa. Najnevarnejši mož je nedvomno dolgoletni prvoligaš, veteran Londero (branilec), precej je napredoval mladi organizator igre Secli, pod košema pa se kretajo izkušeni in robati Boaro, Zampa, Muci-gnat ter Bellese. V prvem delu je Breg v Fagagni plenil z izidom 53:63. Trener Tomo Krašovec bi moral imeti na razpolago vse svoje varovance z izjemo Alena Semca. Zadnjemu mestu se izmika tudi videmski Geat-ti, pri katerem bodo borovci gostovali drevi ob 20.45. Tudi Basket Time je povprečno moštvo, ki pa je dokaj nevarno zlasti na neugodnem domačem pravo-kotniku. Glavna nosilca igre sta zimzeleni Micalich, play-maker in z 20 točkami na tekmo prvi strelec lige, ter koristni center Moretti. Tu pa so še branilci Munno, Menon in Antoniolli ter krilo Gelsomini. Na prvi tekmi je Bor Videmčane ugnal z 82:73. Tokrat bodo Svetoivančani nastopili brez trenerja Bobana Popoviča, ki je odletel v Barcelono na ogled zaključnega turnirja evro-lige. Pri vodenju ekipe ga bo nadomestil pomočnik Boris Vascotto. Najverjetneje bosta odsotna tudi Alan Burni in Attilio Fumaro-la, ki ju mučijo bolečine v hrbtu in med tednom nista trenirala. Sodnika na tekmi bosta Pordenončana Serafino in Sacilotto. V šestem krogu končnice deželne D-li-ge bo Kontovel igral ob 20.30 v Guminu na Videmskem. Nasprotniki imajo 10 točk na lestvici in še teoretične možnosti za prestop, proti njim pa so Brumnovi fantje dosegli doslej edini uspeh v skupini za napredovanje. Medtem pa je vse bližji deželni C-ligi Don Bosco, ki je v vnaprej odigranem srečanju z 69:74 zmagal v Fontanafreddi. Emanuel Richter (Breg) kroma / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 7. maja 2011 21 SLOVENIJA TA TEDEN Maratonca pravne države Vojko Flegar Slovenija je ta četrtek dobila novega vrhovnega državnega tožilca, četrtega v slabih dvajsetih letih. Po Antonu Drobniču, Zdenki Cerar in Barbari Brezigar, ki so državni pregon vodili vsak/a po en mandat, bo naslednjih šest let prvi slovenski tožilec Zvonko Fišer. Nekdanji ustavni sodnik in za številne poznavalce eden najboljših slovenskih kazenskopravnih teoretikov in praktikov je nazadnje v državnem zboru dobil »udobno« večino poslanskih glasov. Nazadnje zato, ker je opozicija, zlasti SDS nekdanjega premiera Janeza Janše, tudi Fišerjevo kandidaturo, kot pred nekaj meseci predlaganega kandidata za predsednika vrhovnega sodišča, poskušala onemogočiti z očitki, da je pred davnimi leti kršil človekove pravice. Kot tožilec je namreč, med drugim, leta 1977 vložil obtožnico proti trem osebam, ki so na mestu nekega partizanskega poboja civilistov med drugo svetovno vojno postavile križ. Fišer je med parlamentarnim postopkom imenovanja pregon teh ljudi označil kot »napako« in obžaloval, da se mu je zgodila, poudaril pa tudi, da je bil postopek proti tem osebam korekten in brez pretiravanj. »Po drugi strani mi je žal tudi za vsako drugo napako, ki se mi je v karieri zgodila. Nezmotljivih pa ni.« Naključje je hotelo, da so poslanci novemu vrhovnemu državnemu tožilcu podelili mandat prav na dan, ko se je več kot sto kriminalistov »lotilo« mariborskega župana Franca Kanglerja, nekaterih njegovih najožjih sodelavcev in mariborskih podjetnikov zaradi suma vrste kaznivih dejanj pri nepremičninskih poslih, gradnji objektov in drugih oddajah javnih naročil. »Rdeča nit« teh sumov je seveda korupcija. Zupanu Kanglerju so preiskali vse službene in zasebne prostore in ga pridržali od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur, gore dokumentov pa so kriminalisti zasegli tudi pri drugih osumljencih. Kaj in kdaj se bo izcimilo iz te obsežne policijsko-tožilske operacije, je nemogoče napovedati. Ne zato, ker Kangler in drugi osumljenci ogorčeni trdijo, da so sumi »neumnost in čisti politični konstrukt« (Kangler, formalno izvoljen kot neodvisni županski kandidat, je član opozicijske ljudske stranke) in ker seveda sama preiskava še ne dokazuje nikogaršnje krivde, temveč predvsem zato, ker je bilo podobno spektakularnih preiskovalnih akcij v zadnjih letih že kar nekaj (od operacije Čista lopata proti gradbenim baronom še v času Janševe vlade do preiskav proti menedžerjem, ki so poskušali prevzeti podjetja in jih s tem pahnili v prisilne poravnave ali stečaje), a še nobena ni doživela sodnega epiloga. Še več, nekatere, ki so prišle pred sodišče, se tam že mesece vlečejo zaradi procesnih napak v preiskavi ali podobnih »pomanjkljivosti«, druge so v nerazumno dolgih postopkih pripravljanja obtožnice. Drugače rečeno, slovenski poli-cijsko-pravosodni sistem daje vtis, kot da se je v minulih treh, štirih letih vendarle bolj odločno lotil organiziranega kriminala (morda bi bilo ustrezneje reči »sistemskega« kriminala, saj gre malodane izključno za primere, v katerih ima eno glavnih vlog, poleg belih ovratnikov iz gospodar- stva, država oziroma politika, seveda preko nosilcev posameznih političnih ali javnih funkcij), vendar za to preprosto na nobeni ravni (od policije preko tožilstva do sodišč) ni usposobljen, deloma pa je gotovo tudi pod vplivom politike. Če ne drugače, pa tako, da nobena, niti sedanja niti katera prejšnja vlada, organom pregona in sodnikom ni dala jasnega znamenja, da si v boju s sistemskim kriminalom želi učinkovite pravne države. Slovenija je tako tudi v tem pogledu dežela nenavadnih protislovij. Ima, denimo, največ sodnikov na milijon prebivalcev v EU (več kot 500), dvakrat več kot, recimo, sosednja Avstrija, hkrati pa v rednih presledkih od evropskega sodišča za človekove pravice dobiva kazni, ker državljanom ni sposobna zagotoviti sojenja v razumnem roku. Pred poldrugim letom je dobila elitno skupino kriminalistov, nacionalni preiskovalni urad oziroma »slovenski FBI«, in že več kot desetletje ima pri vrhovnem tožilstvu posebno skupino tožilcev za pregon organiziranega kriminala, pa vendar njihove preiskave in obtožnice zlahka spodnese sleherni »malo boljši« odvetnik. In tako naprej. Novi državni tožilec kot tudi nekaj mesecev »starejši« novi predsednik vrhovnega sodišča zato ne bosta imela lahkega dela, predvsem pa bilo od njiju nesmiselno pričakovati, da lahko »na hitro« kaj spremenita. Najprej bi morala namreč poskrbeti za izobraževanje in reorganizacijo tožilskih in sodniških vrst, oboje pa je proces, ki lahko plodove, četudi bosta storila »vse prav«, prinese pravzaprav šele po koncu njunega mandata. PISMA UREDNIŠTVU Jakob Ukmar in Osama bin Laden Prejšnji četrtek je bil v Tržaški knjigarni sproščen in poučen pogovor z gospodom Dušanom Jakominom o beatifikacijah nasplošno in papeža Janeza Pavla II. ter tržaškega duhovnika in domoljuba Jakoba Ukmarja posebej. Doživetje z gospodom Jakominom je bilo zame enkratno. V času, ko se po vsem svetu veselijo uboja Osame bin Ladna, je ljubezen, ki jo izžareva škedenjski kaplan, čudovita. Kako je mogoče, da vse religije, krščanske in ne, ki temeljijo več ali manj na ljubezni, ogorčeno ne protestirajo zaradi perverznega veselja do umora človeka, pa naj je storil karkoli. Umor je najhujši zločin! V civiliziranem svetu bi vsak človek moral imeti pravico do nepristranskega procesa in obvezno veljati za nedolžnega, dokler ni pravnomočno obsojen. Zadnje čase pa se vse pogosteje dogaja, da razni mogočneži s pomočjo medijev obsodijo nekoga kar na kratko, da je kriv in ga likvidirajo. Ali je to demokracija? Bojim se, da se vse bolj nagibamo k nestrpnemu in arogantnemu fašistoidne-mu sistemu, ki mu stojijo na čelu ZDA in njim nekritično sledi vsa Evropa in zdaj tudi ostali svet. To ni dobro! To vodi v katastrofo, če pomislimo kakšno moč imajo velekapitalisti, ki obvladujejo medije in preko njih javno mnenje. Če temu dodamo vedno večje razlike med ultra bogato manjšinico in vedno revnejšo veliko večino, je na dlani, da tako ne pridemo nikamor. Da problemov mladih niti ne omenjam. Vrnili smo se torej (že) v srednji vek in je tudi naša miselnost postala (že) srednjeveška, kar navsezadnje dokazuje veselje nad umorom in njegova samoumevnost. V Združenih državah Amerike imajo napol javne usmrtitve. Ali bomo tudi pri nas spet aktivirali Campo dei Fiori in Place Greve? Pri vsem tem razglabljanju o dogajanju na svetu in nemočjo pred brezizhodnostjo položaja, mi je bilo v veliko uteho poslušati umerjeno in ljubeznivo izvajanje gospoda Dušana Jakomina. Zdelo se mi je kot oaza sredi puščave in je v resnici dajalo upanje, da nemara ni vse tako črno. In mi je prišlo na misel, da ko govorimo o sprejemanju med blažene in o čudežu, ki se mora za to zgoditi, sploh ni potrebno, da bi kdo zaradi tega shodil ali ozdravel, pač pa je čudež že to, da nekdo tako razmišlja, ravna in verjame, kar izžareva gospod Jakomin. On ima po mojem mnenju v sebi tisto čisto ljubezen, ki bi jo morali imeti vsi kristjani, in ne samo oni, v srcu in duši in ne le na jeziku. In če verjamemo škedenjskemu kaplanu in ni razloga, da mu ne bi verjeli, je mnogo več dobrih ljudi, kot se zdi zaradi uničujoče propagande medijev, ki iščejo le senzacije. Torej je mnogo več blaženih in svetnikov, kot jih poznamo mi in sama Sveta cerkev. Če pa-rafraziram Aceta Mermoljo, je ljubezen v etični drži in odgovornem ravnanju. In ljubezen je sveta in posledično, kdor ljubi je svet. To je tisti čudež, ki bi moral izpolnjevati napotnico za v nebesa. Piše v Svetem pismu, da bo lažje šla kamela skozi šivankino uho, kot bogataš v nebesa. V to kategorijo lahko damo tudi mogočnike, vladarje politične voditelje in še koga. Pa tudi papeže! Bržkone pa je to nekaj drugega, saj se oni kar eden drugega lahko pošiljajo v nebesa (par condi-cio). A ne vem, kako na to gleda Sveti Peter in če se s tem res strinja! Primož Možina POHOD - Jutri Po Spacalovi poti iz Škrbine do Štanjela TIC Štanjel prireja jutri Spa-calov pohod od Škrbine do Štanjela. Pohodniki se bodo zbrali na Spacalovi domačiji v Škrbini, od koder se bo ob 10. uri začel pohod. Pot vodi mimo vaškega pokopališča, kjer je pokopan slikar Lojze Spacal, po makadamski poti mimo Rubij do odcepa in nato preko travnika in preko glavne ceste Komen-Branik po poti proti Malemu dolu. Tam je prva postojanka, kjer se bodo pohodniki lahko osvežili s čajem, ki ga bodo ponudili domačini. Po postanku se pot nadaljuje po kolovozu in gmajni proti Kobjeglavi in nato mimo Čotne-ga kala po vasi do cerkve, kjer bo druga postojanka, na kateri bodo Kobjeglavci iz društva Kraški slavček poskrbeli za okrepčilo za nadaljevanje poti. Tam bo tudi možnost vodenega ogleda cerkve sv. Mihaela. Po postanku vodi pot naprej proti Štanjelu. Pot se vije po kolovozu med borovci in gmajno (Počivale, Kopišče, Koščice, Kobjeglavska gmajna, Merca, Stočajnik, Stari kal, Zagauge). Po slabi uri se pride v Štanjel, ki je končna postaja. Zaključek poti je na gradu, v Spacalovi galeriji, kjer si za piko na i lahko vsi ogledajo stalno zbirko slik in grafik znamenitega Kraševca, po katerem je ta pohod tudi poimenovan. V restavraciji na gradu bodo za pohodnike pripravili toplo malico in kozarec terana. Pohod bo organiziran v suhem vremenu. Na pohod se lahko odpravijo stari in mladi. Pot ni zahtevna, vseeno pa je potrebna primerna obutev. Iz Štanjela nazaj do Škrbine bo organiziran tudi prevoz za voznike, ki bodo vozila pustili na parkirišču v Škrbini. Prijavnina za pohod z vključeno hrano znaša 5 evrov. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Ko ima otrok vročino Kdor ima otroke, se mora tu pa tam ubadati tudi z njihovimi večjimi ali manjšimi zdravstvenimi problemi. Eden izmed teh je vročina. Sama po sebi ta še ni bolezen, pač pa je zelo učinkovit telesni obrambni odziv. Zdravniki menijo, da je ta pojav pomemben zlasti za otroški organizem, saj ta še ni izkusil raznih obolenj; in prav zato vročina pri otrocih nastopa pogosteje kot pri odraslih. Kaj se pravzaprav dogaja v otrokovem telesu, ko se njegova temperatura dvigne in pri kateri telesni temperaturi lahko govorimo o vročini? Z vročino označimo stanje, ko telesna temperatura naraste nad 38 stopinj Celzija. V območju med 37,5 in 38 stopinj pa govorimo le o povišani telesni temperaturi. Višja telesna temperatura aktivira imunski sistem in hkrati omejuje razmnoževanje bolezenskega povzročitelja. Ko fagociti (celice, ki v organizmu uničujejo tuje snovi) opravijo svoje delo in premagajo povzročitelja bolezni, se njihova koncentracija v krvi zmanjša, možgani pa se odzovejo in ponovno nastavijo telesno temperaturo na normalno raven. Otrokovo telo spoznava povzročitelje raznih bolezni postopoma, njegov obrambni sistem si mora pridobiti sposobnost razpoznavanja različnih bolezenskih klic, da bo lahko v prihodnje nanje reagiral hitro in vsaki primerno. Najznačilnejša otroška obolenja povzročajo virusi. Navadno so ti povzročitelji kašlja, nahoda, vnetja grla in včasih želodčnih ali črevesnih motenj. Virusi so zelo občutljivi na višjo telesno temperaturo, že samo nekaj dni pri 39 stopinjah Celzija jih popolnoma uniči. Težje je ugonobiti bakterije, zaradi tega nastopi pri bakterijskih vnetjih vročina hitreje, dosega višje stopnje in navadno traja dalj časa. Verzirani starši vedo povedati, da je ima otroška vročina največkrat za svoj priljubljeni dan soboto. Dan, ko težko dobiš otroškega zdravnika ali ko si načrtoval izlet ali krajše in daljše počitnice. Tako postane lahko vročina pravi izziv, tako za otrokovo "neuko" telo kot tudi za starše. Tudi zaradi tega, ker si morajo ti z izkušnjami pridobiti sposobnost razpoznavanja različnih vrst vročine. Tako se bodo znali pravilno odzivati na dvom, do katere stopnje se lahko pri otroku telesna temperatura dviga in kdaj je lahko vročina znak za preplah. Pri tem je seveda pomembno, da znajo starši primerno oceniti celotno otrokovo počutje in zdravstveno stanje. Če je otrok, kljub vročini, še vedno dobre volje, so starši lahko manj zaskrbljeni kot pa v primeru čedalje bolj apatičnega vročičnega otroka. Vsekakor pa morajo starši obiskati z otrokom zdravnika, če vročina traja več dni zapored. Na to jih lahko navedejo tudi spremne okoliščine kot je zelo hitro povišanje telesne temperature, več dni trajajoča vročina, zelo visoka telesna temperatura, vročina brez razpoznavnih bolezenskih znakov ali brez takih znakov, ki jih že poznajo iz predhodnih otrokovih obolenj. Poiskati zdravnika je primerno tudi takrat, ko se otrok zbudi z vročino že zjutraj ali ko razna zdravila, ki naj bi vročino nižala, nimajo pravega učinka. To namreč lahko pomeni, da ne gre za navadno infekcijo. Če je torej vročina lahko sama po sebi proti nekaterim infekcijam orožje, se pojavi vprašanje, kdaj lahko skušamo vročino pri otroku znižati. Nekatera sredstva proti vročini (denimo paracetamol, ibuprofen in druga) učinkujejo na vročino skozi regulacijski "sistem", ki ga odrejajo možgani. Ko se temperatura na tak način zniža, se otrok na splošno počuti bolje, vendar ima to za posledico prekinitev telesnih obrambnih procesov. To pa hkrati pomeni, da je bolezenski klici omogočena še nadaljnja aktivnost. Otrok, ki se zaradi zdravila bolje počuti, pa se lahko tudi prenapreza in ob prisotnosti bolezenske klice naenkrat doživi povratek bolezni. V zvezi z otrokovo vročino so zagotovo najhujša izkušnja in preizkušnja vročični krči. Pri teh je otrokovo odzivanje na vročino neznačilno, čudno in nekoordinirano. Zdravniki razlikujejo krče po njihovem trajanju in navadno manj časa trajajoči krči nimajo posledic na otrokov razvoj, zlasti če se takoj primerno nanje odzovemo. Iz lastne izkušnje pa lahko zatrdim, da vzbujajo v starših neznanski strah, ko se pojavijo, da je počutje grozno, zlasti če o njih mati in oče nista slišala preden so se pojavili pri njunem malčku. V obdobju od 6. meseca do 6. leta starosti so po doslej zbranih ugotovitvah podvrženi vročičnim krčem kaki štirje odstotki otrok. V omenjeni razvojni fazi namreč okrog živčnih tkiv nastaja mielinski ovoj, ki je pomemben za prenašanje živčnih signalov. Takrat vročina lahko učinkuje kot dražljaj, ki vzburja živčne celice in povzroča, da postanejo prekomerno občutljive. Nekako tako kakor da bi prišlo do kratkih stikov na električnem sistemu. Proti takim krčem učinkujejo nekatera zdravila, ki jih lahko kupimo v lekarnah brez recepta, ne smemo pa jih uporabljati za več kot tri dni. Temperatura v bivalnih prostorih naj ne bo previsoka in naj ne presega 21 stopinj. Če otrok nima apetita, ga ne silimo z jedačo, saj je tedaj njegovo telo postavljeno pred drugačne prednostne naloge. Če ima otrok apetit, potem mu pripravimo lahke jedi. Vročičnemu otroku zelo dobro denejo sadni sokovi, veliko tekočine in na splošno voda. Protivročinsko učinkuje tudi vrsta zeliščnih čajev. Med najbolj uporabljenimi so čaj iz bezgovega cvetja, ki je učinkovit že takoj ob začetnem nastajanju vročine, čaj iz lipovega cvetja, ki povzroča potenje in izločanje strupenih snovi iz telesa ali celo šipkov čas, pomešan z lipovim in kamiličnim. Pri krčih pa dosegamo dobre rezultate z vrbovim čajem. Zelo učinkovito pa lahko zmanjšujemo vročino tudi s hladnimi obkladki (dovolj je v mlačno vodo namočena brisača - nikakor ne v mrzlo vodo!), ki jih polagamo otroku na čelo in na zapestja po 20 do 30 minut, nato jih obrnemo in pustimo da učinkujejo še enkrat prav toliko časa. Pomembno je ohraniti otrokove noge tople. Na mrzle obkladke bi zlasti majhni otroci lahko reagirali kot na zunanji mraz in bi se v tem primeru njihova telesna temperatura še povišala. V hujših primerih pa damo otroka lahko v kad z mlačno vodo in ga v njej držimo, dokler se voda ohladi. Lahko pa z brisačo, ki smo jo namočili v mlačni vodi, kateri po nekih nasvetih dodamo malo kisa, na lahno vlažimo celo telo. Začnemo od rok, nato vlažimo stopala, noge, prsi, trebuh, hrbet in to delamo vedno v smeri proti srcu. Otroka ne osušimo, pač pa ga damo v posteljo in pokrijemo. Včasih povzroča visoka vročina tudi moreče sanje. To ni nič čudnega, saj vročina vznemirja tudi možgane in jih dela občutljivejše. Tako se lahko pojavijo motnje v spanju, halucinacije in nočne more. Vse to je sicer moteče, vendar preneha, ko vročina popusti. (jec) 22 Sobota, 7. maja 2011 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 1GG LETI V Trstu so slovesno praznovali "prvi majnik" »Že pred deseto uro so se pred Narodnim domom jele zbirati množice, ki so napolnile gledališko dvorano do zadnjega kotička. Otvoril je shod predsednik N. D.O. Sosič in povdarjal, da je prvi majnik praznik preroje-nja. Kakor se je prerodila narava in strla zimske okove, tako se preraja tudi delavstvo in hoče streti okove, v katerih ga tišči kapitalizem. Oglasil se je na to k besedi dr. Josip Mandic in izvajal približno sledeče: Francoska revolucija je koncem osemnajstega stoletja sicer formalno uveljavila princip svobode bratstva in enakosti, a uresničila ga ni. Buržoazija ali tretji stan, katerega je prej zatiral fevdalizem, ista bur-žoazija je, ko je prišla do svoje moči obrnila svoje orožje proti proletarijatu in ga izkoriščala na vse načine. A dolgo ni trajalo, da se je delavstvo zavelo. Spoznalo je, da je ono poklicano udejstviti in vzpostaviti v družbi ravnotežje. Proletarijat internacijonalno izkoriščan, se je združil v močno internacijonalno arma- do in postavil zahteve, za katere se danes bori delavstvo vseh narodov in vsega sveta. Delavski razred je spoznal, da je on poklican iz samega sebe proizvesti presnovo današnje kapitalistične družbe. Prvi majnik je za vesoljni proletarijat velikega pomena in sicer radi tega, ker so si delavci sami proti volji vladajočih in proti volji policije priborili ta svoj delavski praznik. Socijalistični kongres v Parizu je leta 1889 postavil ta praznik. V Avstriji ga delavci praznujejo od leta 1890. Sprva je policija hudo nasprotovala, a dunajski delavci so nevstrašeno in vzlic vsem zaprekam tega leta slovesno praznovali prvi majnik. Katere pa so zahteve, za katere delavstvo tega dne manifestira? Glavna je pač zahteva po osemurnem delavniku. Potem moramo v Avstriji še posebno manifestirati za socijalno zavarovanje in proti militarizmu, ki požira iz ljudskih žepov milijarde! Manifestiramo pa tudi za svetovni mir, ker vemo, da ljudstvo vseh narodov si ne želi vojne in da hoče v miru živeti.« ta teden primorski dnevnik pred sg leti PRIMORSKI DNEVNIK Tako kot danes je tudi pred petdesetimi leti tržaško ljudstvo praznovalo prvomajski praznik z veliko po-vorko po tržaških ulicah, zaključno zborovanje pa je bilo na Trgu Garibaldi. »Še pred deveto uro so se na Trgu Pestalozzi začeli zbirati delavci z rdečimi nageljčki v gumbnicah ter se razvrščali v skupine okoli svojih sindikalnih zastav. Organizacija povorke je bila brezhibna, tako da so uro potem delavci že korakali po Istrski ulici v smeri proti mestnemu središču. Povorka je bila letos dosti večja kot lani. Na čelu je bila velika skupina motoristov z rdečimi zastavami, za njimi pa so se razvrstili delavci. Na častnem mestu so bili delavci tržaškega arzenala, potem pa ostali iz največjih industrijskih obratov našega mesta: ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev Sv. Andreja, ILVA in drugih manjših obratov kovinske industrije. Povorka je po Istrski ulici prispela do Trga Garibaldi, kjer se je odvijalo zborovanje. Trg je bil poln delavcev, ki so stali tudi v stranskih ulicah, ko je na oder stopil tajnik sindikalne organizacije CGIL. V svojem uvodnem nagovoru je predvsem poudaril, da mednarodni praznik dela je za nas obračun dela, dan na katerem ugotovimo trenutni položaj in povemo kaj hočemo storiti v prihodnjosti. V slovenščini je nato govoril član odbora Nove delavske zbornice CGIL Franc Gombač. Po uvodnih besedah o pomenu mednarodnega delavskega praznika in razmerah v Trstu je govornil zlasti poudaril enotnost delavskega razreda v borbi za svoje pravice, enotnost med slovenskimi in italijanskimi delavci, ki je prišla prav na sindikalnem področju že tolikokrat do izraza. Zato je treba enotnost krepiti, stremiti je treba za tem, da odpadejo vse ovire, ki ločijo delavca od delavca in sicer zato, da bodo cilji, ki si jih je zastavil delavski razred čimprej uresničeni, da bodo čimprej uresničene vse zahteve in odpravljene vse krivice, ki danes ovirajo delavce.« FILMI PO TV Nedelja, 8. maja, Iris, ob 21.10 Traffic Režija: Steven Soderberhg Igrata: Catherine Zeta Jones in Michael Douglas Moderni triler pripoveduje o velikih investicijah in še večjih tveganjih trgovanja z ilegalnimi drogami. Pri tem se mnogo stvari zapleta, pri trgovanju z drogami pa prihaja na dan to, da so nekatere zelo osebne, druge polne spletk in nevarnosti. Javier Rodriguez je mehiški policist, ki skupaj s svojim partnerjem in prijateljem Ma-nolom Sanchezom dela na ameriško - mehiški meji pod okriljem največjega mehiškega borca proti kriminalu generala Sala-zarja. Javier se sooči z mamljivostjo moči in denarja, ki se ji v začetku uspeva upirati. Vendar se skupaj z Manolom kmalu znajde ujet v mreži korupcije, kar ga vodi v brezizhodno situacijo. Ponedeljek, 9. maja, Rai 3, ob 21.05 II caso Thomas Crawford Režija: Gregory Hoblit Igrajo: Anthony Hopkins, Nilly Burke, Em-beth Davidtz in Rosamund Pike Ted, uspešen in bogat inženir je obtožen umora svoje žene. Zoperstavi se mu mlad državni tožilec Willy, kateri že pridno zbira dokaze. Ko je Ted Crawford odkril, da ga njegova izjemno lepa mlada žena Jennifer vara, je začel načrtovati njen umor... Popoln umor. Na prizorišče zločina pride pogajalec, detektiv Rob Nunally, edini policist, ki mu dovoli v hišo. Na veliko presenečenje Crawford prizna, da je ustrelil ženo. Nunally po začetnem šoku opazi, da na tleh v mlaki krvi leži njegova ljubica, katere pravega imena ni vedel. Čeprav je mož Jennifer ustrelil od blizu, pa vseeno ni mrtva. Crawforda nemudoma aretirajo in po priznanju, da je ustrelil svojo ženo, tudi privedejo pred sodišče. ^//iUVW Sreda, 11. maja, Iris, ob 21.15 The Dreamers Režija: Bernardo Bertolucci Igrajo: Louis Garrel, Eva Green in Michael Pitt V Parizu posneta Bertoluccijeva pripoved predstavlja eno najlepših in najbolj poetičnih zgodb o letu 1968 in dogodkih, ki so tisto pomlad za vselej zaznamovali Pariz. Protagonisti so trije mladi, brat in sestra ter ameriški študent, ki se naključno spoznajo v pariški Cinématèque Française. Ob gledanju filmov in opazovanju realnosti, ki se popolnoma spreminja, spoznavajo tudi same sebe. Petek, 13. maja, Rai Movie, ob 21. uri La valle di Elah Režija: Paul Haggins Igra: Tommy Lee Jones Prvi vikend po vrnitvi s službovanja v Iraku Mike Deerfield nepričakovano izgine. Ko vojni veteran Hank Deerfield in njegova žena Joan po telefonu izvesta za neprijetno novico, se Hank odpravi poiskat njunega sina. Pri iskanju mu pomaga Emily Sanders, de-tektivka v New Mexicu, kjer so nazadnje videli Mikea. Ko se dokazi množijo, je njen primer pogrešane osebe videti vse bolj zlagan in San-dersova se kmalu znajde v boju z vojaškim strojem, ko se s Hankom borita, da bi obdržala nadzor nad preiskavo. A ko resnica o Mikeovem času v Iraku vendarle začne prihajati na dan, je izzvan ves Hankov svet. Da bi razvozlal skrivnost sinovega izginotja, je prisiljen ponovno ovrednotiti svoja dolgoletna prepričanja in verovanja. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO BERI PRIMORSKI DNEVNIK ZIMSKO OBLAČILO ALOJZ GRADNIK BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAŠE ODBOJKARSKO DRUŠTVO PALESTINSKA OSVOBODILNA ORGANIZACIJA PLEMENSKO ZNAMENJE, LIK ALI EMBLEM ČAMPA IVAN MESTO V PREKMURJU PREBIVALEC ZDA IZNAJDITELJ SISTEMA STENOGRAFIJE NAJVIŠJI ČIN V MORNARICI KRISTUSOV IZDAJALEC MADŽARSKA PORNO ZVEZDA STALLER NERAZSEKAN KOS DEBLA, HLOD, PANJ KAREL ERBEN PORTUGALSKI POLITIK ALEŠ DOKTORIČ NAŠ PESNIK MERMOLJA / DVOJICA KRILO RIMSKE LEGIJE DUŠA (LAT.) M.nmnn UMRLI ITAL. PODJETNIK (ENRICO) PIJAČA ZA APERITIV IZRAELSKI KOŠARKAR IZKUŠEN VOJSKOVODJA STARORIMSKI POZDRAV IND. FIZIK, NOBELOVEC SLIKA POKRAJINE S ŠIRŠIM RAZGLEDOM ANGLEŠKO SVETLO PIVO NEKDANJI FINSKI VOZNIK AVTORELIJA ETIOPSKI NASLOV KRAJ V MARKAH (BOŽJA POT) PETERO-KOTNIK GLEDALIŠKI IGRALEC ARABSKI ŽREBEC ALENKA FLORENIN LESLIE IRVING SOZVOČJE TONOV, SOZVOK PEČICA ZA PEČENJE NAŽARU POKLON DOMAČA PERNATA ŽIVAL MOST V BENETKAH JEDAČA (STAR.) OPOLZKI SPISI, SLIKE, FILMI AM. IGRALKA FARROW EGIPČANSKI BOG PREBIVALEC EVROPSKE DRŽAVE NAŠA RADIJSKA ČASNIKARKA PERTOT NARAVA, ČUD EVA SRŠEN NAJVEČJA ČLOVEŠKA ŽLEZA NIKOLAJ GOGOLJ NAŠA PRITRDILNICA GRŠKA BOGINJA USODE OKRASNI ZIMZELENI GRM / NEKDANJI ITALIJANSKI ATLET (DANIELE) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK VRHNJE OBLAČILO PRI RIMLJANIH ČETRTI RIMSKI KRALJ SLOVARČEK - EANES = portugalski politik, predsednik od 1976 do 1986 (Antonio Ramalho) • MASALA = italijanski atlet • RAMAN = indijski fizik • TAMIR = izraelski košarkar (Amit) 1 2 3 4 S 6 7 8 9 ■ ■ 10 ■ ■ 11 12 13 14 15 16 VODORAVNO: 1. norčija, norost, neumnost; 6. luža, mlaka; 7. letovišče in zdravilišče v Švici; 8. delavec v obratu za izdelovanje sredstva za umivanje in pranje; 9. osje gnezdo; 10. olepšava v sredi; 11. zemeljski pol ali kurz, cena vrednostnih papirjev, deviz na borzah; 14. nekdanja sovjetska umetnostna drsalka Rodnina; 15. nekdanji sovjetski nogometni vratar Dasa-jev; 16. nekdanji španski kolesar (Luis). NAVPIČNO: 1. utrdba v teksaškem mestu San Antoniu in znani ameriški vestern; 2. naš gospodarstvenik; 3. razmera, priložnost; 4. obdelovalec lesa za ostrešje; 5. Ober; 11. iznajditelj sistema stenografije; 12. nekdanji sekretar OZN (Kofi); 13. skupina ptic iste vrste v letu. (lako) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 7. maja 2011 23 ^ Rai Tre bis ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 16.40 Prenos obiska sv. Očeta Benedikta XVI. v Ogleju 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Lutkovna delavnica v Križu 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija 20.50 Dokumentarec: Šestega maja, na četrtek (potres), sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.45 Film: Relative strangers (kom., ZDA, '06, r. G. Glienna, i. K. Bates, N. Campbell) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Il patto di Cenerentola (kom., Kan./ZDA, '10, r. G. Harvey, i. P. Montgomery, A. Kaufman) 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Talent show: Italia's got Talent 0.30 Show: Chiambretti Night 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da in musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Aktualno: Aprirai 11.00 2.30 Variete: Appun-tamento al cinema, sledi Vremenska napoved 11.10 Aktualno: 7+ 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua im-magine 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Aktualno: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Affari tuoi 21.10 Talent show: Me lo dicono tutti 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Dok. odd.: Italia mia, esercizi di memoria 0.25 Variete: Cinematografo 1.15 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.35 Film: Un po' per caso un po' per desiderio (kom., Fr., '06, r. D. Thompson, i. C. de France) C/ Italia 1 6.4518.00 Risanke 10.10 2.00 Aktualno: Tv Moda 10.45 Film: Barbie Raperonzolo (risanka, ZDA, '02) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: All Stars 14.10 Film: Austin Powers - La spia che ci provava (kom., ZDA, '99, r. J. Roach, i. M. Myers, H. Graham) 16.05 Film: Ra-gazze nel pallone (kom., ZDA, '00, r. P. Reed, i. K. Dunst) 18.05 Nan.: Zeke e Luther 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Tom&Jerry 19.10 Film: Spot - Supercane anticrimine (kom., ZDA, '01, r. J. Whitesell, i. D. Ar-quette, M.C. Duncan) 21.10 Film: Hotel Bau (kom., ZDA, '09, r. T. Freudenthal, i. E. Roberts, J.T. Austin) 23.10 Šport: Studio Sport XXL 0.10 Film: Locuste: L'ottava pia-ga (horor, ZDA, '05, r. I. Gilmour, i. D. Cortese, J. Benz) La 7 6.35 Nan.: 7 vite 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 9.00 Nan.: Victorious 9.25 Kviz: Social King 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Vremenska napoved 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: ApriRai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 12.3012.30 Dnevnik 12.45 Šport: Pit Lane 13.00 Avtomobilizem: VN Turčije, kvalifikacije, prenos 14.30 Glasb. odd.: Tops of the pops 17.00 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Show: Crazy Parade 18.50 Nan.: Primeval 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Trappola sulle montagne ro-occiose (akc., ZDA, '95, r. G. Murphy, i. S. Seagal, E. Bogosian) 22.50 Šport: Sabato Sprint 23.35 Dnevnik, Tg2 Dossier, Tg2 Sto-rie, sledijo rubrike 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Bookstore 10.40 Motociklizem: WSBK iz Monze, kvalifikacije, prenos 12.15 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Dio vede e prov-vede 15.00 Motociklizem: WSBK iz Mon-ze, Superpole, prenos 16.05 Film: Genera-zioni (fant., ZDA, '94, r. D. Carson, i. P. Stewart, W. Shatner) 18.05 Nan.: Halifax 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Nan.: Medical Investigation 0.30 Dnevnik, sledi M.O.D.A. 7.30 Nan.: La grande vallata 8.20 Film: Chi e senza peccato (dram., It., '52, r. R. Mata-razzo, i. A. Nazzari, Y. Sanson) 10.00 Aktualno: Art news 10.30 Aktualno: Tgr Bel-litalia 11.00 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 11.30 Šport: Si gira (94° Giro d'Italia) 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr Il settimana-le 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Tg3 Pixel 14.50 Šport: Magazine Champions League 15.20 Dnevnik - kratke vesti 15.25 Kolesarstvo: 94° Giro d'Italia, 1. etapa, prenos 18.10 Šport: 90° Minuto Serie B 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della scoperta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Un giorno in pre-tura 0.45 Dnevnik 0.55 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo, sledi Sabato Notte 1.25 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.30 Šport: Giro notte (94° Giro d'Italia) u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Kojak 8.20 Aktualno: Vivere meglio 9.50 Nan.: Carabinieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolf, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.15 Nan.: Poirot 17.00 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Film: High crimes - Crimini di stato (triler, '02, r. C. Franklin, i. A. Judd, M. Freeman) 23.45 Film: Il commissario Wallander - Gioco perverso (triler, Dan./Nem./Norv./Šved., '05, r. P. Flinth, i. K. Henriksson, J. Salistrom) 1.55 Nočni dnevnik 1.25 Dok.: The Big One (Ang./ZDA, '97, r. M. Moore) ^ Tele 4 no popoldne, sledi O živalih in ljudeh 16.15 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 17.25 Na vrtu 17.5018.20 (Ne)uresničeno 18.05 Z Damijanom 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 Spet doma 21.45 Izobr. dok. odd.: Človek in zver 22.15 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 22.55 Nad.: Sinovi anarhije 23.45 Slovenski magazin, mozaična oddaja (pon.) 0.10 Dnevnik (pon.) 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Infokanal Jr Slovenija 2 8.40 Skozi čas 8.50 Pogledi Slovenije (pon.) 10.25 Posebna ponudba (pon.) 10.55 Cir-com Regional 11.20 Minute za... - odd. Tv Koper (pon.) 11.55 Poti z vzhoda (pon.) 12.55 Carigrad: Formula 1 - velika nagrada Turčije, kvalifikacije, prenos 14.10 Pesem Evrovizije 2011: predstavitev skladb (pon.) 16.45 Papež Benedikt XVI. v Ogleju, prenos 18.00 Rokomet: 1. finalna tekma lige prvakinj Larvik - Itxako Reyno De Navarra 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 0.50 Dok.: Tet-hys - Le radici di una terra 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.30 Dok.: Cuore Tuareg 11.00 Dok.: Wild adventure 12.30 Šport: Hard Trek 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.30 Dnevnik 14.00 Musa tv 14.15 Dok.: Borgo Italia 15.20 Variete: Chef a sorpresa 15.50 Dok.: Kenya - Savane infinite e mare incantato 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: 1 X 2 - Aperitivo Bianco Nero 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: Ostrega... In tour 20.15 Variete: Idea in tavola... 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Executor (pust., ZDA, '82, r. J. Glickenhaus, i. K. Wahl, A. Watson) 23.00 Nočni dnevnik 23.30 Aktualno: Stoa (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.30 Kino Kekec 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Film: Deklica 15.55 Sobot- 20.00 Film: Bonneville (pon.) 21.30 Film: Odrska diva (pon.) 23.15 Nad.: Usodna nesreča (pon.) 0.05 Brane Rončel izza odra (pon.) 1.40 Zabavni infokanal {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 9.00, 21.30 Žarišče 8.40 Poslanski premislek 9.40 Tedenski pregled 10.35 Kronika 12.50 20.00 Satirično oko 13.30 Poročila Tvsl 14.15 Globus 15.40 20.30 Na tretjem... 17.30 Poročila Tvsl 17.50 Kronika 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji * Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak junior - mladi in film 15.00 Potopisi 15.30 Vsedanes aktualnost 16.00 Arhivski posnetki 16.40 Pastoralni obisk Papeža v Ol-geju, neposredni prenos 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Vsedanes - Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.00 Tednik 20.30 Rokomet: Liga prvakinj (ž), finale, posnetek 21.55 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Backstage Live 22.35 29. mednarodni pokal v plesih 23.30 Vsedanes aktualnost 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 0.15 Čezmej-na TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Razgledovanja (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Pod drobnogledom: Obrtna zbornica 23.00 Rock Otočec - Prvih 10 let 23.45 Tv prodajno okno, vi-deostrani pop Pop TV 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 Rori, dirkalnik 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.55 Medved Rupert (ris.) 9.10 Mojster Miha (ris.) 9.20 Anim. serija: Beyblade: Nova generacija 9.50 Medved Paddington (ris.) 10.15 Preverjeno, Družb. teme 11.20 Dok. serija: Osnove kuhanja doma 11.55 Dok. serija: Preobrazba doma (res. šov) 12.55 Dok. serija: Žena za mojega očka 13.50 Dok. serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 Film: Priča umora (krim. drama, Kan., '07) 16.10 Monk (krim. serija) 17.05 Film: Po mestu naokrog (krim. drama, ZDA/Angl./Fr./Kan., '02) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Ugrabitev (drama, ZDA, '07) 22.15 Film: Moje ime je Sam (drama, ZDA, '01) 0.50 Film: Pokvarjeni po- ročnik (krim. drama, ZDA, '92) 2.45 24UR, Novice (pon.) 3.45 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 8.00 Potepanje po Arktiki (dok. serija) 8.50 Nan.: Robinson Crusoe 9.40 Nan.: Vsi sovražijo Chrisa 10.05 Hum. serija: Športna srca 10.30 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 11.00 Film: Brva magije (pust., Angl., '08) 15.20 Teksaški mož postave (akc. nan.) 13.50 Vitez za volanom (fant. serija) 14.40 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.15 Film: Nore počitnice (kom., ZDA, '83) 17.05 0.55 Top Gear (hum. serija) 18.05 Šola za pare (hum. nan.) 18.35 1.30 Avto. info, promet 19.10 The Big Game, Zabava 20.00 Film: Nanny McPhee - Čudežna varuška (kom., ZDA/Angl./Fr., '05) 21.55 Film: Relativni kaos (drama, ZDA, '06) 23.40 Newyorški gasilci (dramska serija) 0.30 Film: Hogfather (drama, VB, '06) 2.00 Love Tv, Erotika 3.45 Nočna ptica, Erotika RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika - Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Trio Julius, posnetek jubilejnega koncerta; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Georg Kaiser - Plin, rardijska igra; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.45 Nedeljski izlet; 11.00 Predstavitev in glasovanje za osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - humori-stična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa-cije;6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9. Aktualno; 9.33 V soboto skupaj; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35 Literarna oddaja; 11.00-12.00 Love generation; 12.00 Kratke vesti; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 Babelina knjižnica; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillaut Zone; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih Hot hits; 18.00-19.00 London calling; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.00 Pic-Nic ele-tronique; 21.30 O 150-letnici združitve Italije; 22.00 In orbita news; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Prizma optimizma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.00 Heroji za vse čase; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 12.45 Zapisi iz močvirja; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: baritonist Milnes Sherrill; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Jules Massenet: Herodiade; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 7. maja 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan lÜ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 4/21 M. SOBOTA O 3/22 ^NAPOVED ZA DANES rPo vsej deželi bo prevladovalo jasno vreme, le v hribih bo lahko popoldne rahlo pooblačeno. Pretežno jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, ob morju do 9, najvišje dnevne od 19 do 23 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r, Zaradi prisotnosti anticiklonskega grebena nad našo Med Skandinavijo in Sredozemljem je območje visokega deželo bo vreme stabilno. Jutri se bo ciklon približal Ja- zračnega tlaka. Od severa priteka k nam postopno toplejši dranskemu morju in povzročil dotok severnovzhodnih, in suh zrak. bolj nestabilnih tokov proti vzhodnim Alpam. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 20.19 Dolžina dneva 14.34 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.35 in zatone ob 24.23 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo danes ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 16,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.28 najnižje -38 cm, ob 15.23 najvišje 14 cm, ob 19.03 najnižje 9 cm, ob 23.59 najvišje 22 cm. Jutri: ob8.51 najnižje -33 cm, ob 17.34 najvišje 19 cm, ob 22.02 najnižje 12 cm, ob 23.56 najvišje 19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........20 2000 m............6 1000 m ..........14 2500 m............3 1500 m............9 2864 m............1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5 in v gorah 7,5. O GRADEC 6/18 CELOVEC O 6/20 TOLMEČ O 7/23 TRBIŽ O 4/20 o 5/20 KRANJSKA G. VIDEM O 9/25 O PORDENON 10/24 ČEDAD O 10/24 "O 5/18 S. GRADEC CELJE 5/18 O GORICA O i un c O N. GORICA o iti Oc^s* TRŽIČ 5/20 O KRANJ O ¿Si ¿s LJUBLJANA v 8/21 N. MESTO 6/19 /POSTOJNA ___7 O ^^ O 5/20 V—S- ^ --- KOČ5VJE . o ČRNOMELJ MARIBOR O 5/18 PTUJ O M. SOBOTA O 6/18 ZAGREB 7/19 O (NAPOVED ZA JUTRI ^Jutri se bo nadaljevalo lepo in pretežno jasno vreme. Pihali Jutri se bo od vzhoda oblačnost povečala, manj jo bo na Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER bodo krajevni vetrovi. zahodu. Zapihal bo severovzhodnik, popoldne na Primorskem šibka do zmerna burja. RAZISKOVANJE - 5. maja 1961 je Alan Shepard poletel v vesolje V ZDA proslavili obletnico poti prvega Američana v vesolje CAPE CANAVERAL-V oporišču zračnih sil ameriškega vesoljskega centra Cape Canaveral na Floridi so se v četrtek spomnili 50. obletnice prve poti kakega Američana v vesolje. To je bil astronavt Alan Shepard, ki je 5. maja 1961, 23 dni za Rusom Jurijem Gagarinom, poletel 187 kilometrov nad Zemljo v vesolje. Prvi polet Američana v vesolje je trajal le 15 minut, vendar pa je pomenil veliko olajšanje za vesoljsko agencijo Nasa in celotne ZDA, saj jih je Sovjetska zveza prehitela že leta 1957 s prvim satelitom sputnikom in nato še 12. aprila 1961 z Jurijem Gagarinom. Američani sicer o She-pardovem poletu pravijo, da je šlo za prvi polet "svobodnega" človeka v vesolje, kot prvi pa je tudi pilotiral svojo vesoljsko kapsulo. Gagarinova izstrelitev je bila avtomatska oziroma vodena na daljavo. Alan Shepard je kasneje kot poveljnik misije Apollo 14 kot peti človek po vrsti stopil na Luno. Umrl je leta 1998 v starosti 74 let. Shepard je bil član vesoljskega programa Mercury in od takratnih astronavtov sta danes živa le še John Glenn, ki je prvi obkrožil Zemljo, ter Scott Carpenter. Četrtkove slovesnosti se je udeležilo okoli 600 ljudi, med njimi She- pardovi otroci, vnuki in pravnuki. Nasa je Alan Shepard že v sredo objavila izdajo posebne poštne znamke v njegovo čast. (STA) arhiv VELIKA BRITANIJA - Uradni obisk v juliju Princ William in Kate v Kanado in Kalifornijo LONDON - Mladoporočenca britanski princ William in Kate bosta poleti obiskala Kanado in Kalifornijo. Obisk v Kanadi bo njun prvi uradni obisk, odkar sta konec aprila skočila v zakonski jarem. Par bo na obisku v Kanadi od 30. junija do 8. julija, v Kaliforniji pa od 8. do 10. julija. 28-letni William, ki je drugi v vrsti za britansko krono, je že obiskal ZDA, a nikoli v okviru uradnega obiska. Za 29-letno Kate bo to medtem prvi obisk v ZDA. Kot so v četrtek sporočili iz prinčeve uradne londonske rezidence, palače St. James, bodo podroben program obiska vojvode in vojvodinje cam-briške objavili kasneje. Med obiskom v Kanadi bosta mladoporočenca sicer obiskala Alberto, Severozahodni teritorij, Otok princa Edvarda, Quebec in prestolnico Ottawo. Skupno bo par na poti deset dni, kar bo najverjetneje velik zalogaj za Kate, ki je doslej sodelovala le pri enodnevnih kraljevih obveznostih. Po poroki 29. aprila, ki si jo je po televiziji ogledalo okoli dve milijardi ljudi, na londonskih ulicah pa okoli milijon ljudi, je par preživel vikend na neznani lokaciji v Veliki Britaniji, nato pa sta se vrnila na otok Anglesey na severu Walesa, kjer je princ v službi kot pilot pri kraljevih zračnih silah (RAF). Par naj bi v bližnji prihodnosti odšel še na medene tedne, vendar pa britanski dvor ni razkril datuma in kraja. Po poročanju britanskih medijev naj bi sicer odšla na Sejšele. Pred obletnico KPK prepovedali vohunske filme PEKING - Pristojne kitajske oblasti so v pričakovanju 90. obletnice kitajske komunistične partije televizijskim postajam prepovedale predvajanje vohunskih filmov in kriminalk. Po pisanju časnika Beijing Times prepoved velja od maja do julija, namesto vohunskih filmov pa naj bi bili na sporedu bolj domoljubni filmi. Kitajska uprava za radio, film in televizijo je odredila, da morajo televizijske postaje do 1. julija, ko bo komunistična partija praznovala obletnico, predvajati več deset "izvrstnih oddaj" in filmov, ki govorijo o partiji ali temah, povezanih z njeno obletnico. Med drugim naj bi tako 15. junija predvajali propagandno uspešnico Ustanovitev partije. (STA) {10 let} zaščitni zakon: je tudi tvoj! Volilne izkaznice Po 8.členu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji