Št. 165 (16.202) leto UV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija- pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer !e izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani nariizansl,i DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montažni 6 - M 040 7786300_ _ ' :"CA-Dreves-:/. Tei 0481 P1382 )v . r ,. 1 43 REK, 14. JULIJA 1998 Biznis, spektaM, predvsem pa šport Aleksander Koren Ce so podatki, ki jih je Posredovala Mednarodna nogometna zveza FIFA točni, je bilo svetovno nogometno prvenstvo v Franciji medijsko najbolj temeljito pokrit dogodek 20. stoletja. StirinSestdeset tekem prvenstva naj bi si Preko televizijskih ekranov ogledalo 37 milijard ljudi, nedeljsko finalno tekmo med Francijo in Brazilijo pa približno dve ntilijardi ljudi. Francozi so na mestnih ulicah povsod po državi do ranega jutra proslavlja-u prvi naslov svetovnih Prvakov »galskih petelinov«. Samo na Elizejskih Poljanah v Parizu se je po Polnoči zbralo milijon in Pol ljudi. Tiskovne agentje poročajo, da taksno slavje pomnijo le najsta-rejsi Parižani, ki so nekaj Podobnega doživeli leta 1944 ob osvoboditvi izpod nacistične okupacije. Fnanni Agnelli je pred tek-nio Italije s Francijo izjavi, da dvoboj oživlja na-nionalisticna nasprotja nted državama. Izredno custveno so uspehe svoje reprezentance doživljali didi na Hrvaškem, kjer so Celo ugotavljali, da so ^uker in tovariši naredili 2a promocijo mlade drža-Ve vec kot vsi njeni veleposlaniki skupaj. Je to nacionalizem ali Sarno zdrav nacionalni Ponos, obstaja tudi druga Plat medalje. Francosko ^prezentanco sestavljajo belopolti in temnopolti lgralci ter igralci ma-grebskega porekla. Med <:2 elani ekipe je samo nsem »čistokrvnih« Fran-c°zev. Primeri pobratenja •ned navijači iz različnih Celin so na svetovnem prvenstvu daleC presegali sroniko nasilja in prete-P°v med pretežno an-»*eskinu, nemškimi in domačimi razgrajači. Naj si o velikih (in do-n osnih) športnih prireditvah mislimo, kar hočemo, 0 so podatki, dejstva in Protislovja, ki dajejo misli- ui s katerimi so se - in se Pac Se bodo - ukvarjali so-gOlogi, psihologi in filozo- Pa vendarle je SP v no-I/netu predvsem športno ekrnovanje in ga je treba peniti kot takega. Za 1fancoze je kljub zaCet-v 1 težavam pomenil tudi ehk organizacijski 1 JPah. Naslov prvaka bi oh ko osvojil (vsaj) vsak s, štirih polfinalistov, a . avje Zidana in tovarišev Puvsem zasluženo. V k 'j ih tekmah so prejeh ■ va zadetka, prvič pa se k menda zgodilo, da nad pbeno zmago gostitelja t m*tva ne le^i nobena (lr, a senca sodniških ah Sc 8aCnih favoriziranj, atka, vive la France! MILAN / PO RAZSODBI NA PROCESU ALL IBERIAN ZARADI NEZAKONITEGA FINANSIRANJA STRANK Za Beriusconija in Crazija zapor in milijardne globe POLITIKA / ANTONIONE, BUDIN IN BORTUZZO Potrjeno predsedstvo deželne skupščine TRST - Roberto Antonione (Forza italia) predsednik ter Miloš Budin (LD) in Matteo Bortuzzo (Liga) podpredsednika. Po napovedih je na včerajšnji umestitveni seji deželnega sveta prevladala institucionalna rešitev, ki bo trajala vse dokler se ne bodo stranke sporazumele za novo deželno vlado, ki se bo rodila najkasneje prve dni avgusta. Umestitveni del zasedanja je vodil anagrafsko najstarejši svetovalec Giu-lio Staffieri, medtem ko sta tajniške posle opravljala najmlajša in sicer Michele Degrassi in Luca Ciriani. In prav nekdanji tržaški melonarski župan (glej usodo!) je moral uvodoma povedati, da imajo svetovalci v skladu z novim poslovnikom pravico do zaprisege tudi v slovenščini in v fur- lanšCini. To pravico je vsega skupaj izkoristilo petnajst svetovalcev. V slovenščini sta prisegla Budin in Bruna Zorzini Spetič, trinajst svetovalcev različnih skupin (razen Nacionalnega zavezništva) pa v furlanšCi-ni, med katerimi tudi dosedanji predsednik Dežele Giancarlo Cruder. Večina ligašev je skušala najprej priseči v furlanšCini, Sfaffieri pa jih je prekinil rekoC, da poslovnik določa najprej prisego v italijanskem jeziku. Vsa pozornost je sedaj namenjena nelahkih pogovorom za deželni odbor. Severna liga bo svoje zadržanje pojasnila na drevišnji seji v Vidmu, na obzorju pa si utira pot manjšinska vlada, Čeprav še ni propadla možnost širokih zavezništev. Na 3. strani RIM - Po obsodbi zaradi podkupovanja finančnih stražnikov je včeraj Berlusconija doletela še obsodba na procesu Ali Iberian zaradi nezakonitega finansiranja političnih strank. Za 22 milijard lir, kolikor jih je -po ugotovitvah sodnikov druge kazenske sekcije sodišCa v Milanu - Berlusconi prek Fininvestove tuje družbe Ali Iberian nakazal Craxijevi PSI, so ga obsodili na 2 leti in 4 mesece zapora ter 10 milijard lir denarne kazni, medtem ko je bil Bettino Craxi obsojen na 4 leta zapora in 20 milijard lir globe. Obsojeno je bilo še nekaj vpletenih oseb, ključno s Craxijevim bratom, nekaj pa jih je bilo oproščenih. Nova obsodba liderja Forza Italie je po pričakovanju naletela na izjemno ostre reakcije njegovih somišljenikov in zaveznikov v Polu svoboščin, Craxi pa je iz izgnanstva sporočil, da se »masaker nadaljuje«. Obtožba, da se sodniki odločajo politično, z namenom, da likvidirajo vodjo opozicije, se je tokrat stopnjevala do te mere, da je bil v obrambo sodstva prisiljen poseči podpredsednik Višjega sodnega sveta Grosso, medtem ko predstavniki vladine večine govorijo o »reakcijah, ki so na meji ustavnosti«. Berlusconi je branil svojo moralno neoporečnost, pozno popoldne pa so njegovi pristaši protestirali pred palačo Montecitoria. Na 2. strani ULSTER Smrt treh otrok je umirila strasli LONDON - Tragična smrt treh katoliških bratcev, ki so v nedeljo živi zgoreli v severnoirskem Ballymoneyju po zažigal-nem napadu, je kot kaže ohladila oranžiste, ki so predsinoCnjim sklenili, da bodo včerajšnji pohodi le simbolični. Medtem je policija aretirala dva domnevna atentatorja, ki sta baje kriva za tragedijo v Ballymoneyju. Grozljiva smrt je kot kaže presunila vse. Britanska vlada je prepričana, da je najhujše mimo in da mirovni proces ni v nevarnosti in da se je še okrepil. Na 12. strani SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Veliko slavje v Franciji Jacquetovi nogometaši kot nacionalni junaki PARIZ - Francoski navijači tudi vCeraj niso nehali slaviti prve zmage svoje reprezentance na svetovnem nogometnem prvenstvu. Po celonočnem slavju v Parizu in vseh večjih francoskih mestih so si privoščili le nekaj ur predaha; toliko, da so Čistilci Elizejske poljane vsaj nekoliko pospravili pred novim navalom množice, ki je pozdravila zmagovito moštvo in trenerja Aimeja Jacqueta. Danes pa Francijo Čaka še praznovanje nacionalnega praznika; ob tradicionalni vojaški paradi na Elizejskih poljanah bo zveCer ob vznožju Eiffelo-vega stolpa koncert francoskega skladatelja Jean-Mi-chel Jarra, s katerim bodo tudi uradno končali tokratno svetovno nogometno prvenstvo. Visoka obletnica trebenske godbe TRST - Trebenska godba Viktor Parma je v nedeljo popoldne slavnostno praznovala 85-letnico plodnega delovanja. Po trehenskih ulicah in kasneje »na griži« so veselo odmevale koračnice godb iz Furlanije-Julijske krajine in iz matične Slovenije. Ha6. strani________ Nagrada Evrope pevcem iz ZDA GORICA - Zbor univerze iz Mississippija je zmagovalec nedeljskega pevskega srečanja za 10. Veliko nagrado Evrope, ki so jo v organizaciji goriškega združenja C.A. Seghizzi priredeli v Gradežu. Na tekmovanju so sodelovali zbori, ki so lani zmagali na petih najpomembnejših evropskih pevskih tekmovanjih v Varni, Ville de Toursu, Tolosi, Arezzu in Gorici. Na 10. strani Kulturna ponudba nabrežinske uprave NABREŽINA - Podžupanja Mariza Skerk in odbornik Nevo Radovič sta vCeraj predstavila poletno kulturno ponudbo devinsko-nabrežin-ske občinske uprave. Pripravili so zanimiv in privlačen program. Na 5. strani Gorica: Nova pot krajevnih bank GORICA - Goriška hranilnica (CRG) in Kmečka banka bosta kmalu postali sestavni del velikega bančnega holdinga na območju vzhodne Italije. Tudi deželni bančni sistem se korenito obnavlja in posodablja. Na 4. strani CERAMICHE ^ UGUSSI TAKOJŠNJA DOBAVA MATERIALA iz skladišča g-Talne in zidne obloge e-Vrtni kamini in barbecue KINGFIRE g Lesni podi FL0RIAN g Sanitarije g Hidromasaža g Oprema za kopalnice V ODDELKU DISKONT vedno nove priložnosti Privatno parkirišče 2 Torek, 14. julija 1998 ITALIJA, GOSPODARSTVO RAZSODBA / NA PROCESU ALI IBERIAN ZARADI NEZAKONITEGA FINANSIRANJA CARXIJEVE PSI Beriusconi spet obsojen Milanski sodniki so mu prisodili 2 leti in 4 mesece zapora ter 10 milijard lir denarne kazni, medtem ko so Craxija obsodili na 4 leta in na 20 milijard lir globe, zraven pa še na 5 let interdikcije RIM - Nova obsodba za Silvia Berlusconija, tokrat na dve leti in štiri mesece zapora zaradi nezakonitega finansira ja političnih strank. Druga kazenska sekcija sodišča v Milanu je skoraj v celoti sprejela zahtevo javnega tožilca Francesca Greca, ki je 23. junija zahteval za Berlusconija dve leti in šest mesecev zapora in 12 milijard denarne kazni, za Bettina Craxija pa štiri leta zaporne in 15 milijard lir denarne kazni. Sodniki so včeraj Berlusconiju omilili kazen na dve leti in štiri mesece zapora in 10 milijard denarne kazni, Craxiju pa so potrdili 4 leta zapora in dvignili denarno kazen na kar 20 milijard lir, povrhu pa je dobil še pet let prepovedi opravljanja javnih funkcij. Za iste prekrške so bili oproščeni Ubaldo Li-volsi, Alfredo Zuccotti, Anja Pieroni, Antonio Craxi in Silvie Sarda (Bettinov brat in njegova žena), medtem ko so bili skupaj z glavnima obtožencema obsojeni še Giancarlo Foscale (1 leto in 9 mesecev zapora in 9 milijard globe), Giorgio Vanoni (1 leto in 2 milijardi), Mauro Giallom-bardo (1 leto in 400 milijonov), Miguel Villado (2 leti in 6 mesecev zapora in 4 milijone globe). Obsodba se nanaša na 22 milijard lir, kolikor je Silvio Berlusconi prek svoje (oziroma Fininve-stove) inozemske družbe Ali Iberian podaril Craxijevi PSI v obliki ilegalnega finansiranja stranke. Lider Forza Ita-lie je obtožbo zanikal in trdil, da je bil tisti denar le predujem za neko komercialno operacijo v zvezi s televizijskimi pravicami. Proces se je nato nadaljeval z najrazličnejšimi in tudi zelo nasprotujočimi si pričevanji, vrednost ilegalnega finansiranja socialistične stranke pa se je medtem od 10 povzpela na 22 milijard. Zadnja verzija te dolge zgodhe izhaja iz nekega intervjuja tunizijsko-fran-coskega finančnika in Berlusconijevega poslovnega partnerja Taraka Ben Hamarja, ki je razkril, da je šel denar, ki ga milanski sodniki pripisujejo finansiranju PSI, v resnici Arafatovi organizaciji PLO. Operacijo naj bi izpeljal sam Hamar, branilec Bettina Craxija Guiso pa ima tudi pisno zahvalo, ki jo je Hamarju poslal predstavnik PLO v Italiji. Sodniki so Ben Hamarja v teku procesa -na zahtevo Berluscoije-vih odvetnikov - dvakrat poklicali na zaslišanje, a se vabilu ni odzval, zato sodniki instance branilcev niso sprejeli. Tako kot pred dnevi sodnika Carlo Crivelli in Francesca Manca, ki sta predsedovala kolegiju sedme kazenske sekcije milanskega sodišča na procesu zaradi Fininve-stovega podkupovanja finančne straže, se je znašel v vrtincu polemike tudi Marc o Ghezzi, predsednik druge penal-ne sekcije, ki je vodil proces Ali Iberian. Prve kritike je doživel januarja letos, ko so Berlusconijevi branilci zahtevali njegovo zamenjavo, češ da je malo pred začetkom procesa zaprosil za premestitev. Sodniku, ki je sodeloval pri številnih procesih o korupciji, ni preostalo drugega, kot da je svojo prošnjo umaknil in s tem pomiril duhove. Kot glavna stranska sodnica mu je pomagala Marile-na Chessa, ki je v enaki vlogi sodelovala tudi na procesu Cusani. NOVICE Cermis: Italija se je odrekla procesu TRENTO - Sodnik za predhodne preiskave sodišča iz Trenta je včeraj razsodil, da ameriškim vojakom, ki so zakrivib strahotno nesrečo pri Cer-misu, ne gre soditi, ker Italija naj bi za to ne bila teritorialn pristojna. Včerajšnja obravnava je trajala vsega oldrugo uro. Sodnik Ancona je menil, da ne obstaja druga možnost, ker se je Italija - sklicujoč se na sporazum sil Nato pakta iz Londona -odrekla pravici do sojenja ameriškim pilotom. Javni tožilec Francantonio Granero in njegov namestnik Bruno Giardina, ki sta vodila preiskavo in sta zahtevala uvedbo sodnega postopka proti sedmim ameriškim vojakom, nista hotela komentirati odločitve sodnika za predhodne preiskave. Slednji je napovedal, da bo objavil utemeljitev svojega sklepa čez dva ali tri dni, zatem bo imelo tožilstvo dva tedna časa za morebitni priziv na kasacijsko sodišče. Odločitev sodnika Ancone je medtem že naletela na različne reakcije. Zagovorniki ameriških vojakov so seveda zadovoljni, medtem ko so odvetniki italijanskih žrtev v Cermisu izrazili veliko razočaranje. V nesreči je umrlo 20 ljudi. Nevaren kriminalec dva dni »na prostosti« FIRENCE - Karabinjerski izvidnici je včeraj zjutraj uspelo izslediti Sergia Cosiminija, večkratnega morilca, ki je v soboto popoldne izginil med sprehodom po Firencah z dvema prostovoljnima paznicama. Moški je prestajal kazen v kriminalistični umobolnici. Lov na ubežnika se je začel šele šest ur po njegovemu pobegu. Preiskovalci so se bati, da se ne bi spet brez vsakega vzroka znesel nad nedolžnimi. Zato je Cosiminija iskalo več sto agentov in karabinjerjev. Ko so ga končno izsledili v kraju Cave di Maiano, je sam Cosimini izjavil, da je utrujen in da želi v zapor. Učinek zdravil je takrat že začel pojenjati... Berlusconi in Craxi v »zlatih« časih (Fotoarhiv AP) rVLADA / NEW YORK TIMES O PRODIJU Po njegovi zaslugi Italija v seriji A Časnik pripisuje italijanskemu premieru sposobnost preživetja in smisel za humor NEW YORK - Z Romanom Prodijem za krmilom vlade je Italija postala »moštvo serije A«, je včeraj zapisal ugledni New York Times, ki je objavil intervju enega svojih najvidnejših komentatorjev, Anthonyja Levvisa, z italijanskim premierom. »To, kar je pri Prodiju zanimivo, niso samo njegove sposobnosti preživetja na vladi in njegov smisel za humor, ampak je vse tisto, kar je naredil, odkar je na oblasti,« piše NYT, ki poudarja, da je Romano Prodi med liderji zahodnih demokracij »edinstven«, ker ne pripada nobeni stranki in nima politične preteklosti. Komentator potem opisuje »čudež« vstopa Italije v Evropsko monetarno unijo, v katerega še kak mesec prej ni nihče verjel, za kar ima spet zasluge Prodi, ki je uspel vsem strankam vsiliti strogo javnofinančno politiko. Ohraniti disciplino bo še težje, zdaj ko ni več prisile evra, ugotavlja ameriški časnik, vendar ima Prodi že pripravljen nov program reform, med katerimi je tudi reforma državne birokracije, ki tako žalostno slovi po svoji neučinkovitosti. Prodi je v intervjuju povedal, da je njegov cilj vzpostaviti v Italiji »normalno demokracijo«, Levvis pa končuje z naslednjim sklepom: »Če bo preživel in bo te reforme izpeljal, bo odvisno od njegovega projekta, ki je sicer komaj na polovici poti, kakšna bo nova oblika italijanskega političnega sistema.« Odgovor Polo svoboščin je žolčni napad na sodnike RIM - »Zaganjanje proti sodniku, ki pošteno opravlja svojo dolžnost, lahko ogrozi neodvisnost sodstva, neodvisnost pa je temeljnji element demokratičnega sistema naše države.« S temi besedami je napade Pola svoboščin na sodnike, ki so včeraj obsoditi Craxija in Berlusconija, ožigosal podpredsednik Višjega sodnega sveta Carlo Federico Grosso, ki je dodal, da se mu zdijo povsem neumestne nekatere izjave, kot npr. tiste o »posebnih sodiščih«. Grosso je tudi odklonil mnenja, da sodniki namerno kriminalizirajo nekatere osebe in da vnaprej pripravljajo obsodbe. Močan poziv k prenehanju napadov na sodstvo so na opozicijo naslovili Levi demokrati z Mussijem, Foleno in Salvijem. Mussi' je Berlusconija pozval, naj se ustavi, kajti gonja proti sodnikom je na meji ustavnosti in napada na institucije, medtem ko je Polena napovedal tožbo proti Berlusconiju zaradi obrekovanja. Forza Italia - in nekoliko manj kričavo zavezniki Pola svoboščin -pa brani svojega liderja z žolčno polemiko proti sodnikom. Pozno popoldne so na pred palačo poslanske zbornice improvizirali javni protest, ki ga je predsednik poslancev LD Mussi primerjal z akcijo mladih neo-fašistov leta 1992, ko so obkoliti parlament, da bi skorumpirance zaprti vanj. Očitno se nekateri vidni člani Nacionalnega zavezništva, kot Ga-sparri, ki je govoril o posebnih sodiščih, tega ne spominjajo več. Fini se je sicer omejil na ugotovitev, da včerajšnja razsodba kaže na prehod od zajamčene pravice k zajamčeni obsodbi, od prevladujočega mnenja sta se distancirala le Tremaglia (za katerega gre za vzorno obtožbo proti prvi republiki) in Mussolinijeva (ki je opozorila na grotesknost Gaspar-rijeve prispodobe). Solidarnost z Berlusconijem so izraziti še nekateri predstavniki zavezništva, medtem ko se je Cossiga spet odločil za provokativni komentar: glede na to, da ostaja praktično edini nepreiskovani bivši predsednik vlade, predlaga čimprejšnjo amnestijo, tudi za Craxija. Kar zadeva razsodbo Ali Iberian, pa se Cossiga ni hotel spuščati v delo sodnikov, vendar je pripomnil, da je obsodba izjemno stroga glede na dejstvo, da taka dejanja v drugih državah niso kazniva. 13. JULIJ 1998 v Lit (AH bC valuta nakupni prodajni 25 < ameriški dolar 1765,00 1800,00 ca N nemška marka 975,00 995,00 < • funt šterling 2891,00 2946,00 0 švicarski frank 1150,00 1180,00 O) N h belgijski frank 46,82 48,82 < m W D) [C francoski frank 289,00 299,00 nr danska krona 253,00 263,00 sd norveška krona 227,00 237,00 < 3 ^ švedska krona 216,00 226,00 V kanadski dolar 1183,00 1223,00 IM (0 portugalski eskudo 9,13 10,03 3 N nizozemski gulden 859,00 884,00 uc avstrjski šiling 137,50 142,00 O španska pezeta 11,10 12,20 N grška drahma 5,62 6,42 - irski šterling 2438,00 2518,00 /: japonski jen 11,99 12,89 m avstralski dolar 1.031,00 1.101,00 tu ja madžarski florint 7,00 8,50 hrvaška kuna 255,00 275,00 X v .v i slovenski tolar 10,25 10,50 13. JULIJ 1998 v Ul ?AH 13. JULIJ 1998 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1764,00 1794,00 ameriški dolar 1785,940 nemška marka 978,00 996,00 EKU 1949,350 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 985,890 nizozemski gulden 860,00 885,00 francoski frank 294,080 belgijski frank 47,00 48,80 funt šterling nizozemski gulden 2923,230 874,600 funt šterling 2869,00 2959,00 belgijski frank 47,810 irski šterling 2434,00 2529,00 španska pezeta 11,620 danska krona 254,00 264,00 danska krona 258,770 grška drahma 5,80 6,20 irski šterling 2481,210 kanadski dolar 1183,00 1218,00 grška drahma 5,937 švicarski frank 1153,00 1178,00 portugalski eskudo 9,638 avstrijski šiling 138,10 142,60 kanadski dolar 1207,120 slovenski tolar 10,15 10,48 japonski jen švicarski frank 12,564 1165,760 hrvaška kuna 260,00 280,00 avstrijski šiling 140,130 norveška krona 231,770 Švedska krona 221,240 finska marka 324,360 MILANSKI BORZNI TRG 13. JULIJ 1998 INDEKS MIB 30: +0,79 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 26.571 + 1,38 La Fondiaria 11.473 Bca di Roma 3.745 +1,93 Mediaset 12.143 Bca Fideuram 11.284 -0,97 Mediobanca 24.913 Bca Pop.M 1 16.351 +2,26 Montedison 2.359 Compart 1.758 + 1,15 Olivetti 3.112 Comit Credit 12.921 10.043 +2,32 -0,77 Parmalat 3.836 Edison 15.923 -1,19 Pirelli Spa 6.2/6 Eni 11.850 +0,21 Ras 27.023 Fiat 8.287 +1,78 Rolo 46.478 Generali 64.204 + 1,38 Saipem 9.557 Imi 31.656 +0,92 San Paolo To 29.563 Ina 5.536 +0,58 TIM 11.698 Ifalgas 7.877 -0,70 Telecom Ita 14.704 +0,06 -0,06 +0,54 -0,29 +2,50 +0,13 +0,81 +0,72 +2,81 +0,97 +0,93 +1,H +0,52 O ljubljanska banka Podružnica Milano % ■ Antonione predsednik, Budin in Boiiuzzo pa še naprej podpredsednika * A.l L P %* "A e - m S Roberto Antonione predsednik ter Miloš Budin in Matteo Bortuzzo podpredsednika. Po napovedih je na umestitveni seji deželnega sveta prevladala institucionalna rešitev, ki bo trajala vse dokler se ne bodo stranke sporazumele za novo deželno vlado, ki se bo rodila najkasneje prve dni avgusta. Antonione (Forza Italia) je dobil 59 glasov na šestdeset (en svetovalec, najbrž sam Antonione, je oddal belo glasovnico), Budin (Levi demokrati) jih je dobil 29, Bortuzzo (Severna liga) pa 30. Vsak svetovalec je glasoval le za enega podpredsednika in tudi v tem pri-rnem je bila ena glasovnica bela. Umestitveni del zasedanja je vodil anagrafsko najstarejši svetovalec Giu-lio Staffieri (Forza Italia), medtem ko sta tajniške posle opravljala najmlajša in sicer Michele Degrassi (LD) in Luca Ciriani (NZ). In prav nekdanji tržaški melonarski župan (glej usodo!) je moral uvodoma Povedati, da imajo svetovalci v skladu z novim poslovnikom pravico do zaprisege tudi v slovenščini in v furlanštiini. To pravico je vsega skupaj izkoristilo petnajst svetovalcev. V slovenščini sta prisegla Budin in Bruna Zorzi-ni Spetič, trinajst svetovalcev različnih skupin (razen Nacionalnega zavezništva) pa v furlanšči-ni, med katerimi tudi dosedanji predsednik Dežele Giancarlo Cruder. Večina ligašev je skušala najprej priseči v furlanščini, Sfaffieri pa jih je takoj Prekinil rekoč, da poslov- nik določa najprej prisego v italijanskem jeziku. Giampiero Fasola (Liga) je prisegel kar v angleščini in predsedujoči se mu je zahvalil v istem jeziku. Staffieri je izrazil upanje, da bodo svetovalci med petletnim mandatom veliko delali in malo govorili, pred izvolitvijo novega predsedstva pa je naštel pritožbe in rekurze, ki v teoriji še postavljajo v dvom sedanjo sestavo novega deželnega parlamenta. Med vsemi je vsekakor najbolj ogrožen zastopnik CCD iz Gorice Giovanni Vio, čigar mesto bo morda prevzel nekdanji socialdemokrat in danes Berlusconijev pristaš, Videmčan Adino Cisilino. Dva rekurza se nanašata na preference NZ v tržaškem okrožju (predložila sta ju Bruno Sulli in Franco Bruno), nad volilnim izidom pa se je pritožil tudi nekdanji ligaš Ezio Se-dran, ki je kandidiral s furlanskimi avtonomisti LAF. Novo tajništvo skupščine sestavljajo Zorzinijeva (SKP), Giorgio Baiutti (zeleni in socialisti), Adriano Ritossa (NZ) in Antonio Martini (Ljudska sredina za reforme). Zorzinijeva in Baiutti sta dobila vsak po 30 glasov, Ritossa in Martini pa 29. V predsedstvu skupščine so zastopane vse svetovalske skupine, z izjemo Unione Friuli, ki ima le enega deželnega svetovalca. Antonione se je zahvalil za plebiscitarno izvolitev in je izrazil upanje, da bo novoizvoljeni deželni parlament zagovarjal posebnost Furlanije-Julijske krajine in da bo prispeval svoj delež na poti zbliževanja med deželnimi institucijami in občani. Predsednik je prepričan, da v skupščini prevladuje pozitivno vzdušje ter da bodo splošni interesi predvladali nad osebnimi. Zastopnik Berlusconijeve stranke se je previdno izognil kakršni koli napovedi o novi koaliciji, pred koncem seje pa se je spomnil nedavno preminulega dolgoletnega predsednika Dežele Antonia Comellija. Predstavil ga je kot zglednega upravitelja in kot velikega zagovornika deželne avtonomije, spomnil pa se je tudi njegovih prizadevanj za obnovo od potresa porušene Furlanije. Vsa pozornost je sedaj namenjena pogovorom in pogajanjem za sestavo deželnega odbora. Severna liga bo svoje zadržanje dokončno pojasnila na drevišnji seji furlanskega »državnega sveta«, ki bo zasedal pod predsedstvom Roberta Visentina. Kaže, da Bossijevi pristaši ne bodo še zaprli vseh vrat za sodelovanje v novem odboru, sogovornikom, zlasti pa Forza Italia, bodo postavili nekatere težke politične pogoje. Zahtevali bodo zase predsedstvo odbora (Alessan-dra Guerra), jasne obveze Na slikah: pod naslovom deželna skupščina, spodaj od leve Miloš Budin, Bruna Zorzini - Spetič in Jurij Slama. za t.i. samoodločbo FJK ter jamstva za prioritetno zaposlovanje domačinov. Nočemo igrati vloge statistov, je podčrtala Guerro-va, ki bi prevzela krmilo Dežele le pod pogojem, da bi uživala podporo vsaj vse tretjini skupščine. V primeru propada pogajanj med FI in Ligo se na obzorju obetajo druge politične rešitve. Dobre možnosti za prodor bi imela v tem primeru koalicija med Polom svoboščin in Ljudsko sredino za reforme, ki jo sestavljajo predstavniki Ljudske stranke. Levi demokrati pa še upajo v vlado širokih zavezništev, ki bi si kot glavni cilj zadala novo (večinsko) volilno zakonodajo, samorazpust deželnega sveta in predčasne volitve. V zvezi z nelahko politično in upravno situacijo se je medtem oglasil videmski nadškof Alfredo Battisti. V homiliji, ki je izzvenela kot neke vrste politični poziv vsem svetovalcem ne glede na strankarsko in idejno pripadnost, se je furlanski cerkveni dostojanstvenik zavzel za dosego dveh ciljev. Za revizijo deželnega statuta in za novo volilno zakonodajo, ki bi jamčila stabilnost in preprečila prepirljivost, ki je povzročila že ogromno škodo celotni deželni skupnosti. Nadškof je pozval svetovalce, naj se enkrat za vselej osvobodijo pritiskov (uporabil je izraz suženjstvo) strank in naj odločajo po vesti, pred seboj pa naj imajo le dobrobit deželne skupnosti. S.T. »PRVI DAN« SLOVENSKIH SVETOVALCEV Budin: Težko dosegljiva stabilnost Zorani: Nobenih odnosov z desnico Za Miloša Budina in Bruno za svetovalko Stranke komu-^■orzini je »prvi dan« nove nistične prenove pa je bil vče-tieželne zakonodaje potekal rajšnji dan uvod v novo poli-P° pričakovanjih. Slovenski tično in obenem življenjsko sVetovalec Levih demokratov izkušnjo. Budin je bil potrjen za podpredsednika, Zorzinijeva, ki je edina ženska v novem predsedstvu, pa je ena od štirih tajnikov nove skupščine. Predstavnik LD je seveda upravičeno zadovoljen, da je tako visoko število (petnajst) svetovalcev zapriseglo tudi v jeziku manjšinskih skupnosti in to prvič na osnovi skupščinskega poslovnika, ki ga je v prejšnji zakonodajni dobi prav on predlagal. To je posledica časov, ki se spreminjajo, nam je povedal Budin, ki je izrazil željo, da bi Furlanija-Julijska krajina dobila stabilno vlado. »Ta cilj pa bo precej težko dosegljiv, čeprav bi bila vsaka napoved v tem trenutku preuranjena«, meni še podpredsednik, ki vsekakor pozitivno ocenjuje institucionalno (ali tehnično) usmeritev pri izvolitvi la vodo na mlin desnici, SKP skupščinskega predsedstva. pa odločno nasprotuje uvedbi Zorzinijeva pa nima dvo- večinskega volilnega sistema, mov o opozicijski usmeritvi »Vse komponente Prodijeva svoje stranke. Tako imenovana zavezništva (Oljka in SKP) bi koalicija širokih zavezništev bi se morale brez oklevanj opre-po njenem mnenju le pripelja- deliti za opozicijo in se skupno zavzeti, da bi se ljudje spet približali politiki«, nam je povedala Zorznijeva, ki je prepričana, da si mnogi zakrivajo oči pred pojavom nizke volilne udeležbe, nad katerim je sama zelo zaskrbljena. Prva seja deželnega sveta v obnovljeni dvorani je na splošno potekala po ustaljenih tirih, brez polemik in presenečenj, v skladu z nenapisanim bontonom, da so si v začetku vsi prijatelji, za potem pa bomo videli. Umestitveni »obred« je vsega skupaj trajal približno poldrugo uro, nekoliko živahneje je bilo le na Oberdanovem trgu, kjer je svetovalce pričakala množica Čedajcev, ki je glasno zahtevala ponovno odprtje krajevne bolnišnice. Movni urad: Jurij Slama odšel v pokoj Tiskovni urad deželnega sveta je pred kratkim zapustil načelnik Jurij Slama, ki je včeraj umestitve-no sejo prvič spremljal kot upokojenec. V deželni upravi je delal skoraj trideset let, najprej kot prevajalec za slovenščino, nato kot referent predsedstva Dežele za odnose s takratno Jugoslavijo, na koncu pa kot načelnik tiskovnega urada skupščine. Za novinarje in tudi svetovalce je bil vedno prijazen sogovornik, njegovo mesto je sedaj prevzel Alessandro Bourlot. Od izkušenj v deželni upravi mu je najbolj ostala v spominu izkušnja referenta za odnose z Jugoslavijo, ko je s predsednikoma Alfredom Berzantijem prej in Antoniom Comellijem potem FJK postavila temelje ne samo za mednarodno skupnost Alpe-Adria, a tudi za boljše odnose med Italijo in Jugoslavijo. Torek, 14. julija 1998 ALPE JADRAN, TRST 4 BANČNIŠTVO / ITALIJANSKE BANKE SE VSE BOLJ POVEZUJEJO TRST / POLITIKA Kmečka banka in CrG kmalu del enega holdinga Postali naj bi del padovsko-bolonjske finančno-bančne skupine Pokrajina: odstop in zamenjava v skupini SKP Zagabila namesto Zoizinijeve GORICA - Povezave med bankami so v zadnjem Času vsakdanja stvar. Ni ga v zadnjih dveh letih tedna, da ne bi prišlo v Italiji do povezave med bankami. Le malokdaj se združita dve enakovredni banki. Največkrat velja pravilo, da velika banka pogoltne majhno. Se do pred nekaj let je bilo v Italiji nad tisoč bank (od teh kakšnih šeststo majhnih zadružno-kreditnih). V zadnjem Času je veliko bank izginilo s prizorišča. V največ primerih pa so majhne banke ohranile svoje ime in svojo upravo, pa Čeprav sodijo v veCji holding. Poznavalci finančnih razmer v Italiji pravijo, da bo koncentracija šla dalje, kajti Italija je še vedno na repu dogajanja v bodoči finančno združeni Evropi. V Italijo so že prišli nemški in francoski finančni mogotci, ki so si zagotovili odločujoča mesta v upravnih odborih. Konec prejšnjega tedna je v beneškem dnevniku II Gazzettino bila objavljena vest, da je sedaj na vrsti združitev hranilnic v Padovi in Bologni. Povezujeta se v holding, ki bo še pred koncem leta kotiral na borzi. V ta holding pristopata tudi dve zavarovalni drušbi (Ras in Unipol) ter ena tuja banka. Povejmo, da je zavarovalnic Ras last moCne nemške zavarovalnice Allianz. Stvar sama na sebi ne bi bila za nas zanimiva, ko ne bi vedeli, da se je hranilnica v Padovi pred nekaj meseci odločila, da kupi 30 odstotkov delnic goriške hranilnice, in da je finančna grupa Caer iz Bologne, v kateri je tudi tamkajšnja hranilnica, lastnica 35 odstotkov delnic goriške Kmečke banke. Stvari so še tako daleč, da‘sta odbora izdelala natančni naCrt za združitev in da je treba te odločitve sedaj le ratificirati. Na tak naCin naj bi nastal močan finanCno-banCni holding. Hranilnica v Padovi (Cassa di Risparmio di Padova) že nekaj let nadzoruje podobni banki v Benetkah (Carive) in Cerei. Letos se je Odločila, da kupi 30 odstotkov goriške hranilnice (Cassa di Risparmio di Gorizia) in upravni svet goriške fundacije je v to privolil. Prav tako letos se je odločila, da kupi 51 odstotkov delnic videmsko-pordenonske hranilnice (Grup). Kar se tiče Vidma, stvar ni dokončna, kajti tej odločitvi Vi-demCanov se upirajo upravitelji hranilnice v Veroni, ki so že od prej bili prisotni v Grup s 25 odstotki delnic. Upravitelji banke iz Padove bi na tak način imeli velik vpliv tudi v treh pokrajinah Furlanije-Julij-ske krajine (Pordenon, Videm in Gorica). Finančna grupa Caer iz Bologne, ki upravlja hranilnico v tem mestu (Cassa di risparmio di Bologna) in še nekaj drugih manjših bank, je pred dvema letoma prišla tudi v Gorico in kupila 35 odstotkov delnic goriške Kmečke banke. Prejšnji delničarji so banko dokapitalizirali. Na tak naCin je v Kmečki banki prenehala komisarska uprava. Med delničarje Kmečke banke je v zadnjih mesesih pristopila tudi Nova ljubljanska banka, ki je odkupila nekaj delnic nekaterih slovenskih podjetij grupe Salti in ki namerava svoj delež v Kmečki banki še povečati. V dosedanji politiki združevanja bank v Italiji je bila grupa Caer pravzaprav nekje na repu. Druge banke v deželi Emilija-Romagna so se v zadnjem času združevale z milanskimi ali drugimi bankami. Sedaj kar na lepem novica, s katero je “splendid isolation” bolonjske fi-nančno-banCne grupe konec. Skoraj gotovo bo strategija novega bančnega holdinga takšna, da bodo vsaki včlanjeni banki pustih samostojno delovanje na svojem področju. Strateške odločitve pa bodo sprejemali na enem samem kraju. Vedeti je treba ah bo to Padova ah Bologna. V Gorici bomo imeli dve banki. Kmečko in Hranilnico, ki si bosta še naprej konkurirah in poslovali vsaka na svojem področju. Imeli pa bosta nekaj skupnega. Marko VValtritsch TRST - Giuliana Zaga-bria je od sinoči pokrajinska svetovalka Stranke komunistične prenove. V svetovalski skupini je prevzela mesto Brune Zorzini Spetič, ki je odstopila po izvolitvi v deželni parlament. Zaga-bria, ki je tudi devinsko-nabrežinska občinska odbornica, je za kratek Cas že sedela v pokrajinski skupščini, po razsodbi deželnega upravnega sodišča pa je njeno mesto dokocno prevzel Claudio Mutton iz vrst Levih demokratov. Govori se tudi o bližnjih zamenjavah v odboru predsednika Renza Codarina in to po odstopu podpredsednika in odbornika za šport Pa-risa Lippija (Nacionalno zavezništvo), ki je postal deželni svetovalec. Njegovo mesto bo prevzel somišljenik iz Finijeve stranke (Sluga ali Scocci-marro), iz uprave pa bi izključili enega odbornika iz sredinskih vrst. Na prepihu sta odbornik za kulturo Manfredi Poillucci (CDU) in odbornik za šport Roberto Sasco (CCD). Nacionalno zavezništvo zahteva veC politične teže v pokrajinskem odboru in to, kot vidimo, na škodo nekdanjih demokristjanov. Pokrajinski svet se je sinoči vsekakor v glavnem ukvarjal s finančnim obračunom. Odborniki so poročali o opravljenem delu, ki je doživelo kritike opozicije (Oljke, Severne lige in Stranke komunistične prenove). SKGZ / SEJA DEŽELNEGA VODSTVA r RAZSTAVA / OD 31. JULIJA DO 8. NOVEMBRA h 0 pomenu Dijaškega doma S. Kosovel V nadaljevanju seje o gospodarstvu in o novostih v zvezi z zaščitnim zakonom Veliki židovski ustvarjalci V sklopu razstave »Shalom Trst« - v miramarskih konjušnicah TRST - Dijaški dom Srečka Kosovela iz Trsta postaja vse bolj pomembno mladinsko središče. Svoje prostore in strokovnost osebja nudi dom tudi tistim mladim, ki s socialnega in družinskega vidika beležijo določene težave. V tem smislu in v perspektivi, da bi dom postal eno pomembnejših središč naših mladih, so se odločili za večji gradbeni projekt: obnovo in posodobitev prostorov. O teh in drugih vprašanjih, ki neposredno zadevajo mladinsko-vzgojno ustanovo, se je seznanilo deželno vodstvo Slovenske kultumo-gospodarske zveze, ki je obiskalo gradbišče doma in se sestalo z vodstvom Združenja dijaški dom. Predsednik Združenja prof. Dušan Križman, ravnateljica doma Sonja Babič, koordinator gradbenih del Edvin Švab in ostali so predstavnikom SKGZ orisali dejavnosti središča, ki je v tem šolskem letu skrbelo za veC kot 100 mladih, od osnovne šole do univerze. Ob tem v domu posvečajo svoje znanje in nudijo prostore dejavnosti, ki so ji nadeh ime »Ptički brez gnezda« ter otrokom socialno ogroženih družin. Pri SKGZ so pohvalili dejavnost doma in naglasih potrebo, da bo to središče tudi vnaprej posvečalo svojo primarno nalogo mladim in najmlajšim, seveda v oblikah, ki so danes primerne za takšno dejavnost. Nadaljevanje seje deželnega vodstva SKGZ so posvetih gospodarskim vprašanjem in se pri trem sooCali z današanjo stvarnostjo ter o perspekti-tivah, ki jih ima naša skupnost, da bi se gospodarsko utrdila tudi v vidiku novosti, ki jih bo obmejnemu prosto- ru prinesla vključitev Slovenije v Evropsko zvezo. Podrobna analiza problematike, ki jo je razgrnil predsednik gospodarske komisije Boris Siega, je izpostavila vrsto vprašanj gospodarskega in imovinskega značaja, o katerih je SKGZ že izdelala svoja osnovna izhodišča. Na seji deželnega vodstva SKGZ so ocenili tudi zadnje novosti, ki prihajajo iz Rima v zvezi z zaščitnim zakonom. Obstaja stvarna možnost, da bi lahko zakonski osnutek že v teku leta našel pot do parlamentarne razprave. Zaradi tega je po mnenju SKGZ pomembno in potrebno, da se znotraj manjšine pripravimo, da bi čimbolj enotno podpirali parlamentarni iter ter si prizadevati, da bi naša manjšina vendarle prišla do svojega juridiCnega statusa. TRST - Med prireditvami, ki se bodo odvijale v sklopu prireditve Shalom Trst - kulturne manifestacije, ki bo v našem mestu posvečena židovstvu - si bo prav gotovo veljalo ogledati razstavo z naslovom - Svetovna pota: Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst: judovski intelektualci in evropska kultura od 1890 do 1930. Predstavitev del, dokumentarnega gradiva, glasbe in slik, ki so nastale v omenjenih štirih desetletjih, bo potekala v konjušnicah miramarskega gradu od 31. julija do 8. novembra. V razstavnih prostorih bodo organizatorji ob tej priložnosti uredili nekatere, s simbolnega vidika pomembne srednjeevropske »prostore«. Prikazali bodo notranjost dunajske kavarne, ambulanto, kjer je Freud sprejemal svoje paciente, grad češke prestolnice, o katerem je pisal Kafka ter knjigarno Umberta Sabe. Razstavljeno gradivo bo tudi prikazovalo kompleksen odnos, ki so ga umetniki in intelektualci judovskega porekla imeli do družbe in okolja, iz katerega so izhajali. Prostor bo obenem odmerjen orisu privatnega življenja ustvarjalcev ter poglavitnim debatam, ki so burile takratne duhove. Zbrano fotografsko in filmsko gradivo bo prikazalo obdobje, ki je bilo politično nestanovitno ter kulturno nadvse plodno. Da si pa prireditelji prizadevajo za vrhunsko kakovostno ponudbo priča tudi dejstvo, da bodo ob tej priložnosti prišle v Trst umetnine najuglednejših ustvarjalcev tiste dobe kot na primer Chagalla, Klimta, Schieleja in drugih. ŠPETER / V NEDELJO JE BILA SLOVESNA MAŠA V špetrski župniji so dobili novega župnika Dionisija Matevčiča, ki je odšel v žabniško faro, je zamenjal 62-letni Mario Gualizza, ki prihaja iz Tablje SPETER - V nedeljo je s slovesno mašo prevzel službovanje v špetrski župniji gospod Mario Qualizza, naslednik župnika Dionisia MatevCica, ki je po odločitvi videmskega nadškofa Battistija pred nekaj meseci postal župnik žabniške fare, v katero spada tudi višarsko svetišče. Gospod Mario Qualizza je med slovesno mašo v špetrski cerkvi zelo številnim vernikom zrazil veselje, da se vraCa v Nadiške doline, v kraj svojih življenjskih in verskih korenin. Prepričan je, da bo z domačimi verniki vzpostavil pristne medčloveške odnose. Qualizzo sta pozdravila tako špetrski župan Firminio Marinič, kot tudi Zupan iz Tablje, kjer je Qualizza doslej služboval. Novi špetrski župnik je star 62 let, doma je iz Kravarja v občini Sentlenart. V duhovnika je bil posvečen leta 1962, nato pa je bil po krajšem službovanju v Sol-bici v Reziji imenovan za kaplana župnije San Quirino v Vidmu. Kasneje je bil škofijski asistent Katoliške akcije in tudi prorektor videmskega semenišča. Leta 1974 je postal župnik v Naborjetu, nato pa je 12 let služboval v Tablji. Med ljudmi je poznan tudi kot strasten hribolazec. Med drugim je preplezal nekaj zahtevnih vrhov na Aljaski in v Himalaji, kjer je med prvimi stopil tudi na vrh se-demtisočaka, ki so ga poimenovati "Cima Friuli“. Poleg tega ima za seboj vzpone v Čilskih Andih in na Kiti-mandžaro. Župnik Quatizza prevzema novo službo v dokaj zahtevnih okoliščinah, saj bo skrbel za območje, na katerem živi okrog 3500 ljudi. Na tem območju se nahaja nič manj kot 25 cerkva in 10 župnij. Na tem teritoriju je v šestdesetih letih delovalo enajst duhovnikov, sedaj pa se je njihovo število skrčilo. Mariu Qualizzi bosta pri delu pomagala duhovnika Federico Saracino in Emitio Battistig. (du) TURISTIČNO SODELOVANJE / SREČANJE V DIVAČI Gostinci SDGZ poglabljajo stike z odborom Kras Brkini Skupna turistična ponudba na obeh straneh meje DIVAČA - V sredo (8. 7.) je v Divači prišlo do spoznavnega srečanja med gostinci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Iniciativnim odborom Kras Brkini. Slo je za nadaljevanje in poglobitev stikov, ki so biti vzpostavljeni na nedavnem tržaškem sejmu, ob predstavitvi kraško-brkinske turistične ponudbe. Srečanje je bilo v lepo opremljenem klubu gostišča Orient Express, kjer bo kmalu zaCel delovati turistični biro za promocijo krajevnega turizma Kras Tom d.o.o. Predsednik iniciativnega odbora Stojan Cerkvenik in predsednik tržaških gostincev SDGZ Niko Ten-ze sta podala pregled doslej opravljenih korakov na obeh straneh. Ostali udeleženci, predstavniki občin Hrpelje, Kozina in Divača, Območne obrtne zbornice Sežana, Turističnega društva Divača, krajevni agroturisticni in gostinski operaterji, gostinci in hotelirji s tržaškega Krasa so se vključili v razpravo z vsebinskimi in konkretnimi posegi. Vsi so soglašali, da je dozorel čas za skupen nastop, saj ponudba Krasa lahko pritegne nove goste in obiskovalce samo, če je celovita in dovolj zanimiva. Omenjene so bile naravne lepote, kulturnozgodovinske in druge zanimivosti, ter vse druge danosti, ki jih nudi teritorij. Operaterji pa so se zelo stvarno povprašali o dejanski ponudbi: o kapacitetah in storitvah, ki so na razpolago. Meniti so, da je potrebno skupno planiranje in usklajevanje za učinkovito promocijo, a še prej bi bilo treba opraviti analizo kapacitet na obeh straneh kraškega območja: število sedežev, ležišč in druge strukture. Višji referent za gospodarsko infrastrukturo Občine Hrpelje -Kozina, Robert Kastelic, je izrazil voljo krajevnih uprav, da se vprašanja turistične promocije lotijo skupaj, zato so omenjeni in občini Komen ter Sežana skupno ustanovi- le Iniciativni odbor Kras Brkini. Prav tako je poudaril soglasje političnih dejavnikov o tem, da se turistično ponudbo na Primorskem na novo opredeli in prilagodi novim razmeram. Razpravljalni so predstaviti konkretne predloge, od zamisli razširitve ceste terana na slovenski Kras do skupnih tržnih nastopov in sodelovanja pri akcijah, ki že potekajo, kot so npr. tradicionalni prazniki kot Pastirske igre v Senožečah. Med poletjem naj bi prišlo do raziskave o dejanskih zmogljivostih na obeh straneh meje in do študije prvih programov, za katere bi poskrbel ožji delovni odbor. Ugotoviti naj bi tudi obče pomembne tradicionalne prireditve, na obeh straneh Krasa, ki bi jih uvrstiti v skupni promocijski program. Ožji odbor naj bi sledil pripravam za naslednje jesensko dvostransko zasedanje zainteresiranih operaterjev na tržaškem Krasu. Davorin Devetak POLETJE V SESLJANU TER MORJE IN KRAS Pestra poletna ponudba nabrežinske uprave Julija, avgusta in septembra na sporedu pet filmskih uspešnic, za Veliki šmaren pa sejem v Nabrežini V sesljan-skem sedežu tržaške Leto-vicarske ustanove je vCeraj dopoldne de-vinsko-na-brežinska občinska uprava predstavila program kul-turno-promo-cijskih pobud letošnjega poletja, ki ga v glavnem sestavljata dva glavna sklopa pobud: Poletje v Sesljanu in Morje in Kras na trgu. O Poletju v Sesljanu smo sicer že delno poročali, saj gre v bistvu za niz petih filmov in koncerta. Medtem ko bodo filme (16.julija Življenje je lepo, 23.julija Uporni duh, 30. julija Sedem let v Tibetu, 13.avgusta Jackie Brovvn in 3.sep-tembra Outsider) predvajali na območju Karavele v Sesljanskem zalivu, se bo koncert priznanega ansambla »Alfredo Lacosegliaz pat- chvvork ensemble« 10. avgusta odvijal na mavhinjskem vaškem trgu. »Občinska uprava posveča veliko pozornosti turistični promociji in splošnemu gospodarskemu vrednotenju naših krajev«, je dejala podžupanja Mariza Skerk Kosmina. In prav gospodarski promociji je posvečena pobuda Morje in Kras na trgu v organizaciji odbomištva za turizem in kmetijstvo. »S to pobudo želi uprava promovirati umetniško in produktivno dušo devinsko-na-brežinske občine« je pojasnil odbornik Nevo Radovič. Tako bo v prenovljeni Grudnovi rojstni hiši v Nabrežini 8. avgusta otvoritev razstave s pomenljivim naslovom Vabilo k ustvarjalnosti, to je umetniškega izložbenega okna, ki bo odprto vsem umetniško nastrojenim občanom. Prav tako v Grudnovi hiši bo sočasno na ogled fotografska rastava Guida Radoviča. Svoj višek bo pobuda vsekakor dosegla teden kasneje, to je 15. in 16. avgusta, ko bodo sicer tradicionalnemu nabrežin- skemu prazniku vaškega zavetnika Sv. Roka zarisani bistveno širši obrisi. »Za Veliki Šmaren bo na-brežinsko vaško jedro popolnoma zaživelo« je dejal Radovič. Na na-brežinski Kržadi bo zaživel bolšji sejem, po vsej stari vasi bodo razstavljeni izdelki kamnarskega obrtništva, medtem ko bo v neki kmetiji prikazana prašiCjereja. Na nabrežin-skem glavnem trgu bodo obenem nameščene lesene hišice, v katerih bodo krajevni kmetijski, ribiški in obrtniški podjetniki ponujali svoje pridelke oz. izdelke. Avgustovski vikend bodo še dodatno popestrile razne spremne pobude, od extem-poreja za otroke do turnirja v briškoli in trešetu, poskrbljeno pa bo tudi za glasbo in seveda veliko veselega vzdušja. V zaključku je Radovič zagotovil, da je pri vseh pobu-dah z Občino sodelujejo razne stanovske organizacije in združenja, tako da naj bi bil uspeh letošnjega velikošmarenskega praznika že sedaj zagotovljen, (gb) NA STADIONU 1. MAJ / PREDSTAVITEV STERGARJEVE IN RUPLOVE KNJIGE Množični šport v letih 45-53 Na Stadionu 1. maj ali sami zibelki zamejskega Povojnega športa je bila sinoči predstavitev publikacije - Množična in športna gimnastika, fizkultuma organiziranost na Primorskem 1945-1953. Kot je razvidno že iz samega naslova, prikazuje knjiga športno delovanje v tisti burni in politično negotovi dobi, ki se je zaCela s Prihodom partizanskih enot v Trst, ter zaključila Ua predvečer vstopa italijanske vojske v sevemoja-dransko pristanišče. Po uvodnem pozdravu Predstavnika ZSSDI Maria Šušteršiča, ki je poudaril, da mora svetoivanski športni objekt tako kot v Preteklosti, tudi v bodočnosti »ostati naš«, sta prevala besedo avtorja knjige. Pravzaprav le anagraf-sko 88 let stari Miloš Ster-gur je spregovoril o tem, I 'ko je publikacija nastaja-la, ter o povojnem dogajanju. Sam je namreč vse do kominforma skrbel za tehnično delo množičnih Prvomajskih telovadnih nastopov. Prisotnim je posredoval vnemo, ki je označevala takratne športno-druzbene delavce ter naš-tel cel kup dogodkov in Podrobnosti iz tistega Časa. nadaljevanju je prof. Al-do Rupel dopolnil Ster-garjevo izvajanje ter poudaril dejstvo, da kljub me-jrioaris^Cnemu značaju 'drjlge, ni v njej nikakršne Patetike. knjige pa “nieniti s< ®5rju izn ZVeze,s ^ ®ar irnenc Jakih cla] nVetU le ] S Pa s ifd, ker j 0 mesto Taborniki RMV od včeraj na dvotedenskem taborjenju v Ribčevem lazu pri Bohinju Potem, ko so se o taborjenju pogo- drugim predvideva kar nekaj planin-varjali in se nanj pripravljali skozi ce- skih izletov, športna tekmovanja, telo leto, so se taborniki Rodu modrega matski dan, taborne ognje, dežurstva, vala vCeraj iz Sežane (foto Kroma) od- straže in, kar je za vse najbolj popeljali na dvotedensko taborjenje v membno, veliko zabave v objemu na-Ribcev laz pri Bohinju. Prva dva dne- ra ve. va bosta namenjena postavljanju in Po prihodu v Bohinj so se javili in urejanju tabora, potem pa bo stekel sporočili, da so sreCno prispeli na cilj predvideni program taborjenja, ki med dvotedenskega taborjenja. (ŽPP) OBČINA NOVICE Težave pri Valmauri je treba takoj rešiti Govor je bil tudi o Romih Onesnaževanje, mik-rokriminal in drugi problemi že dalj Časa tarejo prebivalce Valmaure in Skednja, tako da je za rešitev težav potrebna moCna in stalna angažiranost, nujni pa so hitri in kakovostni posegi. To je prišlo na dan na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaški Občini, kjer so med drugim poudarili, da so pri Valmauri emarginirani. Konference so se ude: ležili občinski odborniki Uberto Fortuna Drossi, Gianni Pecol Cominotto, Ondina Barduzzi, Sergio Albanese in Mauro Tom-masini ter predsednik rajonskega sosveta Davide Fermo. Govor je bil o problemih prometa, razpečevanja mamil, mikrokrimi-nala, pomanjkanja zelenih površin in o onesnaževanju, ki ga povzroča ške-denjska železarna. Slednja vpliva na kakovost zraka na celotnem območju in je treba vsaj omejiti škodo, so povedali. Valmaura je prepuščena sama sebi, postavlja se tudi problem Romov, ki so se tam ustalih, drugih prostorov pa zanje ni. Edina zelena površina je zapuščena, nujno je vzdrževanje poslopij, a nadzorstvo rajona je pomanjkljivo, so podčrtali predstavniki rajonskega sveta in komiteja »Skedenj diha«. Kar zadeva Rome, se je Občina zavzela, da bo poiskala rešitev v okoliških občinah. Za rešitev problema železarne so v teku stalna pogajanja, v kratkem pa bodo uredili upepeljevalnik. Prebivalce vsekakor še najbolj skrbi rast mikrokrimina-la, za kar je treba Cimprej poseči, (ag) Na univeizi nova smer o interkultumih vedah Na filozofski fakulteti tržaške univerze bo novembra stekla nova študijska smer o interkultumih vedah. Gre za prvo tovrstno smer v Italiji, njen namen pa je usposabljati specializirano osebje za šole, javno upravo, gospodarske in kulturne ustanove ter sredstva javnega obveščanja in pripraviti ljudi na odnose oz. stike z institucijami in državljani držav izven EU. Nov tečaj bo trajal dve leti. V prvem bo 12 izpitov in praktični preizkus iz informatikem v drugem, bolj specializiranemo, pa 12 ustnih in štirje pisni izpiti z dvema obveznima jezikoma, področja pa so romanistika, anglistika, srednjevzhodna in balkanska Evropa, učenje hebrejščine, arabistika, itafijani-stika, sprejemanje in mednarodna kooperacija. Občina Devin-Nabrežina išče dva sodelavca Občina Devin-Nabrežina je razpisala selekcijo na osnovi listin in kolokvija za dodehtev dveh delovnih mest tehničnega inštruktorja in terminahsta-arhivarja. Za celotno besedilo in morebitne informacije se lahko interesenti obrnejo na kadrovski oddelek (urad za osebje) Občine Devin-Nabrežina, tel 040-2017314-326. Kandidati morajo najkasneje do ponedeljka, 20. julija 1998 ob 17.30 na Občini Devin-Nabrežina vložiti ustrezno prošnjo na navadnem papirju. Selekcije se lahko udeležijo kandidati obeh spolov, stari največ 30 let, italijanski državljani ah državljani držav EU, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Kam lahko potujemo z osebno izkaznico in rojstnim listom Tržaška kvestura je objavila seznam držav, ki priznajo kot enakovredne potnemu listutudi osebno izkaznico ali rojstni list za mlajše od 15 let za prehod meje s pooblastilom. Z osebno izkaznico lahko potujemo v Avstrijo, Belgijo, Oper, Hrvaško, Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Grčijo, Irsko, Islandijo, Liechteinstein, Luksemburg, Makedonijo (samo z izkaznico, ki jo izdajo na meji za 50 tisoč lir), Maroko (samo z oigani-ziranim potovanjem), Malto, Monako, Norveško, Nizozemsko, Portugalsko, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, Tunizijo in Turčijo (zadnji dve samo z organiziranim potovanjem). Rojstni list: Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, VB, Grčija, Irska, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, Monako, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švica, Tunizija in Turčija (zadnji dve samo z organiziranim potovanjem). Poudariti velja, da samo z rojstnim listom trenutno ni mogoče potovati v Slovenijo in Hrvaško, so pa v teku diplomatski stiki. Krožek Falcone-Borsellino Člani krajevnega krožka »Italija vrednot« (LTtalia dei valori), ki mu predseduje senator Antonio Di Pietro, so na zadnji skupščini odločili preimenovati ga v krožek »Giovanni Falcone in Paolo Borselli-no«. Kot je povedoval predstavnik krožka Maurizio Fogar, so se hoteti po eni strani tudi v Trstu spomniti umorjenih sodnikov, po drugi pa izpostaviti dejavnost svojega gibanja, Id se zavzema za avtonomijo in neodvisnost sodstva, ki je v zadnjih mesecih nenehno pod političnim pritiskom. Skavtje s Proseka, Opčin in Repentabra odšli na taborjenje v Žirovnico Skupina tridesetih skavtov je vCeraj dopoldne (na sliki Foto Kroma) odpotovala na taborjenje v Žirovnico pri Zi-reh v bližini Idrije, kjer bo ostala dva tedna, vse do 27. julija. Letošnje taborjenje bo potekalo na temo Indijancev. Voditelji bodo v delovanje na taboru vnesli elemente, ki so tipični za življenje Indijancev, da se bodo lahko udeleženci kar dobro razvedrili. Med drugim si bodo ogledali znameniti idrijski rudnik, muzej in Divje jezero. V Žirovnici taborijo skavtje 2. Čete, to je s Proseka, OpCin in Repentabra, ki pa se bodo med svojim bivanjem v naravi srečali tudi s skavti 1. in 3. Čete (le-ti taborijo v Cerknem). Tabor v Žirovnici vodi načelnik Matjaž Rustja, pri vodstvu pa mu pomagajo še številni drugi starejši elani. V nedeljo, 19. julija, bodo imeli na taboru dan obiskov staršev in sorodnikov. TREBČE / 85 LET GODBE VIKTOR PARMA TRST / POLETNI CENTER S povorko godb konec tridnevnega slavja Zelo uspela prireditev se je končala z družabnostjo Stadion 1. maj so »okupirali« malčki Igra in zabava za otroke iz vrtcev - Skupaj KD S. Škamperle, Športna šola in Lupusinfabula n ŠOLSTVO / PO VEČLETNEM PREMORU n Spet izpopolnjevanje v Sloveniji Tržaško šolsko skrbništvo objavilo seznam štipendistov Pred dnevi smo poročali, da je državni svet razsodil, da morajo slovenski šolniki med izpopolnjevanjem v Sloveniji ohraniti redno plačo. Novica je takoj naletela na ugoden odziv med šolniki, ki so znova zaprosih za štipendije. Tržaško šolsko skrbništvo je včeraj objavilo seznam osmih šolnikov, ki so jim bile podeljene štipendije, in dveh »rezerv«, ki bi prejele štipendijo v primeru, ko bi se kdo od dobitnikov štipendiji odrekel. Štipendije so prejeti sledeči učitelji in profesorji na nižjih srednjih šolah: Mi-riam Antodicola, učiteljica na celodnevni osnovni šoli pri Domju; Eva Ficur, profesorica literarnih predmetov na šoli S. Gregorčiča v Dolini; Enzo Pavletič, profesor informatike na oddelku za informatiko pri poklicnem zavodu I. Cankarja v Gorici; Davor Pečenko, profesor elektronike na poklicnem zavodu J. Stefana; Anna Peterlin, profesor literarnih predmetov na proseškem oddelku šole S. Kosovela z Opčin; Edda Pregare, učiteljica na dolinskem didaktičnem ravnateljstvu; Ivan Sirk, profesor slovenščine, zgodovine, državljanske vzgoje in geometrije na doberdobskem od-delkušole I. Trinka iz Gorice, Tania So-col, učiteljica na osnovni šoli O. Zupančiča v Gorici. Rezervi: Gigliola Ve-scovi, učiteljica na dolinskem didaktičnem ravnateljstvu; Mira Starc, profesorica slovenščine, zgodovine, državljanske vzgoje in geografije na šoli S. Gregorčiča v Dolini. Ob lepem vremenu in veliki udeležbi domačinov in prebivalcev niesta in okoliških vasi, se je v nedeljo zvečer zaključilo tridnevno praznovanje 85-letnice delovanja godbenega društva Viktor Parma iz Trebč, ki je potekalo v soboto in nedeljo v športnem parku Griža. Po uspelem slavnostnem koncertu na dvorišču Ljudskega doma in nato po sobotnem promenadnem koncertu, se je nedeljska proslava zaCela popoldne s povorko godb, ki so se udeležile praznovanja domačega godbenega društva. V povorki so bila: godbena društva iz Nabrežine, Proseka, Doberdoba, Brega, Komna, Sežane in Postojne, ki so nato vsaka s tremi skladbami nastopile na odru, še pred tem nastopom pa so vse godbe skupno zaigrale dve koračnici »Slovenci« in »Moja domovina«, ki sta požeti zasluženi aplavz. Udeležence zaključne prireditve je, v imenu godbenega društva Viktor Parma pozdravil predsednik Milan Cuk, ki se je zahvalil vsem, ki so na tak ali drugačen način prispevali k uspehu proslave in zaželel, da bi godbeno društvo, ki ga uspešno vodi že veC kot 12 let kapelnik Leander Pegan, nadaljevalo s svojim delom in pritegnilo v svoje vrste še veC mladih godbenikov in bilo akter ati gostitelj številnih nastopov in srečanj godbenih društev na tej in drugi strani meje. Lepa družabnost, ob bogati ponudbi raznih dobrot, je nato pozno v noč zaključila proslavo, ki je lepo obeležila tako pomembno obletnico. NevaLukeš Zgleda, da prihajajo med letošnjim poletjem na svoj raCun predvsem najmlajši iz vrtcev: tako se vsaj zdi v letošnjih otroških poletnih središčih, ki so že nekaj Časa v polnem teku. Tudi na Stadionu l.maj se izteka taka pobuda in prav tu sestavljajo skupino šestnajstih otrok izključno malčki od treh do petih let starosti. V glavnem so to mestni otroci, eden izmed malih korenjakov pa prihaja celo iz Gorice. Kljub velikemu prostoru, s katerim razpolagajo, je število malih obiskovalcev kampa idealno: gre namreč za prvo poskusno izvedbo skupnega projekta svetoivanskega kulturnega društva S. Škamperle, Športne šole in skupine Lupusinfabula. Celodnevno otroško središče, ki ga koordinira Gorazd Pučnik, ne izključno športnega značaja, saj je za najmlajše predvsem pomembna igra in razne oblike ustvarjalnega izražanja. Tu štiriletna Katerina rada maha s čo- piči, plavolasa Silvia pa ponosno kaže na kaCe iz slanega testa, na kolaže iz krep papirja, na raznovrstne risbice in ročna dela, ki so jih oblikovali ob pomoči dveh Valentin. V vlogi animatork namreč spremljata otroke Valentina Bandi in Valentina Destri, ki imata že izkušnje na tem področju. Sicer se z naj mlaj širni radi igrajo tudi nekoliko »večji« otroci -pomočniki, košarkarji, kot so Siniša, Saša in Niko, ali pa Matej, ki so ga otroci v kampu razglasili za pravega »fenomena«. Iz poletnega središča odhajajo otroci ob 16.30 in prihajajo ob osmih - le Jan si ne more razložiti, kako to, da pride kasneje, Ce se vendar doma zbudi vedno prvi... Do naslednjega petka, ko bo tritedenskega poletnega središča konec, bodo otroci obiskali sosednji center Giulia, mestni akvarij in Repentabor. Do takrat pa še veliko zabave! (JPC) ŠOLSTVO / POGOVOR Z ODLIČNJAKINJO NA ZRELOSTNIH IZPITIH Katja Milič si je na zrelostnem izpitu na pedagoškem liceju prislužila najvišjo oceno, šestdesetico Ko so pretekli Četrtek razobesili učne uspehe zrelostnih izpitov na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška, so se kandidatke radovedno zazrle v seznam dijakinj in ocene ob njem. Vse, razen ene. Katja Milic je sedla na bližnjo stolico, si z rokama zakrila obraz in zaprosila sošolke, naj ji ne povedo ocene. Naslednjega dne je v uredništvu priznala, da je upala v šestdesetico, a tudi, da je vraževerna. Na stolu je zdržala nekaj sekund, nato je vstala in uperila pogled v seznam. Videla je oceno: »58«. No ja, saj bo prav tako dobro, je pomislila. Sele Cez nekaj trenutkov je pogruntala, da je tista ocena pripadala sošolki, njena je bila za dve točki višja: »šestdesetica!« Želja, podkrepljena s trdo pridobljenim znanjem, se ji je izpolnila. O Katji Milic smo v našem dnevniku že mnogokrat pisali: vsakič, ko smo beležiti uspehe zgoniškega Krasa. Katja je namreč s sestrično Vanjo in Kitajko VVangovo sestavni del namiznoteniške trojice, ki je postala pred dobrim mesecem državni ekipni podprvak Tudi med pogovorom z odličnjakinjo je prišla tista njena športna plat večkrat do izraza, kar je povsem razumljivo: človek je vedno popolno, nedeljivo bitje, pa naj bo športnik ali študent. Tokrat pa je, seveda, prevladala študentska plat. Kako je bilo na maturi? »Pisni nalogi sem pisala nekoliko slabše kot ponavadi, sem se pa na ustnem delu izpita, pri slovenščini in filozofiji, izkazala. Menim, da so profesorji tudi upoštevali trud, ki sem ga vložila v študij skozi celo leto in v prejšnjih letih, ter se na podlagi vseh teh elementov odločiti za oceno.« Ali si se mnogo pripravljala na maturo? »Da. Predvsem v zadnjem mesecu, potem ko smo pri Krasu zaključili sezono. Študirala sem od jutra do veCera, privoščila sem si le nekaj oddiha.« Dejansko si zeleno mizo zamenjala s pisalno mizo... »Ja, tisti dve mizi se zadnja leta vedno izmenjavata.« Ali si imela na maturi tremo? »Treme ne, imela pa sem Čuden občutek. Bila sem utrujena, ker je bila športna sezona dolga in se je komaj zaključila. Nisem bila v najboljši formi, bi lahko rekla v športnem žargonu. Pri' ustnem izpitu pa je vendarle šlo, bila sem precej gotova.« Kakšna je razlika med pripravo na pomembno tekmo in na maturo? »Maturo sem doslej opravlja- la le enkrat. Pri tekmah je drugače. Treba se je pripraviti na vsako posamezno tekmo, napetost je drugačna, vsaka tekma ima svoj pomen. Matura je pomembna kot izkušnja, treba je pokazati, kaj si se v vseh teh letih naučil.« Kaj je težje dosed, 21 točk pri namiznem tenisu ali 60 točk na maturi? »Gre za povsem različni zadevi. Pri obeh gre za uspeh, a pomen je različen.« Ali ti je treniranje namiznega tenisa pomagalo pri pripravi na maturo? »Mislim, da mi je. Predvsem kar se tiče vztrajnosti. Tudi ko je kazalo, da ne bo šlo, sem vztrajala. Pomagalo mi je nadalje pri koncentraciji. S treniranjem se lahko koncentracijo izboljša Namizni tenis zahteva popolno koncentracijo: na nasprotnika in žogico. Tudi pri študiju je koncentracija poglavitna. Lahko reCem, da mi je namiznoteniška izkušnja pomagala, da ni koncentracija med študijem upadla.« Ali so bili profesorji na drugi strani izpraševalne mize podobni nasprotnikom za zeleno mizo? »Ne. Sploh niso bili nasprotniki. Bili so zelo korektni. Skušati so nas umiriti, ustvarili so tako vzdušje, ki bi kandidata spodbudilo.« Kako bi ocenila svoj študij na pedagoškem liceju? »Vem, da sem vložila mnogo truda, in to predvsem v zadnjih treh letih, ko sem se zavedala, da lahko izdelam zelo dobro. Prej same sebe nisem visoko cenila. Na nižji srednji sem imela srednjo oceno sedem, malo maturo sem izdelala z osmico. Kazalo je, kot da pri študiju ne bi mogla dosed visokih ciljev. Pedagoški licej mi je omogočil, da sem se zavedala svojih sposobnosti, profesorji so mi bili ob strani, spodbujali so me; morda so uvideti, da imam določen potencial. Nato je bilo veliko odvisno od mene, verjetno zato, ker skušam vse stvari, ki se jih lotim, opraviti dobro, oziroma maksimalno.« Ali si ambiciozna? »V družini sem še najbolj ambiciozna. Starši me niso silili v študij ali gnjavili. Sama zahtevam veliko od sebe. Včasih so me morali celo brzdati, ker se nisem zavedala, kje je meja. Vsak Človek ima določeno mejo, težko pa jo je prepoznati. Včasih se je treba iz raznoraznih razlogov zadovoljiti tudi z manjšim uspehom, ker nisi vsak dan maksimalno pripravljen. Navsezadnje so tudi porazi del športa in življenja. Porazi pripomorejo k rasti: športnik, ki ne zna športno izgubiti, ne zna niti zmagati. Vse, zmage in porazi, so izkušnje, ki človeku služijo, Ce jim zna dati pravilno težo.« Po takem uspehu si boš gotovo privoščila zaslužene počitnice. »Počitnice bodo kratke. Najprej maturantski izlet, nato bom imela še kakih deset prostih dni, zatem pa se bodo že začele priprave na novo sezono: 31. julija bomo začele trenirati. Bom pa septembra odšla na desetdnevni izlet na Dansko kot predstavnica naše šole.« Kaj si odgovorila predsedniku maturitetne komisije, ko te je vprašal, kam po maturi? »Opravila bom vstopni izpit na visoko šolo za tolmače v Trstu. Ce mi ne bo uspelo, bom odšla v Ljubljano, študirala bom angleščino.« (M.K.) OBČINA ZGONIK v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA prireja danes, 14. t.m., ob 21.15 predvajanje Benignijevega filma a>LLei cš i)C3QQ5D ta z glavo dosegel Zinedine Zidane, ki je že pred prvenstvom veljal za najboljšega francoskega igralca, po 12. juliju 1998 pa bo prav gotovo nacionalni junak. Piko na i je postavil Emmanuel Petit, ki je brazilskega vratarja Taffarela premagal v zadnjih sekundah tekme Francija - Brazilija 3K) (2:0) Strelca: 1:0 Zidane (27.), 2:0 Zidane (45.), 3:0 Petit (90.). FRANCIJA: Barthez, Thuram, Leboeuf, Desailly, Li-zarazu, Karembeu (od 57. Boghossian), Deschamps, Petit, Djorkaeff (od 75. Vieira), Zidane, Guivarc'h (od 66. Dugarry). BRAZILIJA: Taffarel, Cafu, Junior Baiano, Aldair, Roberto Carlos, Dunga, Cesar Sampaio (od 73. Tti-mundo), Leonardo (od 46. Denilson), Rivaldo, Ronaldo, Bebeto. Štadion Stade de France, gledalcev 80.000, sodnik: Belqola (Maroko). Rumeni kartoni: Deschamps, De-sailly, Karambeu/Junior Baiano. Rdeč karton: Dessail-ly (68.) STROKOVNO MNENJE France '98 ali zmaga univerzalcev Prvi občutki, ki so me zajeli po desetih minutah igre finalne tekme, so bili tipično navijaški: razočaranje in ogorčenost. Kako mora svetovna nogometna velesila igrati tako mehko, medlo in predvidljivo? Mislim, da so te tegobne misli zajele marsikaterega brazilskega navijača. Po dobrih petih minutah pa je že v mojih mislih zavladala racionalnost tehnika. Skratka, tekmo sem gledal s strokovnega zornega kota. Ni mi bilo namreč jasno, kako da je bila ta finalna tekma tako enostranska, neverjetno jasna in zapečatena že po prvih minutah igre. V svojem razmišljanju sem se takoj zatekel v analizo posameznih točk, ki sem jih omenil v prejšnjem komentarju. Med mnogimi faktorji, ki bi lahko prišli v poštev, sem omenil zlasti tiste, ki niso tehnično-taktične narave: motivacija, pripadnost, čut za svoj kolektiv in že sem zasledil prvega: Francija je bila bolj »ekipa« kot Brazilija. V igri, kjer je sodelovanje odločilnega pomena, je prvi predpogoj za uresničitev le-tega igralčeva sposobnost podrejanja in prilagajanja nekemu skupnemu cilju: zmagi! Večkrat se najslabši amaterji v svoji prepotentnosti niso sposobni podrediti in prilagoditi nekemu višjemu cilju: tudi zaradi tega so amaterji... V tem pogledu so bili Francozi sijajni že od samega začetka. Prepričan sem, da je za Jacqueta nogometna stvar nedeljiva celota, v kateri najvažnejše oziroma najžlahtnejše mesto zaseda prav človek. Prijetno je delati namreč s človekom, manj pa s »filozofom«, tako kot jih sam imenujem. Pri vsem tem pa je jasno, in niti ne bi moralo biti drugače, katera je Jacquetova nogometna ideja in verjetno tudi življenjski oziroma svetovni nazor: določitivi vsakemu igralcu odgovornosti, dolžnosti in njegov delež v igri. Samo Italijani v svojem že skoraj legendarnem čustvenem, a bi rekel še kaj, pristopu do nogometne problematike, mislijo, da je Francija v bistvu nepopolna ekipa, in to samo zato, ker ji manjka prisebnejša, oziroma kvalitetnejša špica. Ravno nasprotno. Vprašam vas: če bi Francija imela Ronalda ali Vierija, bi igrala tako? Ne. Igrala bi na Ronalda in Vierija, v bistvu torej kot sta igrali Brazilija in Italija... Ne bi se v tem trenutku spuščal v taktiko, sisteme postavitve, a potrebno je, da razumemo, kako se ta Jacquetova nogometna ideja prenaša na igro, oziroma katere so zakonitosti, ki urejajo igro francoske reprezentance. V fazi obrambe so sodelovali prav vsi. Torej prva zakonitost je kolektivni pristop do faze obrambe, znotraj te opredelitve pa se je vse vrtelo okoli dvojice Deschamps - Petit, na katero se je priključila izredno solidna in izkušena obrambna vrsta. Za fazo napada je obveljala tako imenovana odločilnost akcije in univerzalnost igralcev, to je po domače, da vsaka posamezna akcija ali igralna struktura je potegnila oziroma poklicala v igro posamezne igralce in ne obratno. Znotraj tega osnovnega predpogoja za dober in uspešen napad pa še vednb izredno uspešna in organizirano vključevanje iz druge in celo tretje linije. Ta je pravzaprav pravi Jacquetov biser. Skozi prvenstvo sodo strela prišli prav vsi: gole je dalo celo devet igralcev: Thuram, Blanc, Lizarazu iz obrambne linije, Petit in Zidane iz zvezne linije, itd. Skratka, kdor misli, da se o francoski igri ne da dosti povedati, se moti. Za to igro se skrivajo globoke misli, skromnost, stroka in ogromno dela francoskega trenerja Jacqueta in njegovih. Skratka, pravi višek organizacije nogometne igre. Dovolite nazadnje še, da se skušam približati našim zamejskim razmeram. Ker je to moj zadnji komentar, si bom privoščil še osebno mnenje, oziroma razkril bi vam svojo osebno nogometno idejo. Večkrat se sprašujem, kot pač vsi trenerji, kaj za eno ekipo bi rad treniral ali bolje rečeno, kako bi najraje igral, skratka, skrite želje mladega trenerja. No, naj mi ne zamerijo prijatelj in odlični trener VValter Vatovec ter njegovi sedanji igralci, če si izberem kot osebni model bivšo košarkarsko ekipo Jadrana ali tisto, ki je vkorakala v dolga in še kako uspešno športno pot iz naše dolinske telovadnice in se kasneje razvila v pravi košarkarski čudež, kar je v bistvu še sedaj. Kot mlad navijač sem v tej ekipi videl mnogo več kot samo košarko, na katero se nisem in se še sedaj ne spoznam. Nekaj mi je bilo grozno všeč v pristopu tiste ekipe, a premlad sem bil, da bi razumel, za kaj gre. No, v svoji adolescentu i naivnosti sem si pravil, da če bom kdaj trener, bo moja ekipa morala igrati nogomet, kot je Jadran igral košarko. Pa še zadnja misel oziroma vprašanje, ki verjetno se bo nekaterim zdelo nekoliko provokativno: ali vidite kako podobnost v igri in nastopih svetovnega prvaka Francije in Jadrana? Naštel jih bom le nekaj: pozitivne osebnosti igralcev, psihološka moč, srce, borbenost, želja po zmagi, občutek za kolektiv, stroka, znanje, skratka, obe sta ekipi v pravem in edinem pomenu besede. NORENJE FRANCOZEV Takšno slavje samo še ob osvoboditvi Pariza leta 1944! PARIZ - Milijoni Francozov so na mestnih ulicah povsod po državi do ranega jutra proslavljali prvi osvojeni naslov svetovnih prvakov v nogometu. Samo na Elizejskih poljanah v Parizu se je nekaj po polnoči zbralo skoraj milijon in pol ljudi, ki so popolnoma ohromili promet v središču mesta. Tisoči so se na spontanih zabavah zbrali tudi v Toulousu, Strasbourgu, Bor-deauxu, Marseillu in drugih francoskih mestih. Francozi so se nogometašem oddolžili na poseben način in znameniti slavolok zmage v Parizu okrasili z napisom "Merci les Bleus" (hvala modri), množica pa je ob tem vzklikala "On a gagne" (zmagali smo), slišati pa je bilo tudi pozive "Zidaneja za predsednika". Vse skupaj je pospremilo trobljenje avtomobilov, francoske zastave ter pisani navijači. Šampanjec je pod slavolokom zmage tekel v potokih. Podobno je bilo proslavljanje drugje v Franciji. Podobno slavje v Franciji pomnijo le najstarejši državljani, ki so nekaj podobnega doživeli leta 1944 ob osvoboditvi izpod nemške okupacije. Zelo bučno pa so francosko zmago proslavili tudi v nekdanji francoski koloniji Alžiriji. V alžirski prestolnici so prvič po izbruhu nemirov leta 1992 brez policijske zaščite znova zaplapolale zastave nekdanje kolonialne velesile. Razlog je bil v Alžiriji rojeni Zinedine Zidane, ki je sinoči v dresu Francije Brazilcem dal kar dva gola. Kot skoraj vsako množično slavje, pa tudi francosko ni minilo brez žrtev. V hudi prometni nesreči ob robu Elizejskih poljan je bilo po podatkih francoske policije ranjenih približno 80 ljudi, med njimi 11 huje. Okoli 20 ljudi so obdržali v bolnišnici. Prometno nesrečo je zakrivila 44-letna funkcionarka. Povedala je, da jo je zajela panika, policisti ne izključujejo, da je šlo za okvaro na vozilu, nekatere TV postajo so poročasle, da je bila voznica v vinjenem stanju. Na sliki z Elizejskih poljan: za nekatere veselje, za druge dodatno delo... Jšth FK/VNCE78 SP V NOGOMETU Torek, 14. julija 1998 9 ODMEVI / PO USPEHU DRŽAVNO ODLIČJE Aimeju Jacquetu še »Legija časti« Svetovni tisk hvali Francijo - Čisti izkupiček prvenstva 90 milijard lir Dan po prvenstvu. Ves svetovni tisk je priobčeval na prvih straneh vidne članke o velikem francoskem podvigu na svetovnem nogometnem prvenstvu, s še vidnejšimi naslovi. Ti so - razumljivo - prispevali največ črne barve naslovnicam v Franciji. Navedimo jih nekaj: Življenje v modrini. Opojnost zgodovinske zmage. Velikani. Legenda stoletja. Do večnosti. Itd. Slikoviti so bili naslovi tudi v Španiji: Francija se vrača s svetovnega prvenstva pod slavolokom zmage. Učinkovita Francija ustvarja zgodovino. Francija vrgla s prestola Brazilijo. Zidane anticipiral 14. julij. Grki so tako označili zmago galskih petelinov: Zidane je napolnil čašo s šampanjcem. Zmagoslavje Francije - VVaterloo Brazilije. Francoska revolucija. Nemški tisk: Čestitamo, Francija. Francozi kralji nogometa. Na Otoku so tudi pozdravili (v svojem slogu) uspeh svojih celinskih sosedov: Francija na vrhu sveta. Brazilija neskončno ra-zočarujoča. Ronaldo senca samega sebe. Aristokrati žoge. Brazilci so abdicirali. Italijanska Gazzetta dello Šport je priobčila tak naslov: Ferrari in Francija: zmago- slavje! (Tako je v naslovu vsaj nekaj italijanskega na mestu, ki je bilo namenjeno azzur-rom, pa čeprav nima nobene zveze z italijanskim nogometom). Svetovno prvenstvo pa je imelo tudi drugačne odmeve. Zelo bo počaščen trener francoske reprezentance Aime Jacquet, katerega bodo za njegovo uspešno vodenje reprezentance danes odlikovali z najvišjim francoskim državnim odlikovanjem, Legijo časti. Posebno koristen odmev je tudi tisti, ki ga povročajo prisluženi denarci. Organizatorji so namreč že izračunali, da so s tem prvenstvom zaslužili nič manj kot 90 milijard lir čistega dobička. Spomnimo se, da so Francozi ob svoji zadnji veliki športni prireditvi, ki so jo organizirali, namreč zimskih olipijskih igrah v Albertvillu, imeli prav toliko izgube, namreč 90 milijard lir. Slabši je bil odmev v teh dneh v francoskem turizmu, ki je pričakoval večji obisk tujcev, pa jih je bilo deset odstotkov manj kot v preteklih letih. Toda kdo bi zdaj gledal na to malenkost, ko se francoski »grandeur« ne meri ne s turizmom, ne s sirom in šampanjcem, ampak z nogometom. Strelci SP 6 golov: Šuker (Hrvaška) 5 golov: Batistuta (Argentina) in Vieri (Italija) 4 goli: Ronaldo (Brazilija), Salas (Čile) in Hernan-dez (Mehika) 3 goli: Cesar Sampaio, Bebeto in Rivaldo (Brazilija), Henry (Francija), Bierhoff, Klinsmann (Nemčija) in Bergkamp (Nizozemska) 2 gola: Owen, Shearer (Anglija), Ortega (Argentina), VVilmots (Belgija), Brian Laudrup (Danska), Pe-tit, Thuram (Francija) in Zidane (Francija), Prosi-nečki (Hrvaška), Roberto Baggio (Italija), VVhitmore (Jamajka), Bartlett (JAR), Komljenovič (Jugoslavija), Hadda, Bassir (Maroko), Pelaez (Mehika), Cocu, Ronald de Boer, Kluivert (Nizozemska), Moldovan (Romunija), Hierro, Morientes in Kiko (Španija) 1 gol: Scholes, Anderton, Beckham (Anglija), Pi-neda, Lopez, Zanetti (Argentina), Polster, Vastic, Herzog (Avstrija), Nilis (Belgija), Kostadinov (Bolgarija), Sierra (Čile), Rieper, Nielsen, Michael Laudrup, Moeller, Sand, Helveg, Joergensen (Danska), Dugarry, Lizarazu, Trezeguet, Djorkaeff, Blanc (Francija), Jarni, Stanič, Vlaovič (Hrvaška), Estili, Mahdavikia (Iran), Di Biagio (Italija), Earle (Jamajka), Nakajama (Japonska), Mihajlovič, Mijato-vič, Stojkovič (Jugoslavija), Njanka, M borna (Kamerun), Preciado (Kolumbija), El Hadji (Maroko), Garcia Aspe, Blanco (Mehika), Moller (Nemčija), Ade-poju, Lavval, Oliseh, Ikpeba, Oruma, Babangida (Nigerija), Davids, Overmars, Van Hooijdonk, Zen-den (Nizozemska), Eggen, Havard Flo, Tore Andre Flo, Rekdal (Norveška), Ayala, Benitez, Cardozo (Paragvaj), llie, Petrescu (Romunija), Al-Jaber, Al-Tyniyan (Saudova Arabija), Collins, Burley (Škotska), Raul, Luis Enrique (Španija), McCarthy QAR), Seok-Ju Ha, Sang-Chul Yoo (J. Koreja), Souayah (Tunizija), McBride (ZDA) Avtogoli: Boyd (Škotska), Chippo (Maroko), Issa (JAR), Mihajlovič (Jugoslavija). franccu PD RAI BRAZILIJA FRANCIJA 1 :1 4:0 NIZOZEMSKA HRVAŠKA 2:3 3:0 DNEVNI IZID 1 0 KONČNO 46 54 Rai zmagal, ampak... Kocka je padla. V lealnem dvoboju za Totofran-clja med športnima redakcijama sedeža RAI Trst A in našega dnevnika so pokazali teleradijci vsekakor večji smisel za srečo, saj jim je ta pomagala uganiti točno število golov v 7 tekmah, nam je to uspelo v 4 primerih, kar je razmeroma tesen izid. Toda. Če bi upoštevali le zmage, poraze in izenačenja pa bi ugotovili, da je Primorski dnevnik nadvse prepričljivo premagal kolege iz Ul. F.Severo s kar 34:33. Ker so rajevci osvojili uradno zmago jim športno čestitamo, ker pa smo tudi mi dokazali svojo strokovno kompetenco in je - moralno - skupni rezultat neodločen 1:1, pozivamo svoje kolege na ponovni dvoboj ob priliki prve naslednje večje športne prireditve, da bi brez realnih, moralnih in drugih dvomov končno dokazali, kdo je - totonaj-boljši. Večina je predvidela uspeh Brazilije, le trije so napovedali zmago Franciji V okviru našega poročanja o dogajanju na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji smo gostili v rubriki »Intervju»28 naših bralcev. Med njimi je bilo šest žensk, dva sta nam odgovarjala iz Slovenije, približno polovica pa je bila takih, ki se sicer podrobneje ne ukvarjajo z nogometom, oz. se zanj zanimajo le občasno, kot bralci časopisa. Druga polovica pa je z njim v tesnejši zvezi, saj so bili med njimi nogometni trenerji, igralci, funkcionarji in podobno. Vsakemu smo ob koncu zastavili vprašanje o končnem poteku tega tekmovanja. Pri tem je bilo, seveda, lažje napovedovati končne rezultate tistim, ki so to lahko storili tedaj, ko se je prvenstvo vse bolj približevalo k svojemu koncu. Vseeno pa lahko iz teh odgovorov potegnemo nekaj zanimivih napovedi. Približno polovica (13) napovedovalcev je Brazilijo uvrščala med ekipe, ki lahko osvojijo prvo mesto in so bili »karioke« s tem, po mnenju naših bralcev, glavni favoriti za osvojitev prestižnega pokala, čeprav so jih pri tem imenovali v družbi s kako drugo reprezentanco. Med trinajsterico »brazilofilov« pa je bilo šest takih, ki so postavili na prvo mesto samo Brazilijo, brez sokandidatov za najožji vrh. Brazilci so bili tako v očeh naših bralcev daleč največji favoriti, saj so vse druge reprezentance močno zaostajale za njimi. V družbi z drugimi reprezentancami so Francozi, čeprav gostitelji, uživali manjšo naklonjenost: omenjeni so bili (v družbi z drugimi) le sedemkrat kot možni zmagovalci, samo njih, kot bodoče zmagovalce pa so odločno navedli le trije bralci. Nemce so »videli»v finalu šestkrat. Bolje kot Nemce pa so naši bralci ocenjevali Italijane, saj so jih (v družbi z drugimi) kar osemkrat uvrščali med možne zmagovalce, dva pa sta jim odločno napovedala naslov svetovnega prvaka. Kakšno razočaranje! Hrvaški in Jugoslaviji so napovedovali največ drugo mesto, pa še to le enkrat. In kdo je bil najboljši nogometni prerok? V prvem delu tekmovanja so Francijo in Brazilijo predvideli v finalu Alojz Husu, Aldo Rupel, Boris Rismondo in Arianna Bogateč, medtem ko je Pavel Gregorič odločno napovedal zmago Francije (vendar je dodelil Braziliji 3. mesto (za Nemčijo). V drugem delu prvenstva je bila Nina Nadramija najnatančnejša: 1. Francija, 2. Brazilija, le da je zamenjala mesti Nizozemske (3.) in Hrvaške (4.). Vsekakor pa je pri napovedih vse premagal Ravel Kodrič, ki je napovedal, da bo zmagal - najboljši. OSMINA FINALA BRAZILIJA-ČILE 4:1 ČETRTFINALE POLFINALE ZA NASLOV BRAZILIJA 3 DANSKA 2 NIGERIJA-DANSKA 1:4 NIZOZEMSKA-ZRJ 2:1 NIZOZEMSKA 2 ARGENTINA 1 ARGENTINA • ANGLIJA 6:5 (11 metrovke) ITALIJA-NORVEŠKA 1:0 FRANCIJA-PARAGVAJ 1:0 NEMČIJA-MEHIKA 2:1 ITALIJA 3 FRANCIJA 4 (11 metrovke) ROMUNIJA-HRVAŠKA 0:1 NEMČIJA 0 HRVAŠKA 3 BRAZILIJA 5 NIZOZEMSKA 3 (11 metrovke) NIZOZEMSKA 1 HRVAŠKA 2 En m Zj m m en o FRANCIJA 2 HRVAŠKA 1 BRAZILIJA 0 FRANCIJA 3 INTERVJU / POHVALA FABIA GERGOLETA Dobro so poskrbeli tudi za časnikarje Čeprav se slovenska nogometna reprezentanca ni uvrstila na prvenstvo v Franciji pa si je nekaj Slovencev le ogledalo to prireditev. Težko je ugotoviti, koliko je bilo med njimi zgolj ljubiteljev nogometa ali navijačev. Med tistimi, ki so sledili letošnjemu svetovnemu nogometnemu prvenstvu po službeni dolžnosti pa je bil tudi časnikar slovenskega uredništva na tržaškem sedežu RAI, Fabio Gergolet. Njegovim poročilom, s katerimi nas je obveščal o dogajanju s prvenstva in okoli njega smo lahko prisluhnili vsak dan, nas pa so zanimali njegovi osebni vtisi o tej veliki športni manifestaciji, ki si jih je nabral med svojim bivanjem v Franciji.. Kakšen je vaš globalni vtis o celotnem tekmovanju? »Moram reči, da je zelo dober. Pri tem mislim predvsem na organizacijo, ki je bila res izredna. Odlično in brezhibno so delovale vse komunikacije in prav nobenih težav nismo imeli s povezavami z lastnimi uredništvi. Prav tako je bilo s prevozi, ki so pogosto šibka točka takih velikih prireditev, posebno če so igrišča razporejena po širšem teritoriju in oddaljena od osrednjega tiskovnega središča. To ni bila majhna stvar, glede na to, da so bili nekateri sedeži tekem res precej oddaljeni od Pariza, nekateri celo po več ur vožnje z izredno hitrimi francoskimi vlaki. Prav tako dobro je bilo vzdušje med kolegi v tiskovnem središču. Nekaj težav je izstopalo le pri sistemu prodaje vstopnic, kjer je prišlo do določenih zapletov, sicer pa so gostitelji vse nevšečnosti uspešno reševali sproti.« Ste imeli dobre pogoje za delo? »Da, zelo dobre. Nobenih težav ni bilo. Kot sem prej dejal je k temu doprineslo tudi sodelovanje med kolegi. Le nekatera potovanja do bolj oddaljenih krajev, kjer so se odvijale posamezne tekme so bila naporna.« Ste imeli stike tudi s srbskimi in hrvaškimi kolegi? »Moram reči, da smo z jugoslovanskimi časnikarji sodelovali naravnost zgledno. Bili so družabni, odprti in res kolegialni. Bil sem tudi gost njihovih poročil, v katerih so mi nekega dne dodelili šestminutni vložek. S Hrvati pa nismo našli pravegaTilinga.' Nekako sp se samoizolirali v bližini lastne državne reprezentance in sem prišel z njimi v stik le dvakrat.« Pravite, da je vse teklo, kot namazano. Pa vendar: se res ni nič prav nikjer zatikalo? »Mislim, da bi res moral iskati dlako v jajcu, da bi kaj takega našel. Morda je kje prišlo do kakega manjšega in manj pomembnega odstopa le zato, ker je včasih popustila koncentracija, zlasti proti koncu prvenstva.« Je bilo letošnje prvenstvo po vašem mnenju predolgo? »Absolutno predolgo, vsaj za nas, ki smo ga obravnavali iz poklicne dolžnosti.« Kaj je na vas naredilo pri celotni manifestaciji naj večji vtis? »To je vsekakor smisel za organizacijo, ki so jo pokazali Francozi in pa njihov nacionalni ponos. Francozi veliko dajo na uveljavljanje svojega jezika.« Kaj pa francoski navijači? Kako sodite o njih? »Na splošno so taki, kot so pač vsi drugi. Morda so nekoliko bolj hladni in odmaknjen, kotdrugi. Najbolj pa so mi bili všeč nizozemski navijači, ki so vesele narave in radi prepevajo.« Kako je italijanski tabor sprejel izločitev azzurrov? »Med italijanskimi časnikarji je večina upala, da bo šla Italija naprej. Kritični so bili do Maldinija in njegovih napak z Del Pierom in Baggiom. Bilo je precej razočaranja.« Kaj bi ob koncu še povedali tistim, ki so sledili vašim poročilom iz Francije, česar jim v svojih prenosih niste povedali? »Zaradi mojega znanja španščine, francoščine, nemščine in angleščine so se name obračali mnogi kolegi in tako mi je med tekmo Jugoslavija-Nemčija ušlo dogajanje na tribunah, ki ga zato nisem mogel pravočasno posredovati v eter. Na tribunah so se namreč med seboj spoprijeli jugoslovanski navijači: Beograjčani z onimi iz Banjaluke, pristaši Crvene zvezde pa s 'kolegi' od Partizana. Čeprav prizor ni bil lep je bil to le dogodek, ki bi ga bilo časnikarsko vredno zabeležiti.« OBČINA / PRED IMENOVANJEM ODBORNIKOV GRADEŽ / TEKMOVANJE V ZBOROVSKEM PETJU KINO Oster prepir v NZ za mesto podžupana Valenti mora izbire opraviti pred četrtkom, ko bo prva seja novega občinskega sveta Velika evropska nagrada zbom Univerze Mississippi Z nagrajevanja najboljših zborov na Seghizzijevem natečaju (foto Bumbaca) Za goriško politiko se je včeraj začel intenziven teden, ki bo dosegel višek v Četrtek s prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta. Do tega dne se bodo zvrstile tudi umestit-vene seje desetih rajonskih svetov, kjer bodo svetovalci izvolili predsednike. Po Pevmi in Podgori, kjer sta seji bili že v petek, sta sinoči bila na vrsti LoCnik in Sveto-gorska Četrt - Placuta. Drevi ob 20.30 se bosta na svojih sedežih sestala rajonska sveta za Stražice in Madonnino, jutri ob isti uri sveta za Mestno srediSCe in Rojce, v Četrtek pa se bo krog umestit-venih sej sklenil v Stan-drežu in v rajonskem svetu za Podturn - Sv. Ano. Najvecje pričakovanje pa je za prvo sejo občim skega sveta, ki bo v četrtek ob 17.30. Ob potrditvi izvolitve oz. nadometitvi posameznih svetovalcev ter prisegi župana je na dnevnem redu izvolitev predsednika in podpredsednika občinskega sveta predvsem pa sporočilo župana o imenovanju odbornikov. Prav sestava občinske uprave je te dni predmet ostrega prerekanja v stranki Nacionalnega zavezništva. Tej stranki naj bi v okviru koalicijskega dogovora pripadli dve odborniški mesti, pri Čemer bi eden od odbornikov bil tudi podžupan. Toda glede te funkcije se je ponovno in na vso moC razvnel spor, ki že dolgo Časa razdvaja stranko. Pokrajinski predsednik Adriano Ritossa se zavzema, da bi na podžupan-sko mesto postavil svojo “desno roko”, pokrajin- skega svetovalca Gina Maniacca. Tej nameri pa se je odločno uprla občinska svetovalska skupina NZ, ki je že dolgo v konfliktu z Ritosso. Slednji je namreč že v prejšnjih letih “obglavil” goriško vodstvo stranke in imenoval za komisarja prav Maniacca. V sporu za imenovanja v odbor gre torej predvsem za bitko, kdo bo prevladal v stranki: skupina zadnje Čase nekoliko ob stran postavljenih goriških voditeljev ali tržiški lider in njegovi goriški zaupniki. . Spor spravlja v težave tudi samega župana Va-lentija, ki mu je NZ v pomanjkanju dogovora predložilo pet imen, med katerimi naj izbira. To so Gino Maniacco, dosedanji podžupan Giorgio Noselli, vodja goriške struje Luigi Coana, Ales-sandro Cecchinato in Roberto Telesforo. Medtem ko Valenti izbira pa se predstavniki NZ javno obdelujejo preko Časopisov. Ritossa, ki ga je občinska svetovalska skupina ostro kritizirala prejšnje dni, je včeraj odgovoril: goriški vodilni skupini oCita neuspeh na občinskih volitvah, kjer je stranka izgubila skoraj pet odstotkov glasov in štiri od prejšnjih osmih (dva sta sicer prestopila v MS-FT) svetovalcev. »Svetovalca izvoljena z 62 in 52 glasovi«, piše Ritossa in izrecno omenja Coano in Randoja, »naj nikar ne mislita, da lahko meni ali županu Valen-tiju vsiljujeta svoje izbi- Zbor univerze iz Mis-sissippija, ki ga vodi Jery Jordan, je zmagovalec nedeljskega pevskega tekmovanja za 10. Veliko nagrado Evrope, ki so jo v organizaciji združenja C. A. Se-ghizzi priredili v Gradežu v sodelovanju z ustanovo za promocijo turizma. Na prireditvi so sodelovali zbori, ki so lani zmagali na petih najpomembnejših evropskih pevskih tekmovanjih v Vami, Ville de Toursu, Tolosi, Arezzu in Gorici. Osemčlanska žirija v sestavi Domenico Cieri (Italija), Samo Hubad (Slovenija), Marin Chonev (Bolgarija), Roberto Gabbiani (Italija), Istvan Parkai (Madžarska), Saetz de Cor-tazar Junguitu Aitor (Španija) Rachid Safir (Francija), Pierpaolo Scattolin (Italija), ki ji je predsedoval znani glasbenik, skladatelj in glasbeni kritik Roman Vlad, se je znašla pred zelo zahtevno nalogo, saj so morali izbrati najboljši zbor med najboljšimi. »Zbor univerze v Mississippiju, zmagovalec lanskega tekmovanja v Vami v Bolgariji, se je odlikoval po uglašenosti, kar je prišlo zlasti do izraza pri izvajanju skladb iz 19. stoletja«, je ugotovila komisija. Poleg Američanov so na evropskem srečanju v Gradežu sodelovali še zbor Ensemble Ars Nova iz Kecskemeta na Madžarskem (zmagovalec v Ville de Tours), Taipei Century Choir iz Tajvana (zmagovalec na natečaju Seghiz-zi), Zbor di Maria iz Vaste-rasa na Švedskem (zmagovalec v Arezzu) in zbor El-lerhein (zmagovalec v Tolosi). Odmevno prireditev v kongresni palači v Gradežu je spremljala množica občinstva. Prihodnje srečanje za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju bo v Vami. V soboto pa se je z podelitvijo nagrad sklenil 37. mednarodni nateCaj ”C.A. Seghizzi”, na katerem sta poleg zbora Papeške univerze sv. Tomaža iz Manile, ki je dosegel prvo mesto v polifoniji z monografskim programom, odlično uvrstitev dosegla oba zbora iz Slovenije -Ljubljanski madrigalisti (dirigent Matjaž Sček) in Akademski pevski zbor Tone Tomšič z dirigentom Stojanom Kuretom. Dosegla sta drugo, oziroma tretje mesto (prvega niso prisodili) v takoimenova-nem zgodovinskem programu (pet skladb iz časovno različnih obodobij, od 15. stoletja do danes), zbor Tone TomsiC pa se je uvrstil na drago mesto tudi v monografskem programu. re«. Župančičeve pesmi v Kulturnem domu Oton ZupanCiC je veliko svojih pesmi namenil otrokom. Letos poteka 120 let od njegovega rojstva in prav to okroglo obletnico so v Slovenskem poletnem središču v dijaškem domu Simona Gregorčiča želeli še posebej obeležiti z različnimi pobudami. Središče so letos posvetili Zupančičevemu Cicibanu, pripravili pa so tudi recitalm Zupančičevih pesmi. Za recital bo poskrbel vsakoletni gost in sodelavec poletnega središča Janez Bitenc, ki je k sodelovanju povabil še dva gledališka igralca. Srečanje z Zupančičem bo danes ob 11. uri v goriškem Kulturnem domu. Vodstvo Poletnega središča posebej vabi nanj vse letošnje goste središča, njihove starše in sorodnike pa tudi vse, ki bi radi prisluhnili umetniški besedi in pesnikovemu sporočilu otrokom. Vrata v slovenskem Poletnem središču, kjer je bilo letos še posebej živo, se bodo zaprla ob koncu tedna, organizatorji pa že imajo v mislih kar nekaj načrtov za prihodnje leto. GORICA VTITORIA 1 20.00-22.20 »Strade perdute«. Rež. David Lynch. VITTORIA 3 20.45-22.30 »Full monty«. Rež. Peter Cattaneo. CORSO Zaprto zaradi dopusta. H ČESTITKE Na ekonomski fakulteti Tržaške univerze je uspešno diplomirala KATJA TOMMASL Čestita ji dnik-vo krvodajalcev iz Sovodenj in ji obenem želi še veliko darovanj krvi V sredo 8. julija je na Tržaški univerzi uspešno diplomirala KATJA TOMMASL Z njo se veselijo in ji Čestitajo KSD Vipava in vsi kotalkarji. MePZ HRAST čestita svojim elanom za uspešno opravljene šolske, oz. glasbene izpite in jim vošči veliko sončnih žarkov na zasluženih počitnicah. r] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. K Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes: 8.30, Angelo Furlan iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 9.30, Giovanna Pavletič vd. Velišček iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Svetogor-ski ulici in na glavno pokopališče; 10.10, lolanda Le-nardi vd. Gri iz splošne bolnišnice v Slovrenc; 11.00, Giovanna Elvira Menon vd. Plazzi iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče. Sezonsko znižanje ^ ul. Carducci 24 tel. 537561 GORICA / VČERAJ STROKOVNI OGLED Obnova Neptunovega vodnjaka Načrt za pomemben spomenik je izdelal Nicolo Pacassi NOVICE Predavanje in glasbeni večer posvečen Piranesiju Razstavo grafičnih del Giovannija Battista Pirane-sija na goriškem gradu bosta danes vsebinsko dopolnila dva dogodka: ob 1&. uri bo slikar Giuseppe Zigaina, ki je tudi predsednik Trienale evropske grafike, kulturne ustanove, ki je poskrbela za postavitev razstave, govoril o Piranesiju in njegovi volji, da bi namesto arhitekta in stavbenika (za kar se je šolal) postal slikar. Po koncu predavanja bo v grofovi dvorani koncert komornega tria društva »Acca-demia musicale« v zasedbi Giorgio Samar (flavta), Massimo Favento (violončelo), Fabio Casetto (kla-viCembalo), ki bo izvajal skladbe znanih avtorjev iz 18. stoletja. Vstopnine ne bo. Podpisovanje za referendum Odbor, ki se ukvarja z zbiranjem podpisov za referendum za odpravo proporčne kvote, ki jo predvideva volilni zakon za parlament, bo danes od 17.30 do 19.30 zbiral podpise pri ljudskem vrtu. Pobudo bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. Za upokojenca iz Krmina usodna vožnja z gorskim kolesom Za 60-letnega upokojenca Eralda Scodo iz Bracana pri Krminu je bil nedeljski izlet z gorskim kolesom v Benečijo usoden. V bližini Spinjona, v občini Podbonesec, ga je obšla slabost in se je brez moči zgradil. Prijatelj, s katerim sta skupaj kolesarila, mu je skušal pomagati, predvsem pa prosil za pomoč reševalcev. Zal je ekipa službe za hitro pomoč lahko ugotovila le, da je Scoda izdihnil, domnevno zaradi infarkta. S primerom se ukvarjajo karabinjerji iz Podbonesca. Občina bo Neptunov vodnjak na Travniku, ki ga je po načrtih Nicoloja Pacassija (1716-1790) zgradil kamnosek iz Padove Marc o Chierego, začela končno obnavljati. Najprej je treba ugotoviti dejansko stanje in predvsem, v kolikšni meri je onesnaženost zraka in izpostavljenost drugim dejavnikom (na primer vibracijam, ki jih povzroča promet) naCela omenjeni spomenik. Na podlagi ugotovitev, ki bodo znane čez nekaj tednov, bodo pripravili načrt sanacije. Postopek se je pričel včeraj s podrobnim ogledom vodnjaka in odvzemom vzorcev. Nalogo je Občina poverila arh. Elisi Trani, ki bo skupaj z nekaterimi drugimi strokovnjaki pripravila točno sliko objekta. Na sliki (foto Bumbaca) strokovnjaki na delu okrog vodnjaka PEVMA / UMRL REPI CODERMAZ Srce mu je odpovedalo po strelu na merjasca Srce mu je odpovedalo, ko se je spuščal z zavetišča na drevesu, potem ko je ustrelil merjasca. Tako je v soboto zveCer v Grojni umrl Jožef Codermaz, Pepi kot so ga nazivali prijatelji in elani lovske družine v Pevmi, ki ji je pripadal. Codermaz je v soboto bil pri svaku Alojzu JuretiCu v Scednem, s katerim sta se okrog 19. ure podala na lov na merjasce. Šla sta vsak v svojo smer v gozdiče med Grojno in Oslavjem. Juretič je okrog 20.45 tudi slišal strel in pomislil, da je svak konCno ustrelil merjasca. Vrnil se je domov, kjer je čakala tudi njegova sestra in Codermazova žena Roza. Ker svaka še ob 22. uri in kljub nevihti ni bilo domov, se je Juretič napotil do kraja, kjer je vedel, da je bil na preži. Tam je našel truplo, ki je ležalo v znak in ob njem puško. Obvestil je policijo, kasneje pa je dežurni zdravnik ugotovil, da je Codermaz umrl zaradi kapi. V nedeljo so nekaj desetin metrov stran našli tudi njegov zadnji plen, 110 kg težkega merjasca. Pokojnik je bil doma iz Pevme, živel pa je v UL Furlani pri Sv. Ani. Poleg žene zapušča 29-letno hčerko Eriko, zaposleno na Kmečki banki, in Michelo, študentko na Univerzi v Trstu. Pogreb bo predvidoma jutri v Pevmi. Globoko sožalje ob izgubi zglednega človeka in cenjenega sode' lavca je včeraj izrazil tudi predsednik Pokrajinskega odbora za lov Silvano But-tignon. OPERETA / PREMIERNA UPRIZORITEV CIN-CI-LA Okusi se menjajo, a vrednost glasbe ostaja Premierna publika ni Stedila z aplavzi Odkar sta leta 1925 avtorja Car-lo Lombardo in Virgilio Ranzato v glasbeni in tekstovni koprodukciji prvič postavila na oder opereto »Cin-Ci-La«, je preteklo krepkih sedemdeset let. Okusi so se med tem povsem spremenili zlasti v vsebinskem oziru, vredna glasba, čeprav lahka, pa je le ohranila svojo ceno in mik in se jo da prijetno poslušati Se danes, ko se je Cas princev, princes in podobnih likov zdaj že kar pravljične preteklosti že davno iztekel. Vse to velja v polni meri tudi za opereto, ki je v teh dneh na repertoarju operetnega festivala gledališča Verdi in v postavitvi, ki se kar precej razlikuje od tiste, ki je bila pred nekaj leti uprizorjena v Trstu. »Cin-Ci-La« spada v najplodnejše ustvarjanje Carla Lombarda, ki je doseglo svoj vrhunec prav takrat, ko se mu je kot soustvarjalec te glasbene zvrsti pridružil Se Ranzato. Je tipična italijanska opereta, ki se tako vsebinsko kot muzikalno precej oddaljuje od francoske ali dunajske zvrsti, predvsem po vsebinski plati, saj se loteva življenjsko bolj realnih tem, seveda vedno skozi optiko lahkotnosti in, kot se za opereto spodobi, določene komičnosti. Lombardo in Ronzato sta ta stil uveljavila v kar lepem številu skupno napisanih operet, od katerih pa niso prav vse preživele, tiste pa, ki so, privabljajo še vedno občinstvo in ga bolj ali manj prijetno zabavajo, kar je seveda odvisno ne le od melodij ampak tudi od izvajalcev in režijskega pristopa. Zgodba je povsem izmišljena neglede na to, da ima svoj realni okvir v kraju in Času Kitajske po zmagoviti Maovi revoluciji, saj v njej nastopajo osebnosti minulih cesarskih časov, toda le kot nosilci fantazijsko zasnovane filmske zgodbe, ki se snema pred gledalci in kar daje avtorjema tudi priložnost, da malo pomešata Časovne termine in se ponorCujeta iz prednika revolucionarne oblasti, ki dejansko ne ve, za kaj gre. Fikna-na zgodba namreč pripoveduje o poroki med princezinjo Myosotis, hčerko uglednega princa Fon-Kija, in sinom korejskega kralja Cikla-minom. Oba sta v svoji mladosti naivno nerodna, ker ne vesta, kaj bi počela v prvi poročni noCi, ko bi morali zvoki kariona najaviti ljudstvu, da je princezinja žrtvovala svoje devištvo in zagotovila narodu naslednika dinastije. Na pomoč jima v tej situaciji prideta Cin-Ci-La, ki igra v filmu vlogo bivše ljubimke princezinega očeta in ki zaCne uvajati v zakonski svet Ciklamina, ter princev svetovalec Blum, kateremu je zaupana seksualna vzgoja princezinje Myoso-tis. V zgodbo vstopi potem še napolitanski brezdelnež Petit-Cris, ki da celotni zgodbi še ustrezno dozo neapeljske »štimunge« in ki je prišel na kitajsko v zasledovanje neke igralke, v katero se je zaljubil in ki nazadnje ugotovi, da gre za Cin-Ci-La. Vsa zadeva se potem zapleta po klasičnih vzorcih in se kajpak tudi srečno izteče v zvokih kariona kot dokaz, da sta se mlada zakonca vendarle naučila lekcije. Glasba je vseskozi prijetna in melodično spevna kar velja Se posebej za nekatere vodilne motive, ki se večkrat ponavljajo. Režija tokratne postavitve je bila v rokah Roberta Croceja, ki je poskrbel tudi za koreografijo, s katero pa je imel manj uspeha kot z režijo samo. Manjkalo ji je nekaj veC plesne inventivnosti. Za sceno je poskrbel Sergio D’Osmo, ki se je oprl na preproste zavesne rekvizite akvarelne mehkobe. Glasbeno vodstvo je bilo zaupano »hišnemu« dirigentu Guerrinu Gruberju, izkušenemu v tem glasbenem žanru. V naslovni vlogi Cin-Ci-La se je predstavila subretka Elena Berera, pevsko in igralsko dopadljiva. Korejskega prestolonaslednika Ciklamina je pel tenorist Amedeo Moretti s prikupnim vendar omejenim tenorjem. Princezinja Myoso-tis je bila sopranistka Silvia Gava-rotti, pevka z lepo moduliranim sopranom znatnega razpona. Elio Veller je bil solidni princ Gon-Ki, Riccardo Peroni je bil Bulc Brun s pravšnjo mero komičnosti, Petit-Grisa je živahno karikirano figuro ustvaril Gennaro Cannavacciuoio, Lara Stara je bila le malce pretha-no vreščeči vladni (policijski) funkcionar. Lik režiserke filma na sceni pa je igralsko suvereno in z vzorno dikcijo interpertirala Lidija Kozlovič. Lepo se je uveljal tudi zbor pod vodstvom dirigenta Lui-gija Petrozziella. Premiersko občinstvo ni Stedilo z aplavzi, zlasti ob glavnih spevih. jJc. r POSTAJA TOPOLOVO / PESNIŽKA ČAKALNICA Pesniški večer v duhu Topolova Svoje poezije so brali Loredana Bogliun, Peter Semolič in Luciano Paronetto Letošnji pesniški odmevi minuli petek niso prišli iz Čakalnice na Postaji Topolovo. Kot se pogosto dogaja v Čakalnicah na podeželskih postajah, bo tudi tu poheben kak manjši tehnični poseg, kajti po sonCnem zatonu brez elektrike ali drugačne razsvetljave pač ne gre. Drobni zaplet z logistiko pa je kot stranski učinek prispeval nekaj nepredvidenih, a zelo prijetnih sprehodov po tej fenomenalni vasi, ki se ji človek nikoli ne more dovolj načuditi in kjer tudi ob luninem siju tu pa tam srečuješ znamenja ter vsakovrstna umetniška sporočila. Toda kar na obiskovalca naredi najgloblji vtis je tisti mir, ki je prevzel tudi pesnico Loredano Bogliun, Cim je prispela v Topolovo. Izrazila je podobne občutke, kot jih doživlja v rodni Istri, kjer je nic koliko napol izpraznjenih vasi, a kjer je obenem še razločno Čutiti človeško prisotnost. V takih krajih je skoraj vedno mogoče srečati zanimive osebnosti, pa četudi gre za starko, ki živi s svojimi kokoškami. Loredana Bogliun je za pesniški večer v Topolovem izbrala nekaj svojih pesmi po navdihu, ki ji ga je podarila ta Čudovita tišina, kjer je, kot pravi ena izmed njenih pesmi, »v tej podeželski tišini en sam napor - življenje«. Istrska pesnica piše v vodnjanskem narečju, ker le tako uspe izraziti svoje najintimnejše občutke, njeni lastni italijanski prevodi pa uspešno ohranjajo poezijam izvirno skladnost. Povsem drugačne pesmi je predstavil slovenski pesnik mlajše generacije Peter Semolič, ki se mu pozna, da se je v življenju precej pomikal. Med drugim ima tudi nekaj istrskih reminiscenc, glede na to, da je dalj Časa živel v Kopru. Najbrž pa je v njegovi poeziji tudi precej vpliva iz »pariškega obdobja«. Na Postaji je predstavil nekatere značilne »opisne« pesmi, kjer dobi poslušalec realen in v podrobnostih opisan scenarij. Nekaj Semoličevih pesmi bo objavljenih tudi v italijanskem prevodu, v okviru antologije mlajše generacije slovenskih pesnikov, katere avtor je beneški pesnik in časnikar Miha Obit in jo bodo v prihodnjih dneh predstavili v Čedadu, v okviru Mittelfesta. 2e spet nekaj tretjega je bil nastop Luciana Paronetta iz Vittoria Veneta, ki se ob poeziji ukvarja še z drugimi umetniškimi zvrstmi. Paronetto je na dokaj originalen naCin asochal svoj pesniški navdih z ...gobami. V spominu mu je ostala Cepovanska dolina, kjer je naletel na pravcati gobji festival. Tako se po njegovi lastni pripovedi (v kateri je bilo tudi nehaj očitne provokacije z erotičnimi elementi), nanj naredile še poseben vtis gobje vrste »phallus im-pudicus, boletus luridus in amanita vaginata«.Paronetto je napovedal izid zbirke, kateri bodo gobe skupaj obravnavane v poezijah in jedilnih receptih. Pesniški veCer se je sklenil z izrednim likom Franca Loia, Cigar intenzivnost izraza je prevzela vse prisotne. Miha Obit, ki je, tako kot ostale goste, predstavil tudi Loia, je upravičeno dejal, da je Postaji v Čast imeti takega gosta. Loi je dejansko eden izmed najbolj cenjenih sodobnih italijanskih pesnikov, človek izjemne občutljivosti. Njegove pesmi, napisane v milanskem narečju in prevedene v italijanščino, so polne globokih Zivljenskih resnic in so lahko takoj blizu tudi popolnemu liku. Kot je dejal sam avtor, »niso vesele, a so zelo doživete«. In lahko rečemo, da je bil Loi s svojo prisotnostjo nagelj v gumbnici pesniškega veCera na Postaji Topolovo. (D.U.) GLASBA / DREVI V TRSTU MLADINSKA KNJIGA / V ZBIRKI PRVENCI ZALOŽBA FONTANA / NOVOST Popularna skupina Prozac+s svojimi pesmimi na Grezaiju Album Acido-Acida uspešnica Drevi se bo v Trstu zopet predstavila porde-nonska skupina Prozac +• Marca je nastopila v gledališču Miela, tokrat Pa jo bo poneslo na tržaški štadion Grezar (ob 21. uri), ki bo zagotovo nudil primernejši prostor za številno publiko, ki jo ta skupina Ponavadi privabi. »Acido-Acida«, zadnji disko-grafski trud skupine, so v Pičlih štirih mesecih Prodali kar 155.000 izvodov. 2e leta 1995 je skupina podpisala svojo prvo diskografsko pogodbo ^ malo hišo »Vox Pop«, leta 1996 je izšla prva plošča »Testa plastica«, ^ je v trenutku osvojila Vso mladino. Poskočna ^ neutrudljiva trojica -Gian Maria (vodja in duša skupine), Eva in Elisabetta je celo kot edina italijanska skupina nastopila na televizijskem programu MTV-ja z drugimi znanimi glasbenimi zvezdami, med temi Iggyjem Popom. S tem se je Prozac + neizbrisno vtisnil v srca mladih z dinamično verzijo zvrsti »power-pop-punk«, to je zmes hitrih kitarnih »riffov«, močnih udarcev na boben, punkovskega basa in pa melodičnih popevk. Mogoče je to tisto, kar najbolj pritegne poslušalce: trdi akordi in melodične viže. Izredna popularnost je trojico konec preteklega leta pripeljala do velikanke EMI, ki je izdala tudi zadnji album »Acido-Acida«. Pan Knjižica pesmi Labas Vakaras in »šolski« roman »5 DO 12« zadnji novosti LJUBLJANA - Založba Mladinska knjiga je konec prejšnjega tedna predstavila dve novosti iz svoje zbirke Prvenci. To sta knjižica poezije Klemena Piska z naslovom Labas Vakaras ter »avtentični šolski gimnazijski roman« Lenarta Zajca z naslovom »5 do 12«. Novosti so v Jazz klubu Gaj o predstavili urednik Aleksander Zorn z obema avtorjema, odlomke iz obeh knjig pa je prebral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Prvenci so zbirka knjižnih izdaj največkrat mladih ustvarjalcev. V njej so -poprej so jo poimenovali kot Pota mladih - objavili prva dela danes pomembni slovenski pisatelji. Seveda ne gre za »muhe enodnevnice«, je pojasnil urednik Zorn, temveč dela posameznikov, ki so se na drug način že uveljavili. Zorn je zatrdil, da je Mladinska knjiga edina, ki načrtno skrbi za prvence. Po urednikovih besedah pesniški prvenec Klemena Piska, na 52 straneh, odlikujejo »humor, iskrive domislice, ki so blizu verznim in miselnim preobratom nadrealistične poetike, hkrati pa tudi tematska svežina.« Pri Pisku je posebej pohvalil pripovednost nje- govih pesmi, njihovo otroškost in izvirno zmes poezije. Avtor je povedal, da »labas vakaras« v litovskem jeziku pravzaprav pomeni »dober dan«, pri pisanju da ga je gnala »želja po estetskem izražanju«. Zanimivost zbirke je tudi v tem, da je Pisk, študent poljskega jezika, v knjižico vključil tudi dve pesmi v poljščini. Naš Cas »ni Cas za poezijo«, je »doba esmeral-dizma«, zato bi morali, meni mladi poet, bralca učiti, da bi (spet) užival v poeziji. Zajcev prvenec iz življenja obritoglavcev, M pa najdejo pot v »normalni svet«, roman »5 do 12« na 282 straneh po Zornovih besedah odlikuje avtentičnost, avtorjev pripovedni dar in slang kot avtentični jezik mladih. Roman je veliko presenečenje, saj prinaša v slovensko literaturo »šolski« roman. Prej so o gimnazijcih veC pisali profesorji, na primer Anton Ingolič v Gimnazijki, zdaj gre za pripoved enega izmed njih. Avtor, tudi sam sicer zdaj profesor, je skušal čimbolj neposredno predstaviti »resnične dogodke delno izmišljenih junakov«, svet mladih in zabavo tistih »s preveč energije«. (STA) Kleibencetlove Štorije z ognjišč o istrskih ljudeh Gre za knjigo petdesetih kratkih zgodb Te dni je pri koprski Fontani v okviru njenih samostojnih edicij izšla že enaindvajseta knjiga po vrsti, tokrat zbirka zgodb domačega avtorja Janka Kleiben-cetla iz Dekanov. Gre za knjigo petdesetih kratkih zgodb z naslovom: »Štorije z ognjišč«, v njej pa avtor opisuje življenske zgodbe številnih istrskih posameznikov, posebnežev, ki »živijo življenje domačega ognjišča, domačih vasi in domačih običajev, vdano, brez avanturizma, politike...«, kot je uvodoma v spremili besedi zapisal pesnik Edelman JurinCiC. To je Kleibencetlova že druga knjižna zbirka življenskih zgodb. V prvi knjigi z naslovom: »Ljudje v mojem srcu« (izšla leta 1997 v samozaložbi) opisuje svoje življenske izkušnje iz Prekmurja, dežele, kjer se je rodil in preživel otroštvo in mladost. V »Štorijah z ognjišč« pa avtor (za razliko od svoje prve knjige, kjer je še spominsko in romantično naravnan) prihaja v pripovedni realizem, etnološko zapisano prvino in v jezikovno področje istrskega narečja. Knjigo, ki jo bogati 19 Crnobelih fotografij istrskih ljudi in krajev, je likovno opremil akademski kipar Jože Poh-len iz Strunjana, tekste pa je lektorirala prof. Alferija Bržan. (dj) Torek, 14. julija 1998 SVET SEVERNA IRSKA / PO NEDELJSKI TRAGIČNI SMRTI TREH KATOLIŠKIH OTROK Včerajšnji pohodi oranžistov minili mimo in brez običajnih incidentov Britansko vlada je prepričana, da je severnoirski »mirovni proces preživel in se še okrepil« LONDON - Tragična smrt deset, devet in sedem let starih katoliških bratcev, ki so v nedeljo živi zgoreh v severnoirskem Ballymoneyju po zažigalnem napadu protestantskih skrajnežev, je kot kaže ohladila oranžiste, ki so za včerajšnji dan napovedali vrhunec svojih manifestacij. Tega vrhunca ni bilo, saj se je tudi balfaškega oranžisticnega pohoda udeležilo le kakih 200 pripadnikov reda VVilliama Oranskega in to brez glasbe v znak spoštovanja za tragično preminulimi otroki (na sliki AP) . Pohod se je zaCel z zamudo, saj so morah varnostniki predtem razstrehti dva peklenska stroja, ki so ju postavili na Ormeau Roadu katoliški skrajneži skupine Inla, ki so se že pred časom locih od Irske republikanske armade (IRA). To je bil edini zaplet, saj je pohod ob močnem nalivu potekal mimo. Katoličani so le spustih Cme balone v znak žalosti za tremi mrtvimi, razobesih Cme zastave in s transparenti oranžiste opozarjali, naj se sramujejo. Že predsinocjim so nam- reč voditelji reda VVilliama Oranskega sklenili, da bodo včerajšnji pohodi le simbolični, da se ji zaradi smrti treh otrok ne morejo odpovedati, a da bodo vseeno upoštevah Čustva in žalost katoličanov. Medtem je policija aretirala dva domnevna atentatorja, ki sta baje kriva za tragedijo v Ballymoneyju. Grozljiva smrt je kot kaže presunila vse. Ameriški predsednik Clinton je obsodil »sektaški zločin«, Evropski parlament pa se je njihovemu spominu poklonil z enominutnim molkom in se zavzel, da bi se severnoirski mirovnih sporazum uresničeval brez novih tragedij. Položaj na Severnem Irskem je Se vedno skrajno napet zaradi prepovedi oblasti, da bi oranžisti iz Porta-dovvna korakali po katoliški ulici v Drumcree. Britanska vlada pa je včeraj vseeno izrazila prepričanje, da kljub enotedenskim zaostritvam na Severnem Irskem, ki so terjale tri mlada življenja, severnoirski mirovni proces ni v nevarnosti. »Dogodki zadnjih dni so pokazah, da je mirovni proces preživel in se Se okrepil,« je poudaril tiskovni predstavnik britanskega ministrskega predsednika Tonyja Blaira. Po njegovih besedah sta severnoirski premier David Trimble, sicer tudi sam elan reda oranžistev, in njegov namestnik Seamus Mallon pokazala »resnično vodstvo« pri reševanju napetosti, do katerih je prišlo pri poskusih elanov reda, da bi korakali skozi katoliške Četrti. »Trimble in Mallon sta pokazala, da lahko sodelujeta, kar je zelo pomembno,« je poudaril Blairov tiskovni predstavnik. »Velika večina prebivalcev Severne Irske je pokazala, da ne bodo pri-stah na nasilje. To je preteklost. Zdaj imajo z demokratično ureditvijo priložnost za boljšo prihodnost,« je še poudaril tiskovni predstavnik britanskega premiera. Premier Tony Blair je torej uspel, ko je do oranžistov pokazal odločnost in jim dal na znanje, da oblast ne bo dopustila njihovega nasilja in izzivov. NOVICE JAPONSKA / ZARADI TEŽKEGA NEDELJSKEGA VOLILNEGA PORAZA Rusiji do konca leta 14,8 milijarde dolarjev MOSKVA - Rusija bo do konca leta prejela 14, 8 milijarde dolarjev mednarodne pomoči, ki naj bi ji omogočila izhod iz sedanje gospodarske krize.To je vCeraj napovedal Anatolij Cubajs, ki je vodil pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom (MDS). Povedal je tudi, da bo mednarodna pomoC do leta 1999 znašala kar 22, 6 milijarde dolarjev. Od letošnje pomoči, od katere bo 12, 5 milijarde dolarjev znašalo stabilizacijsko posojilo MDS, naj bi prvih 6 milijard dolarjev prejeli že prihodnji teden. Kot je kasneje povedal pogajal-cec MDS John Odling Smee se je Rusija v zameno obvezala, da bo zvezni proračun, ki je leta 1997 znašal 6, 8% Bruto domačega proizvoda.(BDP), že letos znižala na 5, 6%, prihodnje leto pa na 2, 8% BDP. Cubajs je vCeraj obenem izključil, da bi razvrednotili rubelj, ker bo mednarodna finančna injekcija zadostovala za prebroditev krize. Dini za premostitev nesporazumov z Alžirijo ALZIRI - Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je od predsinocnjim v Alžiru, kjer se je včeraj pogovarjal s predsednikom republike Zema-lom, s premierom Ujahio in z zunanjim ministrom Atafom. Z obiskom naj bi ponovno vzpostavili odnose Italije in Evropske unije z Alžirijo po »nesporazumih zadnjih dveh let«. Za Dinija je alžirska še vedno »vodena demokracija«, ki pa je v zadnjem obdobju pokazala voljo do sprememb. Italija podpira dosedanje rezultate in »spodbuja« Alžirijo, naj nadaljuje po tej poti, ki ji bo zagotovil izhod iz nasilja in terorizma. Kot v primiru Kube, bana in Libije Italija ponovno utira pot EU. Kot kaže je bil odziv alžbskih voditeljev spodbujajoč, med drugim se je Dini sestal tudi z voditelji alžb-ske opozicije. Na Kosovu še spopadi PRIŠTINA - Srbske varnostne sile naj bi po albanskih virih sprožile ofenzivo na cesti med Prištino in Prizrenom. Vas PeCan pri Suvi Reki in še druge vasi tega območja naj bi napadli z granatami, tako da poročajo o dveh mrtvih in 12 ranjenih, albansko prebivalstvo pa že beži s tega območja. O spopadih med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Kosova poročajo tudi iz vasi Lodja pri Peči in v bližini rudnika TrepCa nedaleč od Starega trga. Rusija bo Cipru dobavila rakete zemlja-zrak $-300 MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin in ciprski predsednik Glafkos Klerides sta vCeraj v Moskvi potrdila, da bo sporazum o dobavi ruskih protizračnih raket vrste S-300 Cipru izveden v skladu z naCrti. Turčija je večkrat izrazila nezadovoljstvo zaradi ruske namere, da Ciper oskrbi s svojimi protizračnimi raketami. Klerides je s tem v zvezi povedal, da bo preučil možnost, da se namestitev raket na otoku preloži, Ce pride do napredka v pogajanjih med ciprskimi Grki in Turki. (STA) Premier Rjutaro Hašimoto napovedal svoj odstop Japonska borza in jen pozitivno reagiralo na odstop, v upanju da bo pospešil izhod iz gospodarske krize TOKIO - Dan po porazu vladjoče Liberalnodemokratske stranke na nedeljskih volitvah za obnovo polovice sedežev zgornjega doma japonskega parlamenta je premier Rjutaro HaSimoto (na sliki AP) odstopil. Na včerajšnji tiskovni konferenci je premier prevzel odgovornost za najhujši poraz stranke po njeni ustanovitvi leta 1955, saj je izgubila kar 17 od 61 parlamentarcev, ki jih je prej imela. Z liberalnodemokratskim porazom sta se okoristili predvsem koalicijska demokratična stranka Naota Kana in komunisti Tetsuza Fuve. Prva bo imela sedaj 27 sedežev (prej 18), drugi pa 15 sedežev (prej le 6). Hašimotov odstop je negativno vplival na vse azijske borze, ki so zaključile z negativnimi indeksi, izjema je bila le tokijska borza, ki je po začetnem padcu zabeležila porast, tako da je indeks Nikkei pri- dobil 1, 7 odstotka, nekoliko se je utrdil tudi jen, kar dokazuje, da je trg kar dobro prebavil liberalnodemokratski poraz in Hašimotov odstop. Japonski trg namreč upa, da bo moralo sedaj po sili razmer priti do sprememb, ki bi laliko Japonsko popeljale iz sedanje gospodarske krize, iz katere so sedaj poskušali z neučinkovitimi birokratskimi ukrepi. Naoto Kan je že zahteval razpust parlamenta in predčasne volitve. To pa se seveda ne bo zgodilo, ker imajo liberalci večino v spodnjem domu parlamenta, v zgornjem pa bodo skoraj gotovo na desnici dobili koalicijske partnerje. Stranka pa bo morala dobiti novega voditelja in novega premiera. Trenutno sta kandidata sedanji zunanji minister Keizo ObuCi in nekdanji vladni predstavnik za tisk Sei-roku Kažijama, ki je eden redkih v stranki dosledno kritiziral HaSimota. EU / PREDNOSTNI CILJ PREDSEDUJOČE AVSTRIJE Pogajanja s kandidatkami BRUSELJ - Avstrijski zunanji minister VVolfgang Schuessel je včeraj na zasedanju vodij diplomacij Evropske unije v Bruslju znova dejal, da Avstrija želi zaCeti vsebinska pogajanja o posameznih področjih s kandidatkami za Članstvo v Času svojega predsedovanja povezavi. Pod britanskim predsedstvom so se pogajanja formalno odprla, Avstrija pa je prepričana, da je treba dinamiko procesa obdržati, je dejal Schiissel, ki je včeraj prvič predsedoval svetu vodij diplomacij. Hkrati je opozoril, da je potrebno zaradi Številnosti kandidatk ter precejšnje razlike v gospodarskem razvoju, ki kandidatke loCuje od Članic povezave, širitev dobro pripraviti. V odprti razpravi so zunanji ministri bolj ali manj neposredno avstrijske širitvene naCrte podprli. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki bo svetu predsedoval v prvi polovici prihodnjega leta, je pripisal velik pomen hitremu začetku vsebinskih širitvenih pogajanj. Dinamiko je treba obdržati, se je strinjal z avstrijskim kolegom. Avstrijske naCrte je podprl tudi Britanec Robin Cook, od katerega je Schiissel prevzel predsedovanje svetu zunanjih ministrov. Cook je menil, da bo v Času avstrijskega predsedovanja začetek vsebinskih pogajanj poleg zasedanja Evropske konference na ravni zunanjih ministrov ena izmed prelomnic v širitvenem procesu. Hkrati je opozoril, da se petnajsterica ne sme osredotočati zgolj na stroške procesa, temveč tudi na prednosti. S širitvijo bo postal unij in notranji trg močnejši, večja unija pa bo imela v svetu močnejši glas, je dejal Cook. Tudi državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino se je strinjal, da bo širitveni proces pod avstrijskim predsedovanjem EU vsebinsko napredoval, hkrati pa je opozoril, da širitev ne zadeva le šesterice kandidatk, ki so marca formalno zaCela pogajanja o članstvu. V Luxembourgu je bilo potrjeno, da je širitev vseobsegajoč proces, iz katerega nobena izmed enajstih kandidatk ni izključena, je opozoril Fassino. Da je druga skupina kandidatk enakopraven del širitve je med drugimi opozorila tudi švedska zunanja ministrica Lena Hjelm VVallen. Francija, ki sicer velja za nasprotnico zgodnjega začetka vsebinskih pogajanj, vCeraj ni izrazila nasprotovanja avstrijskim širitvenim načrtom. Minister za evropske zadeve Pierre Moscovici je dejal, da je napočil Cas, ko mora pobudo v širitvenem procesu prevzeti svet unije. Pri tem je izrazil pričakovanje Pariza, da bo svet petnajsterice odločitev o prihodnosti širitvenega procesa sprejel oktobra letos. Abel Matutes, zunanji minister Španije, ki jo viri v Bruslju prav tako prištevajo med nasprotnice hitrega začetka pogajanj, je zatrdil, da je Madrid odprt za širitev. Kandidatke lahko računajo na našo podporo, je dejal. Predsednik Evropske komisije Jacques Santer pa je opozoril, da morajo ustrezne korake narediti tudi kandidatke. Te morajo pripraviti pogajalska izhodišča za izbrana področja, da bo unija na- to do teh lahko zavzela svoje skupno stališče, je dejal. Od diplomatskih virov je bilo vCeraj znova slišati, da Bruselj pričakuje pogajalska izhodišča že v prvi polovici septembra. Poleg tega so viri potrdili, da je v petnajsterici vse veC strinjanja, da bi v Času avstrijskega predsedovanja resnično zaceli vsebinska pogajanja s prvo skupino kandidatk, med njimi s Slovenijo, o prvih, na sereeningu že obdelanih področjih. Avstrijski zunanji minister je v podrobni predstavitvi programa avstrijskega predsedstva med prednostne točke poleg širitve pristel Se zaposlovalno politiko, uspešna pogajanja o reformah, predloženih v Agendi 2000, ter zadnje priprave na gladko uvedbo evra s 1. januarjem prihodnje leto. Poleg tega je napovedal, da si bo Avstrija intenzivno prizadevala za rešitev kosovske krize, se še naprej ukvarjala z Balkanom, med zunanjepolitičnimi temami pa je prednost pripisal tudi Bližnjemu vzhodu. (Mihela ZupanCic/STA) KOLESARSTVO / TOUR DE FRANCE Boardman padel Zabel zdaj prvi Britanski kolesar se je moral zateči v bolnišnico - Cipollini tretji v Sprintu CORK - Zmagovalec druge etape kolesarske dirke po Franciji, 205, 5 km dolge preizkužnje od Enniscorthyja do Gorka na Irskem, je Čeh Jan Svorada (Mapei). V ciljnem Sprintu glavnine je Prehitel Avstralca Rob-bieja McEvvena in Italijana Maria Cipollinija. Ru-nieno majico vodilnega je Po drugi etapi oblekel Nemec Erik Zabel (Telekom). Drugo etapo, zadnjo na * zelenem otoku«, je zaznamoval hud padec tedaj se vodilnega Britanca Ch-Dsa Boardmana (Gan). Približno 50 kilometrov Pred ciljem je Boardman s sprednjim kolesom zadel zadnje kolo svojega nioštvenega sotekmoval-ca Frederica Moncassina. P° padcu je z glavo zadel v robnik, vendar ga je hujših poškodb obvarovala Čelada. Takoj po padcu je bil celo v nezavesti, a je takojšen pregled zdravniške ekipe na kraju nesreče pokazal, da poškodbe niso hujše. Kljub temu so ga odpeljali na podrobnejši pregled v bolnišnico, predvsem zaradi globoke vreznine nad očesom, utrpel pa je tudi številne odrgnine po obrazu in zapestju. Dirka je za Boardmana seveda končana. Kasneje so se kolesarji odločili za počasnejši tempo, kar je skupaj z moCnim protive-trom povzročilo zamudo v časovnem načrtu organizatorjev. Dodaten zaplet je pomenil drugi padec v ozadju glavnine sedem kilometrov pred ciljem, ki pa ni zahteval novih odstopov. Do cilja v Corku je nato glavnina vendarle prikolesarila brez večjih težav, v ciljnem Sprintu pa je bil naj-spretnejši in najmočnejši Svorada; Zabel, ki je že vse od starta dirke vozil v ospredju, pa je prevzel rumeno majico. Kolesarska karavana se je že včeraj zveCer z letalom preselila z irske v francosko Bretanijo, kjer se bo 95. dirka Po Franciji nadaljevala danes. Zmagovalec nedeljske 1. etape je bil v Sprintu Belgijec Tom Steels, elan italijanske ekipe Mapei. Na drugo mesto se je uvrstil Nemec Erik Zabel, tretji je bil Avstralec Robbie Mc Ewen, na Četrto in peto mesto pa sta se uvrstila Italijana Gianmatteo Fagnini in Nicola Minah (Ita). Boardman je nekaj časa ležal v nezavesti Vrstni red 2. etape (205, 5 km, Enniscorthy - Cork/Irska): 1. Svorada (Skl/Mapei) 5:45:10 (povp. hitrost: 35, 721 km/h) 2. McEvven (Avsj, 3 Cipollini (Ita), 4. Turic-chia (Ita), 5. Steels (Bel), 6. Magnien (Fra), 7. Kir-sipuu (Est), 8. Minali (Ita) Skupni vrstni red: 1. Zabel (Nem/Telekom) 10:21:16, 2. Steels (Bel) + 0:07, 3. Moncassin (Fra) 0:07, 4. Olano (Spa) 0:08, 5. Jalabert (Fra) 0:09, 6. Julich (ZDA) 0:09, 7. Moreau (Fra) 0:09, 8. Ullrich (Nem) 0:09, 9. Svorada (Ceš) 0:10, 10. McEvven (Avs) 0:11. KOLESARSTVO / TOUR n Doping stalni spremljevalec francoske dirke DUBLIN- Sloviti Tour de France, ki ga letos Pripravljajo že 85., je že od vsega začetka dirke stalno obremenjen z očitkom, da si tekmovalci pomagajo s poživili. Napori so na meji možnega in ni jih malo, ki želijo to mejo s pomočjo kemije in fimnacije pre-makniti in izboljšati svoj ncinek. Dodatni motiv Za doping pa sta seveda slava in denar, ki jih je z uspešnim nastopom na Tomu možno dobiti. Najhujši primer nedovoljenih poživil na Tou-ru sega v leto 1967, ko je Pri vzponu na Mont Ventou umrl Britanec Tom Simpson. Avtopsija je pokazala, da si je tekmovalec pomagal s številnimi pripomočki, s katerimi bi povečal svoj Uspeh. Smrt Simpsona J0 bil tudi glavni razlog za uvedbo doping kontrol v kolesarstvu. Na Touru po vsaki etapi preverijo najboljše tri tekmovalce, nosilca ruinene majice in tri izžrebane tekmovalce, ki uiorajo na kontrolo uri-ua. Odvzete vzorce orga-uizatorji še isti dan dostavijo v laboratorij v Pa-rižu, kjer naslednji dan Preverijo, Ce si je kdo od tekmovalcev pomagal s katero od substanc, ki so 113 spisku prepovedanih poživil Mednarodnega olimpijskega komiteja. Not vsak zakon, ki kaj °mejuje, pa ima svoje Pomanjkljivosti tudi do- P'Ug kontrola. ^ kolesarstvu je tre-jtutno najpopularnejši l-Jtrmon eritropoietin i O), ki so ga odkrili na ^etosnji dirki pri Premljevalcu moštva estina. Kemiki še niso našli načina, da bi dokazali njegovo uživanje. Z omenjenim hormonom je tekmovalcu možno povečati število rdečih krvnih telesc, ki prenašajo kisik in na ta način povečajo zmogljivost športnika. Ker ni možno določiti, katera krvna telesca so bila ustvarjena umetno in katera so bila v telo prinesena s hormonom EPO, sredstvo ni na prepovedanem spisku MOK. Pri doping kontroli je možno meriti le hemokrit in Ce preseže vrednost 50 odstotkov je blizu domneva, da si je športnik pomagal z nedovoljenim sredstvom. »Iz zdravstvenih razlogov« tekmovalcu v tem primem izrečejo 14-dnevno prepoved nastopa. Pomembna pa so tudi pravila doping kontrole. Pozitiven na doping kontroli je bil leta 1988 tudi Spanec Pedro Del-gado. Prepovedana snov, s katero si je pomagal tekmovalec pa je bila na spisku prepovedanih snovi MOK, ne pa tudi na spisku UCI. Del-gado je zato lahko obdržal rumeno majico zmagovalca dirke. Kolesarji, ki jim dokažejo doping, so bolj izjema, kot pravilo. Lani je moral dirko predčasno zapustiti Uzbekista-nec Džamolidin Ab-dužaparov, ker je bil pozitiven kar na veC kontrolah zapored. Pred sedmimi leti je odstopilo kar celo moštvo PDM z Nizozemske. Športniki so po vrsti tarnali nad želodčnimi težavami, kasneje pa se je izkazalo, da so se zastrupili z zdravili. (STA) r~ KOŠARKA / PRIDOBITEV ZA PALL. TRIESTE Alibegovič se vrača v Trst Podpisal je petletno pogodbo - Klub išče še enega centra Nekaj časa se ni mogel odločiti, naposled pa je bil presing odbornikov tržaškega kluba Pallacane-stro Trieste le uspešen in slovenski košarkar Teo-man Alibegovič se je odločil za vrnitev v Trst. Pogodbo je podpisal vCeraj na sedežu kluba v Trstu ob prisotnosti novega lastnika kluba Franka Gar-ze (lider ameriške multinacionalke Adriacal) in potrjenega menažerja Angela Baiguere. Klub je zaigral na zelo vabljivo karto: AlibegoviCu je ponudil petletno pogodbo, kar za 31 let starega igralca ni od muh. Pravijo, da se je Alibegovič odpovedal možnosti igranja v boljših klubih, takih, ki bodo nastopali v evroligi. Res je lahko tako, saj je 206 cm visoki slovenski reprezentant še vedno odličen igralec in predstavlja za nastop v italijanski A2 ligi pravo okrepitev. Pallacatestro Trieste je v preteklih dneh že najel španskega play makerja Pabla Laso in strelca Roberta Buharo, po-teguja pa se še za nakuip enega centra. Resen kandidat je bivši igralec Verona Daha Vecchia. NABREŽINA / 24 UR ODBOJKE Med dvanajstimi ekipami Val najboljši Ob igranju tudi...aktivni počitek Nabrežinski konec je bil minuli teden spet prizorišče večje športno-rek-reativne manifestacije. Na turnirju 24 ur odbojke, ki so ga na odprtem Sokolovem igrišču že Četrto leto zapored priredile bivše Sokolove odbojkarice, je nastopilo 12 ekip v mešanem sestavu (3 moški in 3 ženske). Po štirindvajsetih urah neprekinjenega igranja (ponoči so eno tekmo za- radi dežja odigrali v dvorani Ervatti) je končno prvo mesto osvojila ekipa Vala (Gregor Brisco, David Mucci, Aleš Plesničar, Barbara in Paola Uršič, Aleksija Ambrosi), ki je v odločilnem srečanju premagala ekipo Planet (Andrej Pertot, Karmen Brumat, Barbara Rossi, Pedro Boschini, Aleš Gej, Elisa Molassi), na končni razvrstitvi pa so sledili: 3. Beach team, 4. Astemio team, 5. Coc-cognocco, 7. Oi Maria, 8. Genghisclan, 9. Special drink, 10. Diskopilj, 11. Shadow dance, 12. Češ-puni. Organizatorke, katere so podprli podjetja Crem-caffe in skladišče pijaC Robert Franco, trgovine Tropical snovv, Sail Si-stiana in Papi šport, Bar pri Periču iz Doberdoba ter nabrežinska podružnica Zadružne kraške banke, so udeležencem turnirja postregle z večerjo, zajtrkom in kosilom, na splošno ugodno vreme pa ni predstavljajo nobene ovire za tiste, ki so noC prebili v šotorih ob igrišču. Kljub težavam pri sestavljanju zadostnega števila ekip in sočasnosti drugih prireditev (predvsem pa nogometna SP) je trunir lepo uspel. NOVICE Srečna zmaga Schumacherja na poplavljenem Silverstonu SILVERSTONE - Michael Schumacher (Ferrari) je na deveti letošnji preizkušnji svetovnega prvenstva formule 1 za VN Velike Britanije v Silverstonu zmagal, potem ko je izkoristil izredno težke pogoje zaradi močnega dežja, upočasnitev dirke z varnostnim avtom in napako Finca Mike Haekkinena (McLa-ren-Mercedes). Haekkinen - v skupnem seštevku je obdržal še dve točki prednosti pred Schumacherjem - je bil na koncu drugi, drugi Ferrarijev voznik Irec Eddie Irvine pa je osvojil tretje mesto. Dirkači so startah na mokri stezi, vendar na začetku dirke še ni deževalo. Haekkinen je najbolje zaCel, njegov moštveni sotekmovalec Škot David Coulthard pa je že po petih krogih prehitel drugouvrščenega Schumacherja. Vrstni red na vrhu se nato ni veliko spreminjal, kljub postankom v boksih, spremenile pa so se vremenske razmere. Rahel dež je sredi dirke prešel v pravi naliv. Steza je postajala vse bolj spolzka. V takšnih razmerah so se številni dirkači zavrteh, mnogi pa so takšne napake plačali z odstopom. V 38. krogu je tako s proge zletel tudi Coulthard, že pred njim pa so nastop na britanski veliki nagradi končali Damon Hill, Heinz-Harald Frentzen, Johnny Herbert, Mika Salo, Ricardo Ros-set, Esteban Tuero in Jamo Trnih. V 42. krogu je izredno težke vozne razmere na svoji koži občutil tudi vodilni Haekkinen, ko je poletel prek trave in peščenega bazena, a se je srečno vrnil na progo, še vedno tudi kot vodilni. V 45. krogu se je vodstvo dirke zaradi nevzdržnih voznih razmer in slabe vidljivosti odločilo na progo poslati varnostni avto, ki je v naslednjih petih krogih povsem izničil Haekkinenovo prednost. Ko se je deset krogov pred koncem varnostni avto umaknil s steze, je Nemec zaostajal le še tri sekunde. Toda McLamov voznik je že v 51. krogu še drugič zletel s steze, Schumacher ga je hladnokrvno prehitel in nato iz kroga v krog povečeval prednost. Schumacher je prav v zadnjem krogu poskrbel še za zadnji zaplet na težki dirki. Zaradi prehitevanja v obdobju, ko je bil na stezi varnostni avto, je moral na desetsekund-ni kazenski postanek v bokse. Ciljno Črto je tako prevozil v boksih. Haekkinen je za njim zaostal 12 sekund, Irvine pa je dirko zadnji končal v istem krogu kot zmagovalec. Na Četrtem in petem mestu sta s krogom zaostanka dirko končala Benettonova voznika Alexander VVurz in Giancarlo Fisichella. Schumacherjev mlajši brat Ralf (Jordan) je prišel do prve točke v letošnji sezoni. Zanardi zmaguje v seriji CART CLEVELAND - Italijanski dirkač Alessandro Zanardi v ameriški seriji CART uspešno brani lanski naslov prvaka. Na sinočnji dirki v Clevelandu je Zanardi (Reynard-Honda) zmagal pred Američanom Michaelom Andrettijem (Swift-Ford), tretji pa je bil Škot Dario Franchitti (Reynard-Honda). V skupnem seštevku vodi Zanardi s 155 točkami, drugi je Kanadčan Greg Moore (96), tretji pa American Jimmy Vasser (92). Čop tretji, dvojec četrti LUZERN - Slovenska veslaška reprezentanca je na zadnji tekmi svetovnega pokala na RdeCem jezeru pri Luzernu dosegla najvišje uvrstitve v letošnji sezoni. Iztok Cop je v skifu osvojil tretje mesto, Sadik MujkiC in Milan Janša pa sta bila v dvojcu brez krmarja Četrta. Med skifisti je zmagal olimpijski prvak Xeno Mueller, med dvojci pa posadka Avstralije. Tržačan Luca Vascotto je skupaj z Nicolom Sartorijem premočno zmagal v dvojnem dvojcu. Jazbec mladinski svetovni prvak LOFER - Slovenski kajakaši in kanuisti so na mladinskem svetovnem prvenstvu v spustu na divjih vodah v avstrijskem Loferju osvojih tri medalje. Novi mladinski svetovni prvak v kajaku je postal Jaka Jazbec. V moštveni vožnji pa so srebrni kolajni osvojih tako kajakaši (Jazbec, Bocko in Sagar) kot tudi kanuisti Drejc Sabjek, Janez Korenjak in Miran Bokan. Slovenci sedmi VARNA - Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Vami po zmagi s 101:84 (46:50) nad Bolgarijo zasedla sedmo mesto. Najboljši strelec in igralec srečanja je bil Sa-mir Bečirovič, ki je dosegel 42 točk. (STA) Corretji turnir v Gstaadu GSTAAD - Spanec Alex Corretja je zmagovalec odprtega teniškega prvenstva Švice v Gstaadu z nagradnim skladom 525.000 ameriških dolarjev. V skoraj dve uri in pol trajajočem dvoboju je 24-letni Spanec s 7:6 (5), 7:5 in 6:3 premagal Nemca Borisa Beckerja, ki mU tudi v šestem finalu ni uspelo zmagati na turnirju na pesku. Obvestili SK BRDINA z Opčin sporoča, da bo odhod na Kaprun 16. julija ob 14. uri s trga Brdina. ZSSDI obvešča, da bo jutri, 15. julija, ob 21. mi na sedežu SZ Gaja na Padricah seja nogometne komisije. 3 . TSFestivcil Festival sodobne dramaturgije Trst, od 13. do 21. julija 14./7. I VAPORI DELLA SPOSA v Gledališču Rossetti ob 20.30, ob 22.30 - FIGLI SENZA PADRE v avditoriju muzeja Revoltella 15/7. GIOCHI D'ANGELO v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.00 in 22.15 - Gian Maria Cervo bere DEL MIO GLOBO DISTRATTO na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 1677. DIONISO v Gledališču dei Fabbri vsako uro od 16.00 do 23.00 - LA FELICITA’ Dl TUTTI v Gledališču Rossetti ob 20.00 in 23.00 - ULTIMA STAGIO-NE IN SERIE A v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in 24.00 - Antonio Tarantino bere MATERIALI PER UNA TRAGEDIA TEDESCA na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 1777. LA FELICITA’ Dl TUTTI v Gledališču Rossetti ob 19.00 in 22.00 - COME NAUFRAGHI IN UN MARE Dl C UTA' v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in 24.00 - Paolo Scheriani bere LE BESTIE na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 18.77. UIMPERO DEI BENSI Dl COLPA v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.30 in 24.00 - Vittorio France-schi bere LA REGINA DEI CAPPELLI na terasi Muzeja Revoltella ob 22.30 FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Od 19. julija do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »Večer prazničnega dneva«. VERONA 50. Shakespeare festival 22., 23., 24. in 25. julija bo ob 21.15 predstava »HAMLET«, državna premiera. ____________SLOVENIJA_____________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Škocjanski festival 98 V petek, 17. julija, ob 21.00 bo na sporedu predstava v priredbi KD Lojze SavinSek Nova Štifta »Pridi gola na večerjo«. MITT6LF6ST - PR6HODI Č6DRD, od 18. do 26. julija 1998 KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema glasbenemu čarodeja Zlatkom Kaučičem in Glaucom Ve-nierjem. Program 5. Primorskega poletnega festivala Danes, 14. julija, bo ob 21.30 v Izoli- Manziolijev trg predstava »Kate kapuralica«; režija: Jagoš Markovič, v priredbi Narodnega pozorista Sambor. V sredo 15. julija, bo ob 21.30 v Kopru - Pritličje Pretorske palače predstava »Lederksiht«; režija: Samo Strelec v priredbi SNG Drame iz Maribora. Program uličnega gledališča Danes, 14. julija ob 10.00 v parku ob tržnici v Kopru, bo na sporedu gledališko delo »Felice in Celina« v izvedbi skupine II Cantastorie. — ob 19.00 na Carpacciovem trgu v Kopru, bo na sporedu »LG TRI« v izvedbi skupine Boana. V sredo, 15. julija ob 19.30 na Tartinijevem trgu v Piranu, bo nastopil žongler in komik »Santos Doli-mano«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Festival operete ’98 Danes, 14. julija, bo ob 20.30 Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luči in zvoki«. Umik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Danes, 8. julija bo na sporedu predstava »Miramarski cesarski sen«. Danes, 14. julija, ob 21.30 in ob 22.45 je na sporedu predstava »II sogno imperiale di miramare«. Eutropia - mesto izmenjav V četrtek, 16. julija, ob 21.30 bo na trgu sv. Silvestra začetek Eutropie z Mauriziom Zacchignom in Petrom Tonolom; ob 22.00 koncert Noure-Eddine Fatty; ob 23.30 ob Riccardijevem oboku koncert skupine Grame-lot. V petek, 17. julija, ob 21.30 na trgu Torchuchema, nastop skupine Novalla; ob 23.30 koncert terceta Super Jazz. V soboto, 18. julija, ob 21.30 na trgu sv. Ciprijana večer s Mednarodni festival operete Pomladna parada - 14. julija ob 20.30 in 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi. Cin-Ci-La - 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga -1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. 7 nevest za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 20. julija - Železni vojački / 27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. Karin Mensah Latin Sextet; ob 23.30 na terasi Torcu-chema Musič Club ob glasbi »Talk Musič«. Območje bivše umobolnice - II pošto delle fragole V petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil jazz duo »Riccardo Morpurgo in Alessandra Franco«. V petek, 24. julija, ob 21.00 bo nastopila blues skupina »Blues Etcetera«. V petek, 31. julija, ob 21.00 bo nastopila jazz skupina »Massaria Quartet«. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. V petek, 17. julija - Dbcieland Quartet. V soboto, 18. julija - Gimmy e i Ricordi. V nedeljo, 19. julija - Andrea Allione Quintet. V petek, 24. julija - Vizonto. V soboto, 25. julija - Benny. V nedeljo, 26. julija - Maria Del Carmen y Su Son Gubano. V petek, 31. julija - Takis Kunelis Ensemble. V soboto, 1. avgusta - Orkester Flavia Riccija. V nedeljo, 2. avgusta - Piero Gianeselli & Double Thunder. V petek, 7. avgusta - Vasquez, Allione, Sfregola Trio. V soboto, 8. avgusta - Sergio e le Melodie. V nedeljo, 9. avgusta - Ukmar Funky Group. V petek, 14. avgusta - Orquestra Ochio Rios. V soboto, 15. avgusta - Liscio 2000. V nedeljo, 16. avgusta - Barbra Acoustic Trio. V petek, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta -1 Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. ________________SLOVENIJA______________________ KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V Petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil Peter Ama- leti s svojo skupino. V soboto, 18. julija, ob 21.00 bo nastopil Patric Mc Mullan & The Irish Rovers. ______________HRVAŠKA__________________ ZAGREB Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendarna angleška skupina »Rolling Stones«. PULJ Arena Dne 16. julija bo nastopil s svojo skupino priznani ameriški temnopolti pevec James Brown. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Petek, 17. julija - APARTAMENTO CINCUENTA (Slovenija) Sobota, 18. julija - NEW DJANGO QUARTET (Italija) Petek, 24. julija - PLOMMON (Švedska) Sobota, 25. julija - DEISHOVIDA (Avstrija) Petek, 31 julija - DIE NAYE KAPELYE (ZDA, Anglija, Madžarska) Sobota, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELDC (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 14. julija ob 21.00 — J. Haydn: STVARJENJE, oratorij; Litvanski komorni orkester in Državni zbor iz Kaunasa Križanke, 21. julija ob 21.00 - MOSKOVSKI DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER Frančiškanska crkev, 28. julija ob 20.30 — ZBOR CAPELLA MIHAILI. GLINKA iz St. Petersburga Križanke, 30. julija ob 21.00 — W. A. Mozart: REOUIEM, Komorni orkester Camerata Virtuosi iz New Yorka Glasbene razglednice - Križanke 23. julija ob 21.00 — G. Puccini: MADAME BUTTERFLV, opera, Hn/aško narodno gledališče Ivana pl. Zajca z Reke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lebar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 20. julija ob 21.00 ter 17. in 24. avgusta ob 20.30-A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Nekaj za dušo Frančiškanska cerkev, 22. julija ob 20.30 — Orkester INTERNATIONALE CAMERATA MUSICALE Frančiškanska cerkev, 27. julija ob 20.30 — Komorni orkester CAPELLA ISTROPOLITANA Križevniška cerkev, 29. julija ob 20.30 — KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Ob soju sveč Križevniška cerkev, 16. julija ob 20.30 — PAVEL BERMAN, violina-LAZAR BERMAN, klavir Križevniška cerkev, 24. julija ob 20.30 — PIERRE, AMOVAL, violina - VLADIMIR MLINARIC, klavir Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir V vročici večera - Križanke 15. julija ob 21.00—Musiča Popular Brasileira - JORGE BEN JOR 31. julija ob 21.00 - THE CLASSIC BUSKERS 18. avgusta ob 20.30—Jazz, TONE JANŠA OUINTET Lotrič- Oto Pestner V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 18. julija - LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA 25. julija - MAZORETKE IN GODBA IZ CERKNICE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 15. julija ob 10.00 — Lord Yehudi Menuhin, violina 17. julija ob 11.00 — P. BERMAN in L. BERMAN, violina-klavir V gosteh - BLED Cerkev sv. Martina, 26. julija ob 20.30 — TOMAŽ LORENZ, violina - ALENKA SCEK LORENZ, klavir Blejski grad, 2. avgusta ob 20.30 — THE CLASSIC BUSKERS V gosteh - POSTOJNA Predjamski grad, 3. avgusta ob 20.30 — THE CLASSIC BUSKERS Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 — DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Flora Gandolfi. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victofie Gano. Umik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Sala delVAlbo Pretorio (trg Piccola, 3): do 20. julija bo razstavljal Enzo Marši. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flowers«. Umik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. VVeb: www.copeco/li-puarte. A.P.T. (Ul, S. Nocold, 20): še danes, 14. julija bo na ogled razstava Claudia Gentileja. Umik od 9. do 19. ure. A.P.T. sedež v Sesljanu: od danes, 14. do 25. julija bo na ogled razstava Diega Pollija. Umik: od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. A.P.T. sedež v Miljah: od jutri, 15. do 26. julija bo na ogled razstava Roberta Metza. Urnik: od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. PADRiČE V prostorih Gozdne zadruge: na ogled je razstava »Padriče skozi čas«, ob 100-letnici KD Slovan. Urnik: vsak dan od 17.00 do 20.00. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov čas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Umik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. ČEDAD Občinska palača: v četrtek, 16. julija, ob 18.30 bo otvoritev razstave Claudie Raza. Ob otvoritvi bodo predstavili tudi knjigo »Sottili inquietudini«. Razstava bo na ogled do 31. julija. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, bo od 16. julija do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V B uranu v Čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča. Palača Fortuny (trg Sv. Marka); do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Palača »delle Prigioni Nuove«: še danes, 12. julija, od 10.00 do 20.00 je na ogled razstava »Nereo Qua-gliato: Ikar na beneškem nebu«. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. _______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: razstava dveh oddelkov Likovne Sole ZDK Nova Gorica -zaCetne in nadaljevalne stopnje za otroke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič. Poslovni center HIT Do 6. septembra bo na ogled razstava »Enajst go-riskih slikarjev«, avtorje in njihovo delo bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Umik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na ogled je razstava Žarka Vrezca. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska raz- stava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in ga" lerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«-Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-l®> ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Gra] ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Umik: ob delavnikih od 11. do 19-ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljki zaprto. LlvM derija: na ogled je stalna zbirka Moderne ;ssa (Zidovska steza 4): razstavlja AleS rija CD: na ogled je razstava Branke ija: do 30. avgusta odprta razstava Mark® iistem - 7«. odprta do 13. avgusta, jse zgodovine: na ogled je stalna raz ^ v XX. stojetju. Muzej je odprt od 1°- biografski muzej prireja na Metelko'1'*.^ z dežel sončnega sisjaja in mesece RAI 3 slovenski program ® RAI T 6.00 6.30 6.45 9.45 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.40 17.50 18.00 18.10 19.50 20.00 20.40 20.50 22.40 22.45 23.45 0.40 Euronevvs Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Paola Saluz-zi, Pino Strabioli), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualna odd.: 10 minut z ... Film: Per un pugno in un pcchio (kom., It. ’65, i. Franco Franchi) Dnevnik Aktualna oddaja: Poletna Verdemattina (vodita Lu-ca Sardella in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un angelc - Angelski dotik (i. Della Reese, Roma Dow-ney) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: I ladri (kom., It. '59, i. Toto, Giovanna Ralli, Armando Calvo) Mladinski variete: Poletni Solletico, vmes risanke Heidi in nan. Se bojiš teme? Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem, 19.00 Gospa iz VVesta -Matere in hčere (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara Dokumenti: Kvark - Oddaja o živalih, naravi in arheologiji - Volkovi in sekvoje Dnevnik Politična tribuna - Tema dneva Glasba: Sanremo rock Dnevnik RAI 2 7.00 7.45 10.00 11.30 11.40 12.00 13.00 14.00 15.50 15.55 17.15 17.20 18.15 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.45 23.00 Nan.: Schvvarzvvaldska klinika - Spoved Variete za najmlajše, vmes risanke Nad.: Gioielli di famiglia (i. Agnese Nano, 2. del) Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Zdravje, Navade in družba Nan.: Hunter, 14.55 Inšpektor Tibbs Kratka poročila Nan.: II Virginiano Kratka poročila Nan.: Law & Order -Dvojni obraz pravice Vreme, dnevnik, Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Sentinel Risanke: Tom in Jerry Dnevnik TV film: Caterina di Rus-sia - Catherine the Great (zgod., Nem.-ZDA ’95, i. C. Zeta Jones, H. Jae-nicke, P. McGann) Dnevnik Film: La piccola apoca-lisse (kom., ’92, r. Costa-Gavras, i. J. Menzel) ITAUA 1 6.00 8.30 8.50 11.30 12.30 14.00 14.30 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 23.05 1.10 1.30 Nad.: Piccolo amore, 6.50 La donna del mistero 2 Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.45 Alen. 10.45 Febbre d’ amore, 11.40 Edera Dnevnik Kviz: Iva Show, vmes (13.30) dnevnik Dok.: La macchina del tempo Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: Rosolino Paterno, soldato ((kom., It. ’70) Aktualno: Poletni «Chi miha visto» Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: El Dorado (vestern, ZDA ‘67, r. H. Hawks, i. J. Wayne, R. Mitchum) Film: La poliziotta a New York (kom., It. ’81) Pregled tiska Film 8 CANALE 5 6.00 8.00 8.30 10.30 12.30 13.00 13.30 13.45 14.15 16.15 18.45 20.00 20.35 21.00 23.00 23.30 1.00 1.30 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vi vere bene be-nessere Nan.: Hiša v preriji. 11.30 Settimo cielo (i. S. Collins, C. Hicks) Nan.: Due per tre - Stric iz Amerike (i. Johnny Do-relli. Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful TV film: Un amore a meta (kom., ZDA ’95, i. Beverly D’ Angelo) Nan.: Un detective in corsia (i. Dick Van Dyke, Scott Baio, V. Rovvell), 18.15 Blondinka za očeta Kviz: Poletni Tira & Molla (vodi Giampiero In-grassia) Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: Creatura (dram., ZDA ’98, i. Craig T. Nelson, Kirn Katrall, 1. del) Aktualno: Alta Roma -Moda Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Variete: Doppio lustro 6.10 6.40 9.20 10.20 12.20 12.55 13.30 14.00 14.20 15.00 16.00 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 20.45 23.00 1.15 2.00 Nan.: Časa Keaton Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Hazzard TV film: II volo deli’ albatros (dram., Nem.-N. Zeland. ’95, i. J. Thompson, J. Brendler) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans (i. Kirk Cameron, Alan Thicke) Risanke Risanke: Jetson Glasba: Italia Uz Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Flipper Odprti studio, 18.55 Šport studio Nogomet: Dinamo Rock -Smemoranda Nan.: Pappa e Ciccia Glasba: Sarabanda Glasba: Festivalbar ’98 Film: La sindrome di Stendhal (thriller. It. ’96, r. D. Argento, i. Asia Ar-gento, T. Kretschmann) Odprti studio Film: Kamikazen # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Nad.: Prava ljubezen ____Made in Italy 0 Film: La dama e il cow-■ boy, 18.30 Ai confini... y Konjske dirke M Živali in narava y Nan.: Scoop, Wolf (•) MONTECARLO 9 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- 1 nik, 13.00,19.50 Šport 9 Zap Zap TV M Film: Lady L (kom., i. S. I Loren, P. Nevvman) IHBlil Tour de France Film: II delatore (krim., VB ’39, i. Ann Todd) Film: Irma la dolce (kom., ZDA ’63, r. W. VVilder, i. J. Lemmon) Fort e Fortissima Šport: Crono 17.15 20.45 23.40 0.40 13.30 15.15 16.10 {f* Slovenija 1 Jf* Slovenija 2 m Vremenska panorama 0.10 Teletekst H Napovedniki Vremenska panorama m TV prodaja Napovedniki Tedenski izbor: Radoved- Matineja. ni TaCek: Koš, 9.40 Mali Nanizanka: Na vasi (Dan- ribici, 10.00 nan.: A. J. - ska, 12. ep) Jevi Časovni popotniki Nan.: Pacific Drive (Av- (ZDA, 4. ep.) stralija, 12. ep.) Dok. film: Ne bom, ne Tedenski izbor. morem Nad.: Ivanhoe (VB, r. Po domače Stuart Orme, i. Ste- Nad.: Savannah (ZDA, venVVaddington, Victoria 27. del) Smurfit, Ciaran Hinds, Poročila, vreme, šport Christopher Lee, 2. del) Tedenski izbor: Dosje, Studio City 14.00 Dosje (pogovor) BS Sobotna noc Nan.: Fina gospa (VB, 7.) m Euronews Nan.: V New Orleansu E TV prodaja (ZDA, 17. ep.) Nadaljevanka: Dom (VB. Prisluhnimo tišini r. Gavin Millar, i. James Obvestila Fox, Tracy VVhitvvell, Obzornik, vreme, šport Edvvard Ravvlehicks, Ray Po Sloveniji Stevenson, 2. del) Oglasi TV igrica: Kolo sreče Dokumentarna nani- Videoring zanka: Mejniki naravo- Oglasi slovja in tehnike (dok., Film: Le bon plaisir (Fr. Nem.) 1983, r. Francois Giraud, Nan.: Waynove dogo- i. J.-L. Trintignant, Cathe- divščine (AvstraL, 8. ep.) rine Deneuve, Michel Oglasi Serrault) Dok. oddaja: Velike knji- Oglasi ge - Pustolovščine Huck- Hommage a la musique - lebeiry Firma (2. del) Hommage a 1’ harpe: Kon- Risanka, 19.20 Oglasi cert Mojce Zlobko z gosti TV dnevnik Atletika zlata liga (posne- Im Vreme, šport, oglasi tek iz Rima) Nan.: HrošCi (VB, 2. ep.) Svet poroča Oglasi, Dobro je vedeti Napovedniki Made in Slovenia Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Nan.: Ob svetem nikoli, 23.15 V New Orleansu Drama: Beneški trgovec Ul Koper (VB, i. Bob Pečk, Paul McGann, H. Gwynne) Velike knjige Euronevvs Vesolje je... Risanke TV PRIMORKA Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke (pogovor) Primorska kronika 17.00 Videostrani Vsedanes - Tv Dnevnik, Videospot dneva vreme, šport Športni ponedeljek Otroška oddaja: Ecchec- ... cimanca ... Potovanje po Nemčiji Videostrani Golden gala lahke atletike Dnevnik, vreme (iz Rima) Aktualno Vsedanes - TV dnevnik .... Pogovorimo se o... Nad.: Sosedje Alpe Jadran Folkest ’96: Na Lua, Ma- Dnevnik TV Primorka rušič Istro Vsedanes - Tv Dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika r A Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Potpuri; 8.30 Na počitnice; 9.30 Soft H^usic; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.30 Potpuri; 11.45 Odprta knjiga: Slike iz Podzemlja (M. Rebula); 12.00 Kratki časi; 12.20 Poletne melodije; 12.40 Zbori; 13.20 ®lasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Skrito cvetje rožmarina (pripr. L. Do-brinja); 15.15 Obleka naredi človeka; 16.00 American dreams; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album: loden J. S. Bacha; 18.00 Veseloigra: Mu-l0c (D. Bole, r. A. Rustja); 18.30 VVorld mu-sic; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 2.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba P° željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 ^Portni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 23.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-ročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; ■00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole-. ar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Mef); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Glasbeni utrinki; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, Vteme;16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lati-na; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva, napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. PrimM dnmik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, faz 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faz 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, faz 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190. faz 0432 730462 Celovec, Wu!fengasse 10/H, tel. 0463 318510, faz 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, faz 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 faz 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500LIT-80SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP St. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 16 Torek, 14. julija 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI . SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA XX \ C VREMENSKA SLIKA Nad Evropo je območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad Skandinavijo. Hladna fronta bo cez dan dosegla naše kraje. Za njo bo popoldne začel dotekati s severnimi vetrovi nad nase kraje hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52. Dolžina dneva 15.23. Luna vzide ob 23.47 in zatone ob 10.45. J PLIMOVANJE Danes: ob 7.08 najnižje -49 cm, ob 14.03 najvišje 39 cm, ob 20.08 najnižje -14 cm. Jutri: ob 1.24 najvisje 19 cm, ob 7.50 najnižje -40 cm, ob 14.56 najvišje 37 cm, ob 21.29 najnižje -14 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 25,2 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo večji del dneva obremenilen, zvečer in ponoči bo obremenitev postopoma popuščala in pogoji za spanje bodo ugodni. {Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............17 1000 m.............14 1500 m.............11 2000 m.............8 2500 m ............5 2864 m.............3 DANES GRADIČ /V TRBI^S O CELOVEC O 14 18/23 O O KRANJSKA GORA Q 15^9 SfT o KRANJ OVIDEM 18/23 —.^N. GORICA 18/23 trsta /24 H s UMAG O >x'7\V' OPATIJA P^REC #”N' Oblačno bo, padavine bodo Cez dan zajele vso državo. SOSEDNJE POKRAJINE: Poslabšanje s padavinami in nevihtami bo Cez dan zajelo vse sosednje pokrajine. JUTRI TRBIŽ ČEDAD—. 18/24 o OVIDEM 18/24 ■ o 12/18 O KRANJSKA GORA GORICA 18/24 O .N. GORICA 18/24 'LJUBLJANA 16/22 TRST 18/25 V !TO 18/25 ^ORTOROŽ qST1O5/20 ^ KOČEVJE -N UMAG —OPATIJA OPATIJA PAZIN o, V sredo bo sprva oblačno s padavinami, ki bodo dopoldne postopno ponehale. Cez dan se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo prehodno zapihala burja. V četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Gina Lollobrigida odslej v oblekah Roccobarocco RIM - Na rimski tržnici Traiano je bilo med nedeljsko revijo kolekcije Roccobarocco precej napeto. Številni fotografi, ki so bili stlačeni ob robu steze, po kateri so prihajale manekenke, so se počasi naveličali in zaceli protestirati zaradi nesprejemljivih pogojev za delo, potem pa so revijo preprosto zapustili. NiC niso zalegli posegi organizatorjev, da bi jih ustavili, tako da je marsikdo namigoval, da je bil vzrok za odhod fotografov bolj kot slabe delovne razmere -nogometni finale na mondilau v Parizu. Protagonistka nedeljske Baroccove revije je bila Gina Lollobrigida, ki je prišla na s svečami osvetljeno starorimsko tržnico v dolgi rdeCi obleki z zlatimi okraski, ki si jo je sama kreirala. Baroccovi svileni modeli v vseh odtenkih modre barve, obrobljeni s krznom (na posnetku - APJ pa so jo tako očarali, da je izjavila, da bo odslej nosila samo njegove obleke. Amputiral napačno nogo in tudi zamenjal bolnika TAMPA - Najprej je nekemu bolniku amputiral napačno nogo, nato pa neki ženski brez njenega privoljenja odstranil kurje oko. Ko je zdravnik Rolando Sanchez tudi v neki drugi bolnišnici napačni ženski vstavil kateter, so mu dokončno odvzeli delovno dovoljenje, piše ameriški Časopis Tampa Tribune. Pred tem so zdravniku s Floride po prvih dveh storjenih napakah vsakič za Sest mesecev prepovedali opravljati delo, bolnišnica v Tampi pa je morala bolniku za napačno amputirano nogo povrhu vsega plačati 900.000 dolarjev odškodnine. (STA/dpa) Američani ne zaupajo medijem VVASHINGTON - Vsak drugi American meni, da je poročanje medijev v ZDA pogosto netočno ali napačno. Po neki javnomnenjski raziskavi ameriškega tednika Newsweek je le 46 odstotkov ljudi prepričanih, da lahko verjamejo skoraj vsem ali vsaj veliki večini vesti, 77 odstotkov vprašanih pa je povedalo, da so novinarji danes verjetno bolj kot kdaj prej izpostavljeni pritisku nadrejenih, ki pričakujejo vse večji dobiček. Časopis Nevvsvveek ugotavlja, da bi po zadnjih primerih nedokazanih in izmišljenih poročil zaupanje v medije pri Američanih lahko padlo na najnižjo točko. Med omenjene primere sodi tudi poročilo o domnevni uporabi živčnega plina proti dezerterjem v vietnamski vojni, ki ga je televizija CNN morala kasneje umakniti. (STA/dpa). Ne bo rodila pred TV kamero MUNCHEN - Nemška igralka Susanne VVellenbrink je izrazila željo, da bi rojstvo svojega otroka delila z oboževalci v živo preko televizije. Toda nemške televizijske postaje so tako zamisel zavrnile. Predstavniki Pro 7 in Sat 1 so menili, da bi morala starša ta dogodek otiraniti v zasebnosti. Ponudba Wellenbrinkove je naletela na kritike tudi pri Nemškem društvu ginekologov. (STA/AP) Pozor! Pobegnil je Godzila CHESAPEAKE - Na svetu je vse veC ljubiteljev eksotičnih hišnih ljubimcev, od insektov, kae, krokodilov do kuščarjev. Ko pa se kateri od njih znajde na prostosti, nastane pravi preplah in zmeda. V ameriškem mestu Chesapeake v zvezni državi Virginia je pobegnil 32 kilogramov težak in dva metra dolgi kušCar po imenu Godzila in se tri dni potepal po mestnih ulicah. Policija je prebivalce pozvala, naj v primeru, da naletijo na plazilca temne kože z rumenimi pegami in ostrimi zobmi, nemudoma pokličejo skupino za nujne primere. Čeprav velja kušCar, podoben krokodilu, za hišnega ljubljenca, vendarle ni povsem nenevaren. In Četudi je navajen na hrano malih domačih živali, bele miši in kunce, bi lahko laCni Godzila prišel v skušnjavo, da napade manjše pse, mačke in celo majhne otroke. Na sreCo so preplašenega Godzflo po treh dneh našli in vrnili lastniku. (STA/Tanjug) Skoraj istočasno umrli trije raketni pionirji tretjega rajha in ustanove Nasa VVASHINGTON - Skoraj istočasno se je za tri raketne pionirje konCalo Življenjsko vzvratno štetje. To so trije Američani nemškega rodu, ki so bili seznanjeni z najbolj kočljivimi tajnostmi zahodnih raketnih sistemov in ki so umrli v roku nekaj dni drug od dragega. Pred leti bi v obdobju hladne vojne take skoraj iztočasne smrti alarmirale tako protiobveščevalno službo CIA kot ameriško zvezno policijo FBI. Kot pojasnjuje na včerajšnjem He-rald Trubunu objavljen nekrolog, so bili tako Max Novvak kot Heinrich Paetz in Albert Schuler krepko nad osemdesetimi leti. Vsi so bili elani tiste znamenite »stotke«, skupine genialnih znanstvenikov, ki so v tajnem nacističnem oporišču v Peenemuen-deju ob Baltskem morju po Hitlerjevem nalogu razvili nemške rakete in ki so se po vojni odselili v ZDA, kjer jih je vodil VVemher von Braun. Ta je umrl leta 1977, ko je bil star 65 let in je bil dolgih 14 let glavni di- rektor ameriške vesoljske ustanove Nasa. Skupina nemških raketnih pionirjev se je postopoma upokojila v sedemdesetih letih. Skoraj vsi so živeli v Huntsviliu, v skrbno nadzorovanem alabamskem raziskovalnem centru. Medseboj so se poznali še iz Časov, ko so leta 1937 za nacistično Nemčijo izdelali prve rakete A-4, ki so jih med vojno predelali in izboljšali v zloglasne V-l in V-2. Imenovali so jih »Vervvaltunkswaf-fen« (represivno orožje), ker so bile V-l in V-2 nacistično odgovor na zavezniška bombardiranja. Prvič so jih preizkusili oktobra leta 1942. Od januarja 1944 so jih z rušilnimi rezultati izstrelili na London in Antvverpen. Po približnih ocenah so te balistične rakete povzročile kakih 7.000 mrtvih. Novvak in Paetz sta imela 89 in 88 let in sta sodelovala pri uresničitvi nosilnih raket jupiter in saturn. Schuler, ki je imel 83 let, pa je bil strokovnjak za merilne in nadzorne raketne sisteme. AGUZ/005 že za 14.750.000 lir* * z državnim prispevkom za odpravo starega avtomobila in še 10.000.000 lir brez obresti v 20 mesecih ■ t.a.n. o%, ho.ooo ur stroškov+koiu GORICA Ul III armata 19 - Tel 520830 , V. ’ ” ____ ,„-1:7 .—S