Poctmna oiafana w oo»ovini Leto LVII. V Uubi^ni. v soboto dne 28 sentembra 1929
Št. 221
st. 2 Oin
Naročnina
Dnevna nflaja za drževo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celolelno 300 Din
za inozemstvo
meietno 40 Din ncde )skft izdala
ceiole no v Jugo-slavlll 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
' i •
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petli-vrsla ranil oglasi po l'SO in 2 O.veCII oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večjem □ naroČilu popusl
Izide ob 4 z J ulra)
razen pondelJKa ln dneva po prazniku
ureanliiuo /e l KopUarievt ulici ši. ti lil Rokopisi se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne spre/emafo * Vreantstvo telefon it. 2050. upravnlitva it. 2328
Oprava /e vKopltar/evi ul.ii.6 j- Cehov ni raCun: C/ubl/ana itev. tO. ti SO ln 10.349 za Inserate, Sara/eno it. 7563, Zagreb it. 30.0U, Praga In Duna/ it. 24.797
Dva važna zakona pred VZS
Konhurzni zakon — Zakon o prisilni poravnavi izven honkurza
Zakaj gre Čehoslovaška na volitve?
Iz pisanja čeških listov je razvidno, da je bila vsa javnost presenečena nad nenadnim razpustom praškega parlamenta 25. t m. Večina je bila uverjena, da bi kvečjemu obsodba v Tukovem procesu prinesla politično smrt sedanji češko-nemški-slovaški vladni koaliciji. Hlinka je namreč že delj časa grozil, da izstopi iz vlade, ako bi sodišče obsodilo Tuko, ki je v očeh Slovakov mučenec za avtonomi-stično idejo. Toda predno je prišlo do odločitve v Tukovem procesu, je vlada padla radi nasprotstev med lidovci in a g r a r c i.
Nasprotstvo med obema najmočnejšima češkima strankama traja že dolgo. Vzrok je v tem, da se obe stranki borita za isto volil-stvo, to je za kmečko prebivalstvo. Dokler je imel vodstvo agrarne stranke Š v e h 1 a, aii-tagonizem med lidovci in agrarci ni prišel toliko do izraza. Švelila je bil n.ož širokih državniških pogledov, ki je vselej razumel predpostaviti splošne državne interese pred strankarski egoizem. Čeprav je bil več let lia čelu vlade, je vedno znal z obzirnostjo obdržati tudi lidovce v svojem kabinetu. Seveda pri tem ni pozabljal svoje stranke. Po zadnjih volitvah 1925. leta, ko je ustanovil široko koalicijo, je svoji stranki zagotovil štiri ministrske sedeže. Švehla si je tudi prizadeval, da ustvari v svoji stranki izrazito stanovsko ideologijo. Hotel je iz agrarne stranke izoblikovati zgled političnega agrariznia. Kako da-lekosežni in smotreni so bili njegovi načrti, priča dejstvo, da je ustanovil politično agrarno internacionalo, v kateri naj bi bilo Čehoslovaški zagotovljeno vodstvo.
Ko je bolezen izločila Švehlo iz praktičnega političnega življenja, ga agrarci niso mogli z nikomur primernim nadomestiti. — Vodstva stranke so se polastili radikalni etrankarji. Ti so začeli s strankarsko politično agitacijo, ki je sicer kmetu obljubljala pomoč, v resnici pa je bila proračunjena le na procvit stranke. Brez posebne tenkovestnosti so novi možje vpregli v strankarski voz državni aparat in z državno podporo utrjevali svoje politične pozicije med ljudstvom. Nato so čisto politizirali agrarno reformo. Končno so prišli s predlogom, naj bi se zavarovanje zoper točo in zavarovanje za živino podrža-vilo. To je vzbudilo med lidovci naj odločnejši odpor. Cisto po pravici so povdarjali, da bi podržavljenje zavarovanja zoper točo in za živino malo kmetijstvo silno obtežilo, med tem, ko bi agrarci iz raznih zavarovalnih institutov napravili najmočnejša ognjišča svoje strankarske propagande.
Političnemu agrarizmu se je torej Lidova stranka odločno protivila. Ima za to tudi dovolj vzroka. Najjačja opora češke ljudske stranke je katoliška Morava. Tam so njene najmočnejše rezerve. — Kakor hitro pa bi agrarci iz Češke, kjer so vodilna stranka, segli na Moravo, bi ljudska stranka izgubila tla pod nogami.
Boju za politično območje so se končno pridružila nasprotstva v vladi. Številčno so lidovci skoraj tako močni kot agrarci. Kljub temu pa so se pri tvorbi koalicije pred i leti zadovoljili le z dvema ministrstvoma, ker so imeli v Švehlo popolno zaupanje in so v njem gledali veliko bolj državnika kakor pa strankinega šefa. Po Švehlovem odhodu pa je dotedanji minister za narodno brambo, agrarec Udržal bil poverjen z vodstvom vlade. Ne da bi druge koalirane stranke kaj obvestil, je Udržal predal ministrstvo za brambo agrarnemu poslancu Viškovsky-ju. Sedaj pa je lidovce minula potrpežljivost. Postalo je jasno, da jih hočejo agrarci težko oškodovati na njihovem političnem in moralnem prestižu. Bilo bi brez smisla, da bi še v naprej igrali nekakšno podrejeno vlogo ob agrarcih. Treba je upoštevati zlasti še to, da so imeli agrarci najvažnejše portfelje zasedene in da sta tudi ministra za notranje zadeve, Černy in finančni minister Vlasak dejansko pristaša agrarne stranke, dasi svoji mesti ne zavzemata kot politika, temveč kot strokovnjaka. Po imenovanju Viškovsky-ja je Šramek, voditelj lidov-cev, takoj izjavil, da je princip ravnovesja porušen. Pri pogajanjih, ki so sledila, se je pokazalo, da bi ljudska stranka se še nadalje zadovoljila z dvema ministrstvoma, ako ji »rarci odstopijo notranje zadeve. Ker pa so i agrarci pokazali neodjenljive, je prišlo do i -ize iz katere izhod so edinole volitve. —
vSe dosedanje vladne stranke izjavljajo, da se volitev ne boje in da gredo upapolno v volilni boj. Po dosedanjih prognozah bodo najbrže največ glasov utrpeli komunisti, ki so
Belgrad, 27. sept. (AA.) V ministrstvu pravde so dovršeni načrti novega konkurzne-ga zakona o prisilni poravnavi izven konkur-za in zakon o oživotvorjenju obeh omenjenih zakonov. Načrti teh zakonov so bili izročeni vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Njihova uzakonitev se pričakuje v najkrajšem času ter bomo z njo prišli do enotnega konkurzne-ga zakona in zakona o prisilni poravnavi izven konkurza za vso državo. S to unifikacijo bo došlo do uresničenja ponovno izražene želje vseh naših gospodarskih krogo\, da bi se uvedlo enotno konkurzno postopanje za vso državo. Načrtu konkurznega zakona je služil ™ podlago avstrijski konkurzni zakon iz leta 1914., ki je veljal doslej v naši državi samo v Sloveniji in Dalmaciji in ki ni samo eden najnovejših, temveč tudi po splošnem priznanju eden najboljših konkurznih zakonov. Služil je tudi za podlago pri uveljavljenju novega konkurznega zakona v Češkoslovaški. Z uza-konjenjem načrta novega konkurznega zakona je dobil naš gospodarski svet enako pravo v vsej državi ter bo došel do hitrega in cenenega postopanja v tej važni stvari. Načrt novega konkurznega zakona določa nagrade konkurz-nim upraviteljem, za katere ne bodo kakor doslej merodajna njihova posamezna dela, temveč obseg in vrednost konkurzne mase ter uspeh, ki je bil dosežen za upnike. Tako bo storjen konec prekomernim nagradam konkurznih upraviteljev in zavlačevanju konkurznega postopanja od brervestnih upraviteljev z namenom pridobitve čim večjih dohodkov iz konkurza. Onemogočila se bo nesorazmernost med stroški konkurznega postopanja ip konkurzno maso samo, ki je šla doslej včasih tako daleč, da je pogosto od cele konkurzne
Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor produkcija pšenice in hmelja, tako je v naši državi tudi vinogradništvo v veliki krizi. Vinogradniške organizacije iz vseh delov naše države so stavile na trgovsko, finančno in kmetijsko ministrstvo različne predloge, kako odpomoči tej krizi. Zanimivo je, da se v teh predlogih ugotavlja, da ne gre toliko za krizo, ki jo trpi naše vinogradništvo vsled premajhnega izvoza v inozemstvo, ampak da dela težave predvsem domači konzum ter razne trošarine in druge pristojbine. Danes se je v tej zadevi vršila v finančnem ministrstvu velika konferenca vseh gospodarskih ministrstev, na kateri se je ugotovilo, da bi bilo brez dvoma potrebno, najprej pristopiti k reviziji trošarin in carin, nato pa pregledati še samo-
Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Svoječasno je madjarska vlada predložila vladam kraljevine SHS, Češkoslovaške, Poljske in Nemčije predlog, naj bi se sedaj, ko padajo pšenične cene v teh državah, uvedla skupna akcija za mednarodno organizacijo prodaje pšenice. Madjarska vlada se je pri tem predlogu sklicevala na ameriško konkurenco, ki razpolaga z velikimi in cenenimi krediti. Po mnenju madjarske vlade naj bi se osnovala mednarodna organizacija za prodajo žita iz teh držav, da bi se tako mogle vzdržati vsaj
notranje razklani in brez pravega vodstva. Njihov voditelj dr. Šnierala je že dalj časa v Rusiji.
Najbolj so volitve po godu Slovakom. — Tukov proces je alarmiral vse, od Donave do Tatre in Hlinka, ki je pri zadnjih volitvah 1925 dobil 23 mandatov, pravi, da bo pri sedanjih volitvah dobil vsaj 100.000 glasov več. Po volitvah se hoče zvezati z manjšinami v državi in upa, da mu bo uspelo vreči so v razen i centralizem.
Gotovo bo takoj po volitvah, ki se vrše na predvečer državnega praznika, 27. oktobra, zopet načeto to najbolj pereče vprašanje naše brntske države in dal Bog, cla bi ga češki državniki z modrostjo in širokosrčnostjo rešili. m
mase ostalo upnikom samim za pokritje njihovih terjatev ali zelo malo, ali pa skoro nič.
Potrebno je poudariti tudi to, da pogoji novega konkurznega zakona o prisilni poravnavi izven konkurza onemogočajo brezvestnim kon-kurznim dolžnikom, da bi prisilno poravnavo izkoristili kot sredstvo za izigravanje upnikom, in da je zaradi preprečenja prevelikih stroškov določen praktično urejen skrajšani postopek. Poravnava izven konkurza je pravna ustanova, ki je danes uvedena v vseh evropskih državah.
Napram ukinjeni hrvatski banski naredbi so povečani pogoji za sprejem in odobritev poravnave. S predpisom, da se postopek more ustaviti, ako ne pride do poravnave v 90 dneh po otvoritvi postopka, je zagotovljena brzina samega postopka. Določeni so tudi posebni ukrepi glede na zagotovitev izvršitve poravnave. Z omenjenimi ukrepi se daje upnikom zadostna zaščita pred zlorabami s postopkom za poravnavo izven konkurza in tudi ta zaščita je poostrena s primernimi kazenskimi sankcijami. V smislu splošnih zahtev se daje posebna zaščita vlagateljem, in sicer v prvi vrsti malim vlagateljem pri konkurznem postopku ali postopku o poravnavi izven konkurza. Vlagateljem do vsote 10.000 Din se vobče priznava prvenstvena pravica do kritja. V primeru, ako zahteva postopek za poravnavo denarni zavod, ki se bavi s sprejemanjem hranilnih vlog. Razen tega se določajo posebni primerni ukrepi za zaščito vlagateljev.
Pri izdelavi načrtov obeh zakonov so se upoštevala mnenja, ki so bila predložena od gospodarskih korporacij in organizacij upnikov. Po načrtu zakona, s katerim se Imata oživotvo-riti novi konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi, imata stopiti oba zakona v veljavo 6 mesecev po objavi v »Službenih Novinah«.
upravne in občinske doklade. Ni izgledov, da bi se vinska kriza v doglednem času mogla rešiti na kak drug način.
Kmetijsko minstrstvo, oddelek za zadruge, v zvezi z vinsko krizo posebno podpira ustanavljanje vinskih zadrug. Do sedaj so obstojale v srbijanskih krajih štiri dobro poslujoče zadruge, dočim se šest novih zadrug ustanavlja. Te zadruge sprejemajo od članov grozdje ter pridelujejo iz njega vino in sploh koncentrirajo ves posel z vinom v svojih rokah. Največja od teh zadrug bo ona v Slavonskem brodu ter bo poleg smederevske ta zadruga neke vrste elitna zadruga. Kmetijsko ministrstvo podpira to akcijo denarno in vsaka vinska zarlruga, ki se namerava na novo ustanoviti, dobi takoj podporo 100.000 Din.
hmelja
Akcija naših
dejanskemu stanju odgovarjajoče cene pšenice.
Kakor pri pšenici, jc v zadnjem času tudi pri hmelju opažati čudovito padanje cen, pri čemer je v prvi vrsti prizadeta naša država in Češkoslovaška. Pri nas pridejo v poštev predvsem Savinjska dolina in posamezni kraji v Vojvodini. Hmeljski strokovnjaki so se radi tega dolgo posvetovali, kako bi se odpo-moglo velikemu padcu hmeljskih cen.Hnielj-ska društva oziroma hmeljarji iz Savinjske doline so začeli akcijo in vložili skupno z vojvodinskimi hmeljarji na kmetijsko ministrstvo, ki vodi agrarno politiko, predlog, naj bi sc tudi glede hmelja posnemal predlog madjarsko vlado in hi prizadete države osnovale sporazumno mednarodno organizacijo za prodajo hmelja na svetovnem tržišču. Organizirala naj bi se tako zvana prodajališča (Ver-kaufssilelle), ker bi na la način po mnenju hmeljskih strokovnjakov prišlo vsaj do znosnih hmeljskih cen.
Jugoslovani v Ameriki
Belgrad, 27. sept. (Tel. Slov.) Iz jugoslovanskih ameriških naselbin poročajo, cla se je zapo-čela akcija, da bi se vsi v Ameriki prebivajoči Jugoslovani združili v panjugoslovansko izseljeniško društvo Istočasno jc imela v Chicagu tamošnja skupina konferenco, ki jc sklepala o tem nredlogu.
Radi bolezni se hralj ne udeleži odkrilja spomenika G. Ninskemu
Split, 27. sept. (Tel. Slov.) Sem je prispelo službeno obvestilo, da Nj. Vel. kralj radi bolezni ne bo mogel osebno prisostvovati odkritju spomenika Greg. Ninskemu, temveč da ga bo zastopal knez Pavle. Poleg ostalih uglednih osebnosti je prijavil svoj prihod predsednik Jugoslovanskega časnikarskega društva Franc Smodej in hvarski škof mons. Pušič. Zvečer je prispel v Split tudi dekan ljubljanske filozofske fakuitete dr. Izidor Cankar. Tudi niški župan Dragiša Cvetkovič je prijavil svoj prihod. Zvečer so sprejeli na splitskem kolodvoru zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, ki bo spomenik osebno posvetil.
Podpis trgovske pogodbe s Španijo
Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Potem, ko je španska vlada s svoje strani podpisala trgovinsko pogodbo, ki sta jo sklenili jugoslovanska in španska delegacija, je vprašala naša delegacija svojo vlado, ako sme tudi v imenu naše vlade podpisati pogodbo. Naša vlada je delegaciji dala pooblastilo, da naj pogodbo podpiše.
Kar se tiče razstave v Barceloni, je prišlo poročilo, da je naš tamošnji paviljon obiskal španski prestolonaslednik, ki se je v njem delj časa zadržal in se o razstavi laskavo izrazil.
Preosnova v no fr. ministrstva
Belgrad, 27. sept. (Tel. »Slov.«) S 1. oktobrom, kakor smo že javili, začne poslovati novo preurejeno notranje ministrstvo. Odslej bodo poslovali upravni in samoupravni oddelek ter oddelek za javno varnost in zaščito države. Računovodstvo in kabinet notranjega ministra preide v upravni oddelek. Slovenci, ki so bili doslej nastavljeni v slovenskem oddelku notranjega ministrstva, preidejo dčlo-nia v personalni, deloma v specialni, deloma pa v pravni odsek splošnega upravnega oddelka.
Iz notranjega ministrstva smo nadalje do-znali, da se pripravlja velik ukaz o premestitvi policijskih in upravnih uradnikov, oziroma namestitvi podžupanov.
Bolgarski komiti poskušajo nove napade
Belgrad, 27. sept. (AA.) Nocoj so 3 neznane osebe, Sijih sledovi vodijo k bolgarski meji, skušale napasti z eksplozivnimi sredstvi železniško progo v bližini postaje Smokvica, kjer teče proga v največji bližini bolgarske meje. Ta naklep se jim ni posrečil, ker so jih naše straže in naši graničarji še pravočasno pregnali.
Izvoz našega lesa
v prvem polletju
Belgrad, 27. sept. A A. Na podlagi statistike, ki jo vodi ministrstvo za šume in rudnike so znašali dohodki izvoza lesa v prvih šestih mesecih letošnjega leta 1.096,688.000 dinarjev. Ta vrednost odgovarja 1,183.292 tonam lesa, ki smo ga v teh šestih mesecih izvozili.
Dna smo izvažali v Italijo, Madžarsko, Avstrijo, Maroko, Grčijo, Francijo, Švico in Češkoslovaško. Naši najboljši odjemalci stavbenega lesa so Italija, Madžarska, Grčija, Avstrija, Nemčija, Švica, Češkoslovaška, Ho-landijn, Argentina, Tunis, Turčija in Španija.
Največ našega lesa slej ko prej gre v Italijo, ki zavzema od 1. 1920 naprej prvo mesto v našem izvozu, drugo mesto zavzema od 1. 1924 naprej Madžarska, dočim jo Grčija na tretjem mestu od 1. 1927. Avstrija je letos na
4.	mestu, ki ga je doslej zavzemala Francija.
Napredovanje sodnikov
Belgrad, 27. sept. (AA.) Kralj je podpisal ukaz o napredovanju sodnikov. Med drugim napredujejo v 3. I. dr. Anton Stuhec, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, doslej v 4 a I., v 4 a I. dr. Janko Košan, starejšimi sodišča v Ormožu, doslej v 4. I., v 4. I. Stanko Svetel, sodnik okrajnega sodišča v Ormožu, doslej v
5.	I., v 5. I. Fran Goreč, sodnik v Ljutomeru, doslej v 6. I., v 6. I. Franc Gorčan, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Z istim ukazom jo bil upokojen dr. Vladimir Muha, sodnik v Ptuju, s pravico do prejemkov po zakonu.
Dunajska vremenska nnpoved. Lepo, nekoliko toplejše vreme, v severnih Alpah lahki južni velrovL
Kriza v našem vinogradništvu
Posredovanje vinogradskih organizacij — Kmetijsko ministrstvo priporoča ustanavljanje vinskih zadrug
Kartet za prodajo žita in
Predlog madjarske vlade glede prodaje pšenice —
hmeljarjev
Tretja vlade Schober
(Od našega stalnega dopisnika.)
Se v nedeljo je izrekla sijajno zaupnico kan-cleiju Streeruvvitzu največja organizacija krščansko-socialne stranke — nižeavstriski Bauernbund. Se v torek je minstrski svet odobril razne načrte zakonov o spremembah ustave, ki naj bi prišli že v današnji seii Nationalrata na dnevni red, — in Streeruvvitz se je že pripravljal, da bo imel danes programski govor. kar se je sinoči ob 7 bliskovito raznesla vest po Dunaju, da je vlada podala ostavko in ob enem, da je policijski predsednik Johann Schober prevzel nalogo, da sestavi novo vlado. Danes ob pol štirih popoldne je bila seia parlamenta, ki je na kratko sprejel na znanje odstop vlade. Za 6. uro popoldne je sklicana nova seja, na kateri bo morda že izvoljena tretja vlada Sehoberjeva, ako se do tje glavni odbor zjedini s sestavo vlade. — Tako hitro je to šlo. Zakaj vse to?
Neposredna razloga za demisijo sta dva. Prvi je la, da je Landbund zagrozil, da odpokliče iz te vlade svojega zastopnika Sehumyja, ker se je prepričal, da je ta vlada preslaba, da bi mogla izvesti državo iz sedanjih homatij in zagotoviti ji uspešen razvoj v novi ustavi, ki jo danes vsi meščanski krogi zahtevajo. — Drugi razlog pa je dal finančni minister, ki je hotel odstopiti, ker je vstopil v vlado pod vse drugačnimi razmerami in za vse drugačne svrhe nego se zdaj kažejo. — Našli so izhod iz teh zagat s tem, da so se odločili za radikalen korak — odstop celokupne vlade.
Ali naj bo to vse: Streeruvvitz se res ni izkazal doraslega za vlado take razkosanosti, kakor je danes Avstrija. Najhujše je dejstvo, da je vladna koalicija med seboj silno needina, vse polno je tu nasprotujočih si interesov. Iz Gradca so prihajale vesti, da zopet ruje deželni glavar Rintelen, ta stari Minister-stiirzler, ki je bil že nekako namenjen za naslednika Seiplu, pa da ima baje zopet take željice. A land-bundovski deželni svetnik v Gradcu Winkler da bi rad bil naslednik Schumyjev. — Ali presmešno bi bik), takim osebnim ambicijam danes pripisovati vzroke za padec btreeruvvitzove vlade. Vzroki so veliko globlji.
Svojčas sem pisal o kolosalnem napredovanju Heimvvehrovcev. Po krvavem petku 15. julija pred dvema letoma je v vsej Avstriji završalo proti socialističnemu terorju in našli so se možje, ki so znali položaj izborilo izkoristiti. Bolj lokalne koroške, štajerske in tirolske Heimatschutze so razširili na vso Avstrijo, najprej med kmečkim prebivalstvom, a zadnje čase celo po mestih, pred vsem na Dunaju, kjer je to gibanje raslo z vsakim dnevom in končno naraslo do lake sile, da so danes Heimwehrovci bolj gospodarji ulice nego socialisti. Z rastočo silo in organizacijo pa jim raste tudi samozavest, pogum in zaupanje v njihovo moč. 2e pred tremi meseci sem poročal v >Slovencu«, da se Keimwehrovci čutijo že najmanj tako močne kakor socialistični Schutzbund, oboji pa, da stojijo neoporečno na svojem intrasi-gentneni stališču, ki izključuje vsako premirje, vsak kompromis, marveč boj na nož, za polno zmago, za ylado v Avstriji in pred vsem na — Dunaju. Heimvvehrovci so dan za dnem imeli sijajne shode ne samo po deželi, marveč tudi na Dunaju, na katerih so,izjavljali, da je njihov glavni namen ta, da spodijo iz dunajskega Rathausa socialiste. Še v nedeljo so imeli na Heldenplatzu velik shod, na katerem je govoril tudi njihov general dr. Steidle in je izjavljal isto. da med njimi in socialisti ni pardona, ni kompromisa, marveč boj na nož, do zadnje kaplje krvi. Proti staremu vodji krščanskih socialistov Kun-schaku so padali — pfuj-klici.
Še včeraj je pisala »Heimvvehr«, da kazalec na njihovi uri gre na 12. uro in vse stranke so s tem opozorjene — zadnjikrat. Heimwehrovci zahtevajo, da vzamejo državno krmilo v roke krepkejše roke, ki bodo znale pred vsem očistiti državo socialističnih teroristov. Oni seveda to niso!
Za prihodnjo nedeljo so Heimvvehrovci organizirali od štirih strani pohode proti Dunaju. »Heim-wehr pravi: »Ganz bestimmt, nicht ohne tieferen Sinn«. Tona socialisti so tudi za jutri sklicali v vsej državi — 700 shodov, tako da bo vsa socialistiška armada skupaj in pripravljena za vse slučaje, in oboroženi so oboji. — Naravno, da so se začele vsled takih kolosalnih priprav tako neusmiljeno zagrizenih si sovražnikov širiti strahovite govorice o vsem, kar ima baje ta dan priti nad Avstrijo. — In sicer veliko hujše je začelo gledati inozemstvo na vse te priprave. Občutile so to že vse banke, vsi večji gospodarski krogi, da celo posamezniki, kar se je že kazalo v odpovedanih kreditih, v vskračenih pošilja-tvah. Celo iz Jugoslavije so izostale razne pošiljke, češ, da za blago ne bo od nikoder plačila.
Gospodarski krogi, ki so postavili Streeruvvitza na čelo vladi, so videli strahove, ki prihajajo nad Avstrijo in so spoznali, da je njihov eksponent na čelu vlade preslab, da bi državno krmilo vodil sredi takih viharjev. In zato je Streeruvvitz sinoči bil str-moglavljen in poklican za sestavo nove vlade edini mož, ki more danes sploh prihajati v poštev — policijski predsednik Hanns Schober.
Schober je reorganiziral dunajsko policijo, ima delež na sedanji izborni organizaciji orožništva in tudi avstrijske vojske, Vaugoin je njegov najboljši sodelavec, in baš zato ga Schober zahteva za pod-kancierja, ki pa ohrani vojno ministrstvo. Schober ima dober glas tudi v tujini, on je ohranil tudi državi dosti dobro ime, on danes nima nasprotnikov. In socialisti?
Po 15. juliju pred dvema letoma je bil Schober rti«! socialisti najbolj obsovražena osebnost. Imenovali so ga samo: Bluthund, Morder! Dunajski župan in deželni glavar Seitz, ki je vendar nekak šef njegov na Dunaju, je pretrgal ž njim vsako občevanje. Do pred kratkim je vladalo tako naravnost sovražno razmerje med policijskim predsednikom in dunajskim dež. glavarjem. Ali socialisti so se zadnji čas pomiril in so prišli s Schoberjem zopet v stike, zlasti polem, ko je Schober jasno izjavil, da on ne bo trpel nikakih ptičev, pa naj pridejo od katerekoli strani, menda tudi od strani — Heimvvehra.
In tako so sprejeli celo socialisti precej mirno na znanje, da je ravno bivši njihov Bluthund postal državni kancler. Izjavili so, da ga bodo sodili šele po njegovih bodočih dejanjih.
Heimvvehrovci pa menijo, da je Schober povsem njihov mož, ki bo pomagal, da se ustava spremeni po njihovi želji. — Kako naj se to zgodi, ako nc brez ptiča I Ipimvvehrovcev, brez revolucije od zgoraj? Torej s krvjo? Ali se bo Schober spuščal v take nevarne eksperimente? Ne verujem. ___
Proslava tisočletnice smrti sv. Vaclava
Veličastno slavje — Govor predsednika Masaryka — Najvišje papešlio odlikovanje Masaryku
Praga, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je na najslovesnejši način začela proslava tisočletnice mučeniške smrti sv. Vaclava. Praga se koplje v morju barv, zastav in luči. Iz vseh delov države je prišlo v Prago nehroj udeležencev proslave, deloma v narodnih nošah. Tudi iz inozemstva je prišlo mnogo ljudi, in sicer samo jz Nemčije več kot 1500 katoličanov, dalje deputacije iz Amerike ter iz mest \ Pariza, Kodanja, Varšave, Poznanja, Zagreba itd. Mesto Pariš je poslalo Pragi kip Device Orleanske, ameriška mesta pa diadem za relikvijo glave sv. Vaclava.
Svečanosti so se začele s tem, da se je slovesno izročila nova zastava 8. konjiškemu polku v Pardubicah, ki dobi na povelje predsednika Masaryka ime »polk vojvode sv. Vaclava«. Pri izročitvi zastave je imel predsednik Masaryk pomemben govor, v katerem je prisotne poživljal, naj sledijo zgledu, ki ga je dal sv. Vaclav. Obeueni se je s spoštljivimi besedami spominjal umrlega pariškega nadškofa kardinala Duboisa, ki je svoječasno obljuftil, da se bo udeležil proslave sv. Vaclava. Dalje je predsednik Masaryk porabil slučajno priliko, ker so se istočasno s svetovaclavsko proslavo razpisale tudi nove volitve. e je izjavil o bodočih volitvah. Razvoj notranjepolitičnih razmer je obenem s prosi - o rinesel tudi nove volitve v poslansko nico. To smatra za pomembno in so volitve resen opo-
min, da se mora tudi v politiki ohraniti čistost in poštenost.
Zvečer je bila na sijajno razsvetljenem vaclavskem trgu ogromna poklonilna slavnost na čast sv. Vaclava, katere so se med drugim udeležili predsednik republike, ministrski predsednik, številni ministri in zastopniki diplomatskega zbora. Ministrski predsednik Udržal, predsednik poslanske zbornice Pro-kupec in praški župan dr. Baxa so govorili o pomenu sv. Vaclava za narod in državo. Na koncu je množica odkritih glav zapela prastari svetovaclavski koral, ki se konča z besedami: »Ne pusti, o sveti Vaclav, da poginemo mi in naši potomci.«
Jutri bo svečana otvoritev restavrirane cerkve sv. Vida. Pri tej proslavi bo cela vrsta češkoslovaških politikov in cerkvenih dostojanstvenikov dobila papeške rede. Med njimi bo predsednik Masaryk dobil v>-'višji papeški red, to je red sv. groba.
Belgrad, 27. sept. (AA.) Češkoslovaške organizacije v Belgradu bodo proslavile tisoč-letnico kneza Vaclava s svečanim predavanjem, ki se bo vršUo \ belgrajskem radiju 28. t. m. ob 17.50. Po radiju bo govoril češkoslovaški poslanik v Belgradu Jan Šeba o 1000 letnici češkoslovaške kneževine in knezu Vacla-vu. Poslanik Šeba bo govoril srbohrvatsko. 29. t. in. bo predavala v Češkoslovaškem domu v Belgradu gdč. Otevrelo o knezu Vaclavu in njegovem pomenu za češkoslovaški narod.
Nova avstrijska vlada pred nar. svetom
Zvezni kancler povdarja potrebo ustavne reforme - Sredstva države zadoščajo za vzdržanje reda - Vlada dela za ves narod
Dunaj, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Zvezni kancler Schober se je danes s svojo vladno izjavo predstavil avstrijskemu narodnemu svetu. Seja se je začela šele po poldrugourni ■zamudi, ker so voditelji Heimvvehra prosili Schobra za razgovor, po katerem so bili potrebni tudi razgovori z voditelji strank. Tribune so bile močno zasedene, v diplomatskih ložah pa so sedeli skoro vsi poslaniki. Zvezni kancler Schober je začel svoj govor s tem, da je bil tudi sedaj ravno tako, kakor leta 1921., v sili poklican i i vodstvo vladnih poslov. Poudarjal je, da široki sloji naroda zahtevajo reforme na poiju ustave. V demokratični državi ne sme biti vlada slepa za tako gibanje in treba ga je upoštevati, četudi v vladi ni nobenega zastopnika tega gibanja. Heimvvehri imajo svoj izvor v julijskih dogodkih 1. 1927. Javne ustanove so nujno potrebne izpremem-be. Heimvvehru pripadajo neoporečeni možje in vsi sloji naroda, ki spoznavajo, da je treba mnoge avstrijske javne naprave nujno izpre-meniti. Napačno in nepravično pa bi bilo misliti, da to gibanje meri na puč in državljansko vojno, radi česar je prišlo tudi do tega, da si je inozemstvo napravilo popolnoma napačno sliko o notranjih razmerah v Avstriji. Z vso odločnostjo je torej treba nastopiti proti mnenju, ki je razširjeno posebno v inozemstvu, da gre pri vsem tem za nasilen prevrat. Dokazano je nasprotno in ni doprstno, razburjati prebivalstvo in v inozemstvu ustvarjati čisto napačno sliko o avstrijskih razmerah. V
po'ui zavesti svoje odgovornosti in natančno poznavajoč položaj ugotavlja, da sredstva države povsem zadoščajo in da so popolnoma zaneedjiva, d« bodo v vsakem oziru kos takim nevarnoc' (Živahno odobravanje pri meščanskih . nkah.) Schober dalje izjavlja, da bo nova vlada z največjo hitrostjo proučila ustavne reforme, ki jih je izdelala Streeru-vvitzeva vlada. Vlada bo proučevala vprašanje, ali je poklicnim stanovom priznati vpliv na zakonodajo, kakor tudi potrebo izpremem-be volivne pravice, porote, tiskovnega zakona in določb za varstvo svobcftle dela. Dalje je napovedal odredbe za štedenje v drž. upravi. Kar se tiče zunanje politike, bo vlada stremela za tem, da se utrdi prijateljstvo z vsemi državami, posebno pa s sosedi. Avstrija hoče v zunanjepolitičnem pogledu ostati nevtralna, s čimer ne bo služila samo svojim lastnim interesom, temveč tudi interesom vseh drugih evropskih držav. Odklanja vojno kot sredstvo državne politike ter podpira vsa ona stremljenja, ki tudi v meddržavnih odnošajih hočejo namesto sile uporabljati pravice in uvesti v Evropi pravičen in pameten red v vseh stvareh.
Schober je končno omenil še potrebo, da je treba iskati pot za novo investicijsko posojilo, in izjavil na koncu: »Hočemo biti vlada dela in dejanja za ves nrod. Računam s tem, da bo z vlat'o sodelovala vsa zbornica.« Njegov govor so večinske stranke opetovano živahno odobravale.
Kogres dru&lva jugoslovanskih inženerjev in arhitektov v Sarajevu
Sarajevo, 27. sept. (Tel. Slov.) Danes so v Sarajevu otvorili kongres Društva jugoslovanskih inženirjev in arhitektov. Gostje so si najprej ogledali mesto. Ob 10 pa so se zbrali k slovesni otvoritvi kongresa. V imenu Nj. Vel. kralja se je kongresa udeležil armadni general Ka-lafatovič, ministrstvo za javna dela pa je zastopal načelnik dr. Vladimir Novakovič. Zboro-valci so poslali kralju brzojavni pozdrav, nakar so načelniki posameznih pokrajinskih združenj zborovanje pozdravili. Daljši govor je imel predsednik društva ing. Josipovič, ki je naslikal delovanje društva. Posledice resolucij, ki jih je društvo poslalo raznim državnim uradom, se kažejo v tem, da je n. pr. kmetijsko ministrstvo odstopilo od svojega načrta glede izkoriščanja vodnih sil in da je kot podlago za tozadeven zakonski načrt prevzelo načrt, ki ga je predložil odbor društva. Kar se tiče resolucij, ki se nanašajo na elektrifikacijo naše države, posebno železnic, ie osrednje želzniško ravnateljstvo osnovalo odsek, ki bo študiral to vprašanje. Po 6. januarju je predsedništvo društva te svoje resolucije ponovno poslalo vladi. Josipovič je nadalje govoril o zelo važnem obisku pri predsedništvu vlade in gradbenem ministrstvu. Dejal je, da je novi zakon o cestah, ki je stopil v veljavo, vpo-števal v glavnem vse zahteve, ki jih je predložilo društvo. Podčrtal je tudi dejstvo, da so aka-
»Arbeiter Zeifung« pravi danes: »Nobena vlada ne bo mogla ustrahovati 800.000 organiziranih delavcev. Brez ali celo proti 71 social. poslancem so nemogoče spremembe ustave. V meščanskih taborih vidimo samo razkosanost, v delastvu pa vlada ena sam neupogljiva in odločnost za obrambo, kakor še nikoli doslej, — in naj pride karkoli, najde nas pripravljene«.
Za Jugoslavijo so vsi ti pojavi toliko bolj zanimivi, ker niso bi'e brez podlage vesti o ljubimkanju Heimvvehrovcev z njenim sovražniki. —
A. O.
demski naslovi in pravice zaščiteni. Glavni odbor je poslal svoje podatke in informacije vsem mednarodnim strokovnim organom. Med drugim je odposlal tudi posebno predstavko Društvu narodov in odseku za mednarodne komisije pri Društvu narodov. Pri izvolitvi ing. Hooverja za predsednika Združenih držav Severne Amerike je tudi naše društvo čestitalo k njegovi izvolitvi in poudarilo, da je v tem dejstvu gledati čast tehnične stroke. Nadalje je poročal Josipovič o tem, na katerih mednarodnih kongresih je društvo sodelovalo. Za njim je podal Boža Jovano-vič blagajniško poročilo. Po sprejetju tudi ostalih poročil se je dopoldansko zborovanje zaključilo, popoldne pa so delali izbrani odbori.
Rossi obsojen na 39 tet ječe
'Rim, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Po triurni razpravi pred izjemnim sodiščem za varstvo države jo bil danes dopoldne Cesare Rossi obsojen na 30 let ječe. Na razpravi sta večinoma govorila samo državni pravduik in zagovornik. Kot edina priča je bil zaslišan bivši šef rimske policije, ki pa je tudi samo prisegel na to, kar je pismeno navedel. Rossi je samo na kratko izjavil, da je v svojih pismih v glavnem deloval na bltif, da bi dobil denar. Zvedelo se je tudi, da je brez svoje vednosti v zadnjem času dopisoval z rimsko kriminalno policijo, ki je na ta način zvedela vse njegove namere. Rossi je pred razglasit- i vijo razsodbe izjavil, da slej ko prej ostaja ' pri svojem naziranju. Sodišče ga je obsodilo na najvišjo kazen 30 let.
Novosadska vremenska napoved. Deloma oblačno. Slabi vetrovi severne smeri. Temperatura se nc bo znatno spremenila.
Iz seje gremija mestnega magistrata
Snoči je imel magistratni gremij svojo sejo j obširnim dnevnim redom. Najprej je poročal obrtni referent. Sklenilo se je, priporočati prošnjo Poljšaka Antona za podelitev elektro-instalacijske obrti. Dimnikarska koncesija se podeli Kerncu Rihardu. Obenem se je sklenilo, predložiti občinskemu svetu v posvetovanje predlog, naj se število dimnikarskih koncesij poveča od 16 na 18. Daljša debata se je vnela pri predmetu, ali naj mestna občina sama ustanovi podjetje za desinfeciranje stanovanj z zelo strupenim »Ciklonom«. Zadeva se je odložila, da se točno prouči. Na prošnjo zadruge slaščičarjev sc dovoli malim slaščičarjem prodaja turških slaščic na stalnih mestih. Prišlo bi vpoštev 12 mest ter se je za vsako mesto določila najemščina 100 Din za sezono.
Posestniku Gertmanu iz Sv. Petra ceste št, 71 se je ugodilo, da se ob priliki adaptacije trgovskih lokalov predpisana vknjižba reverza opusti. Sklenilo se je, da se ograja ob posesfvu Mohorč Leo-poldine na Cesti za gradom prepleska in popravi kar bo stalo 11.000 Din. Od OUZD se bo zahtevalo zvišanje dimnika, da se nadlega dima, ki zahaja v stanovanja sosedne Delavske zbornice, odpravi. Vse mestne šole so v prošli zimi porabile mnogo več premoga, kakor je bilo proračunsko predvideno. Ker so vsled tega postale proračunske postavke za letošnje leto pri vseh šolah premajhne, se je dovodi za kurjavo naknaden kredit v znesku 60.000 Din. Mariji Mikuš se dovoli prostor za barako na Trnovskem pristanu. Ugodi se prošnji ženskega vzgojevalnega društva »Mladika« za 20.000 Din kot odškodnino za dve sisteinizirani mesti v letu 1928/29. Upokojenemu kapetanu Milovanoviču se ne dovoli postavitev kioska za trafiko. Prostore za prodajo pečenega kostanja 23 prosilcem bo razdelil župan.
Nato so se obravnavale in rešile prošnje sledečih prosilcev za stavbna dovoljenja: 1. liorak Ida za adaptacijo trg. lokala v Florjanski ul. 28, 2. bramel Ignac za gradnjo pritlične hiše ob Podmilščakovi cesti, 3. Croalia zav. družba za kanalizacijo v Šelenburgovi ul. 4, 4. Kozak Josipina, za kanalizacijo na Poljanski cesti 21, 5. ing, Tavčar Fran, za gradnjo lope na Dolenjski cesti, 6. Urban-fiič Josip za gradnjo ostrešja na Miklošičevi c. 8, 7. Ciček Josip za gradnjo enonadstropne hiše na Kette-Murnovi cesti, a Klemen Terezija za gradnjo pritlične hiše na Poti na Rakovo Jelšo, 9. Baj-de Josip za gradnjo lesene hišice ob Vodovodni cesti, 10. Selan Apolonija za gradnjo pritlične hišice ob Koseskega ulici, 11. Huniek Martin za gradnjo prizidka v Langusovi ulici 21, 12. Anglo-jugosl. pohol. d. d. za gradnjo skladišča ob Kette-Murnovi cesti, 13. Nova Jugometalija d. z o. z. za prizidek in adapt. v Aškerčevi ul. 4, 14. Novak Franjo za adaptacijo izložb na Kongresnem trgu, 15. Tratnik Josip, Šerbec Frid. za enonadstropno hišo v Praprotnikovi ulici, 16. Cesnik Pavel za gradnjo enonadstropne hiše v Marmontovi ulici, 17. Ham Josipina za zazidavo parcel na vogalu Resljeve ceste in Komenskega ulice, 18. Saksida Franc za gradnjo gospod, poslopja v Mali čolnarski ulici 4, 19. Ham Kari za gradnjo priti, dvoriščne hišice v Jelovškovi ulici, 20. »Arbor«, lesna trg. ind. d. d. za gradnjo prizidka na Dunajski cesti 50, 21. Ncžič Ana za napravo ograje oi> Pola-kovi ulici, 22. Leitgeb Miroslava za adaptacijo lokala na Jurčičevem trgu 3, 23. Stavbna družba d. d. za postavitev objektov (lop) ob Kette-Murnovi cesti, 24. Šalehar Franc za gradnjo enonadstropne za gradnjo odprte lope ob Leli poti, 26. Vodnik hiše na Podmilščakovi cesti, 25. Poljanec Ludovik Alojzij za adaptacijo dveh stanovanj na dvorišču v Kolodvorski ul., 27. J. Zidarjevi dediči asa adaptacijo pisarniških prostorov ob Bleivveisovi cesti, 28. Demšar Lovro za gradnjo dvonadstropne hiše v Obrežni steai, 29. »Triumphauto« d. z o. z. za gradnjo avtodelavnic ob Celovški cesti, 30. ing Miklavc Franc za gradnjo stanov, hiše, 31. Športni klub »Ilirija«: za gradnjo zimskega kopališča na Celovški cesti, 32. Česen Franc za gradnjo eno-nadstropne hiše na Kobaridski cesti.
Končno so se izdala uporabna dovoljenja: 1. šubert Alojziju za uporabo r.adzidka in podstrešja v stranski ulici 13, 2. Jenko Avgustu za uporabo trg. lokala na Miklošičevi cesti, 3. Miklavc Zanetu za uporabo hiše v Murnikovi ulici, 4. Pavčnlk Ivanu za uporabo hiše na Vodnikovi cesti, 5. Gaspari Ferdu za uporabo hiše v Livarski ulici, 6. Bolič Andreju za uporabo hiše na Kavškovi cesti 18, 7. Medle Francu za uporabo hiše v Podiimbarskega ulici, 8. Kovačič Ervinu za uporabo hiše v Podlim-barskega ulici, 9. Mavec Ivanu za uporabo hiše na Dunajski cesti, 10. Cirman Alojziju za uporabo hiše na Dunajski cesti, 11. Stember^er .Teli za uporabo hiše za Bežigradom, 12. Martinčič Frideriku za uporabo hiše na Mirju, 13. Schleimer Josipu za uporabo hiše v Groharjevi ulici.
Angleško-ruska
pogajanja uspešna
London, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Po zo-petnem dveurnem razgovoru med Henderso-nom in Dovgalevskim se je danes popoldne poluradno objavilo, da se je dosegel sporazum o seznamu onih vprašanj, ki se imajo po vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnošajev razčistiti v paralelnih angleško-ruskib političnih in gospodarskih pogajanjih.
16 letni morilec obsojen na smrt
Pariz, 27. sept. (Tel. »Slov.«) Sodišče v Arrasu je včeraj obsodilo na smrt 16 letnega morilca Jeana Fourrlerja, ki je umoril in oropal svojo dobrotnico, 65 letno žensko. Prizadejal ji je z nožem nič manj kot 68 ran.
Šahovski turnir
v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 27. sept, (Tel. »Slov.«) Rezultati 8. kola šahovskega turnirja ao: Briuckmann premaga Flohra v 36 potezah, Takacs Maroczyja v 46 potezah, Pirc-Rubin-stein remis v 36 potezah, Przepiorka-Samisch remis v 23 potezah, dr. Singer-Rožič remis v 21 potezah. Canal premaga Ktiniga v 46 potezah, Ilonlinger Jovanoviča v 50 potezah. Partija dr. Geiger-Grtinfeld pa jo bila prekinjena.
Stanje po 8. kolu: Rubinstein, Maroczy, Siimisch, Flohr in Canal 5 in pol, Grilnfeld 5 (1), Takacs, Pire 5, Brinckmann, Przepiorka 4 in pol, Hflnlinger 4, Konig 8 in pol, dr. Gel-ger 2 (1), Jovauovič, dr. Singer, Rožič i.
J^Ca
/ /
aj/e novega
»SLOVENEC«, dne 28. septembra 1929.
Spomenik Napoleonu v Ljubljani
Koledar
Sobota, 28. septembra: Venčeslav, kralj-mu-cenec; Murijul, uiučenec.
Okrajna kmetska zveza v Novem mestu
Novo inesto.
V ponedeljek, 23. t. m. se je izvršil v Novem mettu občni zbor preosnovane okrajne Kmetske zveze za novomeški okraj. Za načelnika te stanovske organizacije je bil izvoljen g. Brulc Franc, župan občine Smihel-Stopiče in načelnik okrajnega cestnega odbora. Dalje so izvoljeni v odbor gg.: Bevc Josip, posestnik na Kiju; Pevec Ignacij, posestnik v Skov-cu; Wernig Franc, okrajni kmetijski nadzornik v Novem mestu; Pečnik Ivan, kaplan v Šmihelu; Košak Ivan, posestnik in gostilničar v Novem mestu; Mun-da Josip, uradnik Ljudske posojilnice v Novem mestu; Ozimek Franc, župan na Selib pri Šumberku in Golob Anton, župan na Mirni. Kot preglednika sta bila izvoljena: Šinkovec Ivan, župan v Ambrusu in Turk Anton, posestnik v Bršljinu.
Na občnem zboru se je razpravljalo o najvažnejših gospodarskih zadevah: o zavarovalnici za živino, ovčjereji, o tečajih in predavanjih, ki j;h bo okrajna Kmetska zveza prirejala po občinah in župnijah tekom zime ter kmetijski razstavi, ki bo 12., 13. in 14. oktobra 1929 na Grmu. O vseh teh stvareh bo še podrobneje sklepal novoizvoljeni odbor. Glede članarine za člane Kmetske zveze se je sklenilo predlagati osrednji Kmetski zvezi za ljubljansko oblast, da bodi 5 Din na leto.
Prepričani smo, da bo preosnovana okrajna Kmetska zveza važen faktor za povzdig gospodarstva v novomeškem okraju.
Drzen slepar
prijel
Celje, 27. sept.
dnoči je imela celjska policija posebno srečo. Ze nekaj časa sem je stikala za 20-letnim Petrom Smrekarjem, bivšem trgovskim pomočnikom pri trgovini Kedl v Zavodni 73 pri Celju, ki je sedaj trgovski potnik pri Franju Rožiču v Zagrebu, za katerega je razprodajal milo »Delmond«. Smrekar je namreč zadnje čase zlorabljal ime in renome svoje bivše delodajalke trgovine Kedl, katero je zapustil letos v juniju, ter drzno goljufal tvrdke, o katerih je vedel, da so ali v poslovnih zvezah ali sicer znane s trgovino Kedl.
Tako je dne 25. t. m. prišel k trgovcu Franju Lukasu na Kralja Petra cesti v Celju ter mu predložil s svinčnikom pisan listek s podpisom trgovke Marije Kedl, ki prosi g. Lukasa za nujno posojilo 800 Din, da mora trgovka takoj plačati došli krompir, a nima denarja, ker je vsega vzel s seboj njen mož, ki je šel v Slivnico nakupovat seno, tako je stalo napisano. In da bo denar seveda takoj po moževi vrnitvi vrnila. Ker je g. Lukas Kedovo poznal in mislil, da je Smrekar še vedno tam v službi, ni sumit v pravilnost pisma in je Smrekarju izplačal 800 Din. Ko pa je drugi dan opozorit Kedlovo na svojo ierjatev, je videl, da ga je Smrekar naplahtal. Kedlo-va je takoj vložila ovadbo in policija je pričela energično iskati zločinca.
Dognala je, da je Smrekar istega dne predložil enako pismo tudi trgovcu Kudišu v Gaberju 55, ki mu je na pismo izplačal 300 Din. Na enak način je že 11. t. m. izvabil 800 Din od trgovca Antona Škofa v Ljubljani ter 500 Din od tvrdke Hedžet & Koritnik v Ljubljani.
Iskanje policije je imelo uspeh. V četrtek ob 11 ponoči je policijski nadzornik Verčkovnik šel kontrolirat hotel »Zvezdo« v Gosposki ulici. V sobi St. 5 je našel mirno spečega mladeniča, ki ga je po osebnem opisu takoj spoznal za Smrekarja, ki se je pa pri vratarju prijavil za Joška Šmita, trgovskega potnika-sotrudnika, doma iz Krope. Zbudil je mladeniča, ki je uporno trdil, da je Šmit in da Smrekarja niti ne pozna. Nadzornik pa je segel v aktovko in izvlekel iz nje potrdilo tvrdke F. Rožič v Zagrebu, ki pooblašča Smrekarja za prodajo svojega mila. Sedaj Smrekar ni več tajil. Na policiji je tudi takoj priznal, da je ovadba točna in da je res na ime Kedl goljufal trgovce.
V aktovki so našli dalje še dvoje pisem, naslovljenih na trgovca Karla Loibnerja, ki ima trgovino na Kralja Petra cesti v Celju. Tudi tega je hotel potegniti za 250 Din. Napisal je, da Kedl rabi denar, a ga je mož, ki je ob 11 z vlakom odf>otoval v Laško, vzel vsega s seboj. Loibner pa je videl Kedla še ob pol 12 v trgovini Rakusch in seveda ni hotel dati, nakar jo je Smrekar popihal. Očividno pa je napisal še eno pismo, s katerim bi Loibnerja premotil, pa mu ni uspelo, oziroma se je preje znašel v zaporu. Smrekar je ves prigoljufani denar zapravil in so našli pri njem le še 3 Din. Morda je ogoljufal na opisani način še več tvrdk, kar bo pokazala preiskava. Smrekar je bil radi tavine že kaznovan v Mariboru in je na najboljši poti, da postane zločinec velikega sloga.
Naknadno izvemo o deovanju tega moža še Bledeče: Trgovka ga. Kedl je včeraj prejela pismo tovarne perila Edmund Kocbek v Kranju, ki odgovarja na pismo, s katerim je ga. Kedl prepovedala tvrdki vršiti izplačila v breme trgovine Kedl. Tvrdka Kocbek sporoča, da se je dne 16. septembra t. 1. zglasil v pisarni tvrdke neznan moški, ki se je predstavil za Petra Smrekarja, pri Kedlu uslužbenega. Predložil je pismo, podpisano od ge. Kedl in po Smrekarjevetu pripovedovanju v naglici na ljubljanskem kolodvoru spisano. V pismu je stalo, da je Smrekar prišel pravkar iz bolnice, kjer je prestal težko želodčno operacijo in gre sedaj na 14-dnevni dopust. Ker ima do gospe Kedl še neko terjatev, a ga. Kedl trenutno v Ljubljani ni imela na razpolago denarja, pošilja Smrekarja mimogrede h Kocbeku s prošnjo, da mu izroči v breme ge. Kedl 400 Din. Tvrdka Kocbek je pismu nasedla in res proli potrdilu na pismu izplačala Smrekarju 400 Din. Policija je prepričana, da gre tu za dolgo vrsto goljufij in oškodovane stranke bi prav storile, da škodo same prijavijo celjski policiji,
Volitve načelnikov okr. cestnih odborov
Maribor, 27. septembra.
Izvoljeni so bili za načelnike oz. namestnike v posameznih okrajnih cestnih odborih: Janez Lančič in Janko Karbaš (Gornja Radgona); Jakob Rajh in Matija Vavpotič (Ljutomer); Jurij Kugov-nik in inž. Viktor Fetih (Prevalje); Ivan Uršič in Frane Zupanič (Ptuj); Emanuel Bauinann in Vinko šket (Rogatec); Anton Rot in Franc Lor-ber (Sv. Lenart v Slov goricah); Ivan Turk in Franc Lom (Šmarje pri Jelšah); dr. Franc Mayer in Franc Schreiner (Šoštanj); Maks Cukala in Franc Schauer (Vransko). — V Marenbergu je bil izvoljen za načelnika g. Josip Langeršek, trgovec in posestnik; za namestnika pa g. Luka Dožečnik, župan z Janževskega vrha. — V Celju je bil za načelnika cestnega odbora skoro soglasno izvoljen g. Alojzij Mihelčič, za podnačelnika pa g. Vinko Kukovec.
Za vzpenjačo na Pohorje
Maribor, 27. sept.
Predpriprave za podpiso"anje deležev za zgradbo vzpenjače na Pohorje so že tako daleč napredovale, da sprejemajo sledeči gosjiodje tozadevne obvezne izjave za nakup deležev; Dr. Alojzij Ju van, župan mariborski, Anton Birgmaycr mL, trgovec, Meljski dvor, inž A. Baumol, stavb, nadsv., Vetrinjska ulica 30-L, Fran Bureš, preds. obrtne zadruge, Vetrinjska ul.. K. Kordik, veleposestnik, Pekre, tvrdka Julio Meinl, Gosposka ul., Andrej Oset, hotelir in predsednik zveze gostiln, zadrug, Anton Turk, hišni posestnik, Pobreška cesta 0, Srečko Verlič, ključavničar drž. žel., Malgajeva ulica 5, Vilko Weixl, veletrgovec in preds. gre-mija trgovcev, Johan Winkler, rentir, Gosposka ul. ter Johan Pajtler, učitelj, Pekre.
Vsi interesenti se naprošajo, da se začasno obrnejo na zgoraj navedene gosjiode. ter se naj podpis deležev čimprej izvrši
Iz praktičnih razlogov in da se morejo najširši sloji poslužiti te prilike za naložbo denarja, ki bo nesel sigurno več obresti kakor jih plačajo denarni zavodi, se izdajo deleži po Din 100, katere je treba plačati, kadar bo izšel tozadeven opomin časopisih.
Uspeh akcije je sedaj odvisen samo od zanimanja prebivalstva mesta in oblasti Maribora Ako hočemo nekaj ukreniti, da se tujski promet v mariborski oblasti razvije, da dobimo iz tujskega prometa še danes neprecenljive dohodke, moramo posnemati tozadevno delo na tujskem prometnem j>o-lju naših severnih sosedov, kateri se rešijo iz gospodarske krize samo s povečanjem tujskega prometa. Predpogoj pa je, tujcem nekaj nuditi in prva tozadevna etapa je zgradba vzpenjače na naše zeleno Pohorje.
Naložba kapitala v lo podjetje je brezdvomno sigurna, ker bo z obljubljeno udeležbo avtonomnih oblasti podan tudi precejšen vpliv in nadzorstvo uad podjetjem Bilo bi res žalostno, ako se ne bi spravilo skupaj vsaj 2.000.000 Din za to obče koristno podjetje, kar je predpogoj za udeležbo avtonomnih oblasti Pokažimo sedaj, da ne zaostajamo za drugimi in da znamo tudi mi izkoriščati naše naravne lepote.
Glava Ilirije-SIovenke. Vzidana bo na južno stran spomenika.
Sto dvajset let bo preteklo letos, dne 14. oktobra. odkar je Napoleon leta 1809. v Scbtinbrunnu jiodpisal dekret o ustanovitvi Ilirije z glavnim mestom Ljubljano. Ta zgodovinski dogodek je bil za nas velevažen, saj z ustanovitvijo Ilirije smo Slovenci v narodnem oziru dobili neke vrste lasUio državo, dasi brez štajerskih Slovencev, dobili smo svoj jezik v lastne šole, govoriti se je začelo celo o univerzi v Ljubljani Primerna proslava te 120 letnice bo odkritje spomenika Napoeonu, ki ga sedaj postavljajo na Valvazorjevem trgu.
Na idejo j>ostaviti Napoleonu sjvimenik, je prišla prva Glasbena Matica, ki je po svojih uspehih na Poljskem in Češkem pričela misliti tudi na turnejo v Francijo. Da pa ne gre brez legitimacije v Francijo, namerava uporabiti za to sedanji jubilej 120 letnice ustanovitve Ilirije. Obenem je prišla na idejo, da se j>ostavi v Ljubljani primeren spomenik Napoleonu. Posrečilo se ji je za ta nainen pridobiti mestno občino, ki je žrtvovala za spomenik 50.000 Din. Sestavil se je odbor, ki ga tvorijo po dva zastopnika mestne občine, oblastne samouprave, Francoskega instituta in- Glasbene Matice. Osnutke za spomenik je izdelal arh. Plečnik, ki se je takoj odločil za Valvazorjev trg, kamor naj se postavi spomenik.
Opis spomenika smo že priobčili. Visok bo 13 metrov, v višini 0 metrov pa bo nosil dve bronasti glavi: na severni, proti Zvezdi Napoleonovo, na jugu proti Trnovem pa glavo Ilirije. Na spomeniku bodo primerni napisi, na vrhu spomenika pa ilirski, oziroma slovenski grb. V spomenik vzidajo v ponedeljek ob 12 prah z groba francoskega vojaka, ki je padel leta 1813. na obronku med Nad-gorico in Črnučami Da je lo resničen prah z groba francoskega vojaka, so potrdili pri kopanju naj-
Nov vojaški spomenik na Sveti gori
Sveta Gora nad Litijo, ki slovi kot izredno lepa izletniška točka, ima jutri svojevrsten praznik. Požrtvovalni župljani odkrijejo med vojno padlim svojcem pet metrov visok spomenik, ki je novo umetniško delo kiparja Toneta Kralja.
Spomenik, ki Ivori zaključek siopnjišča k cerkvi, nudi impozantno sliko. Na ta način se uvaja med ljudstvo polom oietete smisel za naio moderno umetnost,
Glava Napoleona, ki bo vzidana na severno stran spomenika.
starejši ljudje v črnuški okolici ter na podlagi starih zapiskov župni urad in županstvo na Črnučah.
Za proslavo jubileja in odkritje sjjomenika so predpriprave že gotove v sporazumu s francoskim konzulatom v Ljubljani in francoskim jxisla-ništvom v Belgradu. Na slavnost bodo jiovabljeni zastopniki vseh francoskih mest, katere misli na svoji turneji obiskati Glasbena Matica. To so Nancy, Metz, Reims, Lille, Lens, Pariz, Lyon, Grenoble in Geneve v Švici. Metz in Lens sta povabljena zato, ker so v njuni okolici močne slovenske naselbine. (Okoli Metza je fiOOO Slovencev, okoli Lensa pa 10.000.) Geneve namerava Glasbena Matica obiskati zato, ker je tam sedež Društva narodov, tako, da bo mogla Glasbena Malica enkrat pokazati svetovnim zastopnikom uspehe slovenske kulture. Sa-moobsebi je umevno, da bodo povabljeni vsi diplomatski zastopniki Francije v naši državi, pa tudi zastopniki največjih francoskih dnevnikov.
Proslava so prične 12. oktobra v soboto ob 11 z otvoritvijo zgodovinske razstave, ki jo pripravlja poseben odbor, katerega tvorijo: dr. Mal, dr. Melita Pivec-Stele, Ante Gaber, Janez Zorman in mestni arhivar Fabijančič. Odbor se je obrnil na vse ustanove in osebe v Sloveniji, ki imajo material za to razstavo, s prošnjo, naj ga dajo na razpolago. Ob 3 popoldne se vrši v drami dijaška akademija v francoskem jeziku, ob 7 zvečer bo igralo glasbeno društvo »Sloga* z Gradu fanfare, ob 8 zvečer pa bo v unionski dvorani Napoleonov večer, na katerem bodo dramski igralci igrali šest prizorov iz Govekarjevega romana »Svitanje«. Sodeloval bo ves Matičin zbor in 60 vojakov. Dvorana bo primerno dekorirana po načrtih prof. Vavjiotiča. Sledil bo svečan ples, običajen ob takih prilikah.
V nedeljo, 13. oktobra, bo odkritje sj*>ine-nika. Ob 10 se bo vršil s Krekovega trga sprevod vseh naših kulturnih in nacionalnih društev. Sprevod bo šel jx> Mestnem in Starem trgu in po Coj-zovi cesti do spomenika. Pri odkritju sjiomenika bodo izrečeni trije govori, ljubljanski pevski zbori pa bodo zapeli Ipavčevo »Ilirijo oživljeno*, francosko in našo državno himno Sprevod se bo vrnil nato na Krekov trg. Na Vodnikovem trgu bo pred spomenikom še kratka počastitev spominu Vodnika. V nedeljo zvečer se vrši v operi slavnostna predstava »Gorenjski slavčekc. V ponedeljek, dne 14. oktobra, se odpeljejo francoski gostje v Kranj, kjer bodo obiskali Prešernov grob, ter dalje na Bled.
Ljubljana se za proslavo 120 letnice, odkar je postala prestolnica Ilirije in za proslavo Napoleonovega spomina dostojno pripravlja. Proslava se bo izvršila tako, kot je primerno Ljubljani in slovenskemu narodu.
Zanimive aretacije ponarejevalcev v Mariboru
Maribor, 27. septembra.
Tukajšnja policija nadaljuje s polno paro j>o-izvedbe, da izsledi vse krivce v falzifikatorski aferi, to je vse, ki so sodelovali pri ponarejanju hranilnih knjižic poštne hranilnice. Poizvedovanja so tem zanimivejša, ker gre po dosedanjih rezultatih preiskave večinoma ta mlade ljudi, po j>oklicu mehanike, ki niso niti naši državljani, ter imajo še mnogo drugih falzifikatorskih grehov na vesli. V zvezi s tem se je izvršilo te dni v Gradcu več aretacij, ki so v zvezi s falzifikatorsko afero, o kateri smo že poročali. V tej zvezi se jo izvršila tudi dramatična aretacija znanega tihotapca in vlomilca, 38 letnega pekarskega pomočnika Otmarja Ix>rger-ja, ki je znan predrznež, ki se v momentu nevarnosti aretacije ne pomišlja, da bi skočil z okna drugega nadstropja.
Na lov za njim .-«3 se danes jiodali štirje detektivi. Dva sta čakala pred vhodom njegovega stanovanja v Cankarjevi ulici na Pobrežju, druga dva pa sta stopila v prvo nadstropje in potrkala na vrata. V tem trenutku pa je I,orger že šinil na podstrešje in se kanil skriti. Toda detektivom sc jo še pravočasno jiosrečilo, da sta ga iztaknila. ravno ko je bil na tem. da smukne na streho. Detektiva sta ga uklonila in spravila v policijske zapore. V koliko je utemeljena domneva glede njegove udeležbe pri omenjeni falzifikatorski aferi bo dokazalo zaslišanje in nadaljnja poizvedovanja, ki se v tej smeri vriie.
kašelj
/j	je pogosto vzrok
?	iežkih obolenj. Ne
/	bodite Iahkomišlje-
y	ni, temveč odpra-^ vite Vaš kašelj
J	brzo in temeljilo s •<
Ž Kresival -ora.
•"'SSSfSSSSsTSSj's
Kaj je najtežje?
Odgovori.
71.	Ustanoviti trajen mir na zemlji
72.	Najti popolnoma srečnega in zadovoljnega človeka
73.	Dolg vrniti
74.	V pokvarjeni družbi pošten ostati
75.	Izbrati pravi poklic
76.	Žrtvovati se za druge sebi v škodo 7. Zakoncema brez ljubezni skupaj
živeti
78.	Delati dobro, ne cla bi pričakoval plačila ali vsaj hvaležnosti
79.	Videti bedo in ne mori pomagati
80.	Prijateljstvo med Ilirijo in Pri-morjem
81.	Biti predstavljen angleškemu kralju
82.	Prebavljati zagrebški šund
83.	Prenašati ljubosumnost
84.	Slabo gospodinjo za ženo dobiti
85.	Umirati v zavesti, da smo celo življenje zapravili
86.	Zamolčano bolečino celo življenje nositi
87.	Na vrhuncu sreče ponižen ostati
88.	Prebresti Poljanski nasip od Zmajevega mosta do Šentpeterskega, ne da bi zajel vodo v čevlje
89.	Lakomviku-skopuhu vse na svetu pustiti in umreti
90.	Nadomestiti v drami Rogoza
91.	Premagati nespametno žensko modo
92.	Kot porok plačevati tuje dolgove
93.	Lenuhu delati
94.	Da bi manjšine prišle do svojih pravic
95.	Razumeti moderno upodabljajočo umeinost	«
Šolske vesti
Vpisovanje v obrtno-nodaljevalno šolo v Hrastniku se vrši v nedeljo 29. septembra. Vajenci pridejo ob 9, vajenke pa ob pol 11 dopoldne. Z rednim poukom se prične v torek 1. oktobra.
V obrtno-nadaljevalno šolo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah bo vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede od nedelje 29. t. m. do srede 2. okt. od 9 do 12 v ravnateljevi pisarni meščanske šole. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec in vajenka zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico) in^ 100 Din vpisnine kot prispevek za učne pripomočke. Opozarjamo vse obrtnike v okolišu 6 km, da morajo vsi njihovi vajenci brez izjeme obiskovati šolo. Redni pouk se prične v četrtek, dne 3. oktobra popoldne
A Enoletna gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje se vrši 29. in 30. septembra ob 9 zjutraj v poslopju »Mladike«. Pouk se prične 1. oktobra ob 8.
rwt •»
Tujma
Lepa si zemlja.
in blagor mu, komur rodiš.
(Zupančič, Duma.)
Iz Aveyrona (izg. Aver6n-a) hiti pot na vrh zelenih hribov, tja med vasice, ki so posejane kakor cvetke po zelenem travniku, preko ozkih dolin in sotesk se spenja, tako ozkih, da si še peneči potok jedva s silo izjeda svojo pot skozi skale, ki mogočno stnne v to divjo naravno krasoto. Potujem v Cantal (izg. Kantal), kraj v Južni Franciji. Kakor da bi hodil po Sloveniji: Bele hišice, potisnjene v breg, zro radovedno iz šopka košatih dreves — kakor bele rožice. Od hiše do hiše pa so razprostrte preproge — zelene, mehke trate, vse voljne od bogate, težke zemlje; trate se izgubljajo v daljavo — kakor zeleni pasovi, po njih pa se pase debela, lena živina in trume ragljajočih divjih gosi. Po cesti mi prihajajo nasproti zarjaveli obrazi kmetov, peš ali pa visoko na dvovprežnih vozovih na dvoje koles. Nikamor se jim ne mudi. Zemlja je bogata, čemu in kam bi se jim mudilo?
Moja pot me pelje visoko gor. Z očmi sledim stezicam, ki hite na vse strani, višje, višje, v majhne domove, kot pri nas doma v Kamniških planinah ali pa ob bregovih dravske doline. Kot da bi iskal Sv. Aniona tam gori nekje ...
Dalje se vije cesta, vije se skozi soteske, skače preko grabnov, zajeda se v steno in se zopet svobodno in prijetno spusti po dolinici, ki se nenadoma odpre izza ovinka. Po vaseh se še vidijo slavoloki, tla so še posuta s cvetjem in črnooke deklice nosijo cvetje v laseh. Včeraj so bili nabori 1
Toda naprej, naprej — lam, za onimi hribi, tam baje zopet živi naš rod. Rad bi se ustavljal ob poti, gledal, pozdravljal lepe kraje, pomahal s ceste tja dol deiavcem, ki grabijo, seno v doiini, a poi me kliče naprej za klicem meni sorodnih duš.
Doline se razširjajo, hribčki padajo, kot da bi
Mala kronika
•fr Tako se govori! Snočnji »Slov. Narod« je svoje cenjene bravce o novi Schobrovi vladi v Avstriji »informiral« tako-le: »Zanimivo je, da jc moral dosedanji načelnik krščanskosocjalnega kluba dr. Jodok Fink odstopiti in da ie bil na njegovo mesto izvoljen dr Seipel.« In ta informacija ni karsibodil Jodok Fink, ta preprosti, a čudovito nadarjeni prcdarlski kmet, je bil najboljša politična glava Avstrije. Zato pa je postal ne le načelnik krščanskosocjalnega kluba, ampak tudi častni doktor. Vse te časti in mesta pa je moral odložiti že pred več meseci, ko ga je poklical k sebi ljubi Bog. ln sedaj ta nadarjeni mož počiva v svojem grobu tam na Predarlskem ter se čudi, da ga »Slovenski Narod« meče s predsedniškega mesta, na katero že davno več ne reflektira. Od Finkove smrti je ostalo načelniško mesto v klubu krščanskosocialne stranke prosto, posle je vodil podnačelnik Kunschak In ta se bo še bolj začudil, ko bo danes bral v »Slov Narodu« (saj ga mora brati, če hoče biti dobro informiran) in bo videl, da je Jodok Fink od mrtvih vstal.
fr Zahvalo povodom pogreba f duh. svetnika Gotarda Rott objavljamo šele danes zato, ker se je izgubila prvotna pošiljatev,
fr 0 veliki tatvini na Viču, o kateri smo obširno že včeraj poročali, smo prejeli še sledeče poročilo: Zasledovalci «o šli za tatovi in vlomilci po nakazani sledi proti Brezovici, kjer so v poznih dopoldanskih urah pod nekim mostom v jarku našli ukradeno motorno kolo »B. S. A.«, za drugim blagom pa ni sledu.
fr Pravda radi milijonske dediščine umorjen-ke. Za milijonsko dediščino v Starem Lecu v Vojvodini umorjene veleposestnice Irme Molnarjeve je nastala velika pravda. Tožijo se njeni sorodniki in nečak umrlega moža umorjene Aleksander Molnar. Okrajno sodišče v Jaši Tomiču je dediščino prisodilo sestram Kardoš. To razsodbo pa pobijajo sorodniki Aleksandra Molnarja, ki so zahtevali celo sekvester nad premoženjem, da ne bi do končne razsodbe razjx>lagale z njim sestre Kardoš. V protestu proti sekvestru pa navajata sestri Kardoš prav zanimive podatke. Premoženje Irme Molnar je izviralo baje vse od Preži je ve družine. (Rajna je bila namreč po rodu Kranjica.) Mož pokojne, Aleksander Molnar je bil reven huzarski stotnik, ki je prav lahkomiselno živel in izvabljal od svoje žene denar. Ker se oba zakonca nista ujemala, sta pred 40 leti sklenila, da se v miru razideta. Aleksander Molnar se je preselil v Budimpešto in je od svoje žene prejemal do smrti m -sečni prispevek 600 kron. Ko je Aleksander Molnar 10 let po ločitvi umrl, je Irma Molnar o tem obvestila njegove sorodnike, toda nihče ni vse njeno življenje zahteval od nje kake dediščine. Za to milijonsko pravdo vlada v Vojvodini veliko zanimanje.
•fr Šolski nadzornik obsojen na dve leti ječe. Okrožno sodišče v Subotici je te dni razpravljalo proti šolskemu nadzorniku v Senti Sveiozarju Uva-liču. Uvalič se je zagovarjal radi štirih prestopkov: radi zlorabe uradne oblasti; radi lega, ker je prisilil učiteljico Milico Markov, da je podpisala spričevalo. da je učenka Evica B.anovačka dovršila četrti razred, čeprav te še v šolo ni bilo; da je vpisal v razrednico uspehe skušenj in jih ponaredil; tako,
Račun Poštne hranil. Ljubljana štev. 10.680
JALONIT"
cementno azbestni Skrili
je najboljši materiial za pokrivanje zgradb
je vpisal ime učiteljice Katice Bukur, čeprav te ni
bilo v Seliti, temveč je bila v Adi, kjer je še sedaj in končno, da je sprejel od očeta Branovačke 200 dinarjev podkupnine. Zadnji jireslopek je kaznjiv po prolikorupcijskem zakonu Sodišče jc proglasilo Hvalica za krivega v prvih dveh in v zadnjem slučaju in ga obsodilo, upoštevajoč olajševalne okol-ščine, na dve leti ječe in pet let izgube službe. Radi tretjega slučaja je bil Uvalič oproščen, ker ni bilo dovolj dokazov za njegovo krivdo. Uvalič se nahaja še vedno v aktivni službi in bo sedaj po obsodbi suspendiran Uvalič se je proti obsodbi pritožil.
fr V Službenih novinab št. 225 od 26. sept, 1929 je objavljen »Zakon o konvenciji o opiju«.
fr Dr. Fr. Bradač, Slovar tujk obsega več kot 15.000 tujk, ki se rabijo v vsakdanjem življenju ali pa čitajo zlasti v ča;opisju. Zato je Bradačev slovar, ki vsako tujko točno in skrbno tolmači, vsakemu našemu človeku neobhodni pripomoček tako pri čitanju kakor v dnevnem občevanju, kjer se tujka vedno sliši. Slovar tujk stane broširan 40 Din, vezan 50 Din in se kupi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
fr PAZITE pri nakupu šivalnih strojev na najboljšo znamko in to je PFAFF1 PFAFF šivalne stroje za rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno in tudi na obroke pri tvrdki IGN. VOK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7, ali v podružnici Novo mesto. Pouk v vezenju brezplačen!
Nesreča ne počiva
—	Železničar ponesrečil. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je včeraj dopoldne težko ponesrečil 59-letni železničar Franc Pajsar. Čistil je okrog 11 lokomotivo in pri tem padel na tla ter si zlomil levo nogo. Reševalni avlo ga je prepeljal v bolnišnico Pajsar stanuje v Šmartnem ob Savi št. 25.
—	Zopet težka nesreča kolesarja. Ne samo ob nedeljah, tudi ob delavnikih se dogajajo na cestah težke nesreče, katerim je kriv navadno velik promet. Včeraj, malo pred 8 zjutraj, je jired papirnico v Medvodah prišlo do h ud ena karambola. 21-letni postajni delavec na ljubljanskem gorenjskem kolodvoru Filip Škof, stanujoč v Pirničah "29, se je peljal s kolesom z doma na delo. Pred papirnico mu je naenkrat privozil nasproti vojaški kolesarski bataljon, škof ui en vojak sta trčila s kolesi in padla oba na tla Vojaku se ni pripetilo nič hudega, Škof pa je obležal na tleh nezavesten, z veliko rano na glavi. Poklican je bil reševalni avto Ljubljane, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Tam so ugotovili, da je Škofova poškodba zelo nevarna, najbrže ima pretresene možgane in da je dobil tudi hude notranje jKiškodbe. Do popoldne se Škof še ni zavedel iz omedlevice.
Rrčun Poštne hranil. Ljubljana štev. 10.680
Kranis
Ljubljana
je denarni zavod Ljubljanske oblasii, hi jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje
nevezano po 5%, vezano višje do 7% brez odbitka rent. davka
Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji — daje menična posojila — vrši vse kontokorentne posle
Najbolj varna naložba denarja
se od strahu pred planjavo poskrivali v zemljo: Ar-vant, mestece ob izhodu divjih krajev Auvergne (izg. Oveni) leži pred nami. Kakor da tvorilo mejnik, stražo do lepih, složnih pokrajin pri Lyonu.
Ze vidim razločno dimnike, v ozadju, v senci visokega hriba pa stoji mrko stolp s kolescem na vrhu, nekoliko proč od njega, v senci dreves še drugi, tretji; vsa kolesca pa se vrtijo, vrtijo, dimniki pa bljuvajo sajasti dim, ki se plazi leno preko solnčne pokrajine.
Prišel sem v industrijski kraj. Zopet bom našel tu naše ljudi. Tam spodaj v grabnih in grapah Mur de Barrez-a sem jih pustil in tu med temi dimniki jih bom zopet našel.
Napotim se proti stolpu, ki vstaja tam ob oneiu hribu, ki je ves v Zelenju. Obdaja ga kopica hišic, tik mimo katerih teče rečica, ki zaliva ta brda. Bras-sac les Mineš (Brasak le min). Premogovniki. Čudno bi bilo, ako bi jih Slovenec že ne bil našel.
Kako prijazen je ravnatelj, kako ponosen na svoje delo! 20 let je že tam in v teh 20 letih je jiostavil celo mesto delavskih hišic, belih, od vrtov obdanih. In vrtovi cvetijo, cvetijo, rožice silijo ven skozi plotove na cesto ali pa uhajajo po stenah skozi odprta okna noter v čiste, snažne rudarske domove.
Kako diven pogled se nudi očem: Sredi med zlato-rdečimi in modrimi rožami stoji kakor stu-denčna vila mlada Portugalka in zaliva rože vse-naokrog. Otročički, debeli, rdečelični, gledajo .kozi špranje ali pa stoje ob poti in pozdravljajo ravnatelja, ki se mi je pridružil.
»Erico, kaj pa tvoja mati? — Pepina, pokaži no tvoje bele zobe! — Ladislav, ti imaš pa zadaj strgane hlače! — Francka!« — Ej, to je pa naše dekle! Nekoliko majčkeno, plave oči in kodrasta glava. Beži, beži, a rožice ji branijo odpreti vrata — in tako jo dobimo. — »Kje je mama?« — »Kuhajo.«
Vslopimo. Prijazen dom in prijazno slovensko lice. Na steni križ, nekaj podob iz zaboičkov ciko-rije, vezenine po stenah: Bog blagoslovi to hišo!
Zna-li vaš otrok še slovensko? — »Malo, gospod, malo. Še moliti ne morem več z njim, ker ga v šoli drugače uče.«
Seveda — mamica slovenska: Slovenske molitvice uči samo slovenska zemlja in šola naše domače vasi... Odidemo.
Hodimo skozi ta paradiž, srečavaino slovenske rudarje, v tujini čisto domače obraze, z visokimi čeli, navihanimi očmi, mokrimi brki in s klobukom po strani. Cela vrsta hišic s slovenskimi družinami se skriva nied temi vrtovi, krog kolonijske cerkvice in rudnika.
V cerkev ne gre nihče več. Tudi naši ne. Slab zgled jim dajejo domačini in dobra navada se hitro zbriše v spominu.
Ravnatelj mi med potoma razlaga svoje načrte. Tu bo zasadil park, lam napravil novo gredico, čisto na vrhu hriba, od koder se vidi sto in sto kilometrov daleč, pa bo napravil otroško igrališče, da bo deca lahko vedno dihala sveži zrak, ki se podi preko teh lepih krajev srednje Francije.
Ravno sinoči je pa prišel nov transport delavcev; naravnost lam izpod Karavank. Obiščemo jih. Sobe imajo {>od streho, a so snažne, novozgrajene, pa dva in dva v eni sobi. Krepki korenjaki, nekateri še z žametnim klobukom na glavi. Za njiin pa še suh pušeljc ...
i-Dober dani« Kako se zasmejejo ti naši dragi obrazi, čisto sveži še od poljubov slovenskega solnca. Smejejo se, a v očeh njihovih vidim vso sliko domovine, ki je daleč, daleč; v njih vidim odsev naših zelenih brd, naših gričkov, naših vasi s cerkvicami po gorah in z belimi cestami preprežene doline. Fantje se smejejo, a iz smeha zveni vsa Irpka ljubezen do domovine, ki jo nosijo vso živo še v duši. Najraje bi zaplakali, toda sram jih je in se smejejo. Ilripav je njihov glas, trd, okoren, prisiljen in nenaraven. Morebiti so holeli že potopiti v vinu, v zapeljivem rdečem vinu svoje želje in svoje spomine. Morda. Toda niso jih utopili, niso jih mogli. Da bi
Ljubljana
Kaj bo danes?
Dramsko gledališče: Drevi ob 8 »Veflfca abecedam. (Izven.)
Kino »Ljubljanski dvore »V senci harema«.
Nočno lekarniško službo imajo drevi: Mr.
Sušnik, Marijini trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
*
O Vreme je bilo včeraj dopoldne mirno in precej oblačno; popoldne je bilo topleje in jasneje. Jutranja temperatura je znašala le 3° C. — V Skoplju je jutranja temperatura znašala 0. Drugod je bilo približno kakor v Ljubljani.
0 Blato in prah. Žalostna je slika naših predmestnih ulic. Pa ne morebiti zavoljo pomanjkljivega tlaka, nezadostne razsvetljave, življenju nevarnih dirk biciklistov in motociklistov — o čemur beremo dan na dan v naših dnevnikih, temveč žalostna je slika zaradi mladine, kateri je ulica njeno dnevno zatočišče in igrišče. Da. vsakdo se čuti poklicanega, da zabavlja nad prahom in blatom, ki ga je jiolno v naših predmestjih, nihče pa ue vidi veliko večjega zla, ko tone mladina v uličnem blatu moralno, intelektualno in telesno. V naših časopisih kaj redko bereš apel na mero-dajne faktorje, naj se otvorijo otroška igrišča, s katerimi se lahko ponašajo res napredna inozemska mesta, ter naj se kdo pobrisfa za nadzorstvo nad tisto številno čredo otrok, fantov in deklic, študentov in vajencev, ki jim starši ne morejo stati vedno za petami, in kako malo organizacij je pri nas. ki bi se s tem bavile. Zato zaslužijo liste redke tem večje naše priznanje, ker so se popri-jelo tega najtežjega kulturnega dela. Naj omenim tukaj le ljubljanske orlovske odseke n. pr. šentpeterskega, ki vrši svojo kulturno misijo skoro sam v tako obširni fari. Staršem ne moremo drugega bolj svetovati, kakor to, da pošljejo svoje otroke v orlovske odseke.
© Napoleonu bodo postavili spomenik Pišejo nam: Pridno urejujejo Vegovo ulico, Sotesko, Hll-šerjevo ulico in Valvazorjev trg S spomenikom samim, zlasti pa z ureditvijo ulir in trga bo ta okoliš 7>;alno olepšan. Prav nič pa ne bo v okras ne spomeniku in ne urejeni okolici, če bo ostal hodnik ob križevniški cerkvi v takem stanju kakor je sedaj, ko kar kriči od razdrapanosti. Vsa okolica sjxmienika bo lepo urejena in izgledala bo res velikomestno, le tisti kos hodnika bo ostal kot klavrna slika revščine in omalovaževanja. Brez ugovora! Uredili se mora sedaj tudi ta kos trga, sicer bo skažena celotna slika, ker bo okrog spomenika vse lepo in nobel, par korakov za njim pa bo ostal kos razdrapane grape, kar pač vsekakor ne bo spomeniku v čast in okras, mestu pa ne v ponos iu slavo.
0 Danes in jvtri se dobe pri sedmici v Mostah pečene krvave in mesene klobase.
O Stari grobovi na Valvazorjcvom trgu? Skrivnostna govorica se je širila včeraj med občudovalci še ne postavljenega Napoleonovega spomenika na Valvazorjevem trgu in le prijatelji so si jo med seboj zaupali: »Pojdi pogledat tja za novi zid! Rimske kosti so izkopali!« Res se je okrog dveh, treh jam, izkopanih med novim zidom in križevniški m vrtom nabralo precej radovednežev in vztrajno proučevalo »zagonetno« najdbo Vsak je bil prepričan, da gre najmanj za stare srednjeveške, če ne že za rimske grobove. Med gramozom in razpadlo žgano opeko, ki je Rimljani niso poznali, je bilo pomešanih nekaj črepinj, razbitega stekla, močnih zob in živalskih kosti, pa tudi nekaj zarjavelih kovinskih predmetov. Malo 'erjetno je. da izvirajo ti predmeti iz časov, ko so tu še stale vicedomska vrata, bolj verjetno je, da so »novejši« Ljubljančani smatrali kot ob tem zidu za smellšče ter so nanosili sem take reči. In te reči :*o sedaj delavci izkopali, radovedneži in vsaznalci pa v njih »odkrili« stare grobove.
fr Pri boleznih srca in poapnenju Sil,
nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda zagotavlja naravna »Franz - Josei« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Joscl«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. »Franz-Josef«-grečica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
jih jim le ne zabrisal še čas, razvada in kvarni vpliv tujine.
Zdajci se pa priklati izza ogla stari Janez; popil ga je nekaj litrov in zato tako vztrajno kliče onega na pomoč, ki ga navadno slikamo z rogovi. Kar svojo dušo mu zastavlja. To je druga slika iz domovine...
In ta me boli, boli, globoko v srce me zapeče. Kako kruto-težke so kletve med temi rožami. Mirimo Janeza, a skušaj miriti pijane fante na žegnanju.
Videl sem tako, z žalostjo videl za vso to lepoto, da se naš ljubi rod tudi v tujini v tem oziru nič ne poboljša. Ne bom pridigoval, toda povem naj samo, kar sem si pri pogleda nanj mislil: Mislil sem, dragi Janez, na tvojo ženo in tvoje otroke doma. Ti si jim obečal belega kruha, ko si zapuščal svoj domači, konjiški kraj, a zdaj potapljaš svoje revne franke v vinu, med tem ko potaplja tvoja družina svoje gorje doma v — solzah. Ti nisi dober, ti nisi priden. Mar bi bil ostal doma, ko nimaš toliko volje, da bi se mogel vzdržali, ne toliko ljubezni, da bi znal nekoliko trpet;. Na lebe, Janez, naš slovenski rod ne more biti ponosen.
Ze hite z vseh strani žandarjl. da ga pomlre na svoj način. Ta slika je kakor senca, kakor megla na solnčnih prvih vtisih.
Zakaj le slovenski rod ne more v tujini zravnali svoj koščeni, skrivljen hrbet in odbiti to željo po pijanosti, ki nas tare doma ...
Gremo v gostilno. Dolge vrste napol izpraznjenih steklenic piva. Fantje so kakor rekruti. Spomine potapljajo... Samo da bi ne utopili vseh dobrihl
Z Bogom slovenska kolonija, da bi le '.ujina ne skvarila! Vzela ti bo jezik, vzela lepo zveneče na rodne pesmi, vzela našo priproslost, naše šege. našo pobožnosl. A kaj ti bo dala v zameno? Boljšega kruha? — Ne vem...
Želim, iz vsega srca ti ga privoščim — a ven dar bi raje- mnogo raje videl, da bi se delal iz rži domu. iz rži slovenskih njivi —	V
SRAMEL MAKS
koncesiionirani zobotehnik
naznanja cenjenemu občinstvu, da otvori dne 1. oktobra 1929 svoj moderno urejeni
ZOBNI ATELJE
Liubliana, Aleksandrova c. 5-II.
0 Ciganski obisk na policiji. Orožniki v okolici in ljubljanska policija so sedaj pridno na delu, da bi odkrili kako sled za zlikovci, ki so vlomili v Kušarjevo gostilno in trgovino v Kozarjah na Viču. Prav posebno piko imajo tudi na razne ciganske družine, katerih se sedaj več klati okoli mesta. Včeraj popoldne sta dva orožnika v Mestnem logu iztaknila večjo cigansko družino, ki je tam taborila. Cigani so morali položiti svojo revščino na svoja dva voza, nakar sta jib orožnika odgnala proti policijskemu ravnateljstvu. Na Blei-weisovi cesti se je ponovil prizor, kakor pred meseci, ko so prignali tudi večjo cigansko tolpo na policijo. Radovednežev se je okrog nesrečnih ciganov nabralo nič koliko. Cigansko družino, pet mož, štiri ženske in tri otroke, so na policiji pregledali, če so to tisti cigani, ki jih policija išče. Ali ti niso bili »pravi«. Rodbinsko ime jim je sicer tudi Nikolič, kakor onim, toda ciganskih družin s tem imenom je menda več sto. Ko so na policiji videli, da zoper te cigane nič nimajo, so jim veleli, naj poberejo šila in kopita ter odrinejo tja, odkoder so prišli, namreč na Hrvatsko. V večernih urah sta jih dva stražnika na kolesih spremila po Dolenjski cesti na mejo policijskega revirja, jim pokazala smer proti Hrvatski ter dejala; »Srečno! Nikoli več na svidenje!«
© Tihotapska afera. Tudi Ljubljana je dobila te dni večjo tihotapsko afero. Policija je namreč v četrtek zvečer aretirala tri moške, pri katerih je zaplenila manjši zavojček vžigalnikov in ▼eliko množino kresilnih kamnov. To blago pa spada sedaj pod monopol. Država bi bila s tem tamo na monopolskih taksah oškodovan? za 27.000 Din, vrednost zaplenjenega blaga pa znaša nad 20.000 Dn. Tihotapce jc izdala policiji — zavist konkurence. Ker zakonska določila o monopolu na te stvari niso jasna, so bili tihotapci izpuščeni, stvar pa je ovadena monopolski upravi. Zaplenjeno blogo je bilo seveda pridržano.
O Celo plinske cevi kradejo. Nemalo je bil
Rresenečen delovodja mestne plinarne g. Albin Lagister, ko je na Domobranski cesti ugotovil, da sta izginili — dve plinski cevi, dolgi po 4 ni in pripravljeni za plinsko napeljavo na tej cesti Cevi sta bili vredni okrog 700 Din. Sosedje so povedali, da je plinske cevi naložil na voz neki kmetski voznik in ju odpeljal v smeri proti Štepanii vasi. Za kaj potrebujejo na deželi plinsk? cevi, kdove, nemara za kak odtok ali podobno. Nepoštenjaku pride vse prav.
O Tatvine in vlomi. Najbolj priljubljena vrsta tatvin je dolgoprstnežem sedaj vlom v delavske in zidarske barake. Vsak dan se pripeti najmanj eden. V barako stavbenika Viljema Battelina pri novi tovarni kisa na Brinju so vdrli ponoči neznani tatovi in odnesli za okrog 250 Din zidarskega in risalnega orodja. — Delavcu Jurju Re.baču na Opekarski cesti št. 31 je bila včeraj iz zaklenjene sobe ukradena suknja z listnico, v kateri je bilo nekaj kovačev. Tatvine je osumljen neki Rabučev rojak Dalmatinec, ki je bil popoldne aretiran, vendar njegova krivda še ni dokazana. — Kmetici Mariji Šimenc iz Savelj je bila na trgu iz žepa ukradena denarnica s 50 Din.
© Kino Ljubljanski dvor predvaja danes film >V senci harema«. (Ljubavna drama daljnega ori-jenta.)
Maribor
□	UVrano pelje ženskega zbora in lepa godba spremljata vse predstave filma »Sestra Marija« v Unionskeni kinu. Prometna zveza je imela tudi tokrat pri izbiri filma srečno roko, kajti film se ne odlikuje samo tehnično, ampak še prav posebuo po mirni in decenlni igri vseh igralcev, ik nam jo je v novejših filmih redkokdaj mogoče videti. Vse dejanje preveva globoka eličnost in resnoba. Samostansko življenje se prikazuje življensko resnično brez vsakršnih smešenj ali pretiravanj. Kdor pozna razmere na filmskem trgu ier v filmski industriji, bo posebno znal ceniti prednosti takega filma — dasi še niso vse, ki bi si jih človek želel — in bo podprl stremljenja Prosvetne zveze, da si ogleda tak film. Hkrati je vodstvo kina poskrbelo, da spremlja filmske predstave z izbranimi pevskimi točkami ženski zbor Narodnega gledališča in posebna godba, tako, da je vsa predstava za obiskovalce prijeten umetniški užitek. Predstave se vrše dnevno ob 18.-15 in 20.45, v nedeljo tudi ob 16. K tej predstavi se zlasti vabijo okoličani.
□	Otvoritev zimske sezone. Katoliška mladina otvori jutri ob pol 18 v Omladinskem domu, Cvetlična ulica 28, na prav slovesen način letošnjo sezono kulturnega in vzgojnega dela. Na sporedu svečane otvoritvene prireditve so posamezne dramatske, glasbene in deklamacijske točke. V središču pestrega sporeda je govor vodje; zlasti veliko zanimanje pa bo gotovo zbudila med vsemi udeleženci Omladinska himna. Prijatelji mladine — iskreno vabljeni!
□	Srmtna kosa. Preminul je v visoki starosti 84 let upokojeni davčni eksekutor Martin Šmid. Pogreb pokojnika bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na meslnem pokopališču v Pobrežju.
□	Naši vrli poštarji (pevski odsek) imajo jutri ob 15 svojo tradicionalno prireditev v gostilni Reibenšuh na Pobrežju z bogatim sporedom. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
□	Za podporno druitvo slepih v Ljubljani je dovolil mestni svet na svoji zadnji seji izplačilo v proračunu predvidene podpore v znesku 2200 Din.
□	Nezgoda nit ulici. V četrtek zvečer se je devetletni učenec Danilo Kresovič v bližini brvi spodrsnil in je pri tem tako nesrečno padel, da si je pri padcu zlomil levo podkoleno. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
□	Nad življenjem je obupala 56 letna vdova Jožefa. Tam za slanovanjskim poslopjem v Jezdar-ski ulici 8 je proti večeru kanila prerezati si žile na levi roki in je že brizgnila kri, ko je slučajno prišel mimo službujoči stražnik, ki je nesrečnico odvedel domov ter jo predal domačim v varstvo. Stražniku je nesrečnica tožila, da so njene življenjske razmere take, da jih ne more ve« prenašati.
QIz tukajšnje Zveze gostilniiarskih zadrug. Odstopil je na četrtkovem občnem zboru Zveze njen dolgoletni predsednik Andrej Oset.
□	Znižanje cen v mariborskem gledališču. Po vzoru mnogih drugih gledališč, se je tudt mari-hnrskn odločilo, dn zniža na mnogih prostorih vstopnino. Skoro v vseh gledališčih je bil uspeh ta. da se je raid tega zelo dvignil obisk in končni finančni uspeh ie bil večji ko prej ob višjih cenah, i
Upajmo, da doživimo v Mariboru isto! Pri nas se je znižala vstopnina na vseh mestih, koder že itak ni bda jako nizka. V glavnem bo v bodoče raznolikost cen v našem gledališču jako velika, tako, da bodo vsi stanovi našli sebi primerno vstopnino. Želeti bi bilo pač, da se obisk radi znižanja cen temeljito poveča.
□	Utopljenca so našli nasproti Felberjcvemu otoku na levem bregu Drave. Njegove identitete zaenkrat še niso mogli ugotoviti. Vendar obstoja domneva, da gre za šoferja ponesrečenega vele-trgovca Pauserja, Oskarja Jermana, ki je po nesreči izginil brez sledu. Ne more se ugotoviti, ali gre za nesrečo ali za samoumor.
□	Telovadne ure mariborskega Orla (članstvo) 8eioo ej vsak torek< četrtek in soboto od 19 do pol 22 v gimnazijski telovadnici. Istočasno se pred telovadbo sprejemajo novi člani.
Celie
•©■ Vstopnico za nedeljsko predstavo »Ženitvc« se danes dobe še v Prosvetnem tajništvu, jutri pa dopoldne in popoldne v Narodnem domu. Z veseljem lahko ugotovimo, da je zanimanje za nedeljsko predstavo zelo živahno. One, ki jim je Katol. prosvetno društvo doposlalo lepake za nedmjsko predstavo, prosimo vljudno, da lepake nabijejo na vidna mesta
& Ponavljalna Taja za »Žcniter« se vrši dre-vi točno ob 8 na odru. Sodelujoči naj se je udeležijo točno in polneštevilno. — Režiser.
0 Plačilo občinskih davščin. Mestno nnčelstvo opozaria hišne posestnike in lastnike vozil, da za-p:-de dne 1. oktobra I. 1. v plačilo zadnji obrok občinskih davščin na vozila in samostojnih naklad (8 odstot. najemninski vinar. 2 oustot. kanalska pristojbina in 12 odstot. vodr.rina). Stranke se pozivajo, da zapadle obroke plačajo pri mestni blagajni celjski najkasneje do zadnjega oktobra t. 1., ker bi se v nasprotnem slučaju neporavnani zneski izterjali eksekutivnim potom.
& Veliko tombolo prirrdi jutri 29. septembra ob 15 Orlovski odsek v Vojniku na dvorišču tamkajšnjega Orlovskega doma.
& Kar dvoje koles je naenkrai izginilo. Gra-bar Emil, delavec v Gaberiu, in Točaj Alojz, natakar v celjski kavarni »Evropi«, stanujeta oba v hiši št. 36 v Gaberju. Svoja kolesa sta imela navado spravljati v hišni veži, ki so jo ponoči redoma zaklepaji. Ko sta pa v torek 24 t. m. zjutraj prišla v vežo, ni bilo koles nikjer. Noč ju je neznano-kam odnesla. Grabarjevo kolo je biio še skoro novo, črno pleskano, znamke Algir in opremljeno s štev. 333.624, vredno pa kakih Din 2000. Točaj je imel kolo znamke »Perfect«, bilo je še dobro ohranjeno in med brati vredno najmanj Din 1500. Tatvine je bil osumljen neki delavec, ki je preje v hiši stanoval, so mu bile razmere znane in je najbrž posedoval tudi še ključ od hišnih vrat Osumljenec pa je dokazal svoj alibi in sedaj iščejo pravega uzmoviča.
Pišejo nam
Z Jesenic. V nedeljo, dne 29. septembra, ob 11 dopoldne bo na trgu pred kolodvorom prome-nadni koncert celokupne godbe katoliškega delavskega prosvetnega društva na Jesenicah. — Bivši jeseniški kaplan č. g. Jožko Kastelic je prišel semkaj na kratek oddih iz Francije, kjer deluje med endotnimi naseljenci v dušnem pastirstvu. — V nedeljo popoldne bo na prostoru poleg novega društvenega doma velika tombola katoliškega delavskega prosvetnega društva v korist gradbe novega društvenega doma. Poslužujte se tablic, katere se prodajajo po 3 Din komad. Pri tomboli sodeluje godba katol. del. društva. — Zanimiva potnika sta šla skozi Jesenice v sredo dopoldne. Bila sta iz Berlina ter opremljena kot skavta, s torni-stro na hrbtu ter okovano palico v roki. Iz Berlina sta odpotovala kmalu po veliki noči ter prepotovala vso zapadno Nemčijo, nato Belgijo, Francijo, Švico ter Italijo. Bila sta dalj časa v Rimu in sedaj se vračata proti domu. Z vlakom sta se peljala samo skozi bohinjski predor in od tu skozi
IZKAZ O STANJU NARODNI: BANKE
z dne 22. septembra 1929 (vse v milj. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. sept. 1929): Aktiva: kov. podloga 367.9 (—27.9), posojila: menična 1315.8, lombardna 262.7, skupaj 1578.6 (— 24.9), saldo raznih računov 963.9 (-;- 3.1); pasiva : bankovci 5544.8 (— 51.3), drž. terjatve 167.8 (+ 8.1), obveznosti: žiro 906.9, razni računi 151.2, skupaj 1058.1 (— 6.7); ostale postavke neizpremenjene.
Zanimanje za naš izvoz na svetovni razstavi v Barceloni. Ministrstvo trgovine in industrije je poslalo Zbornici za TOI seznam inozemskih uvoznikov, ki so se ob posetu naše razstavne sekcije na mednarodni razstavi v Barceloni zanimali za uvoz nekaterih naših predmetov. Prosili so pisarno sekcije, da njih želje sporoči našim izvoznikom. Prijavile so se naslednje tvrdke: 1. H. J Kuylen, veletrgovec z lesom, 102 Boulevard Thiers Alger potrebuje velike količine bele in parjene bukovine in hrastovega lesa. Cene CIF Alger. 2. Juan Rodri-guez Quegles v Las Palmasu Gran Canaria, Španija, veletrgovec, potrebuje velike količine jelovega in bukovega lesa vsake vrste in prosi za oferte CIF Las Palmas. 3. Tvrdka »Aserradero y Corralon de Maderas de Jose A. Borla« Calle Matheu 2070 ali Calle Rondeau 2375 Buenos Aires (Argentinija) nujno potrebuje nežagan bukov le3 v hlodih, orehov les v deskah, posušen in parjen ter velike količine furnirja. Cene CIF Buenos Aires. Tovarna »Suay et Fort; 157 Rue Pelleport Pariš XX., nujno potrebuje fin bukov in hrastov les za izdelovanje
.—mir	e n n______
karavanski, sicer pa se izogibata železnice. Tudi | finega pohištva. CIF Pariš. 5. R. Campilla Ribo"t, od Bohinja do Jesenic sta hodila peš. — V dru- j cai]a Bruch 58, Barcelona, potrebuje sladkega be-
štvenem kinu se bo prihodnji petek, soboto m nedeljo odvijal najzabavnejši film, kar jih je bilo zadnja leta vprizorjenih, »Kašmarek«, največji »butelj«, ki je kdaj nosil avstro-ogrsko uniformo. — Novost imamo v našem mladem mestu, urejen sadni in zelenjadni trg. Dosedaj se je razpečavalo tovrstno blago po ulicah in cestah, kjer je pač naneslo. Mestno županstvo pa je sedaj odredilo, da je zelenjadni trg odslej edinole v bližini kolodvora, in sicer ob torkih in sobotah.
Iz Orlcvasi pri Braslovčah. V nedeljo, dne 29. t. m., bo proslavila šola v Orlivasi 301etnico svojega obstoja ter se bo ob tej priliki vzidala tudi spominska plošča zaslužnim možem za njeno ustanovitev. To bo prava manifestacija Savinjča-nov za napredek in prosveto.
Iz Male nedelje. Razstava sadja v Mali nedelji. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mali nedelji priredi v nedeljo, dne 29. septembra 1929, od 7.30 do 17 v Društvenem domu sadno razstavo. Ta razstava ima osobito namen nuditi našim sadjarjem ugodno priliko za spoznanje obstoječega stanja našega sadjarstva, kar je neobhodno potrebno za nadaljni razvoj te za Slov. gorice velevažne panoge narodnega gospodarstva. Razstavljeno bo vse domače namizno sadje, osobito pa tako, za katerega so možnosti ugodne prodaje. Zato je želeti, da se naši sadjarji, domači kakor okoliški v velikem številu udeleže te važne prireditve, ki naj bo domačinom v čast in novo spodbudo, tujcem pa naj pokaže sad žuljev prle-škega gospodarja Po rani sv. maši je otvoritev razstave z govori, popoldne pa strokovna predavanja. Po razstavi (ob 19) je zabavni večer s šaljivimi nastopi in petiem. Na programu so burke: »Kje je meja?«, »Damoklejev meč«, Katrica in muzikant«.	.
Z Viča. Prošnja viškemu žnpanstvn. Pišejo nam: V Rožni dolini na cesti IX. naj županstvo preskrbi, da se bo odstranila prometna ovira, kor po našem mnenju ne spadajo tramovi na hodnik in ceslo, temveč v skladišče. — Občinskemu odboru: Občinski svet naj bi razpravljal že na prihodnji seji radi podaljšanja ceste pri koloniji Stan in dom. ter bi bilo vsekakor v interesu občine, da zveže »Večno pot« z občino na ta način, da podaljša severno cesto v koloniji ter napravi most za pešce čez Glinščico. — Kontrola mer. Od 17. do 22. oktobra se bo vršila revizija uteži, na kar opozarjamo vse prizadete — Merodajnim faktorjem! Na križišču cest Vrhnika, Dobrova in ceste na Brdo stoji napis »Na Vrhniko«. Skoraj vsako noč večkrat pa prosijo tuici-inozemci za pojasnila, katera cesta pelje na Rakek, odnosno v Trst. V interesu tujskega prometa je nujno potreben nnpfs v mednarodnih jezikih, dn ne bo noh-ehn tujcem sredi noči prebujati stanovalcev. Zdi se nam, da sta Trst in Rakek vsekakor bolj znana kakor Vrhnika. Prosimo, da se ta nasvet čira preie upošteval
lega jelovega lesa. 6 I!ene Gallois, St. liambert en j Bugey, A in France nujno potrebuje velike količine i bukovih in hrastovih palic za noge stolov in miz. j Ponudbe CIF Francija. 7. Jose Du Rall, strojar, calle JuDcar 63, P. Nuevo Barcelona, potrebuje j vsakovrstne tanine in prosi za cene istega. 8. E. ! Navarro Rosell, agent, calle Etisabet 3 Barcelona, potrebuje velike množine papirnatih vreč (vsebina i 50 kg). 9. Jose Esplugas, calle San Eusebio 69. San ! Gervasio-Barcelona, tovarnar vsakovrstnih medicinskih praškov želi uvažati rastline za izdelovanje mrčesnega praška. Cene CIF Barcelona. Oferte in dopise je poslati tvrdkam neposredno ali pa potom ravnatelja pisarne naše sekcije, katerega naslov je: Ing. kap. Petar Vučetič, Rambla Cataluna 110, Barcelona.
Pozor pri papriki. Kemijski laboratorij novo-sadske Trg. in obrtn. zbornice v Horgošu opozarja, da se je v zadnjem času pojavila mleta paprika raznega izvora, večkrat tudi pokvarjena, čeprav nosi napis n. pr. -.Garantirano kemijsko čista paprika«. Kemični laboratorij v Horgošu, ki je pač edini jx>oblaščen s posebnim ministr. pravilnikom, opozarja interesente, da je samo ona paprika čista, ki nosi plombo urada in s kartonom. Organi laboratorija bodo ludi nadalje pregledovali blago.
Za zaščito srednjeevropskih producentov žila. Z madžarske strani je padel predlog, da se stvori kartel za prodajo žita Madžarske, Jugoslavije in Romunije, pozneje bi se event. priključili še'Bolgarija in Poljska. Ta kartel bi se smatral kot protiutež sodelovanju ameriških in avstralskih producentov pod vodstvom Kanade. Izgledov za oživlje-nje te ideje je pa malo radi neorganiziranosti producentov v državah samih.
Borza
27. septembra 1929.
DENAR
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremenjeni. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah , Pariz in Trst, dočim je v ostalih zaključenih devi-. zah intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2277.50 - 2-283.50 (2280.50), Berlin 1352.50 —1855.50 (13o4), Bruselj 790.41 bi., Budimpešta 991.67 bi., Curih 1095.90 bi., Duiiaj 797.95—800.05 (799.45). London 275.33—276.13 (275.73). Ne\vyork 56.70 bi., Pariz 221.60 —223.60 (222.60), Praga 168.04-168.84 (168.44), Trst 29(145-298.45 (297.45). i Zagreb. Amsterdam 2277.50—2283.50, Berlin 1352.50-1355.50, Budimpešta 990.17—993.17, Curih 1094.40 1097.40, Dunaj 737.02—800.02. London 275.33-276.13, Nevvvork 56.60-56.80. 1'ariz 221 (50 2?a.G0. Praga 168.04-108.K4. Trst 290.51-288.51.
Gospodarstvo 1
ZA BOLNIŠKO ZAVAROVANJE SAMOSTOJNIH I TRGOVCEV Čudno je dejstvo: ko nekatere poslodajalske organizacije zahtevajo temeljito reformo socialnega zavarovanja, ki se približuje skoro praktičnemu neuspehu socialnega zavarovanja, se vedno bolj v obrtniških krogih razširja zavest, da bi btlo nujno potrebno tudi za obrtnlke-delodajalce uvesti bolniško zavarovanje iu sedaj se zavzemajo za bolniško zavarovanje tudi samostojni trgovci. Kajti le so vidne koristi, ki jih ima delojemalec od bolniškega zavarovanja, na drugi strani pa ogromno večino našega trgovstva tvorijo mali ljudje, ki se po svojem socialnem in gmotnem položaju preveč ne odlikujejo.
Zato je razumljivo, da je akcija za uvedbo bolniškega zavarovanja samostojnih trgovcev našla pot v trgovstvo. V smislu sklepa grem občnega zbora v Ljubljani se je sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev bolniške blagajne samostojnih trgovcev v Ljubljani, katerega predsednik je g. Josip. J. Kavčič in tajnik g. Lojze Šmuc. Ta odbor je že začel delati in je razposlal vsem članom okrožnico s pozivom za pristop.
Kakor sedaj posnemamo iz »Trgovskega lista'-, prihajajo ljubljanskemu gremiju že številne prijavnice; le pri zadostnem številu interesentov bo mogoče društvu delati. Društvo bo razširilo, če se pokaže potreba, svoje poslovanje na celo ljubljansko okolico.
Kaj bo nudilo?
Trgovsko bolniško pomoč bo treba organizirati na principu zavarovanja stroškov za zdravljenje. Nudilo bo prosto izbiro zdravnikov in zdravstvenih naprav, obenem pa naj da najvišjo možno (do 85%) odškodnino za stroške zdravnika, bolnice, zdravil in ostalih zdravniških pripomočkov. Namen je podpirati obolelega v slučaju daljše bolezni, da mu povrne večji del troškov.
Zavarujejo se le osebe do gotove starostne meje. Pravica do podpore naj bi se pričela z tri ali šestmesečnim članstvom, izvzemši nezgode. Družinski č'ani se lahko zavarujejo pod istimi pogoji kot samostojni zavarovanci.
Poleg enkratne pristojbine bi znašal mesečni zavarovalni prispevek 40 -50 Din. po prvem zaključku društva pa bi višino zneska določal občni zbor.
Ker je le pri zadostnem številu interesentov ta akcija mogoča, je želeti akciji pripravljalnega odbora, da pridobi zadostno število članov, kajti bolniško zavarovanje samostojnih trgovcev nudi trgovstvu izredno velike koristi. Najidealnejše pa bi bilo obvezno zavarovanje.
»Jamo z ostrimi, zanesljivimi britvicami se boste brezhibno brili.
Britvice Gillette sc najboljši dokoz najpopolnejšega načina predelavi jekla. Založite se pravo-časno i njimi t

- v. ORLUfnrl *
Gillette
liclgitd. Radi pravoslavnih praznikov bora ni poslovala.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.675, Budimpešta 90.525, Bukarešt 3.07875, Dunaj 72.90, London 25.16, Madrid 76.75, Newyork 518.525, Pariz 20.315, Praga 15.36, Sofija 3.755, Trst 27.1475, Varšava 58.185.
VREDNOSTNI
ind.
PAPIRII
Celjska 170, Praštediona 865, Kr.
Ljubljana.
280.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 404—405, kasa 404 —405 (405), termini: 12. 413.50—414.50 (414.50), 7% inv. pos. 84 -85.50, agrari 52—53.50. Bančni pap.: Hipo 202 —203 (202), Poljo 15.75—16 (15.75), Hrv. 50 d., Kred. 93 d., Jugo 81—83, Lj. kred. 123 d., Medjun. 8100 d., Nar. 56-58 (57), Prašted. 860-870 (865), Srpska 855 d., Zem. 130— 135 (130), Obrtna 35 d„ Etno 160—170 (160), Ravna gora 75 d., Kat. 32 d. Ind. pap.: Guttmann 185 —195, Slavonia 120 -130, Slave.\ 97—99.50, Danica 122—127, Drava 400 d., Šečerana 420—430, Osj. ljev. 210—220, Brod vag. 130—138, Union 130— 145. Isis 17 d., Ragusea 420—425, Trbovlje 460— 480, Vevče 132-134, Nar. šum. 40-45, Piv. Sar. 205 bi. Narod. mlin. 20 d., Oreania 197.50 d., Jadr. plov. 560.
Dunaj. Podon.-snvska-jadranska 84, Wiener Bankverein 21.75, Bodencredit 99.50, Creditanstall 52.25, Escompteges. 21.75, Union 24.90, Aussiger Chemisclie 260, Guttmann 22.50, Mundus 183.50, Alpine 39.10, Trboveljska 59, Kranj. ind. 36. Ley-kam 5.82, Rima Murany 110.95.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih 20 vagonov bukovih drv, 2 vagona Iriz in 2 vagona bukovih plohov. Tendenca mlačna.
Povpraševanje je za hrastove neobrobljeno plohe 90—130 mm, od 2.30 m naprej, od 28 cm naprej fko vag. meja via Postojna, nadalje za hrastove podnice od 19—27 cm, 43—53 mm, 2.65—2.90 m, skupaj 370 m3 fko vag. meja via Postojna, nadalje za 1000 m' bukovih hlodov, od 35 cm premera naprej, od 2.10 m naprej, stopnjevaje po 10 in 10 cm, nadalje za ca 40 m» madrierov od 96 mm, od 22 cm naprej, od 5.50 -6 m fko vag. Sušak pristanišče.
Licitacija hrastovine v Vinkovcih. Kakor smo že včeraj poročali, se je v Vinkovcih vršila velika dražba hrastovih debel, ki so last brodske imovinske občine. Na ponudijo je bilo 12.957 m3 hrastovine za 10.6 milij. Din. Izklicna cena je bila 8.3 milij.. doseženo pa je bilo 8.7 milij. Din. Prepla-čila se gibljejo v ozkih mejah, toda vjioštevati je treba, da so bile že izklicne cene prav visoke. Tako je v nekaterih krajih prišel kub. meter na 1550 Din, kar je zelo visoko.
Žifo
Danes radi pravoslavnega praznika novosad-ska in somborsku borza nista poslovali. Radi hose na čikaški borzi in čvrstejše tendence na ostalih svetovnih žilnih tržiščih je tudi pri nas položaj nekoliko izboljšan, dasi so ostale cene še vedno neizpremenjene. Izven borzni promet je bil dokaj živahen. Na trgu so večje ponudbe pivovarskega ječmena, vendar ni kupcev za to blago.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Zaključen je bil 1 vagon moke. Tendenca mlačna.
Budimpešta. Tendenca oslabljena Pšenica okt 21.60-21.25. zaklj. 21.23-21.25, marec 24.26-24 zaklj. 24-24.01, maj 25.04-24.82, zaklj. 24.80— 24.82, rž okt. 16-15.82, zaklj. 15.85—15.87, marec 18.50-18.46, zaklj. 18.48 -18.50, koruza maj 17.65 —17.48, zaklj. 17.48-17.50.
Živina
Na svinjski sejem v Mariboru 27. t. m. so pripeljali 355 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: prasci 5-6 tednov 100—125 Din, 7—9 tednov 200 —-250, 3—4 mesece 350—400 Din, 5—7 mesecev 450 550, 8 do 10 inesecv 650—850, 1 leto 1100-1400 Din. 1 kg žive teže se je prodajal po 10 do 12.50, mrtve pa po 17—18.50 Din. Prodanih je bilo 265 svinj.
Hmelj
Niirnberg, 27. sept. (Tel. >Slov.«) Položaj na trgu je bil sicer tudi danes neizpremenjeno miren, vendar pa je bilo nekoliko več zanimanja, ]>osebno za virtemberški in gorski hmelj. Gorskega hmelja pa je bilo le malo na trgu, tako da je kupcem j>o-sebno zmanjkalo l>oljšega blaga. Pripeljanih je bilo 200 bal, ki so bile vse prodane. Z inozemskim hmeljem se ni kupčevalo. Ob nespremenjeno mirnem razpoloženju je bila cena za gorski hmelj I 45-55, srednji 30—40. slabši 25—30. za hullerlau-ski I. 75—85, srednji 55—70, slabši 40—50, za wiir-temberSki I. 80—90, srednji 60—70, badenski sred. nji 50—60, palatinski I. 50-60, srednji pa 40-50 mark za 1 stot.
Vino
Prvi mošt t Banatn. Iz Vršca poročajo, da se je prodni prvi mošt (kndarka) po 1.25 Din. Donos je slab. Kupci iz drugih delov državo in inozemstva so že prisjieli. Večje oživljenje kupčije je pričakovati pred začetkom trgatve belih sort, začetkom oktobra.
Letino v šibeniškem okraju cenijo na 160.000 hI, kar je prav veliko. S trgatvijo so pričeli te dni. KakovoHi je najboljša: 22—24% sladkorja. 12—14 in še več maliganda. Seveda bodo dobri letini sledile j>rimerno nizke cena, saj so zaloge še od lan-akc letine znatne
Meh iivlhi
/ /
veia mirne ti? vrvenjem
Tisočletnica islandskega parlamenta
Kraljevina Islandija, ki je nedavno prosla-riia prvo desetletje svoje državne samostojnosti, se z veliko skrbnostjo pripravlja, da bi čim bolj dostojno in svečano proslavila tisočeletni jubilej svojega parlamenta, Altinga, ki je najstarejša zakonodajna zbornica na svetu.
Zgodovina otoka Islanda sega v leto 874., ko sta se na njegovem obrežju, ki je bilo do tedaj nenaseljeno, naselila dva kolonista: Ingolt Ornssoen in Leif Hrodnarrsoen. Tema dvema so sledili še mnogi drugi kolonisti, ki so se tekom šestdesetih let naselili na rodovitnih obalah Is-
Škof dr. Kristijan Schreiber, ki je imenovan za upravitelja nove berlinske škofije.
landa, nekateri so pa prodrli tudi globoko v notranjost otoka, ki ped vplivom morskih tokov takrat najbrže še ni bila tako nepristopna, kakor je danes.
Prvi ljudje, ki so se naselili na Islandu, so prišli iz Norveške, Švedske in Danske. Bili so ponosni in močni ljudje, ki niso pustili, da bi jim kdo ukazoval ali iim vladal. Spočetka so živeli posamezni čisto zase, kasneje pa so se organizirali v skupine po posameznih delih dežele. Te skupine so se tekem časa organizirale v neko celoto, kateri je načeloval poglavar, ki so ga izvolili poglavarji posameznih skupin izmed sebe. Poglavar je moral skrbeti za složnost in mir med posameznimi skupinami. Moral sc je brigati tudi za skupno obrambo proti ljudem, ki so večkrat navalili na otok in napravili naseljencem mnogo škodo. Vendar pa poglavar ni imel niti značaja niti pravic regenta; nasprotno, bil je neke vrste svečenik: imel je pravico, da opravlja bogoslužne obrede, katerih so se udeleževali vsi naseljenci. Poleg tega glavnega poglavarja je imel vsak kraj in vsaka skupina še svojega poglavarja.
Kasneje so prišli do spoznanja, cla je poleg poglavarja potrebna še neka višja oblast, neka ustanova, ki bi s svojo avtoriteto mogla pomiriti vse strasti in ki bi na miren način reševala vse spore. Osnovali so neke vrste skupščino, sestavljeno iz poglavarjev in predstavnikov posameznih skupin prebivalstva. V tej skupščini so razpravljali o medsebojnih sporih in reševali vprašanja, ki so bila važna za vse skupine, za ves otok in njegovo celokupno prebivalstvo. Kmalu so pa uvideli, da se spori pred to skupščino rešujejo nesistematično in neenako. Manjkal je sistem, manjkalo je sistematično zakono-dajstvo. Da bi temu odpomogli, so poslali nekega Ulvljota na Norveško, da tam prouči za-konodajstvo in potem sestavi poseben zakonik za Islandijo.
Tri leta se je Ulvljot mudil na Norveškem in proučeval sistematično zakonodajstvo pri slavnem Norvežanu Thorleifu Spage. S pridobljenim znanjem se je vrnil v Islandijo. Ulvljot je razložil svojim rojakom, da ni dovolj, če dobi Islandija enotno zakonodajo, treba je, da ustanove tudi enotno zakonodajno skupščino. Za sedež skupščine so določili mesto Tingwalla, oddaljeno 50 km od Reykjavika, glavnega mesta Islandije. Tam so pred 1000 leti zgradili prvi islandski parlament, ki je najstarejši v svetovni zgodovini. Stare zgodovinske listine pričajo, da se je islandski parlament sestal prvič na skupno zasedanje leta 929. Na tem zasedanju je skupščina sprejela zakone, kakor jih je predložil Ulvljot. Redno zasedanje Altinga se je začelo leta 930. v Tingwalli, kjer bodo prihodnje leto proslavili tisočletnico tega važnega zgodovinskega dogodka.
Alting je bil najvišje sodišče v vseh mogočih sporih, bil pa je tudi prvi in edini zakono davec. Na njegovih zasedanjih so razpravljali o vseh novih predlogih, ki so bili nato ali sprejeti ali pa zavrnjeni z običajno večino glasov. Zakoni, katere je sprejel Alting, so bili obvezni za vse naseljence Islandije. Predsednik Altinga je bil obenem tudi čuvar in avtoritativni tolmač vseh zakonov. Posamezne zakone jc potem, ko jih je Alting sprejel, predsednik ustmeno sporočil neštevilnim množicam ljudi, ki so se za časa zasedanja Altinga redno zbirali okoli parlamenta na prostranih, v to svrho posebno prirejenih poljanah.
' Tudi sicer je bil Alting za časa svojega 14-dnevnega zasedanja središče vsega življenja na
otoku. Tam so se zbirali in sestajali prijatelji, reševali so se vsi mogoči spori in prepiri. Če so bili spori čisto zasebnega značaja, so se med moškimi reševali s pomočjo rokoborbe, ki se je vršila na posebnem, za to določenem mestu. Kdor je bil premagan, je moral zmagovalcu dati prav in s tem je bil spor končan. Na ta način je postala Tingwalla središče vsega islandskega življenja.
Islandska svobodna država je trajala do leta 1262., ko je Alting sklenil, da se Islandija združi z Norveško v eno državo. Leta 1380. se je Islandija združila tudi z Dansko, ker je Norveška prišla ped vladavino danskega kralja. Alting je kljub tem spremembam v polni meri obdržal značaj zakonodajne skupščine, sedaj seveda v sporazumu s kraljem. Vendar pa je Alting imel pravico, da izreče gotove sodbe tudi brez kraljevega pristanka in izdaja odredbe, ki so imele veljavo zakona.
Najhujši udarec je pretrpel Alting 1. 1662., ko so na Danskem uvedli absolutizem in so funkcije Altinga zmanjšali in okrnili, dokler ga leta 1800. niso razpustili in ukinil. Ko se je leta 1831. popravilo to stanje in ko je bilo treba sklicati danski parlament na zasedanje, je nastalo vprašanje, ali bo Islandija poslala svoje delegate v danski parlament, ali bo vsak parlament deloval samostojno. Ker so zgodovinski in mnogi drugi momenti odločno govorili za samostojna parlamenta, je bil leta 1843. islandski Alting zepet obnovljen. Dobival je polagoma vse svoje stare pravice, dokler ni bila leta 1918. Islandija zopet proglašena za samostojno državo v nersonalni uniii z Dansko.
Prošnja procesija v Atenan.
V Atenaii se je jjojavno vec sluca,ev Kuge. Ob tej priliki so se vršile IX) ulicah velike prošnje procesije.
Zvonec jo je rešil
Iz sobe nekega elegantnega tujca iz Al-žira v odličnem hotelu francoskega kopališča Vichy je pozno ponoči zazvonil zvonec. Ko je prišel hotelski sluga, je našel vrata zaklenjena. Odklenil jih je z drugim ključem. Gost se je nahajal v družbi elegantne dame in izjavil, da ga je ta hotela umoriti; obenem je prosil za policijsko pomoč. Policisti so takoj prišli in aretirali damo; prosili so pa tudi gosta, naj se potrudi v policijski urad. Pri zasliševanju se je pa pokazalo, da je zadeva čisto drugačna, kakor jo je opisal hotelski gost. Tujec je spoznal damo na neki plesni zabavi, in ker se je zelo zavzemala za inozemce, jo je povabil na večerjo v svojo hotelsko sobo. Na-
PcrensKo mesto Koblenz, katero so francoske čete te dni zapustile. Izredno lep pogled je na takozvani »nemški kot«, kjer se reka Mosel (desno) izliva v Reno.
Najboljše zdravilo
V premogokopnih revirjih grofije Kent je bila v zadnjih mesecih živahna komunistična agitacija med premogokopnim delavstvom. Vneti agitatorji so vabili delavstvo v komunizem in mu slikali Rusijo kot idealni delavski paradiž. Vodstvo dotičnih podjetij pa je prišlo na izvirno idejo. Dvojico izmed največjih agtatorjev je na lastne stroške poslalo v Rusijo, naj se na mestu prepričata, kako se godi ruskemu proletarijatu. Slučajno — vzeli jima niso potnih listov, kakor je običajno pri tujcih —, sta imela popolno svobodo kretanja in sta po mili volji mogla obiskovati rudnike in priti v stik z delavstvom. Tako sta videla 1 stvari, ki drugače tujcem ostanejo prikrite. Ob vrnitvi sta svojim tovarišem na Angleškem v najbolj črnih barvah naslikala delavske razmere v Rusiji.
Orkester brez godcev
Neki londonski inženjer je izumil »orkester«, če ga smemo tako imenovati, ki igra brez godcev. V Londonu se je te dni prvič vršil tak koncert, ki je med občinstvom izzval silno navdušenje. Na odru so stali in ležali instrumenti. In glej, naenkrat so ti instrumenti začeli svirati sami od sebe. Omenjen izum je pravzaprav sam na sebi zelo enostaven: »notranje« delovanje gramofona. To se pravi: Pri snemanju gramofonske plošče so posamezni jnstrumenti urezali svoje tone v ploščo, in ko igrajo, dado harmonično celoto. Pri izvajanju take gramofonske plošče razstavlja izumitelj skupno delovanje orkestra na posamezne instrumente in električnim potom odvaja zvočne valove v instrumente. In tako dobi človek občutek, da gleda začaran orkester, čigar instrumenti svirajo sami od sebe brez človeške roke.
VsalTHtrffi
Jesen in zima sta nam vsem prijetna, če smo v elegantnih toplih ulstrib in suknjah. Segajmo po najboljših. Suknje in blago v številnih modernih uzorcih samo pri tvrdki
DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA 9
mesto pričakovane večerje je pa prišlo neprijetno razočaranje: gospod iz Alžira je zaklenil vrata in zahteval od dame, da mu izroči ves nakit in denar. Ko je dama to zahtevo odbila, se je začel boj na življenje in smrt. Čeprav je bil Afrikanec zelo močan, vendar ni mogel zmagati dame. Da bi imel prednost, je pustolovec sklenil ugasniti električno luč. Ko je v ta namen tipal po zidu, je nevede pritisnil na gumb električnega zvonca, ki je priklical hotelskega slugo. V začetku jc tujec kratkomalo vse tajil, dokler ni policija ugotovila, da gre za že dolgo iskanega hotelskega tatu.
V avtomoNlu zgorel
Iz Solnograda poročajo o strašni nesreči, ki se je pripetila poleg kolodvora Altotting. 26-let-ni šofer Mcser je pri prehodu čez železniški tir zavozil s tovornim avtomobilom v vlak, ki so ga pravkar sestavljali, šoferja je popolnoma stisnilo med razbitim motorjem in sedežem ter odtrgalo eno nogo. Ko so ga poskušali rešiti, je nenadoma eksplodiral bencin v motorju in v hipu bil ves avtomobil v plamenih. Kljub vsem poskusom niso mogli rešiti ubogega šoferja, ki je pred očmi svojih reševalcev živ zgorel. Ko so končno ogenj pogasili, so našli le še zogljenelo trupla
Umetno jezero
Turška vlad se vzorno briga za gradbo novega glavnega mesta Angore, ki hitro raste in ima danes že nad 100.000 prebivalcev. Gradbo mesta upravlja posebno ravnateljstvo, ki je te dni najelo posojilo en milijon in pol turških funtov (okrog 40 mil. Din). To posojilo se bo vporabilo za ureditev umetnega jezera pri Angori, da bo okolica mesta postala lepša in živahnejša. Jezero bo devet metroT globoko, 150 m dolgo in 43 m široko. Nove jezero bo urejeno do poletja prihodnjega leta.
Smešnice
»Doklado hočete? Dati bi vam mogel največ petdeset dinarjev na mesec.«
»Potem pa rajši pustite. Jaz sem namreč s svojim stalnim omizjem stavil za 200 dinarjev, da ne bom ničesar dobil.«
*
Potnik prihiti zjutraj ob pol sedmih čisto brez sape na kolodvor neke male lokalne železnice in vpraša postajnega načelnika, če je še čas za vlak v H.
»Potem Vam pa ni bilo treba tako teči je še dovolj časa.«
»Hvala Bogu, bal sem se že, da bom zamudil. Kdaj pa odpelje vlak?«
»Jutri zjutraj ob 6.25.«
*
»S potrpežljivostjo in vztrajnostjo se na svetu lahko vse naredi.«
»Nezmisell Ali morebiti moreš s pomočjo potrpežljivosti in vztrajnosti nesti vodo v situ.«
»Seveda lahkol«
»Sem zelo radoveden, kako.«
»Treba je le, da potrpežljivo in vztrajno čakam na trenotek, ko bo voda zmrznila.«
Največja zraltoplovnsi Iona n« svet«. Pri Akronu v ameriški državi Ohio gradi ameriška uruiba Oxr1-Year veliko zrakoplovno lopo, v kateri bosta imela dovolj prostora oba orjaška zrakoplova »ZRS4" in »ZRS5«. ki jih Amerika gradi in ki bosta dolga 260 m, široka pa približno 44 m. Gornja slika kaže
lopo v delu. sDodr.ia Da lopo, ko bo končana.
1
Za duha in srce
France Vodnik:
Zagovor proletarske umetnosti
V »Delavski politiki« je 25. t. m. izšel v pro-Blaškem tonu pisan napad — na koga, je težko reči, kajti pisec sam ne ve, s kom ima opravka. Le tako ]e mogoče, da stvari, ki sem jih »zagrešil« jaz, podtika mojemu bratu Antonu, pri čemer se — da podkrepi svoj pamflet — izraža o njegovi poeziji na način, ki je v čoveško-etičnem pogledu ogaten, v literarno-kritičncm pa vse prej kot merodajen. Vsi nadaljni neutemeljeni in abotni očitki gredo potemtakem na moj račun, v kolikor niso sramotilni za vse slovenstvo sploh. Nekateri ljudje se namreč naravnost odlikujejo po svojem odnosu do našega naroda, — opozarjam na* javnost samo na to, kar je^objavil Angelo Cerkvenik v zadnji »Svo-
Ni vredno, da bi se človek trudil veliko odgovarjati na plehko brb janje »Delavske politike«. Cu-lim pa v tem trenutku potrebo in dolžnost, da javno ugotovim demagogijo ljudi, ki mislijo, da obstoji prolet-kultura v sirovosti, ateizmu in rjovenju. Ko sem ob priliki recitacijskega večera L. Mrzela pisal v tem listu zagovor mlade slovenske proletarske umetnosti, sem moral, žal, ugotoviti, da v novem rodu ni vse v redu »radi šarlatanov in ciničnih pamfletistov med njimi, radi službe neslovenskemu
Elltlčnemu materializmu«. Ali ni preznačilno, da se s temi besedami čulil zadetega nekdo, ki ga moram to-le vprašati po imenu: Kdo si, ki mi podtikaš sramotenje proktarijata in me sramotiš z žigom meščanstva, kdo si. nelegitimirani glasnik proletarijataj neslovenski brezdomovinec?! Prolctarec nisi! Zakaj tvoje sužeiiisko pojmovanje našega slovenskega naroda ni samo v opreki z naje ementarnejšimi in najsvetejšimi težnjami našega rodu, marveč je tudi potvorjeno tolmačenje miselnosti proletarskega razreda, ki uči in prinaša svobodno bratstvo svobodnih narodov sveta! Da, novi človek-proletarec prihaja v zmagovitem pohodu, da ustvari nov socialno-kulturni red — iu slovenski proletarec koraka pod geslom hlapca Jerneja in njegove pravice, lo je pod ges'om najčistejšega slovenstva in najple-menitejšega človečanstva. In to po poti ustvarjanja resnične kulture, ki je kot svet vrednot vedno nad razrednimi razlikami, ki so relativnega, časovnega značaja, utemeljene le v zgodovinskem razvoju. Zato tudi jorolelarijat. ki ve, kaj jc to: kultura ustvarja kulturo, ki bo last ne samo enega razreda, marveč vsega človeštva, za katerega se prav za prav bori — ne le zase. Razred in kultura nista istovetna pojma
—	žal, da tudi proletarijat ne more izločiti iz svojih vrst ljudi, ki širijo in ustvarjajo nek u! turo in lako delajo škodo pro'elarskemu razredu. In čeprav eem prepričan, da bodi kultura ideia in kvaliteta obenem, ostane vseeno res, da merilo — ne oznaka
—	kulture je in mora biti vedno edinole — kvalileta. To se pravi, da tudi kvaliteta (ne pa vsebina, forma, stil) proletarske umetnosti ni odvisna od idej-pik osnov, da marveč zavisi od neodvisnih zakonov, cd tistih, ki edino |X)vzročajo, da je umetnost — umetnost in ne kaj drugega, n pr. gospodarstvo ali pa politika.
Tako sem, mislim, opravil s piscem, ki piše o kulturi in kulturnih problemih čisto brez vsake kulture.
DROBIŽ IZ BELGRADA
Od 27.-29. t. m. to »Južncsrbijanski pevački savez« pel v Skoplju. Ob tej priliki bo posvečena zastava skopljanskega pevskega društva »Mokra-njac«, ki jo je društvu poklonil kralj, in se bo vršila tekma med posameznimi zbori.
Ranko Mlzdenovič pripravlja knjigo »Pozo-rišni signali«, ki bo obsegala do štirideset njegovih esejev in kritik, ki jih je že večinoma objavil v »Glasniku« in »Misli«. Tudi socialno dramo ima v načrtu, ki ji še ni našel imena, 111 pa obsežni psihološki roman: »Inat«.
ie
Ljubljanski Škoiijski list, št. 6, 12. septembra objavlja dve zelo prisrčno pisani okrožnici škofa dr. Aniona Jegliča o katoliški akciji, eno laikom, eno dtihovščini. Visoki avtor pravi, da treba najprej zbuditi splošno zanimanje za akcijo, potem začeti liho dolo od osebe do osebe, zlasti pa pridobiti delavstvo, kateremu moramo pokazati pota, kako popolnoma preusmeriti sedanji krivični kapitalistični red v smislu krščanstva. Poglavitna naloga akcije je poglobiti vernost našega ljudstva, poživiti misel na večnost in važnost odrešenja ter izkoreniniti moralne napake, pohotnost, sebičnost, pijanstvo, čitanje grde literature in propagando proti krščanskemu zakonskemu življenju. —_ Dr. Grivec opozarja na važnost Ciril-metodijske ideje in poroča o kongresu za vzhodno bogoslovje v Pragi.
Duhovni život, hrvatska asketsko-mistična revija je pridobila za sodelovanje g. Saudreau-a, »nega najboljših sodobnih poznavalcev mističnega
življenja, ki v pričujoči številki (5) piše o Poti k popolni ljubezni. Razun vzor-življenj svet« Ivane Frančiške Chantal in Charlesa de Foucauld prinaša ta fina revija tudi sestavke, tičoče se litur-gičnega življenja. (Urednik dr. Jacint Boškovič, uprava v Samostanu Dominikanaca v Zagrebu Maksimir.)
*
Remarqne r Italiji prepovedan. Založba A.
Mondadorl, ki si je pridobila izključno pravico do italijanskega prevoda Remarquejeve knjige »Im VVesteu nichts Neues«, je pripravila izdajo v ogromni nakladi 50 000 izvodov. Po najnovejših poročilih je pa vlada zabranila razpečavanje te knjige v italijanskem jirevodu, ker nasprotuje duh knjige nazorom in duhu, ki ga fašizem zastopa. — Kakor znano, je Remarque prepovedan dnzdaj samo še v Avstriji in še to le v vojaških knjižnicah.
Spori
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
Za reprezentančno tekmo z Romunsko, ki se vrši 6. oktobra v Bukarešti je zvezni kapetan dr. Pandakovič sestavil naslednje moštvo: Mihelčič-Iv-kovič, Petrovič—Arsenijevič, Premrl, Gjorgjevič— Marjanovič, Hitrec, Leinert, Vujadinovič, Hrnjiček. Rezerve: Jakšič, Marjanovič in Sotirovič. To postavo je potrdil upravni odbor JNS. Dr. Pandakovič je, kakor smo že omenili, nameraval postaviti samo belgrajske igralce, vendar se je v zadnjem hipu premislil in odredil najboljše zagrebške igralce V splošnem ie to prav srečno sestavljen team, od katerega pričakujemo, da se bo v borbi za balkanski pokal dobro odrezal, kajti zmagovalno moštvo v Balkanskem cupu, bo najbrže sodelovalo v tekmah za svetovno prvenstvo, ki se vrše prihodnje leto v Monte-video (Uruguay).
Včeraj je JNS dobil obvestilo češke nogometne zveze, da pristane na dogovorjeni termin in da bo postavila svoje najmočnejše mošivo. Kakor je iz tega obvestila razvidno se bo ta običajna reprezentančna tekma na praznik osvolojenja češkega naroda 28. oktobra vršila. In še to, da se bo skoro gotovo odigrala tudi tekma z Madjarsko JNS pričakuje vsak dan obvestila od Madjarske nogometne zveze. Torej jesenski reprezentančni program ne bo tako pričel kot je izgledalo. K tem tekmam naj pride še Francoska, da bo JNS svoje jubilejno leto uspiešno končal.
NADALJEVANJE NOGOMETN. PRVENSTVA.
Borba prvo- in drugorazrednih ljubljanskih klubov.
Tekme rezerv.
Jutri, v nedeljo, se nadaljujejo borbe v nogometu. Ta dan odigrajo prvič v jesenski sezoni tudi rezervna moštva prvenstvene tekme, ker se je dosegel z upravo igrišča SK Ilirije dogovor, kar ie pohvale vredno. — Vsled tega se bodo tekme odigrale na obeh ljubljanskih igriščih in sicer dopoldne na igrišču Ilirije ob 9:
SK Ilirija rez.:SK Svoboda rezerva. Popoldne ob 14.15 Reka:SK Slovan, ob 16 Ilirija: Svoboda.
Igrišče ASK Primorie:
Dopoldne ob 8.30: Krakovo:Natakar, ob 10.15 juniorji ASK Primorje:SK Svoboda.
Popoldne ob 14.15: ASK Primorje rez.:SK Jadran rez., ob 16 prva moštva ASK Primorje:Jadran. *
SK Ilirija, nogometna sekcija. Sestava moštev za jutrišnje tekme proti SK Svobodi in SK Grafiki je razvidna v članski knjigi in na oglasni deski v garderobi. Istotam točna razvrstitev tekem. — Na-čelstvo.
SLUŽBENE OBJAVE LNP.
S'užbenc objave LNP. (Iz seje posl. odbora 25. septembra.) Prvenstvene tekme določene za nedeljo 29. t. 111. se odigrajo v naslednjem redu: igrišče SK Ilirije dopoldne ob 9. Ilirija rez.:Svoboda rez.; popoldne ob 14.15 Slovan:Reka in ob 16 Ilirija: Svoboda. — Služba: dopoldne službujoči odbornik LNP g. Mahkovec in p>o 3 reditelji vsakega kluba; popoldne b'agajniški nadzor g. Betetto in SK Ilirija, rediteljski nadzor g. Jesih in jm 4 reditelji vsakega kluba. Igrišče ASK Primorja: dopoldne ob 8.30 Krakovo:Natakar; popoldne ob 14.15 Primorje rez.: Jadran rez; ob 16 Primorjeiladran. — Služba: dopoldne službujoči odbornik LNP g. Rovan in SK Nalakar in po 3 reditelji vsakega kluba; popoldne blagajniški nadzor g. Milač in ASK Primorje, rediteljski nadzor g. Sedeu iu po 4 reditelji vsakega kluba. — Nastop službe vedno pol ure pred pričetkom prve tekme. Za stranske sodnike morajo [»skrbeti to pot še klubi sami. — Upravnemu odboru v disciplinarni postopek se predasla SI< Krakovo in SK Reka, ker pri tekmah dne 15. t. m. nista postavila rediteljev. — Dalje se radi nesportnega vedenja predajo kaz. odboru: pri tekmah dne 22. t. m. igr. Pečar Rudi (Slovan) in Brcar Ivan (Jadran), slednji s tak. suzf>enzom; dalje pri tekmi dne 15. t. m. igr. Ma> jetič Anton (Krakovo). — Naknadno se odobrijo prijateljske tekme odigrane dne 22. t. m.: Celje:Ili-rija v Celju in Elan:Krim v Novem mestu. — 2SK Hermes se poziva, da do prihodnje seje p. o. pošlje Gdpustnico za igralca Zemljak Slavka, ki se je prijavil za drugi klub. — Verificirajo se naslednji igral-
ci: 8 pravico nastopa 5. oktobra 1929 za ASK Primorje: Golob Rado, Kačič Jule, Oblak Ignac; za SK Svobod (Mb): Leben Bogomir; za SK Amater: Oracar Slavko, Gnerra Oton; za Atletik SK: Coh Josip; za SK Grafiko: Katovič Franjo, Peperka Anton; za SK Celje: Dondjevič Josip, Kunej Franjo, Spat Avgust, Zgomba Ferdo, Friedrich brane; za SK Ilirijo: Bertoncelj Stanko; za SK Natakar: Ra-došek Radomir, Gostinčar Marjan, Bernot Ivan, Petkovšek Rudi, Hitti Marjan, Cerne Ivo, Zupane Fr.; dalje s pravico nastopa v prijateljskih tekmah od 5. oktobra dalje za SK Svobodo (Lb) Higi Viktor. — Vzame se na znanje izjava igr. Dokič Ivana, da igra v sezoni 1929-30 tudi prvenstvene tekme za ASK Primorje. — Zavrne se prijava igr. Suholežnik Ludvika za Atletik SK., ker je navedeni izključen za dobo enega leta, ter se ga med tem časom ne more verificirati za noben drug klub.
GODBA BODOČNOSTI ALI S »ZEPPELINOM« K OLIMPIJSKIM IGRAM
Uspešui svetovni polet »Grofa Zeppelina« nas spominja na lanska pogajanja, ki so imela namen najetja zrakoplova za olimpijsko potovanje v Los Angeles 1. 1932. Hamburški lovski klub, ki je najel lani za Amsterdam parnik družbe Woermann, je pisa 1 po ameriškem potovanju »Zeppelinovem« na gradbeno vodstvo zrakoplovov v Friedrichshafenu, naj mu bo »Zepipelin« letu 1932. na razpolago za potovanje k olimpijskim igram v Los Angeles. Iz Fried-richshafena so lurnburškemu klubu takole odgovorili: »Na vaše pisino, naslovljeno 1111 dr. Eckenerja Vam vdano sporočamo, da pač danes šc ne moremo raznolagati z »L. Z. 127« za leto 1032. (L = Luftsclnff, Z = Zeppelin, 127 je vrstna številka zrakoplova). Vseknko je pa Vaš klub za slučaj, če bi prišlo do take ali podobne uporabe zrakoplova prvi. Z odličnim s|K)štova-njem grndbu zračnih ladij »Zeppelin«, Lehman 1. r«
Morda bi se kdo v prvem trenutku takemu načrtu smejal, u hamburški klub zasleduje svoj nučrt z vso resnostjo. Prepričan je, da bi bilo za solimpi.jiko potovniije« v Kalifornijo zanimanje splošno in dn bi bil »Zeppelin« hitro razprodan. Iu bi bilo ret lepo.
Radio
Programi Radio-Liubftana 1
Sobota, 28.. sept. 12.30 Reproducirana glasba (Koračnice — varietetna polura). — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. — 17.00 Koncert radio-orkestra: Lincke: Kukokama Estapo; Lehar: Eva valček; Cajkowsky: Arija Lenskega iz opere »Evgenij Onje-gin«; Geiger: Lehariana; \Valdteufel: Prestissimo-galop. — 19.00 Slovo našega napovedovalen od naročnikov. — 19.30 Moje potovanje po Ameriki. Po jugu in zapadu Zedinjenih držav. Predava dr. Brežnik. — 20.00 Prenos iz Prage: Foerster: »Sveti Vaclav«, oratorij, izvaja češka filharmonija pod vodstvom O. Ostrčila. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Koncert radio-orkestra: Lincke: Apollo-marš; Eysler: Mlada dekleta se rada vrte; Lincke: Berlinski zrak; Verdi: Traviata; Kockert: Kresničice; Dvofak: Slovanski plesi št. 8.
Drugi programi 1
Belgrad: 12.10 Plošče — 12.45 Rndio-kvartet r— 17 00 Tetka Bandičeva bere bajke za deco — 17.30 Radio-orkester — 20.30 Operetni večer: »Gospod Fagoto«, Moiiuojeva kom. opera — 21.30 Cas in dnevne vesti — 21.45 Branislav Nušič — 22.15 »Bik iz Pampasa«. Potijeva komedija — 22.45 Operni kvintet m Todorovičeva družina igrajo narodne komade. — Zagreb: 17.30 Poljudna glasba — 20.30 Koncertni večer — 22.00 Arije iz operet. — Varšava: 1.30 Reproducirana glasba — 20.30 Lahka glasba — 22.45 Večerna glasba zu ples. — Buda-pest: 12.05 Ciganska kapela 17.45 Koncert salonskega orkestra — 19.40 Koncerl pevskega zbora — 20.45 Poljski večer. — Dunaj: 16.00 Popoldanski koncert — i9.25 Komorna glasba — 20.10 Vreme, čas — 20.15 Komedija: »Advokat Patelin«. — Milan: 12.30 Radio koncert — 17.00 Radio kvintet — 20.30 Pester koncert — 22.55 Zadnje vesti in radio koncert. — Praga: 10.00 Prenos iz Hradčanov: 1. Prenos iz slavnostne dvorane, 2. Prenos iz cerkve sv. Vida — 16.30 Vojaški koncert — 20.00 Koncert češke filharmonije — Langenherg: 13.05 Opoldanski koncert radio orkestra — 19.40 Predavanje o psihotehniki — 20.00 Vesel večer. — Rim: 13.15 Radio trio — 17.30 Vsakodnevni koncert — 21.00 Koncert kvarteta: Zuccarini, Montelli, Perini, Rosati. — Berlin: 14.00 Plošče (valčki) — 16.00 Savnostni koncert
MISSRADiO
to je Tungsram Barium-cev. Pri mednarodni tekmi je bila soglasno izvoljena, kajti na vsakem sprcjemalcu da najlepši sprejem.
Naznanila
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer. Sobotu, 28. sept.: VELIKA ABECEDA fzven Nedelja, 29. sept.: FAUST Izven. Ponedeljek, 30. sept: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Torek, 1. oktobra ob 20. uri: SVEČANA PROSLAVA«. Izven. Operne cene. Gostovanje g. Hin-ka Nučifa iu Vike Podgorske Sreda 2 oktobra ob 20. uri: POHUJŠANJE V Da
LINI ŠKNTFLORJANSKI. Dramske cene Četrtek, 3. o k 'o b ra ob 20. uri: OPERNO-KON-CEU1NI VEČER. Izven. Gostovanje gg. Šimenca, N'orali Ca in ge. Zamojičevc. Operne cene.
Ljudski oder v Ljubljani
P. t. občinstvo ponovno opozarjamo, da ie z
novo sezono zopet otvorjen dohod na galerijo in balkon. Obenem pn je Ljudski oder znižal cene vsem jirostorom, tako da je omogočen pristop najširšim slojem k predstavam Ljudskega odra Zato naj nihče ne zamudi te zadnje prilike ogledati si eno najlepših dramatskih bajk »Potopljeni zvon« ki se vprizori v nedeljo ob pol 8 zvečer v Ljud-skern domu Predprodaja vstopnic sc vrši danes celi dan v Ljudskem domu, I. nadstr.
Cerkveni vestnih
Slovesnost v čast Sveti Tereziji Det. Jezusa.
3. oktobra |)raznuje vesoljna Cerkev god sv. Terezije Deteta Jezusa. Kakor vsako leto bo pri tej priliki v Karmelu na Selu posebna slovesnost v čast velik Cudodelki 20. stoletja. Na predvečer, t. j. 2. okt bo ob 4 pridiga (preč. g. kurat Fr. Bonač), litanije in blagoslovljenje rož sv. Male Terezije. — V četrtek, 3. oktobra bo prva tiha sv. maša ob 5. O pol 6. slovesna sveta maša. Ob pol 8 sv. maša prevzvi-šenega vladike dr. Anton Bonaventure Jegliča. — popoldne ob 4 počasli Malo Cvetko naš novi pomožni Skof dr. Gregor Rožman s svojim slavnostnim pozdravom. Nato slede litanije in blagoslovljenje rož Pridite polnoštevilno!
Orel
Naraščaj in mladci šentpeterskega Orla Danes od 5. ure do pol 7. ure je telovadba za narašča) (za fantiče do 13. leta) v telovadnici Ljudskega doma. Prinesite hlačke in copate ter pripeljite svoje prijatelje in znance. Bog živi-
Mladci (fantje od 13 do 17. leta, dijaki i. dr.) pa imajo telovadbo danes od pol 7. do 8. ure istotako v telovadnici Ljudskega doma. Oprema: športna, volja: dobra, disciplina: trdna in bratska. Bodi pripravljeni — Vaš vodja.
Iz društvenega življenja
Narodne galerije redni občni zbor, najavljen
za soboto dne 28. sept. t. L, je preložen na soboto 12. oktobra L 1.
Poldnevni izlet na Skaručino priredi ob lepem vremenu Stolna prosveta jutri popoldne. Odhod z vlakom ob 11.40 ali z avtom.
Vič. Kino Društveni dom. V soboto 28. sep-tembra ob 8 zvečer iu v nedeljo 29. sept. ob 4 popoldne in ob 8 zvečer film »Moj Baby«. V glavnih vlogah Tini in Toni. Vseh 6 dejanj sam smehl — Društveni večeri. V petek dne 4. oktobra ob 8 zvečer prvo zelo zanimivo predavanje za člane Prosvetnega društva. Društveni večeri sebodo vršili redno vsak prvi pelek v mesecu, ter poživljamo člane, da se društvenih večerov v polnem številu udeležujejo, ker bodo zelo zanimivi. — Dra-matski tečaj. Prosvetno društvo namerava v najkrajšem času otvoriti draniatski tečaj v slučaju, da se bo priglasilo primerno število gojencev. V tečaj se bodo sprejemali tudi novinci, ki imajo veselje do dramatike. Zglasiti se je pri predsedniku društva, kjer se dobe tudi vse potrebne informacije.
Okrajna Kmctska zveza v Novem mestu je priredila zadnji čas več gospodarskih predavanj po okraju. Tako je predaval v Št. Petru in Toplicah strokovni učitelj g. Flego, na Mirni kmetijski nadzornik g Wernig in na Podgradu g. Filipič. Povečini so bila ta predavanja o vinarstvu in sadjarstvu, kar je spričo dobre letine in panoge, ki se goji ravno v tem okraju najintenzivneje, najvažnejše. Okrajna Kmetska zveza bo prirejala taka predavanja skozi vso jesen in zimo.
Slovenskim pevskim zborom Jninosl. Pevske Zveze sporočamo, da dobe v pisarni Glasbene Matice ljubljanske odposlanci in udeleženci pevskega kongresa, ki se vrši v Skoplju od 27 do 30. sept. t .1., legitimacije za četrtinsko vožnjo po železnici v Skoplje in nazaj. — J. P. Z. Ljubljanske oblasti.
nfua*-.
£ I
« »C?
01 a 1) (- .3
■ -j <-o 21
d
-M , —J N
S 5!
lUt
sr . O « -t .
J) -j «Q H « O »
J I
I N □
O * 4>U° fl) jr . N — gO c »j®
« nQ nO
Oni — ~ 00 ^
|g5
■8 a" Z M"
£ SS .£-=>
-si
J^vO N .s •s**" > t
n O U .
<OQ c"5 S
s
i3s£
~ -CO i
-2-3"-, ■5 sri- e
Maurice Renard:
15
« 'Sr S -;fC j,

Sinja nevarnost
XI.
Nesreča za nesrečo.
Vojvoda je s svojim inženerjem pohitel na delo. Že drugo jutro je zapustil Mirastel.
Grajalo ljudje so imeli puščobne dni. Vsi so mislili samo na Marijo Terezijo. Rajši bi bili imeli, da bi imeli gotovost o njeni smrti kakor pa da so morali takole plavati v večni negotovosti...
Gospa Le Tellierjeva se je po cele ure zapirala v hčerino sobo ali pa je pohajkovala okrog gradu vsa raztresena in razmišljena. Vsi so si nabavili slike Marije Terezije in jih pritrdili v svoje sobe. Gospa Arquedoujeva jc od časa do časa pobožala njen marmornati kipec. Dvorane so nekako onemele in še pes Floflo je tiho pohajal okoli. Svetlovijoličaste perunike ob ribniku so pogrešale lepega dekleta, ki jih je ho dilo trgat in z njimi krasit sobe in so tiho venele. Najhuje je bilo menda Le Tellierju. Zaprl se je v svojo delavnico in zlepa ga ni kdo videl. Kako hudo mu je moralo biti. Maksim in Robert sta pa delala. Prvi je poizkušal zamoriti rastoči nemir v sebi s trdim znanstvenim delom, drugi pa je tičal v svoji podstrešni sobici in se pečal kdove s čim skrivnostnim. Tn vendar so vsi slutili, kaj je premišljeval in pro-učaval.
Do trinajstega ni tega obupnega miru nič motilo. Samo Robert se je medlem parkrat podal v Sevssel in ostale kraje nesreče in pa Le Tellier je potoval v Lyon.
iz gradu in zdrvel v vlak, ko je čital, da so potegnili i z Rhone truplo neznane ženske, ki naj bi se bila vtopila okrog četrtega. Zvečer je pomirjen prišel zopet domov. Tisto žensko so nago zašili v vrečo in potopili, toda Marija Terezija to ni bila. Le Tellier si je nekoliko opomogel.
Novinarji so kar v gručah obiskavali Mirastel. Fotografirali so grad in okolico, povpraševali, pisali. Vsak dan so grajski napeto čakali pismonošo. Toda nobenega pisma ni prinesel, ki bi bilo vsaj od daleč moglo kaj namigniti o usodi pogrešancev.
Toda v noči na štirinajstega je bila obiskana in okradena vas Beon, ležeča Iri kilometre daleč od Mi-rastela med Culozom in Talissieuoin. Zločinske roke so sekale pvetoče sadno drevje. Domače živali, ki so bile ponoči na prostem, so brez sledi izginile. Še hujše pa je bilo to, da so neka žena, ki jo je prebudil in zvabil na vrt nekak nenavaden šum, ni več vrnila v hišo. Doletela jo je ista usoda kakor drevesa in živali. In nikjer ni bilo najti kake sledi za njo več.
Groza in strah sta se iz Beona razširila po vsej deželi. Novinarji so preplavili okolico. Strahotni zločini pa niso ponehali, zakaj vsak večer so onivajgi obiskali drugo vas.
Ni trajalo dolgo, pa so roparji ljudi s ceste in pri belem dnevu. Predvsem so ropaii pastirje in planša-rice, ki so posamič hodili za čredami ali govedom po gorskih pašnikih. Največkrat je bilo tako, da so oropali človeka, ki je bil sam zunaj. Parkrat so vzeli kar dva, ki sta skupaj hodila in redkeje kur tri naenkrat. Posebno radi so kradli ljudi s planin in višin in zgle-dalo je, da pobero ludi priče svoiega zločina vedno s seboj.
I r.
V	noči na petnajstega je bila na vrsti vas Arte-mare. Izginil je Raflin, nekdanji oboževatelj Fabijene d' Arviere. Revež se še ni bil čisto pozdravil; ravno je čepal čez neko dvorišče, ko ga je nenadoma doletelo. Njegova stara mati je skoro izgubila um, češ, da se bo prehladil, zakaj odnesli so ga v sami spalni suknji.
V	noči na šestnajstega so onivajgi krenili proti jugu in tam opravili svoje delo v vasi Ceyrerieuju na oni strani močvirja. Potem so se obrnili zopet k deželni cesti in ukradli v vasi Talissieuju novorojeno žrebe in nekaj domačih zajcev. Tudi so odnesli s seboj vrh stolpa cerkve v Chateaufroidu.
Sedemnajstega je prejel doktor Monbardeau pismo, ki ga je spravilo skoro v obup. Dokazovalo je. da so meje zločinstev dlje razpredene, kakor so pn dotlej mislili, namreč prav do Belleya. Pismo je pisal Suzanin ljubček Front. Glasilo se je takole:
Gospod doktor Monbardeau!
Čeprav so odnošaji med nama nekoliko nu-peti, mi je vendar neprijetna dolžnost, da vam poročam, kar se je zgodilo.
Včeraj sem se po dvatedenski odsotnosti vrnil v svojo hišo, kjer pa vaše hčere nisem več našel. Ker vem, da se k vam ni upala vrniti, se mi zdi, da je ulovila kakega pobaiina in z njim zbežala, češ, mislili bodo, da so me onivajgi pobrali. Menda vendar ne mislite, da jaz to verjamem? Nihče ne ve, kako se je to zgodilo. Moja hiša je od vasi nekaj oddaljena. Tnko. Sedaj pn veste vse in mislim, da odslej med nama ni treba nobenih odnošajev več.
S spoštovanjem
i oo
85
Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoglase stroqo trgovskega in reklamnega značaja v?aka vrstica 2Di'tr
Na|mari)$i zne*ek10Din.Pristojbina za šifro 2Din.V>ako<]ia> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriloženainamka.Ček.račun ljubljana10.'5ti9.Tel3t.2?-2ž
Kuharica
išče službe v župnišče ali k dvema osebama. -Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 10.806.
Kmetski mladenič
išče službo kot sluga ali delavec. Govori perfekt-no nemško. Vloži kavcijo. - Ponudbe pod »Vesten« na upravo Slovenca.
mu
Kolarskega vajenca
sprejme M. Fajfar, kolar, Trnovska ul. 25, Ljublj.
Tekača
ter za vse posle v trgovini, v večjem kraju Gorenjske, se sprejme takoj. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi pod št. 10.710.
Mizar, pomočnika
dobro izvežbanega takoj sprejmem. - Mrhar Ivan, Stanežiče pri Št. Vidu.
Vajenko
za strojno pletenje sprejme Bonač. Streliška 24.
Zobotehnik
samostojen, popolnoma vešč v tehničnem in operativnem poslu, se išče za prevzem večje in dobro vpeljane prakse kot zastopnik. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 10.653.
Prodajalko
starejšo moč, dobro ver-zirano v trgov, z mešan, blagom v večjo trgovino na deželi rabim za takoj. Oskrba v hiši. Predpogoj znanje nemščine. Pismene ponudbe poslati na naslov: »Dobra moč« štev. 10.731 na upravo »Slov.«
Išče se prvovrsten
PlfVNIST
za večje industrijsko podjetje, rutiniran za salonski orkester in jazz, ki bi bil obenem sposoben za pisarniške posle. Javijo naj se oni, ki žele stalno mesto uradnika. -Ponudbe je poslati na upravo pod štev. 10.746.
Dva močna učenca
sprejmem za sedlarsko obrt. Hrana in stanovanje v hiši. - Hinko Perne, sedlar — Radomlje pri Kamniku.
Hlapca in deklo
(mlajše moči) za kmečka dela sprejmem takoj. -Dravlje 58, p. Št. Vid n. Ljubljano.
Šoferska šola
prva oblastv koncesljon.. Čamernik, Ljubljana (Ju goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na raz-jičnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
itanovarija
Dve stanovanji
na Vodovodni cesti se oddasta v najem s 1, nov. Prvo v pritličju, obstoji iz treh sob, kopalnice, kuhinje in vseh pritiklin za ceno do 1500 Din. -Drugo v suterenu iz kuhinje in dveh sob. Informacije pri Ogrinu, Gruberjevo nabrežje štev, 8, od 13.—16. ure.
Stanovanje
iščem; eno ali dve sobi in kuhinjo. Solidna stranka brez otrok. Ponudbe pod šifro »Okolica sv. Jožefa 500« upravi Slov.
Posestva
17 in 30 oralov — lepe stavbe, rodovitna, proda Zagorski, Maribor, Ta-tenbahova ulica 19.
Moderna šola
novih jezikov: francoščina, nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, -vsak v svojem materinem jeziku po modernih metodah (Berlitz, znanstvena in dr.). Istotam nemški I otroški vrtec. Vpisovanje vsakodnevno od 18 do 20. zvečer; Gosnosvetska ce- , sta 16, pritličje. Začetek tečajev 1. oktobra.
Lepo stanovanje
treh sob in vseh pritiklin (kompletna vila) v Medvodah, z lepim sadnim in zelenjadnim vrtom - se odda. — Pojasnila »Pri zlati lopati«, Ljubljana, Wolfova ulica 12.
V Savinjski dolini
se proda posestvo
5 min. oddaljeno od kolodvora, tik glavne ceste, "isega 9 oralov njiv, travnikov in hmeljišč. Na posestvu je stanovanjska hiša, veliko gospodarsko poslopje in novozidan kozolec. Cena 150.000 D. Posredovalci izključeni. -Vpraša se pri ANTONIJI OREŠNIK, Polzela v Savinjski dolini.
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovlč, ke mička čistiona perja. Zagreb. Ilica 82.
Žago
s polnojarmenikom in drugimi stroji ter skladiščem v izmeri 8000 m3 tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na upravo lista pod šifro »Žaga št. 10.608«.
2 vagona ladij, poda
30 mm, naprodaj. - Franc Pust, Streliška ulica 33.
Mleko
vsak dan sveže, dostavljam na dom v vsaki množini (dostava lahko že ob 6 zjutraj). Cenjena naročila prosim na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobro mleko«.
Golobe golšarje
čistokrvne (krofee) in flo-rentince, prodam. Habič Janez, Bizovik, p. Spod. Hrušica.
Kozo
staro in mlado, prodam. Poizve se: Dobrunje 54, p. Spod. Hrušica.
Trgovska hiša
dobro idoča trgovina, 5 minut od velike postaje, ob glavni cesti, z veliito okolico poljskih pridelkov - se proda. - Naslov vprašaj upravo Slovenca v Mariboru 855.
šforuzo za ftrme
oddaja najceaoje veletrgovina žita lil moke
a. VOLK, Uutiilnno
Resljeva cesta 24.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. oktobra. -Poučujem tudi privatno.
Citraški krožek »Vesna«
prične z rednimi vajami v ponedeljek 30. sept.
Pozor!
Pouk v krojnem risanju
in prikrojevanju damskih oblek daje redno za dom in poklic edino strokov, izprašana učiteljica in lastnica modnega salona Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/111, naspr. magistrata. Uspeh pouka zajamčen.
Gospodične
ki žele zase šivati perilo, sprejmem v pouk. - Go-ričar Marija, vila >Ro-zinka«, za Bežigradom.
Zveza slov. vojakov,
Ljubljana - Moste, ima v nedeljo dne 29. sept. t. 1.
TRGATEV GROZDJA
v »Sokolskem domu« v Mostah, nakar opozarja vse prijatelje in znance. Začetek ob 4 popoldne.
Odbor.
Javna dražba
se bo vršila danes ob VtZ popoldne, Sv. Petra nasip 71. Prodajalo se bo več parov novih čevljev, blago, zavese, pregrinjala in druge stvari.
. s	Auto »Wanderer«
lE^^rj!	majhen, dobro ohranjen, se po jako ugodni ceni proda. - Vprašati: Mehanična delavnica Novak, Maribor, Jugoslov. trg 3.
20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27.	
	Kislo zelje prvovrstno, rezano in v glavicah razpošilja po nizki ceni. Gustav Erklavec, Kodeljevo 313, Moste pri Ljubljani.
Kupim takoj dva koča za pokrivanje konj, 1 plahto za voz, 1 močan tovorni voz za samca, 1 tovorne sani za samca; vse le v dobrem stanju. - Ponudbe upravi lista pod »Dobro blago«.	
	Restavracija na najbolj promet, kraji: v Zagrebu, dobro idoča, zelo lep lokal z dvema manjšima klubskima p""-storoma, se proda proti odkupnini 90.000 Din. — Cenj. dopise na naslov: Gjorgja Subou4. Zagreb, Bijenička 11, visokopritl.
Lipove deske vsake debeline, suhe in gladke, kupi po najvišji ceni, tudi v manjši količini, tvrdka Ivan Dovžan, Ljubljana VII.	
	Prodam takoj elegantno kočijo s streho, dvovprežno, do vseh podrobnosti najsolidnejše izdelano, z vsemi pritiklinami. Kočija jc vsled izbornih vzmeti izredno prijetna za vožnjo. Cena 3000 Din. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna ponudba«.
Trgovska hiša na Glavnem trgu v Kamniku, z lepim lokalom, pritiklinami, stanovanjem v I. nadstr., korporacijsko upravičena, se iz proste roke proda. Ponudbe na upravo pod štev. 10.725.	
Vijoline, strune, glasbila
vse potrebščine zanesljivo kvalitetno blago kupite pod tovarniškimi cenami le pri bivšem učitelju Glasbene matice
ALFONZU BREZNIKU, Ljublj., Mestni trg 3. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMtiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Dr. Oionocnih v Hramu se te preselil
v prvo nadssropte icnardiceve mse
nad okrajno bolniško blagajno, kjer bo sprejemal
privatno bolnike iiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
JOS. OLUP
Ljubljana - Stari trg 2 - Na vogalu
Trgovina z manufakturnim blagom — velika izbira oblek lastnega izdelka čeških in domačih tovarn sukna in hla-čevine. Velika zaloga klobukov, čepic in raznega perila — Moje geslo je:
Dobro blago	Nizke cene
Priporu« s,o o gostilno „pod Tiar.io"
POZOR1	POAOH;
NaJbolJSn brezalkoholna pijača Je
ORIGINAL „SANITAS"
Dobi bb v vseh gostilnah in restavracijah, tzdoluje: I. Slovenska tovarna mineralnih voda. SlomSkovn ulita 27.
Priporoča vsakovrstna btZILA IN NOŽt: Galanterijska in modna trpovina I".0 ltALOH, MARIBOR Vetrinjska ulica 18
Na obroke
kupite po originalnih cenah vse predmete, ako sc obrnete na Kreditno ....drugo detajlnih trgovcev, Ljubljana - Cigale-tova ulica 1.
ZASEBNA
KUHINJA
sprejema abonente in študente na tečno in ceno hrano brez pijač. — Maribor, Slovenska ulica štev. 28.
<7nseraii
v -Slovencu'
imajo največji uspeh:
TOEWif£
- srednji
uporabljiv za vse pisarniške posle, v elegantnem črnem kovčku obenem tudi za potovan je. Na zalogi pri tvrdki
L.Baraga
Ljubljana, šelenburgova ulica 6
Telefon št. 2980 — Plačilne ola jšave
ZAHVALA
Za mnogobrojna izražena sočutja ob bridki izgubi dragega nam pokojnika, prečastitega duhovnega svetnika in župnika v pokoju, gospoda
GOTflRDA ROTT
se vsem iskreno zahvaljujemo. Predvsem smo dolžni zahvalo mil. gosp. arhidijakonu Francu Tovorniku za njegovo izredno, vsestransko pomoč ob smrti rajnega. Nadalje se zahvr«'jujemo čč. duhovščini domače nadžupnije, kakor konjiške dekanije, g. župniku V. Kraglu izjFrama in g. kornemu vikarju J. Lebiču iz Maribora. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duliovščini ljubljanske škofije, in sicer: g. mons. Stesku, vrhniškemu dekanu gosp. Keteju, zagorskemu župniku in duh. svetniku g. Sitarju, sem. pod vodji g. Grossu ter kaplanu g. Omanu iz Sv. Križa pri Litiji. Enaka zahvala ge. graščakinji Hertl, g. ravnatelju Volcu z rodbino, gerentu okr. zastopa g. ing. Šturmu in okr, sodniku g. Petriču z go. soprogo. Iskrena hvala ludi tuk. Orlom, Orlicam in članicam Marijine družbe v Konjicah ter deputaciji »Orla« iz Zagorja ob Savi. Končno, prisrčna zahvala vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem in vsakomur, ki so na kakršenkoli način izkazali poslednjo čast blagopokojniku. Še enkrat vsem: Bog plačaj!
LEOPOLDINA KERSNIK - ROTT in sorodniki.
Prvovrstnega
P O LIR J A
za stalno nameščenje sprejme takoj
stavbno podjetje J. SLAVEC — Kranj.
HI. Hlsšouec
tvornica perila
LJubljana
Cankarjevo nabrežje št. 1
izdeluje raznovrstno kombinirano perilo, piyama, kopalne plašče itd. za gospode, dame in otroke najcenejše in najfinejše
VELETRGOVINA s kolonijalnim in špecerijskim blagom v LJUBLJANI sprejme v stalno službo
potnika za Slovenijo
z dobrimi spričevali, ki je v kolonijalni stroki popolnoma verziran. — Pismene ponudbe z referencami na upravo »Slov.« pod šifro »Potnik« 10.770.
if «W»« v ^ V v
w
na novo preuredil PEVEC IVAN — MARIBOR, Orožnova 3, Ceno in solidno delo. Se priporoča.
Butno olie
zajamčeno pristno, takojšnja dobava ludi po po> šti, kakor oljnata bučna pogača in bučni otrobi, Se priporoča
I. Hochmiiller
tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ulica 7.
Novo došlih sezonskih fasonov KLOBUKOV
in vsakovrst. čepic ima v zalogi po najnižjih cenah
ML JAHr
modistinja — MARIBOR — Stolna št. 2.
Pri hiSi sreskega poglavarstva v Konjicah se
oddajo takojšnja
popravila strehe in oken
Ponudbe na podpisano občino do 10. oktobra t. t.
Občina trg Konjice.
Važno za gg. oficirje!
Povodom razpusta ljubljanske filijalke Oficirskt zadruge si dovoljujemo najvljudneje opozarjati bivše in nove odjemalce gg. oficirje in podoficirje, naj v primeru potrebe za nabavo uniform blagovolijo obrniti se na staro renomirano tvrdko
Pavel Vrtačnih, £££$£1
LJUBLJANA, Dunajska cesta 47, nasproti starega
pokopališča Sv. Krištof. Vsikdar točna postrežba. Brezhiben kroj. Cene zmerne. Bivši odjemalci gg. oficirji in p. n. občinstvo mi ne bodo odrekli svojega cenj. priporočila.