Ust irhaia od oktobra 1947 kot tednik - Ud 1. januar-la 1958 kot poltednik — Od f. januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob pone- KRANJ — SREDA, DNE 24. APRILA 1963 -LETO XVI. — ŠT. 48 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržić — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocljan delJkih, sredah in sobotah G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Izredna konferenca Socialistične zveze ljubljanskega okraja Volitve pomenijo krepitev sam ravnesa sistema Poglobljena vsebina dela SZDL — 9-odstotno večja proizvodnja v prvem trornesečju še nc zadovoljuje — Živahna predvolilna dejavnost na Jeseaicah — Naloga novega okrajnega odbora SZDL Ljubljana, 23. aprila — Tu je b''a danes izredna konfet renca Socialistične /veze delavnega ljudstvu združenega ljubljanskega okraja, ki se je 5e v Imenu 42?.47Q članov te organizacije udeležila 2.14 Izvoljenih delegatov ter 66 članov občinskih odborov in zastopnikov raznih organizacij« V poročilu o dosedanjem delu začasnega okrajnega odbora SZDL kakor tudi v referatu o nalogah Socialistične zveze ljubljanskega okraja, ki ga je na konferenci prebral inž. Vitja Rnde je prevladovala ugotovitev, la sli ustavni, aktivnost in sedanja predvolilna dejavnost mučno ra/.Tibala ustvarjalne sile pri skupnih naporih /a razvoj ekonomskega in družbenega sistema na tem območju. Ho dolgi in živahni razpravi so izvolili novo okrajno vodstvo SZD7.,. Ustavna razprava, ki je že za nami, je že prodrla v delovne ko-lektive in razvila razprave o sta*-tutih teh organizacij in ver jo' afirmacijo človeka — proizvajnv- | ca. Ob tem se odpirajo vprašanja j dviganja proizvodnje, bolj.se orga- : nizacije dela itd. V prwwu de-J lit ve dohodkov in v odnosih v delovnih organizacijah kolektivi ' iščejo in oblikujejo nove oblike in izpopolnjujejo celotni listom. Ko je inž. Vitja Rode ugotavljal te in druge pojavo v našem razvoju, je dejal, da je Socialistična zveza s svojo poglobljeno vsobino dda m z novimi oblikami nenehno večala vlogo občanov pri dolo- ! vem tromeso^ju, ki je po obsegu ' za več kot D odstotkov višja od lanske v istem ca.su. Predelovalna Industrija je povečala obseg proizvodnje celo za 12 odstotkov. Vendar to ne zadovoljuje, kajti ekonomski uspeh te proizvodnje ni dosegel predvidene dinamike. čanju take po'l:t:ke. Ko pa je govor! 1 o pripravah na nodanje volitve, je med drugim opoaoril na qve Škodljivi skrajnosti pri po-{ sa.ijanm kand: latov. Prva je oz- Gorenjska pred turistično sezono ko predpisovanje in določanje po-sameanlh kandidatov ter njihovo nagovarjanje za vsako ceno, druga Skrajnost pa v misli, da je treba kandidiranje popolnoma prepustiti stihiji. V prvem delu dopoldanske razprave so sodelovali Slavko Boha-nc.c, Vilivoj Hladnik, inž. Marjan Tepina, Stane Fele, Roman Tržan in drugi. Slane Fele je govoril o rezultatih proizvodnjo v letošnjem pr- Roman Tržan z Jesenic pa j« govoril o živahni predvolilni dejavnosti v tej občini. Za 74 odbornikov občinske skupščine, kolikor jih bodo vodili, imajo 20' kandidata, tako da imajo volivci možnost izibire. Rilo je že nad polovico -zborov volivcev oziiroma M od skupno 88 predvidenih. Udeležba je bila povsod dobra, na trinajstih zborih je bilo celo nad 90 odstotkov volivcev navzočih« kar dokazuje veliko zafuimanJ« volivcev za postavljanje kandi-datov. - K. M. Več prizadevnosti ggvanje investicijskih sredstev Gorenjske V slogi je moč "ve milijardi in 820 mili jonov dinarjev na obveznice za splošne irtve-st|cijske potrebe — Za turistične objekte v radovljiški občini 940 ^dijonov dinarjev ^ obv^«? skui>n»h Investicij Ni S Je d°ločenih 2 mili-^ajveč m 5L mi,IJ°nov dinarjev. lJublli ko? C mf»\ionov) so obeska * ,1Vi kranJske občine, ^•a za , ,Jfle^rna se je obve-0bč,«ah it m,liJonov. V drugih I^ostmi V, Sk,adu 7- obstoječimi !Udl ti „; T. Pofebamj seveda S*tri|a / ra7,ični- Tako jc J^biIa Ja ra«ovljiške občine ob. r^trih i "'•"ionov dinarjev, ^dustriia x?iške občine 105 in *UlJonov ].kofJeIo*ke občine 97 *Wo«ne ",narjev "a obveznice f0bo od eg"8Dodarske banke za S^lmi 1? do Deti" 1« in z %St°tkov. °bresl"M od 4 do 6 s* te,h Se i„ . ,. & ^otne k,,UĆil° V skljnni na. StS? *fcw*a in racionalnej-SH n.;'cv.anJa večjih nomskem sistemu. Ekonomski in družbeni razvoj namreč teži k vse večji decentralizaciji sredstev. Vse več sredstev namreč ostaja gospodarskim organizacijam, s tem pa se seveda v veliki meri povečuje njihovo sodelovanje pri samostojnem reševanju posameznih problemov in težav. Tako je podjetja in celo občine le prešibke. Morala bi zbirati sredstva več let, da bi dosegla svoj cilj. Nova oblika svobodnega in bančno urejenega zbiranja sredstev pa omogoča načrtno reševanje večjih investicij že v začetku. Ta- PODATKI O TURISTIČNIH NOČITVAH V PRVEM ČETRTLETJU_ Tujih gostov vedno več Vedno znova ugotavljamo, da prihaja k nam več tujih gostov, hkrati pa se zmanjšuje število domačih gostov v hotelih, penzionih, motelih, počitniških domovih in drugh gostiščih. Tako je tudi v prvem četrtletju letošnjega leta, ko so na območju republike zabeležili 8 odstotkov manj nočitev kot v prvih treh mesecih lanskega leta, a kar 55 odstotkov več nočitev tujih gostov. K formiranju nižjega republiškega o dstotka nočitev gorenjsko turistično področje ni prispevalo v večji meri, saj so manjši turistični promet zabeležili le v Gozd-Mar-tuljku (za 76 odsf.), v Radovljici (74), v Bohinju (25). Število prenočitev vseh gostov se je precej povečalo na Bledu (za 40 odstotkov), na Jezerskem (za 31 odstotkov), v Kranjski gori (za 28 odstotkov), v Ratečah-Planici (za 15 odstotkov) in v Kranju za 11 odstotkov. Število tujih gostov, ki so pozimi po nekaj dni preživeli na Gor en jskem. se je najbolj poveča- ko je le z /hiranjem sredstev splošna gospodarska banka lah- I lo v Kranjski' gori," kjer"se"je~S-/.e letošnji družbeni nacrt spre-i ko odobrila za investicije v turi-; dvojilo, pa tudi na Bledu se je stične namene radovljiške občine j povečalo za 9.1 odstotkov. V Rate-(v glavnem za Vogel) 940 mili- j čah-Planici jih je bilo 52 odstot-jonov dinarjev. Prav tako so ; kov več kot lani v istem času. V predvidene večie investicije tudi j Bohinju se je njihovo število jeseniški, tr/iški in v drugih | zmanjšalo za .'i odstotke, v Kranju pa za 38 odstotkov. kat lnvcstici |- menil vlogo splošnega investicij skega sklada in osredotočil svoje naloge le k rcšvanju najosnovnejših problemov našega nadaljnjega razvoja na področju energetike, metalurgije, bazične kemije in ključnih objektov prometa. Vse druge težave v industriji, gradbeništvu, gostinstvu, trgovini, obrti in družbenih službah pa prepuš-ča reševanju decentraliziranim sredstvom, ta pa so v glavnem v gospodarskih orga- Iz južnih krajev naše države že poročajo, da so t lakaj prispeli prvi turisti. Turistična sezona je torej pred vrati in ne bo več dolgo, ko se bo povečal dotok turistov tudi na Gorenjsko. Praksa zadnjih let pa kaže, da smo bili sleherno leto na turistično sezono bolj ali manj slabo pripravljeni ali pa da smo določene slabosti in pomanjkljivosti ugotavljali in delno tudi odpravljali šele sredi sezone. S takim delom je seveda treba prekiniti, ker dejansko postaja turizem pri nas na Gorenjskem iz dneva v dan pomembnejša gospodarska panoga. Med drugim se namreč turizem vse uspešneje vključuje s tako imenovanim »turističnim izvozom« v naše skupne napore za ustvarjanje deviznih sredstev. Vendar pa smo doslej prav pri pospeševanju turizma v tej smeri dosegli le bolj skromne rezul- prilagodili potrebam tujih in domačih turistov. Slaba je rudi preskrba S sadjem in zelenjavo; isto velja tudi /a preskrbo z mlekom (na primer Kranjska gora). Problem je tudi obratovalni čas prodajaln — v večernih urah, ko so turisti najbolj prosti, so trgovine zaprte. — Tudi obrt bi lahko več prispevala k turističnemu razvoju. Na tem področju se v bistvu pojavljata dva problema; prvič ne proizvajamo zadosti in po kvaliteti ustreznih Izdelkov zlasti do-moče obrti (spominki), drugič pa je res tudi to, da smo pri prodaji le-tch zelo neelastični. Mnogo mah j nepotrošenega denarja bi ostalo tujim turistom ob odhodu i/, naše državtf, ce bi jim na obmejnih prehodih nudili mo/nost za nakup Eistcga blaga, ki je zanje lntere«anAop — Povečana inotorizacija ni I« tate. Razumljivo je, da tega niso t pospešila razvoja turizma, zlasti krive samo izrazito turistične občinah. — ustanove, temveč da so to problemi, ki jih je mogoče reševati le v sklopu drugih bolj ali manj prizadetih dejavnosti (gostinstvo, trgovina itd.). — Pričnimo kar pri trgovini. Ta bi morala v turističnih centrih vsaj v glavni turistični sezoni poskrbeti za večjo založenost in za prilagoditev sortimentov potrebam turizma. To .še prav posebej velja za trgovino na Gorenjskem, za katero je že splošno znano, da zaradi nezadostnih prodajnih in skladiščnih zmogljivosti ne ustreza več sodobnim načelom trgovanja. Na Gorenjskem imamo nadalje tudi le štiri prodajalne trgovskih podjetij, ki prodajajo blago za tuja devizna sredstva z določenim popustom. To glede na turistični značaj ne zadošča, zato bi bilo potrebno že v bližnji sezoni razširiti omrežje takih prodajaln. Lani se je pri nas dobro uveljavila prodaja v campingih. Letos je treba to samo nadaljevati, obenem pa poskrbeti, kako bi preskrbo čimbolj Nada I ievan ie na 2. strani 1 S SEJE UO KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NA JESENICAH zl Prva oKSarska banka. To Ma »redstev le organizirala I nizatijah. Toda pri* večjih polre- Prostovoljnega V našem cko- bah investicij za razvoj turizma itd., kar je posebno pomembno za Gorenjsko — so posamezna f^22LdeJ^^ren tabornikov Ni od ^Pretrgana vrsta prireditev ^ajja do septembra bnelo°]tr?PUbliSko srečanle na BIedu nal bi Z bel ti i Urni PeiSat — Letos spet zamenjava Vilri j m ,n italijanskimi taborniki — Ta--~-Z_^ooo predvsem v okolici Fazane in Pule t»o ~~~~~— ' ^^omda*°«*«n marši-dobro jim je UsP*odo- *vj?' "a s« *'u- Td je bil tudi n ? ta*orniW; okraJne bo?ld°bc|^°r Kranj ustanovi- VI,,* novele ??rdlnac"»k* od enot . gorenjskih ta JC- T*h Omiške bo toč* na Gorenf skem še posebno veliko — in to za tabornike z Gorenjske iz vse Slovenije, iz ostalih jugoslovanskih republik in celo iz drugih držav — Italije ln Belgije. Predvidevajo, da se bo več kot 200 tabornikov udeležilo tradicionalnega prvomajskega pohoda — letos v Dra-žgoše. Na prireditvi Med priprave na bližnjo turistično sezono na radovljiškem območju prištevamo tudi ureditev dna »Ob žici okupirane Ljubljane« bo : šobčevega bajerja. Ponekod je bilo to blatno, zaradi česar se |e kopavtem ugrezalo, voda pa je bila Nadaljevanje 0 I čestokrat kalna. Pred dnevi so izpustili vodo iz jezera, da je bilo moč odstraniti blato, na tista mesta na 2. strani & I Da so nanosili »rodu š Pogodbe so sklenjene JESENICE - TJO komunalnega zavoda za socialno zavarovanj« delavcev .Jeseniške in radovljiške komune je pogodbe ra letošnje leto z zdravstvenimi ustanovami obeh komun ie zaključil, razen zdravstvenih domov iz Radovljice. in Bleda, ki pa »ta tudi ie tik pred odobritvijo. Tako se v bolnici na Jesenicah cel otmi stroški povečajo za 6,?od~ sottka; v bolnici Begunje se povečajo stroški za 31 odstotkov, in sicer zaradi preureditve celotno organizacije dela in uvedbe novega sprejemnega oddelka; pri zdravstvenem domu na Jesenicah ni bistvenih sprememb, medtem ko so v domu -Franceta • Berglja« stroški narasli za 6 odstotkov, v zdravilišču Gozd-Martuljek (v oddelku za odrasle) za 6 odstotkov, okrevališče v Bohinju pa predvideva 12 odstotkov već stroškov. Porast stroškov opravičujejo vri zaradi višjih cen prehran« in zdravil. Pogodba z jeseniško lekarno dovoljuje do 31, marca letos 23 odstotkov marže, od 1. aprila dalj« pa (zaradi nove lekarniške .postaje v Kranjski gori) 25 odstotkov. Lekarna v Radovljici ima dovoljene marže 23 odstotkov, lekarna na Bledu do 31. marca 23 odstotkov, od 1. aprila dalje pa 24 odstotkov (zaradi nove lekarniške postaje v Bohinju). Obratna ambulanta Železarne ostane na nivoju lanskega leta. Vsem zobnim ambuTantam sn priznane cene storitev, ki jih J« kot priporočilo izdal republiški zavod za socialno zavarovanje m svet za zdravstvo Slovenije. Stroški režije pa se priznajo v viSini 37 odstotkov z.a opravljene storitve. Iz pouroeiila sklada za zdravstveno zavarovanje je razvidno, da se dohodki dn izdatki za prvo trome-sečje gibljejo v skladu s predračunom oz. po predhodnih predvidevanjih. Seji UO je bil predložen tudi osnutek zakona o delovnih razmerjih zavoda, vendar pa K a UO zaradi nekaterih pomanjkljivosti ni potrdil in bo o njem sklepal« na ^ibjodn*i*Jsej ijMftSeA. 2' gm% SJ.aprfla 1963 TE DNI PO SVETU t \APRTOST V JOP'^.VI.F? P: "ertch Iz Jordan!.?:.' la vedno velja prfenoved1 gibanja v mestih Amanu in .Jcruz: .i^ro. Oborožene vojaške patrulji« v Oklepnih vozilih na vseh ubtvoih kri /Iščih nadzorujejo prebivavce. —-Mastaja vtis, da imajo, pripadniki Vojske trdno v svojih rokah položaj v Amanu In Jeruzalemu. * v 2ENEVJ MIč NOVEGA \.< soji :nzorožitvenega odbora 18 držav -- posvečeni razpravi o opustitvi atomskih poskusov — je minila v medsebojnem obtoževanju zahodnih in ranodnih predstavnikov. 0 POGAJANJA O KAŠMIRU fndijsko-pakistanska pogajanja o kašmirskem problemu nadaljujejo sedaj v Karačiju v nekoliko Ugodnejšem vzdušju, kakor pa so pričakovali po neuspelem, sestanku v Kalkuti. Sedanji peti sestanek bo posvečen iskanju »nove politične rešitve za Kašmir«. • USPEHI ANGOLSKIH BORCEV Poveljnik angolske narodno-osvobodilne vojske Manuel Lima je izjavil, da bo konferenca voditeljev afriških držav v Aclis Abe-M pomembna etapa tudi v boju anfolskega ljudstva, ki tečaja it tri l©ta za osvoboditev izipod portugalske kolonialne vladavine. • NOV SOVJETSKI SATELIT V Sovjetski zvezi so Izstrelili nov satelit »Kozmos 15*. Cilj poskusa je nadaljnje proučevanje vesolja na podlagi načrta, ki ga je objavila sovjetska vlada. # PET TURSKIH OFICIRJEV PRED SODIŠČEM Tursko ministrstvo vojske Je. sporočilo, da bodo postavili pred sodišče skupino petih turških oficirjev, ki -so razširjali letake, ki so jih natisnili v tujini. Ljudje m dogodki • Ljudje in doeodki # Ljudje in dogodki l> Ljudje In dogodki 0 Ljudje in dogodki H Ljudje in dogd0. Sodna farsa, ki so jo v teh dneh uprizoril! v Frankov! sodni palači, je Se enkrat pokazale, da je srci razdeljen »n razbojnike In Mudi. 6b zapostavljanju najosnovnejših človeških pravic, ob krše nju itaveskjtga doatojanstM la osebnosti bo Francovl sodniki izrekli TudeŽevo obsodbo, ha BmTi so obsodili legendarnega španskega botra Jultana Grmvmja Gai-cio, ki so ga po petindvajsetih letih skrivanja naposled ujeli In nekaj dni po izreku s ori-ic obsodbe tudi usnuli H. Legendarni španski junak je pred sodifčem, ki je žc zdavnaj Izgubilo smisel za delitev pravic« l:\ sedaj pomeni samo najbolj posrecefto oVtKo, da Francova, diktatura ^ahko^ v^a-kemu naprednemu spatjpu bj-ez težave zadrgne zanko oljpli vratu, zbral. Zadnje moči in gpdnlmmi, ki imajo roke do zapestja namočene v krvi, zabrusi! v obnr/. nezlomljivo spoznanje in< kričečo resnico: »Bil sem petindvajset se je ob zori pomikala iz zapora čila o Grlmaujev: usmrtitvi »prelet komunist in sedaj bom kot Carabamdie? povorka črnih Fran- menila v enoten protest, obsodbo komunist umrl«. Te besede itlio covlh rabljev na kraj streljan jV in ogorčenje, bile Izrečene zaradi anmoobram- i.- svet žc zaslutil, da mu Franco-be. V njih nI zanikanj? krivde v vj? vlada pripravlja hud udarec. Frahcov uničevalni stroj je nava- sinisid obtožbe FrancOvih rabljev, vmve-." nova obtožnica kriv-ev, Ki so kriv , da danes v Španiji, sre* d i razcveta evropski kulture, na tej sončni španski zemlji padajo streli ,ki ubijajo največje rodoljube, kar jih pozna španska /sodo-, Ina. Streli, ki so v soboto zjutraj ob prvi jutranji ZOri usmrtili španskega rodoljuba Juiiana Gri- mauja, so razdražill in* ponižali vse napredne ljudi na svetu. -Ko jen delati brez zamud in odlašanja. Prizivi, prošnje, nagovarjanja, nasveti in priporočila, da bi temu španskemu rodoljubu pustili življenje, so v Madridu na-leteli na gluha uieša, Svoj glas zoper nasilje so to pot enotno dvignili v Londonu, Parizu, Rimu, MoskvL Beogradu In drugod. Slet je novo nasilje Fraucovega lice merstva enotno ocenil. Ta ocena se Je po objavi uradnega sporo- , Morda to novo zverinslve, kj ga je naredila fašistična oblast v spaniji, že kaže znake njenega propad;.'. Usmrtitev' naprednega španskega borca je Španiji spodkopala udi panoje za zaslepljevanje sveta, V zadnjem času jc namreč Franeo vedno bolj očitno uravnaval svoja »oelovvka uiesa« proti evropskim sosedom, med kateri m J sta se mu zlasti dva stara • stlrja evropskega reda In uredi i ve de Gaulle in kancler AdenAU^r zdela najbolj posrečena, d.; ga vključila in pridobita za evropsko mizo. Politična zveza med ge« neralom de Gaullom, kanclerjem VJenauerjem In generellslinom Franeom je pred mesec! dobil* nov zagon. Uradni Pariz jc začel vse bolj spretno pridobivali Špa- nijo za svojo evropsko Igro. VrsU visokih francoskih politični' osebnosti je potrkala na vrata I Madridu. Španski vodja je ta »P° Ulični naskok« na Španijo pep™ čal z odpravo viz. Med najviŽJ' mi osebnosti, ki so priletele \ Madrid, je bil tudi načelnik ralstaba francoske vojske. Pd«W so francosko in falanjistično hUP no odigrali še 1'rancoskemu min* stru za notranje zadeve in i1-'" strom za zunanje zadeve, za P*® račun in atomsko energijo« *u general dc Gaulle ima ža uradW povabilo, da nu poti v Severi"-' Uriko pristane v Madridu. T«*0 je težnja francoske politike, P Španijo spravi pod svoj pl** dala Francu pogum za nova nasilja. Mnogi vidijo v tem OftC« nevarnosti. Francu, ki je na P1' rsnejski meji prelisičil celo H'1' lerja. bo to kos storiti tudi * de GauMom. Zdravko Tomaii*J Ljudje in doggdjd • Ljudje in dogodki ® Ljudje dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudie in do^k Zanemarjena in alkohol SRE C.E Pred okrožnim sodiščem še jc moral zagm'arjaiij dvah*trtđ«set-letni Štefan Talabir iz okolice Murske Sobote, i-^.r je .sredi junija \%2. ko W- bii oa delu pri gozdni uprav i na Bitenškj plgni-ui nad l.iohi;iisku H...I; i. o Vlo-mil v sobo, v jtaterj je tedaj stanoval njegov rojak stSfan Kac, in inu ukrade! i/, omare. 3S.000 dinarjev gotovine. Talabir jo bii v zadnjih letih kaznovan /o /uradi poneverbe na škodo kmetijskega posestva v Depali vasj pr; Kamniku in zaradi tatvine gotovine na Škodo delovnega tovariša -i.i kme-tijSikem posestvu v Wr£stju. Nu sedanji, obn-.vna'v: se j-.' skušal predstaviti kot žrtev družinskih . razmer in je -pi'epvveiv.i sodnike, j da je vsega kriva le /ena, ki mu J je pobegnila Z dingim čez mejo ! v Avstrijo. Iz »žalosti in obupa; '; - r.u-.el pili, /a alkohol pa je h'.-i !o premalo zaslužka in je zaradi !.->;• /ačci .sejni i ludi po I it j on i POVOZIL JU XK NA PREHODU ZA PESeE reda'-"si;" !•. v^S< 'uutr'ZH- j «cn»vfr. Raeu Štefanu jo pa v zrl plotnik / oseb..ia. ::-;ouobilam ^\ ,e toltko, kolikor ;e potre, KR 23-01 na prehodu /a pcžce j h"^' ™ vMrto nabavi lenega pro- nc.vo/il D.vi,LuskoVcc Sc;1" ^21«» ■ • , mi , , • ^ . |>,., ^ Sodtsc jo odmordo ohU^u «>-5 j,- pri nesreči v^kTu* -! ? mesecev zapora, preklicalo »a • projinjo — pogopio lia/eti 5 curja ii Obe je pri nesreči vrglo n»' spodnji dei a^-iomobila, i".vi čemer sla razbiii vclrobvansko sloklo.! Roznianovi.' jo bil«^ la/o tcje^ia poškodovana. Do.nesreče je prl-|16, ker voznik ni upošteval orod-rr.-sf. pešakinj. MOPEDIST iE OMLDU-L Na cesti II. reda v naselju \Ch-iev laz pri Bohinjski Bistrici je v petek popoldne nenadoma padci po cestišču mopedist .rane/. 2van. Padcu je bila vzrok omed-levica. Teže poškodovanega rilo-pedista (s pretresom možganov) so prepeljali v jeseniško bolnišnico. POŽAR V CASIVSKEM DOMU V soboto ob 22,30 Je nastal požar V stanovanju Franca Tavčarja v Vogljah 93 (v gasivskern domu), ker dimnik ni bi! primerno zavarovan. Zgorel jo pod v kuhinji in nekaj pohištva v skupni vrednosti okrog 300 tisoč dinarjev. Požar «6 pogasili poklicni ja-sivci iz Kranja. SMRTNA NESREČA MOPEDI STA Jesenice, 23. aprila — Dgnei olj 7.55 se je 42-Ietni Franc Gartncr, dorne iz. zasipa pri Bledu. jx>!jal t mopedom ji središča Jesenic in nesluteč nesrečo zavil z desne strani cestišča proti bencinski črpalki mi Jesenicah. Za. njim J6 pripeljal motorist Viktor Franko z Javornika. Motorist je nameraval prehiteti mopedism v času, ko je Gartner zavijal v lovo. Zato je prišlo do ircenja. pri čemer Je Gartner dobil hude poškodbe na glavi, k! jim Je tri prevodu v bolnišnico podlegel. Točen v/vrok nesreče še ni ugotovljen, vsekakor pa gre za pravilnu alt nepravilno nakazovanje smeri. je niosocev i:] 15 dni zapora ter mu izreklo enolno l;azen 11 mesecev zattora'. Oh koncu sojenja pa je bilo ob ve: oero. da išče Talabir-ja 5l preiskovalni sodnik 1/. Maribora zaradi 19 nadaljnjih tatvin, ki jih jc obtoženec seda j -zamolčal. Talablr so fd tako pokazal .kot hud povratnik, ki gr. že sedaj čaka sne' noro sojenje. Njegovo izprijenost )?. nripisati bolj zanernarjoni vzgoji v njegovi mladost! *: ot pB polomu v zakonski zvezi. Tako on sam kot ; njegova /ena sta povsem zaVrgla I tudi svoje tri otroke in jih nro i pustila v hrenu: ženinim tfariem. I Posvet o ustanovitvi gostinske sekcije Kranj, 'JI. aprila — Juh- .dopoldne ob 9, ur; bo v prostorih kluba .';OiS|>odar*tvenikov v Kranju posvet gas;ti;r.'-»kih deltivoev o ustanovitvi gostinske sr.kei.io za Goir-rn-hko. Pobudnika cslanovitve lake eekcijc - CJorenj*;ki: tuii.d'vria zveza in klub gospodarstvenikov — pričakujeta, da ie bo posveta zaradi važnost; in učinkovitosti medsebojnega gospodarekega sodelovanju , gorenjskih .aostln^kih organizacij udeležilo vohko njihovih predstavnikov. v/^oja i \ oiiive pomenijo krepilev sarao-i!pravnega s!si«»ia i i/iciniSkoga, temi več jc ustvarila . ■udi potreb;- po servisnih uslugah za' motorizirani turiste. Saše ser-' ' visno 'delavnice pa so sedaj fi|('j slabo opremljeno za upravljan jo i kvalitetnih USing', primanikujo pa ; jim tudi nadomestnih delov r;> vozila tujih znamk. — Vse, kar smo našteli za trsov i no, v bistvu velja tudi >.a go-! »thistvo. Tu(li 10 bi morajo biti ' I bolje pripravljeno za S:preie03 lv> : ; ri,%tov. nn obni(?,jinih p rob od i h i '•■ na uaj bi goitinski obrati -nagoto-; i vili kvalitetrje ggslinske storitve I s hitro postrežbo in s spccializi-; ranim obsegorn usluv. To je torej nekaj napotkov, M i b! jih morali pričeti uresničevati I šc pred pričetkom glavne sezone. Vseh seveda nc bc mogoče ures;-ničiti, ker so nekateri Izmed hjib vezani na daljši čas ln seveda tudi na večja sredstva. Vsekakor pa bodo že lep uspeh dosegli tisti napotki, ki jih je mogoče ures ničiti /. večjim prizadevan]em h ( mnogokrat tudi maln več dobrt i volje. - IV 2 \ei)reirjrana v prireditev od ma a do septembra sodelovalo 15 tekmovalnih ekip iri jf) ekip na. množičnem pohodu, /a cas od 25. do 30, •junija pripravljajo gOfenjski taborniki »/lot medvedkov iti čebelic« ob sobeovem bajarju, ki bo prvikrat v republiškem merilu in zato pričakujejo okoli 1000 udeležencev, Za njimi bo ob -Soben ;>Tabor bratstva in enotnosti <, v katerem bo 150 tabornikov i/ vaeh 'republik. V ta čas sodi tudi drugo republiško srečanje tabornikov jrth Bledu Lansko" srečanje — Imenovali so ga Festival — ni preveč uspelo, /a I o Je odbor \ nese! v program ver zanimivih novosti. Precej poudarka bo na prikazu kulturne dejavnosti tabornikov, 'lako bo od 27. junija do 3l>. julija med drugim na programu ori-entaeliski pohod, tekmovanje v lokostrelstvu iu prireditev »Tabornik pred mikrofonom«, za katero bodo taborniki že prej pripravili več izbirnih tekmovalnih prireditev, Zmagovavec v orientacijskem pohodu bo prejel pokal, ki ga v spomin narodnega heroja I ožeta Grc^/i v'ču pu dci juje ObO SZDL Radovljica. Nag rak., i bodo tudi zmagovdvci ostalih tekmovanj. Udeleženci srečanja bodo j oh zaključku (iodeluvaji ■• ■.'.•ruti, i v Uaic. Q sc bodo ) kljucdr tudi 1 :>roedvedki« in .>ecbclice« ir. ti- j bornjki i/ tabora na Sobcu i u bo | tako okoli 1300 tabornikov na ru,> , lične načine prikazovalo taborni- j ško dejavnosl. Nadaljevanje -Tabora bratstva in eftotnosti<« bo mednarodni ta-' bor belgijsko Ii: ii.vbjansko roein-Vstične-mladine. V /.ačetku avgusta bo jeseniška občinska zveza pripravila odhod skupine jroreni-skih tabornikov v Italijo, kratij-su".v občtoake zvoza pa odhod v Belgija. V drug: polovici, julija se bo .'■k u pir-a 30, tabornikov z Gorenjske udeležila taborjenja v »Taboru bratstva in enotnosti« ob Ohridskem jezeru. V avgustu se bodo skupaj s planjjjd udeležili •• »huda za Mila-!c'.;;L r meiporial, ki bu Jtkrati v počastitev obletnice »kočevekega zbora-'. Sredi septembra je na vrsti pohod gorenjskih -medvedkov-' in ■ ■čebc-oc:. \ Begunje in Drugo. Hkrati vse enote pripravljajo letna taborjenja, ki bodo letos predvsem v okolici Fazane in Pulc. — S. Preskrba z. mesom Od 1957 do danes krepitev družbenega upravljanj« v kranjski... 0 Z uvedbe novega Komunalnega sistema y letu 1955 je olWJ-postala temeljna družbeno-politična skupnost, v kateri družbena 1 ekonomska vprašanja rešujejo neponredno delovni ljudje sami« O* čina je s prenosom vedno več pristojnosti postala '-ainostojnej-3' hkrati pa se je krepila tudi njena materialna osnova. j- if datnl dobi ObLO nenehno krepil. V petletni mandatni dobi «c • povečalo število svetov in "komisij na sedanjih 13 svetov in 9 misij, ki imajo skupno 126 članov. V tem času se je močno % tudi delavsko samoupravljanje, v njihovih organih pa je lH' vSf nov delovnih kolektivov. Družbeno-polilične organizacije so sj doslej močno prizadevale, da bi bilo v vseh organih vipravU*^ ko vij^j;! čimveč žena, vendar jim to do predkratkega še nI povsem usp Med 56 občinskimi odborniki sla samo dve ženi, v svetih misijah le 17, medtem ko so v organih delavskega samoupra žene zastopane le z 10 odstotki. Zadeva se je v bližnji pretei^*,«, -ont" nekoliko izboljšala in vse kaže, da bodo v tržiški občini v ovP upravljanja žene že v kratkem dejansko enakopravno zastopan«« Težave pri nakupovanja živine telečjega mesa po vsej verjetnosti nekaj časa ne bo na pretek Vreme Vremenska Bilka TVontalne motnje potujejo proti zahodnim Alpam in se pomikajo nadalje proti ,\/hodu. Na naše kraje bodo vplivale predvsem /. nevihtami iti kiajevninu plohami. V višinah-se pomika proti Alpam hladen zrn«, 1 i bo šč nadalje povzročal nevihtno vreme. Napoved vremena za sredo In četrtek Dano: bo spremenljivo oblačno vreme z nevihtami predvsem v alpskem svetu, v četrtek prehodno izboljšanje vremena. Prevladovalo bo -c nadalje toplo vreme. » Snežne razmere v torek ob 7 Vršič —5 stopinj, 120cm; Tamar 0 stopinj, 40cm; Krvavec 4 stopinje, 140 cm; Komna 3 stopinj, 160 cm. Vremenske razmere v torek ob 13 Lesce zmerno oblačno. 20 stopinj, zračni pritisk 1010 mili barov, pritisk pada; Planica delno oblačno, J7 stopinj; Jezersko zmerno oblačno, 17 stopinj; Ljubljana pretežno oblačno, 22 stopinj. Pretežni del xa komunalno dejavnost Preddvor — Enajsta redna seja i ga proračuna kranjske občine, krajevne skupnosti v Preddvoru Menili so, da je potrobno ta sredic bila usmerjena v glavnem na j stva usmeriti tja, kjer bodo naj-razdelltev proračunskih sredstev! več koristila. Tako so namenili za letoSnje leto, ki jih je v višini 1 pretežni dei za komunalno dejav. 2,686.000 dinarjev dobila iz redne-1 nost, Za krajevne ravniuske ce- j ste: Preddvor - Breg - Tunaliče -Olševek. Tupaliče - Gmajna IU Preddvor - Nova vas so določil« 206.000 dinarjev, za gorske ceste: Preddvor - IVlaČe, Tupaliče - Mož-jsnea in Potoče pa 360.000 dinarjev; določili pa so tudi potrebna sredstva za nastavitev rednega cestarja. Ostala sredstva so namenili še za kanalizacijo v Preddvoru .avtobusna postajališča, za ureditev pokopališča, za ureditev javnih nasadov hi parkov in še za nekatere druge manjše zadeve, Drugi del ycje pa je bil namenjen bližnji turistični sezoni. Skupnost je namreč ugotovila, da je treba takoj storiti vse potrebno, da se uredi in olepša vsaj središče Preddvora. Posebno so se zavzeli za ureditev odlaganja smeti, glede zasajevanja dreves, shranjevanja drv itd. Pri olepševanju kraja bosta sodelovala turistično oddaljenih krajev. Čeprav so, problem že mnogi tivideli, u* no ie nI lasno, kdo ga b° PrettMi teden jo zaradi tf^^i katerih £o se mašil nak^^Jjjj, Klavnice Kranj, tudi °™®tgW Ijudsiki odboi- Kranj človoltl, ^ u:eaiač'i cene k cenami, niečf1 v<-.sosed-njih območjih in ^ ljajo v njenih prodajalnah ^^Jr oje cene: goveje m&so svl^ jov, telečje, 550 dinarjev m ,:ko 600 dinarjev. Vendar V t podjetja ponekod s cenatu^ jfi ušla nekoliko višje ter v t"' domnevajo, da ne bo dolg^*^ do ponovno daleč za dwS'iin ' (tPromeloi znaki ■ činitelji nest. —- !<. Kot najvažnejši iu osnovni vzrok je treba omeniti precejšnje zraanjSanje števila živine. Tako je bilo na območju sedanjega ljubljanskega okraja ob koncu leta 1961 202 tisoč govedi in 127 tisoč prašičev vseh vrst. ob koncu I - • -lanskega Jeta pa.179 ti^ glav go-» VaillOSO prO.Hieia« veda in 117 ti«oč prašičev. Vdruz- I benem sektorju se j? sicer Ste-i ' vilo živine pomnožilo, vendar nc, Vsc občinske komisije ,.• var-1 metmh znakov, postavljal.. ^ tolike, d«i bi lalifco nadomestilo, nos t. in vzgojo v cestnem prome- j nojev ob važnejših cestan» .t občuten padec pri zasebnih knte-|tu na Gorenjskem ža sodelujejo nizi ran te predavanj ° I5, tovavcih. Tiso imeli .v začetku v i0lOil1ji nni ,Vt./n; "pud , v.,nio.ai prome.1 a, predavanji V , lanalMK leta 177 tW glav govc j g^ :Pr0lwtni /J18k! . yinUelji ; m, 1Kn/r:ojuih iilmov. V^p. varnosti prometa«, ki se ie priče- j vestnegu omrežja in skrb .v; la že 1. aprila, končala pa se bo dostno opremo s vtotn ^ 30. junija lotos. znaki, ureditev Šolskih kabin • di in 113 tisoč prašičev, v začetku letošnjega leta pa 153 tisoč glav govedi in 95 tisoč prašičev. Podobna je slika tudi na drugih območjih naše države. Na zmanjšanje števila, živine je vplivajo več činiteljev, Takonc smemo prezreti, da so bile v naših proizvodnih območjih že dve leti. zaporedoma suše, da oo bile pogoste elementarne nesrečo —-tako lokalne kot tudi širšega obr sega —• da proizvodnja, mesa .s svojimi povečanji ni dohajala večje potrošnje in večanja i zvez- V tej /vezni akciji n« gre le za to, da bi se komisije same ukvarjale z prometno vzgojno dejavnostjo, pač pa je treba k delu pritegniti tudi vi'sto drugih organov in organizacij. V letošnji ak-; ciji je delo usmerjeno predvsem j v izvedbo najširše akcije f.a' spoznavanje in upoštevanje r>ro-; i prirejanje raznih tc^Tr'C'V*.\tf$' šolah in drugo. Vsi tisti, k* jo na skrbi prometno varn^ ^ vzgojo v prometu ,upajo, skeo1 akcija . tudi na Goienj saj s° dtr segla svoj namen. (Jelo povsod rolo resne zav': R., Kas volilni sistem (Nadaljevanje) vsak volivec ------ oziroma delovni človek ima na zboru pravico Ca a^il P° er|ega odbornlškega oziroma poslanskega kandidata, kanrf^ n'egov Predlog najmanj štirje volivci, se vpiše tak da i-- na lis[o kandidatov, o katerih glasuje zbor. Predlogi se ua.)ejo ustno. i Ko je končano predlaganje kandidatov, preide zbor nI glaso- ganc0 ^LOUvc-l oziroma delovni ljudje glasujejo za vsakega predla Ea kandidata posebej in sicer po vrsti, kakor so bili predlani, javno, z dviganjem rok. - Predjandldat zh?r* vollvcev oziroma zbora delovnih ljudi je vsak nQ. a8am kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih. Ce in h |" 0t. Pred}aganih kandidatov nc dobi večine, se predlaganje %anje kandidatov ponovi. Predsedujoči po končanem glaso-'naznani, kakšen je bil Izid glasovanja in kdo izmed predla-ozir ' N° ''' Ve* ino sPrej"eti za kandidate /boru. C) zboru volivcev 2bo°ilnU /hor" delovnih ljudi se pifle zapisnik, ker pa se na istih skuiv opravl-ia kandidiranje v .skupščine veČih družbeno-političnih Pnostl- »eveda za vsako poseben zapisnik. Post* ^^^idat zborov volivcev ozir. delovnih ljudi volilne enote Vo|-anc Vsa^ kandidat, čigar kandidatura je bila sprejeta na zborih ]jUtj.cev'. ki obsegajo najmanj petino vseh volivcev oziroma delovnih vpisanih v volilne imenike na območju volilne enote. liuch* pucl!aSi sklepa zbora volivcev oziroma zbora delovnih đatur SL'sUu' predlog kandidature po posebnem obrazcu. Kandi-P morajo biti vložene 15 dni pred dnevom volitev. ie zv .*\;mclidate za, splošno zbore Cobčinski zbor, republiški zbor in Sjce,/ni *bor) lahko predlaga tudi določena skupina volivcev, jtbor ST5 za. zvczn' zbor 200, za republiški zbor 100 in za občinski enote 'volivcev, ki so vpisani v volil, imeniku na obssočju volilne (za :cn morajo bili, če sestavlja volilno enoto več občin obč naJmanj 20 občjn C/UV zhoi'b Predlagatelji kandidature iz najmanj polovice naim*~: ^mot'ia volilne enote, iz vsake teh občin pa mora biti predlagateljev. Vl- VOLILNE ENOTE Sc *°dborniki in poslanci se volijo po volilnih enotah tako, da Kinih ' P° 611 odbornik oz. poslanec v vsaki volilni enoti. Le v vo- n0stj cnolal1 » volitve odbornikov občinskega zbora delovnih skup-Se lahko izjemoma voli tudi po več odbornikov. ta j* Q^de Tlu navedeno jc za volitve odbornikov občinskega zbo-^°čcno \ ,nske8a zbora delovnih skupnosti v posamezni občini do-ObmoČi 0 volilnih enot, kolikor se voli odbornikov. Njihovo Volilne'0.07'" dclovncin druge organizacije, kijih obsegajo posamezne er,ote, je razvidno iz občinskih odlokov. določeni VoliLvc Poslancev v republiški zbor so na Gorenjskem ne vohlne enote tako, da obsegajo naslednja območja ki L Y0l*LnA ENOTA JESENICE I: obsega del občine Jesenice, - go^6*!114''? krajevna skupnost Rateče, krajevna skupnost Kranj- krajevna skupnost Dovje—Mojstrana, stanovanjska skup-stanovanjska skupnost Plavž—Jesenice in krajevna Pnost Pt. .^ovanjsika i 45 v lanin:,-Podao^^1: . ki g LILNA ENOTA JESENICE II: obsega del občine Jeseni-9vanjsW?'iclma-io stan°vanjska skupnost Podmežaklja—Jesenice, stasa J jevna ce nova ika Bel Tsklm'»>-'d Sava, stanovanjska skupnost Javornik—Koro-W». 'la"-Jesenie.r etnid■■. Utunnnu Rle.iska Dobrava in kra- -Senice, stanovanjska skupnost Blejska Dobrava in kra-49skUp„0sL iirovnica. Zajem'V|mu- CJCc, KamVa' Sredn'a Dobrava, Zgornja Dobrava, Hraše, Studen-Ca' Zgon Vd ?0rica» Kiopa, Brda, Lancovo, Ravnica, Spodnja Lipni-G|,*<>ko n MPnica, Vošče, Pen t;ih- Zann^1'^1' Mf«nic, Vrhnje, aselji: Radovljica, Lesce, Begunje na Gorenjskem, Polj-"ezje, (rniver, Dobro polje, Noše Brezovica, Cešnjica, Poljilca pri Podnartu, Lipnica, Prezrenje, Spod- c^-e. Dvo račića, Ljubno, Posavec, Praporče, Rovte, Hlebce, Nova vas pri Les->rska vas, Spodnji Otok, Zgornji Otok, Mlaka, Slat-78 v "l VUS' ^ftdnJa vas, Mišače, Otoče, Podnart in Zaloše; Ja Uka GLlLNjA ENOTA SKOFJA LOKA I: obsega del občine Skoi-n» gor-, \i1a-Scl'i: (iodešič, Gosteče, Draga, Pungcrt, Crngrob, Križ-?/n»lt 'i,.' ii°^kl in> Papirnica, Pevno, Andrej nad Zmincem, Hosta, S^BCe n zmincem, Puštal, Sv, Barbara, Gorenja vas—Retece, (h(,r. Šut," t ■'- Sla,a Loka, Trnje. Vešter, Virlog. Grcnc, Stari .^lli-ca *t' , rala' l-ipica, Dorlarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše, Pod- la Loka in Vincarje; ^A ENOTA SKOPJA LOKA II: obsega ostali del ob-skol ja Loka, ki ni zajet v 78. volilni enoti školja Lo- 82. Vq» L1LNA ENOTA TR2IĆ: obsega območje občine • Za 79 Vr\ 111 V ku j. °We skolja Loka Tržič. volji z^ore delovnih skupnosti republiške skupščine so dolo- ihoć 1,1 *^«puu»l» «cj/uuii»«vc •j volil"010 Za ohmoc'c ®oranJs** tsioie: * obe A ENOTA JESENICE: obsega organizacije na ob- 3o v;:'nc Jesenice; n,^i:i I ULNA ENOT ci"e Kranj "A KRANJ: obsega organizacije na delu ob-ki ni zajet v 31. volilni enoti Kranj—Tržič; 3, — w» rs 0i>",0(-'iu°V1LNA ENOTA KRANJ—TR2IC: obsega organizacije na '"''lov \ i',1 opčine Kranj, ki ga zajemajo področja krajevnih ( Tržj,0' (""'kv' Predoslje, Preddvor ter Jezersko, in območje (>bl'K.';y0l:lL,SiA ENOTA RADOVLJICA: obsega organizacije na občine Radovl ■"»A ENOTA ŠKOFJA LOKA: ob sega organizacije na ENOTA RADOVLJICA 44. Vrvi7,"'L' Rad(^|Ka; 0i,W-iu VLNA El HM* ^ofja Loka. n°-'i !vn,!,'p'('lol;' veljajo za vsak posamezen zbor delovnih skup-% z "skL' skupščine. v>''lriL Hi)||)1'!VC v Jtve*no skupščino predstavlja območje občin . ^or po 'rr/|o, Radovljica, Jesenice in Kamnik skupaj za cn,) volilno enoto; te nosijo zaporedno številko 64. V,| VOLITVE • (v!^01.^0 SKUPŠČINO: : .. r.i zbora oziroma /bora delovnih skup- 500° ^'oč'io tako, da glasuje na posameznem volišču <', ''!'u!''k;;, j", U)|v'ev. V bolnišnicah, senatori jih, porodnišnicah, ' VolžeaT bn'h domovih. v katerih je nad 25 volivcev, so vJ}' v katpri'1- v Vsaki delovni organizaciji oziroma skup- Sindikalna konferenca kolektiva Gozdnega gospodarstva Bled Odločanje ni prodrlo v širino le zaposlenih, najmanj 25 "delovnih ljudi, ki imajo :" trebjft dsločiti posebno volišče, medtem ko se Ula!,i koi Ž5 volilnih upravičencev združijo v skup- (^ackljievange eledt) BLED — V nedeljo, 21. aprila, je bila tu konferenca flndikata Gozdnega gospodarstva Bled. 472 članov sindikalnih podružnic jc zastopalo nad 30 Izvoljenih delegatov, članov sindikata v podružnicah gozdnih uprav Bohinjska Bistrica, Pokljuka, Jesenice, Radovljico ter podružnico splošne uprave na Bledu, avtoparka in gradbene skupine. Udeleženci so v razpravi govorili o uveljavljanju samoupravljanja, o gospodarjenju podjetja po gozdnogospodarskih načrtih, o družbenem standardu, o povezavi gospodarske organizacije z zaledjem ln z družbenimi činitelji v kraju ter o številnih drugih vprašanjih. Ob koncu so izvolili 11-članski osrednji upravni odbor. Razprava je dokaj široko zajela raznolikost notranjega življe ' nja v kolektivu, osvetlila je vr-] slo le/av in nerešenih vprašanj, hkrati pa je nakazovala tudi težnjo po nadaljnjem izpopolnjevanju in krepitvi samoupravljanja in zavestne delovne discinline. 7. decentralizacijo v letu 1961 so v gozdnem gospodarstvu izpopolnili-sistem samouprave s formiran jem sedmih obratnih delavskih svetov, ki na v ekonomskih enotah še ni zaživela v pravem pomenu besede. Pristojnosti samoupravnih organov prizadeli čestokrat niso znali izkoristiti ali na zavoljo slabih organizacijskih oziroma operativnih prijemov odločanje o važnih stvareh nI nrodiio v širino. Ce npr. člani DS nravo-Časno ne prejmHo potrebnega gradiva o Važnejših vprašanjih, ne morejo o njih razpravljati iu sprejemali utiv/nih ukrepov. Z zadevami o invest'niski politiki, snreteman ju pravilnikov, 0 delitvi, o planu proizvodnje itd. bi moral biti seznanjen vsak član kr-Vk^va. Pri vwh vi*-lih vnra-Sa-njih je potreben določni čas za premislek in izmenjavo mnenj. — Tudi glede delitve ee nekateri člani kolektiv9 preveč zanašajo na samoupravni organ, promajo pa se zavedajo, da je od prizadevanja vsakega posameznika in od njegovega delovnega učinka ud v' sen tudi realni zasluže!,. Posebno vprašanje, o kalcrcm so na konlcivnci razpravljali, so investicijska vlaganja in skrb podjetja za družbeni standard. V minulih letih so pota bi I i nar več sredstev za širjenje mreže gozdnih cest, v prihodnje pa b.; do namenili večja sredstva za zboljšanje pogojev drla in za mehanizacijo proizvodnje. Za delavce v gornjesavskem območju bodo zgradili no\a stanovanja in poskrbeli /a zboljšanje delovnih pogojev. Kolektiv gozdnega gospodarstva #e je na svojih sindikalnih in drr.r.h posve;ih izr°k 1 za to, naj bi /aotitalejšim gozdno gospodarskim obmociem — kakor sta goni jesavsko in radovlji ško — namenili več Investicijskih sredstev, da bi tako postopoma izenačili delovne pogoje delavcev teh območij z onimi na Pokljuki in v Bohinju. Na konferenci so delegati poudarjali tudi potrebo po čim tesnejšem sodelovanju podjetja s krajevno šamQUpl a\o. — J. B. AJešu v slovo Cestno podjetje Kranj je v teh dneh začelo postavljati na nevarnih zavojih posebne varnostne ograje. Le-te bodo postavili na odseku ceste I. reda Kranj — Radovljica Dne 20. aprila je po mučni bo* le/ni v 58. trut umrl Alcs Jagodie-Torfe. Bil je nosiv ee dveh odlikovanj za hrabrost in /a žasltUd za narod 111 stopnje. Vosi, da je ugasnilo njegove življenje, je globoko pretresla vse tiste, kismo ga poznali in / njim sodelovali. Kot zaveden Slovenec in poštenjak se je kmalu po sovražni okupaciji že lc)41. leta pri* I družil narodnoosvobodilnemu gi? banju. — Bil je ayilen pripadr.ik NOV. Februarja P)44. leta je odšel v partizane. Bil je v skotje-loškern odredu, naio v Preseino-\ i brigadi in v I \. korpusu. Ko je zvedel, da je v Vojkovi brigadi padel brat Franc, jc nadaljeval boj s podvojeno silo, zavodajbč se, da še tpora boriti ža dva. * . Delo naj bo merilo TUDI PRI DODELJEVANJU SREDSTEV ZA KULTURNO IN PROSVETNO DEJAVNOST gostinstvu, bakteriološka presoja Po osvoboditvi je tivno sodeloval (bil lov. Aleš ak-je član odbo- e is toče obrala, uporabnost deter- : ra oz. organizacije ZB NOV Vog gentov v živMbki otroki, sodobni Ije itd.) po« Jed t na l dietiko, tehnologijo 1 ------J \a kratkem važu ^ RADOVLJICA - Mii-1'. četrtek in petek sta bila nH <>!> ("itiskem odbfru v RadovUiei dva va.":na posveta o pripravah na volitve. V četrtek sc jc sešel razširjeni poKlieni aktiv pri občinskem <»db'>ru S/DL. . Razpravljal je o kandidatih ziv zbore" bodoče občinske skupščine. Ob tej priložnosti sestavili eacrl vkeh /borov voiiv-cev na terenu In v delovnih <►.--eanlzaeijah. Pričeli st> se v po-nrdcMcU. vodijo jih pa odborniki in člani političnega aktiva, Vsj zbori se bodo -zvrstil; do petka W. aprila. V petek, 18, aprila, pa sq se na aktivu odbornikom razgevarjall o v.,o-binj In poteku zeerev volivcev, •9 m.«:'.) - Upravnj odbor pocltni kega doma GG Hlod namerava za prvomnjoke pražil'ko odpreti dom v Piranu. bmo<:.ja kranjskt. ^ _ predvidevanjih skupaj d t< ,,liretlilev so zdo kjer sta bili uspešnejši prvolme-novani ekipi. Za nagrade vsem nastopajočim ekipam in šolam so poskrbeli organizator in kranjska podjetja, prvoplaairana ekipa pa je prejela pokal občinskega komiteja ZMS Kranj. Najbolj*! ekipi sta se uvrstili v okrajno tekmovanje, ki bo konec maja v Ljubljani. — B. S. Koncert mladih Jutri, v četrtek, bo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju koncert mladih glasbenikov, ki .študiraj** na glasbeni šoli v Kranju. Koncertni spored bo izvajalo b violinistov, 2 vtolončelista, I klarinetist. .r> pianistov in 4 solopev-c-i, Solopevci bodo peli operne arije. Mladinski orkester pa bo spremljal solopevce, in sicer arijo cvetic iz Bizelove opere Carmen in duet Barkarole iz Hoffmanovih pripovodk. Spoccsd koncerta je pester, saj so na sporedu dela iz svetovne glasbene literature. — A. sklada. Po prvih bi letošnji sklad razpolagal s 87,811.000 dinarji. Skoraj 50,000.000 bi bllo'iz proračunskega prispevka gospodarskih organizacij. Pri delitvi pa naj bi bilj na prvem mestu Osrednja knjižnica, Mestni mu'/ej, Prešernovo gledališče ln druge organizacije in društva. K. M. Seminar i/ higiene prehrane popestrili gojenci ekonomske šole, vrtcev, glasbene šole in pevski zbor osnovne šole »Simon Jenko«. Organizator — ZAVOD Podcenjevanje dopolnilnega izobraževanja KRANJSKI G L Kranj. 24. aprila — Jutri se z.a-eni« v .Preddvoru tridnevni seminar, ki bo prikrojen praktienemu delu in problematiki s področja higiene prehrane na terenu. Seminar organizira zavod za zdravstveno varstvo Kranj v sporazumu /. republiškim sanitarnim in špektoratom, zavodom SRS za zdravstveno varstvo in Društvom sanitarnih tehnikov SRS, Namenjen je sanitarnim inšpektorjem, sanitarnim tehnikom v gospodarskih organizacijah in zdravstvenim ter drugim delavcem, ki. se ukvarjajo s problematiko sestava in priprave prehrane in nadzora nad njo. Po ne preveč števdnih prijavah za seminar sodeč '^lodajavci --od občinskih ljudskih odborov do gospodarskih organizacij - precej podcenjujejo pomen takega seminarja, c-eprav je znano, da fe prav na področju prehrane, ki nam je vsem najbližje, dogajajo tudi največje nepravilnosti. Vsebino seminarja izpolnjujejo naslednje teme: ocena in uporabnost nekaterih movtfti aparatov v ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV v Kranju zasluži vse priznanje, ker se v svojih prizadevanjih za popestritev in izboljšanje poklicnega usmerjanja mladine loteva | tudi lakih oblik dela. O popolnem uspehu prireditve pa vendarle nc moremo govorili, ker smo na njej opazili stvari, ki so dobro pripravljeno prireditev močno kvarile. Tako so nekateri mladi poslušavci s svojim neresnim odnosom do nastopajočih in stalnim povzročanjem hrupa zelo molilj prireditev. Posebno veliko razburjenja in razočaranja pri nastopajočih in poslušavcih, ki so z medklici izražali svoje nezadovoljstvo, je povzročila ocenjevalna komisija. Ni imela enotnih in dobrih kriterijev, zato so bile ocene velikokrat vsem pristojnim nerazumljive. Da ocenjevavci v svoje odločitve niso bili gotovi, lahko sklepamo iz tega, da so ekipi, ki se jc priložila, oceno podvojili. Pritožbo datge ekipe pa napovedovavec sploh ni posredoval komisiji. V finale so se uvrstile ekipe iz osnovnih šol Duplje, Gorice in »Stane žagar«, ki so zbrale enako število točk in so morale odgovarjati na dodatna vprašanja, Ekipa osemletke s Šenčurja med tekmovanjem o poznavanju klicev 4 SREDA. 24. aprila 19fiJ I I I I I I Ali žc veste, da ... ... Je imel sedanji ObLO Tržič v svoji petletni mandatni dobi 71 skupnih sej obeh zborov, medtem ko je imel zbor proizvajalcev 74 samostojnih sej, občinski zbor pa 67. ... se je družbeni bruto proizvod v zadnjih letih v tržiški občini povečal za 6,6 odst. in je znašal v preteklem letu 5 milijard in 472 milijonov din. ... bo narodni dohodek na enega prebivavca v tržiški db» čini porasel od '430.503 dinarjev v letu 1957 na 523*873 dim v letu 1963, če bo dosežen predvideni letošnji družbeni načrt. To pomeni, da bo narodni dohodek na prebivavca precej večji, kot je predvideno okrajno povprečje (441,328 dinarjev). ...'je 44 odst. prebivavcev tržiške občine zaposlenih. Predvolilna aktivnost v kolektivih Tržič — Prav tako kot na terenu je v tržiški občini živahno predvolilno življenje tudi v delovnih kolektivih, številni člani gospodarskih organizacij, predvsem pa sindikalne podružnice, so že večkrat razpravljali o organizaciji volitev in kandidatov za novo občinsko, republiško in zvezno skupščino. — Zadnji večji posvet pred pričetkom zborov volivcev v delovnih organizacijah — le-ti so se pričeli že ta teden — pa je bil pnetekli ponedeljek dopoldne. Na posvetu, ki ga je sklical ObSS Tržič, so se predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic še enkrat pomenili o političnih pripravah na volitve za občinski zbor delovnih skupnosti, o sami izvedbi volitev, razen tega pa so razpravljali tudi o kandidatih. — B. Živahne priprave Do letošnjega delavskega praznika — 1. maja — nas loči le še nekaj dni. Zato je razumljivo, da postajajo priprave na to praznovanje vse živahnejše, čeprav so se tudi letos člani tržiških delovnih kolektivov lotili sporeda prvomajskih prireditev precej Zgodaj. Tako kot je bila praksa j že v prejšnjih letih, bodo prvo- \ majsko praznovanje posamezni \ delovni kolektivi prilagodili svo- J jim željam. 1. in 2. maja bodo j organizirali skupinske izlete v j razne zgodovinske ali turistično zanimive kraje. Razen tega pa bodo žc 30. aprila v vseh gospodarskih organizacijah interne prvomajske proslave. Za čim lepše praznično razpoloženje bodo v Tržiču poskrbeli tudi na večer pred praznikom dela. Medtem ko bodo na vseh bližnjih vrhovih zagoreli kresovi, bo v Tržiču ob 18. uri promenadni koncert tržiške godbe na pihala, nato pa bo ob 20. uri slavnostna akademija v Cankarjevem domu. ki jo bo pripravil občinski svet Svobod. — F. Gradnja največjega športnega objekta v tržiški občini — novi stadion v Križah — poteka nadvse zadovoljivo. Ce bo vreme tako naklonjeno, kot je sedal, in če bo tudi dovolj pridnih orostovoljnih rok, bo objekt letos dograjen ln bodo na nJem že tudi prve športne prireditve. Za otvoritev pa je predviden velik telovadni nastop Zvezna štafeta mladosti prvič skozi Skofjo Loka Sprejem mora biti nadvse slovesen — Lokalna štafeta iz Selške doline — Nagrada petim mladinskim aktivom — Spominsko objeležje sekretarju SKOJ škofjeloškega okrožja # SKOFJA LOKA - Dnevni # red nedavnega razširjenega f) plenuma občinskega komi-O teja ZMS je bil dokaj ob-% sežen. Potem ko so se se- # znanih z rezultati gospo- # dar jenja v prvem četrtletju 9 in o njem kritično razprav-9) Ijali, so posvetili veliko po- # zornosti pripravam na bližaj) nje volitve, praznovanju 9 dneva mladosti in sprejemu # »štafete mladosti«. Letošnja štafeta mladosti, ki je odšla iz Jajca na 5991 km dolgo pot, bo 14, maja okoli 13. ure prišla v Skofjo Loko. Krr doslej pot zvezne štafete še ni vodila sko/i Skofjo Loko, jn naloga in dolžnost mladine, da sprejme štafeto kar najbolj slovesno. Sprejem bo hkrati s planinsko štafeto na Mestnem trgu. Zvezno štafel> mlado-ti bodo mladinci škofjeloške komune ncv'Ii ori T."bile. kjer jo bodo prevzeli Oj mladih Zi-revcev, ln jo cdnesli skozi Skofjo Loko. kjer bo kratek posti*nek zdru'cn z mitingom. d<> Zabntee in jo tam predali mladincem kranjske občine: planinska štafeta pa bo ila prek Trate, Godešiča, Rateč, Jeprce na Zbilje, kjer se bo priključila zvezni štafeti. V zvezi s tem so razpravljali, da bi organizirali še lokalno štafeto, ki naj bi odšla iz zgornjega dela Selške doline — verjetno iz Davče. Dalje so govorili tudi o prireditvah v počastitev dneva mladosti, ki bodo v času med 19. in 26. majem. V nedeljo, 19. maja, bo množičen izlet mladih — pripadnikov vseh organizacij (taborniki, športniki itd.) — na Stari vrh nad Skofjo Loko. Na osrednji akademiji pa bo razdeljeno 5 kolektivnih nagrad najboljšim mladinskim aktivom v tekmovanju za dan mladosti 196'$., ki ga je razpisal ObK ZMS. Plenum jc poudaril, naj bi se podobna tekmovanja nadaljevala skozi vse leto. Tako so v tej zvezi razpravljali tudi o tekmovanju v počastitev 29-lctnice I. kongresa slovenske mladine, ki je bil 13. oktobra 191,1. leta v Kočevski reki. V počastitev te obletnice bodo odkrili SJHHulll'fcl r';Hežje prvemu sekretarju SKOJ za škofjeloško okrožje Janku Marklju. ki je padel pred 20 leti v Zalem losu. St. S. iVaš razgovor 99 Čipkarski dan 66 Številnim tutristionim že tradicionalnim prireditvam na Gorenjskem, kot so »Kmečka ohcet« in »Kravji bal« v Bohinju, »Zeb-Ijarski ples« v Kropi, »Ovčarski bal« na Jezerskem itd, ki leto za letom privabljajo številpe gledav-ce od blizu in daleč, se bo — kot kaže — pridružila nova. Leta bo' v Železnikih. — »čipkarstvo Je bilo tudi pri las močno razširjeno« — je za- žc Mohorič. »Še danes dela v Železnikih aktivno okoli 80 čipka-ric, ki prodajajo svoje izdelke ljubljanskemu podjetju DOM. — Že dlje časa nas muči misel, kako bi poživili turizem in vzbudili pozornost za naš kraj, ki je že tako in tako zanimiv. Ker nimamo pogojev (zaradi gostinstva), da bi stalno privabljali turiste, smo se odločili, da bi jih privabila vsaj enkrat ali dvakrat v le- prenočlti večje število ljudi, je dokaz zimska prireditev »Po 'stezah partizanske Jelovice "— nočni slalom.« 0 »Torej nameravate organizi- dovoljivo obiskana. Tej dejavno- Ali so očitki upravičeni? JESENICE - Avto moto društvo na Jevscnicah je po zaslugi upravnega odbora, predavateljev, inštruktorjev in strokovnjakov v zadnjih letih lepo napredovalo in se uvrstilo med največja in tudi najbolj delavna avto moto društva Slovenije. To pa nekaterim verjetno ni všeč. Dostikrat se slišijo očitki, da se društvo okorišča z. visokimi cenami. Da bi nalili čistega vina, smo se pozanimali za zadevo pri upravi AMD Jesenice in dobili takle odgovor: AMZ Slovenije je predpisala cene za posamezne usluge. Tako je cena za eno uro vožnje s šolskim avtomobilom 1500 dinarjev, vendar zaračunava AMD Jesenice samo 1400 dinarjev. Cena enourne vožnje z motornim kolesom,, ki je predpisana po 900 dinarjev, je pri AMD samo 800. Pa tudi cena enotirne vožnje z lastnim avtomobilom, ki jc predpisana 650 dinarjev, je pri AMD Jesenice samo 500 dinarjev. Ugotovljeno je, da plača tečajnik v skupnem za opravljanje vozniškega izpita 5200 dinarjev manj kot Je predvideno po biltenu AMZ. - U.' Društvo inženirjev in tehnikov za izboljšanje svojega delovanja Jesenice — V petek je imelo Društvo inženirjev in tehnikov občine Jesenice svoj redni letni občni zbor. O dejavnosti društva je poročal dosedanji predsednik ing. .lanko Perne, pa tudi o problemih, s katerimi se je borilo društvo v minulem obdobju. V komuni predstavlja Železarna Jesenice najmočnejšo proizvodno enoto in je društvo prav zato reševalo v glavnem probleme Železarne, medtem ko so vprašanja, ki se pojavljajo na območju komune več ali manj ostala nerešena. Za strokovno-'ehnično izpopolnjevanje članstva organizirajo strokovna predavanja in ekskurzije, žal, pa predavanja niso za- Pri vzgoji mladine sodelujmo vsi rati turistično prireditev?« — »Da. Ideja se je porodila na lanskem »Kravjem balu«, ko sem tel pripovedovati predsednik Tu- tu z dobro prplravljeno priredi-rističoegrv 'to.v&fvs*. .Železniki .Trv tvilo v letnem času. Da je moč V Mojstrani preurejajo bivši trgovski lokal »Delikatesa« v gostišče. Za adaptacijo se je odločilo gostinsko podjetje »Gorenjka« z Jesenic. Nov gostinski lokal, ki bo do sezone adaptiran, bo važen za razvoj turizma v Mojstrani, saj za tujce do nedavna v Mojstrani ni bilo nobenega lokala se pogovarjal s tajnikom GTZ tov. Cernetom in mu pripovedoval o našem čipkarstvu — tako kot malo prej vam.« # »Kako pa je zamišljen program?« — »Program te naše prireditve naj bi trajal dva dni — v soboto in nedeljo. V lem času naj bi sc zvrstilo: nastop dramske sekcije domače Svobode, veselica, razstava čipkarske dejavnosti in tekmovanje čipkaric. Povem naj, da bomo na razstavi prikazali razvoj čipkarskih vzorcev, tekmovanje pa bo nekaj posebnega. Razdeljeno bo na tri skupine. Tekmovale bodo najmlajše ln najstarejše čipkarice, nastopili pa bodo 1 obnova terjala izdatna finančna tudi člpkarji. Niste še slišali, da sredstva. Nekatere teh cest so sti pa tudi boljši povezavi s SZDL, LT, DIT in drugimi organizacijami bodo posvetili večjo pozornost. Dejavnost posameznih sekcij bodo poživili z osamosvojitvijo. Gradbena - geološko - rudarsko - metalurška, elektrotehnična, strojna in kemična sekcija bodo postale samostojna društva v sklopu DIT. Iz poročil in razprave je posneti, da je zainteresiranost za izboljšanje dejavnosti precejšnja. Nujna pa bo pomoč vodstva komune v obliki naka-zovr "ija problemov, za katere meni, da bi jih društvo inženirjev in tehnikov lahko pomagalo rešiti. Potrebno pa bo razen izdatnejše materialne podpore tudi pomoč političnih organizacij pri usmerjanju politično-ideološkega dela. — U. Naše ceste in turizem Letošnja zima je povsod hudo prizadejala vse naše ceste in bo bi moški klekljali, kajne? Pa je res, nekaj Jih Je še, seveda že priletnih # »Kakšen naslov pa bo imela ta prireditev in kdaj bo?': — »Za to pa se še nismo popolnoma odločili. Naslov bo verjetno ČIPKARSKI DAN«, datum prireditve, pa bo treba pazljivo Izbrati, da ne bo tlstikrat še kakšna prireditev, ki bo bolj »vlekla ljudi«. Vsekakor pa bo v avgustu. tako razkopanc, da so sposobne le za pešce ali k Več jem ti za mo-časni vprežni promet, za ves to-torni promet pa bi jih kazi:! o zapreti, če nočemo, da bi bilo še več prometnih nesreč. Predebeli gramoz, s katerim ponekod zasipajo globoke kotanje, bo stanje raje poslabšal kot izboljšal, saj je v kratkem potem vsa cesta zasuta z debelim kamenjem, ki ga vozila izmečejo iz. kotanj. Nujno Naj še dodam. Za vso to našo ' le potrebna širokopotezna akcija, prireditev bi potrebovali 200 tisočakov, ki jih je GTZ že na pol obljubila. Pa tega še ni treba napisati sedaj, pridite takrat in se razpišite.« No, tudi takrat bomo prišli. — St. Škrabar ki bo sicer terjala velike vsote, i kljub lemu pa bo še vedno ce-J nejša kot posledica odlašanja. — Ne pozabimo pri tem na turistično sezono, ki je pred durmi. — * R. C # JESENICE — šolska komisija 4) in socialno-ekonomska komisi-t) ja sta sklicali pretekli teden 0 posvet s predstavniki šol, za-0 voda za zaposlovanje delavcev, 0 zavoda za prosvetno-pedagoško O službo in gostinstva. Na po-£ svetu so razpravljali o učnih t) uspehih ob zadnji redova 1 ni © konferenci, o usmerjanju mla- # dine v poklice in o obisku # mladoletnikov po gostinskih # lokalih. Glede slabih učnih uspehov so bili mnenja, da so v glavnem posledica menjanja učnih moči med šolskim letom, pa tudi plesnih vaj izven šole. Na posvetu so mnogo razpravljali tudi o nepri- JESFMSRI KOVINAR mernem vedenju učencev. V mnogih primerih mladina nima pravega spoštovanja do starejših, do tuje imovine, do nasadov in parkov itd. Prepogosto jo zasačimo pri raznih igrah za denar (kvar-tanje) in v gostinskih lokalih. Ne izostajajo primeri manjših in večjih tatvin in celo vlomov itd. Udeleženci posveta so bili mnenja, da je največkrat kriva slaba domača vzgoja, predvsem dvotir-na domača vzgoja in neprimerno življenje staršev. Pri vzgajanju mladine naj bi v prihodnje razen prosvetnih delavcev in staršev po- •Xv^.v. magale tudi družbene organizacije, gostinci in varnostni organi-Gostinci bodo morali bolj poostriti kontrolo in dosledno spoštovati odlok o prepovedi točenja a' koholnih pijač mladoletnim. Od- rasli bj morali vzgajati mladino 1 predvsem z. lepimi vzgledi, io t0 v družinskem življenju, na cesti, v javnih lokalih in tudi v odnosu do nasadov in parkov. Dokler Jesenicah odrasli ne bodo in*1 pravega odnosa do nasadov in parkov ter zunanji urejenosti i* isenic, ne moremo upati na iz->°^ sanje. Izogibati se je treba Prl merov, ko odrasli žalijo mladino, če je organizirala delovno vfl' s.un v sejni dvorani ObLO v Kraniu. vhod j^JJ*,n «'l0»(»k •troiki voiiček, poleg kavarne »Park- 1503 I-bdllpnik. Cerklje 47 Qd pokojnitlsk^a -,,v0da Vooov%lj mreže ;a §ejanje ^5 v oglasnem oddelku 1487 noska. Prosim poštenega najdite- Prod Poizve a,n dvoistanovanjsko hišo. i ia, naj jo prot] nagradi vrne Iva- fhn^u T ^ tur'*tičnem domu v NaaHMam 90 kg *«*k**a l>fašiea. Proi V °***rtern oddelku 1489 am nekat mrve. Visoko 50; 3,000 k« sena. Fran, TH, Hotemožc 40, Preddvo- Proda '40' 3^ in *^,1,SP"me,1ski krompir bin: Qu Narobe BrniUi 1.02, Cerklje 130 J Pri Zdravljenju hemoroidov I /.late /:ile) je prvi pogoj redno Iztrebljanje. S tem ublažimo ho ftV«**. Jane« t.:,,,-, vi- J1*« 2 ktH' ?r"ein° "T*'*' " ™ 14floi io sredstvo /a le je rogaški »De- ' nlk^Tln,k in tipalni k ter vo7 1 bran» POharlej. Veleeo- ^Vdr^T",tekou'' llm '-elczankOTO dodani h . : W I iSE* te ' Jti l,,,'iico p*- Mat Si ™««J«va 11 1494 *Udi m ,' le,"ik prodam S5&i\M!toš Pri*«. Kranj. Vodarn 1495 n» 3 CrTi mot,M' " *potf 3a ?'ne- Miha »n.t«,. i.-,.™ nat« vrelce. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v gro-sističnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovini »Loko- tkofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice Miha BeSter, Kropa 149i i °tn*ki ^Ulian-u, J*«**, kombiniran, i fiin^GTJSAR ob'^17. uri In 1930 lttUj{inSNi aomouiM-an, n«^1(K,e1, dobroohra- , .r>oit £i3 polj, 1497 lov SREDA — 24. aprila Center — ameriški bar\. VV angleški barvni CS lilm ZALI v TIHOTAPC BV Ob 16.. Svoboda — sovtetski Llm ls.0 SO BILA DREVESA VI LIKA ob Proaam °*^k-.ti oddelku 1498 r-t*kl ,ha\ov. ZalOg 82. 19. uri ČETRTEK — 25. aprila Center — ameriški barvni VV iilin GUSAR ob 17. uri in 19.30 Stor/ie — angleški barvni CS Senčnr sem*"sk» grihoro, K/J'''™ ZALIV TIirOTAPCLV ob laOO 16., 18. in 20. uri kupim ostalo PETEK — 26. aprila Center — amer. ban. W tilm Cl SAR ob 17. uri in R30 Stor/ie - nncleški barvni CS .m. a,; lihn ZALIV TIHOTAPCEV ob eaenj in mj na ta i 16., 18. in 20. uri ^ 2ohv"aii,: • *lan°vanje. Posebno Radovljica ^■j^anci, •lČm Antonu Liparju 24. aprila ameriški CS lilm pWttov„! sta ■ svojo RAZBESNELO MORJE ob 18. in 20. un ^tin l('"> sc vsfin šport Minula športna nedelja Atletiki Nekaj rezultatov; mla.i-i mladin- zm.ul ,Mi olanJ _ ,-:,,-,. zadive. A/man W,93 -_________., I (P NovJ Gorici. Najbolje iso se od- 1 <~ A K Rokon»el .^S ■ prekinitvijo 5 n^)^n^]-roka^n: lls.[ i« .Jsranjain najavil svoj povratak ivi'-,;;-| rn«^v .;^"01i:.' ™tev v,.rh ,wpanj dvomno lepo priznan ie društvu za požrtvovalne dosedanje delu. , j rezali PKOT1C. ki je v Novi Gori- , Krunj - Preurejeno tekmoval-, c, d0)Se^L ^ ^tetk tekmoval m na speedway steza, ki M lr«n«^i sezone dobre reattltafe naAtn-mjj] no najboljša v državi, bo prav j- W!)m (37 8)_ v Tdubljani w kmalu prizorišče najkvalitetnej-1 |rfARJAN GALJO'C, ki je 00 lan-; šc tovrstnv; prireditve . pri ' Consko svetovno prvenstvi bo 12. maja letos v organizaciji j s^iOVensko^^ kol. Ker ;< la vnaprp. in izvedbi AMD Kranj, je ne- j(, { mh)dYnCjko' ,-r0,.!(> (5 k , j doloeen v^tni red tekmovanj, bj. 10 metrov in tako precej popravil | ^ '^f V'™* m(r' ' >voi! najbolj« laneki rewJt«i i tcK? '8r ,'' * -KnmnJimn'" Najboljši predstavniki pct.h dr- ! pTR.TF:VEc ,v :, po,!;cC:ova1 pri H^l. no m /m.;gal:i s ..:t>. žav z Jugoslavijo se bodo ogrevanju in ie dase-ge-1 rezultate. Radovijh-ani. ki so se pustili lokrai potegoval /■% cim boljšo 1;i n€ u,^re2ai0 njegovim zmotno, premagat; tudi to nedeljo, čeprav uvrstitev, ker jim bo s tem od- ..tiri . Nr.s'.e:mjo nedeljo bodo so - igrali na domaćem .griAČu," «0 ■ vn not v nadaljnje tek.novanie. ; Kranjčan! nastopili ra mitingu ' zdrsnili že na 'četrto meato in pu-Zve/na komisija, ki ie ze pre- 1 ur.;!'c,- Ohmpije-SvcbotK N;> •uili v ospredje Savo in Zobnico, gledala tekmovalno SteiO, so 1/ -» .i;.:.>iU ne bodo metavci. ki bodo - Sicer'pa jc moštvo Save ponovmo njej Pohvalno i/razihu 1 udi _ tek- , ntKi,-.i1(>' dopoldne preizkusili; pokazalo, da sodi meri najboljše movanjo. na katerem m .pveizku- j kvoj«' moči na sladionu Mladosti.! in'da bo skuhalo nadoknaditi a«, silj kvaliteto sl^ ie dalo dohre.j Or^«mzHtor.ii unajO, da bona tem ' riiuj eno iz prejšnjih kol. reztfitate. .'miting« nastopilo tudi preeei no- Tll.. . . . .... ; . , Udeležbo /a naslon m, do.lc, v-h no , V1,. ,C'ske mladine. Cum. eodntk: .so bil. to kolo pre prijavili Avstrijci - Giinlner. Wal la, Cehi — Rihter. VValf, Bni i• >- 100 mi Ppotlč 11,8, Pirtev« nek. Marc/. Rusi — Samonidov, aoo mi Protio 37.fl, Ki Kurilenko, Silo; nastopili bo tudi Poljaki, ki •renulno »c poj, ostri, «a!j so da^odili. kar 11 izključitev. Pri tem prednjači Zab-nica ,s tremi izključenimi igravei HeUiJ rivnUnti: NovU GcrL-a - 11.7. »dO ovir';:' PiVie'v, nT^UubUana"-.';; ^ "ffij*1' «j 1,1 ^ K W: tek- mm: OaHoi M. 7.2 s naiiot injK1,?T (Sava) ,lzkljuce" do Uon" mujejo za sestavo remvzentance. r Udir 7.4, 300 m: Udir in S. Galjot i Ci\}ekm<- ee bo mwaI *agovar-V vrstah naših naibolisih pa bo- \ -.j 5.1000 m: F. Hafner 2:48,9, 2000 m 1 t-', ? tekmovalne komi- mo videli ludi K ran jen na Poz- (\-\rn (i:r: 1. ■] X '00 m:' (.lustin. 1 '' ' mana in Kalisnka. ki bosla 'a- n-;.-. s Galjot, V, Gai ;ot) #7,0, Vrstni red y konkurenci: Hupi;..-sfmala bai'e JutOOlftVi je. dal H na: S vab 019. krogla (6): Kone j 1«, Sava 12, Zabivea 10. Radovlji- Razen te priredi I ve si botlo ',u- ! I. T t kroTla (5): Sntler 13,00, kop- Ca 10, Križe B, Saviea (• :n Storzie bitelii motoristlke lahko ogledali I je - Dolina - . 5? toek. 5, Marjan Dc/-\ili so dvakral po 45 rpinUt. Start* . man 45 točk, 6. Fon/i Krem/..u' na mesta so določili Z žrebom. ; 35 točk. 7. Franc Cimzar 30 lock. Ocenjevan' 90 samo Število u letih rib, medtem Sfb tele niso ta kovali. Vsaka ujeta riba je bila ocenjena s petimi točkami lenjtv «nf^tjo uspela .resici iiv~ **W tS n' '^rkifei V?dki. htnikov 'i *' , 11 fni«88, sem od g* L..s Lahevčl na-V-l moško ^,;Ut. ,r' '• K> dofJT pri Perdanu. 'yi IS02 25. aprila Irancoski zgod. barv. C S film SALA M BO ob 20. uri •».. "•s??f*t/ '■ 26. aprila — francoski zgod. bai v. CS lilm SALAMBO oV 18. . *P»-emiH na /adnii potj in vsem. viri : ki so mu v zadnjih dneh kakor- 26. aprila — jugoslovanski film koli pomagali. Iskrena hvala lov. ZAHVALA Ob smrti moža in očeta JANEZA FILO se i.skrcno zahvaljujeva vsem, ki So mu darovali \cmc i 1 -,i Zgradi dobre organizacije m prekrasnega vremena je tekmovanje lepo uspelo. Ob zaključku so sklenili, da bo takih tekmovali v letošnjem letu se več. Košarka .11 "SEMCE : ILIRIJA 61:49 V soboto /večer je bila Pod .mezakljo košarkarska tekma med KK Jesenice in mladinsko ekipo KK Ilirija i/ Ljubljane. Za pi-vo Duplje 15 11 0 1 23 Mlado.-1 ■ 13 11 0 4 S99I909 '22 Sava 15 10 0 5 il: 20 Kijdovljicu IS H 1 6 239:231 17 Tržič B 19 7 t b' 269t947 n; Kn/.e IB ti 0 f 288:302 iN /.abnica 15 7 n 8 298:290 14 Tržič C 15 5 1 9 |6l:2M 11 Savica 15^ .5 0 10 2M;U\ 10 S!oi;/.ic 14 4 i 9 197:243 9 I.skrn B 14 2 0 12 142:205 4 M 0) Nedeljsko kulo v icpubli-ski rokometni ligi je prineslo največje zadovoljsivo ekipi Lskrc, ki je prvič \ tem tekmovanju zmagala in tako pripisala eni točki se dve novi. Ostala gorenjska kluba nista izpolnila nričakovapj, kar velja /lasti /a fi/ieane, in sta ostala brc novih [•..-.•!;. (Vprav SAŠA ob 20. uri no vH'n Prijateljem in /nanccin sporočamo žalpsl z st- da nas je v visoki starosti 88 let za vedno «PWst|l naš dragi oče, stari oče \a * .i96-:- - • 'imskovo JANEZ BIZJAK la ;o^s *ad»ji poti ga bomo spremili dne 24. apri-w OD 17. nri izpred hiše /alosti Jezeiika c. }9, ua kranjsko pokopališče. /.alujoči; sinovi Johan, Jane/ in Viktor 'er hčere Frančiška, Angela in Pavla '/ družinami S^J. Ljubljana, Split, cikago LSA ^v RJ»rila 1963 • Krajcarju za poslovilne besede, godbi in vsem ostalim /alujoči: žena in hčerka z družino letošnjo košarkarsko tekmo, vlso bili Tržiča ni vso tekmo e.i. - kateri so domači premagali goste kovroden nasprotnik (na trenu!-- / 61j49 (23:24), je bilo veliko ZB- ke še celo boljši), so i/gubi I i kai limanje, To naj bo spodbuda je- s šestimi goli razlike. Med tek- senlikfm košarkarjem /:i pripra- mo so gotovo 10 krat /adeli pivc- vo rta letošnje se/ono, ijj utegne ko in bi bil r/ullal lahki) popol- biti za Jesenice dokaj obetajoča, noma drugačen. Tudi oslabljeni - V, Krim je \ Piranu osvojil obe toč- ,?da^ 1 "čun ?P >>Gore»iski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 -nll' 0(lgovo,- • V Krs,n'n 607-11-1-135 — Telefoni: glavni urednik ^aihn"1 Urednlk 2,-90> uredništvo in uprava 24-37 — Letna e3taa šttJlii!1** dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, ^vilica 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev •Hi Sporucumu žalostno vest, da nas jc nenudutnu /a vedno zapustil nji8 dobri oče. brat, stric — clcd JOŽE JU VAN \a /učinio poj gu bomo spremili \ .sredo, tlnc I•!■. aprila 1963 ob 17. uri Izpred hisc žalosti na Smartiusko puku pa I išče. Kranj, Ljubljana, Mttiibor /alujoči: žena, sinova Jože in Tine z ženama, hčerke Francka, Hela, Slavi z družinami, brata, sestre in ostalo sorodstvo in sc- še vedno boti 01irn.pito za drugu mesto, medtem ko ie naslov prvaka že oddan ekipi 60 vana. Ajdovščina se js z zm;.;:o nad neposrednim rivalom poCo no približala vodečim in taSto pokazala, da borba ža Četrto o? peto mesto še ni končana.' Spe -nji dom«, ki ga gradi ostalih p, t moštev, je skoraj žt ^aključca »m bi samo veliko presenečenje lahko vplivalo na sprememb) lestvice. Vrstni red je naslednji: Slovan 28, Olimp.ja 24, Krim 24, Tržič IS, Mladost IS, Ajdovščina 16, Piran 10, Šentvid 9, Svoboda 6, Gorica. 4. Iskra 3 točke. 9 V ženski konkursu i je 1 pa Mladosti zabeležila drugo najvišjo zmago nedeljskega kola. S tekmo rnanj sedaj kranjska dekleta počivajo na tretjem nivjstu. vendar s tako igro in nerespo-i obiskovanjem treningov ne morejo račimnti na najvišji naslov, čeprav imajo le dve točki mani kot vodeči Slovan. Branik in Slo van sta zmagala na svojih igriščih nad slabšimi nasprotniki, tako da se lestvica bistveno ni spremenila; To tretje kolo pa se nasploh odlilpje i>o tem, da so domačini pohvali vse moiisc \oi kc. Na lestvici vodi ekipa' Slo . na 1 20 točkami, sledijo pa ji: Br.i, j i k 20. Mladost J6, tsiska 17 Svoboda 12, Črnomelj 12. Piran 8. Kovinar 8, Koper 7, MTT 2 toc ki. — M: J. \o\ organ pri občinski zvezi za iHesno kulturo Krvavec - Minulo soboto zvečer ie bil v domu na Krvavcu redni letni občni zbor smučarskih sodnikov, vaditeljev, inštruktorjev in trenerjev kranjske ob-1 čine, na katerem so pregledali delo v preteklem letu, izdelali p] sp tudi. obširen program za letošnje leto, Ugotovili so, da je bilo njihovo i delo v preteklem letu dokaj plod no. Opravljenega pa bi bilo lahko še mnogo več, če bi bilo vci I kvalitetnega vodniškega kadra in ce bi imela društva in klubi Ta smučarsko dejavnost več materialnih pogojev. K razvoju smučat-skega športa v kranjski občini je mnogo p 1 ipctnofla tudi otvoritev novega trakta doma na Krvavcu, t vlečnica, boljše prometne rve/c i in drugo. Na zboru so sklenili, da sc pri občinski zvezi /a tele-po kulturo Kranj ustanovi samo stojen organ pod naslovom »Zbor j smučarskih sodnikov In trener i jev«, v katerem bodo vključeni VSi strokovni smučarski delavci I Precej govora je bilo tudi o i/ vedbi smučarskih sol v seme stralnih počitnicah po v/oreu letošnjih, ki iso bilo izredno u.spene. Te Sole so letos dale tudi prvih 32 .pionirjev smučat jev, ki so si priborili pionirsko smucai sko značko. 1'stre/ni sklepi so bili sprejeti Se v /vc/i ] orgain zaci jo stalne smučarske Šole na Krvavcu, ki je v letošnji zimski se/oni pričela s skromnimi lacet-ki, nadalje o strokovnih kadrih in drugem. Ob koncu pa so izvolili nov odbor zbora, ki ga bo vodil Štefan Ošlna. R BaJSNla. se. • *Uk 'n kot v-"- pl'ilu/i!osL da selit odpeljal vaš cadillac iz lahkt» UV 0/'uilx 1i no i ya s,vt sp,:ivil v pwđ*roW. !Wnut ^^tt Od«6!!1 UtUit)1 pisino /:t Biiimmerja. Ura je kazala «»uava f° vaj ( J.VH:l,a' .sem se pred preiskovalno sodišče. Deset fti.st-rri "'-invini 86 '° nrikazal mali doktor Zorn: »Opravka ^lihj . misliTda W •Wrt' 0dPcliitc se domov.« Tedaj se še » tudi ciniki ljudje utegnili potrebovati svoj ^•111 ickel Grete Licht. " K svoji,-, •y,. tO jih prediiijivo obsiiali /aio meti. Nina je pripovedovala: »Romberp je po telelouu poklical Milo. Dekletce ie imelo pouk do enih. Ob treh so jo starši pričeli iskati. Uboga Mila! Tako se je ra/burila, da je morala v posteljo. Pri njej je zdravnik.« Krjnilo sem obrnil v levo 111 avtomobil jc neslišno spolzel proti zahodu, po Ulici ob Parku. Robert____« Da.'< Je... ie inoj nio/ /aplelen v tO reč?« Prikimal sem. Se spominjaš tistega dne. ko --i pnsla a klinike? Tedaj nas je. Rombcrg vse skupaj fotografiral. Tvoj mož išče to fotograf i jo. 1 eenru?« Istega dne ie prijateljica gospoda Schvvertlegerja skočila sku/i okno.. . dekle, ki se jc zaletelo v vas mercedes. Mickev io je videla. Mickev ie razločno slišala njenu ime. Hildc Lutz. S* to fotografijo in 7. Mickev lahko Romberg dokaze, da obstaja zveza, med Lutzovo, tvojim mo/eni in gospodom Schvverficgerjcm. ■In ti meniš, da zeli . . . da želi Rombergove skrivnosti izsiljevati / otrokom?-' To vem. Dlani je dala na čelo in zastokala: >Tega si kriv ti ... ti si kriv... ti si mu prinesel dokumente.« Pritisnil sem ua zavoro. Nina je omahnila. S čelom jc udarili v sprednjo sipo in tiho /avpila. Hotel sem jo^ujeti. vendar je ze planila i/ avtomobila. Odšel sem za njo proti novi hi$j. kjer jc stanov«! Romberg. / dvigalom sva se odpeljala V tretje nadstropje. Nina je pozvonila. Približevali so se koraki. Polem so se vrata odprla. Pred nama je bleda in prestrašena slala Carla Romberg Rjavi lasje so ji /mrsCni viseli na celo, naočnike je snela, Rjav., oči BO bile rdeče od solza: Za njo. v otroški sobi. seru videl prazno posteljo Mickev. nad njo pa pisane igrače, mačke in opice, ovčk. in pse. Gospa Rombcrgova naju je gledala in molčala. Z dlanjo si i. zakrila usta. Nina je dejala: -Ste medtem kaj zvedeli.' Carla Romberg je odkimala. - Smeva vstopiti?« Kdo je tukaj?« se je i/, delovne sobe zaslišal glas Petra Rou berga. Takoj /a tem se je sam prikazal. Nosil jc ilanelaste Ida-in usnjen jopic. Obraz je imel tako bled. da SO se. celo sončne peg /dele sinje. Rdeči lasje so mu še bolj /mrseni kol običajno visel z glave. S sovražnim glasom je rekel: »Zapri vrata. Carla. Hotela ie zapreti vrata pa sem postavil nogo mednje. L. nutek. nekaj vam moram povedati. Romberg je bil tako jezen, da skoraj ni mogel govoriti, l/gt hite!« ' ' ' ' ■• ' , .."*.' vTodu za božjo volio. IAJ ■ endai ne' moreva kai zalo., da j-Mickev izginila!-- je v/kliknila Nitia. Mali reporter ie pokazal name. Njega vprašajte, kdo more kai za to!, tal'mi ie. gospa Rrummcrjcva; /al -- za vas! Z nami ste bili v selej dobri-«. • - - *' Dejal sem: »Romberg, spumelu.jie-»e! /chte čakati, dokler vam nc bodo umorili hčerke?« Carla Romberg |e /avpila. ■Dejal sem vam, da pustite to reč v muu. Piekk-lo knogialno bi morali zažgati in pozabiti. Čemu lega ta.slc slu. ili?< Hripavo jc tekel: Menda ni prosiaštva. pri kalerein ne bi so delovali, kaj?« »Le pomagali vam hosem! Dajte nftj :c1 jo ■- »In potem bom dobil Mickev. kaj? 'laku -.oni si ludi VSi .-.cd-stavi j al!« < Podvig padavcev Alpskega letalskega Skoka številka 417 in 105 • številki sami po sebi ne povesta veliko, toda JANEZU « BREZARJU IZ AEROKLUBA KRANJ In SILVU OROŽIMU • IZ AK RADOVLJICA pomenita veliko, kajti pod tema dve-6» ma številkama imata v svojih padavskih knjižicah skokov • vpisan njun edinstven podvig. Zakaj sploh gre? centra Lesce Vse skupaj se je pričelo r telefonskim pogovorom, ki je potekal nekako takole: -Halo, je tam uredništvo Glasa? Jutri bosta na. Kredarico stokala dva naša padavca. Ne zamudite te priložnosti. Torej na svidenje na Kredarici,« ln glas na drugi strani žice je utihnil. Od presenečenja sem kar onemel. Priznam, da. sem podobno akcijo pričakoval, toda to, kar sem pravkar slišal, je presegalo vsa moja pričakovanja. Sele ko sem prispel na letališče v Lesce, sem doumel, za kaj gre. Padava AI.C ko namreč sklenili, da bodo s svojim dolom in rezultati dokazali, da za reševanje v gorah s pomočjo padal obstajajo precejšnje možnosti. Podobno akcijo so izvedli že lani, ko se jo skupina štirih padavcev spustila na Krvavec. Prav takrat, pa so se tudi trdno odločili, da morajo na vsak način s padalom osvojiti tudi Kredarico. Priprave za to akcijo so bile dol^blrajne in temeljite, saj so alpski skoki pri nas nekaj povsem novoga, zahtevajo pn razen stalne pripravljenosti padavcev tudi specialno padavsko m letavsko opromo. Vse to ie bilo trsa dne že nared. pripravi iona je bila dorikOČ-na točka na Kredarici, kamor so tega dne že iz letala odvrgli potrebno opremo. Vse je bilo, torej pripravljeno m samo jutra je bilo še treba počakati. Mrak se je spuščal na zemljo, ko smo se radiotelcgrafist Ivačič, fotoreporter -Tovariša« in jaz v »spačku« odpeljali v Mojstrano, od tam pa proti Radovni. Ze po dobrj uri vožnje je -spaček« obstal. Bila je že skoraj tema, ko so prebivavri Rndovne ooazili tri sence, ki so se ob soju žepnih svetilk pomikale navkreber. Zmajevali so z glavami in se čudili. ,Le kako boste prišli na Kredarico, ko pa nimate nit: nntesnovnejše oorrme Prav gotovo boste obupali.'Vseeno kljub temu nismo, kaitL skušnjava in pričakovanje sta bila tako veti" ka. da ni bilo sile, ki bi nas ustavila. Insilon-TTrufifvaj — Evropa kliče ljub utrujenosti ni bilo časa za počitek, kajti ura je bila že 9, pogoji za skoke pa zelo ugodni. Tov. Ivačič je v tem že vzpostavil radijsko zvezo z letališčem in sporočal podatke o vetru, oblačnosti in bazi oblakov, temperaturi zraka, trdoti skorje snega, smeri in jakosti vetra . . . Vsi podatki so bili za uspeh akcije nujno potrebni. -Halo - Ipsilon — Urugvaj — Evropa — tukaj ipsilon 3 Evropa — Havvaf — vse v redu. vse v redu, pogoji so ugodni, lahko skačete — srečno!« Takšen je bil zadnji pogovor pred vzletom -Cesne«. V tem je tudi na letališču vse oživelo. Oba padavca sta si naprtala padali in še zadnjič pregledala in vstopila v štirisedežno letalo, ki naj bi ju poneslo 500 metrov nad Kredarico. Nekaj minut pred 0. uro je bilo letalo že v zraku in pričelo vztrajno nabirati metre. V letalu je vladala tišina. Padavca sta molčala in razmišljala o nalo- Pokla je usmeril letalo točno v smer vetra in preletel doskočno točko, Janez pa, ki je sedel tik ob vratih je vrgel v praznino pod seboj drobno padalce, ki naj b; mu pokazalo zanos vetra in popravo, ki jo bo moral vzeti ob svojem skoku. Padalce je hitro izginjalo pod njim. Sedaj pa zares K Odlična radijska zveza je bila pogoj uspelih skokov na Kredarico (2549 m) gi, ki ju čaka. Le pilot 'Polde se 'si je mislil in se previdno usedel je od časa do časa oglasil in ju se- | med vrata letala. Sto misli mu je znanjal z najnovejšimi podatki o v tem trenutku r0jii0 po glavi. Ah bova uspela? 'V tem trenutku je ropot motorja prenehal — Polda je odvzel plin. V hipu je Janez zbral razmerah na Kredarici. Napelo vzdušje v letalu se je vedno bolj ( stopnjevalo. Kljub težkemu -tovoru« se je kazaveo višinomora vztrajno bližal številki 31)00. 8 minut po vzletu je bila -Česna« dobrih 500 metrov nad Kredarico. Priprave na skoka ap bile temeljite. Silvo Orožim (levi) ln Janez Brezar še zadnjikrat pregledujeta svoji padali v svoje misli in jih usmeril samo na skok. Bežno je pretipal vezi, nato pa uprl oči na doskočno točko. Počakal je še trenutek, nato pa izginil v praznino pod letalom. Roka mu je z gotovostjo, ki je lastns samb izkušenemu padavcu, segTj po ročici. Kreoko je potegnil,'trenutek nato pa s strahom občutil, da mu redek zrak le počasi polni svileno padalo. Trenutki so postali večnost. Ko se je ozrl navzgor, j« bila kupola že polna. Užival je ob pogledu navzgor, opazoval belo-rdečo svilo na temno modrem nebu, kako negibno visi nad njegovo glavo. Dolina Vrat in Krma sta se mu zdeli čudni, skoraj pravljični, kot da bi ju kdo z nožem vrezal v kamen. Se in še bi užival ob tem razgledu, ki si ga lahko privoščilo le letavci. Toda časa za razmišljanje ni bilo. Sedaj je bil važen potek skoka ln varen pristanek. Veter je v tem nekoliko popustil. -Ne smem pasti predaleč od -križa«, ga je spreletelo. Takoj jc obrnil padalo in z vso močjo potegnil vrvice. Uspelo mu je. Povečal je horizontalno brzino in se varno bližal doskočišču, čeorav se je njegova hitrost, spuščanja zaradi redkega zraka od 6 m/s povečala na 10 m/s. Sekunde so bežale in v manj kot tridesetih so se njegove noge vajeno dotaknile snesa. Obdržal se je in takoj -po-gasil« kupolo padala, nato pa pogledal navzgor, kajti Česna je že šla v drugi nalet. • Pa bo tisto, da človek včasih vse »prečrno* vidi, le držalo. Taksnega mnenja je tudi %asivska enota iz Vogelj, ki mi očita, da kritiziranje njihovega požarnega bazena (BODICE od 10. aprila) ni bilo čisto objektivno. — Menil sem, da se železna vrata, ki zapirajo dostop k bazenu, kar preslabo zapirajo. »Zaklenjena* so le z žico. Ga-sivci pa trdijo, da so vrata zavarovana s čvrsto žico, ki ji otroci niso kos. No, če otroci zares ne morejo do »mokrote* v bazenu, potem menim, da ie vse v redu! Važno je to, da je volk cel in koza sita! (Rad imam na glavo postavljene pregovore!) O In še mimogrede... V BODICAH z dne 10' aprila sem se obregnil ob kulturno 'postrežbo v poslovalnici s sadjem in zelenjavo v Prešernovi ulici v Kranju (poslovalnica nasproti Narodne banke). Pri tem pa je prišlo do netočne informacije, ki 'je vso stvar nekoliko Popačila. Prodajavec, ki sc le malo meni za kulturno postrežbo, sodi v podovalnho^s^sad^em na Mai>- strovem trgu (poleg cvetličarne Rožmarin). # Ste že kdaj slišali za krompir, hi je radoveden? Prav gotovo ne. Vidite, jaz sem ga pa celo videl. Ne tamudite ugodne priložnosti in pohitite na Cesto JLA v Kranju. Nedaleč od zdravstvenega doma >e krompirišče s posajenim krompirjem. Pa ni pod zemljo, knt se posajenemu krompirju spodobi, temveč radovedno gleda iz zemlie v beli dan. Menda so ga posadili s strojem, pa dela niso kaj prida opravili. Tako so ugotavljali tudi sprehajavci, ki so sc zadnjo nedeljo trumoma zbirali kot ob nesreči. Pa je tisti krompir res prava nesreča! Sem res radoveden, kdo je lastnik tistr vjive? Privatnik ni. — Sicer sem pa kar zadovoljen, saj bom svojo pojemajočo zalogo krompirja brez težav dopolnil s tistim »radovednim* krompirjem. • No, ker se že vrtim okrog zdravstvenega doma, bom primaknil še tole. Cesta, ki sc odcepi od ceste JI.A in pelje proti zdravstvenemu domu, ie kotanJasta in luknjasta kot bohinjski sir. Ko bi videli.^ kako reševalni avtomobili, ki vozijo v zdravstveni dom, veselo poskakujejo! Brez šale — ponesrečenci z lažjimi poškodbami prispejo na cilj do kraja obtolčeni... 2e res, da letošnj_a zima ni priza- našala asfaltnim prevlekam, vendar bi morali prav tej pomembni cesti posvetiti največ skrbi. # Tako — zdaj se pa za spremembo peljimo z avtobusom, ki vozi delavec na progi .Kranj—Britof —Predosljc. Avtobus ob prihodu v Kranj največkrat ustavi pri križišču Ceste JLA in Ceste Staneta Z<*-?arja. Tako Pomaga nekaterim potnikom, da čimprej in po najkrajši poti dosežejo svoja delovna mesta. — 9. aprila pa se je šofer avtobusa KR 1R-76 menda zarotil, da ne bo ustavil niti na tem križišču niti na avtobusni postaji. Gladko je odpeljal v Planiko in tako je morala neka potnica — čeprav nerada — z njim. S.'veda je morala potem počakati, da je avtobus ipet odpeljal v Kritni. Takole mislim: Pofv-ki se največkrat ne vozijo za zabavo, temveč zato, da čimprej dospejo na cilj! 9 Lepo sončno vreme v zadnjih dneh ie irhezalo ljudi i? hiš . . • Zdaj bi zelo rad'< potekali r parkih, pa klopi niso na\ho\\" čedne. Nekdo bi jih menda moral oprati-Dež opravi to delo zelo pbvrsnoj 9 Tudi avtobusna postaja pri savskem mosta v Kranju nima najbolj čednih klopi. Da je temu f-ko, so krivi nekateri potniki, ki skačejo po njih z blatnim\ čevlji. Zelo kulturno! # Nekdo je dvignil prst proti straniščem v nekaterih gostinskih lokalih. Hudo se pritožuje zoper nečistočo. In kdo je kriv, da je tako? Gostišča? Nikakor ne, temveč nekateri gostje, ki jim je čistoča deseta briga. • Dragi Janez z dežele! Oprosti, toda to pot boŠ ti tisti, ki ga bom »prečesal*. — Pritožuješ se zoper gostinski obrat »Pri delfinu* (Delikatesa v Kranju). Ko si spil konjak pri točilni mizi, si moral odriniti (>0 dinarjev, ko pa si ga zvrnil sede pri mizi, si plačal zanj f>f> dinarje?;. Jaz se temu ne čudim. Vrabca, kje si pa hodil vft doslej, da se nisi srečal s podobnim »poskakovanjem* cen. Veš, temu pravimo 10 odstotna postrer.rina. Ponekod zaračunavajo postre/.nino tudi za PijaČo, ki jo spiješ pri točilni mizi. Ce pa se lwčeš na vsak način trubiti takšnih dajatev, tedai stori tako kot jaz. Ampak molči, da naju ne bodo »pogr"ntali*! fat naročim Pijačo pri točilni mizi in tako i plačam. Potlej se Pa (sevedi natakarju za hrbtom1) 7.m-<7r«m do prve mize in sedem. Vid", pa imam Postrežnino v žepu. Ampak — jezika pa nikar ve kafi natakarju. To se ne spodobi, fa* sem neko'- pokazal natakarju jezik, on pa meni vrata. Lep Pozdrav BODICAR »Sreča v nesreči« Tudi Silvo je v tem že sedel med vrati letala in hladnokrvno pregledoval vezi. nato na Se v letalu poiskal ročko padala. Obe dolini pod njim sta ga navdajali s spoštovanjem — pa tudi s strahom. -Samo da se veter okreoi, pa lahko pristanem v dolini Vrat ali pa treščim ob severno steno,« si je mislil., Točka doskočišča se mu je zdela neznatna in nemogoče mu je bilo, da bi res nadel nanjo. Videl je, da bo vsak čas treba skočiti. Stisnil je ustnici, še enkrat pogledal pilota Poldeta, ki ga je v pozdrav potrep-lial po rami, nato pa se z vso močjo odrinil od letala, ki je letelo z dobrimi 150 km/h. Takoj je aktiviral padalo in rahlo razširil roke, kajti pričakoval je močan dinamični udarec, tega pa ni in nI bilo. S strahom je pogledal navzgor in videl, kako redki gorski zrak vse prepočasi polni kupolo padala. Ze ie menil, da je najhuje za njim, ko je nenadoma zapihal nekoliko močnejši veter. Zla slutnja, ki ga je morila že v letalu, bi se skoraj uresničila. -Ne smem dopustiti, da me veter premaga in odnese v dolino,« je bilo prvo, kar ga je preblienild. Pričela se je borba za uspel donkok, borba med naravo in človekom — obešenim pod kupolo padala in prepuščenim samo samemu sebi, svojemu samozau-paniu, znanju in moči. Se močne-te je povlekel za vrvice nadala. Mogočna severna stena in triglavski ledenik sta v tem trenutku zanj izgubila vso lepoto. Kliub mrazu se mu je od naoora čelo orosilo. -Vleči in samo vleči. Moram vzdržati,« so bile misli, ki so se mu tik pred doskokom motale po slavi. Spoznal je, da bo usor-1. Obrnil je nadalo in varno doskočil — prepričan, da je izven vseke nevarnosti, ko mu je ne naden -rafal« vetra napolnil kupolo in pa tako vreel na trebuh. Sr-mo kakih ?0 metrov je bil še oddaljen od previsa, ki se le preko skal strmo spu°xal proti ledeniku. Sprva je počasi, potem na vedno hitreie drsel proti robu. N--s; mogel pomagati. Ze je hotel zavpiti, nai mu kdo pomn«a. ko to na no fgj vaščani prisrčno sprejeli. b ^ verjeli nam niso, da sta ^v.arjc<>. davca res skočila- na Kre<' j Ob 23. uri smo bili v Moj«*^ Tam nas je ves nestrpen ze j{0 pilot Cesne - Polde Tratar. ^ smo sedeli za polno obložen0^ zo v bližnjem lokalu, je ^L^tr da je poslal skupščini V& ^jff plovnog saveza Jugoslavije ^ javko z besedilom: Primite ne pozdrave sa Triglava pa ..fe# ca Brezarja in Orožima — ALC. • To je bila pika na i In xrtfp • ki je zavladalo p<*ieni, & ^ • nepopisno, sicer pa - $0 • ne bi bilo.,Na Kredarico.T&p • skačemo vsak'da/m* — T0*1 4 lenee Boštjan nt izgubil prisebnosti. Pravi trenutek je za nogo in ga zadržal na pobočiu zgr abll \