Spedlilone In abbonamento poatal« Poštnina oUčina f gotovini Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za .oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan z|atra| razen ponedelfka la dneva po praznika a UrednIHvo in apravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. : i Redazlone, Amminlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i i Telelon 4001-4005. Abbonamenti: Meso 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, EdLzione domemca. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.t Lubiana 10.650 per gli abbonamenti- 10.349 per le inserzioni. Filiale! Novo mesto. Concessionaria esclusiva per la pubblicita di proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana II Bollettino No 685 Un sommergibile nemico affondato Ti Quartiere Generale delle Forzc Armate comunica: Sul fronte c i r e n a i c o ntilla di impor-tante da segnalar"\ Un velivolo e stato abbattuto in combatti-mento dalla caccin tedesca. Un colpo di mano nemico tentnto contro una d dle minore isole a sud di C r e t a e fallito. Una nostra torpediniera al comando del capitnno di corvetta Eugenio Henke lin nffon-dato un sommergibile nemico nel Med i Le r-raneo centrale. Vojno poročilo št. 685 Sovražna podmornica potopljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nn cirenajskem bojišču nič važnega. Nemška lovska letala so v zračni bitki sestrelila eno letalo. Sovražni napad, k? ga je skušal izvesti sovražnik na nek manjši otok južno od Krete, j? izpodletcl. Neka naša torpedovkn je pod poveljstvom korvetnega kapitana Evgenija Henkcja v srednjem Sredozemlju potopila sovražno podmor- Nov japonski nastop na Filipinih Japonci so se izkrcali na filipinskem otoku Panay - Položaj Birme je skrajno slab - Corregidor pred padcem Duce sprejel poveljnika nemških podmornic Rim, 17, aprila, s. Duce je v navzočnosti drž. podtajnika za mornarico, admirala Riccardija, nemškega poslanika von Mackensena ter nemškega pomorskega odposlanca Lovviska, sprejel in zadržal v prisrčnem pogovoru nemškega admirala Domitza, vrhovnega poveljnika nemških podmornic. Novi fašistični tajniki Rim, 17. aprila, s. Uradni list fašistovske stranke poroča, da je Duce postavil nove zvezne tajnike v Kotoru, Catanzaru, Cosenzi, Pistoji, Sieni, Teramu, Viterbu. Za novega zveznega tajnika v Kotoru je imenovan dosedanji zvezni nadzornik za Dalmacijo Pietro Asti, vpis-n v stranko od septembra 1919, skvadrist, udeleženec pohoda na Rim, prostovoljec ter invalid iz svetovne vojne ter prostovoljec v afriški vojni. Novi tajnik el bo prevzel posle v Kotoru 23. aprila, drugi tajniki pa 20. aprila, Bangkok, 17. aprila. AS. Novice iz angleškega vira poročajo, da so se Japonci izkrcali na otoku Panay na Filipinih. Tokio, 17. aprila. AS. Glavni japonski stan potrjuje, da so se oddelki cesarske vojske in mornarice izkrcali na otoku Panay, 6redi filipinskega otočja. Operacije se odigravajo tako na tem otoku kakor tudi na otoku Cebu, popolnoma v japonsko korist. Sanghaj, 17. aprila. AS: Zadnja poročila s Filipinov pravijo, da je japonsko topništvo včeraj naperilo svoja žrela predvsem na južne utrdbe otoka Corregidor. Otok so istočasno bombardirala letala, vojne ladje in suhozemsko topništvo. Ameriški topovi na otoku so morali obmolkniti. Ves otok je bil zavit v črne oblake dima. Pričakuje se, da bo v kratkem padla ta zadnja ameriška postojanka na Filipinih. Rim, 17. aprila. AS: Objavljene so bile nekatere podrobnosti o izkrcanju japonskih čet na velikem filipinskem otoku Panav. Iz osebnih prevoznih ladij so se pod zaščito topov in vojnih ladij ter številnih letal izkrcale močne japonske skupine pri lloilu in Cabizu. Stockholm, 17. aprila. AS. Zadnja poročila iz j Birmanije pravijo, da so je v poslednjih 24 urah položaj občutno poslabšal. Japonci so se že čisto približali petrolejskim vrelcem. »Timesov« dopisnik zanika poročilo, ki so ga še pred nedavnim širili angleški krogi, češ da deževje ovira japonsko napredovanje. Dež nasprotno japonsko stališče znatno olajšuje, ker takrat temperatura pade, tako da lahko prenašajo tropsko podnebje. Isti dopisnik tudi dodaja, kako so angleške čete žo popolnoma izčrpane ter demoralizirane in da ne BM pričakujejo več okrepitev, katere so jim ves čas obljubovali. obljub pa ne izpolnili. To dejstvo še bolj pospešuje razkroj med angleškim vojaštvom. V kratkem bo padlo mesto Mandalay. To bo padec zadnje vezi med Indijo in Kitajsko. Tokio. 17. aprila. AS. Agencija Domei poroča, da je amerikansko topništvo, ki se z otoka Corregidor iu upira Japoncem, s svojim ognjeni povzročilo veliko žrtev med ameriškimi ujetniki na Batarigu. Tokio. 17. aprila. AS. 1. maja stopi na Japonskem v veljavo zakon, ki zadeva protiletalsko obrambo trgovskih ladij in postavlja tesno zvezo med protiletalsko organizacijo japonske vojske, ter opreme vsakega parnika, ki plove po morju. Ženeva, 17. apr. AS: Poročajo, da je vrhovni poveljnik angleške obrambe v Indiji general Wa-vell izdal vse potrebne ukrepe za izpraznitev glavnega mesta in največjega pristanišča v vzhodni Indiji, Kalkute, ter ukrenil vse potrebno, da se mesto spremeni v trdnjavo. Stockholm, 17. aprila. AS: Kakor poroča londonski dopisnik lista »Allehanda«, .je postalo po padcu Singapurja skrajno važno vprašanje obram- be Avstralije, ker so je zelo povečala verjetnost, da jo bodo skušali Japonci napasti. Sedanji razvoj dogodkov je zelo vznemiril avstralsko prebivalstvo zlasti zato, ker se čuti ogroženo in ker ne verjame več, da bi dogodki v Indiji ter na drugih bojiščih pritegnili nase vse japonske sile tako. da bi Avstralija še ne prišla na vrsto. Na avstralski strani računajo z japonskim napadom iz ene izmed naslednjih točk: severozahodna Avstralija, Darwin, Carpentarijski zaliv, Moresby in Nova Kaledonija. V Avstraliji so zato zopet oživele mrzlične obrambne priprave na najbolj izpostavljenih točkah, toda vojaške oblasti prav nič ne prikrivajo velikanskih težav pri obrambi tako dolge obale. Rim, 17. aprila. AS. Angleška admiraliteta priznava, da je nasprotno letalstvo potopilo an- gleško topničarko »Indust. Imela je 1190 ton, posadka pa je štela 100 mož. Spadala je v indijsko mornarico ter je razvijala hitrost 20 vozlov na uro. Zgrajena je bila leta 1934. Tokio, 17 apr. AS- List »Kokumin« poudarja, da je po spodletelih pogaianjih med Angleži in Indijci nastopila končno potreb«, da se izpod-nejo tla nadaljnim mračnim ameriško-angleškim načrtom, ki hočeio Indijo za vsako ceno potegniti v voino List vabi pristojne kroge, naj Indiii pojasnijo cilje, ki iih ima Japonska glede vključevanja Indije v področje ikupnega blagostanja v okviru vzhodne Azije To je svoje čase že povedal ministrski predsednik loio Treba je, da Japonska čuje od blizu in vztraja pri dopovedovanju, da je za Indijo prišel trenutek ko se lahko enkrat za vselej reši angleške oblasti. Duce odlikoval nemškega letalca Stotnik Miinchenberg je prvi nemški letalec, ki je dobil italijansko kolajno za hrabrost w Nemško vojno poročilo Vsi sovjetski krajevni napadi odbiti - Veliko delovanje nemškega letalstva II angleških letal sestreljenih Hitlerjev glavni stan, 17. aprila, AS: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je sovražnik izvedel z znatnimi silami napad na neko postojanko. Napad je bil odbit. Tudi ostali sovražnikovi krajevni poskusi na severnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili brezuspešni. Pri poletih nemških letal nad nasprotnikovo zaledje in njegova letališča so bile sovražniku povzročene velike izgube v letalih in vozilih. Na polotoku Kerču so bile uspešno bombardirane pristaniške naprave. Včeraj so nemška lovska letala sestrelila nad Rokavskim prelivom ter nad južno angleško obalo 11 angleških letal. Nemške letalske skupine so zadnjo noč napadle naprave in skladišča v S o u t h a m p t o n u, kjer je bilo opaziti eksplozije in požare. Stockholm, 17. aprila. AS. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da je povzročil predvčerajšnjim bombni napad nemških letal na Sunderland znatno škodo. Angleški tisk priznava, da je bil ta napad največji v zadnjih mesecih. Pravcati dež bomb je padal na številne zgraube ter industrijske naprave. Berlin. 17. aprila. AS. Od začetka sovražnosti na vzhodnem bojišču je po poročilih nemške uradne poročevalske agencije nemško letalstvo sestrelilo 20.467 sovjetskih letal. Berlin, 17. aprila. AS. Kakor poroča nemško vrhovno poveljstvo, so nemška bojna letala včeraj silovito napadala sovražne čete na srednjem odseku vzhodnega bojišča, ki so se skušale umakniti. Pandit Nehru odgovarja Crippsu Bangkok, 17. aprila: AS: Na Crippsovo izjavo, da je indijski kongres hotel vse ali nič in da ima sedaj nič, je Pandit Nehru tako odgovoril: »Crippsu smo povedali vse, kar smo hoteli in kar 6matramo za neobhodno potrebno, ce hočemo uspešno opraviti nalogo, ki nam jo v sedanjem položaju nalaga obramba naše drage domovine. Sam sem naravnost presenečen nad širokosrčnim popu. ščanjem našega zastopstva, ki je hotelo omogočiti sporazum. Mnogi moji tovariši in tudi številni »ljudje iz ulicei so mi prišli povedat, da je nase popuščanje preveliko in da smo se odpovedali mnogim dragocenim zahtevam, na katerih dolgo vztrajamo.' Nemške bombe 60 razpršile sovražne kolone in uničile več njegovih oklepnih vozil. Pokončale 60 mnogo vojakov in vojnega gradiva. Skupine nemškega lažjega letalstva 6o tudi drugod napadale in razpršile rdeče čete. Včeraj 60 nemška letala v vzhodni Marmariki napadla sovražne cisterne in zažgale tri cisterne, napolnjene z bencinom. Bojna letala 60 zadnjo noč zelo uspešno napadla pristaniške naprave v Tobru-ku ter spuščala bombe na pristanišča na Malti ter na letališča Marsa Sirocco. 14. aprila, v noči na 15. april in včeraj 60 imeli Angleži v Afriki ter v bitki nad Rokavskim prelivom velike letalske izgube. Rim, 17 apr AS. Duce je v navzočnosti drž. podtajnika za letalstvo ter nemškega letalskega odposlanca v Rimu včeraj sprejel pilota nemškega letalstva Joahima Miinchenberga ter ga odlikoval z zlato kolajno za vojaško hrabrost in sicer za junaštva, ki jih je Miinchenberg storil pri nekem nemškem lovskem oddelku, ki nastopa na sredozemskem bojišču. Pn izročitvi najvišjega italijanskega odlikovanja je Duce izrekel hrabremu pilotu svoje visoko zadovoljstvo. Stotnik Miinchenberg je zelo mlad pilot. Ima komaj 23 let. pa je doslej dosegel 67 zmag v zraku. Sodeloval je pri vojnah v Belgiji, Holandiji in Franciji ter pri letalskih napadih na Anglijo V tem prvem razdobju svojega udejstvovanja je sestrelil 42 nasprotnikovih letal 7. maja 1941 mu je Hitler dodelil hrastovo listje na viteškem križu odlikovanja reda železnega križa. Februarja 1941 so ga prestavili na sredozemsko bojišče ter je kot poveljnik nemške ga letalskega oddelka s si-cilskih oporišč sodeloval z italijanskimi oddelki v številnih letalskih bitkah, sodeloval je tudi pri vojni v Grčiji in pri nastopih zoper Jugoslavijo. Pod afriškim nebom je nadaljeval svoie zmagovito delo ter sestrelil pet nasprotnikovih letal in tako dosegel 67 zmag. Zaradi tega ie imel čast, da ga je Duce sam sprejel in mu podelil najvišje odlikovanje z naslednio utemeljitvijo-. •Kot lovski pilot redke drznosti ter izredne hrabrosti je s hladnokrvno in občudovanja vredno predrznostjo med hudimi boji pod sredozemskim nebom dosegel dvajset letalskih zmag, dolgotrajni zgled toliko hrabrosti ie podžigal prostake iz njegovega oddelka, ki so iz tega vzgleda dobivali vnemo in vero za večje preskušnje in za večje zmage.« Carmona že tretjič portugalski predsednik Salazar o sedanjem položaju Portugalske lidarnost. Okoliščine je vsekakor ne bodo mogle streti, kajti braniti in ohraniti mora svoj narod in svoj imperij. Lisbonrt, 17. aprila. AS: V Lieboni je bil v tretje slovesno ustoličen general Carmona za predsednika portugalske republike. General se je odpeljal v parlament v spremstvu ministrskega predsednika Salazar j a skozi gost špalir vojaštva, delavskih in mladinskih organizacij ter ljudskih množic. V parlamentu je nato prebral poslanico, v kateri pozdravlja vse Portugalce in se obvezuje, da bo žrtvoval, vse svoje sile za domovino za obrambo njenih pravic, njenega ugleda, nedotakljivosti in neodvisnosti. Opomnil je vse državljane, naj služijo le največjim narodnim koristim. Dejal je, da velja živeti in umreti za domovino, ki je celo v sedanjih zmedenih J kateri 60 senator Prampolini, narodni svetnik Crol- ____ .. 1 .. ^t ma X ! , A VM«, /1 f*,1 rf iK MO.PArl I h _ Italijanska razstava v Sofiji Sofija, 17. aprila. AS: V oofijski umetnostni palači 6e bo začela 22. aprila velika razstava italijanske bonifikacije ter notranje kolonizacije. V ta namen je prispela v Sofijo italijanska delegacija, v časih znala doseči spoštovanje pri drugih narodih. Lisbonn, 17. aprila. AS. Portugalski ministrski predsednik Salazar je sprejel politične in upravne voditelje ter civilne guvernerje, ki so se prišli v Lisbono poklonit v tretjič izvoljenemu predsedniku Carmoni ter jim je ob tej priložnosti stpregovoril nekaj besed o portugalskem notranjem političnem položaju. Rekel je, da sta bili prvi dve leti po narodni revoluciji posvečeni vzpostavitvi javnega reda, v letih 1926—1929 pa so zgradili podlago za finančno preosnovo. Sledila je svetovna gospodarska kriza in morali so so boriti v mnogimi novimi gospodarskimi težavami. Komaj je to prešlo, je že izbruhnila španska državljanska vojna, ki je odtrgala Portugalsko od Evrope in jo postavila v nevaren položaj. Ta vojna se je srečno izšla. Kmalu potem je ustvarila nova svetovna vojna Portugalski mnoge resne težave. Vodilno načelo za vsakega Portugalca je so- Nadaljevanje procesa v Ankari Sovjetske intrige proti Turčiji Ankara, 17. aprila. AS. Na današnjem nadaljevanju raziprave proti atentaorjem na von Papena je bilo izpraševanje prič. Prvi je bil zaslišan motociklist, ki se je peljal po cesti, ko je bil izvršen atentat. Rekel je. da je videl, kako je eksplodirala bomba pred von Pape-nom. Potem so bile zaslišane druge priče, ki so zatrjevale, da je bomba eksplodirala, ko je veleposlanik že odšel. Zatem so zaslišali ravnatelja hotela, v katerem je stanoval atentator Omer Tokat, za katerega je rekel, da je bil zaprt in nedružaben človek. Tokrat se je vrnil pozno v hotel in je rekel, da je bil v kinu. H. januarja je Omer Tokat odnesel svojo prtljago rekoč, da odpotuje v Carigrad, toda še istega dne se je vrnil brez prtljage, češ da jo je pustil pri prijatelju. Na dan atentata je odšel iz hotela, ne da bi kaj rekel. Na vprašanje, če je imel atentator v rokah kak zavoj, je priča izjavila, da ga ni imel. Rekla je tudi, da Tokat ni imel orožja. Popoldne so brali izpovedi obtožencev: dane policiji. Obtoženec Pavlov je rekel, da s onekatori zapisniki napačni, proti čemur je ogorčeno protestiral državni tožilec, ki je obtožencu svetoval, naj se korektno obnaša. Potem je bil zaslišan Pavlov, ki je skupno z obtoženim Kornilovim izjavil, da nima nič skupnega z atentatom. Zatem se je branil z dolgim govorom, hoteč pokazati, dn je ...... - - — ■ " -!t- hotel atentat zaplesti Turčijo v vojno 7. Rusijo, češ rla je bil to pravi namen sovjetski so- I je celemu svetil dol vražnikov. Zatrjevai je, da ni poznal nikdar ! prikrivati v tem pr Omerja Tokata, ne Sulejmana, ne Abduramana Sajinana. Nadaljeval je smešno, da atentatorji niso nameravali von Papena ubiti, ampak izvesti samo teroristično dejanje po navodilih protilKiljševiških agentov. Trdil je, da je atentat delo trockistov ter se rotil, da lahko dokaže resničnost te trditve. Potem sta bili zaslišani še dve priči. Prva je v trenutku atentata videla rdeč avtomobil z dvema osebama, druga pa je videla, kako se je ta avtomobil ustavil pred grškim poslaništvom in da jo poleg šoferja sedel obtoženi Kornilov, a avtdnio-bilu pn še neka druga oseba. Berlin, 17. aprila. AS. »Lokalanzeiger« razlaga razvoj dogodkov pri procesu zoper atentatorje na von Papena in pravi, da turški politični krogi v Ankari pripisujejo temu posebno važnost in da obširno poročanje turškega tiska o procesu priča, kako se za proces poleg turš.kega javnega mnenja'zanima tudi ankarska vlada sania. V Turčiji je zdaj jasno, da gre za politični proces prve vrste, za katerim bi radi moskovski izzivaoi razvili svoje podtalno delovanje. Dočim glavni sovjetski obtoženec z vsemi sredstvi zavlačuje razpravo, pa sovjetski uradni tisk obtožuje turške sodnike pristrano-sti in krivičnosti. Celo list »Izvestja« je pred nedavnim obtožil turške oblasti, da so zvezane z nacisti. »Lokalanzeiger« pravi, da je trenutno vsekakor dovolj pisanje turških listov, kj je celemu svetu dokaz, da Ankari ni treba nič ocesp lalanza, narodni 6vctnik Gerini ter prof. Ramadoro. Kralj Boris odlikoval japonskega poslanika Spfija, 17. aprila: AS: Kralj Bori6 je sprejel japonskega poslanika v Ankari ter mu izročil od. likovanje Velikega križa za civilne zasluge. Zakaj je nastal požar na »Normandie« Buenos Aires, 17. aprila. AS. Posebna komisija članov reprezentančne zbornice Združenih držav, ki je imela nalogo ugotoviti, zakaj je nastal požar na parniku »Normandie«, je izdala po dvomesečnem delu obširno poročilo; ki vsebuje zelo ostro kritiko zoper način, kako 6o skrbeli za varnost ladje. Odgovorne oblasti so posvečale ladji premajhno pozornost ter nezadostno nadzorstvo. Ladja bi morala odpluti 14. februarja, to je pet dni po izbruhu požara, ki jo je poškodovat. Poročilo nadaljuje, da je požar povzročila vsekakor iskra, čeprav ne izključuje možnosti morebitne namerne poškodbe ali sabotaže, za kar pa ni bilo najti ni-kakih dokazov. Zato bo še najverjetnejši sklep, da je povzročilo požar preveliko zanemarjanje in pa premajhno nadzorstvo. Švedska stopa na prste vohunom Stockholm, 17. aprila. AS: Štirim bivšim češkoslovaškim državljanom, aretiranim v Stockholmu zaradi vohunstva, so zdaj dodali še petega, za katerega pravo ime še ne vedo. Kakor piše švedski tisk, je švedska policija razkrila celo vrsto nadvse zanimivih podrobnosti o njihovem delovanju, ki ne spada v vrsto kake navadne osamljene špijonaže, marveč da je bila kmalu po začetku sedanje vojne na Švedskem razpredena široka vohunska organizacija. Alarm v San Frančišku Buenos Aires, 17. aprila. AS. Iz San Francie-ca poročajo, da je imelo to mesto v včerajšnjih jutranjih urah letalski alarm. Kmalu nato so dobile radijske oddajne postaje zapoved, naj prenehajo z oddajami. Ostavka francoske vlade Vichu, 17. aprila. AS. Uradno poročilo iz Vichvin javlja, da so francoski ministri podali ostavko maršalu Petainu. Admiral Darlan. ki ga je maršal Petain določil za svojega naslednika, postane vrhovni poveljnik suhozeniskih, pomorskih in letalskih si! Zvezni Tajnik predsedoval konsulti za pomoč bojevnikom Blagoslovitev sedeža fašistične stranke Ljubljana, 17. aprila. Zvezni Tajnik je dne 14. aprila predsedoval pokrajinski Konsulti zn pomot bojevnikom. Navzoti so bili Zvezni Podtajnik, zaupnica za tenske faiije in podpolkovnik Lupini, zastopnik vojaškega poveljstva. Zvezni Tajnik je kratko obravnaval delo in pristojnost Konsulle, ki ima vaien cilj vzporejati materialno in moralno pomot vojakom, katerim se hote Stranka z vso skrbjo pribliiali, ob vsakem trenutku in na vsakem kraju. Dne 16. t. m je ob enajstih lupnik frančiškanske cerkve blagoslovil sedei fašistične zveze bojevnikov. Zvezni Tajnik je podelil župniku 500 lir za reveže v župniji Ob 10.30 bo dne 23. aprila Zvezni Tajnik podal navodila nadzornikom zone, polititnim tajnikom in poveljnikom središč P. N F. v Pokrajini. Nadzorovale številnih šolskih kuhinj po deželi Ljubljana, 17. aprila. To naročilu zveznega poveljnika so hie-rarhi fašistične mladinske organizacije obiskali sedeže občin pri Devici Mariji v Polju, v Zalogu, SosM-em. Lipoglavu, na Igu, Brezovici, v Logu, Drenovem griču, na Vrhniki in v L/igoj-ni, da se prepričajo, kako poslujejo šol»ke kuhinje, v katerih dobivajo brezplačno hrano revni otroci. Povsod so zastopniki GILL-a ugotovili največji red pri pripravljanju jedi ter skrajno sna/nost po kuhinjah in jedilnicah. Poleg d rti grča so pri tej priliki dali tudi natančna navodila in smernice, da bi tudi v bodoče to važno delo Slo v isti smeri naprej in dosegalo vedno večje uspehe. Tečaj za voditeljice počitniških kolonij Z ukazom zveznega poveljnika je podpoveljnik odprl tečaj za voditeljice počitniških kolonij. Navzočni so bili zvezna nadzornica, zastopniki ljubljanske fašistične mladinske organizacije in številne učiteljice s skoraj vseh krajevnih šol, ki se udeležujejo tečaja. Zvezni pod po ve I j nn k je pojasnil končni cilj, ki ga je treba doseči ter zlasti jKiudarjal potrebo po primernem številu voditeljic, ki bi lahko uspešno opravile svojo nalogo ter bi bile tudi tehnično izšolane. Te bodo poklicane na delo po številnih poletnih počitniških koloni- | jah, ki se ustanavljajo v tej pokrajini in v katere bo lahko prišlo še nadaljnih tri tisoč otrok. Zvezni podpoveljnik se je končno zahvalil zdravniškemu osebju za pomoč, s katero so sklenili podpreti to dobrodelno pobudo ter nato proglasil tečaj za odprt. Vlagateljem Poštne hranilnice! Ljubljana, 17. aprila. Ugotovljeno j« bilo, da širi nekaj zlobnežev vznemirljive vesti o usodi, ki naj bi zadela vlagatelje bivše jugoslovanske Poštne hranilnice. Pri tem skušajo izigrati dobro vero vlagateljev in doseči, da bi jim prepustili tvoje vložne knjižice pod najugodnejšimi pogoji. Prebivalstvo se poziva, da prijavi najbližjim policijskim in karabi-njerskim stražnicam te brezveitneže, ki skušajo špekulirati z nevednostjo vlagateljev in z njihovimi neposrednimi denarnimi potrebami. Posamezne prizadete države, ki so naslednica bivše kraljevine Jugoslavije, še proučujejo vprašanje vlog pri Poštni hranilnici in zato je vsako ugibanje o teh vlogah popolnoma neutemeljeno. Gotovo pa je, da bo fašistična vlada dobrohotno upoštevala posebno razmere malih vlagateljev, ki jih je treba bolj kakor vse druge zaščititi. Lahko pa zagotovimo, da bodo omenjeni zlikovci, če jih bo mogoče s pomočjo prebivalstva izslediti, eksemplarično kaznovani. Kazni trgovcem in obrtnikom Ljubljana, dne 17. aprila. Nadzorstveni urad nad cenami je v času od 1. do 15. aprila izdal kazni zaradi kršenja živilskih predpisov in zaradi špekulacije 6 cenami. Kaznovani so: Burger Alojzija, prodajalka, Vodovodna 53, sedem dni zapora in lir 200 kazni; Mojskrič Albina, prodajalka, Sostro 21, 7 dni zapora in lir 200 kazni; Kostanj Jožefa, prodajalka, Podgorica 12, 7 dni zapora in lir 200 kazni; Jozelj Alojzij, posestnik, Sostro 46, 7 dni zapora in lir 200 kazni; Pe-trca Ana, kmetica, Dobrunje 34, 7 dni zapora in lir 2D0 kazni; Keber Ana, prodajalka, Blato 3, 7 dni zapora in lir 200 kazni; Snoj Ivanka, prodajalka, Savlje 6, 7 dni zapora in lir 200 kazni; Robida Antonija, prodajalka, Zg. Kašelj 8, 7 dni zapora in lir 200 kazni; Roje Frančiška, prodajalka, Sostro 8, 7 dni zapora in lir 500 kazni; Tomšič Angela, prodajalka, Florjanska 29, 7 dni zapora in lir 500 kazni; Selan Ajx>lonija, pocestnica, Ko6eskega 30, 7 dni zapora in 200 lir kazni; Prelog Anton, obrtnik. Miklošičeva 34, 20 dni zapora in lir 1000 kazni; Božič Ivan, trg., Gruberjevo nabr. 18, 7 dni zipora in lir 200 kazni; Matuš Ivanka, prodajalka, Sostro 27, 7 dni zapora in lir 500 kazni; Suhadolec Ivanka, prodajalka, Gaberje 3, 7 dni zajjora in lir 500 kazni, šušteršič Peter, zastopnik, Igriška 6, 10 dni zapora in lir 300 kazni; Kraskovič Emil, trgovec, Stari trg 22, lir 500 kazni; Rojšek Ivan, kmet, Slape 15, 7 dni zapora in lir 200 kazni; Debevec Marija, prodajalka, Dobrunje 7, 7 dni zapora in lir 200 kazni; Klešnik Viktor, obrtnik, Poljanska 49, 5 dni zapora in lir 500 kazni. Ker ni imela naznačenih cen: Magdalene Ana, prodajalka, Florijanska 31, 200 lir kazni; zaradi nedovoljene prodaje: Grom Jožef, trgovec, Vidov-danska 18, 10 dni zapora in 1000 lir kazni; zaradi frestopka v kuhanju: Masten Mara, gostiteljica, ržna 6, 10 dni zapora in 200 lir kazni, obrat pa zaprt za 30 dni; zaradi nedovoljenega nakupa moke: Kozjek Franc, slaščičar, Močnikova 13, 10 dni zapora in 1000 lir kazni; zaradi kršenje predpisov po kovinskih predmetih: Martinčič Avgust, mehanik, Cesta 29. oktobra 14, 10 dni zapora in 1000 lir kazni; ker ni prijavil koruze: Grčar Anton, posestnik, Tyršewa 58, 500 lir kazni; ker ni prijavila sukna: Šemerl Marija, sobarica, hotel »Metropol«, 30 dni zapora in 1000 lir kazni, blago pa je bilo zaplenjeno; ker je kupovale blago z odrezki prvega štirimesečja, veljavnimi za drugo štirimesečje: Rogelj Marija, posestnica, Brezovica 7, 10 dni zapora in 1000 lir kazni; zaradi tihotapstva s fižolom in moko: Hostnik Marija, posestnica, Roje 2, 10 dni zapora in 500 lir kazni, blago pa je bilo zaplenjeno; nedovoljena nabava biskvitov: Kroupa Frančiška, mlekarna, Erjavčeva 2, 20 dni zapora in 1000 lir kazni, obrat zaprt za 30 dni, blago pa je bilo zaplenjeno; nedovoljena «rod&'& biskvitov; -Jazbec Karel, n«k. Rožna dolina, Rimska. V-15, 20 dni zapora in 100 lir kazni, obrat zaprt 30 dol, blago pa ja bilo zaplenjeno. Rimsfao pismo: Na lateranskem trgu Pot me večkrat vodi čez obširni trg cerkve sv. Janeza v Lateranu (San Giovanni in Latera-no). Na lateranskem trgu je kaj videti in o čem razmišljati! Najprej cerkev, ki zavzema v krščan-slvu nekako enak položaj kakor v judovstvu jeruzalemski tempel. Napis na pročelju nam pove, da je ta bazilika »mati in glava vseh cerkva v mestu in na celem svetu«. Lateranska bazilika je prav za prav papeška katedrala, glavna cerkev »rimskega škofa«. Ime »Lateran« prihaja odtod, ker je v cesarski dobi na tem kraju bila palača rimske meščanske družine »Laterani«, nad katero se je maščeval Nero in njeno posestvo združil s cesarskim. Konstantinova žena Fausta pa je hišo darovala rimskemu škofu. Prvotno cerkev je pozidal cesar Konstantin in jo bogato okrasil. Tako lepa in ču-Neopr»vičeno je dobil živilske karte Gabre- dovito okrašena je bila, da so jo ljudje na splošno nja Ivan, zasebnik, Bethovnova 15 Bil je areti- imenovali »zlata bazilika«. V vseli katoliških cer-ran, prijava pa je bila poslana kr. tožilstvu. — J. fcvah na svetu se vsako leto 9. novembra obhaja Nedovoljena prodaja mesa za višjo ceno: Kham I spomin na posvečenje lateranske bazilike, ki ga Zofija, Mussolinijev trg, 20 dni zapora in 2000 lir je prvič obhajal papež sv. Silvester leta 324. Sto ____ : -- X----.»nS a., ia nrl t,, »InilalA L' J, - kazni; Starič Marija, Domobranska 1, 20 dni zapora in 2000 lir kazni; prodaja mesa na prepovedan dan, razdeljevanje racioniranih živil brez pobiranja odrezkov in nakup kruha brez odrezkov: Karba Matej, restavrater, Miklošičeva 1 (Union), 1000 lir kazni, obrat pa zaprt za 15 dni. Gospodarstvo Veletrgovina z oblačilnimi predmeti Drugi odstavek okrožnice Visokega Komisariata VIII. No. 30/127 z dne 28/111/42 je marsikdo tolmačil tako, kakor da bi se morala trgovska ve-lepodjetja, ki niso vključena v prvi, ravnokar objavljeni seznani, smatrati za trgovine na drobno. Takšno tolmačenje se zavrača. Za zdaj in vse dotlej, dokler ne bodo objavljeni dokončni seznami veletrgovin, ki jim je dovoljeno svobodno dobav-ljanje, naj podjetja, ki so doslej trgovala na debelo, prodajajo po tem sistemu še nadalje, to &e pravi, samo trgovcem na drobno, proti odvzemu nabav-nic. Ker je omenjenim podjetjem med tem časom prepovedano svobodno nabavljanje, bodo čimprej izšla navodila, po katerih jim bo to omogočeno z novimi nabavnicami po posebnem postopku, ki se zdaj še proučuje. Da 6e torej preprečijo napačna tolmačenja, ki bi lahko zavedla v zmoto zainteresirana podjetja, ee pojasnjuje, da se podjetja, ki niso obsežena v prvem seznamu, še nadalje začasno smatrajo, kar se tiče prodajnega sistema, za veletrgovine in kot take so morale naznaniti svoje zaloge netipiziranega tekstilnega blaga, ter se ojx>-zarjajo, da 60 v pogledu njih preskrbovanja z blagom v teku posebna določila. Zviševanja glavnic v Italiji. Po podatkih Banke comrncrciale je bilo lani v Italiji izvedenih zvišanj glavnice za 320» milij. lir (1940 1491, 1939 2020, 1938 1431 in 1937 940 milij. lir), od tega je bilo zvišanj izvedenih v obliki izdaje gratis za 602 (1940 332, 1939 63 in 1938 1610) milij. lir. Semenski krompir v Italiji. V uradnem listu v Rimu jc izšel dekret, na osnovi katerega je treba za izvoz semenskega krompirja iz ene pokrajine v drugo imeti posebno dovoljenje. Krompir se sme pobirati šele po dovoljenju posameznih kmetijskih inšpektorjev v posameznih pokrajinah, ki določijo čaz za to. Nove norme za vino. Ministrstvo za gozdove in rudnike je odredilo nove norme za vino. Te norme določajo med drugim, da je določen kontingent za posamezne pokrajine, ki znaša približno 50% lanske potrošnje vina. Za tekoče četrtletje bodo dane zlasti na razpolago boljše vrste vina. Prenos vina za la6tnike je dovoljen tudi iz' ven meja pokrajine do 1001 na osebo. Delovne moči iz generalnega gouvernementa v nemškem gospodarstvu. Zaradi priključka general, nemu gouvernementu se opaža, da gre izredno mnogo delavcev na delo v Nemčijo. Tedensko jih gre sedaj iz Oalicije od 7 do 8 tisoč. Od julija 1941 dalje je bilo poslanih v Reich okoli 15 tisoč kovinskih kvalificiranih delavcev in 17 tisoč rudarjev, predvsem Ukrajincev. Trenutno računajo, da dela v Nemčiji vštevši vojne ujetnike okoli 1,100.000 ljudi- Dunajski Creditanstalt-Bankverein ugotavlja v 6vojem letnem poročilu za lansko leto, da 60 še nadalje bila znatna jx>vpra&evanja po kreditih in da 6o prihajala predvsem iz novih podružnic na štajerskem in v Galiciji. Na Spodnjem Štajerskem in Koroškem so bili prevzeti nekateri ljubljanski, za. grebški in domači zavodi ter je bilo otvorjenih več podružnic, tako v Mariboru, Celju in Kranju. Bu-dimpeštanska podružnica je prevzela novosadsko podružnico Splošnega bančnega društva. Dunajski zavod je merodajno sodeloval pri zvišanju glavnice belgraj&kega bančnega društva od 40 na 100 milij. din. Cene v Angliji. Od začetka voine do februarja so 6e cene na splošno dvignile v Angliji po uradnih podatkih za 62%. Predvsem so narasla v ceni živila in sicer za 74%, dočim 60 industrijski proizvodi narasli v ceni samo za 50%. Gradbeni stroški so se povečali od začetka vojne do februarja za 37%. Švedska proizvodnja celuloze je cenjena za in eno in šestdeset papežev je od tu vladalo ka toliško Cerkev vse do preselitve v Avignon (1309 do 1377). Bazilika je bila prvotno posvečena Kristusu Odrešeniku, potres in ogenj pa sta jo uničila 1308. leta, tako da ni ostalo od nje ničesar kot nekaj temeljnih zidov. Mojster Borromini je po naročilu lnocenra X. zgradil sedanjo baziliko na pet ladij. Čudovito je pročelje, ki pa je iz 18. stoletja in je delo Aleksandra Galileja. Pravijo, da je lateranska fasnda najlepša in najbolj skladna v celem Rimu in biser svetovne arhitekture. Travertinski marmor kar cvete veselja in moči, ki je v njem izražena. Visoko nad pročeljem stoje po 8 m visoki kipi, na sredi kip Kristusa Odrešenika z mogočnim križem. Kakor gospoduje cerkev sv. Petra nad vso okolico s svojo veličastno kupolo, ki naj bo podoba edinosti vernikov, tako lateranski trg obvlada Zveličarjev križ raz pročelje bazilike. Kogar utruja trušč zunanjega mesta, se bo rad odzval tihemu vabilu mogočnega, plastičnega vhoda in vstopil. Toda vsak mora najprej pozdraviti Odrešenika in se pokloniti pred njegovim križem. Eden ali drugi je gotovo že bral delo Oskarja Wildea» Dorian Gray«. Tamkaj popisuje pisatelj, kako je od užitkov utrujeni in že vsega pre-nasičeni Dorian poizkusil, da bi v katoliških cerkvah našel še nekaj dražljivega mamila, ki mu ga zunanji svet ni mogel več dati. Seveda jih je razočaran skoraj zapustil. Pač pa je pisatelj sam našel nekega dne pot nazaj v cerkev, potem ko ga je svet, ki ga je razočaral, opljuval in pahnil od sebe. Videl je križ in imel je srečo, da je vstopil pri pravih vratih, ki so Kristus, Odrešenik. Vstopil je s ponižno prošnjo na ustih, kakor se mora dvigniti po stopnicah in pustiti za seboj mesto romar, ki prestopi prag lateranske bazilike. V temnem 10. stoletju, ko so Rimljani Odrešenika že skoraj pozabili in so papeži bili le še orodje v rokah plemiških družin, so cerkev posvetili še oznanjevalcu pokore sv. Janeza Krstni-ku. Njegov kip je vrhu pročelja desno od Odreše-nikovega, levo pa je kip sv. Janeza Evangelista in še nekaj kipov sv. papežev in škofov. S tem simbolom je bil podan globlji pomen življenja Cerkve in v Cerkvi: če si padel in grešil, potem je treba delati pokoro, ki te zopet povede v senco križa in po križu na pot zveličanja. In še enkrat se je ponovila zgodovina. Njeno zgodbo najdemo utelešeno v spomeniku sv. Frančiška Asiškega, ki ao ga pred nekaj leti (1926) postavili v parku ravno nasproti lateranski baziliki. Sv. Frančišek stoji oblečen v borno meniško haljo z visoko dvignjeno glavo in s pogledom, ki je uprt v Zveličarjev križ vrhu lateranske katedrale. Njegovi učenci zamaknjeni prisluškujejo ob njegovih nogah, kakor da je pravkar pričel sla-vospev sončne pesmi. Tako ga je moral v sanjah videti papež Inocenc III., ki je videl laika Frančiška, da podpira rušečo se lateransko baziliko. Pet cerkvenih zborov je bilo v Lateranu za utrditev krščanskega nauka in discipline, toda veko-vito obnovitveno delo, ki ga je v Cerkvi izvršil neznatni asiški ubožec, nam je dokaz, da sv. Duh tudi izven papeških palač izbira svoje služabnike za utrditev in pomnožitev kraljestva božjega na zemlji. Tudi o nekdanji papeški palači ni več sledu Poleg papeževega stanovanja in njegovih uradnikov so bili v njej tudi vzgojni zavodi za bogo-slovce, h ošpic za rotnarje, arhivi, knjižnice, sirotišnice in bolnišnica. Bilo je več velikih stavb, ki so pokrivale ves sedaj prazni prostor okrog Laterana. Toda po Avignonu niso več papeži tu stanovali in polagoma so stavbe začele razpadati. Energični Sikst V. (1585-1590) je dal vse skupaj podreti in sezidati sedanjo palačo, v kateri pa ni stanoval noben papež. Danes je muzej staro-krščanske umetnosti in misijonski muzej. Tam je tudi dvorana, v kateri je 11. febr. 1929 bila podpisana lateranska pogodba med sv. Stolico in italijansko vlado. Zraven cerkve je na severovzhodni strani poslopje, ki še spominja na tiste čase, ko je na lateranskem trgu utripalo srce krščanskega zapa-da. To je poslopje s stopnicami, ki naj bi jih cesarica Helena dala prenesti v Rim iz preddvorja palače Poncija Pilata v Jeruzalemu. Po izročilu lansko leto na 1,250.000 ton, dočim znaša kapaciteta naprav okoli 3 milijone ton. Posebno 6labo izkorišča svojo kapaciteto sulfanta celuloze je vrhu teh stopnic stal Kristus, ko ga je Pilat grozeče nagovoril: »Mar ne veš, da imam oblast izpustiti te in da je v moji moči, da te križam?« Kristus pa mu je odgovoril: »Ti ne bi imel nobene oblasti nad menoj, ko bi ti ne bila od zgoraj dana.« Po 28 stopnicah je dovoljeno iti samo po kolenih. Tu je pravo mesto, na katerem more romar s haskom razmišljati o 2000 letni zgodovini Cerkve. Tu je brezčasna sedanjost. Ni si težko predstavljati, kako vzame Kralj nebes in zemlje na svoje rame križ, na katerega ga je obsodil bojazljivi in mehkužni Pilat, ki se napihuje v svoji trenutni moči, a je postal za vse čase vzor neznačajnega oblastnika, ki se trese pred javnim mnenjem in povzroči juslični umor nedolžnega iz strahu, da »ne bi bil cesarjev prijatelj«. Tu se je začela tudi že pot njegovega namestnika papeža skozi zgodovino. Pričela se je že s Petrom, ki je po legendi hotel pred preganjanjem zbežati iz mesta, pa je na via Appia srečal Gospoda s križem na rami, ki je šel v mesto, da bi se za pobeglega Petra dal znova križati. Lateranski trg je bil priča vsemu mogočemu: videl je v tisočletni zgodovini veličastna slavja, ko so papeži, ko so bili kronani v Vatikanu pri sv. Petru, prihajali v bleščečih sprevodih v Lateran in se jim je med potom poklanjalo rimsko ljudstvo, zrl je tudi mogočne slavnostne sprevode, ki so jih svetni vladarji in papeži v prijateljstvu skupaj obhajali. Bil pa je tudi priča divjih medsebojnih bojev, v katerih je navadno zmagovala svetna oblast in so papeži kot begunci iskali zavetja po tajnih podzemskih hodnikih. In takih bridkih dni je bilo za cerkev in papeštvo več kakor pa bleščečih, sijajnih in zmagovitih. Kristus vlada svet s križa, to je največja skrivnost zgodovine! Na križ pribit in umirajoč v bolečinah zmaguje in osvaja narode. Po človeško gledano in govorjeno ji je odločeno na zemlji le prav malo zmagoslavnih dni. Njena zgodovina je zgodovina iskanja, trpljenja, ponižanj in upanja. Kadar je zavzela pozo gospodovalke, ki je kasneje vselej napak hodilo. V duhu služnosti, premagovanja, učenja in predvsem neizmernega žrtvovanja hodi po zemlji in osvaja duše. »In ko bom povišan na križ, bom potegnil vse k sebi,« je rekel Odrešenik. Podobno je z njegovo Cerkvijo: kadar je najbolj* ranjena in pomandrana, kadar njeni otroci trpe najhujše preganjanje, tedaj postajajo notranje najgloblji in v preizkušnjah najodpornejši. Tedaj piše zgodovina o najčudovitejših zmagah, od katerih se duhovno hranijo cela stoletja. Križ je za Cerkev največji zaklad, je njena največja moč in njena najgloblja skrivnost. Fulget erucis mysterium! Skrivnost križa razsvetljuje na lateranskem trgu temno zgodovino človeštva. Temu je priča tudi lateranski obelisk, od trinajstih, kolikor jih stoji v Rimu, najlepši in največji. S podstavkom meri 45.5 m. Faraon Tut-mosis III. in njegov sin Tutmosis IV. iz. 18. dinastije sta ga dala postaviti 1. 1449. pred Kristusom v Tebih pred svetiščem sončnega boga Amona. Cesar Konstancij ga je dal prepeljati v Rim in por staviti v Circus Masimus. Potres pa ga je zrušil s podstavka in se je pri padcu prelomil na tri dele. Sikst V. ga je dal izgrebsti — ležal je 26 m globoko pod ruševinami — in mojster Dominik Fontana, ki je sezidal tudi palačo, ga je semkaj postavil. Na vrhu nosi sedaj križ. Kaj bi moglo še biti novo tem zagonetnim reliefom, ki že 3000 let gledajo na gomazečo človeško množico? Kaj novega in velikega bi mogli doživeti? Hladen lesk tisočletij jih obdaja in ne veš, ali merijo preteklost ali zro v bodočnost. O tem nam priča tudi krstilna kapela ali bap-tisterij na lateranskem trgu. Prvotno je za celo rimsko mesto bila le ena krstilna kapela — baš ta pri Lateranu. Njena ustanovitev gre prav v čase cesarja Konstantina. Sedanja oblika pa je v glavnem iz V. stoletja. Osmerokotna stavba je znotraj zelo čedna, okrašena z lepimi marmornatimi stebri, ki nosijo bogato okrašeno kupolo. Prvotno je bila kotlina s krstilno vodo še precej globlja, ker so v prvih časih krščevali na ta način, da so krščenca r>otopili v vodo. V prvih krščanskih stoletjih so pred veliko nočjo in pred binkoštim papeži sami tukaj krščevali. Tudi še sedaj imajo Rimljani za odliko, da so njihovi otroci krščeni v lateranski krstilni kapeli. Zato je tu vedno veliko krstov. Včasih se vidijo tudi novo-krščenci, ki jih ne prinesejo babiee, ampak, ki že kar sami pridejo h krstu. Je to ena izmed razvad novega časa, ki jih cerkvene oblasti pobijajo, kolikor morejo. Morda je v tem nekakšen spomin na srednji vek, ko so tu na velikonočno soboto krščevali odrasle, ki so se iz judovstva ali poganstva spreobrnili h krščanstvu. Čeprav si bazilike niti ogledali nismo, ima torej lateranski trg marsikaj, kar je vredno pogledati. Najnovejša zanimivost je pa ta. da je na trgu pred baziliko, kjer je bil prej park, nastal velik »orto di guerra«. zasilna vojna njiva, ki nastajajo povsod in tudi po javnih mestnih nasadih. da se s čim večjim pridelkom odpomore potrebam našega časa. Severna Afrika: Italijanski tanki gredo proti sovražnim postojankam. Iz Hrvatske Darilo slovaškega vojnega ministra za Poglav. nika. Slovaški vojni minister general Catloš je poslal po posebnem vojaškem odposlanstvu Poglav-niku kot 6voje darilo dve najmodernejši lovski puški z vsem ostalim lovskim priborom ter v kožo vezano knjigo fotografskih slik z obiska hrvatskega vojaškega odposlanstva pri slovaški vojski. Domobranska industrijska zaščita. Na predlog ministra za domobranstvo, za obrt, veleobrt in trgovino in za pravosodje ter bogočastje je Poglavnik izdal odredbo o vojaškem zavarovanju in oboroženi zaščiti vseh industrijskih podjetij in naprav, kakor tudi o zaščiti proizvajalnega poslovanja in dela v teh podjetjih, ki so važna za potrebe domobranstva in za preskrbo prebivalstva. Novi člani Sabora. Namesto obolelih članov in tistih, ki radi starosti ne morejo izvrševati saborskih funkcij, so z odlokom predsednika Vrhovnega sodišča poklicani v Sabor kot novi člani naslednji: Peter Fiolič, kmet iz Male Mlake, Franjo Gašpič, kmet iz Draganičev, Josip Benko. kmet iz Kupčine Gornje. Ivan Ašperger,-Grgina, kmet, Kupin, Kraljevac, Martin Mar-kovič, kmet, Okešinac, Stjepan Gregorec, kmet iz Grede, Dmitar Acketa, kmet iz Rezovca. Mate Volarevič, kmet iz Borovcev. Franjo Hara-pin, kmet, Novodvorski Letučani, Mate šimac, posestnik, Kričina, in Aleksander Precca. Ustanovitev Hrvatske medicinske akademije. Ob obletnici obstoja Neodvisne Države Hrvatske je Hrvatsko zdravniško društvo v Zagrebu ustanovilo Hrvatsko medicinsko akademijo. ki bo skrbela za »popolnjevanje hrvatskih zdravnikov v medicinski stroki. Smrt hrvatskega književnika. V Zagrebu je »mrl v 75. letu starosti hrvatski književnik dr. Nikola Andrič. Letos bodo na Barju cvetele sončnice Do konca aprila bo okrog 300 barjanskih kmetovalcev posadilo sončnice Že večkrat 6mo poročali o pomembnem načrtu, da bi 6e na Barju zasadile 6ončnice, ki 60 izredno važne za pridelovanje jedilnega olja. Ker v naši pokrajini nimamo drugih primernih pridelkov, iz katerih bi lahko izdelovali jedilno olje, je gojitev Hrovat in Co. iz Ljubljane je namreč pripravljena vsakemu kmetovalcu, ki ji to sporoči, podariti pol kilograma sončničnih semen samo zato, da jih posadi in da poskusi gojiti sončnice. Pol kilograma semen zadošča za njivo v približni velikosti 400 do 500 kvadratnih metrov. V naši pokrajini je okrog 30.000 kmetij. Kmetije v višjih legah za gojitev sončnic seveda ne pridejo v poštev. Radovedni smo pa le, koliko kmetovalcev se bo temu vabilu odzvalo in pisalo po podarjena semena. Vsak dobi hkratu s semeni tudi vsa potrebna navodila, časa pa je tudi še dovolj, saj je treba po- saditi sončnice do konca aprila. Tvrdka je pripravljena ugoditi vsem prosilcem proti povračilu poštnine. Marsikdaj se prepiramo, ali to naši kmetje napredni ali pa nazadnjaški. Bomo videti, kako jih bo označil ta, prav gotovo nadvse zanimivi poskus z brezplačnim razdeljevanjem sončničnih semen. Tvrdka se ne ustraši stroškov in ne boji velikega števila prosilcev Eni so mnenja, da se bo oglasilo komaj 500 kmetov, drugi da najmanj 3000. Bomo videlil Če bi se lotilo poskusa res 3000 kmetovalcev, torej približno 10% vseh kmetovalcev pokrajine, bi kljub majhni povriini pri vsakem posamezniku bilo vsega skupaj s poskusno soditvijo zasejanih okrog 200 hektarjev, kar bi bilo približno štirikrat več kakor bo obsegala letošnja posejana ploskev na Barju. Jasno je, da bo pridelek poskusne saditve tvrdka prav tako rada odkupila kakor od drugih kmetovalcev, « katerimi je že letos napravila pogodbe. Kako Ljubljančani skrbe za kurjavo 6ončnic za oskrbo pokrajine z jedilnim oljem še tem večjega pomena. Že jeseni je tovarna olja Hrovat in Co. v Ljubljani organizirala in pridobila barjanske kmetovalce, da bi letos posejali čim več zemlje 6 sončnico. Uspeh ni izostal in zdaj so semena že na razpolago in jih tvrdka tudi že razpošilja kmetovalcem, s katerimi je napravila pogodbe. Če upoštevamo, da je bilo treba za to akcijo orati pravo ledino, saj gojitev sončnic v večji meri pri nas ni bila v navadi, je bil dosežen prav znaten in lep uspeh, ki bo prihodnje leto privabil go. tovo še več posnemovalcev. Uspeh je tem bolj pomemben, ker bi kultura sončnic na Barju lahko ostala tudi v mirnih Časih, 6aj bi le [povzdigovala donosnost bat janskih tal in tako vedno kmetovalcem na Barju donašala primernega zaslužka. Zanimivo je, da 6e je letos odločilo okrog 300 barjanskih kmetov, da bodo zasadili sončnice v večjem obsegu. Vsega skupaj bodo ti kmetovalci zasadili 50 do 60 hektarjev barjanskega 6veta 6 sončnicami. Pri povprečni letini lahko računamo, da bo mogoče pridelati na hektar okrog 2000 kg sončničnih 6e. men, tako da bo letošnji j>ridelek vrgel 10 do 12 vagonov semen. Ta 6emena 6e bodo vsa predelala v olje v Ljubljani in bo izdelano olje v znatni meri prif>omoglo k boljši oskrbi jx>krajine z jedilnim oljem. Ves pridelek in izdelek olja bo namreč 06tal v pokrajini. Posebno korist pa bodo imeli kmetovalci, ki bodo pridelovali sončnice, še od tropin, ki jih bodo mogli dobiti deloma celo po znižani ceni za krmljenje živine. Za četrtino teže dobavljenega 6emena bodo imeli na razjoolago sončnične tropine z 10% popustom od dnevne prodajne cene. Preostale tropine bodo 6eveda prav tako lahko kupili po dnevnih cenah. Za krmljenje živine 60 sončnične tropine prav jMsebno ugodne in bi zato dosegli kmetovalci z njimi posebno lepe uspehe zlasti pri kravah mle-karicah in pri reji prašičev. Sončnična 6tebla bodo lahko služila za kurjavo. Gorilna vrednost sončničnih stebel na enem hektarju odgovarja trem me. trom drv. Ker jih kmetovalec itak mora pospraviti z njive, ima brez posebnega dela dodatek h kurjavi. S pepelom pa lahko 6f>et pognoji njivo, da vrne zemlji vsaj del tega, kar je sončnica iz zemlje dobila. Letošnji uspeh je seveda glede na potrebe pokrajine bolj majhen, čeprav moramo priznati, da se je veliko kmetov z veseljem oprijelo tega načrta. Vse Barje ima okrog 16.000 hektarov plodne zemlje, primerne za gojitev sončnic. Če bi bila s sončnicami zasajena ena četrtina te površine, bi pridelali toliko sončničnega semena, da bi krili prav vse potrebe pokrajine po olju v normalnih časih. Hkrati bi v tem primeru postalo Barje pravi raj za čebele, ki imajo na sončnicah izvrstno pašo. Tudi drugod po pokrajini je mnogo za sončnice primerne zemlje in bi bilo prav, če bi se kmetje čimprej odločili vsaj za poskusne saditve sončnic, da bi se tako lahko prepričali, da se splača gojiti sončnice, če že ne verjamejo drugim in zgledom drugih držav. Letos so na primer v Romuniji in sicer v glavnem v Besarabiji, zasadili 600.000 hektarov zemlje s samimi sončnicami in računajo, da bodo pridelali iz semen toliko olja, da bo vsa Romunija zadostno preskrbljena z jedilnim oljem in da ga bo lahko še izvažala. Posebna ugodnost se nudi našim kmetovalcem prav zdaj, da poskusijo z gojitvijo sončnic. Tvrdka Lanska izkušnja je izučila Ljubljančane, da se je treba za kurjavo čimprej pobrigati. Sicer je že zelo star izrek, da gospodar tedaj preskrbi drva in v60 drugo kurjavo, kadar ugasne v peči ogenj, to se pravi, ko nikjer več ne kurijo in ne ogrevajo prostorov, temveč gori ogenj le za kuho in peko. Previdni Ljubljančani, računajoč z vsemi možnostmi v jeseni, pa se že sedaj oskrbujejo s kurjavo, največ z bukovimi drvmi, pa tudi s premogom, ki ga sedaj največ dobimo iz Št. Janža, iz Črnomlja in iz Kočevja. V splošnem so kupci zadovoljni s kurivom, tudi s premogom Značilno je, da so Ljubljančani že lani, še bolj pa letos opazili, da se je kakovost kočevskega premoga dvignila. Trgovci pripovedujejo, da so kočevski rudarji naleteli na znatno boljše, starejše plasti premoga. V resnici sedanji kočevski premog, ki prihaja v Ljubljano, že dolgo ni več takšen, kakor je bil še pred leti, ko se mu je kar na prvi pogled poznal ves leseni ustroj. »Kočevarja« so včasih v Ljubljani kar klali s sekirami, ne pa razbijali s krampi. Da se je kočevski premog toliko zboljšal, je res sreča za Ljubljančane in sploh za prebivalce vse pokrajine, ker jim je ta premog najbolj dostopen. Črnomeljski premog je bil že poprej dober in tudi po njem je sedaj znatno povpraševanje. Podobno kakor pri kočevskem premogu, je opaziti tudi pri šentjanževcu, da se je kakovost tega lignita tudi znatno popravila. Drva prejema Ljubljana sedaj v glavnem z dveh strani: z Iga, oziroma e krimskih hribov, ki dajejo prav dobra bukova drva, ter s j>o! bog rajski h hribov, ki proizvajajo še boljša drva. V Ljubljano prihaja z železnico mnogo drv tudi z Dolenjskega, vendar je prevoz pač drag in zato ljubljanski trgovci rajši jiosegajo jio cenejših in bližnjih ižanskih in polhograjskiih drvih. Tudi po odpadkih mehkega lesa po raznih žagah v Ljubljani in v okolici je veliko povpraševanje. Cene vsemu kurivu, tako drvam kakor premogu, so seveda strogo maksimirane in vlada na trgu s kurivom res disciplina. Tretjega kuriva, katerega so Ljubljančani včasih mnogo pokurili, zlasti med prvo svetovno vojno, ko jo drugega kuriva močno manjkalo, namreč barjanske šote. pa ni več na ljubljanski trg. Šota je na Barju že vsa porezana; kjer je je pa še kaj, kot na primer na Grmezu, tam jo gospodarji skrbno čuvajo ter rajši skrbe, da se šota spreminja v plodno črno zemljo, ki ostane, kakor pa da bi jo zaradi trenutnega dobička prodajali v Ljubljano. Lani je bilo v Ljubljano pripeljanih le troje voz s šoto, ki je bila takoj prodana. Kupile so jo take stranke, ki imajo za to primerne peči. Šota zahteva namreč poseben način kurjenja. Letos je verjetno, da Ljubljana ne bo dobila niti enega voza šote. Trimesečna vremenska bilanca Ljubljanske pokrajine Najrajši bi odgovoril na tvojo odkrito izpoved z isto toploto in naklonjenostjo, ki si je bil vedno vajen od mene. Toda tu se ne morem zadržati. Ne bom ti ponavljal, da nikdo in nikoli tako ne pade, da ne bi mogel dokončno vstati, tudi ne tega, da si je po vsem zlu možno zopet ustvariti novo, nič manj lepšo bodočnost, ie manj, da nisi ne prvi ne zadnji, ki doživlja potres v svoji mladi duši. Hočem hladno poudariti samo to, da si zapadel v duševno slabištvo, ki fe za mladega, po junaštvu stremečega človeka, tako nečastno. Ne bom ti razlagal načina, kako dokončno vstati, saj ga sam dobro poznaj. Apeliram le na tvojo čast, ki je pred teboj do dna ponižana, apeliram na pričakovanje, ki ga stavimo ostali nate in te spominjam na globoko razočaranje, ki ga bomo doživeli, če boš obležal. Vse je odvisno od tebe. Moči, ki ti je potrebna, imai dosti od zgo- Iraj. Mnogo, kar navaja«, je le pretveza za tvoje slabištvo. Dvigneš se lahko — če hočeš. LiuI>Hana, 16. aprila. Vremenska kronika letos pač zaznamuje najprej izreno trdo in hudo zimo. ko smo imeli januarja kar —24.5° C mraza in snega v ravnini do 0.75 ni, toda ponekod do 2 m visoko. Januar in februar sta bila meseca s silnimi snežnimi meteži in hudim mrazom. Marec je bil letos razmeroma napram drugim letom revnejši na mokroti, toda še vedno hladen in ne posebno topel. Po zapiskih meteorološkega zavoda je bilo letos v januarju 13 snežnih dni s 33.7 mm padavin, februar ie zaznamoval celo 20 padavinskih dni, ko je bilo 88.3 nun padavin, a marec je imel naposled 16 deževnih dni s 46.3 mm dežja. V treh mesecih je bilo letos skupno 49 deževnih dni in 168.3 mm padavin, napram prejšnjim letom razmeroma manj mokrote. V marcu so se toplotne prilike kaj naglo menjavale in spreminjale. Dne 14. marca n. pr. je bila dosežena najnižja jutranja temperatura —5.1° Celzija, ko je bilo zjutraj neke dneve živo srebro že nad ničlo. Najvišja dnevna toplota pa je bila 26. marca, ko je toplomer kazal celo + 19.6° C. V marcu smo imeli drugače še 7 snežnih dni. Do 8. marca je bila snežna plast v ljubljanski ravnini 10 cm, toda sredi niarca je sneg že popolnoma skopncl. Meteorološki zavod je sedaj prejel mesečna poročila raznih, v pokrajini poslujočih vremenskih opazovalnic. Splošen pregled pokaže, da so bili nekateri kraji prav bogati na dežju, drugi nasprotno so imeli malo dežja. V glavnem pa se množina dežja giblje med 30 do 90 mm. Imeli so nekateri kraji mnogo deževnih dni, drugi pa so bili deležni v večji meri sončne toplote. Na dežju so bili bogati naslednji kraji: Nova sela (Kočevje) 7 deževnih dni in 64.8 mm dežja. Do srede marca je bilo tam snega še okoli 70 cm. Najvišja dnevna temperatura 26. marca + 17.5" C. Kočevje: 8 deževnih dni in 74.2 mm dežja. Drugi podatki manjkajo. Ribnica: 9 deževnih dni in 67.2 mm dežja. Sedemkrat sneg. I Črnomelj: 13 deževnih dni in 66.9 mm dežja. ' Predgrad ob Kolpi: 10 deževnih dni in 89.4 mm dežja. Dvor (Žužemberk); 5 deževnih dni in 86 mm dežja. Zanimiva ie primerjava deževja v kotu Horjul, Vrhnika, Borovnica in Ljubljana. Horjul je v marcu zaznamoval 8 deževnih dni in 79.2 mm dežja. Vrhnika: 16 deževnih dni, toda le malenkost, 44.2 mm dežja. Borovnica: 11 deževnih dni in 48.2 min dežja. Ljubljana: 16 deževnih dni in 46.3 mm dežja. Zelo malo dežja je zaznamovala v marcu Višnja gora. Tam so imeli 7 deževnih dni in 7.7 mm dežja v vsem tem času. Tam je rosilo. Vedno ie bilo lepo. Nasprotno je imel Sinji vrh v 7 dneh 78 mm dežja. Notranjska je bila v marcu tudi kaj različno obdarjena z dežjem. Na dežju v letu izredno bogato Balmo polje je imelo v 7 dneh le 36.3 mm dežja. Tam je bilo še v začetku niarca do 2 m snega po gozdovih. Opazovalnica Snežnik, občina Stari trg pri Ložu, ki je v zračni črti oddaljena kakih 10 km od Babnega polja, je imela v 8 dneh 34.2 mm dežja. Cerknica pa v 14 dneh samo 44.6 mm. Planina v 17 dneh le 51.9 mm, a Logatec v 7 dneh največ dežja med vsemi notranjskimi vremenskimi opazovalnicami, 62.3 mm. Kako so se drugače letos obnesli 40 muče- Ali bomo še j Ljubljana, aprila. Lani 6o se številni pridelovalci krompirja v Ljubljani in tudi na deželi sami mnogo pritoževali čez njegovo kakovost, čez 6labo rodovitnost in čez gnilobo, ki je mnogo škodovala krompirju. Soglasno mnenje pridelovalcev krompirja je bilo, da je krompir pri nas degeneriran; niso pa vedeli temu vzroka. Ni čudno, 6ai ga znanost dolgo re6 ni poznala. Res je ntkoliko vzroka degeneraciji nepra. vilna izbira semenskega krompirja. Tako bi bilo treba recimo za barjanske njive rabiti izključno 'ak krompir, ki zraste ns trdinski zemlji itd. Glavni vzrok degfneraciji krompirja pa je po najnovejših raziskavanjih neka bolezen — znanstveniki pravijo tak: bolezni viroza, — ki krompir razjeda m ga 6labi. Tako virozo, škodljivo našemu krompirju, pa prenaša 6iva bre6kova uš, žuželka, zoper katero so 6C mnogi sadjarji, gojitelji breskev, že mnogo pritoževali, eedaj pa se Loio še kmetovalci, pridelovalci i "-on-p rja. Ta škodljivka m >rz v naših krajih prezimiti 6amo na breskvah, da potem spomladi tapaoe tako bresk'°, kakor tudi krompir, Acctiuje k nekaj breskovih dreves in že je oslabljen krompir daleč na okoli. Vprašanj je 6edaj, ali 6e zaradi nekaj 6labih breskev v Ljubljanski pokrajini 6ploh 6plača gojiti breskve. Bre6. kve pri nas zelo 6labo uspevajo ter jih napredni sadjarji opuščajo, ker breskvam ostrejše podnebje ne ugaja. Me6to breskev sadjarji rajši 6ade marelice in zgodnje hruške, ki bolj koristijo. Ako pa se že najde kak 6adjar, ki hoče kljub V6emu le gojiti kako breskovo drevo, je njegova 6veta dolžnost, da breskova drevesa pozimi temeljito poškropi z raztopino karbolineja, ki uniči breskovo uš. Možnost je tudi, da prezimi siva breskova uš v kakšni topli kleti ali v pokritih gredah, vendar pa je potem njen vpliv mnogo manjši, kakor če KULTURNI OBZORNIK Razpis literarne nagrade Nova založba v Ljubljani je ob 70 letnici svojega predsednika F. S. Finžgarja ustanovila Finž-garjevo literarno nagrado (FLN), ki jo bo podeljevala vsako leto na njegov rojstni dan 9. februarja. To nagrado razpisuje prvič za leto 1943. Dobiti jo more še ne objavljeno, izvirno leposlovno, esejistično ali literarno-znanstveno delo, primerno za izdajo v samostojni knjigi (10 do 20 tisk. pol); ustrezati mora načelom, ki vodijo Novo založbo pri izdajanju knjig. Finžgarjeva literarna nagrada za to leto je štiri tisoč lir. Pisatelji naj predlože rokopise do 31. dec. 1942 v dveh tipkanih izvodih, opremljenih z geslom. V zaprti kuverti je treba predložiti geslo, ime in izjavo, da pisatelj prepusti svoj spis, če dobi nagrado, Novi založbi za običajni pisateljski honorar. V Ljubljani, dne 15. aprila 1942. Nova založba v Ljubljani. Razstava Vesnanov pri Obersnelu Razstavljajo: M. Gaspari, H. Smrekar. S. Šan- tel, I. Sajevic in Fr. Smerdu. Razstava napravi na obiskovalca poseben vtis. Občutje umirjenosti, solidnega znanja, izoblikovanja stvari, ki se zdi, da jih je že nekoč nekje videl. Je to pač lastnost vsakega realizma, posebno zmernega. Tu ni poizkusov; mislim slogovnih, tu ne najdeš posebnih, najnovejših idej, marveč gre le za zanimivi »kaj« po preizkušenem »kako«. Prvo je vzeto po večini iz resničnega, vsakdanjega življenja, pa tudi pravljičnega, neresničnega, preko vsega pa je v glavnem razpeta rahla, prikupna poezija. Vse te podobe so zelo zgovorne in odkritosrčne. V njih ni skrivnosti. In kar je tudi važno: namenjene so širšemu krogu ljudi. Zato pa jih je tudi učeni svet dolgo časa odklanjal. Takrat je šlo namreč za umetnostni arkanum in je veljalo tisto za nebotično, kar je bilo obenem ludi nerazumljivo. Vse pa kaže, da so danes drugačni časi in videti je, da je želja po nečem resničnem, na solidni podlagi zasidranem, postala vsesplošna. Lahko bi vam navajal primere, imena, podobe itd., ki bi pokazale realistično Kanoso vse slovenske umetnosti leta 1942, pa mislim, da to ni potrebno. Zastavimo si retorično vprašanje: »Ali ie rod naših »secesionistov« (Smrekar z nazivom gotovo ne bo zadovoljen), potem ko je skoraj vse življenje kot pastorek prebil ob vznožju jarkih luči Kamnitnika, v resnici tako malo pomemben, da si na njegovo koso že vsak snop lahko dovoli pomilovalen smehljaj?« Odgovorimo retorično: »Nikakor ne!< Nekoč si bo umetnostni kritik, ali celo zgodovinar, veseleč se novih odkritij, pa tudi — saj to je človeško— dobrega vrstičnega honorarja (o zlate sanje!) postavil n. pr. tole temo: »Slovenski ilustratorji od Suhieev Ho A. D. . . ,« Njegova dognanja bodo potem, ko je ugotovil vrzel med Šubici in našim rodom, prav zanimiva. Ce prištejemo k »secesiji« še A. Koželja (ilustracije Gregorčičevih poezij, legend, balad), bodo imena naših slikarjev naravnost odločilnega pomena v sestavu njegovega eseja. Prelepe so ilustracije Milčinskega pravljic (Birolla, Gaspari), Martina Krpana (H. Smrekar), Desetega brata (I. Vav-potič). Mladim srcem (I. Vavpotič, S. Šantel) itd., itd. Vsa ta kulturna tlaka, ki so jo opravili prav naši secesionisti na polju naše ilustracije, je umetnostno vsaj toliko pomembna, kakor toliko slavljeni svetovljanski poizkusi »pravih«, »priznanih« umetnikov. In če smo prepričani, da umetnost iz roda v rod »napreduje« in si ogledamo n. pr. sodobno mladinsko ilustracijo — to najbolj občutljivo polje za ilustratorjevo umetniško potenco — potem smo si lahko na jasnem, kako žalostno je napram prejšnji, njeno današnje stanje. Vse to so stvari, ki si jih moramo biti vsi v svesti, da bomo ta umetniški rod v celoti ocenili pravičnejše. Seveda ne veljajo te misli prav izrazito samo za ilustracije, marveč bo treba revidirati stališče tudi do njihovega slikarskega dela. Na eni strani smo navajeni, da vsakemu, kdor ne slika impresionistično, podtaknemo zagotovitev, da ni »slikar«, pri čemer pa pod pojmom »slikanja« vedno predstavlja nekaj nedoločnega; po drugi strani pa ideje, ki nočejo realizma, negirajo prav zaradi realizma možnost umetnostne kvalitete. Nikakor pa ne pomislimo, da so živeli nekoč dobri slikarji, ki niso slikali impresionistično in so bili celo realisti. Dela na naši razstavi se po svojem značaju in meri kvalitete dobro ujemajo. Podobe M. Gasparija obsegajo svet narodopisja, legende, portreta in žanra. Posebno slednji je izvrstno zastopan po »Živalski svatbi«. Je to za našo umetnost zanimiva novost, ki je tudi umetnostno pomembna. Od ostalih slik bi omenil »Koled-nike«. Videti je, kako se M. Gaspari razvija v nekakega luminista; Legenda, Portret deklice, Začetek in konec. H. Smrekar je na tej razstavi dobro zastopan. Njegov realizem je močno pobarvan s pravljično prvino, kar daje njegovemu delu nekako posebno prikupnost. Njegov humor je sicer vedno nekoliko trpek — kakor ljubka pesem, hripavo zapeta — vendar je pa uklenjen (razen pri karikaturi »Pomlad na deželi 1942« — ki je pač -karikatura) po estetski zadržanosti do ugodne oblike. Omenil bi njegove »Cigane«, »Spomine starega vojaka«, »Otroka in škrate«, in »Pravljico«. S. Šantel, razstavlja nekaj oblikovno dognanih portretov, ki pa so svetlobno (v tonu) nekoliko preveč razkrojeni. Dobra slika — najboljša, kar sem jih videl v zadnjem času pri tem slikarju — jc v resnici komorna podoba »Dumkv«. Morda ji manjka nekoliko atmosfere, tod,a za dojet je bistva predmeta samega ie nemara tako še boljše. Kipar I. Sajevic, doslej domala neznan umetnik, je s svojimi portreti dokazal, da razstavljajo dostikrat sicer priznani kiparji slabše stvari. Enostavnost in trdnost koncepcije moške glave v bronu, kakor tudi dobra karekterizacija slikarje-vega portreta, so močno prepričevalne. Fr. Smerdu, ki nc pripada tej generaciji, razstavlja svojo priznano, lirično občuteno malo plastiko. Razstava zasluži obisk. Dr. S. Mikuž. te novice Koledar SoTKita, 18. aprila: Apolonij, mučenec; Konrad, spoznavalec; Jakob Oldo, spoznavalec; Elevterij, škof in mučenec; Antija, mučenec. Nedelja, 19. aprila: Leon IX., papež; Sokrat mnčenec; Galata. mučenica; Timon, mučenec; Ekspedit, mučenec. Novi grobovi + Gospa Zora Cibar rojena Mrak, soproga zdravnika g. dr. Franca Cibra v Ljubljani, je mirno zaspala v Gospodu, Pogreb bo v nedeljo, 19. aprila ob 3 popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k sv. Križu. Rajna zapušča poleg g. joproga sinčka Franca in »tarše. Naj ji »veli večna luči Žalujočim naše globoko »oialjel Dobavlianje matičnih Izpiskov Vsem tistim, ki potrebujejo izpiske iz matičnih knjig z Gorenjskega ali Štajerskega, v vednost: Matične knjige za kraje, ki spadajo po sedanji upravni razdelitvi pod okraj Radovljica, 6e nahajajo 6edaj v Radovljici (Landrat in Radmannsdorl, Krei£6ippenamt). Matične knjige za kraje, ki spadajo sedaj pod kranjski in kamniški okraj, se nahajajo V6e v Kranju (Zentralmatrikenamt, Krainburg). Matične knjige za kraje, ki spadajo pod sedanje Štajersko (v6a lavantiska škofija in del Dolenjske), 6e nahajajo na sedežih tistih upravnih občin. Direktno matičnih izpiskov ni mogoče dobiti zaradi deviznih predpisov. Kdor želi dobiti izpiske iz matičnih knjig v Kranju oz. v Radovljici, naj se obrne na italijanski konzulat v Celovcu. Kdor pa želi izpiske iz matič. nih knjig iz sedanjega Štajerskega, naj 6e obrne na italijanski konzulat v Gradcu. Najkrajša pot za vse primere pa je, da piše kakemu znancu, ki mu preskrbi listine bodisi iz Kranja ali Radovljice (za Oorenjce), bodisi od upravnih občin (za sedanje Štajerce), plača pri matičnem uradu predpisane takse in mu listine 6em pošlje. škofijski ordinariat v Ljubljani. — šmarnice >Naša Gospa pre*v. Srca« so že izšle. Obsegajo M lepo sestavljenih šmar-ničnih pridig, šmarnice je uredil g. dekan msgr. ?>krbee Matija. .Sodelovali so pa Številni priznani teologi. Šmarnice so tako 'primerno branje, da jih Ivo vsak, ki išče prave duševne hrane, z radostjo bral in ne samo poslušal. Knjig je bilo tipkanih omejeno število, zato naj si jih duhovniki, pa tudi laiki, čimprej nabavijo. — Knjiga stane le 10 din. Šmarnice lahko kupite v Ljudski knjigarni (pred Škoifjo) ali pa y Podružnični knjigarni (Ničman) na Miklošičevi cesti 5. Gg. duhovnikom izven Ljubljane smo jih poslali na župne urade. — Beneški patriarh obsoja skTivalce živil. Ben. patriarh kardinal Piazza j« izdal pastirsko pismo na 6\oje svečenike in vse vernike, v katerem poziva vse skupaj na odločnost in potrpežljivost kakor tudi na pripravljenost na žrtve, ki so nujno potrebne, če hoče domovina zmagati. Patriarh zabičuje vernikom, da 6e je treba po6tavam domovine pokoriti in zla6ti ubogati takrat, kadar gre za ukrepe v zaščito skupnih koristi. Zavoljo tega je treba obsoditi ljudi, ki skrivajo najnujnejše življenjske potrebščine, zla6ti pa živ ila, kajti s tem se dela greh nad državljansko 6k'jpno6,;o in povečuje stiska, ki je ne bi bilo treba. — Važno za ljubljanske izdajatelje listov, brošur, revij, koledarjev itd. Po določilih taksnega in pristojbinskega pravilnika k tar. pevst. R točka 26 morajo radi točnega izračunavanja in pobiranja oglasne takse vsi lastniki ali izdajatelji časnikov ali periodičnih časopisov izročati ob prijavi brez takse davčni upravi po en izvori dnevnikov al/i periodičnih časnikov ali rasopisov istega dne, katerega datum nosijo. V tej prijavi se mora točno označiti, koliko je oglasov in kakšne vrste so (do 20 cm', nad 20 rlo 50 cm2, nad 50 do 100 cm', nad 10 do 400 in nad 40 cm' površine). Oglasna taksa se plača v gotovini pni davčni upravi isti dan ali preden se list. brošura, knjiga itd. odda v prodajo. Le dnevniki plačajo to takso desetdnevno. Ta taksa se plačuje za vsak oglas in za vsak dan, ko izide tisti oglas neglede na to, koliko se natisne izvodov ene številke časnikov ali knjig. Kdor ne položi te takse ali ne pošilja časnikov ali dr. in knjig ali ne piačuje takse pravočasno, plača poleg redne oglasne takse še trikratno takso kot kazen. — Podpornemu društvu za gluhonemo mia dino je poklonil g. Anton Koritnik, hotelir < Ljubljani, znesek 200 lir v počastitev spomina blagopokojne srdč. Marije Silič. Iskrena hvala! — Nova ležišča lignita v Abrucih. Italijan, gospodarska podjetja in korporacije zasledujejo povsod, koder je dana možnost, podzemeljske zaklade, Predvsem poskušajo tam, kjer je po sestavi zemlje podana verjetnost, da se bodo pri vrhnjo plastjo zemlje dobila ležišča rudnin. Tako 60 v Abrucih blizu kraja Collettara zasledili rjavi premog. Strokovnjaki, ki 60 6e takoj lotili raziskavanj, so poaali mnenje, da utegne biti zaloga precejšnja, kajti žila, ki so jo zasledili, je debela šest metrov. Po prvih odkopavanjih je težko reči, |ominjajo na zapiranje pipic. U]X>števajte do skrajnosti pravilo: Zapri pipice tudi tedaj, če plin ne prihaja! 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debe-1 j a k Gvido, Bleivveisova c. 62, telefon 27-29. 1 Novi cestni tlak v Ljubljani je prav dobro prezimil. Lani je mestna občina ljubljanska prvič v večjem obsegu začela s površinsko obdelavo cestišč s pomočjo domačega cestnega katrana. Tako so bile modernizirane lani ceste zlasti v središču mesta in v okolici vseučilišča in vseučiliške knjižnice. Huda letošnja zima na ta način obdelanemu cestnemu tlaku ni napravila nobene škode in tudi promet na tako moderniziranih cestah ni še napravil nobene škode. Ta preizkušnja kaž«, da smo našli najprimernejše sredstvo in način za utrjevanje ljubljanskih cest, tako da bo v bodoče ta način gotovo najprimernejši, č® bomo hoteli urediti ljubljanske ceste in za vedno pregnati njih nadležni prah. 1 V Goethejev! »Ifigenljt« bo nastopila prvič v soboto Mileva Boltar-Ukmarjeva. Nadaljna zasedba vlog i« sledeča: Toas M. Skrbinšek, Orest Jan, Pilad Nakrst, Arkas Gregorin. V tej klasični igri je pokazana moč človečnosti, ki je zmožna izbrisati najhujše zlo. Osrednji lik je Ifigenija, Agamemnonova hči, ki s svojim plemenitim žrtvovanjem reši svoj rod prekletstva. Igro je zrežiral. J. Kovič. 1 V soboto ob 15 bodo peli Smetanovo komično opero v treh dejanjih »Prodana nevesta«, po znižanih cenah od 18 lir navzdol. Zasedba partij je sledeča: Krušina Janko, Ljudmila B. Stritarjeva, Miha Dolničar, Katra Golobova, Ma-nirka Polajnarjeva, Vašek Banovec, Janko Franci, Keal Lupša, ravnatelj cirkusa Jalnikar, komedijant Marenk. Dirigent D. Zebre, režiser C. Debe-vec, zborovodja R. Simoniti, koreograf inž. P. Go-lovin, inscenator V. Skrušny. Naznanila Ljubljana 1 Največji in najlepši užitek nam nudi vedno orgelski koncert, koncert na najveličastnejšem instrumentu, katerega poznamo. Ogromna je litera- tura, ki so jo napisali največji skladatelji vseh dob za koncertiranje na orglah. Vsi narodi imajo 6voje velike mojstre na tem instrumentu. Med našimi je gotovo na. prvem mestu mons. Stanko Premrl, ki ima za eeboj tako bogato ia uspešno umetniško GLEDALIŠČE. Drama: Sobota, 18. aprila ob 17.30: »Ifigenija.« Izven. — Nedelja. 19. aprila ob 14: »Jur-ček.« Mladinska predstava. Izven. Cene od 15 lir navzdol — ob 17.30: »Voda.« Izven. Zelo znižane cone od 12 lir navzdol — Ponedeljek: Zaprto. Opera: Sobota, 18. aprila ob 15: »Prodana nevesta.« Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Nedelja 19 aprila ob 14: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron.« Zelo znižane cehe od 13 lir navzdol. — Ob 17 30: »Orfej in Evridika.« Izven. Znižano cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek, 20. aprila: Zaprto. RADIO Sobota, 18. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pesmi in napevi, v odmoru (8) napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini - 12.15 Klasični trio — 12.40 Sekstet Jandoli — 13 Napoved časa — Poročila v Italijanščini - 13.15 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih Sil v slovenščini - 13.20 Včerajšnje in današnje lepe pesni, orkoster Cetra vodi dirigent Darzizza - 14 Poročila v italijanščini - 14 15 Radijski orkester vodi dirigent D. M. Sijnneo — Plesna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.10 Nove ploSče Cetra - 18 Inž. Nerima: Kemija v gospodinv-stvu, gospodinjsko predavanje v slovenSčini — 13.30 Poročila v slovenSčini - 19.45 Tercet DobrSak — 20 . , T),.,»ll. „ it.Ui.ntSlnl _ 70 M Kn- .»apuvea cssa — loin-ua • ......— M nn „ mentnr dnevnih dogodkov v slovenSčini — 20.80 Pesmi vojnega časa — 20.45 Prenos iz gledališča v Bologni: Vacdii Moč usode -< V, odmorih; Predavanje X venSSini, lanimivosti v slovenSčini, poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Ba- karčič, Sv, Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, mr. Murmayer K., Sv, Petra cesta 78. Iz Novega mesta Gostovanje Narod, gledališča v Novem mestu e predstavo »KontoX«, ki bi moralo biti v ponedeljek, 20 t. m., je zaradi nepredvidenih razmer preloženo. Iz Gorizije Za tajnega policaja se je izdajal. »Piccolo« poroča: 29 letni Franc Figelj iz Osegliana je pred dnevi v bližini Stambassa nagovoril 52 letnega Patra Košuto iz Vitogliana in se mu predstavil kot zastopnik kvesture. Obtožil je presenečenega kmeta neke dozdevne krivde in ga povabil, naj mu sledi. Košuta je najprej zanikal vse obdolžitve, ko je pa videl, da namišljeni policaj ne popusti, mu je plačal 10 lir. Ko je Figelj dobil denar, se je takoj odstranil. Košuta je spoznal, da je nasedel predrzne, mu izsiljevalcu. Naznanil je zadevo orožnikom, ki so nepridiprava poiskali in spravili pod ključ. Ker ni hotel povoziti psa, se je smrtno ponesrečil. Po veliki cesti, ki pelje 6kozi Furlanijo proti Benetkam, je pred nekaj večeri vozil 6 precejšnjo brzino osebni avto. ki je prihajal iz Triesteja. V bližini Vili« Vicentine je 39 letni šofer Emil Piazza nenadoma zagledal pred vozom psa, ki je križal cesto. Da bi ga ne povozil, je krenil z avtom nekoliko na stran, pri tem pa z veliko 6ilo zadel v obcestno drevo. Pri sunku se je vozilo prevrglo in se prekopicnilo po cestnem nasipu. Ko 6o prihiteli vaščani na pomoč, 60 izpod razbitega avta izvlekli že mrtvo truplo nesrečnega vozača in dva močno poškodovana potnika, ki so ju takoj spravili v bolnišnico v Monfalcone. Z Gorenjskega Ganleiter dr. Rainer na Gorenjskem. Te dni se je pripeljal iz Celovca na Gorenjsko ganleiter dr. Rainer. Pregledal je celo vrsto obratov in posestev deželne samouprave. Obiskal je tudi učni tečaj Hitlerjeve mladine v Planici, kjer si je ogleda! tudi skakalnico in novonapravljeni stolp za sodnike pri skakanju. Od tam se je odpeljal v Kranjsko goro in na jrolfovo igrišče na Bledu. Popoldne je obiskal Bohinjsko dolino in tam pregledal najvažnejša posestva deželne samouprave, med tenii ri-bogojni zavod v Bohinjski Bistrici. ' Železniška nesreča. Sprevodnik tovornega vlaka Ivan Jarkovič je na kolodvoru Lesce-Bled pTišel pod kolesa vagona, ki so mu odrezala obe nogi. Jarkovič je kmalu podlegel hudim poškodbam. Na dan obletnice priključitv- k Nemčiji se je zbrala na Malem gradu v Kamniku velika množica ljudi na tem zgodovinskem kraju. Govoril je okrožni vodja Pilz. vodja krajevne skupine socialistične stranke pa je počastil spomin žrtev. Tudi na dan narodne žalosti je bila v Kamniku dostojna spominska Slovesnost S Spodnjega štajerskega Umrla je v mariborski bolnišnici 29 letna žena steklarskega pomočnika Marija Romer iz Studencev pri Mariboru. — V Ptuju so umrli: Anton Si-ker, Terezija Plohi, Marija Vajsk, Marija Jurša, Frančiška Plajnšek, Ivana Jurgec, Ana Pučko, Amalija Vnuk, Marija Makočnik in Frančiška Mihal. . _ . _ Nesreča. 20 letni delavec Anton Pehar iz Dobro vcev, ki je bi! zaposlen v neki mariborski tek. stilni tovarni, je prišel z desno nogo pod s premogom naloženi voz. Kolo mu je nogo zmečkalo. — 60 letni Franc Kopše iz Maribora 6e je na podoben način ponesrečil in ima zlomljeno nogo. — 57 letni delavec Jakob Resnik iz Kungote si je med delom zlomil levo roko. Živino kradejo. Iz nezaklenjenega hleva v Boj-snu pri Mostecu sta bila ukradena dva vola, stara po tri leta, dalje dve telici, stari po poldrugo leto, in kravs, 6tara tri leta. Vsa ukradena živina je bila vredna 1500 RM. Iz zaklenjenega hleva v Brezju, okraj Brež:ce, so bili ukradeni štirje voli, 6tan dve do tri leta. Vredni 60 bili 1600 RM. Alarmiran požar, ki ga ni bilo. Na Teznu pri Mariboru je neki kmet zažgal veliko gomilo dračja. Nastal je silen dim in orožniki, ki so mislili, da je izbruhnil požar, so alarmirali mariborske gasilce, ki so prihiteli z dvema vozovoma k namišljenemu požaru. Listi sedaj opozarjajo, da je treba vsako požiganje dračja na njivi priglasiti orožništvu. Kmetje, ki bodo brez prijave zažigali dračje, bodo morali plačati vse nastale stroške. Nesreče. Pri streljanju s topiči se je hudo ob-strelil 20 letni Jožef Kuzmič od Sv. Ane, ki mu je nabit topič bušil v obraz in so ga prepeljali na praško očesno kliniko. Med vožnjo s kolesom je v trenutni slabosti padel Janez Heinz iz Rag-nice na tla in si pretresel možgane. 35 letnemu delavcu Avgustu Poblinšku je med delom priletel železen drobec v oko. Iz Hrvatske Zaključne slovesnosti ob obletnici obstoja Neodvisne Države Hrvatske. Zaključne slavnosti, ki so bile v Zagrebu ob prvi obletnici obstoja Neodvisne Države Hrvatske, 60 bile izpolnjene z upo-stavitvvo rednega prometa cestne električne želez, niče iz središča Zagreba v novo delavsko naselje očeta domov1 ne dr. Ante Starčeviča, v Dubravo, z otvoritvijo največje in najmodernejše bolnišnice na Hrvatskem na Rebru in z veliko športno manifestacijo. Pri vseli 6lavno6tih je sodeloval tudi 6am Poglavnik, ki je osebno vozil prvi tramvajski voz iz Zagreba v Dubravo ter je zatem v tem novem delavskem naselju izročil delavcema Ivanu Slatu in Ljudevitu Jurkoviču vsakemu v 6talno lastništvo po eno novo sezidano hišo. Ctetali delavci se bodo vselili v nove, moderne hišice z vrtovi, kot najemniki. Delavca, ki s>a dobila od Poglavnika v dar novo postavljeni hiši, imata veliki družini. Prvi je oče 21. otrok, od katerih jih živi 15, drugi pa ima d?set otrok. Poglavnik je obema delavcema izročil ključe od novih*hiš t^r je nato z njima odšel v sami hiši, kjer si je ogledal V6e prostore. Iz Du-brave se je Poglavnik odpeljal na Rebro, kjer so ga že pričakovali razn-' dostojanstveniki z zagrebškim nadškofom na čelu, ki ie blagoslovil novo zgrajeno bolnišnico (Zakladna bolnišnica), ki je no velikosti in moderni ureditvi peta bolnišnica v Ev-roni. V imenu odbora ki je s pomočjo hrvatske državne uprave m glavnih dobrotnikov in vzdrže-vateljev bolnišnice (zagrebške nadškofije, zagrebškega kaptola, zagrebške občine in biv. velike žu-panije), postavil to novo zdravstveno ustanovo, je Poglavnika pozdravil predsednik tej?a odbora ka. nonik dr. Lovro Radičevič. Poglavnik se je za pozdrave toplo zahvalil ter si je nato z vsem spremstvom ogledal V6e bolniške prostore. Od tu se je odpeljal na Radičev trg, kjer je bil pred njim mimohod članstva vseh športnih iretanov. Bosanci pri Poglavniku. Te dni je bila v Zagrebu številno zastopana pri V6eh 6lavno6tih tudi Bosni in Hercegovina. Močna skupina Bosancev in Hercegovcev je"bila sprejeta tudi' pri Poglavniku tet mu izrazila 6vojo zvestobo, Poglavnik je de. Izšel je »Obisk«, it. 4 Te dni je izšla četrta štovilka letošnjega letnika Obiska«, le naše naipriljuhijenejše in najbolj vpeljane družinske revije. Naslovna stran ovitka nosi reprodukcijo keramične ljudske spretnosti pri obdelavi motiva sv. Jurij. »Sveti Juri i, vitez pomladi,« beremo pod sliko. Delce je plod ljudske keramične umetnosti v Ribnici. »Ko na Veliki teden Boea straše...« ic zanimiva slikovna reportaža iz šeg, ki so sc še v današnje čase obdržale pri nas. Značilna slika iz današnjega kmečkega dela in življenja je »Dogon na deželi«. Pomladno kolo okoli zelenega Jurija (belokraiinski običaj iz Črnomlja) krasi zadnjo stran ovitka. Vsebina revije ie spet pestra in razgibana: Ivan Matičič ie prispevni globoko zajeto črtico iz jetniškega sveta, »In vrata so se zaprla«. (Ilustracije kiparja Franceta lioršeta!) Boli v sliki kot v besedi nas seznanja z Javo članek »Zanimivosti z Jave«, odlično sestavljena slikovna reportaža. Zorko Sitnčič tokrat na svoj že precej znani jedko-posmehljivi način govori »O upokojencu, dimnikarju in sreči«. M. Javomik nadaljuje z bogato ilustriranim člankom »Nueva Esloveniu« — zgodovino ustanavljanja prve slovenske organizirane naselbine v južnoameriški državi Ecuador. Izredno zanimivo! F. Dolenec niše o dogonu živine »nekje v Ljubljanski pokrajini«. Bistro in z zdravim humorjem pisnno črtico bo vsak prebral z užitkom. Zgovorna ponazorila k tekstu so lepe slike. F. Boggiano-Pico nas (v prevodu seveda) seznanja z znamenitim florentinskim kiparjem A. Bertijem. Reprodukcije del so najlepša priča, da ie Berti res mojster na svojem področju. Prav flelna je pogorska pravljica, ki jo ie zapisal Jože Tomažič — »»Tri sestre« — povrhu pa je treba še pribiti dejstvo, da ji ic do nazornosti v lepi meri pomagal tudi J. Beranek, ki ie glavne poteze oživil v sliki s prav izvirno domišljijo. Ob zaključku revije spet seveda naletimo na običajne stftlne rubrike: »Pomladanski plašči in kostumi«, »Vezene ohlekcc za malčke«, »Kuhinja«, Pomlad 1942«, »Šah in uganke«, vmes pa še srečamo prijetno napisano zgodbico B. Zupančiča, »Gospod Janez in špiritizem«. Naročnina tej odlični družinski reviji znaša za vse leto 40 lir. posamezna številka pa stane 4 lire. Naroča se pri upravi »Obiska«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. putaciji Bosancev in Hercegovcev zagotavljal, da misli vedno nanje in jim bo vedno izkazoval vso svojo naklonjenost hrvatska državna uprava. Vojaško napredovanje. Ob obletnici obstoja Neodvisne Države Hrvatske je z naredbo Poglavnika napredoval v čin letalskega generala, povelj, nik hrvatskega letalstva letalski jx>lkovnik Kren. Iz Srbije Povečani krediti za javna dela v Srbiji. Srbska vlada se je na eni svojih zadnjih sej bavila z vj>rašanjem izvajanja javnih del v Srbiji. Pri tem je ugotovila, da sedanji krediti v višini ene milijarde dinarjev, ki ^o bili določeni v te svrlie, ne zadoščajo ter jih je zaio na predlog finančnega ministra povečala na 2.2 milijardi dinarjev. Za preskrbo potrebnih denarnih sredstev je vlada pooblastila finančnega ministra, da lahko izda v potrebni višini blagajniške zaipise. Za njihovo obrestno in amortizacijsko služIjo bo srbska vlada v vsakoletnem državnem proračunu predvidela potrebne kredite. Novoodobreni krediti za izvajanje javnih del v Srbiji so razdeljeni takole: Za graditev novih cest in mostov ena milijarda, za razna melioracijska deda 240 milijonov, za kanalizacijska dela 50 milijonov, za razna druga dela, kakor zidanje novih in popravilo starih državnih poslopij, 270 milijonov, za ureditev hudournikov 30 milijonov, za vzdrževanje in obnovo državnih železnic 300 milijonov, za zboljšanje raznih rečnih pristaniških naprav in ureditev toka nekaterih rek 100 milijonov dinarjev. Ostanek, t. j. 100 milijonov, je določen za pokritje izirednih izdatkov pri izvajanju omenjenih javnih del. Prenos kreditov, določenih za izvedbo gotovih javnih del za izvedbo druge vrste javnih del, hi dovoljen. Javna dela v Srbiji bodo lahko izvajala domača, kakor tudi inozemska podjetja. Tesno sodelovanje banatskih Nemcev z nemško oboroženo silo. Belgrajska »Donau Zei-tung« poroča, da je banatsko prebivalstvo navezalo s člani nemške oborožene sile, ki so se mudili v teh krajih na oddihu, najtesnejše stike, ki se vzdržujejo pismeno tucLi jx> odhodu teh čet v druge k^a.je. Banatsko prebivalstvo se je v zahvalo za vse, kar je prejelo od nemške vojske, izkazalo tudi hvaležno ter je z vnemo sodelovalo pri vseh nabirallnih akcijah za potrebe vojaštva na vzhodnem bojišču. Od ene take nemške edinice je nemška narodnostna skupina v Banatu prejela tudi pismeno zahvalo za vse pošiljke iz Banata, ki 6o jih dobili vojaki na bojišču. Predavanje na Kolarčevem Ijndsk?m vseučilišču. Komisarično vodstvo Kolarčeve ljudske univerze je uvedlo zopet redna nacionalna predavanja za odrasle in mladino. V okviru takih predavanj je pred tednom dni govoril bel-girajskim srednješolcem in srednješolkam o 6rbskem narodnem pesništvu dr. Svetomir Ri-stič. Predavanja na Kolarčevi ljudski univerzi so vsak dan ter pred občinstvom nastopajo znani srbski nacionalni in kulturni delavci ter profesorji. Tako je oni dan predaval vsenč. prof. dr. Nikola Radojčič o razvoju srbske države v preteklosti, dr. Velimir Dimič o srbski gledališki umetnosti, Svetislav šumairevič o razvoju srbskega tiska in njegovi nacionalni vlogi, dr. Miodrag Grbič pa o arheologiji Srbije. Preosnova športa v Srbiji. Z najnovejšo uredbo, ki jo je izdala srbska vlada na predlog prosvetnega ministra, so prišle vse 6rb6ke šjx>rtne organizacije in 6ploh vse športno udejstvovanje pod dr. žavno nadzoretvo. Po ukinitvi prejšnjega ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, je srbska vlada 'posle tega resora prenesla na prosvetno ministrstvo, v katerem je v to 6vrho ustanovila pc«cben odsek za telesno vzgojo ljudstva. Zato bo po najnovejši uredbi o organizaciji športnega življenja v Srbiji srbsko prosvetno ministrstvo tudi nadzorovalo delovanje vseh šjwrtnih organizacij ter ga usmerjalo v splošne obnovitvene načrte, ki jih postavlja to ministrstvo za moralno in telesno vzgojo nove srbske mladine. Za izvrševanje tega dela se bo ministrstvo posluževalo posebnega športnega sveta, ki bo v ministrstvu obenem posvetovalni or. gan za vsa šjjortna vprašanja. Navodila in sklepi, ki jih bo ministrstvo izdajalo na predlog omenjenega športnega 6veta, bodo končnoveljavni in izvršni ter proti njim ne bo dopustna nobena pritožba. Za vse organizacije bodo obvezni ter 6e bodo morali vsi športni organi 6triktno po njih ravnati. Z uredbo o organizaciji športnega življenja v Srbiji je postal šjiort v Srbiji sestavni del 6Dlošneea državnega vzgojnega sistema* Tullio Armani: Iz sončne Italije Goethe ob Gardskem jezeru Torbole, v aprilu. V Torboleju ob Gardskem jezeru, ki ga je Goethe tako vzljubil, praznujejo v6ako leto meseca septembra spomin na Goethejeva potovanja po Italiji. Slavnost priredijo prav v hiši, kjer je pesnik 6tanoval, ko se je mudil ob Gardskem jezeru, v hiši, kjer je napisal prve stihe za 6vojo nesmrtno pesnitev v »Ifigenija na Tavridi«. Prav v tem prelepem, nasmejanem kraju, kjer je vplivala na jiesni-kovo domišljijo prekrasna okolica, ie započel Goethe svoje prve stihe. Od tu je pisal o svojem delu svoji duhoviti prijateljici, go6pe Karloti pl. Stein-ovi. Ob tem deviškem jezeru 60 nastali najlepši osnutki in prispodobe za mistične osebe njegove pesnitve. Čudovito je nabrežje Gardskega jezera: na \6ak korak 6e odkriva nova 6lika, novo naravno čudo. Od severnega konca jezera vse tja do Segan-tina je ena 6ama lepota: tu idilična j>okrajina, tam skalnati rtiči, ki 6e ogledujejo v zelenkasto.ažurni gladini jezera. Pot ob obali nudi očem toliko izpremembo, da jo oko komaj utegne zajeti, zdaj se pot vzjienja v breg, zdaj zavije v ovinek čez galerije in obol:e, tu je vsekana v skalo, tam vodi mimo jarkov in prepadov, tam ob položnih gričkih ob vilah in vrtovih, ki se razprostirajo vzdolž jezera. Na koncu te čudovite poti 6e nenadoma prikaže Torbole s svojimi lepimi rdečimi hišami, ves ožarjen od sonca in obdan z zelenjem. Nikoli ni tuje gospodstvo s svojim vplivom moglo zabrisati niti okrniti pristne lepote stare arhitekture, niti domačega narečja niti ljudskih šeg. Tu se preliva krasota rdečih rož z zlato barvo citron, s kovinastim zelenjem agav, ki so vse v cvetju in oživljajo svojo okolico, vmes pa preba-dajo nebo priostrene konice vitkih cipres. Pesniki in ljudje meča so pustili tu v teku časov neizbrisen spomin svojega duha in svojega dela. Skoraj ni Nemca, ki bi ne poznal milobe tega kraja, kjer je prebil svoj dopust. VečkTat se do. gaja, da ostanejo tujci tu kar leta in leta. Nekateri si kupijo tu hišo, najrajši kje med oljkami in aga' vami. In potem so jih jsolna vsa pota in stezice, dolinice in grički. Vse opazijo, za vse se zanimajo. Zdi se, da njih budnemu očesu ne uide nobena 6tvarca, iz |ezera, iz 6kal, iz temnih senc, od povsod prihajajo duhovi umrlih, ki iščejo fiokoja ... Bilo je 12. septembra 1786., ko je prispel Goethe tu 6em iz Trente. Malo je manjkalo, da se pesnik ni odpeljal dalje proti večnemu mestu Rimu. kamor 6e mu je tako mudilo, da bi čim prej gledal njegove !ej>ote. Toda čudovita lepota jezera ga je priklenila nase. Jezero je besnelo kakor morje, vi. soki valovi so butali v skale in lizali nabrežje. Pesnik je bil vzhičen nad tem, zanj novim prizorom. Spomnil se je Virgilijevih verzov: Fremitu et Iluctibus, adsurgens Benace marino! Njegovo bivanje v tem kraju in veličastni prizor, ki ga je doživel, mu je zagrenilo dejstvo, da uživa te lejiote daleč od evoiih prijateljev in daleč od gospe Stein, ki ji ji v »Ifigeniji« posvetil toliko lepin stihov. In prav tu v Torboleju je pesnik zasnoval svoje delo, tu je pisal svoje verze, tu je zajel značaj ljudstva, ki mu je Sredozemsko morje vtisnilo 6voj posebni značaj. Skozi ckno svoje sobe je ob sončnem zahodu gledal lej>o j>okrajino. kakor naslikano na deščici. Po'cm je pisal 6vojo pesnitev. Kdo ve, če ni osnutek te drame umetniški posnetek vtisov, ki jih je pesniku nudil jiogled na naravne krasote teh čudovitih krajev?! Nobene slike, niti risbe najbi-stroumneiših slikarjev in arhitektov mu ne bi mogle nuditi prostranosti tega veličastnega kraja, čigar velikrnski gladki in blesteči se Ijordi, okrogli zalivi bi mu ne mogli bolie predočiti ozadja starodavne tlelade. Na zelenkastih, globokih vodah, ob presekanih čerčh v jezeru so 6e velikemu duhu prikazovali prizori in nesmrtne osebe tega prav tako nesmrtnega duha. Ko je Goethe zapuščal Torbole, se kar ni mogel poslovit: od jezera in 6e je ustavil še v Malce-sini. Pomemben ie tudi dogodek, ki ga je tu do. živel in ki ga je opleal v svojih »Potovanjih po Italiji«. Neki oskrbnik graščaka na Malcesini ga je presenetil, ko je slika! grad in ga je tudi prijel. A ko se i« zadeva fiojatnila, ga je spustil. In tako je pokusil tudi dob-e ma'.< esintke fige Odjx>toval je čez dva dni z barko in je usmeril svojo vožnjo proti Bardolinu in na svoji dehteči poti proti lagari, med nabrežji, obdanimi s trtami in linionovci, |e zasnoval znamenito himno na Italijo: »Mignon«, kjer pravi Goethe: »Ali poznaš deželo, kjer oranže cveto?« Odtod je nadaljeval 6vojo vožnjo v nesmrtni Urbo, ob čigar pogledu 6o se, po njegovih besedah, njegovemu Cuhu odprla mogočna obzorja nie-govega ustvarjanja. še potem, ko n bil že 6tar, in 6e ni mogel več vrniti k Gardskemu jezeru, se je z vročim hrepe. nenjem spominjal teh krajev v pismih na Herdoria. Cez 156 let so veliki nemški pesnik, kakor tudi stvaritve njegovega duhi, tako žive kakor ob časj njegovega življenja, in tako bo ostalo še 6tolet>». Tu v Torbo!" v hišo. kjer je Goethe stanoval, prihajajo tujci, Italijani in Nemci, in krasijo marmornato spo-rui.sko ploščo, ki je bila pred leti vzidana. Na tej p:ošči so ovekovečene besede, ki jih je Goethe napisal von Steinovi: »Tu 6«m snoval Ili-genije.« Spori Pred nedeljsko tekmo v Milanu Po obračunu dosedanjih srečanj ne kaže najboljše za Špance Favoriti so Italijani V Milanu vlada veliko zanimanje za jutri. Snjo tekmo v stadionu San Siro. 2e začetek tedna je hi! velik naval na vstopnice. Vsa boljša mesta na tribunah so razprodali že prve dni. Vsakdo, ki se količkaj zanima za nogomet, si bo ogledal to tekmo »peklenskega tompac. Srečali se l>osta moštvi podobnih kvalitet 'n enakega temperamenta — Italijani in Španci. Oboji uživajo plas najboljših igralcev nogometa na svetu. Srečna okoliščina je hotela, da govorijo v nogometnih krogih že nekaj tednov o pomlajeni španski enajstorici in da smo doživeli tik pred tekmo v Milanu prvovrstni) start Špancev v Berlinu. Strokovnjaki, ki so motrili igro Za-morinih učencev v olimpijskem stadionu, so polni hvale. Državni trener Herberger in prof. Nerz priznavata, d« so napeli Nemci vse sile, da bi obvladali nevarno in hitro latinsko enajstorico. Obe moštvi sta storili vse, kar je mogoče, igrali sta sijajno, izid pa je bil 1 : 1. Tudi špnnci so bili s svojim nastopom zadovoljni. Kdino. kar jiin ni ugajalo, je bil sta-dionski travnik, ki je bil za igro hitrih potez premehak. Preteklo nedeljo .je prispel v Berlin tudi tehnični načelnik italijanske nogometne zveze Vittorio Pozzo. ki je na licu mesta motril igro Špancev. Po tekmi je izjavil, da ga je presenetila povezanost španske enajstorice. Ugajala sta mu zlasti Epi in Emilin na krilih napadalne vrste. Ta dva sta prav uspešno motila in mešala metodično in precizno igro Nemcev. Kdo bo zmagal v nedeljo v Milanu? Po vsem, kar vemo o dosedanjih srečanjih med igraloi Apeninskega in Pirenejskega polotoka, bi lahko napovedali, da bo sreča na strani Italijanov. Če vzamemo za merilo Hrvate, ki so igrali letos z Nemci in Italijani, lahko ugoto- 1 | ■■■Hl^, Obrambna protiletalska postojanka v nekem italijanskem oporišču vodnih letal. vimo, da so Nemci odpravili Hrvate z 2:0, »azzuri« pa s 4:0. Verjetno je torej, da ie italijanska enajstorica močnejša od nemške. In če je bil v Berlinu izid 1 : 1, pa še predpostavljamo, da bodo Španci naleteli v Milanu na udarnejše moštvo, je težko verjetno, da bodo usj>eli. Več podatkov za stvarno prognozo imamo v dosedanjih srečanjih med Italijani in Španci. Z mednarodnimi tekmami so začeli na olimpi-jadi v Antwerpnu l. 1920. Od takrat do danes so se spogledali na zelenem polju 12 krat. Izid teh srečanj bi bil po zmagah in golili neodločen. če ne bi doživeli Španci na amsterdamski olimpijedi svojega črnega dne. Prvo tekmo v Amsterdamu so končali z izidom I : 1, štiri dni pozneje pa so nastopili Španci brez Zamore in z nekaterimi rezervnimi igralci in in Italijani so jih j>orazi'li s 7 : 1. Zadnja tekm« med obema reprezentancama je bila pred 8 leti t Florenci. Ko so se takrat borili za svetovno prvenstvo, je bil izid prvega dne neodločen 1 : I, Vsem je še v spomintr zgodovinska enajstorico, ko je najnevarnejši napadalec Meazza stTeljal v vrata, v katerih je stal slavni Zamora. Prvega dne je bila sreča na strani Zamore. pri ponovni tekmi j>a so Španoi podlegli, Italijani pa so si priborili svetovno prvenstvo. Točen obračun mednarodnih tekem med nedeljskima rivaloma je tale: Italijani so zmagali 4 krat, Španci 3 krat. neodločeno pa so igrali 5 krat. Razlika golov znaša 16:10 v korist »azzurov«. Če ne bi bilo one nesrečne tekme 1. 1928 v Amstredamu. ko so Španci podlegli z 1:7, bi bilo razmerje zmag 3:3, razmerje golov pa 9 : 9 Tako pa govorijo računi na papirju v prid Italijanom. Računati pa moramo s tem, da je žoga okrogla in da bosta postavila oba naroda po osnvih letih od zadnjega srečanja povsem novi moštvi. Prireditev » Milanu bo vsekakor nekaj izrednega, gledalci pa bodo v polni meri prišli na svoj račun. Trener ima besedo Pod tem naslovom bomo objavljali v sobotnih izdajah »Slovenca« kratka navodila za šiport in telovadbo. Ta navodila bodo obsegala tehnične in zdravstvene nasvete za trening posameznih vrst športa. Daljših razprav ne bomo mogli objavljati, pač pa jedrnata navodila, ki bodo namenjena Afiortnim samoukom, pa tudi množici organiziranih atletov, plavalcev, nogometašev itd. Od časa do časa se bomo dotaknili tudi vprašanja telesne vzgoje v družinah, na kar opozarjamo starše. Namen »Slovenčeve« športne posvetovalnice je, da seznani svoje čitatelje s strokovnimi, zdravstvenimi in vzgojnimi vprašanji, da širi pravilno športno vzgojo in nudi aktualne informacije Prijateljem športa, ki se bodo zatekali k naši posvetovalnici s pismenimi vprašanji, bomo dajali tudi konkretne odgovore. Prepričani smo. da bo sodelovanje med čitatelji in , našimi športnimi strokovnjaki služilo napred- j ku in propagandi sodobnega športnega udej- ; stvovanja. Z današnjim dnem začnemo z nekn-terimi osnovnimi navodili za športne vaje spomladi. Trening teka. Za splošno okrepitev organizma, prav posebno pa za okreipitev mišic, pljuč in srca je tek najkoristnejša vaja. Za začetnika ni pametno, da z*čne s tekora "' določeno progo, na 100, 200, 400 m al) podobno Začetnik s« mora uriti najprej v vztrajnost-nem teku Za to so najboljše poljske alt gozdne steze, ki vodijo če/ drn in strn. Hitrost naj bo zmerna, dolžina proge pa primerna izurjenosti. Tcoi tako d"lgo, da se utrudiš, zatem pa hodi, du se pomiriš. l'o prvih vajah v teku boi čutil v mišicah precejšnjo utrujenost. Kadi tega je potrebno, da vadiš teke v začetku le po dvakrat tedensko Po nekaj tedn h, ko !><►- utrjen lahko tečeš vsak dan S specializacijo v teku smeš pričeti šele takrat, ko imiš lahko brez večjega napora pretekel daljše proge. Če si ze pričel s tekom, je prav, da si zapomniš dva najvažnejša rekorda v teku na 100 m.Moven-ski rekord je 10.7 sekund (Alfonz Kovačič), svetovni pa 10.2 sekunde (Jes«e Ovvons). O dihalnih vajah Priporočljive so samo tiste dihalne vaje ki jih izvajamo na čistem zraku. Pri tem gre za to da pljuča dobro prezračimo, da temeljito izdihavamo in jih napolnimo spet s svežim zrakom. Na jnaravnejši tre; ning pliuč lahko opravimo med hitro hojo ali med tekom. Postopati moramo takole: par korakov vdihujemo skozi nos, zalem pa izdihu-iemo in si prizadevamo, da izdihnemo ves zirak. Doba vdihavanja je pri začetnih vajah krajša od dobe izdihavanja, med napornim tekom pa je dihanje ritmično. Dihalne vaje v mirnem stanju, n. pr pred odprtim oknom, nimajo posebnega učinka, so pa boljše kot nič. Skakanje v višino. Slovenski rekird /naša 1.83 m (Vido Bratov/) svetovni pa 2.09 m (Mel-vin \Valker). V skakanju se naj uri vsakdo, posebne uspehe pa bodo dosegli le dolgokraki skakalci. Odrivališče naj l>o prožno (zemlja), doskočišče pa mehko (mivka, žaganje). Skakanje na trdem je škodljivo /a sklepe. Prvo leto so uri samo v skakanju narsvnost (tclodav^ki skok ali «krčka). Za Jjx>rtno tehniko sp zanimaj šele takrat ko preskočiš višino, ki li sega do prsnih bradavic. Znojenje pri športnem treningu. Znojenje je najpristnejsi dokaz podjetnega udejstvova-nja. O resnem treningu lahko govoriš šele tedaj, ko se pričneš znojiti. Prav radi znojenja pa je važno, da ne treniraš v vsakdanji, pač pa v športni obleki. Po treningu, pri katerem si se znojil, je nujno potrebna kopel ali vsaj temeljito umivanje. Na to nikar ne pozabi, da ne boš širil neprijetnega »osebnega« duha! • Državna reprezentanca je pripravljena. Zadnje treninge pred tekmo s Španijo so opravili italijanski igralci povsem nemoteno v Chicvariju. Tja je bilo povabljenih le 14 mož: vratarja Grif-fanti in Farrari, branilci Foni, Rava in Sardelli, krilci Depetrini, Andreola, Grczar in Campatelli ter napadalci Biavati, Loich, Piola, Mazzola in Ferraris. Po tem sodimo, da je napadalna vrsta že definitivna, za ostali del moštva pa še pričakujemo poročil.