PAOlETAJtfC Jf DELAVSKI LIST TA MISLttt ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetno Matico
OFFICIAL ORGAN OF
7. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2094.
AM «*
K M*
CHICAGO, ILL., December 3, 1947.
Publish«* WMtly ai ttOl 8. LawjidaU Am -am •«• LETO—VOL. XL1I.
s
OZNANJEVALKA MIEU Je	kot v preraščeai diunfli
Vse U je zajezeno in it at psuknsj te korak naprej, moraš na draft strani dva nazaj. Militarism Ur imperializem sta ie vedno svetovna
vladarja.
Kaos v Evropi in v Aziji se veča in huda zima preti
Razredni in načelni boj v Franciji in Italiji. -Težave t palestinskim vprašanjem. — Kitajska v še večjem neredu. — Združeni narodi bres moči
Svetovna bitke, ki s« vrši med zapadom in vzhodom sedaj za premoč v Franciji in v Italiji, je napravila v obema v politiki in v gospodarstvu veliko zmedo,
dasi do popolnega kraha ni It. ~ Bhim in Ransadiar bi storila
krščanski demokrat in U je takoj uvedel zadušitev stavk vajal kot je običaj kadar se vrti borba med stavkarji in vlado.
policijske metode za tavk. In res jih je iz-
prišlo. A kot ja situacija sedejo
bo ena ali druga stran prej ali slej podlegla, ali pa bo nastala tolikšna anarhija, da je dolgo ne bo mogoče odpraviti še manj pa njenih posledic*
Francija na novem krišpotu
Ena najbolj prizadetih v tem spoprijemu je Francija. Zed. države ji zagotavljajo goapodarsko okrevanje, takojšnjo pomoč in zgraditev blagostanja zanjo in za ostalo zapadno Evropo.
Toda Francija je bolna in njen kapitalizem je trhel ie dolgo-— bil je nagnit že pred prvo svetovno vojno. Je brez iniciative in programa in zažene se kvišku samo kadar se gre proti "delavski nevarnosti".
Jasno je, da se Francija mora odločiti — ali z zapadom ali z vzhodnim blokom. Nekaj čaaa je skušala voziti po nekeki srednji poti, pa se ji ni posrečilo. Ko je odobrila ponudbo amafiške vlade za ekonomsko pomoč in sodelovanje, so nastopili komupisti z geslom, da je vlada kapitulirala Wall Streetu. Nastala je ena vladna kriza za drugo in vsaka je bila "rešena" tako, da je desnica šla še dalj od levice in da je nastopil proti komunistom ves ostali del politične Francije.
Leon Blum in Raroadler slabo opravila
Najbolj riskirano vlogo imajo v tej borbi socialisti. Leon Blum in Ramedier s svojo stranko sta ze sodelovala v ljudski fronti in bila že večkrat v koalicijski vladi, v katero sta zahtevala tudi komuniste. Sedaj ja razkol med njimi — kolikor ja mogoče razpleti iz ameriških poročil, ki so pomešana s propagando, popoln Napake pa so kajpada na obeh straneh.
To ne more koristiti drugemu
k.<kor desnici. ffiiriSliH in komunisti se obmetavaj* s očitki. K > je dobil nalogo v sadanji krizi sestaviti vlado Leon Blum, ja udrihal v parlamentu po degaul-lijevcih, ker hočejo spremeniti Fuincijo v fašistično državo, in Po komunistih, češ, da vsa kar Počno delajo v interesu politika tuje država" negleda kaj sa godi z njihno domovine.
Tako Bfum v zborni«) ni dobil večine, ker se je zameril obema tkstremoma. Predsednik Aural j* poveril nato sestavo vlada Ro-t*rtu Schumanu, ki ja nekak
boljfe. če M uvidela, da bo Fran cija v anglo-ameriškem bloku— kar pomeni zgolj v ameriškem — vsled ameriške podpore pri-morana usmeriti vso svojo notranjo in vnanjo politiko po tokih. ki jih bo vodil državni department v Washingtonu. In če zavedajo Francijo v fašizem — potem bodo posledice iste kakor so bile v Italiji, ko jo je zajezdil Mussolini, in v Nemčiji, ko jo je
Hitler tiraniziral.
•
Ameriška obetan ja
Ravno v minulih kritičnih dneh, ko so po ulicah francoskih mest udirale v urade komunističnih listov policijske čete in ko so stavkarje podili gasilci s svojimi curki vode iz cevmi, je bilo po francoskem radiu vrsta za vrsto apelov, naj se delavci vrnejo na delo, če nočejo biti v mrazu skozi zimo in pa gladni. Kajti čeprav so ameriške ladje, napolnjene z živili na potu, to ne bi zadostovalo, ako si Francija sama ne bo pomagala.
Enaka obetan ja so v Italiji. Tam je tudi beda velika in vsak nered jo povečuje. Toda delavstvo Nennijevega-Togliattijeve-ga bloka noče iti pod dominacijo ne tujih ne domačih finančnih magnatov. Vendar pa si obe sku-
Nadaljevanje na 5. strani.)
NARAŠČANJE DVOMA V K MARSHALLOVEGA NAČRTA
USPEH EOPI
Zvezni kongres /e no svojem izredneri zasedanju s veliko večino izrazil svojo naklonjenost Trumanove-mu predlogu za takojšnjo pomoč Franciji, Italiji in Astriji, a mnogi vodilni senatorji in kongresniki so v dvomu glede celotnega Marshallovega ijpčrta, ki bi Zed. države stal okrog dvajset milijard dolarjev brez vsakega jamstva na uspeh.	t*
Za takojšnjo pomoč omenjenim deželam smo imeli tudi vlak, ki le šel skozi vsa važna mesta v tej deželi in zbiral živila za Evropo. Ali pravilnejše, za Italijo in Francijo. Glavno vprašanje, s katerim * peta naša vlada jo, kako zapadni Evropi pomagati, da si bo potem lahko sama pomagala.
Senator Taft iz Ohia, ki ima ambicijo postati prihodnji predsednik Zed. držav meni, da nas bosta Truman in Marshall zapeljala v bankrot. S svojega stališča misli, nai se kapitalizem ohrani saj tam kjer je utrjen, torej v Zed. državah, namesto da bi utikal prste v evropsko žerjavico.
Očital je vladi, da je vrgla prottri in pol milijarde K pomoč Angliji ne da bi slednji kaj koristilo, naši davkoplačevalci pa so za toliko prikrajšani. A ta kritika ni toliko upravičena kot pa so kritike glede Grčije in Kitajske. V slednji smo potrošili milijarde, v Grčiji že nad par sto milijonov ne da bi ljudstvu tukaj ali tam kaj prida koristilo. Ce že dajemo, naj bi prejemnikom saj pomagalol A rezultat je le, da se lahko do dna korumpirani in bankrotirani režimi toliko dalj vzdržujejo v pogubo svojega lastnega ljudstva.
Jo volja poeebno glede Cianq Kaišekovega režima in grUce rojalistične vlade, ki je bi brez angleške in naše pomoči že davno ne bilo.
Sedaj se rtmša vlada trudi zgraditi v Italiji režim, ki bo lahko ustrahoval tiste množice, ki so so preobrat in s tem za odpravo privilegijev.
Tako skušamo pretvoriti v desničarsko državo tudi povojno Francijo, odroma je pridržati v za pad nem bloku, pa čeprav jo prevzame do Gaulle in jo zagotovi privilegijem s fašistično diktaturo.
Senator Taft ve, da je naša vnanja politika silno riskirana igra a ve tvdi, da njegova stranka je za ohranitev kapitalizma sa vsako cono. In tako v državnem departmentu oziroma v vladi sploh ni pričakovati z ozirom na pomoč, ki jo nudimo "nam prijateljskim deželam" nobenih sprememb, dokler nas ne bo kak polom primoral vanje hočeš nočeš.
Veliko hvalisanja • toda neiskreno in samo za prazen nič
Zahvalni dan je od datuma te številke šest dni sa nami in besede, izgovorjene v cerkvah, na shodih, napisane v Časopisih in izgovorjene v radiu, so le še spomin na lansko, predlansko in na druga prejšnja leta.
V marsičem so bili govorniki v pravem. Veliko družin si je lahko privoščilo prvovrsten obed, druge so si pomagale za silo in v deželi preveva dobro razpoloženje.
Gre se za starokrajski relif in kadar obedujemo nam pravijo, naj mislimo na gladne v Evropi.
Sedaj — na minuli Zahvalni dan, se je v naših cerkvah vseh ver molilo sa bedne — niso pa povedali, da molimo ia da aaj dajemo samo za "nam prijateljske narode". Torej za take, ki so bili v vojni proti nam ali pa brezbrižni in nevtralni.
Pri tem zahvaljevanju sa dobrote — ki jih prejemamo — seveda ako imamo prilika garati zanje, pa ni bilo povedano, ne v dnevnem tisku ia ae v radiu, da gre ves naš vladni sistem pad Trumanom sedaj take, da le tisti ki so begati postajajo še bo-
Zbira in presoja urednik
Kongresnik Jenkins iz Ohia resnicoljubni in strpni, je zbornici predlagal, da naj zve- . .. __ . / „. , zna vlada ne dovoli priti sem ni- . **cnc,ja ^t * komur iz Rusije ne iz njenih in*tona' da J* sovjetska «™ada "satelitk". Njegov trud je bil ne- v s£n*u zuas€stl 2*Padn° EvroP? potreben, ker se naše imigracij-!v 30 dneh* ln ako " lotl tudi ske oblasti že ravnajo po njego- Španije, jo bo vzelo par tednov vem predlogu. Dovoljeno je pri- dalJ In to P« le v slučaju, če se ti sem le takim, ki so tam obdol- i bi ameriška in angleška armada ženi špijonstva v prid Zed. dr-|uPrla sovjetski invaziji skupno žav, ali pa ker so viled svojih t s Francijo in drugimi deželami, proanglo - ameriških aktivnosti pobegnili. In prihajajo sem s pomočjo oblasti tudi taki, ki so
vsled svojih medvojnih zvez z okupatorji ne upajo nazaj. Tako dol že našo vlado v Moskvi, v Beogradu in Varšavi. In tu pa se jeze tisti, ki bi radi šli tja (n. pr. v Jugoslavijo! pa jim v Washingtonu nočejo dati potnih listov.
V poljski vladi se jeze nad či-kaškim kongresnikom Gordnom, ker po radiu, namenjen Poljski, širi budalosti o nji. Bil je v Varšavi letošnjega septembra z letalom dva dni, sedaj pa govori iz teh svojih "skušenj" v radio "Voice of America"' kako vse
gatejši ia oni, ki so revni, pa ve-! narobe, diktatorsko in zanemar-
Srbski razseljene i v bedi
Nedavno se je vrnil v Ameriko srbski pravoalavni duhovnik Milan Brkich Iz Milwaukeaja, ki ja raziskoval razmere v taboriščih v Nemčiji in Avstriji, v katerih je okrog 70,000 Srbov, ki nočejo nazaj v rojstno domovi-j
Ciang-Kaišekova stranka, zvana koumintang. Le tu pa tam je proti sebi postavila kakega "o-pozicionalnega" kandidata.
Bluf z znižanjem davkov
Obljubljenega znižanja davi
_ __kov še nikjer ni in ako bodo kaj
no^Pravi. da ^^rfVbedi/	Jo 'v prid bogata-
dno bol) revni
Draginja narašča. Pensijoni-rani ljudje obupno gledajo, kako se njihovi pokojninski dolarji spreminjajo v k v odre in dajme.
Propaganda pripoveduje: "Zato je toliko slabo in vse podra-ženo, ker imamo ogromen isvas. Evropi dajemo vse zastonj, sata morate vi tukaj toliko več plačati."
In kapitalisti — namesto da bi po pravici priznali da ne daja niti enega paketa zastonj, temveč vse na straške davkoplačevalcev, pa iantaje, M, delavci v Evropi so fanl, komunisti sabotirajo, socialisti ustvarjajo zmeda in tako gre bolj in bolj vae is reda.
Medtem je en svesni sodnik preglasil zakon sa kontroliranje cen stanarinam neustavnim. Truman še vedno kar fjavendan apelira sa uvedbo prodajanja živeža na odmerke ia sploh gremo po poti, ki bo nam nekega dne prinesla polom kakor ga je v zadnji depresiji. Sicer se ta proces že pozna, a "navadni ljudje" so zadnji, Id ga s pesna jo in plačajo pe največje stroške.
ki so sedaj v zapadnem bloku. To je mnenje ameriških vojnih izvedencev, pravi AP. A "invazije" menda ne bo, ker tudi ako bi jo Rusija res tako zlahka izvedla, ima dovolj opravka doma. največ z rekonstrukcijo.
•
V Washingtonu bodo morali vojne škandale še dolgo odkrivati. Tudi še potem, ko bo minula vojna v javnosti domalegg pozabljena. Kar je čudno je to: čemu je vzelo toliko časa, predno se je saj nekaj škandalov potisnilo na dan? In kako da vzame toliko časa, predno se o njih kaj izve? In zakaj ne gredo pravi krivci tja, kamor naše oblasti pošiljajo male tatove?
Predsednik Truman je vsled
[ef!°xiC ke/,vladai° Poljsko ,škjmdala v katerega je zapleten
boljševiki iz Moskve namesto Poljaki. Gordon pravi, da so člani poljske vlade le sovjetski lakaji. Zastopnik poljske vlade je ameriškim reporterjem v Varšavi dejal, da bi kongresnik Gordon lahko govoril bedastoče o Poljski in blatil njeno vlado ne da bi mu bilo treba priti tja gledati na uro. Take propagande na stroške vlade je sedaj mnogo. Nekaj poročil in sporedov v "Voice of America" je dobrih, a večina jih prihaja iz ust ko-men tarče v. ki govore potvarjal
tudi iz golega sovraštva in predsodkov napram vladam, katere napadajo. Tu odgovarjajo, da v propagandah tam niso nič bolj
major-general Bennett E, Meyers, vprašal vojaške in penzij-ske oblasti, koliko višjih oficirjev od generalov in admiralov, navzdol, ki prejemajo penzijo, je do nje res upravičenih. Drew Pearson je minulo nedeljo po radiu dejal, da nas te penzije stanejo milijone dolarjev na leto in da visoka oficirska družba po grofovsko živi ne samo sedaj temveč je bila v razkošju tudi med vojno, ko so na nas druge apelirali, da naj vlagamo v vojne bonde, prispevamo za Rdeči
no ne samo iz neznanja temveč križ in v vse sorte druge relif ne
sklade ter hranimo z živežem in na vsem drugem.
Penzijska lista, na kateri so (Nadaljevanje na 5. stio.u.j
zanemarjeni, nesanitamo in da so pomilovanja vredni. Mar ne bi bilo boljše, ako se bi vrnili? Ker pa so nahujskani, se nočejo ln so vsled tega breme sebi in drugim.
Demokracija na Kitajskem
Kitajski diktator je na željo ameriške vlade odredil oktobra 1947 volitve za poslance v parlament, ki so bile prve v zgodovini Kitajske. Udeležilo sa jih je, kot trdi Chicago Tribune, samo 10 odstotkov volilnih upravi-čencev. Spremembe vsled teh volitev ni na Kitajskem nobena, kar si je ohranila monopol
šev, ne pa tistih, ki delajo vsakdanji kruh "Poučeni" kongresnik! šepetajo, da bodo zvezni davki prej zvišani kot znižani. In nagnali jih bodo kviško po predsedniških volitvah prihodnje leto. Prej si jih ne upajo, razen lokalne oblasti, ki jih na teza jo leto za letom.
Ako je številka v aa vašem naslovu nižja kof pa je tekoča številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni ta, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite.
Herbert Hoover prerokuje
Bivši predsednik Herbert Hoover se rad oglasi k vsaki stvari in Trumanova *rlada mu gladi pota. da ne bi prišel v pozabi jen je. Nedavno je Hoover govoril o svobodi in prerokoval, da pride čas, ko se bodo od komunistov zasužnjena ljudstva otresla svojih t Učiteljev ter postala "znova svobodna". Svobodna kako — tega ni razjasnil.
Zastarela novica
Za ohcet svoje hčere Elizabete je angleški kralj kupil v Franciji 64,000 steklenic šampanjca. Ce so na svatbi vsega
popili, poleg drugih pijač, ni bilo poročano.
Tudi A. F. of L za 1d rezanje po svetu
. Ameriška delavska federacija ja bogata organizacija. Skupno s CIO in deloma samostojno sa trudi po porazu fašizma usmeriti unije delavstva v evropskih deželah v svoja toke. Namreč za "naš način življenja", kar bi na bila slaba, ako M ga Evropa ža davno na preživela.
Skupna s odborom CIO ja William Green odločil, da sa unijam na Češkem na sme dati ne-j^o^i^o^® is	ftžD^
riškega strokovnega delavstva, kl ja Ml zbran v pomoč kampa-a jI sa obnovitev strokovnih nnij. Razlog ja, ker je "nevarnaet", da M ta denar prišel v roka češkim komunistom. Češ, da eni kentrallrajo delavske strokovna organizacije v prid boljševizma, aa pa svobodnega delavskega gibanja.
Drnga Greenova potass ja, da sa naj prati "kominfermu" (ko-
munističnemu informacijskemu birejn) v Beogradu osnuje propagandni urad sa svobodo delavstva, kl naj bi Imel svaj stan v Avid. Prizadeva si pridebiti vanj unija vseh onih dašal, kl sa sa Isrekle sa Marshallev načrt — torej ta vajna proti sovjetskemu blekn.
Sevada, Green —• oziroma ma-gnati, kl gs keetrellreje, na misli na osvaboditav delavstva Izpod privatnik delodajalcev In njihnega izkoriščanja pač pa dm sa njegeve gibanje v Evropi s pomočjo ameriških dolarjev požene v "mrzla", v živčna, v besedna in ekenomsko vojno prati "komunistični nevarnosti".
Kaj pravzaprav sedaj ja ta nevarnost? Badlsl v Italiji, kot v Franciji in drugje m gre za ohranitev starega rada. In naš gasda "Hiša dela" (Wm. Green) ja sa sistem kakršnega i mama.
Smatra,'da kapitalisti in delavci lahko živa složno drug, poleg drugega, čeprav vsa zgodovina ameriškega delavskega gibanja priča drugače. Dokazi so nagrobni kamni na pokopališčih ubitih delavskih žrtev in pa zaporne kasni ter smrtna obsodbe nad onimi, kl sa sa raanlčno borili sa "štiri svobodščlne" davno prej predno jih ja »aassvalt proglasil sa svoj evangelij.'
Največja napaka AFL in CIO v odklonitvi podpore unijam na Češkem Ja, kar s tam hote ali nagote služita kapitalizmu. Unija na Češkem aa svobodne. Namreč 1 toliko svobodna, da lahka prsata delujejo za odpravo kapitalizma.
Unije AFL in CIO tega ne
smeje. In V lam Ja raslika.
t,
Seveda, v propagand "Glas Amerike" 4b hvalimo, kaka nam
gre dobro Itd., tam pa vsem narodom slaba. Ampak mar je temu kriv socialiaem ali pe Rusija? Na, kajti vsak tudi leekrio-nami ekonom va, da Ja kapitalizem kriv vsaga sedanjega sla v Evropi, na pa kak "koo*nnisti-čni vsi". Naše delavska unija so torsj s ozirom aa pemeč Evropi v napačni družbi.Posabile so, da smo tu imeli pred nekaj leti krizo in da ja AFL slezls pe prvi svetovni vejni s mnogih milijonov na par milijonov članov in da jo Ja rešil šala Rooaevalt, ki Ja Isstrigel solkialiatlčni "minimalni program" ter ga preglasil sa "new deal". Delema s tam, deloma s vojno ja ameriški ka-pitalisem spet na konju, a evropskega kapitalizma niti s fašizmom na bo več mogoče aadra-vitl. Žal, da sa William Green na take resnice nič na resume.
Nekaj o naših stvareh
Zapisnikar kluba št. 114 JSZ v Detroitu, Math Urbas, nam sporoča za našo eksekutivo, da so na svo|i seji že parkrat* razpravljali glede JSZ in člani smatrajo, da bi bilo umestno sklicati zbor JSZ in Prosvetne matice, ki se že dolgo ni vršil. Vprašujejo, če tu kaj razmišljamo o tem.
Boš na tem mestu smo pred nekaj tedni omenili, da bo zbdr JSZ in Prosvetne matice potreben, pa ma-gori v mali pbliki, če ne dobimo primernega časa sa daljše zborovanje, na katerega bi prišlo možno toliko udeležencev kot smo jih imeli na naših prejšnjih zborih.
V Detroitu in drugje pravijo, da so bili naši člani in somišljeniki od postanka SANSa večinoma delavni, v njem, posebno prvih par let in pa pri relifni akciji. Ljudje so šli okrog z nabiralnimi polarni za SANS, za gmotno pomoč staremu kraju, kolektali v sklad sa otroško bolnico itd.
Veliko tega dela je pojenjalo. A naši najbolj delavni agitatorji še nadaljujejo, ne samo v SANSu temveč tudi na polju našega tiska, Prosvetne matice in kjer še utegnejo pomagati.
2e pred več kot enim letom je Filip Godina na seji eksekutive JSZ predlagal, da naj skličemo, če ne bi šlo t velikim zborom, saj konferenco, n. pr. ob priliki šefe gl. odbora SNPJ, v katerem so skoro sami naši člani in somidjeniki.
Tajnik JSZ je potem poizvedoval za mnenje. Večinoma so rekli, da vsled nujnih poslov ne bi mogli ostati v Chicagu dalj kot traja seja gl. odbora SNPJ. In da dokler je delo koncentrirano v SANSu, sa zbor JSZ in Prosvetni matke ne bi bilo zadosti sanimania. In pa da imamo take skušnje is prve svetovne vojnsi, ko so se naše aktivnosti osredotočile na JtZ in je vzelo kaka štiri leta po vojni, prodno smo spet mogli obdriavati efektivne kongrese naše zveze in P. M.
Sklep, da zbor skličemo, je še v veljavi. Vprašanje je le, ali bi več koristilo če ga skličemo čimprej di pa ko se ozračje bolj razčisti.
člani JSZ in somišljeniki ter društveniki, ki so delavni sa Prosvetno matico, bodo dobili o tem pisma is urada, da ugotovimo, kaj,je' splošno mnenje in kako aranžirati zbor, da ne bo potrata d^tarja pač pa čimbolj konstruktiven.
V P


PROLETAREC I
UST ZA INTKSESE DRAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKCTSREDO. Izdaja Jufoslovanska Delavski Tiakevna Druiba. Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drtavah za celo leto $3.00; za pol lete $1.79;
aa četrt leta $1.00.
Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2 00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon deljka popoldne za priobči te v v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1006
Editor............................................ Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1 75; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2SM.
Ali ni iudno, da smo se po minuli vojni tako nagloma pripravili na drugo?
Razni raziskovalci javnega mnenja pravijo, da je naše ljud-svo miselno že toliko pripravljeno na novo vojno kot da bi rajše ako se prične čimprej, češ, da bo potem saj te "komedije" konec.
Predstavljajo si — seveda pod vtisom nase propagande — da bo ta nova vojna le kratkotrajna stvar. Mi imamo kupe atomskih bomb, zmetali jih bomo na ruska mesta in potem bodo Zedinjenc države zapovedovale vsemu svetu po svoji mili volji.
Izgleda, da se v Moskvi ne boje te nevarnosti. Večinoma imenujejo naše navduševanje za vojno proti Sovjetski uniji za velik -blu^. .
Naši treznejši žurnalisti se boje, da res podkurjujemo v vojno napetost toliko, da bo zagorelo. Oni niso prepričani, da zmagajo atomske bombe temveč da pokončamo druge in sebe.
To, da je v duhu Trumanove doktrine vsa naša politika — ekonomska, vojaška in politična — usmerjena "obračunati z ruskim komunizmom enkrat z» vselej", je gotovo.
"Chicago Tribune" z dne 25. nov. ima dolg uvodnik, v katerem ugotavlja, da je naše letalstvo pripravljeno na udar in da mu poveljujeta dva najboljša ameriška zrakoplovska veščaka, namreč generala Le May in Twinning, oba na naših bazah na daljnem ameriškem severu in v Evropi, kjer jih imamo čimbližje ruske meje.
To, da nam je Rusija nevarna, je kajpada bluf, ker nima v naši bližini nobenega oporišča. Mi pa jih imamo krog in krog
Ako človek čita "Chicago Tribune", ki se baha, da je največji časopis na svetu — vsekakor je eden izmed najbogatejših — bi mislil, da je za vojno proti USSR vsak hip. A na drugi strani se krega proti Wall Streetu, ker res napeljuje s pomočjo svojih ljudi v Trumanovi administraciji v tako vojno.
Hearstovo časopisje jo tudi hoče, pa ves poljski klerikallzem, brezposelni dvorjani in vsi drugi taki,, ki bodo ostali na toplem, na varnem in v izobilju tudi v vojnem času.
Ljudstvo te resnice kajpada ne zapopade in vzrok je, ker je odvisno od poročil v časopisju, v filmih in v radiu, ki jib kontrolirajo ljudje z "zlato trobento". Čuje samo njihov glas, pritrjuje, se smeje in drvi v nove nesreče.
Avstrija srn zaiela "rosno" upirati zoper "veije" kot "manjše" zlo
Na mirtivni konferenci, ki se je pričela koncem novembra v Londonu glede bodočnosti Avstrije in Nemčije, je poeebno prva zahtevala, da naj ji "zavezniki" (Zed. di*ave, Anglija, Sovj. unija in Francija) dajo samostojnost, ker ji na sedanji način ni mogoče obstojati.
Po prvi svetovni vojni so v Versaillesu hoteli ustvariti iz Avstrije nekako drugo Švico, a se namen ni posrečil. ^ Pač radi tega ne, ker so hoteli zborovaki v "dvorani zrcal" Avstrijo za nekako protiutež Nemčiji, Vatikan jo je hotel napriviti za trdnjavo svoje cerkve in večina Avstrijcev pa je smatrala, da njihova oguljena dežela ne bo mogla živeti razen ako se združi z Nemčijo, ali pa če jo bodo s potrebščinami zalagale zmagovite sile. Zgodilo se je slednje, toda v nezadostni meri, ker pomagati so morali tudi Nemčiji.
* Tako se je Avstrija v prvih petih letih oslanjala na miloščine, imela brezposelnost in si želela kam ven na prosto — v združenje z nemško weimarsko republiko, česar pa ji zavezniki niso dovolili. Ko je prišel h krmilu Nemčije Hitler, si je Avstrijo vzel ne da bi koga vprašal. Zavezniki niso ugovarjali dočim so nemški republiki pred Hitlerjem nagajali — sebi in vsemu svetu v škodo — njemu so popuščali in čestokrat tudi pomagali.
Ko je Avstrija postala še pred Hitlerjem — na pobudo Vatikana in Mussolinija klerofašistična, so demokratski stebri v Londonu, v Parizu in v Washingtonu molčali in pustili socialdemokratom umirati po dunajskih ulicah od fašističnih krogel j, ne da bi rekli kaj izdatnega njim v obrambo.
Sedaj se gre za bodočnost Avstrije znova. Štiri države jo imajo v pesteh. A v glavnem se gre za bodočnost Avstrije med Zed. državami in Sovjetsko unijo.
Kam prav za prav spada Avstrija? Mnogi avstrijski socialdemokrati so po prvi svetovni vojni trdili, da ^er je avstro-ogr-skega cesarstva konec, naj gre nemški del Avstrije v weimarsko nemško repiibliko, ker je demokratična in Avstrija bi ji v demo-kratiziranju le pomagala.
V Parizu so rekli ne — češ, Nemčija bo postala premočna. V svoji želji preprečevati socialno demokracijo so dobiM v Kemiji nacizem. In sedaj se t pomočjo Trumanove doktrine bote preti "komunistični" nevarnosti. Kdo pe jo je pomagal ustvariti če ne zavezniki s svojimi mirovnimi pogodbami po prvi svetovni vojni?
Predsednik sedanje Avstrije, Kari Renner, ki Je šel že skoči mnoge socialne in politične borbe, je pred tekočem zasedanju velike četvorice v Londonu dejal; da Avstrija ne želi, niti noče biti tarča v boju velesil. "Dajte vi v Londonu (na sedanji mirovni konferenci) najti kako vrzel, da nas izmotate iz zamotan ja, v katerega ste nas zapletli", jim je dejal
Zed. države ga tolažijo, da naj se ne vzruja, saj imamo Marshallov plan in potrebščine za prvo silo so za Avstrijo, Italijo in Francijo že na potu.
Renner pred vsem želi, da se zavezniške čete poslove iz Avstrije. Štejejo okrog 106,000 mož. "Ce smo vam prijateljska dežela," Je dejisi, "čemu naj imamo toliko oboroftenih gostov?"
Nesreča (za Avstrijo namreč) je, da ona po naeijski okupaciji nI bila naša prijateljica temveč Je povsem solidarno pomagala
JO&KO OVEN

RAZGOVORI
V VLADNI PROPAGANDI nas strašijo le z lakota v zapadni Evropi, ako ji is Amerike ue potato. A mnogi tesni ameriški ekonomi in soHclo?i svar?, da smo vsled skrajno neurejenih, profltarskik, špekulacljskih kupčij in nadeblasti aad javnim življenjem tudi tukaj v nevarnosti pred pomanjkanjem, kriao in brezposelnostjo.
Zagorju pa nekaj nad 2,000. Zelo lepo šlevilo izseljencev se je vrnilo iz Francije in Nemčije.
Rudar zasluži po 16 dinarjev na uro, toda pri akordnem delu nekatere partije (6 oseb) zaslužijo od 6 do 16 jurjev »tisoča-
Pismo iz Trbovelj
Pil« PAUL BERGER
Trbovlje, 22. nov. —— Med na-ročnikl ln čitatelji Proletarca je dobršno število rudarjev ali bivših rudarjev. Mnogi izmed teh so pred leti delali v Zasavskem revirju, to Je Trbovljah, Hrastniku ali Zagorju. Ni moj namen, da bi vam predočil politično stran tek revirjev, pač pa bom v naslednjih vrsticah opisal Trbovlje, ki so mi bolj znane kot ali Hrastnik
tri četrt milje od tr-boveljake postaje proti Hrastniku je pralnica premoga, kjer premog tudi nakladajo v vagone. Premog do vaša jo skozi predor pod Bukovo goro. Na gvido (gojdi) je jašk <šaht), skozi katerega gre vea trboveljski premog do pralnice. Premog perejo z vodo iz Save. Poleg pralnice je električna centrala.
Na postaji je še vedno gostilna "Baraka", katero aedaj vodi MLO (mestni ljudski odborK Tik sa gostilno ob skali pa je petero silosov in vsak teh drži 10 vagonov cementa, kjer ga sipi jejo v vreč* in nakladajo v vagone. Cementarna je zelo povečana ter obratuje noč ln dan po sedem dni v tednu. Po eno nedeljo v mesecu cementarna počiva saradi čiščenja ln popravil. Da je bik) možno tovarno cementa povečati, so strugo Trboveljšce in cesto premestili in oboje gre paralelno z železniškim tirom pri bivši Sottarjevi gostilni. Hiša še stoji, toda goetilvie ni več tam. Tako je tovarna tisti ovinek z nekdanjim kopališčem izkoristila prostor za dve sprejemni poeta j i za kamenje, ki pride po zračni žičnici iz Kleka čez Bevško, druga pa je Retja čez Bukovo goro.
' Ker omenjam postajo, naj omenim, da gradijo predor pri Poglejnovi Mi ali nasproti gostilne "Baraka", kjer bodo do-važali premog skozi predor Iz Zagorja. V Zagorju pa vrtajo
predor v isto smer pod cesto nasproti bivše steklarne. Steklarna je namreč bila premeščena v Rogaško Slatino, na prostoru, kjer je prej stala steklarna, pa sedaj perejo premog. Čim bo predor izgotovljen. bodo zagorski premog v Trbovljah za Savo prali s savsko vodo in ga nakladali v vagone, stroje zagorske pralnice pa bodo odposlali nekam v Srbijo.,
Predor iz Hrastnika v Trbovlje je že dovršen. Spodaj je bil premog. Tudi iz Hrastnika bodo premog prali in nalagali v Trbovljah. Kar nujno potrebujejo za izvršitev teh dveh načrtov, je ogromna množina "huntov" ali vozičkov.
Predor, ki vodi v Zagorje, je skalnat in v njem so naleteli na množino zelo okusne pitne vode. ki jo bodo že letos uporabljali; v to svrho sedaj gradijo poleg predora velik rezervoar (nabiralnik) v skalo, od koder bo s pomočjo sesalk po napeljanih ceveh voda tekla na revirje v Trbovljah. Jo so inženirski projekti, ki zahtevajo dokaj spretnosti in veščega ravnanja.
Ker je bilo pomanjkanje vode zlasti v zadnjih treh letih dokaj občutno vsled suše, bo ta novi vir vode zadostil vsem potrebam in ljudje nestrpnjo pričakujejo več dobre pitne vode.. Vodovod do stare "Bešarije" je skoraj dogotovljen. Izdelali so
To sem pisal na Zahvalni dan sli slika zunaj je podob ne j ša božiču. Sneg naletava že od jutra. Pokril je že steze, katere je žena s težavo razrila že iz prejšnjega snaga. Mogoče bi kdo vprašal zakaj jaz ne kidam snega? Vzrok je: tema ko grem na delo in tema ko pridem domov. In to je šeet dni v tednu. Živeti na deželi bi bilo v resnici lepo samo če bi no bilo toliko dela. V zimi kidaš in mečeš sneg, poleti pa je tedenska delo z rezanjem trave. In to j« trajno, tako sigurno delo kot je bilo Staifevo v grški mitologiji, ki je valil težak kamen proti vrhu gore, ali so mu ga bogovi vedno ponovne potisnili nazaj v dolino,
Ali časik, ko smo bili ie otroci, smo komaj čakali snega. Menda ni nobenega mad nami kateri ie prišel ia netili krajev, ki bi ne imel lepih spominov na mrzle zimske dneve. Levili smo senice pod 4,rehto", se drsali sredi cesti, kepali ter se valili po snegu. Se danes se spominjam, kako sem skrivno nesel posodo vode na našo drsalnioo, katera je bila ssedi vaške ceste pred našo šolo, ter kako so padale ženske, katerim se je mudilo k prvi maši in so v temi nevede stopile na gladki led. Vsega tega se spomnim, ko gledam sedaj le na cesto in vidim tropo otrok, kateri se sanjkajo na griču. Ali spominja me tudi na nekaj, kar je bilo zame skoro usodno.	,
Bilo je januarja meseca leta 1907. S četrtim januarjem tega leta sem bil prost učenja ter dobil učno iapričevalo. Prvo nedeljo po tistem sem se odBočil, de pojdem domov. Kot je bila ie navada vsa tista tri leta mojega učenja, smo tudi ono soboto pred mojim odhodom šivali eelo noč. Zjutraj sem popil malo ka-
kov) na mesec na vsako osebo, namreč pri pridnih partijah. Tr- i ve ln jp odrinil v LJubljano, kjer
bovlje, Hrastnik in Zagorje spa-!sem P0*™ vzel v ^U« I
dajo pod Zasavski revir, glavni stan pa je nasproti "Graščine" v Trbovljah. Glavni ravnatelj je trboveljski rojak inženir Karel Slokan, toda ves obrat spada pod nadzorstvo v Belgradu. Huda jama, Reihenburg, Velenje, St. Janž (Krmel) in Kočevje ter drugi rudniki spadajo direktno Sloveniji, torej pod LJubljano Trboveljski ravnatelj je inženir Kolka.
Dnevno producirajo 200 vagonov premoga in dnevno porabijo po 100 m3 lesa. Imajo 12 parov konj, od teh je polovica težkih konj od UNItitA in okrog 25 tovornih avtov.
V Trbovljah je okrog 15,000 prebivalcev in od teh je v zadnji vojni padlo 800 partizanov in talcev.
Mestna hiša je sedaj poleg Vola ja, okrajni odbor pa je v prejšnji mestni hiši ob konev^ pokopališča. Pod trboveljski okraj (bezirk) spadajo Zagorje, Dobo vc, Hrastnik, Zidani most in Radeče. Sodnija je v bivšem So-kolskem domu nasproti "Kosmate Matere". Pod cerkvijo Loke je moderna bolnišnica. Veliko fizkultumo igrišče (football park) je pa nad Sokolskim do-
ga strokovnjaki, ki varijo cevi, dočim se je kopanje jarkov izvr- 'mom in Volajem. šilo Večinoma udarniško. 2e obstoječi rezervoarji pa se nahajajo v Globušaku in Gabrskem, kjer se zbira voda izpod Sv. Planine.
Ker primanjkuje delavcev, so iz Srbije poslali sem 300 vojnih ujetnikov, in sicer 150 v Trbovlje, po 75 pe v Hrastnik in Zagorje. V Trbovljah dela v pre-mogorovu in zunaj rova okrog 3,200 ljudi, v Hrastniku 1,200, v
firerju v njegovih ambicijah podjarmiti svet.
"2e dve in pol leto živimo rasdruženi v štiri okupacijske cone," je rekel Renner. "Ako ste za neodvisno Avstrijo, dajte ji svobodo!"
Bolj ostro je govoril v Istih dneh na naslov nove mirovne konference V Londonu avstrijski državni tajnik Ferdinand Graf.
Rusom je dejal: "Vrnite se iz Avstrije nazaj na Volgo."
In Američanom: "Pojdite k bregovom Mississippi ja, da si bomo svoje Življenje sami urejevali. Nam pa pustite, da živimo ob svoji Donavi v miru."
' Rohnel je, da naj si Avstrijo nikar ne jemljejo za žogomet med sapedom in vzhodom... mi vemo, da s takimi apeli nimamo moči vplivati na vas, a vemo tudi, da nas k svoji volji ne boste mogli upognlti». * ne boste nas pritisnili k diktaturi cekinov za-pednega bloka, nHi ne pod diktaturo vzhoda."
Nedvomno je Avstrija nesrečna in zato sta se ta dva stara socialdemokrata razjezila nad zapadom in vzhodom. Govorila1 sta drzno — posebno če se pomisli, da jima Trumanove administracija ponuja veliko podpore skozi to zimo, enako kot Frsncljl in Italiji, ako ostanejo zveste principom kapitalizma
V Avstriji to ne bo šlo gladko, niti ne v Italiji in ne v Franciji, razen morda za toliko časa, dokler bodo naše dajatve prihajale tja saj v zasilni meri
Bivši otroški vrtec (kindergarten) se sedaj imenuje Dom dela in igre. Enega sedaj zidajo nasproti stare bolnišnice na For-tejevi njivi. Tam so tudi štiri zaklonišča (air ahelter) v hribu; enega sedaj rabijo za zalogo ga-solina. Omenjena lepa njiva je sedaj najmanj en meter višja, ker so nanjo navozlli zemljo iz zaklonišča in iz velike kleti novega. poslopja Dom dela ln igre.
Kdor ni bil zadnjih 30 let v Trbovljah, bi ae čudil veliki spremembi in pa ogromnemu številu novih hiš, kar bi nanj napravilo dober vtis. Cesta je res se vedno prašna ali pa blatna, pa tudi to je v petletnem planu, de bodo cesto asfaltirali ali pe betonirali.
Naj zadostuje za sedaj. Ob priliki se bom še oglasil če ne bo tovariš Zaitz vse skupaj v koš vrgel. Pbedrav!
Kadar sa spomnite svojcev v starem kraju, pošljite Jim lanski ln pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.15, krnski $1.50. Pošljite nam naslov In vsoto, druge izvršimo
Ale verujete v poslanstvo, Id ga vrli "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov m zoirajve prtspevae v njegov tiskovni sklad!
Denarja nisem imel veliko. Moja prva plača je bila šest kron tedensko, hrana ln stanovanje. Dospevši v Ljubljano sem bil že precej lačen in utrujen, kajti dan prej je zapadel sneg in pot iz Device Marije v Polju v Ljubljano ni bila ravno najboljša. Predno sem se odločil za kosilo, sem pogledal moj klobuk, kateri je bil ne samo oguljen ampak ni več imel nikake forme. Stal sem torej pred vprašanjem ali imeti kosilo in večerjo, ali pa nov klobuk. Odločil sem se za klobuk. Na Starem trgu v Ljubljani so bile prodajalne v nedeljo zjutraj odprte — tako, da sem se ob treh popoldan odpeljal s poštnim vlakom iz Ljubljane z novim klobukom in s praznim želodcem. V Litijo smo dospeli malo pred četrto uro popoldan. Takdj po izstopu iz vlaka sem jo mahnil proti domu. Pot iz Litije do Sv. Križa je precej dolga. V lepem vremenu vzame kake tri in pol ure dobre hoje. Nočilo se je že ko sera zapustil trg za seboj. Pot je bila aelo slaba. Snega je bilo skoro do kolena in edina sled na potu so bile tračnice, katere so pustile per ur preje poštne sani,, katere vozijo pošto med Litijo ln Sv. Križem. Skorja na snegu je bila precej trda, ali ne dovolj močna, kajti vsak drugi ali tretji korak se je noga udrla skozi ln sem le z veliko težavo nadaljeval svojo pot
Tiste noči ne pozabim nikdar. Bredel in zaletaval sem se po poti kakor pijan. Cesta je bila popolnoma prazna. Koliko časa sem hodil med gozdovi Reke, sam he vem. Zeblo me ni več. Samo čutil sem, da so bile noge popolnoma trde ter da sem bil silno utrujen. Večkrat sem se vrecfel v sneg in skoro zadremal Ali vedno me je nekaj gnalo naprej ter mi šepetalo v ušesa: "Ce zaspiš boš zmrznil"! Sklenil sem potrkati na prva vrata ko pridem na vrh Cerov-ca Ali nikjer ni bilo luči. V Moravčah, spodaj v dolini so bili ponekod še pokoncu aH zdelo se ml je, da sem že blizu doma in šel sem naprej. Zadnji kos pota do moje hiše sem napravil na
vseh štirih. Luč je ie bila v hiši, pričakovali to me ves večer. Ko sem ae opetekel v sobo. ao mislili, da sem pijan, ftele ko so uvideli resnico, »o me posadili za mizo in skušali sesuti fevlje.
Sale ko sem držal noge v mlačni vodi in to precej dolgo, sem mogel sneti ebuvalo. Ko sem pogledal na uro je kazala eno zju-
traj. Torej, mesto tri ure in pol —— sem hodil sedem ur . .. Ali od tega dne se mi zdi, da je smrt v snegu, kadpr si popolnoma izčrpan, zelo lahka.
pjrie gibanje Zadnje čase z veseljem opažem večje zanimanje naših starih prijateljev in dopisnikov za Proletarca. Oglašajo se A. Shu-lar Is Kansas*, Paul Berger iz Trsta in Jugoslavije, Veliki Tony iz Oektenda, Jože Koršič in Jože Kofear iz Detroit*, v Pennsylvania imamo Toneta Zorni-ka itd. In tako gre dolgo število imen načlh neutrudnih prijateljev od enega konca 2edinjenih držav do drugega. List ne more obstojati sam. Treba mu je ne samo agitatorjev ampak tudi ljudi kateri pišejo kaj se godi v njih naselbinah ter kakšno je njjfe mnenje o sedanjih svetovalk prilikak. Čeprav je že marsikdo obupal ne samo o moralni kakovoati naše civilizacije, ampak splnšoo nad vsem človeštvom, je vendar še vedno dovolj peUške ne samo v bodočnosti, katera pride ampak tudi v sedanjosti, katera se mora izboljšati. Človeštvo je ie dostikrat prešlo skozi ogromne krizs, kot n. pr. za časa kmečkih uporov v šestnajstem stoletju ali pa tridesetletne vojne. Za nas naj ostane ista vera kot smo jo imeli pred deaetletji, da so na svetu samo dve definitivna razreda, to je tisti, ki poseduje in oni kateri nimajo. Mi spadamo k tistim, kateri toimnjo. Saj je, kot pravijo, eelo svetopisemski Krist izrekel: "Blagor ubogim, ker zemljo bodo posedli". Naj se kapitalistični buržvazni svet še tako upira — čas in evolucija ga tira neizproano v poraz. Nikdo ne more prerokovati časa in konca — ali resultat je neizogiben — Nova družba v socializmu.
Mi slovenski delavci smo storili in ie delamo svojo dolžnost v tem velikem gibanju. Vsak korak, storjen v tem smislu, je korak naprejji Četudi te časih objame negotovost in se ti zdi, da si izgubil vero v tem vrtincu razmer in iadaj — katere drve mimo tebe ,ter te zajame pesimizem čet — čemu? — vendar veš, da ao današnji dnevi odločilni in da je boj naprednih liberalno in razredno mislečih ljudi naš boj. Zato ostanimo vsi, kateri smo se toliko let borili za razredno zavest med Slovenci v Ameriki na bojnem mestu, kajti dela je še veliko.
Izdatki za prehrano našega vojaštva se podvojili
Prehranjevanja vojaštva se jo od leta 1941 več kot podvojilo, kakor naznanja vrhovni arma-dni štab v Washingtonu. Poleti omenjenega leta j€ stalo armado 50c, da je nahranila vojaka s tremi obedi na dan. Sedaj pa jo stane $1.08 za tri obede na dan za vsakega vojaka. Vojaške oblasti so poleg tega ugotovile tudi to, da bl ista količina hrane v newyorških restavracijah sedaj stala $3.25, ali trikrat toliko kot stane armado.
Tole mi ne gre
vglovp?
nisi sa "Titova policijsko9' Jugoslavijo, moraš biti sa tako,	koče ekskralj Pe-
ter, Fotil, Gabrovšek in A. D. Druge alternative ni. Le kako de tega nekateri naši naprednja-kl ie sedaj ne razumejo, ta mi ne gre v glavo!
PRIPOVEDNI DEL
VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
Pridiga
(Nadaljevanje.)
Zdaj je ie zapenjal obleko, tipal po prsih, da bi se še enkrat prepričal, ali je vse xopet v žepih in na svojem mestu.*
—	No, ie stopi malo bliže! Nimam volje, da bi hodil ns sonce in veter. Bolela bi me glavs.
Sedel sem na pokro* traven
luknje.
—	V gimnasijo f^tej! Veseli me! Tvojs mati je pametna žena... Dandanašnji tudi našim otrokom, ki bodo po nas podedovali mnogo več kakor ti po očetu, ne kaže nič drugega. Taki so danes časi, sinko moj!
Držal je roke na robu odprtine in gledal naravnost vame. Meni se je v začetku dobit) zdelo, ker mi stari gospod tsko resno govori kakor odraslemu.
—	Da? Odkar smo nehali trgovati z Benečani, se je ss nas vse spremenilo. Propadamo. Dobro poznaš tiste prazne hiše v luki. To so naša nekdanjs skladišča. Toda iz njih nič več ne prevažajo naše jadrnioe našega vina in našega olja v Benetke. Nimamo več svoje hiše v Benetkah ... Da, sinko, drugega izhoda ni ko gimnazija!
Galeb je kričal nad lsdjo. S širokimi, mirnimi krili In iztegnjenim vratom je viael točno nad nama in držal glavo mslo postrani, ko ds gleds ns plešasto glavo, ki kuka iz luknje, in na dečka, ki nerodno sedi na samem robu pokrova, v strahu, da se mu hlače ne bi prijele razgretega katrana.
—	Poslušaj! Pusti zdsj galebe'... Da, sinko! Viwsi, ki ste mlajši, morate postati nekaj drugega; vsega se morate učiti, kar je treba, najbolj pa računstva; pri nas vseh, najbolj ps pfi tvojih doma, niso nikoli znali računati. Saj vidiš, kako je se* daj. Posestev je dovolj, tods kakšnih! Kamen! Ps sušs. Ps peronospora. Ps trgovinski sporazumi z Italijo. Propadli smo! Se enkrat ti rečem: propadli smo!, ker nismo znali računati ne s številkami ne z novimi razmerami. Edino jaz...
Pritisk vetra je nagnil lsdjo na bočno stran. Prazen sodeč se je prevrnil in se odtrkljsl po palubi, zaletel med ljudi ns krmi, da je nastal vrišč in smeh.
—	Pusti to!... Saj ni nič... — ni mi dal, da bf se premaknil.
Toda nit njegovega pripovedovanja se je pretrgeln, s tskoj je začel sukati novo.
—	E, vem. Borba je tills med tvojim očetom in tvojo msterjo zaradi tvojega šolanja v mestu. Ona je imela prav, ps tudi njemu se ne čudim. Revež je, velik revež. Pet otrok, posestvo mu Je propadlo, njemu še prsv posebej. V bodoče bo še teže.
Pazljiveje sem ga poshišsl. Ko
na morju
ds je opazil nekaj na mojem obrazu; glas mu je postal mehkejši.
—	Sinko, govorim ti, da bi tebi bilo dobro. V Velem selu te imajo za majhnega divjaka, sspuščenega , otroka, toda jaz vem, da si dober fantič. Samo poslušaj ne...
—	Poslušam vas!
—	Ali si že kdaj premišljal, v kakšni hiši prebivate v luki? Tudi to je bilo nekoč skladišče, pa eno najslabših. Tvoj oče ga ni nikoli mogel preurediti v pošteno stanovanje... Da, še mokri ste v njem, kadar dežuje. Premisli to, potem pa reci: "Kar on ni zmogel, bom zmogel nekoč jaz!" Ali ne?
—	Da! — sem dejal.
In v meni se je porodila bolna misel, da je naša hiia ne samo stars, ampak tudi grda, in da je moj oče prav zares reven človek.
—	No vidiš! Zdaj veš, zakaj greš v gimnazijo. Da postaviš na noge svojce, toda tudi sebe. Kakšna sreča zate, da ti ni treba ostati v tisti luki. v tisti puščavi! Živeti v mestu kot še majhen, tbda vesel študent. In postati nekoč uradnik, ali advokat, ali ps človek, ki dobro zasluži. Postati pameten, praktični človek, k^ popravi hišo v luki, prebiva v njej samo čez poletje, strogo pazi na težake in tudi sicer-urejuje posestvo. Ali ne?
—	Da! Da!
—	Toda pomni! — je dvignil prst. — Se nekaj ti moram povedati. Tvoj oče je sijajen človek in vsi ga spoštujemo. Toda mkar se ne vrzi čisto po njem!
Bilo mi je ko da visim na njegovih ustnicah. Čakal sem, dš mi bo dejal nekaj velikega, nekaj strašnega, česar me je že bilo strah.
Nadaljeval je:
—	Bolan je. Kašlja in kašljal bo, tako ali pa še huje, vse do smrti; močvirjs ob Neretvi so ga zastrupila, ko je tamkaj služboval. Tods še nekaj in to je za družino morda še teže. Miren je, molčeč, vedno vase zaprt, toda velik — kako bi dejal — fantast, velik sanjač. Vedno mu rojijo po glavi neki Vergil, pa Horac, ps Milton, pa Dante. Css trsti, sedi ob stari "spinetti" in proučuje italijanske skladatelje. Mnogih jezikov se uči, da bi mogel več brati. Lepo je to, a kaj mu koristi? Medtem se mu hiša nad glavo podira. To je slaba stran vsega vašega rodu. Posedati in sanjariti!... Da, sedaj vidiš! Propast! v
Veter je pihal vedno močneje, ladja se je zibala. Vse vrvi so drgetale in brnele. Jambor je škripal, upiral se sili vetra, ki mu je hotel iztrgati jadro. "Bra-cera" je brzela na pramcu vedno
pristopajte
SLOVENSKI NARODNI
PODPORNI JEDNOTI
j
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOVflCJ Jt TUBA ZA NOVO DRUŠTVO
naročite
•PBOSVETA
Naročnina sa
: SMS aa leto; $4.d| S» pel Ms; SS.SS sa četrt let«; sa l C oak Ce., $S.S0 ss ejto leto; 94.71 as pol loto; sa !aos<
Ckloaga) In Kanade Chicago In
911.
Naslov sa list In tajništvo je:
2657 SOtfTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
:
•••••ooooooooeoeoeoeos#eeeoeeeoeeooooooooooooooeooooo
više obdana s penami, ki so silile celo čez lad j in rob in mi škropile obraz Stric pa je nadaljeval:
—	Sinko, ti ne smeš po tej poti! Da, prvi korak usmerjaš v življenje, a pazi, da kreneš takoj v pravo smer. Iztrgal si se luki, tistemu mrtvilu in puščobi, ne vračaj se tja, dokler ne boš čutil, da ti luka nič, prav nič ne pomeni. Uči se, dokler se ne naučiš biti nekaj drugega kakor so ljudje, ki jih ons vzgsjs in ki jih zla usoda meče vanjo.
—	Bom!
—	In še tele besede si dobro zapomni! Dandanašnji je to-le duša vsega na svetu: — številke! In nova boginja, hladna, s pravična, skopa v besedah, tods nepogrešljive: Matematika! Računati se uči, pa boš iz stare očetove hiše napravil palačo.
—	Bom! Bom!
Se nekaj je hotel reči, toda valovi so začeli Škropiti s penami tudi njegs. Pomahal mi je s roko in potegnil pokrov na luknjo. Izginil je pod palubo. ,
3.
Zopet sem sedel na svoj kovčeg in se z roko oprijel jambora.
Zibanja brseče ladje, šuštenja jadra nad glavo, veselegs šumo-ta valov in lesketsnjs pen v soncu sem se vedno veselil. Tods tokrst ni bilo tsko.
Nekam zmešan sem bil od vseh tistih besed. Nekatere so mi ležale ko trnje sli kamenčki na srcu. Tods zdelo se mi je, ds je "stric" govoril od srca. In pametno, zelo pametno. Bil je edini izmed naših sorodnikov, o katerem so pravili, da ima še denarja v mestu, v neki hiši, kjer morsjo biti velike kleti, polne srebra in zlata; "banka" ji pravijo. Zato vsi ljudje spoštujejo tega gospods ... A mi? Moj oče? Ds! Prsv prsvi stric. Tudi moja mati ima prav. Da, ssj sem najstarejši.
•Zelo sem si prizsdevsl, ds ne bi mislil ns luko, na .tisti otok, ki se je oddaljeval. Gledal sem na mesto, vse obsijano od sonca in tako bližnje, ds sem videl že okna hiš, ki so nanizane v polkrogu na obšli širokega pristanišča, veliki zvonik pa je raael vedno više iz morja streh. Ladje so plule v pristanišče, druge iz njegs; jata galebov je letsls nad njim.
Pred velikim, belim mestom ns razburkanem in a svetlobo obsijanem morju je bilo vse živo in veselo. Vsme ps je silils vedno večje žalost. Pene so brizgale vame, obleka me je zopet tiščala in vesela. Ko aem zagledal tetino hišo, mi je leglo nekaj težkega ns srce. Skorsj stemnilo se sni je pred očmi. Ko ds sem se vzpel ns okno tiste majhne sobe v četrtem nadstropju in ds gledam spet globoko doli v temačni prepad z visokimi, vlsž-nimi stenami.
Začutil sem, ds me prvič v življenju popada morska bolezen, da se opotekam ob zibanju ladje.
Z obema rokama sem se močno oprijel jsmbors.
Ko smo pristsli in je paron-Marko porinil mostiček ns rob obrežjs, sem še vedno stsl na istem mestu. Ljudje so že odhsjsli.
—	Pojdivs, gospodič! Niti genil ae nisem.
Nekdo je pristopil k meni. Nekaj grenkega in trpkega sem zsčutil v sebi.
—	Nočem! , Gledali so me, ko ds me sprašujejo, kakšna šsls je to.
—	Ne grem! Tu ostsnem do jutri, ko se vrnemo.
—	Kaj vam prihaja ns um? —- je dejsl paron-Marko, in me zgrsbil zs komolec. -
—	Ne! Ne! — sem zakričal, hotel Izvleči roko ln se spustil v jezo.
Ljudje okrog mene so se vznemirili.
—	Dajte! Ns krsj gs potegni!
—	sem sssliisl "stričev" glas. Nekdo me je zgrabil s rokami.
—	Nočem! Noten! Z vso silo sem as držsl starega
jambora, čigsr najmanjšo razpoko, vssk msdež aem poznal Ko so me odtrgali od njegs, sem zgrabil ss vrvi, zs že strohnele vrvi, po ksterih sem tolikokrat plezal ns vrh jsmbors. Krčevito sem jih stisksl.
—	V luko hočem! K očetu!
—	Vlado? To je ps že preveč!
—	je dejsl "stifc". Tod«, takrat sem šele plsnil:
SEDAJ, KO SK POSEDUJOČI SLOJI PO SVETU sdrušajejo pad rasnimi gesli sa obvarovanje privilegija Iskoriščanja, In sa kvpičeaje privatnih bogastev, so vrgli med delavstvo strap rasdvajaaja in ga slepo s nekakimi nevarnostmi, ako svet, ki temelji aa proHUrotva propade In ga aadomooU socialises. Ali kot posebno v Ameriki pravijooodaj , "kern anisem". Kdorkoli ismod delavskih Ijndj sedaj sledi rajše kapUalisU-ftri propagandi, kot pa da M deloval sa solidarnost proletarljata. jc ali sakrknoš, ali samrošen od sovrstnikov delavstva, ali pa isdajalec.
En način pobijanja diskriminacije
Na prvi pogled se zdi Gary, * Indiana, navadno pusto mesto, eno stoterih industriaftiih središč Amerike. Nekoliko globlje-
ga pogleda je treba, da človek ugotovi precejšnjo razliko. Prebivalci mesta—drugorodni, črnci in 'domači" beli — predstavljajo sestav ameriškega prebivalstva kjerkoli. Problemi teh ljudi so slični onim našega ostalega prebivalstva. En problem, ki ga skušajo rešiti prebivalci v mestu Gary, je obenem problem, katerega skuša rešiti vsa dežela: kako doseči, da bo delo-yala demokracija za vse prebivalce, pa naj bodo kakršnega koli plemena, vere ali narodnostnega izvora. Naloga ni lahka in to je pokazala nedavna šolska stavka v Garyju. Ta stavka se je pričela začetkom letošnjega šolskega leta za^o, ker je mestni šolski svet odredil premestitev 338 majhnih zamorskih otrok v razrede osnovne šole Emerson—šole v katero so dotlej pohajali samo beli otroci.
Nova odredba šolskega sveta namreč določa, da morajo pose-čati otroci šole okrožja v katerem živijo. Pred tem so beli otroci vedno hodili v šole v svojih okrožjih, otroci črncev pa so lahko posečali Šole v drugih o-krožjih, kar je imela za posledico, da je ta "posebni* privile-goj" ločil šole v bele in one katere so posečali poleg belih tudi zamorski otroci. Nova šolska odredba, ki za enkrat velja le za osnovne šole, a bo pozneje vključila tudi višje ljudske šole, je bila uvedens radi stavke v Froe-bel High School 1. 1946 in nauka o demokraciji, ki so ga iz te stavke dobili njeni vodje in ostalo prebivalstvo mesta.
Višja šola Proebel ima učence in učenke izhajajoče iz več kot 50 narodnostnih skupin. Tu bi se bila morala pokazati prava |n vzorna ameriška demokracija. Ali mnogi starši višješolskih di-jskov in dljskinj — kakor tudi mnogi dijaki sami — so pričeli čutiti, da so smatrani za tujce in ko je bila baš ta šola izbrana,
—	Nočem! Nočem številk! Nočem vaše matematike! Lagal si, Isgsl... grba vec!
—	Ho! — Je vzkliknil; potem je akomizgnil z rameni in odšel s drobnimi, naglimi koraki.
Se neksj časa sem se upiral.
Nazadnje ao me iztrgali.
Skorsj bi dejsl, ds so me odnesli k teti.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and 8URQBON 17 S4 WEST SStk STREET
Tel. Crawford SS1S OFFICE HOURS: • 1:SS to 4 P. M. (Except Wed., Sat and Bun.)
o:SS to S:SS P. N. (Except Wed., Sat. snd Sun.)
Res. SS1S So. RMfewsy 'Ave. TIL Crawford 144*
ds sprejme neksj črncev (premeščenih rsdi pomanjkanja pro-s{pra v. njihovi prejšnji višji šoli) je bilo to vzeto kot zapostavljanje oziroma kot dokaz diskriminacije napram drugorodnim. Povod takemu občutju je dalo tudi dejstvo, da se je nameravalo črnske otroke poslati v neko drugo šolo, katero pohajajo predvsem "domači" beli (v Emerson School, kjer je bila letos uprizorjena stavka). Staršem tega 'belega" distrikta se je pa posrečilo doseči to, da so bili črnski študentje poslsni sli premeščeni v Froebelovo šolo. Stsvks, ki je temu sledile, je razkrila obenem neprijetno dejstvo, da je okrožje, kateremu šola služi prežeto s plemensko in versko mržnjo. V tem okrožju žive tujerodni belci in Črnci.
Tekom večkratnih sestankov predstavništva šolskega vodstvs in zastopnikov Črncev ter vodij stavke, se je temeljito pretreslo vprašanje obstoječih razlik 4n mržnje. Iz vsega se je izcimil dober nauk v demokratičnih nagibih in stavka je bila preklicana, vodje stavke v Froebel School pa so izdali izjavo, v kateri so pozvali mestni šolski odbor naj konča zapostavljanje plemenskega, verskega in narodnostnega znsčsjs v vseh šolah v Gary. Po premišljeno začrtanem zaključku je šolski odbor potem naznanil uvedbo nove odredbe sloneče na temelju demokratskih principov. Ds se ds sta-rišem in šolo pohajajoči mladini priliko prilagoditve novi nared-bi, se je isto uveljavilo šele začetkom letošnjega šolskega leta. Medtem se je skušalo pripraviti javnost na spremembo. Navzlic temu pa je šla začetkom tekočega leta večina študentov Emerson šole na stavko. Opazovalci situacije so ugotovili, ds je ns stotine dijakov vplivalo mnenje staršev. Izvor mržnje je torej imel korenine doma. Se tisti, ki niso stavkali iz kake resnične mržnje sli predsodkov, so deja-11, da se boje—Ssmi sli ps starši —protiviti večini in so raje iz-ostsli iz šole.
Šolski odbor je stsvko vzel ns znanje z odločnim nastopom, naznanil je, ds novs naredba ostane in v tem ao odbor podprle razne civične organizacije, kakor tudi delsvske in verske sku pine, dalje je v prilog odloka mestnega šolskegs sveta govoril Anselm Forum, (ki pradstsvljs razne narodnostne ln verske skupine v Gary ), kot tudi trgov ska komora, odvstnišks zveza, Odbor veteranov in političns skupina Progressive Citizens of
Ameriqa- Ravnatelj Emerson šole je apeliral na študente naj se vrnejo v svoje razrede in obenem je izdal apel na starše (ti ao tvorili stavkovni odbor). Ko vse ni nič pomagalo, so mestne šolske oblasti zagrozile staršem s podvzetjem legalnih korakov v smislu novega državnega zakona Indiane, ki prepoveduje širjenje in podžiganje plemenskega sovraštva in zapostavljanja, kakor tudi na podlagi šolskih postav, katere prepovedujejo nagovarjanje k izostajanju iz šole. V okviru teh postav je bila odrejena aretacija števila staršev stavkarjev.
Koncem drugega tedna stavke je bilo opaziti skoro normalno udeležbo v razredih. Kar torej ni bilo mogoče doaeči z lepo besedo in pametnim prigovarjanjem, se je doseglo z aretacijo in z grožnjo nadaljnega izvajanja zadevnega zakona.
S tem seveda še ni izvojevan v Garyju boj proti diskiminaciji, toda uveljavljenje naredbe, ki stremi za odpravo zapostavljanja v šolah, so mestne šolske oblasti zagotovile šolo pohajajoči mladini tega mesta koristi demokratične, neločene izobrazbe, ki bo iz nje napravila boljše Američane nego so se v tem pogledu izkazali nekateri starši te mladine.	Common Council.
Noče Žlemberger se je oglasil
Piney Fork, O. — Obnavljam naročnino, $6 za dve leti, in naročam tudi en izvod Ameriškega družinskega koledarja za *leto 1948. In pa knjigo Prosvetne matice naročam. Kar je odveč, naj gre v tiskovni sklad.
Oprostite, ker pišem s svinčnikom. (Op. u. Nace žlemberger je ie skoro 80 let star in eno oko je izgubil, ko je bil uposlen pri popravljanju ceste.)
S Črnilom ne morem več pisati — ne vidim in pa roka se mi trese.
. •
Ako bi prej vedel, bi si kaj več prihranil za starost. Sedaj dobivam starostno podporo $43. Za živež imam $40 dosti, a treba bi bilo še kaj za druge stvari. j^Ko sem čital, da je urednik Zaitz zbolel, sem se tudi jaz ustrašil. Urejevati tak list kot je Proletarec, ni igrača. In pa za majhno plačo. Zato so se prej uredniki pri Proletarcu pogosto-ma menjali.—Nace Žlemberger.
Nekaj o današnjih razmerah po svetu
Chieago, III. — Css in nsrsva se spreminjata kakor človek iz mladosti v starost. Poletni časi so za to leto minili in z njimi vred so seveda tudi pikniki ter drugi taki izleti za nami.
Sedaj se spet kratkočasimo v dvoranah. In ob enem razpravljamo, kaj bi bilo dobro napraviti za eno ali drugo našo organizacijo na političnem ali kulturnem polju. In posebno pa za naše delavsko časopisje.
Ker sem ravno pri časopisju, naj k temu omenim apel Joško-ta Ovna našemu tisku v korist.
Njegova poročila v Proletarcu zelo rad berem. Takih možakov kakor je on bi moralo biti veliko med nami. Pod naslovom "Naše gibanje" je imel zelo koristne omembe v prid Proletarca. To je naše edino orožje. Človek, ki ne čita delavskega časopisa, je v politiki popolnoma izgubljen, tako kakor vojak brez puške.
Torej je naša dolžnost, da podpiramo svoje delavske liste in tak list je tudi Proletarec, ker ima gradivo, ki ga mora odobravati vsak zaveden delavec. Zato je njegov program na
pravem mestu, da moram nekaj storiti zanj. Pa naj se v U namen vrši ali koncert ali pa kaka druga prireditev. Moje mnenje je, da bi bilo to čisto lahko izvedljivo. Saj kulturne organizacije prirejajo predstave in koncerte v prid vse sorte stvari, čemu jih ne bi za list, ki je naše orožje? Namreč bojno sredstvo, ki nam služi v sporih z reakcijo.
Poglejmo kadar so volitve pred nami. Ljudje se vprašujejo koga in kaj bodo'volili. Taki vo-lilci le čakajo na vzorce svojih boso v, na katerih jim zaznamujejo, kako naj začrtajo križ. Ker taki ljudje nikoli ne pogledajo delavskega časopisa, gredo na volišče, nekaj prekrižajo in če jih potem vprašaš, za koga so volili, nič ne vedo. Nekaj so prekrižali in to je vse.
Ako jim po volitvah ni kaj po volji, pravijo: "Nikoli več ne bom šel volit!"
Tak volilec ne razume, da si je tisti bič sam spletel. Star pregovor pravi, da kakor si boš postlal, tako boš ležal.
Vsi, ki se ne ravnajo po resnicah, so obžalovanja vredni. Kupujejo si zdravila ne da bi vedeli kakšna bi bila prava. .
Seveda, ako bi od časa do časa pogledali delavske časopise, bi se jim v glavi, če znajo brati, kmalu zasvetilo.
Sedaj naj še malo pogledamo v staro domovino. Znano je nam vsem, skozi kakšna bremena je šla, posebno na Primorskem, že v prvi svetovni vojni. V drogi pa so jo spremenili v toliko, da je brat brata ubijal.
Zgodilo se je torej tako, da so v tej drugi vojni naščuvali narode v ubijanje rodnih bratov.
Pri nas, s tem mislim Gorico in ostale predele Primorske, ki niso dobili obljubljene svobcxie, so se dogajale težke reči. Istota-ko nad koroškimi Slovenci.
že samo ime Gorica spominja na pristno slovensko besedo. Jaz sem se v nji mizarstva učil. Spominjam se še dobro, ko smo prepevali ... "saj Gorica je slovenska, brez Slovenca Gorice ni..." Tako so donele naše slovenske pesmi in nihče nas ni motil ob njih. Kajti vedeli smo, da prepevamo na svoji zemlji. - •
Ko sem jaz živel v Gorici, v nji ni bilo "pravega" Italijana, in Če je kdo bil, se ni izdajal za takega.
Sedaj pa poglejmo, kaj se danes dogaja v Gorici. In tako tucii v drugih krajih na Primorskem, ki so ostali pod tujo okupacijo. To je posledica slavne diplomacije, ki sklepa mirovne pogodbe z zavezanimi očmi.
Storila je to, ker je bila krivična. Niti pijan Človek bi tega ne mogel, ker bi ve del, da smo se borili proti fašizmu in za osvoboditve. A "trezna" večina zavezniških diplomatov na ta dejstva ni porajtala.
Zato so Jugoslovani dobili krivico za plačilo.
Slovenci v italijanskih krajih —namreč v onih, ki so ostali pod Italijo, niti policijske zaščite nimajo. Ampak ker ni še vseh dni konec, pride tudi zanje še <ian pravice, prej ali slej.
Chas. Renar.
Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in »a letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
. Pišite po novo knjigo "Sle-vensko-ameriška . kuharica" v Proletsrčevo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si jo še danes.
0 000000000000000000000000 0 j BARETINCIC & SON :
POGREBNI ZAVOD N.SS-M
JOHNSTOWN, PA.
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
.............................lit...........
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
[ 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL j : Fino postrežbo — Cone zmerne — Delo jomcono j
TELEFONI t CANAL TITS—TITS Mit................i...............................
ZA LWNB TISKOVINE VSEH VR8T PO ZMERNIH CBN AH SB VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tal MOHAWK tTOT
1838 N. HALSTID ST. CHICAGO 14, ILL
. PROLETAREC SS TISKA PRI NAS
KRITIČNA MNENJA
ZMka slovenstva - skvsssli« Koroška 10 še danes duši pod tujci
Zepadna državna meja med{ciji in nasilnih metodah že bp-Jugoslavijo in Italijo je potag- gate izkušnje. Samo nekaj imen: njena. Bolesten krik slovenske- v nacistični Nemčiji podpolkov-
ga življa v; Gorici in okolici je b|l uvod v novo dobo naših rojakov v okviru De Gasperijeva Italije. Meja, ki sicer manj globoko kot nekdaj, zato pa bolj nenaravno in nesmiselno reže telo slovenskega naroda na zapadu y dva dela: v Tržaško državico in Italijo. Kakor da mali slovenski narod nima mesta pod soncem, tako ga trgajo, ropajo, mr-c vari j o. Toda primorsko ljudstvo se je v zadnjih desetih letih žilavo borilo proti pohlepnemu za-sužnjevalcu in ohranilo vse svoje bistvo do danes neokrnjeno in ostalo še naprej vedro in borbeno.
Severna meja slovenskega naroda pa ne zaznava niti takega napredka. Stvari stojijo kakor pod Avstrijo, kakor pod nem-šikm rajhom. Kakor da se ni nič zgodilo, kakor da ni bilo teškega osvobodilnega boja, kakor da fašistična Nemčija ni bila strta. Koroško vprašanje se rešuje izven Koroške, kot da ni ljudstvo vstalo proti nečloveškim zatiralcem, se dvignilo v upor in zmagalo. •
Boj slovenskega naroda je star, kakor je star slovenski narod. Po tlačen ju grofov in knezov, ki so z ognjem in mečem delili "pravico , so se vrstili drugi zatiralci, vse preko avstrijskih oblastnikov in hitler-jevskih pruskih škornjev. In vendar je bila Koroška srce in zibelka slovenstva, kulture, jezika. Imena slovenskih pesnikov pisateljev, jezikoslovcev, narodnih budilcev Antona Jane-žiča, Matije Majerja-Zilskega in drugih so prispevala k slovenski kulturi odločilen delež v preteklem stoletju. Mesto Celovec je bilo važno središče slovenske
kulturne delavnosti. ♦
Kot izraz gibanja koroških Slovencev se je razvila v najtrših vojnih letih proti številnim krivicam partizanska borba, dokaz vere in moči ljudstva ob Dravi. Nemci so že v letu 1942 izselili iz Koroške, iz svojega rodnega doma preko 300 zavednih slovenskih družin. Ni čuda, da se je partizanska borba okrepila, da je okoli 3000 hrabrih borcev vedno močneje in drzneje napadalo. To je bil vse-1 judski odgovor na početje brezdušnih Nemcev. * To je bil obenem tudi odgovor Korošcev na krivični papirnati plebiscit iz 1. 1920, plebiscit zaslepljevanja in zastraševanja. Ta novi krvni plebiscit pa je resnična volja in zahteva severnega dela slovenskega naroda po združitvi z rodnimi brati.
Današnje stanje na Koroškem je iaonija, posmehovanje in burka vladajočih krogov do slovenskega življa na Koroškem, do vseh težkih žrtev nacističnega tiranstva. Angleške okupacijske oblasti, ki naj bi predstavljale bojnega zaveznika proti skupnemu sovražniku—fašistični Nemčiji—so danes izročile zopet usodo koroških Slovencev v roke nacističnim priganjaČem. Po u-miku jugoslovanske armije, ki je skupno s koroškimi partizani osvobodila Koroško, so bili postavljeni na vodilna mesta znani nacisti, ki imajo v germaniza-
nik, zdaj polkovnik Stosser je na Koroškem varnostni direktor; Hitlerjevski oficir, ki je o-' previjal tedaj važne naloge Hitlerja, dr. Karl Newole ima vplivni položaj ravnatelje deželnega urada; bivši uradnik raznarodo-vajnega nacističnega Usta Rudolf Ceferin je postal vodja manjšinskega (to je raznarodo-valnegaj referata pri koroški deželni vladi, da o drugih znanih Hitlerju zvaatih priganjačih niti ne govorimo.
Slovenci so upravičeno postavili zahtevo po svojih organizacijah. Toda videti je, da ne uživajo nikakih demokratičnih svo-bodačin in narodnostnih pravic. Oglejmo si nekaj takih organizacij, ki so jih upravičeno zahtevali Slovenci na Koroškem. Osvobodilna fronta ni priznana (dasi so se Avstrijci na račun slovenskih partizanov na Koroškem bahali pred svetom, da se borijo proti nacizmu), Zveza koroških partizanov je prepovedana; Zveza mladine za slovensko Koroško prepovedana; Antifaši-stična ženska fronte prepovedana; Zveza slovenskih izseljencev pa je pred priznanjem s strani avstrijskih (t. j. britanskih) oblasti pretrpela grobe žalitve in napade. V letu 1945 so celo prepovedali povratek izseljencem pod rodni krov. Dne IS. aprila 1946, na dan proslave 4. obletnice nasilnega izseljevanja, pa je zborovanje napadle avstrijska policija s kamenjem in mrzlimi curki iz gasilskih brizgalen, te žrtve nacizma, med njimi tudi žene in otroke, medtem ko je celovška škofija prepovedala spominsko mašo za žrtve, ki se niso vrnile več iz iloglasnih nemških taborišč. Izseljenci, ki so jih hit-lerjevake tolpe pognale iz doma^ čih ognjišč, še do danes niso postali lastniki svojih posestev. Se vedno ni bil izveden prepis lastništva v zemeljiški knjigi in neverjetno se sliši, toda dejstvo to potrjuje, da je še vedno pravni lastnik SS-Reichsfuehrer Him-mler, kar mora z gnusom odkloniti vsakdo, kdor ima še kaj morale.
Na Koroškem ljudstvo nima svojega glasila, svojega lista, če izvzamemo glasilo "Koroška kronika", kjer so sodelavci pobegli rupnikovci, a nobenega Korošca "Slovenski vestnik", ki edini zastopa resnične želje ter intereae koroških Slovencev, mora izhajati izven mej Koroške, na Dunaju. Pač pa živi na Koroškem okrog 5000 "razseljenih oseb", kolaboracionistov, ki sedaj ruvarljo proti svojim državam in se bavijo z vsemi mo-gpčimi in nemogočimi, predvsem nečUtimi posli, hočejo lagodno Živeti na hrbtih delovnih ljudi ter poskušajo razbiti enotnost koroškega ljudstvs. Nscisti
šiljajo grozilna pisma, pobirajo ter izsiljujejo podpise za "nedeljivo Koroško", to je Koroško v sklopu avstrijske države.
-Čeprav štejejo Slovenci na Koroškem preko 100,000 prebivalcev, se jih skuša z različnimi ukrepi raznarodovati. Nacistično nastrojeni oblastniki ustvarjajo gonjo proti dvojezičnemu i pouku. Na dvojezičnih šolah poučuje 280 učiteljev, vendar pa od teh obvlada slovenski jezik samo 33 učiteljev. Tako predstavlja šola kakor nekdaj središče za ponemčevanje slovenske mladine. Pouk imajo nacisti in folksdojčerji, medtem ko slo-
venske učitelje odklanjajo in onemogočujejo. -
Veriga takih grobih krivic in poniževanja nad koroškimi Slovenci je Še dolga, neizčrpna. Vendar pa kljub vsemu vztrajajo nenehno v osnovni zahtevi, ki je priključitev WSvojim rodnim bratom in sestram, k Jugoslaviji, ki jim bo prava domovina in ne mačeha.
Mali slovenski narod preživlja Vsemogoča razočaranja. Toda ostal je borec in ve, da bo morala resnica, če tudi težko in počasi slednjič prodreti v svet, kajti pravična stvar mora prej ali slej zmagati.
(Ciril Ster.)—SANS.
CVETKO KRISTAN (Ljubljano)
Skozi taboriiči Begunje in St. Vid v izgnanstvo
Nekaj spominov iz leta V 941
Lega
pa se zbirajo v novih organizacijah, predvsem v tako imenovani "2vezi domovini zvestih južnih Korošcev", propagirajo nemoteno velikenemško šovinistično miselnost, napadajo v svojem listu "tJnsere Helmet" partizansko borbo in blatijo slovenske narodne svetinje. Člani te zveze napadajo zavedne Slovence, izzivajo na raznih prireditvah, po-
■f^iff^spsessss

SLOVENSKE IN
ANGLEŠKE KNJIGI
Največja slovenska knjigarna v Zed, državah
Pišite ro cenik PROiiTARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
(Nadaljevanje.)
5. maja sem prišel na vrsto tudi jaz. Pred Delavskim domom na Jesenicah, kjer je imela zadruga, ki sem jo vodil, svoje urade, se je ustavil popoldne avto, iz katerega sta izstopila nemški Gestapovec in pot urica Jeseničan, do včerajšnji predsednik Gorenjske zimsko-športne podzveze. Jože Cinkovic, tedaj seveda že Tschinkowitz. Povabila sta me na zaslišanje in tam sem tudi ostal.
Drugega dne so me s tovariši, ki so že bili tam, ki so jih še med tem nabrali in ki so jih pripeljali tudi iz Kranjske gore in Rateč, odpeljali v avtobusom v Begunje. Ko smo v Begunjah izstopili iz avtobusa, so zahtevali, da plačamo vožnjo, češ da je avtobus last Delavske prevozniške zadruge "Prevoz" iz Žirovnice ter de so nam s prevozom napravili samo uslugo — gnali bi nas drugače lahko tudi peš v Begunje... Kmalu nato so se za nami zaprla vrata tega nemškega koncentracijskega tabo!-rišča
"KL Vigaun" (Konzentra-zionslager—koncertracijsko taborišče Begunje) je tedaj delovalo šele dva dni, pa je imelo kljub temu ie 200 'prebivalcev'. Bilo je v bivši ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem pod Karavankami v krasni okolici, nedaleč od Prešernovega rojstnega kraja Vrbe. Poleg zapornikov je bilo v njem veliko število Gestapovcev, SIPOvcev (Sicher-heits- Polizei—Varnostna policija) ter raznih priganjačev Ko-čevarjev in Korošcev. Takoj so nam pričeli vtepati hišni red, poln šikan in poniževalnega človeškega dostojanstva, zaničevanja človeških Čutov itd. 2e kar prvega dne so vrgli v "bunker" — samico — dva naša tovariša, češ da sta pokazala s samim izrazom na obrazu, da se nočeta pokoriti predpisani taboriščni disciplini. 4
Sobe so bile razdeljene na Belegschaft" (posade), katerih vsaka je imela svojega sobnega starešino, izbranega i^med zapornikov, ki je bil nekak predstavnik zapornikov v posamezni sobi. Kmalu so nas pričeli voditi na čiščenje stranišč, raznih sob, izpraznjevanje greznic, na zakopavanje strelskih jarkov pri Begunjah itd.
Vsak dan večkrat so vozili med nas vedno nove ln nove zapornike. Kmalu je bilo vse taborišče polno ljudi iz celotnega teritorija "der besetzen Gebiete Kaerntens und Krains" (zasedenih območij Kranjske in Koroške), kakor se je uradno imenovala uprava takratnega nemškega Gauleiter ja Kutschere: vsa Gorenjska, Pose v je1 (do Litije) in vsa Mežiška dolina od Dravograda do Prevalj in Cme.
10. maja 1M1 so pripeljali v Begunje iz Celovca tudi tovariše, ki so jih 19. in 24. aprila od-peljeli z Jesenic v Celovec.
V nedeljo 11. maja so nam priredili strahovalno komedijo. Vsa taborišča (ca. 600 interni-rancev is devetih Belegschaft) so nagnali na dvorišče, kjer smo se morali postaviti v kare. Ns eno štren se je postavil komandant taborišča Oberscharffuehrer (višji četovodja, šarža SS podoficirjev> Kliegel s svojimi pomočniki/ nasproti njemu so stali SIPOvci v bojni opremi s puškami in strojnicami, oni s strojnicami so se morali celo vleči na tla, nato so pa pripeljali enega od naših tovarišev, ki so jih prejšnjega dne prignali iz Celovca ln na njegovem vzgledu
(že ob prihodu so ga namreč vrgli v bunker r je pričel Oschf. Kliegel z zabičevanjem discipline, ker bodo — tako je dejal — iz nas vseh iztolkli vse boljševi-ške metode, ki smo jih prinesli s seboj v taborišče in katerih poosebljena upornost je ravno ta tovariš. Nato so morali vsi Si-povci pred nemi z navadnimi in strojnimi puškami repetirati (imel si vtis, de bodo tovariše ustrelili,..), nakar so nas vse skupaj spet nagnali v sobe nazaj...
Dotlej je bilo med nami zaprtih tudi precej Cehov, tekstilnih strokovnjakov iz Kranja, škofje Loke, Tržiča itd. in te so odpeljali 12. maja od nas, baje v neko posebno taborišče za Cehe na Koroškem. .
Šikaniranja pa je bilo dan za dnem več. Začetkom smo še smeli peti slovenske pesmi. Naenkrat pa so to prepovedali ter so popisali vse, ki so bili pevci. Med nje so razdelili tekst nemške pesmi "Edelweisslied", ter naročili, da se je morajo naučiti. Večkrat so jih poklicali na vaje, jih učili melodije, toda tovariši, ki so se prej javili kot pevci, naenkrat niso imeli niti spo-' mina za besedilo niti niso imeli pevskega posluha, marveč so kljub vsem vajam peli napačno. Pevci so namreč sklenili, da nemški ne bodo peli, zlasti ne na povelje Hitlerjevih hlapcev.) Po nekateri)/ brezuspešnih poskusih so Nemci te pevce proglasili za "schwerfeellige", po domače bi rekli sa butce, in so jih odpustili. Vse taborišče se je smejalo tej nemški blamaži v brk.
19. maja so se razširile govorice, da se bomo selili. Malo nas je bilo strah, ker nismo vedeli kam. Drugega dne zjutraj smo res dobili povelje, da se moramo pripraviti, v skladišče smo šli po našo prtljago in kmalu se je ustavila pred Begunjami velika kolona nemških avtobusov. Vsi zaporniki smo morali vanje — v Begunjah pa so ostali samo bolniki in pa zaporniki, ki so bili klasificiram kot "kriminalci". Sušljeli so, da gremo v St. Vid. Dokler nismo pri Kranju zavili proti Ljubljani, ni pihče vedel, ali je to St. Vid ob Glini (na Koroškem), ali St. Vid nad Ljubljano. Tu so nas namestili v bivši škofijski gimnaziji (takozvanih Škofovih zavodih), ki so bili v celoti preurejeni v veliko taborišče. Begunje so pa izpraznili za novi Veliki val aretacij, ki so" sledile napadu na Sovjetsko zvezo. Kmelu ste se obedve taborišči ostro ločili: Begunje je bilo kazensko taborišče za zbiranje talcev (Konzentrazionsla-ger), St. Vid pe je bilo taborišče ze preseljevanje (Umsiedlungs-lager).
V	zavodih smo mi zasedli samo sprednjo fronto, doč}m se je zadnja šele urejevala. Sale v juliju smo ugotovili, da je bila zadnja fronta pripravljena za prehodno bivaliiče pri preseljevanju v Srbijo.
Ko se je med nami razširila vest, da je naše taborišče preimenovano v "Umsledlungsla-ger", torej v preseljevalno taborišče, nismo mogli izvedeti nobenih podrobnosti in smo bili precej vznemirjeni. Vedeli tudi nismo, da so tedaj potovali že oeli vlaki naših tovarišev s Štajerskega v Srbijo, kamor so od tam pričeli preseljevsti že okrog 10. junija 1941.
V	taborišču sta pričeli delovati dve komisiji, ena kot "Ras-senkommfsion", druga pa politic no-gospodarska TI dve- sta nas popisovali lVroceh Je vali, a
klicali so nas ločeno po poklicnih skupinah. Pri rasni komisiji SO Ugotavljali "raso" prebivalstva, njih tipe, merili so lobanjo in čelo, opisovali obliko nosa, barvo las, merili velikost, težo itd., vedeti so hoteli za vse prednike po očetovi in materini liniji do ne vem katerega kolena, zlasti pa jih je zanimalo koliko Nemcev ali Germanov, pa tudi koliko 2idov je morda bilo med njimi. Nekatere, kakor so dejali, posebno "značilne tipe", so tudi fotografirali. Vse so nas klasificirali z nekakimi črkami. Potem smo pa vsi prišli pred ono drugo komisijo. To je pa zanimala tvoja preteklost, politično nazira-nje, vera, javno udejstvovanje in seveda tudi tvoj gospodarski položaj. O vsem tem so hoteli tudi vedeti za stariše. Ta komisija je menda dokončno odločala o naši usodi. Zelo pa so se nacisti pri tem izpraševanju čudili, da vsi tako odločno nagla samo svojo slovensko harodnost in slovansko prepričanje.
(Konec prihodnjič.)
Dvoje časv primernih vprašanj
Cleveland, O. — Češki socialisti so pred kratkim na svojem kongresu porinili z vodstva svoje stranke notoričnega komunističnega sodelavca Zdenka Fier-lingerja, dasi so komunist? izvajali silovit pritisk v njegov pri-log — pritisk v obliki posrednih in neposrednih groženj, protestnih resolucij, uradnih zahtev itd. in s kakršnim so prisilili socialiste na Poljskem, v Rumuni-ji. Bolgarski in Ogrski, da so drug za drugim neslavno klonili. Fierlinger je namreč zagovornik brezpogojne "solidarnosti" s komunisti — takšne solidarnosti, kakršno si zamišljamo med volkom in ovco.
Ko sem čital o tem nedvomno pogumnem in nemara usodnem koraku čeških sod ru gov sem se nehote vprašal, ali je morda nekaj narobe z njimi ali s slovenskimi socialisti v Ameriki, ki tako neslavno tlačanijo Titovi komunistični policijski državi Jaz bi rekel, da češki socialisti le predobro razumejo, da pomeni "solidarnost" te vrste konec demokratičnega socializma in smrt svobode, pa se upirajo tej usodi. Vsa čast jim!
Drugo vprašanje se tiče kaj-pakda "si obod ne i nezavisne" Jugoslavije. Znani ameriški zunanjepolitični izvedenec Walter Lippmann piše o pomen k u z "nekim vodilnim komunistom v vzhodni Evropi", (najbrž Tito ali Kardelj), o katerem pravi, da je odkrito priznal, de bi bile njegova vlade rade sodelovala pri pariški konferenci, katera je obravnavale Mershallov načrt, a ji je sem Stalin te prepovedel!
Zdaj mi pa povejte, ali je dežela, katere vlada prejema in izvršuje ukaze neke tuje sile — svobodna in neodvisna?
Meni se zdi, da bi se celo Grki *lepo zahvalili za tako "svobodo" in "neodvisnost'*, v primeri s katero je "ameriško imperialistično tiranstvo" pravi pravcati blagoslov božji! — Ivan Jontes.
(Op.—Omembe k temu dopisu so v Komentarjih v tej številki.)
Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Proletarec", pomagajte in zbirajte ^prispevke v njegov tiskava! «kla<l!
POLITIKA KATOLIŠKI CERKVE V ZED. DRŽAVAH GRE PROTESTANTOM NA ŽIVCE
Ameriški protestanti so se od-, v veliki večini, toda so razkosa^
' ni na celo vfsto sekt. Sedaj se združujejo proti "katoliški nevarnosti": Zamerili so pokojnemu Rooseveltu in še bolj pa Trumami, ker sta ustanovila s papežem diplomatično zvezo irt poslala v Vatikan poslanika, česar po naši ustavi ne bi smela. Izognila sta se ji s tem, da je poslanik pri papežu predsednikov osebni pooblaščenec, ne pa zastopnik vlade. A v bistvu je ven-darle slednje, ker predsednik določa kdo naj bo v vladi in ves
________ kabinet je njemu odgovoren.
ia kTkšnismejobiti spolni odno- Katoliška stran protestantom
m	m _______i. J__maAaIi r»rv
ločili za organiziran boj proti katoliški cerkvi v tej deželi, ki prodira v politiko in ogroža ameriško tradicijo ločitve cerkve od države. Vedno glasnejša je v zahtevah, da naj država pomaga financirati katoliške šole. Katoliška cerkev ima velik vpliv na zdravstvene zavode, v bolnišnicah — posebno ker ima toliko svojih in hierarhija določa zdravnikom, kaj naj store n. pr. kadar se gre pri porodu za vprašanje, ali rešiti mater ali novorojenčka. In dajejo navodi-
šaji, kako ravnati z ozirom na spolne bolezni — vse z nekakega mističnega verskega stališča. Katoliška cerkev nima samo svojih šol temveč si je v mnogih mestih in v kakih treh državah pridobila vodstvo nad javnirhi šolami, ker je porinila v vodstvo in v merodajne urade svoje ljudi. Učiteljicam katoliške vere v javnih šolah zabičuje, naj imajo pri pouku vedno pred očmi svojo vero in svoje razlage otrokom izvajajo s stališča katoliške vzgoje. Protestanti v Ameriki so
odgovarja, da so spet začeli gojiti versko nestrpnost kot so jo pred mnogimi leti zoper katoličane toliko, da so bili preganjani radi svoje vere. Te nevarnosti sedaj ni. Pač pa protestanti kažejo s prstom na SpanijO in Italijo, kjer katoliška državna cerkev res preganja protestante in pripadnike drugih religij — češ, da so krivoverci. Tega boja bo vedno več, ker so katoličani s svojimi kardinali in nadškofi v verstvu te dežele res zavzeli vodilno mesto.'
MARSHALLOV NAČRT POMENI TE2K0 BREME ZA AMERIŠKE DAVKOPLAČEVALCE
Pred dobrim mesecem jc 16 žalo glksovanja Tako je vlada
držav v zapadni Evropi sprejelo Marshallov načrt glede ameriške pomoči in medsebojnega sodelovanja. Amerika bo seveda prispevala glavno pomoč*v težkih milijardah. Omenjene države so izdelale program, ki predvideva ogromno dajatev 20 milijard dolarjev, prispevek Amerike.
Marshallov načrt v bistvu o-mnenja. da si evropske države i medsebojno pomagajo in da nji-1 hove politične stranke sodelujejo za dosego ekonomske obnove. Zadevna konferenca se je vršila v Parizu, prizadete države zapadne Evrope pa niso še ničesar storile v pogledu medsebojne pomoči in sodelovanja.
Marshallov načrt je zavit v meglo, nima točnega programa, je tako rekoč brez kosti in mase. V glavnem je naperjen proti vzhodni Evropi oziroma proti Rusiji. Vse države zapadne Evrope so ohranile carinske mere in njihove politične stranke gredo vsaka svojo pot. Politično kav-sanja se nadaljuje.
Vse države zapadne Evrope se v glavnem zanašajo na ameriškega Miklavža, da jim prinese bogate vreče daril, za drugo se ne zmenijo, ker nočejo, da bi jim Amerika diktirala, kaj in kako naj si uravnajo svoje notranje zadeve.
To se vidi zlasti v Italiji in Franciji. V Italiji je De Gasperijeva vlada v parlamentu dobila zaupnico samo s 40 glasovi večine, 20 od teh pa je bilo oddanih po vladnih ministrih in tajnikih, ki so hiteli v zbornico, da rešijo položaj.
Pretekli teden je francoska vlada premierja Ramadierja, vsled obstoječe krize, vprašala skupščino za zaupnico. Dobila jo je le z 20 glasovi večine, in še teh 30 glasov je dobila na ta način, da se je 20 poslancev vzdr-
Mikoiajček $e med Poljaki ni postavil
Bivši voditelj poljske kmečke stranke, Stanislav MikolajČek. ki sedaj vedri med Anglež} in Američani, je bil iz svoje stranke na Poljskem vsled pobega izključen in proglašen za izdajalca poljske republike.
Stzitam priredb slovenskih organi-sacij v Chicagu
STOPNIC* SO NEVARNE! Rsv ne take lestve! Sedaj, k« smo ▼ ee čtššsaja sleaevaaj, bedite
■I
največ n strti.
Organizacije v Chicagu ln oko Ijci, kl žele Imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam s porot« podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.)
Slavija št 1 SNPJ, Silvestrova zabava SI. decembra v jednotini dvorani.
BANS, podružnica 8t. 2, priredi zsbavo januarja prihodnje leto. Točen datum bo oznanjen pozneje.
Centrala Saaaevtk giSfeiale, —slsvnost proslave tretje obletnice osvoboditve Slovenije in Jugoalavl-It f asdsljt S. maja 1949 v dvorani SNPJ.
dobila 300 glasov, proti pa je glasovale 280 poslancev.
Italijanska skupščina ima 556 poslancev, od teh so 104 komunisti in 67 levičarskih socialistov, ki navadno glasujejo s komunisti. Krščanski demokrati imajo 207 sedežev, z njimi pa navadno potegnejo liberalci in druge reakcionarne grupe, ki se odevejo z napačnimi imeni pro-gresivizma. Ravnovesnost imajo pristaši stranke "navadnega človeka", ki je fašistična, z 38 glasovi, ter 05 desničarskih sociali-s^pv, ki glasujejo proti naprednim elementom v skupščini. Kavsanje je na dnevnem redu, vse drugo pa čaka na ameriškega Miklavža
Vse italijanske politične stranke, razen komunistične in levičarskih socialistov, se ogrevajo za Marshallov načrt in kar jim ta načrt prinese na krožniku na račun ameriških davkoplačevalcev. Ampak nobena teh strank noče odnehati od svojega političnega nasprotstva, da bi prišlo do medsebojnega sodelovanja po Marshallovem planu.
Večina opazovalcev v Rimu in Parizu je mnenja, da bosta vladi Francije in Italije premostili bodoče krize, ki so neizogibne, dosegli pa ne bosta nobenega uspeha glede ekonomske obnove. Znano je, da bi obe vladi že padli, ako ne bi prejemali denarne podpore iz Amerike.
Komunisti niso zastopani v vladah Francije in Italije, četudi imajo močno reprezentacijo v skupščinah. Opazovalci pravijo, da bo reakcionarna krščanska stranka premierja De Gasparija v Italiji v kratkem izstopila iz vlade, ker nima nobene prave opore pri ostalih strankah. Tudi v Franciji se ne obeta nič boljše, ampak celo še slabše.
Vladi obeh teh dveh držav se ne bosta mo$li vzdržati dolgo na krmilu samo s pomočjo ameriških dolarjev. Ljudstva zahtevajo energične akcije od svojih vlail in so proti dolarski dominaciji tujih sil.

: • tati « -
VELtROt VOJNIH VETERANOV je MMtdravljlvlh. Skrbi saaje v rasni* vajaški* MalšMss* svesna vlada la pa Rdeči krlft.
Iz SANSovega urada
342# W. 26th St., Chicago 23, lit.
Podjetnost jugoslovanskega ljudstva in važnost SANSa
Pil« P. A. Victor, precbednik
Vsestranska in neizmerna podjetnost, kakršna je po socialnem preobratu Jugoslavije v teku zadnje vojne objela jugoslovansko ljudstvo, je tako glasns priča zadovoljstva velike večine naroda z novo vlado, da ne more tudi najglasnejša propaganda javnost prepričati, da ni to neizpodbitna resnica. To bodo morali končno radi ali neradi priznati tudi apoetoli Vatikana, ka~ ter i si še vedno prizadevajo prikriti to dejstvo. Taka železna volja in marljivost do hitre obnove domovine ie mogoča le tam, koder ima ljudstvo tako vlado, ki predstavlja mišljenje večine naroda, in koder ima ljudstvo zaupanje v svojo bodočnost.
Ko človek čita razne publikacije, katere sedaj prihajajo iz domovine, posebno še ilustrirana revija "Tovariš", ga nehote objame tak občutek, da bi pobral svoje borno imetje, odšel v Jugoslavijo in se tam pridružil armadam delavcev, ki gradijo ceste, železniške proge, vzpostavljajo industrijo, kultivirajo kmetije itd. v želji, da bi temu delavnemu narodu bratom in sestram — vsaj nekaj pripomogel v njegovem naporu pri grad-bi boljše bodočnosti
Komaj sta potekli dve leti, odkar je bil izgnan zadnji okupator iz jugoslovanske aemlje in ki se mu je postavilo po robu ljudstvo, dasi je bilo skoro neznatno napram njegovi sili po številu in istotako v tehnični oborožitvi; toda to ljudstvo je bilo velikan po duhu in ta njegova veličina je premagala arao peklensko vojaško tehniko in mašinerijo ter končno triumfi-ralo v zmagi. Danes, po kratki dobi kot že omenjeno, pa čita-mo, da je v avgustu v novo izgrajeni tovarni 'Li tost roj* v Ljubljani že pričelo teči prvo jeklo, ki bo industrialno revoluci-oniralo vso Jugoslavijo. Več se ne bo treba jugoslovanskim sinovom in hčeram seliti v tujino za kruhom, kot smo se morali nešteti. To je tako velika pridobitev za domače delavstvo, da jo je mogoče pravilno ceniti le onemu, ki je sam okusil kruh tujine.
Okupator je jugoslovanskemu ljudstvu prizadel težke človeške kakor tudi materialne izgube, kajti uničenega in opustošenega je bilo toliko, da se skoro ne da popisati. Končno pa je bila dežela še oropana vsega, kar se je dalo odnesti, tako de bi bilo marsikateremu drugemu narodu v takem položaju in ki bi ne imel jeklene volje do vstrajnosti, skoro za obupati. Toda jugoslovansko ljudstvo ni obupalo!
To ljudstvo ni čakalo na nobeno zunanjo finančno ali fizično pomoč, pač pa je šlo takoj po končani vojni skoro golih rok na delo in s to svojo odločno voljo v teku par let izvršilo toliko v obnovi dežele, da je občudovano od vseh, ki so videli njegove rezultate. S tem so si pa tudi pred zunanjim svetom ustvarili tak ugled, da jim ga ne more zasenčiti nobena propaganda tistih, ki so pred vojno brezskrbno fn u-dobno živeli po prijsznih letoviščih na račun srsg in žuljev jugoslovanskega delavca in kmeta.
Kot ameriški državljani jugoslovanskega porekla moremo le z obžalovanjem opasovati postopanje nsše ameriške vlade, ka tera kolikor mogočf ovira poto-anje državljanom, ki želijo obiskati Jugoslavijo. Celo naši šolski mladini je odrdkla dovoljeno i>otovanja v Jugoslavijo, da bi se osebno prepričati o tamoš-njih razmerah, ki Jih nam tako (rno predstavljajo. Kaj naj to pomeni? Mar se je naša vlada pričela bati lastnega ljudstva in hoče vsled tega prikriti resnico o položaju v Jugoslaviji s tem, da ne dovoli ursdnega dovoljenje za potovanje? Ce je temu tako, tedaj je nekje nekaj narobe. To vladno postopanje prvič ni v skladu z ustsvo deJfftte, kateri jamči nam driavljsgfr&t svobodno gibanje, in <Mpt je pa škodljivo ožjim prijateljskim od-»ošejem med prizadetima narodoma. Ampak vedno se le ne bo dalo resnico prikrivati in s tem neprijateljskim činom ne bo ta
dežela nič pridobila, obratno smo pa mnenja, da lahko gospodarsko mnogo, mnogo izgubi.
Danes v Jugoslaviji, kakor marsikje še potrebujejo veliko sunanje pomoči, katera bi lahko prišla od naa, če bi v Waahingto-nu mogli vsaj nekoliko razumeti človeški razvoj. Jutri deset let Jugoslovsni najbrž ne bodo več potrebovali naše pomoči in tedaj, ko se ne nje obrnemo za trgovino, nam znajo obrniti hrbet. Kdo bi jim mogel zameriti? Isto velja tudi za druge dežele pod takosvano 4 Hiško sfero vpliv*', katerim tudi nemaramo danes prodajati najpotrebnejših pridelkov, predvsem živeža, v namenu. da s tem preprečimo razvitje kolektivnega gospodarskega sistema onkraj morja, kar je zabitost brez primere. Evropa ne pojde nazaj, ampak bo korakala
Kaos v Evropi in v Aiiji s# vete im huda žitna preti
(Nadaljevanje • I. strani.)
pini—socialistična in komunistična — ne upati izzvati preobrata drugače kot v gotovosti, da ju zunanji pritiski ne bodo uničili. Kajti morja kontrolira anglo-ameriški blok. Ce U bodisi Franciji ali Italiji ustavi promet po morjih in na suhem, je beds povečana in vlada — pa naj bo še taks. bi ne mogls odstraniti ovir tuje premoči.
Nobeni strani ne gre debro
Zagata pri vsem tem je, da se načrt za organizirsnje svetoyne ekonomije v področju sporszu-mov velike trojice ni posrečil. Združeni narodi imajo mnogo predatavnikov, toda odločujeta sedaj le dve velesili. Oziroma, kar se glnsovanjs v Z. N. tiče, imajo le Zed. države večino.
Tako ima konferenca Z. N. nepremagljive težave v vseh problemih. Ce se lotevs vprašanja Grčije, zadene na odpor sovjetskega bloka, ako se loti palestinskega vprsšanja, ji preti blok muslimanskih dežel. Na Kitajskem si Ciang Kai-
naprej in naši dolarji ji tega po- L f .7 ^ ta ne ustavijo. Ko si pa enkrt "k mkakor n« more Poma«atl sedaj od nas zapostavljeni narodi gospodarsko opomorejo.
znajo posledice silno reflektirati na našo domačo industrijo, mase delavcev pa bodo stale v krušnih linijah, kakršnih ne pomni zgodovina, če, se bodo tako trdo držali privatnega podjetništva kot sedaj.
Skoda za deželo, v kateri je mnogo poštenih in liberalno mislečih mož in žena in kjer tudi ljudstvo vobče ni slabše od drugih narodov, da je v vladnem vodstvu skupina brezsrčnih po-litikašev in militaristov, katerih glavni cilji so grabi jen je po bogastvu ter dobičkih brez ozira na posledice za narod in človeštvo. Te vrste ljudje tudi netijo mednarodno sovraštvo in pehajo mase v vojne, v katerih si kujejo milijone.
Bratje in sestre! ^lovenski ameriški narodni svet je edina organizacija med nami ameriškimi Slovenci, katera si resno prizadeva ublažiti sovražno razpoloženje v tej deželi do jugoslovanskega naroda, katerega seje jo militaristi tter drugi insti-gatorji v namenu, de zažge jo plamen tretje svetovne vojne.
Očetje in matere! Ako vam je kaj za vaše otroke in mladini do življenja, ne 4ržite rok križem, stopite v naše vrste in postanite aktivni, da bomo tako zmožni efektivno kljubovati miru sovražni propagandi, ki jo zlobno širijo z* to plačani elementi. Potrebna so nam tudi finančna sredstvs za uspešno pobijanje reakcionarnega navala na napredno in liberalno misleče ljudi, s katerimi v borbi je tudi SANS od njegovega početka. SANSova blagajna se krči in če bi ne bilo potrebnih denarnih sredstev,*'je lahko razumeti, kaj bi to za organizacijo pomenilo. Sedaj je čas, da po naselbinah organizirate razne priredbe v • korist SANSe, da se tako pojači njegova blagajna in omogoči naše plemenito delo v obrambo svetovnega miru. SANS potrebuje po-življenja, več odločnih in za naše delo aktivnih bojevnikov v teh resnih časih, ko M ne smelo biti nikogsr, ki bi sedel na plotu in čakal trenutka, na katero stran bi bilo varnejše skočiti. Ako pri našem delu za SANS posnemamo brate v domovini v njihovem pogumu in odločnosti, sigurno moramo tudi mi doseči željene uspehe.
SANS.
naprej. To je za nas umevno, ker on ne predstavlja naroda ampak pomoč tuje veleeile, ki drži njegovih kakih 340,000 podanikov v njegovem jarmu.
V Grčiji ni Trumanova administracija še nič izdatnega pridobila — kako neki bi na tak način! Na Japonskem se kujejo zmešnjave in vse to nem priča, da smo v procesu silovitega razrednega boje, ki ge tudi atomske bombe ne bi mogle ustsviti, razen aki bi pogubi le vsa živa bitja.
mokracijo? Ali pa morda,za varovanje naše sredozemeljsk? poti na oljna polja v Saudi Arabiji, Iranu in drugod* tam okrog?
Naši kritiki, od kapitalistične in klerikalne propagande zastrupljeni, bi lahko vedeli nekoliko o "policijski državi" če bi bili tukaj aktivni, ali pa n. pr. delali bogzna kako prosteška dela za pošto, ali kjer že v vladnih podvzetjih. Ali smeš imeti kako drugo kpt kapitalistično" prepričanje?
Da, smeš ga imeti. Toda mora na vsak način biti "proti Rusiji", zoper Titovo Jugoslavijo. — sploh, biti mora proti socialnim preobratom saj na U način, da čez USSR šimfa* pa si lahko dftr rnokratlčen socialist in za demokratični socializem. A za božjo voljo, kje na svetu pa ti ga kapitalizem pusti?
Mož a vprašajem, na drugi strani v tej številki bo Jon teza zanimal s
njem. kakšno alternativo ima
on. V sredi ne more biti, ker sredine v tem primeru ni. Na eni strani je ekakraij Peter ter njegovo politično in krvno sorodstvo, na drugi je Tito. Kaj vi
Najbolj nenavadno se nas doj-mi izmed vseh posebnosti, ki jih elišimo o nsvadah in prehrani prvotnega človeka in t kav. neciviliziranih ljudstev, pripovedovanje o ljudožrstvu. S tujo besedo označujemo uživanje človeškega mesa z grško besedo sn-tropofagija (redkeje homofagija) ali kanibalizem; ljudožrce pa kanibale. Ime kanibal je popačenim iz Karaibi, to je imena indijanskega rodu, živečega na Haitih, Malih Antilih in v severnih predelih Južne Amerike. Beseda je nastala v dobi odkritij novih svetov in je prvotno pomenila barbare sploh. Morda so jo romanski narodi (Spanci) naslonili na besedo kanis — pes. Mnogi niso hoteli verjeti po-morda | rodilom poročevalcev in razis-poizvedova- koveloev daljnih dežel, da uži-
vajo ljudje tudi človeško meso Znanost pa je dognala, da tudi mnoge živali Jedo člane svoje vrste ip natančno raziskala ka-nibalatvo v zgodovini človeštva in v sodobnosti. Arheološke (sta-
mislite — kdo predstavlja več rtr.oslovske) najdbe v Franciji, r.aroda? Peter ali Josip Broz? Angliji, na Češkem, Hrvaškem Stanislav Miko!a,cek, ki je ne-i tKrapina) in drugod so ugotovi-davno pobegnil iz Poljske, se vo-j ie, da je človek v prazgodovin-
zi v letalih preko oceanov, stanuje v oaj udobnejših hotelih in ves naš tisk pi*2 o njemu. Čemu? Prav gotovo ne radi tega. ker je za preureditev Poljake iz predvojne avtokracije in napol-
ski dobi užival meso sočloveka. Tudi pisatelji starega veka poročajo isto o ljudstvih svoje dobe. Ti pripovedujejo deloma izmišljene pravljice o ljudožrskih rodovih, dslje zgodbe o tem, kako J<e človeško meso balo hsana ih
ijen kanibalizem v Jakih ostankih, da n. pr. pri verskih obredih primešajo vinu pepel umrlih, prednikov, vtaknejo* prste v sovražnikovo kri in jo poližejo. Take običaje so ohranili Kum-čadali, Tunguzi, Kitajci, južnoameriški rodovi, rodovi v sever ni Ameriki in tudi Evropci /
5 Ljudožrstvo v sili se pojavi tako pri evropskih kot pri izven-evropskih ljudstvih, ki se jim sicer uživanje človeškega mese studi, a jih lakota prisili, da si i njim ohranijo življenje, n. pr. brodolomci ali v času izredne la kote. Toda v splošnem kaznujejo vsa ta ljudstva znani so v tem pogledu zlasti Eskimi in ne kateri južnoafriški rodovi — tiste, ki so se omadeževali z uživanjem Človeškega mesa, s splošnim zasramovanjem ali celo s smrtjo.
O začetkih in vzrokih kanibe-Urana menijo raziakovalci, da je bil pri prvotnem človeštvu splošno razširjen in da ga je človek opuščal šele na višji stopnji kulture. Sodobnemu omikanemu lloveku se mrlič studi in mu vzbuja grozo — da ne govorimo o poštovanju i. p. Toda otrok tega občutka nima — in podobno je bilo pri človeštvu v njegovi prvotni dobi, ko je bil še na otroški stopnji umovanja in čustvovanja. In tako je še danes pri "otrocih narave". Ker ne gledajo v smrti človeka ničesar strašnega, jim ie truplo podoben "ko-
risten predmet kot žival ali kaj podobnega."
O sodobnih pojavih antropo-fagije pri omikanih ljudstvih pa splošno poudarjajo raziskovalci, da so posledica duševnih zablod tudi spolne razbrzdanosti.
N. V.
dpisi, ki nič ne pomenijo
Senator Taft je nedavno dejal, da mu v njegovih ambicijadi, postati predsedniški kandidat na listi republikanske stranke, niso demonstracije unijskih delavcev nič škodovale. V Ohiu pa so mu poslali peticijo s podpisi 250,000. delavcev, ki ga urgirajo, da naj resignira iz senata. Taft ve, da bo teh četrt milijona podpisnikov novembra prihodnjega leta glasovalo zanj, ali pa za koga drugega njemu enakega kandidata.
Tožbe proti unijam stavcev
Zaradi stavk tiskarskih delavcev, in pa "sabotažne počasnosti" stavcev ter drugih tiskarskih delavcev, je bilo proti njim vloženih precej tožb za odškodnine. Znašajo od $50,000 do $200,000 vsaka.
Zadolženost Francije
Francija je ne samo v inflaciji temveč tudi silovite zadolžena. Njene obveznosti znašajo 20 milijard dolarjev. Od tega je še tri milijarde predvojnega dolga, ostalega si je nakopala med in po vojni.
Imenik zastopnikov Proletarca
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani.) ameriški viaoki vojni in morna-
fašizma, pač pa, ker je sa ohza
nitev svoje domovine kapitaliz- živali; sgodbe o bogovih in ju-mu in hierarhiji v korist. Seve- nekih, ki so uživali ljudi, o kul da je on že v predvojni Poljski tih, pri katerih so žrtvovali lju-1 Kdor Mi prevzeti zastopstvo za nabirat.je naročnikov Pro/e-oboje kritiziral. To dela veliko di in končno otroške pravljice, tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše "radikalcev". A ob uri preisku- j v katerih so se dogajali primeri	"
šnje — popraskaj jih, pa vidiš, ljudožrstvs. Take so pripovedke ds so pod kožo povsem nekaj o tiranih na Siciliji, o enookem drugega kot pa v besedah	Polifemu, o divjakih Lestrigo-
Slovenci v Ameriki, kdor iz- nih, o bogu Kronoau Itd.
med nlih se sploh še ksj brigs za Pravljice in pripovedke svoj rojstni kraj, nimajo ----
upravni itvut ki bo poslalo potrebne listine in informacije.
C ALI FORM 1 A.
Joka Petnik.
Anton Tomšič
ga kot se sprijazniti s "Titovo'
rični častniki, je tajna. Publika jUgoslsv i jo sli pa pomagati štetega ne ve. Tajna pa je radi te-1H čiir^ ki je prepovedala Pro-
<n /t. u "------» i i. .ju"___ * * _r r......
Upothnih veteranov je nad 12,000,000 M
Delavski department poroča, da od časa zaključenja vojne Je število uposlenih veteranov doseglo število 12,200,000 v mesecu septembru. Drugih 1,350,000 veteranov pohaja šole in ti ne bodo iskali dela najmanj fte eno leto. Delavski department se pritožuje, da prizadevanja, da delodajalci uposlijo pohabljene veterane, se niso obnesla. Okrog 40 odstotkov pohabljenih veteranov je Ae vedno brez dela In zaslužks.
Znsnost je pet, ns kateri ilče-ase relativne resnice s Irene miselnosti.
. Najcenejše blngo na sta danes: člevslko meso ia Človeška kri.—Eugene V. Debs.
ga, da bi 'navadni ljudje ne imeli u pogleda v življenje visoke militaristične kaste Posebno ps da bi vojaki ter bivši vojaki ne izvefleH tega. To bi bilo slabo zs njihovo moralo. A ker je stvar vsled razkritij o korupt-nem delovanju omenjenegs generala Meyersa že toliko razkri-čana, je Truman naročil vojnemu tajniku Forrestalu. da na j to listo ne le pogleda temveč preišče in mu poročs o svojih dog nanjih. V Washingtonu se že dolgo sušlja, da ims mnogo upokojenih generalov visoke penzi-Je "vsled nesposobnosti sa delo" in ob enem so v službah indu-s trial* i h korporacij, velikih časopisov in oglaševalnih agencij, ki jim plačujejo po tisoče ns mesec. Eden izmed njih n. pr. dobiva take plače po 75,000 na leto, ob enem prejema od vlade visoko penzi jo pod pretvezo, da je sdravstveno uničen. Sedaj bodo te petriotične (?) borce a-meriške oborožene sile baje znova preiskali in vsa stvar bo znova potlačena — tako sodi Draw Pearson rasen ako se jih sdaj da v roke poštenim civilnim zdravnikom. Kajti vojaški zdravniki ne bodo udarili po samemu sebi. Kar so izrekli o "izčrpanth" generalih prej bodo sedsj znova potrdili In le povečsli vladne stroške.
Ivan Jontez ima v tej številki "dvoje času primernih vprašanj". Omenja razkol med češkimi socialdemokrati, ki ps ga tolmači iz notice v ameriških dnevnikih, bodisi od AP ali od UP. Obe ti naši časniiki agenciji sta sedaj prilagodeni Trumanovi doktrini. V resnici ns Češkem ni •pors, resen ns sejah, kjer je prerekanje dovoljeno, s drugače delajo obe socialdemokratski struji skupno s komunisti. Da se ne božajo, je razumljivo. Da ne služijo reakciji, pa je tudi znano. — Glede sodelovsnjs z Msr-shallovim načrtom je bila is sovjetskega bloka samo Čehoslo-vaška, ki se Je priglasila vanj. Na pritisk Moskve se je umaknila. To nI nobena novica. Zato! Jontes omenja, da se Je bržkone 1 Jugoslavija mlslils priglasiti, ps jI Je zs povedal ssm Stslin, ds se ne sme. To zgodovinsko ne bo držalo, pa tudi če bi Walter Lippmann to naravnost trdil. — Jon tezo vs omemfcs glede Grčije je "špasns" Kralj Je lahko vesel naše podpore, privilegiji in cerkev tudi, ne,ps ljudstvo Truman sam je nedevno priznal, ds se naif politika v Grčiji sla-bo rssvi)*# In vendar oboroiu Je "rojalistične" Grke, da spuščajo ameriške svinčenke v svoje rodne brate. Msr sa svobodo in de-
letarca in naš Družinski koledar ko tam ni bilo še nobene "komu nistične nevarnosti". In prepovedala je vsa socialistična društva in nad socialističnimi časopisi pa uvedla tolikšno cenzuro, da ako so hotdi ostali cocislisti-čni, jim sploh ni bilo vredno izhajati
Aljaaue ■■ mm■ J jm_gJj SL im«
nova navoatia amerisKim
vojakom v Nemčiji
Vsled sedanje "mrzle" ali "živčne" vojne so dobili častniki ameriške okupacijske armade v Nemčiji navodilo učiti svoje vojake mržnje proti "komunizmu". Tako je poročala agencija Associstfd Press v depeši z dne 26. nov. Pripovedovsti jim morajo, da so komunisti v Ameriki sovražniki republike' in svobode sploh in — naravno, ta proces vzgoje bo nekaj takega kakor je bil med ameriškimi vojaki f zadnjih par letih na Primorskem.
tudi v zmoti
Ameriški znanstvenik dr. Leo Szilard, ki ga omenjajo za "očeta atomske bombe". Je v odprtem pisnhi dejsl sovjetskemu premier ju Josipu Stslinu, ds le on ims moč preprečiti novo vojno. Dssi je Szilard res priznan učenjak, vendar bi se lahko še česa naučil. Namreč, da noben posameznik na svojo pest ni v stanju odpraviti vojne nevarnosti, pač pa je treba odpraviti vzroke zanjo. In slednje bi lshko poiskal in kaj storil proti njim tudi v Zed. državah.
Ko Vos ZAPEKA Narodi NMVOZNK KOT MAČKO
Dobite takoj i njo olajšalno pomoč s TRINERJEVIM GRENKIM VINOM PLUS ... dodatna pomoč %
velikih količinah važnega Vitamina B 1. Na tisoče slovenskih družin rabi to nad 90 let.
TRTNKRf}
raznih današnjih ljudstev govore o ljudožreih ali o človeški masti kot čarov nem sredstvu, ksr ie le spomin na "otroško dobo" takega ljudstva, ko so njega predniki resnično bili ljudožrei.
Ljudožrstvo se pojavlja v različnih oblikah in ne le pri ljudstvih z nizko omiko, marveč tudi pri takih z višjo omiko. Zato so znsnstveniki skušali dognati razvoj in oblike tega bolezenskega pojava v človeštvu. Ugotovili so, da je bil kanibalizem še v minulem stoletju živ v štirih glavnih oblikah:
L splošni kanibakaetn, v katerega območju uživajo tako trupla mrličev kot padlih bojevnikov adi v ta namen umorjenih otrok in starcev. Meso kuhajo, peko, ga mešajo z živalskim mesom, rastlinskimi dodatki, ga povodi jo, nasole in posušeno celo prodajajo. Ta oblika ljudožrstvs je razširjena zlasti pri rodovih Papuancev na Novi Gvineji, pri večini ljudstva Afrike, zlasti ns jugu (Basuto), v Braziliji, pri rodu Tupi in nekoliko pri avstralskih Melanezijcih.
2.	Endok an i ba lisom pozna le uživanje trupel rodovnih članov, ponekod le najbližnjih sorodnikov in je neka oblika "pogrebe" v počastitev umrlih. V tem območju razlikujejo Še dvoje možnosti : ponekod jedo le
starcev, bolnikov ali inva-Udov , ki jih včasi v U nam tudi umore; to so delali Evropejci, Indijci, Mongoli in rodovi južne Amerike. Druga možnost ps je, ds uživsjo le trupls otrok, mladeničev ali junaških bojev nikov v veri, da si bodo s tem pridobili tudi njih moč: tako so delali zlasti v Avstraliji, kjer ko poznali tudi take običaje, da so n. pr. mladeniči pojedli umrlo ljubljeno dekle, starši otroke itd.
3.	Eksokanibalisem je oblika ljudožrstva, v kateri pojedo le trupla ubitih sovražnikov ln imajo namen s tem zasramovati umrlega. Ponekod so ubitega ta koj po smrti s divjo jezo použili, drugod pa po uataljenih pravi lih pripravijo meso in ga uži-jejo s posebno slavnostjo. Tako delajo Malajci, Folinesljci, neki sfriški in južnoameriški rodovi. Pri sadnjih so tudi rediH sužnje z namenom, da so jih žrtvovsli bogovom in snedli. Pri zsdnjih dveh vrstah, kjer je použivanje človeškega mesa vselej združeno s verskimi obredi, so se vds-slh omejili le na uživanje nekaterih delov teless: srca, pljuč, jeter, maternice. Menili so, ds si bodo s tem prisvojili v izredni meri lsstnostl, ki jih saušiti organ predstavi ja n. pr. pogum, rodovitnost).
4.	V najmanjši meri je ohra-
PeetMMi Oakland L*-. *»g«Jft»: Frank Novak. $« PrMciicti A. Le k Kan.
COLORADO. Croatad Butte: Ani. SloKoUnIk. Pueblo: Louis Malenšek. Wtlifbarg i« okolic. Edward Tom*it.
ILLINOIS.
Chicago ia akalica: Frank Bizjak, Joaeph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz
La Salla hi alialicat Anton Udcvich ia Lao Setnik.
Springfield« Jot«?h Ovca m John
Goriek. Virdeut Fr. Ueratrh
WaakagaaNa. Chicago t Martin Jud-
nich.
IStOJANA ladiaaapafe; Mary Stroj.
KANSAS.
Araaj Anton Shular. Arcadia t John 8hular. Waal Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe Koršič.
MINNESOTA. Bakli Max Marts. Cl»t»ka!«»: Prank K tun. Dalatk: John Kobl. El>i Jchn Teran in Jacob Knnstelj.
MISSOURI 8t Louis: John Spiller.
MOP T A ft A.
Butte: Anton Zugel.
Cart Halaeat Joseph Kihelirh.
Rad Ladgat K. griaoinik.
NPW JERSEY. SUaabatki Aaalia Oblak.
NEW MEXICO Gallop: Mary in Jennie Marinftck.
NEW YORK. Jame* Dekleva.
OHIO.
Akron-Barbcrton: Mike Kopacb in,
Alois Ocepek.
Bridgeport in okolica: John Vitez.
Cleveland: John TIrebel, Anton Jankovich In Frank Hribar.
Fairport Harbor: Lovrenc Baje.
Girard: John Kosin in Andrew Kr-viaa. _
Lisbon-Power Point: Jacob Bergant.
Maple Heights: Frank Volkar.
Pawkatan Point, O.t John GuseL
Warren: Joseph Jež.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Smrekar.
Avella: Frank Bregar.
Carmichaels: Anton Zupančič.
Crafton-Moon Run: Jennie Jerala.
Caconsburg-Strabane: John Terčelj, Vinko Peternel in Marko Tekavc.
Export: Jos. Brits.
Forett Oiljra Anthony Drasler Jr.
Herminie: Anton Zornik. i
Imperial: Frank Augufttin.
Joknstdwn in okolica: Frank Cvetan.
L« t robe: .K>hn tn Mary FradeL
Houston: Louis Britz.
Library: Nick Triiler.
MeadowlancU: Martin Baje.
Park Hitl • Cenemaagkt Frank ?o4-Koy.
Sharon: Joseph Cvelbar.
Potovalna tastopnika sa Proletarca, A mor i Aki družinski koledar in Majski Glas za sapadno Penno Anton Zornik, Herminie, sa Cambria in Sonu.set okraj pa Frank Cve tan, Johattowa.	*
WASHINGTON.
Seattle. Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA
Elm Grove: Frank Kosvut.
Star City: Lawrence Selak.
Thomast Lcnhart Wcrdinck
WISCONSIN.
Milwaukee ia West Allit: Louf* Barborich
Sheboygan: Frank Stih.
Willard: Matt Malnar.
WYOMING.
Kemmerer in okolica: John H. Kf»
zisnik.
Reek Springs: Frank RemMa.
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
Cena $5.00
IN
AN6LESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00
Avtor obeh knjig Je DR. P. J. KERN
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE;, CHICAGO 23, ILL.
A Yugoslav Weekly Beveled te the		IDUC ATION
inferekt of the Workers	IVlJ I 1 A w \ iv/x	ORGANIZATION
\ • a	1 11 Mr 1 i /1 l/ H I	COOMIATIVI
OFFICIAL OKOAN OP	I FVI #1.1,1 iV PA v	COMMON WIALTN
J. S. P. ond Its Educational ftureau	JL lVv/JUJU JL JL JLJLVJ—	
NO. 2094.
fwMfeM WnUt 1301 Se. Letredale A««.
CHICAGO, ILL., December 3, 1947.
VOL. XU1.
Another Freedom Through Government
As part of the ceremoney of a visit to the "Freedom Train," now touring the nation, visitors are given an opportunity to sign what is called "The Freedom Pletjge." Here it is:
"I am an American. A free American. Free to speak— without fear. Free to worship God in my own way. Free to stand for what I think right. Free to oppose what I believe wrong. Free to choose those who govern my country. This heritage ol freedom I pledge to uphold for myself and all mankind."
That, we aver, is a good pledge. We would not delete a single sentence from it. But we would add at least one more "freedom" to the list. Here it is:
"Free to work without paying tribute to any man or class."
We say that the above "freedom" doesn't exist in this nation. Despite "victory" in two wars for "freedom," most Americans must obtain the permission of an owner of industry before he can work and earn a livelihood. He gets that permission only upon the tacit agreement that the person or persons who own the industry also will own all that the worker produces and pay him a wage for his services which will be of less value than thc product of the workers toil.
We assert that mankind is less than wholly free so long as another person can make him pay an owner's profit for the privilege of producing wealth. And so we ask for freedom to *work and freedom from producing surplus for private owners.
This latter freedom, like all other freedoms enjoyed in a democracy, must be obtained and preserved by orderly government action. Otherwise the injustice of profit-taking by owners will be replaced by other injustices imposed by a new ruling class. But freedom to work without paying tribute can not be achieved at all so long as a section of the people own the means of production while the majority who work own little more than their personal needs.
We therefore submit that the next step to a higher freedom can not be taken until the capital wealth of the nation is made the socialized property of everybody. Only then can consumption goods be produced for the general welfare instead of for the profit of owners.
It is for the consideration of those who would pledge to uphold the American heritage of .freedom that we now urge that the next step be taken. For, since freedom is indeed everybody's business, it is the business of this generation to bring freedom up to date, just as the founding fathers fashioned a pattern of freedom that fit their times.
Democratic Socialists offer the program for modernizing freedom—for keeping and building up that which is good. The socialization of industry, the ending of owner exploitation, securing the right to every American to work and enjoy the full fruits of his labor—
That is the job to which Socialists would set their government today.
Who is willing to add another sentence to the Freedom Pledge?—Reading Labor Advocate.
We're a Great People, but - Read This!
Here is something to make comfortable Americans—especially those living in the capital of our country—feel ashamed.
For three weeks, a Washington policeman saw a poor old woman, Mrs. Elizabeth Hudlow, who is almost totally deaf, sleeping every night in a street car station, because she had no money for a roof over her head.
Finally the policeman arrested her, took her to*, judge and said, with cold weather coming on, she would be better off in jail. The judge put her there, for lack of anything else to do.
It turned out that she is supposed to get $46 a month relief, but has not been receiving it from the Board of Public Welfare.
Evidently that particular group of bureaucrats has been too busy to attend to an old woman's needs..
Even if she did get it, $46 a month wouldn't pay for Washington room rent, food and other necessities at present high prices.
So, Mrs. Hudlow, deaf and lonely, went to jail—her only offense poverty! The policeman was shocked, the court was shocked; between them—they found a temporary resting place for Mrs. Hudlow.
the march of
* THE GOO WHO 6AVE US LIFE GAVE US LIPEfcTY AT THE SAME TIME f
i&m
[
Jflu. THC LIQUID ASStTS OF THE Jl.OOO bMAU.BR HANUfAClUQXHG FIRM* COOIV BE fVRCHASO WITH THfc LlQUtP ASSET HOLOiH&S C* T>«65 LAKGeer
.xv•
jf/16 saw an all-time rsgord ^^hksm in the macrlace i — 14.4 Pe* 1.000 ropuuwoti.
Embarrassed by Huge Profit Take
NEW YORK — "The market is talking such enormous profits for Cudahy (one of the big four meat packing firms) that it thinks a stock split is inevitable in order to temper the impact of the income on the public mind," reports the New York Sun.
The big four—Armour, Swift, Wilson and Cudahy—-reported a net profit of $64,200,000 for 1046, or more than double their combined net profit in 1943. "Whooping"
None of the figures for this year are out as yet, but Time magazine predicts that all the packers are expecting ;'whooping profits." Whether the others, too, plan to follow Cudahy's lead in easing the shock on the price-conscious public mind is not yet known.
Blow at Santa
Santa Claus will probably carry a lighter bag this year, because of higher prices of toys.
They will cost 10 per cent more, sccording to the American Toy Institute. They were beyond the reach of many families last yearf
Samples of what'is in store for the "kiddles:" "Raggedy Ann" dolls that used to Mil for $1 to $2 now cost snywhere from $4 to $10. A small fire wagon that once was sold for $1 will now cost $5.
Checks "Listeners In"
\ A device that will record the number of listeners to a radio broadcast is announced by the Columbia Broadcasting System. It is said to operate on the radar principle.
Now the Secret is Out
As things stand now. if the Brit ish House of Commons, elected by the people, passes a bill, the House of Lords, which is hereditary and. therefpre, not elected by the people, may hold up the legislation for two years. The British Labor party proposes to reduce that hold-up period from two years to one. Churchill and his Tory supporters are infuriated. Why they are in this turbulent state of mind has Just been revealed.
e
The Labor party is preparing to nationalize iron and steel. If the House of Lords retains its two-year veto power, it can "sit" on that proposal until the Labor party is forced to face another general election.
The Conservatives tion't object very much to the nationalization so far put over. But there's big money in Iron and steel. That's why the shoe pinches.
FROM COAST TO COAVf - WHE&EVEC iOO GO usl thc U.s. - VOU CAN bovtwebw HAT OR CAP BY LCOK-
ia40 fdr the un\oh / IABBL . iwsiston it/
BRITISH LABOR PRESS CALLS FOR MORE SOCIALISM NOW
More socialism and less appeasement of the middle class was urged on the British Labor Party by the two most influential Labor weeklies as the answer to Conservative gains in the recent municipal elections.	, /
Both "The Tribune" and the "New Statesman and Nation" blamed a weak and ineffective appeasement policy for Labor's loss of votes, and urged vigorous propaganda and action for socialism.
"The Tribune" declared that if the government believed in the socialism which it was elected to establish, "then all its major acts must fit and be worked into the same theme. All roust appear as a challenge to the old society. All the hardships and sacrifices must be invoked as a contribution to the building of the new society."
Attacking Sir Stafford Cripps for emphasizing National unity rather than social revolution in his recent speeches, "The Tribune" asked: "Does the government believe in itself?" After list ing many of the Labor government's achievements in the last two years "The Tribune" declares: "Saturday's results should help the government to make up its mind. The only answer to Tory demagogy is Socialist will and imagination ilnd a Socialist policy."	f
The "New Statesman and Nation" insisted that: "Socialism did not win its mass support by appeasement of a disgruntled middle class. Only by recovering the old zest of the street corner, and by showing that austerity is necessary for achieving a socialist goal, will the Labor leadership relnvigorate itself and the movement."
"A Lady in a Mink Coat"
Importers Manage to Get ea
New York City Relief Rolls
Mayor O'Dwyer of New York City has been ordered by his phy. sicians to cancel all night engagements because, they say, he has worked himself into a state of exhaustion.
Many difficult problems have faced the mayor, the latest being racketeering in the city's Welfare Department.
An investigation by the state has revealed all sorts of abuses. A woman who has assets of $60,000 and is togged out in a mink coat and hat has been maintained at a hotel at a cost of $7.5$ a day.
A family whose breadwinner was earning a salary of $100 a week was getting more than $250 a month in relief payments. A notorious bookmaker was being maintained at city expense in the style to which he was accustomed.
Others on relief included a married woman indicted for grand lar-reny: a mother who entertained men in her hotel room while her children played in the lobby at all hours: and a man separated from his wife and three children who was living with another woman.
How these impostors managed to set on relief rolls is a matter which the investigation seeks to clear up.
The mayor, who hates grafters, promptly dismissed the head of the department. Other heads are sure to fall.
CO-OPERATION NEEDED
Usod 'Em, Waap
American housewives' "eyes will pop" when they resd the prices at which meats sre now being sold in England. According to the British
lnformstion Service, this is the list:
"Leg of lsmb, 20 cents per pound; lamb chops. 26 cents; rib roast of beef, 28 cents; steak, 46 cents; chuck roast, 22 cents; pork loin, 27 cents; sausage, 25 cents, and veal chops, 28 cents."
The amount of meat British housewives can buy is limited by ration regulation—but prices are held down.
Workers are organized in unions to raise wages, "but this is not enougff," the American Federation of Labor points out. "We need," the federation says in its monthly survey, "to organize as consumers, in co-operatives and credit units with other consumers, to arise our buying power by seeing that wage increases are not wiped out by rising prices, unreasonable charges for loans tnd mortgages, high cost and poor quality in living necessities.
Reporting that locals are asking for information on co-ops and credit uninons, the federation says that the "new idea of our importance as consumers" is gaining wide recognition among local and central labor unions and state federations of labor.
"AFL members," it is added, "are beginning to see that their economic strength- as consumers Cfm be effective if they join with other consumers in genuine Rochdale co-operatives."
Campaign Speech For '48
Here is thc sort of political speech some folks might like to hear in the 1946 campaign:	_ '
"Ladies and gentlemen, I shall waste no words.
"Hooray,for George Washington! What we need is another Farewell Address—sent special delivery to Europe.
"Hooray for Abe Lincoln. What we need is another Emancipation Proclamation — emancipation from Europe.
"Down with the Marshall plan. Down with the Truman foreign policy. Down with One Worlders. What this country needs is relief from foreign relief
"To hell with all the debt welch-era of the first world war. To hell with financing British socialism and French inefficiency. To hell with what might happen in Germany, or Greece. To hell with worrying about Russia. The smart thing Is to let them bite off more than they can chew. And, above all, to hell with electing any more New Dealers.
"On to the polls, voters of the middle west, and make it possible once more to lay:
"America is for Americans!"
West European Fulcrum
The Job of saving capitalism looks like a fight for western Europe. a fight in which capitalism is not likely to leave the outcome to the chances of the ballot box. The Chicago Daily News, summarizes the fighting power thus: US. 10 army divisions against Russia's 180; US 1,720 combat planes against Russia's 44.000; US has 3.080 naval and cargo ships against Russia's "200 submarines, giving a Russia enough it reckons if it came to an armed showdown to over-run Europe early in the fighting.
Business Week gives an interesting table of industrial capacity showing what would be the change in power if Russia acquired control over Western Europe. Taking the figures for 1940 production for steel production in millions of tons we get: USA 67; western Europe 60; Russia 20: eastern Europe 5. Seizure of western Europe would change the line-up of 127 against 25 to one of 67 against 85. In coal the figures ran: US 503. W. Europe 607. Russia 183. E. Europe 90. Again seizure would change a lineup of 1,110 against 273 to one of 503 against 860. Or in millions of tons of grain the tally runs; US 121, W. Europe 71, Russia 118, E. Europe 75, and the change in lineup would make a shift from one of 192 against 133 to one of 121 against 264. In terms of electric power it would change a line up of 285 in the current west against 65 to one of America's 145 billions of kilowatt hours against Russia and Europe's 205. Such facts indicate the importance of the diplomatic battle for Western Europe, they explain the $19 billion spent for aid since "victory," ahd the Marshall plan.
^ How about the 132 million peo-The American people are three pie here, the 261 million in western billion dollars deeper ln debt to-lEurope. the 193 million in Russia
Debt I
Steel Trust "Holds Up" the West
Is a Big Business combine getting too strong when it not only dictates the prices paid by individual consumers throughout the country, but also holds back the development of a whole vast region?
That question was put before the American people this week by the Federal Trade Commission.
As LABOR reported, the F. T. C. recently charged that all steel buyers everywhere are forced to pay the same "identical" prices for steel, regardless of what company they buy yfrom, or whether the steel is made in a mill nearby or far away.
• Now the commission charges that this "basing point" price-fixing system discriminates against an entire region—all the Western mountain and coast states.
Steel buyers there are forced to pay prices which include rail freight from far-distant Eastern mills, even when the steel is made in the West near the buyers.
Moreover, the kF. T. C. said, the steel magnates get together in "group meetings," at which they "conspire" to prevent construction of new mills or "steel production facilities." That is why the West has been unable to expand the steel industry there.
While the F. T. C. tries to break up this discrimination against the West, another government agency helped the steel monopolists continue their old game.
The War Assets Administration sold the hu&e new steel plant at Geneva, Utah—built during the war at government expense— to the U. S. Steel Corporation at a bargain price.
U. S. Steel is the leader of the steel price-fycers and is not likely to let the Geneva plant cut prices in the West.—Labor.
■	i, 1	1. 1 1 . 1 11 1 1 1	1	m
People Doubt "Freedom of Press"
The "Editor and Publisher," journal of the men who own and run daily newspapers, is much opposed by the results of a furvey it recently conducted through 44 papers in 15 states.
They "polled" their readers on this question: "Is the American press a free press?" The answers are significant, especially in view of the fact that the survey was managed by the newspapers themselves.
Of the thousands of Americans asked the question, 52 per cent replied "Yes," but 38 per cent said "No," and 10 per cent "had no opinion."
Thus, scarcely more than half asserted belief in the freedom of the American press, despite the reassurances they constantly read in the papers.
Of course, in this country there are no restrictions on freedom of the press, so far as the Constitution and the government are concerned.
But a handful of men, who lack social vision and devotion to the general welfare, own and control most of our newspapers, and run them for the money they can make out of them.
day than at the first of the year, largely because of record high prices.
That startling disclosure is made by the Institute of Life insurance. It said the rise in personal debt this year is a continuation of a trend in 1946, when the total increased $81 billion, the biggest annual rise on record.
More than a quarter of the nation's 46,800,000 spending units were said to be livjng beyond their incomes last year, either by drawing on savings or borrowing.
Ballyhoo
This yesr American business will spend $3.6 billions on advertising, 15 per cent more than last year. That is more than twice as much as the entire cost ef the Federal government before the First World War.	v
Of course, It should be noted that this staggering sum will not come entirely out of the pockets of the advertisers
A substantial portion will be footed by Uncle Sam, since business Is allowed to deduct advertising costs in filing income tax returns. The btfTance will be sdded to the price of goods.
and the 121 million in her satellite nations? About some of those to the east there is a lack of statistics, but the reports are clear that they are hungry. For the rest, the story is told in terms of calories consumed per person per day as follows: US 3,400 calories; England 2,900; France and Holland, 2,600; Belgium, 2,500; Austria and Italy 2,000; Oermany 1,800. Many do not get this much; many get only 900 calories—and it is possible to get a diet of 3.000 calories that still leaves you feeling hungry.—Industrial Worker.
That 'Loyalty Pledgt
Maybe we can shed a little light on the refusal of many anti-Communists to sign the non-Communist "loyalty pledge" required of union officials who want to use the new NLRB. '
For one thing, »they object to being asked to swear they're innocent before anybody has accused them of being guilty. This is directly contrary to American tradition.
Then, they're irked by the fact thrt union official*—^not union and company officials alike—have to sign the "pledge." They might feel better about the situation if employers had to swear that they were not connected with the Ku KIux K an. Christian-American, Inc., or Gerald L. K. Smith's outfit—CIO Vews.
If s All In Knowing Hpw
The Standard Oil Company of California, which is the industrial octopus of the West, is noted for the clever way in which it extends Its holdings.
This company has Just purchased from the War Assets Administration for $6 miHion the Richmond, Calif., refinery where it manufactured 100-octane gasoline for the government during the war. The refinery was built by the government at a cost of $21,214,949.
It looks like the company ha? registered another achievement a1 public expense In doing all righ' far itself.
Turn 'Em loose
While the price of oggs soars to record heights, the Federal government has more than §0 millions pounds in storage. The eggs were bought early in the year to maintain the farmers' "parity" price.
Senator Leverett Saltonstall (Rep., Mass.), thinks these eggs should be turned looee for the "benefit of the consuming public."
He has wrUten a strong letter to Charles Luckman, chairman of the Citizens' Food Committee, demanding reasons why his request should not be heeded.
Federal Jobs Down 50,000 in 27 Months
WASHINGTON, D. C — The Civil Service Commission reported a drop of nearly 60,000 In the number of persons employed here by the Federal Government. The decrease in employment took place over the last 27 months, the commission said.
government employment in Washington now totals about 196, 000, compared to around 257,OOf in June, 1945, the report show*!. Peak Federal employment here war in 1948 when there were approxi mately 900,000 employes.
The figures were released by the commission as It summarised Federal employment state by state California has the largest number of Government workers—195,000, while New York state is second with 178,000.
Nestle and Maggie Have Merged
Did you notice that little news item which, to general surprise, publicly announced the merger of the Nestle and Maggi enterprises?
Altho this does not create a new trust—since what is involved is the merger of two enterprises in the food field which do not make identical products—we are witnessing nevertheless, a landmark in the concentration of capital.
The working capital and reserves of A. S. Alimentana (Maggi) topped 37 million francs on March 31, 1945; those of the Nestle and Anglo - Swiss Holding Company were close to 90 million at the end of 1944.
This trend is certainly not on the wane — quite the contrary. Whether or not the nationalization programs now under way in England, France. Czechoslovakia and elsewhere continue, it is clear that the future is with bigness, for the sole reason that modern industrial equipment calls for immense capital investment.
And if, as we dimly foresee, atomic energy is used some day for thc purpose of peace, its use will undoubtedly serve to accelerate the procession toward great industrial and financial combinations, for heavy plant investments.
There arc those who hope that we will remain apathetic in the face of this spreading network of big business, that we will watch with indifference while the disparity increases between the power of science and the individual's power to control its utilisation!
To throw the machine into reverse is not possible; we cannot swim upstream In time. The solution must be found elsewhere. We must keep pace with our age, rather than remain in one place, our syes fixed on the dead past.
But we *aa set up a counterweight to the concentration of production by opposing to it the concentration of our purchasing power, thru cooperation.
Modern science, which as ton-shes us by its perfection and disturbs us by its terrible power, can become a prodigious instrument of cultural progress if we are able to dominate ll.
We must have, for that, not only cooperatives but cooperators. informed and conscious of their responsibility. — La Cooperation, Basle. Switzerland.
Faithfulness and truth are the most sacred excellences and endowments of the human mind.— Cicero.
^erreet
you're a pi
"RtchltrHHre a pig. \ou know what a pig Is, don't you?"
"Sure, Dady. A pig is a hag's little boy "