Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja	speduion. h> abbonamento P<»<aia
Leto LXXI	Štev, 91 a	V Ljubljani, v četrtek, 22. aprila I943-XXI Poštama Pučan. t »otovuu	Prezzo » Cena L 0.80
ia 10.349 za inserat*.
is? ^	r > r?
loletno 34 Ur. e* ^HA BKM Wm% $8181 Eb3 M BB	M ^BMM	JEŠ« HH 65 l.ire. C C P J
inozemstvo 65 ^	J^^F H ^^M K	IV ^ Lubiana per
Ljubljana ^^	^UL^T BM._^ ^	UJ di
z. narofinino	flOMOH^	ln-
■erzlonL
Podrnlnioal	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika	Flllalal
m_„„	Noto mesta,
novo mesto.	g Urednist,0 opra,., Kopitarjeva 6. Ljubljana. a
IzkljuCna pooblaSfenka za egla8evan]e IfatfJ-inskega ln tujega	| Redazione, Amministraztonei Kopitarjeva t, Lubiana. |	Concesstonarla escluslra per la pnhbTIelta di provemenz« Italian«
Izvora: Uniono Pubblicita Italiana S. A. Milana.	| Telefon 4001-4005. 3	ed estera: Unione Pubblicita Italiana & A, Milano.
Bollettino No 1061
Poderoso attacco nemico validamente sostenuto dalle truppe dcl!'Asss
Contratacchi delle truppe italiane e germaniche - La battaglia prosegue Haifa bombardata • 28 velivoli nemiciabbattuti, 17 dal primo siorno italiana
Hudi boji pri Novorosijsku
Včeraj je nemško letalstvo sestrelilo 91 sovjetskih letal — Pri napadih na zahodno ozemlje je bilo sestreljenih 31 sovražnih bombnikov
II Quarlier Generale delle forze armatc co-muniea:
l| nemico, dopn una preparazione di artiglie-ria di eecezionale intensita, ha altaecalu il settore meridioiiale del fronte Tu ni si no.
II violenlo arto e slato saldanicntc sostemito dalle truppe italiane e germaniche clie, passate in piu punti al contrattaiTO sono riaseile a neu-tralizzare i vaulaggi conseguiti inizialmente dal-Pavversario.
La battaglia prosegue^ aspra e serrata con il largo inlerveulo delle opposte aviazinoni.
In ripetuli scontri tedesrhi lianno distrutto otlo apparecchi.
Un brillante successo veniva riporlato ieri dalla caccia italiana nel cielo del C anale d i Niči I ia, dnve forinazioni del I" Slormo roinaudato dal Maggiore Luigi Di Bernardo da Citta della
Pievo (Perugia) e dal Capitano Cilizio Niči da Terranova 1'ausania, allrontavaiio, lienrhč inlcriori di iiumero, 80 >Spitfire< abbatlemlonn 17.
Allri dne apparefehi risullano dislrulli da nostri caccialori; unn sulic coste della Tu nisi a cd un altro a largo delle isole Sirota vi (tireria).
Nella nolte ml 20 aprile noslri bomliardieri hanno effiracenientc agito sni ilepositi c sulte ral-finerle ili Haifa.
Su alruni ininori centri dellTtalia Meridioiiale e della Sieilia, Venivano ieri cfletluate azioni di bombardamenlo e di inilragliamenlo ae-reo clie rausavano iiaalclie vittima c daiiui di lieve enlita.
Un apparerrliio amerirano precipltava colpilo dalle baterle di Por t o Einpedocie.
Dalle operazioni degli ultimi dne ffiuriii tre nostri velivoli mm lianno latto ritnrno.
Vojno poročilo št. 1061
Osni oddelki krepko zadržaSi močan sovražni sunek
Italijansko-nemški protinapadi • Bitka se nadaljuje - Haifa bombardirana 28 sovražnih letal sestreljenih, 17 od prvega italijanskega roja
Hitlerjev glavni slan, 21. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Tudi včeraj ie prišlo južno od N o v o r o -sijska do hudih bojev. Letalstvo je sestrelilo tukaj 01 sovjel. letal pri dveh lastnih izgubah.
Lahke nemške pomorske oborožene sile so potopile pri napadih "a sovjetske dovoze tri z nuuiirijo naložene splave.
Na ostalem vzhodnem bojišfu je dan potekel mirno.
V noči na 20. april so začele mofne angleške sile po vefiirni silni topniški pripravi napad na ncinško-ilalijaiiskc postojanke l u n i s k e južno fronte. Sovražnik jc bil v hudih bor-
bah. ki ob tem času še trajajo, krvavo zavrnjen. Krajevno vdore je bilo mogočo spet razčistiti v protinapadih.
Sovražni bombniki so preteklo noč napadli T i I s i I in povzročili škode na poslopjih. Prebivalstvo jo imelo izgube. Teroristični napadi angleških immbnikov so bili usmerjeni na mesti Stettin iu K os točk. Bombni zadetki v stanovanjskih predelih in bolnišnicah so povzročili izgube med prebivalstvom in deloma znatno škodo na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili po dosedanjih ugotovitvah 30 na padajočih bombnikov. Eno nadaljnje letalo ie bilo sestreljeno nad obalo Hokavskega preliva.
Spremembe v japonski vladi
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil ob-jadja:
Sovražnik je po izredno močni topniški pripravi napadel južni odsek luiiiškega bojišča.
Močan sunek so uspešno zadržale italijanske in nemške čete. ki so prešle tla več mestih v protinapad in jim je uspelo nevtralizirati prednosti. ki jih je sovražnik v začetku dosegel.
Nadaljuje se ostra in strnjena bilka z veliko uporabo obojestranskega letalstva.
Nemški lovci so v ponovnih spopadih uničili S letal. Sijajni uspeh so dosegli včeraj italijanski lovci nad Sirilskim prelivom, kjer so se skupine prvega roja pod poveljstvom majorja Lui-gija di Bernardo iz mesta Pieve (Perugia) in ka-
pitana Glizio Niči iz Terranova Pausanija, čeprav manjše po številu, zoperslavile lil) Spittircjeni in jih 17 sestrelile.
Nailaljni 2 letali so sestrelili naši lovci in sicer enega nad tuniško obalo, enega pa pri otokih Stroladi (Grčija).
V nofi nn 20. april so naši bombniki uspešno napadli skladišča iu rafinerije v llaifi.
Sovražna letala so bombardirala in obstreljevala nekaj manjših krajev v južni Italiji in Siciliji ler povzročila nekaj žrtev ter lažjo škodo.
Eno ameriško letalo je sestrelila protiletalska obramba pri Por t o Einpedocie.
Zadnja dva dni se tri naša letala niso vrnila.
Praznik Rima in dela
2e tretjič slavi naša pokrajina veliki praznik Rima iu njegovega dela v okviru fašistične Italije. Praznik rojstva pomeni spomin na oni veliki dan, ko je še sredi nekulturne Evrope vzniknila na bregovih Tibere zibelka evropske kulture ter .zametek bodočega imperija, v katerem je rimsko orožje združilo skoraj vso Evropo v kulturno in politično enotnost. S tem se je Rim s svojim kulturnim in političnim poslanstvom postavil na nedosegljivo mesto ter si za vselej začrtal smer svoje bodočnosti. Po pravici mu torej gre naslov > večni Rim«, kajti poslanstvo, ki ga je pred tisočletji podvzelo mesto dvojčkov Romula in Rema, traja še naprej zlasti danes, ko je treba enotnost Evrope zopet obnoviti tako na kulturnem, kakor na političnem področju.
Po Ducejevi odločitvi pa je praznik roj-
stva Rima tudi praznik dela. Ta praznik pomeni nov zagon vseh tistih brezštevilnih delovnih rok, ki ustvarjajo osnovo za veliko idejo Rima. V delu so namreč temelji vsake veličine, le z delom se ustvarjajo velike stvari. Ce je Rim postal v zgodovini tako velik, je to postal po trdem in neutrudljivem delu njegovih državljanov. Rod, ki dela neutrudno in smotrno, je rod bodočnosti
Naša pokrajina je prav tako soudeležena ob spominu na rojstvo velikega Rima ter pri novem zagonu na neupogljivo in vztrajno delo. Ta praznik pa je obenem tudi priznanje vsega konstruktivnega dela na vseh tistih področjih, ki sestavljajo podlago ljudske blaginje. Današnji praznik mu daje novega zagona in novo vero v vesel uspeli.
Tokio, 21. apr. AS. Uradno poročajo o delili spremembi japonske vlade. Zunanjega ministra Tanija je nadomestil izredni veleposlanik na Ki tajskem Mamoru Šigemicu; minister brez listnice, general Kisabure Ando je bil imenovan za notranjega ministra namesto Mičio .lussa, predsed nik vlade in vojni minister Tojo prevzame tudi mesto ministra za vzgojo namesto Ilaiida, bivši prometni minister .lamazaki je postal kmetijski minister namesto Hiroja, Tadao Oasa je poslal minister brez listnice, bivši veleposlanik v Italiji Eiyi Anou pa je postal predsednik informacijskega urada.
V političnih krogih japonske prestolnice pravijo. da je ta delna sprememba močno ojačila ustroj vojne vlade. Novi zunanji minister feige-micu, ki je bil doslej izredni veleposlanik na Kitajskem, se je rodil 1. 1887. Po končanih pravnih študijah je vstopil 1911 v diplomatsko službo kot član japonskega veleposlaništva v Berlinu. Leta 1014 je bil v Londonu, potem pa se je spet vrnil v Berlin kol svetnik poslaništva. Preden je postal veleposlanik na Kitajskem, je bil veleposlanik v Londonu in Moskvi, nato pa državni podtajnik v zunanjem ministrstvu.
Podrobnosti o izplačilu vojnih doklad
Rini. 21. aprila. >11 Piccolo« objavlja danes v dopisu iz Kima daljši članek o dodatkih za de lavce in nameščence, ki jih je zapovedal Duce. Kakor je znano, bodo dodatki različni /. oziroin na to, ali gre za kraje v vojnem področju ali izven tega področja. V krajih, ki jih nolranje ministrstvo proglasi zaradi sovražnih napadov za vojno področje, znašajo dodatki 15 lir za moške nameščence nad 18 let in 8 lir za ženske na-ineščenke in za moške izpod 18 let, 10 lir za moške delavce in 6 lir za delavke in za moške delavce izpod 18 let. V ostalih krajih pa znašajo dodatki 8 lir za moške nameščence nad 18 let, 4 lire za ženske nameščenke in za moške nameščence izpod 18 let, ti lir za moške delavce nad 18 let ter 3 lire za ženske in za moške delavce
izpod 18 let.
Način izplačevanja odškodnine, ki je, kakor je znano, v celoti v breme delodajalcev, je različen. Pri industrijskih obratih, kreditnih in zavarovalnih podjetjih bodo dnevni dodatki določeni za kraje, ki niso izpostavljeni sovražnim vojnim napadom, izplačevali neposredno posamezni delodajalci. Za kraje, podvržene letalskim napadom je določeno, da izplačujejo dodatke delodajalci, toda razlika mod normalnimi in lomi dodatki jim bo povrnjena, izvzemši nekatere kategorije — od posebno blagajne. Pri trgovskih podjetjih in pri svobodnih poklicih bodo izplačevali dodatke delodajalci, dobili pa jih bodo povrnjene v celoti od posebne blagajne, ustanovljene pri narodno-fašisličnem socialnem institutu.
Angleški delavci odklanjajo komunizem
Sprejem slavnih zastav v Hovari
Novara, 21. aprila. AS. Prebivalstvo Novara je včeraj zjutraj z gorečimi manifestacijami pozdravilo slavni zastavi 17. topniške in 54. pe-notne divizije »Sforzesca«, ki sta se vrnili iz vzhodnega iiojišča. Velikanska množica ljudstva in Črnih srajc je vzklikala slavnim vojakom, ki so se vrnili ter izražala svojo nezlomljivo vero v zmago. Na postaji so sprejeli zastave prefekt, Zvezni tajnik, generali Gratta-ro*/i, Drago in Sorrentino ter druge vojaške ter civilne oblasti in zastopstva. Nato so nesli zastave skozi mesto v morju cvetja in v neprestanih manifestacijah plamtečega rodoljublja s
■-(■■■■■■MBHBBIHHM
Nov italijanski veleposlanik v Španiji
Madrid, 21. aprila. AS. Včeraj je v palači Orietne izročil novi italijanski veleposlanik Paolucci svoje poverilnice generalu Francu.
Nasprotnikove bedastoče
Rim, 21. apr. AS. Včerajšnje uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah pravi: Kadio Moskva: Sovjetski poročevalski urad pravi, da je nemškega pomorskega častnika Durlericha, člana nem-Ikega pomorskega odposlanstva v Italiji, v Napo-Iju neznan človek ranil s streli iz samokresa. 8'astnika. ki je dobil dve hudi rani. so nezavestnega prenesli v holnišnico Trdijo, da bo -10 članov nemškega pomorskega odposlanstva prevzelo poveljstvo številnih edinic, italijanskega vojnega in podmorniškega brodovja.
Indijska divizija v Afriki je imela 16.000 mrtvih
Bangkonk, 21. aprila. AS. Iz Novih Delhov uradno poročajo, du je 4. indijska divizija, ki se bori pod poveljstvom generala Montgomery-ja. v Afriki zgubila doslej 16.000 mož. To poročilo je naredilo porazen vtis v vsej Indiji, ker je potrdilo, da se Angleži poslužujejo Indijcev pri najnevarnejših podjetjih brez ozira in cenitve niihoveea človečanstva.
strani meščanstva vseh slojev. V vojašnici 54. pehotne divizije je general Sorrentino goreče pozdravil slavne zastave in vojake. Odgovoril je general Vaccaro tudi v imenu generala Pel-legrinija. poveljnika »Sforzesce« in ,je dvignil visoko misel k padlim, zatrjujoč, da je žrtev in pogum borcev najtrdnejše poroštvo zmage. Po izkazanih časteh zastavi 54. divizije jc velika vrsta oblasti, častnikov in zastopnikov spremljala med ponovnimi navdušenimi vzkliki meščanstva še zastavo 17. topniškega polka v vojašnico »Cavalli«.
Lizbona, 21. aprila. V kratkem bo sklican letni kongres angleške deluvske stranke. Udeležila se ga bosta ministra Altlce in Morrison ter poslanci in zastopniki vseh sindikatov. Zborovanje jc danes posebno važno, ker bo odločilo o komunistični ponudbi, naj se laburistična stranka združi s komunistično stranko. Sprva se je zdelo, da bo ta zahteva sprejeta, toda pred tedni je zapihal drug veter. Najvišje osebnosti v stranki (CburchilTovi ministri so doslej molčali) so proti predlogu. Med sindikati so železničarji proti komunistom, dočim so rudarji za združitev. Uradno glasilo laburistične stranke »Daily Herald« že piše. da mora bili predlog odklonjen. Zastopniki delavske stranke pravijo, da so angleški komunisti do 22. junija 1941 bojkotirali vojno, hujskali k sabotažam in odporom med delavstvom in vojaštvom. Sedaj so padli v drug ekstrem. toda angleška delavska stranka ne more pozabiti njihove politike v prvih dveh letih sedanje vojne. Po pisanju lista »Daily llerald« komunisti niso demokrati. njihovo gibanje ni angleško, marveč rusko, denar za njihovo propagando se ne zbira v Angliji, marveč prihaja iz Moskve. Komunisti tudi ne predstavljajo volje angleških delavcev, marveč izvajajo povelja kominterne.
Ta dogodek je najznačilnejši za sedanji položaj. London in Moskva sta zaveznika, toda angleški delavci odklanjajo Sovjetsko Rusijo. Stalinova Rusija sovraži Churchillovo in Attlce-
jevo Anglijo, mora pa se boriti in krvaveti z* anglosaški kapitalizem. (»La Stampa«.)
\\
Angleži zopet ribarijo v kalnem
Jasen odgovor turškega lista na iluzije o Wilsonovem obisku v Ankari
Berlin, 21. aprila. >11 Piccolo* poroča iz Berlina: Tukajšnji krogi z gotovim zanimanjem registrirajo poluradno turško stališče do obiska poveljnika angleških sil na Bližnjem Vzhodu generala VVillsona v Ankari. Komentar je objavil lis' »Ulusc, ki navadno izraža mišljenje turškega zunanjega ministra. Komentar je izšel v trenutku, ko so anglosaški listi objavljali fantastične Heu-terjeve domneve in ko je bila podpisana nova turško-nemška gospod, pogodba. Angleški umik je razviden iz angleškega poročila: >Izvedelo se je, da so trajali razgovori generala VVillsona z načelnikom turškega glavnega stana štiri dni in da so bili v vzdušju tovariške prisrčnosti in medsebojnega umevanja ter so imeli za glavni cilj to. kar je bilo predmet razgovorov v Casablanci in pri poznejšem Churchilovem obisku v Adani.t V poročilu torej ni bilo potrjeno, kar je svoj čas govoril celo angleški ministrski predsednik o dobavah vojnega gradiva. Turčiji, da bi ta lahko učinkovito branila svojo nevtralnost in svojo neodvisnost.
Glavni motiv >Ulus<-ovega članka je: poglavitna skrb ankarske vlade je in bo ohramba nevtralnosti in neodvisnosti proti komur koli. V tej zvezi ne bo odveč povedati, da je strahoten nokoli poljskih častnikov v Katinskem gozdu na-
redil globok vtis na turške kroge in moskovsko zanikanje o tem dejstvu je imelo podoben učinek kakor zanikanje o poročilu, češ da Molotov pri svojem obisku v Berlinu v primeru sodelovanja z Nemčijo ni zahteval bele karte za Dardanele in okolico. Turčija ima torej eno samo skrb. Ostati izven vojne in si zagotoviti sredstva za obrambo svojih meja. Kdo ograža turške meje. ankarska vlada dobro ve, če bi na to pozabila, pa jo vedno bolj opominja boljševiški imperializem, za katerega so Dardanele eden bistvenih ciljev, angleški Bližnji vzhod pa je najnaravnejša pot za dosego tega cilja. Zato je urednik >Ulusa< moral jasno opozoriti, >da ves svet ve, da je turško prebivalstvo za trdno odločeno prenesli kakršno koli žrtev v primeru, če bi kdor koli napadel naše ozemlje.«
Madžarski obisk v Sofiji
Sofija. 21. aprila. AS. 24. aprila bo obiskal Sofijo madžarski trgovinski minister Ferencz Ginde. Visoki gost bo ostal tri dni v Bolgariji. Sel bo tudi v Plovdiv, kjer bo prisostvoval odprtju tamkajšnjega mednarodnega .velesejma.
Zamenjava vojnih ujetnikov med Italijo in Anglijo
Rim, 21. aprila. AS. Med Italijo in Anglijo sc je začela druga zamenjava vojnih ujelnikov-inva-lidov ter zaščitnega osebja (zdravnikov, vojaških kuratov ter vojaških bolniških strežnikov). Ta zamenjava se izvaja po dogovoru v Ženevi iz I. 1929 in prihaja za ono v aprilu 1912. Potrebna dela za zamenjavo so bila opravljena v Lizboni in Sinirni, ko sla portugalska in turška vlada privolili, da smeta obe stranki uporabljati ti pristanišči. Kaže, da bo to delo končano v začetku junija. Pri tej priliki se bo vrnilo okoli 2000 italijanskih vojnih ujetnikov-invalidov ter določeno število častnikov-zdravnikov, vojaških bolniških strežnikov in kuratov. Razen tistih, ki bodo zaradi zdravstvenega stanja potrebni posebne nege po bolnišnicah, pojdejo vojaki na dopust, ko bodo dopolnili kontumacijsko dobo. Sklenjeno je, da bodo vračajoči se vojaki sami sporočiti rodbinam prihod v domovino.
Quisling na obisku pri Hitlerjv
Berlin. 21. apr. AS. Obisk predsednika norveške vlade Quislinga v Hitlerjevem glavnem stanu je sprožil obširen odmev v političnih krogih nemške prestolnice. Kakor poročajo, so posvetovanja trajala nekaj dni in je bila pri njih dosežena popolna istovetnost v pogledih na vsa vprašanja, ki se tičejo življenjskih koristi vse Evrope. S tem da je Norveška svoje prostovoljce uvrstila med oddelke, vojskujoče se na vzhodu, je, pravijo v Berlinu, dala dejanski prispevek za velikanski boj med narodi, ki se zdaj bije. Zmaga sil reda bo ustvarila pogoj za dosego listih tvornih čiljev, ki jih omenja uradno poročilo o prisrčnem in važnem srečanju med Ducejem in Hitlerjem; ciljev, ki govore o sodelovanju vseh evropskih narodov na podlagi njihovih skupnih korisli in pravic.
Švedi sestrelili angleški bombnik
Stockholm, 21. aprila. AS. En angleški bombnik iz skupine, ki je napadla Nemčijo, sc je pojavil nad švedskim nebom v Malmoe in jc bil zadet od protiletalskega topništva. Letalo je treščilo v morje blizu obale. Sedem članov posadke je bilo rešenih in interniranih.
Ankara, 21. aprila. AS. V Iraku so angleško vojaške oblasti prevzele oddelek za politično policijo v iranskem notranjem ministrstvu. V pet.ro-lejske kraje so bile poslane nove čete za vzdrževanje reda. V teh krajih je prebivalstvu strogo preovedano vsako politično udejstvovanje.
NAROČAJTE »SLOVENCA«
Obiski Visokega komisarja na praznik dela
Skrb Visokega komisarja za blagostanje slovenskega delovnega ljudstva
Ljubljana, 21. aprila.
Na današnji dan, ko proslavljajo po vsej Italiji Dan dela in praznik ustunovitve Rimu, je Visoki komisar Ekscelenca Grazioli hotel pouduriti proslavo obeh praznikov v Ljubljanski pokrajini z različnimi obiski in sicer v naslednjih ustanovah: Pokrajinski delavski zbornici, Kmetijski družbi in pri vseh podpornih društvih, ki imajo svoje prostore v palači Hranilnice Ljubljanske pokrajine.
V palači Delavske zbornice
Okrog 10 se je Visoki komisar pripeljal s svojim najožjim spremstvom pred palačo Delavske zbornice, kjer ga je pozdravil dr. Branko Alujevich v imenu nnstavljuncev in članov Pokrajinske delavske zbornice. Dr. Alujevich je Visokemu komisarju razkazal vse uradne prostore, ki jih je Ekscelenca Grazioli z zanimanjem ogledoval, se razgovarjal posameznimi nastavljenci, zanimal za njihovo delo in za vsakogar našel primerno besedo. Med obiskom v Delavski zbornici se je Eksc. Visoki komisar, katerega so spremljali predsednik in eksperti, podrobno zanimal za vprašanja raznih kategorij, katerih sedeže je obiskal. Razgovarjal se jo s predstojniki teh kategorij o tekočem delovanju in zlasti o zaščitni in podporni akciji za delavstvo, o pobudah za pomoč delavskim slojem, ki so zaradi današnjih okoliščin v slabšem položaju. Eksc. Visoki komisar je tudi obiskal inšpektorat dela, kjer ga je sprejel inšpektor inž. Masera. Po obisku uradov Zveze in njenih oddelkov se je Ekscelenca Visoki komisar podal v dvorano. Po temeljitem ogledu vseli prostorov se je Eksc. Grazioli napotil v slavnostno dvorano Delavske zbornice, kjer so bili zbrani že vsi nastavljenci in člani odbora Pokrajinske delavske zbornice. Ob tej priliki je predsednik dr. Branko Alujevich naslovil na Kksc. Visokega komisarja lepe besede, spomi-njajoč se velikega zanimanja, ki gn Visoki komisar goji za delavstvo, omenjal njegove številne obiske delavskim ustanovam in veliko skrb, katero Ekscelenca Grazioli, kot predstavnik fašistične vlade, kaže ob vsaki priliki. Zagotovil mu je v imenu svojih sodelavcev popolno lojalnost in obljubil, da bodo on in njegovi vedno skrbeli, dn bodo smernice, ki iih Visoki komisar v imenu fašistične vlade daje, vedno udejstvili in tuko z dejanji dokazali svojo dobro voljo.
Ekscelenca Grazioli je nato povzel besedo ter spregovoril nasproti zastopniku delavcev svoj tovariški pozdrav. Poudaril je pomen dneva, ki ga je Duce odločil za praznik vseh tislih. ki delajo na vseh področjih in na vseh odsekih narodne proizvodnje. Ko je nato govoril o delovanju Zveze, jc ugotovil, kako so delavci pokazali svoje globoko razumevanje ne samo za gospodarski. temvc-i tudi moralni pomen fašističnega korporativizma. Poudaril je koristi, ki ga je prinesla ta organizacija delovnim razredom v Ljubljanski pokrajini. Potem je govoril o položaju, kl so ga povzročili razočarani kriminalci in hujskači sovražne propagande. Ti so naredili slovenskim delavcem toliko škode in pretili toliko slovenske krvi. Poudaril je ponovno, da kdor lojalno dela, bo deležen vseh dobrot pravtako lojalnega ravnanja, medtem pa. ko velja za tiste, ki hočejo vztrajati pri 6vojih zločinskih namenih, neizprosnost vojnih zakonov ter posledice njih lastnih nepremišljenih dejanj.
Izjave Visokega Komisarja so žele veliko odobravanje. Zlasti pa so bili vsi navzoči prijetno presenečeni, ko je Eksc. Grazioli naklonil za predstoječe velikonočne praznike 50.000 lir Ljubljanski zastavljalnici, da bodo tako revni sloji tamkaj zastavljene predmete odkupili, dalje 37.500 lir Pokrajinski delavski zbornici. Razdeljenih bo 1000 paketov 7. živili najbednejšim ljubljanskim družinam, javne kuhinje pa bodo dobile večje obroke olja. mesa in riža. Ta dejanja človečanske solidarnosti so globoko dojmila na vse navzoče, ki so vneto zaploskali gesti Visokega Komisarja. In medlem, ko je zapuščal dvorano, so mu ponovno pokazali svojo hvaležnost.
csssnacasnaaHiniinBoeHBBiiisEHEBiKBBiBns
C£red umivanja neg v stolnici
Obreda umivanja nog se udeleže na veliki četrlek, dne 22. aprila 19-13, v ljubljanski stolnici sledeči starčki:
Anion Cič iz Ljubljane, star 01 let; Anton Adam iz Borovnice, star 90 let; Tomaž Seliškar iz Ljubljane, star 86 let; Franc Bitenc iz Ljubljane, slar 86 let; Janez Muren iz Stopič, star 85 let; Alojzij Polanjko iz Ljubljane, slar 85 let; Jernej Bizjak iz Ljubljane, star 82 let; Alojzij Lukner iz Ljubljane, star 82 let; Jakob Grčman
Eksc. Grazioli ie nato obiskal Delavsko menzo. Tu se je zadržal z nekaterimi navzočimi ter obiskal kuhinje, kjer je pokusil pripravljena jedila.
Pri Kmetijski družbi
be. ter
Nato se je podal na sedež Kmetijske^ druž-kjer ga je pozdravil ravnatelj inž. Ferlinc izvedenec. Tu je obiskal Visoki Komisar urade in skladišča. Ravnatelj inž. Ferlinc mu je naslovil v knjižnični dvorani hvaležen pozdrav družbe, ki šteje že 176 let obstoju ter zbira okrog sebe več tisočev kmetov v pokrajini. Visoki komisar je odgovoril ter poudaril važnost, ki ga ima v sedanjem času poljedelj-stvo ter delo, ki ga zelo zaslužno in dobrotno razvijajo poljedelci. Nato se je zadržal pri zelo redkih in starih časopisih, ki jih poseduje družba.
V palači hranilnice Ljubljanske pokrajine
Odtod je Eksc. Grazioli pohitel v palačo Hra- _ nilnice Ljubljanske pokrajine, kjer je pregledal ■ delovanje občinskega podpornega odbora, urada ■
1
88
DALE CARNEGIE
Robo si pridobiš prijateljev
Ce bi tudi vi živeli kakor jo živel Al Capone,
Gospodarstvo
Skupščina združenja industrijcev in obrtnikov
V petek dopoldne je bila v Ljubljani skupščina Združenja industrijcev iu obrtnikov za Ljubljansko pokrajino. To je prva skupščina po izvršeni reorganizaciji strokovnih združenj na področju Ljubljanske pokrajine, po kateri se jc število včlanjenih podjetij zelo povečalo s priključitvijo novih strok. Skupščini so prisostvovali korporacijski inšpektor inž. Masern, strokovnjaka pri Združenju industrijcev in obrtnikov ter odseku za obrtništvo, zastopniki Zveze delodajalcev in številno članstvo. Skupščini je najprej podal poročilo predsednik, nato pa so bila odobrena poslovna poročila, ki obravnavajo delo in okcije združenja v pretekli poslovni dobi, nato pa je odobrila tudi računski zaključek združenja za preteklo leto.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni predsednik, podpredsednik ter čluni nadzorstva in njih namestniki.
Nova ureditev prodaje tipiziranih
tekstilnih izdelkov
Ministrstvo zn korporncije je izdalo nove predpise o razdelitvi tipiziranih tekstilnih proizvodov. Na osnovi novih določil bo pri Konfederaciji industrije osnovnnih več uradov za razdelitev posameznih vrst tipiziranih tekstilnih izdelkov. Konfederacija trgovcev pa bo sestavila seznam trgovcev, ki bodo lahko prodajali tipizirano blago. Korporntivni odbor pri ministrstvu bo razdelil kontingente, ki naj bi odpadli na posamezne pokrajine in pa količine, ki naj služijo konfekciji. Pokrajinski uradi bodo potem dobljene količine razdelili med tvrd-kc, ki bodo pooblaščene zn prodajo v pokrajini. Trgovci nn drobno bodo dobivali blago na osnovi posebnih boiiov, ki jih bodo izdajali pokrajinski uradi.
Nakaznice za obrtniški petrolej in bencin
Obrtniki, ki potrebujejo petrolej in bencin, naj dvigajo nakaznice pri Pokrajinskem svetu korporacij, Beethovnova ulica št. tO po sledečem redu: Od 1. do 3. mizarji, knjigovezi, slikarji, urarji, graverii in optiki. Od 3. do 5. mehaniki, ključavničarji, kleparji steklarji in elektrotehniki. Od 5. do 7. krojači, modistke in krznnrji.
Skupne prošnje za nakazilo je vložil Odsek za obrtništvo.
Kdor ne dvigne nakaznice do določenega roka, mu zapade in se bo izdala strankam, ki potrebujejo večjo količino.
Navedeni roki veljajo za vse bodoče me-scce v tem letu in se ne bodo več objavljali.
Maksimalni cenik št. 7
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-X1X naslednje cene v prodaji pri trgovcu na debelo in na drobno za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 22. aprila 1943-XXI. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu in trgovcih na debelo in na drobno. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati niže, nikakor pa ne više kakor po odrejeni ceni.
Česen novi (4.15 na debelo) 4.90, heluši (8.25) 10.50, karfijola (2.75) 3.25, korenje očiščeno (2.90) 3.45, čebula zgodnja (2.85) 3.35, kopre (2.15) 2.85, šolala vseh vrst (3.10) 3.80, špinača (2.80) 3.35, zelena (3.75) 4.50, marelice suhe (43.50), 58.50, la (Moro-Tarocco) (8.35) 9.35, poma
za zaščito mater iu otrok, pokrajinske podporne B ________ _________
ustanovo in oddelka za zdravstvo. Na občinskem B j0 bi imeli njegOV značaj in njegove lastnosti, bi podpornem uradu mu jo pristojni šet g. Mcdajna B mor(ia tudi vi postali to, kar je postal on in bi povedal, da imajo redno vpisanih v podpornem B wu dalles tgm) kjer je on. Kaj pa ste prav za seznamu od 5000 do 6000 družin, ali točneje 14.504 B prav ^ lastni zaslugi 1 Ce niste kača klopotača, podpirance, ki prejemajo mesečno 460.000 lir. V ■ nigte gam0 zat0i ker sta vaš oče in mati človeka, javni menzi jih dobiva zastonj kosilo opoldne 353. B Ce ne poljubl jate kravjega repa in obožujete kač, zvečer je na večerji 274 oseb, spi pa jih zastonj H je to gam0 zal0i -ker niste Indijci in ne prebivate približno okrog 200. Tu je sprejel Visokega ko- g na bregovih Brainaputre.
misarja predsednik Sen. Campana. Visoki konu- m Prav za prav nimat0 nobene zasluge za to,
sar se je zanimal za poslovanje posameznih ura- H	Zato morate razumeti nesrečne ljudi in
dov. Ko je odhajal v drugi oddelek gajeusta- g kar ste Zato mora p	^ ^ gimpa.
vila ženska, proseč ga podpore. Eksc Graziol ■ ?n0 in vzljubili vas bodol
e zanimal za njene razmere in odredil, da dobi B '"/V	-i	« T„i«i M„v Al-
dvakratno podporo za veliko noč, poleg tega pa g Nekoč sem govoril na radio o Luisi May Al-še paket z živili. Tudi tukaj se je razgovarjal s « coot ter pr tem zagreš,lzelohuiozeml]ep^ posameznimi uradniki in uradnicami, se zanimal B napako glede njenega rojs nega kraja 1 osusulci •a njihovo delo in za vsakogar našel bodrilno be- g so to opazil. in kmalu nato sera, pr.sjel 'kup p. sodo	m sem in brzojavk, ki so se zgrazale nad to po-
5 moto. Nekatera teh pisem so vsebovala naravnost B žaljivke, kakor da bi jaz obdolžil nesmrtno pisa-S teljico »Majhnih žena« pripadnosti k ljudožrske-—mmmm	m mu plemenu na Novi Gvineji. Zlasti je bilo divje
"in žaljivo pismo neke gospodične. Popadla me jo Italijansko - madžarsko industrijsko sodelo- j skušnjava, da bi ji vrnil milo za drago. Sporočil vanje. V prvih dneh meseca maja pride v Bu- „ bi ji, da sem se jaz sicer zmotil v zemljepisju, dimpešto na povabilo madžarske industrijske a ona pa 6e je še bolj zmotila v lepem vedenju in zveze večja delegacija italijanskih industrijcev, g v iepj vzgoji. Takoj nato sem pa pomislil, da bi da bi nudaljevula lani začete razgovore o_in-0to lahko naredil vsak povprečnež. Boljše bi bilo, dustrijskem sodelovanju med Italijo in Madžar- a ge bi 6i iz te hude nasprotnice naredil prijate-sko. Zlasti gre za naslednje panoge: tekstilna, ■ jj^,
železarska, električna, lesna in kemična iudu- £ Poklical sem jo torej po telefonu in najin strija.	O pogovor 6e je takole razvijal:
Banco di Napoli izkazuje za lansko leto J jaz. >praRa (»ospodična. pred nekaj dnevi povečanje čistega dobička od 8t-7 na 86.5 milij- » ste mi pjga|[ plsmo jn jaz S0 vam zanj zahvalju-lir. Tuja sredstva znašajo nad 10 milijard lir. H . (
Banka je odprla nove agenture v Cetinju, Baru jg L 0na (kratko in odrezano, značilno za izobra-in Podgorici v Črni gori, nadalje v Snalatu in a ieno jn 0iikano osebo): »S kom imam čast go-Cattaru v Dalmaziji in končno na otoku Krfu. B voriti?<
Hrvatski državni proračun. Finančni minister J jaz. >Spm {a in ta |n vi s|e mj pisali, ker dr. Košak je te dni izjavil, da novi državni pro- b ^em se zmolil glede rojstnega kraja pisateljice račun, ki je v veljavi od 1. januarja letos, pe vse- B Alcoot Bili ste ze]0 ljubeznivi, da ste me spom-bujo nobenih povišanj davkov. Pač pa so se zvi- JJ nj|j na (o pon)0t0. <
šale cene monopolskih proizvodov in davek na ■ o'na. ,prav za prav bi se vam morala jaz poslovni promet. Nadalje je bil uveden poseben" opravičiti. Ko sem pisala pismo, sem bila zelo davek na vojne dobičke. Izredne izdatke krije B siabo razpoložena.«
država z najemanjem posojil. V kratkem bo re- ■ jaz. >jsTe_ ne<" krivda je na moji strani. Svojo organizirana hrvatska državna banka, ki prevza- ■ pomoto' seni' zadnjo nedeljo popravil po radiu, me nalogo vzdrževati stabilno vrednost denarja. B zdaj ge pa moram opravičiti tudi vam ter se V prvih dveh letih samostojnega življenja hrvat- B vam ^hvaliti. Saj se ne dogaja, da bi si izobra-ske države je izdala država za oboroženo silo 16 ■ jeno osebe, kakor ste vi, jemnle čas ter pisale milijard, za socialno skrbstvo 2 milijardi in za g ljudem, ki govore po radiu. Upam. da boste to javna dela 3 milijarde kun.	■ ge storili, £e boste opazili šo kakšno pomoto pri
■	mojih predavanjih.«
■	Ona: »Zelo me veseli, da ste na ta način S sprejeli mojo kritiko. Biti morate zelo simpatična S oseba. Prav ugajalo bi mi. če bi vas malo od B bližje spoznala!«
■	»Tako sem z lastnim kesanjem ln z zahvalje-SK Korotan prireja 26. in 27. t. m. prvi del ■ vanjem pripravil 6vojo nasprotnico do tega, da
VII. nagradnega turnirja v namiznem tenisu za g ee mi je opravičila ter vrnil za žalitev lepo be-prvenstvo Ljubljane, pod pokroviteljstvom ljub- ■ sedo.
ljanskega župana generala Leona Rupnika. O ve- J Tudi v visokih političnih krogih je^ treba vsa-likonočnih praznikih bodo igrali juniorji, 1. in g kodnevno zadevati v ista težka vprašanja. Celo 2. maja pa pridejo na vrsto seniorji. O podrob-noslih tega turnija bomo šo poročali.
iz Ljubljane, star 81 let; Jožef Sušleršič iz Ljub- : pomaranče la (Moro-Tarocco) (8.35) 9.35, poma-liane star 78 let: Tomaž Kalan iz Ljubljane, star i ranče Ha (7.35) 8.35, limone la (15 cm obsega) 78 let- Franc Kažišnik iz Ljubljane, star 66 let. I (4.—) 4.70, kos 0.50, orehi Sorrento (26 —) 30.—
SP0RT
Korotanov velikonočni turnir
Skupna starost starčkov znaša 990 let.
orehi navadni (21.50) 25.—.
Šport v kratkem
■	predsednik Taft se je moral naučiti, kako veliko S važnost ima ljubezniv nastop, če je treba nevtra-
■	lizirati kislino sovražnega razpoloženja. Opisal B vam bom način, kako se mu je posrečilo pomiriti
, . i	,i..t-.B razsrjenost častihlepne in razočarano matere. Ta-
Spet so tekli cez drn in strn v okolici Du- ■ kol ripovcduj0 Taft: naja in sicer tokrat na 7000 m dolgi progi. Sre- B >Neka gospa iz Washingtona. žena visokega ca tokrat ni bila na strani Groyerja ki je do- B oli,jgnpga funkcionarja, me je že šest tednov nad-slcj samo zmagoval; prehitel gn je \Veigel m ■ fe„ova] '" da ,,i imenoval n jenega sina na neko fmagal v 23 min. jj sck. Groyer je bil samo B do*lo2pno meslo. Poslužila se je celo pomoči ne-
ll^uP'• ,	.	. .. ,	. ,	S katerih senatorjev in drugih visokih osebnosti.
Tschammerjcv spominski dan. 2. maja bo pre- ■ Jaz gem dobro vedolt da je hilo treba za teklo deset let, odkar so imenovali pokojnega von B tjgt() meKgto velike tehnicne sposobnosti, zato Tschammerja za nemškega državnega športnega ■ , d, imenoval drllBega kandidata. Takoj nato vodjo. Njemu v spomin bodo priredili 2. maja t. 1. ■ dobi] . od	y katerem me rnzoča-
vsi športni klubi in vsa telovadna društva Nem- B	u ^tožuje. da sem barbarsko bilje, ki ni
čije spominske prireditve, ki bodo pod vedrim ■ ho(eIo naredju ^atere sreCne z eno san,o potezo,
nebom.	B . j. t poteza ne stala nobenega truda.
Breitmayer prevzel posle pok. nemškega B ' . . ^ kafe „ jo žal da je af,itira,a
Športnega vodje Tschammerja. Iz Berlina po- B	g ' . kandidature. Ali ie to način,
rocajo, da bo vodil posle državnega urada za g	» , g , „. vnemo?
tre-
telesno vzgojo vladni ravnatelj Breitmayer, do- B R ljudje dobijo slična pisma, jih prv kler ne bo prišlo do imenovanja novega držav- B	prime skušnjava, da bi vrnili milo za draoo.
nega spor nega vodje. V dobro informiranih ■	P	, J	,er npk ( dnj ?a.
krogih sodijo da bosta pnsla v postov za na- g Tudi jaz sem tako naredil. Cez nekaj dni slednika von Tschammerja dr. Kari von Halt M	u ^	dobro razump, nie.
pn	mnipnrpv Vi note E™ razočaranje, toda ni bilo možno drugače. Za
9 tekmah nemških ranjencev, ki se .pote-g	je treba zelo velikega tehničnega zna-
gujejo za državni športni znak, c.tamo neka- g 10 j b; ^ bila odvigna samo od mene, tere podrobnosti, ki so za _ sportn.ke-.nval.de g "la,	r . a	.
zelo razveseljive. Tako poročajo, da se |e ude- n	»>"> «u ^ a	hndnp-
ležil plavalnih tekem v'Leipzigu invalid z am- g (s>	'anh,!-°n	To niTmo io ie
putirano nogo pod kolkom; 100 m prosto je g nost v službi, k. jo je fa a«! To ti.smo jo je preplaval v i min. 21.8 sek., 300 m pa v 5:35 g pom.r.lo;m gospa se m. je pismeno opictila za-min. Omenjamo, da je čas za plavanje ranjen- g svojega prejšnjega nastopa, cev na 300 m določen na 9 min.	**
Willi Miichel, eden najboljših nemških rokoborcev, rodom iz Kiilna, je padel na vzhodnem bojišču. Mochel je bil dolga lela član državne reprezentance in je slovel zlasti v borbah prostega sloga.
Nogomet pridobiva nn Madžarskem vedno več prijateljev. Nogometna zveza je objavila statistični pregled obiskovalcev drž. prvenstva
BHBBBBBHOBBHBBnBOBBBBBKfflSEnsraBB
od 1. 1939 do 1. 1942. Pred štirimi leti je bilo na prvenstvenih tekmah v vsem 500.000 gledalcev, lansko leto pa so že prodali 954.000 vstopnic. Povprečna udeležba na tekmi je znašala 1. 1939 2700 oseb in je naraščala v naslednjih letih takole: 2800, 3500, 3900, lansko jesen pa je že znašala 4300.
8 .
Prvi poskus za »utrditev terena« se je izvršil čez pet let po svatbenem praznovanju v Petrogradu o priliki poroke velikega vojvode Sergija z veliko vojvodinjo Elizabeto. Takrat sta se oba otroka močno navezala drug na drugega. Pozimi leta 1889 je prišla princesa Aliks za nekaj tednov v Rusijo na obisk k svoji sestri Elizabeti, in se je pojavila na velikem dvornem plesu. V tem času se jo kar blestela v svežosti svojih sedemnajstih let, a njena lepota, ki se je z nje razodevala prezgodnja zrelost, še ni bila povsem razcvetena. Na dvoru in po mestu so šušljali, češ da je ona bržkone nevesta carjc-vičeva in zato so jo opazovali s kritičnimi pogledi. Presojali so jo in dejali, da je neokretna, premalo graciozna in mimo tega še boječa in štorasta, in so se ji smejali. Dvorjani so brž opazili, da car in carica nisla prav nagnjena k temu, da bi se vedla s princeso ko z bodočo sinaho in to odkritje je še povečalo kritike o njej. Princesa Aliks je kaj kmalu začutila, da jo obdaja mrzlo ozračje in bilo ji je jako neprijetno. Vendar je to ni toliko prizadelo, saj sc jo med njo in carjevičem obnovila presladka idila iz otroških let! Mlada dva človeka, ki sta bila zdaj že na pragu za vslop v težka leta bodočnosti, sta našla drug drugega, njuni roki sla si obetali nove zaobljube. A v tem sla opazila, da se jo zdaj v njiju porodilo globlje čustvo. Carjcvičevi starši so se delali, ko da ne opazijo ničesar in oba zaljubljenca sta mislila, da odobravajo njuno nagnjenje.
Težko je reči, kakšne tehtne vzroke bi bila imela car in carica
proti temu zakonu. Ali jima je bila nemara princesa osebno zoprna, mogoče bolj neljuba, kot je bila carju in carici neljuba njena sestra velika vojvodinja Elizabeta? Ali pa je stopila v ospredje mržnja do germanstva s strani Aleksandra III. in njegove soproge, ali pa bojazen pred prevelikim vplivom angleške politike? Ali pa sta nemara car in carica slišala kaj o usodni dedni bolezni hemofiliji v nasledstvu hčerž kraljice Viktorije? Vendar je malo verjetno, da bi bil kdo misli na ta poslednji vzrok, saj ni nihče več govoril v petro-grajski družbi o tej bolezni in nihče ni do tistega usodnega trenutka, ko se je toliko let kasneje pojavila bolezen, vedel kaj o tem in da bo zahtevala kot svojo žrtev vprav prestolonaslednika.
Pa bodi da je bilo tako ali tako, ob koncu svojega drugega bivanja v Rusiji, ni ponesla princesa Aliks ničesar drugega s seboj kot svoje sanje in le malce upanja, da bi se kdaj uresničile. Vendar se je drugo leto, leta 1890., spet povrnila tjakaj, a ne v Petrograd, ampak v Moskvo, v grad Ilinskoje, kjer je bilo bivališče velikega vojvode Sergija, ki je bil tedaj moskovski generalni gu.vernator, in velike vojvodinje Elizabete. Prepričana je bila, da bo videla carje-viča Nikolaja. Ta je brez dvoma prav tako upal na svidenje, vendar mu oče ni dal dovoljenja za pot v Moskvo. Svoje veliko razočaranje je predal svojemu dnevniku, kamor si je zapisoval vse svoje vtise in doživetja.
>Moj Bog! Kako bi šel rad v Ilinskoje: Viktorija (battenberška princesa) in Aliks sta ondi na obisku. Ce je zdaj ne bom mogel videti, bom moral čakati cclo leto, a to bi bilo tako strašno!!!« (20. avgusla 1890.)
»Dolgo sem mislil, da mi bo po manevrih dovoljeno iti v Ilinskoje. ..« (26. avgusta 1890.)
To tako zaželeno dovoljenje pa ni bilo odobreno, in princesa Aliks jc mora!« odpotovati, nc da bi bila videla njega, k! je preveval vse njene misli in s katerim so jo vezali prisrčni spomini.
Kraljica Viktorija se je oglasila, da bi razčistila ta položaj. Po ovinkih je vprašala, ali no bi bilo pametno, da bi princesa Aliks
spremenila svoje verstvo, saj je bila mladenka že v tistih letih, ko so pri protestantih birmani, in kraljica je mislila, da bi bilo bolje, da princesa ne bi še sprejela tega obreda, češ če se hoče kdaj poročiti z ruskim prestolonaslednikom, se mora v tem primeru odreči svoji veri, saj mora biti carjevičeva žena na vsak način hčerka ruske pravoslavne Cerkve. Ruski dvor pa je izmikajoče odgovoril, da je carjevič še premlad in ga še ne mislijo oženiti. Mimo tega pa bo zdaj odšel na poučno potovanje na Daljni vzhod. Na podlagi takega odgovora je bilo težko zavreči sleherno upanje gledo na možitveni načrt.
Princesi Aliksi je bil to zadosten odgovor in ni več upala. Dala se je birmati po protestantskem obredu in je v dno duše občutila svojo vero. V njenih očeh tak obred ni bil gola zunanjost: živo je bila prešinjena z duhom pobožnosti in ko je bila binnana, jo občutila to kot prisego za vse življenje. »Zvestoba in vera zavzemata največji del v mojem življenju,« je morala napisali čez šest in dvajset let kasneje svojemu možu, ko ga je spominjala njune zaroke. »Ne morem se kar tako spremeniti.« (Pismo z 8. aprila 1916.) iti sama misel na možnost kake odpovedi po tej svečani zaprisegi vpričo protestantskega oltarja jo je navdajala z grozo. Nikoli se ji ni zdela mogoča kaka poroka, ko bi se morala zaradi nje povsem odpovedati svoji veri in prestopiti v drugo. Zprla se jo vase kot anglo-nemška princesa, študirala je, mnogo brala in si prizadevala, da bi pozabila na svoje sanje prve ljubezni. Zgodilo pa se je nekaj zanimivega: kraljica Viktorija je bila za čas teh misli, da bi to svojo vnučko poročila s svojim vnukom vojvodo Clarenceškim, ki je bil najstarejši sin princa Walleškega. Tako se je dozdevalo, da bo prišla na angleški prestol, namesto na ruskega. A ta načrt se nI uresničil (bržkone zavoljo prevelikega sorodstva). Vojvoda Clarenceški se je zaročil s princeso Marijo di Teck in je umrl, še preden je prišlo do poroke, in sicer 1. 1892. (Nalo se je princesa Marija di Teck poročila z mlajšim bratom svojega umrlega zaročenca, in sicer z vojvodo Yorškim, kasnejšim kraljem Jurijem V. Nekdanja Marija di Teck je današnja angleška kraljica-mati Mary.)
Prijetne skrbi prinaša veliki teden
Spet smo pred prazniki. Letošnji so 6icer bolj pozni kot po navadi, zato jih ljudje tudi z večjo nestrpnostjo pričakujejo. Marsikomu je letos postni čas kar hitro minil, ker je bil pustni tako dolg. da se je njegovega razpoloženja na-vzel, ga nosil s sabo v prvem postnem obdobju in se prav za prav šele ob butaricah na cvetno nedeljo spomnil, kako blizu smo vendar že Veliki noči. Saj na cvetno nedeljo skoraj vsi |>osta-nemo, če že ne ravno otroci, vsaj mladi, in zdi so nam, da nas majhna oljkova vejica postavi ?!a dvajset, morda celo za trideset ali štirideset let nazaj.
Na veliki teden je povsod opažati veliko ner-voznost, ki 6e polašča ljudi, predvsem gospodinj. Sicer je doma že vse v najlepšem redu: od lepo umitih oken do zajemalk, ki se svetijo kot le kaj, od osnaženih preprog do blestečih se prtov, ki čakajo nekje spravljeni, da bodo oživljajoča podlaga zemeljskim dobrinam, kajti ob praznikih se jč z veliko žlico; poleg vsega pa še obiskovalci sodijo gospodinjine zmožnosti po njenih kuhinjskih izdelkih, kar predstavlja 7.a mnoge kamen spotike, za druge pa nekaj minut ali uric prijetnega krandjanja, ki ga olajša kozarček boljšega. Po suhem mesu postane človek vendar žejen, potice mu izsuše grlo — kako ne bi pili?
Da pa je gospodinja — mati še bolj na trnju, pripomorejo veliko sinovi in hčere, ki proste
dneve počitnic izrabljajo predvsem za to, da svoj nos vtikajo v vse lonce in posode, da koračijo po kuhinji gor in dol, odpirajo omare, skrivoma uhajajo v shrambo — skratka, dovolj jih je povsod tam, kjer jih je najmanj treba. Mati jih seveda podi ven, a čim bolj ukazuje in se razburja. tem manj zaleže. Če jih spomni na knjige in šolo, je že skoraj ogenj v strehi. Zdaj, ko so počitnice, se vendar ne bodo učili, zato se pa pravi počitnice. Če bi ti dnevi odmora imeli kak drug smoter, hi tudi poiskali drug izraz zanjo. Tako pa — počitnice in to naj bodo! Takrat, ko gredo h koncu, se bosta že gospod sin ali gospodična hčerka spomnila in malce prepadena ugotovila, da ta in ona stvar še ni narejena. Potem bosta sedla k mizi in hitro naredila.
Ljudi malo skrbi, kakšno vreme bomo imeli za praznike. Splošno so — na žalost — mnenja, da bo deževno, ker smo dosedaj bili oblagodar-jetii s tako lepimi dnevi, kot jih že zlepa katero pomlad ni hilo. Tudi letošnja zima. ki niti tega imena ni bila vredna, bo hotela še malo pona-gaiati in nas z izdatno mero dežja namočiti. Vse kakor bi bil ta dež zelo zaželen, sicer bo nastala po poljih in nasadih velika škoda.
Naj bo vreme tako ali tako, prazniki bodo vseeno združili sorodnike in znance, ki 6e žo dolgo niso videli.
Petelinovo petje
Odlomek iz Kristusove zgodovine.
slovnim orisom in globoko resnobo obdelal ta i
verski problem. Razplet pa spada med tiste tihe in pretresljive skrivnosti našega duhovnega sve- i ta, ki jih moramo sprejeti samo s ponižnim
srcem.	______ ______ ______ ,
To je vsebina te krasne katoliško umetnine # sledila v seuci zidovja valujočim svetilkam, ki in vsebina igre, ki jo je po Timerinansovem ro- t spremljale Kristusa v bratomorno bozuiio, Sin manu priredil Valemon.	' 1—- *----- '/oi.«.i»i«v
F. Timmermans: »župnik iz cvetočega vinograda«
Predstava v frančiškanski dvorani
Flamec Timmermans (r. 1886) je čudo vit pisatelj. Realist in romantik, predvsem pa pesnik Brabanta, tiste pokrajine in njenih ljudi, ki kar želite življenjskega optimizma, globoke vere, prešerne veselosli in naturnega zdravja. Kdor je bral njegovo Flamsko zemljo, Jezuščka v Flandriji, Bruegla ali prelep Kmečki psalm, ne bo zlepa pozabil čara, ki so ga ta dela polna, čara, ki mu lahko rečemo timmernianovšči-na. Tako posebno mesto zavzema ta avtor v evropski književnosti, ki je hkrati tudi najodlič-nejši sodobni katoliški pisatelj. To je pokazal posebno s svojim najprisrčnejšim in psihološko tudi najglobjim romanom, ki mu je dal mehak pesniški naslov: Župnik iz cvetočega vinograda (1922). Roman je bil izšel v slovenskem prevodu in bil takoj razprodan. Knjiga je po svojem zunanjem okviru ena sama prelestna pesem žlahtnim zem&kim darovom in plemeniti čisti ljubezni, po svoji notranji vsebini pa globoka drama Leontinine žrtve in Izidorjeve borbe za spoznanje in milost vere. Tu imamo dobrega župnika, ki je gotovo najljubkejša duhovska oseba v književnosti, njegovo nečakinjo Leontino, deklico, ki se prebuja v svojo pomladno ljubezen, da jo pozneje vso prevzame ko kres in se spremeni v bolečo odpoved, ki je slabotno Leontinino telo ne more prenesti. Zrivuje se, da bi Izidor, s katerim se ljubita, našel vero in doživel Boga. Kajti Izidor spada med tiste, po srcu do kraja plemenite ljudi, ki pa so jim misli zastrupile knjige in družba in ki navzlic težnji, da bi ve-
rovali: Bolj ljubijo hrepenenje po Bogu, ko Boga samega, kakor mu očita župnik. Šele ob smrtni postelji svoje zaročenke se mu duša odpre in sprejme vero. Timmermans lepo in globoko reši to vprašanje: Ne veruje zato, ker ga je prevzela žalost Leontinine smrti. Ta največja bridkost, ki jo je moral doživeti, je bila dar Milosti, dar vere, brez katere bi nikoli ne mogel biti notranje srečen. V zameno za zemsko ljubezen, je dobil božjo ljubezen in upanje večnega sni-idenja z drago Leontino. Avtor jo s finim duše-
Igro smo že nekoč preje videli v frančiškanski dvorani, kjer je rajni Debevčev Peter podal nepozabni lik župnika. Sedaj je igra nanovo na-študirana, in je prav. To je osvežujoča in živa umetnost. Da bi igra Čimbolj uspela, je prevzel režijo g. Milan Skrbinšek. Treba je |>ohvaliti režiserja, da se jx>leg svojega |x>klicnega gledališkega dela žrtvuje tudi za nase amaterske odre, ki imajo v našem kulturnem življenju važno poslanstvo. Igralci so se v vlogah, ki niso lahke, prav dobro izkazali. Videti je, da si bo frančiškanska prosveta vzgojila j>onienihno igralsko ji družino. Glavne moške vloge so igrali Omahen (župnik), .1. Albreht (Gomar) iu Cigoj (Izidor) Po podajanju in resničnem vživetju v vsebino sta posebno presenetila Omahen in Albreht in tudi Cigoj je dobro jx>kazal nelahko duševno trenje med ljubeznijo in vero. Leontino je igrala gdč. Pustova. Njena igra je — v skladu z vse-
Sarno dva izmed cnajsterih beguncev sta se kesala zaradi strahopetuosti in od daleč drhteč
..........""---- ki so
Simon
Jonov in Janez Zobedejev.
Janez, čigar obraz za Kajlove služabnike ni nov, gre na dvorišče palače skoraj istočasno kakor Jezus, Simon pa — sramežljiv in boječ — nofo vstopiti in ostane ravno prod vratmi. Ce« nekoliko trenutkov gre Janez ven, ko nc vidi tovariša, in želi morda, da ga ima zraven sebe za tolažbo in obrambo, pregovori nezaupno vraturico in pripelje tudi njega. Ko pa gre skozi vrata, ga dekla spozna.
»Ali nisi tudi ti izmed učencev tega človeka, ki so ga ujeli?«
Peter se pa dela skoraj užaljenega: »No vem in no razumem, kaj hočeš reči. Ne poznam ga.<
In skupno z Janezom sodo k ognju, ki so ga hlapci zanetili na dvorišču, ker je bila mrzla noč, čeprav jc hilo aprila. A dekla nc da miru. Pristopi k ognju in ga ostro pogleda.
»Tudi ti si bil,« reče, »z Jezusom Nazare-
bino — prehajala iz ljubke prisrčnosti zaljub- i fanom.«	..... • „ „ „•.„„.
ljene deklice v Iragičnost odpovedi in smrti.	''/,	1» "I*	„,fr< 6
Igranje ji je hilo prepričljevo in osvajajoče. Ho-5 »j'™*"" »•	™ »'.
her igralski talent je tudi gdč. Tiranova v vlogi 1 Vra,ar.ca strese ghno ... se j ne župnikove gospodin e Zofije. Odlikuje jo lahkota \ » -ožje so zaradi pregonrečega in pri rodnost 'predvajanja.	»»MJiv., ga na,no I « "k b
k vratom,
»Zares si tudi ti izmed njih, saj te tudi tvoja Druge manjše vloge so imeli Baje (Van J govorica izdaja.« Mol), F. Albreht (I)r. Bos) in gdč. Artolova J Tedaj so je Simon začel rotiti in prisegati, da (Mieke Zand). Scenerija je bila prav dobra in J gn np ,,02na. Toda nokdo. sorodnik onega Malha, prikupna.	\ kateremu je odsekal uho, ga je prekinil z bo-
Od nekaterih gledalcev, oziroma tijx>v, pa hi a bedami: si res želeli več resnosti. Smeh je sicer zdrav, i »Ali te nisem Tidel z njimi na vrtu?« ni pa vedno na mestu. Posebno v takih primerih J Toda Peter, ki se je bil že zapletel v laži, je izpričuje pomanjkanje srčne kulture. Ce že ni a začel zatrjevati, da ga zamenjuje t nekom drugim mogoče od vsakega zahtevati, da bi dojel res- ^ in da ni prijatelj tega človeka.^ nobo umetnine, pa smemo zahtevati, da se vsaj 7. ozirom na druge zadrži korektno ali ostane doma. Tisto, kar smeš početi na gmajni ali v pivski družbi, ne spada k resni predstavi. Zavedajmo se tega. »Župnik iz cvetočega vinograda« ni predpustna burka.	s. š.
športnik, ki ga je spremljala smola
Iz pripovedovanja svetovnega kolesarskega prvaka W. Riitta
Gheonov Frančišek
Gotovo zavzema med Ghčonovimi igrami, ki so se doslej pri nas igrale, njegovo Življenje svetega Frančiška Asiškega eno najlepših mest. Ghčon predstavlja rešitev sodobne krščanske drame: ne izogiba se zahtevam estetike in je obenem jasen, zdrav, krščanski. »Igralec in milost«, njegova drama o zavetniku igralcev mučencu Genesiju, je izpoved našega pojmovanja gledališča in umetnosti sploh. Odkrit boj larpurlarlizmu; najvišji vzpon človeka — tudi umetnika — je v milosti. Milost ni puščobna, milost oživlja.
Ali je mogel Gheon to lepše dokazati kot s svojo dramo o ljubitelju narave in svetniku Frančišku? Pesnik sončne pesmi sredi čebljajočih ptičkov — ali ni to prizor, ki prežene vse dvome o možnosti verske igre brez prizvoka neživosli? Človeško in božje poslanstvo se je v Frančišku združilo v takšen idealen sozvok, da drama o njem ne sme biti samo enostranski prikaz njegovega življenja, če naj bo do svetnika pravična. Gheon je tako rekoč dramatiziral Rožice sv. Frančiška, tolika je neposrednost v značajih in dogajanju.
Kot dramatik je Gheon močan in okreten. Kako srečno je postavil na oder simbolično zaroko z revščino ali zidanje cerkve I Frančiškova pridiga pticam in stigmatizacija sta dobili obliko, ki je odrsko zanimiva, pa brez vsakega naturalizma ali iskanja za efektom.
Na praznik sv. Jožefa so Frančiškovi križarji prvič jMikazali to igro v prevodu prof. Kureta. Predstava je lepo uspela, dosi je težko izčrpati vse lepote in finese, ki so v delu. Zdaj, ko bodo Življenje sv. Frančiška za veliko noč spet uprizorili, še bodo gotovo še bolj potrudili, saj se zavedajo, da s tem doprinašajo k boljšim nravem in boljšemu teatru.
V nerodnih ali telebanskih letih je čisto razumljivo, da se pojavljajo mladeniči ali mladenke — prvi so navadno v veliki večini —, ki bi se radi jiovzpeli na visoke vrhove. Marsikdo bi rad postal kaj posebnega in si vtepe v glavo, da se mora povzpeti na težko pristopne vrhove, kjer je mesto za prvake. Področje uveljavljanja je seveda zelo različno: nekateri se poskušajo v umetnosti ali znanosti, drugi pa recimo v šahu, šjKirtu ali podobnem. Vrhovi so seveda težko pristopni, in ljudje, ki pri svoji opremi ne razpolagajo s čim drugim, kakor z mladostno ambicijo, omagajo. Potrebna je tudi nadarjenost.	_ .
Aiois Schiessl, rodom iz Bambergn, si je vtepel v glavo, da bo postal kolesarski dirka-lec, karšnegu še svet ni videl. V tistih časih sern imel na pariškem dirkališču Buffalo precej učencev, ki sem jih treniral za dirke. Seveda si je tudi Schiessl želel da bi ga vzel v roke. Iz dneva v dan mi je pisaril; dvakrat ali trikrat sem mu odgovoril, da se mora postaviti najprej na okrožnih ali podzveznih tekmah in da ga bom šele potem vzel v šolo. Pozneje mu nisem več odgovarjal, čeprav so še vedno prihajala pisma.
Lepega dne se pojavi na pariškem dirkališču krepak in zdrav mladenič in se mi predstavi: »Scliicssl!« Kljub vsem težavam je prišel v Pariz. Takole sva se pomenila: Ste zmagali na okrožnem prvenstvu? — Nisem. — Imate denar? — Nimam. — Imate dirkalno kolo, — Ga nimam. — Kolo je prodal, denar jc zapravil za hrano, v ostalem je peš prišel iz Bam-berga na Bavarskem v Pariz. Spričo tolikšne podjetnosti ga niscin mogel odkloniti. Schiessl je jx>stal moj učenec.
Bamberžan je začel trenirati, da je bilo veselje. Zjutraj, opoldne in zvečer ste ga lahko videli na dirkališču, ko je »požiral« kolobarje. V prostem času se je učil masirati, uporaben pa je bil tudi pri jjopravljanju koles. Mimo tega se je mučil s francoskim besednjakom ter se učil francoščine z bavarskim naglasom.
Nekaj dni pred izpitom sem si izbral nekega drugega začetnika, s katerim naj bi se Schiessl pomeril v kolesarskem dvoboju. Določil sem za preizkušnjo troje kratkih prog. Izid izpita je bil tale: pri dirki na tri kroge je Schiessl zaostal, pri zasledovalni dirki je spet zaostal in pri vožnji na. čas je govoril rezultat proti njemu. Bamberžan je imel pač smolo,
Prav tisti trenutek je šel Jezus po pogovoru Z Ano zvezan med stražniki iz dvorišča na drugo stran, kjer jo stanoval Kajfa. slišal Simonove besede in Ra pogledal. Samo trenutek je uprl vanj a svoje ofi, one ofi. v katerih je tajilec mogel ne-i kega dne opaziti blesk božanstva, — samo hipec f ca jo pogledal z onimi očmi. katerih ljubeznivost f jo bilo težje prenesti knkor jezo. In ta pogled jo ^ ranil za vselej ubogo drgetajofo ribičevo srco. iu l do smrti ni mogel pozabiti onih milih in žalostnih i zenic, ki so so uprlo vanj v oni strašni noči, onih i oči, ki so na mah več povedale in ga bolj ganile, f kakor hi moglo to storiti tisoč besedi.
kajti njegov tekmec je bil poznejši prvak Jean j ^	^TftflS
"Dirkališče se mu je zdelo preveč gladko in t i" no bi mogel iztisniti iz grb. drugič: ne. Ne-tako se je odločil za cestne dirke. Nedeljo za { »nosna vrof.na mu je gorela v »	obrazu,
nedeljo je startal, nikoli pa se ni povzpel do { kakor da ,e namesto žer av, e v '»''J "'Previdnejšega mesta. Navadno je požiral prah za M« brezno. Peka ... grizla ga je jest. '"J™ drugimi, kdaj .pa kdaj jc oUpil, veselja do { •« unjčevaU „ *> J«™« ^Z^ dirkanja pa ni izgubil.
Minulo je poletje in kolesarji so se uraak- t menih Ravnokar je trd.l. da Jezus,, n ili v pokrito športno palačo. Lepega dne so { poznal sedaj se mu je pa zdelo da ga je ile razpisane tekme v drsanju na koleščkih - ( spoznal t tem trenutku; le of. so ga pre
nil
bile razpisane tekme v drsani moštvene dirke na 24 ur. Tudi Schiessl sc jo prijavil in poskusil srečo. Obrnila mu je hrbet-Naslednjega dne so pisali v listih, da je moral Schiessl po 21. uri na zahtevo zdravnika odstopiti. Preveč se je izčrpal, je dejal zdravnik
Prišlo jc spet polet je in Schiessla ni bilo več # P««.!* 1« bi'"*? *'»'«";>	MH - r'°"Kra
na dirkah. Naveličal se je, sem si mislil.	< '»« > prebu.li .z najtrdnejšega spanja Kakor
Meseca julija so se gnetle množice na obali ( »».'1™ s!""""1. "» poKovor. k. ga l««vP Seine in motriie plavalne tekme prek Pariza. { snjem življenju, kakor vrnitev v rojstno hiio
_____ ____________ pl ,
Saj si lahko mislite: tudi Schiessl se je prijavil. V šfKirtnih poročilih so pisali: »Schiessla so pri D'Alma mostu potegnili nezavestnega iz vode in ga odpeljali na reševalno postujo. Ubogi Schiessl I
Minuli sta dve leti in ničesar nisem slišal medtem o nesrečnem rojaku. Nekega večera«' sem šel s prijatelji nn boksarsko prireditev. ' Boks je bil takrat v Parizu v modi in tckinc 1 so bile dobro obiskane. Pravega športa sicer ni bilo videti, bilo pa je zabavno gledati, kako so se tolkli jio nosovih in [>o prsih. Ne, dragi bralec, Schiessla ni bilo na programu! Skoraj nam je bilo zabave dovolj, ko so prijavili še naslednji par — nekega Francoza in Avstralca. Takrat sem postal jx>zoren: svojim očem nisem mogel verjeti, tako podoben je bil Avstralec mojemu nekdanjemu kolesarskemu učencu. Že v drugem kolu jih je dobil jk> nosu, da se je zvrnil na tla. O Avstralcu bi rekel, da skoraj ni imel pojma o boksu. V tretjem krogu je bil poražen do konca. Ko je čestital zmagovalcu, se je otožno nasmehnil in takrat sem spoznal, da je bil to značilen Bamberžanov smehljaj. Bilo mi je žal fanta in obiskal sem ga v garderobi. »Človek božji, jenjaj vendar s športom!« sem ga rotil. »Mojster, ne zameri, tudi tako sem zadovoljen; rad nastopam in bom še tekmoval.« Zdel se mi je kakor zaljubljen fant, ki ne bo odnehal, dokler mu bo bilo v srcu za šport prevroče srce.
Nikoli več ga nisem videl. Lahko pa si mislim, da si je medtem ustanovil družino in da
i jo sedaj, da ho oledenel. nato da ho zgorel v pla-- . ..... „jk0|(
prvič prebojlle,
kakor blesk nadangelovega mefa.
Komaj, komaj vstano in gre opotekajo k vratom.
Čim jc bil zunaj, jo t nočni mračni samoti daleč zapel petelin. To veselo in samozavestno bilo za Simona kakor klic, ki človeka na
ne-prej-na
zgodnji vrt", ki šo razteza med jezerom in poljem, kakor davno pozabljeni glas. ki razsvetljuje življenje kakor blisk ponoči. Tedaj je bilo v nejasnem jutranjem svitu videti človeka, ki je odhajal, knkor vinjen: glavo jo imel pokrito s plaščem, in rame so se mu treslo v ihtefem obupnem joku. Jokaj, Simon, ker ti jo Bog dal milost, da
jočeš. Jokaj zase in zaradi njega, jokaj za svojo brate izdajalce, jokaj za svoje begunske brate, jokaj za smrtjo onega, ki umira tudi za tvojo ubogo dušo, jokaj za vse one. ki pridejo za teboj in ti slede in izdajajo svojega rešitelja in no plačajo obupa s ceno kesanja. Jokaj za vse odpadnike. za vse tajilco, za vse. ki bodo govorili kakor ti. »,iaz nisem od njegovih«. Kdo izmed nas ni zagrešil vsaj enkrat torta, kar je zagrešil Simon? Koliko nas jc rojenih v Kristusovi Cerkvi, ki smo z otroškimi nstmi molili njegovo in.o in upogihali koleno pred njegovim s krvjo oblitim obličjem, a smo iz strahu pred zasmehovanjem izgovarjali: Nikoli ga nisem poznal?
Vsaj ti. nesrečni Simon, čeprav si Skala, toči solze iz svojih ofi in skrij svoje zmedeno in premočeno obličje v plašč! A no ho preteklo mnoiro dni. in Vstali te ho poljubil drugif. kajti tvoj jok jo za vedno umil tvoja krivoprisežna usta.
Giovanni Papini.
je dobil celo sina, ki ga jemlje v naročje in mu pripoveduje, kako je malo manjkalo da ni postal prvak kolesarjev, drsalcev na koleščkih, plavalcev ali boksarjev.
KULTURNI OBZORNIK
Francoska monografija o slovenskem slikarju J. Hilbertu
Slučajno nam je prišla v roke monografija o slikarju Jaru Hilbertu, ki je izšla leta 1936. v Kairu v francoskem jeziku. Izdali so jo kot jx>-sebno številko kairske revije »Un effort« egiptovski Esejisti (menda skupina Pen-kluba) za desetletnico, odkar se je naselil J. Hilbert v Egiptu. Ker se je slikar Jaro Hilbert rodil v Krškem 1. 1897. kot sin češkega inž. Hilberta ter je v Krškem obiskoval ljudsko šolo, nakar se je z očetom preselil v Ljubljano, kjer je doštudiral realko ter jjostal pravi Ljubljančan, se nam zdi prav, da omenimo navedeno monografijo. J. Hilbert, ki je v Ljubljani začel s svojo umetnostjo, je slikal naše krajine, zrastel iz našega okolja, je v Ljubljani razstavljal, je priredil v Ljubljani 1. 1925. kolektivno razstavo svojih velikih figuralnih kompozicij, — spada zato vsaj deloma v našo umetnostno zgodovino. Kakor 60 v pretekle mstoletju ljudje iz naših krajev dosegli v tujini velike uspehe, je stopil tudi J. Hilbert v tujini v mednarod. umetniški krog. »Slovenec« je že 13. aprila 1933. posnel v prestavi sestavek, ki ga je 1. 1938. o Hilbertu priobčila pariška revija »La liberte«.
Za monografijo o J. Hilbertu je napisal predgovor Andree de Laumoix. ki omenja, da so Esejisti v Kairi jedro intelektualne in umetnostne poživljenosti, ki jo skušajo izraziti v literaturi, pa tudi v slikarskih in kiparskih razstavah, ter da je pot, ki jo je prehodil Hilbert, bila v začetku bolj razumska, pa ga je prifieljala do dela, ki je vedno bolj prevzeto senzibilnosti in človečnosti. Georges Henein je napisal sestavek o življenjskih podatkih Hilbertovih ter omenil,
da je Hilbert začel slikati že z dvanajstim letom, da je zbežal iz Ljubljane v Prago na slikarsko akademijo s 5 kronami v žepu, da je dovršil praško slikarsko akademijo leta 1924. pri znamenitem češkem slikarju Hynaisu ter dobil častno nagrado, da ga je pa odbijala pariška šola Malisse-a in Picassa, vsled česar ni šel v Pariz, ampak leta 1926. v Orient, ko je prej delal in razstavljal v Ljubljani. L. 1928. je ustanovil v Kairi v rue Falahi zasebno slikarsko akademijo, ki jo je začelo obiskovati nepričakovano veliko število učencev od vseh strani, ter jo je zato preselil v rue Antikhama v večje prostore. Leta 1930. se je H. poročil v Kairi, nato je odpotoval v Evropo, leta 1932. pa se je podal v Palestino ter njegov slog ni predrl le v jKiduhovljenost, ampak v religioznost, ki jo diha palestinska zemlja. Hilbertovih del je že veliko število in kažejo izkustvo, ki vzbuja občudovanje in spoštovanje, na drugi strani pa navdušenje. Arido Revo podaja pod naslovom >Delo Jara Hilberta« opis njegovega ustvarjanja. Piše dobesedno: »Kot 6likar velikega talenta združuje (sc. Hilbert) s prirojenim čutom globoko znanje tehnične strani slikarstva, bodisi kadar skuša poenostaviti svoje linije ali pa kadar gre za ton njegovih barv. V njegovi umetnosti ločiš »intencijo«, ki datira z leta 1928. in drugo stran, takoimenovano »gratu-ilnost...« Hilbertov talentirani pogled, četudi razumski, zna ostati globoko človeški, ker je realističen. Ne ustavlja se pri motivu, temveč ga celo izpopolni z dovršenimi, harmoničnimi barvnimi odtenki, s koncentrirano osvetlitvijo enega dela platna — in vse to prispeva k popolnosti umetnin«. Revo opisuje slike »Žeja«, »Jetniki«, »Stvarnik piramid«. »Tat«, »Madona«. »človek« in omenja Hilbertovo krajinarstvo, rekoč, da se zanima zlasti za egiptsko in palestinsko pokrajino ter da se ne ustavlja od »dekorju kamna«, ob fasadi načrtov, ampak da zna predreti v najgloblji konkretni smisel pokrajine in jo priklene še vso trepetajočo notranjega doživetja na piai-
no. Opisuje krajine »Poplavljena pot v Sakkaro«. »Omarjeva mošeja«, »Assouan« z močvirnato rdečkasto zemljo. »Le Mokkatam« in »Vadi 01« z golim peskom, čegar neštevilni stožci poudarjajo veličastvo granitnih horizontov, ter piše o veliki figuralni koinr>oziciji »Zadnja večerja«, ki da je zasnovana v duhu renesanse. Pravi, da Hilbertova dela, kar se tiče »izdolbljenja«. dosegajo jx>polnost, kar jim daje izraz s treznimi, toda krepkimi sredstvi, s preprostimi, toda zgovornimi barvami, z diskretno, toda prepričevalno potezo. To pa da so darovi in kvaliteta pravih umetnikov — in tak je J. Hilbert.
R. P. A. G. Carricre, 0. P. superior domi-nik. samostana, je opisal »Zadnjo večerjo«,1 ter pravi med'drugim, da si na način, kot je ustvarjena ta umetnina, najlažje predstavlja Veliko večerjo, ki jo je Kristus obhajal s svojimi aj)ostoli na predvečer svoje smrti. Gostje sede ali leže na tleh, se s komolci opirajo na preproge, v sredini je Jezus, ki zavzema centralni prostor. Njegov obraz, ki ga posrečeno osvetljuje dt-ohna le-ščerba, je zamišljen. Njegov globoki pog^d je pogled človeka, ki ve, da bo v kratkem umrl, in ki hoče izpolniti še bistveno dejanje svojega življenja. Da desnici je Judež, ki ga muči njegovo grozno hudodelstvo. Sv. Janez sedi na srčni strani Gospodovi, malo dalje se drži majestelič-no sv. Peter. Vse je zgodovinsko in krajevno dobro posneto, prizor sam. pa tudi obleke in belo judovske čepice, ki jih nosijo Judje v domači hiši. Uprizorjen je trenutek, ko vzame Jezus kruh v roke, ga blagoslovi, prelomi s čudovito preprostostjo in vzvišenostjo: »Vzemite, to je moje telo«. Za tem vzame vrč: »Vzemite, ta ke-lih je nova zaveza v moji krvi«. Ta slika jc čudovito realistična, je resnično mojstersko delo, ki s svojo močno izvedbo jK>daja kolikor mogoče
1 Sliko »Zadnja večerja« je kupil vcleindu-strijalec J. Bata za svojo galerijo v Zlinu l. 1936 za vrednost tedanjih 150.000 dinarjev.
drugo mojstersko delo: ustanovitev misterija Ljubezni, ki približuje v kar najtesnejši zvezi vernikovo srce in duh s Kristusovim duhom.«
Cheikl. Moustapha Ahdel Rapck. profesor muslimanske filozofije na egiptovski univerzi, jo pod naslovom »Hilbert iu Egipt« poudaril, kako se je zatopil Hilbert v Orient in da ie hotel naslikati vse, kar ima lepega in slavnega Egipt, da je Hilbert eden izmed glavnih umetnikov to dežele, kjer so njegova dela visoko cenjena, ko razume orientalsko dušo, h čemer je pripomoglo dolgoletno prebivanje v Egiptu in potovanja v Palestino in Sirijo.
Raoul Rousseau je pa posvetil Hilbertu sestavek »O prijatelju«, v katerem sporeja slikarstvo z glaslio in poudarja Hilbertovo veliko sen-zibilnost in emocialno izvirnost, češ da postaja v umetnosti izvirnost in inspiracija dandanes vedno redkejša ter se nivelira moderna umetnost navzdol. Zato opozarja na Hilberta. ki zaničuje minljivo zavzetost in ne skuša nadomestiti v kompoziciji pomanjkljive risbe z barvami, kot to dela ultramorlerno slikarstvo.
Robert Blum opisuje začetke Hilbertovega dela v Kairi in njega razvitek do 1. 1936. ter pravi v sestavku »Hilbert«; »Dosegel jo mojstrstvo. za katerega ga marsikdo zavida«.
»Krog Hilbertovega ateljeja« je napisal ®a-hricl Boctcr. Opisuje Hilberta pri slikanju in (dogovore z njegovimi učenci. V Hilbertovi Soli uče slikarstvo, kiparstvo, perspektivo, dekorativ* ne umetnosti in anatomijo.
Gaston Bartey je pa prispeval sestavek »Hilbert — slovanski slikar«. Poudarja, da leži v Hilbertovem temperamentu tisti misticizem in melanholija, včasih poetična sproščenost, ki so glavne lastnosti slovanske rase. Hilbert je Slovan r— orientalec. kar zadosti pojasnjuje njegovo čudežno dovršeno prilagoditev ne le egpitovski luči. temveč globoki egiptovski duši.	ž
Monografija se konča z esejem »Hilberfov slog«, ki ga je napisala Jeanne Marqucs. V pr-
\
ho&ne novice*
Koledar
Četrtek, 22. malega travna: Vel. četrtek; So-ter, papež in mučenec; Tarbula, devica in mučenica.
Petek, 23. malega travnika: Vel. petek; Voj-teh (Adalbert), škof in mučenec
Zgodovinski paberki
22. malega travna:
1. 1073. ]e bil izvoljen za papeža Hildebrand, nadel si je ime Gregor VIL Kojen v Toskuni kot sin revnih kmetskih staršev je stopil zgodaj v benediktinski samostan in postal komaj 25 let star papežev zaupnik. Po papeževem naročilu je ponovno potoval v Nemčijo in na Kraocosko, kjer jo živel v samostanu Cluny, središču reformnega gibanja, ki se je borilo za neodvisnost cerkve in države in za duhovni preporod katoliške cerkve. Izza sredo 11. stoletja je postal Hildebrand vodja papeževe politike in začel boj z.a svobodo in vlado papeštva. Na njegovo pobudo je sklical papež Nikolaj 11. lateranski koncil I. 1059., kjer so škofje izdali volilni dekret, po katerem imajo voliti papeža le škofje-kandidati in duhovniki glavnih rimskih cerkva, dočim jo imel dotlej pri volitvah velik vpliv tudi rimsko-nemški cesar in rimsko plemstvo. Ko je zasedel papežko stolico, je nadaljeval z vso vnemo reformo cerkve, obnovil prepoved simonije in zapovedal celibat. Da bi za vedno onemogočil simonijo in zmanjšal vpliv države na cerkev, je prepovedal laikom investituro. Gregor je zahteval, tla volijo škofe kanoniki, opate pa menihi, ne pa da jih postavljojo kralji, kot je bila dotlej navada zlasti v Nemčiji. Papeževi ukrepi in prepovedi so izzvali hud odpor, posebno v Nemčiji, kjer je Henrik IV. (1050—1106) Se nadalje podeljeval škofije. Gregor VIL ga jo zaradi nepokorščine proklel in odvezal njegove podanike prisege zvestobe. Henrik je moral kloniti, sredi zime je prišel preko Alp v Italijo in prosil v Ka-nosi papeža odpuščanja. Papež ga je odvezal pro-klelstva, toda Henrik ni ostal mož beseda. Borba se je nadaljevala, Gregor je moral bežati celo iz Kima in je v pregnanstvu v Salernu 1. 1086. umrl. Njegovo zadnje besede so bile >Dilexi iustltiam et odi iniquilatem, propteren morior in exilio.<
1. 1*78. se je rodila slovenska pisateljica Zofka K v e d e r. Kot urednica ženskega lista Slovenka jo zastopala misel ženske emancipacije, por.npje je nanjo vplival posebno Cankar. Med njenimi daljšimi deli sta najboljši povest »Njeno življenje« in naturalistična drama »Amcrikanci«.
Stsrce Derganc — 50 letnik
V tehle dneh bo Abraham stisnil roko Stanetu Dergancu in nobeno izmotavanje in olepšavanje ne bo nič pomagalo. No, pa saj tudi ni potrebno! Vsak je zadovoljen, če ga najde ta živ-ljenski jubilej pri takem zdravju in razpoloženju. Že od mladih let navdušen telovadec in športnik, večkratni zmagovalec jX2| a" >	▼ mednarodnih tok-
i ,	n>«l» — je ohranil še
isto telesno čilost. Posvetil se je trgovskemu stanu in vsled delavnosti in sposobnosti visoko dvignil svoj obrat. V sedanjih razmerah ne smemo pozabsiti njegove dobrosrčnosti: za svoje uslužbence skrbi prav po očetovsko, posebno so mu pri srcu vsi oni. ki jih jo kolo sedanjih okoliščin kakor koli prizadelo. Daleč okros je poznan kot prijeten, nevsiljiv družabnik, ki v vsako družbo veselje prinese.
Kot 50-letnika ga vsi njegovi številni znanci In prijatelji iskreno pozdravljamo in mu kličemo k novim življenjskim jubilejem.
Bogoslužje velikega tedna
V župni ccrkvi sv. Petra
Veliki četrtek: ob fi tiha maša 7. obhnjilnm vernikov; svet« obhajilo se tleli nato vsake pol ure do 8, ko se vrši slovesna maša a skupnim obhajilom duhovnikov in vernikov. Po sveti mn>i se prenese sveto Rošnje Telo na »Iranski oltar nakar se odkrijejo oltarji. Popoldne oh .1 peto jutranjice in hvalnice ve-likega petka. Oh pol S zvečer molitvena ur« pred Najsvetejšim v stranskem tabernaklju. — Veliki petek: sveto opravilo sn prične oh 7. Po molitvah in prtvš-njah sledi odkritjo in počeščenje sv. križa, nato je sveta na:a prejšnji dan posvrčenega kruha; sveto Itcšnjo Telo se v zngrnjeni monštranci preneso v božji grob, kjer ostane izpostavljeno v češčenje vernikov; orl 10—11 moli sv. Itešnje Telo šolska mladina; popoldne oh .1 pete jutranjice in hvalnice velike sobote; zvečer ob pol 8 zadnja postna pridiga, nato petje žal-
nih pesmi na koru. — Velika sobota: začetek sv opravila oh 6. Najprej pred cerkvijo blagoslov o trnja, nato blagoslov velikonočne sveče, branje 12 prerokb, blagoslov krsluo vode /. litanijami vseh svetnikov, nato slovesna ma«a, pri kateri se zapoje aleluja; med sveto mašo obhajilo vernikov. Popoldne blagoslov velikonočnih jedil, in sicer ob 1 popoldne v mestnem zavo tišču v .Inpljevl ulici 2 ob pol 2 v kouzumu na Zn-Ioški cesti, oh II v župni cerkvi; pri Sv. Križu blagoslov jedil ob pol 2, v gradu na Kodeljevem ob pol :i; pri podružnicah ob oznanjeni uri. Ob 5 popoldne slovesne pete velikonočne jutranjice, ob pol 6 slovesnost Kristusovega vstajenja v župni cerkvi; no Vstalenju darovanje za sveče okrog ollar.ia - Velik« noč: ob !) slovesna pet« maša. Popoldne ol> 2 bodo slovesne pete itanije Matere božje z blagoslovom; ol> 3 zaobljub-ljcna potresna pobožnost pri sv. Jožefu.
Cerkev sv. Jožefa
V sredo, četrtek In petek popoldne oh t bodo cerkveno jutranjice s netjem žalostiuk preroka Jeremija. Vernike vabimo da se vseh obredov udeležujejo a knjižicami Mohorjeve družbe »Veliki teden«, kjer so razložene vse cerkvene molitve. — Na veliki četrtek ie samo ena. in sicer slovesna sv. maša ob 8. Sv. obhajilo s,i bo delilo že od S..'10 do 7 vsake pol ure. Po sv. maši se Najsvetejše prenese v kapelo in se začne častna stran pri božjem grobu. Zvečer oh not S ho sveta ura S petjem in molitvami iz knjižice: Z Jezusom na Oljski gori. Prosimo, da se verniki udeležijo vseli sprevodov, ki se vršijo pri obredih na veliki četrtek in veliki petek po cerkvi. — N« veliki petek se ob 7.:il| prične cerkveno pravilo, slovesne molitve, pasijon, odkritje iu počeščenje sv. križa. Nato se v sprevodu prenese sv. U T. iz božjega irroha na veliki oltar, kjer jo kratka sv. maša predposvečenih darov. l'o sv. maši so preneso Najsvetejše v bo'j| grob. kjer ostane izpostavljeno do !1 zvečer. — Na veliko soboto se izpostavi Najsvetejše oh pol 6. — Ob pol 8 je blago-dov ognja, blagoslov velikonočne svečo poio se prerokbe ia slare zaveze in litanije vseh svetnikov. Okrog 8.HO se začne slovesna sv. maš«. Po berilu se zapoje velikonočna aleluja. Sv. ohhjalio se deli samo med to »v mašo. — Popoldne s« začne blagoslov velikonočnih jestvin ort 1. do 4. na vsake pol ure. Oh pol (i se začno slovesne velikonočne jutranjice, nato se vrši oh fi slovesno vstajenje. Procesija so pomika po vsej cerkvi. Udeležijo se je vse kongregnelje In drugI verniki. Sveče 7« procesijo se prodajajo ves dan v cerkveni veži. I'o procesiji jo darovanje sveč In darov za reveže okrog glavnega oltarja. — Na veliko nedeljo 1e oh 8 slovesna sv. mašil z orkestrom. Po-poldno oh .1 je slovesna potresna nohožnost vseh ljubljanskih župnl.i, da hi nas Rog varoval šibe potresa: peto litanije M. H. in prošnje za odvrnltev potresa. Vso pobožnost bo vodil prevzvišenl g. škof dr. Ore-gorij Kožman,
—	Za polja ia tadje blagodejen dei. Her-
schlov vremenski ključ jo za lunino spremembo, ki jo bila v torek dopoldne, napovedal dež, kar se je uresničilo. V uprilu so bili doslej le 4 deževni dnevi. Prvič je deževalo 7. aprila, ko je bilo za 3.3 mm dežja, nato ponoči od 11. na 12. aprila s 6.6 nun dežja in naslednji dan 13. aprila, ko je bilo 1.6 nun dežja. V torek se je že zjutraj pooblačilo, nato se je zjasnilo, a popoldne in proti večeru se je spet začelo močno oblačiti. Okoli 1.10 v sredo ponoči je po ombrografu začelo deževati in je do 7 zjutraj padlo 9.2 mm dežja. Največ doslej v tem mesecu. Ta dež je bil dobrodošel vsem vrtnarjem, našim malim obdelovalcem zemlje in tudi kmetovalcem na deželi, kajti ponekod so je zemlja močno posušila. Ozračje je postalo malce hladnejše. V torek je bila zaznamovana dnevna maksimalna temperatura +21.8° C, v sredo minimalna %9.8° C. Barometer se je čez noč čudovito visoko dvignil, kar je znak, da ne bo dolgo deževalo.
V CVETJE, VENCI, ARANŽMAJI i	»ROZA« CVETLIČARNA
—	Za veliko noč so najprimernejša praktična darila: lepo nalivno pero, jezikovni tečaji na gramofonskih ploščah, elegantna harmonika, gramofon s ploščami, hladilna omara za živila itd. Ni vam treba izgubljati časa z iskanjem teh stvari, ker je tvrdka »Everest« z vsem tem še najbolje založena, ter vam nudi veliko i/.bcro po zmernih cenah! Vabimo vse na neobvezen ogled dokler traja zaloga, ker je nakup najboljši tajn, kjer je velika izbera! — Everest — Prešernova 44.
—	Nesrečo na deželi. Marija Pirčeva, 18-letna posestnikova hčerka v Mateni na Ižanskem, je bila zaposlena v gozdu. Po nesreči je padla in se hudo poškodovala po obrazu. — V gozdu je bil zaposlen tudi 58-letni kletar Marincelj Tone v Kočevju. Velika veja ga je oplazila po glavi tako. da jo dobil hudo poškodbo, za katero je moral iskati zdravniško jiomoč v bolnišnici. — Ana Kasteličeva, 63-letna kočarica v Šumherku, si je zlomila levo nogo, ko je padla pred hišo. — Ka-stelic .loško, 1-ietni sinček delavca v Št. Vidu pri Stični, je spal na peči. Ko se je prebudil, se je obrnil in padel s peči tako, da si je zlomil desno nogo. — Perica, 68-Ietna Frančiška Ster-nova v Bizoviku, se je pri cepljenju drv usekala v levo roko.
iz Jela in življenja - od tu in iam
Z Gorenjskega
Proslava Hitlerjevega rojstnega dne. Kakor
povsod drugod v Nemčiji, tako so tudi na Gorenjskem 20. aprila, na Hitlerjev rojstni dan, okrasili prebivalci svoje hiše z zastavami.
Ob dveletnici priključka Gorenjske in Mežiške doline prinaša »Kurntner Zoitung« 17. nprila daljši članek o razvoju Gorenjske in Mežiške doline v zadnjih dveh letih. Članek navaja, da se je prebivalstvo nu Gorenjskem in v Mežiški dolini dobro izkazalo in je na primer samo v letu 10+2 nabralo za vojno zimsko pomoč in za nemški Rdeči križ znaten znesek 3,110.000 mark. Poleg tega so Gorenjci in Mcžičani tudi sicer podpirali vojsko, kjer so le mogli. Najlepši dokaz zoto je nabirka volne v letu 1942, kakor tudi 12.000 kg marmelade in sadnih sokov, ki so bili iz teh krajev poslani v vojne bolnišnice. Posebej je treba še omeniti 25.000 raznih šalov, copat in blazin, ki so jih žene napravile za vojake. Končno omenja s spoštovanjem tudi žrtve, ki so jih Gorenjci in Mežičani morali dati v boju proti boljševiškemu podzemlju.
Zbiranje stnrega papirja. Gorenjski tednik piše glede na bližnjo nabirko starega papirja, naj službena mesta stranke in države kakor tudi vsi strankini člani in rojaki nabrani stari papir pred oddajo dobro pregledajo. Med starim papirjem, spisi in zavrženimi akti so lahko kakršne koli zgodovinsko jxunembne listine. Pri tem niso mišljeni samo spisi in druge listine, lepaki in letaki iz dobe bojev in prepovedi stranke, ampak prav vse, kar označuje sedanje dogodke. Vse take listine sprejema pokrajinski arhiv. Tudi v dvomljivih primerih naj zbiralci pošljejo gradivo kar v Celovec.
Poljedelska poklicna šola v Tržiču. V minulem novembru je bila v Tržiču odprta poljedelska poklicna šola, ki je imela štiri razrede. V začetku leta 1943. je bila še razširjena na šest razredov. 61 dečkov in 75 deklic je 6edaj dobilo izpričevala o obisku, ki je trajal do konca marca. Pouk je obsegal nemščino in ženska ročna dela. Prihodnjo jesen bo najbrž odprta obrtna poklicna šola.
Brezplačni jezikovni tečaj v Kranju. Za zadnji letošnji tečaj, ki je brezplačen, so se sprejemale prijave na meščanski šoli do zadnje nedelje. Gorenjski časopis je opozarjal na to zadnjo priložnost in je napisal, da so imeli vsi Kranjčani v zadnjih dveh letih večkrat priložnost, da se brezplačno na-uče nemškega jezika. Po tem zadnjem tečaju pa
bo moral vsak Kranjčan sam sebi pripisati škodo, ki bi jo imel, ko se ne bo mogel sporazumeti v nemškem jeziku. Dobre volje nemških šolskih oblasti res ni manjkalo in je v tem primeru krivo edinole nezanimanje dotičnih ljudi samih.
IS Spodnjega Štajerskega
Zaključek kmetijskega tečaja v Studenicah pri
Poijčunoh. Zimski tečaj, ki je trajal tri mesece, je bil te dni zaključen na gospodinjski šoli v Studenicah pri Poljčanah. Tečaj je vodila gospa Ana Srhlnmberger. Udeležilo so je tečaja 38 deklet iz okrožij Maribor in Ljutomer. Tečaj je bil zaključen s slovesnostjo, katere so se udeležili predstavniki nadzorstvenih, prosvetnih in upravnih oblasti.
Smrtna nesreča. V nedeljo zvečer je mestni avtobus v Mariboru povozil na Glavnem trgu nedaleč od dravskega mostu parketnega mizarja Eranca Purgaya, ki je hotel iti čez cesto. Voznik je zapazil moža šele v zadnjem trenutku in se mu je skušal umakniti. Vendar je bilo že prekasno, avto je zadel Purgaya v glavo in jo mu ruzbil tako, da je bil na mestu mrtev.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 84-letni staroupokojenec Lerman Lengauer, 55-letni občinski dclavec Ernst Planine, 60-letni učitelj na gozdarski šoli Jožef Vodopivec, mala tkalčeva ličerka Jerica Spalir, 84-letna zasebnica Marija Novak, roj. Vokač, 63-letni upokojenec strojevodja Kari Donik, 48-letni tovarniški paznik Jakob Dolinšek, 79-letna gosjxxlinja Neža Ber-ger, parketni mizar Eranc Purgav. Na vzhodnem bojišču je padel dobrovoljec v polku gorskih lovcev Jožef Magyar.
Iz Srbije
Preimenovanje beograjskih ulic. Pred dnevi smo poročali, da je predsednik beograjske občine Drago Jovanovič izdal naredbo o preimenovanju vseh tistih beograjskih ulic, katerih imena s sedanjo Srbijo nimajo ničesar skupnega in tudi ne odgovarjajo sedanjemu stanju. V vsem bodo v Beogradu preimenovali 84 ulic. Beograjska mestna občina je naredbo STojega predsednika že pričela izvrševati ter spreminjati imena, katera so posamezne ulice dobile v prejšnji državi. Med drugim so spremenjena imena sledečim ulicam, ki se sedaj imenujejo: Bana Jelačiča—Ljubomirja Stojanoviča, Bana
:

I
\

zSel ie
v zbirki .NASA KNJIGA" prelepi rta u najboljšega bolgarskega aodobnega pisatelja
JORDANA J0VK0VA:
Domačija nn me|i
Za nenaročnike atane knjiga vezana ▼ celo platno L 55*»—
Zalolba .liti KNII««-Ljudska knjigarna v LJubljani
Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta B
1 ,
-
1 .

Laginje—Radujevočka, Vidričeva—Malog Rado-iice, Gubčeva—Oblačiča Rade, Zagrebačka— Suvumalsku, Zrinjskogu—Resavika, Jagičeva— Mlovska, Jukičeva —Puje Jovanoviča, Kvaterni-kova—Vojvode Dočila, Kneza Trpimira—Vojvode Dovezenskog, Korčulunska—Gročanska, Kralja Zvoniinira—Kneza Mateje lovičiču. Kralja Krešimirn—V'uka Mandušiča, Kralja Svačiča— čukarička, Kukuljcviča—Nikonora Grujiča, Kranjčevičeva—Milice Jankovič, Ljudevita Po-savskog— Koviljska, Mažufaničeva—Hopovska, Matoševa—Dušana Radenkoviča. Meštrovičevu— Hadži Nikole Živkoviča, Mihanovičeva—Sport-ska, Preradovičeva—Ovčarska, Palmotičeva— Uroša Prediča, Račkoga—Mlodenovačka, Stje-pana Rudiča—Venčačka. Supilovu—Zupana Zavede, Erunkopanova—Resavska, Subičevu—Va-Ijevska in Strossmuyerjeva—Savska.
Propngandn zn povečano gojitev sočivja in povrtnin v Srbiji. Gojitev sočivja ni samo važno sredstvo za preživljanje v vojnem času, ampak tudi splošen cilj srbskega gospodarstva za bodoče, kakor poroča beogrojsko »Novo Vreme« v svojem daljšem gospodarskem članku. Pisec članku ugotavlja, da Srbi vse premulo uživajo povrtnine. Tako je izračunano, da vsak sosednji Bunačan poje letno okoli 150 kg povrtnin, medtem ko jih Srb na sedanjem srbskem področju použije letno samo okoli 70 kg. Sedanja srbska gospodarska politika gre tudi za tem, da med ljudstvom jioveča uživanje vseh domačih pridelkov, ki jih lahko zemlja obilno da.
Socialna akcija v Beogradu. Po poročilih srbskega časopisja je tamošnji komisarijat za begunce pokazal zelo živahno in uspešno delo prav posebno v pogledu preskrbe majhnih otrok. Komisarijat jc doseduj popolnoma pre-skrbel žc nad 1500 otrok. Samo po raznih krajih v Beogradu je razmeščenih okoli 250 otrok, po raznih domovih v notranjosti Srbije blizu 800, pri privatnikih pa nad 500. Komisarijat zelo skrbi tudi za matere z majhnimi otroki.
Šest beograjskih' JnvelirjeT pred sodiščem.
Neko dekle v Beogradu je pred kratkim pokradlo raznega nakita v vrednosti okoli 1 milijon dinarjev. Svoj plen je prodalo raznim beograjskim juvelirjem, ki sc bodo sedaj z omenjenim dekletom morali zagovarjati pred sodiščem. Na zato/no klop bo prišlo znanih šest velikih beograjskih draguljarjev.
angiiiiiiiini»c8»niiBBiBiiiBa
darmol
II mlgllor lassativo najboljše odvajalno sredstva
vih delih jo zmes naravnega in nadnaravnega,
pozneje je preteklost še živa, sedanjost pa vedno silnejša, nastaja jia sinteza otipljive realnosti in nastajanja. Vez, ki druži najrazličnejše sižeje, je nemir, trj>ljenje, ki skuša rešiti skrivnostno uganko živih bitij in stvari. Hilbert se je znal izogniti nevarnim pečinam, jiolnim goljufive omame bližnjega orienta, čigar mehkoba pomehkuži človeka.
Monografijo krasi 11 fotografskih reprodukcij Hilbertovih del in sicer: »Nu«, »Village egyp-tien«, »Le desert (Wadi-hof)«, »Lifta«, »La cene«, »Le Mohattam«, »L'homme«, »Puits de Job« (Jeruzalem), »Messalabe« (Palestina), »Le Cai-re«, tedaj 8 krajin in 3 figuralne slike »Portrait de mr. M. G.c ter fotografski portret slikarja samega.
Bekaj novih knjig
na velikonočnem trga
Zadnje čase so je pojavilo na našem knjižnem trgu nekaj novih knjig, ki jih nismo mogli še izčrpneje obravnavati v našem obzorniku. Tako je Ljudska knjigarna poslala zadnjo knjigo lanskega letnika Naše knjige, drugi del Dicken-sonovega romana »Dorritova najmlajša« v lejiem prevodu Mirka Javornika. Sedaj je ta velik svetovni roman v celoli preveden ter so uvršča med najlepša dela Dirkensa v slovenščini. Istočasno pa je izšla tudi že druga knjiga letošnjega kola Naiše knjige, znani bolgarski roman iz Dobrudže »Domačija na meji«, ki jo je spisal pred leti umrli najboljši bolgarski romanopisec Jorda Jov-kov. »Domačijo na meji« stavijo literarni kritiki nad Jerkov roman »Zanjec«, ki je znan slovenskim bralcem že v prevodu Toneta Potokaria. »Domačijo na meji je prcvel Živan 2un. -- Pi-satelj Janko Kač je izdal v bibliofilski izdaji svoj lastni Vodnikov roman »Na novini« na l^--pem papirju in z novim uvodom, ki je zanimiv lasten življenjepis. Izdaja je zelo omejena, ozna-
čena s številkami ter opremljena s pisateljevo fotografijo in lastnoročnim podpisom. — V Slo-venčevi knjižnici so izšle zadnji čas naslednje knjige: bolgarski zgodovinski roman »Ljubezen kruljične Sofije« pisatelja Zagorčinova v prevodu Zivana Zuna, potem drugi zvezek Pravljic Rožene Nemcove. češke prve klasične pisateljice v prevodu Tinela Debeljaka; romantična povest italijanskega klasičnega modernega pisatelja An-tonia Eoggazzara »Pesnikova skrivuost« v prevodu Doljanovem in lepa planinska povest švicarskega pisatelja Fcdererja »Pilatus« v prevodu P. Robiča. Vse te knjige imajo v književnostih svojega naroda lejx> ceno. — Jutrova Dobra knjiga je izdala za praznike prvi del znanega romana »Prišlo je deževje« I. del., ki ga je angleško spisal LrfUiis Bromfield in prevela Mira Pucova. Povest je zelo znana po uspelem filjn-skem prikazovanju tudi pri nas. — V založbi Učiteljske knjigarne je izšel znani Collortijev »Pinnocchio« pod naslovom »Trdoglavčok ali dogodivščino lesene lutke« v prevadu Jos. Mezeta. Tako prihaja Pinnocchio že spet z novim imenom v slovensko mladinsko knjigo, kajti prvi ga je poslovenil dr. Lovrenčič s Storžkom, kar je bilo zelo posrečeno, ter je v njegovem prevodu doživel več izdaj. »Modra ptica« ie izdala rusko inačico istega moliva Alekseja Tolstoja Burakion itd. Tako ima naša mladipa zopet priliko zabavati se ob teh lepih dogodivščinah ene najlepših italijanskih mladinskih knjig. — V Mladinski založbi je izšla Maksa Simončiča otroška knjiga »Jurfek«, o kateri govorimo na drugem me-slu.
_ Predvsem pa moramo imenovati na veliko-
ročnem treru letošnje šmarnioe. ki jih je spisal dr. Ivan Abčin in so izšle v čast Brezmadežnemu Srcu Marijinem, kateremu se bo v letošnjem ma-iu posvetila naša domovina. Knjigo je izdal Škofijski odbor za obbajanje 5 prvih sobot v Ljubljani. _ Saleziianske knjižice so izdale za praznike lepo knjižico o Marijinem Srcu (spisal J. Filipič) ter ponatisnila letošnjo škofovo Pastirsko
pismo na temo: Preizkušnja vere. To je postni pastirski list škofa dr. Rožmana za leto 1943. — To je nekaj knjig za letošnji velikonočni čas, nekaj pa jih bo vsekakor še izšlo v zadnjih dneh, o katerih pa bomo še poročali.
M. Simončič: Jurček
Ilustriral Ivan Pogačnik. Mladinska založba
v Ljubljani 1943-XXI. Str. 105.
Ime Maksa Simončiča naši javnosti ni neznano. Odrasli ga poznajo po vojnem romanu »Galicija«, mladino pa je pridabila njegova opereta »Angel z avtom«. Zdaj je izdal pri Mladinski založbi tri mladinske j>ovesti (Jurček, Angel s sinjimi očmi, Miklavžev večer).
Ne samo po obsegu največja, ampak tudi po vrednosti najboljša je prva povest o Jurčku, dečku od Sv. Gregorja nad Sodražico, muzikantu, ki odide v svet iskat sreče, se ustavi na Krimu in vztraja leto dni pri Krimskem možu, kateremu jx>maga krotiti njegova srborita dva sinova, ki sta vetrova Sever in Jug, pa jo mahne potem dalje in zaide v Deveto deželo, kjer si s pomočjo dragocenega darila Krimskega moža pridobi kra-ljično za ženo in 6am jradane kralj Devete dežele. ne da bi pozabil na svoj rojstni kraj in svoje rojake dobrotnike. Povest, ki je pisatelj vpletel vanjo nekaj lepih slovenskih bajeslovnih ln pravljičnih prvin, se lepo bere in bo mladini gotovo všeč.
Nekoliko nenavaden je motiv druge povesti (»Ange! s sinjimi očmi«), ki opisuje jx>koro ne-jK)slušnega angelčka in se konča v liožičnem na-strojenju. Bolj koledarsko prigodniška je tretja povest »Miklavžev večer«, katere motiv o dobrotniku. ki obdari revno družino, ni več nov.
Ker jo znano, da si želi mladina knjig, kjer je več krajših povesti, bo Simončičeva knjiga gotovo dobrodošla, dasi nima visokih zahtev.
Risb je zelo veliko. Naši ilustratorji so nas v zadnjem času razvadili, zato ilustrator Ivan Po-
gačnik morda ne bo naletel na nedeljeno priznanje.
Za pirhe pa bo knjiga vsekakor čedno darilo in jo bo mladina z veseljem prebirala! Vezana stane 20 lir.	—žk—
Izšel je DOM IN SVET, Zbornik 1943-1. Uredil dr. Tine Debeljak. Ljubljanski naročniki ga bodo lahko dobili v Ljudski knjigarni že v četrtek popoldne. Obsega 160 strani in 11 umetnostnih prilog.
Fortunat Bcrgnnl: Križev pol v Stični (XIV. postaja)
Zanimiva prestolnica ob fjordu
Oslo, v aprilu. — Treba je le, da pogledaš na zemljevid, pa ti bo takoj jasno, kje mora biti norveška prestolnica, namreč tam, kjer se ijord na široko in globoko zajeda od Skagerraka sem v zemljo, in odpravlja barke in ladje mimo rodovitnih pokrajin prav v srce jugovzhodne Norveške. Tu je bilo že od nekdaj pripravljeno razsežno pristanišče, od koder se na vse strani sveta cepijo prometne zveze. Tu mora biti prestolnica in vprav tu je mesto Oslo ali Kristijanija že od davnih, davnih dni. Sicer je to mesto zmeraj uživalo to čast, da je bilo prvo na Norveškem, a šele v nedavnih letih je postalo tudi največje.
Kakor poroča norveško-islandski zgodovinar Suorrc, so mesto slovesno ustanovili leta 1017 ali 1048 in kot ustanovitelj slovi nek Harald Haar-draade. V naslednjih stoletjih se je Oslo razvilo v največje mesto ob fjordu istega imena in je postalo kmalu duhovno središče dežele. Mesto je dobilo takoj svoj gospodarski in trgovski pomen. Od leta 1280 dalje se je priselilo mnogo trgovcev z Danskega in iz Nemčije, zlasti iz Rostocka, da so v Oslu trgovali z žitom, moko, s soljo in suknom, pivom in orožjem, medtem ko so izvažali kože in krzno, loj, presno maslo in les. Ko se je pa evropska trgovina obrnila na zahod, mesto ni bilo več tako pomembno in ga je Bergen daleč prekašal. A
tudi univerzo in s tem določili, da je Oslo središče države, nakar je mesto zares postalo prc6tolnica novega, svobodnega narodu. Od leta 1814 imata tu svoj sedež vlada in zbornica.
A šele okrog leta 1830 jc postalo število prebivalstva večje kot v Bergenu in s tem je postalo Oslo največje mesto v državi. Leta 1769 je bilo ondi 7500 prebivalcev, leta 1877 že 106.781 in leta 1930 kar 256.585 prebivalcev in zdaj jih je 271.000. Leta 1930 je bilo 50.000 meščanov zaposlenih z obrtjo in industrijo, 40.000 z trgovino in 16.000 s prevoznimi podjetji. V normalnih razmerah je bilo Oslo največje pristaniško me6to severa in najvažnejše industrijsko norveško mesto. Z ladjami, avtomobili in letali je odhajala v Oslo pošta iz vsega sveta po vsej deželi. Na široko razpredena mreža raznih prometnih žil veže Oslo z vso državo.
Mesto ima svoj poseben ton, ki ga je treba šele najti. A ko ga najdeš, ti postane neskončno všeč v tem svetu, ki je napol velemesto in napol navadno podeželsko mesto. Na tujca in na domačina vpliva mesto kot zmes mesta in podeželja, a ne zato, kakor da bi imelo mesto storokopitno lice. Nasprotno, podoba mesta je vprav moderna in v središču mesta je mnogo najmodernejših trgovskih palač. V mestu je tudi podzemska železnica — edina na severu —, ki daje Oslovcem ponosen ob-
gozdovi, ki so norveško »zeleno zlato«, so povzro- I čutek »velemeščanov«, Oslo pa sliči podeželju za-
čili, da se je mesto v 16. in 17. stoletju spet dvignilo in sicer zaradi žag in lesnih proizvodov. Oslo je spet stopilo v stike z inozemstvom, zlasti po Nizozemcih, ki so se vneto bavili z lesno industrijo. Gospodarsko življenje se je zaradi pridnosti meščanov visoko povzpelo. Mesto je postalo tudi središče državne uprave, saj je bilo tako blizu Kodanja, kjer so imeli takrat skupni kralji Norveške in Danske svojo prestolnico. S tem jc dobilo Oslo tudi vojaški pomen in se je zlasti odlikovalo v številnih bojih s Švedi.
Ena teh vojn je tudi povzročila konec starega Osla in začetek novega mesta, ki ga je v modernem smislu, s kvadratskimi četrtmi dal zgraditi Kristijan Četrti. Leta 1624 so Švedi mesto vpepelili in kralj je odločil, da naj se zgradi novo mesto v varstvu obzidja trdnjave Akershusa. Stari okopi, obzidje in stolpi tvorijo tudi še dandanašnji profil mesta, če se mestu približaš od fjorda sem. »Novo« staro mesto se je razvijalo hitreje kot prej, zlasti še zaradi posebnih pravic v lesni trgovini, in je kmalu postalo vodilno mesto Norveške. Od konca 17. do 18. stoletja je bil njegov politični in gospodarski pomen zmeraj večji. V Oslu so tudi upravljali državo takrat, ko sta bili Norveško in Danska med vojno proti Napoleonu ločeni druga od druge. Tu so po dolgem prizadevanju ustanovili leta 1813
Šahovski veleturnir u Progi
V šestem kolu šahovskega veleturnirja v Pragi, ki so ga igrali minuli petek, je igral dr. Aljehin proti Sumischu nenavadno varianto španske partije. Ko je bil Samisch v časovni stiski, je prišel Aljehin v premoč in zmagal. Najkrajša je bila partija Carls - Prftcha. Slednji je v začetku srcdišnjice prezrl figuro in se vdal. Neodločeno so se končale partije Keres - šajtar, Fol-tys - Lokvenc, Urbanec - Katčtov. Opočensky je premagal KuMneka, Pachman pa gospo Suchy. Par-t>ja, ki jo je Pachman igral dopoldne proti The-lenu, je bila prekinjena. Dr. Florian je z žrtvijo figure odvzel Novotnyju dva kmeta in zmagal. Fichtl je v ortodoksnem damskem gambitu odvzel dr. Bartošku kmeta in ga končno porazil. Partija Podgorny - Dictz je bila prekinjena. Od visečih partij je bila remis Lokvenc - Novotny, Opočen-sky je zgubil proti Urbancu, KubAnek pa proti Samischu. Dr. Aljehin že lepo vodi, vendar ne smemo prezreti, da Keres še ni igral partije s Thelenom, zato je igral šele šestkrat, dočim je Aljehin že sedemkrat 1 Vrstni red je naslednji: dr. Aljehin 6 in pol, Keres 5, Pachman 4 in pol (1), Čarls, Urbanec 4, Foltys, Fichtl, Lokvenc, Prficha, Samisch 3 in pol, dr. Florian, Šajtar 3, Katetov, Opočensky 2 in pol, Dietze 2 (1), dr. Bartošek, Novotny 2, Theleu 1 iu pol (1) (Thelen je igral šele štiri partije!) itd.
to, ker je okolica taka, da nudi mnogo prilike za življenje na prostem in za športno udejstvovanje. Po kratki vožnji s tramvajem se pripelje kak turist v Kolsaas, kjer je taka okolica, da ti nudi priliko za najtežje plezalne ture. Poleti pa dobi pešec najlepše prilike za dolge sprehode v okoliške gozdove, kjer je mnogo prekrasnih razglednih točk. Vprav zaradi izredno lepe okolice in zaradi on-dotne mladine je zoslovelo mesto Oslo kot paradiž zemskega športa.
Volčja nadloga v Španiji
Skoraj da težko verjumemo, da so v Španiji, v sončni deželi »Carinenc tudi volkovi. In res so volkovi v Španiji, volkovi s pravo volčjo lakoto, ki se ničesar ne bojijo.
Iberski ali Pirenejski polotok je za Švico in Norveško najbolj gorata evropska dežela in njeno podnebje je, zlasti na severu, vse kaj drugega ko sončno iu milo. Le sto kilometrov daleč od Madrida, v gorovju Gredos pri A v i I i. so volkovi jako zmanjšali število kozorogov. Tudi med ovčjimi čredami so volkovi napravili mnogo škode in nekemu kmetu so ugrabili celo žreueta. Pozimi, ko jc mraz bolj in l>olj pritiskal, in je bilo zmeraj več snega, so po-stale te zveri vedno bolj nesramne in so se priklatile tudi do človeških bivališč.
Z vseh strani dežele so prihajale pritožbe o volčji nadlogi. Pokrajinski upravniki so v tistih predelih tlali dovoljenje za lov na volkove. /a slehernega ubitega volka je bila določena denarna nagrada. V jKikrujini Budajoz v Estramaduri so volkovi i z sume črede pobrali več ko sto ovac. Estramadura je v gospodarstvu Španije velikega pomena vprav zaradi reje ovac in prašičev. Oblasti so sc poslu/ile novih sredstev. Odredite so. naj nastavijo zastrupljeno meso. Celo z juga, iz Andaluzije, so prihajali bolj in bolj češče glasovi o volkovih. Kmetje so opazili, du so tolpo volkov oblegale staje, kjer so se razvili nudi boji med biki in volkovi, pri čemer je poginil tudi mursi-kak bik. Lovci v bilbaoškili dolinah — na severni Španski — so ustrelili volkove, ki so tehtali več ko stot in ki so povzročili mnogo škodo med drobnico. Vendar pravijo, da je še čudno, da ni volkov še več. zakaj med državljansko vojno je imela Španija druge skrbi in takrat so se volkovi silno razmnožili.
„Tiger" — čudo novodobnega orožja
»Tiger«, nemški oklepnik, je najmodernejše bojno vozilo sveta in je že prestal svoj krst na vzhodnem in severno-afriškeni bojišču. Izvrstno se je obnescl in torej izpolnil slehern« pričakovanje glede svojih izrednih lastnosti, saj prekaša celo sloviti sovjetski tank »T 34«. Opisi z bojišča poročajo o čudovitih zmožnostih »Tigra« in o njegovi neskončni bojni sili. Sovražni zadetki, ki so jih izstrelili iz protioklepnih topov ali havbic, ki so doslej poškodovali še sleherno oklepno vozilo, so se spričo »Tigra« kar odbili in bilo je. ko da bi se kaka žival otresla nadležnega mrčesa.
Kakor neznanska pošast, ki je hkrati okretna in gibčna, ti prihrumi ta težki velikan iz jekla in železa in pomenilra pod seboj sleherno, tudi najtežjo oviro. S svojimi žvenketajo-čimi verigami se kar igraje prepelje čez globoke grape in jarke in ko nič ti prepleza strma pobočja. Kakor bik za bikoborbe nastavi roge proti sovražniku in kot bi trenil prelomi kak hrast, ki ima meter debelo delilo, da ti te-lebne na tla ko bilka. Dvajset —, tridesetletni borovci se lomijo ko vžigalice, ko hrumi »Tiger« skozi gozdove. Kaj je »Tigru« dvonadstropna hiša! Prereže' jo na dvoje in divja naprej. Kakor bi grmelo rohni ta tank nemoteno po svoji poti in podira zidovje in obzidje, da se kar kadi za njim, da se sesipajo stene in se rušijo streha in nadstropja. »Tigra« ni niti več videti, saj je zavit v bel oblak apnenaste-ga prahu in dima, dokler se nc izlušči iz me-šunice samega kamenja, tramovja in drugega lesovja in se na drugi strani hiše spet pojavi, ves bel in poln ruševin. Kar navpično je »Tiger« predrl skozi štiri močne zidove, pustil je, da se je nanj zrušila streha in grušč — a kaj je to njemu! Ni je ovire ne zapreke, ki je silni velikan ne bi obvladal s svojo močjo in težo. Kar koli pride pred njegove jeklene verige, kar koli se mu zoperstavi nn pot, vse pomandra in uniči. Zaradi svojega močnega oklepa je ta pošast skoraj neranljiva in tudi varna pred minami. Ker ima majhen »mrtvi kot«« in je na
poseben način zgrajen, ca tudi iz bližine ni moči nupasti. Ves > 1 iger« kar piči od orožja in je zavarovan s topom velikega kalibra, (poseben model, ki ga doslej tanki še niso imeli), s strojnicami, ročnimi zažignlnimi granatami, z navadnimi ročnimi granatami, zalo ima tudi neizmerno bojno moč. Posadka sestoji iz |wsebno preizkušenih tankovskih vojakov.
»Tiger« preknša vsa dosedanja oklepna vozila glede na hitrost in okretnost, glede na moč oklepa in silo streljanja. Še večji je njegov bojni pomen, ker je tako hiter, ker sc da gibčno voditi in so naprave za gledanje z njega Se posebej izboljšane. Čeprav je »Tiger« težak več ko 50 ton in ima pač tankovsko zunanjost, pa je vendarle kar lep na pogled.
Bojišče v T u n i s n. Sovražno letalo, ki so ga zbili italijanski lovci, jc v plamenih padlo na tla
laponsfee podmornice za 2možo
Angleži in Američani so se silno prestrašili novega j n (ionskega podmorskega orožja. Tako zvane podmornice za dva moža so orn/je, ki se utegne uspešno uporabljati in sta pri tem zapo-slenn le dva človeka. To |>odmornioe so dolge samo 12 m in vsebujejo po dve torpedni cevi, ki sta druga vrli druge. Gradnja je preprosta in primerna bojevanju. V srednjem delu je majhen poveljniški stolpič z lino /a vhod v podmornico, z daljnogledom in krmilom, zadaj je prostor za stroje z elektromotorjem, ki prejema elektriko iz posebnih baterij. V sprednjem in zadnjem delu so jMisobne eelice in celice zn potapljanje. V podmornici je tudi zadostno število jeklenih steklenic s stisnjenim zrakom, da je mogoče stalno obnavljati zrak v podmornici. iMa zadnjem koncu podmornice sla obe globinski vesli, glavno ali stransko veslo in pa ladijski vijak. Ker take pritlikave podmornice ne morejo nr, dolgo vožnjo, jih spuščajo s posebnih velikih matičnih podmornic v morje, in sicer v bližini ladje, ki jo je treba napasti. Posadka, ki sestoji iz častnika in strojnika. ima nalogo, da se mora čim bolj neopazno približati bojnim ladjam in letalonosilkam in jih točno zadeti. Pri Pearl Ilarbourju so te podmornice prvič preskusili, in tu so povzročile največ škode ameriškemu brodovju. Ker se posadka teh pritlikavk vede i/reT o junaško in prezira smrt, zato se teh podmornic sovražnik izredno boji. Vrhovni povel jnik japonskega bro-dovja, admiral Vaniamoto. je na obletnici bitke na ITavaju še posebej proslavljal junake teli podmornic, ki so s svojo neustrašenostjo največ pripomogli do zmage.
Ob reki J^ius
V poslednjih tednih so omenjala vojna poročila večkrat tudi bojišče ob reki Mius. Ta reka ni sama po sebi nič posebnega. Reka ni plovna in poleti večkrat- tako usahne, dn jo lahko prebredeš. Toda spomladi, ko se začne sneg tajati, kar sc zgodi tu na jugu že v prvih dneh marca ali še prej, naraste ta pustinjska reka tako, da je težko prehodna.
Ko se je nekako pred 100 leti nazivala ta pokrajina še z imenom »Novorusija« in je bila neobljudena pustinja, ni niliče niti slutil, dn so pod sočnato preprogo pustinjskih travnikom, pod debelo plastjo črne prsti skriti velikanski zakladi, in sicer premog, železo in druge rude.
.	rt.
Spisal Karel iaromir Krhen.
KRALJ MU RECE: »IMELI SMO tu stu-DENEC, IZ KATEREGA JE TEKLA 2IVA VODA. KDOR SE JE JE NAPIL, PA NAJSI JE BIL 2E SKORO MRTEV, JE TAKOJ OZDRAVEL; CE PA JE lil L ?.E MRTEV, GA JE BILO TREBA LE POŠKROPITI 7. VODO IN JE TAKOJ VSTAL. DVAJSET LET JE STUDENEC ZE POSUŠEN. VPRAŠAJ DEDA VSEVEDA, KAJ JE Z SJlM.c
j BOM !< MU JE OBLI UBIL PLAVACEK, IN KRALJ GA JE MILOSTNO ODSLOVIL.
šele ko so te zaklade odkrili, sc je spremenilo lice vse te pokrajine. Ondi, kjer so prej tatarske čete jezdecev na svojih majhnih konjičih jahale po pustinji in sc bojevale s ko/nki in še prej s Turki, se dvigajo zdaj industrijska mesta kot Mariupol, Taganrog, Itoslov in drugI kraji, ki dajejo s svojimi tvornicnmi, rudniki, električnimi podjetji in orožarnami vsej pokrajini svojsko lice.
Reka Mius izvira v Donski kotlini, kjer sc tudi na več kilometrov daleč pretaka. Ker so tla tu, v zgornjem teku, jako apnenasta, je rečna voda belkaste barve. Izliv reke Mius je tako močvirnat, da niso mogli mesta Taganroga postaviti neposredno ob reki, ampak so ga zgradili na bolj zdravem in višjem kraju, nekako 30 kin ImiIj vzhodno od ustja. Spočetka je bilo zamišljeno, da bo to mesto velikega gos|ioilnr-skega pomena in dn lio tu mesto zn prekladanje žita in premoga. A preden je mogel Taganrog prevzeti te posle, ga je prekosil Rostov ob ustju bolj širokega in bolj vodnatega Dona. Zaradi prikladnejše lege ob strugi te jako plovne reke, ki spaja premogovno območje z žitnim območjem Donske in Kubanske pokrajine, se je Rostov razvil v jako važno tržišče. Čeprav dajejo razna industrijska podjetja ob Miusu industrijsko licc, je vsa ta pokrajina nn sjilo-"-uo vendarle ohranila svojo pustinjsko podobo, kjer se poljedelstvo na široko razvija in »o utegne razviti še bolj.
Drobna ifuhlfanska kronika
Krstna Izvedba Tomčeve kantate za soli,
zbor in orkester »Križov pot«, na besedilo pesnitvo Vido Tnufer. ho ilanc« točilo ob 19 v veliki unionskl dvorani. To največje in v zadnjem času najpomembnejše slovensko delo bodo izvajali poti vodstvom ravnatelja Jllrkn Poliča altislka Franja Golobova, basist Julij Betctto, pevski zbor Glasbene Matice in simfonični orkester. Pri harmoniju sodeluje Ciril Cvetko. Ivaknr jo včerajšnja skušnja pokazala, je delo izredno veličastno iu bo imelo prav gotovo velik uspeli. Opozarjamo tudi, da sc bodo v kratkih pav-zah med posameznimi postajami Križevega pota projcoiralo na platno Jlorgantovo sliko. Za uvod iu konec pa slovenska pokrajina, Žalostna gora pri Mokronogu, na kateri »o razločno vidijo postaje s Kal varijo. Za nocojšnjo izvedbo jo na razpolago v knjigarni Glasbeno Matico šo par sedežev in stojišč. Prav posebno pa opozarjamo vse poBCtnike, da si kupijo spored, ki prinaša celoten tekst Križevega pola. Prcdprodaja jo v knjigarni Glasbeno Matico.
Tenorist Miloš Drlšnlk bo prirodll namo-
Rtojen solističen koncert v petek, .10. t. m., v veliki filharmoničnl dvorani. Na koncert (loniačlnn-pevea, ki so jo šolal v Milanu, že dnnes opozarjamo. Puiirubeu epored sledi.
Akvarellst prof. Ivan Kos, ki sedaj razstavlja 18 portretov, tihožitij, interjorov in
krajin v umetniškem salonu v prehodu nebotičnika, jo vzbudil med ljublj. občinstvom, ljubečim resnično umetnost, že ilo-scilaj veliko priznanja in občudovanja. Haz-stava bo otlprta le še lickaj dni in nanjo ljubitelje likovno umetnosti ponovno opozarjamo. Trof. Ivan Kos si je v svojem dosedanjem umetniškem udejstvovanju pridobil že mnogo laskavih recenzij, lako ila ga moremo prlštevuti v vrsto naših najbolj odličnih slikarjov, kar dokazuje tudi seduuja razstava.
Živilski trg. V sredo, 21. t. m„ je bil živilski trg srednji, Živahno vrvenje je bilo lo lia drugem zclonjadnem otoku, kamor so Tr-novčnnke in Krakovčanke pripeljale mnogo , razno pomladno zelenjavo. Oomačn špinnče je vedno več na izbiro. Obilo je bilo tudi rcgrala. Neka ženska ga jo prinesla kar ilva jerbasa. Regrat so gospodinjo kaj railo kupovale. Kakor vso kaže, bo regrat prav za praznike zelo dobrodošel. Veliko jo bilo be-rivko, ki je soriuj po 2(1 lir kilogram. Manj jo na trgu motovilila, ki pač že ponehava, ko gro žc v cvet. Lep por je zdravo hranilo. Več je bilo nn Irgu raharbaro. Od uvoženih utvari so branjevci lahko gospoillnjnm postregli lo s cvelačo, limono in čebulo, malce tudi r česnom. Ker je bilo deževno, so mnogo pridelovalke prineslo na trg prav mnogo raznih sadik, ki so bilo kuiulu pro-dauM.
Gledališče
O p e r a t
Četrtek, 22. aprila: Zaprto. Petek, 23. aprila: Zaprto. Sobota, 21. aprila: Zaprto.
Otroci, ki ro sodelovali pri lanski predstavi opere »Carinen« imajo skušnjo za uprizoritev, ki bo po Veliki noči v četrtek, t. J. danes ob 11.30 dopoldne v Operi.
I) r a in a :
Četrtek, 22. aprila ob 18.30: »V času obiskanja«. Izven! Cene oii 20 lir navzdol. Petek, 23. aprila ob 15: »V času obiskanja«.
Izven. Cene oil 20 lir navzdol. Sobota, 24. aprila: Zaprto. Nedelja, 25. aprila ob 15: »V času obiskanja«. Izven. Ceno od 20 lir navzdol, — Ob 18.30: »Prava ljubezen« Izven. Zni-žaue ccne oil 15 lir navzdol.
Poizvedovanja
Izgubita sem lli. t. m. pri prihodu večernega dolenjskega vlaka na glavnem kolo-ilvoru pri izhodu črno usnjeno denarnico z vsebino 477 lir in otroško dodatno karlo na Ime Grudon, ter 3 potrdila oil paketov na lino Viršek in Gruden. Vsebina je last drugih. Poštenega najditelja naprošam, naj najdeno odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
Izgubil sem od šolo na Grabnu do Mirja nalivno pero z graviranlm Imenom. Prnsim. naj ga najditelj odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
Izšla ie nova, lepa knjiga JOŽETA DULARJA
»LJUDJE OB KRKI«
z lepimi, številnimi ilustracijami slikarja L0JZA P F. R K £
Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah!
Po Veliki noči bo izšlo eno najlepših del kanad. pisatelja CURWOODA
»BLISK«
Naročajte knjige »Slovenčeve knjižnice«!
nH«aHnnnannaHnsnMQBBBa"HHaM«MMKaKx»ffi!CHffin®HnsB?sr
Naznanila
HAOIO. fetrtek, 22. aprila: 7.30 Simfonična glasba — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12..1U Poročila v slovenščini — 12.4.") Komorna glasba — 13 Napoved rasa, poročila v Italijanščini — 13.1(1 Puročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Italijansko glasbo izvaja klasični orkester, vodi iliri-gpnt Manno — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Konccrt radijskega orkestra vodi rtl-rlirent 1) M. ftljancc — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pot uiiuut gospoda X —
17.15 Koncert pianista Vergantija — 17.40 Glasba ocsmnajstcga stoletja — 19 Prenos javnega koncerta iz unionsko dvorane v Ljubljani — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Lorenzo 1'erosi: Kristusovo trpljenja triologija za soliste, zbor in orkestor — 2t,50 Orgelski koneert Pavla Raii-čigaja, toilclujo mezzosopninlRtka Elza Kar-lovčeva (prenos iz cerkve fv. Pefra v Ljubljani) - 22.35 Pisana glasba — 22.43 Poročila v italijanščini.
I.EKAHNK. Nočno službo Imajo Icknrnei mr. Sušni k Marijin trg 5, mr. I)eu-Klaiij-šček, Cesta Arietla Dcfl 4, iu uu. Di>liiue ded.. Cesta 29. oktobra 3L
S. S. VAN DIN K:
50
Umorjeni Kanarček
Markham je potrpežljivo čakal. Čez nekaj minut se je zdelo, da se je Cleaver končno odločil. Zravnal se je z vso odločnostjo in dejal:
»Pripravljen sem, da vam povem, kaj sem delal v ponedeljek zvečer. Ce mi hočete verjeti uli ne, to je puč vaša stvar. Prav malo me briga, koliko prič ste našli. Povem vam vse kar boste sploh mogli izvedeti od mene. Moral bi vum vso stvar razložiti že prej, toda zdelo se mi je brez pomena, da bi se izpostavljal nevarnosti, če me k temu nihče ni silil Pretekli torek bi mi bili bržkone verjeli Zdaj pu ste si vbili v glavo novo misel in hočete za vsako ceno aretirati nekoga, du bi s tem prisilili časopise k molku...«
»Pripovedujte vašo zgodbo,« mu je velel Markham. »Ce je resnična, si vutn nikakor ni treba delati skrbi zaradi časopisov.«
Cleaver je dobro vedel, da je to bila resnica. Nihče, tudi najhujši sovražnik, ni mogel obtožiti Markhama. dn bi si skušal pridobiti naklonjenost časopisov s kakim krivičnim, če-prav malenkostnim dejanjem.'
»Imam vnni prav malo povedati.« je začel Cleaver. »Sel sem k gospodični Odeli nekoliko red polnočjo, toda nisem vstopil v stnnovunje. iti pozvonil nisem.«
R'
»Ali imuto nuvado, du tako obiskujete znance?«
»Čudno je, knine, a vendar je tako. Hotel sem jo videti... I oda, ko sem bil pred vruti, sem se nenadoma premislil...«
»Trenutek... Kuko ste prišli v hišo?«
»Skozi strunska vrata, ki vodijo na hodnik. Vedno sem šel skozi la vrata, kadar sem jih našel odprta, (iospudičnu Odeli me je prosila, du naj prihajam tod, da bi me telefonist ne videl preveč pogostokrat.«
»Ali so bila vrata odprta?«
»Kako bi mogel sko/i nje, če bi ne bila odprta? ludi če bi imel ključ, bi si ne mogel pomagati, ker so bila zapahnjena od znotraj Res pu je, da sem jih to pot prvič našel ponoči odprta.«
»Dobro, šli ste torej skozi stransku vruta. A kaj potem?«
»Sel sem preko hodnika in dobro minuto prisluškoval pri plesalkinih vratih. Domneval sem. da je kdo pri njej in nisem hotel pozvoniti, dokler bi se ne prepriCal, du je bila saina .. .«
»Oprostite, če vas pretrgam,« se je vmešal Vance. »Kako to, da ste domnevali, da je nekdo pri njej?«
Cleaver se je ohotuvljal.
»Morda zato,« je takoj pristavil Vance, »ker "•le malo prej telefonirali gospodični in vam je odgovoril moški glus.« Clcuver je narahlo prikimal in izjavil:
»Ne vidim razloga, da bi to tajil... Res je...«
»A kuj vam je rekel tisti moški?«
»Maln uli nič. Dejal je: ,11 a lo!' in ko sem
ga vprašal po gospodični Odeli, mi je dejal, du je ni in je zopet odložil slušalko.«
Vance se je okrenil k Markhumu.
»Zdi se- mi, da to pojasnjuje Jessupovo poročilo. Povedal nam je, da je nekdo pozval gospodično dvajset minut pred polnočjo«
»Verjetno,« je dejal Markhutn, ne da bi pokazal kuko zanimanje za to opazko. Bil je ves zatopljen v Cleaverjevto pripovedovanje, ker je hotel izvedeli, kaj se je zgodilo potem. Povzel je zusliševanje tam, kjer ga je pretrgul Vance.
»Pravite, da ste prisluškovali pri vratih stanovanju. Kakšen je bil razlog, da niste pozvonili?«
»Slišal sem iz stanovanja moški glas.«
Markham se je zravnal:
»Moški glas? Ste o tem prepričani?«
»Da « Zdelo se je, da je ( lenver popolnoma gotov. »IJil je moški glas Drugače bi bil pozvonil«
»Ali bi mogli ta glas prepoznati?«
»Zelo te/ko. Bil je nejasen in hripnv. To glas nn je l>il popolnoma neznan, čeprav se mi je zdelo, da je isti, ki sem ga prej slišal po telefonu.«
»Ali ste razumeli kako besedo?«
Cleaver je namršil obrvi in pogledal proti oknu.
»Vem. kaj so pomenile tiste besede,« je dejal počasi, »lakrat niso naredile name posebnega vtisa. Ko pu sem nasledn jega dne zvedel iz časopisov, kaj se je zgodilo, sem se spomnil teh besed...«
»Kaj ste slišali?« mu je Markham nestrpno segel v besedo.
»Moški glas je ponovil dvakrat ali trikrat: Moj Bog, moj Bogi«
Ie besede so napolnile z grozo vse navzoče, posebno še zaradi brezbrižnosti, s katero jih te spregovoril Cleaver. Cez nekaj časa je Markham vprašal:
»Kaj ste storili potem, ko ste to slišali?«
»Tiho sem se splazil od vrat, odšel po hodniku ter se skozi stranska vrata vrnil domov.«
Znova je zavladal molk v sobi. Cleaverjeve besede so vse presenetile, a v jemale so se popolnoma s tem, kar je povedal Mannix.
Tedaj se je Vance dvignil s svojega naslanjaču in «e približal Cleaverju.
»Povejte mi, kaj ste delali med časom, ko ste telefonirali gospodični Odeli, to je dvajset minut pred polnočjo, in časom, ko ste prisluškovali pred njenimi vrati?«
»Bil sem v podzemski železnici,« se je glasil odgovor.
»Čudno, zelo čudno!...« je zamrmral Vance in pozorno ogledoval konec svoje cigarete. »Torej bi v tem času ne mogli telefonirati še komu?«
Spomnil sem se tedaj, dn je gospodična Ln Fosse izjavila, tla ji je Cleaver telefoniral deset minut pred polnočjo. Vance je s svojim vprašanjem ustvaril neko negotovost v Cleaverju, ne dn bi povedal to. kar mu je bilo znano. Cleaver se je skušal izogniti z nejasnim odgovorom.
»Lahko bi bil telefoniral na kaki vmesni postaji, preden sem dospel do stanovunja gospodične Odeli.«
n
ipifea MST®t«?!latea
Načrti Gnndarja llaegga. »Kaj več poročajte o Ounilarju llaeggu!« mi pišete. Zlasti Vas zanima, kako je treniral čez zimo, če je nastopal na zimskih prireditvah v športnih palačah in kakšne načrte ima za bodočo sezono. Bodite brez skrbi, zakaj o llaeggu rad zapišem vsako novico. Tudi mene bi zanimalo, kako je treniral čez zim0, o tem pa listi, ki so mi na razpolago, molčijo. Čez zimo ni nastopal najbrž zaradi tega. ker se rado zgodi, da se tekači nn slabih tekaiiščih v pokritih dvoranah pokvarijo Nedavno sem čital, da se je
udeležil pomladanskega teka čez drn in strn in da je pretekel :-t(l()0 m v 11.30 min., kar pa je tako slal) čas, da gre brez dvoma za pomAto v poročilu. V ostalem, prjiv te dni so pisali švedski listi o svojem llaeggu, ki je baje v izvrstni formi, in napovedali, da bo izboljšal rezultate, ki jih je postavil v leku lanskega leta Mlad je še in je veri letno, da bodo prihajala od junija naprej spet senzacionalna poročila iz Stockholma. (J.O.)
Spori in glasba. Ali je oboje združljivo ali ne* Cisto razumljivo se mi zdi, da ne more gojili
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem na-, znanjumo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa
V«V1
Mi i
poj. Hestelic
1
soproga gostilničarja in posestnika
v sredo, dne 21. aprila 1945, po daljšem in hudem boleha n j u mirno v Gospodu zaspala.
K večnemu počitku spremimo nepozabno pokoj nieo v petek, dne 23. aprila 1943, ob 5 popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu.
Ljubljana, Brvace, Grosuplje, Spalato, dne 21. aprila 1943.
Globoko žal u j oči: Ludvik, soprog, Ludvik, Vladimir, Aleksander, sinovi - in ostalo sorodstvo.
igralec klavirja lahkoatletskih metov, telovadbe na drogu ali drugih telesnih vaj, ki zahtevajo krepkih dlani in prstov. So pa tudi panoge telesne vzgoje, ki ne razvijajo preveč krepkih rok ali »okornih«, da se izrazim po Vaše. Umetniško udejstvovanje, ne samo glasbeno, temveč tudi ono s čopičem, zahteva vsekakor tenkočutnost prstov; je pa vsekakor združljivo s plavanjem, s teki, s skoki v višino in daljino, s skoki v vodi in z drugimi panogami, pri katerih ne stiskamo v rokah teniškega loparja, smuških palic, kopja itd. Če se ozrete po ljubljanskih glasbenih in športnih krogih, boste našli med glasbeniki tudi bivše . športne rekorderje, med športniki pa nekaj odlič- j nih glasbenikov. Oboje je torej združljivo, zahteva pa izbiro.	(S. N.)
Nedostojno vedenje. Vprašujete, kaj je treba smatrati pri nogometnih tekmah za nedostojno vedenje? Nogometna pravila smatrajo za nedostojno vedenje zlasti naslednje prestopke: 1. ugovarjanje sodnikovim odločitvam z besedo ali s kretnjo; 2. stalno kršenje pravil po istem igralcu; 3 žalitve sodnika ali drugih predstojnikov in tovarišev na igrišču, kakor tudi prepiranje; 4. namerno zavlačevanje prostih udarcev; 5. preklinjanje in nedostojno vzklilianje. — Če je sodnik mož na mestu, ki ztia nedostojno vedenje v kali zatreti, tedaj bo kaj kmalu navadil igralce na to. kaj se spodobi in kaj ne.	(M. L.)
3000 m v 10 min. 40.2 sek. Pred leti, ko ste še tekmovali v tekih na dolge proge, ste postavili svoj najboljši vas, ki sem ga vzel za naslov. Vaš brat pa je skočil v višino 1.45 m. Zdaj sta že oba športna »upokojenca«, rada pa bi le vedela, kateri uspeh je bil boljši. Če je šlo za stavo, Vam moram čestitati, ker ste jo dobili. Vaš uspeh v teku na 3000 m znaša po finski razpredelnici 455 točk, uspeh Vašega brata pa v skoku v višino (1.45 ni) samo 414 točk. Da bi Vam bil enakovreden, bi moral preskočiti 1.49.5 m. (II. T.)
lična slika. Kakšna naj bo telovadba za učence V. razreda ljudske šole? Zanima Vas primer učne slike sodobnega udejstvovanja v višjih razredih ljudskih šol. Načelno je bilo o tem vprašanju v naši posvetovalnici že govora. Zaradi tega Vam odgovarjam na kratko in podajam naslednjo skico učne slike: a) hoja po ravnem in po gre-deh; h) dve ali tri vaje za lepo držo telesa, hoja po prstih nog, podelitev učencev v skupine po tri in tri: po dva nosila tretjega, ki jima sedi na rokah, igra med dvema ognjema; c) metanje
rEL.
21-41
KI KO MATICA
Dnevno ob 15 najboljši film LA JANE
J*" »Ljudje iz varieteja«
Ples. humor, moderna glasba. — V ostalih vlogah: Hans Mosor, Atila Horbiger
Dnevno ob 17 ln 19.16 pretresljiva drama
»Živi mrtvec«
V glav. vlogah: Carlo Nlncht. Dlna SbrsoII
TEL KINO UNION 11"
Odličen fllro Iz tlvljenja kmečkega dekleta
»
Povratek zapeljane«
V gl. vlogi: Glno Cervi in Adrlana Bcnettl.
PREDSTAVE: ob delavnikih: 15 30, 17.30 In 19 30; ob nedeljah tn praznikih: tO 80. 16.80. 17.30, It PO
TEL.
KINO SLO«A
27-50
J0P- SAMO 21. in 22. aprila 1943 1 Ena Izmed redkih, prav ljubkih komedij
»Gospodične iz sosedne hiše«
V glavni vlogi: Antonlo Ganduslo, Pepplno de Fllippo. Predstave ob 14, 15.60, 17.40 ln 19.301
drobnega kamenja v tarče kot priprava za metanje kopja.	(D. T.)
Boks in zmage po točkah. Kako je mogoče ocenjevati boksarske tekme po točkah? Zelo preprosto! Saj se ne obdelujejo navadno do nezavesti, temveč so dogovorjeni za toliko in toliko dob (rund) po tri minute. Sodnik, ki šteje točke, upošteva dobre udarce, način borbe, aktivnost v napadanju in podobno. Glede trajanja tekme veljajo pri amaterskih prireditvah posebni predpisi, pri profesionalnih pa je vse to zapisano v pogodbi.	(M. M.)
Sz 50 švedskih kron bo v 500 letih 50 milijard lir
Svojevrstna stava, ki jo bo dobil daljni potomec? če ga bo le kdo še
opozoril nanjo


Šest ur računanja je bilo treba, da je nek spretni švedski računar ugotovil, da bo skromna vsota 50 švedskih kron (okrog 250 italijanskih lir), če bo pet sto let naložena v banki, z obrestmi vred narasla na 10 milijard 41,478.789 kron (približno 50 milijard italijanskih lir).
To je vsota, ki jo bo leta 244-3, torej točno čez pet sto let, lahko' izterjal dedič zmagovalca pri neki stavi med dvema uglednima Švedoma iz Stockholma. No, in kaj sta ta dva moža stavila. Šlo je za to, koliko časa bo vzdržala neka nova stavba, ali bolje rečeno ogromna palača, ki jo je dala zgraditi v švedski prestolnici zavarovalna družba Thule. Eden tistih dveh Stockholmčanov je stavil, da je ta zgradba tako močna, da bo vzdržala najmanj pet sto let.
drugi pa je mnenja, da bo kvečjemu mogla vzdržati 250 let. Kdo bo stavo dobil, se bo videlo torej šele čez nekaj stoletij. Dobil pa jo potemtakem tudi ne bo kdo od teh dveh Švedov, pač pa eden njunih poznih potomcev in dedičev, če ga bo le kdo še' opozoril nanjo. Costa Standberg in 11 al le Lundin — tnko se ta dva Stolekholmčana pišeta — sta stavila sicer samo za 50 švedskih kron, ki sta jih naložila v neko stockholmsko banko, a iz te vsote bo čez pet sto let — kakor je izračunal tisti računski strokovnjak — nastalo res zapeljivo premoženje. Kdo neki lio tisti srečni dedič!
NAROČAJTE »SLOVENCA«!
CnŠfl E5IPI13U5KE5R PlDDKRR[i3n
U. Mit
14-
r »Pa nismo nikoli držali svoje obljube in zato je sveti bik jezen in nam je pripravil ta poraz,« pravi Baket.
Ramuzenti se smeje. On je bil tujec, l'e-ničan, in ni verjel v egipčanske bogove, najmanj pa v svetega bika. Pojem četveronožnega boga je vzbujal v n jem posmeh. On se ne bi nikoli privadil na njegovo češčenje. Tovariši so pa častili sveto zverino in vest jih je pekla, ker mu niso darovali obljubljenega sena. Ramuzenti hoče pomiriti njihovo vest in pravi:
»Ali zares mislite, da potrebuje sveti bik našega sena?«
»Ne.«
»On gotovo dobiva boljšega. Prepustimo njegovo postrežbo drugim in gu ne nadlegujmo s svojo Zdaj mi pa povejte pri vseh rogovih vseh češčenih volov, krav, koz in kožic, pri lajanju vseh svetih psov in mijnvkanju vseh svetih mačk to, kar se je dogodilo.«
»Ti znova preklinjaš!« ugovarja prestrašeni Baket.
»Zato ker kličem svete živali?«
»Ker govoriš o njih s premajhnim oziroma nobenim spoštovanjem.«
»Kaj naj storim, ako ne kličem? Toda. ako hočeš, pustimo jih. naj oni premišljujejo svoje primere, mi pa mislimo nn svoje. Kaj vos je zadelo?« vpraša Ramuzenti.
Baket pripoveduje o nesreči, ki jih je zadela in Ramuzenti se prestraši.
»Triindvajset med mrtvimi in ujetimi. Strahotno!« vzklikne.
»In to vse po krivdi prokletega podkralja,« zatuli Miebi.
»Kaznovati ga moramo,« kriči Meni.
»Le kaznujte ga,« pravi Baket.
»Ali se več ne upiraš?« ga vpraša Ramuzenti.
»Ne. Ne zasluži našega sočutja,« pripomni Baket. »Ali imaš kak načrt?«
»Da, pa ga moram malo spremeniti. Imel sem vas za številnejše. Mislil sem, da vas je vsaj dvajset, v resnici nas je le osem; prav za prav le sedem, ker jaz vam ne morem mnogo pomagati. Toda šlo bo, šlo! Poslušajte tedaj. Jaz sem postal nekakšen zaupnik Zafnatpanea.«
»Zares?« so vzkliknili roparji.
»Ali nas ne boš izdal?« pravi zaskrbljeno Baket.
»Pri repu vseh Apisov, sedanjih, preteklih in prihodnih, ako bi ne bil ti naš glavar, bi te zadavil! Kako moreš kaj takega sumiti?« vzklikne zelo jezno Ramuzenti.
»Ti si zaupnik Zafnatpanea?«
»Zaupnik, da vam pomagam, v korist nnše skupne zadeve; jaz strašno sovražim tega nadutega tujca.« vzklikne Ramuzenti.
»Pa vendar si njegov prijatelj.«
»Več kot prijatelj; mož njegovega zaupanja Dal sem mu razumeti... pa saj že veste.«
»In ti je verjel?«
»Popolnoma. Zaupal mi jo naročilo, dn pazim nad vhodom v hišo in okolico in ga opozarjam na. roparje, ki mu groze s poginom.«
»Mi!« se krohota Baket.
»Jutri mu bom naznanil nekoga, ki bo prišel v n jegovo hišo, kot enega med zločinci, ki sem ga sparil.«
»Eden je premalo,« pristavi Baket.
»Ako jih bo le nekaj «
»Bodo tajili.«
»Jaz bom pa vzdrževal obtožbo. Mučili jih bodo in med mučenjem ni človeka, ki bi ne govoril. Kričal bo tudi sveti bik Apis z vsemi svetimi hrošči v svojem jeziku I« pravi Ramuzenti s posmehom in vzbudi ponovno jezo navzočih, na katerih pobožna ušesa so zvenele strašne kletve.
»In ako ne bi hotel podkralj sprejeti ovadbe?« vpraša Miebi.
»Prepričal ga bom, da jih muči. V vsakem primeru bodo zaprti, dokler se ne ugotovi, so li nedolžni ali ne. Jaz postanem mož njegovega posebnega zaupanja in on se bo počutil zelo varnega zdaj, ko so njegovi najstrašnejši sovražniki zaprti. Prihddnjo noč torej, proti polnoči, vam bom otlprl vrata v palačo; prosto boste vstopili in odnesli vse dragocenosti.«
»Ali nas boš peljal tudi v sobo podkralja?«
»Da.«
»Ti je znana?«
»Dobro.«
»Pobili bomo njega, ženo in otroke.«
»Kolikor boste hoteli.«
»Toda, kako nam boš omogočil vstopiti v palačo?« vpraša nezaupljivo Baket.
»Vstopili boste.«
»Kako?«
»Vratar je moj najboljši prijatelj.«
»Res? Ti imaš povsod prijatelje,« reče Baket z začudenjem in zavistjo.
»Ne more se ustavljati vinu iz Ilebrona,« se nasmehne Ramuzenti.
»Kaj je to?« vpraša Baket in stisne ustnice. Bil je velik sladkosnednež.
»Posebne vrste vino, napravljeno iz grozdnega mošta, kuhano z nekim dišavskim klejem, ki sa izdelujejo v Hebronu v kanaanski deželi in bi moglo zbuditi mumijo najstarejšega Apisa!« se smehlja Ramuzenti.
»Ne preklinjaj!« mu priporoča Miebi. Baket pa vpraša:
»Pa imaš ti to vino?«
»Kupil sem ga od nekega Feničana nekaj posod za zelo visoko ceno; izdatek mi boste povrnili pri plenu.«
»Zakaj ga nisi prinesel kak požirek nam?«
Ramuzenti se smeje.
»Zalo, ker ste moji prijatelji.«
»Vino iz Ilebrona tedaj namenjaš svojim sovražnikom?«
»Sovražnikom, ki jih hočem pridobiti za prijatelje.«
»In za nas nič?«
»Ko bomo izvršili veliki plen, vas popeljem k Feničanom, kjer ga boste dobili v izobilju in plačali z denarjem, vzetim podkralju,« se smehlja Ramuzenti. »Toda vrnimo se k vratarju: z njim sva prijatelju. Jutri zvečer mu prinesem kake pol mere vina in stavim enega nika Apisa proti dvem volom Mnevi, da jo bo izpraznil in se nasekal do popolne pijanost? Pri vseh morskih konjih I pečen bo kot vino, ki ga bo pil.«
»Ti si zelo prebrisani« vzklikne Baket,
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: Ini Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenfcii