Štev. 26 (Teb. račun s pošto. -. C. con (a Posta)
V Trstu, petek 25. jnnlja 1926.
Leto IV.
:: izhaja vsak petek dopoldne. :: Naslov: TRST - TRIESTE CASELLA CENTRO 37 :: ali pa: Via Imbriani 9/1II. ::
 0O0--------------
Izdaja: konsorclj MALEGA LISTA
Mali koledar.
Petek, 25. junija: Viljem, Henrik. — Sobota, 26.: Janez in Pavel, Rudolf. — Nedelja, 27.: Hema. — Ponedeljek, 28.: I renej, Leon. — Torek, 29.: Peter in Pavel,
apostola. — Sreda, 30.: Spomin sv. Pavla. — Četrtek, 1 julija.: presv. Rešnja kri, Teobald. — Petek, 2.: Obiskovanje Mar. Dev., Oton.
MALE NOVICE
Zopet smrt.
Dne 17. junija je umrl po kratki bolezni (pljučnici) dekan in župnik v Kržanu ob Raši, č. g. Antoin Zidarič. Vest je nenadno prišla in zadela tem huje. kci' že tako silno primanjkuje domača duhovščine imed istrskim ljudstvjiri Pr -kojnik je bil rojen v Lindam pri Pazinu
I. 1864., torej ni še izpolnil 62 l?t. Poleg Kršana je upravljal še sosednje duhov-
• nije Brdo, Sušnjevico in Kozljak. ! i kronat obsega deset hrvaških duhov i i, a ostalo jo le še četvero duhovnik/v, l>-je Slovani in eden Italijan. Kam oo to , vedlo ?
Gorica pada.
Prebivalstvo goriškega mesta pada. Zanimiva je številčna tablica goriškega županstva. Leta 1922. se je priselilo 2610 o-seb, izselilo 4149 oseb; leta 1923. priselilo 1620, izselilo 1710; leta 1924. priselilo 1713, izselilo 2180 oseb; leta 1925. priselilo 2273 izselilo pa 3320 oseb. V teh 4 letih se je torej skupno priselilo 8216 oseb, izselilo
II.359 oseb. Letos je v Gorici 3143 oseb manj ko leta 1922. Vzrok ? Priseljenci iz južnih dežel ginejo: vse, kar je živelo od vojna odškodnine. Pa tudi videmska centralizacija ima pri tem delež. Gor’A ki magistrat pravi, da so odšli sami Italijani, da so Slovenci vsi (razen nekaj u-radnikov) ostali im da se število slovenskih obrtnikov množi.
Dvoboj je neumnost.
Skrzynski je bil do nedavna zunanji minister poljske republike. Neki grof Szeptycki se je z njim sprl v političnih rečeh. Ker mu je minister najbrže premalo prijazno odgovarjal, se je grof čutil užaljenega ini pozval diplomata na dvoboj s pištolami. Grof je ustrelil, pa nič zadel, Skrzynski pa je mimo odložil revolver in dejal: «Če je kdo na Poljskem, ki misli, da me mora ubiti, pa naj kar strelja. Jaz ne bom streljal*. Sitni grof je odšel z bojišča z dolgim nosom Poljski listi so ob ti priložnosti pisali, da je že čas, prenehati z bedasto navado dvobojevanja. Ne gre, da bi vsak teleban klical ministre na dvoboj.
Copemik išče vodo.
Tržaški mestni očetje so peljali v Zavije inženirja Musila, da bi jim pokazil nov vodovod. Musil je «štrigon», ki s štbi-co v rokah čuti vodo v^tleh. Dognal je velike vodotoče pod zemljo v Žavljah, v o-sapslci dolini in v dolini Rižane. Mestni °četje nameravajo te vodotoče poiskati in, napeljati vodo v Trst. Pri vsi vnemi za alkohol je torej Trst vendarle žejen čiste in hladilne vode.
Huda kokoš.
V Pipbacliu (Avstrija) se je pripetila Pravtako nenavadna, kakor žalostna nesreča. Petletna hčerka posestnika Stau-dingerja je hotela pobrati na dvorišču malega piščanca, ki je ležal na tleh z zlomljeno perotjo. Stara kokoš je videla v dobrem namenu otroka atentat na svojega mladiča, zato je planila na deklico — ki jo padla od strahu na tla — ter jo pričela kljuvati, v obraz. Ko so prinesli iz več ran krvavečega otroka v bolnišnico, se je izkazalo, da mu je kokoš poškodovala levo oko tako, da so ga morali izrezati.
Stane: ena Številk* « -1 :nk.
lOlfiJSlvU KNJ1/-M eto 20 lir
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK
'm.
Še ena nesreča z vojnim materijalom
LJUBLJANA
UU|). ureaniv 'IVAN PREŠEL
DELAVCA V KAVERNI Ž IVEGA ZASULO.
V ponedeljek 21. t. m. se je pripetila smrtna nesreča v okolici Mirna. Angel Lavrenčič je bil našel v zapuščeni vojaški kaverni (podzemeljski jami) vse polno vojnega materiala, ki so ga po takih jamah pustili še Avstrijci. Upal je dobiti čeden zaslužek in vzel seboj na delo Mirka Marušiča, da mu pomaga. Marušič anu je svetil, on pa je šel naprej in se lotil izpodbijati neki lesen steber, s katerim je bila jama podprta. Zadostovalo je par udarcev s krampom, da se je trhli les zrušil, a takrat se je sprožila tudi zemlja in zasula nesrečnega delavca. Marušiča ki je stal odzad, je zasulo samo delovna. Izkopal se je in videl, da je Lavrenčiča popolnoma zasulo. Tekel je v vas iskat
pomoči in vaščani so prihiteli z raznim orodjem na kraj nesreče. Dolgo so morali kopati, predno so prišli do Lavrenčiča. Toda bilo je vse zaman. Nesrečni mož je bil mrtev.
Angel Lavrenčič jo bil 35 let star, poročen. Pečal se je nabiranjem vojnega materiala, da je s prislužkom vzdrževal sebe in družino. Nesreč je bil vajen. Enkrat je bil izgubil oko, drugič mu je granata poškodavala roko, slednjič pa ga je zatela smrt v kaverni, ki je nekoč služila vojakom v zaščito pred smrtno nevarnostjo.
Tako je zopet vojna zahtevala novo žrtev na izmučeni goriški zemlji. Kdaj bo teh nesreč konec ?
MIHEC
JAK
Gospodje poslanci tulilo in besne
Češki državni zbor je bil v noči od sobote na nedeljo pozorišče najbolj divjih prizorov, ki so sploh mogoči. Menda je Praga v tem žalostnem poglavju dosegla rekord na svetu. Zbornica je obravnavala zakon o plačah duhovnikov. (Pripomniti je treba, da so po vojni duhovniki na Cešlcemi prišli v skrajno obupen gmotni položaj in je bila dolžnost države, da jim plače poviša po novih razmerah A nasprotniki Cerkve so hoteli odreči duhovnikom pravico do kruha). Že med razpravo je prišlo do ostrih nastopov. Ko pa je predsednik prešel k glasovanju, so komunisti skočili pokonci im v zboru zapeli moravsko sramotilno pesem o «farju in njegovi- kuharici«. Nato se je začelo divje vpitje. Vsi komunisti, socialisti in narodni socijalisti so začeli razbijati s pokrovi svojih pultov s toliko silo, du so večina pokrovov razbili im odi'mili. Vmes so narodni socijalisti zapeli Hu-sovo himno. Komunisti so zlomili in razbili vse svoje 'klopi in metali posamezne kose proti predsedstvu in klubu ljudske stranke. Nekateri socialistični in komunistični poslanci so trobili na otroik« trobente in piščali samo, da so on e to. ogolili vsak razglas. Nemški krščansko socialni poslanec Bartl je bil ranjen na očesu slovaški poslanec Hanko je dobil tudi poškodbo, tako da sta oba morala iskati zdravniške pomoči. Komunisti, in narodni socijalisti so za vsako ceno hoteli preprečiti glasovanje. Ko jim vse vpitje in razgrajanje ni nič pomagalo, so dejansko
napadli predsednika in poročevalca, uba sta bila v smrtni nevarnosti. Zato je vdr la v zbornico policija. Komunisti so nato napadli ministrske klopi in jih zasuli s papirjem, ki so ga z vseh strani name tali. Med tem je drugi del opozicijže zopet napadel predsedstvo. Z rokami ;n pestmi so hoteli izsiliti od predsednika, da zaključi sejo pred koncem ,a;Iaso\ anja Komundstinja 'Zemin se je pririla čisto do predsednika in mu iztrgala iz rok glasovalni red. Zato je znova posredovala zbornična policija. Toda komunisti in narodni socijalisti so se brez nadaljr.ega začeli pretepati tudi z njo. Komunist ša-franko je med pretepanjem uitraJel podpredsedniku zvonec in neprestan j d.vje zvonil.
Toda večina je med tem glasovala in predsednik je končno ugotovil, da ji zakon o kongrui (kongrua — plače duhovnikov) sprejet.
Seveda je predsednikovo ugotovitev slišal komaj stenograf, zato je opozicija divjala tudi še potem, ko je predsednik sejo zaključil, ker ga ni slišala.
Značilno je, da je vsa ta prostaštva, ki ubijajo ugled zbornice in države, vodila narodno socijalistična stranka, ki j’ -mula in hoče* še danes imeti v zakupu vso državotvornost in ki ima še danes v .vladi svojega člana dr. Beneša. Narodni socialisti so pokazali, da je njihovo sovraštvo proti cerkvi in) duhovnikom hujše in močnejše kot vsa njihova ljubezen do države.
«Goriška Straža«
je na prodaj v Trstu v sledečih toba-karnah :
Prosen, Sv. Ivan (pri cerkvi).
Železnik, Largo Boschetto 556.
Stazione Centrale.
Stazionc Nord (Čampo Marzio).
Stanič, Via Milano (nasproti knjigarne Štoka).
Mikulič, Via; Commerciale.
Kiosk pri openski tramvajski postaji (piazza Oberdian).
Beuk, Piazza Goldoni.
Hrast, Via Roma (nasproti Smolarsu).
Kongres v čikagu.
V nedeljo 20. t. m. se je začel veliki evharistični kongres v Čikagu. Navzočih je 12 kardinalov, 400 škofov, na Usrče duhovnikov in milijoni občinstva. V ne deljo se je bralo 6000 sv. maš in je bilo milijon obhajil. Zborovanja se vrše v 22 jezikih, tudi v slovenskem.
Papež proti modi.
Letos, ko so nazaj k časti prišli rokavi in se je tuidii okoli vratu obleka pomnožila, jelo je zmanjkovati pri krilih, ki so že skoraj čisto na nič prišla. Tudi proti tej nečednosti je papež nastopil in no dopušča v avdijenco ženskih oseb, katere se ne morejo sprijazniti z dostojnostjo. V svojem nagovoru katoliškim dekletom iz Rima je sv. Oče pozival ženski svet na vojsko proti nesramnosti v noši.
Prazen prepir.
Ker je angleškim; rudarjem prišla velika denarna pomoč iz Rusije, da bi lažje vzdržali stavko, je angleška vlada pisala ruski vladi, da ji te podpore niso všeč. Ruska vlada pa odgovarja, da je to delavska reč, ne vladna, in zato ne more jirepovedti, da se denar pošilja na Angleško. Na tihem se Anglež jezi, Rus pa smeje.
MIHEC:
JAKEC:
Po morju gledam, kam ladje hite; za njim; v daljo mo misel gre,
A srce moje ne gre od tod; premočno ljubi svoj dom in rod.
Zvestoba do materinščine.
V Češkoslovaško republiko se je iz inozemstva vrnilo 17 rodbin, ki so ohranile skozi več kot 300 let med drugimi narodi brez lastne šole in cerkve svoj materni (češki) jezik in svojo narodnost. V domovini so bili slovesno sprejeti.
Kino.
Šestnajstletni Džodrže Stojkovič je preveč hodil v kinematograf. Traparije, ki jih tam predstavljajo, so mu zmešale glavo. Po neki taki predstavi je zvabil prijatelja Pakoviča s seboj. Vzel je revolver in posnemal prizore iz kinematografa. Vstrelil je Pakoviča in nato oddal še nekaj strelov po sobi. Pred sodiščem je dobil G mesecev zapora. Bolj koristno bi bilo seveda — zapreti kino.
Pol leta že spL
V Nottinghamu na Angleškem spi deklica Doris Hinton neprestano že šest mesecev, brez vsakega znaka življenja, razen da včasih st trepalnicami migne. Lani je poslušala radio-komcert in je kar naenkrat padla skupaj. Od tedaj se ni več zavedla. Poslali so po najboljše specialiste v London, pa ne morejo nič dobiti Umetno jo hranijo; prvih šest tednov je zelo shujšala, sedaj se pa že spet redi.
Za odpravo porote.
Mednarodno društvo za kazensko pravo ima svoj odsek tudi v Italiji. Ta je v Rimu zboroval o reformi porote. Sprejet je bil predlog, naj bi se porotna sodišča . odpravila.
OPOMBE
Cankarjeva sodba. Pisatelj Ivan Cankar ni bil goriški strujar; tudi ni bil krščanski socijalist; gotovo pa je, da je bil velik Slovenec. On je pisal v nekem pismu na Etbina Kristana: «Ker imam precej prostega časa, si pustim brado rasti. Pa tudi s to nisem zadovoljen; ni ne črna, ne rjava, ne rumena — kakor Edinost«.
Prvi — napuh. Nemec Vossler piše : «Če zatrem svojega soseda materinščino, da mu svojo vsilim, kakršen drug razlog naj bi za to navedli kot goli bedasti napuh?«
Glasilo slovenskega snoparja. V Črnem Vrhu nad Idrijo je neki mesar Poženel. Svoje čase je imel aprovizacijo v rokah in ljudje mu več reči očitajo. V «Štraži» mu naštevajo njegove račune. Ker ni dobil nobenega lista na razpolago, se je zatekel k «Edinosti», ki se ga je usmilila in mu daje svoje kolone na razpolago. Pa je bil po vojni komunist, sedaj je snopar in živio vlada. «Edinost» pa je pridobila zvestega sotrudnika.
Politika
MALI SPORAZUM.
Minuli teden so bili zbrani na prelepem slovenskem Bledu zunanji ministri treh držav Malega sporazuma (entente), Češke, Jugoslavije in Rumunije. Češko je zastopal dr. Beneš, Jugoslavijo dr Ninčič, Rumunijo pa Mitileneu, kateri je šele pred kratkim postal minister v vladi generala Avaresca, ki je zmagala pri zadnjih volitvah.
Obširna poročila o političnem položaju sta podala dr. Ninčič in dr. Beneš. Ugotovili so, da soglašajo zavezniške države v vseh važnih skupnih vprašanjih. Na jesenskem zasedanju Društva narodov v Ženevi bodo nastopile popolnoma soglasno. Na konferenci so med drugim razpravljali o vprašanju narodnih manjšin in se pečali zlasti tudi s položajem Slovencev na Koroškem. Med Romunijo in Francijo se snuje pogodba, ki naj bo. prvi korak do ustvaritve velike srednjeevropske garancijske pogodbe med vsemi prizadetimi državami pod vodstvom Francije. Grčija se je obrnila na Jugoslavijo s predlogom, da se čim prej obnovi jugoslpvansko-grška zveza in so pripravljalna pogajanja že v teku. Glede Rusije si ohranijo vse članice Male antante tudi v bodoče svobodne roke. Prihodnja konferenca Male antante bo meseca septembra v Ženevi. — O priliki konferenze Male antante se je vršila na Bledu tudi konferenca časnikarjev Male antante, ki je bila istotako velikega pomena za medsebojne odnošaje zavezniških narodov. Navzočih je bilo nad sto časnikarjev. Predsednik zasedanja je bil Slovenec Fr. Smodej. Na zborovanju časnikarjev je govoril tudi zunanji minister dr. Ninčič.
ČEŠKE TEŽAVE.
Češkoslovaški parlament še ne pozna tako dolgih in tako burnih sej kakor so
v narodne tabore, temveč samo v zagovornike in protivnike carine. Z veliko težavo ustvarjen nemški nacionalni blok je celo razpadel. Stranka zunanjega ministra Beneša, Narodni socialisti, je .potegnila proti vladi in s tem je prišel sam Beneš v težaven stan. Ali bo moral zapustiti vlado in ministrstvo prepustiti svojim zavistnikom, ki že dolgo preže na to, ali pa se bo moral skregati s stranko in se odreči poslanskega mesta.
Socialisti so uporabili vsa sredstva, da
preprečijo zakonski načrt o carinah. V zbornici so nagajali in zavlačevali razpravo po vseh predpisih, da so bile seje kar cele noči naprej. Na ulici pa so nagnali vkup množico vseh mogočih strank in povzročilo celo prelivanje krvi. A slednjič je vlada zmagala, zakon o carinah je bil sprejet in češki kmet se je oddahnil. Sedaj bo dolžnost vlade, zadrgniti vrat raznim špekulantom in ljulskim oderuhom, da ne bodo v nadrobni prodaji izžemali delavskega ljudstva.
Zmaga pravilne stvari
TISKOVNA PRAVDA V GORICI.
bile v zadnjih dnevih, ko se je v odborih in v senatski in poslanski zbornici razpravljalo o zakonskem načrtu Ljudske stranke in republikanske kmetijške stranke, da se vpelje stalna carina na uvoz poljedelskih pridelkov.' Ta zakonski načrt je prinesel v vse stranke izvanredno mnogo živahnosti, v soeijalistične vrste pa tudi mnogo obupne bojevitosti. Ta borba gotovo nima sličnosti v celi dlosedanji politični zgodovini pražke Narodne skupščine. Dočim so se vse dosedanje parlamentarne borbe omejile predvsem samo na nekoliko strank in so opozicionalne stranke samo kritizirale vlado, posegajo sedaj v ta boj vse stranko in slednji poslanec brez ozira na narodnost. Zgodilo se je celo, kar se je zdelo še pred meseci nemogoče. Stranke se namreč niso opredelile v vladne in opozicionalne in celo ne
Poročali smo že nakratko, da je bil u-rednik «Goriške Straže«, Polde Kemperle, obtožen radi članka «0 pravem času in na pravem mestu«. V tistem članku neki oče odobrava govor, ki ga je poslanec Besednjak nedavno izrekel v državnem zboru v obrambo našega jezika ira šol stva. Druga sodna razprava proti Kem-perlu je bila 14. t. m. in se je ugodno končala za «Goriško Stražo« in njenega urednika. To smo čitateljem v zadnji številki nakratko sporočili. Danes pa, podamo govor državnega pravnika, ki je v obtožbi zahteval za Kemperla 6 mesecev ječe.
«Ščuvanje k sovraštvu«.
Državni pravnik je govoril :
«0 pravdi, s katero se fiavi danes sodnija, ni treba mnogo govoriti. Stvar je preveč jasna in očitna. Zagovornik je zbiral celih sedem dni tvarino in kopičil od vseh strani dokaze, da bi opravičil obtoženca, toda to je bilo povsem nepotrebno. Kemperle je za nas star znanec. Mi poznamo do globin njegovo duševnost in njegov značaj in vemo, da ima močno nagnjenje k propagandi, s katero razdira in vničuje naše narodno edinstvo. Že večkrat je sedel na zatožni klopi radi istega zločina, in sicer radi «ščuvanja k sovraštvu med družabnimi sloji«. Res je da je bil pomiloščen od Njegovega Veličanstva kralja, toda to nas ne sme motiti: mi ne smemo namreč zabiti, da je njegov slab značaj ostal nespremenjen. Zločin ščuvanja k sovraštvu med družabnimi razredi, ki ga je zopet zakrivil ima v naših razmerah, na državni meji, posebno nevaren pomen: Kemperle ni netil sovraštva med navadnimi sloji, temveč je pognal s svojim člankom neko pleme, nek rod, ki živi v mejah naše države, v boj in sovraštvo proti celemu italijanskemu narodu«.
«Zviti Polde«.
«Kemperle je stara lisica, ki hodi okoli v ovčjem kožuhu. Gospod Kemperle se sklicuje na ‘koncu svojega članka na e-
v angeli j- in govori s sladkimi besedami hinavsko o krščanski ljubezni med narodi. Kemperle se sklicuje tudi na takozva-ne naravne pravice in poziva Slovence, naj ohranijo in čuvajo narodno zavest. Slovenska narodna zavest, pa je, gospodje sodniki, v kričečem nasprotju s čuv-stvi vsakega Italijana ter žali italijanska srca. V mejah Italije je mogoče in dopustno samo eno narodno čustvo in to mora biti italijansko. Kaj pomeni en milijon Slovanov in Nemcev nasproti 40 milijonom Italijanov ? Taka manjšina je brez pomena in se mora umakniti pred ogromno italijansko množico. O enakih pravicah torej no more biti govora. Slovenci imajo od Italijanov lahko same koristi, od njih lahko vse prejmejo, a nuditi jim ne morejo ničesar«.
VELIKA VREDNOST MATERNEGA JEZIKA
Državni pravnik se zlaga s škofom Slomškom.
«V mejah Italije živi 40 in še več milijonov ljudi, ki govore en jezik. Jezik jo vse. Jezik je čustvo, je volja, je duh. Z jezikom se izraža najvišja vrednost, človeškega uma. Michelangelo in Tf&ian bi ne bila ustvarila svojih velikih umotvorov, ako bi no bila vzgojena v sladkem jeziku pesnika Danteja. Ljubi glasovi njegove matere so za vsakega človeka temelj njegove omike in kulture. Tudi na-
ta je italijanski. V uradih in šolah mora biti samo italijanščina, ki je jezik Italije. Nihče se pa ne more protiviti, da govore Slovenci idioma svoj jčzik. V družinah, kjer so sami med seboj, lahko neovirano govore slovenski«.
«Kaj se skriva zad ?»
«Komperle brani v svojem članku slovenski jezik, toda mi vemo dobro, kaj se za tem skriva. Za tem se skriva nekaj večjega. Tudi mi Italijani smo tedaj, ko smo bili podvrženi Avstriji, ljubili preko jezika našo veliko domovino. Vpili smo, da branimo jezik, da se borimo za naše pravice, v resnici smio pa dielali za Italijo in hrepeneli samo po nji.
Propaganda, ki jo delate za šolo in jezik, jo nevarna, zakaj tukaj je državna meja. Mi ne moremo dovoliti, da se v ljudstvu podžigajo strasti in da se v njem podpihuje sovraštvo.
Vi se sklicujete na obljube bivšega zunanjega ministra Sforze in na govore ' drugih šibkih parlamentarcev. Toda to je tudi daleč za nami in je pozabljeno.
V članku se Kemperle nadalje sklicuje na besede poslanca Besednjaka, kajti njega ščiti poslanska nedotakljivost (i-muniteta), njega ni mogoče kaznovati. Kemperle je pa zgrabil govor dr.ja Be-senjaka kot. orožje proti vladi:	Glejte
mladega slovenskega poslanca, kako stopi v srcu Italije, v Rimu na pari amen tar- ’ no tribuno in prične kakor bog Votan razbijati s kladivom po italijanskem zakonu. Vsi poslanci so zmedeni in se ne znajo braniti, le minister prosvete ga povabi, naj gre čez mejo, ako mu tu ni všeč..
Članek ni oster, pa vseeno ...
»Članek ni tako oster in strupen, kakor so bili drugi, ki jih vsi poznate. Tedaj je pisala «Goriška Straža« celo, da žvižga nad slovenskim ljudstvom krvav bič in1 jo primerjala slovenski narod s Kristusom, ki je pribit na križu. Ta članek je milejši, toda njegova vsebina je ista in zato predlagam, naj obsodii sodni dvor Leopolda Kemperla radi hujskanja k sovraštvu med družabnimi razredi na d mesecev ječe in 100 lir globe«.
Tako je govoril državni pravnik. Govor odvetnika Stecchina, ki je Kemperla
stanek in napredek znanstva si ne moremo misliti brez napredka jezika. Jezik j zagovarjal, prinesemo, ako nam bo dopu je vse. .Toda v Italiji je samo en jezik in ! ščal prostor, ob drugi priliki.
ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ
Or. G. Laurlnsich
TRST - Via delle Sette Fontane 6 - TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom; in kavčukom. Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške.
Govori se slovensko.
Delo zajamčeno. Odprto od 9—13 in od 15—19.
Cene ljudske.
PODLISTEK
Prof. dr. Joža Lovrenčič :
Zgodba o Mihcu in Jakcu
(Konec).
Vratar se je ob vratih muzal, urnika Jakec in Mihec pa sta se jezila in zabavljala čez ženi:
«Tvoja zadržuje mojo !»
«Ne, Jakec, poglej, moja je hotela iti, tvoja jo je zadržala!«
«Kaj pa zdaj, glej, moja se poslavlja, a tvoja jo je potegnila za krilo in jo spet zaustavila«.
»Pa moja jo nekaj čisto malega rekla, poglej, zdaj pa teče tvoji jezik, ko da bi molila rožni venec !»
«Uh 1» jo požrl Jakec Mihčev dokaz, ker ga ni mogel ovreči in zadovoljen je bil, da je kolesje v uri četrtič zdrknilo in svojo jezo je zaupal kladivu, ki je e-majstkrat udarilo kot bi hotel odbiti predolgi jezik. Mihec ni prav nič zaostal za Jakcem, tudi njegovo kladivo je bilo tako, da so odleteli s strehe vsi vrabci in golobi...
Trg se je izpraznil; le kaka zakasnela ženica, ki je hotela ob pozni uri ceneje kupiti bori živež, je še stikala okoli branjevk, katere so se za vsako ceno hotele znebiti ostankov.
Tinca in Marijanca pa naprej in naprej «pa še to, pa še to« in tako je potekel čas in petič je zdrknilo kolesje v uri in Jakec in Mihec, ki sta bila do skrajnosti razgreta, sta ko za stavo z vso silo butala ob bron od prvega do dvanajstega udarca. Vratar se je bal, da bi razbila zvon, in je stopil na trg ter pomirjevalno mahal z rokama proti stolpu, a ni nič pomagalo. Slednji zamah je bil sil-nejši od prejšnjega ...
Zadnjikrat sta udarila Mihec in Jakec in že sta mislila, da je bil ves njun trud zaman, ko sta se Tinca .in Marijanca zgenili, prestrašeni ugotovili, da je poldan, in ozrši se v stolp, obstali brez besede ko Lotova žena... samo zazijali sta in prebledeli in nista vedeli, kaj bi počeli ...
Pa se je tedaj ob vratih zasmejal vratar tako od srca kot svoj živi dan še ne in je bil prepričan, d:a sta se ženski ustrašili njegovega smeha in zbežali vsaka v svojo smer, kot bi se nikdar ne poznali...
Ko sta prišla Jakec in Mihec iz stolpa, jima je povedal svojo mnenje, a sta se mu le namuznila, ker sta vedela, da sta videli Tinca in Marjanca njune grozeče pesti, ki so ju po prvem presenečenju spravile k zavesti in ju razgnale vsaksebi ter domov da ne bi na cesti doživeli kaj hujšega...
* * »
Jakec in Mihec sta naslednji dan spet delala v pristanišču in delavci so se čudom čudili, ko sta se točno o poldne pojavili Tinca in Marjanca s kosilom. Menilo so-, da je to le slučajno, a kojo postala njuna točnost redna, so toliko časa vrtali, da izvrtali iz Jakca in Mihca skrivnost, ki so je potom razletela po vsem Trstu.
Tudi častitljivi mestni očetje so izvedeli o prvoaprilski zarotni šali iznajdljivega Jakca in Mihca. Pretehtali so šalo, ki je vzbudila toliko smeha in diobre volje in sklicali so izredno slavnostno sejo mestnega sveta hi sam oče župan je tedaj vstal in p rd lagal s slovesnim glasom:
«Slavni mestni svet, šala, ki sta jo prvega aprila napravila naša občana Mihec in Jakec, zasluži, da so ovekoveči v svarilen in vzpodbuden vzgled vsem Tim-
cam in Marjancam. Predlagam za to, da postavimo v mestni stolp dva bronasta moža, ki naj bijeta uro že poznim rodovom in budita spomin na letošnji prvi april in zabavno poučni dogodek. Moža pa se imenujta za danes in vse čase v priznanje svojevrstni iznajdljivosti dveh naših someščanov — Jakec in Mihec !»
Z živahnim ploskanjem in viharnim o-dobravanjem so sprejeli mestni očetje predlog očeta župana in ni preteklo leto, ko sta bronasti Jakec in Mihec začela biti s stolpa mestne hiše ure, res da ne tako navdušeno kot njena prednika, a bila sta jih le. Prava Mihec in Jakec pa sta še diolgo živela in ž njima tudi Tinca in Marjanca, ki sta se poslej le tedaj pozabili v klepetanju, če sta pripovedovali, kako sta prišla Jakec in Mihec do izven-redne časti, da so jima postavili mestni očetje tako lep spomenik.
To je zgodba o Mihcu in Jakcu, ljubi hravci «Maloga lista«. Ko ju poslušate teden za tednom, kako modrujeta, vedite, da sta iz delavskih vrst in vam bijeta ure sodobnega časa, ki ga je treba prav umeti...
V POSTOJNSKI JAMI.
U Rakitnek sva jo z Matildo prou hma-le prbeglajtala, oh, kaku so nas ble veseli, ma kaj ne, sej se nismo vidli celeh tri bote po deset let. Tu jo blo tiste cejt, ku sm beu šou po Matildo novico u Žabje-kuot jn sm jo prpelou uod tm u Kalu-drauco, mende se še ni pokesala, kaj be djale vi,
l’aku so nas zdej ta bot stregli mene jn, Matildo jn nosili gor flaško za flaško ses peska uod zida, da sm čez anmalo ca j ta prou zares začieu miselt, da sm novic. Začiele smo pojet: krke lcaplec, trke let jn: bratce veseli vse na konce zmiram furt naprej živjo jn vsi so bum-tali glaže z našini.
Ku smo pršle dobro h sebe jn smo tele uobrnet pruti Pastojni smo se začieli po-slaulat jn se dajat roke, sm zmiraj mi-sleu, du je vndr pršcu z Matildo u Ra-kitnek. Glih ana tašna ku ona j® bla pr nje jn še bi čudno se me je zdelo, da je še ona mene nekaj na uho praula: «Pepo, du je tiste tm pr tebe? Ane hipe se nisva nejnkr več poznala, menda sm je rieku a-na dva bota še «vi».
Tu je blo dobro, da se punt v Pastojno vleče; blata ni manjkalo jn zmiraj po rouni jn tede drsalo se je še priece, taku da so še moja kolenca an par boto potipala kranjsko zemlo.
Prideva v Postojno. Orka vndr, kolko fulka. Kar uobstala sva. še živ dan nism videu tolkajn ledi. Vse križem, matama-bili, karuoce, karjere, lujt.ranca: Buh nas vare, sm jau, Matilda moja držseme, da me ne zebiš. Taku sva stuopla tede midva u vrsto jn šla če pruti, kamr je kazala ana roka namalana tm na ane table.
Šlo nas jo na stršno douga precesja po ceste nezrečeno lepe jn gladke ku perivnek, na obeh straneh drevesa ku
špalir, de je blo prou t’ ma zdolaj. Glih taku ku doma pr kašne velike andohte jn prou milo me je telo bet uokule srca.
Pole smo jo prtoukle na an velek plac. Aha, sm jau, Matilda pagliede, pagliede tm dol. Ga je blo fulka, ku na suodnje dan. Vse se je pahalo les jn če jno tiste hipe, me je nekaj reklo: Pepo zdej je cejt. Opre uha j,n uoči jn gliede dobro ara, če češ kej povedat pole ta «Malme». Tede jest sm potegneu mojo če h ane stene, jn gliedau sm j,n bouskau če po fulke ku šilenkruota v jajca.
Vse je šrajalo, vse nemilene jeziko si čeu: laško, nemško, prajsavsko, trije-štinsko, ceganjsko, prou kukr da be beu pr babelonskem tiirno.
Jn kej se je še vidlo: ledje božje, ano me je prou segrelo: ana baba u moškem gvante: Jej srota sm rieku skoraj na glas, če ti ni dau gasput Buh tiste milosti ku mene jn tašnem, kaj se reva še-meš. Nejnlter če dneš fajfo u usta jn' federpuš na klobuk, na bš fnt ne, prmej-vere da ara,
Pole sm videu tm u aneA kažote več ku dvejstu marel, menda ni dežja v nebeške jame al rajske kukr je dejo; al pej so se jm ledie strnil’ le, kr jama je douga ku slabo leto, jn se člouk utriide, če še sam sebe.nuose.
U anem drugem kažote sm, videu, ku so dajali uon siiknje, fanele, zimske fa-čuole po 3 lire anga. Orko anka, sm jau, kej deš Matilda, če niso rinkšvinkani. Očo, Pepo, buodi pameten jn peste lesko ruobo. Ni varno. Rata na konce lahko še prou draga j n gorka.
Takrat so se začiele ledje pomikat v jamo. Tečem, da uzamen tiide jest ce-gelc. Pr uokence je stau an gasput, stršno nobel jn grozno lep. Prou lebeznivo me je pobouskau jn mo je nekaj prašau po laško. Jest sm zastuopeu, da če vedet, če vem či da sm jn sm povedau moško: Postunja. «Postunja njente pagar«, je d jau jn pokazau s prstom: avante u jamo.
Čiidno se me je sprva tu zdelo, ku so mogle vndr vse druge plačat. Brihten kukr sm, sm jo polo hitro pogrvintau, da me je zagvišno mogu prašat, no či da sm, ma uod či da sm.
Fajn jo steklo. Matilda, sm rieku, podvizajva se n utr, da se gasput ne pro-misle jn bi sm beu kontent, ku da b’ me du šenjkau pu kila masla.
(Driigibot puošlem rep).
Kal nam z dežele nižalo
VELIKA BUKOVICA pri Bistrici.
Blagovolite sprejeti par vrstic, pisanih z okorno kmečko roko, tudi iz naše vasi. človek bi dejal, da živimo v malih nebesih, kor ni nobenega glasu od nas, čeravno je naročena skoraj polovica vasi na «Mali list« in beremo vrh tega še druge časnike. Naša vas je oddaljena slabo tričetrt ure od Bistrice in je bila nekoč v boljših časih znana kot ena izmed trdnih vasi v bistriški okolici. Žalibog se 'Sdaj pozna tudi pri nas povojna kriza, slabe letine in veliki davki. Radi se poleg toga malo preveč poveselimo in preradi Popijemo kozarček slivovke ali vina. Vse to nas spravlja vsak dan v večje skrbi in mnogotere še v dolgove, ki se bodo težko Plačevali, tako da s strahom, skoro z o-thipom čakamo, kaj nam prinese bodočnost. — -Znani smo bili kot dobri pridelovalci krompirja. Pred vojno ga je imel skoraj vsak posestnik naprodaj 50—200 kvintalov. D&nes? Malo se jih že dobi, na bi ga imeli naprodaj, a čez 50 kvin-talov ga nima za prodaj nobeden. Žalostno, ali resnično ! Preje je kmet peljal krompir na Reko in pripeljal domov moko _ ker sami ne pridelamo toliko žita, kolikor ga rabimo — in v žepu je prinesi še nekaj cvenka. Kaj pa danes ? — kTed vojno in še takoj po vojni so imeli naši kmetje precej denarja, ki pa je splahnel kot pomladanski sneg in ostali so le dolgovi. Denarja je kaj ostalo le pri nekaterih, ki imajo zravon kmetije postranske dohodke (trgovanje s pridelki, s konji itd.), pa te je lahko sešteti na pr-
ste ene roke, to lahko prizna vsak Bu-kovčan, kajti resnico ne gre potajevati, ampak ji pogledati naravnost v oči. — Kako bo s češpljami ? Letos spet kaže. da bo nekaj letine, ako Bog obvaruje kašne uime. Ali ne bi bilo dobro, da bi se v ti reči naši kmetje organizirali. Na Goričane se ni zanašati, da bodo prišli semkaj češplje sušit kakor lansko leto. In zraven vsega: ali ni bolje, da denar, ki naj bi ga drugi zaslužili, ostane doma, saj domačih delavcev ne manjka. Ves vaški naraščaj jo doma in čaka, kdaj se bo odprla dolarska Amerika.
Za danes dovolj, drugič še nekaj o davkih mostovih in drugo.
Bukovčan, ki opazuje.
Iz BORŠTA
nam pišejo: Te dni je prišel odlok od oblasti, da se mora zapreti gostilna na gradu «Moccb». Oblast je morala imeti že važne vzroke zato. Že dolgo časa se je govorilo po vasi marsikaj, kar ni bilo v čast tisti gostilni. Ljudje so videli skoraj vsako noč prihajati in odhajati avtomobile, v katerih so se vozile osebe dvomljive vrednosti. Kaj so iskale ponoči tam? Kedo bo verjel, da so bili sami poročeni pari? Pošteni možje in žene imajo svoje stanovanje v mestu in si ne privoščijo dragih izletov za eno noč. Seveda vpisani so bilHmt zakonski pari, a papir se pusti pisati. Ne rečemo nič več; samo zadovoljni smo, da je oblast posegla vmes in da je ohranjeno naši vasi dobro ime.
Brežan
Iz KLANCA.
Dne 29. t. m. praznujemo domačega patrona šv. Petra. Vabimo tem potom na slovesnost, ki se vrši ta dan. Popoldne pri blagoslovu se vrši velika pevska prireditev. Igral bo orkester, peli bodo solisti in domač cerkveni zbor, pomnožen z nekaterimi gosti. V cerkvi se začne ob 2 in pol, nato je pa vrtna veselica z igro in petjem. Na svidenje pri sv. Petru!
Iz Št. PETRA pri Gorici.
Čast komur čast. Dne 25. 2. 1876. se je rodil v Šempetru pri Gorici Krajnik Ivan, po poklicu težak, ki si je pa ob 50 letnici rojstva postavil samostojno trgovino z mešanim blagom. V domači vasi je obiskoval ljudsko šolo, leta 1886. pa je spoznal takratni nadučitelj g. Lavrenčič Matija, da ima Ivanček dober posluh in še boljši glas, zato ga je nagovarjal, naj hodi k pevskim vajam, kar je 10 letni Ivanček tudi storil. Dokončavši ljudsko šolo, začel je hoditi na delo v tovarno Stražice, da pomaga rediti številne brate in sestre. Takratni tovarniški urnik je bil 12 ur, zvečer je bila pevska vaja, a Ivanček je ni zamudil. Meseca oktobra 1906. ga vidimo v večernih urah z bratrancem Brumom hoditi od hiše do hiše, kjer tajno šepeta z mladenči, ne več kot Ivanček, marveč kot Nuto. Ta reč pa vznemiri naše dobre mamice, ki pošljejo takoj deputacijo žena h takratnemu kaplanu č. g. Brezavščeku, ki jih naslednjo nedeljo z lece potolaži, da Nuto ne bo širil krive vere, marveč nekaj koristnega. Ko je nabral postavno število udov, je s pomočjo bratranca ustanovil pevsko izobraževalno društvo «Prešeren«. Meseca novembra bo torej 20 let, kar sijajno deluje, zato tudi pričakujemo, da nas oo naš trikratni jubilant za Martinovo povabil na izvanredno, dnevu primerno veselico, še posebno radi tega, ker je on sedaj društveni predsednik, ki pa ne drži rok križem z izgovorom «Mi smo stari« ali pa «Naj pojo mladi«, ampak je duša šempeterskega petja, bodisi na društvenem odru, kjer deluje že 20 let, ali v cerkvi, kjer slavi s petjem Boga že 40 let. Ako pa bi se našel med ljubitelji petja kak neverni Tomaž, ki bi mislil da pretiravam, ga vabim naj napiše dopisnico, naznani dan prihoda, prinese vse po dvoje in zagotavljam ga, da mu ne bo nikdar žal tega obiska: Saj jubilant Nuto, ki slavi letos 50 letnico rojstva 40 letnico pravega petja in 20 letnico kot ustanovitelj društva « Prešeren«, ima v glavi celo zbirko, to je vse stare in naj-novejše pesmi. Sedaj pa polagam na srce našim gospodinjam, da posebno letos večkrat obiščejo v trgovini jubilanta Nutota in mu pripomorejo do boljšega kruha, ki ga je v resnici zaslužil. Mi pa kličemo slavljencu:
N a mnoga mnoga leta!
Vaščan.
HERPELJE.
Dne 20. t. m. smo imeli v Herpeljah šolsko prireditev za šoli Herpelje-Klanec. Bili smo prijetno iznenadeni; kdo bi si bil mislil, da naši otroci toliko znajo. Posebno lepo je bilo petje. Take težke pesmi, kot so iz Kumarjeve zbirke, so otroci krasno proizvajali. Lepe deklamacije, krasen prizor Venčarica, vse nas je presenetilo. In Palčki !Oj, kako so bili ljubeznivi. Izmed italj. točk so bile najlepše podane stvari, ki jih jo naučila učiteljica iz Klanca. Vsa čast ji ! Všeč nam pa ni bilo, da so otroci plesali, kaj takega pač ne spada na šolsko prireditev. Ob tej priliki se najlepše zahvaljujemo gdč. Čok in g. učitelju štreklju za pouk in skrb za našo deco. Nedelje ne pozabimo. Na svidenje še kdaj, ljubi Palčki. BUKOVO.
Slavno uredništvo naj mi dovoli malo prostora v Malem listu, da se oglasimo tudi iz naše vasi, saj Mali list tudi k nam prihaja. Le naša navada ni, se po časnikih oglašati in tožiti svoje vsakdanje gorje. Kakor po drugod, enako čutimo tudi pri nas v polni meri težave sedanjega časa. Draginja dnevno narašča, cena živine je padla zelo nizko in to je skoro edini naš vir dohodkov. Že dve leti
sta bili slabi in letos se nam obeta še šlabše radi ved nega deževja.
Društveno življenje se pri nas dobro giblje. Imamo Gospodarsko bralno društvo in Dekliški krožek. Prvo je priredilo dne 13. t. m. pomladansko veselico v prostornem kozolcu A. Čelik, primerno opremljenem in okrašenem, za kar gre čast tistim, ki so k temu kaj pripomogli. Igrali so žaloigro «Mlinar in njegova hči«. Igralci so se dobro vglobili v svoje vloge, čim večja je bila vloga, tem bolje je bila podana. Tudi pevski mešani zbor je pokazal veliko spretnost, ko nam je zapel več lepih domačih pesmi. Le tako naprej in pokažite se kmalu spet s kakim nastopom; čeravno so težkoče in ovire, dobra volja bo vse premagala.
* * ■%
Prejeli smo o isti prireditvi še drugi dopis, iz katerega posnemamo, da se občinstvo ne zna vesti pri igri; smeje se žalostnim in veselim prizorom brezčutno in lahkomiselno. Treba bi bilo učiti ne samo igralce, kako se predstavlja, ampak tudi gledalce, kako se gleda in posluša. RATEŽEVO BRDO pri Bistrici.
V nedeljo 16. maja smo imeli v naši vasi opasilo, podomače «štruklje». Bila je tukaj sv. maša in popoldne večernica, katero je opravil g. vikar iz Zagorja. To pot smo zdravi ostali brez plesa in brez norčij. Fantje so izprevideli, da ples in pijača delata bolno glavo in prazne žepe. Ker nismo poslali še dopisa iz naše vasi, smo to pot pričakovali Pepota. Bili smo gotovi, da pride in nas kaj ovadi. Toda Bog vedi, kje se je mudil tačas s svojo Matildo. Tudi takrat ga ni bilo, ko smo pripeljali novi zvon, ki tehta 257 kg. Dne 12. februarja smo prvikrat po dolgem času zopet zaslišali v domači vasi glas zvona. Treba je bilo precej truda in lepo število lir, če se pomisli, da naša vas šteje komaj 14 hiš.
Le naprej po dobri poti, vrli Ratovci!
Deseti brat
na
Rolrastskein
Douh cajt na’ j’ postalu pa sm jo ure-zou s štofletel cugom an malu na Notranjsko jn če jo bo moč skuzi preribat na Šmarno goro, k’ sm se biu še lansko letu zaoblubiu k’ me je taku salamen-sku v trbuh ščipalo jn vilo za kumplt. Spotjo sm šeu pogledat Predjamski grad, tiste velike spodmole jn votline k’ jh je narediu Vsegamogočm zidar jn u katerih se je tolko cajta «Erazem» skrivov. Iz Studenega je bla pršla glih sprecestje d’ b’ Buh dž ustavu jn lubo sounce po-kazou. Žene so z andohtjo molile, goren-ske dekletca so pa taku lepu pele, d’ jh j’ b’lu kar veselil poslušat. V gradu pa j’ b’ lu tulko mularije, d’ sm se bau d’bom kšnega pohodu k’ sm j’ mu glih nove čeu-le na obrto. Tam u Brdah jo Francinou na pašet Praprotnike miru jn godrnjau kukar huda ura. Pravu m’ je, da gmajno talejo pa največ na liter, on pa na pašet. Reku m’ je de je b’ la gmajna celi vasi šenkana, zdej pa b’ ani rad’ use dobili, drugi pa figo. Ker se je že delou mrak, sm pustu tega človeka, naj miri jn čaka. de bo praprot ocvala, jn sm šeu.
Tam pr belski mlaki se jo pa anu pi-janu reuše na use grlu drlu :
Po dneu se ga pije, po noči taku, če kača je u žepu, je strašnu hudu.
Štrafenga božja sem zakričau ! Žene pa doma jočejo, de se j’ naredu na njivah tašen škrlup, de spodaj krampir jn flžou v klukah gnije.
Knjige in časopisi
SVETI ALOJZIJ GONZAGA, zaščitnik krščanske mladine. Za 200 letnico Kanonizacije priredil dr. Jože Debevec. Založil <(Glasnik presv. Srca Jezusovega«, Ljubljana, Zrinjskega 9. Tiskalo »(Tiskovno društvo v Kranju«. (S slikami 189 + 23 strani). Cena broširanemu izvodu 20 Din., vezanemu v polplatno 25 Din., vezanemu v celo 'platno SO Din. Poštnina 1.50 Din. več. *)
*) Za Italijo: broš. 10.— Lit; polplat-no 12.50 Lit; celo platno 15.— Lit; poštnina 1.25 L.
Za Avstrijo: broš. 2.50 S; polplatno 3.15 S; celo platno 3.75 S; poštn. 30 gr.
Za U. S. A.: broš. —.45 S.; polplatno —.50 S; celo platno —.60 S.
Starejši življenjepisi sv. Alojzija so že davno pošli. Velika je bila potreba in povpraševanje po novem lepem Alojzijevem življenjepisu. Pisatelj «Vzorov in bojeV» je tu vzorno opisal junaške boje prvega vzornika krščanske mladine. Z mladeniško živahnostjo kar potegne za seboj mladega čitatelja na torišče in v dobo junakovo. Nič dolgočasnega, nič duhomornega ni v tem življenjepisu: vabeči naslovi, živahen opis prizorov, ki zanimajo mlado srce. Mojstersko in dramatično je opisana 5 dejanska igra med očetom in sinom za dosego poklica. Jezik izbran, slog izglajen, pa tako poljuden, da bo po tem delu segala izobražena in preprosta mladina. Zlasti so okusno na-sejani ljudski pregovori. Srečno se je naslonil pisatelj na zanesljive Alojzijeve življenjepise Alojzijevih sošolcev in redovnih sobratov; vendar je vkljub temu slovenski življenjepis samostojen; krajevne in zgodovinske pripombe ga delajo Slovencem zanimivega. — Moderna krščanska mladina sicer dobro ve, da ji je sv. Alojzij prvi vzvišeni vzornik, pa ni malo tudi predsodkov, ki ji ga odbijajo. Naš pisatelj govori mladini, naj se Alojzija nikar ne boji, pa prav spretno brani marsikomu prestrogega in ‘težko umljivega Alojzija ter dokazuje, kar je obljubil v uvodu: tudi Alojzij je šel po strmi poti železne volje, jeklene vztrajnosti; postavil si je zgodaj visok cilj in mu potem ostal neizprosno zvest skozi vsa deška in mladeniška leta. Ker je torej res Alojzij značaj — vzor, ne bodo po tem življenjepisu veselo segali le starši, vzgojitelji in ■prijatelji 'mladine, marveč tista mladina sama, ki ima smisel za samovzgojo. Tako bo prelepi življenjepis nov slovenski slovstven cvet, korak globlje naprej v našem duhovnem življenju in buditelj novih vitezov v naši mladini.
Tiskarna ((Tiskovnega društva v Kranju« se je potrudila, da je delo tudi tehnično lično izvedla. Knjigo odlikuje fin papir, popolnoma nove črke, lepe slike, fin ovitek itd., tako, da je cena za sedanje razmere nepričakovano nizka. Naj zato nova knjiga, ki ima trajno vrednost, najde mesto v vseh knjižnicah in prijazen odziv pri vseh družinah in prijateljih notranjega življenja.
Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa naravnost pri:
Upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega 9.
*
Nagrobnice. Uredil Fr. Marolt. 3. izdaja. V Ljubljani 1926. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna. Glasbeni strokovnjak M. Bajuk piše o teh nagrob-nicah zelo pohvalno:	nTretja izdaja je
premenjena. Po obsegu je menda ostala ista, po vsebini, je pa pestrejša. Nekaj neporabne robe je zamenjane s prav dobrimi novimi žalostinkami. (Adamič, Premrl i. dr.) Za pogrebe se vrše vaje, če se sploh vrše, šele v zadnjem hipu, ko je treba nastopiti. Zato pojo zbori vedno eno in isto. Tudi dejstvo, da nastopajo zbori težko vedno polnoštevilni, sili k temu, da pomaga pevcem zdaj ta, zdaj oni, slučajno navzoči pevec. Večkrat je petje sploh improvizirano. To sili zbore, da pojo vedno ene in iste, splošno znane nagrobnice. Storjeni so bili poskusi z no-
vimi, a ni šlo. S težavo le od slučaja do slučaja.
Temu bi treba vendar že dbračuna! Zbori naj bi se strnili v lepi misli, pa bi si določili, če drugače ne gre, primerne nove nagrobnice, ki bi se jih naučili. Težava je sedaj odstranjena. Imamo zbirko, poceni, pripravno, in kar je glavno, vsebinsko bogato. Čemu rjavi lepa Vilharjeva, ki ima osnutek skoroda turobne koračnice? Zakaj se zbori ne lotijo Ferjančičeve: Z Bogom, ki ji ne najdem para? Čemu je popolnoma pozabljena Riharjeva Jamica, ki je tako prisrčno nežna? Kako iskren je dialog v Foerster-jevi: Ob smrti otroka? In cela kopa drugih po vrsti. Nekatere so prikladne tudi za petje v cerkvi, eventuelno med sv. mašo, n. pr. Usliši nas (Jalen), Večna luč naj mrtvim sveti (Adamič), O Gospod (Foerster) in Beati mortui (Mendelssohn). Koncem zbirke so natisnjeni še odgovori pri pogrebnem obredu in psalm Miserere v znani koralni melodiji, postavljeni za moški zbor.
Zbirka je po vsebini bogata, pestra, po obliki brez hibe, po zunanji opremi (tisk, vezava, velikost), zelo lična in prav pripravna. Cena (16, odnosno 20 Din. za vezan izvod) je mogoče le ob perspektivi na številni odkup. Zato je opomba na 2. strani, ki prepoveduje prepis not, zelo umestna. Zadnji čas je, da nehajo zbori s prepisovanjem tiskanih pesmi. Prepisovanje not je le prevara samega sebe. Računajte čas, 'trud, papir, obliko, tr-pežnost, potem pa sodite!«
uNagrobnice se dobe v knjigarni Stoka v Trstu.
Gospodarstvo
Vizum. Kdor si hoče ogledati letošnji velesejem v Ljubljani, naj se oglasi v Gorici na Kornju v Draščekovi hiši. Tam se posreduje za, jugoslovanski, avstrijski, nemški in češki vizum. Za ljubljanski velesejm stane izkaznica 30 dinarjev in 1 liro za železniške izkaznice za Italijo in Jugoslavijo. Izkaznica daje pravico do 30% popusta na železnicah v Italiji ter 50% v Jugoslaviji. Jugoslovanski vizum stane 10 lir. Pismeno se obrniti za posredovanja na M. Šček, Gorica, via S. Pellico 3.
Draginja raste. Račun za tedensko prehrano ene družine je znašal 20. aprila letos 149 lir 24 stotink. Mesec pozneje, 20. maja, se je zvišal in znese 149 lir 45 stotink. V juniju pa je šlo zopet še više.
Semenj v Bnjah 25. maja. Prignanih 228 volov, 126 krav, 13 telet, 37 konj, 9 mul, 201 osel, 357 prašičev, 26 ovac, 3 koze. - Cene: voli 450-480, krave 400-450, teleta 600-650 za stot žive teže. Konji 1000-1800. mule 800-1500, osli 250-700, prašiči 70-100. ovce 90-150, koze 100-160 glava. Cena sena 30-35, slame 20-25 lir stot.
Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz ln Izvoz na vs* kraj*. Po ngodnih cenah. Tvrdka G as tone Dolinar, Trst — Via U90 Polonlo 5.
SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, uspešno čisti, no sredstvo, posebno priporočljivo /a ose be, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst 'an Gia-corao - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 ,vspo-radiio z ulico via deli' Istria).
GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini.; Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenk. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vsporedno z ulico via deli’ Istria).
KMETJE ! za dobo težkih del si naba vite dobro vino ! 2.80 L. liter v vsaki množini od 1 litra naprej. Narodnf dom, Podgrad.	__________
MLADENIČI vešč slovenskega in italijanskega jezika, ki je napravil trgovski kurz v Ljubljani in ima lepo pisavo, zna tudi strojepisje, išče primerne službe. - Naslov pri upravništvu.
Po čem je lira?
Dne 24. junija si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 48.60 L. za 100 6. kron — 82.— L. za 100 fr. frankov 78.— L. za 100 šilingov — 386.— L. za 1 dolar — 27.40 L. za 1 fant — 134.50 L.
imillllllllllUIIIIIIIMlUNItHIIIIIIIIIItlllUHIIItllllllllllllllllllllUIIII
Prosvetna društva
ki imajo nevezane knjige ter jih izposo-jujejo, delajo sebi veliko škodo, ker bodo knjige kmalu vničene. Kaj storiti? Treba je, da jih dajo vezati. Pošljejo naj jih na Katoliško tiskarno v Gorici, Riva Piaz-zutta 18, kjer jih bodo vezali. lltUiiMIMUllUllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Obiščite važni
VI.HsdBaiadnl vzarEa! velosejem vLJubliaDi
od 26. junija do 5. julija 1926.
Za nakup vstopnic v velesejem po Din. 30.— in izkaznice po L. 1.—, ki da-jata pravico do znižanega vizuma jugo-slovenskega konzulata na potnem listu za L. 10.— kakor tuidii do 30% znižane vožnje na italijanskih in 50% na jugoslovanskih železnicah, obrnite se na komisarja velesejma za Italijo:	Oglasni
zavod G. Čehovin - Trst, Urad: Viale XX. Settemfbre 65, I. desno, in v čakalnici Kr. konzulata kraljevine S. II. S., Trst, Piazza Venezia, 1, pritličje.
Važno 1 Na željo onih posetnikov, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za pošiljatev vstopnic in vizuma jugoslovanskega konzulata. V tem slučaju naj dotičniki dopošljejo potni list, veljaven za leto 1926. in vrhu zgoraj imenovanih zneskov še L. 7.— za režijske in poštne troške.
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST - Caapo S. aiacamo št S
ZLATO kupuje v vsaki množini po “najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. Z ALOO A raznovrstnih ur in zlatenine.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiif
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA - TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem inzasebnikom.
lastna knjigoveznica.
Založba Vedeža Kleinmayerjeve ital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnoveiše slov^ knjigo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
^|llllllllllll!llllllllllll!ll!llllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllll%
Zobozdravnik
specialist xa sobe in usta spreiema
| v Sorici na Travniku st. 201
In v Ajdovščini nasproti posojilnici
■iiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiim
|ETEIRNIT|
je najbolj&i za kritje streh
=afa. ■■=ciP?=
r
Zobozdravnik
"N
dr. Sardoč D.
ordinira V TlT$fiA via M. R. Imbrlanl 16, e. (Prej via S. Giovanni)
od 9-12 in od 5
=	in	stranišča.
| JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42.	§
%iiiiiiiiiii‘iimitiiiiiiiiMiiMiiiiiiitmmiiiiiiiHiiinHiiiii!ii!ii*
PROJiAKfiJA
dr. M. de Fiort
v Gorici
C or* s o Viltorio £m. MU, 14
Sprejema od 9-12 in od 2-4
^iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiik.
Največja zaloga pohištva
=	na Goriškem - GORICA,	Via Carducci (Gosposka ul.) 14	2
Ustanovljena leta 1897.
Na izbiro	50	celotnih oprem	|
=	bodisi za spalnice	bodisi za obednice	s
od prav preprostih do najbolj razkošnih
| Cene zmerne!	Delo	trdno! g
Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
IANTON	BREŠČAK	I
VIA CARDUCCI (GOSPOSKA UL.) IA
^ittuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiill^
Čevlfamtca FORCESSJN
odlikovana v f*awlzu in Gonovl /924. x veliko jmomifo, diplomo in xiato svetinjo
TrSt vla	5	ppl	Sv.	Jakobu	JfjJ
»s
Starš! 1 Botri I
Birma bo!
Kje boste kupili dobre iti fine čevlje po zmernih cenah ? Ce ppl
FORCESSiNUt