GLAS NARODA
list slovenskih delavcevrAmerikL
TELEFON: OHelsea 3—3878
Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
The largest Slovenian Daily b die United States*
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
No. 20. — Štev. 20.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 24, 1936.—PETEK, 24. JANUARJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
TEŽKE OBDOLŽITVE UTV1N0VA PRED SVETOM UGE
Nemčija, Japonska in Italija—nasprotnice miru
ODGODITEV
SE NE POMENI _OPROSTITVE
Govemer Hoffman odgovarja časopisom. — Nadaljuje s preiskavo Hauptmannovega slučaja«
RUSIJA JE ODLOČNEJŠE NASTOPILA
TRENTON, N. J., '23. jan. — Governor Hariod Hoffman je na poročila časnikov, da pomeni odgoditev Hauptmanno-vega usmrčcnja konočno oprostitev, izdal pismeno izjavo, ki se glasi:
Različni časniki so v svojih člankih omenjali, da se bo llauptmaim slednjič izognil električnemu stolu, ker bodo njegovi zagovorniki pobijali veljavo smrtne obsodbe, katero mora sodnik Trenchard po preteku odgoditve zopet izreči. Zagovorniki se bodo sklicevali na to, da governor ni bil upravičen odgoditi usmrtitve, ker je to storil v nasprotju z ustavo in postavami države in da je vsied tega Hauptmann že postavno mrtev.
'4Govemerju je bilo sporočeno, da zagovorniki ne nameravajo takega postopanja. — Governor tudi povdarja, da bi Silo vsafio tako izstopanje, če bi ga nameravali, jkj mnenju sodniku Parkerja, ki je v Newark u v slučaju Eugene Compo proti Walterju Van Riper sli-čno izrekel razsodbo, brez vsakega pomena.
' Compo je bil 5. junija v Essex okraju zaradi umora obsojen i^i smrt in jo bil trikrat obsojen na smrt, ker je govemer Moore dvakrat preložil njegovo usmrtitev, tako da je po prvi obsodbi poteklo nad eno leto. Compov zagovornik Edward R. McGlvn, je vložil pritožbo z utemeljevanjem, da je bila odgoditev usmrčonja lie-postavna« da jo teden, v katerem bi moral Compo umreti, n<-|H><tavno i*>tekel in da je vsled tega Compo postavno .mrtev.
"Sodnik I'arker je razsodil, •la je bila smrtna obsodi«! postavno izrečena in jo veljavna. Ako je kaka usmrtitev vsled p.-iziva ali vsled kakega druge, ga postopanja ovirana, jo sodnik dolžan izreči novo -mrtno obsodbo. Sodnik je o|K»zoril, da se moro obsojenec izogniti usmrtitvi z begom, ali da električni stol odi>ove, da nastane \ kaznilnici požar, ali da ka-/uilniski ravnatelj noče izvršiti smrtne obsodbe, ali pa če je bila usmrtitev postavno ali ne-f>ostavno preložena, vsled tega pa ne nastane ni kak dvom o veljavnosti smrtne obsodbe."
NOVA AGRARNA PREDLOGA V KONGRESU
KITAJSKA SE PR0TIVI JAPONSKI
Senator Norris je mnenja, da je predloga, protiustavna. — P r i-pravi)jen pa jo je sprejeti.
WASHINGTON, D. C., 23 jan. — Najnovejša vladna pred-
ol> meji .je močnejša kot japonska, in ker diploma tični protesti ne založejo, so poslužuje no. ve politiko represalij.
JapoiLsko vojaško poveljstvo v Ilsinkingu naznanja, da je 100 zunanjo mongolskih vojakov, ki so prišli na tovornih avtomobilih in oboroženi s težkimi in lahkimi strojnicami, napadlo mančukuansko obmejno stražo pri ileilmuto. Izmenjani so bili streli in mančukuan-ska straža se je umaknila brez kakih izgub.
14. jan. je zopet močna mongolska straža napadla in zavzela mančukuansko obmejno postojanko. Japonsko vojaško poveljstvo trdi, da mongolske straže napadajo mančukuna>ike straže, da ugrabijo mančuku-anske podanike, da bi jih mogli zamenjati za Mongole, "ki so bili prijeti 19. decembra.
Na drugem koncu meje je ruska straža prijela dva japonska letalca, ki sta bila prisiljena pristati na ruskem ozemlju in ki še do sedaj nista bila izpuščena. Sovjetska vlada ni niti odgovorila na prošnjo zunanjega ministra Koki Hirota, da izpusti oba letalca.
MOSKVA, Rusija, 20. jan. — Neko poročilo iz Urge pravi, da so mančukuanski vojaki zop«'t prekoračiti mejo Zunanje Mongolije. Vpad je bil izvršen istega dne, ko je vlada Zunanjo Mongolije pri mančukuanski vladi vložila nov protest, v katerem zahteva, da prenehajo vpadi mančukuan-skih in japonskih vojakov v Zunanjo Mongolijo. 20 manču kuanskih vojakov je stopilo na mongolska tla v bližini Bulun Der^una in streljalo na mongolsko stražo, Mongoli so streljali in Mančukuanci so se u-maknili čez mejo.
V zadnjem protestu je vlada Zunanje Mongolije ponudila, da vrne sedem mančukuam&ih vojakov, ki so bili prod nekaj dnevi v jet i na mongolski strani, za 11 Mongolcev, ki so bili prijeti v prejšnjih obmejnih r popa dih.
Zunanja Mongolija kaze agresivnost. — Obmejni spopadi se neprestano ponavljajo.
TOKIO, Japonska, 23. jan.— Dogodki na moji Mančukuo zavzemajo povsem novo obliko,
ko mongolske in sovjetske ob- j za Pomof farmerjem je mejne straže kažejo bolj agre-»!>lla obenem poslana v senatno
sivni odpor. Ruska vojaška sila Poslansko zbornico in sena-.....______ tor Norris iz Nebraske je mnenja, da je ravno tako protiustavna, kot AAA, katero je zvezno najvišje sodišče zavrnilo.
Norris, ki je član pol jedel j-skega odbora, jo rekel:
"Vsled odločitve najvišjega^ sodišča glede AAA. je po mojem mnenju ta predloga protiustavna.
"Jaz sem jo pripravljen o-dobriti in bom to tudi skušal, toda po razsodbi glede AAA. je protiustavna. To je sedaj postava."
Senator Bankliead, ki jo predlogo predložil senatu, jo rekel, da nova predloga hoče nadomestiti razveljavljeno AAA. in da no nalaga nikakili dav-
Nanking je odklonil priznanje Mančukuo. — Glede Hirotovih treh zahtev pa more priti do sporazuma.
NANKING, Kitajska, 23. januarja. — Kitajski zunanji minister je označil japonsko zahtevo za trojni kitajsko-ja-ponski sporazum kot popolno-ma neutemeljeno. Dobro poučeni krogi smatrajo te zahteve za poizkus stopiti nasproti v i-nozemstvu razširjenemu utisu, da se je Kitajska zavezala, da priznava Mančukuo. Tak sporazum je ta teden japonski vnanji minister Koki Hirota v svojem govoru v parlamentu zahteval.
Že lanske jeseni ' je stavila
DENTISTA SE NI TREBA BATI
Dr. - Hartman je izumil sredstvo, k i odpravi vsako bolečino. — Ljudem se ni treba več bati vrtanja zoba.
Kdor ima slabe zobe, se mu ni treba več bati neprijetnih občutkov in bolečin, kakor doslej, kadar zobozdravnik vrta zob.
Po 18-letnem neumornem delu se je profesorju zobozdrav-ništva na Columbia vseučilišču v New Yorku, dr. Le rov L. Hart ma nu posrečilo iznajti sredstvo, s katerim je odstranjena vsaka bolečina, kadar zdravnik dere ali pa vrta zob.
Dr. Hartman bi si s tem sredstvom mogel pridobiti več-miljonsko premoženje, toda ga je dal celemu svetu brezplačno na razpolago in ga more izdelati za nizko ceno vsak zdrav-
kitajska vlada predlog za te-|nik / ^ lekarnar Dr/Hart-meljito izboljšanje kitajsko -1 mnn -0 v BvolHm T»rfMiavariln japonskih odnosajev, nakar je
jaimnski vnanji minister kitajskemu poslaniku Ojang T?o-linu izjavil, da je kitajski minister kitajskemu poslaniku predlog v načelu za Japonsko sprejemljiv, toda Kitajska se kov. Predloga daje odškodni- mora zavezati za naslednje tr\
KONČANA MAJNERSKA STAVKA
POTTSVIULE, Pa., 23. jan. Osrednji delavski odbor je odred il, da se 60Q0 premogarjev j desetih rovih Philadelphia no delati.
no ali podporo onim farmerjem katerih pridelki so vsled predlansko sušo zmanjšani.
Po tej predlogi bi se farmerjem izplačevala podpora skozi dve loti in v ta namen bi moral kongres privoliti do $500,000,000.
12 LET PO SMRTI N. LENINA
Velike svečanosti v Moskvi. — L jeninovo grobnico je 40,000 ljudi obiskalo. — Muzej hrani Ljeninove spomine.
ami Reading Coal and Iron Co. vrne na delo.
Rudarji so zastavkali, ker v Gilbertou rudniku ni bilo var-
MOSKVA, Rusija, 23. jan. — Moskva je obhajala dvanajsto obletnico smrti Nikolaja Ljeni-na. 40,000 ljudi je korakalo po uiicah na Rdeči trg k grobnici, kjer leži Ljeninovo truplo v navadni obleki, brez vsakih odlikovanj in pogrnjeno z rdečim pregrinjalom.
Po celi sovjetski uniji so bila zborovanja v spomin boljše viškoma voditelja; Moskva je bila tiha, odeta v črno obrobljene zastave. Celo podulična železnica je bila zaprta, ko so se vsi delavci zbrali na Rdečem trgu.
Na Trgu revolucije je bil o-tvorjen Ljeninov muzej z 20 sobanami, kjer so razstavljeni spominki iz Ljeninovega življenja. V posebni sobi je mogoče tudi na gramofonskih ploščah slišati Ljeninov glas in videti filmske slike iz Ljeninovega življenja.
Sovjetsko časopisje je objavilo do sedaj javnosti še neznana Ljeninova pisma, med kaerimi se tjidi nahaja pismo, katero jc
stvari:
1.	Naloga politike je eno državo proti drugi izigrati;
2.	Priznanje obstoja Mančukuo, in
3.	Sodelovanje z Japonsko za preprečenje razširjenje ko-nunizma v severni Kitajski.
4 4 Te tri točke pa je kitajska vlada smatrala, da niso jezikovno dovolj pravilno sestavljeno, da bi mogle služiti za podlago koristne razprave in zato je kitaj sika vlada naprosila japonsko vlado, da natančnejše pojasni te tri točke. Tega pa Japonska do sedaj ni storila."
Obenem pa pravi kitajski vnanji minister, da je kitajsika vlada zadovoljna z novo izjavo jaj>onskega vnanjega ministra, da je podlaga japonske vnanje politike ne ogrožati in ne napasti sosednih dežel. Ako gremo iz te izjave, tedaj ne bo težko izboljšati odrtošaipv med obema deželama.'*
Ljenin 7. julija 1918, pisal v Kremlu Josipu Stalinu.
To pismo omenja, da je bil nemški poslanik grof Mirbach umorjen, ker je bil na sumu, da hoče razveljaviti mir v Brest-Litovsku t°r pravi, da je bilo potrebno breobzirno uničiti tega historičnega pustolovca. Dalje pravi 1 j jen in v tem pismu, da so Nemci predlagali sovjetskemu poslaniku Joffeju, da bodo vstavili turško ofenzivo proti Baku, ako jim sovjeti obljubijo petrolej.
"Seveda obljubimo," pravi Ljenin v svojem pismu in naroča Stalinu, da gleda na to, da se ta zadeva izvrši.
Na to pismo je Stalin odgovoril: "Vse bo storjeno.**
ZASTOPNIKA URUGVAJ IN ITALIJE STA BOLJŠEVIŠKEMU KOMISARJU OSTRO IN ODLOČNO ODGOVORILA
Južnoameriški republiki je očital Litviriov, da se je maščevala, ker Sovjetska Rusija ni hotela kupovati od nje sira. — Japonska in Nemčija nista mogli odgovarjati sovjetskemu komisar ju, ker pri Ligi nista zastopani. — Italijanski pistes t.
ŽENEVA, Švica, 23. januarja. — Zasedanje sveta Lige narodov, ki je bilo sklicano v prvi vrsti, da razpravlja o razširjenju sankcij proti Italiji, bo precej burno. Kakor kaže, bo prišla zadeva sankcij šele prihodnji teden na vrsto, in zaenkrat še veliko vprašanje, če bo proglašen embargo na petrolej. Gotovi krogi so namreč mnenja, da bi bilo brezpotrebno razširjati sankcije, ker vsled njih je Italija že sedaj precej prizadeta.
Danes je povzročil veliko senzacijo govor ruskega komisarja za vnanje zadeve, Maksima Litvino-va. Litvinov, ki je eden najboljših ruskih diplomatov, je razpravljal o južno-ameriški republiki Uru-•^vaj, ki je prekinila diplomatske zveze s Sovjetsko unijo.
Nastopil je tudi proti Nemčiji, Japonski in Italiji ter jim očital, da je politika, ki jo uganjajo, največja nevarnost za svetovni mir.
Pritožba proti republiki Uruguay, je bila poverjena posebnemu odseku, ki ga tvorijo Romunec Titulescu, Spanec de Mariaga in Danec Munch. — Odsek bo meseca maja poročal o uspehih svoje preiskave.
Japonska in Nemčija nista mogli odgovarjati na očitke sovjetskega komisarja, ker nista članici Lige, nista mu pa ostala dolžna odgovora urugvajski delegat Alberto B. Guani in italijanski delegat baron Pompeio Aloisi. Posluževala sta se tako ostrih besed, kakršne je le redko slišati na zborovanjih Liginih odsekov.
Guani je rekel, da je že skrajni čas, da se zašči-!:ijo narodi proti vplivom Moskve, čije program je
"uničiti družino, vero, socijalni red in vso civiliza-• • »
cijo.
Baron Aloisi mu je odvrnil: — Špekulacije, ki jih vsebujejo te opazke, najodločneje zavračam. Italiji ni treba navajati nobenih razlogov. Italiji ni treba opravičevati akcije, ki jo je uvedla iz potrebe, da zaščiti civilizacijo.
Republiki Uruguay je očital Litvinov, da je zato prekinila z Moskvo diplomatične odnošaje, ker
niji so po zatrdilu mladega se-1 Rusija ni hotela kupiti od nje velikih množin sira. natorja Rush D. Holta krivi, . 7 .	.	J ,	. . ...
V zvezi s tem je govoril o predsodkih, ki jih goje
nekatere druge države napram Sovjetski uniji.
— Vse države, ki so znane po svoji agresivni politiki, skušajo na ta način prikriti svojo agresivnost. Pod krinko te špekulacije je bila skoro popolnoma uničena neodvisnost Kitajske ter ji je bila odtrgana provinca za provinco. V Evropi se skriva za to špekulacijo neka druga država, hoteč prikriti ž njo svojo napadalne namene.
Prvič izza izbruha italijansko - abesinske vojne je sedel danes italijanski delegat pri isti mizi z za* stopniki Abesinije. Svet Lige narodov je zavrnil prošnjo Abesinije naj pošlje na bojišče preiskovalno komisijo. Italijanski delegat Aloisi se ni u-deležil glasovanja.
Zastopnik Italije je izjavil, da bo Mussoiini vkrafr'wem poslal Ligi narodov oster protest, ker je dovolila Angliji koncentrirati brodovje v Sredozemskem morju.
prod 3000 zdravniki objavil svoj izum in slednji«' rekel:: "Izročam sra kot svoj skromni dar človeštvu."
Strokovnjaki nazivljajo to sredstvo kot največji izum zobozdravnike vodo. Prodno jo svoj izum objavil, ga je pro-iskusil v 500 slučajih in se je prepričal, da jo popolnoma uspešen.
Novo sredstvo je tekočina, s katero se namaže zob, ki je po oni minuti popolnoma neobčutljiv.
Komaj jo dr. Hartman naznanil svoj izum, so lekarnarji no receptu, ki era je izročil svojim poslušalcem, takoj pričeli izdelovati tc novo sredstvo. Naslednji dan pa so zobozdravniki že v zsrodnjih urah naravnost oblegali lokamo, da dobe novi izum, da ga takoi proiskusijo na svojih pacijentih.
MALOMARNOST KRIVA MAJNERSKE BOLEZNI
WASHINGTON, D. C., 23. jan. — Lastniki llawka N«*st Tunnel rudnika v West Virgi-
da je leta 1930 umrlo 476 md-narjev za majnersko boleznijo silicosis.
Holt pravi, da lastniki rovov no skrbe za zadostno prezračevanje rudnikov in od pro voter-nice samo, kadar nadzoruje rudnik k?.k državni rudarski nadzornik.
Holt jo tudi rekel, da za isto boleznijo umira 1500 rudarjev.
VELIKI NEMKI V SIRIJI
BEIRUT. Sirija, 23. jan. — V nemirih, ki so jih povzročili egiptovski agitatorji, sta bila ubita dva demonstranta, 40 o-rožnikov pa je bilo ranjenih. V Aleppo je bilo aretiranih 144 demonstrantov, ki bodo v za-j poru čakali na sodnijsko obrav-I navo.
tiJfii-i
/

New York, Friday, January 24, 1936
THE LAIfOERT SLOVENE DAILY IN V. 8. 'A.
■AVENIC PUBLISHING OOHTANI iA (tepoottail
L BeDft^X Tmi.
at abort ottlcen: not lark City. N. I.
olib naroda* (Vsim «f KM P«apto)
Day liem gmtoyn «ad HolUm
an Mit
>	M H
Ea New York m celo leto____97.OQ
Za. pot lete .........................|S.OO
Ze Inner mri o n celo lete	$7.00
Ze pol lete..........................f&JO
Subscription Teeriy 98.00
>t am Aneeiaeet
"om Nerade"
yeekl dee lereem« nfd«lj ln pnuelkot.
brra podplea le oeetuaoed m ne prtoMujejo. Denar naj ae blagovoli poCIlJeti po Money Order. Pri spremembi kraje neroCntkoT, prosimo, de m tadl prejšnje blrallige naznani, da hitreje najdemo nealoTnlka. NASODA". Sli W. ink Street, New Yeriu N. X. CHelam t~S87d
BONUS
Poslanska zbornica je odobrila predlogo, naj vlada izplača vojnim veteranom bonus, ki bi imel biti izplačan šele le ta 1(H5. Slična predloga je bila predložena senatu, ki jo je tudi odobril.
To >e je poslednje ease že večkrat zgodilo Ko je bilo navidez vse urejeno, je pa predsednik posege! vmes 111 predlogo vetiral. Vršilo se je ponovno glasovanje. V poslanski zbornici je bila predloga ponovno sprejeta, docim je pri drugem glasovanju senat vzdržal pred se« i ni ko v veto.
Ta igra se je začela že pod Cooldige-oni, vršila se jo |K>d Hoovrom in so pod Rot>sevcltom na laljuje. Lani je Roose-velt predlogo vetiral, letos dozdaj pa še ni povedal, kaj bo storil.
Kapitalisti zahtevajo, naj prediogo zopet vetira. Vele-kcT-ital, ki je zastopan v "New York Board of Trade" je to od Roosevelta brzojavno zahteval.
Po tem. kar se je dosedaj zgodilo, se da sklepati, da .-ta 2 ozirom na vetiranje predloge velebiznes in velekapital na J7ooseveltovi strani ter da ga hočeta okrepiti.
Kapitalisti pa prav dobro vedo, da bi se predsedniku v tem s lučaj o še bolj zameril vsem volilcem, ki simpatizirajo z veterani.
Skušajo pač ubiti dve muhi z enim udarcem. Na eni a-1 ran i bi preprečili predsednikovo zopetno izvolitev, na drugi strani bi se pa ubranili visokim davkom, ki bi jih morali plačevati, če bo bonus izplačan.
Kajti denar mora priti od nekje. Dva tisoč milijonov dolarjev, ki jih zahtevajo veterani, vendar ni nobena malenkost.
KAZNJENSKA — ODLIKOVANA KUHARICA.
Iz Slovenije.
Španske kaznilnice so urejene povsem moderno in njih prebivalci so deležni raznih ugodnosti, ki jih drugod ne poznajo.
Te dni ie slavil ravnatelj ženske kaznilnice v Madridu 50 letnico. Mož je med kaznjenkami zavoljo svoje Ijudo-j^losti zelo priljubljen, pa so ae obrnile qb tej prikili do njega s prošnjo da bi mu smele pripraviti za ta dan slavnostno pojedino. Izbrali so 18 kaznjenk, ki naj bi se udeležile pravega kuharskega tekmovanja.
Ves dan so se trudile v kaz-
nilniški kuhinji, da bi ravnatelju pripravile čim boljših j«' d i. Posebno razsodišče, ki so ga zbrali za to tekmo, je bilo v resuični zadregi, kateri izmed kuliuric naj prizna prvo nagrado. Vse jedi so bile namreč izvrstne. Končno se je odločilo za eno izmed 18 žensk. Ta je nrejela nagrado, vrhu tega pa je ravnatelj določil, da bo opravljala v bodoče v kaznil-niški kuhinji posle glavne kuharice. A tudi ostale kaznjenke, ki so se udeležile orginalne-ka tekmovanja, bodo v bodoče deležne raznih olajšav.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
* 35.75 $ 5.15 $ 7.25 $11.75 $2356 941M
Dsn. 100 Din. 200 Din. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. 2000
▼ ITALIJO
Za $ 9.25 ....................................Ur 100
$ 18.20 .................... Lir 200
• $ 44.00 __________________________________Lir 500
$ 87.50 ----------------- Ur 1000
$174.00 ---------------1.	Ur 2000
$260.00 ___________________ Lir 3000
KMM MS CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE
CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ■ 1 ----t
Mm lapUfiUo vefijlfi metkov kot igorej n*T«d«nc, bodisi t (UnarJlU kil lirah dovoljujemo So boljo pogoje.
oruOiu v iMRiSKia dolarju
• L— 810.— 81*.—
........f f .78
•	• e e JH^™
••eaaeaeee
.. 84LS8 ISIJO
Prejemnik dobi t starem kraja lsplaStlc ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO GABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SU-
PUBLISHING COMPSNY
"■Glaii Naroda"
NEW YORK, N. t.
NASA KRI SE VRAČA
LJUBLJANA, 8. jan. — Po novem letu je navada, da posamezne ustanove objavljajo svoja poročila o delu, opravljenem v zaključeni poslovni dobi, in ta poročila prinašajo marsikdaj zauimive-dragocene podatke o tem, kako rase ali pada razvojna črta gospodarske krize. Med tistimi, ki dokazujejo da kriza še nikakor ni dosegla svojega viška, temveč da se nam za bližnjo bodočnost obetajo še težji časi, je vsekakor poročilo o gibanju našega izšel jenstva v Jet 11 10H5.
V vseh teh letih ko je število povratnikov iz evropskih in-lustrijskih držav, ki so se v borbi proti krizi zatekla najprej k izganjanju priseljencev nismo doživeli nobenega velikopoteznega ukrepa, da bi se vsaj do neke mere rešilo vprašanje obstanka vračaj oči h se izseljencev tn njihovih družin, ki prihajajo v domovino po večini brez vsakršnih sredstev, domači delovni trg pa jim tudi ne odpira nikrke možnosti za živ-1 jen je. Razen povratnikov iz Evrope in iz prekomorskih dežel leto za letom narašča število priseljencev iz Julijske krajine, katerih položaj v naši državi 111 prav nič boljši od položaja povratnikov, le da prihajajo iz Iralije p«) večini mlaj-ši, samski ljudje, ki vendarle malo laže prenašajo težave 111 so bolj žilavi v borbi.
Razume se da j«1 v današnjih gospodarskih razmerah med našim delavskim življem mnogo interesentov za izseljenstvo, a ker razmere tudi v ostalih državah niso boljše kakor pri nas, o izseljevanju danes vobče ne moremo več govoriti. Ljubljanski zastopniki paroplovnih družb so lani sicer odpravili 280 potnikov iz dravske banovine v prekomorske dežele, a to so bili sk« raj brez izjeme sami izseljenei, ki ž«* dolga desetletja bivaj > v tujini in so prišli v domovino le na krajši obisk. V veliki ni-Ti pa je naraslo število povratnikov iz industrijskih revirjev Holandije. Fran-cij?. Belgije in Nemčije. Tz Združenih držav severne Amerike naši ljudje sieer 11«» beže v tolikšnem številu, a tisti, ki se vračajo, pripovedujejo o veli-ki bedi, s katero se naši delavci bore v Rooseveltovi državi. Za stalno se je lani vrnilo v domovino 768 izseljencev (okrog 100 več ko -predlanskim), ]»o večini iz kontinentalnih držav, iz Julijske krajine je pri bežal o v dravsko banovino nad 800 oseb, največ po 20 in 25 letnih fantov. V celoti laliko rečemo, rln je število povratnikov in pri-bežnikov v letih gospodarske krize naraslo že na nekaj tisoč, in vsi ti tisoči, med katerimi je nmoiro izseljencev 7. velikimi družinami, so ostali brez posla in skoraj brez vsak«1 oskrbe.
NOVI GROBOVI
LJUBLJANA, 8. jan. — .V Skofjt Loki je v torek, 7. t. m. nenadno umrl upokojeni šolski upravitelj Friderik Kramar. Pokojnik je bil dober učitelj, izven šole pa se je zlasti vne-mal za človekoljubni pokret gasilstva, k! mu dolguje mnogo hvaležnosti.
V Ptuju je umrl po kratki mučni bolezni v 64. letu starosti Franc Pl:?včak. Bil je zelo miroljubnega značaja in zvest delavec.
Včeraj je umrl v Gregorčičevi ulici Jože Bervar, star 66 let. Predan je prišel v Ljubljano, je presedel polnih 28 let pri orglab. Služboval je pri Sv. Križu v>ri Litiji, v Stari Loki in drugod, povsod je bil priljubljen. Mož, ki mu je bila glasba vse, se je rad udejstvo-val pri raznih prosvetnih organizacijah in je zlasti z ljubeznijo vodil pevske zbore. V vojni je jedva ušel nasilni smrti. V Judenburgu se je ob puntu zavzel za prijatelja, katerega je neusmiljeno obdeloval neki kor-poral s pestmi in brcami. Ber-varja so privezali na drevo, postavili so ga pred sodišče, naposled pa so ga poslali na fronto kjer je domala izirubil vid. Ob prevratu j«1 k sreči našel v pokojnem Milanu Puglju pomočnika. ki 11111 je preskrbe] službo gledališkega vratarja.
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, K. I.
Dopisi,
Jironllyii, X. )'.
Dovolite mi malo prostora v vašem cenjenem listu, da porisani o ustanovitvi novega slovenskega delavskega podpornega društva. To društvo je slovenski odsek "International Workers Order".
Ta red je bil ustanovljen leta 1930 s pet tisoč člani, sedaj jih ima čez sto tisoč. I. \V. O. posluje pod najnižjo članarin-sko lestvico.
V času dolge depresije je veliko delavcev opustilo zavarovalnino pri velikih družbah, kakor tudi pri narodnih podpornih društvih radi previsoke članarine, prispevkov ii? dok lad, docim naše društvo mi. da zavarovanje za polovico vplačila kot pri starih društvih.
Ima mladinski in zdravniški oddelek.
Društvo je nepristransko. Vsak lahko pristopi nejglede na versko ali politično prepričanje. Upam, da oni rojaki, ki niso člani nobenega društva, pristopijo in s tem prispevajo k ojačenju novega in slovenskega podpornega društva v New Yorku. Seja je vsako prvo sredo v mesecu v Slovenskem Domu, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y.
Za natančne podatke pišite, ali se oglasite pri —
Anton Glazar tajnik, "Sloga", I. W. O. 4.J20
30 Irving Ave., Brooklyn, N. Y.
Bronhlan, N. Y.
Društvo Bratska Zveza je na zadnji seji sklenilo, da priredi veselico 25. aprila v Slovenskem Douiu in piknik dne 21. junija pri Revnem Lazarju. Bolj natanko boste razvideli iz vabil.
Zatorej so naprošena druga društva, da ne bi prirejala veselic na te dneve, kar bi škodilo enemu in drugemu.
Anton Staudoliar.
NJENO ČUDOVITO POLT
Peter Zgaga
ZADREGA
Hudo je, strašno hudo, če prid«* človek v zadrego. In še huje, če drugi opazijo, da je v zadregi. Zadrege -o vsakovrstne.
Kna najnavadnejših je, če
je pripisati
MLEKU
M I-KKt» vK-krat <m1 pravi kvartri* in }jrih» kužne ina-r«»frc, ko se je vse drugo izjalovilo. Samo lila«ln«). sveže mleko. To pa zato, ker je mleko najlN^atejši vir kalcija izmed vseh hraniv. In Six-eijalisti za koži* veekrat predpišejo kalcij za i* I pravo vseh uereduosti jMilti. Vi dobite kaleijsko lepotno zdravljenje z vsako eašo mleka, ki ga izpijete.
1'oskusite! Mleko naj l>o vaša dnevna pijača pri ulii*-du. I11 pomnite tudi. da je danes mleko eno najbolj cenenih živil.
Izčistite svojo polt z mlekom
shujšajte z mlekom —
• e lun < te izgubiti tešo prijt t-to 111 slri»ko\ nj tšU'., vam tii<* v. ves*elj»-»n jHtshili I lolly-voiidsko knjižiio: "The miikj Way*. l»ijet»- filmskih zveztl-ii«\ 1'ošljiti- tiopisnieo s svojim iin*'ii<-m in naslovom: liu-1 cau ..i .Milk 1 'uMk-ity. Alhany.
THE STATE O? NEW YORK
PiUnhttrgh, Pa.
Dip* 17. januarja oh S. uri zvečer j«' V>iI «h 1 avta zadet Mr. Oblak, ki je mi^lii iti kegljat v Narodni dom na o7. cesti. Avtomobil je privozii za njim, gu udaril pod kolena in ga vrgel na tla. Dobil je poškodbe tudi na levem u^esu. Nahaja se doma v oskrbi dr. Fabijana. Z«'-lini mu hitro okrevanje.
\T "Ainerikanskemu Slovencu" in "Pro-veti'' je bilo po-ročano novembra meseca, da je moj brat Stanko Penko iz Katečevega brda v vojski zbolel na gobah, kar pa 111 res. '21. januarja sem dobila pismo in sliko od njega. Brat mi piše: — Sestra, nikar ne verjemi 011. dot ni 111 poročilom. ,Jaz vojske š<> videl nisem. V Trst so me poklicali in me oprostili vojaščine zaradi ostarele matere in grunta, ki ga moram oskrbovati kot dedič.
Prosim, da to priobčite v "Glasvi Naroda".
Pozdrav'
Mrs. dolin Fabee.
Library, Pa.
Večina dopisovalcev prične z delom v naselbini, tako tudi jaz, posebno še, ko večkrat dobim vprašanja od daleč, kako j;* z delom tukaj. Delamo na Montour No. 10, od 4 do 5 < lili v tednu. Zasluži >e še precej povoljno, največ je pa odvisno od prostora, v katerem se tlela. Da bi pa kdo prišel sem za delom, naj tega nikar ne stori, ker >e dela ne dobi. Je šp tukaj nekaj domačinov, kateri Innli j:) zastonj vpraševat za delo, ]>a ga ne dobe.
V	dnevnih novicah čitani, ka_ ko zvezno vrhovno sodišče hiti, da razveljavi vsak zakon, sprejet v kongresu 111 senatu zadnjih par let, ki jr le J':'lička j v korist delavstvu.
Zatpitji čas je, da kongres in senat napravita konec taki diktaturi.
Kar se tiče Bruno R. Haupt-manna mora pa vsaki pripro-t človek vedeti, <la 011 kot tujce pri Liudbcrghovi hiši ni mo-gel tega napraviti". Zakaj oblast ne posveti na znotraj, 11a ti>te, kateri so gotovo večkrat bili v hiši, iz katere je bilo dete vzeto?
V	zgodovini t«' dežele in tudi liruzih je veliko slučajev, ko j»* nedolžen človek bil obsojen v dosmrtno ječo, veliko pa tudi na smrt, pravi storilec se je j>a prosto gibal.
Dramatični odsek Sloven-ke-f.ra Doma se pridno uči igre "Tri je vaški svetniki", katero vprezori dne 2. februarja popoldne. Zatorej se uljutluo vn-bi rojake iz bližnjih naselbin, da se te igre v kolikor mogixV veiikem številu udeležite. Za vse stransko postrežbo bo skrbel za to pripravljeni odbor.
Naročnik Nick Triller.
Naši v Ameriki
Marko Babič, gostilničar v Dodge vi lie, Mich., je bil zadnje dni aretiran na obtožbo, da je zažgal lastno podopje z 1111-menoin, da izterja jHoOO zavarovalnine. Bil je izpus&n proti kavciji $1000.
V St. Michael, Pa., je umrl <ln<' IS. januarja Frank Kuni erdel. Doma je bil iz blejske o-kolice Zapustil je ženo in hčerko.
NaroČite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih državah-
Važno za potovanje.
Kdor i« namenjen potovati v $tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vteh stvareh. Vtled nas* dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila i« tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m» hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*..
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ke* predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenjf. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea brezplačna navodila in enaotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potopni-.
SLOYENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York, N. Y.
najdt* črn o lasa žena na moževi suknji svetal las. Takrat je dober izgovor zJnta vredeu. Jaz bi se v takem slučaju poslužil izvrstnega opravičila, pa ga nočem nikomu zaupati. Če je poročen moški toliko pregrešen, da pušča svoje ljubo ženo vnemar in išče druge ženske kom pan i je, naj si pa še izgovore.sam izmišlja in naj sam posledice trpi.
<V greš koga prosit na posodo, v devetindevetdesetih slučajih vnaprej veš, kaj ti bo odgovoril.
— Prav veseli me, — bo rekel, — tla si se name obrnil, toda žal, mi ni mogoče. < 'e bi dve uri prej prišel, bi ti dal z veseljem. Pa je žena nesla v banko tiste cente, ki sva jih imela doma. Saj veš. Čudni časi so sedaj. Denarja ni varno puščati doma. Človek ue ve, kaj pride. Preti prvini julijem se 1111 pa ne izplača jemati iz banke, ker bi obresti izgubil. Kar kakšnega drugega vprašaj. Saj ti bo vsak z veseljem posodil.
Tako si bo tvoj dober prijatelj pomagal iz zadrege, ti boš pa potihem zaklel, in zadeva bo rešena v obojestransko zadovoljstvo.
Spominjam se, kako je bil nekoč moj prihod spravil v zadrego priletno devico, eno največjih slovenskih tercjalk v New Yorku. Službena pot me je zanesla k nji. Potrkam in vstopim.
Po stenah je bilo več svetih podobic kot v katerikoli romarski cerkvi Na nizki omari je pred kipcem sv. Antona gorela lučka, miza je bila pa polna vseh treh slovenskih katoliških listov, ki izhajajo v Ameriki.
Ko me ugleda, ni vedela, kaj )»očeti. Brez vsakega najmanjšega povoda je pograbila katoliške časopise, jih stlačila v peč in se opravičevala: — Sama ne vem, kdo je nastlal ta papir po mizi. Nikar ne zamerite, ker ni pospravljeno.
Z desnico mi je ponujala stol, obli zni I a palec in kazalec na levi roki ter stisnila pla-meiiček preti priprošnjikoni vseli osamljenih in zapuščenih, da je kar začvrčalo.
Bog ve, kako sta se pozneje s spovednikom pobotala. Menda je mislila, <la se ji bo izplačalo za par minut zatajiti svoje tercijalske nazore, kajti pred petnajstimi leti sem bil drugačen fant nego sem danes.
Vrag je pa, če si človek nikakor ne more pomagati iz zadrege. Ali vam je znana tista o Ribničanu, ki je na mizo 110-r»i11 Ne vem. če ste jo že slišali.
V največji ribniški dvorani so imeli velik banket. Medtem ko so govorniki govorili, so strežajke na mizo nosile, da bi se pekoča jed med govori nekoliko ohladila. Ker pa ni bilo strežajk dovolj ter je bila gospodinja v kuhinji, gospodar pa pri vinu. jim je domači sin pomagal, ki pa ni bilo posebno hrihtne sorte.
Pripasal si je bil predpasnik ter prijel dva krožnika golaža, enega v desnico, enega v levico. Prišedši sredi dvorane, ga je nekaj zaščegetalo v nosu. Obstal je in tako strahovito kihnil, da so ga vsi navzoči pogledali in da je slavnostni govornik utihnil. Tako strašno je bil kihnil, da se mu je poeedilo daleč doli po bradi nekaj mokrote, in revež ni vedel, kako bi si nos obrisal. • Krožnikov ni kazalo spustiti na tla. Vso dolgo mizo je obšel, pa se je sleherni vztrajno branil njego. ve postrežbe.
Kako se je zadeva končala, roi ni znano. Vem le, da so na banketu vse pojedli in vse popili, edinole dva porejona golaža sta ostala.
A IS * A ROD A "
New York, Friday, January 24, 1936
TBB LARGEST 8IJOVENE VAILT IN V.J9. VL
ALBERT .IEAX:
ROMAN ZA ŽIVLJENJE
Pisatelj Lucien Josseraud jv o<lprl predal svoje mize, ki jej bil zmraj zaklenjen, iu vzel iz, njega sliko Odete Xajaeove.
Dolgo j.» je držal v roki in| gledal lepi, a tako kruti obraz! ženske, ki ga j«* mučila že šest meseeev. J'otem hitro vtaknil sliko :iazaj v predal, k«-r j«4 stopila v sobo njegova žena Solange.
"Ali motim.*" ira je tiho vprašali«.
Ne, prav nii"/* jV zlagal. "So dobro, da si prišla. Sjx-t ne moreni naprej." 4'Kaj ti pa ne gre?" "Micludiitn, junakinjo moje-ga romana, boli moževa nezvestoba in odloči se za samomor. T*rej pa hoče napisati poslovilno pi>mo . . /*
''Trikrat sem ž«* zač««l to pismo. pa s<« mi nikoli ni hotelo prav posrečiti. \e «jro mi i/-p<xl peresu. Ali sem preveč suh, ali m* pa zapletem v cmerave fraze, kair je š<» slabše. Tako pismo bi morala napisati ženska!**
Solange je pogledala moža in iznenado zardeli'.. *
e bi vedela, da se mi no 1h> s i ne jr. 1 . .** je boječo začela. "Kaj?"
bi pa jaz poskusila'
napisati to pismo/* itfj»»»
"Zakaj pa ne.* Saj si sam pravkar rekel, ila bi le ženska.**!
Malo porogljivo se ji je nasmehnil:
"Nisem vedel, da ti je bil dan tudi dar pesuikovanja.*'
"&e mnrsikaj jo v meni, če-! sar ne po/.naš/' je odvrnila s! skrivnostnim, grenkim nasmeškom.
Lucien jo vstal in stopil k vratom.
"Kam pa greš/* ga je vpra-| šala Solangi*. "V mesto/*
Sklonila ^e glavo in mu ni odgovorila niti besede. Zdelo se ji je, da gleda pred seboj I Odetto Xajacovo in njena ]>o-doba se ji je zagrizla v misli, i ftelo čez nekaj časa mu je rekla:
"Zvečer no pridi preveč poz-no domov!**
Ko je mož šel. je Šolanje vzela kos papirja in »začela pisati.
V začetku ji je škripalo pero. Roka se ji je o<l razburjenja tresla. Ni takoj odkrila besed, k: jih je iskala. Počasi
pa ji je postalo vse jasno, vse, kar je mislila povedati, in njene misli so postale meso. • Napisala je:
"Dragi moj! "Ni P- doma, zato bom porabili« l«» priložnost. «la ti rečeni p«»slednjič; zbogom! Malo prej ko m se odpravljal kakor vsak večer k pi ijateljici, nisi opazil vziimirjeiija in bolečino na mojem obrazu, nisi videl rok, ki »o drhtel«-
"Hvala I?o;iu! — Kajti če bi me l.il takrat vprašal, kaj mi je, m* l>i l,:ii, imela toliko moči. «la bi ti bila zatajila svojci strašno skrivnost. Življenje mi je postal«) piv težko, neznosno. Ko -e boš m km j vrnil <»•! nje, ko ti l>o<io š(» g<;rele ustnice od njenih poljubov, ti ne l>o treba iskati — 'šakor*vsak 'lan • !<>-slfj — laži, tla bi me uspaval. Ne bo me več. Morda ti bo to ljubo, k«*r te ne bom več nadlegovala /. vprašanji. Nočem biti več km.ien spotike v tvojem živi ien ju.
"Ne ke-aj -<»! Odveč bi bilo. — Diagi! Ko boš prebral to pismo, pojdi v najino sobo. Ležala bom mirno na postelji. Ze doliro <"m se ukvarjala s to mislijo.	mi je edino upa-
nje v rešitev. Tedne in tedne že skrivam v kopalnici majhno steklenico strupa. Ob mojem Zglavju bo ležala . . .**
Takrat -o >»' izuena<la odprla vrata. Lucien je obr!"l na pragu.
"Ključ -em pozabil!** Stopil je k pisalni mizi in nejevoljno vprašal ženo: :
"Kaj }>«• iščeš vendar med mojimi papirji ?*'
Solange je hotela skriti list, ki ga je lela pravkar popisala. "O nič — saj ni nič . . .** "Ne laži!"
Z odločno kretnjo ji je iztrir-d list iz roke.
"Saj ti bom vse povedala, vse/' je zajecljala . . . "napisati >em hotela t:-to pi--,io, ki
ga nisi mogel napisati ti . . /'
Začel je brati.
"Ti — ti — si to napisala/' je rekel tiho, kakor bi ga bilo v grlu dušllo,
"Da/*
Kakor h'azen je planil iz sobe
"Lucien, Lucie!** je vsa obli pna zaklicala za njim.
Ni jo poslušal. Hitel je v kopalnico.
"Lucien!**
Zgrudila se je ob naslanjaču in obupano zajokala.
Ko jo je pobral s tal, je s strahom opazila, da drži v roki tisto stekleničico strupa.
"Solange! — Reci mi! — Pismo . . /*
• Pogledal jo je in ona mu je samo molče prikimala.
"Solaiue! — To si mislila storiti, kar si v pismu napisala * (V m- ne bi bil slučajno ob pravem času vrnil? . . .**
Pogledala ga je:
"Da!"
In ko i ■ ležal pred njo na kolenih in jokal kakor otrok, mu je deje'a:
"Neka.} mest v tem pismu bo treba najbrž popraviti . . . To ni literatura ... to je samo življenje ..."
ANGLEŽI UTRJUJEJO ELEKSANDRUO
ZDRAVNIKOVI NAOČNIKI V BOLNIKOVEM TREBUHU
V Barceloni je sodišče obravnavalo primer, ki ni brez načelnega pomena. Eden izmed najbolj znanih kirurgov v tem mestu je izrezal nekemu možakarju slepič, pri tem pa je pozabil v njegovem trebuhu svoj«* naočnike, tako tla je bila potem potrebna še ena operacija, tla so jih odstranili. Bolnik je zdn.vnika zavoljo to operacijo tožil za odškodnino. St>-dišče ie zaslišalo kot izvedence kimrgoee tovariše, ki so soglasno izjavili, da je takšna pozabljivost redka in samo izraz nepazljivost i. Sodniki so si nato izgovorili teden dni premisleka, preden izrečejo svojo sodbo, ki jo pričakuje javnost z zaniman.-em.
Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — S lovensko - A merikan-ski Koledar.
MODERNIZIRANJE STAREGA NEW YORK A
Ves svet s pozornostjo spremlja dogodke na bojiščih v Abe-s in i ji ter ne prikriva bojazni, da bi so dim granat iz sredine Afrike ne razširil tudi v Evropo. Ta nevarnost ni neutemlje-lia, če pomislimo, da se je napetost med Italijo in Anglijo vprav v poslednjem času še stopnjevala, kar se zrcali v poročilih, ki javljajo mrzlično u-t rje vanje sredozemskih oporišč, tako otl strani Anglije kot Italije. Sicer Anglija ni zamudila nobenega trenutka, da bi dosegla mirno poravnavo spora, odnosno vojne v Afriki, vendar jo njeno admiraliteta istočasno nepretrgoma ojačevala svoja o-Dorišča v Sredozemskem morju. Zadnji spravni poizkus Anglije se je končal z neuspehom, kot posledica je padel njen zunanji minister Hoare.
Neodvisno od pogajanj za zeleno mizo j«» angleška admira-liteta utrjevala tudi Aleksandri jo in iralijansko-egiptovsko mejo. Za Angleže pomeni Alek-sandrija najvažnejšo postojanko v Sredozemlju, kajti od tam se da nadzirati Sueški kanal — pot v Indijo — in naj-jačje podpirati suhozemna armada, ki je razvrščena vzdolž Libije. Na drugi strani pa proti nevarnost Egiptu od strani Italijanov iz Dodekanoza in o-toka Rhoda, kjer imajo zgrajena oporišča za vojno ladje in avijone. [talija utegne s tega mosta prizadejati Angliji najtežji udarec, čo se ji posreči zapreti morsko pot bombažu iz Sudana, ki ga prevažajo po Nilu in daljo v Anglijo. Zato so Angleži v svesti si nevarnosti osredotočili v aleksandrijskein pristanišču okoli 80 vojnih ladij, število kakršnega zgodovina aleksaudri.jskega pristanišča no pomni. To brodovje ima o-benem nalogo držati zvezo, odnosno podpirati anglo-egiptsko vojsko ob libijski meji. ki je po številu najmanj trikrat manjša otl nasprotnikove. To razmerje suhozemnih sil, pa se stalno spreminja* poročila zadnjih dni vedo poročati da so Italijani odposlali v Libijo nove motorizirane oddelke.«
Italijansko vojno brodovje. ki ima svoje najnevarnejšo o-rož.je v podmornicah, bo skušalo zvabH? angleško brodovje, zasidrano v Aleksandnji v bitko na Širokem morju. < V se jim bo to posrečilo, bodo imele italijanske libijske Čete lahko tlelo na svojem pohodu proti delti Nila in Aleksandriji. Angleži se te nevarnosti zavedajo. Ze tedne dovažajo v Aleksandrijo vojni materijal in samo ponoči ob svitu bakolj tovori jo iz ladij kanoue, avijone. tanko, strojnice in streljivo. V neposredni biližini Aleksandrijo so postavili svoja vojaška taborišča, ki so jih obdali krog in krog z gosto prepreženo bodočo žico, devet kilometrov na okoli. Tu se stekajo tudi vsa poročila, ! ki jih pošiljajo špijoni in dru-|gi opazovalci o kretanju in stanju italijanskih vojnih edinic na suhem in na morju. Aleksandrijo samo pa so ol»dali s strelskimi jarki, zgradili dolge vrste barak, in šotorov, ki so prav tako vsi pred radovedneži po poklicu zavarovani z ograjo iz bodeče žice. Ob obali pa zijajo proti nebu ogromne cevi protiavijoaskih topov in topov obrežnih baterij.
*t
V d oglednem času bodo izginila iz New York a vsa stara poslopja. Med Clirystie in Street so jiodrli eel blok hiš, department za parke .K' pa prazen prostor preti.
1 • v v _
salrece.
Forsvth * i i v dr
GUAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino, Kdor ga hoče naročiti za »vpje sorodnika ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
KNJIGARNA "
216 WEST 18th STREET
NARODA"
NEW YORK, N. Y.
in
učni
.5(1
VHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — OJAČEN BETON. VSi strani. Vezano. Ona..
Trda voz. SI'.l strani. Cena ..............1.40	ITCna knjiga s slikami za stavl.no obrtnike.
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nem- ob 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
Seine zmožni.	i>4 strani. Cena ...........................
AMERIKA IN AMERIKANCT. Spisal Rev. J.	Napisano v spomin možu. ki je prvi med nail. Trunk. tt»8 strani. Trda vez. Cena......5.— uspešno propagiral veliko idejo jugo-
Opis posameznih držav: priseljevanje Slo-	siovanstva.
vencev: njibova društva in dru« narodne DO ORHIDA DO BITOMA. 160 strani. Cena .7« ustanove. Bogato ilustrirano.	Zanimiv potopia s slikami tistih krajev naše
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.	domovine, ki so Slovencem le malo
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— znani.
BURSKA VOJSKA. strani. Cena...........10 OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80 Knjiga je namenjena v prvi v rut i ra stavbno, BONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-
Knjiga o lejtem vedenju, govorjen iu in obla-f-onju v zasebnem življenju.
BODOfl DRŽAVLJANI naj narobe knjižico — "How to become a citizen of the United States".
STATES. V tej knjigi so vsa iiojasniiu in zakoni za naseljence. Cena ................
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20
V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Eugliš.
2:16 strani. Cena .........................80
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Ilnmek. 234 str. Cena 1.30 Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki.
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.
zol i varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MA.IAK. Trije deli: 1C2, 141, i:Ci strani. Cena meliko vez.
Cena vezane
Poljuden iu natančen opis odkritja novega sveta. Spi« se čita kakor zanimiva povest ter .30 je sestavljen po najboljših virih.
PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver
,35 107 strani. Cena ........................
V knjigi so opisane lejHrte naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike na&tn najlepših krajev.
.50 .60
.80
PRAKTIČNI RAČLNAR. Trda vez. 251 str.. .75 Priročna knjižica, ki vsebuje vh.\ kar Je pri nakupu in prodaji ootrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena.......65
Nasveti in navodila, kako se je tr»ba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. .141 strani. Cena .... .7» Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobna filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
43.1 strani. Cena ..........................I.50
V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
Trda vez. Cena ......1.56
Broš. cena 1.25 RADI°- 244 ^rani. Cena
................1.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami.
RAČLNAR. 2<H> strani. Vezano. Cena ........
S pomočjo te knjige vam je mogoč«* naglo iz-r.-if-unnti obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži.
STANLEY V AFRIKI. VS2 strani. Cena ......
1 »oživlja j i slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent**.
.75
J30
Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani.
S slikami. Cena .......................... 1.50
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 2IHJ strani. Cena ....................1.20
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ...........................60 SPOMINI. <S|-isal Jože Lavtižar.t 21."! strnili.
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln.	Cena......1.50
s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodo-	Y tej knjgi obuja naš znani p<»topi<»*o župnik
vina slovenske prestollce.	l.nvtižar spomine na svoja brezštevilna „>o-
GRNKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......1.— tovanja.
1 »j>is božanstev, v katera s«, verovali stari SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZA-
'irki.	KONA. T'.m in 2:« strani. Trda vez. Cena 3.__
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 8:', strani. C ena.....50 SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVfiN-
Poljndni spisi o naravoslovju 111 zvezdoznan-	SLOVAR. 14S strani. Cena ...............90
"tva	„	SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR. 14.-: Str. Cena .40
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc	Pr.ma polovica knjige vsebuje nemško-sb.-
Levstik. 22P strani. Cena ................ ^0 venski slovar in kratko slovnico slovenskega
in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zalior ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let.
SPOLNA NEVARNOST. Cena ................
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc
.90
I.evstik. 220 strani. Cena broš. ...90 vež. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. _ ,T	^
Cena: I. Del.....80....H. Del
Zemljepisni pregled: natančni podatki o prebivalstvu. gonili, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. «8 strani...
KRVTKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. '->5 strani. Cena ........
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Crbani.i Vez. 1.25 nakratko pojasnil nalezljive sjM.ln«- bolezni
.30
JS0
.25
.75
.70
KNJIGA O IH>STOJNEM VEDENJU. IU str
KUBIČNA RAČUNICA. Trd;« vez. 144 str. Cena Navodila za izračuuauje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. str.
Cena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslos ca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobbouse. 126 str. .50 Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
MISTERtJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................1«—
Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-
melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........1.25
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana, razprava o izsledkih moderne znanosti.
50 UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar.
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
nica in slovar. 2P5 strani. Cena broš.......1.25
Vezano......1.50
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ........................1.50
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50
Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti; burke in šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktiranje; za^iavice.
VOŠČILNA KNJIŽICA. »3 strani. Cena ...... .50
Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 stran!. Cena......
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPI8L —
100 strani. Cena ........................
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena ..........................
V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govemika, glasbenika in časnikarja.
.5*
M
J»
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. 108 strani, cena ..............................1.—
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva	„. . , . ,	, .. Cena.......
J *	Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po-
mena.
J9
sploh.
?A VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati ▼ raz-	«r„«M	_	___
knjiga
nih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Ona .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. niegove šege in navade.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnih pisem.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60
rtrani. Trda vez. Cena ..................
To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen :to tuorcti ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno a otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
'WIS strani. Cena ..........................
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najlxdjših arabskih in egiptovskih virih. S slikami.
Knjiga je izšla ▼ založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki bo s svojim delom privedli slovenski narod is suženjstva v svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. ,35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške repnbilke zaporoSkih kozakov.
ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena.......4«
•'5 v knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar iiotrebiiješ. da si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH,
.75 SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena----L9t
Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25
Iligijena doma in v šoli. Opis liolcznl pri mladini.
1.50
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
dr. Just Bačar. Cena......................1.25
Sestav, delovanje in nega človeškega telesa.
&L2 9 K 2 II 0 0 2*
New York, Friday, January 24, 1936
TWW LARGEST ftlXJVWfTtz ffULY TN 27. 9.
PRODANE DUŠE
21
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
44 Kot veste, sem pri tem podjetju prvi ravnatelj. Poleg tega sta se dva ravnatelja, eden je Nemec, drugi pa Anglež. Vodilni uradniki in inžinirji so Nemci; nekaj pa je tudi Angležev, dva Šveda in trije Španci. Tekam let je podjetje cvetelo in prišlo do današnje višine. Prvo besedo pa ima še vedno pri celem podjetju vdova po vstanovitelju tvrdke, gospa Worth. Nič ni redkega, da pride v tovarno in si jo ogleda. Nič važnega ne zgreše njene oči. Pri tem pa je tako pripro->ta, da človek s)Kizna njene izvanredue zriožnosti šele, ako jo boljše pozna. Prav gotovo jo veliko pomagala k napredku celega p odjetja. Gospa ima tudi navado, da vsakega novega liastavljanca sprejme in zato bo dobro, ako greste takoj z me-noj k njej. Vašo sliko in priporočilno pismo vašega vse-učiliškega profesorja smo ji predložili, predno smo vas nastavili. Jaz sam sem ji oboje predložil in ko j«? nekaj časa gledala vašo sliko, je rekla smeje: Tega bomo dobili; tega zelo potrebujemo. Njenega mišljenja sem bil tudi jaz in upam, da se nismo v sodbi zmotili. Vse drugo bonu* ukrenili pozneje. Kje pa ste prenočili sinoči ?"
Ven del je takoj izpre videl, da ti ljudje človeka znajo ceniti. Vendel pove ime hotela, kjer je prenočil in ravnatelj prikima.
"Dobro, naročil bom, da bo vaša prtljaga takoj pripeljana. Naši neoženjeni inžinirji in uradniki stanujejo v mžinirski hiši. Gospa Worth je vse to čudovito organizirala. Za vsakega gospoda ste odločeni dve sobi za osebno vporabo, poleg tega pa so v hiši družabne sobe, igralnica, čitalnica in olednicu. Kuhinja je v pritličju; kuhajo za vse neoženjene gospode in ne slabo. Tako pridete zelo poceni do dobre oskrbe in imate razne prijetnosti, ki vam jih more drugače nuditi samo kak klub. To je še posebno prijetno, ker so naprave precej daleč iz mesta. Torej naročil bom, tla se vaše stvari prepeljejo v vaše sobe. Najboljše storite, ako takoj obiščete gospo Worth, nato pa greste v in/.in irsko hišo, ki stoji tam-le. Tam vas bo pričakoval vodnik, ki vas bo peljal v tovarno in ve s bo vpeljal v vaše delo. Ali želite še kako drugo pojasnil o?"
Vendel se prikloni.
"Na ljubezniv način >te mi pojasnili vse, kar moram za sedaj vedeti iu za to se vam naj i skrenete zahvaljujem, gospod ravnatelj.
"Za to ni vzroka; storil sem, kar spada v moj urad."
"Alt vas smem prositi, tla mi j»oveste, kje morem najti go>j»o Worth?**
"Zopet morate iti skozi glavna vrata in se držite vedno : < levo. dokler ne pridete skozi gozd do brega Parane. Tam obrnite na desno iu pridete po kakih petih minutah do vho-! v" park, ki vodi do vile gospe Worth. Tam stanuje s svojo akinjo, ki je vdova brata njenega moža, ki je bil tudi inžinir • je bil do svoje smrti nameščen pri Argro podjetju. Joliann • i tli j«' dobil svojega brata z ženo k sebi, ko je morala biti i , irova tovarna povečana. Oba brata sta sedaj mrtva in samo i iuni vdovi še živite. Ko pridete skozi vrata parka, greste po široki cesti naravnost proti glavnim vratom vile. Vsega skupaj vas vzame četrt ure. Pri vratih vas bo sprejel sluga in vas bo pHjal k gospej Worth. Takoj vas boni telefonično naznanil.*'
Yen«*d vstane in se zahvali za ljubeznivo jiojasnilo, nato pa se fKislovi.
Z globokim oddihom stopi nekaj minut pozneje na prosto. Njegov |»ogled poleti k inžinirski hiši, katero mu je ravnatelj pokazal skozi okno. Bilo je veliko poslopje, ki je napravilo nanj Zelo uk«Klen nt i-, in je bil vesel, da bo mogel tukaj stanovati. Zato mu je bila prihranjena briga, tla bi si moral iskati stanovanje. Tukaj bo imel pač prijetno življenje.
. Sledeč ravnatel jevini navodilom, se napoti skozi gozd proti reki, do katere kmalu dos|>e. Široko in veličastno šumi reka, ki nosi na sebi različne velike in majhne ladje in čolne. I)o Rosario >o mogli pripeljali celo pomorski paruiki, četudi ne prav največji. To pa je bil samo en rokav Parane, ki pozneje z drugimi rekami tvori La Plato. Ta rokav Parane je tekel mimo Argro naprav in nekako v sredi naprav je bil pomol za tovoi;ne ladje, ki so prinašale tovarni vse surovine in so odvažale izgotovljene stroje v razne dežele Južne Amerike.
Vendel nekaj časa postoji in gleda lepo pokrajino. Nato pa nadal juje «vojo pot. kot mu jo je popisal ravnatelj. Skozi lep, star park pride do lejH* velike vile, ki je izgledala kot majhen gradič. Pri odprtih vratih že čaka nanj služabnik v priprosti, pu dostojanstveni livreji.
Vendel stopa |m> širokih kamnitih stopnicah proti vratom
in pravi:
"Prosim, ali me hočete naznaniti milostijivi gospej
S temi Iwsedami izroči slugi vizitko.
Slugu se prikloni.
"Gospa Worth vas ž«* pričakuje, gospod doktor."
Vendel takoj opazi, da je sluga jiovdaril gospa Worth, kot bi hotel reči, «la jo je treba na ta način ogovoriti. Nekaj trenutkov zatem Moji Vendel v le]»o opremljeni sprejemni sobi. Skozi njena okna je bil prost razgled čez park do Parane.
Kmalu nato pride skozi nasprotno ležeča vrata še zelo zastavna dama v |>ctdesctih letih, ki je na obrazu še vedno nosila sledove nekdanje lepote. Lasje, ki so bili gladko počesani nazaj, so bili nekdaj plavi, so pa sčasoma potemneli in so sencih že kazali nekaj sivih niti. Bili pa so še v debelih ki'ah zavezani na t ilniku. Oblečep;i je bila v priprosto črno obleko iz mehke svile, ki je bila samo ob prsih obrobljena z lepimi čipkami. Obleko je zapenjala lepa bučka s tremi biseri. Velike modre oči so gledale jasno in razsodno iz prijaznega obraza. To je bil jxiizvedujoe, tehtajoč pogled, ki ga ;e zadel iti ji« prodiral v njegovo notranjost. Nato pa spreleti njen obraz prijazen nasmeh in ponudi Vendelu roko.
"Dobrodošli v tuji deželi, gospod doktor! Upam pa, tla vam ne bo dolgo tuja in tla vam bo nadomestili domovino. "
"Zahvalim se vam za pozdrav, milostijiva gospa, ker mi ogreva srce v sled načina, kakor ste ga izgovorili," odgovori Vendel. Gospa mu smeje prikima.
.(Dalje prihodnjič-l
Vesti iz Primorja.
Med darovalci zlata
ki doprhufšajo na oltar domovine dragDcenosti, beremo tudi ime profesorja Maksmilijana Gortana v Trstu, ki je žrtvoval zlato medaljo, katero je dobil od. radiologov ob priliki 25 letnice" svojega delovanja na radiološkem polju. Gortani so doma, kakor vemo iz Pazinšči-ne. V seznamih darovalcev, ki izhajajo v primorskih listih, najdemo sploh veliko slovenskih imen iz vseh krajev Primorja.
Don Giuseppe Drecogna,
vikar na goriški Piazzuti, je daroval domovini preko fašističnega tajništva lep kolih, ki ga je rabil pr: svoji novi maši, ž«*-leč domovini zmage.
Zaradi odprave plodu
je bila v Sv. Miliclu pri Šem-pa.su od karabinjerjev aretirana 35-letna Angela Leban.
Poročni prstani,
ki jih zbirajo, da bi se po večala zlata rezerva domovine, kar tležujejo. Menda kmalu ne bo nobenega poročen ca več, ki ne bi bil žrtvoval svojega prstana. V Vrsaru (Orsera) malem istrskem mestecu z 1601) prebivalci, so na primer nabrali dozdaj G kg zlata in srebra. Nabirajo pa tudi železo in kakor. Odlikuje se predvsem Ba-lilla.
jeklene prstane
bodo kmalu dobili vsi listi, ki so darovali svoje zlate poročne prstane. Razdelitev jeklenih prstanov se začne kmalu in bo občinstvo o tem obveščeno po listih.
Umrl je v Trstu
znani advokat Ladislav Kvečič ki je dosegel starost 80 let. Pokojni je bil rojen v Boki Kotor-ski in je bil sorodnik bivšega črnogorskega kralja. V Trstu je bil 25 k t odvetnik in je užival velik ugled. Nekaj časa je bil v dunajskem parlamentu poslanec Boke Kotorske iu podpredsednik dalmatinskega deželnega zbora. Bil je sev<»da italijanaš, vendar pa simpatičen in pravičen človek.
Nova tržnica
se otvori v Trstu in sicer na Campo Marzio, kjer je postaja bivše državne železnice ob borju. S tem je rešeno vpraša-
nje, ki se je obravnavalo v tržaškem ol£inskenf svetu že deset let pred svetovno vojno in je občinski svet kupil v ta namen sedanje stavbišče tik pred vojno leta 1914. Do danes se je prodajalo tržno blago na trgu Duca (legli Abruzzi. Stav-bišče nove tržnice, ki se otvori te dni znaša 11,000 kvadratnih metrov, ni pa Še dozidano. Zanekrat imamo veliko lopo ali dvorano, izvrstno kanalizacijo oziroma drenažo, elektriko, votlo oziroma hidrante in telefon. Dozidali >e bodo magazini, tehtnice, uradi in hladilnica. Tržnica br. en meter nad sedanjem nivojem Campa Mar-zija.
Karel Petean,
sluga na knezoškofijskem or-dinarijatu v Gorici, je, kakor
poroča "Piccolo** kljub temu, da je jugoslovanski državljan, daroval Italiji po fašističnem tajništvu 50 srebrnih dinarjev, zlat prstan in srebrno medaljo ter v spremnem pismu pravi, tla je to njegov "majhen, toda prisrčen doprinos Italiji v njeni pravični borbi zoper ženevsko zvezo.*' — Petean živi v Gorici 38. leto.
Pred vojaško sodišče
so postav;'i fante Mrgani Alberta iz Gorice, Pod rek o Jožefa iz Tolmina iu Mišičja Friderika iz St. Vida nad Vipavo, ker se niso udeleževali pred-vojaških vaj, ki se vršijo ob sobotah popoldne. Kazen znaša od 2'» iir do 500 lir ali pa celo do fi mesecev vojaškega zapora.
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU n« win liti mm niw you, m. x. nšrrm mam za ckms voznih ijsiot, um-
SCR VACLJO KABIN. Of POJASNILA SA POTOVANJI

SLOVENEC — PAJDAŠ ATENTATORJEV
Wiener Somi- und Montags Zeitung'' poroča:
Veliko pozornost je vzbudila v 11 art beriru na Štajerskem a-rotacija mladega Slovenca, ki je podajal v Silvestrovovi noči v družbi različne izjave, iz katerih izhaja, da je zaveznik marsej.-kih zarotnikov. Mladenič je zavil v Silvestrovi noči v neko go-ifoio in se predstavil družbi kot Marjan Bajer, rojen leta 19IM? v Ljubljani, pristojen pa v Kranj. Pozno ponoči je odšel Bajer v kavarno Brantl-liof. kjer se je seznanil s privatnim uradnikom Zausehuerjem. Oba sta pi ičela popivati in slednjič >c ji* IJajerju, pod vplivom alkohola, razvezal jezik. Jel je novemu prijatelju prijiovedova-ti razne pustolovščine iz svoje preteklosti. Povedal mu je, da je po nokiicu graver in da se je jel že zgodaj pečati s politiko. Izjavil je, da je kot Slo-, venec nastopal proti Srbom in da so ga jugoslovanske oblasti že ponovno kaznovlae. Zgodaj že je stopil v zvezo z jugoslo-venskimi politiki, ki so se u-maknili v inozemstvo, zlasti pa je i slo d z'oze s takimi, ki so imeli na vesti razne teroristična dejanja. Kot graver je imel nalogo i z it. t a vi jat i ponarejene štampilie, ki so jih teroristi potrebovali za svoje podvige.
Pravil ]" tudi o marsojskem atentatu, češ, da je bil tudi v zvezi z morilci kralja Aleksandra in da je izvršil za atentat važne pri f nave. Bil pa je že aretiran, ko so bila dela za
atentat še v stanju priprav zato je bil obsojen na 15 let ječe. Izjavil je, da se mu je slednjič posrečilo pobegniti, nakar si je v Ženevi priskrbel tako zvani Nansenov potni li.-t. Podpiran po svojih političnih somišljenikih, je piešel preko Nemčije v Avstrijo, edkoder je nameraval odpotovati na Madžarsko.
\ teku -vojega pripovedovanja se je Bajer vedno bojazljivo oziral proti vratom. Pojasnil je to s tem, da bi ira u-tegnil preganjati kak jugoslovanski detektiv, ki da s kompli-ci kraljevih morilcev kar nn kratko opravijo.
Okrog .1. ponoči je tujec, ki se v lokalu očividno ni počutil prav varnega, potegnil iz žepa nekak prašek ga stresel v kozarec vina nato pa ga zavžil, preden so mu mogli drugi to prepreči^. Takoj nato se je zgrnit'!, nakar so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer se je posrečilo zdravnikom ohraniti ua pri življenju.
Pri njem so našli škatlico od cigaret, kjer je bilo napisano na pokrovu v nemščini: "Nesrečna, kakor moje življenje je tudi moja smrt.**
V njegovi prtljagi niso sicer našli bomb ali orožja, marveč le ostro brušen kuhinjski nož in psi dnevnik v slovenščini, ki je navajal samo konfuzne ]«>-datke. Zantlarmerija je takoj uvedla preiskavo ter ugotovila, da je bil Bajer 1. 1027 izgnan iz Avstrije. Drugih podatkov
o njegovi preteklosti niso mogli dobiti.
Bajerjevo stanje se je zdaj že toliko zboljšalo, tla so ga lahko odpustili iz bolnišnice. Oim pa je bil Bajer zopet na cesti, so ga avstrijske oblasti zaradi prepovedanega po vrat-ka aretirale in izročile okrajnemu sodišču. Zaradi njegovih izjav, da je sodeloval odnosno pripravljal marsejski zločin, so njegov akt orožniki takoj odposlali dunajski policiji, ki je o tem obvestila tudi jugoslovanske oblasti.

IVAN BENCINA UMRL
STARI TRG pri Ložu, 7. jan. Ivan Bencina, eden najvidnejših mož f .trške doline, poznan po vsej Notranjski in še daleč naokrog kot značaj-kremenjak in dobričina. Ji* legel 2. t. m. k večnemu počitku pri Sv. Martinu, ki leži med Starim trgom in Podcerkvijo.
Bliskovito seje na stsirega leta dan ra*:šlrila vest o Bencinovi smrti. Pogreb je bil veličasten. A' velikem številu so se ga udeležili prijatelji in znanci z Rakokn. Cerkvice. Be-irun.i, Grahovega, Bločani, So-drščani in Loškopotočani.
lifi. januarja:
Champlain v Havre
iii). januarja :
lie de France t Havre 31. januarja:
2. februarja:
Con te ui Savola v Genoa
5. februarja:
Maje«dc v Cherbourg
8. februarja :
Kes v tienaa
12. februarja:
Washington v Havre Ilremen v Bremen
14.	februarja :
Berengaria r Cherbourg
15.	februarja :
Cbainplaln v Havre I!), februarja:
Enropa v Bremen
19.	februarja:
Kuropa v Bremen
20.	februarja : Majestic v Cherbourg
21.	februarja:
lie iie France v Havre 'M. februarja:
Manhattan v Ilnve Aquitania v Cherbourg 20. februarja:
Conte fli Savoia v Genoa
VA2NO ZA f NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno <U kdaj imate 'pla&mo naročnino Prva številka pomeni mesec, dru. ga dm in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo ratpo slali za Novo leto tn ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo tn stroškov, za to V is prosimo, da skušate nu ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je po plačajte našemu zastopnik« v Vašem k-aju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojtn imeni so tiskana t debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudt druge na**lbine, kjtr je kaj na> š.h rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jarek LaoiJte
COLORADO:
Pueblo. Peter CnUg, A. Saftl* Wal sen burg, M. J. Bwpok INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupanuič
ILLINOIS:
Chicago. J BevčIC, J Lukanlcfc Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer* la Illinois
PO KONFERENCI V BELI HlSl
Jollet, Mary Bamblch. Joseph ▼at
La Salle, J. Spellch Ifascoutah. Frank Angastin North Chicago, Joie Zelen«
KANSAS: Qlrard. Agnes Motntk Cansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzmlller, Fr. Vodopirec Steyer, 4-	(tt Pcnna.
W. Va. In Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frank Btnlar
MINNESOTA: Chlsholm, Track Gonfe Ely, Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Goafe Gilbert, Louis Vessel Hibbin^. John PovBs Virginia, Frai«k Hr»«ticb
Montana: Roundup. M. M. Panlaa Washoe, L Champa
NEBRASKA: Omaha. P. Brod«rlck
NEW YORK: Gowanda, Earl Strnlsfaa Little Falla, Frank Maaaa
OHIO: Bartierton. Frank Treba Cleveland. Anton Bobek, Cfaaa. Ka» linger, Jacob Resnlk, John Slspv'k Gimrd. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Vnr* le
Warren, Mrs. V. Rachai Yonngstown. Anton
OREGON: Oregon City, Ore., J. Kooiar
PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavee Clarldge. Anton Jerlna Conemattgh. J. Bresovee Export. I^ouls SnpintU Fsrrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaasln Greenaburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Stayn, Ant. TanlelJ Luzerne, Frank BaUoch Manor. Frank Ih-mxbar Midway. John 2n*t Pittsburgh. J. PogaPar Presto. F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sfhlfrer West Newton, Jowob 3ova d
WISCONSIN* Milwaukee. West All!«. Frank £4ak Sheboyean, Joseph Kakef
WYOMING: Rock Springs. Loafs Taaehar Diamond ville, Joe Ro'Jch
▼sak lastspnlk laka potrdilo ca U, katera Je prejel. fiilm»»
Ko je najvišje so<lišče Združenih držav proglasilo AAA za neustavno, je |»ozval Ri>osevelt v Belo hišo več uradnikov 111 (kongresnih voditeljev na važno posvetovanje. Na sliki so z leve na-desno: poljedelski tajnik Wallace, predsednik odbora za poljedelstvo senator Bankhcad, ffoverner farmskega kreditnega urada Meyers, kongresn-ik Jones in Tx?e Pressman, generalni odvetnik administracije za pomoč farmerjem.
r7PRAVA "Gl.A* NARODA"
Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Sloverisko-Ame-rikanskim Koledar jem. 2e 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov.