Štev. 10. Trst, v petek 10. januarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN Mi eb nedeljah In praznikih ob 5., sb ponedeljkih ob 9. rjirtraj. Pesamlčue fiter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih Hobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele Stev. po 5 nvfc. (10 stol.) OOLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtai oglasi po 8 at. m«, »amrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 30 st mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po <* stot. beseda, naj-unj pa 40 stot. Oglase nprej cma Inseratni oddelek uprav« JBdinosti". — Piač-nje se izključno le upravi „Edinosti". PtatljJvo In to2ljivo v Trstu. ČPIN0 Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko* NAROČNINA ZNAŠA ■» cek> leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece Q K ; n* roćbe brez doposlane naročnine, se uprmva ne osi'a. Varo&nlna n. >«4.ijako ix«anj* „EDIIOST1" ct.a. mm ••U 1*U Kron S*30, a* pel l»t« Kros S-«0. Vsi dopisi naj s« pošiljajo na uredništvo lista. Netr-.-kovana piama m m tprejeraaj« la rakoplal a« vrmA«<«, Naročnino, oglas« in reklamacije j« poAiljati na uprave UREDNIŠTVO: ullot 6ler?l« fijl.ftl 2« (Maredai da> L Iadajatel^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA- La. konzorcij li.-«ta „Edinost". - Natisnila Tiakama .Edin l*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu. «< a Oiorgio Galatti fttev. 20. PaStno-hranllnlCnl ralnn Štev, 841-652. TELFFOPI JL r.-57. Politično društvo „Edinost" vabi na JAVNI SHOP ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. januarja 1913. ob 10 dopoldne v veliki dvorani „Nar. doma". DNEVNI RED: 1. Vpliv balkanske vojne na naše gospodarske in politične razmere. Poroča g. drž. in dež. posl. dr. O. Ryb6¥. 2. Proračun mestne občine tržaške za leto i g 13. in Slovenci. Poroča gosp. mestni svetovalec dr. J. VVilfan. K obilni udeležbi vabi ODBOR Misli o položaju In posalanjlh. DUNAJ 9. (Izv.) Včerajšnje oficijelno srbsko obvestilo poslanikom v Londonu, da bi bili Srbi pripravljeni, odpozvati svoje čete od jadranskega morja, čim bo sklenjen mir in dalje, da je to dokaz srbske zmernosti v interesu mira, vsled Česar pričakujejo, da Evropa ne bo od njih tirjala nikake nove in nemogoče žrtve, je napravilo na Dunaju velikanski utis. V političnih krogih pravijo, da ]e ta korak zopet velik uspeh Srbije proti Av-stroogrski. Srbski diplomati so namreč znali tako ugoditi avstrijski zahtevi, da so odgovorili na adreso cele Evrope, še predno Je Avstrija prav izpi-egovorlla. Veliki dunajski listi ne morejo prikriti nevolje, in si tolmačijo srbsko pričakovanje, .da ne bo Evropa zahtevala nemogočih Žrtev", da bi ne smel nikdo intervenirati pri opustitvi Drača in omejitvi Albanije. Glede albanskih me} še oi nobenega rezultata in stališče trozveze in tripelentente je še zelo različno. Danes se je izvedelo, kako si misli Avstrija mejo Albanije. Mejo bi morala tvoriti čria od črnogorske meje vijoča se tja še severno od Peči, pa na iztok k Černo-valjl planini, preko Šar-planine k Jugu do Ohride in naprej do morja pri Santi Ona-ranta. Tako bi ravno znamenita in zgodovinska srbska mesta Peč, Djakovica in Pri-zren postala albanska. Srbi seveda take meje ne morejo sprejeti in če bo Avstrija resno vztrajala na svojem albanskem stališču, potem Je najhujša poostritev položaja možna, ker tuji tripelententa podpira Srbijo, da bi dobila Peč, Djakovico in Prizren. Konferenca poslanikov v Londonu se pa danes ni bavila s tem, nego o možnosti, kedaj bi zopet pričela pogajanja za mir. Balkanski delegati so danes dinirali pri francozkem poslaniku Cambonu in pri njem se je baje zaupno govorilo, da bodo pogajanja zopet pričela. Turški delegati so namreč prejeli novih Instrukcij in delegati zaveznikov presojajo položaj mileje. Tudi PODLISTEK. Osvit. Slike iz tridesetih let. •pisal Ksaver dander Ojalskl. — Preval A. C. Soba, v kateri Je čakal, je bila urejena po ukusu Ludovika XVI Bele svilene tapete s fantastičnim zlatim nakitom so pokrivale visoke stene. Okrogli pozlačeni okvir|i z onodobnim} portreti in sličicami a la Wat-teau, so bili nameščeni na oglih, a visoki stoli in fantastični kanapeji, preoblečeni s staro svilo, so izpolnjevali Široko sobo. Ivan ni čakal dolgo. Madlena se je hitro pokazala, a lice jej Je sijalo zadovoljstva in veselja, dasiravno tudi ni mogla zakriti r.eke zadrege. Prvi časi so minili skoraj v istem svečanem tonu, kakor ob priliki nekdanjega narodnega poseta. — Moral sem te poiskati, saj mi oproščaš ? — Hvala ti 1 Končno, ali te nič ne zanima moje — moje gnezdo? — Ze davnaj sem ti hotela reči, da bi prišel. — Trije dnevi so minili, kar nisem videl tebe, Madlena, moja čarovnica, predolgo jel Podala mu Je roko čez mizico in se blaženo, tiho nasmehnila. velesile računajo kot z dejstvom, da prično pogajanja zopet in zato se Je do sedaj odlagalo posredovanje v Carigradu. Pravijo, da Je državni tajnik Sir Edward Grey izde lal nov predlog giede Drlnopolja. Mesto samo bi glasom najnovejšega predloga moralo ostati turško, a ra ideja ti bi morali vse utrdbe: potem pa bi dobilo Drinopoije z vilajetom avtonomijo. Zavezniški delegati iz |avljajo, da je tak predlog nesprejemljiv in da morajo zahtevati predajo mesta. Afera konzula Prochazke iz Tahyja Je sedaj končana. Danes Jima Je bilo zapovedano, da od'deta na svoje mesto v Prizren, oziroma v Mitrovlco, kjer [u bo sprejela srbska oblast z vojaško častjo, da Jima da zadoščenje. Težavna pa so pogajanja med Rumu-nijo in Bolgarijo. Sedaj mirujejo in dr. Da-nev Je odložil svoj mandat in zaprosil vlado, naj izbere drugega moža za pogajanje. Bolgarija se brani odstopiti Rumuniji Silistrijo, Rusija pa vpliva na Bolgarijo, da bi mesto pustila Rumuniji. Potovanju bolgarskega finančnega ministra Teodorova v Petrograd prisojeno v tej zadevi velik pomen. Rumunski listi hujskajo in vznemirjajo Javnost, vlada pa pravi, kako fe ljudstvo razbur|eno. Politiki, ki poznajo razmere, trde, da ni verojetno, da bi iz tega nastale kake resne posledice. Bistvo posvetovanja pri Čataldži. SOFIJA 9. (Kor.) Ker je Nazim paša prosil razgovora z generalom Savovim, se je ta predvčeraj napotil v Bagdže-Kčj. Sprem i jal je Nazima m I ni str za zun. zadeve, Nora-dunghijan. Turška ministra sta prosila, da se jima dovoli Drlnopol|e oskrbeti z živežem, na kar Je Savov odgovoril, da je to vprašanje uredil protokol o premirju. Tudi vprašanje o posesti Drinopolja sta načeta Nazim in Noradunghijan, a Savov Je takoj izjavil, da spada to v kompetenco delegatov pri pogajanjih za mir. Demarša velesil. CARIGRAD 9. (Kor.) „Ikdam* Javlja, da se Je minister za zunajae zadeve sešel v HademkOju z bolgarskim najvišjim poveljnikom Savovim. L'st je icvedel nadalje, da Je demarša velesil pred vrati, da se prisili Turke in zaveznike, da sprejmejo sklep glede Drinopolja in otokov. Italija, ki se je do zadnjega ogibala demarše, ker si Je baje v Lousannu naložila razne obveznosti napram Turčiji, se je sedaj odločila, da se udeleži demarše. Turki obnove pogajanja? LONDON 9, (Izv.) Iz Carigrada poročajo listu »Times*, da Je turški ministrski svet sklenil nove instrukcije, ki Jih Je že poslal delegatom v London. Delegati imajo sedaj nalog iznova zapričeti s pogajanji. Drinopoije naj ostane turSko? LONDON 9. (Kor.) Reuterjev urad ima iz Carigrada poročilo, da Je glasom v Ca rigrad došle vesti državni tajnik sir Edward G ey velesilam predlagal, da bi naj ohranile Turčiji Drinopoije, pod pogo|em, da razdene utrdbe in se njena oblast tudi sicer omeji. TurSki protipredlogi. BEROL1N 9. (Izv.) Nemški Usti javljajo iz Carigrada najnovejše turške pogoje za mir. Giasom teh je Turčija pripravljena od stopiti Kreto Grški, a oba glavna pristana bi naj ostala svobodni luki. Otoka Mitilena — Kje so najine mile šetnje I — Je poluglasno rekel Ivan. — No počakaj. Imam tudi Jaz tu tak tih kotiček, kakor Je naš vrbovnik. Tu — v tej sobi — takointako ni posebno prijazno. Pokažem ti svoje skrivališče, kjer itak že nisi novinec, ker Je vsak kotiček, vsako mestece izpolnjeno z mojimi mislimi nate, ko sem te teda|, ko si bil daleč od mene, v s veji domišljiji morala klicati v bliž no. In odšla sta iz salona skozi tri ali štiri sobe in končno v vrt na južnem krilu dvorca . — Ali nI tu pra7 tako, da človek mora sanjariti? — Je vprašala z ljubko koketno stjo Madlena, ko sta stala v sredini dolge dvorane. Ivan Je začarano gledal krasni prostor, ki Je bil v resnici kakor iz daljnjega iztoka ali s toplih strani večnega poletja. Stene so se izgubljale v zelenilu ogromnih trav Južnega sveta, gorostasni haktosi s svojim gorečim cvetjem so obrooljevali stezice, a raznobarvne lijane so se plezale od tal do stropa. Cele preproge raznobarvnega listja pelargonij so zakrivale mramorne ploče na tleh, a cedre, tuje in magnolije so dvigale svoje krepke deble v vis. Topli zrak Je bil prenapolnjen z močnim vonjem rastlin in cvetja, da Je bilo kar Čutiti težki duh vrtnic, hiaclntov, limon in potočnih cvetov. Iz vseh kotov pa je žuborela s sladkim šepetom voda. V sredi je bila nameščena krasna palma, pod njo pa in Kios bi naj dobila avtonomijo kakor Sa-mos, vsi drugi otoki pa bi morali ostati turški. Položaj v Drinopolju. v svrho informativnega pogovora v zadev rusinske univerze. Konstatirala sta vso mi-lenkost še obstoječih diferenc In pouda j i a željo po skorajšnjem koncu poga|anj. rri- LONDON 9 (Izv.) Bolgarska misija |e hodnje pogajanje je bilo dogovorjeno za dobila danes šifrirano brzojavko, ki javlja, konec prihodnjega tedna. da fe položaj v Drinopolju zelo kritičen. V mestu divjajo bolezni in kapitulacija Je baje vprašanje le še par dni. Srbi zapuste Drač in LjeS. DUNAJ 9. (Izv.) Čuje se, da Srbi ne nameravajo zapustiti samo Drača, kjer se sedaj dahaja sedem srbskih bataljonov, ampak tudi podrlnsko ozemlje v kolikor se ono smatra za1 okolico Lješa, kjer Je tudi garnizija štirih srbskih bataljonov. Ta srbski korak bi bil pomenljiv izlasti radi tega, ker bi bil potem Skader proti |ugu prost in ne-oblegan. Sankcija sklepov goriškega deželnega zbora. DUNAJ 9. (Kor.) Cesar je z odlokom z dne 12. decembra 1912 sankcijonlr^l zakonske osnutke glede nekaterih gezdno -In vodnopolidjskih odredb, ki jih Je sklenil deželni zbor goriško-gradiščanskl. Stalnost nemške eskadre v jadranskem morju ? LONDON 9. (Izv.) Glasom „Dailv Te-legrapha" je nemška vlada sklenila, da ne odpozove svoje eskadre, ki Je seda| v sredozemskem morju, če bi bil tudi mir sklenjen. Ker pa nima Nemčija v sredozemskem Zadoščenje Prochazki in Tahvju. . , rv> t vi a i n /t \ ir « r» u .-i morju baze za operacije, se bode n ena es-DUNAJ 9 (Uv ) Konzuloma Prochazki ! ^ posIuževal£ pris a'nov v pu!Ju n Trstu. In Tahy|u je bilo zapovedano, da se takoj v yoIn7 na hi nPmSkP larik nnrt vr-napotita na svoji mesti v Prizren in Mitrovlco. Ko prideta tja, jih bode sprejela srbska vlada z vojaškimi častmi. Četa pod poveljstvom oficirja bode prisostvovala izve-šenju avstro-ogrske zastave na konzulatu. Harald I. — Albanski. DUNAJ 9 (Izv.) Glasi se, da Je najbolj resni pretendent na albanski prestol prote- V vojni pa bi bile nemške ladje pod vrhovnim poveljstvom avstrijske flote. (Pa to vendar ni prvi poizkus, izraziti nemške pravice do — naše Adrije, ne da bi se tega zavedala nedolžna avstrijska diplomacija ? — Ured.) Socijalizem na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 9 (Izv.) Glavno socija-listovsko glasilo »Nepszava* je bilo zopet 2 1° BSo ^ Hdf U S "S 1 kaznovano z odvzetjem prava kolpertaže, pirate Avstrija in ltaUJa. Predno pojde Ha- ker ,e |salo {,je pFroti ministrskemu ra d v Albanijo, se bo še oženil z neko d'sed£|ku Lu£acsu. 'Kolportaža mu je bila milijonarko. | dovoljena še le 12 dni. Albanski gostje v jugoslovanski j BUDIMPEŠTA 9. (Izv.) Socijallstovska Avstriji. s stranka je sklicala za 26. t. m. zborovanje, DUNAJ 9. (Izv.) Od neke strani se neti da sklene generalno stavko radi volilne re- albansko gibanje na jugu države. V Saraje- forme. Stavka bi naj nekoliko Časa trajala. vem, Dubrovniku in Zadru »se zbirajo zadnje dni albanski begune1 in pa taki, ki pravijo, da so politiki. Tu zborujejo, protestirajo (n Nov proces velelzdajalcev se nam obeta. PRAGA 9. (Izv.) V tukajšnjem češkem zahtevajo čim največjo možno Albanijo. ? mestnem gledališču je snoči policijski ko Zadnjič so zborovali tudi v Mostar ju in misar z dvema detektivoma prijel bosen-Kotoru, kjer 10 na najostudnejži način skega dijaka Marka Maglova. Bošnjaka so sramotili Srbe in Srbijo. • zaprli. Pri preiskavi na njegovem domu so (Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo Jih vabi na$u korespondenco, ki so lo zaplenili. To-in kdo Jim ponuja zborovališča. — Ured) 21U ga bodo radi žaljenja veličanstva in ve-Postopanje z macedonsko žandarmerijo, leizdaje. Ta aretacija je baje v zvezi z are* SOLUN 9. (Kor.) Zunajni listi poročajo, tadjami dijakov v Bosni in Dalmaciji, da so grške oblasti mučile turške orožnike] Srbski učitelj obtožen veleizdaje. pri kapitulaciji Soluna. Arenska agentura pa sedaj objavlja pismo bivšega glavnega nadzornika žandarmerije v Macedoniji, polkov- DUNAJ 9. (Izv.) Iz Nagy Kikinde javlja .Deutsches Volksblatt", da so zaprli srbskega učitelja Arseaa LJubomira, ker je baje nika Toulona, v katerem se zahvaljuje so- zakrivil veleizdajstvo s poveličevanjem Ve-lunskemu prefektu za lepo ravna nje z cfi- jjke Srbije. clrji in žandarji. S tem so ovržene trditve tujih listov. Državi nevarni trakovi. KOLIN 9. (Izv.) Češka tovarna za d-korijo Je prilagala svojim izdelkom trakove Boj za Italijansko fakulteto. DUNAJ 9. (Izv.) Danes se je govorilo v barvah balkanskih držav. Sedaj pa je po Dunaju, da so razširjena in poglobljena lzve,de ? ZJ\ to državno pravdništvo in Je juridična predavanja, ki so se začela čitati "Penilo trakove, na tržaškem učnem zavodu Revoltella, za-! Poroka nadvojvodinje Eleonore. četek nove italijanske fakultete v Trstu, j ŽYW1EC 9. (Izv.) Ob 10 predpoldne se ki bo uvedena via facti. Italijani pa so v' |e v Živcu (Saybusch) izvršila poroka pl. današnjih dunajskih korespondencah priobčili, Klossa z nadvojvodinjo Eieonoro. Poročil jo da ne morejo smatrati predavanj n* akade- Je prelat Cecconi z Dunaja. Mladoporočeni mlji Revoltella za ustanovitev fakultete in par je odpotoval v PulJ, kjer Je on kot zahtevajo, da se fakulteta res osnuje. Pra- poročnik prideljen vojni ladji „Zenta". vijo, da bodo zadevo urgirali, ko se sestane j Rumunski minister v Carigradu, državni zbor. j GARIGRAD 9. (Kor.) Rumunski mmi- Za rusinsko univerzo. ster poljedelstva in domen Filipescu je do- DUNAJ 9 (Kor.) Danes Je prišel na- spel sem v spremstvu bivšega poslanca čelnik ukrajinskega kluba dr. Konstantin Seulesco. LevickiJ k učnemu ministru vitzu Hussareku Požar v Carigradu. =—S—=——-—S——————— CARIGRAD 9. (Izv.) Dne 7. Januarja nizka klopica, pokrita s tigrovim krznom, ponoči Je Izbruhnil požar v domu Mustafe poleg katerega se Je na tleh razprostirala Paš« se je tako razširil, da je v nekoliko ogromna koža kralja puščave. urah uničil veliko hIŠ- — Ti si pesnik, Madlena! — se Je Zbliževanje med Vatikanom in Španijo, iztrgal navdušen vzklik Ivanu in posegel je; MADRID 9. (Izv.) Španski ministerski z obema rokama po njej, Jo vroče objel in predsednik Romanones Je izjavil, da se bo jej poljubil njeno belo čelo, za katerim se treba spoprijateljiti z Vatikanom. Ministerski rode take slike. .svet se res že bavi z vprašanjem, koga bi Ona pa Je naslonila svojo krasno glavo kazalo poslati kot zastopnika Španije k Va-na njegovo ramo ter s pogledom, izgublje- tikanu; toliko je že sedaj gotovo, da ne nim v daljavo — kakor v sanjah — začela i po|de v Rim nobeden član diplomatskega šepetati o slikah svoje fantazije, v katerih se zbora. |e slavodobitno gibala njena velika ljubezen.' - In ko jej Je v sladkem, razkošaem polu-glasu tekla beseda, sta se tako objeta približala palmi, noge so jima stopale po. Stara resnica Je, da ljudje često ne kraljevski koži, roke so se Jima dotikale priznavajo radi ravno tistih resn?c, ki so na mehke dlake indijskega mogočnika in dolg dlani, da nočejo ali ne morejo umeti stvari, — dolg — brezkončen poljub jima Je zdru- ki so najbolj razumljive. In to ima vedno žil ustnice, prekinjajoč njeno pripovedovanje. * posledice, neizogibno škedo. Na steklo Južne stene Je padalo še nekoliko j Taka resnica Je, a duallstični ustroj ni dnevne svetlobe — in zaljubljenca, prema- na srečo naše monarhije. Blizu polstoletne gana po pretresljivi sili svo|lh občutkov, sta j skušnje od postanka dualizma sem, posebno se spustila na klopco pred palmo, katere pa Se današnje dni potrjajo to grenko široki listi so pokrivali vse daleč pod seboj resnico. Dualizem ne more biti v blagoslov z gosto senco. la njune ustnice so se zopet za monarhijo že zato, ker je v nasprotju s bližale, njune roke so se sprijele v ozek tistimi principi, na katerih mora biti zgra-objem, iz prsi pa se Jima Je trgal vroč, Jena vsaka država zlasti v sedanjih mcd< r-vuikanski dih — kar se začuje v sosednji nih časih demokradje fn enakosti: na prin-sobi počasen, tanek glas, v katerem sta dpih svobode, pravičnosti, enakega prava Madlena in Ivan morala prvi trenutek Iz-' za vseh, na prindpih torej, ki ustvarjajo za-poznati Dumičevo besedo. (Dalje.) dovoljne državljane in utrjajo v n|ih zavest, da Odgovor na obrekovanja. Stran II. „EDINOST" St. 10 V Trstu, dne 10 januarja 1913. z udanostjo do države postavljajo garancije za svojo lastno srečo. To je resnica, ki |o more razumeti vsakdo, ker je na dlani, ker je jasna kakor zlato solnce na nebesnem svoiu. V včeraj šnjem našem članku smo pokazali, kako je poslanec v ogrsko-hr'atskem parlamentu dr. Aleksander Vaida-Voevod dokazoval to resnico na prepričevalen način. Ali zla usoda hoče, da ravno ljudje, ki ustvarjajo javno mnenje v naši Avstriji — v kolikor ni slovanska — ne morejo ali nočejo umeti te resnice. Neprestano dvigajo svoje roke, da bi z dlanjo'zakrivali luč solnca te — resnice. Tako prinaša zadnja dunajska „Sunn-u;id Montags Zeitung", ki |o izdaja znani žurnalist Aleksander Scharff, obširen članek kjer dokazuje nasprotno: da je namreč dua-lističaa forma conditio sine qua non za obstanek monarhije! Zato označa za nje sovražnike vseh, ki trde nasprotno. V izhodišče za njegova izvajanja mu *;uži zadnji govor dra. Šusteršiča o jugoslovanskem vprašanju. Kaj je rekel dr. Šusteršič? Da dogodki na Balkanu pomenjajo povidigo Jugoslovan-itva, da je jugoslovansko vprašanje postalo tvropsko vprašanje, da je na slovanskem jugu došlo do narodnega ujedinjenja, s katerim naj računa tudi monarhija. Torej same notorične resnice je govoril dr. Šusteršič. A pameten človek bo me nil, da morajo vsi, posebno pa oni, ki nosijo veliko odgovornost, računati s podanimi dejstvi ter uravnavati svoje postopanje tako, da bo monarhija črpala koristi iz nove uredbe stvari. Rečeni dunajski list pa izrablja Šuster-šičeva izvajanja, da: v prvič, prihaja do zaključkov, ki so v dijaraentralnem nasprotnem z nauki, ki logično izhajajo iz navedenih resnic, in da, v drugič, piše grde obtožbe in denuncijacije na Škodo njih, ki so na strani resnice. - Pravi, da je dr. Šusteršič vrgel dinamitu') patrono v zgradbo monarhije, da je proti duaiizmu boj proti monarhiji, da hoče dr. Šušteršič podreti temelj le stebre naše države. Potem prihaja še hujše najiofamneja obdolžitev. Priznava, da je bila dinastična zvestoba doslej tradicijonalna med Hrvati. Šusteršič pa da Je v svoji zadnji avdijenci pred cesarjem s povdarkom na-glašal dinastično zvestobo Slovencev. Ali ta svoj aktivum da iztičefo sedaj jugoslovanski politiki tako ostentativno le zato, ker — in to Je tista infamija, ki jo zagreša dunalski list — „se dozdeva", kakor da. ga hočejo likvidirati za čim vlšo ceno / In ko je tako prav — pošteno obremenil Jugoslovane z obtožbami nelojalnosti in izdajstva, pa o vaja, za katerim grmom tiči zajec. Maže z medom okolo ust Poljakom, Malorusom in Čehom. Nadeja se, da pride med Malorusi in Poljaki do po mir jenja, a Čehe apostrofira, da vendar ne bodo hoteli žrtvovati svojih narodnih interesov radi „ju goslovansklh fantastarlju. Namen je jasen: Jugoslovane bi hoteli izolirati, odtrgati od njih severne Slovane! Pa saj govori izrecno: da treba zavarovati duvalistično državno formo proti Jugoslovanskemu naskoku na m o n a r h i j o! To da Je sedaj uajveča zahteva, ki da |ej morata zadovoljiti Avstrija Ogrska. Potem da že utihnejo tisti glasovi, k( napovedujejo razpad monarhije! Nič več in nič manje ne zanteva torej od severnih Slovanov države, nego to, da izvrše najčrneje izdajstvo na svojih lastnih bratih na jugu monarhije In da prepuste svoje iastne brate na Ogrskem najžaiostneji usodi. Kajti vsak dan, ki podaljšuje obstanek du vali ima, pomen ja bllžanje ogrskih narodnosti k — pogubi. Saj bi človek ne verjel svojim lastnim cčem, ako ne bi čital črno na belem! Težko Je res verjeti, da morejo ljudje tako brez-obrazjo biti resnici v obraz, težko je verjet) v toliko perverznost in pokvarjenost. Obtožuje, da-si ne more navesti niti enaga konkretnega dejstva, ki bi dokazoval monarhiji sovražne namene med Jugoslovani monarhije. Zateranuje resnico, da Jugoslovani monarhije niso bili nikdar proti državi, ampak da so le proti nje duvalistlčnemu ustroju, ker občutiio dan na dan na lastni koži udarce vsled dejstva, d a ie duvaiizem prinesel nad nje nemško in madjarsko hegemoni: j, da je posebno slovanske narodnosti na Ogrskem potisnil v nevredni položaj he-lotov. In Čehi in Malorusi naj bi pomagali, da se to Stranje perpetma, naj bi pomogli, da se še huje nategne vrv, ki stišče ogrske narodnosti za vrat in ovira slovanske narode v Avstriji v njihovem razvoju! I In vse to, ker ljudje nočejo videti in priznavati resnice, da se jugoslovansko vpra 62oje daja rešiti koristno za monarhijo le s pohtiko pravičnosti In dohrohotdostl nasproti fugo Slovanom, ki jo pa duvallstlčnl ustroj monarhije onemogočuje ! Pravijo, da Je obstanek monarhije neločljivo spojen z obstankom duvaiizma. To je — laž. Mari ni monarhija obstajala že poprej skozi stoletja — pred nesrečnim letom 1866?! Resnica je ta, da so M^djan znali izkoristiti kritični položaj monarhije po tisti nesrečni vojni, da so jej nastavili ne ž na vrat in izsilili duvaiizem, ter da so z vab j hegemonije v avstrijski polovici pridobili tudi Nemce. Porečejo morda, da je bila to naravna evolucija, kakor Jim je podvržen vsak državni organizem. Bodi I Aii mi vprašamo : je-li z letom 1867 nehal veljati zakon o evoluciji ?! Ako so dogodki prinesli potrebo duvalistične f jrrae, ali ne more|o prid tudi dogodki, ki dokazujejo, da tudi ta forma ne odgovarja koristim In potrebam monarhije?! To more Diti sporno vprašanje. Največa infamija pa je, ako se vsi oni, ki žele drugačnega ustro|a, drugače oblike, označajo kakor sovražniki stvari same, monarhije 1! In med temi smo in ostanemo tudi mi. To bodi odkrito povedano. Danes, ob velikih dogodkih na Balkanu, bolj nego keda|. Naj le drugI zaiemnujejo resnico! Ml pa {o vidimo pred seboj, |e| gledamo v lice in poslušamo nje govor: velike naloge ima monarhija pred sebo|, a ne more Jih vršiti vspešno, ker jo veže — duvalističoa forma monarhije, ker jej ne dovoljujeta tega plemeni, ki uživata ob tej formi — na škodo monarhije 1 _ Polom v Puli. ROVINJ 9. (Izv.) Kakor znano, je bila razprava oroti bivšemu ravnatelju mestne plinarne v Puli inženirju Josipu Lebanu odložena v svrho nadaljnih poizvedovanj. Le ban Je eden najodličnejših v puljskem škandalu. D.žavno pravdnlštvo ga |e tožilo radi uradnega poneverjenja, goljufije in zavajanja h kritemu pričanju. Na včerajšnjem nadaljevanju razprave |e bila zaslišana cela vrsta prič, ki so vse izpovedale v smislu obtožnice, potrdile so tore| Lebanove zločine na škodo občine. Edino priča Ivan Milauović je bil sicer s prva trdovraten in ni hotel nič izpovedati, trdeč, da se ne spominja na ničesar. Ko pa Je državni pravdnik predlagal aretacijo te priče, je postal tudi ta mehkeji in je izpovedal, kakor pred preiskovalnim scdn'kom, to je, da je po nalogu Lebana prevažal materijal iz plinarne v vilo Lebanovo ter da ga je ta zavajal h krivemu pričanju. Izpovedbe priče Schekmayerja pa so biie prečitane in so se tudi glasile v smislu obtožaice. Po tem rezultatu doka žilnega postopanja je bila naloga branitelja breznadna. Danes je bila razorava končana in proglašena razsodba. Inženir Leban je bil spoznan krivim vseh zločinov v smislu obtožnice, izvzeroši le slučaj prisvajanja sena in slame. Obtoženca je sodni dvor obsodil v dve leti težke ječe, poostrene s samotnim zaporom - po enkrat na mesec. L.as, kt ga je prebit v preiskovalnem zaporu, mu ni vštet v kazen, ker je sodni dvor spoznal, da se je preiskava zavlekla po krivdi obtoženca. Domače vesti. Izpremembe v policijski službi. Premeščen je policijski komisar dr. S anko Ter-novec iz Ljubljane v Trst, policijski kon-epijent Rudolf Junowicz pa iz Trsta v Ljubljano. 11. IctoSaja seja mestnega občinskega sveta se bo vršila dre vi točno ob 7. Daevni red je sledeči: 1. Čitanje zapisnika I. seje. 2. Nadaljevanje generalne razprave o občinskem proračunu za i. 1913. Med upom in strahom trepečejo sedaj Italijani radi itaUlaoskega vseučiliščnega vprašanja. S pol obraza se smejejo, s pol pa jočejo, — umetnost, ki jo je baje krasno razumel slavni nemški gledališki igralec Garrick v 18. stoletju. Temu razpoloženju — pol smeha pol joka — daja izraza Fer-dtnando Pasini v nekem članku v listu „Voce" v FiorencL Pododsek zbornice * na Dunaju Je — tako se smeje Pasini — sprejel italijansko fakulteto. S tem bi bil program Italijanov od vseh strank prlpoznan kakor legitimen. Ali tu že ponehuje smeh ia obraz se že nateza v jokavo, češ: vsi predvid,aJo, da se zbornica, ali po prizadevanju vlade, ali po trdovratnem nasprotovanju strank v Trstu, zasuče na drugo stran. Da prekinemo tu malo g. Pasinija! Čemu slepomiši tu ta gospod, slično, kakor {e nedavno slepomišil „Piccolo", ko ni hotel po imenu navesti slovenskih denarnih zavodov, ki so bili tako drzni, da so za svoj pošteni denar kupiti — italijansko posest v Grijanu ?! Katere so tiste stranke v Trstu, d jih itna na sumu, da bi mogle prisiliti ibornlco, da — povemo naravnost — ne sprejme predloge za italijansko fakulteto s sedežem v Trstu? Takozvani avstrijakanti niso zastopani v zbornici. Klerikalci tudi ne! G ede socijalistov ne more gojiti take bojazni, Ker ti izjavljajo slovesno, da so za hkulteto v Trstu, in se tudi hudujejo na nas Slo-Slovence, ker nismo zanjo. Torej ? Ostajajo le — Slovenci! Pa za vraga, saj teh (e le mal del zbornice in ne bodo mogli preprečiti tega, kar hoče vsa zbornica ! .... Aha, nekaj nam svita v giavi! S Slo venci bi utegnile najbrže potegniti tudi Katere druge stranke! Ali se tega boji go-sped Pasini?! To bi bilo res fatalno, ker bi pomenjalo, da so se Italijani udajali grdi, optični prevari, ko so videli od daleč, kako vse stranke priznavajo vseučiiiščni program za povsem legitimen ? 1 Ali pa se mordd boji mož, da bi ga utegnile stranke vezati na kake pogoje, ki Jih stavljajo — Slovenci. Fatalno, zares fatalno! Pa da ne bi človek postal aervozen, jezen in žalosten, ko mu stopajo pred oči zagonetka za zagonetko in kar ne more ven iz ugibanja! Res — »zase zjokat" ! Iz tega joka ven stavlja g. Pasini gotovo potrebno vRrašanje: Kaj store Italijani, če zbornica prekoplcne glasovanje pododseka ? Če ga prav umejemo, bi se on zado-voljll z malim, ko se že velikega ne more doseči ter bi svetoval Italijanom, na| oritrde nameri vlade za kombinacijo juridišklh pre davanj s trgovsko akademijo Revoltella / S tem pa je spravil Pasini našega „Piccola" v neznansko zadrego. Kakor nihalo na stenski uri omahuje med da in ne. Iz te zadrege hoče s sofisterijami, ki bi bile vredne na|glidkejega diplomata: ne pravi odločno ne, pač pa zahteva, da ne sme nikdo misliti, da so Italijani spremenili svojo zahtevo, oziroma sprejeli zamenjavo Juridiške fakultete s katedrami na trgovski akademiji za — trgovce! T? zadnja beseda v dopolnitev perljode pa Je naša, iz uredništva „Edinosti", ker od „Piccola" se vendar — bodimo pravični — ne more zahtevati, da bi take neprijetne stvari govoril svojim ljudem! Zato tudi posebno podčrtuje „Piccolo" na koncu svo|ega Joka, da je to le osebno menenje Pasinija, nejja njegovo — „Picco-lovo". In da bo konstatacija še bolj držala, aaglaša, da ne bi niti citiral menenja Pasini-je /ega, ako ne bi bil le ta Trentinec, torej ne Tržačan ! Veljavnost tega opravičevanja sicer ne bo jasna vsakomur, kajti zdelo bi se, da sodba gre v prvi vrsti Tržačanom, ali uvaževati treba zadrego, ko človek ne ve, kako bi, a bi vendar rad! Saj končno „Piccolo" vendar govori, kar mu tako dolgo ni hotelo z |ezika: priznava Paslnljev nasvet kakor uvazevanja vreden/I Samo malo odloga, respira zahteva. Ne takoj. Razgovor o Pasinijevem nasvetu naj se odloži do trenutka (tu citiramo „Piccola" doslovno): „ko bodo po slabi dispoziciji parlamenta ogroženi predlogi pododseka proračunskega odseka in se bo Italijanom odločiti, na kateri način se da doseči kolikor bo največ možno v onem trenutku44. Ali nismo prav rekli: pol smeha, pol joka ! Začenjajo s smehom veselja na prepoznanju legitimnosti italijanskega programa, končujejo pa z jokorn, ki naj pripravi njihovo publiko na kislo iabolko — kombinacijo, ki ne bo niti surogat tega, kar so oni hoteli. Zopet potrjajo svoj sloves komedija-šev. Vsekako morajo obhajati gospodo zelo črne slutnje. Morda vidijo tudi prečrno. Ali iz „Piccola" veje vsekakor razpoloženje — pepelnične srede po razkošjih predpusta. Škandalozna slovenščina uradnega lista. Že parkrat smo grajali veliko, vse slovensko prebivalstvo na Primorskem naravnost žalečo nemarnost tistih ljudi, ki imajo nalogo, da v uradnem „Osservatoru" nadzirajo uradna naznanila, priobčena v slovenskem jeziku. Toda vse zastonj. Takih žalečih „kozlov", kakršne čitamo v zadnjem „Osservatoru", ni najti v nobenem drugem uradnem listu. Če Je mogoča vsa| približno nepogreŠna nemščina in italijanščina, zakaj ne bi bilo prav tako tudi pri slovenščini?! Če nima tiskarna korektorja, ki bi znal pošteno slovenski, naj ga pa namesti, da ne bo takih naravnost nesramnih napak v listu, kakor |ih sedaj kar mrgoli. Poglejte le včerajšnji (dne 9. Januarja) „Ossercatore" in na|dete na zadnji strani pod „oznanilom* c. kr. finančnega ravnateljstva podpis g. finančnega ravnatelja dr. Olivierja barona pl. Koberja. Toda kako so spakedrali njegov uradni naslov! Evo ga: .c kr. dvorni svetni ravnik in finanč-natelj"! — kar na| bi se glasilo: c. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj! Ali ni to res škandal ?! Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand v Trstu. Kakor poroča „Trie s t. Zeituog", pride prestolonaslednik nadvojvoda F.-an Ferdinand v kratkem s svojo rodbino v Miramar, kjer ostane dva meseca. Odgovor na vpraSanje. Došlo nam je vprašanie, ali ne odgovorimo na insinuacije v nekem liubl]anskem listu, ki bi po-menjale — ako bi bile resnične — zlorabo uredniškega položaja posamični osebi na korist ?! Ne bomo odgovarjali. Je gotovih stvari, ki leže tako nizko, da bi se moral človek pregloboko sklonit*, če bi hotel poseči po nj h. Pač pa se hočemo dotakniti poglavja, Ki je žalostno za slovensko žurnalistiko v obče. Kar Še bolj ogreneva slovenskemu žurnali3tu njegov itak neprijetni poklic, je dejstvo, da slovenska javnost noče primerno ceniti njegovega poklica in da skoro vsi — le malo je Izjem — gledajo nanj prezirljivo od gori doli. Čim pa se je kak slovenski žurnalist ojunačil, da je ukrenil kaj v protest proti takemu omalovaževanju In večnemu poniževan u, že odpira drug slovenski žurnalist s slastjo svoja predala proti — žur-nalistu! Potem pa še tožimo radi pomanjkanja dobrih žurnalistov! Kdo vraga bo tako neumen, da se bo posvečal poklicu, ki mu ob napornem delu za skromno plačilo donaša Še poniževanja ?! Lasciate ogni speranza. Taki smo! Ni izhoda za nas iz tega položaja stanovske inferijornosti. Pa ne le zato, ker nam drugi ne prisejsjo nikake cene, ampak tudi zato, ker tudi mi sami hočemo tako. Tako Je uso|eno. Kismet! Iz peresa nekega c. in kr. generala prinaša „Agramer Tagblatt" zanimiv članek o vprašanju avtonomije za Albanijo. Na podlagi bogatega historičnega materijala dokazuje ta visoki avstrijski oficir, da Albanci niso vzgojeni in vsposobijeni za samostojno državno življenje! Nikdar ni bila Albanija ne samostojna dežela, ne avtonomna provincija. Res je sicer, da so si znala neukrotljiva plemena katoliške, pravoslavne in raohamedanske vere, oprta na težko pristopnost dežele, varovati neko nebrzdano svobodo nasproti zahtevam Turčije glede naborov novincev in pobiranja davkov. Ali preko take slabotne plemenske organizacije niso prišli Albanci nikoli. Celo doba Skenderbega ni bila v zgodovini nič dražega, nego 22letna Junaška ustaja, v kateri je gospodovalo nič manje nego 10 plemenitaških rodbin. Skenderbeg je bil gospodar Kroje, ne pa knez vse Albanije, da si Je bil proslavljen vod|a Albancev v njihovem uporu proti Turkom. —- Albanci ali Arnavti so bili v vseh bojih Turkov po Evropi pravi prvotni tip baši-bozukov, ki so zagrešall največ klanja prebivalcev, požiganj vasi, grabl|en| krščanov in odvajanj v suženjstvo. Jedim zakon, ki so ga spoštovali, jim je bit krvna osveta. To bi bil torej tisti — kulturni element, ki mu hoče Evropa izsiliti privilegirano in protežirano stališče med balkanskimi državami, ne da bi imele garancijo, da se Albanci izkažejo tudi hvaležne za to skrajno gene-rozno postopanje nasproti njim! Ali na| tudi v bodoče še divjajo kakor bažibozuki Evrope? Njihova zavratnost bi utegnila kmalu dovesti do tega, da svojo zastavo zasučejo po vetru in da bi dolžnost hvaležnosti občutiti Ie kakor neorijetno breme. Kdor te po Turkih vzgojene Albance stavlja v paralelo z onimi Sfcenderbega, ta doživi gorovo razočaranje. Sicer pa je v ožji Albaniji tudi srbskih, bolgarskih in grških naselbin, ki jih diplomacija težfco kedaj še uklone v jarm mohamedanskih Albancev, ki so jih Turki z nasiljem prestavili pod Albance, ali ki izhajalo še iz srbskega carstva in so ostanki slovanskega mešanega prebivalstva. Mnogoštevilna slovanska lokalna imena govore za to, da je tam prevladovalo nekdaj slovansko nareč|e t C. in kr. general zakllučuje svoja izvajanja : Dokler elementi v Evropi delajo na to, da bi zagotovili Turkom gospodovalen položaj na troške krščanov, dotlej Balkan ne pride do miru. A težko bo ta nemir omejati le na Balkan, ker bo princip u]edin|evan|a narodnosti vzbujal nove nade tudi tam, kjer je bil začetek in konec vse vladne modrosti — divide et impera. Tu pa bo že bolje, da prilijejo nekoliko vode v lastno vino, ako res pošteno hočejo miru! CMD podružnica za Kolonjo. Pripravljalni odbor za snujočo se CMD podružnico v Kolonji vabi rodoljube tega okraja na važen sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3 pop. v prostorih „Kons. društva* na novi cesti v Kolonji. Z Opčin. V torek že ob 3 in pol po-po!dne se Je zbrala na Opčinah pred hišo žalosti velikanska množica ljudstva, ki je prihitelo iz domače vasi kakor tudi iz daljnih krajev, da počasti pokojnega Vincenca Hrovatlna. Ni treba opisovati vrlin pokojnikovih. Da Je bil blaga duša, Je pričal pogreb dovolj. Videli nismo takega na OpČinah že mnogo let. Vodil ga Je velečastiti gosp. dekan v spremstvu častitega g. Štefanutiji iz TrebiČ. — Krsto so nesli udje društva „Zvona". Pred hišo, v cerkvi in na pokopališču je pelo žalostinke pevsko društvo .Zvon", tako da so morale omehčati še tako trdo srce. Pred krsto Je korakal .Sokol", ki Je na ta način na|lepše izkazal čast pokojniku. Pred sokolsko četo Je stopal Sokol, ki je nosil venec s slovenskimi trakovi, katerega sta podarila društvi „Zvon" ia „Sokol". Za krsto pa Je stopala pokojnikova družina. V sprevodu smo videli poleg ogromnega števila drugega občinstva, tudi g dež. poslanca Štefana Ferluga, domače učitelj-stvo, g. nadkomisarja i. t. d. Po končanem obredu na pokopališču je s pretresujočirn glasom jemal slovo od pokojnika g. dež. oosl. Ferluga, ki Je zaključil svoj govor z besedami: V imenu blage in ljubljene soproge, v imenu Tvojih otrok, ki si jih tako ljubil, v imenu »Zvona" in „Sokola" in vsega ljudstva, Ti kličem dragi Vincenc: zbogom in na svidenje nad zvezdami! Z Vrdelce: Dae 5. decembra I. 1912 Imelo smo „Miklavža" v korist CMD vr-delske podružnice. Bil ie lep večer, ki se je izvršil v splošno zadovoljnost. Die 22. dec. |e priredil otroški vrtec svojo „Božičnico". Marsikatero oko se je solzilo ob nastopu malih gojencev. Dvorana Je bila do zadnjega kotička natlačena. Vodstvo otroššega vr;ca se zahvaljuje g. Mikelucu, ker mu Je šel v vsakem obziru na roko, ob priliki bozičnice in „Otroške veselice", katera se Je vršila v korisr ubogih otrok dne 5. januvarja t. I. z najlepšim sporedom in najbol|šim uspehom. H^aia tudi vsem drugim, ki so pripomogli k temu uspehu. Dne 19. pa priredi zopet vodstvo otroškega vrtca „Otroško veselico", da pokrije stroške za obdaritev ot'ok. Stroški so veliki, zato vabimo vse p!e jalte duše, da se udeleže te otroške ve-«- -. -. Za vse radodarne daro^ p jh vsem onim, kateri so količKaJ proome^i pri teh prireditvah, se vodstvo otroškega vrtca naj-prisrčnejše zahvaljuje. Tej zahvali pa se V Trstu, dne 10. januarja 1913. „EDINOST" št. 10. Stran III. pridružujejo tudi vsi oni naši mali, ki so dobili malo darilce. — Niihova nedolžna srčeca kličejo vam vsem: Bog povrni sto tero I Predstavo „Štirih letnih časov- ponovi na občno želio našega občinstva „Ženska CMD podružnica" prihodnjo sredo, t. j. 15. t. m. popoldne v „Narod. domu". Opozarjamo že sedaj na to lepo predstavo, ki jo izvajajo učenke in učenci Clril-Metodove šole na Acq jedottu. Ker so se zadnjič po|avile ob predstavi neke za preke radi neurejenih sedežev, opozarjamo na to že sedaj, da bo sedaj vse urejeno, da bode slavno občinstvo nemoteno uživalo to krasno otroško spevoigro. Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne ob 3 30 se ponovi nad vse vesela in Šaljiva komedija nesmrtnega Molierja „NAMIŠLJENI BOLNIK". Ta predstava je namenjena onim, ki si niso mogli te satire ogledati pri premieri. Tudi cene so znižane. Zvečer ob 8 pa se bo pevala posied njikrat v letošnji sezoni krasna Zajčeva opera »NIKOLA ŠUBIĆ ZRI.iJSKI". V tej operi gostuje slavni hrvatski umetnik, pevec član kraljevskega gledališča v Zagrebu Marko V u š k o v i ć. Te dni Je nastopil slavni naš gost v Zagrebu v operi „Cirmen" in „Pokret" piše o slavnem pevcu ta&o-le: Morda še nikdar ni bil g. Vušković tako dlsponiran kako« sinoči, morda Še nikdar ni pokazal tolik orjaške sile, toliko toreadorskega ognja in toliko ljubavnega žara I In glas njegov Je pretresal gledališče. Ne le poslušalci temveč tudi ves oder je stal pod globokim utisom njegove frapantne umetnosti. Torej tega velikega umetnika bo čulo naše občinstvo v nedeljo zvečer. Ta predstava se vrši izven abonementa. Vstopnice se dobivajo pr dnevni blagajni „Nar. doma". Tržaška mala kronika. Trst, 9. januarja. Na sumu, da je kradla. 31 letna Mal vina Kuzmantć, rodom iz Sjlita, brezposeln* služkinja, stanujoča v ul. Chianchiara št. 7 se Je seznanila z nekim Štefanom Ladićem, stanujočlm v ul. Molin a vento št. 20, ki jo je vodii nato po raznih gostilnah. Končno sta se ustavila v gostilni „Alla bella Venezia", odkoder pa je Kuzmanovićeva prav kmalu izginila. Pozneje je opazil Ladić, da mu manjka zlata verižica z raznimi obeski, vredna 92 K. Ladič je sumil, da mu je verižico odnesla Kuzmanovićeva, vsled česar jo Je <*al aretirati. Sojetnik ga je ukradel. Pri „jezuitih" sta se našla nekako sredi Simptembra, ko sta se oba pokorila tamkaj za svoje grehe, 161etni mehanik Ivan Baselll In 18letni mornar Karel TačkaJ. Baselli je bil prej prost, zato ga je naprosil TačkaJ, naj gre k njegovi materi, ki naj mu da boljšo obleko in perila, da se on, TačkaJ, more preobleči, ko ga izpuste iz zapora. Baselli je š-l tja, dobil obleko in perilo, vredno K 90'—, ter prodal vse skupaj. Snočl pa je srečal Tačkaj Baseilija na Borznem trgu ter ga ustavil, nakar mu je rekel Baselli, naj gre žnjim v ul. Lazzaretto vecchio, da mu Izroči obleko. Ko sta pa prišla v omenjeno ulico, je Baselli zbežal, toda Tačkaj je bil hitre|ši, je stekel za njim, ga ujel in izročil policiji Svojo gospodinjo je pretepel 52letni mornar Mate) Sikjerić, stanujoč v ul. Crosada Št. 12. Sprla sta se nekoč, pa jo Je pograbi), vrgel na tla in jo ranil na zadnjem delu glave. Ženska, neka Uršula Zvodić, je ovadila stvar policiji, ki je nasilneža aretirala, pa ga pogc jno zopet izpustila. Izgnanci. Policija je izgnala Iz Trsta, oziroma cele Avstrije sledeče tlčice in tičke: Amelija Gjarrini, stara 33 let, pristojna v Palmanovi, ki pravi, da je šivilja; ker je bita večkrat že kaznovana zaradi tajne prostltuci|e. — Secondo G'acoraelll, star 37 let iz Pcfabbra pri Vidmu, trgovec z ogljem, ki je stanoval v Kolonji št. 13, ki je bit obsojen zaradi goljufive kride. — Peter Petrovič, star 20 let, iz Hrvatske, težak, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, večkrat kaznovan zaradi hazardne igre. — Omer Djanić, star 40 let, iz Mostarja, dninar, stanujoč v ul. O. Gozzl; večkrat zaradi hazardne igre kaznovan. — Mihael Rago, star 23 let, iz Barlette, stanu|oč v ul. Crosada št. 4, dninar; v Trstu in Rjvinju obsojen zaradi težke uitsne poškodbe. — Salvlno Zenarro, star 30 let, iz Chioggie, težak; v Italiji dobro znan Irpov, u obsojen zaradi javnega nasllstva. — VirgiliJ Cbsadio, iz Faenze, star 29 let, težak, večkrat kaznovan. Aretiran je bil na Voloskem. — Fran Valente, star 29 let, iz Barlette, dninar, stanujoč v ul. Riborgo št. 27; v Italiji in tu večkrat kaznovan. — Galllano Variolo, star 36 let, iz Vidma, stanujoč v ul. Sergio št. 10, mizar, človek zelo slabega slovesa, enkrat Že izgnan. — Friderik Palotta, star 45 let, iz Grottamare, čevljar, stanujoč v» ljudskem prenočišču v ulici Pondares; obsojen v Italiji na eno leto ječe, ker je grdo ravnal s svojo materjo. Samomori. Ludja Tei novec, 65letna starka, stanujoča na Greti št. 399, se je sinoči napila fenilove kisline in je kmalu na to umrla v bolnišnici. — Šivilja Reglna Rugo, 20 let stara, stanujoča v ul. Sptridione št. 12, je skočila s 4. nadstropja skoz okno v dvorišče in je kmalu nato umrla, ker si je zdrobila čre pinjo. Že nekoč je bila skočila v Barkovljah v morje, a Lstikrat so jo rešili. Izpred sodišča. Morilec — obsojen zaradi pregreška. Ubil svojega trgovskega kompanjona« Dne 19. februarja i. 1912. je trgovec z manifakturnim blagom v Opatij}, Martin Tuppi s samokresom ustrelil svojega kom oanjona Slavka Ninkovć). Povod temu krvavemu dogodku je bil sledeči: Martin Tuppi le kupil I. 1911. s svojim denarjem dve trgovini v Opatiji. Tekom časa je stopil pok. Ninković ž njim v družbo kot kompanjon Ker si je pa pozneje Tuppi odprl trgovino na Reki, je prodal svojo trgovino v Opatiji Ninkoviću, ki mu je pri padplsu pogodbe izpostavil dve men'cl za 10.000 K Tuppi je sicer v več obrokih inkasiral 4 000 K, a n mogel pripraviti svojega dožiika, da bi mu poplačal celo tirjatev. Dne 18. februarja lan ^kega leta je povabil Ninković Tupp ja, na pride drugi dan k nJemu v trgovino, da se oodeta že pobotala. Tuppi je zares prišel, toda naenkrat |e Ninković |ei trditi, da ne dolguje Tuppiju niti vinarja. Spopadla sta se vsied tega. Tekom prerekovanja je Tupp' jotegnil samokres in ustrelil na Ninkovlča si se je zgrudil na tla — mrtev. Državno pravdništvo je Tuppi|a obtožilo radi zavratnega umora. Dne 18. junija 1912 se Je vršila proti n|emu razprava v Trstu pred poroto. Branitelj obtoženca je opetovano tekom razprave zahteval, naj se porotna razprava preaese in odredi, da dva zdravnika izrečeta svoje mnenje o duševnem stanju, v katerem se |e nahajal obtoženec v kritičnem trenutku. Sodni dvor je zavrnil ta predlog. Porotniki so sicer zanikali vprašanje uimra a potrdili so uboj. Nato je sodni dvor obsodii obtoženca na 4 in pol leta ežke ječe. Proti tej sodbi je Tuppi po svojem branitelju dr. J. Mandiču vložil ničnostno □ritožbo na najvišje sodišče na Dunaju. Na razpravi na Dunaju, katere se je obtoženec udeležil po svojem branitelju, je najvišje sodišče razveljavilo porotno sodbo in naložilo deželni sodalji v Trstu, naj preskrbi zdravniško meneoje o Tuppiju. To se |e tudi zgodilo. Zdravnika dr. Vragnizan in dr. Pa-~ strovich sta Izjavila, da se je obtoženec, ko je streljal, nahajal v takem duševnem stanju, da ni bil gospodar svojih činov. Na podlagi tega je državno pravdništvo meseca decembra 1912 umaknilo obtožnico radi umora in vložilo novo obtožnico le radi zločina javnega nasilja potom izsiljevanja, storjenega s tem, da je streljal na Ninkoviča In radi pregreška proti varnosti telesa, v dvojni smeri. Predvčerajšnjim je bila razprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem Predsedoval *e podpredsednik Ciarici, obtežbo |e zastopal dižavni pravdni k Tomičić, a obtoženca je branil dr. J. Mandfć. Po dolgi razpravi, tekom katere je prišlo do ostrega govorniškega dvoboja med dr žavnim pravdništvom In braniteljem, J" ?odni dvor proglasil sodbo, s katero se Tuppija oproŠča ziočina javnega nasilstva in se ga obsoja le zaradi pregreška proti telesni varnosti v eni smeri na 8 mesecev ječe. Ker je pa obtoženec že odsedel kazen s preiskovalnim zaporom, ga je sodišče takoj izpustilo na svobodo. In tako se je Tuppi Še isti dan veselo vrnil v Opatijo. Književnost In nnetnosL Ivo Vojnović: »Smrt majke Jugo-v I č e v". Četrti spev srbski zmagovalo« vojski je posvetil avtor epilog svoje drame „bmrt majke Jugovićev", ki je lanske sezone na našem odru dosegla velik uspeh. T& četrti spev je nadopolnlia Božja pravica na maščevanem Kosovem. V teh besedah leži glavna snov Vojno vfčevega epHoga. M Pazite blagohotno na ta-le znak pravega : Franckovega : pri- datka za kavo. Varujte se pred ponaredbami ! Poučite tudi Vašo kuharico, da — pazi na : kavin mlinček: — Tovarna v Zagrebu. ZAHVALA Podpisana družina se iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so na kateribodi način pripomogli, da se je pogreb našega ljubljenega soproga in očeta Vincenca Hrovatina vršil tako častno. Posebno pa se zahvaljuje g. dež. posl. Štefanu Ferlugi, pevskemu društvu „Zvonu", telovadnemu društvu Sokolu na Opčinah in končno vsemu občinstvu. Opčine, dne 8. januarja 1913. Družina Hrovatinova. Mnenje gospoda dr.a Ivano Stojanova, Plevna sekundarnega zdravnika garnizijske bolnišnice Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Veseli me, da Vas zamorem opozoriti, da sem jaz, kot sekundarni zdravnik garnizijske bolnišnice v Plevnl, konstatiral imenitne uspehe z Vašim izdelkom Serravallovo Kina vino z železom (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo) pri konvalescentlh. PLEVNA, 14. Jebr. 1908. Dr. Ivan Stojanov. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO BC PO ZMIRNIH CBNAH ^ RAFAELE ITALIA THST - VIA MALCANTON - TRM ODLIKOVANA "M tržoSka prodajalna obuval ULICA QI08UĆ CARDUCCI ŠTs 21 Bazan različnih izberov najfinejlih moških in Žea> skih obuval po Mjnl|]lh oanah ae prodajajo tod t po izrednih oenah : Usnje Bozcalf 8 trakovi . . . . po K 10*- Uanja Boxcalf z elastiko ■ . . . po K 10'— Usnje Bozcalf oslika Derbv . . po K 10 53 Usnje Bozoalf z zaponaml Trlumph po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago L Trat*. Dr. Pecnik Dr. PETSCHNIOO £rst, via S. Caterma štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni t 8—9 In 2—3 in Specijalist za ko2ne In vodne (spolne) bolezni: 11 V,—1 in 7—7 V,. ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in noa) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št 12 od 11 Vi do lVi in od 4Vs do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV. UMETNI ZOBJE Plomfelranje ionov Izdiranje zofoov brm = vsake bolečine s Crnesta pregnan, Trst M * • A T iL y a . ulica S . Lazarja štev. 17. ur. J. Cermak V. Tuschtr ci/iaHi&fa in* vseh vrst črn° ** sobozdravnik konce«, zobni tehnik barvane, vseh vrst _ TDCT _ rumene in črne za čevljarje In sedlarje z de- wmmmm 1 Ko 1 ■■■■ lavnlco gornjih delov čevljev (tomaje). Telečja ulloa dolla Caterma fttov. 13, II. n kože črne In rumene (Bokskalb). oičlla na tajbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za