LAS NARODA lisi slovenskih delavcemr Ameriki TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 229. — Stev. 229. Entered m Second Clmsi Matter September 21, 1903, wX the Pot Offiot rt New York, N. Y., puder Act of Congress of March 3, 1879. -_NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 30th, 193^—SREDA, 30. SEPTEMBRA, 1936 Hm largest United Stfttc^ and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV. TOLEDO—POZORISCE NEUSMILJENEGA KLANJA i General Franco zaplenil dosti streljiva in živeža BEŽEČA REPUBLIKANSKA ARMADA SE UMIKA PROTI GLAVNEMU MESTU MADRIDU Branilci Toleda *t> bili med dvema ognjema. — Osvobojeni branitelji Alcazarja so vladnim vojakom streljali v hrbet. — Izmed 1200 braniteljev Alcazar ja jih je padlo 80. — Pri zavzetju mesta (je bilo 1000 "gledalcev" ubitih. TOLEDO, Španska 29. septembra. — Navzlic temu, da so vladni vojaki 1 0 tednov bombardirali Alcazar in pod njim dvakrat zažgali po več ton TNT, je bilo od 1200 braniteljev ubitih samo 80, ranjenih pa jih je bilo 500. Na staro trdnjavo je bilo oddanih 6000 strelov iz 75 milimeterskih topov in 400 strelov iz šest-palčnih topov, predno je armada generala Franca zavzela Toledo in osvobodila junaške tovariše v Alcazarju. Ko so Marokanci vdrli v mesto, so prihiteli ka-d>eti iz kleti pod Alcazarjem in so se vrgli vladnkn četam v hrbet. Po ulicah se je vnel boj na bajonete. V nekaj urah so bili vladni vojaki kot razgnana čreda in so skakali čez vzhodni zid mesta ter preplavali reko med ognjem iz aeroplanov upornikov. Med pouličnimi boji je bilo tudi ubitih okoli tisoč "gledalcev". Srečanje med ogorelimi rešitelji in bledemi kadeti, ki so pridrveli iz temnih kleti, je bilo dramatično. Vojaki so se med seboj objemali in poljub ovali. General Franco je pri zavzetju Toleda dobil velike množine vojnega materijala in živeža, katerega je njegova vojska zelo potrebovala. General Franco bo takoj pričel prodirati proti Madridu in ne pričakujejo velikega odpora prej, kot nekaj milj pred glavnim mestom. Predno bo njegova vojska prešla k naskoku na Madrid, bo general Franco pozval posadko k predaji. Ako mu vladni vojaki prostovoljno ne predajo mesta, ga bo pričel bombardirati. Madrid i-ma skoro milj on prebivalcev. V Alcazarju je bilo samo 1200 kadetov z ženami in otroci vred, ne pa 1 700, kot je bilo doslej domnevano. 2ena, otrok in starih ljudi je bilo 500. Tekom obleganje sta bila v Alcazarju rojena dva otroka. V bojih za Toledo je padlo okoli 500 vidnih vo-jokov; uporniki so imeli le lahke izgube. Bežeča republikanska vojska se je obrnila proti Madridu, toda se ni mogla poslužiti ceste proti severu, ker so jo legijonarji zasedli, temveč so morali izbrati slabejšo cesto preko Aranjueza ob reki Tagus. SAN SEBASTIAN, Španska, 29. septembra. Navzlic grožnji vladne posadke v Bilbao, da bo postrelila I 500 fašističnih ujetnikov, je uporniška artilerija z bližnjih hribov štiri ure bombardirala mesto. Ob istem času pa je šest aeroplanov metalo na mesto po 550 funtov težke bombe. Porušenih je bilo brez števila poslopij in naj-brže je tudi bilo ubitih mnogo ljudi. Bombardiranje se je pričela nekaj ur za tem, ko je governer mesta zagrozil, da bo dal postreliti vse fašistične ujetnike, ako bi uporniki pričeli bombardirati mesto. V nedeljo so ženske, ki služijo v vladni vojski, postrelile in poklale nad 200 ujetnikov, ker so uporniki pri bombardiranju mesta ubili 150 vladnih vojakov. LINDBERGH0V OTROK JE BAJE NEKJEVTEX. Je v oskrbi neke tujke. — Gov. Hoffman je bil o tem obveščen. — Odtisi prstov bi zadevo mogli pojasniti. DALLAS, Tex., 29. sep. — Vse mesto govori o poročilu, ki ga je prinesel list 1'Times Herald" in ki pravi, da se nahaja Lindberghov otrok, ki je bil odveden leta 1934 in za kateri zločin je Ricliard Hauptmann plačal s svojim življenjem, v Dallasu v oskrbi neke tujke. List pravi v svojem poročilu, da žena neprestano zagotavlja, da je v njeni oskrbi nahajajoči se otrok sin Oharlesa A. Lindbergha. Pravi, da je hotela govoriti z governerjem države New Jersey Hoffma-nom, ko je bil navžov na proslavi stoletnice Texasa, da -pa je bila zavrnjena, češ, da je neumna. Gcrverner Hoffman, — tako pravi Times Herald, — je po telefonu govoril z nekim prijateljem v Dallasu ter red požarom, ker se gozdni požari vedno bolj širijo in na nekaterih krajih drvijo s hitrostjo po 7 milj na uro. V malem mestu Banton je zgorelo 9 ljudi. Mogoče pa je število še večje. Ostali prebivalci, ki so zbežali iz mesta, so brez strehe, kajti kar je 1500 prebivalcev imelo, je zgorelo. Škoda znaša okoli $1,500,000. Prebivalci pomagajo vojaštvu okoli požarov sekati drevje in kopati jarke, da vstavijo požar. Mesto Coquille, o katerem je bilo včeraj pomotoma poročano, da je v plamenih, je bilo le malo poškodovano, toda ga bo zadela ista usoda kot Banton, ako se veter prevrže.V nevarnosti sta tudi Marshfield in Myrtle Point. Banton je bil v soboto ponoči v eni uri ves v plamenih. Ob obrežju Oregona in v severni Californiji gore gozdovi na več sto krajih. Kot pravi gozdarski nadzornik Brundage, so nostali ti požari vsled neprevidnosti drvtarjev, ki so zažigali trske. Oblasti se posebno boje za 1000 let stare smreke v severni Californiji. MUSSOLINIJEVA HČI BO OBISKALA ZDR. DRŽAVE RIM, Italija, 28. septembra. — Danes se je izvedelo, da namerava Mussolonijeva hči Ed-da, ki je poročena z grofom Ci-ano, to zimo obiskati Združene države. Spremljala jo bo Ame-rikanka Natalija Coe, ki je poročena z italijanskim grofom Vitettijem. ANGLIJA ZAPRLA KONZULAT LONDON, Anglija, 28. sep. — Anglija je dala zapreti svoj konzulat v aibesinskem mestu Gore, kjer je baje še vedno sedež abesin&ke vlade. To je storila zastrantega, ker se razni i abesinski rodovi prepirajo, , katera vlada je prava: negušo-|va ali Mussolinijeva. PAPEŽ SE VRNE V VATIKAN CAjSTEL GANDOLFO, 29. septembra. — 791etni papež Pij, ki je preživel tri mesece v tukajšnjem letovišču, se bo vrnil danes v Vatikansko mesto. OBGLAVLJEN NEMŠKI VOHUN BERLIN, Nemčija, 29. sep. — Nemški raibelj je na dvorišču Mofclbit kaznilnice obglavil Helmutha Kionko, katerega je soidišče 4. maja obsodilo na smrt, ker je izdal vladne tajnosti glede obrambe dežele. SOVJETI SO PREPOVEDALI AMERIŠKO ZASTAVO MOSKVA, Rusija, 28. sep.— L. W. Henderson, ki nadomešča ameriškega poslanika, je edini človek v Moskvi, ki sme jzvesiti ameriško zastavo. — Ameriški časniški poročevalci, ki so imeli na svojih avtomo-bli-h male zastavice, so dobili povelje, naj jih odstranijo. BURBONSKI PRINC NEVARNO POŠKODOVAN DUNAJ, Avstrija, 28. sep. — Pri neki avtomobilski nezgodi se je danes smrtnone-varno poškodoval burbonski princ Alfonzo Carlos, svak bivšega španskega prestolonaslednika. . JAPONSKA ZOPET SVARI KITAJSKO Japonski vnanji minister je pozval Kitajskb, da izbere med mirom in vojno. — Gen. Cjang Kaj-sek je na potu z ju-ga.__ TOKIO, Japonska, 29. sep.— Odnošaji med Japonsko in Kitajsko se naglo poostrujejo. Japonski vnanji minister Hačiro Arita je opozoril Kitajsko, da LITVIN0V ZA EVROPSKO KONFERENCO Ta »Voj predlog je zvezal v Ženevi z odgovorom Hitlerju. — Nazi ji in fašisti so smrtni sovražniki civilizacije. ŽENEVA, Švica, 29. sep.— Sovjetski vnanji komisar Mak-sin Litvinov je v svojem govoru na zborovanju Lige narodov označil nemški nazizem in italijanski fašizem za smrtna sovražnika delavskih ljudi in civilizacije. Delegati smatrajo se nahaja na razpotju, ki vodi ali v mir, ali v vojno in da se i ta Li/tvinov govor za odgovor na Hitlerjev napad na fooljše-vike na nazijskem kongresu v Nuerenbergu. mora Kitajska vlada naglo odločiti, kaj hoče imeti. Arita je dal Kitajski še zadnjo priložnost, da sklene mir z Japonsko. Arita pravi, da je Ja ponska potrpežljivost minila in da je njena vojska pripravljena za vsak slučaj. "Sedanja pogajanja se morejo končati samo na en način izmed dveh," pravi Arita. —* "Ali bodo naši odnošaji zelo dobri, ali pa mnogo slaibši. Tako ne sme več iti dalje." . Pred tem svarilom je izdal Arita Kitajski ultimatum, da bo japonska vojska izvedla vse potrebno za varnost Japoncev na Kitajskem, ako se pogajanja v Nankingu prekinejo. Arita pravi, da je sedaj Kitajska na razpotju, ko se mora odločiti ako hoče Japonski podati roko. 1 'Trdno upam, da bo Kitajska prijela našo prijateljsko roko." "General Čjang Kajšek je Bistvena vsebina Litvincave-ga govora je bil predlog, da se skliče evropska mirovna konferenca, ki naj bi ne bila omejena samo na države, ki so članice Lige narodov. Litvinov želi, da bi bil ta konferenca sklicana po locarnski konferenci, ako pa do locarnske 'konference sploh ne bi prišlo, naj bi ta konferenca nadomestila locarn-sko. Ne da bi imenoval Nemčije, je Litvinov rekel, da nobeila država, ki zastopa načelo neenakosti med narodi in smatra druga ljudstva za manj vredna, nima pravice pristopiti k Ligi narodov. Z ozirom na Hitlerjeve besede v Nuerenbergu "ako bi imeli Ukrajino," je rekel Litvinov: "Dežela, čije vodilni možje vodijo osvoje-valno politiko in javno imenujejo 'velike pokrajine tujih držav, katere nameravajo s silo odtrgati, ne morejo pošteno pravil Lige naro- dovolj mogočen," je nadalje val Arita, "da prepreči proti- podpisati japonsko propagando na Ki- do v." tajskem. Kakor je mogel po- "Sovjetski Rusiji," je nada-ravnati težavni politični polo- ljeval Litvinov, "sploh ni treba žaj na jugu, tako mora porav- odgovarjati na žaljive izjave, nati tudi ta položaj, ki je važ- ker je na vse provokacije in nejši za življenje Kitajske. Vse blatenja prinesla dokaze svoje je odvisno od odkritosrčnosti miroljubnosti." kitajskih uradnikov v Nanki-! Litvinov je svoj govor za-gu." 'ključil z zatrdilom, da sovjet- (ska Rusija ni še nikdar pozi-ŠANGHAJ, Kitajska, 29. j vala na vojno proti državami, septembra. — General Cjang | ki so postale plen nacizma in Kaj-šek je z aeropdanom v fašizma, spremstvu sedmih drugih aeroplanov s svojimi svetovalci iz Kantona dospel v Nančang v veliko veselje kitajske vlade, ker je prepričana, da bo polegla napetost, katero je povzročil japonski diplomatski pritisk. MADŽARI HOČEJO V ABESINLK) BUDIMPEŠTA, Madžarska, 28. septemfbra. — Dva tisoč džarskih vojnih veteranov, 'ki fco večinoma brez posla, je naprosilo italijanskega ministrskega predsednika Benita Mussolini j a za dovoljenje, da smejo v A'besiniji vstanoviti madžarsko kolonijo. ADMIRAL SMS UMRL BOSTON, Mass., 28. sep.— Danes je tukaj nenadoma umrl admiral William S. Sims, ki je začasa vojne poveljeval rimer iškemu brodovju v evropskih vodah. Star je bil 77 let. Zadela ga je srčna kap. NOVI ITALIJANSKI POSLANIK V WASHINGTON!! RIM, Italija, 28. septembra. — Mussolini je daJ danes zadnja navodila Fulviju Suvichu, novemu italijanskemu poslaniku v Washingtonu. Suvieh bo odpotoval v četrtek proti Združenim državam« mnL*AB ITAROVZ™ New York, Wednesday, September 30, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ93. Glas Naroda" mak Sfckwr, President CA Corporation) Owned and Published by 9L0VENIC PUBLISHING COMPANY L. Benedlk, Trees. Piece of business of t^ie corporation end sddn fli WW 1Mb Street. Peeemh ef fcfftnti. -G L A S~ N A BOD A" _ _(Voice of the Peeple)_ Ewy Day Except Sundays end Holidays i of aboV4 officer«: New York dtf, N. I. Ea celo loto velja sa Aneriko In Kanado .....................J6.00 Ka pol lots <••••laxtixx.,,,, $3.00 Km četrt teta..................fUSQ Za New York z* celo leto......Jf7«00 Za pol leta .................... Za Inozemstvo "fes črto teto...... $T.OO Za pol leta...............................$3J5o Subscription Yearly 16.00 Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne prlobCuJejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejiinje bivališče naanani, da hltrejo najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsald dan izvzemSi nedelj in praznikov I "GLAS NARODA". 816 W. ISth Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 NE POŠILJAJTE V PISKIH DENARJA V DOMOVINO! Iz Ljubljane poročajo: Pošt-.ne nelegalne in nečastne PADEC TOLEDA IN ALCAZARJA Kmalu po izbruhu španske državljanske vojne se je polastilo kakih tisoč kadetov, častnikov in vojakov staroc\^vne trdnjave Alcazar v Totedu. Ta posadka je simpatizirala s fašisti, toda pridružiti se jim ni mogla. V trdnjavo so vzeli tudi dvesto žensk in otrok ter precejšnjo zalogo živil in municije. Vladnim četam, ki so začele napadati trdnjavo, so se branilci ustavljali sedemdeset dni. Vode in živil jim je primanjkovalo. Slišali so, kako so vladni vojaki vrtali pod trdnjavo predore ter jili polnili z dinamitom. Nad Toledom in Alcazarjem so se pojavljala vladna letala ter metala 'bombe v mesto. 18. septembra so vladni vojaki razstrelili v predoru pod trdnjavo dve toni dinamita ter pognali v zrak ves jugozapadni del zidovja. V nedeljo so pa zavzeli fašisti Toledo. Branilci Alcazarja so jih navdušeno pozdravili. Seveda ne vsi, kajti osemdeset jili je tekom obleganja padlo, nad petsto je 'bilo ranjenih. Zdaj je cilj Franeovih fašistov prestolica Španske — Madrid. ^ " j|B| i' Nihče ne ve, če bo zavzetje španskega glavnega mesta pomenilo konec državljanske vojne ali ne. In nihče ne ve, kakšno vlado bodo ustanovili uporniki, če pade Madrid in če zmagajo v vojni. O kraju Alfonzu, ki je moral pobegniti iz Španije leta J931, pravijo, da potuje proti Gibraltarju. Po raznih mestih, ki so jih zavzeli uporniki (fašisti) plapolajo kraljeve zastave. Dvomimo, da bi vstaši dobro napravili, ako bi spravili Alfonza nazaj na prestol. Alfonz je slabič in vsa njegova družina je dedno obre menjena. Stari habsburški grehi se kaznujejo tudi nad špansko kraljevo rodbino. Najbrž bo Španija ddbila diktatorja. Vojaškega diktatorja kot sta poveljnika Mola ali Franco. Mi se ne strinjamo niti z Mussolinijem niti s Stalinom, vsakdo pa mora priznati, da držita vsak svoj narod na vajetih. Zelo značilen pojav v španski državljanski vojni je bilo tudi obstreljevanje mesta Bitboa. Španskim vstašem so pomagali italijanski in nemški letalci. Nemška in italijanska vlada nista tega niti zanikali niti potrdili. i Naj se konča sedanje klanje na Španskem tako ali tako, eno je gotovo, da bodo namreč Španci izgubili večino svojih bivših vladajočih razredov: duhovnike, trgovce in plemiče. Bdini vladajoči razred bo vstaška armada. V njenih rokah bo počivala usoda španskega naroda. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvrikijemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO $ 255---------Din. 160 f 5.00 -------------- Din. 260 $ 7JW>--------- Din. 300 $11.76---Din. 566 123.00 ______________ Din. 1606 $45,66 ^-----. Din. 20^6 V ITALUO Z« $ $ 1X40 . *4*60 . $ 82.80 . $164.00 . $245.00 --------.Ur 100 -------Ur 200 ---------- Lir .560 -------- Ur 1060 ........... Ur 2000 ....------ Lir 8606 9* CSVI SEDAJ HITRO MXNJAJ& 801fAYSDENM OMNM PQDVXijNX 3PKEHBMBI GORI ALI DOLI Zrn Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Hrah dovoljujemo ie boljše pogoje. \ IZPLAČILA V AMKMftKIH DOLARJIH Za Izplačilo t 5«— morate portatt________________^$ 5.75 doki v summ kraju tkpuaio ▼ dotezjih. «»NA NAKA«ILA l2?tegtIJ*aiO PO CABLE LBTTKB ZA nt-. 8TOJKIN0 , SLOVENIC PUBLISHING COMPANY j Glas Naroda" i 11 na direkcija je imela pred krat kim opravka z afero o veliki tatvini denarnih pisem, ki pa je bila izvršena, kakor so pokazali izsledki preiskave, izven njenega področja, nekje med Ljubljano in Splitom. Vse postne pošiljke, ki prihajajo v jugoslov. državo od onkraj oceana, gredo čez mejo pri Rakeku, v Ljubljani pa se vsa posta sortira in odpošilja, v smeri, v katere je namenjena. Tako je »tudi pred kratkim prispela v Ljubljano večja pošiljate v iz Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije, naslovljena na pošto Metkovič v Dalmaciji. Na ambulančni pošti v Ljubljani so pisma zbrali v vrečo, ki so jo s prihodnjim vlakom odposlali v Zagreb, tu pa je morala Spet počakati do prihoda splitskega vlaka. V Splitu je vre- poiz- kuse. Poštna direkcija v Ljubljani je preiskavo izvršila z izredno strogostjo in jo ugotovila, da ljubljanske ambulantne I pošte, ki je inkriminirano po-J šiljko prevzemala in oddalala, ne zadene prav nobena krivda. Preiskava je dognala, da so poštni organi, ki so v Ljubljani imeli opravka s to vreča, izvršili svoje delo z vso točnostijo in vestnostjo. Vse torej govori na možnost, da so bila pisma ukradena med Zagrebom in Splitom. Po računu, da posojajo naši prekooceanski rojaki svojcem v priporočenih pismih vsote po 5 do 10 dolarjev, se da sklepati, da je hilo v 60 ukradenih pismih skupne vrednosti najmanj za 300,000 Din tujih valut. Po mednarodnem dogovoru mora država, na katere ozemlju se ča ležela nekaj delj kot uro, priporočeno pismo izgubi, pl; Tinfrk no c n -I n rr »-+ n ,, ______3 4-:__i i • . -i - nato pa so jo z 'avtobusom odposlali v Metikovič, kjer so jo takoj po prihodu odprli in ugotovili, da je iz vreče izginilo 60 priporočenih pisem iz preko-oceanskih dežel, namenjenih na najrazličnejše naslove po Hercegovini. Ko je upravnik pošte v Met-koviou opazil tatvino, je zadevo takoj prijavil policiji in svoji nadrejeni instanci, direkeji pošte in telegrafa v Splitu. Na to prijavo sta bila takoj aretirana šofer in lastnik avtobusa, ki vozi pošto od Splita do Met-koviča, a oba sta bila kmalu izpuščena, ker sta izpričala svojo nedolžnost. Preiskava, ki sta jo pokronili policija in poštna direkcija v Splitu, je dognala, da je 'bila tatvina izvršena na izredno rafiniran način. Vrečica je bila zaprta z običajno plombo, v kateri sta bila uklenjena oba konca vrvice, ki zavezuje vrečo. Enega teh dveh koncev se je tatu posrečilo prav previdno izvleči iz svinca, nakar je iz vreče pobral priporočena pisma, potem pa vrvico spet spravil nazaj v plombo in luknjico na prav strokovnjaški način spretno za delal. Strokovnjaki, ki sta jih policija in poštno ravnateljstvo pritegnila k preiskavi, so ugotovili, da je moral imeti tat s to transakcijo najmanj dve do tri ure dela. Po tem jr. povsem izključeno, da 'bi bila tatvino izvršila šofer ali lastnik avtobusa, ker za takšen pose5 sploh nista utegnila najti časa. Vsa znamenja torej kažejo, da so morala zagonetna pisma, v katerih so po vsej pi iliki nasi izseljenci pošiljali svojcem v domovino denarne podpore, iz giniti v vlalku, bodisi med Ljubljano in Zagrebom, ali kar je še bolj verjetno, med Zagrebom in Splitom, ki pre Istavlja še enkrat daljšo progo in nudi torej precetj več prilike za rakš- čati pošiljatelju 50 švicarskih frankov v zlatu za odškodnino. Razen izseljencev in njihovih svojcev, ki so bili ocruljnfani za težko pričakovane prispevke v dobi krizo iz tujine, je torej s temi tatvinami tudi jugoslov. država oškodovana za okrog 50,000 Din. Largo Caballero Iz Slovenije. DRUŽINSKA TRAGEDIJA V Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti se te dni zaključuje ena tistih vnebovpijo-čili družinskih in socialnih tragedij, ki ob svoj on: spočetju zmerom vzvalovc zanimanje najširšega občinstva, nazaduje pa &e za grebejo v pozabo, kakor da se ne tičejo ne človeka ne sveta. C itateljem utejru1 biti >e v dobrem spominu senzacionalna zgod'ba o šestih strelih, ki jih je na ginekološkem oddelku ženske bolnišnice sprožil dne 1. a/pri Ia brezposelni puškarski pomočnik Viljem Kramer na prav tako Ibrezposelnega trgovskega sotrudniika Stanislava Pančurja, ko je s soprogom vred prišel k njegovi bolni ženi in svoji Ijubavnici na obisk. Pančur, iki je 46 let star, medtem ko mu je žena bila ravno za polovico mlajša, (je tedaj obležal ismrtno zadet v mlaki krvi. Bden izmed izstrelkov mu je obtičal tik ob hrbtenici, da je na desni nogi ohromel, a tudi sicer so mu zdravstveno stanje kljub najskrbnejši nogi zdravnikov nikakor ni hotelo izboljšati. Kakor on sam na kirurškem oddelku, je tudi njegova žena vse odtlej ostala v žeiuski bolnišnici. Imela je precej hudo bolezen na maternici, od katere se ni mogla več odpomoči in je pred 14 dnevi podlegla. Vse upanje pa so zdravniki izgubili tudi nad nljenim ne-< srečnim možem in pred tednom, dni so ga vsega iznemoglega in smrtno bolnega prepeljali iz bolnišnice v zavetišče sv. Jože-, fa, kje se š poslednjimi močmi bori za svoje življenje. Za bednimi starši pa bo o-stalo troje otrok, dva fantka in deklica v starosti od desetih let. Za zdaj so sirote našle Še zavetja v vzgajaliiču na Vi- Pfl _ Y J. MLEČNI V rfARLOTTE HENRY Republic Pictures Zvezdnica, nastopajoča v " Hearts in Bondage' Ljubke zvezdnice vedo, da je sijajen stas odločilnega pomena. Vsled-tega nočejo rizkirati živahnosti in mladosti z napornimi dijetami za hujšanje. Zato večina zvezdnic pije mleko. To »ohrani njihovo živahnost, ne da bi bile priza dete njihove vitke, romantične postave. Hodite i>o poti zvezdnic. Kontrolirajte svojo težo ... in svojo po • postavo ... s pitjem mleka. In če želite strokov-njaško shujšati, pišite po slavno brezplačno knjižico za shujšan je, "The Milky Way." Pošljite dopisnico s svojim imenom in naslovom na : Bureau of Milk Publicity, Albany. THE STATE OF NEW YORK ču, prod njimi pa vendarle leži najbolj temna, najbolj negotova pot v življenje. novi ministr. predsednik šipaii-; ske republikanske vlade, ki, še vedno zatrdno upa, da bo( tvlaidnim prostovoljcem uspelo poraziti fašiste pod po-{ velj^tvom generala Franca. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho-narričiti za*voje •orodiii&ti "ali prijatelje, to fohktf štori. — Naročnina zk tiari kraj stafie $7. — V Rfelijo tista ne poši-I jamo. SMRT UGLEDNEGA SAVINJČANA V torek 15. septembra zjutraj je nepričakovano na pragu domače hiše zadela kap Rakuna Franca, po domače Kovača v St. Janžu. pri Rečici. Štel je 66 let. Bil jo vedno zdrav in čil, tako da jo prišla smrt res nepričakovano. SMRT KOSI MED RUDARJI Nestorju rudarskih upokojencev Martinu Drnovšku jo sledil v grob 87-letni tovariš Martin Čebin, rudniški upokojenec in posestnik v Spodnjih Zavinah. Ob veliki udeležbi občinstva so ga pokopali v Zagorju. fz Jugoslavije. KRVAVA BITKA S TIHOTAPCEM V Djurdjevem dolu pri Ka-čaniku je trajala oni d a n ogor-1 cena bitka med tremi finančnimi stražniki in mnogimi tihotapci od poldneva do poznega večera. V bitki je padel preglednik kontrole Ivan Cacič, neki tihotapec pa je bil ranjen Ivan Čačič je dobil nalog, naj pregleda naselje Djurdjev dol, ker je baje tam skrita večja količina ' vtihotapljenega tobaka. Pačič je vzel s seboj finančna stražnika Papa in Došljaka ter jima naročil, naj straž;ta neko hišo, dočim se je sam podal na dvorišče. Ko je govoril z gos-podaifjem, ga je nekdo od zadaj udaril s kolom, od nasT3rotne strani pa iso začeli pokati streli. Stražnika sta svojemu poveljniku pritekla na pomoč in razvila se jo srdita bitka. Tihotapci so bili dobro skriti za hišami in dračjem, trije finančni organi pa so imeli za varstvo le nekaj kamenja. Bitka je trajala do poznega večera. Preglednik Čačič je bil zadet že od prvih strelov, a jo ležko ranjen obstrelil nekega napadalca. Med prevozom v bolnišnico v Skoplje je Čačič hudim poškodbam podlegel. ŽALOSTEN KONEC BIVŠE ŠPIJONKE V Vršcu se je zastrupila na grobu svojega očeta Marija Ba-lanova, ki jo imela za seboj burno življenje. Ko \je bila stara komaj 19 let, je zapustila lii-«o svojih staršev in se prepustila vrtineu pustolovskega življenja. Med vojno je postala rumunska špijonka in, ker je bila lepa in z^lo spretna, je dosegla velike uspehe. V Temeš; varu se je spoznala z višjimi oficirji avstro-ogrske gamizi-je ter izvabila od njih koristne podatke za rumunsko vohunsko službo. Po vojni se je vrnila v svoj rojstni kraj Ja'blan-ko, kjer se je uspešno udejstvo-vala v prevratnih dneh. Sama jo izgnala iz občinske hišo madžarske oblastnike. Pozneje isi jo v Vršcu uredila gostilno "Jagodino" in večkrat je v zadnjih letili prišla z oblastjo v konflikt, 'ker Ije njena gostilna postala gnezdo prostitucijo. LITER KRVI ZA TI-SOČAK iTudi v Zagrebu imajo več darovalcev krvi, ki se s tem deloma preživljajo. Nekateri lahko dvakrat na mesec dajo kri. Navadno vzamejo zdravniki darovalcu krvi enkrat mesečno do 500 kubikov krvi. Kubik krvi plačujejo po dinarju, tako da stane liter zdrave človeške krvi samo tisoč Din. I V STARI DOMOVINI Cunardova progra priredi tri izlete v' staro domovino. Vsi trije izleti ve bodo vršili v času, da bo slehernemu, ki se jita udeleži, mogoče preživeti božičn^ praznike med svojci. IZLETI SE VRŠE NA PARNI KIII: QUEEN MARY ki odpluje iz New York«: - dne 2. decembra ter 16. decembra BERENGARIA dne 9. decembra Na prvem izletu bo spremljal izletnike MILAN EKEROVIČ, Clan uewyorSkexa urada Cuuard Line; na drugem ALFRED MARKUS. ki je istotako Clan newyorskega urada; na tretjem pa HENRY WEBER, Clan CikaSkega urada Cunard Line. •j ; t ■ Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd., se obrnite na: POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" ; S NEW YORK, N. Y. , ^ 216- WEST 18th STREET Kakšen bo uspeh svetovne gospodarske konference: Nič lažjega ni kot odgovoriti na to vprašanje. Mali se bodo morali zadostiti z drobtinami, ki bodo padle z mize velikih. * Francozi pravijo, da bo svet kmalu popolnoma bankrotiral. Njihova želja je, da bi v tem slučaju postala Francija upra- viteljica koukurzne mase. * Neki slavni francoski učenjak je rekel: — Lepi ženski prav nič ni potreba, da je pametna. Popolnoma ji zadostuje, če je njeu mož nekoliko prismuknjen. * Potovalni gledališki oder je priredil v malem mestu veselico. Pred začetkom je ravnatelj pogledal izza zavese, ali se je nabralo že kaj ljudi. — Ali je kaj dobro zasedeno? — ga je vprašal eden izmed igralcev. — Zaenkrat, — je odvrnil ravnatelj, — se nam ni treba prav nič bati, še vedno smo v večini. * Najboljši šofer je tisti človek, ki je globoko prepričan, da so vsi drugi šoferji norci ter se jim v primerni razdalji previdno ogne. * Dumas starejši, jo rekel nekoč: Star samec se dolgočasi povsod, zakonski mož pa samo doma. Vse bi bilo lepo, če bi se s cenami za vsakdanje potrebščine višale v enakem razmerju tudi plače delavca. Pa žal ni tako. Cena potreb ščinam šine bliskovito naglo v višino, plače pa lezejo po polževo za njo. Ko se visoka cena in visoka plača skoro srečata, se zgodi tisto, kar se je dozdaj še vedno zgodilo. Plača delavca plane bliskovito uaglo v nižino, dočim leze cena življenskim potrebščinam po polževo za njo. Perzijski učenjak Mirza Ta-liir se je peljal nekoč z mladim, preprostim mornarjem po mor-ju. Med vožnjo jo vprašal učenjak mornarja, koliko molitvic iz Korana zna na pamet. — Da, vam povem po Tesni-ci, nobene, — je odkritosrčno odgovoril mladi mornar. -, — Nu potem si četrtine^ življenja zamudil, — je menil u-čenjak. Nekaj trenutkov pozneje je vpraša/1 učenjak: — Ali mi veš kaj povedati o zvezdoznanstvu ? — Nič, — je rekel preprosti mornar, nakar je vzkliknil učenjak : — Niu, potem si tudi drugo četrtino življenja zapravil! Čez nekaj trenutkov je spet vprašal učenjak: — Ali si se kdaj učil računstva? — Ne, gosipod. Nikoli nisem imel priložnosti, da bi se bil u-čiil! — je žalostno odvrnil mladi mornar. — Nu, potem si tudi tretjo četrtino življenja zapravil! —. je razlagal učenjak. Komaj je bil izpregovoril te besede, ko je zadel čoln ob skalo in se jel potapljati. Mornar je skočil po konci in (vprašail učenjaka: — Častitljivi, ali znaš plavati? — Ne znam, —»je zaječal u-čenjak in smrtna groza ga je obšla. Tedaj je vzkliknil mladi moriiar: — Nu, potem se okleni mojega vratu, da te ponesem na suho, drugače boš izgubil vse štiri oetrtine^ življenja l "0£2f& W A ROVA" New York, Wednesday, September 30, 1936 TEB LARGEST SLVVENE DAILY IN TJJStM ALFRED WOLFSTEIN: AJexa je imela samo neznat-' 110 vlogo v velikem filmu. Ven-' dar je pa bila sestra junakinje,' dekle polno hrepenenja, toda' brez ljubezni. Med odmorom j premiere se je izprehajala med občinstvom. Čakala je, ali jo' bo kdo izmed gledalcev spo-' znal v retenici. V tem je namreč zapopadena' slava filmskega sveta; spozna-1 ti nas morajo povsod, kjer se' T>ojavimo. Alexa je sanjala o' ljudski množici, da se bo množica ljudstva hitro zbrala o-krog nje in da jo bo radovedno ogledovala. Bežala je, toda v divjem dinu so jo ubrali oni, ki so jo spoznali, za njo pa naj je bila kjerkoli. Naj se u st ar vila v ameriškem pristanišču, naj je izstopila z ladje na rivi-jeri ali pa se natetanila kje v zakotni vasici — čudovita mešanica prizorov, katerih so jo spoznali, jo je delala blazno, a vendar tako srečno. Ljudska množica ye pa hodila zaenkrat bučeče mimo, ne da bi se zmenila za njo. Alexa je že hotela zopet sesti v svojo ložo, da bi se pri ponovitvi filma še enkrat videla na beli steni. Tedaj je pa pristopil k nji v zadnjem trenutku gospod in ji dejal, da jo je spoznal, da igra sestro junakinje. On da je slikar in v onih kratkih trenutkih, ko jo je videl na beli fcteni, je dozorela v njem želja portretirati jo. Alexa &e je smehljala presenečeno, da celo v zadregi. Bilo ji je takoj jasno, da gre pri tej ponudbi za ^Irtugo, lahko bi rekli starejšo umetnost, pred katero se mora član mlajše umetnosti nehote skloniti, kaj 'šele da bi jo motril z viška. Slikar, mimogrede rečeno mož čedne zunanjosti in visoke »postave, ozkega obraza, velikih oči in bujnih las, ki bi ga iiila takoj sprejela za partnerja v filmu, se ji je ponudil za spremljevalca. Ko sta prišla iz zatohlega in valovečega kina na sveže ulice pod jasno nebo, je dejal, da ji bo kot filmski igralki gotovo mučno, da Moje njegove postave nepremično, da pa bo njen obraz na njegovem platnu dobro zadet. Pri teh besedah rje bilo njemu samemu v njeno veliko veselje SLIKAR, nerodno. Njegovi umotvori, je dejal, se ne smejo primerjati s filmskim trakom v arhivu, kajti 011 dela za večnost. Ko sta se že poslavljala, .mu je Alexa obljubila, da mu bo sedela v njegovem ateljeju. Do tistega dne je prebila čas v spo-Istlfjivem nemiru. Še zdaj so na svetu mladi ljudje ki ise jim vircli vse, kar sega iz globine preteklosti v drugačnem svitu veličine. Razen tega je Alexa skrivaj dvomila o filmu. Spoznala je pri jtej priliki razloč-neje, da je sanjala o sebi, kot o zvezdi, pri tem je pa čutila, da ni dorasla niti najmanjšim vlogam. Naenkrat je 'bila to slabotna mlada ženska, ki se je rada dala slikati namesto fil-mati. V razpoložengu, ki ji je bilo odrešenje, se je napotila slednjič k umetniku. Odprl ji je sami Razen njega ni bilo nikogar tam. Mnogo divanov je stalo okrog prostrane isvetfle sobe. Sedla je na najpestrejšega, polna pričakovanja. Sredi svojih slik je bil žareč kakor bog. Z njim naj bi danes stopila v večnost. Potem so jo presenetile počasne kretnje, s katerimi je u-etvarjal svojo umetnost. Drge-tajočih usten, med globokim dihanjem in z zaprtimi očmi je začel delati. Nastajajoče slike ni mogla videti. Toda če je bila po barvi in obraau tako živa, kakor so dale slutiti njegove vedno živahnejše kretnje, je nastajala mojstrovina. Gotovo ji je bila tudi podoibna, kajti njegove oči so se ustavljale na svoji poti med platnom in njo mnogo raje in dalje časa na nji, kakor na platnu. Njegove oči so vsetsavale vase njen obraz in njeno telo s tako toploto, da se je včasih kar zdrznila kakor obžgana. Ti žarki, ki se slednjič kar niso hoteli odvrniti od nje, so zadevali njene lase, njene ustne, njena nedrija. Komaj je še prenašala tako (strastno delo in vendar si ni želela presledka. Ko so ga pa poklicali k vratom, je izkoristila ta trenutek, da ie posedala, kako se je slika že posrečila in radovedno je pogledala za vogal stojala. Platno je bilo prazno. Alexa je imela še toliko ča- Važno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj sli dobiti koga od tam. Je potrebno, da Je ponten v vseh stvareh. Vslcd nafie dolgoletne skrinje Vam umoreno dati najboljša pojasnila In tudi vse boo preskrbeti, da Je potevanje udobno in hitre. *-to se «»• obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi proftnje za povratna dovoljenja, potni liste, viieje in sploh vse. kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem lasa, in kar Je glavno, sa najmanjše stroška Nedriavijani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno so dobi Iz Washington* povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi Ptttte torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vi in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2*6 West 18th Street New York, N. Y. nam n .' a prevladala v meni umestnost. Taka sprememba stopnjuje delo. Iježala je, docim je on še slikal. Sama ni vedela, kam bi šla. Zdaj se je zapisala ljubezni, toda bila je prazno ftelo platno. Ko je pustil umetnik Alexo .78 hip samo, je_ izginila.. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo. zanimale ljubitelje leposlovja General Emilio Mola ki poveljuje vstašem severno od Madrida. Splošno se domneva, da general Mola eden najbolj zmožnih španskih poveljnikov. ŠESTDESET KOZARCEV PLZENJSKEGA PIVA Dva trgovca z dežele sta prišla v Prago, da bi tam opravila neki posel. Vse je šlo v redu, dosegla sta ceno, ki sta si jo želela za svoje blago, pa sta sklenila, da bosta ta u&peh primerno proslavila. Sedla sta v neko točilnico, naročila dobro jed, nato sta začela piti pivo. Bolje bi bilo povedano, da sta pivo žrla, kajti natakar je imel polno dela, da je gasil njuno žejo. Ko sta končno v pozni uri zapustila lokal, se je izkazalo, da sta zvrnila vase skupaj 60 kozarcev plzenjskega piva, vsak po trideset. Dp bi se pred spanjem nau-žila 'še malo svežega zraka, sta sedla v nekem parku na klop in tu sta si domislila, da bi si delila izkupiček svoje kupčije. Za blago sta bila prejela osem tisočakov. Gladka delitev se jima je zdela preveč banalna, pa sta sklenila, da si izbereta veselejšo delitev. Na zadnje sta sklenila, da bosta bankovce razrezala in vrgla v zrak. Vsakemu naj bi pripadalo toliko, kolikor bo mogel koščkov ujeti. Tako sta storila. Nista pa računala z vetrom, ki je koščke bankovcev pognal na vse grede in grme. Sredi pobiranja je možakarja prijel spanec in zjutraj ju je paznik našel pokojno speča na neki klopi. (^eprav sta sedaj preiskala vels park, nista mogla dobiti nobenega koščka bankovcev več. "Originalni" način, kako sta si delila izkupiček, ju je stal več nego polovico tega izkupička. NOV PRIPOMOČEK ZA Čl TANJE V POSTELJI. Mnogi »ljudi ima navado citati v postelji. Ta navada sicer ni zdrava, ker utruja, toda kdor jo ertkrat ima, se je pač ne,more iznebiti. Primeri so seveda, da je takšen "nočni bravec" mož, žena pa ne, ali pa narobe. Za takšne, ki jih moti svetilka v nočnem miru,'je skonstruiral neki inženir rokavice s svetlobnimi prstnimi konci. Svetloba ki jo daje naprava na koncu prstov, je dovolj močna, da prijatelj lepe knjige lahko bere, ne da bi s tem motil svojega soseda. Rokavice so že patentirane in se tudi prodajajo. SMRT ZARADI PETE LINJEGA PETJA. Zaradi petelina, ki je vsako jutro kukurikal ob rani zori, se je odigrala v Dunaf old vara na Madžarskem krvava tragedija. 80 'letni starec Franc Varga se je zaradi petja sosedovega petelina vsak dan zbudil, ker ni mogel delj spati. Prosil je več- Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej* 60 strani ...............30 AZAZEL, trdo vez............................1.— broširana . .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj.....SO Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela ie prevedel v krasno slovenžčino naS najbolj 61 pesulk Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v pelib dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev. 32 str. Cena .... .35 Globoka rust* drama je podana v i«ko lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .....................00 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo igra v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovltostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 st-ani. Cen- .........30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega liuinorja. Scenerija je skromna, Število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico toplo prlpo-Čamo. • * LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... JO LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanj ............ .60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigea ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA, SEMENJ V RICHMONDU, 4. dej 30 MOGOČNI PRSTAN. Milčinski, 52 strani M NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, 80 str......] OB VOJSKI. Tgrokaz v Štirih slikah ..........* .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena ........................ 3q Ta veseloigra zn«uiega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ...... 40 Božična igra v štirih slikali, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 su 3ona...50 Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj .1 str. .35 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ........................45 ROKA V ROKO .............................30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez......90 OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano .................70 SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena .....................................................70 SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str......... .50 SPODOBNI LJUDJE (''ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena .......<>« To je ena izmed i»etlb enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni str^v. '"iu/eč zdra-vUo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.....35 Tjjudska drama v štirih dejanjih. Vprizorl-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC. Moliere, 3. dejanja, 107 8tr. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Mar j in otrok ........................ .30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Torbi pred Dunajem, Fabjola fli Neža ................................ -30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o- troka ............-.................. .30 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ .80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana L— KRAGULJČKI (Utva) ...................... .65 BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .............. .40 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1.25 NARCIS (Gruden), broš. .................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. .59 POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez......... .35 SLUTNE (Albrecht), brofi................... .30 POHORSKE POTI (Glaser), brošrano........ .30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost .................6f ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ .90 ZLATOROG, pravljice, trda ves. .............60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............i.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................L20 Pomladanski odmevi, 11. zv. .................. .45 SLOVENSKI AKORDI -- mešanih in moških zborov, uginsuil Kari Adamič ................. .......... Cena 1.50 PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor in nas, ugiasbil J. I^aharuar ........................Cena 1.30 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) '2. zvezek . ........45 Trije moški zbori. (Pavčičt Izdala Glasbena Matica .................. .40 DVOGLASNO Naši himni .................................. .50 MLADINI Osem mladinskih pesmi ob loo letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena 1._ MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMI «JE V AN JEM: Domovini. (Foestev) Izdala Glasbena tatica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov...........45 V pepelnieni noČL (Sattner ) Kantanta za soli, zbor In orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi. (Prelovec>. Za moški zbor in bariton so I o ................................ .20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vedral.....^......Cena 1.— MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni .................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 št. 13. Podoknica ...........................15 Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved).......25 Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski aH možki zbor. 15 pesmic. (Pregel).. 1,—. MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?f — 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Rivna noč ................................. (5. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Ge-sl° ......................................... CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor i._ Tantum Ergo (Premrl) ...................... [50 Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ 30 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) .50 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ 40 Sv. Nikolaj .................................. m 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena 1._ MIS6A in Honorem St. Josephi, Kyrie .__, Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor____Cena 1,— PRILOŽNOSTNE PESMT za izvan cerkvene in društvene »Javnosti, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena 1._ NOTE ZA CITRE Koželjski. Podnk v igranje na citrab, 4 »,ezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... jj® NOTE ZA TAMBURICE -Jicvenske narodne pesmi za tamburaški zbor ia petje (Bajuk) ............................... Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesm i (Ba j uk) ............................. Na Gorenjskem je fletno .................** .*..l__ RAZGLEDNICE Newyorfikt. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ...........40 Narodna noša, ducat ........................ .40 POSAMEZNI ZOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POČTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 6 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. kTat soseda, naj žival zapre, da «a ne ho budila tako rano. Zaradi teh besed sta se Varga in njegov sosed Dubicz »porekla. Iz besed je nastal prepir, v katerem je razjarjeni 80 letni Varga prijel za sekiro in ž njo pobil Ihi'bicza do smrti. Starca so odpeljali v jeeo, kjer bo imel zdaj mir pred petelinom. AVTO PROTI SLONOM Iz Trivandruma v Travaneo-rti poročajo, da je postal avlo tako opasen tekmec slonu, da je na tržišču »Ionov nastala* doslej še nezabeležena baisse. V zadnje mtednu meseca avgusta so domačini ponujali naroda j samo petnajst slonov in sicer po nizki ceni 40() dolarjev za žival. Trannport s sloni skozi pragozdove se več ne izplača. Delo opravi avtomobil mnogo hitreje in taidi cenejše. Advertise in 'Glas Narock** m9L3m mznoaa»- New York, Wednesday, September 30, 1 936 TRE LARGEST BWWNE U27LT IN UJB3L Hči druge žene ROMAN IZ ŽIVLJENJA 59 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. □ Helga pa skuša baronove besede, ki so jo vendar nekoliko zbegalle, pozabiti; vse njene misli in želje so bile še vedno pri Hannesn Leydenu. Ker pa je 'bil dr. Leyden previden in se je ipazil, da ga Helga «ni opazila, kadar je pogledoval Gondo, zato še ni izgubila vsega upanja. Samo ko bil že enkrat tukaj Grega Strasser in bi se z Gondo javno zaročil, potem bo mogoče dr. Leyden vendar izprevidel, da ne more storiti nič boljšega, kot da se pobriga za lastnico gradu Santen. Ponosna Helga je postala že tako ponižna, da bi bila zadovoljna, ako bi jo dr. Leyden po želel tudi sasmo kot bogato nevesto. Nehote pa je še čutila, da ji je stala na poti Gonda, četudi je mislila, da ji ni več nevarna. In v£led tega je bila na svojo sestro še vedno huda. Zopet je poteklo nekaj tednov in Gonda je že preštela dneve, kdaj bo prišel Grega s svojimi stanriši. Prav nič se ni čudila, da od njega ni prejela nikakega sporočila. Malo je našel pri tem veselja, da bi zanj pisala gospa Lili. Pri tem j)a bi se tudi omejil na najpotrebnejše, ako ne bi bil poklican, da .nastopi dedščino po svojem starem očetu. Ker pa je bil sedaj že prav gotovo na potu, ji sploh ne bo pisal, ker jo bo hotel ravno tako presenetiti, kot ga je sama presenetila. Grega hi mogel glutiti, da je vedela o njegovi dedščini. Da bo takoj", ko bo prejel notarjevo brzojavko, odpotoval, se ji je zdelo popolnoma gotovo. Gonda je o njem pogosto govorila, tudi vpričo dr. Leydena in je dafla duška svojemu veselju, da ga bo sedaj zopet kmalu videla. Tedaj je Helga ostro opazovala dr. Leydena, toda je samo videla, da je popolnoma mirno poslušal. Gondino hrepenenje po "prijatelju" ga torej ni vznemirjalo. Slišala je, kako Obširno se je razgovarjall z Gondo o presenečenju, ki čaka.' Grego. Saj je bilo nemogoče, da bi ljubil Gondo, če mu je bilo vse to urez vsakega pomena. In zakaj je bil potem proti njej tako hladen? Previdno je izprašala teto Kati, ako mogoče prejema pisma od nežne roke in teta Kati je to odločno zanikala. Torej tudi na kako drugo dekle ni bil navezan. Zakaj je bil torej vedno 'tako hladen proti njej? Četudi ni bila lepotica kot Gonda, je vendar imela svoje čare. Vedno misli na to, kar ji je povedal baron Reineborg. »Zakaj je ni mogel dr. Leyden tako ceniti, kot baron Reineborg? Pogosto je bila žalostna in potila in Gonda ni vedela, kaj ti ji .storila na ljubo. Bolelo jo je, da bi to, k-ar bi moralo biti njena sreča, moglo pomeniti Helgino nesrečo. Zato je bila skoro že zadovoljna, ako jo je Helga mučila s svojimi sitnostmi. Prenašala jih je potrpežljivo, tako potrpežljivo, da je Helgina strežnica, ki je bila pogosto priča takih na-j stopov, .pomilovalno pogledovala Gonklo. Gonda si je na gradu pridobila srce. vseh poslov in v družinski sobi je bil pogosto pogovor o tem, kako slabo postopa gospodinja s svojo sestro.' "Tega jaiz ne bi prenašala," je rekla Helgina strežnica, "treba je povedati gospodu Rut ar ju ali pa gospej Lasswitz, kako muči gospodično Gondo. Pogosto bi najrajše vzrojila in milostljivi povedala svoje mnenje." Toda Gonda se ni niti pritoževala proti svoji sestri, temveč jo je celo zagovarjala, kadar je Helga vpričo svojega očeta in tete Kati le preveč stresala svojo jezo nad njo. Nekoč, ko se je Heiga vpričo očeta posebno razžaljivo izrazila o Gondi in jo je oče resno zavrnil, prosi Gonda očeta, ko je Helga šla iz sobe: "Vendar se ne prepiraj z uibogo Helgo; saj ne misli tako slabo in je tako nesrečna. Tudi mjej ni prav, ker drugače tudi mene ne bi žalila." Oče jo vprašujoče pogleda. "Kaj prarviš Gonda? Helga je nesrečna?" Solznih oči pogleda Gonda očeta. ' "Da, oče, vem!" "Zakaj pa ge nesrečna?" "(Tega ti ne morem povedati; Helgi to ne bi bilo prav. So bolečine, katere more razumeti človek sam." Oče jo poboža po laseh. "To pa zveni, Gonda, kot bi tudi ti vedela, kaj so bolečine. Gonda prikima. "Da, oče, .takrat, ko je bil dr. Leyden tako hud na mene, f-aj tako se mi je zdelo, takrat me je srce tudi bolelo, kot sedaj Helgo." Sedaj je vedel oče, da je Gonda ravno tako slutila kot sam, da je bila Helga nesrečno zaljiibljena v Hannesa Leydena. Oče globoko vzdihne. "Gonda, Helga se mi smili v dno srca; toda če se počuti nesrečno, še nhna nikake pravice tebe bree vsakega vzroka žaliti, kot te je ravnokar. Tega ji ne smemo pustiti in zato sem jo tudi zavrnil." Gonda se ga ne upa pogledati. Ko bi oee vedel, koliko hujše jo je še Helga jezila in žalila, kaj bi šele potem rekel? Še mnogo bolj bi bil žalosten in zato ni smel tega nikdar izvedeti. "Saj ne more nič za to, oče, da jo je njena stara mati napačno vzgojila." "Ne, tega v resnici ne more. Toda, če ji bom take hudomušnosti dovolil, bi se tudi jaz nad njo pregrešil. Ravno tako, kot je napravila njena stara mati. Ali tega ne razumeš?" Gonda prikima. "Da, sedaj te razumem. Kako bi (bila vesela, ko bi mogla Helgo osrečiti, potem takih stvari ne bo več delala, o tem sem prepričana." Zvečer istega dne pride dr. Leyden s sporočilom, da je od notarja svojega strica prejel brzojavko, ki se je glasila: "Grega Strasser pride s stariši v sOboto ob osmih. Prosim avtomobil. Schroter." » J Gonda veselo poskoči in tleskne z rokami. • ^ - IPaljo firihodnjiS.); ___ Lahka Kaj a! Za dober pocutek po ka|i — Ni samo užitek, ki ga ima človek od kaje Lucky Strikes ... je dober občutek po kaji! Sveža ko kresnica. Čist okus v vaših ustih. In ko pričnete peti pri kopanju — je vas glas čist kakor zvonec! To je velika stvar glede lahke kaje. Lucky Strike« — ker so napravljene iz najfinejših srednjih listov tobaka — imajo dober okus. In ker so lahka kaja, se dobro počutite, ko jih kadite. In po kaji tudi! ** ZADNJA NOVICA! ** Sweepstakes" prinašajo veselje vojnim veteranom Iz nekega veteranskega domt ▼ Legion, Texas, prihaja vsak teden itevilo vstopnic vse t isto pisavo. Seveda mi sm« jih pregledali, da vstopale« zagotovo odgovarjajo pravilom, in eden moi je pojasnil: "Večina fantov ne more ho. diti okrog, jaz pa grem in zato pišem karte zanje". Z veseljem ugotavljamo, da znajo fantje tudi dobro pogoditi. Ali vi že pristopili? Ali ste dobili »vojo izborno Larky Strikes? Naravnajte na "Your Hit' Parade'* -ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodite in primerjajte melodije — potem poskusite svoje Lucky Strike "Sweepstakes." In če še ne kadite Lurkies, kupite danes zavojček »n jili tudi poskusite. Mogoče ste nekaj po> grešali. Cenili boste prednosti Luekles — Lahke Kaje bogatega, zrelega dela tobaka. k a n k a k a / a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED' Capyrlcht 183«. The American Tobacco fompinj NOYI RIMSKI GROBOVI NAJDENI V LJUBLJANI HAJDUSKO MAŠČEVANJE LJUBLJAiNA, 1. sep. O zanimivi najdlbi na cestišču »v Groharjevi ulici, tik ob križišču Tržaške ceste, kjer delavci mestne plinarne kopljejo jarek za plinsko, električno in vodno napeljavo, je bilo obširno poročano v ljubljanskih časopisih.. Najldetni sarkofag, ki je eden izmed največjih, kar so jih doslej izkopali v Slovenijo, so prvotno nameravali prenesti v muzej, na predlog prof. Plečnika pa so ta namen opustili in ga postavili v novi park za Obrtno šolo 11a Mirju. Vest, da bi se prof. Plečnik zavzemal za to, da sarkofag prenesejo na tehniko, je namreč brez podlage, r r En del dekoracij, s katerimi je okrašen pokrov sarkofaga, je intakten, vse drugo je mo- P161 te nam za cene voznih listov, reservacljo kabin in pojasnila za potovanj«. 8 LOVE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York čno poškodovano od krampov in lopat. Celoten sarkofag bodo strokovnjaki skrbno sestavili, pri čemer bodo imeli dokaj težko delo, ker je sarkofag iz zelo slabega materiala. Po njegovi krhosti bi bilo sklepati, da je narejen iz neke vrste peščenca. Ko so v ponedeljek dopoldne delavci kopali naprej, so odpokali še dva manjša sarkofaga, ki pa se po svoji zunanji obliki niti od daleč ne moreta primerjati s prejšnjim. Izdelava je zelo preprosta, zanimivo pa je, da so na enem izmed njiju odkrili napis. Iz katerega stoletja izvirajo najdeni grobovi, si strokovnjaki še niso edini, prav tako jim še ni mogoče ugotoviti, ali so grobovi Rimljanov ali kristjanov. Vendar pa nekateri znaki odločno kažejo, da je bil prostor, ki ga zdaj izkopavajo, neke vrste Via Apia za Emono ob Rimski cesti, Rimljani so, kakor znano, imeli svoja grobišča zunaj mesta ob cestah. Domneva, da je morala tod mimo voditi cesta iz Ogleja čez Trojane, je skorajda gotovo utemeljena. Razkopali bodo približno še 10 m sveta v okolici, da prodro do večjega grobišča. Po legi grobov se jim bo morda posrečilo najti tudi smer nekdanje ceste. Delo pri izkopavanju nadzorujejo na podlagi dogovora z narodnim muzejem trije strokovnjaki: načelnik mestnega kulturnega oddelka dr. Mole, dr. Mal in dr. Ložar. V vasi Zagrebu blizu Pod-gorice je bil iz zasede ustreljen od neznanih napadalcev kmet Miladin Vujoševie, njegov oče pa ranjen. Orožniki napadalcev še niso izsledili, jasno pa je, da gre za hajduško. maščevanje. Ustreljeni Vujovic je 1. 1933 ustrelil znanega hajduka Milačiča ter prejel od oblasti 30,000 Din nagrade, ki je bila razpisana na hajdukovo glavo. Haijduk Milačič je dolgo časa stralioval vso podgoriško okolico. Nekoč so ga orožniki ob-strelili, zajeli in odvedli v za-poT\ Iz zapora pa je utekel s pomočjo stražnika, ki se je pridružil njegovi tolpi. Nekaj ča-. sa se je Milaeie potikal po A1-' baniji, potem se je pa vrnil v podgoriški srcz. Hajduk Milačič in kmet Vujevic sta imela neke stare spore, in, ko sta se nekoč srečala, je Vujoševie hajduka ustrelil. To se je zgodilo na neki planini, kjer je bilo več paistirjev, med njimi tudi Vujo-ševičev brat Savo. Ko so pastirji videli, da je hajduk mrtev, so Vujoševiča karali, zakaj je to storil in tako nakopal vsemu kralju maščevanje tolpe ubitega hajduka. Vujoševie se je s pastirji prepiral in naposled so se spopadli. V silobranu je Vujoševie streljal, ubil svojega brata Savo ter ranil dva druga pastirja. Zaradi tega krvopre-litja ni bil kaznovan, ker je streljal v silobranu, izplačali f?o mu nagrado 30,000 Din in izselil se je s svojim očetom in ženo v Metchitjo. Nedavno se je v domnevi, da je zadeva že SHIPPING NEWS Na parnikih, ki bo debelo tiskani, m vrše v domovino izleti pod vrJstvom Izkušenega spremljevalca. 1. oktobra : Berengaria v Cherbourg 3. oktobra: Kes v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 9. oktobra: Bremen v Bremen 10. oktobra: lie (le Prance v Havre Conte di Savoia v Genoa 14. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 15. oktobra: Saturnia v Trst 16. oktobra: Europa v Bremen 20. oktobra: Roma v Genoa • 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen pozabljena, vrnil domov in zdaj ga je za-delo hajduško maščevanje. 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg t 29. oktobra: ' h 1 lie de France v Havre ... j 31. oktobra: ' • S Vulcanla v Trst i 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg i \ 6. novembra • fl Europa v Bremtta \ 7. novembra:, y, , Champlain v Havre Conte dl Savoia *t3eno* 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: , , Queen Mary v Cherbourg -0. novembra: Bremen v Bremen Ll. novembra: ( . Lafayette v Havre Saturnla v Trst i 25. novembra: 1, Normandie v Havre * Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte dl Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 1 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vuleania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 32. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie t Havre